Poštnina plačana v gotovini LfitO LVII,
V Liubliani, v sredo, dne 31. julija 1929
St. 171
st.2
Dir
Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno 150 Din celolelno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedelUkn Izdala celolelno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 1401)
S£OVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrata mali oglasi po 1'50 ln 2 D, vet JI oglasi nad 45 mm višine po Din 2*50, vellJkl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri večjem □ naročilu oopual Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. S/Hi Holtoplsl se ne vračalo, nefranhlrana pisma sc ne spre/ema/o lirednlitva
ln tnn / . "t r-e\ ____r- . 232S
Posvetovanja med ministri
Janez Kalan:
Premislite !...
Zdaj se pa že smem in moram oglasiti. Gre za važno vprašanje, kako stališče naj zavzamemo nasproti silnemu pojavu izseljevanja slovenskega ljudstva v tujino. Gosp. France Žužek se je oglasil k temu vprašanju v »Slovencu« dne II. julija, kjer omenja dveh stališč ali strani z ozirom na to vprašanje: ena, ki gleda na izseljevanje z narodnega in versko-moralnega ozira ter izseljevanje splošno odsvetuje, na kateri sem tudi jaz; druga z gospodarskega vidika in skuša kolikor mogoče mnogo slovenskega delavstva zaposliti v inozemstvu.
Gosp. Žužek je pri tem imel pred očmi mojih pet člankov, ki jih je nedavno prinesel »Domoljub« pod istim naslovom kakor tukaj: »Premislite!...« Povedati moram, da so ti peteri članki odmev konference, ki smo jo imeli med izseljenci zaposleni duhovniki dne 17. aprila v Louvainu v Belgiji. Mi smo bili enega mnenja in že davno mi pišejo udeleženci te konference, da so članke z zanimanjem brali in da se ž njimi popolnoma strinjajo. Na Francoskem — pravijo — je še hujše, kakor si popisal; posebno v verskem in moralnem oziru, pa tudi gmotnem zaradi nesmiselnega pitja.
V teh člankih torej iz narodnega, versko-moralnega in deloma tudi gospodarskega ozira svarim pred izseljevanjem: naj ljudje ne hodijo brez potrebe z doma; tujina je za večino poguba. To je našo prepričanje, ki živimo med njimi. — Seveda pa vemo, da ta stvar ni tako preprosta. Če ljudje nimajo doma dela, kaj naj počnejo? Če nimajo kaj jesti, od česa naj živijo? Zato ni zameriti onim krogom in napravam, ki skušajo nezaposlenim preskrbeti dela in kruha v tujem svetu. —- Toda kakor mi uvažujemo njih gospodarsko stališče, tako naj bi oni uvaževali tudi naše stališče. In tu je zapisal g. Žužek en stavek, ki nas izziva k odgovoru. »Zdi se mi, da ne pomaga preveč prelivati solza o škodah, ki jih trpi naše delavstvo v narodnem, verskem in moralnem oziru v inozemstvu.« Tega stavka pa dobri France Žužek ni prav dobro pretehtal, preden ga je zapisal.
Kaj mati-domovina res nič ne žaluje za svojimi tako številnimi otroci, ki jih ne bo nikoli več videla?! Kajti po večini se izseljenci ne bodo več vrnili. Ali mali, enomili-jonski narod res tako lahko pogreša 300.000 svojih sinov, ki so razkropljeni po svetu in so zanj izgubljeni? Slovencev je vedno enako število. Či mveč se jih rodi, več sc jih izseli. Zato sem rekel: Slovenske matere rodijo zato, da množijo nemški, francoski, angleški in druge velike narode ... Francozinjam ni treba roditi; bodo že slovenske matere skrbele za to, da francoski narod ne bo izumrl...
In moralnost naših ljudi je menda tudi en einitelj, ki ga je vredno na tehtnico de-jati. Vsaj kdor ima kaj moralnega čuta — in g. France žužek ga ima gotovo — bo to prav posebno uvaževal. Kako pa je versko in moralno stanje izseljencev, razvidite iz ene okrožnice enega naših duhovnikov, ki jih razpošilja po svojem okrožju. Med drugim pravi:
»Ali ste že bili kdaj na pogorišču?
Žalosten pogled je to. Kar je bilo kaj vrednega, vse je uničeno. Ena sama črna razvalina je ostala. Kakor pogorišče je versko življenje naših ljudi v tujini. Nekrščansko je po življenju in mišljenju. (S čimer ne mislim sicer posameznikov, ki sem jih povsod dobrih še našel, marveč splošnost.) Kar kdo misli, da mu kaže, da mu koristi, že tudi misli, da je prav. Kakor da nobena zapoved ne velja, ne božja, ne cerkvena. Takole se mi izgovarjajo nekateri: doma seveda vem, da to ne gre in ne gre. Ampak mi smo v Franciji... Da, versko življenje naših ljudi v Franciji je žalostno pogorišče. Niti ena od desetih božjih capovedi se ne izpolnjuje: ne prva, ne druga, ne tretja, ne četrta, ne peta, ne šesla, ne sedma, ne osma, ne deveta, ne deseta!
Nič ne valim vse krivde samo na naše ljudi. Krive so v prvi vrsti težke razmere v tujini. Mnogi bi bili doma vse, vse drugačni ...«
To je sicer črna slika — pa kaj pomaga noju glavo v pesek vtikati! Doma morate vedeti, kako je življenje izseljencev, da ne bodo letali kar na slepo z doma!
Ljudem poskrbeti kruha, je gotovo hvalevredno delo. Bojim se le, da gre to pošiljanje domačih moči v tujino le prcinchanično. Kakor eksportno blago: kolikor ga je na razpolago, vse se odda, in kdor ga hoče, ga dobi. Brez resnične sile naj bi ljudje ne hodili na tuje! To naj bi se povedalo tako na glas, da bi noben Slovenec no mogel preslišati. Kajti tujina je za večino pogubna. Smete že nekaj nam verjeti, ki živimo med izseljenci.
G. France Žužek nazadnje daje upanje,' da bodo ustanove, ki se bavijo z izseljenci in izseljevanjem, izseljeništvo regulirale v tako strugo, ki bo najboljša... To pa je prava beseda! Regulirati, da! Nujno potrebno. Samo, če se le da! Doslej je bilo vse izseljevanje in naseljevanje brez vsakega reda. Ne morete
Belgrad, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Predsednik ministrskega sveta, general Živkovič, ki je snoči prispel iz Mataruške banje v Belgrad, je imel danes dopoldne v notranjem ministrstvu konferenco z vojni mministrom generalom Hadžičem ter ministrom brez portfelja Uzunovičem. Med 11 in 12 je general Živkovič
Sofija, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Bolgarska agencija javlja, da je jugoslovanski poslanik v Sofiji Nešič včeraj izročil bolgarski vladi noto, ki predvideva nove pogovore za rešitev vseh spornih vprašanj, ki še niso bila rešena v Pirotu. Posebno pride v poštev vprašanje dvolastniških posestev ter vprašanje nevtralne cone 10 km ob obeh straneh mejne črte.
Z noto naše vlade je dana bolgarski vladi
——e——^a— miiiml... j—^e—■
si misliti, kako so naši ljudje razkropljeni! Po celi Franciji jih dobite. Zdaj pa skrbi zanje, če moreš! — Radoveden sem le, kako se bo to reguliralo. Vsekako bi bilo potrebno z in-teligenti, ki živijo med izseljenci, v stik stopiti; če ne, bo regulacija nemogoča.
Še en stavek je zapisal France žužek, ki ga je vredno pribiti. »Slovensko izobražen-stvo se je vedno premalo brigalo za svoje emigrante.« Ta je pa resnična, gospod France! Na naši konferenci se je namreč tudi poudarjalo, da od domovine nimamo pričakovati veliko pomoči; če pišemo, večinoma še odgovora ne dobimo (!)... Izvzeti moram »Prosvetno zvezo«, ki je zadnje dve leti pokazala dokaj zanimanja za nas.
Končno me neki gospod, govoreč o nesmiselnem pijančevanju naših izscljcnccv, bodri, naj se oglasim tudi jaz pod rubriko »Vzroki našega siromaštva« in pokažem na ta vzrok siromaštva: alkoholizem. Toda, dragi prijatelj, snj sem jaz to Slovencem pripovedo-' val več ko dvajset let. n oslal sem glas voi-
konferiral s pomočnikom zunanjega ministra Jevtičem.
Belgrad, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je vršila v zunanjem ministrstvu konferenca, ki so se je udeležili ministri Ku-manudi, Šverljuga in Jevtič ter naš poslanik v Londonu Gjurič.
možnost, da pristopi k sporazumni likvidaciji spornih vprašanj, ki se po pirotskih sklepih niso razčistila. Z nevtralizacijo širokega obmejnega pasu se bo storil konec komitaštvu makedonstvujočih, ki najbolj moti mirne sosedne odnošaje. Upati je, da bolgarska vlada pristopi k rešitvi teh vprašanj, da se ustanovi pravo in trajno prijateljsko razmerje v interesu miru na Balkanu in v Evropi.
jočega v puščavi. Ker sem so pa naveličal vpiti, zato sem pa — šel... Ni to edini vzrok siromaštva, pač pa glavni. In to je že dobro povedal g. Fr. Jaklič in še nekdo, ki si ni upa! na dan s polnim imenom. Pa naj jim pove kdorkoli, — Slovenci so na to uho gluhi, zato bodo pa ostali siromašni — tudi še nadalje.
Svoje članke v »Domoljubu« sem sklenil tako-Ie:
To torej vam dajem v premislek. Saj se domovina doslej z izscljeniškim vprašanjem So ni nikoli pečala s potrebno resnoho. — Alkoholizem in izseljevanje, to sta dvo veliki rani, po katerih odteknta narodu mozeg in kri. Pa kdo se resno peča s tema ranama, da bi jih ozdravil?... Vi pojete doma »Lepa naša domovina«, medtem pa natihoma, da še veste ne, tisoči tej lepi domovini obračajo hrbet in bežijo čez mejo na vse plati sveta. Kri vam odteka vsak dan, pa še ne čutite ne. Ta kri gnoji tujo zemljo in slovenske moči množijo tuj kapital.
Ali ste že kdaj premišljevali, vi učeni
r. 39.011, vrana In liana! Ul. 24.797
Uredba o prenosu imovine bivše a.-o. poštne hranilnice
Belgrad, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Na podlagi čl. 215 in 273 senžermenske mirovne pogodbe je na predlog zunanjega ministra ter v sporazumu s poštno-brzojavno upravo Nj. Vel. kralj podpisal uredbo, s katero se urejuje prenos imovine naših državljanov iz bivše avstro-ogrske poštne hranilnice na Dunaju, ter dopolnilni sporazum h konvencijam, podpisanim v isti zadevi 6. aprila 1922 med državami Italijo, Romunijo, Češkoslovaško in našo kraljevino. Te konvencije prinašajo današnje »Službene novine«. Čl. 1 teh konvencij določa, da se morajo zahtevki onih oseb in ustanov, ki so na podlagi mirovnega dogovora pripadle pod eno od držav, ki so nastale na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, prenesti na te države, dočim bo Avstrija prevzela zahtevke, ki bodo ostali po odštetju zahtevkov vseh ostalih nasledstvenih držav. Vsaka država bo pooblastila poseben denarni zavod, ki bo izvršil operacije, predvidene na podlagi teh konvencij. Določbe teh konvencij se ne bodo uporabile za one lastnike, ki bodo izjavili, da prepuste svoje zahtevke dunajski poštni hranilnici. Kot dan likvidacije je določen poslednji dan onega meseca, v katerem bodo te konvencije stopile v veljavo. Čl. 2 določa kot vlo-žitelje poštne hranilnice, katerih zahtevke bodo prevzele nasledstvene države, one osebe, ki so prebivale dne 26. marca 1919 na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije in ki do danes svojega bivališča niso spremenile. Izvršitev teh konvencij bo rešila poštno hranilnico vseh nadaljnjih obvez proti onim strankam, ki se bodo poslužile pravic in obvez do bivše avstro-ogrske poštne hranilnice, ki jih določajo te konvencije.
Proti rdečemu terorju
Zagreb, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Zagrebška policija nadaljuje na podlagi podatkov, ki jih je dobila v zapiskih ubitih komunistov v Samoboru, energično preiskavo proti zagrebškim komunistom. Komisija iz interesov preiskave nc daje javnosti izjav, vendar se je zvedelo, da je nekje v Zagrebu policija odkrila stalno komunistično tiskarno, kjer je zaplenila tudi več izvodov komunističnega osrednjega glasila »Proletarec«. Glavnih krivcev policija do sedaj še ni mogla aretirati. Z ozirom na krvave dogodke v Samoboru in Gružu je zagrebška policija izdala razglas, v katerem pravi, da bo vse eventuelne demonstracije, ki jih pripravljajo komunisti za 1. avgusta, v kali zadušila. Policija odreja nadalje, da morajo biti 1. avgusta vse trgovine in tovarne odprte. Lastniki trgovin in tovarn morajo prijaviti vsakega delavca, ki bi na ta dan ne prišel na delo. Proti delavcem, ki bi ta dan stavkali, bo policija najstrožje postopala, kar velja tudi za lastnike trgovin in tovarn, ki bi stavkujočih delavcev ne prijavili. Policija izjavlja nadalje, da bo v vsakem slučaju odpora rabila strelno orožje.
Škofovska konferenca
v Zagrebu
Zagreb, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Danes do-j ki kino se je pričela škofovska konferenca, na kateri so razpravljali o novem šolskem zakonu in korakih, ki jih mora ukreniti jugoslovanski episkopat za ohranitev verskega pouka v šolali. Škofjo so se dogovorili o načinu dela za dosego omenjenega cilja. O konferenci ni bilo izdano nobeno obvestilo. Zasedanje bo trajalo še tri do štiri dni.
in preprosti, vi sociologi, politiki, pisatelji, organizatorji, kakor tudi očetje in matere, bratje in sestre tistih, ki odhajajo od doma,
—	ali ste že kdaj resno premišljevali: Ali je res neogibno potrebno, da gredo? Ali bi res ne mogli doma živeti? Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi jim ne bilo treba po svetu begati?... Ali sto se že kdaj vprašali: Kako so pa ljudje poprej živeli, ko še niso po svetu hodili?
Premislite to; še enkrat rečem, premislite! In če boste kaj pametnega pogruntali, povejte še nam, da bomo vedeli tudi mi!
Temu imam dodati pa še to-le: Vozeč so le dni proti domu sem na Salcburškem vprašal nekega sobrata: »Slišite, ali se vaši ljudje kaj veliko izseljujejo?« — »O, ne kaj prida.«
—	>Pa imate v deželi veliko industrije?«
O, nič posebno.«
Ali slišite? Pa vendar živijo! In na Tirolskem je prav tako. Ali je torej ros samo sili. in potreba, ki naše ljudi po svetu žene?
Premislite še to i
Organizacija prosvetnega ministrstva
Belgrad, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Prosvetni minister Maksimovič je na podlagi 2 odstavka čl. 5 zakona o vrhovni državni upravi ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal uredbo o organizaciji prosvetnega ministrstva. Po tej uredbi bo imelo ministrstvo tri oddelke: splošnega, oddelek za srednje šolstvo in oddelek za osnovno šolstvo. Splošni oddelek se deli na kabinet ministra, upravni odsek, odsek za višje šolstvo in znanstvene ustanove, odsek za umetnost in književnost, pravni odsek, cerkveno-šerijatski, računsko-ekonomski odsek, odsek za prosvetno statistiko ter odsek za prosvetna podjelja. Pod oddelek za srednje šolstvo spadajo poleg ostalih srednjih šol tudi bogoslovja in šerijat-ske šole. Oddelek ima upravno-osebni odsek tei šolski in nadzorni odsek. Pod oddelek za
osnovno šolstvo spadajo: ljudske in meščanske šole, društva za narodno prosveto ter ve-selične zadeve. Tudi ta oddelek ima tri odseke: upravuo-osebni odsek, šolski odsek in prosvetni odsek.
Po čl. 21 te uredbe vrše pomožno službo v ministrstvu prosvete en pomočnik, trije načelniki, 16 nadzornikov, 14 poročevalcev, 30 pomožnih poročevalcev, 9 tajnikov, 9 pisarjev I. kategorije, 12 pomožnih tajnikov, 54 pomožnih pisarjev, 3 arhivarji, 52 arhivskih uradnikov, 8 stažistov, 1 ekonom, 6 knjigovodij, 2 blagajnika, 19 zvaničnikov, 25 zvanionikov-dnevničarjev, 25 slug in 27 slug-dnevničar-jev. Pri samoupravnih edinicah bo imelo prosvetno ministrstvo 32 oblastnih prosvetnih nadzornikov, 33 oblastnih šolskih nadzornikov, 339 okrajnih šolskih nadzornikov.
Za rešitev vseh spornih vprašanj med Jugoslavijo in Bolgarijo
Devet mesecev kmetske vlade v Romuniji
Bukarešt, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Agencija »Razor« javlja: Kraljevi ukaz o zaključenju parlamentarnega zasedanja, ki ga je prečital predsednik vlade Maniu v parlamentu in senatu, vsebuje kratek pregled parlamentarnega delovanja za čas prvih devetih mesecev narodnega kmetskega režima. Proglas navaja sledeče zakone in reforme, ki jih je začela izvajati kmetska vlada:
Ratifikacija sporazuma z Nemčijo, ratifikacija Kellogovega pakta, ratifikacija kon-kordata z Vatikanom in arbitražna pogodba z Grčijo ter konvencije o miru in arbitraži, sklenjene v Belgradu z jugoslovansko vlado, s čimer se je okrepila mala antanta. Vladni manifest poudarja nadalje, da je vlada odločno dvignila glas za ohranitev nedotakljivosti mej mlade romunske države. Nadalje navaja manifest zakon o organizaciji državne uprave, zasnovane na načelu decentralizacije ter krajevne avtonomije in zakon o organizaciji ministrstev.
Glede gospodarskega programa vlade pravi manifest, da se je omogočila po suši nabava semen in tako zagotovila setev v pro-šlem letu. Zakon o organizaciji višjega in nižjega kmetijskega pouka ler zakon o kmetijskih kreditih pomenita pospešitev kmetijstva. Z zunanjim posojilom, ki ga je parlament sklenil, se je omogočila nabava potrebnih strojev za odbiranje semenskega žita ter ostalih kmetijskih strojev. Z novimi carinskimi
| tarifami, ki so osnovane na podlagi racio-j nalne zaščite nacionalne industrije, se je zagotovil napredek industriji in ustvarila pod-J laga za zboljšanje zunanje trgovine. Z zako-j nom, s katerim se ustvarjajo avtonomne re-i žije železnic, pošt in brzojava, ter z zboljšanjem pristanišč so se spopolnila prometna sredstva. Zakon o računovodstvu in kontroli nad proračunom je uvedel učinkovito in brzo kontrolo državnih računov. V imenu Nj. V. kralja Mihaela zaključuje proglas zasedanje parlamenta. Poslanci so priredili vladi burne ovacije.
Zaključek hongresa
Jugoslov.-češkoslov. lige
Sarajevo, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Danes se je končal kongres jugoslovanske-češkoslova-ške lige. Načelnik trgovinskega ministrstva dr. Žižek je imel predavanje o tujsko-promet-nih odnošajih med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Naglasil je, da bi morali Jugoslovani po-sečati češka kopališča, Čehi pa nase Prinior-je. Kongres je sprejel resolucijo, ki poziva k čim ožjem sodelovanju obeh narodov ter zahteva posebej, da bi se vršila v bodočnosti čim večja izmenjava dijakov med obema državama, ler da se propagira zanimanje za književnost in umetnost obeh narodov. Po sprejeti resoluciji so kongres zaključili ter so gostje zvečer odpotovali iz Sarajeva.
f General Mirko Milosavljevic
Belgrad, 30. jul. (Tel. >Slov.«) Danes zjutraj je umrl na vnetju pljuč armadni general Mirko Milosavljevic. Pokojni general je bil eden naših najboljših častnikov. Rojen v Knjaževcu, je dovršil 6 razredov gimnazije ter že kot 17 letni mladenič sodeloval v bojih. Tri leta pozneje je napredoval za topničarskega podporočnika ter je bil poslan kot državni gojenec na Rusko, kjer je obiskoval topni-čareko šolo. Za časa balkanske in svetovne vojne je bil poveljnik topničarstva. Po vojni je vršil nekaj časa službo armadnega poveljnika. Nazadnje je bil poveljnik mesla Belgrada, kjer ga je dohitela smrt.
Enoleten staž za dipl. agronome
Belgrad, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Kmetijski minister je izposloval diplomiranim agronomom priliko enoletnega staža na državnih in samoupravnih posestvih v svrho njihove praktične spopolnitve. Tako bo sprejelo državno posestvo Belje 20 agronomov, ki dobe poleg brezplač nega stanovanja še mesečno podporo 700 Din, ki jo daije finančno ministrstvo. Kmetijsko ministrstvo pa bo agronomom-stažistom dajalo mesečno podporo 500 Din. Na oblastnih posestvih Dobričevo, Peter Mrkonjič, Božjako-vina, Hruševac in na drugih bodo imeli stažisti brezplačno oskrbo ter bodo dobivali od kmetijskega ministrstva do 800 Din mesečne podpore. Do sedaj je nastopilo službo na državnem posestvu Belje šele 10 diplomiranih agronomov ter je na razpolago še 11 mest na istem posestvu ter 12 mest na oblastnih samoupravnih posestvih. Agronomi, ki žele svoje znanje praktično spopolniti z enoletnim službovanjem kot stažisti, naj vložijo predpisane prošnje na kmetijsko ministrstvo.
Tujski promet oh našem Jadranu
Sušak. 30. jul. (Tel. »Slov.«) Letošnji tajski promet v kopališčih gornjega Jadrana je do sedaj prekosil lanskega za 20 odstotkov. Za ta kopališča se zelo zanimajo inozemci ter se pričakuje tudi za avgust in september številen obisk naših kopališč. Letos je prvič po vojni, da so v večjem številu obiskali naša jadranska kopališča madjarski gostje, ki jih je posebno v Crikvenlci in na Rabu veliko. S sodelovanjem našega tujskoprometnega urada v Budimpešti se za začetek meseca septembra pripravlja velika ekskurzija madjar-skih zdravnikov na naš Jadran. Po dosedanjih podatkih se bo tega izleta udeležilo okoli 150 madjarskih zdravnikov. Izlet bo trajal 15 dni ter bodo madjarski gostje obiskali Sušak, Rab, Split, Dubrovnik ter se bodo od tu preko Sibenika in Sušaka vrnili na Madjarsko. Istočasno pričakujejo na Jadranu tudi veliko skupino nemških in avstrijskih izletnikov.
Split, 30. jul. (Tel. »Slov.«) S parni kom »Vicerois of Indian« je prispela v Split ekskurzija 800 Angležev, ki bodo obiskali v prihodnjih dneh še Kotor, Korčulo in Dubrovnik.
Stanje vinogradov v Primor(u
Belgrad. 30. jul. (Tel. »Slov.«) Stanje vinogradov je v vsem Primorju zelo dobro, čeprav je obstojala bojazen, da se bodo pri letošnji letini pokazale posledice hude zime, kar pa v splošnem ni nastopilo. Edino na otoku Krku je stanje vinogradov in ostalih pridelkov nekoliko slabše, ker je bila tu zima izredno ostra in bo škoda, ki jo je pripisati tej zimi, precej velika.
Velik a katastrola
v premogovniku
Vratislava, 30. jul. (Tel. »Slov.«) V dveh rovih premogovnika v Nieder-Hernsdorfu pri Waldenburgu v Gornji Šleziji so se iz neznanega vzroka vžgali podzemski plini, nakar je nastal požar, ki je uničil dva rova. Do sedaj so sprav ali na svetlo 23 mrtvih in 13 težko ranjenih, od katerih jih bo najbrže umrlo še 5, tako da bo vseh smrtnih žrtev 28.
Pred haaško konferenco
Pariz, 30. jul. (Tel, »Slov.«) Med pripravami za haaško konferenco se jc dosegel sporazum v vaeh važnih vprašanjih. Konferenca se radi francoske ministrske krize ne bo od-godila ter se bo otvorila v torek, 6. avgusta dopoldne ob 11 v poslopju nizozemske poslanske zobrnice, ki jo je dala vlada konferenci na razpolago.
Belgrad, 30. jul. (Tel. »Slov.«) V naši delegaciji na reparacijski konferenci v Haagu bodo poleg zunanjega ministra Marinkoviča, ki bo naši delegaciji predsedoval, sodelovali še minister K u m a n u d i ter poslanika S p a -lajkovič in Gjurič ter naš član v reparacijski komisiji pri Društvu narodov B o š -kovic. — V zvezi z odhodom naše delegacije v Haag pride naš zunanji minister Marinkovič, ki se sedaj nahaja v Zlatiboru, 2. avgusta v Belgrad.
Pariz, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Pogajanja za delovni načrt haaške konference trajajo še vedno. Vseh šest signatarnih držav, ki so podpisale ženevske konvencije z dne 16. septembra 1928, in katere je smatrati za prave pri-
reditelje konference, je sklenilo v skupni de-marši, povabiti vlado Združenih držav, da se udeleži konference oficielno ali neolicielno potom opazovalk. V načelu se je dosegel tudi sporazum, da se naj udeleže konference tudi male države upnice, torej posebno Romunija, Grčija, Jugoslavija in Portugalska. Razen tega sta predlagali svojo udeležbo tudi Poljska in Češkoslovaška, ki prav za prav ne spadate med reparacijske upnike. Odločitve o tem še ni. Končnoveljavno se je opustila francoska misel, da bi se konferenca vršila v treh etapah. Če bo povsod dobra volja in če bo konferenca tehnično dobro funkcionirala, ni izključeno, da se bo moglo delo konference končati pred začetkom jesenskega zasedanja Društva narodov. Če pa to ne bi bilo mogoče, bodo med zasedanjem Društva narodov v Ženevi poslovale vsaj komisije strokovnjakov in vršila se bodo posvetovanja odbora za organizacijo mednarodne banke, tako da bodo člani konference po zaključku zasedanja Društva narodov našli vse tako pripravljeno, da bo treba samo malo dni za dokončanje haaških razprav.
Dr, Seipel o Panevropi
Dunaj, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Na študen-tovskem zborovanju v Kremsu ob Donavi je imel bivši zvezni kancler dr. Seipel govor o bodočnosti Evrope. Navajal je med drugim: Dvomi o bodočnosti Evrope niso nova stvar. Radi svetovne vojne so tisti, ki so svarili pred katastrofo, dobili še več verjetnosti. Predvsem je bilo radi vojne gospodarstvo Evrope zelo oslabljeno, vendar pa pesimizem ni upravičen. Evropa ostane Evropa. Majhen obseg Evrope in njena siromašnost nista bili ovira, da ne bi Evropa dosegla edinstveni položaj med vsemi kontinenti sveta. Njena zgodovina, kultura, narodna in državna mnogo-
! ličnost so bile njeno bogastvo, katero ji na-\ laga posebne dolžnosti, predvsem moralične. | Ne bojimo se amerikanizacije, ne smejo pa se delati nobene šablone. Ne more se na stara kulturna tla neorganično prenesti to, kar obstoja v družabno novi zemlji organično. Pred nekaterimi tedni je Briand objavil, da bo v kratkem isdal apel za ustanovitev združenih držav evropskih, odnosno, da se bo boril vsaj za gospodarsko združitev Evrope. Naloga vseh, ki imajo vpliv na javno mnenje, je ta, da najprej širijo zaupanje, da se ustvari potrebni psihološki predpogoj za Panevropa
Zagovor dr* Juhe
Praga, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je dr. Tuka pri zaslišanju podal pojasnila o nastanku in razvoju »Rodobrane«. Dr. Tuka je odločno zanikal, da »Rodobrana« ni tajna organizacija, temveč sestaven del Slovaške ljudske stranke. Svoj novoletni članek » Va-cuum iuris« je označil za filozofski traktat, ki je imel namen, poljudno razložiti širokim slojem stranke državnopra^ni problem. Odločno je odklanjal očitek, da bi bil dobil od Madjarske denar za podpiranje »Rodobrane«. Jutri bosta zaslišana ostala dva obtoženca, nakar se ! bo začelo zasliševanje prič.
Praga, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Pri nadaljnjem zaslišanju je izjavil dr. Tuka, da »Rodobrana« ni imela nobene vojaške vrednosti. Ona se je samo igrala fašizem, ker je bil v času njene ustanovitve fašizem v veliki modi.
Dr. Tuka je o svojih tajnih potovanjih na Dunaj izjavil, da je večkrat potoval na Dunaj zato, da bi inozemsike časnikarje informiral o dogodkih na Slovaškem. Belanskemu, s katerim je bil takrat še prijatelj, je dal različna priporočilna pisma, med njimi na Štefana Radiča, ki se je takrat vrnil iz Moskve. Radič je igral v slovaški politiki gotovo vlogo. Takrat je dal navodilo za sabotiranje bel-grajske narodne skupščine in slovaška ljudska stranka je mislila na to, da bi sabotirala Prago in sklicala slovaški parlament v Bratislavo. Potem pa so to opustili in sklenili s Prago kompromis ter celo stopili v vlado. Vesti o njegovem vohunstvu za Nemčijo in Madjarsko so fantazije Belanskega, ki se ni mogel pomiriti s tem, da je mesto njega postal poslanec dr. Tuka.
Osijek, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Notarska zbornica je Milanu 2 a n i č u , ki je bil obsojen po zakonu o zaščiti države, odvzela pravico do izvrševanja notarske službe. Svoj ukrep motivira s tem, da Zanič radi zapora ne more vršiti te službe. Žaniču je seveda dopuščen priziv.
Belgrad, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Našo državo je obiskal profesor univerze v Caonu na Francoskem gospod Moric Colleville, ki želi spoznati razmere v naši državi. Obiskal bo naša večja mesta ter bo imel pri tej priliki predavanja.
Berlin, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Pogajanja o določitvi srbskega predvojnega posojila se bodo začela v Rimu 1. avgusta.
Varšava, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Poljska narodna banka in njene podružnice so začele dajati v promet srebrni denar po 5 zlotov in nikljast denar po 1 zlot.
Pariz, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Poincareja sta danes pregledala dva zdravnika specijalista. Ugotovilo se je, da je njegovo splošno stanje zelo zadovoljivo. Če ne bo nastopilo nobeno poslabšanje, bo Poincare v četrtek ob enajstih operiran.
Kovno, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Uradni komunike objavlja, da je drž. predsednik Methona pomilostil vse na smrt obsojene socijalne demokrate in izpremenil kazen v dosmrtno iečo.
Varnostne priprave
za L avgust
Pariz, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Po poročilih listov bo v Parizu dne 1. avgusta izgledalo, kakor da je mesto v obsednem stanju. Močne policijske straže bodo zasedle vsa javna poslopja, vse strategične točke in vse tovarne. V vojašnicah bodo pripravljeni vsi konjeniški in pehotni polki. Po vsem mestu bodo neprestano hodile patrulje peš in na konjih.
Berlin, 30. julija. (Tel. »Slov.«) Policija je danes oblastveno zaprla vse zemljišče v Warmsdorfu, kjer so včeraj našli zakopano skladišče posod s strupenimi plini.
Rdeči bogoskrunci
Moskva, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Po nenadnem povelju sovjetske vlade so začeli v Moskvi na Rdečem trgu podirati eno najča-stitejših ruskih svetišč, takozvano zlato kapelo z ibersko sliko Matere božje. Kapela je bila zgrajena 1. 1669. in je bila v njej čudodelna ik na Matere božje, katero so 1. 1648. prinesli v Rusijo z gore Atos. Sliko, ki je okrašena z biseri, bodo prenesli v drugo cerkev. Podrli bodo tudi iberska vrata za kapelo, tako da bodo s tent odprli nov dohod na Rdeči trg. Na stotine ljudstva opazuje to podiranje svetišča, ljudje se križajo in prosijo Boga za pomoč. Cin sovjetske vlade pomeni skrajno nepijeleto in najhujši akt sovražnosti napram najdražjim verskim tradicijam ruskega naroda, kar so jih boljševiki dozdaj zagrešili, kajti iberska Mati lx>žja je največja svetinja ruskega naroda.
Lakota na Kitajskem
London, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Po poročilu mednarodnega odbora za olajšanje lakote na Kitajskem se je posrečilo, da sc je lakota od spomladi dalje precej ublažila, dasi strada še vedno 35,000.000 ljudi. V severozapadnih pokrajinah Kitajske že štiri leta ni deževalo. V nekem mestu, ki je štelo preje 60.000 prebivalcev, je sedaj samo še 3000 ljudi. Preiskave so dognale, da se je v mnogih pokrajinah med prebivalstvom pojavil kanibalfzem. Sestradano ljudstvo je pojedlo že mnogo ljudi, ki so umrli radi lakote.
Angleško-egiptska pogajanja
London, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Angleško-_iptska pogajanja bodo trajala približno 14 dni. Odnošaji med obema državama bodo dobili novo obliko z načrtom zvezne pogodbe. Nova pogodba bo zagotovila Egiptu popolno notranjepolitično in trgovskopolitično neodvisnost. Angleške čete se bodo umaknile na ozemlje sueškega prekopa. Ministrski predsednik Mahmut paša je povabil več voditeljev stranic v London, da z njimi prouči načrt pogodile, ki se bo potem predložil egipt-skemu parlamentu.
Položaj v Mandžuriji
neizpremenjen
London, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Reuter poroča iz Nankinga, da namerava Kitajska apelirati na Društvo narodov, če se Rusija ne bo brigala za njene miroljubne namene. Pri mestu Mančuli v Mandžuriji so ruske in kitajske čete določile med seboj 20 milj širok nevtralen pas. »Daily Telegraph« poroča, da je bivši kitajski poslanik na Finskem dobil nalog, da se pogaja z Rusijo v svrho uvedbe preiskave o vzhodno-kitajskem železniškem vprašanju. Med tem pa bo kitajska vlada tudi poskusila, aranžirati sestanek med kitajskim poslanikom in kakim ruskim delegatom v Harbinu.
Ztiravstveno stanje angl. kralja
London, 30. julija. (Tel. »Slov.«) O stanju angleškega kralja je bil danes prvič po operaciji izdan obširen komunike, ki pravi, da se izrezana votlina na desni strani prs ne gnoji več in da se je rana počasi začela celiti. Kralj sme vsak dan za nekoliko časa vstati in se sprehajati po sobah.
Že 400 ur v zraku
Newyork, 30. jul. (Tel. >Slov,«) Ob 17. uri newyorškega časa sta bila letalca Jackson in O' Brien s svojim letalom v zraku že 400 ur.
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: najprej izprernenljivo, nato pa boljše vreme, zmerno vroče, potem zapadni vetrovi. Južne Alpe: menjaje oblačno, temperatura malo izpremenjena.
Razkol v Heimwehru
(Od našega rednega dunajskega dopisnika.)
Dunaj, 28. julija.
Živimo v dobi razkola v obeh ekstremih: v komunizmu in heimwehru. Za 1. avgust so nameravali komunisti prirediti velike demonstracije tudi na Dunaju, kakor jih pripravljajo po drugih državah pod vodstvom iz Moskve, ali policija je vse prepovedala, in sicer ravno radi razkola tudi v komunistični stranki. S tem je vstregla ne le meščanskim strankam in socialistom, marveč tudi enemu delu komunistov samih.
Pa tudi v drugem ekstremu, v Heim-\vehru, divja hud razkol že od novembra lanskega leta. Komaj so se bili dobro združili v »Heimatschutzverbandu«, že je nastal med njimi spor, in sicer zaradi dveh jako načelnih vprašanj: zaradi Ansehlussa in antisemitizma.
Tisti pokret, ki ga vodijo Steidle, Pfrim-mer, Pabst i. dr., o čemer sem obširneje poročal, je ob enem odločno vsenemško gibanje, je odločno za Anschluss. Vrhu tega ima v svojih statutih takozvani »arijski paragraf«, ki brenka na ostre antisemitske strune. V svojih vrstah ne trpe Židov, kar je židovskega, treba podirati.
Zato je začelo to gibanje zadnje čase pridobivati celo na Dunaju in sicer med delavstvom, zlasti radi tega, ker so voditelji znali jako prefrigano izkoriščati razne napake socialne demokracije, oziroma njenih voditeljev, v prvi vrsti v mestni upravi, ki je v socialističnih rokah.
Tudi v dunajski socialni demokraciji se namreč maščuje demagogija z raznimi gesli. In tudi pri njih se maščuje ona pesmica o duhovih, ki so jih vedno klicali, in ko so tu, se jih ne morejo iznebiti, in jih ne morejo zadovoljiti v smislu danih obljub. Tamkaj, kjer postajajo socialisti sami veliki podjetniki, so nasproti delavstvu ravno tako kakor vsi ostali zasebni podjetniki, ki pravijo, da ne morejo delati čudežev in zadovoljevati vseh zahtev delavstva.
Tako imamo danes v vseh velikih podjetjih dunajskega mesta, posebno v elektrarnah in plinarnah, silno veliko nezadovoljne-žev, ki čedalje bolj pogumno kričijo proti svojim socialističnim gospodarjem. Te življe nezadovoljstva so znali nasprotniki poiskati in združevati, tako da je danes že velika nevarnost za socialistično gospodstvo na Dunaju.
Toda sredi tako intenzivnega dela so se v novembru razcepili v Heimatschutzverband in v — »Heimwehr Osterreich«. Prvi izdajajo svoje glasilo »Heimwehr«, drugi »Heimvvehr-Zeitung«, ki se med sabo prav brezobzirno koljeta. — Nas more zanimati samo dejstvo samo o razkolu med njimi, ne pa način njihovega boja med sabo. Zato ne omenjam podrobneje raznih zanimivosti tega bratskega klanja.
Za nas je zanimivo pred vsem dejstvo, da »Heimwehr Osterreich« odločno odklanja Anschluss, hoče samostojno, samo nase navezano, od tujine neodvisno Avstrijo, in odločno odklanja priključitev k velikopruski Nemčiji, »an das GrofipreuBische D.eutschland« Razni nemški življi so naravnost presenečeni, da je na Dunaju mogoče tako protiprusko gibanje. Do zadnjih časov se nihče ni upal ni piskniti proti gibanju za Anschluss, zdaj pa naenkrat toliko poguma in pa toliko pristašev...
»Heimwehr Osterreich« išče samo Avstrijce brez razlike narodnosti in konfesije. Torej tako daleč smo že: brez razlike narodnosti? Bo torej v Avstriji razun Nemcev še drugih narodnosti I S tem ima pristop v te organizacije mnogo ljudi, ki so bili iz Heim-wehrschutza sploh izključeni, in zato ni čuda, ako ima nova struja že blizu 15.000 organizo-vanih članov. Za dobrega pol leta življenja je to že velik vspeh.
Novemu gibanju na korist je tudi dejstvo, da ima pri Heimwehrschutzu veliko besedo bivši pruski major Pabst; ima baje jako burno preteklost, ki je dala že v Nationalratu več burnih debat. Pa je res veliko ljudi vprašalo: čemu je ta pruski major tu, ko imamo dovolj vrlih avstrijskih oficirjev na razpolago?
Ni treba naglašati, da ta razkol marsikje radi gledajo, posebno pa voditelji socialne demokracije. Kritika o heimwehrovcih obeh vrst iz lastnega tabora je najbolj izdatna in vspeš-na. Socialisti imajo s tem jako olajšano delo. Tudi nam kaže, da imamo vse te pojave v evidenci.	A. G.
Vatikanska pošta
Rim, 30. jul. (Tel. »Slov.«) Po izvršeni ratifikaciji poštne konvencije med Italijo in Vatikanom bo začela 1. avgusta obratovati vatikanska pošta. Na raznih mestih na ozemlju Vatikanskega mesta so že postavili poštne nabiralnike. Eden se nahaja pri vhodu v muzeje. Za pobiranje poštnih pošiljk je naročen majhen pošni avtomobil, ki ima pod paževim grbom napis »Vatikanska pošta«. Ta napis je tudi na vseh nabiralnikih. Vatikan bo imel samo en poštni urad, v katerem bodo štiri pisarne, Poštne znamke bo prodaialo osoibje vatikanskih muzejev.
Oklopni avtomobili za Madjarsko
Dunaj, 30. jul. (Tel. »Slov.«) »Abend« poroča, da so na kolodvoru na Siinmeringu našli dva vagona po 20 ton, ki sta prišla iz Nemčije in bila deklarirana, da so v njih tovorni avtomobili. Po natančni preiskavi pa se je dognalo, da so bili v njih vojni oklopni | avtomobili, namenjeni za mestno poglavarstvo v Budimpešti. Kljub temu, da je bila
3£a
t /
aj/e novega
Koledar
Sreda, 31.jr*!ija: Ignacij (Ognjes-lav), Lojola.
Kmetje iz Južne Srbije v Sloveniji
V	nedeljo, dne 28. julija, je dospelo v Slovenijo 26 seljakov iz Južne Srbije, da si ogledajo naše kmetijstvo. Vsi so iz skopljanske oblasti in sicer iz devetih okrajev okrajev, vodi jih obl. kmet. referent g. Savič.
Že na meji Slovenije, na postaji Rosolnice, kjer so izstopili, so bili srbski seljaki zelo prisrčno sprejeti. Najprej jih je pozdravil zastopnik velikega župana, kmet. svetnik Trampuž, nato za obl. samoupravo g. V. Kuret, v imenu kmetijske družbe g. M. Bajuk in v imenu občine Božjakovo župan g. Pečarič. Po kratkem okrepčilu so se odpeljali na okrašenih kmečkih vozeh v Drašiče, da si med potom ogledajo polje, travnike in vinograde kakor tudi novoustanovljeno oblastno trtnico v Drašičih. Ob prihodu v vas so jih čakali vaščani z vaško godbo na čelu. Pozdravil jih je prisrčno v imenu občanov župan občine Drašiči g. Guštin. Po pregledu trtnice so bili povabljeni na zajtrek, katerega so priredile domače gospodinje. V živahnem pogovoru z našimi kmetovalci so se seljaki iz Južne Srbije zelo zanimali za naše kmečko gospodarstvo. Med zajtrkom sta jih ponovno pozdravila in se zahvalila za obisk gg. T. Bajuk in J. Nemanič. Za prisrčen, res bratski sprejem se je zahvalil eden srbskih seljakov in vodja izleta g. Savič.
Po zajtrku so se odpeljali, spremljani od mnogih vaščanov, na kmečkih vozovih v Metliko, kjer jih je pred mestom čakal ravno tako prisrčen in navdušen sprejem. Pričakovali so jih mestna godba, gasilci, šolska deca in mnogo vaščanov. Pozdravil jih jo okr. načelnik g. dr. Po-Ijanec, v imenu mestne uprave župan g. Golia, v imenu meščanov g. obl. šolski nadzornik v. p. E. Gangl. V velikem sprevodu so spremili meščani naše južne brate v mesto, kjer so si ogledali mesto, šolo, šolski vrt. Ob 4 so bili povabljeni na obed, katerega so priredili metliški meščani. Tudi med tem obedom so se gostje bratsko razgovar-jali z meščani in kmetovalci. Govorili so: gg. dr. Poljanec, Gangl, M. Bajuk, prošt Gregor, en srbski seljak in g. Savič, ki se je zahvalil za sprejem in z zadovoljstvom poudarjal, da so bili srbski seljaki tudi na Hrvatskem prisrčno sprejeti od hrvatskih seljakov. V vseh govorih, izrečenih na eni ali drugi strani, je bila vodilana misel: bratska, medsebojna ljubav, ljubav do skupne domovine in udanost Nj. V. kralju.
Pri odhodu so mnogi meščani spremili srbske goste na kolodvor. Odpotovali so v Novo me-eto, da si ogledajo obl. kmetijsko šolo in gospodinjsko šolo v Šmihelu. V Novem mestu so bili zelo prisrčno sprejeti. Na postaji v Kandiji jih rje pozdravil v imenu okr. načelnika g. dr. Skale, g. ing. Podgornik kot ravnatelj šole in g. Globev-nik v imenu kmetijske podružnice. Nato so se gostje odpeljali v šolo, kjer jim je obl. Rmet. šola pripravila večerjo. Po večerji jim je g. ravnatelj v daljšem govoru orisal kmetijske razmere na Dolenjskem.
V	ponedeljek so si ogledali gospodinjsko šolo v Šmihelu, polje kmet. šole, hleve in živino, kmetijsko orodje, matičnjak in klet, sadno sušilnico in kletarsko orodje. Po kosilu so se odpeljali v Radohovo vas. Kakor povsod so bili tudi tu zelo prisrčno in gostoljubno sprejeti. Na postaji jih je pozdravil zastopnik okr. načelnika g. okr. komisar dr. Senekovič, v imenu kmečkega prebivalstva litijskega okraja pa litijski župan dr. Lebinger. Nato so se odpeljali z avtomobili, danimi na razpolago od domačinov, najprej k malemu vzornemu kmečkemu posestvu g. Kovačiča, kjer so si ogledali hlev, orodje, pridelke, nato pa veleposestvo g. Pollaka. V Št. Vidu pri Stični so si ogledali pod vodstvom g. šol. upravitelja Jevnikarja vzorno posestvo kmečke gospod, zadruge, šolski poskusni vrt, na katerem prireja g. upravitelj razne poskuse iz kmetijstva s šolskimi učenci. Tako je pokazal gostom, podkrepljeno nazorno s številkami, uspehe
gnojenja z umetnimi gnojili in z boljšo saditvijo j krompirja. Ker so se srbski seljaki zanimali tudi i za druge naše naprave, so jim šentvidski gasilci 1 prikazali gasilne vaje. Ogledali so si tudi prosvetni dom, v katerem jih je pozdravil g. župnik Illadnik in jim nato orisal važnost in pomen prosvetnega doma. Obenem jih je tudi opozoril na važnost zadružništva, posebno glede kreditnih zadrug. Ogledali so si še hranilnico in cerkev, nato so odpotovali v Stično, kjer so si ogledali posestvo samostana. Gospod opat jih je zelo prijazno sprejel in jim sam razkazoval samostan, cerkev, vrt in sadovnjak, mlekarno, elektrarno itd. Kakor v Rado-hovi vasi in v Št. Vidu talko so bili gostje tudi v samostanu gostoljubno pogoščeni. Z zadnjim vlakom so se odpeljali v Ljubljano, da od tu nadaljujejo svoj izlet v Škofjo Loko, Kranj in na Bled.
Na vsej poti od meje do Ljublijane so kazali naši bratje izredno zanimanje za naše kmetijske razmere, se divili lepoti naše zemlje in napredku i nbili zelo presenečeni radi prisrčnega sprejema, posebno presenečeni, ker je bil to spontan izraz bratske ljubavi od strani našega kmečkega ljudstva napram bratskemu srbskemu seljaku
Blagoslovitev nove šote v Jevnici
Pred letom se je še malo kje culo to ime. A danes pa marsikdo rad ozre skozi okno, vozeč se mimo našega kraja. Čudno se mu zdi, da se je ta dolina v kratkem času okrasila tako, da vsakdo rad pogleda nanjo. V nedeljo obhajamo obletnico otvoritve našega prijaznega postajališča ter obenem odkrijemo na nijem spominsko ploščo, da bodo še pozni rodovi vedeli, da skoro ni bilo okoličana, ki ne bi bil prispeval za to prekoristno javno napravo. Pa ne samo to. Kakor lepa vila se dviga sredi te ravnine krasna stavba, ponos kresniške občine ler vseh, ki so se mnoga leta trudili, da so se uresiničili lepi načrti. V nedeljo, 4 avgusta, blagoslovimo naši novi lvram, kjer bo zajemala naša deca potrebnega znanja za vsakdanje življenje. V stavbi je tudi lepa, prostorna gospodinjska kuhinja, kjer se bodo tudi odrasla dekleta vzgajala v dobre gospodinje in žene ter skrbne matere. Zato vas vabimo, da v čim večjem številu prihitite to nedeljo med nas, da si ogledale naše naprave ter se obenem pozabavate na prijaznem veseličnem prostoru ob zvokih godbe.
S koso in motiko
Brežice, 20. julija.
Veselo je bilo preteklo nedeljo življenje v vinotoču posestnika Žerjava v Trebežu pri Brežicah. Večja družba fantov in deklet je zmerno pila dobro domače vino. Toda demon alkohol je zahrbten. Po osmi hje odšla družba brez prepira domov. Spotoma pa je začel kričati Jože Poček svoj priljubljeni »auf biks«, češ zakaj naj bom tiho, saj se nikogar ne bojim. Tovariš iz družbe ga je miril, vendar zaman. Naenkrat sta nastala iz družbe dva tabora. Počeku je pomagal Ivan Cizelj, ter sta oba pognala v beg ostale fante, ki jim ni bilo do te-peža. Nesrečni Franc Sotelšek iz Gor. Obreza pa ni hotel bežati. Poček in Cizelj pa sta ga s koso in motiko — našla sta to orodje pri hiši ob poti — tako obdelala po glavi in životu, da sta ga pobila na tla. Še v nedeljo ponoči je bil prepeljan v brežiško bolnico, vendar je tudi kljub takojšnji zdravniški pomoči njegovo stanje smrtnonevarno.
Čez teden dni našli utopljenca
Pred teden dni se je pripetila v Trbojah na Gorenjskem tragična nesreča. V torek, 23. t. m., popoldne je utonil pri kopanju na Savi 27 letni Anton Lavrič, uslužben pri »Jugočeški« v Kranju. Bil je dober plavač in ga je v vodi najbrže prijel krč. Njegovega trupla tedaj niso našli, dasi so vodo preiskali. Včeraj zjutraj pa so opazili ljudje Lav-ričevo truplo, ko je viselo kakih 400 metrov nižje od kraja nesreče čez mlinski jez. Truplo so potegnili na suho in ga prepeljali v mrtvašnico v Trboje. Nenadna smrt Lavričeva je vzbudila v okolici splošno sočutje, zakaj, pokojnik je bil izvrsten mož. vedrega značaja in dober lovariš.
Irard
Diploltlatski zbor je igral tenis. Nekaj gospodov in gospa je gledalo igro, nekaj jih je pa udobno sedelo v naslanjačih iz riževe slame, ki so bili tedaj v Braziliji zelo priljubljeni, in se spogledovali... Neki evropski sluga v fraku in z belo ovratnico, ki je kakor kak vojskovodja poveljeval služabniški Četi domačinov, je stregel gospodi z gojaba-dom, ledom in likerjem — Mamao. Vsak dan se je shajalo avstrijsko poslaništvo na tem kraju, kjer je bil najboljši prostor za tenis in najlepši vrt. Tu so rastli krasni painerasi in stari mangovci; tu je cvetela vijoličasto-rdeča bouquivila in verande so bile okrašene z orhidejami. Vsa ta družba je bila podoba elegantnih, zadovoljnih ljudi, ki so se radi zabavali,, bili radi nemoteni in ki so na vsa usta uživali življenje v tej rajskolepi, čarobni deželi...
Tajnik angleškega poslaništva je bd pravkar spretno, z levo roko preko desne rame odbil žogo in so mu zato vsi pričujoči zaploskali, ko je jeknil grozotni klic: >0, irard 11« in je obenem planil neki moreno, domačin, iz grmovja in klical višjega vrtnarja... >0, irarfil...« Nihče navzočih ni vedel, kaj se je zgodilo in kaj da naj pomeni ta klic. In 'že je nekaj črnega bolj zletelo kakor skočilo čez igrišče in bi bilo skoraj planilo neki gospe v" naročje. V hipu so pritekli vrtnar in uslužbenci z lopatami in krampi, in sicer tako mirni in lenobni ljudje, so bili vsi iz uma. Vsa družba z igrišča je kakor nora begala sem in tja, zakaj višji vrtnar je veno-tnpr v nil- »AttencaoM Senhoras e Senhores!
Attencao!k (»Pozor, gospe in gospodje! Pozor!«) In že je bilo spet tu — tisto skrivnostno — že je spet hušknilo čez igrišče, bliskoma, naglo, ozko, temno z iskrečimi se očmi. Ženske so vreščaje pobegnile, zmedena žival je planila za njimi, hoteč si najti izhod v smeri drevoreda, kjer je na nekem drevesu našlo zavetje. »Attencao!! Senihoras!! Raz-cefrala vas bo, raztrgala!!« je spet zakričal vrtnar... »0, irara!!!...« Niti lev ne bi bil mogel povzročiti takega hrupa! Začela se je divja gonja za zločincem, ki so se je udeležili tudi gralci, a bila je malo uspešna. Mala živalca je kar celo uro ustrahovala trideset ljudi.
Občudovanja vredna je bila ta irard, ta mala braziljska kuna. Dvakrat se je junaško uprla, njeno zobovje je rezalo ko britev. Dvakrat je razcefrala vrečo, ki so ji jo poveznili na giavo in s tuljenjem je bežal neki črnec, kateremu je bila roko pregriznila. Zdelo se je nemogoče ujeti jo živo, a domačini so svarili, da je nikar umoriti 1 Irara bi oživela in se kesneje grozno maščevala! Slednjič ven-i dar — ko je bila izmučena od krogoteka in preganjanja — se je za hip izpozabila. Po-čenila je, hotela splezati na drevo — tedaj jo je vrtnar močno udaril po glavi. Omedlela je. Brž so ji poveznili debelo, usnjato vrečo na glavo in jo slavnostno odnesli v kletko z močnim omrežjem, ki je že prej služila enakim namenom. Ko se je zavedla, je obsedela vsa začudena. A ko je opazila, kako prihajajo zdaj njeni ohrabreni sovražniki — zlasti ženske _ h kletki in jo ogledujejo, se ji sine-i jejo, roga jo in slavijo zmago, tedaj je srdito i zdivjala. Besnela je v svoji ječi in z divjo na-
Izleta K. S. K. J. iz Amerike v Slovenijo ne bo
V »Slovencu« od 3. julija t. 1 smo poročali, da obhaja letos največja dobrotnica slovenskega ljudstva v Ameriki: Kranjska Slovenska Katoliška Jednota svojo 35 letnico. Povedali smo, da obišče deputacija te velkoristne in ugledne Jednote tudi svojo staro domovino. Zadeva se je pa spremenila. Na poletnem zborovanju glavnega odbora Jednote dne 11. julija t. 1. se je sklenilo glasom objave v glasilu Kranjske Slov. Kat. Jednote z dne 16. juliju t. 1.. šl. 29, da se priredi Jednotin izlet v staro domovino leta 1931., ob priliki mednarodnih tekem katoliških telovadnih društev v Ljubljani.
Kranjska Slov. Kat. Jednota deluje že 35 let v korist naših izseljencev, je bila prva naša opora in po njenem zgledu so potem Slovenci ustanovili še druge Jednote, na primer Slovensko Narodno Podporno Jednoto ki je obhajala letos svojo 25 letnico in katera namerava prihodnije leto v večjem številu posetiti našo domovino, Jugoslovanska Katoliška Jednota, Slovenska svobodomiselna podporna zveza i. dr. zveze, ki so posnemale delo Kranjske Slovenske Katoliške Jednote.
Nova kolodvorska pošta v Mariboru
Maribor, 30. julija.
Ze več let se pripravljajo, da začno zidati novo mariborsko kolodvorsko pošto. V dnevnem časopisju so v letošnji zgodnji pomladi z zadovoljstvom čitali zlasti uslužbenci te pošte, da se bo z nastopom lepšega vremena zares pričelo z gradnjo poslopja. Veselili so se, da se znebijo nehigi-eničnih lokalov, v katerih opravljajo svojo naporno službo noč in dan že celili deset let. Lep načrt mariborske občine je propadel in tam, kjer je zrastlo vsako leto polno sočivja (vrt), tam, kjer so idealisti in prijatelji kolodvorske pošte videli v duhu rasti impozantno stavbo, ki bi bila kras našemu mestu — raste danes plevel in čaka na zidarjevo lopato in kladivo.
Kakor smo čuli, bi prispevalo h kritju gradbenih stroškov 5 milijonov dinarjev poštno ministrstvo, 5 milijonov pa bi prispevala mariborska mestna občina iz kaldrminskega fonda.
Kje •> krivda, da je načrt zidanja propadel, nam ni j. Gotovo je, da je mestna občina storila vse, da se zgradba pospeši. Mnenja pa smo, da so merodajni faktorji o potrebi nove kolodvorske pošte v Mariboru premalo poučeni. Po preobratu je prevzela »pošta Maribor 2«, tak je njen uradni naziv, prostore bivše avstrijske kolodvorske pošte v poslopju glavnega kolodvora. Ker je postal naš Maribor obmejno mesto, jo postala tudi pošta Maribor 2 ena najvažnejših in največjih • U mejnih pošt v naši kraljevini. Tu se steka iz vseh delov naše države ves poštni promet za inozemstvo in prihaja iz severnih držav za vse balkanske države, ki transitira mariborsko kolodvorsko pošto. Naj navedemo samo nekaj številk iz mesečnega izkaza pošte Maribor 2, s kateremi ima ta opravka: priporočene pošiljke 63.377, denarna pisma 18.782, paketi 108.650, pisemske vreče 11.372. V poštev pa še pride sprejem pošiljk, izdaja, telegraf, telefon, blagajna, ambulance, administracija itd. Navadne pisemske pošiljke gredo v miljone, ki transiraijo to pošto. Če pomislimo, da ima pošta Maribor 2 za obvladanje odmerjenega ji prometa zaposlenih 78 uradnikov in 00 zvanični-kov in služiteljev, si lažje predstavljamo, da to ni kakšna majhna pošta, sodeč jo po njenih sedanjih lokalih, ampak je to urad, v industriji bi ga primerjali s tovarniškim podjetjem, ki upravičeno zasluži več pozornosti tako od strani javnosii, kakor tudi od strani merodajnih faktorjev.
Kakor smo že omenili, ima mariborska kolodvorska pošta zelo močan inozemski promet. Pošta ima direktno in potom svojih ambulančnih pošt zveze z devetimi državami: Avstrijo, Madjarsko, Italijo, Češkoslovaško, Nemčijo, Poljsko, Švico, Francijo in Belgijo in zavzema kot taka zelo važno mesto napram inozemstvu.
Da so lokali za vzdrževanje tako velikega prometa v poslopju glavnega kolodvora premajhni, je umevno. Država je kupila pred leti enonad-stropno hišo na Aleksandrovi cesti št. 58 z dvema velikima vrtoma. Izkazala se je pa tudi ta hiša premajhna in postavili so na gornjem vrtu repara-cijsko pločevinasto barako, ki služi za skladišče inozemskih paketov. Ta baraka je poleti vroča, po-
glico plezala po kletki gor in navzdol. Njene pametne, nemirne oči so se iskrile od sovraštva, špičasti smrček je v želji po svobodi vtikala med kline. Dan na dan so jo hodili ! igralci tenisa zasmehovat in njen srd je ra-stel iz dneva v dan. Čutila je, kako se ji ro-gajo in da je premagana.
Na vrtu poslaništva so imeli tudi kletko s papigami in kletko izrednih rac in portugalskih velikih domačih zajcev. Za vse te sotrpine se irara ni prav nič zmenila. Bila je v lastno bolest vsa zatopljena. Ponoči je brez spanja škrobotala po kletki gor in dol, pri tem tiho sikala in pihala. Dva dni ni hotela ničesar zaužiti. Tretjega dne pa se je nenadoma umirila in je hlastno požirala vse, karkoli so ji prinesli. Po ure in ure je nepremično sedevala, kakor bi razmišljala v kaki težavni zadevi. Podobna je bila človeku, ki se bavi z nekim načrtom. Nekega večera smo zapazili, kako je vzburjena grebla luknjo v kletki. Vsi smo mislili, da si pripravlja vdolbino zoper veliko vročino ...
Prišla je ena izmed onih tropičnih noči, ko se palme v odsevu velikih zvezd srebrno svetlikajo in se srebrna mesečina pretaka po trepetajočih listih dreves in je vse okrog eno samo opojno dehtenje. Na verandah so se nalahno pozibavale orhideje in zvok kitare je polzel k oknom navzgor. V nekem grmu je pel neki črnec kratko, žalostno narodno pesem: »Res je, zabodel sem te v tvoje neusmiljeno srce. Kakor kamen je bilo trdo. A zmehčalo se je in se prelomilo na konici mojega bodala.« In nato: »Mater sem imel, ki mi je reknla .Constielo', svojo tolažbo. A zdaj sem na svetu čisto sam — kdo bo mene tolažil?«
Sanio z ostrimi,
zanesljivimi britvicami se boste brezhibno brili.
Britvice Gillette so najboljši dokaz najpopolnejšega načina predelave jekla. Založite se pravočasno ž njimi !
Gillette
ziini pa mrzla, zato je tudi neprimerna za uradne prostore. Kakor smo zgoraj omenili, je mariborska kolodvorska pošta razstresena na tri strani, in vsi lokali ne zadoščajo prometnim zahtevam. Da taki zasilni lokali tudi slabo vplivajo na razvoj pošte, je lahko razumljivo. Zato je potrebno, da se li oddelki čimprej združijo v skupno novo stavbo.
Nova kolodvorska pošta, prostori za zidanje so na razpolago, pod svojo streho bi sprejela tudi inozemsko oddelke železniške uprave, prometni oddelek carinarnice in obmejno policijo. Glavni kolodvor bi se pa razširil v prostore, katere bi izpremenili gori omenjeni oddelki v poslopju sedanjega kolodvora. Z zidanjem novo kolodvorske pošte bi imeli torej koristi tudi železniška uprava, carinarnica in obmejna policija, našemu mestu bi pa delala nova stavba čast in ugled.
Želimo, da naši merodajni faktorji ukrenejo vse potrebno, da se z zidanjem nove kolodvorske pošte v Mariboru prične čimprej. Ker jo prostor tu, se naj zida po prvotnem načrtu v treh etapah, tako da bi stavbo dozidali vsaj v treh letih, če jc to drugače nemogoče. Škoda bi pa bilo, da se pusti eventualno že dovoljeni kredit v te svrhe. zapasti.
Potreba nove kolodvorske pošto v Mariboru je državna potreba — ki bo delala tu na severn' meji čast in ugled naši celi kraljevini. —i—
Razmah autobusnega prometa
Ljubljana, 30. julija.
Zdi se, da bodo številni avtobusi, ki se vse bolj pojavljajo po naših cestah, kmalu prav resno iu občutno konkurirali železnici. Saj skoraj ne mine teden, ko se bodisi na enem, bodisi na drugem kraju naše Slovenijo otvarja spet nova avtobusna proga. Imamo samo iz Ljubljane ven 16 avtobusnih prog, ki vzdržujejo dnevno, poldnevno ali celo pogostejšo zvezo z našo prestolico. Zelo potreben bi bil celoten pregled teh avtobusnih prog. seznam vseh voznih redov, postaj itd. V ljubljanski okolici že skoraj ni vasi, ki ne bi bilf z mestom zvezana z ugodno avtomobilsko zvezo. Tudi oddaljenejši kraji niso na slabšem.
Avtobus je sploh postal vsem močno potrebno in zelo uporabno prometno sredstvo, ki se ga ljudje vse bolj s pridom poslužujejo. Zlasti okoliške prodajalke, kmetice, branjevke in krošnja-rice s svojimi koški in košarami zero reden in zanimiv pojav na tfch vozilih. Vsi avtobusni podjetniki so na vse načine trudijo, da bi kot potnike zlasti pritegnili delavstvo, ki hodi v Ljubljano v službo. Nekatera podjetja dajejo delavcem v ta namen znatne ugodnosti.
V zadnjem času se je večja agilnost in pripravljenost v tem oziru kakor ludi sploh pokazala pri mestni občini. Izgleda celo, da bo mestna občina sčasoma prevzela večji del avtobusnega prometa, tako v mestu Ljubljani sami kakor v bližnji
— In za hip nato: »Ti zlata ptička moja, zakaj praviš, da ne moreš več peti o ljubezni? O, kako škoda, kako pregrešno škoda je kraj žarečega ravnika govoriti o mrzlem severu!«
Pa je tudi pesem zamrla... zdelo se je, da vse spi in sanja... Nenadoma se je v tišino noči zapičilo strahotno, pretresljivo ječanje, grgrajoče stokanje, klic trpinčenega bitja po poslednji pomoči. Vsi smo prebledeli in planili na vrl, odkoder je prihajalo ječanje. To je bil kak umor! Stekli smo h kletki zajcev. Zares, tu je bilo krvavo klanje, trupla živali so bila docela razmesarjena, nekatera so še podrhtevala in stokala, a niti en zajec ni zmanjkal. Ko smo odprli kletko, je neka strahotna sonca poskočila v zrak, se v skoku pognala čez nas — ven v svobodo... Irarai Oči so ji škodoželjno gorele, ohladila si je svojo vročo kri, morila je, a niti grižljaja požrla. Ipraševali smo se, kako je mogla priti do svojih žrtev in preiskovali smo in našli pravilno izvršen hodnik, nekakšen predor, kakih trideset korakov dolg. Tega je bila irarii izkopala v smeri od svoje kletke do zajcev in vse pravilno preračunala ko kak inženjer in zvito preudarila ko kak zarotnik. Ko je irard skočila na prosto, je nekam čudno kriknila, kot bi zaukala, liki roparju, ki pobegne. Domačini so zmajevali z glavami in nekdo je dejal ves zamišljen, kakor bi v svoji vroči krvi še zdaj občutil žgoči spomin na dolgo verigo trpljenja nekdanjega suženjstva:
»E un tesoiro a libordade! (Ali to je zaklad — prostost!«	F. C. Kuczynska.
in dalnji okolici. Doslej sicer ta podjetnica vzdržuje le proge Vič—Ljubljana—Ježica ter Ljubljana—Medno, na vidiku pa se otvoritve novih prog v mestu in okolici. Tako bo v kratkem otvorjena proga Ljubljana—Črnuče—Trzin—Mengeš—Moste— Komenda—Cerklje—Velesovo—Šenčur—Kranj. Na tej progi bo voz zaenkrat obratoval po dvakrat v obe smeri, pozneje pa se bo promet po potrebi izpopolnil. S to progo stopi avtobus v Sloveniji sploh v novo fazo. S tem bo namreč medsebojno zvezan velik del Gorenjske, ki je doslej ravno vsled oddaljenosti od železnice mnogo trpel. Želeti je, da se tudi drugod avtopromet izpopolni v tej smeri. Potrebna bi bila zlasti zveza Ljubljana—Gameljiie— Skaručina—Vodice—Braiki—Cerklje. Ta proga bo zgoraj omenjeno zelo izpopolnjevala. Razen tega je seveda še mnogo drugih krajev v Sloveniji in to zelo oddaljenih od železnice, ki bi jih bilo z uvedbo avtobusnega prometa približati središču in prometnim kraijem sploh.
Neprijetna dogodivščina
gospodične Francke
Ježica, 29. julija.
Parkrat smo že poročali o zanimivih dogodivščinah na obali Save in v njenih valovih, o življenju in vrvenju kopalcev in kopalk — toda takšne zgodbe, kakor jo je te dni doživela gospodična Francka v savskih valovih, pa še nismo mogli zapisati letos.
Le poslušajte! Prišla je gospodična Francka na Savo, vsa živa in razposajena, vsa vneta in ne-počakana. Brž je vrgla obleko raz sebe, pobasala jo je v bližnje grmovje — pa naravnost \r vodo, v hladne savske valove. Saj veste, vro^e je bilo in Francka tudi nima vsak dan prilike, da se skoplje in naskače po krotki savski strugi. Mahnila jo je tedaj gospodična Francka naravnost v vodo, zaplavala nizdol po Savi ter jo sploh ni več mikalo ven. Kar naprej bi rada tleskala po vodi, plavala, pa spet malo kobacala, le ven jo ni kar nič mikalo. Lepo je opazovati življenje vseh mnogih na Savi in ob Savi, v globokih valovih in gori okoli grmov in v mivki.
Tedaj je raz breg zaklicala mala Lidi, znanka in takorekoč prijateljica naše Francke:
»Greš, greva od mosta?«
»Grem, kar pojva.«
In že sta obe odžvrgoleli k mostu in v vodo ier poiem odplavali nizdol.
»Ti veš kaj, čez valove pojva. Boš videla, kako lepo nese tam skozi.« Tako je predlagala živahna Lidi.
Francka je bila koj pripravljena, plavati cez valove. Toda ne čez velike, ki kar dvigajo in pogrezajo človeka, marveč skozi manjši stranski tok, kjer so valovčki manjši in ne izgledajo tako strašni. Toda v resnici so ravno v tem toku valovi silno nevarni, še bolj pa močni vrtinci, ki jih je dosti v toku. Tega seveda Francka ni vedela in se je ko-rajžno spustila nizdol v tok skozi dozdevno pohlevne valovčke. Lidi pa je odplavala skozi glavni tok Save, kjer so sicer veliki valovi, pa manj nevarni. Tam tudi ni vrtincev.
Francka je bridko skusila nagajivost in nevarnost savskih vrtincev. Sredi toka se je v plavanju kar ustavila, nikamor več ni šlo. Naj je Francka še tako krilila in obupno mahala z rokami, vse zastonj; niti za ped se ni "pomaknila dalje. Neizprosno jo je držal voda v vrtincu in jo kar vlekla nekam v globino... Francko je zaskrbelo, kaj bo? Ce jo vrtinec ne spusti, če jo kljub odporu vendarle potegne v gotovo smrt...?
Lidi pa je odplavala skozi glavni tok gladko in brez nesreče. Ozrla se je nazaj po Francki in se je smejala. Tudi na bregu je Francko gledal neznani gospod in se ji poredno smejal; ni verjel, da je tako hudo. Mislil je, da se Francka le igra v valovih, kakor to dela marsikdo.
Tedaj je Francka viknila obupno in proseče: »Pomagajte...! Še zadnje moči je porabila in se obupno pognala dalje, toda vrtinec jo ni pustil iz svojega območja. Ko je videl gospod, da je položaj resen, je brž skočil doli v strugo in se mu je komaj posrečilo, da je pogumno Francko izvlekel iz objemov savskega vrtinca.
»Nak, v te valove pa ne grem več, za nobeno ceno ne!« je dejala potlej Francka in se močno zahvaljevala gospodu, ki jo je rešil iz mučnega položaja. Od tistega dne Francke ni več na Savo na spregled.
Tečaj za učitelje in učiteljice v mariborski oblasti
Maribor, 80. julija.
Oblastna samouprava mariborske oblasti priredi za učiteljice in učitelje gospodinjsko- in kmetsko-nadaljevalnih šol dvotedenski uvodni in metodični tečaj. Za učiteljice se bo uvodni tečaj vršil od dne 26. avgusta do 6. septembra 1929 v zavodu šolskih sester v Mariboru, za učitelje pa od 2. septembra do 13. septembra 1929 na obl. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
Tečaj ima namen razgrniti ves problem slovenskega kmelskega vprašanja, udeleženke(ce) uvasti v miselnost in življenje slovenskega kmeta, v način občevanja s kmetskim ljudstvom, v organizacijo gospodinjsko- (kmetsko) nadaljevalnega Šolstva ter metodično obdelati vso snov za imenovane šole.
V tečaj ne bodo sprejemali(e) v prvi vrsti oni gg. učitelji(ce), ki so že poučevali(e) na kmetsko-(gospodinjski) nadaljevalni šoli, pa še nimajo uvodnega tečaja, nadalje učitelji(ce), ki imajo že strokovni tečaj oziroma se ga udeležujejo, in končno učitelji(ce), ki imajo ljubezen do kmelskega stanu ter zanimanje in veselje do vzgoje odrasle kmetske mladine in ki so službovali(e) najmanj pet let na podeželskih šolah.
Prošnje, kolkovane s kolekom za Din 5.—, je poslati polom šolskega upraviteljstva neposredno komisarju oblastne samouprave mariborske oblasti najkasneje do 17. avgusta 1929. Prošnjam se priloži službena razpredelnica ter se v prošnji navede, ali prosilec(ka) potrebuje dopust in ali reflektira na stanovanje in hrano v omenjenih zavodih. Popolna oskrba na vinarski šoli bo stala 300 Din, v zavodu šolskih sester pa 830 Din; dve tretjini te vsote bo plačala oblastna samouprava. — V smislu § 6. 1 uravilnika za nadaljevalne šole mora imeti vsak roditelj(ica) uvodni in strokovni tečaj.
Komisar oblastne samouprave mariborske oblasti:
Osebne vesli
•k >5a iastuega občana je imenoval občinski
odbor občine Tržišče gospoda Franca Vidmarja, župnika v Višnji gori za zasluge, ki si jih je pridobil za občino in faro Tržišče.
Promoviral je na univerzi v Gradcu za doktorja vsega zdravilstva g. J. Škerjanc, sin vpo-kojenega nadučitelja in posestnika Škerjanca pri Sv. Rupertu v Slov. goricah.
+ Iz vojaške službe. Izpit so napravili za čin rez. san. poročnika redova dijaka dr. Moric Eskelazi in dr. Ivo Nikšič; za čin rez. lekarniškega poročnika redov dijak Štefan Šlanger; za čin rez. veterinarskega poročnika kaplar dijak Josip žuž-kin; za čin aktivnega zrakoplornega podporočnika narednik-vojni pilot Vekoslav Nakič in za čin rez. inženjerskega podporočnika sledeči kaplari-dijaki: Josip Rus, Josip Tiringer, Anton Dolenc, Oton Zveržina, Henrik Zali, Danilo Kobau, Josip Libih, Dušan Zlokas, Branko Salačanin, Rudolf Legan, Božidar Hamel, Vlado Miler, Avgust Stanko, Ivan Šetinc, Franc Bratkovič, Stanislav Turak, Tomislav Stejskal, Ivan Bandič, Vladimir Šramel, Oskar Šer, Franc Krajger, Aleksander Lipnjak, Stanko Citer-šlager, Ervin Sorg, Ernest Štencl, Bogdan Berce, Danilo Kocijan, Vladimir Fuks, Franjo De-Negri, Vladimir Broz, Karlo Jonke, širnim Flegl, Emil Arlič. Stane Kandus, Vladimir Novak, Franc Ro-bek, Anton Fajdiga, Leon Krisper, Rihard Matau-šek, Ivan Nač, Jakob Bernard, Vekoslav Vidmajer, Alojz Novak, Franjo Najdhard, Mirko Vilfan, Jože Smerke, Vilko Kosti, Ivan Sačer, Ivan Jamšek, Ilija Medenica, Egidij Ziganto, Janko Brane, Josip Warmut, Otmar Blanda, Jožef Slapničar, Viktor Martine, Josip Bernik, Peter Podgorski, Emil Bre-ščak, Leopold Prosen, Feliks Utner, Boris Hart-man, Josip Pleše, Štefan Vajs in Milan Zalogar in za čin rez. administrativnega podporočnika topni-ško-tehnične stroke kaplari-dijaki: Franc Esih, Fr. Podbrežnik in Božidar Smodlaka.
•fa Novi državljani. Na podlagi § 53, zakona o državljanstvu so postali naši državljani: Avstr. državljan Virk Edvard, uslužbenec mestne elektrarne v Ljubljani, z ženo Rozo. — Češkoslovaški državljani: Hajek Ludovik, sprevodnik drž. železnic v Ljubljani, z ženo Katarino in maloletnimi hčerkami Ludoviko, Adalberto in Katarino; Hro-nek Josip, gradbeni tehnik v Mariboru; Klasek Alojzij, natakar v Ljubljani, z ženo Ano in maloletnimi otroci Viljemom, Otokarjem, Emilom, Alojzijem, Vladimirom, Melanijo in Ano. Italijanski državljani: Batagelj Andrej, strojnik na Dobravi, občina Gorje, z ženo Magdaleno in maloletnimi otroki Marijo, Maksimilijanom in Jožefom; Dalla Valle Frančiška, hotelirka v Lescah, z malolet-nima otrokoma Petrom in Elizabeto; Gregorič Leopold, bivajoč v Ljubljani, z ženo Ljudmilo in maloletnimi sinovi Leopoldom, Ljubomirom in Zdenkom; Ivančič Ciril, davčni kontrolor v Ljubljani, z ženo Terezijo in maloletnimi otroki Dušanom, Zdenko, Nedo in Desanko; Kosmina Josip, policijski agent v Ljubljani, z ženo Marijo in maloletnimi otroki Palmiro, Marijo in Dušanom; Rup-nik Ivan, preglednik finančne kontrole v Loškem potoku, z ženo Minko in maloletnima hčerkama Marijo Ivano in Stanislavo; Sajovic Ivan, kovaški pomočnik v Ljubljani; Skapin Franc, elektromon-ter na Selu, občina Moste pri Ljubljani; Spazza-pan Josip, zasebni uradnik v Podlonku, obč. Selca, z ženo Berto in maloletnima otrokoma Vido in Markom; Štrukelj Olga, trgovinska sotradnica na Viču; Tomažič Gabriel, asistent botaničnega instituta na univerzi v Ljubljani; Toroš Josip, preglednik finančne kontrole v Cerkljah ob Krki, z ženo Angelo. — Ruski državljani: Akifijev Aleksander, kemik v Zaborštu, občina Dol pri Ljubljani; Art-juha Ivan, dnevničar finančne kontrole na Jesenicah; Bagrov Peter, dnevničar finančne kontrole v Ljubljani; Bezrukov Pavel, dnevničar direkcije državnih železnic v Ljubljani, z ženo Aleksandro Josipino in maloletnim sinom Igorom; Dimitrijev Peter, dnevničar finančne kontrole v Ljubljani; Fadejve Feodor, bivši dnevničar finančne kontrole, bivajoč v Ljubljani; Firsov Viktor, pogodbeni uradnik pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani, z ženo Marijo; Ivanov Ilija, narednik pri godbi dravske divizijske oblasti v Ljubljani, z ženo Anastazijo in maloletnim sinom Konstantinom; Kacarkov Nikolaj, dnevničar finančne kontrole v Kranjski gori; Kajdašov Timofej, dnevničar fin, kontrole v Gornjem Logatcu; Moskalec Nikita, dnevničar finančne kontrole na Rakeku; Radčenko Leonid, pekovski pomočnik v Litiji; Tretjakov Vasilij, bivši dnevničar finančne kontrole, bivajoč v Ljubljani.
Druge vesti
+ V Uradnem listu od 25. t. m. Je objavljen zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonskih odredbah o državni in oblastni trošarini (Službene novine z dne 11. julija 1929).
if Ameriška šolska ladja v splitskem pristanišču, V splitsko pristanišče je priplul te dni ameriški šolski parnik Nantunokes. Na tem par-niku se nahaja 115 učencev ameriške nautične akademije. Ameriški šolski parnik je urejen tudi na jadra ter je priplul v Split iz Benetk. Iz Splita odpluje parnik v Dubrovnik in v Kotor. Gojenci so si ogledali Split in okolico. Poveljnik parnika je Arnisted Rus.
•k Dijaki potujejo v Dalmacijo. Po posredovanju Jadranske Straže je prišlo zadnje čase v Split več manjših skupin iz raznih krajev naše države. Te skupine potujejo največ brez voditeljev in profesorjev. Tako so se zadnje dni mudili v Splitu dijaki iz Ljubljane, Maribora, Zagreba, Osi-jeka, Belgrada, Sarajeva itd V začetku meseca avgusta pridejo v Split člani češkoslovaško-jugo-slovanske lige, ki se bodo mudili v Splitu več dni in obiskali razne okoliške kraje. V mestu se )e zadnje dni mudila tudi večja skupina dijakov članov hrvatske katoliške zveze iz Zagreba. V Split pride te dni iz Dresdena tudi večja mednarodna skupina dijakov, ki se bo organizirala v Berlinu. V tej skupini bodo zastopani razni narodi in bodo med njimi celo Kitajci, Japonci in Indijci. Tehnične priprave za ta izlet dijakov vodi Jadranska
it Žrebanje loterije »Županove jame« bo dne 15. prih. meseca. Čisti dobiček je namenjen za
elektrifikacijo jame.
* Na Veliki Slevici pri Velikih Laščah se vrši dne 8. avgusta živinski in kramarski sejem.
•jfc- Zopet dva vagona pšenice zgorela. Žitnim požarom v Sremu in Vojvodini noče biti še konec. Te dni je nastal v vasi Hrtkovcih pri Mitrovici
raed. Univ.
Dr. franeč logar
špecijaiist za zobozdravnistvo m ustne bo-lezni| Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 14/1 od 1. OVgUSfa zopet ordinira ¥5aK dan od 10—12 ure dop. in od '/2 3—5 ure pop
požar, v katerem je zgorela letina kmeta Antona Wurma. Ker je vladala velika suša, je požar zavzel tak obseg, da je zgorela vsa žitnica z nad 400 merniki pšenice. Prihiteli so na pomoč vaški gasilci, ki sicer niso mogli zadušiti požar«, pat pa so preprečili, da se požar ni razširil še na sosednje hiše in na vaško gumno. Za pšenico se ceni, da je je bilo dva vagona in je bila vredna 60.000 Din. Zgorelo je tudi 12 panjev čebel. Pri gašenju je dobil eden gasilcev nevarne opekline. Požar je nastal iz tlečega pepela, ki so ga domačini vrgli iz krušne peči pred žitnico,
•j4r SOlctni slepec se obesil. V vasi Martinci pri Sremski Mitrovici so našli te dni v podstrešju obešenega 801etnega starčka Njegovana Brkiča, Stari Njegovan je že davno oslepel in mu je bilo življenje zelo težko. Že dolgo časa se je pritoževal čez življenje in govoril, da bo izvršil samo-umor. V soboto zvečer se je starček še enkrat napil žganja, odšel na podstrešje in se obesil. Domačini so ga sneli z vrvi že mrtvega.
•fa Vlomi na železnici. V noči na 25. julija je bilo vlomljeno v okepčevalnico na postaji Brežice na škodo zakupnika restavraterja Josipa Majdiča iz Maribora. Poleg raznih jestvin in pijače je vlomilec odnesel tudi zlato moško uro z dvojnim pokrovom, vredno 1000 Din. Vlomilec je dobro znani železniški tat ter ga oblasti zasledujejo.
•fa Šofer in samovozai. Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju in stregi in vodstvu modernega avtomobila, ki jo je spisal inž. Josip Štolfa. S to knjigo je naša itak zelo skromna tehnična literatura zelo obogatela, zakaj take pubbkacije so pri nas redke. In pri tem moramo poudarjati, da je delo kvalitativno in kvantitativno prvovrstno in zasluži vso pozornost. Avtor je zbral v knjigi ogromen materijal, ki priča, da se ni strašil ne truda, ne časa, ne stroškov. Avtor je porabil deloma že znane tehnične izraze, ki so mu bili na razpolago, deloma je pa izoblikoval nove ter tako zelo izpopolnil našo pomanjkljivo tehnično terminologijo. Knjižica vsebuje vse, kar rabi vozač, je zelo prikladna, priročna in pregledna, povrhu je pa v svrho lažjega razumevanja opremljena z lepimi ilustracijami. Izpopolnjuje jo razmeroma obširen slovarček tehničnih izrazov in sicer v nemško-slovenskem ter v slovensko-nemškem jeziku. Nedvomno je, da bo knjiga inž. Štolfe zelo pripomogla k nadaljnjemu razvoju avtomobilizma, zlasti pa bo koristila naraščaju in sploh vsem vozačem, ki so bili dozdaj navezani zgolj na tujo tehnično literaturo. Knjižica je izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in stane vezana 140 Din.
-A- V Meksiki, na Ahacljevi cesti, v mestni hiši se otvori 1. avgusta javno kopališče.
if Opozarjamo na današnji razglas o razpisu licitacije za zgradbo mostu čez Soro pri Šk. Loki.
Zadnji dnevi Mesije
Na splošno željo se ponovi v nedeljo dne 4. avgusta ob 7 zvečer svetopisemska drama v treh delih (14 slik.) »Zadnji dnevi Mesije« ali »Pasijon« na Štadionu Mladinskega doma na Kodeljevcm po znižanih cenah kot zadnja predstava. Po predstavi vozi tramvaj proti glavnemu in dolenjskemu kolodvoru.
liimlcrc-Opla
plošča za fotografiranje, je izredno občutljiva (23° Sch). in Vam zato omogoča slike pri ^'Sfflhi rozsvetltavl. Zahteva;te opise!
Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5.
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nočno službo imajo drevi: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška VII
*
0 Prestavljanje spomenikov je postalo pri nas v Ljubljani nekaj navadnega Mesto, da bi postavljali nove, pa kar stare prestavljajo. Tam ob Gmbarjevem prekopu stoji zapuščeni, s travo in srobotom poraščeni spomenik, ki je bil postavljen za časa cesarja Karoln IV. ob priliki otvoritve Gruberjevega prekopa. Spomenik tvori postament, na katerem stoji obelisk. Izdelano je vse iz podpe-škega kamna, ki pa že precej razpada. Ta spomenik hočejo sedaj prestaviti v »Zvezdo« na prostor, kjer je svoj čas stal spomenik generala Radeckega; Stroški za prenos tesra spomenika bodo znašali okrog 15.000 Din, približno še enkrat toliko pa popravila istega. Za to ceno bi bilo mogoče napraviti že nov spomenik. Cesta ob Grnbarjevem prekopu bi se. lahko lepo uredila ali okrasila z lepim in udobnim mestnim kopališčem, sedaj pa je pravi unikum. Po zimi se tu odlaga sneg, po leti se paseio kokoši, se suši mrva in odlagaio smeti, ob tržnih dneh pa je taborišče vozov. Ob vhodu te ulice, ki bi bila lahko krasna promenada, stoji sedaj napol podrta branjevska lopa. Takoj za njo je transformatorska hišica, ki jo je prerl par leti zgradila mestna občina, poleg te pa prej omenjeni spomenik. Da služijo medprostori za javno stranišče. mislim, da ni treba še posebej omenjati. Nekoliko več pozornosti bi že zaslužil, ta del mesta, ki je skoro docela zazidan z lepimi vilami. Spomenik pa, ki edino nn tem mestu služi svojemu namenu, naj ostane tukaj; treba ga je samo čedno popraviti.
© Vročina ie ponustila. Po zadnjem blagodejnem deževju je vročina v Ljubljani znatno odnehala. Včeraj zjutraj je bilo mesto prvikrat po pasjih dnevih zopet zavito v svojo tradicionalno meglo, ki pa so jo že v prvih dopoldanskih urah razpršili topli sebični žarki. Ulice so zaenkrat proste prahu, zrak je čistejši in znosnejši. Tudi kopalna sezona je te dni zgubila na svoji živahnosti, dasi je do njenega zaključka še dober mesec.
© Mrtva sezona. Trgovci, zlasti manifaktu-risti. tožijo, da je sedaj zanje mrtva sezona. Mnnsro Ljubljančanov, predvsem »višja gospoda«, je odšla na počitnice na deželo, k morju, v planinska letovišča. Ostali so le srednji in nižji sloji; ti pa kupujejo navadno le spomladi in na jesen. Celo na živilskem trgu se pozna pomanjkanje odjemalcev, kar čutijo v prvi vrsti dolenjske jajčarice. Po cele košare jajc nosijo nazaj domov, ali pa jih pod tržno ceno ponujajo po trgovinah. Dobro »uelajo« sedaj gostilne s senčnatimi vrtovi, mlekarne s kislim in hladnim sladkim mlekom ter — sladoledarjL Po nekaterih ljubljanskih izložbah je opaziti že blago za jesenske obleke ter luksuzne zimske plašče po ,3500—4000 Din. Kaj bi čakali, na ljubljanskem
prof. Dr. i. Šlajmcr
ordinira od 1. avgusta naprej.
polju je že odgnala ajda in ko jo bodo poželi, Vsi sveti ne bodo več daleč.
O Novo javno kopališče se otvori v četrtek, 1. avgusta v mestni hiši na Jegličevi cesti (v Meksiki). Cene: pršna kopel j 3 Din, kadna kopel j 6 dinarjev, kadna kopelj s prho 7 Din. Kopališče bo odprto ob delavnikih od 8 do 1 in od 3 do 8 zvečer, v nedeljah pa od 8 do 1.
© Po nravstveno spričevalo je prišel. Prav skromno je potrkal včeraj mlad fant na vrata policijskega uradnika, onega, Od ,doli nravstvena spričevala in kasira globe. »Franc B. sem. Prosim za nravstveno spričevalo. Potrebujem ga za šoferski izpiti« — »Kaj pa ste po poklicu?« — »Urar sem. Rad bi pa postal šofer!« — »Ze dobro, prinesite kolek in počakajte eno uro!« Franc je ubogal. Uradnik pa je med tem brskal, če imajo B.-ja kje v aktih zapisanega. Ko je ura minula, je dejal uradnik Francu: »Stopite z menoj!« Odšla sta v sobo dežurnega in tam je bilo začudenemu Francu rečeno: »V imenu zakona! Aretirani ste!« in odvedli iso ga v zapor. Stvar se je tako žalostno končala za Franca radi tega, ker ga že od 1. 1925. zasleduje novomeško okrožno sodišče s tiralico. Franc je namreč tedaj izvršil več znatnih tatvin, nato pobegnil v Francijo in tam služil v vseh mogočih poklicih. Bil je celo natakar. Nato se je vrnlJ v Ljubljano in tu naenkrat začutil gorečo željo, da postane šofer. Mislil je, da so na njegove grehe že davno pozabili, pa niso, kajti na policiji imajo vse vestno zapisano, čeprav Franc niti prijavljen ni bil. Ptička, ki je šel na tako lep način sam v past, bodo prepeljali v Novo mesto, kjer ga bodo sodili za njegove stare grehe.
0 V mestni klavnici (prosta stojnica) se bo v četrtek 1. avgusta ob 15 prodajalo prašičje meso.
O Dva ponesrečenca z dežele, Z včerajšnjim popoldanskim dolenjskim vlakom' so pripeljali v ljubljansko bolnišnico dva ponesrečenca. Prvi je 19 letni Anton Žagar, kleparski pomočnik, doma iz Banjaloke. V Kočevju je včeraj dopoldne popravljal neko streho. Ko je plezal skozi okno na streho, je stopil na rob strehe, toda izpod stopala so se mu izmuznile strešne opeke in Žagar je strmoglavil navzdol, najprej na nižje ležečo streho in odtod na cesto. Zlomil si je roko in nogo ter se resno poškodoval na glavi. — Drugi ponesrečenec je 8 letni pastirček Franc Plankar iz vasi Pristave pri Grosupljem. V Ljubljano so ga prepeljali vsega potolčenega in z zlomljeno nogo. Ko so ga vprašali, kako se je ponesrečil, je odgovoril priprosto v domačem narečju: »Živino sem pasel. Ujčkal sem se na veji in sem padel z drevesa med kamenje!« Oba ponesrečenca je na kolodvoru prevzela ljubljanska rešilna postaja, ki ju je z rešilnim vozom prepeljala v bolnišnico.
O Obiski na tujih vrtovih. Sadje zori in drevje v ljubljanskih vrtovih se šibi, polno lepega sadeža. Ljubljanske barabice pa hočejo biti deležne tudi tega blagoslova in prav pridno >rabutajo«, kot se glasi njihov strokovni izraz za kradež sadja z drevja. Najbolj predrzni so bili oni tatiči, ki so izropali lepe marelice na muzejskem vrtu, pred nosom policijske stražnice. Škoda" sicer ni tako velika, mnogo večja je predrznost tatičev. — Neznan možakar v Mostah je menda skrajno jezen na zdravnika g. dr. Milana Perka. Ponoči je na njegovem vrtu odlomil dvema lepima hruškama vrhove, tako, da ima dr, Perko okrog 300 Din škode. G. dr. Perko je izprašal svojo vest, ni pa se mogel spomniti, da bi kakemu takemu moškemu napravil kdaj kaj hudega, da bi mu bilo treba stresati jezo nad nedolžnima drevesoma. — Tudi od drugod se množe pritožbe o pustošenju zlikovcev po vrtovih.
© Tatvine. Med večerno filmsko predstavo jo bilo Iz veze Ljubljanskega dvora ukradeno Ivanu Smolčiču kolo, vredno 2300 Din. Aretirana sta bila dva kolesarska tatu, ki so ju ravno zasačili, ko sta si hotela prilastiti vsak eno kolo. Sedaj ju zaslišujejo na policiji. — Kapetan v pokoju, Ivan Mirt je ovadil šiviljo Elgo Ž., kateri je pred pol leta zaupal 7 melrov žameta, naj napravi dve dam-skl obleki za njegovo ženo in hčer. Šivilja pa še do danes ni napravila oblek niti ni vrniia blaga, temveč je neznano kam izginila iz Ljubljane. — Neznan zlikovec je v Tavčarjevi ulici odtrgal napisno desko odvetnika dr. Konrada Voduška in jo odnesel. Tabla je bila vredna 500 Din.
Razprodala	mm-.
navadne perilne . . od 58 Din naprej
svilene.....od 95 Din naprej
F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
© S čolnom po Ljubljanici. Včeraj dopoldne so pasanti opazovali z Zmajevega mostu in Sv. Petra nasipa zanimivega čolnarja, ki je v ozkeni, enose-dežnem čolnu brodaril po umazani Ljubljanici. Deček je bil oblečen samo v kopalne hlače ter zagorel kot Indijanec. Kopel v mastni, kalni vodi malemu možu očivulno ni dišala, kar je jako verjetno. Pri tej priliki je marsikateri opazovalec izgovoril pikro opazko na račun zapuščene regulacije Ljubljanice, ki je v očeh tujcev ena izmed največ,Sa neprivlač-nosti naše ponosne prestolice. Skrajni Čas bi bil, da se Ljubljana znebi tega nedostatka.
O Iz policijske torbe. Prijavljen je slučaj poneverbe geplja, vrednega 3000 Din. — Nenavadno visoko je število ovadenih razgrajačev, čemur so najbrže vzrok mnoge pritožbe v zadnjih dneh zoper ka-ljenje nočnega miru in strožja pažnja stražnikov. Ovadenih je 5 pretepačev, 12 kalilcev nočnega mini in dva moška radi vzbujanja javne pozornosti. — Radi onih šestih nasilnežev, ki so v nedeljo ponoči napadli stražnika Dornika na Viču, vrši policija ostro preiskavo, ker sumi, da je ozadje te afere še neka druga stvar. Pri vseh šestih aretirancih so na domu izvršili hišne preiskave. — Dva sladoledarja zopet nista v redu prodajala sladoled in sta zato ovadena. Dve osebi sta ovadeni radi prepovedane hoje po železniškem tiru, osem oseb pa radi prestopkov zoper cestno-policijslci red.
© Jarna bprza dela. Delo je na razpolago Moški m : 4 drvarjem, 6 hlapcem, 5 gozdnim delavcem, 7 kovačem, 3 mizarjem. 2 Žagarjem za venecijanko, 1 čevlj. delovodji, 2 pekom-ficijem, 8 zidarjem, 9 tesarjem, 10 pleskarjem-sobosl.ikar-jem, 2 sodarjem, 3 minerjem za kamnolom, 6 kamnosekom, 4 tapetnikom, 1 pečar, pomočniku, 29 rudarjem, 5 krojačem, 8 kleparjem, 1 kuharju, 3 usnjarjem^ navadnim delavcem in 17 vajencem. — Ženskam: 2 šteparicam, 1 tamburirarici, 2 dež-nikaricam, 1 šivilji, 3 kuharicam, B služkinjam, 1 pletilji, 8 kmečkim deklam, 2 provizijskim potnicam, 1 vzgojiteljici-učiteljici, 1 hotelski sobarici, 1 perici.
Krnfoni S'K0 'elite imeti dober in molil UJnulj deren kroj (krojne akademije A. Darroux, Pariš), obiščite Večerni prikro-jcvalni tečaj od 7—9 zv., ki prične 1. avg. t. 1. • Sušnik, Ljubljana, Šelenburgova ul. 1.
Prod potenju nog In roh
uporabljajte
„ANTIPOTir
kremo in prašek
Drogeriio »adrija« v (Jubilant
Šelenburgova ulica l
Maribor
□	Izredna svečanost se vrši jutri v četrtek, 1. avgusta popoldne v bližnjem Št. llju. Okrajni glavar dr. Marko Ipavic bo izročil taniošnjemu župniku in duhovnemu svetniku Evaldu Vračku, dolgoletnemu šentiljskemu županu in slovitemu slovenjgori-škemu vinogradniku Franju Thalerju ter kmetske-mu posestniku Josipu Reiterju iz Ceršaka ob Muri visoka odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval kralj Aleksander za njih zasluge za narodno in gospodarsko delo ob naši severni meji. Svečanost se vrši v ožjem prijateljskem krogu na »Karlovem« pri St. Ilju.
□	Umrla je v Mariboru na Koroški cesti št. 15 68 letna Rozalija Kraner, znana zvesta uslužbenka pri Schmidererjevih. Pogreb bo danes ob 3 popoldne na mestno pokopališče v Pobrežju.
□	Studenci pri Mariboru. Ker je dne 7. julija grdo vreme zabranilo mnogim se udeležiti romarskega izleta k sv. Urbanu, ki ga je nameravalo napraviti »Katol. slov. izobr. društvo v Studencih«, zato je odbor določil, da se isti vrši 4. avgusta. Le v slučaju izredno grdega vremena, zlasti trajnega deževja se opusti. Odhod ob pol 6 zjutraj od cerkve sv. Jožefa. Ob 9 sv. maša, pridiga pri sv. Urbanu. Nato prosta zabava
□	Otroci se vračajo iz Dalmacije. Gospod Mirko Ravter, učitelj in vodja ferialne kolonije mariborskih otrok v Kašlel Lukšiču nam piše: Objavite v Vašem cenj. listu, da dospe deška ferijalna kolonija Podmladka društva Rdečega križa po enomesečnem letovanju ob morju (Kaštel Lukšič) v soboto, dne 3. avgusta t. 1. z večernim osebnim vlakom ob 22 v Maribor. Starše udeležencev kolonije prosimo, da so ob navedenem času na glavnem kolodvoru.
□	Posestniki zemljišč v Mariboru, pozor!
Mestni magistrat razglaša: Katastrska uprava prične pri delu za novo izmero mesta Maribor z meritvijo posameznih parcel že z avgustom t. 1. Vsled tega se poživljajo vsi posestniki v obsegu mestne občine Maribor, da takoj označijo svoje parcele z betonskimi ali kamnitimi mejniki, kakor to predpisuje zakon o zemljiškem katastru. (Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti od 23. febr. 1929 člen 12.) Ako meje med posameznimi parcelami ne bodo označene z mejniki, se izvrši izmera po sedanjem stanju. Kasnejša popravila se bodo izvršila na breme onega, ki je opustil zamejničenje. Sosedje naj sporazumno določijo meje med svojimi parcelami, da se bo z meritvijo ugotovilo pravo stanje, ki bo merodajno za dolgo število let pri vseh oblastih. Od nedoločenih mej bodo imeli posestniki le škodo. Kjer so posestniki v dvomu glede meje napram posesti občine mariborske, naj to takoj javijo v mestnem gradbenem uradu soba štev. 5.
□	Počitniška kolonija na Pohorju. Zupan dr. Juvan nam poroča: II. skupina otrok odpotuje k Sv. Martinu na Pohorju z mestnimi avtobusi v sredo, dne 81. t. m. ob pol 7 zjutraj izpred oblastnega dečjega doma v Strossmajerjevi ulici št. 26. — Istega dne se vrne s Pohorja I. skupina otrok, ki dospe v Maribor ob 11 dopoldne. Mestni magistrat poziva starše, ozir. rednike in varuhe, da ob navedenem času pridejo pred oblastni dečji dom in prevzamejo svoje otroke oziroma varovance.
□	Okrajni načelniki v Mariboru. Naše mesto ima že od nekdaj lepo ustanovo: »okrajne načelnike«, ali »očete siromakov«. Okrajni načelniki prisostvujejo sejam mestnega ubožnega ali socialno-skrbstvenega odseka, izdajajo za svoj okraj ubozna spričevala in so sploh svetovalci županovi glede preskrbe in evidence revežev. Služba okrajnega načelnika je častna in brezplačna. Za to službo določi mestni svet može, ki so v svojem okraju splošno znani. Mariborčane bo gotovo zanimalo, ako navede »Slovenec« imena vseh okrajnih načelnikov. Ker Je mesto razdeljeno v pet okrajev, ima vsak okraj svojega >očeta«. V prvem okraju vodi to službo: Ivan Pelikan, slaščičar v Gosposki ulici; v drugem Anton Stepic, višji davčni upravitelj v pok ; v tretjem Vid Murko, trgovec, posestnik m občinski svetovalec na Meljski cesti; v četrtem Ivan Dežman, posestnik, trgovec in steklar na voglu Koroške in Vrbanove ulice in v petem Josip B e -r a n i č, posestnik in obrtnik na Kralja Petra trgu Stev 1. Poslednji je bil nedavno imenovan na to mesto, ker je prejšnji načelnik Alojzij Černov-gek odstopil.
□	Vincgradno posestvo g. Stuheca v Roš-pohu v tako zvanih »Vinarjah« je te dni kupil gospod Izidor Benko.
□	Pripravljalni odbor za zgradbo vzpenjače na Pohorje je razvil prav živahno delavnost. Interes občinstva v Mariboru in prebivalstva ob vznozju Pohorja za žično železnico iz Maribora do vrh Pohorja 'je veliko. Pojasnila daje predsednik g. Birg-majer mlajši.
□	Borza dela v Mariboru potrebuje nujno za Maribor več plačilnih natakaric, šivilj za obleko in za preilo — Za tovarno vagonov, strojev in mostov v Brodu na Savi pa: 6 do 8 železostmgarjev z zajamčeno urno plačo od 6—7 Din, v akordu pa 8 do 10 Din. Oženjeni dobijo stanovanja; cena od 80 do 100 Din. Po 6-mesečni službi se jim povrnejo potni stroški; rabita se tudi dva kotlarja in dva kovača za baker z urno mezdo od 7 Din. Dalje potrebuje lesna industrija Kozje pri Rajhenburgu več dobriii oglarjev za žganje oglja v velikih množinah. Interesenti naj se javijo pri borzi dela v Mariboru.
□	Naše žveplenke. Monpolska uprava je dala v promet troje vrst žveplenk. Dobi se jih v velikih, srednjih in malih škatljicah. Kakovost je skoraj enaka, pa tudi cena jim je ena in ista. to je 1 dinar za škatljico, čeravno je v velikih škatljicah po &o do 58, v srednjih po 39 do 42, v malih pa po 24 do 26 žveplenk. Dogaja se, da so nekatere skatljice precej izpraznjene. Ako kdo dobi tako odprto škatljico, naj takoj prijavi. V Mariboru se naj vsak slučaj prijavi glavni zalogi tobaka na Rotovskem
trgu.	.....
□	Muf — ženska glava. Mariborski ribiči so muhasti ljudje. Ker so časopisi prinesli zaporedoma večkrat razne šaljivke o ribičih, so se ribič, raztogotili in so novinarja-veterana K. tako potegnili, da bo pomnil. Javili so mu, da so našli v nedeljo v Dravi pri Hutterjevi tovarni žensko glavo, a da so io zopet vrgli v Dravo. Policija je celo zadevo skrbno preiskala in ugotovila, da so ribiči novinarja potegnili in sicer prav pošteno. Zamenjal, so ženski »muf« z žensko glavo.
□	Zopet vlomi. Te dni so bili vlomilci v mestu in okolici zopet »pridno« na delu. Opozarjamo ljudi, da so pozorni in da vsakega sumljivega klateža takoj prijavijo policiji al. žandarmeriji Zadnji fes prihajajo posebno iz krajev preko Sotle razni »trgovci« in »agenti«, ki so zelo vsiljivi.
Ceiie
'■& Med. univ. dr. Ivič Stjcpan, večletni asi-stent-zdravnik drž. zdravilišča v Topolščici, špeci-jalist za pljučne bolezni in tuberkulozo, ordinira od 1. avgusta naprej vsaki dan od 9—11 dop. in od 3 do 5 pop. v Celju, Vodnikova ul. 5.
& Na gledališkem tečaju, ki se vrši od 6. do 23. avgusta 1929 v celjskem Orlovskem domu, bodo posamezni predavatelji obravnavali sledeča vprašanja: Nekaj splošnega o gledališki umetnosti (Marolt), Zgodovina gledališča (F. Gradišnik), Duševni in telesni predpogoji igranja (Peršuh), Fiziologija glasu (dr. Fischer), Sminkanje (Pfeifer), Družinska skupnost igralskega zbora in nje sovražniki (Peršuh), Meinoriranje (Peršuh), Početki slovenskega gledališča in Sodobno slovensko gledališče (Marolt), Igralčevo telo v službi igre (Pfeifer), Kostimiranje, Slovenska narodna noša (Marolt), Slovensko dramsko slovstvo (Marolt). — Poleg tega se bodo vsak dan pod vodstvom g. Per-šuha vršile praktične vaje v nastopanju v Gogo-ljevi komediji »Ženitev«. Pouk bo trajal vsak dan od 7. do 10. ure zvečer. Doslej se je prijavilo Prosvetnemu tajništvu okoli 30 udeležencev in udeleženk. Želeti bi bilo, da se prijavi še nekaj go-spodičen, zlasti pa tudi udeleženci in udeleženke iz celjske okolice. Prijave sprejema vsak dan med 8. in 12. ter med 15. in 19. uro Prosvetno tajništvo na Cankarjevi cesti.
■& Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji oko-okolici, da uraduje referent Zbornice v torek, dne 6. avgusta t. 1. od 8 do 12 predpoldne v ravnatelj-ski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele Itako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljud-no vabijo, da se pri njem zglase.
Šport
Službeno iz LNP. Seja upravnega odboru bo jutri, v četrtek ob 20 v posebni sobi restavracije hotela »Slon«. Zaradi važnega dnevnegu reda prosi predsedstvo polnoštevitne in točne udeležbe. — V svrho predrazgovorov za glavno skupščino LNP vabi predsedstvo podsaveza ob 21 v isti lokal predstavnike l jubljanskih članov LNP; vsak klub naj blagovoli |>osluti na sejo po enega do dva poblaščena delegata. — Tajnik I.
Juniorske pokalne tekme (Službena objavu M. o.). Seja medklubskegu odbora za izvedbo juniorskih tekem za preli. pokal SK Ilirije bo danes, v sredo ob 18.30 uri na vrtu restavracije hotela Štrukelj. Izrecno se vabi na sejo zastopnik SK Jadrana. — M. o.
S. K. Ilirija (iz tajništvu). Odborniško službo nn igrišču vrše v času od 30. julija do 15. avgusta sledeči gospodje: v torek 30. VII. Šircelj Mirko, 31. VII. Smole Al., t. avgusta Miklavčič S., 2. VIII. Pevulek M., 3. VIII. Berdajs, 5. VITI. Cimper.nan, 6. VIII. Bežek Etbin, 7. Vili. Medic K., 8. V1U. Betetto, 9. VIII. Roter, 10. VIII. Kap. Vizjak, 12. VIII. Pevulek M., 13. VIII. dr. Lapaj-ne, 14. dr. Kuhelj, 15. VIII. Smole A. Vsi nave-deui gospodje se opozarjajo ponovno, da morajo sumi poskrbeti za namestnike, uko so na dan službe zadržani. Tajnik.
S. K. Ilirija (ženska sekcija). Danes, v sredo, zvečer ob 18.15 važen sestanek sekcije na igrišču. Po sestanku trening za vse one. ki ue potit je jo v Srbi jo. Radi važnosti sestanku je ude-ležba za vse strogo Obvezna. Načelnik sekcije.
S. K. JADRAN. Samostojni predlogi S. K. Jadran za redni občni zbor Lj. nogometne podzveze, dne 3. avgusta t. 1.
1.	Ker so pravila in pravilniki J. N. S. in podzvez v več točkah nejasna, naj občni zbor izvoli odsek treh do pet članov, izmed katerih mora biti vsaj en član pravnik. Odsek naj natančno pregleda pravila in sestavi predlog za spremembo pravil za prihodnji občni zbor J. N, S. Upr. odbor podzveze naj vse potrebno ukrene, da se ta predlog pravočasno in tehnično pravilno dostavi J. N. S. v Zagreb.
2.	Za pravilno razlago pravil naj skliče upr. odbor čim preje sestanek delegatov vseh klubov, na katerem bo zastopnik upr. odbora natančno predelal pravila in predvsem obrazložil, kako bo upr. odbor tolmačij vse nejasne točke pravil. Predlog stavi klub radi tega, da se bodo vsi klubi seznanili s pravili in pravilniki in da bo upr. odbor vedno enako tolmačil vse nejasnosti pravil.
3.	Upr. odbor naj poskrbi, da se bodo vršili skupni vaditeljski tečaji pod strokovnim vodstvom kakega dobrega vaditelja. Tečaji naj se vrše radi tega, da se dvigne tehnična in disciplinska stran nogometa na področju L. N. P. in vsaj deloma zadosti § 2 podzveznih pravil. Po možnosti naj skuša L. N. P. pridobiti lastno igrišče, ki bo na razpolago vsem klubom mesta Ljubljane, zlasti še onim, ki so brez pravih, predpisom odgovarjajočih igrišč.
4.	Upr. odbor naj ukrene nemudoma vse potrebno, da tudi prvenstvenih tekem 1. moštev ne bo sodil sodnik, ki je član kakega nastopajočega moštva. Če velja ta sklep za rezervna moštva, ie tem bolj potrebno in lojalno, da isti sklep velja tudi za 1. moštva.
5.	Vsa važna funkcijska mesta upr. odbora podzveze, zlasti predsednik, oba podpredsednika, oba tajnika in blagajnik ne smejo biti v rokah enega kluba, da se omogoči čim objektivnejše delovanje podzveze.
6.	Glede prvenstvenega tekmovanja mladinskih moštev naj občni zbor naroči upr. odboru, da se onim klubom, ki bi eventuelno ne nastopili s temi moštvi, ne sme šteti to za pregrešek in jih torej ne more kaznovati, to pa z ozirom na tež-koče, ki jih klubi ne morejo premostiti v kratkem času.
7.	Principijelni sklep upr. odbora, da se vsak klub, ki ne bi nastopil v prvenstvenih tekmah 1. moštev, kaznuje z globo 800 Din, naj se razveljavi, ker ne odgovarja smislu pravil. Pravilnik prvenstvenih tekmovanj § 13 izrecno določa: »a u konkretnom slučaju može biti i kažnjen«, § 11 kaz. pravilnika pa »Kod odmerjenja novčane kazne ima služiti merilo osim težine čina i materijalno stanje kluba.«
8.	Ker objavljanje kazni klubov v dnevnikih škoduje njihovemu ugledu in otežkočuje njih delovanje zlasti v materijalnetn oziru, naj se izrečene kazni v smislu § 66 takoj pismeno z utemeljeno obrazložitvijo dostavijo klubu. Objava v dnevnih časopisih pa se naj opusti, ker nimamo lastnega športnega glasila. _
9.	Taksa na prijavnice v znesku po 10 Din naj se zniža najmanj na polovico ali na petino, ker visoka taksa otežkočuie pravilno in točno poslovanje zlasti manjših klubov, ki se morajo boriti z materijelnimi tež.kočami. Pnškndhcni fond bi pa te dohodke brez večjg škode lahko utrpel.
10.	Z ozirom na število klubov mesta Ljubljane, naj se klubi uvrste le v dva razreda, in sicer tako, da bi bilo pri sedanjem staniu klubov v 1. razredu pet v 2. pa šest klubov.
epota telesa
je odvisna od njegove nege. Kopeli doseže svoj namen popolnoma le tedaj če pri tem uporabljate tudi voljno in Čisto milo, fri idealno čisti kožo in nanjo ne vpliva kvarno. Tako voljno in čisto je Elida Ideal milo. Njegova izdatna pena povzroča prijeten občutek mehkobe in daje koži decenten duh po razkošnem parfumu. To milo je tudi zelo izdatno, vsled česar ni nikak luk sus ako se ga uporablja tudi pri kopanju. S tem ie njegovega blagodejnega učinka deležno celo telo, ki gre inače v dobro samo obrazu in rokam.
ELI DA »mlMILO
Pospeševanje športa na Ogrskem
Kaj pravi minister prosvete.
Ogrski prosvetni minister grof Kuno Kle-belsberg nastopa v zadnjem času zmeraj bolj kot pospeševatelj športa. Te dni je razvil prav velepotezen načrt o bodočem razvoju športa. V svoji delovni sobi je sprejel športnega časnikarju in je izvajal o športnih vprašanjih.
»V 17. stoletju je bila kultura last izvoljenih, ubogo ljudstvo ni o tem nič vedelo, šele ko je ideja demokracije na koncu 18. stoletja začela osva jati svet, se je položaj ljudstva spremenil. Danes je kultura last vseh in smo celo dol/ni, da se ji priključimo. Ta razvoj se jo vršil tu-li v športu. Na koncu 19. stoletju je bil šport last uekaterih izvoljenih, danes ni nikdo več od športa izključen. Bolj in bolj se razvija šport v smeri proti končnemu cilju, ko bo vsak človek dolžen gojiti gu. Pri nas na Ogrskem s no tudi že začeli. Opozarjam nu naše srednje šole.
"Nikakor ne delim mnenja nekaterih, da ogromne množice gledavcev pri športnih prireditvah — mislim na nogometne igre —, torej pasivni športniki, za šport nič ne naredijo. Oni tvorijo prehodno obliko do bodočnosti in so športu še prav koristni. Ne samo. da bodrijo aktivne športnike k večjim uspehom, temveč vzbujajo tudi otroke za aktivni spori, v zdravem športnem duhu in jim vcepajo nove moderne misli. Bodoči rod bo tem navdušenim pomočnikom Splita hvaležen.
V državah, kjer ni vojaške obveznosti, je država še bolj zavezana, da ustvari predpogoje zn šport. Šport uči mladino, zahteva od n je moralo, disciplino in vztrajnost. V svetovni vojski je športno vzgojena angleška mladina dokazala, da za dosego uspehov ni potrebno večletno vojaško vežbanje, temveč da zadostuje že par tednov, če nam šport ni tuj.«
Nato je podal minister kratek pregled o športnem programu Ogrske, tuko leip, da mora zbuditi zavist vsake dežele.
j-Moj cilj je zgradbu modernega narodnega stadiona. A se nočem prenagliti. Vem, da so potrebne najprvo srednje šole, preden moremo misliti na univerzo. Zato sem sestavil po amsterdamskih olimpijskih igrah program za štiri leta. Ta program je pot do najmodernejšega stadiona, letos smo popolnoma izgradili visoko šolo za telesno kulturo; zavod se je dobro ob nesel, in bo imela Ogrska kmalu izborne športne učitelje. Letos bomo zgradili tudi dolgo zazel jeno pokrito pluvalnico, ki l>o ostala odprta umevno tudi po zimi. Postala bo ob Margaretinem otoku dom za ogrske plavače in za naš plavalni naraščaj. Tople vime vode imamo tam dosti; naprava naj bo moderno opremljena. Že v liodoči pomladi hočem izročiti to plavalnico ogrski plavalni zvezi. Nato bodo sledile plavulnice po deželi. Leta 1931. bomo pričeli graditi moderno športno areno, kjer se bodo urili bokserji, sabljači, rokoborci itd. Tudi pisarniški i. dr. prostori za vse športne zveze bodo tam. Leto 1932. bo posvečeno vseučiliški mladini. V Tihani ju ob Blatnem jezeru ima država veliko svetu. Tam bomo napravili počitniško kolonijo za univerzitetne dijake; 10.000 dijakov se lx> v tej koloniji poleti odpočilo, zraven se bodo pa urili v vseh panogah športa, zlasti še vodnega športa. Ko bo ves ta program izvršen, bomo pričeli graditi sladkih.«
»Toda, davki, ki šport obremenjujejo? Ali bodo ostali?«
»Ne! Vcscličncgu davka že več mesecev ni več. Imamo samo še. državno pristojbino, ki jo pobiramo v prid olimpijskemu skladu. Žalostne gospodarske razmere se pa javljajo tudi pri športnih prireditvah, in sem pripravljen, da tudi to pristojbino revidiram.«
»še eno besedo, gospod minister! Kako jc to. da ste o željah športa tako natančno poučeni?«
»Sem v stalnem stiku s športnimi korporaci-jimi in vrhu tega vnet bravec športnega časopisja. Hočem sklicati vsako četrto leto državni Kongres, najrajši v mestih na deželi. Državni iu
mestni uradi, športne zveze in časopisje naj mi javijo pri teh posvetovanjih vsakokratne želje športa. Prvi kongres se bo vršil leta 1930., in si-ccr v Szegedinu. Tako bo ogrski šport vzcvetel.«
Prav radovedni smo, koliko.je držav na. svetu, ki bi imele prosvetnega ministra s tako glo-Ix>ko in široko zasnovanim načrtom v dosego sjiortncga udejstvovanja vseh slojev prebivalstva.
POROČILA BI OA RADA.
V Zedinjeuih državah je sedaj Schmeling > modi; nekdo piše o »Schnielingovi konjunkturi«. Najeti je moral posebno tajnico, da bere nanj naslovljena pisma in da odgovarja nanje. Schmeling samo podpisuje, pa je že tega dosti; še sedaj, ko se je vihar malo polegel, podpiše Schmeling okoli 200 pisem na dan. Naravno je, da dobiva bokser tudi veliko ženifnih ponudb. Neka dama mu obljublja svoje srce in svoto 100.000 dolarjev. Za navadnega smrtnika lepa vsota, za svetovnoprvenstvenega kandidata pa morda premalo.
PRVAKI NOGOMETA V EVROP. DRŽAVAH
Domače razmere poznamo. V Nemčiij prvak še ni določen, bo potrebna še ena tekma. Drugi so: V Angliji Sheffiekl Wednesday, pokalni zmagovalec Bolton Wanderers; na Škotskem Glasgovv Rangers pokal Kilmarnock; na Danskem Boldklubben-Koe-benhavn; v Belgiji Royal-Antwerp F. C.; v Franciji 01impique-Marseille; v Holandiji Philipps-Eindho-ven; v Švici Young Boys-Bern, pokal Urania-2e-neva: v Italiji Bologna; v Avstriji Rapid-Dunaj, pokal Vienna; na Ogrskem Ilungaria-Budimpešta; v Češkoslovaški Slavia-Praga; na Španskem F. C. Barcelona, pokal Espanol-Barcelona.
Radio
Programi Radio-Ljubljana t
Sreda. 81. julija: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.00 Kotiček za naše malčke, pisatelj Milčinski. 18.30 Reproducirana glasba. 20.00 Antologija slovenske lirike, ravnatelj liratina, 20.30 Pevski večer Slovenskega vok. kvinteta (gg. Gostič, Mikuš, M. Vončina, Šulr in R. Petrovčič): O. Deu: Tihi veter od morja. V Mirk: Šumi potok. J. Pavčič: Dekle v rudečih tolpah. Švikaršič: Pojdem u rute. 0. Deu: Pvaninska. Adamič: Ljubica vstani. P. Jereb: Pelin roža. 21.30 Koncert Radio-orkestra: Fetras: Regata na Alstni. Lanner: Večerno zvezde. Grieg: Olav Trygwasoo. Verdi: Aida. StrauB: Netopir. 22.30 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi t
Sreda, 81. jnlija.
Belgrad: 12.45 Radijski kvartet. 17.25 Radijski kvartet. 20.00 Guido Tartaglia bere lastne pesmi. 20.25 Radijski septet na pihala. 21.25 Čas. Dnevne vesti. 21.35 Radijski orkester. 23.10 Nemška recitacija — Zagreb: 1.15 Plošče, 8.30 Prenos iz Ljubljane. — Varšava: 12.05 Plošče. 16.30 Plošče. 18.00 Orkester. 20.30 Večerni koncert. — Dunaj: 11.00 Dopoldanska glasba. 16.00 Popoldanski koncert. 19.00 Do X, najmodernejši hidroplan sveta. 21.00 Koncert balalajk. 21.20 Lahka večerna glasba. — Brno: 12.15 Orkestralni koncert. 19.00 Prenosi iz Prage. — Berlin: 17.30 Godba k čajanki. 20.30 Tiralice. — Vrsta slušnih prizorov. — Nato do 0.30 plesna godba. — Tonlouse: 12.45 Solističen koncert. 13.00 Pesmi. 13.15 Orkester. 13.30 Tangoji s petjom. — Stuttgart: 12.00 Promenadni koncert. 16.15 Glasba iz vseh delov sveta. 20.00 Simfon. koncert. 21.30 Večerni koncert. — Praga: 12.20 Iz Brna: Koncert 16.30 lz Bratislave: Koncert. 19.00 Koncert Češke filharmonije: čeli»tične in klavirske točke. — Rim: 13.15 Trio-koncert. 17.30 Koncert. 21.00 Koncert vojaške godbe. — Milan: 11.15 Plošče. 12.30 Kvartet. 16.30 Otroška glasba. 20.25 Lahka glasba. 20.30 Kvintet. 22.10 Večerni koncert. 22.30 Kvintet. — Biidapest: 9.15 Vojaška godba. 12.05 Salonski orkester. 17.10 Ciganska godba. 20.00 Koncert, klavir, mulo patja.
wImiQip vrveme^
Krvave rože
Ako potujete z Dunaja v Prago, opazite v bližini zadnje postaje Benešova velik park in gozdove, ki se izgubljajo na obzorju. To je zgodovinski park gradu Konopišta, kjer je živel avstrijski prestolonaslednik Frane Ferdinand s svojo družino v času, ko se je začel vse bolj in bolj pečati s politiko in zbirati v svojih rokah niti političnega življenja v Srednji Evropi.
Potovanje Franca Ferdinanda v Sarajevo in streli Gavrila Principa nikakor niso bili
Kača v cerkvi
Med službo božjo v metodistični cerkvi v Marshaville (Združene države) je opazil župnik Webb na nekem stranskem svečniku neko gibanje. Pogledal je ostreje in opazil, da je okolu svečnika ovita velika kača klopotača. Da ne bi nastala panika, je župnik hitro opravil službo božjo in odpustil ljudi, ne da bi komu kaj povedal o kači. Ko se je pa cerkev izpraznila, je župnik poklical par mož, ki so na to z železnimi drogovi kačo ubili.
Palača haaškega razsodišča, kjer se 6. avgusta snidejo delegati raznih držav, da se posvetujejo o podrobnostih izpraznitve Porenja in izvršitev Youugovega načrta.
Strašna katastrofa ob Črnem morju
Približno 35 km vzhodno od črnomorske luke Trapezmit se izteka v morje reka Kara-dere. Dolina, po kateri teče, se imenuje Siir-mene — stara zgodovinska Surmana — a ob ustju leži mestece Surmene. Od tu pa skoraj do ruske meje se je minoli teden odigrala strašna vodna katastrofa, ki pomenja največjo nesrečo, ki je v zadnjih letih zadela Turčijo; njen obseg presega lansko polresno katastrofo v Anatoliji in tudi potres, ki je šele pred par meseci porušil v prah mesto Karahissar in njegovo okolico (južnozapadno od Trapezun-ta). Samo na tem ozemlju so našteli po zadnji katastrofi 700 mrtvih in nad 10.000 takih, ki so ostali brez strehe. Škode sploh še ni mogočo oceniti. Mnogo vasi je voda popolnoma odTezala od ostalega sveta in se o usodi njihovega prebivalstva še nič ne ve.
Strašna nesreča je nastala na ta način, da so v tamkajšnjih do 4000 metrov visokih gorah, kjer so bili hudourniki narasli že zaradi tajanja snega, nastali katastrofalni nalivi, ki so trajali dva dni. Z gora so pridrle velikanske množine vode in izpremenile doline v nekaj urah v hrumeča jezera.
Poslej pokrivajo doline težki oblaki in sive megle, iz katerih že pet dni neprestano lije dež, tako da se voda ne mor' T Reke so deloma menjale svoje strugi	.se izpod-
jeda in zadnje dni so se zač< iti gore in grmeti v doline. Cele vasi je zasulo. Ze danes je treba računati, da znašajo smrtne žrtve najmanj tisoč oseb. Neurje pa še traja
Po Črnem morju plavajo celi otoki iz razvalin lesenih hiš, orodja, drevja iid. Beda prizadetega prebivalstva je nepopisna; izgubili so vse in lakota trka na vrata. Zaenkrat nima
Katera je tedaj najlepša?
\ francoskem kopališču Deauville so 29. t. m. razsojali med najlepšo Evropejko — Madžarko Simon in ameriško »kraljico lepote«, kateri izmed obeh pripada naslov najlepše ženske na svetu in s tem nagrada v znesku 50.000 frankov. Pred sodniki in občinstvom sta nastopili tekmovalk) najprej vsaka zase, pri čemer je žela gdč. Simon velik aplavz, nato pa skupaj Bili sta obe tako lepi, da sodniki niso imeli srca zapostaviti eno ali drugo; po dolgem posvetovanju so sc izognili določnemu izreku s tem, da so proglasili obe za enako lepi in prisodili vsaki polovico nagrade. Težko in preža nimivo vprašanje, katera je pa veudar-le lepša in s tem najlepša na svetu, je ostalo nerešeno — prilike dovolj, da se prazne glave zaradi tega še dalje ubijajo.
Smešni ce
»Včeraj sem si v kavarni naročil turško kavo, a ko sem si liotel naliti skodelico, ni nič priteklo iz vrčka.«
»I, kako pa to?«
»Čorba je bila tako zanikrna, da od
same slabosti ni mogla steči iz vrčka.« •
»Plačilni, prinesite mi govejo pržolok
»Za deset ali za dvanajst dinarjev?«
»Kakšna pa je razlika?«
»K dražji damo ostrejši nož.« •
Sršen se je s palico otresel popadljivega psa tako temeljito, da je ščene pomolilo vse štiri od sebe in sc ni več ganilo. Sršen bi moral sedaj gospodarju plačati odškodnino.
»Namesto, da ste psa takoj udarili s težkim ročajem, bi ga bili lahko oplazili s koncem palice,« je menil sodnik.
»Gotovo,« je odvrnil Sršen, »če bi me bil skušal pes ugrizniti z repom.«
Poinrare. odstopivši francoski ministrski predsednik.
pravi, temeljni vzrok svetovni vojni, marveč so dali le povod, da je svetovna vojna preje zavihrala, nego so bili mislili tisti, ki so jo smatrali kot neizbežno in so računali s tem, da morata Nemčija in Avstroogrska izkoristiti trenotek, ko »Rusija še ni pripravljena.«
Malo pred odhodom prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Bosno, je bil dobil grad Konopišt s svojim ogromnim parkom na bregu velikega jezera znamenite, nenavadne goste. V posete so prišli cesar Viljem, admiral Tirpitz in general Konrad v. Hotzendorf — kovači svetovne vojne. Javnosti se je ta obisk pojasnil kar najbolj nedolžno: gospodje so si prišli ogledat glasovite aleje vrtnic v grajskem rozariju. Tisto usodno pomlad 1. 1914. so rože v Konopištu nekam slabo uspevale, zato so se pa kak mesec nato bohotno razcvetele po evropskih bojiščih strašne krvave rože...
Nihče razen neposrednih udeležencev ni vedel točno, o čem se je govorilo tedaj na bregovih tihega jezera, toda nihče ne dvomi, da se je tedaj tamkaj spočela svetovna vojna. Franc Ferdinand je gorel od želje, da bi aktivno sodeloval v politiki, ker ga tedanje notranje in zunanje stanje monarhije ni zadovoljevalo in tudi zadovoljevati ni moglo. Gotovo je že tedaj računal z najresnejšimi možnostmi, ni pa vedel, da bo prav sam osebno neposreden povod za tisto veliko tragedijo, ki jo je smatral za neizbežno, a njen izid pač drugače zamišljal.
Kakor so izpovedale osebe, ki so se tedaj nahajale v Konopištu, so trajala glavna posvetovanja dva dni. Dne 13. junija 1914 je plavi cesarski vlak odpeljal iz Konopišta cesarja Viljema II. In po njegovem odhodu se je zgodilo, kar je skrajno presenetilo vse okoliško prebivalstvo: Franc Ferdinand se je popolnoma izpremenil. Iz prejšnjega molčečega in mračnega človeka je postal naenkrat jako prijazen gospodar, ki se je trudil, da bi prišel z ljudstvom v ožji stik. Preje strogo zaprti park se je široko odprl obiskovalcem in sprejemal na tisoče ljudi, ki so se čudili krasnemu rozariju, divnim angleškim drevoredom,
gozdnim stezam in tihemu jezeru. Nihče ni pojmil te nenadne izpremeinbe. Ali je želel Franc Ferdinand postati popularen?
Toda za to »zbližanje prestolonaslednika z ljudstvom« ni bilo več mnogo časa. Vrvenje v parku Konopišta se je kmalu nehalo. Začele so se priprave za odhod Franca Ferdinanda na manevre v kraje blizu srbske meje. Tedaj so došla tudi že opozorila, da se na nadvojvoda pripravlja atentat. Sani je želel potovanje odložiti, toda armadno poveljstvo je vstrajalo na tem, da pride prestolonaslednik k četam. Moral je ubogati.
Pripovedujejo, da je našel kurir Franca Ferdinanda, ko mu je prinesel najvišji ukaz, da se mora udeležiti manevrov v Bosni — v grajski kapeli. Ko je zvedela prestolonasled-nikova žena Sofija, vojvodinja Hohenberg, za kurirjev prihod, jo hitela v kapelo, da bi zvedela, kakšne vesti je prinesel. Franc Ferdinand ji je rekel, da mora v Bosno, nakar je Sofija izjavila: »Jaz grem s teboj...«
Dne 28. junija so v Konopištu že vedeli o sarajevskem atentatu. Vest je izzvala silen utis; vsi so čutili, da se poraja nekaj silnega, neizbežnega.
Sedaj je vse to že prošlost. Grad Konopišt in park sta ohranjena v onem stanju, kakor je bilo ob odhodu Franca Ferdinanda v Bosno. V gradu je ostala nedotaknjena tudi vsa oprema. Postelje so pokrite. V otroški sebi leži na mizi odprta mladinska knjiga, a s sten zro na nas slike cesarjev in princev.
Ogromno jezero je prav tako tiho kakor pred 15 leti; neizpremenjena je tudi njegova okolica, kajti vihar, ki ga je izzval Franc Ferdinand, ni segel neposredno do Konopišta.... Pač pa je naravni vihar prav za petnajstletnico svetovne vojne zadivjal nad gozdovi in porušil mnogo mogočnih dreves.
Ameriška bojna ladja velikanka. Takih pomorskih pošasti je hotela Amerika zgraditi še 15, a se jim je zaradi sporazuma z angleškim ministrskim predsednikom MacDonaldom odpovedala. S tem je konec oboroževalne tekme med Anglijo in Ameriko, kar pomenja velevažen korak na potu do splošnega razoroževanja.
turška vlada niti dovolj šotorov in barak na razpolago.
Prizadeto ozemlje spada med najlepše v novi Turčiji.
Tretji teden v zraku
'imeriška letalca Jackson in 0'Brien, ki se nahajata na trajnem letu nad St. Loui-som, sta že tretji teden v zraku. Naznanila sta, da hočeta vztrajati v zraku štiri tedne.
Benetke dobe podzemsko železnico
Vprašanje prometnih sredstev je v Benetkah posebno težavno. Saj je mesto zgrajeno skrajno tesno in vrhu tega nima trdnega temelja. Kljub temu zahteva moderni promet na vsak način večjih možnosti za svoj razvoj. Sklenili so, da zgrade poleg železniškega mostu še en most, ki bo vezal kopno z mestom. V mestu samem pa zgrade podzemsko železnico, ki bo tekla pod celim mestom od novega mostu do Sante Elene. Podzemska železnica se bo na dveh mestih križala z velikim kanalom, in to prvič blizu železniškega mostu, drugič pa pri mostu Rialto. Težkoče pri zgradbi podzemske železnice bodo seveda ogromne, ker stoje hiše na koleh. Sklenili so, da vse hiše, pod katerimi bo tekla železnica, enostavno podero in jih potem, ko bo železnica dograjena, znova postavijo. Proga bo tekla tako, da ne bo treba podreti nobene zgodovinske ali umetnostno dragocene zgradbe.
Za duha in srce
DOKTORJA FRANCETA PREŠERNA Zbrano delo je najlepši knjižni dar Slovencem v letu W29. V neizpremenieni jbliki prvega natisa beremo tu P o-e z i j e našega velikana, njegov D o-datek slovenskih poezij, potem Nameček nemških in ponemčenih poezij in njegova Pisma. Imamo tedaj vsega Prešerna, ki bo po tej knjigi prodrl v sleherni slovenski dom ter postal last vsega našega ljudstva. (Cena broš. 40, vez. 55, celo usnje 90 Din.)
Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. *
Katoliški vseslovenski pokret. Pod nredni-livom dr. Henrika Dembinskega je izšlo poročilo o I. slovanskem kotngresu katoliške mladine, ki se je vršil v drugi polovici majnika t. 1. v Krakovu. Razen poljskih organizacij so se ga udeležili: »Ustredi katoliokeho studentstva /•eskoslovenkeho« v Pragi, »Slovenska Dijaška Zveza« v Ljubljani, »Ukrajinska Hrvstjanska Organizacija« v Lvovu, »Jugoslovanska kato-lička djačka liga« v Zagrebu, lužaško-srbski »Zvriazek student»twa« iz Prage in zastopniki ruskih katolikov. »Blgarsko katoličeskoto dru-žestvo Sv. Kiril i Metodi na is to črn o-sla venski obred« v Sofiji je žalibog moglo samo poslati pismene pozdrave in predloge. Vendar je imel kongres dosedaj nenavadno *irok razmah in je ugotovil navdušenje za splošno delo pri vseh slovanskih narodih. Izmed številnih uspelih predavanj omenimo ono o »Vlogi Slovanov pri razvoju krščanske civilizacije,« ki ga je imel zaslužni prof. dr. Štele. Prihodnje leto misli »Institucija Zjazdow Stowarzvs/.en Katolickiej Mlodziežy Akademičniej« razširiti svoj delokrog potom zveze z mednarodno federacijo katoliškega dijaštva »P a x Romana«.
175 letnica Moskovske univerze. Ruska emigracija hoče proslaviti 175 letnico najstarejše ruske univerze, katere številni gojenci in odlični profesorji so zdaj raztreseni po Evroj»i in Ameriki. Izvenpoliti&no akademsko društvo nekdanjih dijakov in nastavljencev moskovske univerze priredi spominske slavnosti jx> vseh središčih ruske emigracije, v Parizu pa bo izšel posebni zbornik. Vseboval bo razprave o zgodovini univerze, njenem izrednem kulturnem pomenu in osebne spoimine iz različnih dob njenega obstoja.
Spomini Brusilova. Slavni ruski vojskovodja * svetovni vojni, general Brusllov, je nedavno objavil dosti droben zvezek svojih spominov na svetovno vojno. Knjiga je izšla v Librairie Hachette, Pariš, opremljena z uvodnimi besedami generala Niessela, pod naslovom: Mčmoires du General
Broussilov, Guerre 1914—1918.
*
t Bogdan Kaminsky. V starosti 70. let je amrl v kopališču Podob rad ih Karel Bou-5ek, znani elegični pesnik in humorist, ki je enan jiod imenom Bogdana Kaminskega. Leto 1921. so pričeli izhajati njegovi obsežni zbrani vpisi v veTzih in prozi. Kaminskv je bil^ tudi saslužen prevajalec iz nemščine in francoščine. £eška akademija znanosti in umetnosti je zalomila njegov prevod zbranih Moličreovih iger. u-/0(V	*
Prof. P. Domokovski. V Krakovu je praz-»oval 30letnioo znanstvenega delovanja zaslužni pravni zgodovinar prof. Preanislav Dombkov-<dki. Razen velevažne razprave o »Poljskem zasebnem pravu« je objavil več del na področju
primerjalne slovanske pravne zgodovine. *
Iz bolgarske književnosti. V založbi sofij-jke Akademije znanosti je izšlo sijajnb delo rajnega prof. B. Peneva o prvi bolgarski povesti, »Nesrečni družini« V. Drumova, ki pomeni začetek bolgarskega samostojnega književnega vstvarjenja. — Pod uredništvom prof. M. Arnaudova je izšel prvi zvezek zbirke »Bolgarski pisatelji«. Obsega podrobno bibliografijo in kritične življenjepise starejših pisateljev: So-fronija, Rilskega. Aprilova in drugih — v ce-lcm 8 razprav. Celotna zbirka bo vsebovala 40 razprav in bo nudila v obliki posameznih življenjepisov popolno zgodovino bolgarske književnosti do časa pred vojno. — Sofijsko prosvetno ministrstvo je podelilo letošnje književne nagrade v znesku 10.000 levov vsaka sledečim delom: »Uniforma brez naplečnikov« St. Cilingirova, »Vizije«, pesmi Iv. Mirčeva in »Zabave«, povesti Sv. Minkova.
Bolgarska akademija. Prihodnje leto dobi Bolgarska akademija znanosti novo jx>slopje in praznuje svojo 30 letnioo. Nastala je še v tur-Skih časih in v emigraciji, v Bra.ili na Romunskem prvotno kot »Književno Družestvo«.
Sofijska Narodna knjižnica. Novembra t. L praznuje sofijska Narodna knjižnica 50 letnico. Nastala je 1. 1878 na odredbo takratnega gubernatorja P. Alabina. V tisku se nahaja njena zgodovina s podrobnimi podatki o dosedanjem delovanju.	^
Pnul Souday. Časopisje vsega sveta posveča dolge nekrologe nedavno umrlemu Pa u t n S o u d a y u , ki ga je vzela smrt malo dni za Courtelinom. Tako je izgubilo francosko slov-svo hkrati dva svojih uajoriginalnejsih m najmočnejših predstavnikov. Paul Souday je bil prav za prav s srcem in dušo novinar, kritik »Tempsa«. Rediko kdaj je bil časopisni kritik svojemu poklicu tako zvest in uda.n kakor šest-desetletni Souday, čigar ime je od leta 1892. ne-razdružno od zgodovine velikih franc. dnevnikov »L'Eclair«, »Gaulois«, »Figaro«, »Dcpčches de Toulouse« ter »Temps«. Njegova velika odkritosrčnost in neomajna poštenost mu je v času. ko je zlasti cvetelo klikarstvo, prinesla nino-;o zagrizenih nasprotnikov in tudi v poslednjih letih skoro ni minil dan brez napada nanj v tem ali onem listu. Soudav se je bojeval za priznanje Marcela Prousta, Androa Gidea m 1 aula Vnleryn z enhiziazmom, kakršnega je zmozen lo velik ljubitelj duhovnih stvari in čeprav njegovih načel ne moremo povsem odobravati, nam ostane Soudav v lepem spominu radi njegove izredne sposobnosti vglobitve ter presoje strogo umetniških pojavov s strogo umetniškega stališča.
Dopisi
f<
Tovarnaril soilavloe ln likerjev kakor tmli brezal-koholpijnr nabavljajo s vole potrebe etra in esenc pri
DESTlliEHIJ A d. d.
Prv. Iiiiroalovannka tovarna esenc *a rum m II-kerje. eternega ol.1a ln otera ZAGRKB ncpnt« 35 - Poštni Predal 1«
renlkl in novo.lll« bre»p1a«no - Zsstopst™ h Slovenijo pri tvrilkl Emerik /lellnka, I.jubljana7
Šmartno pri Litiji
Močno se je poživila naša okolica zadnje tedne in številni avto brnijo po cestah. Na zgodovinskem Vagenšperku, kier biva lastnik knez Alfred Windischgratz z onheljo in podjetnim ter veščim tajnikom majorjem v p. Robertom Eckerjem in na Slatini, ki jo je dal lastnik knez Gottlieb Windischgratz letos prenoviti in kjer biva nekaj časa kneginja mati Kristijana Windischgriitz, se oglašajo odlični obiskovalci i in gostje. Kolikor zvemo, je obiskal knežjo 1 rodbino Nj. Vis. princ Pavei. Na Slatini biva baron Economo Leo iz Trsta z obiteljo in baronica Morsy iz Gradca. Obiskala je naš kraj kontesa Dentici, .soproga predsednika tržaSkega Loyda, mejni grof Pallavicini in glavni italijanski konzul iz Ljublj ane. Upamo in želimo, da bi visoki gostje ponesli najboljše vtise in spomine iz lepega Smartna in prijetne okolice.
Trbovlje
Orlovska prireditev. V nedeljo, 4. avgusta,
bo nastop Orla celjskega okrožja. Po sprejemu ob pol 9 dopoldne na kolodvoru bo sprevod z delavsko godbo na čelu v farno cerkev, kjer bo sv. maša. Popoldne ob 3 je javni nastop ob Društvenem domu. Ta dan vabimo naše prijatelje od blizu in daleč, da se udeleže prireditve, ki bo ena največjih, kar se jih je tu vršilo.
Točilna taksa. Gostilničarje in ostale točil-ce alkoholnih pijač, kateri plačujejo polletno točilno takso, obveščamo, da poteče rok plačila dne 31. julija t. 1. Do tega dne mora biti točilna taksa brezpogojno plačana.
Vprašanje vodenske šole. Počitnice bodo pri kraju v teku enega meseca. Poduk se prične, a o zidavi prepotrebne vodenske šole, katero bi morala glasom reverza z 1. 1882 zidati TPD, sc nič ne čuje, akoravno se drega že več let. Otroci bodo hodili še nadalje v zaduhle in neprezračene učne sobe.
ŠT. JURIJ PRI GROSUPLJEM Svoječasno je toča precej potolkla naša lepa žitna polja, a sedaj je nastopila še suša, dežuje povsod na okrog le pri nas ne. — Dne 15. avgusta bo žrebanje efektne loterije »Županove jamec, ker je pa število razprodanih srečk zelo malenkostno, vabiipo vse prijatelje prirode in podzemeljskih krasot, da si nabavijo čim prej nekaj srečk. — Isti dan bo tudi veselica v Ponovi vasi, na vrtu gosp. Permeta. Sodeluje godba iz Št. Jurija.
MARIJA REKA Posvetitev tu k. štirih novih zvonov bo izvršil prevzvi.šeni g. škof dr. Andrej Karlin 11. avgusta t. 1. — Premnoge častilce Zagorsko M. B. in bla-gosrčne dobrotnike za tukajšnje nove zvonove bo gotovo zanimala ocena štirih novih zvonov za tuk. župnijsko in romarsko cerkev, ki jo jedil priznani strokovnjak in škofijski ocenjevalec gosp. kanonik dr. Kimovec. On piše med drugim: »Izvrstni bodo po vsem... vsi štirje zvonovi imajo spodnjo čisto i oktavo, kar je zelo dobro — in zgornjo veliko tereo. Glas zvočen, poln, živahen, pa hkrati voljan, mehek«. Taka ocena od strani tako strogega in natančnega ocenjevalca se j>ac z veseljem bere!
Slov. Konjice
Odlikovanje. V Konjicah se je v nedeljo, 28. julija, vršila lopa slovesnost. Izročeno je bilo odlikovanje, zlata svetinja, načelniku Kmetske hianilnice in posojilnice g. Antonu Toinanu. Odlikovanje je izvršil okrajni glavar dr. Terste-njak. Istočasno se je vršil tudi ustanovni občni zbor Živinorejske zadruge za konjiški okraj. Govorili so: gg. Pušenjaik, inž. Zidanšek, živinorejski ravnatelj Zupane in ravnatelj velcposestev inž. Rado Šturm. Za načelnika je bil izvoljen g. inž. Šturm. — Popoldne je bil v palači g. arlii-dijakona banket, kjer se ie slavilo odlikovanje g. Tomana. Navzoči so bili uajodličnejši možje celega okraja.
ŠMARTNO PRI VELENJU. Dve smrti je zaznamovala zadnje dni kronika te župnije. Minuli teden je bil položen v rodbinsko grobnico 63-letni Ivan baron Adamo-vič de Cscpin, potomec stare hrvatske plemiške rodbine in sorodnik bivšega avstrijskega državnega poslanca viteza Berksa. S 25. letom je vstopil v hrvatski sabor kot poslanec volivnegu okrožja Ruma; pozneje je bil izvoljen v ogrski državni zbor. Leta 1910 je bil imenovan za velikega župana v sriiemskem koinitutu, kjer je ostal do prevrata. Prva in zadnja leta jo preživel na slikovitem velenjskem gradu. Bil je globoko veren mož; vsled svojega blagejfi, ponižnega značaja je bil pri vseli brez izjeme priljubljen. Težko in dolgo bolezen je junaško prenašal in popolnoma vdan v božjo voijo umrl. — Pretekli četrtek pa je bil na istem "pokopališču jx>kopan tudi ob ogromni udeležbi :u-rlar Blaž Perbil, oče šestero otrok. Pokojni je bil pobožen, priden in brihten .Ko se je poročil, sta bila z ženo popolnoma praznih rok. Ob smrti pa je zapustil družini hišo, ki jo je sam postavil (in sicer v letih največje draginje 1923-24), saj je bil tesar, mizar, sodar, kolar, »dir, je popravljal vodnjake itd. Kljub čebelični pridnosti ni mogel še poplačati vseh dolgov. Povrhu ga je pred petimi leti v jami podsulo in od tedaj ni bil več zdrav. Vedno je imel težave s srcem, da često niti tri ure po noči ni spal in še to le sede. In ker ni mogel spati je vstajal in ko so drugi sladko počivali, delal velikokrat po 18 do 21 ur dnevno. Kljub vsem težavam je bil vedno vesel in so gn zato vsi radi imeli. Vse, ki , o ga poznali, je globoko pretresla vest. da se je tako nenadoma zrušil. Dočakal ni Abrahamu. Oa olajšajo težko življenje njegovi bolni ženi in peterim nepreskrbljenim otročičem, bodo — Icpkor se sliši in kakor so hvalevredno že večkrat v sličnih slučajih že storili — rudarji zbirali za težko preizkušeno družino. Nai bi jih tirli drugi jvosnetnali! — Naj se še omeni, .la e pted dobrima dvema tednoma tu umrl IJuImi-tinec Caric Spiro iz otoka Visa. Bil je gradbeni vodja v Zagrebu. K družini svojega prijatelju r Šnlcku je šel — pn prepozno — iskat telesnega zdravja — našel pa je dušno zdravje in mir.
POLZELA
Naš kraj šteje leto za lelom več letoviščarjev. Letos imamo počitniško kolonijo zagrebških šol, katera šteje nad šestdeset dijakinj. Stanujejo v bivši strojilni tovarni, odkoder delajo izlete po celi Sloveniji. Poleg teh .ie še večje število drugih ter znaša število vseh letoviščarjev gotovo nad sto. Vodni kanal Savinje jo dan na dan poln kopalcev. Ko bo zgotovljen projektirani betonski prag j>od polzel-skim mostom na Savinji, bo nastalo tamkaj prijetno kopališče.
Dela na novi cesti Polzela—Velenje razveseljivo napredujejo. Terenska delo bodo predvidoma v drugi polovici septembra končana ter je upanjt), da bo cesta pozimi že dobra za promet. Kakor se čuje, je v teku akcija, da se okrajna cesta Št. Peter Novi klošter pri Spodnjih Grušovljah zveže s par kilometrsko novo cesto preko vasi Spodnje G rušo v-
gospodarstvo
Produkcija premoga
V mesecu marcu t. 1. je znašala produkcija premoga v naši državi 485.000 ton napram 400.000 tonami v januarju t 1. in 489.00 v februarju t. 1. Od produkcije v marcu odj>ade na Slovenijo 200 tiso J ton.
Skupno je znašala v prvih 3 mesecih t. 1. produkcija premoga 1,374.000 ton (od tega v Sloveniji 562.000 ton) napram 1,313.000 tonam v prvem četrtletju lani (od tega v Sloveniji 515.000 ton). Najbolj je produkcija torej napredovala v Sloveniji, katere delež na produkciji cele države se je zvišal od lani na letos od 39.2% na 40.9%; produkcija premoga je v Sloveniji napredovala za 9.1%, v ostalih pokrajinah države pa samo za
V posameznih četrtletjih je bila produkcija premoga v celi državi sledeča (v tis. ton):
	1927	1928	1929
1. četrtletje	1.171	1.313	1.374
2. četrtletje	996	L100	
3. četrtletje	1.211	1.230	
4. četrtletje	1.362	1.406	
Istočasno je	znašala slovenska		produkcija
(tudi v tis. ton):			
	1927	1928	1929
1. četrtletje	489	515	564
2. četrtletje	402	382	
. 3. četrtletje	477	430	
4. četrtletje	543	518	
Vrednost rudarske produkcije je po »Rud. in topilniškem vestniku« znašala lani v Sloveniji 377.2 milj., vrednost topilniške proizvodnje pa 83.3 milj. Din, skupaj 460.5 milj. Din. Skupna vrednost v rudnikih potrošenega materiala znaša 89.1, v topilnicah p« 11.3 milj. Din. Skupno so zaslužili rudarji v premogovnikih 121.6 milj. Din, v ostalih rudnikih 14.8. nadzorniki pa 7.6 milj. Din. Zaslužek delavcev v topilnicah pa je pnašal 15.6 milj., skupno torej ves zaslužek delavstva in nadzornikov v Sloveniji 159.6 milj. Din.
•
Potrjeni prisilni poravnavi: »Tovat, družba z o. z., Ljubljana: upniki I. in II. razreda dobe cele terjatve, III. razreda pa 20-odstotno kvoto (garant Prometna banka); Flajšman Amalija, trgovka v Metliki (40-odstotno za upnike III. razreda).
Občni zbor Pražarne in kemične tovarne, d. d. v Celju se vrši v Ljubljani (Prometni zavod za premog) 16. avgusta ob 12.
Prenos tvorniee nogavic Mirna iz Zagreba v Dngorcso. Kakor poroča »Obzor«, se v jeseni preseli tvornica nogavic in trikotaže »Mirna*, ki spada v koncem dugareške bombažne industrije, iz Zagreba v Dugoreso.
Kornzn. Mednarodni poljedelski zavori v Rimu objavlja podatke o stanja koruze. V Evropi se je s koruzo kultivirnna površina povečala: Bolgarija, Romunija in Madjarska so povečale jjovršino od 4.9 na 6.4 milj. ha od 1921 na 1929, v drugih evropskih državah pa je ostala neizpremenjenn. Tudi v Jugoslaviji se je posajena površina povečala. V severnoameriških Združenih državah, ki producirajo največ koruze, na svetil, je letos površina na jmanjša od 1921. Prva poročila o stanju koruze na severni poluti javljajo, da so kulture pod splošno ugodnimi pogoji stopile v kritičen stadij svojega razvoja.
■Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 2. avg. ponudbe glede dobave aparatov za preizkušnjo strelovodov; do 9. nvg. glede dobave 1 peči iz črne pločevine in 20.000 kg port-land-cementa. — Strojni oddelek sprejema do 5. avg. ponudbe glede dobave 1000 kg belih cunj.
—	Državni rudnik Velenje sprejema do 5. avg. ponudbe glede dobave 200 kg testenin; do 8. avg. glede dobave 35.000 kg moke, 20 komadov litože-leznih konzol ter glede dobave strokovnih knjig; do 12. avg. glede dobave električnega materijala.
—	Ravn. drž. rud. podjetij v Sarajevu sprejema do 5. avg. ponudbe glede dobave manesmanovih cevi.
—	Subot. želez. ravn. sprejema do 12. avg. ponudbe glede dobave 500 kg minija, 500 kg fimeža, 200 kg cinkovega belila in 300 kg karbola za de-sinfekcijo. — Dne 14. avg. se bo vršila pri Prom. komerc. oddelku subot. žel. ravn. ofertalra licitacija glede dobave steklenega materiala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
—	Dne 12. nvg. se bo vršila pri Rnčunsko-Eko-nomnem oddelku gradbenega ministrstva v Belgradu otertalna licitacija glede dobave avtomobilskih gnm; dne 13. avg. pa glede dobave avtomobilskih rezervnih delov. (Pogoji so na vpogled pri blagajni Ministrstva Gradjevina).
Borza
Dne 30. julija 1929.
DENAR
V današnjem deviznem prometu je popustil Berlin, učvrstila sta se pa Praga in London. Promet je bil slab in je Narodna banka intervenirala v vseh zaključenih devizah: Berlin, Curih, London in Praga.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2284 bi., Berlin 1358.25-1359.25 (1357.75),
lje in Podlog z okrajno cesto Žalec—Gotovlje. To zvezo bi bilo pozdraviti posebno z ozironi na vozni promet levega dela doline, kateri je. predvsem navezan na državno cesto, kjer pa je vozni promet precej oviran po motornih vozilih. Upamo, da se bo ta misel kmalu uresničila.
Slovenska Krajina
Poljski delavci. Pri ekspozituri Javne borze dela v Murski Soboti se je v času od 18. februarja in do 20, julija t. 1. priglasilo 5999 delavcev; delo je bilo ponujeno 5269 delavcem, posredovanj se je izvriilo 3113, odpotovalo je 690, odpadlo pa 92 in v evidenci vpisanih h še 2104 poljskih delavcev. Preko te Borze dela je dobilo dosedaj za-poslenje 5217 delavcev, in sicer: v tuzemstvu 3463, v Nemčiji 879 in v Franciji 875. V Francijo se delavci še vedno pošiljajo, če prav v manjših skupinah kot preje. — Razen gornjega števila je odšlo še nad 1500 dclavcev v razne kraje Slovenije in v južno Srbijo, kjer so zaposleni pri zidarskem delu in pri trasiranju železniške proge. Zaslužek delavcev v tuzemstvu znaša od 20 do 30 Din, v | Nemčiji od 2 do 3.50 mark in v Franciji pa od 20 , do 30 Irankov. Delavci iz Nemčije so poslali dosedaj od 70 do 100 mark. Iz Francije pa od 300 do 600 frankov. Razen omenjenega zaslužka imajo ' delavci še prihranjeni denar, a njim leži pri delodajalcih na račun kavcije. Računati ie, da bo povprečni zaslužek naših dclavcev v inozemstvu v celi sezoni znašal od 4500 do 7000 Din.
Bruselj 792.22 bi., Budimpešta 993.70 M., Cnrih
1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 802.52 bi., London 276.05—276.85 (276.45), Newyork 56.825 bL, Pariz 223.45 bl„ Praga 168.23-169.00 (168.63). Trst 297.84 bi.
Zagreb. Amsterdam 2284.50 bL, Berlin 1836 —1359, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 801.02-804.02, London 276.05—276.85, Newyork 56.725— 56.925, Pariz 222.45-224.45, Praga 168.23—169.03, Trst 296.75—298.75.
Belgrad. Berlin 1355—1355.26, Dunaj 801.02, London 276.05—276.85, Newyork 56.765 -56.925, Pariz 222.45—224.75, Praga 168.25—109.05, Trst 296.84—298.84.
Cnrih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.85, Budimpešta i)0.60, Bukarešt 3.08, Dunaj 73.25, London 25.22625, Madrid 75.85, Newyork 519.55, Park 20.3925, Praga 15.38, Sofija 3.75, Trst 27.17876. Varšava 58.26.
Dinar notira: na Dunaju deviza 12.455, valuta 12.40, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpre-menjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna
123 ilen., Praštediona 850 den., Vevče 130 den., Puiše 275—286, Stavbna 50 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 406.50— 108, kasa 406—407.50 (406—406), termini: 8. 408.50-412 (409.50), 11. 418-422, 12. 421-425, 7% invest. j>os. 86—87, agrari 50—51.50. Bančni pap.: Hipo 202—204, Poljo 15.75—16, Kred. 93 d., Lj. kred. 123 d., Medjun. 56 d., Nar. 8100- 8300, Prašted. 852.50—860 (855), Srpska 152 <1., Zem. 130 bi., Obrtna 30-31, Etno 164 d., Ravna gora 75 d., Kat. 33.50 bi. Ind. pap.: Guttmann 205—208, Slavonia 140 bi., Slavex 190 d., Danica 118 d., Drava 375—400, šočerana 425—435, Union 175, Isis 17 bi., Ragusea 480—500, Trbovlje 455—460, Vevče 128 d., Nar. Sum. 42.51, Piv. Sar. 210-240. Narod. mlin. 20 d., Oceania 195 d., .Tadr. plov. 575 bi., Split, cement 675.
Belgrad. Narodna banka 8220, 7% invest. pos 86.80—87, agrari 50—51.50, vojna škoda 407.50— 409.50, 12. 424-422.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.50, Wiener Baukverein 22.05, Bodencredit 100.20, Creditanst. 52.80, Escompteges. 21.50, Mundus 172.50, Alpine 40.40, Trboveljska 5660, Prager Eiso-n 486.50, lovkam 6.98, Rima Murany 114.10.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih 8 vagonov drv. Tendenca neizpremenjenn.
Žito
Vkljub valoviti tendenci nn svetovnem žitnem tržišču je pri nas napetost položaja vsled izredno velikega izvoza pšenice ter čvrstost cen ostala neizpremenjena. Slovenija, ki je do zadnjega odlašala z nakupovanjem v nezaupanju do novega in nepričakovanega položaja na žitnem trgu, se je začela v poslednjih dneh kriti, kajti zaloge so še bile že skoro docela izpraznile, ter ima radi tega dokaj živahen promet. Kupovala se je pšenica iui boljših gornjebačkih i>ostajali za relacijo Slovenija po 220 —225 naklad, post., koruza pa pe 212.50-215.	_	• < '
V Ljubljani so c^ne nespremenjene.
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 9 in pol vagona pšenice ter 1 vagon moke. Tendenci neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bač. nova 217.50-220, 8. 220—222.50, ban. nova 217.50—220, sr. 217.50-220, oves bač. novi 8. 185—190, koruza bač in sr. 205—210, ban. 202.50—207.50, ječmen bač. 160— 165, moka Og 317.50—327.50, št. 2 297.50—307.50, št. 5 277.50—280, št. 6 260—270, št. 7 230—240. št 8 14Q—150, otrobi bač., sr. 122—125. Tendenc« neizpremenjena. Promet: 92 vag. pšenice, 1 ovsa, 7 in pol koruze, 5 ječmena, 8 moke, 2 otrobov, skupaj 115 in pol vag.
Šombor. Pšenica bač., srem., ban., železnica jirompt 212.50—217.50; za avgust 215-220; ban. Bege šlep 225—230; ban. Dunav kanal ter Bege kanal 220—225, lwč. pot. šle]) 227.50—232.50. Oves bački, sremski, slavonski novi 180—185. Rž bač. nova prompt 190—195. Ječmen bački novi 62/63 kg 155—160; pomladni novi 65/66 kg 180—190; bar novi pomladni 65/66 kg 190—200. Koruza bačka prompt 204.50—207.50, za avgust 205—210, sušena nova oktober, november 185—195. Fižol bač. beli izbrani novi za september, oktober 400—420. Pše-nična moka neizpremenjena, pšenični otrobi bački prompt 120—130. Tendenca slabejša, promet 538 in pol vagonov.
Živina
Včerajšnji mariborski živinski sejem je bil bolj slabo obiskan. Ni bilo ne mnogo živine, ne kupcev Ljudje se še niso navadili na to, da se vrši sedaj živinski sejem tudi vsak peti torek v mesecu.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke E. Saborsky & Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 10.15? pršutarjev in 2781 špeharjev, od teh iz Jugoslavije 1836. Cene: Špeharji: najboljši 2.37, I. 2.30—2.35, II. 2.20—2.25, kmotski 2.30—2.40, najboljši 2.45. Pršutarjt 2.26—2.80. Špeharji so bili zn 5—10 gro Sev cenejši, pršutarji pa za 5 gro5ev_dražji.
vsake vrste vkuhavajte samo v originalnih Weckovlh pripravah za vkuhavanje. Zahtevajte samo W e c k a pri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTUS, LJUBLJANA, Krekov trg 10. Zastopstvo v Mariboru: Carl Lotz in Pinter & Lcnard;
Celje: Josip Jagodič.
Preselitev trgovine.
franc Ertavec — Uubllana
»Pri zlati lopoti»
vljudno naznanjam, do sem preselil svojo trgovino z železnino
v VVotiovo ulico SI. 12.
(preje Sever & Co.)
Zahvaljujem se p. n. občinstvn za doslej izkazano mi zaupanie ter prosim, dn mi isto še nadalje ohrani.
Z odličnim spoštovanjem
Ljubljana, 27. VII. 1929. ffOllC tr|a»€C.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par..
Najmanjši oglas . S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamka ne odgovarjamo.
F. ČUDEN (
Prešernova ulica 1
LJUBLJANA.
Poročni prstani
r i v«.... * » :-'• '.
Sluzbeiscejo
Pridna služkinja
poštena, ki zna tudi kuhati ter je vajena vsakega dela, želi službe kot gospodinja v župnišče. Naslov upravi »Slovenca« v Mariboru.
Prodajalka
verzirana v mešani ali manufakturni stroki, z večletno prakso, išče na-meščenja v mestu ali na deželi. Ponudbe pod šifro »Boljša samostojna moč« št. 8191 na upravo.
amm
Pomočnika
^a fina dela, velike kose, pridnega, sprejmem takoj. Istotam se sprejme gospodinja, ki bi delala vse. Biti mora poštena, pridna, starejša moč. — Anton Vrhovec, krojač. Dravlje 102.
Išče sc ženska
za takojšnji nastop službe v župnišču, krščanska, zdrava, vajena kuhe in drugih del v hiši in na vrtu. Plača po dogovoru. - Kje, pove uprava »Slovcnca« pod št. 8165.
Krepkega učenca
iz boljše hiše, kateri ima res veselje do trgovine, sprejme Štefan Šerbak, trg. z mešanim blagom, Pameče, p. Slovenjgradec.
Bona
Slovenka, se išče v starosti 30—35 let za vzgojo dveh otrok v starosti 2 in 5 let. Poleg lepega vedenja mora znati dobro nemški jezik, voditi lažja hišna dela, šivati perilo in navadne obleke. Javiti se je pismeno z opisom življenja, s čim se je doslej bavila in ko liko zahteva mesečne plače. Priložiti fotografijo. - Diskrecija zajamčena. Ivanka Todorov, Mol, Bačka.
Nekaj pohištva
se zaradi selitve nemudoma proda po nizki ceni. Naslov v upravi Slovenca pod št, 8208.
stanovanja
Gospodična
se sprejme na domačo hrano in stanovanje. Naslov v upravi št. 8210.
B - klarinet
nov, se proda. Naslov v upravi lista pod št. 8120.
Absolvent
kake strokovne šole, ki zna samostojno izvrševati ključavničarska, stru-garska in strojna dela, se išče za rudnik pri Skop-lju. Ponudbe z zahtevki plače in navedbo dosedanjega delovanja na naslov: »Allatini Mineš Limited«, Skoplje, poštni predal 134.
Pomočnika
pridnega, dobro izvežba-nega za fina dela, z dolgimi spričevali, sprejmem v trajno službo. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Vrhovec, krojač, Št. Vid pri Ljubljani.
Prodamo
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82.
Proda se
takoj radi selitve 1 stoječe ogledalo in zofa. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8201.
Kolesne garniture, šine in kretnice za
poljsko železnico
ležaje
transmisijske jermenice v raznih velikostih, rebraste cevi za suho ogrevanje in
stružnico
proda po izjemnih cenah Franc Stupica v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1.
Pridno učenko
išče šivilja. Cvetlična ul. 35/1, Maribor.
Veliko stavbišče
naprodaj za gradnjo večjega števila vil na glavni cesti Sušak—Martišnica, preko ceste morje, razgled po celem kvarneru, od centruma 5 minut z avtobusom. Posredovalci izključeni. - Josip Kova-čevič, Prelaz 6, Sušak.
Pletiljo
/eščo, starejšo delavko, iščem. Mesto stalno, stanovanje in hrana v naravi. Ponudbe z zahtevo olače naj se pošljejo na: Danica Herljevič, Ravna gora, Hrvatska.
Sedlarski pomočnik
te takoj sprejme z vso askrbo. Franc Iskra, sedlar in tapetnik, Vič 16 pri Ljubljani.
Mlin
na 6 parov kamnov, popolnoma na novo zidan moderno opremo na močni reki s stalno vodo, s predpripravami za žage v bližini najbogatejših gozdnih kompleksov, pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj. Napla-čilo po dogovoru, ostanek pa lahko v daljših ugodnih obrokih. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Nov mlin in žaga« št. 8030.
Otomano
skoraj nov in dobro ohranjen šivalni stroj »Sin-ger« se vsled pomanjkanja prostora ugodno proda. Ogleda se *Stan in dom«, vila Hrovat, parter, levo.
Kupim
hrastove hlode. • J. Pogačnik. Ljubliana. Kralja Petra trg 8.
Drogerija AL. FLORJANČIC
Ljubljana, Sv. Petra c. 19, kupuje vsako množino lepo sušeno
arnika cvetfe
po najvišjih dnev. cenah.
Hlodu
vseh vrst lesa, posebno smrekove in jelkove, v vsaki množini proti ta-kojšnj. plačilu, se kupi.
Zastopnice
za nakup vsakovrstnega lesa za razne rajone v Sloveniji se sprejme. Ponudbe na Fr. Gorjanc & Cie, Kranj.
Stanovanje
ena večja soba, kuhinja in pritikiine išče stranka brez otrok za avgust ali september, v centrumu mesta. Stanarina se plača, tudi lahko za eno leto vnaprej. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stanovanje v mestu« št. 8081.
Pozor poljedelci in zadrugarji!
Prodam 15«—2000 kg
semena divje višnje
zajamčeno zdravo, čisto in oprano. Zahtevajte vzorec, pa se boste uve-rili o prima svežem letošnjem semenu. IVO PALINIC, SPLIT.
Dve boljši osebi
mirni, sprejmem s 15. avgustom v stanovanje v bližini glavnega kolodvora. Naslov v upravi pod št. 8206.
Soba
lepo opremljena, s posebnim vhodom, elektriko, blizu glavnega kolo dvora, se takoj odda solidni samski osebi. Naslov v upravi pod 8180.
10
Preklicujem
kar sem žaljivega govoril o gdč. Mariji Moho-rič, ker je isto vse neresnično, in se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Ljubljana, 26. julija 1929. Ivan Bukovnik.
Gostilno oddam
na račun. Kavcije zmožni imajo prednost. Vprašati na upravo »Slov.« pod štev. »8040«.
Šoferska šola
I. Gaberščik, oblastveno koncesijonirana, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova c. št. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. avgusta. Podu-čujem tudi privatno.
najboljših svetovnih znamk v veliki _
izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko Prodaja na obroke. »Tribuna" F. B. I,, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4.
Bukova drva
ponudite družbi »Ilirija«, Ljubljana, Vilharjeva c.
STARO ŽELEZO
in
LITINO (GUSS)
kupuje na drobno in debelo
FRANC STUPICA
Ljubljana, Gosposvetska 1
Šoferska šola
prva oblastv. koncesljon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na raz-iičnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven se dobi v
lekarni dr. G. Piccoll - Ljubljana
20-
Pri večjem odjemu ceneje. - Razpošilja se po pošti in železnici.
HS£l£2 moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. Sc M. Zorman
Stari trg 32, Ljubljana.
Avtokaroserije
izdeluje solidno in po zmerni ceni Ferdo Laznik, stroj, kolarstvo, Radeče,
V
ZIMO
cvilh in druge potrebščine kupujte vedno samo pri
strokovnjaku Rudolf Sever, tapetništvo Marijin trg 2
Mlinarja!
Iti. proso, ajdo In leimer kupite najceneje pri
A. VOLK, LJUBLJANA
veletrgovina žita In moke
pohisivo
moderne spalnice, kuhinjske oprave iz trdega ali mehkega lesa, lino izdelano, priporočam cenjenemu občin stvu. Zaloga pohištva FRANC VELKAVRH ,
mizarstvo. Vižmarje. (pod klancem) p. Št. Vid nad Ljubljano. Prip< -r< ča se najtopleje za cenjena naročila katera izvršuje točno po želji in vzorcu. Cene nizke.
Delo solidno.
Pohištvo
Spalnice iz vseh vrst lesa, kuhinje in drugo pohištvo dobite najceneje pri Ivanu Napast, Vižmarje 9 - nad Ljubljano. Za delo se jamči. Sprejmejo se tudi popravila.
lasana
neminljiva teoi fjuder.
Nenapisan zakon zahteva, da uporabljajo dame, ki žele biti vedno privlačne,ljubke in dražestne"Kha-sana puder", ki povrača dragoceni dah neminljive Khasana. Dobi se povsod v vsaki obliki in barvi.
Dr. M. Albersheim, Frankfurt a. m. - London
KHASANA
PRODU SE takoj radi zgraditve nove centrale
2 KOTIH (Tischbeinkessel) vsak s 150m2
kuril, površine in 12 atm. pritiska
Jugoceška o. d., Kranj
P o i z v e se pri
Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 8. avgusta 1929:
7.000 kg pšenične	moke	št. 0 »g«
3.000 kg pšenične	moke	št. 0 »gg«
5.000 kg pšenične	moke	št. 6
10.000 kg pšenične moke	št. »4«
Ponudbe je kolkovati s 5 Din in predložiti tudi vzorec. Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, št. 7150/11.
Gostilna pri Univerzi
Židovska steza št. 4.
Na novo otvorjena in popolnoma moderno preurejena. - Točijo se prvovrstna dalmatinska vina, specialno opolo, viško, ružica, izborna primorska kuhinja. - Sprejemajo se abonenti, — Cene zelo nizke, za to jamči in se cenj. občinstvu priporoča
Vinska veletrgovina Lozič & Padovan.
Št. 19.172.
Razglas
8192
I
Ufj N M N« j
o> a aH c H J; N«1-1
0	Oh
V| Id «5
> p ts - ° .2. n ^ a
— 1 'JZ .
2ja N
1	N	o*
* ri >-^5 grfcS
«cmQ nO
•Ot^	Or.
1— -J" , a d '
Razpisujem na dan 15. avgusta 1929 ob 11 dopoldne prvo javno pismeno ofertalno licitacijo
za zgradbo železobetonsftega mostu čez Soro pri Shofji Lahi
Pogoji so razvidni na razglasu, razprostrtem na uradni deski gradbenega oddelka oblastne samouprave, Gosposka ul št. 15, I. nadstr.
Komisar oblastne samouprave oblasti ljubljanske:
Dr. Marko Natlačen, s. r.

M N vN L_J j,
igS
(Nf1 ,
■3.52
ro	fti »—J
°P>>P5-go
•72 Mf) Co.
'sZK^ > J!
SodS N.2 ■IS ".J o! o
I 1/3
<oo d-S
,gCj2U0 S
"•dE I«ofS
»j «1- 2. oo • 32 t/5 ti. (M
Francis Jammes:
11
Rožni venec v solncu
Sedaj je dobila odločen odgovor na vprašanje, ki ga je bila stavila prejšnji dan na Našo ljubo Gospo, a ta odgovor je imel obliko vprašanja. Oni pa, ki ga je stavil, je bil angel, ki je letal nad njo in ji ponudil otroka.
Dominika je začutila, da jo je prijela ljubezen brez imena in da jo žene naprej kot veletok rastlino. Ni ji bilo niti treba odgovoriti: da.
Zravnala se je, obrnila proti Kristu obraz in roko, ki je pričala.
In angel se je oddaljil.
Najdba našega Gospoda v templju.
Dominika se je odločila. V tej minuti je vedela, pri čem da je. Pravkar je bila klicu Jezusa Kristusa odgovorila skromno v pokornosti sadu četrte vesele skrivnosti. Tako odločna je bila njena volja, vedno dozorela v molitvi, da je milost sledila tej končni besedi, ki jo je bilo njeno srce izgovorilo v samoti.
Njena majhna dekliška ura je bila šest popoldan. Prijatelji so ji bili prinesli to uro iz Švice. Mesto da bi zadoneli udarci, se je čulo grulenje dveh majhnih lesenih grlic. Včasih, kadar je Dominika poslušala te ptici, se je spomnila njiju živih sester, ki ju je bila darovala Devica na dan svojega obiska v templju.
Vesela in mirna kot vedno je odšla iz svoje sobe dol k večerji. Elegantno se ie oblekla, zaka; tisti večer iz bila njena mati povabila goste. Njena temnordeča obleka je dobro pristojala njeni zagoreli koži in kodra-
stim lasem. Bila je, kot bi hotela reči: jaz ne morem drugače kot biti lepa. Toda človek je imel občutek, da se zaveda te krasote, in to je bila edina njena napaka, ki si jo je najbolj očitala, da se namreč rada lepotiči. Morda pravzaprav ni bila koketna. In vendar! kadar je zagledala svojih dvajset let v zrcalu, se je včasih na-smehljala in si osem ali desetkrat pritrdila v lase kitajsko vrtnico ali indijski klinček ter odšla zamišljena, a se prej pogledala v ogledalo. Toda kdo nima svojih slabosti?
Ker se ves popoldan ni bila prikazala in že drugi dan ni bila v družbi svojih sester in sestričen, so jo te izpraševale, ali je njena izbrana toaleta v skladu s pobožnim razmišljanjem.
Ona pa je bila dobrega značaja in je radevolje pripoznala svoje nedovršenosti:
»Ne, to ni nova uniforma Rdečega križa; tudi ni oblačilo novega reda, ki ga ustanavljam. Obljubljam vam, da bom spremenila obleko, ko postanem usmi-ljenka. Priznam pa, da la moja toaleta ni pripravna za strežbo pri operacijah. Sedaj pa pustimo to in ne nadlegujte me več!«
Ko je videla, da so prinesli morskih rakov na mizo, je vzkliknila:
»To me pa veseli, da imamo danes rake!«
Mislila sem, da jih nimaš rada,« je pripomnila njena mati.
»Radi barve tvoje obleke, kajneda, Dominika?« je dejala njena najmlajša sestrična.
»Ti pa kar molči!«
In Dominika je odrezala kos rakovega mesa, ki je bilo tako belo, kot bi bil kamen.
»Saj vendar tega ne maraš?« ie smehljaje ponovila njena mati.
„ Dominika se pa ni dala motiti, dala je na krožnik se majoneze m zelene solate, in ko je bil čisto poln, je dejala služabniku:
»Dajte to na stran.«
»Toda otrok, kaj pa hočeš storiti s tem?«
Med splošnim veseljem je Dominika mirno odgovorila:
»Mama, to je za vratarja, saj je velik revež, od-kar mu je umrla žena.«
Ko je mati to čula, je odkimala z glavo, kot bi hotela reci:
»To je pa res čudno naziranje!«
Dominika jo je razumela in dejala:
»Zakaj upokojen orožnik ne bi rad jedel rakov?,-,
Taksna je bila ta dekle, ki je bila pravkar zamaknjena v molitev, poslušala glas angela in storila najvažnejši sklep, ki ga more napraviti človeško bitie pred slovesno obljubo. Njena skrivnost je bila biti živa in znati stopit na zemljo, da se spet dvigne v varnem poletu. Svete duše ne žive izven življenja
»Socer pa,« je nadaljevala Dominika, »če me obirate od nog do teh rakov, vam povem, da boste kmalu rešeni moje prisotnosti: pojutrišnjem odpotujem v Bordeaux.«
Znova se je vse smejalo.
»Končala bo svoje življenje v železniški nesreči.«
»Saj se vozi okoli kot strojevodja!«
»Gotovo. Zato ima obleko rdečo kot plamen'«
»Ti odhajaš v Bordeaux?« je vprašala njena mati, »to se pravi, da spet greš v Bordeaux? Saj si bila tam komaj pred enim mesecem... no, slednjič!«