326. številka.
Trst, v četrtek 24. novembra 1904,
Tečaj XXIX.
am~ Izhaja vsaki dan. ~9m
Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.*uri. ob ponedeljkih ob
uri zjutraj*
Posa-nirne številke se prodajajo po 3 novć. (6 Htotink) ▼ mnopih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, £t Petru, Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. Orlase in »arocbe oprejema uprava lista .Edinost", nliea Giorrio <.alutti št. — 1'radne ure so od 2. pop. do zvečer. — Cene oglasom 16 ut. na vreto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi.
TELEFON štev. 1157.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, »frank ovan a
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: ul. Giorrio Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti -St. 18. Ptošno-hranilničui račun št. S41.652.
(Brzojavne vesti.)
PORT ARTUR
LONDON 23. >D»iy Ex press« poroda iz Vejhajveja cd včeraj : Neka rešloa ladija, ki je b:ia z Živi btgtt» preskrbljena in ki je dne 16. t m. v silnem viharju odplula iz Po't Arturja, je 1<J kilometrov od Vej haj ve a izkrcala nekega ruskega častiika, ki je imel sebjj dupliktti dep-š generala Steseljs. Rezilno Udijo in rubko možtvo so zadržali v Vejhajveju.
LONDON 23. Iz Port Arturja ni danej nobenega poroč 1j. Včeraj je minulo 10 h t, kar so japcnske čtt<* p jd Ojamo v japonsko-kit ijski vojni zavzele Port Alt ur.
Iz Mukdena.
LONDON 23 »Rautarjevemu biro« s j včeraj sporočili iz Mukdena: Oie armadi sta v tako silno utrjenih p je icijah, da se zdi, da noče tni druge napast, dikler nmišt:vilne pr.mjči. — Japonci jmtj * najbrž več čet za uporabo ter tudi več gibčnosti. Nedavno so razvijali v centrumu in na dednem ruskem krilu živahno delovanje. Zdi se, da sta obe armidi dobile enak( številna ojačenja. Preklicana vest.
ATENE 23. (Ageace H a vat). Poročila, da so ruski pomorščaki umorili nekega prebivalca v Retimnu, so popolnoma neresnična. V resnici se je vršil le prtt*p med pomorščaki samimi, pri Čemur j* bil eden ubit. Materijal za mandžursko železnico.
LONDON 23. »DaiJy Express« poroea iz Sdn Francieca: Tukaj sta najeta eu nor-vežki in cn angltžsi parnik, da prepeljeta žalezničje tračnice na Japonsso, ki so namenjene za popravo mandžurske železnice. Nadalje je bila najeta ladija »Germanicus«, da prepelje na Japonsko lokomotive in vagone. Premog za Japonsko.
LONDON' 23. »Associated Pre s« poroča iz (.'ard.tia, da so Japonci vnovič nakupili 10 000 toneltt valežkega premega. • Možtvo Rastoropnija«.
ĆIFU 23. (R^uterjev biro.) — Možtvo > Rt storopniia« bo v sporazumljenju z japansko in rusko vlado prepeljal kitajski križar »Haijung« v Šangaj.
, Pomožni križar >Cuban«.
LONDON 23. Glasom nekega »Llovdsuc <1 >?lega poročila, je ruski pomožni križar »Cabanc olplul včeraj iz Vigo.
Poročilo generala Saharova.
PETROGKAD 23. (Uradno) General Sah»rov poroča: Dne 21. t. m. je bil del rU'k"tra oddelka, ki se je prejšnjega dne v vasi 17 t*int'i spopal s sovražnikom, napaden o< 1 sovražnika, ki je pa bil odbit ter je zgubil
mnogo vojakov. Ni naši ttren js bilo ranje n h 10 častnikov m 30 vohalo/, 10 vojakov je bilo ubitih. Dae 22. r. ra. so Japo:c. ob-streljavali vas Sahepu r. obl g ivaln m i >povi. NoČ od 22. na 23. t. m. je m nula mimo. Govorice o smrti generala Kur oki j a BEROLIN 23. L «kal-Anstiger poreče iz Mufcdeca, da te v.<i žuje vet t o smit Kurokija vilo vsem dementijem. Sedaj razširjajo to govorico t idi K ttjii, ki so iz japonskega giavu«t;a stana d »apeli v .M ikden
Angleški križar >Fox< v Suecu
SUEC 23. (Riuterjev biro.) A-jgltžki kr ž r »F x< je dospel semkaj ter ostane t ikaj cajbrž do pr hoda ba t ške eskadre.
Državna zbornica.
DUNAJ 23. Ko so bile doš-e vlo^e do slevno prćčitane, kar je trajalo tričet t ure, Fe je nadaljevala debata o izjavi vlade. Poslanec Kaiser je govoril o velikem vzburjenju Nemcav vseh avstrijskih dežel, izlast Šlez-je, radi vladin h korakov. Pos'. Kaiser je zahteval t.oaečn naj se odpravi Blovanake vzporednice v Opavi in Tešinu ter je naglasci potreb > nemškega državnega jezika kakor posredovalnega organa. V tem smBtu nsj ee uredi pouk v celi držav*'. (Pohvala na levic , ugovor na desn ci.)
Posl. Pettslenz je polemiziral preti pos'. Ksherju in Demelu ter je zavrnil očitan e} češ, da se je zbiralo denar za slovansie šoltks svrhe v Varšavi in Poznanju, s čemer bi bilo dokazan >, da vlada ne izvršuje svoje dolžno t nasproti poljskemu prebivalstvu. Ako ofita posl. Demel Poljakom, da so njihove šole narodna vzgajališča, žili govornik t > t idi nemškim šolam, samo naj se tsm ne dela za drugo državo.
Govornik je krnečno apeliral na zmerne i nemške stranke, nt j ne b;do nasprotne opravičenim zthtevam drug h narodno; t:.
P, si. Bankini je slit al bedo v Dalmaciji t-r zahteval, naj se odstrani namestnika, ki je razžalil vse dalmstnsko prebivalstvo. Govornik je pozval vlacU«, naj vendar-le ko-nečno zboijša razmere v Dalmaciji, ki so ne-d< stoj ne civilizirane države.
Brzojavne vesti.
Rektor češkega vseučilišča v Pragi. PRAGA 23. Danes ji bil s ovrs o u stol i čen proi. dr. St ck, novoizvoljeni rektor če-| škega vseučilišča.
Snežni viharji v Nemčiji.
BEROLIN 23. Vsled silnega snežmga vihtra v zapadnih pokrajinah so breojavne zveze med Nemčijo in Anglijo deloma pretrgane. Brzojavke, ki se morajo idpošiljati z lad jami, imajo velike tamudf.
Z Balkana.
C ARIGRAD 23. D ae 21. t m. so dospeli v Skoplje trije avstro ogrski orožaiš^i
PODLISTEK.
5 i
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć.
.	Prevel M. C—ć. =
VI.
B lo je še ji ko zged^j, še so se blede zvezde upirale zjri, ko je zvoa svetega Kra-l a vtb.l pobežne duša k prvi maši. Bela, slab ;tna .u*, drhteča skozi visoka gotika oknj, se je le tu pa tam dot ka a kakega svetnika, kakega stebra, a dtl^e se je veliko svet šče stolne cerkve izgubljalo v m-aku. Samo pred velik m oltarjem je vstreptčala rudeča iskra. filamenČek v srebrni zaobl.ub Ijeni Jamp. bsroi.a Benka J5jta blagegi spomina. Zaspano je tapljal zakristan v rdeči obleki ob grob Š5ih s arih f.jv in wlovan: sk;h vojved, cb stneah pritrjfn h k: menenih svetnikov, ki eo, tako rekoč, oživljali ob luSi,
ki jo je nos 1 zakristan pod varstvom s?oje roke, a debeli podpetniki njegovih čevljev »3 odmevali po mračnem prostoru. Senca ra serc^ se je vtihotapljala v cerkev, da se siisne v zakotje, da od srca pomoli k Bogu, v tem ranem jutranjem času, a m d drugimi se je pr.zibal* ob palici tudi zgrbljena žen ska podoba. Ćim je bila prekorač.la prfg, ozrla ee je dva-, trikrat in je čudovito nagli pohitela na najmračnejo stran, ki je oddaljena ol vseh oltarjev, kjer je stala v ketu ttara lesena epovednica na tri predele, za-ograjena z mrežami in pozlačeno strešior. Ženska je morala dobro poioavati to mest >, ker je j a tudi v temi našla takoj.
—	- St! G .-ga ! Grga! je s*poi a senc?, si li tu ?
—	Ti, Draga? se je cdzvalo šepatanje is spovtda če. -
—	Sim. • -
—	Dcbro !' Vstopi tu na levo. Jaz sem na mašnikovem mestu.;
—	Msri ssm nasproti tebi greiri:ca ter me hočtš izpovedati?
častniki. — Secaj je t^m vsth šest novii lastnikov. V Solunu je že pet ru-kih orožni-ških častnikov ; šesti, ki je dospel aemkaj, ee i>oda teh dni v Solun.
Z manifestacijskega shoda
za slovensko šolo.
G. dr. O. Ry bi r je zaključil :
Da ne motim slovesnosti momenta, vzvišenega rnačaja te ntša današnje man fe-atacije, nočem dalje govoriti o tem. L9 konstatirati moram, da se nam tudi tu kaže tista binavščina, toliko od strani gospodovalne stranke, kolikor ol Btrani državn h oblast:. Ista stranka, ki zahteva za se najvišo, ne privošSa nam niti najniža šolr, ali h tsia bi vendar, da bi jej bili Slovani v pomoč na dosezanju nje vehkega postulata ! (Vsklifeaaje). Ali — kakor sem že rekel — stranki ni 99 toliko zamerit:, ako nastopa kakor stranka, iiključao le Be stališča svoje koristi. Narav-oo3t zgražiti pa se moramo na t ttih faktorjih, ki niso izišli iz strank in zato tudi ne smejo j-ozeati strank — na državnih oblastih se mortmo zgražati, ker nočejo biti vsem enako pravične. (Viharno pritrjevanje). Take so naše državne oblastnije od Trsta do Dunaja ! In skoro bi rekel, da nas te še bolj zaničujejo in če smem rabiti ta izraz — za-fikujejo (Pojavi ogorčenja) nego li drugo-rodni nasprotniki. Kako naj nas ne pograblja jeia, ko čitamo, da naj bi mi pošiljali otroke na Katinaro, ali celo na Prošek, ali v Trebča ! Kdor zahteva kej tacega — in državne oblasti res zahtevajo to od nas — ta naj bi bil vsaj iskren in naj bi nam re-sel naravnost: ne damo vam šol! (Vihar. R^zno vsklikanjt) — in raj nas VBaj ne žali v n&š h čutstvih. Če nam enkrat jasno in naravcost odrečejo i-olo, bomo vsaj vedeli, pri čem smo in bomo znali temu primerno ured.ti svoje nadaljno postopanje. C j pa nam odrekaj j s tako motivacijo, potem si ne moremo misliti drugače, nego da nas hočejo žaliti in zatirati ! (Hrupno pritrjevanje.)
Pravica je vecdtr tako jasna, in le hi-navščica je, ako jo vladne oblasti tolmačijo krivo. Pa saj ji ta pravica mnogokrat pri-poznana tudi od iet h vladnih organov samih v — privatnih razgovorih. Zgodilo se je že, da ee nam je cčitno reklo na tak h pogovorih, da imamo pravico do šole, ali iščemo naj Bi jo od cbč ne. A ko smo se mi sklicevali na množ co nemških šol v Trstu, so nam dali takov-le gorostasen odgovor: Mi ne moremo za vas nič etoriti, ker vi ste tu doma in imate pravico z-htevtti šolo ol občine! Država mora skrbeti za tiste ki niso tu doma! (Po teh b seda a ;e s: n > zavriščalo mej množico. Bučalo je neznansko.)
Po tem takem, drfgi rojaki, smo mi na slabšam, nego tujci, zato, ker smo tu doma! (Ponovni izbruhi ogorčenja). Ča s»
—	Vstopi samo. Mi dva sva, mislim, jednaka.
Ženska je vstopila v sveto zatočišče in je zaprla vratica za sebo:.
—	Rcci, je tadaljeval oni možki glas, kaj ti je pr:šl > v glavo, da Bi mi ob tej lani uri naročila semkaj ?
—	Sem-1' mogla drugače? K tfb: ne smem ni po dnevu, ni po neči. Sto očes
j preži na-me. Gr.čani so mi prepovedali za-ha ati k maši na vaš? stran. Pak sem si do-I mislila to. V mraku nas naju ne vidi nikdo, mreža naju zakriva, pak more,'a govoriti svobodno in brez (t ahu.
—	Zakaj me nisi poklicala poprej ? Saj sem te dovc lj vabil po dijfcku-prosjaku !
—	Sem-li mogla ? Gričani so mi zagro-' z li in trebalo je paziti. Pa sem tudi ležala in nisem mogla radi tebe v ml.n. Ko semr pa doznala, da je Pero snubil Dobro, vzdignila sem ue, kakor sem unogla, da jim zme<-šam konce. Ali slubo je izišlo, slabo — oh! je zaškripala ženska, zaboli so mi trn v srce, ali poplačajo mi tof poplačajo — kakor sem
nam talio govori, potem je le res, kar pravim : da vladino vedenje pomenja skrajno hinavščino. (Frenetično pritrjevanje).
Sedanji moment je veievažeo. Po zaslugi neutrudnega dra. Gredorina (viharni živio-klici) smo slednjič izvojevali odločbo visoke sodne instance, katera razsodba nam bicer ne daja še fo.e, ali ki izreka jaBno, da je le od vlade odvisno, pridemo li, ali ne pridemo do svoje pravice ? ! Odslej ne bodo možni nikaki izgovori, vladni organi se ne bodo mogli sklicevati na nikogar, ko bi hoteli zopet odrekat-.
Predlagam torej, naj se VBprejmeti obe predloženi resoluciji in naj jo posebna deputacija, sestavljena iz odbornikov pol. društva »Edinost« in navzočega zastopnika losijalne demokracije, takoj z mesta odnese na name-stništvo.
Resoluc.jo g. Kopača vsprejemtm, ker ludi mi obsojamo izrastke narodnega šovinizme. Ali povdariti moram, da nam ni kdo ne more očitati tacega šovinizma zato, ker zahtevamo svoje narodno in kuhurelno pravo. (Pritrjevanje.) 0e pa smo odločni v zahte^anju, smo prieiljeni v to po vladrem zistemu. (Dolgotrajna pohvala in živio-klic.)
Rusko-japonska vojna.
Trst, 23. novembra 1904.
V kakov namen skuša portartursko broDovje prodreti blokado?!
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.)
III.
Razna dosedanja domnevanja, ki eo jih prinašali razni listi, utegnejo biti neresnični. Taka vest je bila n. pr. da je Steselj povprašal carja, da li se ima dižati, ali Hare umakniti, ali pa da se celo sme udati ? Kajti to je gotovo, portartarsko brodovje ne bo v take brszsmiselne tamene metalo ni ene torpednjače sovražniku v žrelo! Ia to tudi ne radi zadojih oficijelnih pore čil St ^e ja o odbitih japonskih napadih.
Tu bi morala piiti iz Port Ariurja še vsa drugačna po*oč?i'a o nerazmsrno važnejih dogodkih. Povdjniku brodovja, ki je na poti v vziočao Azjo, admiralu R zle stvenskemu, je zelo važno vedeti, kakovo je natančno stanje predvsem brodovja v Port Arturju in kako dolgo (približne), se bo mogla trdnjava šs držati ? Ker njega strate-gični plan se mora brazpogojno op rati tudi na poitirtursko brodovje. On mora ventar vedeti :
a.) Česa in koliko se ima nadejati glede bojne moči od portarturs'stga brodovja ; b.) kako dolgo se bo mogla trdnjava gotovo držati ?
Še le, ko bo jasno glfde obeh vprašair, 'stavljenih poi a.) in b.) mogel bo Rožde-! stvenski dat' pr t-ebna povelja za vedenje 1 portarturskega brodovja po prihodu baltiške
Iva — a pred vsemi Živac, ta zločinec na mojem imenu.
—	Vem, vfm, čul fem vse, kar je bilo. Ne boj se, jaz ti pomorenr.
—	In moraš! je planila ženska glssneje, potim pa je iztisnila bolj na t ho: da bi
j videl moja palca, ki sta pokala in krvavela j pod škripcem! Ali vendar te nieem izdala, čuješ 1', Grgo Piišlin, nis?m te izdala !
—	Pomorem ti, Gončinka, al povej m>, čemu ai me za danes naročila?
—	Povem ti, al; poprej mi moriš nekaj obljubiti pod prisego !
—	Kaj zahtevaš?
—	Ko pride čaa za trf mGraš se ščevat^ za me nad Živanom !
—	Hočem !
mi-
—	Pi'ieezi ! —• Prisezam.
—	Kadar in
kakor j*z hočem. Pri-
sezi :
— Prisezam !
(Pride še.)
i lote v bi žino jj.p; nskih vode. Iu ie take in	Nu, kakovi Slovenci eo to, to so nam koje isti obiska! Ameriko. Na slavnosti
slične okolnosti morejo opravičiti tajinstveno	sami priznali v svojih kratKih vrsticah. Dvojno odkritja je bil navzoč tudi predsednik Iloo-
žrtvovanje torp<edniač nd strani trdnjave	je, kar jih karakterizuje. Pr;iČ to, da kif^ sevelt. _
portarturske. Ču sli. O20I0 14 januvarja	od jeze, ker so z neodvisnim meščanstvom ^ "	~	_
mora balt sko brodovje dcs:eti v^vztočno Az jo. nastopili tudi Srbi, čemur se more rog:ti le	Domače vesti.
Mej tem morata admiral Rožciestveneki človek, ki nima ni tron ce slovanakfgi in j	n8§j manifestaciji za slovensko
in general Kuropatkin pripraviti svoj plan tore tudi ne slovenskega čuti v eebi, in ki §0j0 j9 pri0bčil ljubljanski >Slovenec« j oro za cdločilni udartc. Kuropatkin mera tud: vso svojo duševno hrano crpi iz tistega »Hr-	v katerem priča VBaka črtica, da je
vsem povelj n kom razložiti spi eno vo]na po- vatskega Prava«, ki je gias lo ljudi, ki ^ilo pisano od navdušene rodoljubne roke. loženje ter j h pravoč sao obve*t't: "o končnih vsikdar začeDjajo s svrjimi intrigam', kadar »Slovenec« zaključuje : »Ob neopisljivih ova-namenih! Do 14. jčnuvarja 190.r> mcrataj'orej koli kaže, da ee pripravlja kake v izdaten čin ! c jab nEgjm vod te'jem. neskončnih vsklikih Steselj in admiral portsrlurskega brodovj* proti neadjartkemu z steinu na Hrvatskem. »za slovenske lju lake h 1; v Trstu, razišla ee imeti p o t r e !> n e ukazr.	1 Druga ckolaos^, ki karakteriz ra ti — je ta ogromna macž ca v nsjlepš m reda.
Povelj mk portarturskega brod «vja pa ni »Slovence«, ie da t. neverjetno drziostjo Dj si ni bilo za ta Bhod skoro nikako agita-mcgel potom voditelja dž uqk <iopcBlati voj • zatrjajo, da s> vsi kaadida j 1 neodvisnega : cije, da-si so rdeči leptki po ct-estu ie dva nemu min^sterstvu svojega porofila o stnju meščanstva sami Madjaroni. Naj pokažemo dni pred shodom vabili, da-si je »Edincs « ladij, o zalogfch td. Oj je moral izročiti ta le na pref. Passr'di. Ta mož je več pretrpel naznanila ehcd šj le ta teden, zbralo se nas raport zanesljivim rokam v namen, da ga v ječah pod težo madjaronssega sistemu, j je na tisoče. Gospoda na magistratu in na odpošljejo dalje. A bolj zanesljivih rok ne n€g0 Vsi »čisti«, z drom. Frankom vred, da j c. kr. vladi naj si zapomnijo to! Če nam more biti, nego so one častnikov lastnih tor- Djt", ne govorimo o njegovem bratu, ki je ne daio šol, pričnemo z najživahnejo ag ti-j edajač, ki ima o nalogo — ako bi bilo madjaron najči&teje voie in dopisnik najbolj ■ cjjo. Či so Italijani vabili ljudstvo skupaj iz potrebno uničiti raport, a ce smejo, tudi če bi e'avcžrskih listov, a A »Pester Lloyi«, vseh dežel, celo iz Italije — ste riti hočemo bilo njiho;o življenje v nevernosti, dopustiti, »Zeit«, »Drau« It J., kar je te grde »konopa-da bi taki važni dokumenti pr šli morda ai- nije«. 8 to konstatsc jo bi sa lahko poslovili cairdlu Tego v roke.	drugih neslovansk h »Slovencev« v Za-
Nafcup ladlje za Busijo.	grebu. No, ker imamo pa ža pero v roki, in
1« Kodanja poročajo, da je tamošnja da boaQ° Pov en na jasnam, je-li v Zigrabu vztočno-azijska družba prodala Rusiji svoj madjaroneka klika zmagala ali bila poražena,
naj navedemo tu se sodbo »Omnibusa«, i glasila resničnih hrvatskih rodoljubov istrskih. Ti rodoljubi sodijo: Na teh volitvah je sijajno zmagala hrvatska opozcija in je s tem e spore c a, a se je za<ja]a	udarec madjaronski klik!
;1 k korak naprfi do	. .	„ L 1 ■ - • t 1
mestnega zastopstva v Zagrebu, ki ja je tu
namestil in vzdržaval poznani zločinec, bivši
ban Khuen. Ta zmaga v Zagrebu je res
zmaga vsega Hrvatstva.
To je oduševljen izrazr hrvat3ke misli,
hrvat?kfga naroda za svobodf> in neodvisnost
največi para k »SIa\v«.
O položaju v Avstriji.
Pražka »Politik« dne 2*?. t. m. storil vtn Koratr naprfj pojašnjenja » tuecije v poslanski zbornici. Ta kerak ee je etcril cd strani Poljakov in konservativnega plemstva. Predpoludne je bil razgovor med grofom Svka-Tarouca in baronom Parishem z jedne in drom. Pacakom,
peBek v oči, češ, da bi bilo dobro političen boj končati z ustanovitvijo enotna velike stranke, dočim v isti sapi pridigajo boj, brezobziren brj, celo cbatrukcijo. Mi prav dobro vemo, da v Ljubljani seda; nobeni iznnd ob-h strank ni niti za mir niti Z3 ustanovitev en9 same stranke potom kompromisa ali sprave. Tega smo s' prav dobro v sveati iu zato občutimo gori omenjene študije o vstinovitvi velike slovenske stranke le kot iron'jo. Žito na3 pa tudi razmotrivanje o enf.tai slovenski stranki v takih razmerah nikaki r ne navdaja z nado eli z zadoščenjem ter smatramo brezmiselno tratiti v tim polc-ž tj u preveč časa s takimi brezplodnimi izvajanji. Kdor hoče slovenski javnosti kaj koristnega svetovati, nsj to stori za zdaj brez ozira na veliko slovensko stranko«.
Bolnišnica v Bosni - Noti. Toksjšrvji uradti list razgleša : Dogovorno z ćeže'nimi cdbori mesta tržeškega z njegovo okolic^, poknežene grofije Goriško-Gradiščanske in mejne grofije letrsbe, pr.znava se občinska bolnišnica v Bcsai-Novi, kakor javna bolnišnica z vsemi pravnimi nasledki, sledečimi iz tfga glede plačevanja oskrbovalnih stroškov.
Suplent Durst — premeščen ? Govori Fe. da nameravajo znanega euplenta ca goriški gimnaziji, d.ra Durita, v drugem tečaju
načelnikom mlsdočeskega kluba, na druei t ,	. -	, , »
_	.	& od madjaronskega jarma in brutalnega mi-
s'ram. I emu je sledilo posvetovanje parla-
mentarne komisije konservativnega velepose-stva. Nato s s ;e ta kemi^ja sestala s pred-sždstvom poljskega kluba. Petem je tjledil rarg:vor med načelniki p.ljskega in mlado-^e^kega klub.', d.Čim je rafelnik konH€rv*a-vativnega velepesestva kenferiral z drom.
djarskega ptšivanja!
Nu, gospoda > Slo venci c imateli dovolj? Pozdravljeni!
v Zagrebu ;
tudi mi tako, a gospoda naj vedo, da ta nepr šteta masa ne bo hodila simo do na-mestništva, temuč bo znala hediti nekoliko dalje. Če ima trg oriljč ti nad usodo 1'udske itobrazbe, pa naj jo odloča !«
»Lavoratore« nas je do skrajnosti pre' senetil s svojimi pripombami o ntši msnif,-staciji za Blovenekj šilo. Nam je dobro znano,
da eutstvovanje italijanskih eoc jaliitov ni bilo premestiti v Pulo. nikoli prav v sfcltdu z načelom internacijo-, Profesorski izpit iz nalizma, na katerem sloni program, ki je v | ^e je v soboto napravil na dunajskem podstavo programu in pravici do obstanka I vseučilišču goriški rojak g. Julij Nardm, sedanje socijalne demokracije. Mi jim ne za-	Umrl J® v četrtek, dne 17. t. m. v
merjamo tega, ker ljubezen do lastae krvi je Oernicah posestni Andrej Kosovel v visoki vendar-le ne le lep, ampak tudi oJ narave &tai03ti i let.
zahtevan čut. To ia, kar je zagreš i »I.avora- j SlOTCnsba zma^a. V Gočovi, politični tore« v svojib pripombah o naši manifesta-1 «kraJ	L^art v alov' Goricah, je pn
matematike in
Dogodki na Ogrskem.
Vsa poročila, ki prihajajo iz Budim-peste,
Korberjem. Po zaključku te poijsko-čeeke	potrjajo n^se mneaje, ki smo je izrekli vJera ,
konference, ki se bo jutri nadaljevala, se je	Je namreč grt f Tisza sicer vapel s svojim
s?šel mladeč ški klub v nadaljevanje parla-	naskokom na ohsfcrukeijo v parlamentu, da
mentarične debate, ki naj da ministru dru.	96 Pa utegne sled»j e on sam zrušiti pod iežo
Kandi priliko za cfi ij* lno zbližanje. Dalje	njemu izrecno prijs zni li^ti
meni »Politik«, da ia dieku ija Mlddočehov	priznavajo, da boj med njimi in obstruk^ijo
te ce zakljtči z cd očilnim sklepom glede na	še davao ni iavojevan. Opozicija, ki je bila
daljno taktiko k uba; m*rv€Č je pričakovati,	poražena v parlamentu, pušča na strani vse
da bo klub sklepal od slučaja do slučaja in	diference, ki ločujejo nje dele, in se je zdru-
da bo ad hce zavzemal stališče nasproti	in organizirala. In da ima sposobnosti v
aktuveln'm prtdmetom, ki uridejo v zbornici	za najhujo ag tseijo ;n za skrajno ra»-
v razpravo. In ta okolnost, da ne morejo	burjenje madjarske javnosti, zato je poda a
c .j i, t> sf ga predaleč in je d > »krajnosti I občinskih vol.tvab, dne 19. t. m. prvikrat ogorčilo v slovenskem taboru. Mi hočemo jutri napiB&ti nekoliko cdgovora »Lavoratoru«, ne moremo si pa kaj, da n9 bi konstatirali ia dane?, da ni nob<n tržaški nEcjonalistiČni Je	dru^ raRred'	so bih kan-
Kb« v poročdu o naši mBnftftusiji kazal t>.! dida^e nemškega voii.lnega odbora s iOO do
liko antagonizma, kakor ga je pokazal vLi-
zmagaia slovenska stranka v vs?h treh razredih, vzlic silni agitaciji nemčurer.
Občinske voHt?e t Oradcre V torek
V4M?s>tore c.
Kaj bo z »veliko »lorensko stranko
«87 glasovi, kandid^Sje krščanske ljudske strank* so dobili 280' do 3qG gla^oTr
Sa župana v BcTroiynlci je izvoijeo g.
Oehi glede bodoče taktike delali sklepov,
otežuje kolisor tjliko pogajarja, ki so jih Poljaki zaprič. li s Ceh
Mi sevtda ne moremo kentrolirati v koliko te vesti odgovarjajo re=n:ci in ne mu-
Ž9 dovolj dokazov in jih ped^, gnana cd želje po maščevanju nad Tiszo, morda še več
v bodočih bojih. No, grtf T;sza se sme sme-trat; rmagovalcem.
Boli naB pa, da so tudi ob tej priliki
r,mo sodit:, da li to ti rezgoveri rea doveli tista žalostna hrvatska štiridesetorica pokadi pojasnjen a situacije.	zali, da so pokorni hlapci vsake vlade, da Veekako ;m je simptom&t;čno zi sedanji vedno pomagajo plesti šibo, ki slednjič pada prtložaj žs dej&tvo, da Poljaki in konserva- tudi po hib:ib hrvatskega naroda, in da s te«i t vno plemstvo tako br.žno iščejo stikov z de bolj razburjajo madjarsko javnost proti zastopniki čtškega naroda. Ko so Nemci Hrvatom, besneli proti Taaifeju, proti Tlmnu in proti
Badeniju, kričali so, da oai h( čejo dokazati,	Drobile politicUe Vesti,
da se v AvEtnji brez Nemcev ne more	Železnica iz Dalmacije preko
vladati.	Like. Zadtriki »Narodni List« javlja, da
Nu, zdi se, da s3 tu<ii Čehi poučili, je glasem vesti, ki jih je dobil e Dunaja, gospoda Korterja, da tudi njik ni možno skoraj gotovo, da se prične brzo grad ti že-tako prezirati, kakor §0 mu narekovali nje- leznica preko L ke na Knin. To že eznicc da govi Nemci. Ctško vprašanje je bilo že gro- dovole Madjari, ker jo absolutno zahtevajo bišče raznih miniaterstev n tudi gospoda merodajni vojaški krogi.
Jra. Korberja obhaja men ia črna slutnja, ako	Dogodki v Makedoniji. — V
ne pride tkerj do kakega pobotanja med p^ je v ladnj.h dneh kakih šestdeset čast-njim in zastopniki češkega naroda. Posledica nikov za9edlo brzojavni urad ter eo zahte-te felutnje je mecda tudi to, da ob vprašanju vaii brzojavnim potom iz Carigrada, da ee zagrebškega vseučilišča in vzporednic v Te- jjm iepjača zaostala plača za zadnjih š*si šinil n Opavi ni sledil svoji stari navadi in mesecev. Tudi v Prierenu se pripravljajo ni pal vznak, k) so mu zagromeli Nemci in eBake demonBtracije. — Položaj v nandšaku je marveč v teh d?eh s učjjih ostal trden pefikem in prizrenjakem se je sploh v zadnji tudi pred nemškimi protest'. Naj se že sodi pCB'abšal.
o češki obstrukciji, kakor se hoče, to jedno	Romunska. Opozlcijonalni listi po
dobro je vendar prinesla, da je poučila ^^ da minietcr Dotrmajih 8tvari Bo.il
Nemce in vlado, da n.so vsemožni nasproti	QdiU>pi ^ d09tavljaj0j di je mini8ter
odp« ru češke g 4 naroda. A ta lekcija more ^^ ^^ intrig> ki 8e pletej0 v libe.
biti le na koriai vsemu avstrijskemu	Slo- , .
J	ral ni etrensi.
vao9tvu.	.	.	,
——	Morilec ministra Pleve) a. —
Mi in dogodki na Hrvatskem.	Kezenska razprava proti morilcu bivšega
Iz Zagreba smo prejeli kratko ali precej	ruskega ministra zi notranje stvar,, Pleveja,
odurno sefat ivljeno sporočilo, da smo slabo	« bo vršila pred petrograjtk m sodiščem dne
poučeni, ako menimo, da je na občinskih	decembra t. 1.
volitvah v Zagrebu bila madjaronska klika	Spomenik Friderika II. V
poražena. To sporoč lo so podpisali neki	Waebingtonn so v nedeljo odkrili spomenik
»Slovenci«. Ca bi hoteli njim verjeti, bi	Friderika II., ki ga je Zjedinjen:m državam
morali miBliti, da je v prvem in drugem	daroval nemiki cesor Viljem II. v znak *a-
razredu zmage la madjaronska klika.	hvale za slovesni vsprejem svojega brate,
>SWnecc je sprož.l misel o utmov.tvi ve-! P™fć ^ v P-	Borštnik,
like slovenske stranke i. je v ta namen/ *	Tabor pri Zasrorjo im ?iTki
otvoviil enketo, povaVši rodoljube, naj po^l > v »^'J® pogorelo V M z vsemi gospo-vedo »voje mnenje. Kdor pozna stal ščf, ki darskimi-poslopji, v«^ krm« rn vsi pridelki.
je z^zemamo mi r frelezno do.ledno^tjo i	J«" nad 20 000 Kabor 80 :*OVf>ri>
ozirom- na sedanjo mizerijo v domačem po- aažSala *iobDa	Po&nHei se n^haj^o
litičnen* življenju našega nareda, temu ne v naJve5i	°enar' oz:rcma druS°
treba še ie zatrjati, da nam ie namera >S o-i za pogoreloe prejema županetvo v Z»gorjW,
osžroma v^karijat^kt urad.
Štiri oseb«- zgorele. Na požaru neke; hiše pri Mitterd *fu na Gorjem Šiaj-i-skem so zgorele dse hčeri possstnikovi in dva hlepca.
Morilca* Sesula i u 3Iur5f»e obsojana na T^šala. V torek fcta bila pred mant)ur-posle doji, ko bwdo p^eali avoje nazore, 8iali;«^m pjr«t»«m «od.^em ob-ojena^ na vešala
venčeva 1 eama na sebi le t-iaipatična. — Ali jako nesrečna sa nam zdi misel, da se je vodja- stranke, katere giaeilo-je >Slovenec* prvi cgaail in je s ttm — po našem me-ntnju — prejud c ral vsaj razprav'. To velja sosebno, kolikor se dostaje pristašev laBin« stranke^ Povfem na avno je^ da bodo ti
je
pjd ucisoua izvajanj svojega voditelja, ia iz-; ">or,lec	ž«ne O^ar S.guU- ?n
lasti tendencije istib. Mara.kdo bi bil morda j Alojzij Muiš.c; ki j^ Šeguli pr>mRgai ievrSili-:b€sedo diugače zasukal le na korist stvari, j zločin. S.gula ja v^ priznal. Murš.c je pa ako ne bi bil pred njim govoril njegov j tajil, priznal je pa svojo krivdo po obaodb>.. voditelj	Mor lca sta piosila predsednika, nifj ju pn —
Druge pa, ki eo ž* po 8vO;jem str^nkar- poročr v pomili ščenje. skem stališču, nekako nezaupni do vsake! Prtrotuo sodišč. Včeraj se je višila akc je, došlts po inicijativi »-Slovenca« je pa kezensaLa razprava radi zleč na ubojstva protii to prejudiciranje od ttrani dr. Šusteisiča le 28-lettemu ribiču Jikoliu Prašelj, doma ic oplfišilo.	Barkovelj. Predsedoval ie podpredsednik de-
Jedino primerno bi bilo po našem mnenju želnega eoliš^a vit- de Nadamlenski ;:votanta da je vodja »Slovenčeve* stranke p »pred sta bila sf dna svetovalci Mosche in — slušal druga mnenja in potena še le da bi emondo ; državno pravdoištvo je zastrpal nabil povedal svoje in izvel svoje konklu- mestnik drž. prs vrt. Mioio, a branil i«
tožene* ociv. dr. lE-tvjird S avik. Toženec 1 i:
zije.
Tako je Daše mneoje, ki emo je napisali sine ira et studio. Sedaj pa naj posnamemo kar pša zadnja »imovina« o stvari. Celjski list p se med drugim :
»Oožalujemo, da moramo z ozirom ca vse to v Ljubljani zagovarjano misd mtano-
bil v zaporu.
5 obtcžaiee smo po-neli : Dje 4; julija predpt-ludne a> se iah»jali v žg^njarni Marije Ti ccam v S^rki.vljah š". rje delavci regpicol;f. mfj t« mi eti bila Al-ksantler De-mtrej iu Ivan Nauiti. Pred jgaojurno je pa
vitve velike slovenske atranke omatrati le za	Jakob Prašelj eep.l drva. lLai,jan6ki delavci
veliko neodkr tosrčnost nasproti občinstva,	ho se bili v Jganjarn« sprli ee slovenskimi
nasproti narodu. Kadar bode pri kranjsk h	pvci, ki so bdi v žganj.rai. Italijan De-
politikih obeh slovenskih strank l^ubtzen do	marco je b-1 prišel na prag ž^anjarne ter
slovenskega naroda zavaemala prvo, ljubezen	Zičel piičkati s Prašeljnim. Prašelj ga je bit
do moči in vladanja pa d ugo, prvi podre-	pa vrgel na ila Ur zamthnil nad njim se
jeno mesto, še le tedaj se bode dalo govoriti	Bekiro. Oatali trije Italjani so priskočili ter
0	aedinjenju Slovencev v eno stranko. Mi	razoroži i Prtšjljna, ki je na to pohegail v
1	operno dvoaiti, da sta 'dr. Tavčar in dr.	bl.žnjo društveno krčmo. Italijani so mu &lt-Šusteršič vpak po sv.j h nazor;h rodoljuba in	dili ter po skušali uJr«ti na vrt društven« istotako njuni evesti privrženci, tida dvomiti	krčage. Mej tem je pa P/ašelj vrgel z- vrta moramo, ali pri obojih ni poželjenje p-» moči	na cast> dva kosarca, kakoršne ee labi za in vladanju večje nego patriotizem. Boj za	pivo, ter je zadel Nonnija z enim v roko, z zmago nad političnim nasprotnikom je med	drugim pa v glavo. Nanni je bil pali na tip, obema slovenskima strankama na Kranjskem	zopet vstal, nared.l par korakov ter potem bil baš v zadnjem času tako če« vso mero	zopet pa'. Prišel ja bil ob zavest. Za tam so bresobz ren, da ae moramo čuditi, kako upajo	era bili o^naali v bokila co, kjer j* gotovi krogi trositi tlovenskemu cbčin&tvu	12 ur pozneje.
Na včerajšnji razpravi se je Prašelj priznal materijalno kr vim, a izgovarjal se je, tla ie vrgel kozarec v silobranu in v hudem dueaem razburjenju. Mej tem ko je on ono jutro pri cepljenju drv nasajal kladivo, je prišel iz žganjarne eden Italijanov, mu iztrgal držalo kladiva iz rek, ga z istim udaril po glavi ter mu hotal iztrgati iz rok tudi sekiro. Da se ga iznebi, je on Italijana močno pahnil od eebe, a Italijan je vsled tega sunka padel na tla. Na to si skočili iz žga n arne ostali trije Italijani. Eien teh mu je iztrgal sekiro, a drugi je bil pograbil neko zegvczdo. Videči se v nevarnosti, j a pobegnil v društveno krčmo. Ko je bil na vrtu dru-š:vene krčme je slišal Italijane vpiti na cesti: »Lo vogiiamo ammazzare !« (hočemo ca ubit:). Ves zrmšin in prestrašen, je zgra-b 1 tn kozarec ter ga vrgel na cesto, ne da bi gledal kam ga vrže i a bo li kega zade:. Ne pomni, da bi bil vrgel še drugi koza rec. Za tem je pobegnil pri stranskih vrat.h ter šel v restavracijo Konder. Pozneje šele :e zvedel, da je z enim kozarcem ranil enega Italijanov, a on ga ni videl.
Branitelj dr. Slavik je penevno predla-cal zaslišanje pr č, ki eo prisostvovale veencu j»rizoiu, in eicer : Ju&ta Marteiance, ki je z neke strehe videl ves prizor ; Andreja Starca, ki je bil iztrgal Italijanu iz rok Prašeljnovo sekiro ; Marije Taccsni, lastnice žganjarne, v katerej je bil začel prepir mej slovenskimi in italijanskimi delavc , in slednjič Ivana Ru&tia, ki ee je nahajal tem blizo in videl ves prizor. Te priče bi imele potrditi, da je Piašelj vrgel na tla enega Italijanov, ker mu je oni hotel v«ti orodje: da s» ostali trije Italijani iztrgali Prašeljnu iz rek eekiro ; da so tekli za Prašeljnom, ko je isti bežal v društveno krčmo in da eo skušali podreti vrata, ki vodijo na vrt omenjene krčme ter da bo pri tem grozili Prašeljnu ee smrtjr. Nanui da ni bil takoj ranjen na Čelo, amj a? vrh glave. Opotekajoči ee, da se je oddaljil in potem da je padel na neke c stanke siar h bark, ki j a so bili polni želljev. Še le potem d t je začel krvaveti Prče bi potrdile tudi, <ia se ie Nanni ža prej opotekal, kar bi dekt zova o, da je bil vinjen.
Zss'opni^ državafga pravdnišLva si je protivil temu predhgu. Sodni dvor pa ni «matrfcl »afel šacje teh prič neobhodno potrebnim ter si e pridriai pravo, da even tuelno pozneje sprejme branit ljev predleg.
Bili sj ztBl;šani kakor priče Rihard Konder, Fran Korel, Aleksander D-marco, M hael Matijaš e Matej Pipan, Karolica Ko cijatč.č in Terezija S are. — Aleksander Demarco, italijanski deiavec, ki je b;l ODega dne v družbi pokejneg* Nanni;a, je povedal v^e skora tak« , kakor druge priče. Ls glede prepira, ki ga je b i začel on r Prašeljnom pred zganjamo in \r. ktterega se je razvil ves dogodek, le glede tega prepira ni ve iel n <*tsar ! No, izg ovarjal se jf, da je bil on močno pijan, doČ.m da je bil Nanni le neko-l.ko vinjen.
Za tem je h lo prečitan h več listin, irej emi tudi informacija o t<.žat.cu Pra-8-1 Lil, ki pa ni bil še nebenkrst kaznovan. Tu li pol c jske inforncacje o njem bo bile d u re.
Ob 1. uri popoludoe je bila razprava prtk nieca do 4. ure.
\ nsdaljevaniu razprave je b< d šče »ti vilo porotnikom 2 vprašanji : eno da j« li Praše'j kriv zločina ubojstva, a drugo, da ie li kriv p-fgTešiii dajanj proti vernotti življenj«.
Na ti fta imeli t esedo najprej zastopnik <i žavnega pravdniet a, — ki je na vse mi žne n»č n« »Lk-ijoval, rta je Prsšelj zikriv.l zloč n ur»<t'tt/a t r je dosledno tjinu dokazovanju z-A\tsval < «1 porota kov, naj pr.trde I. vprašanju — in branitsij dr. Slavik, ki je t>ri-ljaLiio pobijal vsa dokaz ivan a svojega nasprotnika tar dokazoval — in tudi dokacal —, da je bil Prtšelj napaden in da je t rej razumljivo, da se je brani).
Da so b?'a njegova dokazovanji tebtaa, je na bjlji duKaz dejet /o, da so porotoisi zenikali I. vjrršdojn (ubojstvo) z 9 preti o glasovi ia pr t Mili II. vprašanju (dejanja proti varno tt ž vJjenja) enoglasno.
Na podlagi t ga pravoreka je bd Jakob Prašelj oprt>šČ€n obtožbe zločina ub j-t?a, a obsojen radi pregredka dejanj proti varnott' ž višnja na (J mest cev težke ječe poostrene jedni>n postom na mesec.
Samomor. 26- etni stavb nski mojster Hugon Peraldo, stanujoči na istrakej cist', m. e včeraj v jutro ob 8. uri izstrelil v glavo krcgljo iz revolverja. Pozvali eo k njenu
zdravnika se zdravniške poetaje a temu ni preostajalo drugo, nego konstatirati smrt nesrečneža. Vzrok samomora da je iskati v nekej neozdravljivej bolezni. Truplo samomorilca je bilo preneseno v mrtvašnico pri sv. Justu.
Iz »Škrata«:
Dobro je tolmačil. Veroučitelj (v šjli) : »Tinče, razloži mi nauk : v potu svojega obraza boš jedel kruh.«
TinČe: »Besede: v potu svojega obraza jesti kruh, pomenjajo, da mora človek tako dolgo iesti, dokler ga ne oblije po licu pot.«
Razne vesti.
Eksplozija plina. I' Odese poročajo, da je v Jalti (na Krimu) v »Hotelu Petrograd« eksplodiral gazometer, vsled česar je bilo poškodovano poilopje tar nevarno ranjenih
28 ojeb.
Narednik ustrelil poročnika. V Tešicu je narednik Schwab v pisarni v pijanosti ustrelil poročnika Fraaa Grussa in potem še samega sebe. Poročnik je bil v 23. letu.
Japonski delavci izključeni iz Amerike. Reuterjev biro poroča iz St. Francisca, da je ameriška zveza delavcev s glasno vsprejela resolucijo, da ee Japonce izključi iz Severnih zveznih držav in nj m pripadajočih otokov. (Ta resolucija je karakteristična. Amerikanci imajo zelo radi Japonce, ali le ne v — Ameriki !)
Praga je leta 1(J04. štela 5499 hiš. Od teh i h je b lo pritličnih 653, t nonadstropnih 1045, dvonadst^pn h 1483, trinadstropnih 1653, štirinadstropnih 659, "ot-^dst^opnih 6. Pražka predmestja so štela 3862 h š. Stanovanj je bilo v Pragi 53.701.
Zlata v Zjed njenih državah se je prido bilo lata 1903. za 73 in pel mil. dolarjev, arebta pa r.a 21' 322.000 dolarjev. Prva država za zlato je Ci ljrado, ki je dobila za več nego 22 in pol mljoniv dolarjev zlata in za nad 7 milijonov rbdarjav trabra.
Za Spomenik, ki ga postavijo bivšemu predsedniku Z din en.h Hriav, Mac KinUvj, je doaera nabranih v \\cahicgtonu 600 tisoč doliriev.
Najmlaji Člen aDgl ž tega parlamenta ima, kat-or p;*e;o iz Londone, še le 21 let. Isti se je dosedaj itkazal edino le z nekatera mi manjimi knjiže vnimi po« k u*
Književnost in umetnost.
Broj 91 »Tršćanskog Llo.vda«, iista ra narodno gospodarstvo, /Jaz <?iy. svane subote u Trstu, donoei dre 19. t. mj. sljedeći bogati i zan mivi sadržaj :
Mornarica: Rane i m* lera;. — Ne's oliko zgodnih r ječi u korist Š benik*. — Trgovina: Trgov, obitni muzej u Zigrebu. — Sto povlači Dalanac'ja iz Italije? — »Napredak«, hrvata-o diuštvo za namještanje djece u za-nitd i tfgniou. — Trgovački položaj na Kret. — Obrtno industrijska izložba. — Kusko-srbski trgovački odnošaji. — Čitaj !
—	Industrija: Riža v pivovarstvu. — Imenik induetri alnih tvrdaka u Z-grebu. — promet; Zejeznica Krapina — zemaljska medja. — Novi talijanski vodeni put. — Ribarstvo: N«retvanska ribar^k t zadruga u Opuzenu. — Lutrijska vučenja: Lutrijska vučenja u Austriji. — Radničke vijesti: Kretanje radnika. — Iseljiva nje: Opomena iseljenicima. — U Ameriku.
—	I« Am-rike. — Trgovačka zapis-aica. — Književnost. — Dopisnica uredništva. — Burzovne vijesti.
»Titć n^ki Llovic, prepoiuča se sam po sebi. On don»si članke u svim strukama narodnog gf s^odaretva. S toga nijedan otmjen'ji trgovac, lidastrijali c, obrtnik, posjednik, po* morao, ne bi smjeo biti bez njega. I svratišta, kavane, gcštioce, čitaonice, obć ne, štedionice, banke, obrtne i vjereujske zadruge, jednom r tč f svi bi morali držati »Trfćmski L.oyl«, kojemu je zadača, da ora i radi na onom polju n&še budućaosti; našeg d. broataoj«, koje ]e itdino Hr^datvo našeg uekrsnič^. A to je polj*: narodno g>spodarstvr.
Pred.lbta na >Trč<5anski L1« vJ« iznosi na g .dinu K 12, a na pol godina K 7 u ci«4oj monarkiji auatto ugarskoj. I<van Auvtro Ugarske, srdje godi bilo, god š ija pr. djltt« icno.-i 20 franaka u z'atu. N jvci i pisma šalju se vlastn ku i glavnom uredniku »Tr/ćinskog Loyia«, g. F r. K u čin i d u. Trst, Via Fabio Severo, br. P. 104, T. 246 (vlastita ki 6.).
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna.
POKT ARTUR.
TOKIO 23. Armada izpred Port Ar-tarja poroča, da je včeraj opoludne pričelo goreti poslopje pri arzenalu valed obstreljava-nja z japonskih ladij. Iz Jokohame je dospelo danes pet podmorskih čolnov.
Parlamentarne vesti.
BUDIMPEŠTA 23. Grof Viknr Sze-chenyi je izstopil iz liberalne ttranke. Grof Julij Andras*y je izdal na svoje volilce pismo, v katerem opravičuje hvoj izstop iz liberalne ttranke t ?r izjavlja, da se ne pridruži opozicijonalnim strankam.
Strajk premogarjev.
DUNAJ 23. Djsedaj štrajka nad 1000 premog: rje v. Mir ee do sedaj ni kalil. Kakih 250 vez, ki so prišii v zalego po premog, je moralo oditi praznih.
Avstro ogrski poslanik v Berolinn.
BEROLIN 23. »Rsichsanzeiger« poroča : ('»aar Viljem je včeraj v Ckarlctt3nburgu vsprejel avstro ogrskega poslanika Szo>veny-Maricha, ki je izročil lastnoročno pismo av-str jakega cesarja.
Veliki knez Ciril.
PALERMO 23. Veliki knez C ril je dospel d&nfs semkaj.
Borzna poročila dne 2:1 novembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.06— 19.09—, angležke lir« K — do —.—, London kratek termin K 239 40 239.75 Francija K 95.10—95.35, Italija K 95.10—95.35 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija E
117.50—117.75, nemški bankovci K--—.—
avstrijska ednotna renta K 99.90 — 100.15, ograk* kronska renta K 98.— S8.30, ltaliianaka reat*
102.'/4 10S.'/4 kreditne akcije K 673.--675 —
državne železaice H 6-iK 50 — *'48 50 Lomb«rr 86.— 88.—, Llojdov^ akciie .v 7^0 — — 730 —
Srečke: Tisa K 324.--i*2:v—, Kredit K 47i -
do 488 -, Bodenkredit 1880 K 305.- 315.— denkredit 1889 K 298.— 30d —. iurSae K 132 50 do 134 f0 Srbske —.— do--
Dunajska borza ob	2. uri pop.
včeraj	danei
Državni dolg v papirju	100.d0	—.—
„ srebru	1 lO.bO . —.-
Avstrijska renta v zlatu	liO.—	—.—
„ n kronali 4"/0	100.15	-.—
Avst. investicijska renta 3 Vi°/o	91.3 S	— .—
Ogrska renUi v zlatu 4%	118-95	— .—
„ „ kronah 4°/°	08.1 f>	—.-
„3 V,	8d.90	-.-
Akcije nacijonalne banke	1628.—	—.—
Kreditne akcije	«>74.50	—.—
London, 10 Lstr.	239.42»/, - .—
100 državnih mark	117.60	—.—
20 mark	23.51	— .—
20 frankov	19.08	- .—
10 i tal. lir	95.20	-
Cesarski cekini	11.32	—.—
Parfžka tn londonska norza Pariz. (Sklep.) — francozlca renta 98 9,1 % italijanska ranta 104.62 _ Španski ex»rienr &0 50, atcije otomanake banke 597.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železn e —.— Lombardi —— unificirana tnrSka renia 88 52 meniioe na London 251 56. avstrijska zlata ren mi 25 ogrska 4°/0 zlat« renta 102.15 Lfinderbar' 495.— turške srečke 131 parižka oanEa 12.80, iraiiiansk^ m^ridijonalnn akcije 753.—, akcije Rio Tinto 15.45. Trdna
uuudun. (Skler' Konsolidiran dolp 881/* Lombardi 3'/, srebro 267/a, Španka renta 883/4 it> liianska renut 104—, tržni diskont, 3— menjictr n
Dunaju —.— dohodki banke--izplačila ban*
— .— Mirna.
Tržna poročila 2J. novemora. Budimpešta Plenica ta april 10.12 do 10 13; rž za april 7.94 do 7 9.5; oves z* fpril 7.L2 do 7.13; koruza za maj 7.52 do 7.53.
Pšenica : ponudbe srednje ; povpr«*ev»n t omejeno, ugodneje. — Prodaja i 5.0 JO met. stotov., vzdržano. Druga žita vziržano. Vreme : dež.
H a vre. (Sklepa Kav« t-Jans»» guud sv-rage a> *ek. mesec po 50 kg 44 75 frk, za marce 44.25. Mirno.
H am b n r g. (Sklep poyO T^sva Santos go< average za det 36 3/t za marec 371/31 za maj 33—, za september 39—> vzdržano. Kav« Ki o n y»dn> Loco 38—40, navadna reeina 41—4Ž, navadn»	,
43—45.
Himhorg. (Sklep) 81adkor za nov. s — tt dec. 28.20, za jan. 28.30 za fe^ruvar 28-50 rt marec 2*.4o, za ap.il 2d.60. Stalno. — Vreme, nefctan*. vitLo
New-York. (Otvorjenje,) Kava Rit. <■»- * dobave, vzdržano, 5 stotink 2visinja, nesp'emenjeno.
Sladkor tuzemski. Centrifuga v pu» piu^i K 66.50 do 68.00, za september K — do —
marec-avg. 66.50 do 68.—. Ooncasaž ia MeL'spil > promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— . • —, marec-avg. 68.30 do 69.30.
London. Sladkor iz repe surov I4l/1(1 8b. Java 14.6 Sh. Trdno.
Pariz. Rž za tekoči meseo 16.25, ia rž december 16.40, za jauuvar-april 17.—, za m. rec-junij 17.25 (mirno.) — Pšenica za tekoči m;-sec 23.70 za december 23.93, za jaauvar-april 24.65 za marec-junij 25.50 (trdno). — Moka za ce koči mesec 31.55 za dec. 31.65, za januvar-april 32.35, za marec-junij 3ž.8:> (trdn>). — ltepično olje za tekoči mesec 44 75, za december 45.—, za januvar-april 45.23 za maj-avgust 45 2>, (mirno.) žipirit za tekoči meiec 49.—, za dec. 47.7.^ za januvar - april 47*25 za maj-avgust 46 50 fnapato;. Sladkor surov 88uuao nov36l/a—37—(stalno) bei za tekoči mesec 41', za dec. 413/„ za jan. -april 42,;4 za marec-junij 4 2(napeto) rafiniran —721/, Vreme: mraz.
Trgovinii se zaklanimi prašiči.
Včeraj je bilo pripeljanih na tukajšnji trg 79 zaklanih prašičev. Kupčija je bila zelo slaba in je csralo skoraj \s-3 blago nepro;lano. Cena I. vrsti K 102. It. vrsti £ 80—90
Sokolski \ečer ! »Tržaški Sjkoi« je načel nedavno temu zjpefc izvrševati svojo vzgojevaiao nalogo pnd lepimi auspicijami. Ako ccu je glavna nalogi v^gojevati telD, ne sme pa pozaoiti na dub. Z ito je društveni odbor slilen 1 od čisa do čaea prirejevati tudi sokolske večere kakor jih je »Sjkol« ž s prirejeval v prejšnjih ča=»ih z jako lepim vepahora. Tak prvi aokohki vsčer bo v soboto, doe 26. t. m., v društveni telovadnic1. Vab'jeni so bratje Sjkoli, da sa mnogoštevilno odeovejo vabilu, kakor se va-hijo in so dohrodošli vsi prijatelji »Sak'da«. Začetek ob 8. in pol uri zvečer. — C*»ni so ustipnine prosti, a nečleni plačajo iSO stoti o k.
Crvrst«n ok.ua kava doaažvta a pnm»4»njem
Uydro«e žitne kave
POSKUSITE1	Vzore. dr«(o»o'ino.
Polinj 5 «g. 004i[|k4 & K 50 h lijnco.
; k . _ . _ _ :.DOMACI PRIJATELJ"
k J ff^	*..rr< Kl|MniiC«B i.lloflj DO*jt*n>
{	- j^j Z^ercO* teCarea /i/ne iait VrefaM/J.
Tečaj za bolne na glasu
(jeclanje)
otvori danes v „Hotelu Balkan"
Mad. A. Nagel.
Prijavo sprejema nstmeno ali pismeno vsak dan.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št, 52 A - —
(v lastni hiSi.^
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopja1?
Oana, d® «e nI bati
8prejernajo se vsakovrstna	i
pa posebnih načrtih.
Nad 40-leten vspeh.
Najstarejša medicinalna specijaliteta naše . pokrajine.
PASTI6LIE PRENDIITI
(od ogolunjene sladke Skorje)
Iznajditelj in izdajatelj P. PKEND1NI
v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na
prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene sfe zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobčs čist i» svež glas.
NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini".
V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi.
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s stroj evnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ČERNIGOJ
Tla tei Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - til cerlre S?. Petra t M Mareazi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje ae solidno, trpežno in lično, in aicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena.	Hlbum pohištva pošlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
■pmP
i. t
Za Jk O ik H I En il
Ćevljamica w
Iv. Iskan
TEST ni. 7 (p. Ijnit.mil)
'v-rfuje točno in elepan. v«»kovrstna obuvala ra t-n«pe, po^pode in otmke. Specijaliteta: obuvalo zr • »♦•tektne note : obuvalo p'-* ko pitah za«!, modela.
V novi prodajalnici jestvin in kolonija! MU ftltttf] v ulici Ciulia &t. 76
j«* idoliiti v-iakoTT^tue j«**tviue k.tkor : kavo, rit, totenine 1 uaprlj^k«-1, »liulkor, turSrnn in belo aoko, naravno nudi, sveče, milo, ,it*lilno olje prve vr*t«' p«> 36 noTČ.
— Ilhiiro vodno sveže.—
cooooocoocoooco Svoji k svojim !
Podpirani priporom svrjo •zalogo oglja. drva. premoga in ilrugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muha,
ul.CavsLa tubod ulica Ca ▼azzeni s t. 3).
300000000000000
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše
♦ voščene sveče *
Cenit brezplačno m franlro.
Podpisani priporoča svojo
* NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO
pri Sv. Jakobu
strsta ilira 12 (iravei si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na doni Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Pestreiba tečna.
Benedikt S11 lta n
Toni UnssB
Trst s ikar-dekorater.
Sprt-jt-iua delu na JiHi. I H- -ki>ra«-ije tM>l> * papirjem. Slikanj*- miu in uapiMiv v v xeh clouih iu na vse način«*. Ponarejen le-« in marmor. Kar-vanje |«>lii*tva. podov ii«L V«e po rmeruih iruah,	in
hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo itev. 19.
KarloSchonbcrgcr Prva tri trata
^ TR8T
ul. S. Caterina j j, II
civilna krojačnica
Naročbein plačila po dogovoru
vsaka obleka k Mom24nr.
_ na električno moč — Gualtiero Cozzio
Parno S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne ('hi. zza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje.
Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd.
Josip Talamhi
TRST - sl.će'la P eta 13 (dvorišče)
/a 'oira i>tr kejra i u <Ial-ni.ttMi-k«r:i vin*. m:ir-->ale.\«*rmutn in naj lin.
refosku v boliljkali. Dostavljanje na doni
MIHOIM I.MCA Henrik Boaetta
CarratJori 18 (T0I81G3UP2)
u
Sjieriialiteta navadnih in me-oieinalii'h ilroji. harv, pokorni, lakov, ♦»'•etk. ćupićev, navaii-ricna in |Ktrfutunela mila, petroleja, i[>irita (žeste) za r»->i. — Barvilo za čiWenje
-=_ vina. ----- -
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
Nova prcdajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via del Rivu 2fi Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravlja ure na jamstvo.
Frodajalcica jestvin in fcolonijal
napoljskih intuzeirskihss se testenin, olja. kisa. mila
Ivan Počkaj
TRST nI. Pet ronio 2
vogal uli«-e ."-ettefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izuero.
PEKARNA
JUojzij Gul
TEST - nI. naserma 17 - TRST
iut*pn»ii tr_-oriii<ki kavarni)
priporoča v vsakem času svez kruh. sladcice itd. itd.
Sprejemanje domačeg-a kruta v pecivo.
Prodaja moKo prvin mlinov.
Pošiljanje na dom.
Fran Macorig
trgovina z jestvinami
ul. Barrieravecchia38
Zaloga sladkorja, kave, riža. raznega žita, moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenino, surovo in kuhano maslo.
Spominjajte sc Družbe 0000000300000000&@000080
o
sv. Cirila o o
in JMo3a
v Ljubljani in za g
C O
Istro.
O b b o b b
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCD
„RES1NOL".
je prav: in edini pripomoček proti razširjanju
===== f9s ti š š c e"	-
čegar iznajditeij je	Godpig
Najboljše obuvalo po najugodnejših cenah se vdobiva
samo v čevljarnici
corso 12 Julij-a Stomanelti, 7rst «
Velika izbera galoš za gospode in gospe.
j^farodnl kolek je vdobiti pri upravi
Gnerino JKarcon i TlCljSn BalVStOrB
ulica Tivarnella 5tv. :J
Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki j* vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
Pošiljanja na dom.
Telefon štev. 1664. —
ornam. kamnoseški mojster
DELAVNICA
spominskih kamnov —
_marmorza pohištvo
Tr»t nI. Farneto 37
„£5inost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Nova hiša
za gostilno s 3 sobami, 1 dvorano, kuhinjo in kletjo je na prodaj pri Sv. Ivanu štev. 1031.
(Zraven norega kolodvora!
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je otvori 1
i v ul. Scalinata št. 4 (vogal ul. Giuseppe Caprin ex £r! a j
IPRODAJAlNICO z mrtvaškimi predmeti, vencev, cvetlic itd.
* v velikej izberi ANGELJ BUSETTI.
„Europa"
99
Franklin"
sta najboljša amerikanska pisalna stroja ter staneta jo" 0 manje nego drugi.
Edini zasiop in zaloga
grafični zavod
IVAN BATTARA - Trst
ul. sv. Antoni — sv. Nikolaja 33
PoiMožeialni stroji ,Ciclostyle:, teografi ter pripadki
pecati, klišeji, napisi za na vrata itd.
fondo coroneo.
Amerikansko gledališče. proizvaja n. w. Kobeikov.
vsak dan ob S. uri zvečer
predstava s pikantnimi podobami samo za gospode.
Mej d ruti mi i: čistile* čevljev, vodomet sprava, na ženit vanjske m potovanju, vrli soprog-, prepiranje
v pralnici itd.	Vodstvo si pridrštije pravico spremeniti vspored
Družinske pieistave vsak dan ob 7. uri zvečer.	Od nedelje naprej :
N. Kobeikov in amerikanski kinematograf.
JUST STRAHSIAK
-	Piazzu Nuova št. i (ex Gadola) =
Novaprodajalnica platnine in bombaževine Fuštanj, novost, v najbogatejši izberi
Odeja imbotirana od gold. 3— više; najfinejšega zatena od gold. 6 50. j Kos bele močne kotenine. dvojne širjave za 6 rjuh gold. 7-50.
v;

Otvorilo se je velikansko skladišče^
S^ ALL'UNIVERSO ^	|
- Trg Carlo Goldoni 1. --£
Bogat izbor raznovrstnih površnih sukenj (paletot, nlster) in
obleke za možke, (lecke In otroke.	(T
Veliki dohodi blaga iz tu m inozemsinii tovarn. — Naročile po meri lritro in točno.	&
Govori se slovenski. Najugodnejše cene	^
oooooooooo ooooooo S00000000000300 ooocoooooooooc o xooooocc3oocccoo
O	C
P l/^lilrancLi nrihranol ca TaHnhi ol/n ca nnnfohlio
Velikanski prihranek se zadobi, ako se uporablja
novi aparat „L'APE", ki vzdržuje plinove mrežice. Q
je aparat, ki ne bi sine J manjkati v ni k a k i rodbini, B uradu, društfah, prodajalnicah ter javnih krajih; 8 jamči vsakomur velikanski prihranek na steklih in g Prijavljen vežicah;	stane le 20 novč.	g
vdobiva se glavni zalogi ul. Ginlia št. -mm B coco3"ooooooooooo -oooocooocooooo cococooocoooco -oocooo^coaooooooa
LAPE
patent.
I»l
OGLAS.
I 'dano ]»nlpisani si <viistiin javljati cenjenemu občinstvu, tla sem ustanovil	W 1. novembrom t. 1.
novo tržaško pogrebno podjetje „pietas"
v Ulici Vincenzo Bellini Št. 13 (zraven cerkve sv. Antona nove-a).
To moje po<ljetje je bogato preskrbljeno /. vozovi, tako da zamorem zndostiti vsem zahtevam, i >1» jed»iem naznanjam, <U sem nastavil kakor voditelja Alojzija Montanclli. ki je dobro znan v celem mestu, ktr je /.<- služil nad 30 let j»ri vseh drugih podjetjih ter s*- odlikoval z zvestim službovanjem in točnostjo v svojem poklicu.
Za udobnost cenj. občinstva se nahaja sprejemanje naročb tudi v ulici Torrente 30 (Ponte della Fabbra) v prodajalnici z mrtvaškimi predmeti ..Concordia4'.
Nadeja je se podpore cenjenega občinstva beležim
Jvan Caurencfch.
8anque }(ypothecaire et Se prets franco-^inglaise
PAR1S - 20-22, RUE RICHER. - PARtS
dovoljuje hitro in kulantno :
AMORTIZACIJSKA POSOJILA
po 37s 4-°/a na prve in druge stavke do 7t dela cenilne vrednosti za dobo od 15 do 75 let.
OSEBNA POSOJILA
po 47i in 5% duhovnikom, oficirjem, državnim in zasebnim uradnikom. trgovcem in industrijalcem s poroki ali brez porokov za dobo od 1. do 15 let.
Konverzija bančnih dolgov financiranje in spremenjava
podjetij v delniške družbe.
Dopisuje: francosko, angleško, nemško, italijansko,
rusko in špansko.
"" Pojasnila brezplačna! • • - - ""
„LJUBLJAJNSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
v« .	« «.	•	f	• " t • 1__mA__t W	^ M	— Ct_11 -A_
Podružnica, v Celovcu. Kupuje in prodaja
Vit TTTfee rent. cuu-miii pisem, prijornev. kom^suloli
obligacij, aiečk, (tolste, raioi, botucv tm drvi« P/ »ti« iin;» i > »» ^ i b b
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
žtmtnjfffi in Mkom^c^)«
iitrcbsae viiKisoK.aB papirje i» ico^cui«- £ap»i<3
kapoiM.
Daj« predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurznt
■	tZftUDl	-
Vinkuiui« in dlvtnKuluj« vojaške ierutnznske kavcije.
11 tm ir*,mmn aulo	-Bor^nm mmtočUm.
Podružnica v Spije tu
Denarne vloge vsprejema
y teJroćem rf.ćunn ali na vioine knjižice proti ugodnim obratim. Vloženi danar obrestuje od dne vloge d ■ ■ -	dne vzUige. — : —	=
Promet • čeki in nakaanioami.