OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX,
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEKj, MARCH 31, 1947
Novi grobovi
RUDOLPH p. OTONIČAR
Snoči je preminil Rudolph P. Otoničar, star 35 let, stanujoč na 1110 E. 66 St. Pogreb oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti bodo poročane jutri.
V
LOUIS KUŽNIK
Kot smo že poročali, je po kratki in mučni bolezni preminil v Glenville bolnišnici Louis Kužnik, star 62 let, stanujoč na 1024 E. 174 St. Doma je bil od Novega mesta na Dolenjskem, kjer zapušča brata Ignaca in več sorodnikov. Tukaj je "bival 42 let in je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ ter društva Cle-velandski Slovenci št. 14 SDZ. Soproga Frances mu je umrla pred 14 leti. Tukaj zapušča hčer Mrs. Frances Sedmak, ki je soproga poznanega selil. a Antona Sedmaka, sina RalpL., 6 vnukov in enega pravnuka, sestro Mrs. Cecilija Gruber v Detroit, Mich., in veliko sorodnikov. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:45 uri iž Zeletovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče.
*
ANTHONY J. MOSKAL
V soboto zjutraj ob 9:30 uri je po 10-mesečni bolezni umrl Anthony J. Moskal, rodom Poljak, star okrog 50 let. Bil je poznan zlasti med otroci, ki so kot sirote živeli v sirotnišnici sv. Jožefa na Woodland Ave. in E. 69 St., katera je bila pozneje preseljena na Lakeshoie Blv(i. in E. 185 St., ter je bil ixxtojiuK oskrbnik. Tu zapušča soprogo Catherine in dva otroka, Regi-no, staro 10 let in Richarda, starega 9 let. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Jero-mija in nato na Calvary pokopališče.
ŠTEVILKA (NUMBER) 63
DomaČe vesti
Dr. Kern odpotuje v Californijo
Dr. in Mrs. F. J. Kern iz 829 E. Blvd., odpotujeta v sredo zvečer, 2. aprila, z letalom v Los Angeles, Californijo, obiskat sina Franka, živečega v Chats-vi^orth, Calif., v bližini San Fernando. Dr. Kern bo odsoten iz mesta tri tedne.
Seja podr. št. 48 Sansa ,
Radi hudega zimskega mraza prošli teden, se je sejo podružnice št. 48 Sansa preložilo na torek 1. aprila. Seja se bo vr^la v Slov. del. domu na Waterloo Rd. in pričetek bo kot običajno ob osmih zvečer. Radi važnosti seje se prosi slehernega zastopnika in člana, da se udeleži. Podani bodo tri-mesečni računi in računi zadnje priredbe.
Vile rojenice
Pri družini ^r. in Mrs. Joseph ^Blajda na 707 E. 157 St. so se zglasile vile rojenice in pustile v spomin krepkega sinčka-prvo-^ojenca, ki je tehtal sedem in pol funta. Mati, katere dekliško je bil Dorothy Kovačič, in se nahajata v Glenville olnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Frank Kovačič iz 1137 E.
' St. zopet stari oče in stara čestitamo!
na mnoga leta!
anes obhaja svoj 25. rojstni, an John Pavšek, sin Mr. in
inic	i" Mary Pavšek na
vanhoe Rd. Starša mu če-m želita še na mnoga leta!
ZED. DRŽAVE POJASNILE ZN SVOJO ZUNANJO POLITIKO
Pravijo, da je pomoč Grčiji in Turčiji le začasna, dokler ne bodo ZN prevzeli odgovornosti
LAKE SUCCESS, N. Y., 28. marca—Pred Varnostnim svetom organizacije Združenih narodov je ameriški delegat Warren Austin pojasnil predloge predsednika Trumana za pomoč Grčiji in Turčiji, kot "miroljubno mero, katere svrha je, da služi, dokler organizacija Združenih narodov ne bo v stanju, da to prevzame na sebe."
"Program za ekonomsko po-* '—--—--
moč, zamišljen po Zedinjenih državah, je nujnega in začasnega značaja," je rekel Austin.
Poudaril "je, da Zedinjene države verujejo, da bi organizacija Združenih narodov in njene podrejene agencije morale prevzeti glavno odgovornost za dolgo in obsežno pomoč, ki jo Grčija potrebuje za obnovo.
Rusija bo odgovorila čez deset dni
Andrej Gromiko, sovjetski delegat, je izjavil, da je to vprašanje "zelo važno in da potrebuje časa, da bo zadevo proučil. Obvestil je, da bo Sovjetska zveza odgovorila pred Varnostnim svetom čez 10 dni.
Nemcev protestiralo proti nezadostni hrani
ESSEN, 28. marca—Lakotne demonstracije in stavke so izbruhnile v Rurju, katerih se je udeležilo po neuradnUi proračunih okrog 500,000 Nemcev. Angleški uradni krogi pravijo, da so stavke in demonstracije izbruhnile zaradi pomanjkanja hrane in splošnih težkih pogoje; življenja.
Neki angleški uradnik je izjavil, da izgleda, da so demonstracije in stavke povzročene po ljudstvu, ki želi opozoriti zavez^
DVOJICA DAROVALA 80 MILIJONOV "RADI SEBIČNOSTI" HOLSTUJN, Tex., marca. — Hugh Roy Cul-len, 65-letni predsednik Q u i n t a n a Petroleum Co. in njegova žena sta nazna^ nila, da sta darovala ijiXO,-000,000 raznih dobrodelnim in i/obiaževainim ustanovam, rekoč, da sta se za korak odločila "iz sebičnosti", oziroma, ker žalita videti dobro, ki bi mogel storiti njun denar, dokler sta še živa.
Cullen-ovo premoženje se ceni okrog Jj; 17!>,UUl»,UUU, kar pomeni, da mu bo še vedno ostalo "borih" 95 milijonov.
Multimilijonar je hodil samo tri leta v šolo in je začel delati, ko mu je bilo 1% let. Ogromno premoženje si j 3 pjidobil večji del z oljnimi, zemljiškimi in bombažnimi špekulacijami.
Oskar Lange, poljski delegat, niške oblasti na njih položaj, da
je označil Austinov govor za "veliko zmago organizacije Združenih narodov, ki kaže "moč javnega mišlenja, moč ljudstva."
Austin je v svojem pojasnilu posebno povzal svet, naj drži mejno komisijo v severni Grčiji, kjer se, kot pravi, "nevarnost kršitve mej vedno veča."
Austin omilil izraze predsednika Trumana
V svojem govoru se Austin ni posluževal izrazov, ki jih je uporabil predsednik Truman, ko je pred kongresom predložil svojo zahtevo, da se Grčiji in Turčiji proži finančno, materialno in vojaško pomoč. Austin sploh ni omenil "totalitarsko nevarnost" in tudi ne pošiljanje "vojaških svetovalcev."
"Zedinjene države ne želijo,
bi se nekaj ukrenilo
Stavke in demonstracije so se pričele v Ahenu, Kolinu in ostalih mestih Rurja.
Nc-I-.' -v'i-.t^niki vztrajajo, da so demonstracije vprizorili komunisti, ki želijo vplivati na zunanje ministre na konferenci v Moskvi ali pa pokazati svojo moč o priliki volitev, ki se bodo vršile 20. aprila v angleški okupacijski zoni.
V Duesseldorfu je paradiralo okrog 100,000 oseb z zastavami in napisi po ulicah. Demonstran-tje so prevrnili dva angleška vojaška avta, enega vrgli v reko, drugega pa s kamni uničili. Razbili sq tudi okna na treh angleških poslopjih.
Demonstracije so bile vprizor-jene tudi v Solingenu, Hagenu in Arnsbergu, katerih se je udeležilo 30,000 oseb. Vse delo v da bi vplivale, ustrahovale ali pa tovarnah je bilo ustavljeno, toda ogrožale varnost katere koli dr- ne poroča se, da bi bilo kaj mr-žav«. mnlP aH h« vaHUa " i« r«. ali ranjenih.
Lakotni položaj v Jugoslaviji
2,500.000 prebivalcem dežele preti glad,
izjavlja dr. Leontič
LONDON, 28. marca — Dr. Ljuba Leontič, jugoslovanski ambasador v Londonu, je izjavil, da lakota preti v prihodnjih 60 dnevih 2,500,000 Jugoslovanom in da jo bo mogoče odvrniti edino z zunanjo pomočjo. I Zedinjene države so zavrgle apel za pomoč Ju^^oslaviji v žitu, toda obljubile so, da bodo poslale pomoč v krompirju.
Snoči je angleško zunanje ministrstvo izjavilo, da je Jugoslavija naslovila na Anglijo apel za pomoč v hrani in sicer v znesku $60,000,000, toda jugoslovanski ambasador Leontič je to zanikal. Rekel je, da je vlada maršala Tita zahtevala le sodelovanje od Anglije, da potom mednarodne organizacije dobi 200,000 ton žita.
Med ostalim je Leontič tudi izjavil, da je Jugoslavija poslala žito v Rumunijo in Albanijo navzlic svoji omejeni zalogi, ker ni mogla gledati lakote človeških bitij v svojem sosedstvu.
zave, male ali pa velike," je rekel Austin.
"Zedinjene države priznavajo pravico vsem državam članicam organizacije Združenih narodov,
da same odločajo o načinu življenja ali pa sistemu vlade, do- po 800 kalorij
Angleški uradniki so izjavili, da je bilo nemogoče zvišati dnevne odmerke hrane na 1,550 kalorij in da so v nekaterih krajih Nemci dobivali le
kler je ta sistem izvoljen svobodno in dokler se te države ne vmešavajo v pravice ostalih držav ali pa v svobodo ostalih narodov."
Priporočil je, naj Varnostni svet svetuje Jugoslaviji, Grčiji, Bolgariji in Albaniji, da pristanejo na obmejno kontrolo in da se nadalje obdrži komisija organizacije Združenih narodov.
Ni podal pojasnila glede Turčije
Austin v govoru ni obravnaval pomoč Turčiji. Rekel je edino, da se je Turčija obrnila za finančno pomoč na Zedinjene države in da so ji Zedinjene države že preskrbele $95,000,000 v "lend-lease-u."
Ob 2. obletnici smrti
V soboto ob 7:15 uri zjutraj se je v cerkvi sv. Vida brala za-dušnica za pokojnega Pfc. Anthony J. Sile v spomin 2. obletnice njegove prerane smrti na bojnem polju.
"Ta nesrečni narod je mnogo prestal," je rekel angleški uradnik za javno varnost. "Ce so se odločili, da svoje nezadovoljstvo pokažejo z demonstracijami, jim to ne zamerim."
Žalostna vest
Mr. John Pavšek iz 1018 Ivan-hoe Rd. je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je 6. januarja t. 1. umrl ljubljeni oče v visoki starosti 88 let. Doma je bil iz vasi Muzga št. 15, fara Peča pri Moravčah na Gorenjskem. Od leta 1933 je Mr. Pavšek izgubil štiri svojce. Tedaj sta umrla mati in mlajša sestra, brata so mu pa v prošli vojni na nečloveški način umorili belo-gardisti-domačini. Na dom so ga prišli iskati ob osmih zvečer, mu zvezali roke na hrbet ter ga odgnali z služkinjo in psom v bližnji gozd, kjer so ju zverinsko mučili in polomili vse kosti na telesu potem pa ubili. Bodi pokojnikom ohranjen blag spomin!
AMERIŠKA SODIŠČA OBSODILA 250 OSEB NA SMRT
FRANKFURT, 28. marca. — Ameriška vojna sodišča so obsodila na smrt 250 do 1,000 oseb v Dachau, poroča nemška ob-veščalna služba Dena.
Ohijski republikanci za "harmonijo"
Prošli petek se je na domu senatorja Roberta Tafta v Washingtonu vršila pojedina, katere se je udeležilo 12 vodilnih republikancev iz države Ohio, ki so sklenili, da bodo tekom kampanje za delegate za predsedniško konvencijo prihodnje leto delali za "harmonijo." Ambicije za predsedniško nominacijo imata namreč oba ohijska senatorja, Taft in John Bricker. Navzoč na pojedini je bil tudi governer Thomas Herbert.
Vihar iežko prizadjal jezerske ribiče
Prva ekspedicija jezerskih ribičev, ki se je vrnila v soboto v luke, je prišla praznih rok, poleg tega pa se javlja, da so veliki viharji, ki so divjali prošli I teden, raztrgali ribiške mreže, vi'edne $80,000. Samo ena ribiška tvrdka v Vermilionu, O., je izgubila za $22,000 mrež.
Lewis je oklical 6-dnevno Žalno stavko premogarjev
Audosio povedal, kako je bil usmrčen Mussolini
RIM, 30. marca—Walter Audosio, član italijanske komunistične stranke, ki je usmrtil fašističnega diktatorja Benita Mussolinija, je pred 15,000 Italijani, ki so mu viharno odobravali, povedal, da je "duce" šel v smrt kot strahopetec, da se je ves tresel in da si ni upal niti zahtevati poslednjih cerkvenih tolažil.
Audosio je rekel, da je polkovnik Charles Poletti, zavezniški administrator v severni Italiji in bivši lieutenant governer New Yorka, odobril usmrče-nje Mussolinija. Poletti je baje dan po Usmrčenju, ko sta trupli Mussolinija in njegove priležni-ce Clare Petacci bili obešeni na glavnem trgu v Milanu, izrazil svoje zadovoljstvo.
V tem času, ko je Poletti videl Mussolinija, je neki odred komunistov pripeljal Archille Staracea, bivšega tajnika fašistične stranke, ki je bil ustreljen v prisotnosti Polettija. Baje je tudi ob tej priliki Poletti izrazil svoje odobravanje z besedami; "O. K., Italijani, pravici je zadoščeno."
Rekel je, da je ob priliki usmr-čenja Mussolinija imel vtis, da ne strelja "človeško bitje, ampak neko bitje nižje vrste."
"Mussolini se je tresel, pred-no je bil usmrčen. Ni omenil niti -svojih najbližjih, svoje žene in otrok. In če ga danes kdo želi častiti, lahko rečem, da je umrl bolj strahopetno kot pa ostali fašistični voditelji, ki so bili usmrčeni v Dongu."
Ukrajinski nacionalisti umorili poljskega generala
DEKLICA OPROŠČENA OBTOŽBE. DA JE UMORILA OČETA
ST. LOUIS, 29. marca—štirinajstletna Catherine Reardon je bila danes oproščena obtožbe, da je umorila svojega očeta. Porota, sestoječa iz sedmih žensk in petih moških, je očividno verjela njeni trditvi, da je očeta ustrelil 14-letni deček, s katerim je zbežala z doma in ki je bil ubit v avtni. nesreči, tekom katere je bil njen oče ustreljen.
Sodnik je obtoženki po oprostitvi rekel, da upa, da se vsled pravoreka nekrivde ne bo prevzela in si začela domišljati, da je "važna oseba."
Ubiti oče deklice je zapustil premoženje $100,000, od katerega bo ona dobila $40,000. Pod-vzeta je bila takojšnja akcija, da se nastavi varuha za njeno osebo in njeno imetje. Mati deklice se nahaja v bolnišnici radi kroničnega alkoholizma.
Delo v vseh premogovnikih dežele bo počivalo kot protest proti 111 žrtvam eksplozije v Centraliji
WASHINGTON, 29. marca—John L. Lewis je danes povzal premogarje, da za 6 dni prekinejo delo v premogovnikih in sicer v znak žalosti za žrtve strahovite eksplozije v Centraliji. Prekinitev dela bo začela 1. aprila in bo trajala do Velikonočne nedelje.
V pismu, naslovljenem na*-—-——-—
400,000 premogarjev, je Lewis j rekel, "da je čista slučajnost,
da se bo del tega žalovanja vršil tekom Svetega tedna."
Lewis je obenem s pozivom na prekinitev dela zahteval, da se vrže iz urada notranjega taj-jUika Kruga in sicer na podlagi I "zločinske nemarnosti" v zvezi z ukazi za varnost v premogovniku Centralia.
i V svojem pismu je Lewis med ostalim rekel:
"Še ena velika katastrofa v premogovnikih se je pripetila.
Eksplozija v št. 5 Centralia Coal Co. v Centralia, je zahtevala življenje 111 premogarjev. To je najhujša katastrofa, ki se je pripetila od leta 1928 naprej. Eksplozija bi se bila lahko preprečila in s tem tudi izgube življenja, če bi bili vsiljeni zakoni in federalna pravila za varnost v rudnikih. Lokalni unijski voditelji so ponovno opozarjali na nevarne in protizakonske raz*ne-re v tem premogovniku.
"Premogovnik je obratoval pod nadzorstvom vlade Zedinjenih držav. Uradnik vlade, ki je bil odgovoren za varnost premogarjev,, je J. A. Krug, notranji tajnik. Kriminalna nemarnost Kruga, je povzročila smrt teh hrabrih mož in bodočo bedo njihovih družin.
"Kot učinkoviti protest proti tem strahotam verujemo, da bi delo moralo biti ustavljeno, da se moli, razmišlja in deluje za bolj varno bodočnost tistih, ki so uposleni v premogovni industriji-
"Pogodba, ki je v polni veljavi, vsebuje določbo, ki predvideva sledeče: da mednarodna unije, 'United Mine Workers of Amerika' lahko objavi razdobja žalovanja, če o tem pravočasno obvesti vsa okrožja."
Prerokuje padec Čianga v enem letu
Korespondent časopisa "Christian Science Monitor" na Kitajskem, Gunther Stein, je v soboto v Clevelandii rekel, da vlada ge-neralisima Čiang Kajšeka ne more vzdržati več kot leto dni, ker je gnila do kosti, in da upa, da se bodo progresivni elementi iii komunisti zedinili in dali Kitajski vlado, ki bo deželi vrnila mir.
VARŠAVA, 29. marca.—Člani "ukrajinske nacionalistične armade" so umorili poljskega generala in vojnega podministra Karola Swierczewskega skupaj s tremi njegovimi pomočniki. Uradno se izjavlja, da so trije drugi pomočniki bili ranjeni.
Neka neuradna vest pa pravi, da je v napadu bilo ubitih 24 poljskih častnikov, ki so spremljali generala na njegovem inšpekcijskem potovanju.
Truplo generala Swierczevske-ga je bilo pripeljano z letalom v Varšavo in sicer v vladno poslopje, kjer bo ležalo do ponedeljka ali torka, ko bo pokopano.
Umorjeni general se je boril v aii
Pokopani premogar-ji pisali pisma
CENTRALIA, 111., 30. marca -Driscoll A. Scanlan, državni inšpektor premogovnikov, je danes izjavil, da je ob priliki strahovite katastrofe v Centraliji 14 od llj ubitih premogarjev živelo še toliko časa, da so napisali poslovilna pisma svojim družinam.
Pisma so našli pri izkopavanju trupel. Eden premogar je pisal svoji ženi, naj "otroci sigurno hodijo v cerkev."
Na nekem drugem papirju so bile zapisane besede: "Bog naj vas vse blagoslovi." Te besede je zapisal premogar Ray Buehne.
Gen. Swiercevski, ki je bil ubit v bližini Krakova, je bil sin kmečkih staršev. Ko je bil star 18 let, je odšel v Rusijo, kjer se je na strani boljševikov udeležil revolucije. Kot gen. "Valter" je bil poveljnik" 14. mednarodne brigade v španski civilni vojni. Bil je vodilna osebnost pri obrambi Madrida. P o zmagi Franca v Španiji se je vrnil v Sovjetsko zvezo in služil kot sovjetski armadni general, dokler ni bila v drugi svetovni vojni sestavljena poljska armada v Rusiji, katere poveljstvo je prevzel.
Po končanju vojne se je vrnil v domovino in postal podmi-nister obrambe. Pred kratkim se je vrnil z obiska v Mehiki.
Vlada bo podvzela čistke
V zvezi z umorom gen. Swier-czevskega je vlada odredila čistko ozemlja, kjer se nahajajo tolpe ukrajinskih nacionalistov, ki vodijo ljuto borbo proti sedanji poljski vladi.
Tajna policija in vojaštvo verjetno že vrši preiskavo na področju, na katerem jQ bil umor izvršen. Poročilo pravi, da je umor bil zelo oprezno pripravljen in da so podtalni voditelji nacionalistov zasledovali vsak korak gen. Swierczevskega.
PREISKOVALNA KOMISIJA ZN JE V BELGRADU
LONDON, 30. marca. — Preiskovalna komisija organizacije Združenih narodov, ki preiskuje vzroke "obmejnih incidentov" v Grčiji, je danes prispela iz Sofije v Belgrad, je javila belgraj-ska radio postaja.
NOCOJ JE KONEC ZAKONA ZA "DRAFT"
Danes opolnoči premine zvezni zakon za selektivno vojaško službo ali "draft," ki je bil sprejet leta 1940. Fantje, ki so spol-nili 18 let, imajo danes zadnjo priložnost, da se registrirajo za službo v oboroženih silah na temelju postave, toda naborne komisije, ki bodo odprte do polnoči, pričakujejo zelo malo registracij.
San Francisco, Cal. — Dne 12. marca je umrl Jakob Lau-shin, star 75 let, doma iz Semi-ča, Dolenjsko, v Ameriki 55 let in član KSKJ.
"ENA:;0P RAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3,"OHIO
HENDERSON 631142
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays .
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Tor One Year—(Za celo leto) ——-
For Half Year—(Za pol leta) -—-
for 8 Months—(Za 3 mesece) -—--
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mosece)--------
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)----------
For Half Year—(Za' pol leta) —-—---
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.

104
Mirko G. Kuhelj, tajnik SANSa:
TRAJNI MIR ALI NOVA VOJNA?
' Na drugi seji prve konvencije Slovenskega ameriškega narodnega sveta dne 2. septembra 1944 je bila soglasno sprejeta načelna izjava, v kateri so zapopadene glavne faze funkcije, ki jo vrši naša organizacija. Tretji odstavek te izjave se nanaša na vprašanje svetovnega miru in se dosledno glasi takole:
"Vpričo zmagovitega napredovanja ameriške vojske in armad vseh Združenih narodov postaja vprašanje miru bolj in bolj akutno in SANS si bo, kolikor je v njegovem delokrogu mogoče, prizadeval, da se doseže mir, ki bo preprečil ponovitev ^ katastrofe, kakršno so agresivni roparji povzročili | leta 1914 in zopet leta 1939. Tak mir mora biti -osnovan na iskrenem sodelovanju vseh svobodo ljubečih ljudstev in na institucijah, ki bodo tej kooperaciji dale moč, da vsak poizkus agresije v kali zatre."	^
Ko smo navdušeni z odobravanjem sprejeli to izjavo, smo kajpada mislili na mir in prijateljske odnošaje med zavezniškimi narodi in bivšimi sovražnimi narodi, ki so se nahajali na robu težkega poraza. Niti na misel nam ni prišlo, da občutne posledice druge svetovne vojne ne bodo žalostna šola za tiste prizadete države, ki so posredno ali neposredno odgovorne za pojav fašizma in nacizma; Sgae-jali v brk bi se tistemu, ki bi upal tedaj trditi, da bo po končani vojni Amerika vodila jboj za nadaljevanje britanskega imperija; da bo podpirala monarhofašiste v Grčiji, ki so odprto ali prikrito sodelovali z nacisti in fašisti pred in po okupaciji dežele, in se uradno izrekla proti tistim ljudskim elementom, ki so se ves čas borili proti zunanjemu in domačemu sovražniku; da bo dajala velika posojila v gotovini in nudila vse mogoče podpore v blagu in živilih bivšim sovražnim državam, Italiji, Avstriji, Ogrski, da, tudi Nemčiji, obenem pa da bo odklanjala vsako pomoč svoji zaveznici Jugoslaviji in drugim slovanskim državam, katerih ogromni doprinos za skupno zmago nad Hitlerjem in Mussolinijem je še nedavno povzdigovala do nebes; da našim bratom v Jugoslaviji niti kupiti potrebnega žita v Ameriki ne bo dovolila; da bo na mirovnih konferencah zagovarjala neupravičene interese agresivnih držav in odklanjala pravične in utemeljene, zahteve onih, ki so največ trpele vsled nasilnega okupatorja; da bo organizirala manjše države, ki so od nje odvisne za svoj gospodarski obstoj, za ustanovitev umetnega večinskega bloka pri Združenih narodih proti novim Ijtidskim vladam v osvobojenih državah Evrope in Azije; da bo na stežaj odpirala vrata bivšim nacističnim in fašističnim sodelavcem in pomagačem ter nudila zaščito in materialno in moralno oporo bivšim izkoriščevalcem osvobojenih narodov, obenem pa preprečevala prihod v Ameriko bivšim narodnim borcem ter obi-rke v Jugoslavijo poštenim Amerikancem, ki odkrito pozdravljajo potrebne izpremembe v političnem, gospodarskem in socialnem življenju nove ljudske države. Da, smejali v brk bi se tistemu, ki bi se pred dobrimi 30 meseci upal kaj takega napovedovati.
Pot, ki jo je "po smrti predsednika Roosevelta nastopila ameriška zunanja politika, sigurno ne vodi k trajnemu miru niti ne k sodelovanju vseh svobodoljubnih nardUov za napore, ki bi preprečili tretjo svetovno vojno.
Citirani odstavek iz SANSove načelne izjave nalaga odgovornim funkcijojaarjem. prizadevati se, kolikor je v SANSovem delokrogu mogoče, da se doseže mir. To dolžnost je SANS ves ta čas točno izpolnjeval in sicer v glavnem na ta način, da je širil resnico in dajal točne podatke o položaju in dogodljajih v stari domovini. S tem je razčiščeval konfuzijo, ki jo je med našimi ljudmi sejala ameriška domača in priseljena reakcija, ter tako ustvarjal boljše razumevanje Jugoslavije. Pravilno razumevanje je osnova za prijateljstvo, ki tvori temelje ^za svetovni mir. Nerazumevanje pa v/bdi k sovraštvu tn y vojno. SANSovi napori pri relifni akciji in zbiranju prispevkov za otroško bolnico v Sloveniji nas niso samo kot Slovence, temveč tudi kot Amerikance še bolj prijateljsko povezali s staro domovino. In vsi povzeti koraki glede pravilne in poštene rj^šitve tržaškega in koroškega vprašanja so to prijateljstvo $e poglobili.
(Dalje juln.) j
UREDNIKOVA POŠTA
31. marca 1947,
Odbor LMS iz Grahovega pišel
Cleveland,o.—Podpisani sem prejel pred nekoliko dnevi pismo od Slavke Mlinar, učiteljice v Grahovem pri Cerknici, ki je obenem tudi tajnica organizacije Ljudske mladine Slovenije za Grahovo. Slavka Mlinar je pred meseci pisala več zanimivih pisem svojemu stricu v Clevelandu, ki so bila priobčena v Enakopravnosti. Sedaj pa omenja prejem pisma, ki sem ga podpisani pisal letos v januarju na imenovani odbor v Grahovo, glede našega domačinskega doprinosa za knjižnico grahovske-ga okraja. Hvaležriost za naš doprinos in veselje starih in mladih opisuje Slavka kot sledi:
"Grahovo, 5. marca 1947. "Dragi tovariši in tovarišice!
"Iznenadilo nas je pismo, pisano iz Amerike in naslovljeno na našo mladinsko organizacijo. Vaše pismo smo prečitali na našem mladinskem sestanku, kjer je bila zbrana vsa mladina, da je slišala glas naših dragih domačinov, živečih v Ameriki.
"Tovariši, najlepša Vam hvala! V pismu smo spoznali globoko idejo ljudi, ki sočustvujejo z nami, ki hrepene po uresničenju želja v svoji rodni domovini—onkraj mor j d—na slovenski zemlji. Vaše besede niso vržene le v kamenita tla, kjer bi zamrle in bi se uničila njihova plodovitnost in njihov plod. Ne, tovariši, mi smo mladina novega kova, ki z veseljem in trdno voljo zre v novi dan. Hočemo, da bomo želi plodove naše zmage!
"Zavedamo se, da smo mi tisti, ki bomo dvignili slovenski narod iz ruševin, si postavili nov dom—na slovanskih tleh, kjer bomo živeli v miru in bratskem sožitju, saj pod svobodnim soncem je pač za vse dovolj prostora.
"Vsakdo je prisluhnil Vašim besedam, ki niso pisane zaman. Izpolniti hočemo naloge, ki stojo danes pred nami, premagati vse ovire in dospeti h končnemu cilju. Vstajamo iz ruševin v nov dan, ystajamo v svobodno življenje, življenje miru, bratstva, enakosti in sreče.
Zavedamo se, da so naloge pred nami težke, a v nas—mladini klije tako močna volja, ki jo ne more streti nihče. Polni smo nad, hrepenenja, ponesti hočemo nov duh med svet, da vidi, da nismo trhla bilka in ne številke, am|mk ljudje, ki imamo rieomagljivo voljo.
"Naši borci so odšli v gozdove y- golimi rokami z geslom; 'V boj za staro pravdo! Geslo, ki je nekoč vodilo v boj naše pradede, smo danes mi ponesli v svet in delo izpolnili.
"Sodaj nas je presenetil nov dogodek. Odprta nam je pot na prosvetnem polju. Kako naj Vam povrnemo dobroto, ki ste nam jo izkazali?
Mislimo, da Vam bomo na-pUieali dobroto le na ta način, da pristopimo k delu takoj. Vpi-"-'•ili smo se v knjižnico, čitamo žc knjige, darilo naših domačinov iz Amerike. Obljubljamo Vam, da bomo v knjigah našli našo bodočnost, si gradili zna-nje in ga v nas utrjevali, boga-besedni zaklad, da ss tako upeljemo v nov duh.
"Knjižnico bomo lepo uredih, da bo vir naših želja in obenem spomin na naše brate, ki nas ljubijo—ljubijo slovenski narod, Hočemo, da se vsi naši načrti izpolnijo, da Vaš trud ne bo zaman.
"Želimo, da se nam še večkrat oglasite, da bomo povezani z Vami in Vam nekoč sporočili j nove uspehe.
"Še enkrat, najlepša Vam hvala!
I "Pozdravlja Va^ mladina iz i Grahove,ga!
i "Za LMS Grahovo: i	"Slavka Mlinar."
Ni treba posebne pripombe od moje strani, kajti pismo samo je dokaz, da naš doprinos je vzvišenega pomena in bo ostal trajen in nevenljiv spomin. Vse domačine grahovskega okraja opozarjam, naj storijo, kar jim je bilo priporočeno pred nekoliko dnevi glede naše domače prireditve. Osobje marljivo deluje, da bo naš sestanek v vseh ozirih v resnici nekaj nenavadnega. Vpoštevajte torej navodila!	Jolrin šušteršič, Joškov iz Lipsenja.
Lep program Mlad. zbora S. D. Doma
Včeraj je bil lep dan, in po izredno slabem vremenu, ki smo ga imeli prošli teden, je bilo pričakovati, da bo vsakogar mikalo na prosto. Zato je pa bilo tem bolj prijetno videti tako veliko udeležbo na včerajšnji priredbi Mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd.
Popoldanski program je otvo-ril zborov predsednik Mr. John Terlep ob 4. uri. Takoj nato je nastopil zbor, ki je pokazal s svojimi lepo ubranimi glasovi, da pazno posluša učitelja in zborovodja Mr. Frank Vauterja, ker podane pesmice so bile zapete posebno dobro. Občinstvu so zlasti ugajale "Pomladanska," "Nocoj pa, oh, nocoj" in "Tiha luna." Zelo ljubek je bil nastop LaVerne Vauter, ki je menda najmlajša članica zbora, ter je zapela v solospevu in Ruth Vidrich, ki poseduje prijeten glas in obeta biti zelo dobra pevska moč na naših odrih.
Mala Margaret in Ludwig Oster sta si osvojila srca občinstva z svojim finim igranjem v duetu na klavirju, in če bosta nadaljevala vežbanje, si bosta lahko napravila lepo bodočnost.
Kot "drugi del programa je bila podana dramska slika iz povojnega življenja v Sloveniji. Brez vsakega pretiravanja se lahko reče, da je ta slika pokazala, kaj vse je mogoče napraviti iz naše mladine, če je pri vodstvu potrpežljivost in dobra volja.
Najbolj sta se navzočim prikupila Johnny Pavli (Janez) in Mildred Tomšič (Metka), katera sta se tako domača počutila na odru, kot da sta nastopala skupno pred javnostjo že veliko let.
Tudi drugi so se dobro odrezali, dasi so imeli manjše vloge, in sicer: FJiorence Siskovich, Nada Skerl, Stanley Tomšič, Raymond Videmšek, Frances Homar, Alice Pike, Helen Mihel-čič, Nancy Samsa in Marian Kapel.
Zaključni del popoldanskega programa je bil nastop "Janez ; v JNew Yorku," ki sta ga podala ' h a bivfVi učenca Mladinskega zbora, Eddy Terlep in Robert I Somrak. Zabave in smeha je bi-I lo, dovolj, in videlo s^ je, da je : proj^ram vseskozi ugajal poset-nikom. Obe igri je vodil Mr. j John M. Stebla j.
: Po programu se je v spodnji dvorani servirala večerja, nato pa je sledil ples v obeh dvoranah.
I
Tako je zopet minil "dan na-,še mladine," ki je porok, da slovenske besede in slovenske pesmi še ne bo konec, dokler bomo imeli, pri naših Domovih požrtvovalne ljudi kot so odborniki i Mladinskega zbora Slovenskega ■delavskega doma in zavedne direktorje Domov, ki nudijo mal-: čkom ugodnost, da se fehko svobodno vadijo in udomačijo v dramatiki in petju.	•
Dobili bomo nekoliko elektrike "zastonj"
župan Burke je naznanil do-seženje sporazuma s Cleveland Illuminating Co., glasom katerega bo 324,000 odjemalcev električne družbe v Clevelandu in severnem Ohiju deležnih kredita v znesku $2,000,000, ki se bo uporabif na računih za elektriko v mesecu juliju.
To pomeni, da bo večina odjemalcev v dotičnem mesecu dobila takorekoč vso elektriko "zastonj."
V zameno se je mestna vlada zavezala, da bo umaknila tožbo proti družbi, ki se nahaja pred najvišjim državnim sodiščem, da obstoječe cene ostanejo veljavne za nadaljnja štiri leta, in da sme družba poslej računati l7',( več za parno gorkoto.
Vasilj Grossman:
Nacistična klavnica v Treblinki
(Iz ruščine prevel: J. Kaučič.)
Albanski delegat okrcal grško vlado
BEOGRAD, 30. marca —Albanski polkovnik Nesti Ke-renxhi, ki se nahaja kot delegat Albanije pri preiskovalni komisiji Združenih narodov, je o C tožil grško vlado, da podpira v Albaniji podtalno gibanje, "v svrho zahrbtnega napada, ko bosta Grčija in Anglija napadli Albanijo."
V pismu na preiskovalno komisijo je Kerenxhi izjavil, da je obravnava, ki se je pred kratkim vršila v Korici, prišla v posest dokazov za te obtožbe.
"Grški vladi so angleške okupacijske sile dale neomejeno podporo," je poudaril Kerenxhi. Potem je tudi omenil, da so ob-tože-ni člani podtalnega gibanja v Albaniji govorili o "izkrcanju angleških čet na albansko ozem-Ijc."
Albanski zvezni častnik je opozoril na "značilne pokrete angleških čet v bližini albansko-grške meje," ki potrjuje dej-stvo, "da angleška vlada in njene čete direktno podpirajo imperialistične zahteve Grčije."
RAZSTRELBE IN POŽARI V PALESTINI
JERUZALEM, 31. marca.—V luki Haife so danes izbruhnili novi požari in zopet so pokale bombe kot protest proti Angležem, ki so tekom dneva vzeli 1,600 židovskih protizakonskih naseljencev z ladje blizu Haife in jih privedli na kopno v svrho izgona na otok Ciper.
HOESSE PRIZNAL KRIVDO ZA SMRT 4,000,000 OSEB
VARŠAVA, 30. marca.—Rudolph Hoesse, bivši nacistični poveljnik taborišča v Oswieci-mu, ki je bil označen za največjega vojnega zločinca v zgodovini človeštva, je danes pred vrhovnim državnim sodiščem priznal odgovornost za smrt 4,000-000 ujetnikov, katere je dal usmrtiti v plinskih celicah.
FRANCOSKI ADMIRAL OBSOJEN NA SMRT
VERSAILLES, 28, marca. — Admiral Jean de LaBorde, ki je bil obtožen, da je v novembru leta 1942 uničil v Toulonu francosko mornarico, je bil danes olDsojen na smrt. Poleg uničenja bojnih ladij je bil spoznan krivega tudi vohunstva za sovraž nika. Obsodbo je izrekla francoska parlamentarna sodnija po obravnavi, ki se je vršila dva dni.
V "E '"'i:ovrit	dohih
f' '.('iin'l lir>nife O (Id (jodkih 2>o NVatu in duma!
NACIZEM ŠE CVETE V NEMČIJI, PRAVIJO ŽRTVE
NUERNBERG, 30. marca. —
Na tisoče žrtev nacističnega preganjanja je vprizorilo širom Bavarske protestne shode, na katerih so se govorniki pritoževali. da nacizem š? vedno cvete v Nemčiji.
(Nadaljevanje) V delavskih barakah se je tajno začelo pojavljati razno orožje: sekire, noži, koli, železni drogi i. t. d.... Koliko se je moralo riskirati za vsako sekiro ali nož! Koliko čudnega po
Proti koncu meseca julija je trpljenja in prekanjenosti je bi- ^^stopila velika vročina. Ko so lo treba, da se je vse to skrilo ^ op&vali grobove, se je iz pred -strogimi gestapovskimi Py	para, kakor iz
preiskavami barak, katere so se vršile vsak dan zvečer. Bila je
kipečih kotlov. Neznosen smrad in vročina razbeljenih peči, je
zbrana vehka zaloga bencina za	dušila ljudi, ki so via-----i" T-----1- - T —pol segnita trupla iz jam
podžiganje barak in drugih po- , " T segmta trupla slopij. Od kod je prihajal ta ^	ljudje so padali
bencin, ni nihče vedel. Potreb-	padali v goreče
ne so bile nadčloveške moči, ve-
lika napetost uma, trdne volje P ezalo^ po tleh in rojilo v in junaštva. Končno so jetniki	Sezigali so zadnje stoti-
•* . .	SOCft tninol
izkopali mali rov pod zemljo v
barako, v kateri so imeli gesta	^	______________
povci svoj vojni arsenal. Iz ar- dan 2. avgusta 1944. Signal za
senala so odnesli okrog 100 roč- upor je bil določen s strelom iz
oskrbljeni vsi gestapovski ve Ijaki za vsak slučaj, je imel po polen učinek in zdravnik je na ?lo umrl in odnesel s se bo
comandantu ni posrečilo odkriti arote jetnikov v treblinski klav-lici, katera je imela kasneje ta-?o strašne posledice za gesta-)ovce.
v ome-
plamene. Milijarde debelih muh
soče trupel.
Dan upora je bil naznačen na
samokresa. Usoda je bila naklo-njena jetnikom in dan drugega avgusta je bil strašen dan maščevanja nad gastapovskimi mesarji v treblinski klavnici. Proti nebu so švignili plameni, toda ne tisti težki in temni od gorečega človeškega mesa, ampak čisti, svetli plameni gorečega lesa, plameni upanja, kateri so ipieli določiti nadaljno usodo ti-sočev trpečih jetnikov, ali pogin, ali svobodo. Vse taborišče je bilo razsvetljeno in upornikom se je zdelo, kakor da se je sonce razletelo nad treblinsko klavnico in vodilo junaško borbo mučenikov za svobodo, življenje in čast.
(Dalje prihodnjič)
Qe Gaulle pozval Francoze na slogo
nih granat, dve strojni puški mnogo karabink, samokresov in nabojev. Vse to je izginilo v jet-niških barakah, kakor kafra,
kakor da se je pogreznilo v zemljo. Vsi uporniki so bili razdeljeni v skupine po pet mož. Načrt je bil zdelan do vseh najmanjših podrobnostij, da ja ne bi kje spodletelo. Vsaka posamezna skupina "petica", je imela svojo posebno nalogo izvršiti. Prve skupine .so> imele nalogo napasti obrambne stolpe,
kjer so bili stražniki s strojnicami; druga, napasti straže na dvorišču in okrog barak; tretja naskočiti in uničiti oklopne avtomobile; četrta, porezati telefonske in brzojavne žice; peta, naskočiti gestapovce v njihovih barakah ter jim zabraniti pomagati drugim; šesta, porezati bodeče žice in napraviti prehod iz taborišča; sedma zgraditi mostove preko protitankovskih jarkov; osma, polivati z bencinom barake in jih zažgati; deveta razbijati vse,
kar se da uničiti itd, itd.
Poleg vsega tega so jetniki zbirali denarne prispevke, ki so šli v skupen fond in kateri se je imel razdeliti med jetnike kot prva pomoč na begu. Cela akcija pa bi bila kmalu po nesreči izdana. Neki varšavski zdravnik, kateri je skrbel za zdravje jetnikov in ki je imel v oskrbi ta denarni fond, je prišel zjutraj na službo in prinesel s seboj denar, kateri je bil prejšnji dan nabran med jetniki. Ta denar je vtaknil v zadnji hlačni žep, toda po neprevidnosti ga ni dosti globoko porinil, v žep in bankovci so mu gledali iz žepa.
To je zapazil "scharfuerer"' in ne da bi kaj vprašal zdravnika,
je šel naglo o tem javiti komandantu Kurt Franzu. To je bil zelo važen dogodek za komandanta. Franz je takoj poklical k sebi varšavskega zdravnika in ga začel izpraševati kje je dobil denar. Začel je sumiti,
da se kuha nekaj neprijetnega.
Čemu denar na smrt obsojenim?
Toda Franz ni prav nič spešil z izpraševanjem kajti vedel je,
da ga ni na svetu človeka, kateri bi bil v stanu upirati se
njegovim zahtevam in mučenju, Chicago. — Na južni strani kateremu j§ podvrgaval svoje mesta je umrl John Hribar, star žrtve. Ampak varšavski zdrav- 76 let, doma y Št. Rupertu. na nik se jj zavedel ob pravem Dolenjskem. Bil je član SNPJ.
Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary's se zdravi 78-letni Anton Grahek z Elyja. Prej je bil par mesecev v bolnišnici v svoji naselbini vsled opeklin-ko si je kuhal, mu je prišlo slabo in je padel na razbeljeno peč.
Waukegan, 111.—Mrs. J. Sim-
BRUNEVAL, Francija, 30. marca — General Charles De Gaulle, ko se je začasno umaknil iz političnega življenja Francije, se je udeležil ceremonij odkritja spomenika zavezniškim parašutistom v Brunevalu in ob tej priliki imel kratek govor, v katerem je pozval Francbze na slogo.
Okrog 40,000 oseb iz Normandije je prišlo poslušat govor De Gaulla. Poročilo pravi, da so ga ob tej priliki viharno pozdravljali in vzklikali "De Gaulla na oblast."
V svojem govoru je De Gaulle pozival prisotne, naj ne "poslušajo glasov nesloge in dekadence, ki so začasno zasenčili nacionalne interese."
Iniel bo drugi govor prihodnjega ponedeljka (danes) v Stpssburgu, kjer bo, kot pravijo njegovi prijatelji, obravnaval tudi vprašanje zunanje politike.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
trenotku in je prenaglil gesta-povskega hauptman^ s tem,
:la je naglo izpil strrp. Ena iz-■■ned prič je pravila, jjf^ je takrat komandant zbobnal vse tabor ace na noge in da so z vsemi sredstvi skušali rešiti življenje zdravniku. Franz je &o-bro vedel, če zdravnik umre, da bo odnesel s seboj, v- grob zelo cic je prejela vest iz starega Važno skrivnost, ampak nem- kraja, dj! je umrl njen oče Jo-ški strup, s katerim so bili sef Kon\en, star 85 let, doma iz
skrivnost o denarju. Tako se ti, stara 74 let.
Sklanice, Istrija. Prej pa je bila I- obveščena, da je bila zadnje dni ■ vojne — 26. aprila 1945 — ubl-j ta od bombardiranja njena ma-
<
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan,leta 1941. tik pred razpadom stare Jugoslavij|
(Nadaljevanje)
Munkov Ladej je spet obiskal Ahaca, ki se je nekega dne ponovno odpravil k Zabevu po preklicno izjavo. Ker je tudi njega vodila pot mimo Ložekar-ja, se je ta tudi njemu pridružil. Ahacu je njegova tovariši-ja bila zelo neljuba, ker je hotel stvar opraviti kolikor mogoče nas krivnem. Toda Ložs-karja se ni bilo mogoče kar tako otresti in rad ali nerad je Ahac moral trpeti njegovo družbo. Kmalu pa se je pokazalo, da je bila Ložekorjeva tovarišija tudi zanj dragocena. Zabev se je delal, ko da mu ni vsa stvar popolnoma nič mar, in je stregel Ahacu z moštom, kakor je prej stregel Dvorniku. Mati je bila še bolj zbegana kakor zadnjič, | ne vedoč, ali naj podpiše, kar je' zahteva! od nje sin, ali ne. Tedaj je Ložekar zavpil:
"Tri dni pa oleja ni... Mati, le podpišite izjavo, Ahac je vendar vaš sin ..."
Ahac je spet dobil preklicno izjavo odpovedi, ki jo je Ložekar celo kot priča podpisal. In spet se je Ahac pomirjen vrnil v Dobri je. Nepristranski Zabev je zadevo seveda takoj sporočil Dvorniku, ki je bil spet v novi zagati. Toda vdal se ni kar tako. Petdeset tisoč je bilo petdeset tisoč ... In nekega dne se je spet odpravil na lov za njimi. To pot je. namenoma šel mimo Ložekarja in ga vzel s seboj. Za-beva je lov spet veljal najmanj' dvajset litrov mošta in dve klobasi. Dvornik tokrat ni zahte-|, val od Permance hranilne knji-^ice, ampak novo izjavo, s katero naj bi starka preklicala iz-
dano Ahacu. Knjižica bi ^ sele potem prav prišla, kadar bi ] se videlo, kako stvari stoje. To-| da Permanca je postala strašno nezaupljiva in Dvornik ni mogel drugače, kakor z Ložekarjem vred prespati noč na trdi klopi za Zabevovo pečjo in nadaljevati drugi dan tam, kjer je sinoči nehal, šele drugi dan mu je uspelo dobiti od starke potrebno izjavo, katero je prav tako podpisal tudi Ložekar.
Novih šest mesecev je preteklo med posojilnicama s predlaganjem preklicnih in ovih pre-klicnih izjav, ki jih je stara Per- j manca vztrajno podpisovala tej ^ in oni stranki. Druga drugi sta stranki odpovedovali vlogo, ki, pa je še vedno ostala v prvi po-1 sojilnici. Čeprav je Ahac s pol-j no paro deloval na strani Lade- j jeve posojilnice, se je drugi j stranki vendarle posrečilo, da je i nekega dne spravila v Dobri je j samo Permanco, ki je od poso-1 jilnice odločno zahtevala izplačilo vloge, trdeč, da hoče imeti že mir. Tam so jo zaman skušali pomiriti, potem pa so ji rekli, da ji vloge ne morejo izplačati, ker so vezani na zako-^liti odpovedni rok. Permanca, ki se na' te stvari ni razumela, je vrnila domov še bolj raz-burjena, kot je odšla.
Da bi oosojilnici spravili stvar čisto in bi se končkno lahko •^irno polastili vloge, sta pokli-na pomoč svoja pravna za-®^opnika. Nazadnje je stvafr do-ila v roke sodnija, ki je odloči-da je pravica na strani ^ornikove posojilnice. Tudi ®J"manco so hoteli spraviti na sodnijsko razpravo, vendar ona "1 hotela o tem nič slišati in je ^"tevala samo svoj denar. — njižice pa ni hotela nikomur
izročati.
Ker Dvorniku ni pomagalo
popivanje pri Zabevu,
■mnS poiskati še zadrtjo po-
soiiln—vloga v oni po-J Inici dvigljiva, se je naglo
bližal in bilo se je bati, da bo starka sama dvignila denar, ki ga potem nihče več ne bo videl. Ta zadnja pomoč je bil stari Munk.
In tako je stari Munk nekega dne nenadoma stopil v kamro stare Pedmance pri Zabevu. Preužitkar Munk je bil še ved- j no odbornik stare dobrijanske, posojilnice, kjer so ga imeli za i nekako hišno čast, saj je od! vseh ustanoviteljev zavoda edi-1 no on bil še pri življenju. Nje-i mu je bilo naloženo, da dobi od j Permance hranilni knjižico.
Stari Munk ni hodil dolgo okrog vrele kaše, temveč je takoj prijel za stvar, zavedajoč se vpliva na staro Permanco in svojega dobrega glasu pri starih ljudeh sploh.
"Permanca, slavo si napravila, ko si dala denar v ono hranilnico. Kaj te je zmešalo . . ?"
Staro znanko, ki je bila njegova vrstnica, je tako prodirno pogledal, da bi vsakdo drug umaknil oči. A Permanca, ki je trpela za svoj denar, jih ni.
"Že spet ta denar, ta prekleti denar . . . Bolje bi bilo, ako bi ga nikdar ne imela," je starka skoraj zapihala vanj.
Munk se je na videz začudil.
"Zakaj? Denar je vendar nedolžen. Ali vedeti bi morala, kam ga boš dala ..."
"Dala sem ga tja, kamor ga dajejo tudi drugi. Kaj me brigajo vaše stvari ... ?"
Munk se ni mogel takoj izne-biti osuplosti nad starkino ne-pristopnostjo. Po kratkem razmišljanju pa je dejal:
"Zakaj ga nisi nesla tja, kjer veš, da sem tudi jaz ... T'
To je pri Permanci očividno zaleglo. Postala je negotova, navzlic temu pa mu je še drzno odgovorila;
"Pri oni drugi posojilnici je pa tvoj sin	.
Munk je bil poparjen. Tega nikakor ni pričakoval od svoje stare znanke. Očitek ga je vidno zabolel. Najprej se je stresel, potem pa, je začel govoriti z glasom, ki prejšnjemu ni bil več podoben:
"Eh, vidiš, Permanca. Tako je z otroki. Zgodi se, česar bi« človek nikdar ne pričakoval. Ko jih izpustiš iz gnezda, se ti odtujijo, da sani ne več, kdaj . . . Nesreča nikdar ne počiva . . . Kaj si hočemo? Vidiš, tudi ti nisi imela sreče s Permanom . . . In nihče ne more trditi, da si tega kriva ti . . . Moj sin se je pač pogospodil, v pravem pomenu besede pogospodil. Zdaj je tam, kjer bi ne smel biti ... To so druge stvari. Ali ti nisi storila prav, ko si one poslušala. Kmetica si in tvoj denar je trdo, krvavo prislužen . . . Gotovo še nisi pozabila permanških odorov in tistih dolgih noči, ki si jih prečula na njih. Nisi jih pozabila, na tebi to vidim ... Ti bi morala dati svoj kmečki denar tja, kamor spada. Kmečki denar v kmečko posojilnico, krščanski denar v krščansko posojilnico ... Kaj bi mi druge podpirali, ko nihče noče podpirati nas? Ali ni tako, Permanca... ?"
Permanca se je zganila.
"Da, tako bi bilo prav ..." je vzdihnila čez čas. Munkove besede so jo omehčile.
V svesti si svoje zmage je Munk velikodušno dromljal po mizi in čakal.
"Kaj pa naj storim, Munk? Ti si v teh stvareh bolj izkušen kakor jaz ..."
"Nič. Meni menda zaupaš, jaz te ne bom varal. Ako nočeš sama, pa daj knjižico meni. Dvignil bom denar in ga nesel tja.
kamor spada. Doma ga menda' vendar ne boš tiščala v takih nevarnih časih, kaj . . . ? Kadar boš kaj potrebovala, boš pa dobila, ker vedno ne boš mogla ostati za gospodinjo. Postarala sva se, Permanca ..."
"Dobro, tako bom storila . . "
Tako se je tudi zgodilo: stari Munk je dobil od nje hranilno knjižnico, odšel z njo v ono posojilnico, oblastno dvignil tam denar in ga naložil v svoji posojilnici. Niti najmanj ga ni motilo, da je v nasprotni posojilnici dobil svojega sina Ladeja, ki se je od zadrege zgrbil za mizo kakor pohojen črv. Potem .je odnesel knjižico Permanci z besedami :
"Vidiš, Permanca, zdaj je stvar urejena ..."
Ahac je bil prepričan, da je igro z denarjem že izgubil. Jezilo ga je, da je mati imela več zaupanja do drugih ljudi kakor do njega, in že je videl tajno roko, ki sega po denarju, s katerim bi si mogoče kdaj tudi on lahko pomagal. Od žene jih je moral zaradi tega dosti presli-šati. Pri vsej grenkobi, ki ga je navdajala, je bilo edino dobro to, da je žena prav zaradi tega denarja postala silno razborita in je začela Ahacove nasprotnike kar sovražiti.
(Dalje prihodnjič)
Oruštveni koledar
6. aprila, nedelja. — Koncert zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pričetek ob 3:30 popoldne.
6. aprila, nedelja. — Društvo Spartans št. 576 SNPJ —ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11.	aprila, petek. — Gophers Veterans Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12.	aprila, sobota. — Progresivne Slovenke — ples v avditoriju Slovenskega narodnega
doma na St. Clair Ave.
12. aprila, nedelja. — Veselica društva Brooklyn štev. 135 SNPJ v Domu Zapadnih Slo-vencev, 6818 Denigon Ave.
13. aprila, nedelja. — Glasbena Matica — koncert v avditori-I ju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19.	aprila, sobota. — Loška Dolina .— ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20.	aprila, nedelja. — Opereta pevskega zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
25.	aprila, petek. — Cavalier Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair.Ave.
26.	aprila, sobota. — Društvo Marije Magdalene štev. 162 KSKJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	aprila, nedelja. — Društvo Majka Božja Bistrička št. 47 HBZ — proslava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
2.	maja, petek.—G. I. Buddies Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3.	maja, sobota. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3.	maja, sobota. — Večerja in ples v pocast vojnim veteranom društva Napredek št. 132 ABZ v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
4.	maja, nedelja. — Croatian Cultural Club — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
9.	maja, petek. — Veterans of W. War No. 2 post 25 — ple^ V avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10.	maja, sobota. —• Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11.	maja, nedelja--Zbor Abra-
ševic — koncert in ples v avditoriju' Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11. maja, nedelja. —- Ženski odsek Doma zapadnih Slovencev na Denison Ave. priredi Materinski dan ob 10-letnici obstoja.
16. maja, petek. — 23rd Ward
Democratic Club — ples v | avditoriju Slovenskega na-1 rodnega doma na St. Clair Ave.
17.	maja, sobota. — Društvo Geo. Washington št. 180 ABZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18.	maja, nedelja. — Slovenska Dobrodelna Zveza — program v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
24.	maja, sobota. — Društvo Sv. Katarine št. 29 ZSZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25.	maja, nedelja. — SDZ Bowlers — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
1. jimija, nedelja.—Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ na prostorih Doma zapadnih Slovencev na Denison Ave.
29. junija, nedelja. — Piknik pevskega društva "Zvon" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
Dela za ženske
ŽENSKA,
STAREJŠA ZA LAHKO TOVARNIŠKO DELO ' Snažno. — Dobra prilika za bodočnost. Prednost ima ženska, ki ima nekaj znanja angleščine. CL 4768.
Dela za moške
Težaki za livarno—odpremljevalci brusači. Stalno delo—plača od ure. — Crucible Steel Company, W. 84th St, & Almira Ave.
Popravljač za avte; prvovrstne delovne razmere. Plača od ure. G. & M. AUTO CO., 7224 Euclid Ave., EX 3327.
TEŽAKI—neizmjeni; 30 do 45 let stari. VisoKa plača od ure. — KEMET LABORATORIES 11901 Madison
STROJNI OPERATORJI WARNER & SWASEY MILLING MACHINES DRILL PRESS — GRINDERS BENCH HANDS 3. šift.— Plača od ure. LE ROI CO. 12500 Beiea Rd.
Dr. "Carniola Hive" št. 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE" št. 493 T. M. za leto 1947 so sledeče:
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; finančna tajnica Pauline Debe-vec, 1110 E. 72 St., EN. 8254; vratarica Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v SND.
Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v me-, secu.
Bolne članice se naj javijo pri Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758.
Delavci za livarno I Crane Men Acetylene Cutters Annealer operatorji Chippers
STALNO DELO Plača od ure in nadurno delo. Vežbanje na delu.
Crucible Steel Casting Co.
W. 84 ST. IN ALMIRA
=3
Zemiiisca
HIŠA NAPRODAJ
7 SOB ZA ENO DRUŽINO
garaža: južno od St. Clair Ave. Odprto od 4. pop. do 7. zv. vsaki dan. 987 East 76th St.
1896
1944
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE ODKAR SMO TAKO NESREČNO IZGUBILI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Anton Nosan
ki nas je za vedno zapustil dne 28. marca 1944
Grobar tamkaj je izkopal tiho, hladno jamico,
kjer predragi naš pokojnik v miru na nas čakal bo.
Zdaj le tamkaj mirno sniva in počiva sladko naj!
Bog daj njega duši blagi večni mir in sveti raj.
Žalujoči ostali:
MARY NOSAN, soproga; ANTHONY, WILLIAM in JOSEPH sinovi
Cleveland, O., 31. marca, 1946.
HIŠA NAPRODAJ
5 sob, opremljena ali brez opreme. Se prodaja i-adi odhoda iz mesta na jug. Odprta na ogled vsaki dan med 2. in 5. uro. Cena .$8,300.
21128 GOLLER AVE.
Euclid Ohio
Odbor. podr. št. 14 Slovenske ženske zveze
za leto 1947:
Frances Rupert, častna predsednica, Jennie Puncoh, pred- ; sednica, Antonia Svetek, pod-' predsednica, Mary Unetič, 922 E. 209 St., tajnica, Antonia Sterlekar, blagajničarka, Mary Štrukel, zapisnikarica. -r- Nadzorni odbor: Frances Globokar, pred., Frances Grčman, Agata ^Zajc.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 8. uri.
Hiša odprta na ogled
na 1193 E. 170 St„ od Grovewopd Ave.
v nedeljo od 2. pop. do 7. zv.
Velika moderna hiša s 6 sobami v prvovrstnem stanju. Zidana garaža za 3 avte. Cena je bila znižana na $16,500. Ako želite se proda na lahka mesečna odplačila. Za nada-Ijne podrobnosti pokličite F A 2745.
Posluga
SLUŽBA
Sprejme se mladeniča prostega šole, ki bi bil pri volji učiti se papirati sobe. Sprejme se tudi starejšo osebo Plača po dogovoru. Pokličite KE 2146 ali se osebno zglasite na 16603 Waterloo Rd.
Se mora prodati takoj—Bungalow s 5 sobami; kombinacijski fornez. vse udobnosti. Cena $7,600. 1294 i W. 93 St., J. RECKERT, ME 0989..i
I NEW YORK
LOUNGE MODEL SUIT
39.75 več
Ukrojen po meri SAMMY BUTERA, INC. I Prospect 4th Bldg., 2077 E. 4 St. SU 4244
Kleti prenovimo, izkopamo, zgradimo pod starimi domovi, naredimo stopnjice, stene, zamašimo luknje v kleti, da je varno proti podganam, zgradimo garale in vsakovrstno delo iz opeke. Prvovrstno delo. — Fi 8389.
Specialisti za nove strehe na domovih. Prvovrstni materij al za nove strehe je sedaj na razpolago. Za takojšnjo postrežbo in ekspertno delo, pokličite MR. O'ROURKE. — Izognite se pomladanskega navala, poslužite se zmernih cen. Na odplačila. — MA 5590.
Green Beverage
I 256 E. 156 Street
med Grovewood in Corsica Ave.
IMAMO 25 RAZLIČNIH VRST FIVE KAKOR TUDI i RAZLIČNA VINA IN I	LIKERJE
ANTON IN PAULINE JANŠA
, Pripeljemo tudi na dom POKLIČITE KE 2570
Barvanje—papiranje in parno odstranjevanje papirja. Nudimo popolno postrežbo v tem oziru. Prosti proračuni. Lahko plačate na obroke.—GA 5640.
Strehe popravimo in nove naredimo; vršimo kleparska dela. Delo jamčeno ter imamo 30 let izkušnje. Sam nadzorujem delo. Prosti proračuni.—1506 E. 81 St.. EX 2195.
JOHN'S SLAG za dovoze, $2.25 tona, 6 tonov ali več. Dopeljemo na vzhod ali zapad ter ga razstrese-mo. Cinder, load 9 jardov, $1.25 j ar da. Pesek—kamenje.—MI 6908.
ženske, sedaj je čas za čiščenje. Naj vaše delo opravijo eksperti. Tudi papiramo in barvamo. Crown Decorating Co., PO 6323.
Popravimo vsakovrstne usnjene jopiče; tudi zipperje, da so kot novi. London Garment Co., 1220 W. 6th St., MA 6083.
Dela za ženske

Prodajalka. Izurjena v prodajanju korsetov in spodnje oprave; stalno delo. Carson's, 14806 Detroit, AC 2740.
Klerkinja. Prijaznega vedenja in izurjena: za čistilnico obleke. Plača od ure ali na teden. Vogue Cleaners, 1931 South Taylor Rd., Cleveland Heights, YE 8900.
Klerkinja. Dobra prilika; stalno delo. Tedenska plača. 40 ur, 5 dni. Cyclone Fence Division, EN 1230.
Operatorica stroja za knjigovodstvo: tudi za splošno delo. Tedenska plača, stalno delo. Great Lakes Storage, 6904 Wade Park.
Junior stenografka. stalno delo; 40 ur tedensko; tedenska plača. — Canfield Oil Co., 3216 E. 55 St.
Klerkinja—Transportacijski urad;
nekaj strojepisja, telefon. Mora biti natančna v številkah. Stalno delo—tedenska plača.—HE 2919.
STENOGRAFKA SPREMLJEVALKA
Majhen urad v mestu. Tedenska _plača. — MA 7805_
Strojepiska-Biller. Stalno delo, plača na teden. Consolidated Iron-Steel Mfg. Co., 1290 E. 53 St. — EN' 4400.
OPERATORICE ZA POWER ŠIVALNE STROJE—Izurjene — Plača od ure. — 1255 W. 4th St., CH 0456.
Plumbing-Heating. Izvršimo popravila; damo nove inštalacije; tanke za vročo vodo, vodovodne naprave in ščistimo forneze. Popolna grelna in monterska dela. — HE 7943.
IŠČE SE
1, 2 ALI 3 SOBE,
opremljene ali ne, za dvojico brez otrok. Najraje med E. 55 in E. 79 St. Kdor ima za oddati, naj pokliče HE 5675.
Gospodinja za splošna dela; 30 do 55 let stara; mirno življenje; lastna soba in kopalnica. Prednost ima vdova brez odvisnih. Mora imeti priporočila. WE 6808.
Splošno tovarniško delo za tipkanje naročil, razpošiljanje računov in telefonsko delo; 5 dni tedensko. Ure od 8. zj. do 4.45 pop. — The Hauser King Co., Caxton Bldg., 812 Huron Road.
Ženska ali dekle za pomagati pri hišnem delu in oskrbo otrok, ali pa gospodinja za popolno odgovor. n6st. Če želite lahko tu ostanete. FA 7433
STOCK KLERKINJA
ZA STALNI INVENTAR
Kardex sistem. Mora biti vešča v računstvu. 5 dni tp^pnsko; tedenska plača; plačane počitnice.
CURTIS 1000, INC. 2630 Payne Ave.
STENOGRAFKA
izkušena ali ne; zanimivo delo pri zavaroyalnineki družbi; tedenska plača, prilika na napredek; 5-dnevni tednik.
AETNA 600 Leader Bldg., MA 5600
STENOGRAFKA
STALNO DELO Mora imeti nekaj izkušnje 40 ur tedensko. Tedenska plača. 850 E. 72nd St., od St. Clair Ave. EX 7200
COMPTOMETER OPERATORICA
IZURJENA ZA PAYROLL Tedenska plača
Fairmount Tool & Forging Company
10611 OUINCY AVE.. GA 4312
MR. STARNER
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 39 let se naj priglasijo.
DOBRA PLAČA Dobi se obede in uniforme.
^glasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.

ADDISON FURNITURE
7210 St. Clair Avenue 6929 Superior Avenue
HEnderson 3417
Trgovina z najmodernejšim pohištvom. Pri nas dobite vedno dobro blago po nizk^i ceni. — Se priporočamo za obisk.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEMI
KAYE HARDWARE AND APPLIANCE 7610-12 St Clair Ave.
IMAMO VSAKOVRSTNO ŽELEZNINO IN LEPE ELEKTRIČNE PREDMETE ZA NA DOM EN 9605
Srečno velikonoč in obilo piruhov vsem rojakomi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!
B. J. RADIO SERVICE
HEnderson 3028
:r
Prvovrstno delo na vseh radij ah. Vse delo jamče-no. Prodajamo prvovrstne radije. — TUBES.
Se priporočamo vsem, posebno pa društvom za "Sound System" za v dvorane, na prostem in za piknike.
1363 East 45th Street
(OUIURIERE SHOPPE
v SLOV. NAR. DOMU
6411 St. Clair Ave.
Tel.: EX 4797
IZDELUJEMO OBLEKE ZA ŽENE IN DEKLETA
PO MERI IN PO VAŠEMU OKUSU ★
MARIE STEFANIC AGNES C. JERIC Naj bo duh velikonočnih praznikov z 'vami!
A. BROFMAN
DEPARTMENT STORE Blago je vedno najboljše kakovosti, cene zmerne, postrežba uljudna.
6806 St. Clair Avenue
Modna trgovina z moško in žensko opravo Srečno velikonoč in obilo piruhov vsem rojakom!
Nesrečni kolač
Ni bila ravno prena^ačna Erženova dekla Jera. Služila je svojemu gospodarju že dolgih deset let, pa še kako vdano in zvesto služila! Zato je bil pa tudi Eržen z njo zadovoljen.
Ker pa brez slabosti ni menda bitja pod ^ncem, tudi Jera ni bila brez njih. Glavna njena slabost je bila, da je silno veliko verovala v vraže. In kdorkoli ji je skušal ovreči vero v njene "co-prnije," vsakdo se ji je zelo za--neril. Zato so ji nekateri pored-neži iz vsega srca privoščili zelo neljubo nezgodo, katero ji je nekoč povzročili njeno praznoverje.
Bilo je na veliko soboto popoldne, ravno v času, ko kmetske i gospodinje polnijo jerbase s kolači in poticami, z gnjatmi in pir-hi, da jih poneso k velikonočnemu blagoslovu.
Ker je bila od nas do farne cerkve pot že precej dolga, napravili smo blagoslov kar v domači vasi. Domača dekleta, in kjer teh ni bilo, pa služkinje, so dvignile jerbase na glavo in haj-di v prijazno Kozlarjevo hišo ž njimi! Tja se je pripeljal kaplan in podelil blagoslov kar čez jerbase.
Ko je prišla Jera s polja domov, jo je že čakal v veži jerbas, naložen in z belim prtom pogrnjen.
Hitro se je umila, poravnala si las3 in premenila predpasnik. Ko je hotela jerbas dvigniti na glavo, zazdelo se ji je, da je jerbas premalo zvrhano naložen. Takoj sklene še eno potico pride-jati, da bo lepše videti.
Urno skoči proti čumnati, pa glej smola—čumnata je bila zaklenjena. Zaleti se v kuhinjo, a tudi kuhinja je bila zaklenjena.
Erženova gospodinja je odšla namreč nekoliko preje k velikonočni procesiji, drugi domači pa so se še mudili na polju. Vedela je, da bo po Jerinem odhodu hiša nekaj časa brez varuha, zato i je vse skrbno zaklenila.
I Jeri sedaj ni drugega preo-stajalo, kakor nesti k blagoslovu v jerbas, kolikor je namenila gospodinja, ali pa podtakniti v jerbas kako drugo primemo stvar.
! Pa kje dobiti kaj pripravnega?
Ura je že odbila tri in Jera se je začela bati, da bi ne zamudila blagoslova. V naglici je zagrabila, kar ji je najprej prišlo pod roke. Izvlekla je izza omare dva para obnošenih čevljev in jih potlačila v jerbas pod kolač, potem pa zopet vse skrbno zagrnila.
Jerbas je bil sedaj res lepo zvrhan in Jera ga je zadovoljno dvignila na glavo.
' !'Dekle, ki pride prvo z blago-slovoih domov, se' še isto leto omoži," pravi stara vižmarska prislovica. Seveda pametna dekleta že davno niso več polagala na njo nobene važnosti. Tembolj pa je bila o njeni istinitosti prepričana Jera.
Da se je Jera, kakor večina Evinih hčera, strinjala z Bogom, ko je bil rekel: "Človeku ni do-
bro samemu biti," menda ni treba posebej poudarjati. Zato je že po poti sklenila, poiskati si pri Kozlarju kak kotiček prav-blizu vrat, da bo mogla čim preje skočiti ven.
In res, ko je dospela tja, postavila 3*e jerbas na hišni prag, sama pa je ostala kar v veži.
Nekako zmagonosno se je ozrla po dekletih, ki so zavidljivo ogledovale njen najpolnejši jerbas.
Komaj so bile kaplanove ceremonije končane, je že Jera pograbila svoj jerbas ter bežala z njim iz hiše, boječ se, da jo katera druga he prehiti. Bila je res prva na cesti.
Prav tisti čas pa je privozil s konji po poti, ki drži mimo Koz-larja, mladenič, Štrukljev Fran-celj. Pa kakor nalašč ravno ta Francelj, ki je bil izmed vseh vižmarskih fantov Jeri najbolj po všeč. To je po njenem mnenju moglo pomeniti gotovo le srečo. Polna veselih občutkov je zače-la stforaj teči nasproti Francelj-[ nu, hoteč mu pokazatj, kako zna 'dobro nositi na glavi.
Vsled bremena, ki ga je imela na glavi, ni mogla gledati pod noge in zato tudi ni videla velikega kamna, ki ga je, kakor se je pozneje izrazila Jera, sam vrag zavalil na pot. In v ta kamen je žadela Jera s tako silo, da je skoraj padla, jerbas pa ji je omahnil z glave in—oj—treščil na tla pred konje, ki so prestrašeni odskočili.
Francelj, ki se je sam pošteno ustrašil, je začel najprej miriti ! prestrašene konje. Ko pa je zagledal četvero pošvedranih čev-
ljev, ki so se izkotalili iz jerbasa ravno preden j, se je zasmejal na vse grlo, da je odmevalo daleč po polji.
"Za božji čas," se je rogal mladenič pojemajoč od smeha, "Jera, kaj pa to pomeni? Ali misliš jutri k potici čevlje prigri-zovati namesto gnjati? Sapra-miš, da se s kolačem vred tudi stari škarpeti lahko blagoslovijo, tega pa še nisem vedel, ha-ha-ha!"
V tem času pa so že dospela na kraj Jerine nesreče tudi druga dekleta, vračaje se s kolači domov. Ko so videle, kaj se je zgodilo, in ko so še zagledale one nesrečne čevlje, razmetane po tleh, hušknile so vse hkrati v tak smeh in krohot, da ga ni popisati. Uboga Jera se od sramu ni vedela kam obrniti. Da bi bila čim preje ljudem izpred oči, je pustila na mestu jerbas, kolač, gnjati in čevlje, oh, te nesrečne čevlje, in bežala kolikor so jo nesle noge, naravnost domov. Doma je nato naprosila pastiri-co, da je šla po jerbas in druge stvari ter jih prinesla domov.
Od tedaj ni mogel Jere nikdo več pripraviti do tega, da bi nesla še kdaj kolač k blagoslovu.
Na svojo žalost se je morala še prepričati, da je bila tudi njena vraža prazna, kajti skoraj vsa dekleta, ki so bila na tisto nesrečno soboto s kolačem daleč za njo, so se že pomožila, a Jera je še vedno čakala ženina.
Naši Vižmarci so dobri ljudje. Zato niso zaradi te neprilike nikdar Jere sramotili v obraz. Pozabiti pa tega vendar niso mogli in kjerkoli je kdo videl nesrečno Jero, je šepnil svojemu tovarišu:
"Glej, to je pa tista z blagoslovljenimi čevlji."
Trimesečno tekmovanje v Jugoslovanski tvorhici gume v Kranju
Ponalif Iz "Slovenskega poročevalca"
Delavci in nameščenci Jugo-vanske tvornice gume v Kranju so v tekmovanju "oktober-de-cember" 100% izpolnili obljubo, ki so jo ob priliki obiska maršala Tita v kranjskih tovarnah dali n^emu samemu. Dvignili so proizvodnjo do največjih možnosti, izboljšali so kakovost izdelkov in v decembru za 60% presegli proizvodni načrt.
Tekmovanje so pričeli 1. oktobra po tekmovalnem načrtu, ki sta ga sestavila sindikalna podružnica in uprava podjetja. Načrt je bil do zaključka tekmovanja, to je do 31. decembra, v celoti izpolnjen. Največ je k velikim uspehom tekmovanja pripomogla sindikalna podružnica, ki je bila skozi vse tekmovanje tegjio povezana z upravo podjetja.
V tekmovalnem načrtu so obljubili delavci Jugoslovanske tvornice gume, da bodo do konca leta 1946 dosegli 100% predvojno proizvodnjo. To obljubo so presegli že v novembru, ko so za 38.04% prekoračili mesečni proizvodni načrt in za 33.38 % presegli predvojno proizvodnjo. Decembra so storilnost povečali
tako, da so za 40.89% presegli i predvojno proizvodnjo, čeprav so v januarju delali šest dni manj kot v ostalih mesecih.
Po zaslugi delavstva, zbora zaupnikov, odbora sindikalne podružnice in mojstrov, je bila delovna disciplina med tekmovanjem na višku. Vse delo je bilo organizirano tako, da ni bilo v oddelkih nobenega zastanka. Vse strojne naprave, ki so sicer že delno izr-abbene, so delovale brezhibno. Znatno je pripomogla k teriiu mehanična delavnica. Vsi recepti za izdelke so bili sestavljeni pravočasno in preizkušeno.
Pri kontroli izdelkov se je pazilo posebno na kakovost. Odpadek materiala so zmanjšali povprečno za več kot en odstotek. Proizvodnja finega renega-ta je dosegla najvišjo stopnjo in se more meriti z dobriiA inozemskim. Za vse glavne izdelke so bile postavljene točne in pravilne i^orme, ki so jih v nekatenh oddelkih znatno presegli.
V tekmovanju med oddelki je zmagal oddelek za izdelovanje gumijevih cevi in konzervnih ob-
(Dalje na 8. strani)
I
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM
GERL'SCAFE
756 EAST 200th ST. - KE 1980
Za prijetno družbo in dobro postrežbo obiščite nas. Seveda pivo, dobro pristno vino in žganje. Vedno okusen prigrizek. Se priporočamo za naklonjenost.
EAST 61st ST. GARAGE
FRANK RICH, lastnik VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!

Kadar potrebuje vaš avto popravila ali novo barvo, obrnite se do nas. Delo točno in jamčeno.
NOSAN BAKERY
6413 St. Clair Avenue
v s. N. D.
ENdicott 1863
M
Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo za v bodoče. Vedno imamo fino pecivo, potice in kruh.
Vesele velikonočne praznike belimo vsem odjemalcem in prijateljem!
BACH'S BAKERY
"Where Quality Counts"
7108 St. Clair Avenue
ENdicott 4770 A. A. BACH AND SON *
Se zahvaljujemo za vašo naklonjenost in se priporočamo za obisk v bodoče.
Vesele velikonočne praznike belimo vsem. odjemalcem in prijateljem!
TIEBER'S HOME BAKERY
7406 St. Clair Avenue
želimo vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem odjemalcem in prijateljem!
Postregli bomo z najboljšim pecivom.
Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov z^linto vsem!
Oblak Furniture
6612 St. Clair Ave.	HE. 2978
LOUIS IN JENNIE OBLAK
VENETIAN BLINDS
CURTAIN RODS
ST. CLAIR WINDOW SHADE CO.
6532 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 3154 Window Shades and Wall Paper Shade Manufacturers* and Cleaners Srečno velikonoč in obilo piruhov vsem rojakom!
Manica Romanova:
Preskbljena
"Danes mi ne hodi na polje! Po hiši in krog oglov pospravi, da bo čedno in vse v redu, pa nekoliko preobleči se, no, popoldan namreč pridejo snubači."
Tako je govoril kmet Košir svoji hčeri Franici. Toda dekletu se je na obrazu poznalo, da je ta očetova vest ni prav nič razveselila. Nemo je šla iz sobe.
V kuhinji ji stopi njena mati nasproti.
"Joj, Franica, ali ti je oče že kaj povedal? Snubače bomo imeli danes, to se pravi, ti jih boš imela. Oj, pa tako bogate! Miho včev Janez iz Kleč se ženi pri tebi. Premisli vendar!"
"Mati," zavzdihne Franica z užaljenim glasom, "kdaj bo že vendar te neumnosti konec?"
"Oj, ti seme, ti, kako me vpraša! Neumnosti. Poklekni raje, poklekni in Boga zahvali, da ti je pripeljal tako bogatega ženina! Mar meniš, da bo ženin iz samega zlata prišel pote?"
"Ne, ne, mati," je ugovarjala Franica, "motite se! Saj mi je vseeno, bogat ali reven, zlat ali srebrn, jaz ne vprašam za nobenega. Namenila sem se že davno, da ostanem sama."
"Oj, ti neumni otrok," je vikala mati. "Kaj ne veš, da ostane sama le tista, po katero ni nikogar? To pa je tudi največja sramota za dekle, ako je že v letih, ženina pa od nikoder ni. O dekle moje, pazi, da te Bog ne kaznuje za tvojo prevzetnost! Seveda, sedaj ti je dobro, ko midva z očetom tako lepo skrbiva zate, ničesar ti ne manjka. Toda pomisli, da midva ne bova vedno. Stara sva oba, danes ali jutri lahko umreva, brat tvoj \se oženi na dom, joj, kam se boš dejala? Ali boš služila tuji ženski pod domačo streho? Ne, stran boš morala!"^, ja^ tg,pnala mati.	"
' Da, mati, stran pojdem. Fa to me ne skrbi. Mislim namreč, da ženska, ki je vajena vse svoje življenje delati in trpeti, prav lahko toliko zasluži, da se preživi."
"Ne rečem, ljuba Franica, da ni res, kar praviš. Za sproti bi zaslužila, to vem. Ali pomisli vendar, da ne boš vedno mlada, patudi ne vedno zdrava. Kaj pa bo takrat ? Revica boš da se Bogu smili. In poleg tega ne boš imela človeka na svetu, da bi te tolažil, da bi ti pomagal in ti kratek čas delal. Poglej svojo sestro. Modrejša je bila od tebe. Res, da je bila takrat komaj 20 let stara, ko jo je vprašal, pa ga je vzela brez pomisleka. Ne bo ji nikdar žal zato; otroci so zdravi, meni se pa tudi dobro zdi, ko Vidim, da je preskrbljena."
"Mati, če je sestra preskrbljena, s tem še ni vse opravljeno. Kaj pa njenih deset otrok? Preskrbljen še ni nobeden. Koliko težkoč, koliko gmotnih sredstev ji bo še treba, preden bo mogla vsakemu posebej zagotoviti vse, kar je potreba za življenje."
Mati je pri teh hčerkinih besedah nekoliko osupnila, a takoj nato nadaljevala;
"Franica, devet vas je bilo, pa ste lahko dorasli vsi. Vedi, če Bog ustvari ptiča, mu pošlje tudi črviča, da lakote ne pogine. Tudi sestrini otroci se bodo vsi preživeli."
"Toda mati, kdo vam bo delal, ko mene več ne bo ? In pa bolni ste vedno, kdo vam bo stregel podnevi in ponoči?"
"Brez skrbi bodi, Franica. Deklo dobim, da, dobro deklo, ki bo vse opravila namesto tebe."
Franica je vedela, da materi ^e bo zmanjkalo besedi, naolče je šla v hlev pogledat k živini.
Starka pa je zrla z^njo. Bridko ji je postajalo pri srcu, kajti dobro je vedela, da hčerkine ljubezni in požrtvovalnosti ne najde niti v najboljši dekli, ne najde nikjer več na svetu. Pa omo-žila bi jo vendar rada.
Še tistega popoldneva se je prišel ženit h Koširju Mihovčev Janez z "ženitvenim mešetar-jem," sosedom Klemenom.
Oče in mati sta ju z veseljem sprejela. Gospodar jima je brž odkazal sedeže za mizo, mati pa je hitela pogrinjat mizo in nositi vina na njo.
Ženin Janez je bil čeden človek, a boječ. Govoril je zelo malo, toliko bolj gostobeseden pa je bil Klemen. Hvalil je vino, kruh, rože na oknih, sploh vse, karkoli je ugledal. Starima pa je to prijalo in kmalu so bili v najboljšem pomenku.
Franica pa je plela Aa vrtu rožne gredice. Kako rada bi šla za drugimi na polje, a ne sme, oče ji je prepovedal.
Ravno je odtrgala lepo vrtnico ter si jo vtaknila za pas, kar čuje trkanje na oknu in za tem 0Četov klic:
"Franica, pojdi notri !'^
Njen že itak resni obraz je postal še bolj otožen. A šla je takoj v sobo.
"O, Franica, Bog te živi," je zaklical Klemen, ko je bila še med vrati. "Pridi no, pridi, pa en kozarec ga zvrni! Pa tule k mizi sedi, saj si domača." To rekši jo porine za, mizo ter ji natoči kozarec da vrha.
"Pij, Franica!"
Franica je prijela kozarec ter komaj ustni omočila. Nato je sedla ter zrla večinoma skozi okno tja v daljavo.
"Vidiš, Franica," je začel Klemen, "ta Janez tukaj je pošten človek. Ti si tudi poštena. No pa kaj bi po ovinkih govoril, ko vem, da ti je že znano, čemu sva prišla. Franica, poglej Janeza! To je fant, da ni takih. Priden je, da malokdo tako, neumnosti še ni nobene naredil v svojem življenju, slabega na ve od njega nihče! Pa kako ti je vairčen! Vsak krajcar ume dobro obrniti. Z eno besedo: Janez bo najboljši gospodar—Oh, Franica, tebe hoče, ravno tebe in nobene druge. Janez ve, da si pridno dekle in da boš dobra gospodihja. Pa kaj bi drugega, to se pravi: všeč si mu, všeč! In. ako jie tudi on tebi všeč, pa lahko takoj naredimo. Očetu in materi je vse po volji.
Kaj boš pa ti rekla, Franica, a?"
Franica je molčala in šele sedaj sta se pogledala z ženinom iz oči v oči.
"No, no," je odgovoril oče namesto nje ves v zadregi, "dekleta je sram. Mesto nje kar lahko jaz povem, saj moja volja je tudi Franična. Naredili bomo, pa je!"
"Tako se govori," je hitel zadovoljen Klemen. "Sedaj se pa še pomenimo zaradi dote. Oče, koliko ji boste odšteli?"
Oče je nekoliko pomislil. "I no, tritisoč kron in dva voza bale."
"Očka, ne skoparite preveč! Dovolj je trpela, dovolj vam delala, dovolj pridobila. Dajte ji štiritisoč kron in tri voze bale."
"Niti vinarja več! Obljubil sem dovolj. Kaj misliš, da denar na cesti pobiram?"
"Oče, saj imate pa tudi dati na kaj. Posestvo, kakor je Janezovo, se tudi ne pobira na cesti . . ."
"No, oče, le dajte ji, le čim več bo imela, tem lažje bova gospodarila," se je oglasil vendar enkrat ženin Janez ter v zadregi mencal s prsti namizni prt.
"No, ker sta že tako sitna, pa dam tritisoč in tristo kron. To pa je moja zadnja beseda. Obljubil sem že tako preveč."
"Oče, dajte tritisoč in sedemsto kron, pa kakor sem rekel: bale za tri voze. Primaknite še toliko! Saj ste mož, ki ima nekaj pod palcem," je vpil Klemen že nekoliko vinjen.
"Prav nič ne primaknem, pa vidva odjenjajta."
"Oče, ravno tako, kakor da-
nes, mešetarila sta pred tednom z mesarjem v hlevu, ko ste mu pbodajali kravo pisanko," je vik-nila Franica z neizmerno zanič-1 ji vim in bolestnim glasom ter hitro vstala in zbežala iz sobe.
Vsa družba je umolknila in pogledovali so drug drugega. Bili so neprijetno iznenadeni.
Kmalu pa se je oglasila mati, ki je dosedaj molčala: "Franica je že ves dan precej čemerna, pa zato, ker mislim, da ni prav zdrava. Jutri bo že boljše volje. Nič si ne storita iz tega!"
"No, da bo že enkrat konec, in pa da ne bosta mislila, da nimam, odštel bom Franici tritisoč petsto kron in bale, kolikor se le more spraviti na dva velika voza. Sicer pa to še ni moja zadnja beseda. Ako mi bosta pozneje po
volji gospodarila, primaknem tudi še pozneje lahko."
Klemen je pomežiknil Janezu, potem pa je dejal dostojanstveno "No, dobro, to je že tudi res lep denar. Bale se pa tudi precej spravi na dva voza, ako se na široko naklada. No, pa udarimo!"
Segli so si v roke. Bilo je sklenjeno . ..
"Čakajte, grem po Franico. Kaj bi uganjala neumnosti in kuhala trmo," je dejal oče in odšel za hčerjo.
Franica pa je slonela v čum-nati ter zrla solznih oči predse. Zdrznila se je, ko je stopil oče prednjo.
"Glej jo trmo, kdo te je tako učil?" je jezno zakričal ter jo (Dalje na 6. strani)_
Dve odrasli osebi
brez otrok želita dobiti v najem stanovanje s dvemi ali tremi sobami. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
AUGUST KQLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave.
•
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošli j a-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
• '
Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi.
Po posebni znižani ceni — Oprema za tri sobe
DA SI PRIHRANITE DENAR. PRIMERJAJTE NAŠE CENE.
Smerda's Music & Furniture Appliances
5800 BROADWAY — MI 2525
ALBERT J. SCHAEFER
z L A T A E 687 EAST 185th ST.	preje Clement Jewelry
POPOLNA ZALOGA ZLATNINE Ekspertno popravilo ur. 20-letna izkušnja.
The Ohio Bell Telephone Company
je ponudila pogajanja za telefonske plače
TO JE ZADEVA, KI SE TIČE TUDI VAS—
KER ni potreba, da bi vi trpeli na posledicah preteče telefonske stavke, ki bi bila neudobna za vas, bi paralizirala trgovino in ogrožala življenje ter lastnino publike v splošnem.
KER vi plačujete mero ža telefonsko postrežbo, ki preskrbi denar za telefonske plače.
KOMPANIJA HOČE BITI POŠTENA DO VAS IN SVOJIH USLUŽBENCEV
Iz poštenosti do obeh družba verjame, da bi morale biti dane sedanje zahteve na pogajanja.
O teh zahtevah bi se moralo pogajati v Ohio za Ohijčane, ker Ohijčani so prizadete stranke. Plače v Ohio so za ohijske razmere. Lestvice za telefonsko postrežbo so napravljene po ohijskih postavah in plačane od Ohijčanov. Družba ima plačilno pogodbo z Ohijsko federacijo telefonskih uslužbencev, popolnoma ohijsko korporacijo. Kompanija se je vedno pogajala in poravnala nesporazume z unijo.
Od 11. februarja 1&47 sta se The Ohio Bell Telephone Company in The Ohio Federation of Telephone Workers, Inc. pogajali z namenom napraviti novo pogodbo. Družba ima pravico pričakovati, da bo unija izvedla ta pogajanja in prednesla zahteve plače za pogajanja, predno bi se začelo z akcijo stavke.
Unija vpraša za $12 na teden poviška in druge spremembe v plačah, kar bi zneslo $36,000,000 na leto, kar bi bilo povprečno več kot $2.00 na mesec od telefona. To bi se reklo vprašati za dosti denarja od Ohio Bell odjemalcev. Ako se doda k 1946 stroškom družbe, bi bilo skupno $21,000,000 več, kot je pa družba prejela vsega denarja v tistem letu.
Zadnji pregled družbe kaže telefonske plače ugodne v vsaki naselbini s plačami, ki jih plačajo drugi za delo, ki zahteva podobno znanje. Toda z namenom, da se prepreči stavka, družba urgira, da se postavi vprašanje na pogajanja.
Unija tudi vpraša za unijsko delavnico, jurisdikcijo nad telefonskim delom, dopust za unijsko delo, spremembo pokojnin in mnogo drugih stvari, ki bi resno prizadele obrat podjetje. Gotovo, da te stvari niso dovolj resne, da biZadoščale stavki in bi se lahko o njih pogajalo potem, ko bi se izvedlo vprašanje plač. Znano je, da so delovni pogoji izvrstni pri telefonskem podjetju in da so zaposlitvene prakse liberalne.
Spodaj je kopija pismb, datirano 25. marca 1947, pisano od The Ohio Bell Telephone Company nd unijo, nudeč pogajanja:
"Mr. R. G, Pollock, President
The Ohio Federation of Telephone Workers, Inc.
\	750 Prospect Avenue
Cleveland 15, Ohio
Dear Mr. Pollock:
On February 11, 1947, the Union and the Company commenced collective bargaining for hew agreements. On March 18, 1947, the Company offered to extend all present agreements to the end of June and thereafter on a month to month basis, provided the Union a^eed that during such extension there would be no strike action. To date, the Union has not accepted this offer and the public is faced with the threat of a strike on April 7 which would seriously interrupt essential telephone service.
While the Company feels that its present wages compare favorably with those of other industries in communities in which the Company operates, it is anxious to find some way which will prevent any strike or work stoppage which would do such serious damage to the public.
Accordingly, the Company proposes to the Union that the rhatters of basic wage rates, length of wage schedules, reclassification of towns and vacation treatments be submitted to arbitration. This offer is made on the condition that during the pendency of the arbitration proceedings, and during collective, bargaining, which will continue on the remaining items in issue between the parties,
there will be no strikes, work stoppages or other action interrupting or^ interfering with the services or operations of the Company.
It is urged that the parties meet promptly to agree upon the contents of a stipulation to arbitrate the above matters.
Very truly yours,
(Signed) E. H. GUSTAFSON Vice President"
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
Preskbljena
(Nadaljevanje s 5. strani)
surovo stresel za ramo. "Ti si upaš uiti iz sobe. To je sramota! Mar misliš, da so ljudje in to se reče bogati ljudje, osli, ali kaj? Zadnjič ti rečem: Pojdi notri in udaj se! To hočem jaz, to hoče tvoja mati. Ako ne, gorje tebi! Izdedinim te, čuješ, in vržem te kot psa na cesto!" To rekši, jo je prijel ter rinil pred seboj.
"Oče, pustite me vendar, saj grem," je -prosila hči ter šla z očetom v hišo.
"Ker je očetu in materi tako prav, naj bo tudi meni. Naredite, kedar in kakor hočete! Jaz sem pripravljena!" je rekla vsa zlomljena.
"Da, da tako je prav!" je kričal Klemen. "Saj sem vedel, da je Franica dobro dekle in rada uboga svoje starše, ko ve, da ji le dobro hočejo. No pa zdaj enkrat trčimo na zdravje mladega para!"
Kozarci so zažvenketali. —
Ko so se vse potrebno dogovorili zaradi svatovščine, sta snubača odšla.
• Še tisti večer je počilo po vasi: "Koširjeva Franica se je udala." Ta novica jim je dala povod govorjenja za ves teden.
Dekleta so se čudila ter si šepetala :
"Lejte si, lejte, tako trdovratno je trdila ta ošabnica, da osta-
ne sama. Tolikim je že odrekla."
"Eh, taka je kakor vsaka druga, pravi je prišel in vzela ga bo."
"Jej, jej, kdo bi si mislil."
Tri tedne pozneje je zadostila Franica usodi kmetskega dekleta: poročila se je z Janezom. Po poroki je bila na ženirrovem domu svatovščina ves dan in še pozno v noč. Godci so igrali skoraj nepretrgoma, svatje so se v parih vrteli in poskakovali, da jim je lil pot s čela.
Proti večeru poročnega dne se je pripeljal tudi oče Košir s svojo ženo. Svatje so ju veselo sprejeli in starešina ju je posadil nasproti ženinu in nevesti. Kmalu sta bila z drugimi vred dobre volje.
Kar naenkrat pa dregne Ko-širka moža pod rebra:
"Ti stari, poglej, vse je veselo z ženinom vred, le Franica je tako bleda in otožna, pa tako obupana se mi zdi, oh meni se smili."
"Beži, beži," je odvrnil mož ter se obrisal z višnjevo ruto okrog ust. "To so le njene muhe, ki pa kmalu minejo. Franica ima pa le zalega moža, ima lepo domovanje in—eh, kaj bi onega-vil. Franica je za vse življenje 'preskrbljena'."
Politična agitacija tržaškega škofa
(Posnelo iz "Primorskega dnevnika")
Ko smo lani načeli vprašar^je {Santinovega govora. Verniki so tržaškega škofa, nismo mislili | pričakovali od škofa na Silve-
na škofa kot cerkvenega dostojanstvenika, marveč samo na škofa, ki je bil sluga fašizma," deloval v duhu fašizma, vprezal cerkev v politični voz fašizma i npreganjal slovenski jezik, kolikor je le mogel.	^
Takega škofa* ,tako smo "dejali, nočemo več. Slovensko ljudstvo je preveč trpelo, da bi še nadalje prenašalo fašiste, naj bodo kjerkoli.
Škof nadaljuje protislovansko politiko na vsem cerkvenem področju, kakor bomo obširno poročali. Še več: v zadnjih mesecih se je vneto lotil preganjanja slovenskih duhovinkov; kazen pada za kaznijo, jemlje jim maše in vse dohodke, enemu je odvzel celo dekanat in ga ponudil očitnemu belogardistu. O vsem tem bomo še podrobneje poročali. Slovensko ljudstvo ima pravico biti poučeno o vsem tem in bo poučeno.
Zaradi tega smo prisiljeni, da se bojno še ukvarjali z zadevo škofa Santina. Za danes naj se dotaknemo njegovega radijskega govora na Silvestrovo.
Na Silvestrovo je imel msgr. Santini kot tržaški škof govor po radiu. Človek bi pričakoval, da bo imel kot škof Italijanov in Slovanov dvojezični govor. Kaj še! Vsvoji neizmerni strasti proti Slovanom je seveda govoril samo v italijanskem jeziku.
Msgr. Santini je na čelu škofije, kjer je ogromna večina du-hovnij slovanskih. Le oglejmo si uradni škofijski vodid. Vseh'du-hovnij v škofiji je 154. Od teh je samo slovanskih duhovnij 117, narodnostno mešanih je 37, samo italijanske ni nobene v škofiji. To je torej dejansko stanje in msgr. Santin bi se moral teh dejstev zavedati.. In biti pravičen. In brati govor v italijanskem in slovenskem jaziku.
Taka je pravičnost v praksi, tako je pristno bratstvo. A msgr. Santin tega noče. Borimo se in borili se bomo za bratstvo in smo gotovi, da bomo navzlic vsem nasprotnikom slovansko-italijanskega bratstva tudi prodrli. Tudi proti škofu Santinu!
Toliko, kar zadeva formalno plat njegovega govora po radiu. Hujša, mnogo hujša pa je zadeva, če pomislimo na vsebino
I v
strovo verski govor. Mesto tega se je izprevrgel v.pravo politično propagando.
Msgr. Santin 'je škof tržaške škofije i nne drugih škofij. V govoru pa je zlonamerno izna-šal^, kako se iz istrskega Pulja selijo ljudje v tlalijo. In je jokal in tsokal nad bridko usodo teh prostovoljnih izseljencev. Verniki so se upravičeno vpraševali, kaj imajo puljski izseljenci opravka s škofovim govorom na Silvestrovo? Dobro vemo, da je bil radijski govor namenjen ne vernikom tržaške škofije, ampak poslušalcem iz vse Italije. Te poslušalce je bilo treba na-hujskati proti Jugoslaviji.

Ko je Italija pod fašizmom izgnala po svetu nad 100,000 slovenskih in hrvatskih Primorcev, takrat se noben škof ni zmenil
01 01 A
a
03 01 01 8
'
01 9!
01 0!
0)
0!
01 01 0
za te izgnance. Sedaj pa tržaški j škofiji, ki šteje 154 duhovnij, škof izrablja silvestrsko pridigo; od katerih je 117 samo slovan-za- politično agitacijo proti Ju- skih, 37 mešanih in nobene sa-goslavlji. In to naj bo škof v, mo italijanske!
Onlxj a TUcie Dcus to

Mi smo pripravili veliko izbiro
OBUVALA
najnovejše mode za vso družino
Vse najboljše kvalitete, vseh mer in barv.
03 91 05
01 ik 01
03
03
0)
03
.a
"HALF THE FUN OF HAVJNG FEET"
Mandel Shoe Store
6107 St. Clair Ave.
poleg Grdina Shoppe
Drenili's Beverage Dist. Co
RAZVAŽA NAJBOLJŠE PIVO
Erin Brew - Budweiser - Michelob-Duquesne Beer and Drewrys Ale '	La Boheme and Gibson Wines
Toplo se zahvaljujemo za naklonjenost vsebi odjemalcem, društvom, gostilničarjem,
organizacijam in posameznikom
Vesele velikonočne praznike želimo vsem pivcem, gostilničarjem in prijateljem našega na
trgu najboljšega piva
Budweiser


REdwood 3300
23776 LAKELAND BOULEVARD
REdwood 3300
EUCLID, OHIO
Ž0 B
B
gr
58 sr 63
10
B B
B g"
B
B
B sr
B
B
B
B
B
B 0"
B
r
B' 0" B
B 1^
B
B
B
r>TCi!v^.t




#
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!
FRANK "UNO" MODK, JR.
GOSTILNA
6030 St. Clair Avenue
GOODB
Z najboljšim pivom, vsakovrstnimi žganji; ter dobrim prigrizkom postrežemo vsem obiskovalcem.
MR. & MRS. JOHN SIMONdC
6524 St. Clair Avenue
GOSTILNA
Se zahvaljujemo vsem za dosedanje obiske ter se priporočamo za v bodoče. Postregli bomo z dobrim pivOm, žganjem in vinom ter prigrizkom. Po naročilu vam pripravimo tudi večerjo.
Naj bo duh velikonočnih praznikov z vami!
KUNSTEL'S HITE CLUB
ENdicott 9208
Special Friday Fish Fry Saturday Chicken Dinner	Good Music
Come One, Come All—Come Big, Come Small
Call for Reservations
6616 St. Clair Avenue
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEMI
r? J
PETER KEKIC
6622 ST. CLAIR AVENUE Gostilna
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!
Pri nas dobite vedno dobro vino, pivo in žganje. Se priporočamo^ za obisk.
ANTON IN ANČKA LUZAR
6723 ST. CLAIR AVENUE Gostilna
Pri nas dobite vse vrste dobro žganje, pivo in vino in okusen prigrizek. Ob priliki se oglasite pri nas.
Prav vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem odjemalcem in prijateljem!
JOSEPH DOLINAR
ST. CLAIR AVE. CAFE
6737 St. Clair Avenue
BEER — WINE — LUNCH — LIQUOR
Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem I	in piijateljem!
JAY - KAY GOSTILNA
7006 St. Clair Ave.
Mr. in Mrs. Jim Kotnik, lastnika
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!
Postregli bomo vedno z dobrim pivom, vinom, žganjem in prigrizkom.
THE HEROLD SHOPPE 6521 St. Clair Ave.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem starim in novim odjemalffem i;i prijateljem!
FINE OBLEKE, BLUZE, NOGAVICE IN DRUGA OPRAVA ZA ŽENE IN DEKLETA
Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem prijaleljem in znancem!
XALISH DEPARIMENT STORE
MODNA TRGOVINA — 7010 ST. CLAIR AVE.
BILL'S mi STORE
7008 ST. CLAIR AVENUE Obuvalo za vso družino Se priporočamo tudi za v bodoče.
WOLKOV JEWELERS, INC.
6428 St. Clair Avenue
Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
A. HIBLER
Zlatar
6632 St. Clair Ave., EX 8316
Diamanti—ure in zlatnina. Ure in zlatnino popravimo.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!
KOMIN'S PHARMACY
6430 ST. CLAIR AVENUE — Vogal Addison Road Slovenska lekarna — nasproti SND
Vsem rojakom se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in le priporočamo za v bodoče.
Naj bo duh velikonočnih praznikov z vami!
PRIJATEU'S PHARMACY
Slovenska lekarna
ST. CLAIR AVE. Cor. EAST 68th ST.
/
ENdicott 4212 Prescription Specialists We Deliver.
CHARLES & OLGA SIAPNIX
Cvetličarna
Naj bo duh velikonočnih praznikov z vami!
6026 St. Clair Avenue
Express 2134	^ -
Razveselite vašo mater, sestro ali dek^e za velikonoč z I®pim cvetjem. Pri nas vam bomo postregli s krasnimi cvetlicami v lončkih, šopki in corsages.
Se priporočamo za obisk.
DY. Fr. v.:
POT PO SLOVENSKEM PRIMORJU
Pot po tistem delu slovenske zemlje, ki je na podlagi Rapalske pogodbe pripadla Italiji, vzbuja zmerom misel na veliko žaloigro našega marljivega, zavednega primorskega ljudstva. Pri tem mislimo na temne sence preganjanja in gorja predfaši-stične in fašistične Italije. Mislimo na ogromno škodo, ki jo je utrpelo zvesto slovensko primorsko ljudstvo v drugi svetovni vojni. Ta škoda se ceni na štiri in pol miljarde predvojnih lir.
Popolnoma uničenih je bilo 5,648 stanovanjskih hiš, poškodovanih pa 7,431. Gospodarskih poslopij je bilo 4,097 pcJpolnoma razdejanih, poškodovanih pa 1,759. Škode na sadovnjakih in vinogradih cenijo na 170 milijonov lir, v trgovini in obrti 282 milijonov lir, v denarju in vrednostnih papirjih na 192 milijonov lir, ostalo škodo pa na 862 milijonov lir.
Nepomnjene so ogromne žrtve človeških življenj in človeškega zdravja. Ubitih je bilo 10,803, za delo onesposobljenih 8,981. Za 11,802 ni nobenega sledu več. Interniranih ali prisilno mobiliziranih pa je bilo 61,-320 Slovencev Primorcev.
S koncem vojne pa se je pričelo novo gorje dela primorskega delovnega ljudstva. Zapad-njaška imperialistična politika, ki ni imela nikdar smisla za pravično urejevanje narodnostnih vprašanj, je vsilila razdelitev in razkosanje Slovenske Primorske na dve coni: V cono A pod anglo-ameriško (zavezniško) vojaško upravo in v cono B pod jugoslovansko vojaško upravo. Kdor je' imel možnost, da si ustvari jasno sliko o bistvenih ra^likaH v življenju prebivalstva obeh teh con, bo moral globoko sočustvovati s trpko usOdo onih primorskih Slovencev, ki jih je takozvana I^rga^ova črta začasno ločila od rodnih bratov te iih pihnila v področje anglo-aneriške vojaške uprave, kjer so se dogajale in se dogajajo stvari, ki po svoji krivičnosti in zločinstvu ne zaostajajo v ni-čerer za onimi v temnem razdobju oblastnikov predfašistič-ne in fašistične Italije.
Kakor v politiki in prosveti, tako je zavezniška vojaška i uprava v coni A od vsega začetka ovirala tudi v gospodarskem pogledu vsak izpodbuden korak, vsako dobro, zdravo misel primorskega delovnega ljudstva. Toda to ljudstvo je vajeno trpljenja, pa tudi žilave borbe. Krenilo je po svoji poti, po večini priti volji in željam fašističnih preostankov in njim naklonjene za/ezniške vojaške uprave. Ko bi slovenski primorski živelj ne imel v coni A svoje zadruge voj-nili oškodovancev, potem bi ne bilo o kakšni obnovi v tej coni ne duha, ne sluha.
S svojim požrtvovalnim, vz;;lednim delom pa je slovensko delovno ljudstvo v coni A pokazalo, da lahko samo obnavlja in popravlja vasi iz strahotnih ruševin medvojnega časa.
Kmečko ljudstvo se je združilo v svojih Kmetijskih nabavnih
od pričetka sedanjega stoletja preiskušeno žarišče zadružne zavesti in zadružne rasti. Poživljajo se spomini na december 1903, ko so pri Sv. Jakobu v Trstu ustanavljali prvo prodajal-nico delavskih zadrug.
Šest let pozneje je že delovala Delavska zadruga za Trst, Istro
se množice resno zavedajo tega zgodovinskega trenutku, ki pomeni uresničenje stoletnega sna. Povsod se zbirajo delovne množice na sestankih, preučujejo zgodovinske pridobitve narodno osvobodilne borbe, pridobitve, ki jih prinaša nova Jugoslavija vsemu delovnemu ljudstvu s svojo pravično ustavo, s svojo napredno zakonodajo, s svojo vzgledno državno ureditvijo, s kakoršno se lahko ponaša še sa-
m Goriško. Strm le bil klanec. m • . ,	mi u ^
,	mo Sovjetska zveza. Tako hoče
ki ga je moralo prehoditi delav-
sko zadružništvo v desetletjih predfašističnega in fašističnega terorja*oblastnikov, ki so hoteli z uničenjem zadružnih postojank izruvati iz src zvestega primorskega ljudstva svetlo misel zadružne vzajemnosti.
Toda vsa ta kruta, krivična prizadevanja so bila brezuspešna. Ko zrem danes z Openskega vrha tja doli k Trstu in preko njegove očarljive kraške okolice, mi uhaja misel k trdno povezani zadružni ljudski organizaciji, saj posluje danes v samem Trstu in njegovem okolišu 97 delavskih zadrug. Iz teh zdravih korenin poštenega, vzajemnega zadružništva delovnega ljudstva | poganja sočna, življenjska iz-podbuda »zavednim delovnim množicam Svobodnega tržaške-
slovensko primorsko ljudstvo temeljito pripravljeno vstopiti v novo življenje srečnejše usode, pravičnejše državne urejenosti.
Za ta z-^odovinski trenutek pa se je to ljudstvo pripravljalo tudi z vidnimi uspehi ne samo v obnovi, temveč tudi v svojih, vzornih, ljudsko prosvetnih prizadevanjih.
S Soviča gledam tja po prijazni Postojni z mirno, zeleno okolico. Ta Postojna, ki je privabljala tujce in nefujce k ogledu znamenitih podzemskih krasot in lepot, ta Postojna, ki jo pozna ves svet, se danes lahko s ponosom sklicuje na prepričljive uspehe svoje prosvetne ob-I nove. Tukaj, kjer je v desetlet-] jih predf»šistične in fašistične i krivice ter nasilja dušil in tla-
čil slovenski rod težak vaduh ga ozemlja, ki je bilo zasnovano i ,	• i • , , • j
po vodilnih predstavnikih ^^.rrak&,moremkrv,deiu]«da.
zadnjaške. imperialistične an-i T "*,5°	IF*
, .v, _	. t okraja 19 pevskih zborov. Po-
glo-ameriske politike samo zato, . . v . , ,.
, , ,____, . stojncam so zlasti ponosni na
da se slovenskemu narodu in po :	, , . . ,
. 1 •••	^, SVOJO godbo na pihala, ki tekmu-
njem novi Jugoslaviji zapre pot.. . 1 ■	• -J 1 ■ 'je s sentpetrsko, na svoj tambu-
k sinjim slovenskim jadranskimf	, .J.
,	•'	I raski m harmonikarski zbor, pa
o a am.	j tudi na'devet delavnih odrskih
Kako di^gacuo, ^oplo, prijet-1	uprizarjajo igre in
no je ozračje v coni B, ki je pod predstave po vseh okoliških in jugoslovansko vojaško upravo,	vaseh. Tukaj imamo 17
Tukaj čutis zdrav ljudski, ziv-ljudskih knjižnic z 8,937 knjiga-Ijenjski utrip. Tukaj žari upanje 23 večernih izpopolnjevalnih v bližnje lepše življenje. Veliki tečajev. Največja knjižnica po-so uspehi vsestranske obnove, s	okraja je v Št. Petni
katerimi se lahko ponaša, slo- na Krasu, ki šteje 3,000 knjig, vensko primorsko ljudstvo cone ^	^adar me zanese v Vi-
B, ki živi na področju okrajev p^^^sko dolino, se spominjam Si-Idrija-Cerkno, Postojna, Koper, moa Gregorčičeve "Nazaj v pla-Herpelj-Kozma, Grgar in Tol- ninski rajA v ^ateri opeva lepo-
to Vipavsko dolino, ki jo ime-Bilo je treba poskrbeti za za- nuje "deželo rajskomilo." V časne telesne in zasilne stavbe v svinčeno težkih preizkušnjah tistih krajih, ki so bili v viharju druge svetovne vojne je morala sovrsžne okupacije popolnoma Vipavska dolina čutiti vso težo razdejani, kakor na primer Če- krvavega, brezobzirnega faši-poyan, Predmeja, Lokavec itd. stičnega nasilja. Vipavci pa se Pet tehničnih baz je skrbelo za "iso izkazali le v trdih preizkuš-obnovo in gradnjo cest, šol in "jah narodno osvobodilne borbe, drugih poslopij. Kljub velikim:temveč tudi v obnovi, v neuteše-težavam povojnega časa je iz- i ni želji po znanju, ki je udarila pričalo naše slovensko primor- ■ % vso silo na plan po osvobodi-sko ljudstvo krepko voljo za ob-: tvi. Nad 600 Vipavcev ise je novo, delo in borbenost.
V najbolj prizadetih okrajih,
kjer so vasi popolnoma uničene ali opuščene, bodo ustanovljeni še posebni uradi za obnovo, ka-
kljub svojim poklicnim delovnim obveznostim pripravljalo za nastop ob "Paradi dela."
Do 1. maja je bilo v Vipavskem okraju 75 prosvetnih irL
za Idrijo-C^rkno,|i,.^it„r„ih prireditev, 40 proslav
poučnih predavanj univerze. Med Vipavci
Grgar, Ilirsko Bistrico. Danes I
m osem
deluje na področju cone B 55 ob-; Liu(jgk(j
novitvenih zadrug s 3,200 člani,; gg jg razvilo zdravo, izpodbudno ki skušajo pomagati čim več po-: tekmovanje, ki hoče vsaj delno.
gorelcem in prizadetim.
Sedaj je vse to marljivo slo-
i nadoknaditi vse ono, kar je bilo zamujenega v desetletjih pred-
vensko primorsko ljudstvo, ki je |(^.^gtičnega in fašističnega za-
dokazalo ves svoj ddovni polet i^iranja in gorja.
predvsem v trimesečnem Tito-1
vem tekmovanju, v nestrpnem' Ajdovci se lahko ponašajo, da pričakovanju zgodovinskega do-, imajo skupno s Št. Vidom naj-godka, ko bo to ozemlje po že iz-1 boljše odrske igralce. Vrtovinci vršenem podpisu mirovne po- imajo sočna grla in so mojstri go'lbe z Italijo dne 10. februarja i v petju. V Gojačah so dobri re-priključeno Federativni ljudski citatorji. V Selu pa pravijo, da republiki Jugoslaviji, ko bo to ni takšne čitalnice v Vipavski in prodajnih zadrugah, ki so se , hrabro, vzorno ljudstvo združe- dolini, kakor je njihova. Naj-pomnožile in razrasle kljub ne- no z bratskimi jugoslovanskimi boljši mešani pevski zbor imajo štetim oviram zavezniške voja-'narodi.	v Podragi. Seveda ne smem po-
ške uprave. Slovensko Prifnorje | Ko opazujem to pričakovanje | zabiti na številne poučne tečaje s Trstom in Istro je namreč že na vedrih obrazih, vidim, kako	(Dalje na 8. strani)
Prav vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem
in prijateljem!
Dolgan Hardware & Electrical Appliances
15617 WATERLOO RD.	IV 1299
#
' Polna zaloga barve za zunaj in znotraj. Umetno gnojilo.
TRAVNA SEMENA—VRTNO ORODJE
GRAND - TAPPAN - MAGIC CHEF KUHINJSKE PEČI
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEMI
JAMES SLAPNIK, JI).
6620 St. Clair Avenue
HEnderson 8824 CVETLIČAR

Iskreno se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost, ter se cenjeni javnosti priporočamo za v bodoče. Mi imamo vedno najlepše cvetlice in šopke ter vence za vsak slučaj, najsibo vesel ali žalosten.
CENE ZMERNE
SE PRIPOROČAMO
$ORN RESTAURANT
6036 St. Clair Avenue
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
Prvovrstna domača kuhinja. Pri nas vedno točno in prijazno postrežemo z gorkimi ali mrzlimi jedili. Vsem našim gostom se zahvaljujemo za naklonjenost ter se priporočamo še drugim za poset.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEMI
SLOVENSKI ČEVIJARJI
v St. Clairski okolici, želijo prav vesele vslikonočns praznike in obilo piruhov vsem svojim obiskovalc3i'.i in prijateljem!
Naše popravilo čevljev je znano po kvaliteti iz-bomega dela. Pri nas je popravljanje resnična umetnost.
FRANK URANKAR 7226 St. Clair Ave. RUDOLPH KOZAN 6506 St. Clair Avenue FRANK LONGAR 6630 St. Clair Ave.
JOHN HACE 6210 Bonna Avenue

JOHN KOVACIC
PRODAJA VSAKOVRSTNO ZAVAROVALNINO Realtor — Broker's License
FRAIIK MACK ■
Realtor — Broker's License KADAR ŽELITE PRODATI ALI KUPITI POSESTVO, SE ZA ZANESLJIVO IN TOČNO POSTREŽBO OBRNITE NA NAS
C303 St. Clair Ave. - EXpress 1491
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!
JOHN Mim
6607 Edna Avenue
Cleveland 3, Ohio
NAZNANJAM
da izdelujem še vedno harmonike, vsake vrste. Se priporočam.
Naj bo duh velikonočnih praznikov z vami!


■ -'""ti
STRAN 8
ENAKOPRAVNOST
31. marca 1947.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!
MR. & MRS. FRANK AZMAN
6501 ST. CLAIR AVENUE
MESNICA IN GROCERIJA
Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za v bodoče. Postrejjli vam bomo najbolje.


LOUIS CIMPERMAN
1115 Norwood Road
GROCERIJA IN MESNICA
Pri nas si gospodinje lahko vedno nabavijo najboljše vrste grocerije in mesenine. Se priporočamo za naklonjenost.
Vesele velikonočne praznike ielimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
JOSEPH TREBEČ
SLOVENSKA MESNICA
1423 E. 55th ST., HE 1559
Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! POSEBNOST ZA PRAZNIKE:
NAŠA POSEBNOST SO KLOBASE^ IN DOMA PREKAJENO MESO. VSE NAJBOJŠE VRSTE
MR. IN MRS. LOUIS STRNAD
1168 East 77th Street
vogal Donald Avenue Mesnica in grocerija
Vsem našim odjemalcem in odjemalkam kot tudi prijateljem in znancem, ki so tekom leta obiskovali našo trgovino, se lepo zahvaljujemo in upamo, da nam ostanete naklonjeni tudi v prihodnjem letu.
Vesele velikonočno praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem!
FRANK GRČAR
1132 East 71st Street
MESNICA
Srečno velikonoč in obilo piruhov vsem rojakom!
Priporočamo se za naklonjenost, ker v naši mesnici ^ boste vedno dobili prvovrstno mesenino.

POT PO SLOVENSKEM PRIMORJU
(Nadaljevanje s 7. str.)
in na vrle Ajdovce, ki se marljivo učijo tudi ruščine.
Naše "Gore," ki obrobljajo Soško dolino in ki smo jih globoko vzljubili od rane mladosti, imajo v svojem spodnjem delu zelo živo delavno okrajno središče v Grgarju, ki mu ni bilo prizanešeno že med prvo svetovno vojno in ki je moral skozi preizkušnje med drugo svetovno vojno.
Po ločitvi primorske zemlje v cono A in B so pripadle tudi Grgarju važne naloge v obnovi in prosvetnem prerodu. Danes je tukaj urejenih 10 ljudskih knjižnic s šestimi čitalnicami. Osem pevskih zborov je proslavilo gr-garsko ime. Kulturni festival v Grgarju nam je vsem, ki smo mu prisostvovali, poleg 15 drugih kulturno prosvetnih prireditev s 175 proslavami za priključitev k Titovi Jugoslaviji, jasno odkril plemenite, ustvarjalne nagibe grgarskega ljudstva.
Neutrudna delovna volja, živ-Ijenska vedrina in optimizem so prevevali veliko ljudsko slavje v Cepovanu ob sklepu Titovega tekmovanja, kjer. so se zbrale množice ljudstva ne le iz Gor, temveč tudi iz Brd in Vipavske doline. Vrli prosyetni delavci Cepovana, Gornjega Lokavca, Vrat, Trnovega in Banjše so si upravičeno pridobili sloves najboljših.
Ne morem mimo Tolmina. Spotoma vstajajo v meni spomini na slavne .tolminske puntarje, ki jim je bila ljubša častna, junaška smrt, nego suženjsko življenje. Ta duh ponosne preteklosti se je v odločilnih letih druge svetovne vojne poživil v hrabrih partizanskih borcih, ki so ves čas obvladovali teren tolminske-g%i in vseh sosednih okrajev. Tudi na Tolminskem @e je pci koncu vojne sprostila neizčrpna obnovitvena, ljudsko prosvetna delavnost. V 42 vaseh se zbirajo na poučnih sestankih, na katerih obravnavajo važna politična in gospodarska vprašanja.
V času tekmovanja za priključitev k Titovi Jugoslaviji je bilo organiziranih 19 .prosvetnih svetov; uprizorjenih pa 20 iger. Mladina se sha;ja na 14 redaib večernih tečajih, 30 knjižnic šteje 8,678 knjig. V novein letu 1947 pa hočejo Tolminci doseči še lepše uspehe v množični ljudski prosveti.	^	^
Idrija, kamor me vleče iz mina in Sv. Lucije, ne slovi samo zaradi živega srebra, temveč tudi zaradi svojih slavnih čipk. Delovne vneme in zvestega rodoljubna ni tukaj manjkalo. V novem času, ki je prinesel Idriji nove naloge, je postala Idrija s Cerknom in s Spodnjo Idrijo zelo važno žarišče ljudsko prosvetnih pobud. In 193 prosvetnih, kulturnih prireditev nam priča o neutrudnem, podrobnem Ijud-sko-prosvetnem delovanju; 29
odrskih skupin igra po vaseh idrijskega in sosednih okrajev. Njihove prosvetne uspehe dopolnjuje s svojimi nastopi 19 pevskih zborov.
Idrijski rudarji se radi ponašajo s svojo sindikalno godbo, orkester pa ima za seboj 12 glasbenih večerov. Mladina z odraslimi si ugaša svojo žejo po znanju z izposojanjem knjig iz 17 knjižnic z 8,623 zvezki. Globoki smisel rudarskega delovnega ljudstva za pereče prosvetne naloge se zrcali tudi v tem, da so zbrali rudarji 200,000 lir za dopolnitev knjižnice z nakupom novih knjig. V 26 vaseh idrijskega okraja obstojajo večerni tečaji, izpopolnjevalni in poučni krožki. Idrijčani zbirajo nove naloge.
Mimo ponosne Ilirske Bistrice z nepregeldnimi gozdovi, mimo vasi okraja Herpelje-Kozina, kjer imajo v 46 vaseh ljudske knjižnice, 26 krajih poučne tečaje in kjer so doma dobri pevci, nas vodi pot v osrčje Slovenske Istre, v Koper. Delovno ljudstvo je doživelo tukaj pod jugoslovansko vojaško upravo veliko zgodovinsko zadoSčenje. Ljudska oblast, ki se blagodejno uveljavlja na vsem področju pod jugoslovansko vojaško upravo, je odvzela plodno zemljo degeneriranim grofom, lastnikom tržaških beznic, ter jo izročila v last onim, ki jo obdelujejo s svojimi rokami, s svojim znojem.
Koloni sami so razsodili na svojih seiitankih, kdo ima pravico do zemlje, komu ta pravica ne pripada. Gre za ogromna posestva posameznikov, ki so skozi stoletja živeli na račun 2,000 revnih kolenskih družin. V Ko-prščini je prešlo 3,500 hektarov veleposestniške zemlje v roke kolonoV, ki jim je bil poleg odločbe, ki predstavlja dokument, na podlagi katerega je prišla zemlja v njihovo last, vročen tudi sklep, rda ,je. zemlja pravilno, in pravno vknjižena v zemljiški knjigi. K
Delovno ljudstvo je z izvedbo agrarne reforme slavilo dan zmage nad krivično preteklost-, jb. Globoko pa nas gane tudi bridka bolečina, ki navdaja to marljivo ljudstvo ob misli na krivično razsodbo zapadnih im-perialistW,^ki ko vključili koprski okoliš v področje Svobodnega tržaškega ozemlja, kljub ogromnim žrtvam, ki jih je morila doprinesti Istra v svoji borbi za svobodo.
Tudi okraj Koper ni zaostajal za ostalimi okraji cone B glede obnove in ljudsko izobraževalnega delovanja: 28 krajevnih prosvetnih svetov je uspešno posredovalo ljudskim množicam zaklade ljudske prosvete. Na festivalu slovenske pesmi je pelo 10 pevskih zborov. Obnovljenih je bilo pet prosvetnih domov in pet čitalnic, nadalje pet godb na
at
|prihala. Po vaseh koprskega okraja je bilo organiziranih 48 prired^v, v času tekmovanja za priklji^tev. k Titovi Jugoslaviji pa je pričelo delovati 47 večernih tečajev, ki širijo znanje slovenskega jezika in poglabljajo zanimanje za čitanje. Dvajset novih knjižnic ustreza ukaželj-nosti koprskega delovnega ljudstva, ki kaže veliko zanimanje za napredek v izobrazbi in v svojem poklicnem delovnem področju.
Bogati, dragoceni so vtisi s te poti. Povsod čutiš utrip ljudskih množic, ki upirajo z zaupanjem in močno vero svoje poglede k novi Jugoslaviji, katera zagotavlja ljudem srečnejšo bodočnost, vsem jugoslovanskim narodom pa popolno enakopravnost. Kakor otrok lepe, novei igrače, tako se naše ljudstvo, naše dobro, zdravo, pošteno slovensko primorsko ljudstvo na ozemlju, ki je v pričakovanju priključitve k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji na podlagi določb mirovne pogodbe z Italijo, iskreno veseli trenutka, zgodovinske ure, ko bo polno zadihala v svobodi in svetlejšem življenju matične Jugoslavije.
SANS.
Trimesečno tekmovanje v Jugoslovanski tvor niči gume v Kranju
Nadaljevanje s 4. strani
ročev, ki je za 36.9% presegel delovno normo in si je osvojil prehodno zastavico. Na drugem mestu je bil oddelek za izdelova-I nje klinastih jermenov in ročnih j izdelkov, ki je za 35.9% prese-igel delovno normo. Tretje mesto pa je pripadlo brizgami, j kjer so za 26.10% prekoračili j normo.
Posebno se je izkazal tudi oddelek za vulkanizacijo velo plo-ščev, kjer so požrtvovalni delav-|ci kljub skrajno napornemu delu stalno prekoračili delovno normo. Ta oddelek je dal pet udarnikov;
Ob zaključku tekmovanja je bilo priglašeno 18 udarnikov in 'en novotar. Pohvaljenih in nagrajenih je bilo poleg udarnikov še 49 delavcev in nameščencev. ! Kljub podvojenemu prizade-I vanju za povečanje proizvodnje sof v tovarni gume tudi med tekmovanjem skrbeli za redna strokovna predavanja, ki so jih v okviru računovodskega tečaja obiskovali tudi absolventi trgovskih šol iz Kranja.
Z novim letom pa je Jugoslovanska tvornica gume za usposabljanje strokovnega kadra odprla šestmesečni strokovni tečaj, iz katerega bodo izšli bodoči preddelavci in mojstri.
Ali ste naročnik "Enakopravnost f" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno ak-tujolnih člankov! širite "Enakopravnost!"
PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM
IN PRIJATELJEM!
SIMONCIČ PEKARIJA
6724 ST. CLAIR AVENUE
Express 0881
Se iskreno zahvaljujemo vsem odjemalcem ter se priporočamo za naklonjenost v bodoče. Postregli vam bomo najboljše z dobrim pecivom.
NaroČite si pri nas okusno pecivo za praznike
^ Se priporočamo za obilen obisk
Srečno velikonoč in obilo piruhov vsem rojakom!
ROSEDALE DAIRY
Slovenska mlekarija
MILK FROM APPROVED DAIRY FARMS
1083 EAST 68th STREET HEnderson 4926
James J. Macerol, Prop.
M!KE POKUR & SON
GULF
COMPLETE SERVICE
Tubi in tajerji—baterije in avtomobilske potrebščine. Ignition Work — Auto Wash
East 43rd & St. Clair Avenue
ENdicott 9181
Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
DOMINIK LUJIN
GASOLINSKA POSTAJA
East 60th in St. Clair Avenue
SdHlO
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEMI
Se priporočamo, da nas obiščete kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avto.
SUPERIOR BODY & PAINTING
6605 St. Cl^ir Avenue
EN. 1633
FRANK CVELBAR, lastnik
Kadar potrebuje vaš avtomobil kakšno popravilo, ga lahko zanesljivo izročite nam, in izvršili bomo najboljše delo, ki bo v vaše zadovoljstvo. Popravimo fender je in ogrodje ter barvamo.
Se priporočamo za naklonjenost.
Naj bo duh velikonočnih pAznikov z vami!
JOS. H. PERPAR
SUPER SERVICE STATION na 6619 St. Clair Ave.
kjer vam postreže z Mobil produkti—gasolinom, oljem in lubrikacijo
Dajte vašemu avtu najboljše, če hočete, da bo pravilno funkcioniral.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEMI
NORWOOD HOME BAKERY
SLOVENSKA PEKARIJA
6218 St. Clair Ave.
Fino pecivo, kruh in torte za božične praznike boste dobili pri nas.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!
PAVLICK GLASS & MIRROR CO. 6034 St. Clair Ave.
EX 3804
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!