Kje j« pravica? Kniet iz Loke pri Zidaiiern Mostu iia-m piše: Zelo sem bil presenefeen, ko sem bral v ,,'Slov. Gospodarji!" poročilo o uradnib cenah za krompir, katere so zopet določeue tako napačno. Cudno se mi zdi. da dotifini gospodje v ministrstvih, ki nastavljajo cene za kmetske jiridelke, ne pridejo do pravega spoznanja ter kmete po goratih krajib tako prezirajoNimam sicer namena zabavljati, ampak samo povedati golo resnico. V dokaz, da je res tako, hočem navesti samo en slučaj, ki se je lansko leto dogodil v občini Loka pri Zidanem Mostu. Posetetnicu A. D. v Mrzli Planini, uboga vdova, je sama $ petimi malimi otroci na posestvu. Njen mož je padel v Galiciji za cesarja in domovino dne 25. oktobra 1914. Ko je prišlo uradno naročilo, da se mora zahtevani kromnir spraviti na oddajni prostor, ,je najela štiri težake, da so nesli 100 kg krompirja, ker ni bilo vprežne živine na razpolago. .Vole je morala že prej oddati erarju. Tudi drugi sosedi so ga morali znositi v dolino. Revica je plačala vsakerau nosaču po 1 K ter jim zraven kupila še en liter vina. Potrosila je torej 8 K. Za krorapir je dobila celih 9 Iv, ostalo ji je torej samo 1 K za krompir. Sličnih slučajev bi se našlo, ako bi šel po hribih, ua stotine. Velika jkrivica se godi gorskim kmetom. Po visokih hribih sadijo krompir meseca maja, torej ga kopljejo šele v mesecu -oktobru, ker prej ni zrel. Z žitom je tudi tako; v nižavah žito prej omlatijo kakor je v hribih zrelo. Najvi&je cene, katere so zdaj nastavljene, so samo za poljance in graj&čake. Najnižje pa veliajo hribovcem, ker prej ne morejo ničesar oddati. S pridelovanjem pa bribovci desetkrat več trpijo, kakor jjoljanci. Poljanee lahko s 1 kravo več pelje po cesti, kakor pa hribovec z 4 voli po strmih in razdrtih potib. Glavarstva in oblasti pa karukazujejo in s kaznimi žugajo, ne oziraje se na kmetske razmere in okolščine. Posebno naše celjsko glavarstvo je v tem oziru na vrhuncu. Koliko trpljenja bi se lahko odpravilo za hribovce, ako bi bi- la dovoljena prosta prodaja in koliko uepotrebnih iz* datkov bi odpadlo in koliko dragega časa bi se prihranilo. Vsakorrstne potrebščine za gospodarstvo morajo pa hribovci ravno tako drago plaftevati, kakor drugi. Cene bo treba na pravični način urediti, da ne bodo iioljanci \n graščaki, ki prej žanjejo in a stroji dela.jo in mlatijo, dobili višje cene za svoje pridelke kot hribovci. Zakaj bi ne bile cene vedno enake? Saj tudi na frontah ni razločka; tudi na bojiš^ih padajo za domovino hribovski kmetski sinovi in očetiP. Ti pa, 7,Slov. Gospodar", uesi te moje vrstice v širni svet ter prepričaj naše kmetske izkoriščevalce. da tudi stari, izkušeni kmet nekaj ve. ne pa samo taki strokovnjaki, kateri so morda tistemu podobni, ki je trobil, da mora vsaka kokoš na dan 3—4 iajca znesti in ki se je hudoval, zakaj kmetje ne sejejo ve6 finega pšenifinega zdroba. ,,Slov. Gospodar", hvala Ti, da tako vrlo braniS naše kmetske pravice!