TRST, sobota 19. januarja 1957 Leto XIII. . Št. 17 (3552) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini ?™STVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 53-101 IN 9*-«3* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 98 — Tei. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10,^mesečno 210 dl . Vitin ~ Podruž- GORICA: Ul. S. PeUico I-IL. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ln od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna *atoz°a su ve j . v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 li>r - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60. KB -1 - Z - 375 - izdata Založništvo tržaškega tiska u.zuz.- Obisk britanskega zunanjega ministra v Rimu zaključen Ali seje Selwynu Lloydu posrečilo pridobiti Martina za svojo politiko? Martinov govor o evropskem skupnem tržišču - Debata o agrarnih pogodbah bo dolgotrajna - Izjava Fabrizia Onofrija (Od našega dopisnika) oh^Vo^1 ***■ — se ie danes Ma-c' ur’ končal razgovor med Martmom in Selwynom Lloy- rioiJ, ^e. ,Predstavnik britanske ril !aC1i5 i7-Javil. da so govo-ier,;,? Vs.em 0 nevarnem šir-v , s,ovietskega prodiranja stvtk , . države in pa o sred-kako se temu upreti. £» * potrdila željo d. da se na Srednjem vzpostavi normalno m ravnotežje in da se vzhodu stanje n stlači t' -“'iivtcijc m ud ac da „ kr'za hitro resi. Seve- p: “t11 tem govorili tudi o f-Senhowerjevi doktrini. Lloyd nu tudi izrekel pri-mevi6- za zadržanje in razu-hi ga je v zadnjih v] , lk Pokazala italijanska Vorib Jnatisk' p°novno so go-tudi o ustanovitvi cone kor prost° izmenjavo; vseka-V r,^,a ta načrt predložen dani,at^.cen Potres na zase-(,tn Ot.EC, ki bo v februarju. ohiskWvnpLI°yd je s tem svoi Hi,.-., vttimu pravzaprav za- 4..1 . : pred odhodom bo imel se tiskovno konferenco. no anes Je hilo izdano urad- P°r°ciio, ki pravi, da sta za ♦ a ,Proučevala sredstva ,...tesnejšo koordinacijo zu- nl. 3\,P.°littke vlad. ki so čla- n ?. NATO in evropske skup- Dret ^ zaskrbljenostjo sta Ev ?a^a položaj v vzhodni k/??' s posebnim ozirom na j, zarsko ’n na herojsko bor- dr. ?,3enega naroda za svobo-stai ®°t°vila sta tudi, da pola vse hujša nevarnost ko-in nizma na Srednjem vzhodu pmnala sta nujnost, da se le treba postaviti po robu. j , c'tno je, da je v teh bese-;n .mnogo puhle propagande lo stvarnega. Zlasti bi bistra ’ »e b’ zunanja mini- Vzh a16 uS°tovila za Srednji širi d,rugega kot nevarno vid i ^ homunizma in ne bi skn k da gre tam za gigant-ki m, proti kolonializmu, tu bori za vsako ped. *ud' ne kaže, da bi la nh * • ka^ Pr'da upošteva-,°i strnjenega afro-azij-n ?a hloka, ki skupno brani ste mnalno osvoboditev ljud-lo tei zvezi je seveda ze- ^ malo umestno vmešavati madžarsko. i«^0,rt>dil° nadalje pravi, da želi ?tV. zag°tovil Martinu, da t; - el'ka _ Britanija navezami r ,;esneiše stike z država-Ve^t ? Evrope ter ga ob- Vlad ° Pr°Sramu britanske ja 5a ustanovitev področ-Vezav izmenjave v po- trš;;-1 s skupnim evropskim de^o Ce aa ti načrti izve-njm ,s Pogumom in miciativ-žilu ?.m> ie rečeno v poro-ten ’ nudijc možnost za znati za V°t evropske trgovine in a. »krepitev gospodarske *.',čne strukture Evrope, lobemf i? nadalie pravi, da mzdvau a tVeno vprašanje ne Več o Ang’'ie in Italije, tem. lost a,sPr?tno obstaja istovet-ProblfnvJjH 0 vseh'važnejših eh"h, ki ju zadevajo. sta ki navaja, o čem Sovorila " Lloyd in Martino skleDov xne »menja nikakih ieno a’ ePrav s tem ni re- razenv ■ ne ki bilo med temi klo tudi kaj sklenjeno. nišega -Se ,ko še kaj natanč- skovmi ? edel° na jutrišnji ti-di ni »nterenci, kar pa tu-Vtis ,Veiietno. Ostaja torej dov’ ti kakih posebnih sa- Seved 'ov °hisk ni rodil, česar a( Va n' mogoče reči ni-da bo ’ kajti jasno je, časa 0ital° vsai se nekaj itaiijiclkrit°. kako daleč se je izogniti se škodi, ki bi jo lahko utrpelo gospodarstvo posameznih držav. V zvezi s kmečkim vprašanjem je minister dejal, da bo evropsko skupno tržišče naštopilo proti monopolom, ki bi škodovali prosti konkurenci. Pogodba določa, je dejal, ustanovitev fonda milijarde dolar/>v, _ ki naj okrepi zaostala področja, in pa drugega fonda, Tei naj pripomore k poklicni prekvalifikaciji delavcev. Italija, je dejal Martino, ne bi prav nič nasprotovala, če bi imela skupščina, ki bo nastala po pogodbi, značaj pravega naddržav-nega parlamenta in bi bila pozneje izvoljena s splošnimi volitvami. Toda ta teza za sedaj še ni naletela na naklonjenost drugih članov evropske skupnosti. Za ministrom Martinom je spet govoril La Malfa, ki je izrekel še nekaj pripomb, potem pa se je nadaljevala debata o agrarnih pogodbah. Ta debata se bio nadaljevala v torek in bo trajala še dolgo časa, kajti število vpisanih za to debato je do zaključka vpisa naraslo na kakih sto. Ce bodo vsi vpisani govorili, tedaj bo zbornica v tej debati poslušala največ demokristjanov, komunistov in socialistov; nato slede monarhisti in' misini. Danes sta govorila v tej debati demokristjan Truzzi in socialist Minasi. Prvi je polemiziral z opozicijo in seveda zagovarjal vladni načrt, drugi pa je govoril med drugim o razočaranju, ki ga zakonski načrt predstavlja za kmečke množice. Čeprav so v načrtu neki napredni elementi, pa jih uničuje izključitev tega, kar so si kmečke množice najbolj želele, »stalnih upravičenih razlogov«. Opisal je nič kaj miren položaj kmetov, ki se boje, da jih prej ali slej pošljejo s kmetij, & jih obdelujejo. Zaradi tega je zahteval radikalno agrarno reformo, ki naj omeji premoč privatne lastnine. Jutri in pojutrišnjem bo zasedalo vodstvo republikanske stranke, ki bo razpravljalo tudi o vprašanju imenovanja ministra za državne udeležbe. La Malfa sam ne kaže posebnega navdušenja za vstop v vlado, ki so ji mogoče tedni šteti. Zelo pa se mudi z imenovanjem novega ministra tajništvu Krščanske demokracije, ki stoji trdno pri kandidaturi Tognija. Pri tem računa tajništvo na to, da bi izpopolnitev vlade dovedla tudi do krize, kot se je zgodilo pri Pellovi vladi. Fanfani se sklicuje na rok za imenovanje ministra, ki je omenjen po-objavi v Uradnem listu. Segni pa se skuša menda izogniti hitri odločitvi s tem, da bi začasno prevzel to ministrstvo kar sam ali pa Zoli. Odločitev pa bo padla po zasedanju republikanskega vodstva, ko se bo videlo, ali PRI še podpira vlado ali ne. V zvezi s kongresom pSI in socialistično združitvijo je čanes Saragat dejal, da konč- no niti ni potrebno, da Nen-ni prekine vsak stik s Togliattijem in s KIPI. Bistveno je, da sprejme evropsko skupnost in zahodno solidarnost, pa čeprav z vsemi priporočili, ki se mu zde potrebna. Od PSI ni na to Saragatovo izjavo nihče odgovoril, pač pa je reagiral Pajetta, ki je dejal, da se podpredsednik vlade izogiba velikim problemom notranje politike ter u-haja na zunanjo politiko. »To še enkrat dokazuje, je rekel Pajetta, da je Saragatu več atlantska politika kot pa koristi italijanskih delavcev ter perspektiva socialistične preobrazbe naše dežele.« Delegacija komunističnih poslancev. v kateri so bili Pajetta, Cavallari, Gullo in Gianquinto, je šla danes k predsedniku parlamenta Leo-neju ter se zavzela, da se v komisiji pospeši diskusija o zakonu za ustanovitev dežel. Komunistični poslanci so trdili, da se vodi v komisiji obstrukaija proti odobritvi tega zakona. Ce se bo ta obstrukcija nadaljevala, bodo v parlamentu zahtevali, ča ve komisiji predpiše rok po pravilniku za odobritev poročila. Leone je dejal, da se bo za stvar pozanimal pri predsedniku komisije notranjih zadev Marazzi. Zakonu se namreč protivijo liberalci, medtem ko so mu naklonjeni republikanci in socialdemokrati ter v znatnem številu tudi demokristjani. Danes je Fabrizio Onofri dal izjavo v zvezi z nedavnimi polemikami in pa z napadom Pajette. «Večmo tem odklanjal, je dejal Onofri, da bi ponižal polemiko in politično borbo na raven osebnih razračunavanj ali, še slabše, na raven umazanega govorjenja in žalitev. Nisem sledil Togliattiju preteklo poletje na tem področju in še tem manj bom sedaj sledil Pajet-ti. S častjo borca odgovarjam razen samemu sebi vsem poštenim tovarišem, delavcem, intelektualcem, ki verujejo v socializem in demokracijo in ki se zaskrbljeni in ogorčeni sprašujejo, v kakšna dejanja bi se spreobrnil «stil» govora Pajette in Togliattija, če bi ta dva dobila v Italiji oblast v roke. Po njihovem zadržanju po ma- iiiii iiiii iimiiiiiin milimi iiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiii Kongres USI odložen na 2. februarja RIM, 18. — Vsedržavni kongres neodvisne socialistične zveze (USI), ki je bil napovedan za 26. in 27. Januarja v Rimu, je bil odložen jz tehnično organizacijskih vzrokov na 2. februarja. Na kongresu bodo odločali o odnosih tega gibanja z ostalimi socialističnimi strujami, zlasti pa s PSI v okviru socialistične združitve. džarskih dogodkih je odgovor pač več kot jasen. Stvar delavskega gibanja in socializma je vedno preveč resna in danes na preveč kritični točkii, da bi jo poniževali s polemikami na tako nizki ravni. Se nadalje bom govoril, kar mislim, kot sem se približno dvajset let vedno trudil, da sem tako delal. Danes je socialistična združitev — če bo le uspela imeti razredno vsebino in organizacijske oblike, ki so ji potrebne — edina politična operacija, kii lahko povzroči skok naprej vsega delavskega gibanja. Ostalo je le teoretiziranje ali pa še kaj slabšega. Boriti se za to, da bo imela socialistična združitev to vsebino in te oblike, je torej prva dolžnost vsakega revolucionarja, pa naj bo kakršenkoli položaj ah u-vrstitev, kjer deluje, in kakršnekoli naj bodo ovire, ki jih je treba podreti in vezi, ki jih je treba pretrgati.« Jutri volitve na Poljskem IS milijonov volivcev Predvolilna napetost je popustila'Izjava naprednih katoličanov VARŠAVA, 18. — Volilna kampanja za novi poljski sejem je vzbudila veliko zanimanje med volivci. Po razburkanem političnem ozračju v zadnjih desetih dneh se je zaostritev polagoma polegla. Ogromno zanimanje volivcev dokazuje tudi dejstvo, da se je do polovice tega tedna 75 odstotkov vpisanih volilnih upravičencev zanimalo, ali so res vpisani v volilne imenike. Vpisanih je 18 milijonov volivcev, t. j. 1.500.000 več kakor pri zadnjih volitvah. To veliko zanimanje tolmačijo kot znak, da se bo volitev udeležilo povprečno nad 80 odstotkov vpis.-nih volivcev. V poljskih političnih krogih vidijo v pozivu katoliških škofov vernikom, naj se udeležijo volitev, pozitivno potezo, čeprav ni v pozivu izrecno rečeno za koga naj volijo. Po raznih vesteh je moč sovražne propagande, predvsem pa katoliških krogov in protisocialističnih elementov precej oslabela, čeprav se vpliv te agitacije ne sme podcenjevati. Novo narodno združenje katoliških progresivnih intelektualcev, ki se je ustanovilo na Poljskem, izjavlja, da zaupa v enotno stranko delavcev in jo označuje kot edino silo, «ki lahko vodi usodo dežele«. V tem združenju so včlanjeni napredni katoličani Varšave, Krakova in Lublina. Predsednik združenja je katoliški dramaturg in podpredsednik zveze poljskih pisateljev Jer-zy Zawieyskin, ki je tudi kandidat za poslanca. Izjava tega združenja pravi med drugim: «V sedanjih zgodovinskih pogojih ne more biti na Poljskem nobenega drugega sistema razen socialističnega in sistema poljskega tipa. Navzlic nesoglasjem med katoličani in marksisti pri gledanju na svetovne zadeve, želimo sodelovati v okviru socialističnega sistema pri vsem, kar je dobrega, moralnega in ustvarjalnega za posameznika in skupnost, pri vsem, kar lahko dvigne socialne množice na boljšo raven gospodarskega, kulturnega in moralnega življenja.« Poleg predsednika sta izjavo podpisala druga dva kandidata za poslanca profesor na katoliški univerzi v Lublinu Makarcyk in Stanislav Stomma iz Krakova. Drugi vidni predstavniki združenja katoliških intelektualcev so glavni urednik krakovskega katoliškega lista Jerzy Turo-wicz, Tygodnyk Powszechny in pisatelj Antoni Golubiew. Javnost FLRJ km jen je naših šol Draškovič o skupni varšavski izjavi * Peng Cen povabil Miloša Minica v P eking (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Zakonski osnutek, ki ga je sprejela italijanska vlada 28. decembra o slovenskem šolstvu v Italiji je povzročil zaskrbljenost jugoslovanske javnosti. Iz uradnega sporočila in raznih neuradnih izjav se vidi, da vsebuje načrt jasne diskriminacijske ukrepe, katerih izvajanje bi pomenilo občutno poslabšanje položaja sloveske manjšine v Italiji. Zakonski osnutek predvideva ukinitev samostojnosti slovenskih šol na Goriškem. Poleg tega bi bili ustanovljeni le paralelni slovenski oddelki italijanskih šol, učenci bi morali dokazovati 'slovensko narodnost in znanje slovenskega jezika. Zakonski osnutek ignorira obstoj slovenske manjšine v Beneški Sloveniji. Jugoslovanski politični krogi poudarjajo, kot ugotavlja Jugopress, da uzakonitev tega osnutka v italijanskem parlamentu ne bi koristila naporom za razvoj novih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, kajti njegova določila7 niso v skladu z duhom mirovne pogodbe in spomenice o soglasju o rešitvi tržaškega vprašanja. V zvezi z obiskom Cuenla- iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Odnosi Moskva-Peking v skupni izjavi Doseženo je «popolnoma enako mnenje» Priznanje Indiji - Obsodba Ikove doktrine - Za odškodnino Egiptu Za združitev obeh Nemčij, Korej in Vietnamov - Za kolektivno mirovno pogodbo v Aziji in na Pacifiku - Cuenlajev venec Stalinu MOSKVA, 18. — Bulganin in Cuenla j sta danes podpisala v Kremlju skupno kitajsko - sovjetsko izjavo. Se prej je Bulganin priredil v Kremlju sprejem na čast ki- tajski delegaciji, na katerem sta si Bulganin in Cuenlaj izmenjala zdravici. Zvečer je kitajska delegacija odpotovala z letalom iz Moskve. Skupna izjava pravi, da sta si obe delegaciji izmenjali poglede o važnih vprašanjih mednarodnega položaja, o okrepitvi odnosov med socialističnimi državami ter o bodočem prijateljskem razvoju sodelovanja med SZ in Kitajsko ter poudarja, da sta obe delegaciji prišli do popolnoma enakega mnenja o mednarodnem položaju ter o važnih mednarodnih vprašanjih. Dokument ugotavlja nato, da je po ženevski konferenci leta 1954 in po bandunški konferenci nastala tendenca po pomiritvi in koeksistenci, «toda po napadu imperialistov na Egipt in njihovem razdiralnem delovanju na Madžarskem je ta težnja naletela na večje ovire, ki so jih na tej poti postavile imperialistične sile«. «S podporo socialističnih držav in drugih miroljubnih držav, nadaljuje izjava, sta Egipt in Madžarska dosegla zmago po junaški borbi«. Izjava svari nato narode pred «razdiralnim delovanjem imperialistov« in poziva na budnost poudarjajoč, da se napadalna politika imperiali- °bvi lanska zunanja politika a7.i e* i i ti Hoč vil iT fe se Je — za P°- bidročf.il Niifbniji na tistih britan^ ’ ki?r. se bo odslej di j _ Politika križala tu-stno vjg e.r'sko politiko. S tem nastala' ze na področju, kjer Eačne J0. za Kalijo spet dru- ,Za seda°|DVvez.n,osti' ki 50 vsaj v'ačnP bržkone bolj pri- RJ1?e-rZ kn Posla-,? se )e danes začela seja (a Drfrtf zbornice, je La Mal-zUnani °zd interpelacijo na naiaša?ga rninistra. ki se je tržiš*. ; aa skupno evropsko njega 'n Nvratom spričo bliž-s‘ibdr;lestanka ministrov še-ianua_,Zav v Bruslju 26. in 27 J®* kier nai hi rA»iili šf kjer naj bi rešili še sort, ” v',,rašanja pred podpi-^knpnih?0dbe 0 omenjenih f-a ,, ,rziščih in Evratomu can eVr ’ ,ki j® sicer prepri-p°niisipi.opeist' je izrazil neke tgotr-ji ’ Predvsem glede Privec].d)n°sti pr/esa, ki naj r.nrsko evropske gospo- iedelstv3 e' „Zlastl Ktotic P°* bi ,te La Malfa dejal, ?o, ker ? Kalija trpeti ško-1'tev -„,s.e zaradi raznih ome-sa ne k ski proizvodi Ju-tleri naogli v zadostni *t>tev ,i ^ ati. Ker tudi spro-Jta v »k, >Vne sde ni misije-je a? Ptnem smislu, tem- J8zPoloži i sna od dejanske to .u, )‘vosti delovnih mest, ^kak * pno tržišče še ne bo )a1sk0 arcbn> lek za itali-. Nat0 . on'bno brezposelnost. i!artinoJ V'mel dal)al (tovor ??»lfi L ki je odgovarjal La ,, čjj aiPrej se je opravi* ■.......................... mn Že drugo Eisenhower jevo pismo Nehruju, važne neznane vsebine Nehru obsoja izgovore o nevarnosti komunizma - Danes razgovori Egipt-Jordanija-Saudska Arabija - Splošna podpdra afriško-azijski resoluciji Sil Viti se ne more obja- t 1 Dnrt- L ‘le more J,0 Pa sti pogodbe, na- •?Sa podal zgodovino pro-uPnosi, oSke gospodarske keni „-*• Skupno tržišče po-i ez otuII ? kroženje dobrin ^.leje r' ' jih predstavlja-arzeno kroženje bo pod-,,?r*nce ?*no kriterijem kon-tJ»la J se bo stvar raz-stopoma, bo mogoče NEW YORK, 18. — Med razpravo o umiku izraelskih čet iz Egipta je ameriški delegat Cabot Lodge včeraj izjavil, da so se ZDA izrekle za takojšnji umik vseh tujih sil iz Egipta in da bodo v skladu s tem stališčem glasovale za resolucijo afriško-azijske skupine. Govorila sta nato jordanski in sirski delegat, ki sta obsodila Izrael, za njima pa novozelandski delegat, ki je med drugim izjavil, da bi povratek k »statusu quo» bil ((krivičen in nevaren ter neprimeren«. Dejal je, da bi moral Izrael dobiti «nekatera zagotovila«. Sklep o umiku sil OZN iz Egipta bi morali prepustiti OZN. Te sile bi morale ostati na tem področju, dokler ne bo vprašanje Sueza in Akabe rešeno. Upoštevati bi morali tudi ustanovitev vmesnega področja med Izraelom in Egiptom in možnost, da sile OZN prevzamejo odgovornost, ki so jo do sedaj imeli opazovalci nad premirjem v Palestini. Predlagal je tudi nadzorstvo nad področjem Gaze. Iraški delegat je predlagal gospodarsko blokado proti Izraelu, dokler ne bo ta priznal pravic Arabcev. Sovjetski delegat Kuznjecov je izjavil, da bo njegova delegacija podprla afriško-azij-sko resolucijo, čeprav je nezadostna. Izrekel se je proti temu, da bi sile OZN zasedle področje Gaze in zaliv Akaba. Tudi italijanski delegat Pie-cioni je izjavil, da bo podpiA afriško-azijsko resolucijo. Danes je kanadski zunanji minister pearsnn poudaril, da se morajo izraelske čete u-makniti za demarkacijsko črto, ca pa se ne bi smeli povrniti k »statusu quo». Zahteval je, naj glavni tajnik OZN predloži skupščini konkretne predloge, kako naj bi med--narodne sile OZN prinpeva-e k ustalitvi položaja, zlasti na področju Gaze in v zalivu A- Britanski delegat Noble je izjavil, da bo podprl vsak predlog za internacionalizacijo zaliva Akaba. da se zajamči svobodna plovba, in je predlagal, naj se področje Gaze podrem mednarodni u-pravi ali nadzorstvu. Dodal je. da bo glasoval za afriško-azijuk® resolucijo. V Kairo pa sta danes prišla jordanski kralj Husein in kralj Saudove Arabije Ibn Saud, ki se bosta razgovar-jala z Naserjem in s sirskiim ministrskim predsednikom. Ta bo zastopal Sirijo namesto jiredsednika republike, ki je na obisku v Indiji. Danes popoldne se je kralj Saud raz-govarjal z Naserjem dve uri in pol. Razgovori arabskih voditeljev se bodo začeli jutri. Glavni predmet razgovorov bo: popoln umik izraelskih čet v področja Gaze in Akaba; arabska pomoč Jordaniji; arabsko stališče do Eisenliowerjeve doktrine; to stališče se moro določiti pred odhodom kralja Sauda v ZDA. V Novem Delhiju medtem potrjujejo uradno vest, da je Nehru dobil danes drugo Eisenhovverjevo osebno pismo. prvo pismo je dobil 7. januarja in je nanj odgovo- ril. Vsebina pisma ni znana, zatrjuje pa se, da se tiče Ei-senhowerjevega načrta za Srednji vzhod. Kakor rečeno, je predsednik sirske republike Sukri El Kuatli na obisku v Indiji. Na velikem zborovanju, ki ga je njemu na čast organiziral danes župan Novega Delhija, je Sukri El Kuatli med drugim izjavil; «Nismo in nikoli ne bomo sateliti kogar koli, ne Sovjetske zveze ne kake druge države«. Glede Eisenhowerjevega načrta je izjavil, da bo «ta pobuda zadela v prazno«. Dodal je, da je sionizem postal »odskočna deska imperialif stov proti arabskemu svetu«. Omenil je nato borbo Alžir-cev za svobodo in dejal, da se bo borba nadaljevala, »dokler se ne bo dosegla svoboda in enotnost arabskega sveta«. Na velikem sprejemu na čast sirskemu predsedniku je Nehru obsojal, da »določene velike države niso uspele ra-žumeti in ceniti nacionalističnega čustva, ki navdaja azijske narode, ki želijo ohraniti svojo svobodo in doseči gospodarski napredek«. «Vsak narod, je dodal, lahko ohrani svojo svobodo in suverenost samo s svojo lastno silo in ne s tem, da se postavi v senco kake velike države«. Končno je obsojal dejstvo, da se skuša govoriti o ((nevarnosti mednarodnega komunizma«, da bi prisilili male države, naj sprejmejo vojaško zaščito velikih držav, stov upira politiki miru, ki jo vodi »socialistični tabor«, zlasti v Aziji in Afriki. Skupna izjava izreka nato priznanje «veliki azijski državi Indiji, ki se odločno drži politike miru in nevtralnosti«, in pravi, da «združene sile socialističnih držav, suverenih držav in miroljubnih držav v veliki meri presegajo sile napadalnih blokov«. Zatem ugotavlja izjava, da bo dovolj, da se miroljubne sile združijo na mednarodni areni, zato da se vsak poizkus imperialističnih krogov odločno prepreči. Ko govori o Srednjem vzhodu, obsoja izjava «ameriške imperialiste, ki hočejo na tem področju prevzeti mesto Velike Britanije, Francije in Izraela po porazu teh držav, in se trudijo, da bi strle gibanje neodvisnosti ter pn-pravljeja na tem področju u-godna tla za vojno«. «V tem je bistvo Eisenho-werjeve doktrine«, nadaljuje izjava, gki jo vladi Sovjet-. ske zveze in Kitajske odloč-i no obsojata in izrekata pripravljenosti še dalje podpirati narode Bližnjega vzhoda in Srednjega vzhoda, da se prepreči sleherno vmešavanje v zadeve držav tega dela sveta«. SZ in Kitajska izjavljata, da mora Egipt dobiti finančno odškodnino od Anglije, Izraela in Francije zaradi uničenja, ki so ga povzročile te tri države, ter pravita dalje: «Obe vladi se odločno izrekata proti imperialističnim spletkam, da bi postavili Sueški prekop pod mednarodno nadzorstvo, vztrajata, naj se vprašanje svobodne plovbe po prekopu reši z razgovori med prizadetimi državami na podlagi spoštovanja egiptovske suverenosti«. O dogodkih na Madžarskem je med drugim rečeno, da «nagli poraz kontrarevolucionarnih sil, ki ga je doseglo madžarsko ljudstvo pod vodstvom revolucionarne vlade delavcev in kmetov ter delavske socialistične stranke s pomočjo SZ, predstavlja veliko zmago za mir in socializem«. «S tem da je dala svojo pomoč madžarskemu ljudstvu, je Sovjetska zveza izpolnila svojo mednarodno dolžnost do madžarskih delavcev in drugih socialističnih držav, kar odgovarja interesom obrambe miru v svetu«. Izjava pravi nato, da imata Sovjetska zveza in Kitajska vezi bratskega prijateljstva z drugimi državami »socialističnega tabora« ter sta prevzeli obveznosti medsebojne pomoči. Izjava dodaja, da «vsaka izzivalna akcija imperialističnih sil proti socialističnim državam bo naletela na odločen odgovor«. SZ in Kitajska poudarjata svojo privrženost načelu miroljubne koeksistence med državami z različnim socialnim sistemom in izjavljata, da sta v svojih odnosih z ZDA do sedaj storili velike napore, da pride do koeksistence. ((Toda na žalost se zahteve ameriških monopolističnih krogov po svetovni nadvladi, njih napadalna politika in priprav- ljanje na vojno upirajo izboljšanju odnosov«. Izjava dodaja, da je «taka politika ZDA, zlasti do Kitajske, brez realizma, ki ne napoveduje nič dobrega za ZDA«. Kar se tiče Nemčije. Koreje in Vietnama, poudarja izjava, da vladi SZ in Kitajske podpirata napore za združitev teh držav na podlagi miru in demokracije«. Glede varšavskega palfta pa izjavljata Sovjetska zveza in Kitajska, da je to obrambni pakt, ki je bil sklenjen po severnoatlantskem paktu, ter dodaja, da so podpisnice varšavskega pakta pripravljene upoštevati njegovo razveljavitev v zvezi s sklenitvijo sporazuma o kolektivni varnosti. Sovjetska in kitajska vlada zahtevata v izjavi ((likvidacijo manilskega in bagdadskega pakta in njih nadomestitev s pogodbo o kolektivnem miru v Aziji in na področju Tihega oceana«. Dalje izjavljata, da «dogovor med velikimi' državami o razorožitvi Ima prvovrstno važnost v mednarodni konjunkturi«. V izjavi je dalje rečeno, da kitajska vlada podpira s tem v zvezi izjave sovjetske vin-de od 17. novembra 1956 Izjava pravi zatem, da .ie «višja mednarodna dolžnost« SZ in Kitajske okrepiti enotnost socialističnih držav na podlagi omenjenih načel. Obe vladi sta mnenja, da se vsa vprašanja o odnosih med socialističnimi državami lahko rešijo v enotnosti z iskrenimi posvetovanji in z diskusijo’ med tovariši. «Te države združuje ideja in stvar komunizma. Njih odnosi temeljijo na marksističnim - leninističnem nauku, na načelih proletarskega internacio-nalizma. Ti odnosi so mednarodni odnosi povsem novega tipa. Podrejeni so višjemu in teresu; zmagi, ki naj se do seže v splošni borbi prot: imperializmu, v borbi za zgraditev socializma v raznih iiniitiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mendes France o skupnem tržišču PARIZ, 18. — Med debato o Skupnem evropskem tržišču, ki se je začela v torek v francoski narodni skupščini, je bivši predsednik vlade Mendes France pa je izjavil da načrt o skupnem tržišču ne nudi zacostndh jamstev in koristi za Francijo. Zlasti je zahteval zagotovila, kar se tiče svobodnega kroženja oseb, v čemer vidi med drugim nevarnost, da bi v Francijo prišel val italijanskih ali nemških brezposelnih. Druge neugodnosti, ki po njegovem lahko nastanejo z načrtom o skupnem tržišču, so: prevelika socialna in vojaška bremena Francije, ki jih ostalih pet držav nima, dejstvo, da ostali člani »male Evrope« nočejo odstopiti koristi, ki jih imajo zaradi manjše cene delovne sile; odsotnost Velike Britanije; co-ločba, ki brani šestim državam, da sprejmejo nove sklepe glede izboljšanja mezd. Izrekel je tudi zaskrbljenost. da ne bi skupno tržišče pripomoglo k begu francoskih kapitalov v države z manjšimi socialnimi bremeni. To bi med drugim poslabšalo sedanjo neuravnovešenost plačilne bilance. ja v Poljski in Madžarski je Draškovič na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je v kitajsko-poljski izjavi poudarjeno načelo spoštovanja suverenosti, nevmešavanja v notranje zadeve in enakopravnosti v medsebojnih odnosih med socialističnimi državami. Ponovna afirmacija tega načela in nap-ori za njegovo popolno uveljavljenje lahko samo pozdravimo kot prispevek k mednarodnemu sodelovanju. Kar se tiče sporočila o obisku Cuenlaja na Madžarskem je Draškovič izjavil, da je bilo to poročilo šele danes zjutraj objavljeno in da ga zato ne more komentirati. Draškovič je dalje obvestil novinarje, da je do danes pribežalo v Jugoslavijo 7.097 Madžarov in da je Jugoslavija za njihovo oskrbo izdala do sedaj 300 milijonov dinarjev. Jugoslovanska vlada ni zadovoljna z odzivom zahodnih držav za sprejem madžarskih beguncev. Zahodne države so od 952 beguncev, ki so izrazili željo odpotovati v razne države, sprejele samo 29. Med begunci je samo 63 oseb, ki so prispele z rednim potnim listom in zaprosile za zatočišče. Samo zadnja dva tedna je prišlo v Jugoslavijo okrog 4.000 beguncev. V zvezi z razpravo v polt tičnem odboru glavne skupščine OZN o razorožitvi je Draškovič izjavil, da imata govora ameriškega in sovjetskega zastopnika isto obeležje in kažeta razpoloženje, da se nadaljujejo napori, da se reši to vprašanje. Oba govora potrjujeta na svoj način državah in za končno zmago komunizma«. Na sprejemu v Kremlju je Bulganin izjavil, da je skup- I koncepcijo, da so mogoči delna izjava ((dokument velike j ni in začetni sporazumi, t. j. zgodovinske in politične rviz- koncepcijo, ki jo je Jugosla nosti. ki odraža vse novo, kar označuje odnose med socialističnimi državami«. Bulganin je tudi omenil, da se v mednarodnih odnosih po rahli pomiritvi ponovno kaže napetost tako v Afriki kakor v Aziji in Evropi. Cuenlaj je v svojih izjavah ponovno dejal, da sta «uspeh in zmaga Kitajske nerazdruž-Ijivo povezana s pomočjo in prijateljstvom SZ«. »Moje potovanje na Poljsko in Madžarsko, je dejal dalje Cuenlaj, je potrdilo, da je enotnost socialističnega tabora s Sovjetsko zvezo na čelu, ki naj temelji na enakosti in na načelih proletarske solidarnosti, najbolj gotovo jamstvo napredka in sreče človeštva. Nobena sila na svetu ne bo mogla preprečiti našega pohoda naprej«. Danes je Cuenlaj obiskal mavzolej na Rdečem trgu, kjer je položil vence. Eden je nosil napis; ((Velikemu u-čitelju revolucije Leninu«; drugi pa: «Velikemu marksistu - leninistu J. V. Stalinu». vij a že večkrat poudarjala. V zvezi z vestmi, da so na tržaškem področju odkrili vohunsko mrežo, ki je delala za račun Jugoslavije, je Draškovič izjavil, da je za te vesti izvedel iz italijanskega tiska, in je dodal: «Lahko izjavim, da te in podobne gonje v italijanskem tisku niso redke in ne prispevajo k obojestransko izraženi želji po politiki dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo.« V zvezi z vestmi o vojaški pomoči ZDA Jugoslaviji je Draškovič izjavil, da je stališče jugoslovanske vlade o tem vprašanju razložil nedavno v zvezni skupščini državni tajnik za narodno obrambo Ivan Gošnjak in da v tem pogledu ne more nič dodati. Jugoslovanska vlada je obvestila albansko vlado, da je drugi tajnik albanskega poslaništva v Beogradu Muslim Simejman nezaželena oseba in je zahtevala njegov odhod iz Jugoslavije. Predsednik zvezne skupščine Moša Pijade je priredil danes kosilo na čast kitajski parlamentarni delegaciji, ki je včeraj prišla v Jugoslavijo. Na kosilu sta Moša Pijade in Reng Cen izmenjala zdravici. Moša Pijade je poudaril, da bo ta obisk nov pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju prijateljskih odnosov in sodelovanja. Jugoslavijo in Kitajsko vežejo skupna borba za svobodo in neodvisnost ter napori za izgradnjo socializma. Razlike v mišljenju, ki izhajajo iz razlik v konkretnih pogojih, ne smejo in u« morejo ovirati nadaljnjega razvoja medsebojnega prijateljskega sodelovanja. »Prepričani smo, je poudaril Pijade, da v tem pogledu sodelovanje lahko koristi ne le našim narodom, temveč napredku mednarodnih odnosov in svetovnemu miru.# Moša Pijade je dalje izjavil, da je Kitajska zlasti zadnja leta s svojo miroljubno politiko prispevala k mednarodni afirmaciji politike miroljubne koeksistence in ustalitvi razmer v svetu. Zato Jugoslavija s simpatijo podpira njene upravičene zahteve za sprejem v OZN in za vrnitev Formoze. V odgovoru na zdravico je Peng Cen poudaril, da imajo narodi . Kitajske in Jugoslavije skupne cilje v borbi za mir, demokracijo in socializem in da ju vežejo ideje marksizma-leninizma in načela medsebojnega spoštovanja suverenosti, teritorialne neodvisnosti, nenapadalnosti, nevmešavanja 'v notranje zadeve in mirna koeksistenca. Za razvoj prijateljskih odnosov je poudaril, da odgovarja interesom obeh držav, interesu vseh socialističnih držav in vsem miroljubnim državam in narodom v svetu. Popoldne je kitajska delegacija obiskala okrajni ljudski odbor. Vodja delegacije in predsednik ljudskega odbora Pekinga Peng Cen je povabil delegacijo Beograda naj obišče Peking. Predsednik okrajnega odbora Miloš Minič je vabilo sprejel B. B. Vohuni za Italijo pred reškim sodiščem REKA, 18. — Pred okrožnim sodiščem na Reki se bo februarja začela sodna razprava proti skupini vohunov, ki so delali za italijansko obveščevalno službo. Preiskava, ki se je začela novembra lanskega leta, ko je bila skupina aretirana, se je sedaj končala. Za vohunsko delo bodo odgovarjali pred sodiscem italijanski državljanki Elisabetta Milutin, uradnica in Eleonora Muzzi, gospodinja ter jugoslovanski državljani Mario Prosen, Nada Tončič in Anton Superina, nameščenci in tehnik Mario Bernobič. BEOGRAD, 18. — Poljski veleposlanik v Beogradu je izročil včeraj predsedniku Srbske akademije znanosti dr. Aleksandru Beliču diplomo stalnega člana Varšavske a-kademije znanosti. "n ■imunimi ............... Odposlanci OZN o Madžarski Pomanjkanje premoga Velika brezposelnost Program pomoči naj bi se podaljšal do 15. julija letos NEW YORK. 18. Danes so v OZN objavili poročilo, ki ga je pripravilo odposlanstvo, ki ga je vočil podtajnik OZN za gospodarske zadeve De Seynes. Kakor je znano, je ta delegacija bila v Budimpešti od 4. do 7. januarja. Poročilo pravi v začetku, da so zadnji dogodki zadali hud udarec madžarskemu gospodarstvu in da je danee težko reči. kje se končuje pomoč žrtvam in se začenja ponovni dvig madžarskega gospodarstva. Poročilo pravi, da so metode upravljanja in razdeljevanja madžarskega Rdečega križa vzgledne, in se strinja s tem, naj bi se njih program pomoči podaljšal do 15. julija 1957. Kar se tiče prehrambe prebivalstva, pravi poročilo, da bo mogoče doseči zadovoljivo raven c o prihodnjega pridelka samo zaradi velikega uvoza ter s trajnim in rednim pošiljanjem živil na trg. »Kritični element v položaju madžarske industrije, pravi poročilo dalje, je v pomanjkanju premoga, katerega se sedaj dnevno pridela okoli 45.000 ton v primeri z 78000 tonami pred 23. oktobrom.# Zaradi škode, ki no jo povzročili nedavni dogočki, so se rezerve potrošnih proizvodov zmanjšale od 14 milijard forintov na 5 milijard ob koncu decembra. Sovjetska zveza je obljubila. da bo dobavila Madžarski 600.000 ton premoga, druge države Vzhodne Evrope pa so obljubile 150.000 ton v prvih treh mesecih tega leta. Cisti primanjkljaj v proizvodnji premoga in potrebe za industrijo znašajo 3 milijone ton v prvem polletju letos in dva milijona ton v drugem. Ta primanjkljaj se bo lahko nadomestil samo z uvozom. Električne centrale proizvajajo samo tri četrtine od normalnega. Vsak dan se uvaža iz CSR za 100 megavatov električne energije. Prehrambena industrija deluje samo za 60 odstotkov normalne zmogljivosti; lahka industrija za 454>o odstotkov; težka industrija za 20-25 odstotkov, industrija kemičnih proizvodov in gradbena industrija za 10 odstotkov; metalurška industrija praktično miruje, V letošnjih prvih šestih mesecih bo morala Madžarska uvoziti za okoli 60 milijonov dolarjev potrošnega blaga računajoč cene svetovnega trga. * Število brezposelnih bo konec prvega trimesečja doseglo okoli 200000, po prvih šestih mesecih pa 300.000. Uničenih ali poškodovanih je bilo okoli 40.000 poslopij. Polovica teh pa je bila samo lahko poškodovana. Od 23. oktobra dalje je bilo uničenih od 1500 do 2000 tovornih avtomobilov, ali pa so zapustili državo skupno z begunci. Vrednost izvoza, predvidena za prve tri mesece t. 1„ bo znašala samo 600 milijonov forintov, to je desetino od normalnega. Na koncu podpira poročilo program razdeljevanja premoga bolnišnicam in šolam, semen in gnojil, krme za živino, žita, sladkorja, slanine, loja. kave, popra, pomaranč, citron s pomočjo Mednarodnega rdečega križa in FAO. «Ce se bo ta program izvedel, pravi poročilo, bo treba skrbeti, da se zajamči razdeljevanje proizvodov, ki se bodo morali prodajati po tekočih svetovnih cenah. Izkupiček pa se bo uporabljal za pomoč potrebnim, bolnišnicam, za dobrodelne namene, kakor tudi za kritje stroškov tega programa. Prej pa bo treba skrbno proučiti vse podrobnosti programa.« Nova naftonosna polja pri Zagrebu ZAGREB, 18. — Pri Dugem selu pri Zagrebu so začeli izkoriščanje novega naftonos-nega polja, katerega rezerve se cenijo na več kot 800 tisoč ton nafte in 300 milijonov kubičnih metrov plina. Hrvaška je glavni proizvajalec nafte v Jugoslaviji. Lanska proizvodnja v Jugoslavijii je bila 300 tisoč ton, od tega 268 tisoč ton na Hrvaškem. Pred vojno je Hrvaška proizvajala 1122 ton nafte, konec druge svetovne vojne 20 tisoč ton, letos pa bodo na Hrvaškem pridobili 275 tisoč ton nafte. Vreme včeraj: Na jv i S ja temperatura 2, najnižja —1,7. zračni tlak 1025,4. Vlaea 28 odst., temperatura morja 6.3. Vreme danes: Se vedno burja, nebo pretežno jasno, -temperatura brez bistvenih sprememb Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 19. januarja Kanut. Branimir Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.52. Dolžina dneva 9.12. Luna vzide ob 21.28 in zatone ob 9.08. Jutri, NEDELJA, 20. januarja Fabijan. Zivojin Devinsko-nabrežinski obč. svet o zakonskem osnutku za slovenske šole Obžalovanje zaradi nerazumevanja oblasti do življenjskih vprašanj Slovencev v Italiji Resolucija, ki bo poslana ministru Rossiju, je bila skoraj soglasno odobrena Za vključitev občine v sodno območje tržaške preture in tržaškega tribunala Na preč log lupama Dušana Furlana ja občinski svet v Nabrežini sinoči odobril naslednjo resolucijo, ki jo bodo poslali po vladnem generalnem komisariatu prosvetnemu ministru Rossiju: eSodeč po vesteh, ki jih je pred kratkim objavil tisk, naj bi ministrski svet na svoji seji 28. decembra 1956 sprejel zakonski osnutek za ureditev slovenskega šolstva na Gor i-ikem in Tržaškem. Imamo za svojo dolžnost, da kot zakonito izvoljeni predstavniki ter v imenu naših občanov glede tega izrazimo svoje mnenje. Z omenjenim osnutkom ti slovensko šolstvo bilo urejeno tako, da ne bi v ničemer ustrezalo upravičenim dolgoletnim težnjam in zahtevam slovenskega življa po pravični u reditvi tega vprašanja. Hkrati bi bila ureditev vprašanja slovenskega šolstva, kakor jo predvideva osnutek, ne samo v nasprotju z določili londonskega sporazuma, marveč bi z njo bila bistveno okrnjena tudi demokratična določila italijanske republikanske ustave, da ne o-menjamo posebej določil deklaracije OZN o pravicah člo-veka, ki jih je Italija prav tako sprejela. Zaradi tega izraža ta občinski svet svoje obžalovanje in nezadovoljstvo nad nerazumevanjem, s katerim skušajo pristojne oblasti reševati eno najbolj perečih življenjskih vprašanj slovenske manjšine v Italiji; obenem pa zahteva, da se to vprašanje v svoji dokončni obliki reši tako. da bo v skladu z že omenjenimi mednarodnimi obveznostmi, načeli italijanske ustave ter demokratičnim ugledom republikanske Italije». Tov. Dušan Furlan je v jedrnatih besedah najprej utemeljil predloženo resolucijo in pri tem poudaril, da smo Slovenci upravičeno nezadovoljni s predloženim osnutkom zakona o >'lovenskem šolstvu, ker smo lojalni državljani in se čutimo polnopravni ter dolžni braniti svoje življenjske interese. Socialdemokratski svetovalec Cima-dor je pripomnil, da ne bi bilo treba še o tem diskutirati in da bi bilo bolje počakati, ko bo zakon stopil v veljavo. Odbornika Markovič 'in Legiša ter svetovalec Slavec in župan so mu na kratko odgovorili, obrazložili v čem je krivica ter poudarili, da je spričo tega potrebno pravočasno posredovati, da ne bodo krivične določbe uzakonjene. Svetovalec italijanske manjšinske skupine Caselli je izjavil, ca se strinja z načeli, toda da oe bo vzdržal glasovanja, ker ne pozna zakonskega osnutka. Za predloženo resolucijo so glasovali vsi občinski svetovalci, razen Casel-lija, ki ve je vzdržal glasovanja. Občinski svet je poleg tega sinoči odobril tudi naslednjo resolucijo, ki jo je predložil in utemeljil župan Dušan Furlan: «Občinski svet občine De-vin-Nabrežina, zbran na svoji seji dne 18. januarja, je razpravljal o raztegnitvi in spte* tntmbah prijtojnosti prizivnega sodišča v Trstu, ki so •stopile v veljavo na podlagi zakona od 9. avgusta 1956 it. 108«, objavljenega v Uradnem listu št. 24 od dne 24. septembra 1956. Z omenjenim zakonom je bila naša občina, ki je doslej spadala pod preturo in tribunal v Trstu, vključena v sodno območje pretuTe v Tržiču in tribunala v Gorici. Ta sprememba je povzročila med našimi občani veliko nezadovoljstvo, ker je prebivalstvo bodisi gospodarsko kot upravno najtesneje povezano in odvisno od svojega naravnega središča v Trstu. Tržič, zlasti pa Gorica, nista bila doslej nikoli tesneje povezana z interesi prebivalstva naše občine, posebno ne v zadnjih desetletjih, ko so ti interesi bili izključno osredotočeni v Trstu. Zaradi tega smatra naš občinski svet za svojo dolžnost, da na ta dejstva opozori pristojne oblasti s prošnjo, da se za našo občino vzpostavi pristojnost tržnike preture in tržaškega tribunala, zlasti še, ker bi taka vzpostavitev nikakor ne bila v nasprotju z nameni, zaradi katerih je bil zakon o novi pristojnosti prizivnega sodišča v Trstu izdan.« Zupan je obvestil občinski svet. da je o tej zadevi preč dnevi govoril tudi z vladnim generalnim komisarjem, ki je obljubil svoje posredovanje. Omenjeno resolucijo bodo po vladnem generalnem komisariatu izročili pravosodnemu ministru. Prebivalstvo devin-eko-nabrežinske občine pričakuje, da bodo oblasti razumele in upoštevale upraviče- občine v šolskem patronatu. Za ureditev lastniških pravic na zemljišče, ki je blizu železniške postaje ob cesti Na-brežina-Semipolaj, pa je občinski svet soglasno odobril predlog občinskega odbora za sodni poet op ek, ker občina že nad 30 let plačuje davke, a ni še vknjižena na to zemljišče. Prihodnja seja bo v petek ob 18. uri. ne razloge, ki jih navaja o-menjena resolucija. Ob začetku seje je občinski svet počastil z enominutnim molkom spomin preminulega slavnega dirigenta 1 oscanini-ja, ki je te dni umrl v Ameriki ter prec kratkim preminule napredne pisateljice Viliji Dias, katere mati ie bda iz rodovine Radovič iz Nabrežine. O pokojnem Toscaniniju je na kratko spregovoril župan Dušan Furlan, o dosledni antifašistki in pisateljici Dias pa svetovalec Oliva. Občinski svet je na sinočnji seji tudi odobril nakup novega tovornika vrste OM, ker je sedanji tovornik znamke »Dodge« v rlabem stanju in potreben večjih popravil-Stari tovornik bo občinska u-prava prodala, novega pa bodo plačali s preostanki troša-rinskih dohodkov iz lanskega leta. Nato je občinski svet soglasno izvolil svetovalca prof. Ježa za predstavnika Proti naraščanju cen življenjskih potrebščin Oba sindikata proglasila za ponedeljek splošno stavko Stavka bo trajala uro in pol, to je od 8.30 do 10. ure ■ Delavska zbornica CGIL zahteva tudi ukrepe v korist tržaškega gospodarstva Protestna akcija železničarjev Odhod vlakov z 20 minut zamude Danes in jutri bo vozno in .strojno osebje vlakov prišlo dvajset minut kasneje na delo, kar pomeni, da bodo imeli vlaki pri odhodu dvajset minut zamude. Stavka bo po vsej državi ui torej tudi na področju tržaške železniške direkcije. Napovedal jo je Sindikat italijanskih železničar- jev (SFI), vključen v CGIL. To protestno akcijo so železničarji napovedali, ker železniška uprava in vlada ne marata sprejeti nekaterih njihovih zahtev. Tako so železničarji zahtevali ohranitev starostne meje za upokojitev pri 58 letih: spremenitev pomožnih prejemkov, ki so sedaj povezani z opravljenimi urami službe, v mesečno nagrado za prizadevnost na osnovi kvalifikacij posameznih železničarjev; znižanje tedenskega delovnega urnika; uveljavljenje sporazuma o poviških plače in periodičnih poviških; uveljavljenje novega personalnega službenega pravilnika namesto starega, ki izvira še iz časov fašizma. 23. t. m. pa bodo stavkali 24 ur delavci železniških električnih naprav. Odbor za pomoč pekovskim delavcem vabi vse pekovske delavce, ki so brezposelni, bolni ali invalidi, naj se danes ali v ponedeljek od 17. do 18. ure zglasijo v Ul. Zonta 2, kjer dobe podporo. S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta Tržaška občina mora poskrbeti za vzdrževanje slovenskih Odbornik za šolstvo bo moral na vprašanje dr. Dekleve odgovoriti na eni od prihodnjih sej - Nadaljevanje razprave o proračunu ACEGAT Sinoči sta vodstvi obeh sindikatov, to Je Delavske zbornice CGIL in Delavske zbornice CISL, sklenili, da proglasita za ponedeljek od 8.30 do 10. ure splošno stavko v protest proti stalnemu naraščanju cen življenjskih potrebščin. V poslednjem času je vse prebivalstvo zaskrbljeno zaradi resnega gospodarskega položaja na našem področju, povečanja števila brezposelnih, zlasti pa podražitve osnovnih Življenjskih potrebščin. O vsem tem so razpravljali sindikati, ki so prišli do sklepa, da je nujno potrebna akcija, ki bo prisilila oblasti, da končno ukrenejo kaj u-činkovitega proti naraščanju cen. Ze v sredo so se sestali aktivisti obeh sindikatov in nakazali nujnost protestne stavke ter hkrati pooblastili sindikalni vodstvi, da jo napovesta in določita njen podrobni potek. V Ul. Zonta se je snoči sestala izvršna komisija nove Delavske zbornice pove stavka. Nato je tajni-1 zahteve, katere so gospodarstvo nove Delavske zbornice ski krogi in prebivalstvo več- izdalo naslednji proglas; «Sklicujoč se na sklepe izvršne komisije, upoštevajoč krizo, v katero je zabredlo tržaško gospodarstvo zaradi pomanjkanja načrtne vladne politike za Trst ter ugotavljajoč stalno in vznemirljivo naraščanje cen, ki slabša življenjske razmere delavcev in prebivalstva sploh, proglaša tajništvo nove DZ splošno protestno stavko vseh strok v ponedeljek 21. tega meseca od 8.30 do 10. ure. Stavkanja so oproščeni uslužbenci, ki skrbe za varnost naprav, uslužbenci rešilne postaje, osebje, ki je dodeljeno oskrbi bolnikov, železničarji in poštarji. S stavko hoče Delavska zbornica opomniti oblasti na nujnost primernih ukrepov za zaviranje nadaljnjega naraščanja cen življenjskih potrebščin v sedanji gospodarski krizi. Razen tega pa zahteva, da se takoj izda zakon za Trst, ki bo sprejel CGIL ter sklenila, da se na- Čeprav je silovitost nekoliko odjenjala Tudi včeraj je burja terjala svoje žrtve Nekemu upokojencu je padla opeka na glavo, a bo kmalu okreval - Tudi gasilci *o imeli včeraj mnogo dela Včeraj so na srečo zabeležili nekaj manj žrtev burje, in sicer zato, ker je veter popustil, delno pa tudi zato, ker so ljudje postali pri hoji po mestu previdnejši. Burja pa je bila vseeno tako močna, da je odnašala o-majane opeke o streh in ena izmed teh je priletela na glavo 64-letnemu upokojencu Luigiju Grigolettiu iz Ul. Set-tefontane. Mož se je tiščal ob zid »tavbe nedaleč od doma, ko mu je opeka nepričakovano padla na glavo. Ker je krvavel, se je Grigo-letto takoj odpravil v bolnišnico; tu so mu izprali precejšnjo rano in ga nato poslali » prognozo okrevanja v 7 ali 9 dneh na prvi kir. oddelek. V bolnišnico je moral tudi 21-letni Fulvio Burlo iz Ul. Crispi, katerega je oster sunek burje podrl skupno v tro-kolesnim tovornikom vrste «A,pe» na tla. Mladenič je namreč vozil z vozilom po U-lici Franca, a na vogalu z Ul. Promontorio se je nepričakovano in ne da bi mogel kaj storiti, znašel na tleh. Mlačenič je spočetka mislil, da bodo trenutne bolečine iz- se odpeljala v bolnišnico, kjer je tudi ostala. S precejšnjim strahom, a na srečo le z lažjimi poškodbami, »e je končala nezgoda, ki se je včeraj zjutraj pripetila 18-letnemu Sigfriču Wol-fu iz T. S. Lucia, ko je bil zjutraj namenjen proti središču mesita. Mladenič se je namreč iz utrahu pred padajočimi opekami stiskal ob zid in ko je prišel v Ul. Diaz, je močan sunek burje potegnil iz tečajev polteno, ki je med padcem na srečo le oplazilo Wolfa. Ta se je takoj odpravil na postajo Rdečega križa za prvo pomoč, od koder pa so ga po zdravniški pomoči odslovili. Gasilci so morali tudi včeraj črveti ;«m in tja po mestu in okolici. V glavnem so morali odstranjevati zrahljan omet na številnih hišah, pritrditi ali odstraniti strešne o-peke in jeklene ploščice, ki so bile v nevarnosti, da jih odnese burja, podreti kak na pol omajan dimnik, pogasiti požare v dimnikih kakor tudi plamene, ki so izbruhnili v ometišni jami nedaleč od Trebč in tudi požar trave in grmičevja pod Kontovelom gulile vendar ko teh ni mo-, in blizu Bol junca. Važnega gel več prenašati, se je od- in dolgotrajnega cela včeraj pravil v bolnišnico kjer pa niso imeli, a vseeno jih je te- y ----------- -- lefonski poziv 22-krat pokli- cal tja, kjer so potreboval' njihovo pomoč. «»■—■• Notranja komisija sprejeta na ravnateljstvu Po predvčerajšnji protestni stavki delavcev Tržaškega arzenala je inz. Stuparich končno sprejel na ravnateljstvu člane notranje komisije, ki so mu obrazložili razloge te stavke. Inž. Stuparich je obljubil predstavnikom delavcev, da bo dalo ravnateljstvo paznt-škemu osebju navodila, naj ne ravna prerstro z delavstvom Delavci so namreč predvčerajšnjim stavkali proti prevelikemu številu glob. so mu samo izprali rano na deoni nogi in praske na levi roki. Zdravniki so Buria odslovili in mu priporočili zdravljenje v domači oskrbi ter predvsem nekaj dni počitka. Na opazovalnem oddelku pa so s prognozo okrevanja v 6 dneh sprejeli včeraj popoldne 46-letno Roso Bonazza por. Bubbola s Stare istrtke ceste, ki se je tudi poškodovala po krivdi burje. Zenska je namreč okoli 11.30 hodila po zunanjih stopnicah hiše, v kateri stanuje, ko jo je presenetila izredno močna burja. Posledica je bila, da se je ženska znašla nepričakovano na tleh in kar je najhuje, o precejšnjo rano na glavi. Drugega izhoda ni bilo, kot da je poklicala taksi in krat postavili. Med temi zahtevami so integralna prosta cona, okrepitev tržaškega ladjevja, ponovna vzpostavitev tradicionalnih tržaških pomorskih prog, izboljšanje in o-krepitev cestnih in železniških prometnih zvez, dodelitev izrednih skladov IRI za razširitev obstoječih industrijskih objektov in ustvarjanje novih industrijskih dejavnosti. ki bodo omogočile napredek v krajevnem gospodarstvu in zajamčile njegov razvoj. Delavci! Udeležite se strnjeno protestne akcije proti zvišanju življenjskih stroškov ter za izboljšanje tržaškega gospodarstva«. Vodstvo stare Delavske zbornice CISL pa je izdalo naslednje poročilo. Vodstveni odbor Delavske zbornice je na podlagi sklepov glavnega sindikalnega sveta z dne 16. tega meseca sklenil, da napove splošno protestno stavko proti višanju življenjskih stroškov. Stavka bo v ponedeljek od 8.30 do 10. ure. Delavska zbornica (CISL) poziva vse delavce in nameščence, naj se strnjeno udeležijo protestne stavke. Hkrati pa izjavlja, da bo nadaljevala akcijo po načrtu, ki ga bo objavila, in katerega namen bo zavreti naraščanje cen ter izboljšati kupno moč mezd. Kot vidimo, se oba sindikata strinjata glede nujnosti akcije proti višanju cen in nižanju kupne moči mezd in plač. Delavska zbornica CGIL pa zahteva s stavko tudi splošne ukrepe v korist tržaškega gospodarstva. -i»------- Proslava obletnice KP1 Jutri ob 10.30 bo v Kinu ob morju proslava 36-let-nice ustanovitve KPI. Govorili bodo V. Vidali in M Bernetič. V svojem govoru bo Vidali nakazal tudi stališče komunistov do raznih perečih tržaških vprašanj. «»-------- Priskočil je na pomoč a se je sam ponesrečil Med delom v strojni dvorani novega parnika «Stella Po-laris« so delavci včeraj zjutraj opazili, kako se je nji-hov delovni tovariš 30-letni Oliviero Palumbo od Sv. M-M. Sp. zaradi nenadne slabosti zgrudil na tla. Eden od delavcev, in vicer 29-letni Vit-torio Maggi iz Ul. D’Alv!a-no, mu je takoj priskočil na pomoč, a pri tem ni pazil, kam stopa. Tako ni opazil luknje, ki vodi v črug ladijski prostor in Maggi je padel v globino, kjer je obležal. Drugi tovariši so obema priskočili na pomoč in potem ko so ju spravili do bližnje sobe, ki služi za ambulanto, to poklicali na mesto osebje | Rdečega križa, ki je nato oba odpeljalo v bolnišnico. Pa-lumba so sprejeli na tretjem zdravniškem oddelku, Maggi-ja pa, kateremu so ugotovili hude udarce na levem delu prsnega koša in glavi z možganskim pretresom, na prvi kir. oddelek, kjer so mnenja, da bo okreval v 20 čneh. ♦ ♦ ♦ Med hojo po stopnicah je 20-letna Leontina Destradi iz Miramarskega drevoreda včeraj zjutraj nerodno padla na tla in ker re je pošteno udarila po desni nogi, se je odpravila v bolnišnico. Pridržali so jo na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Na sinočnji seji občinskega sveta je svetovalec dr. Jože Dekleva postavil, naslednje važno vprašanje glede slovenskih strokovnih šol; kV naši občini imamo nekaj slovenskih strokovnih tečajev, med katerimi je najvažnejši po številu učencev strokovni tečaj na Opčinah, Na osnovi priloge 4. člena, črke c Posebnega statuta, bi morali biti vsi strokovni tečaji spremenjeni v strokovne šoie. Urad za vzgojo vladnega komisariata je pripravljen spremeniti te tečaje v šole pod pogojem, da da občinska uprava na razpolago ustrezne prostore in da se obveže, da bo plačevala osebje, ki ga mora plačevati iz svojih sredstev na osnovi člena 91 in člena 144 občinskega in pokrajinskega zakona od leta 1934. Zato vprašam pristojnega odbornika, če je občinska u-prava storila ustrezne ukrepe za spremembo teh tečajev v šole in če bo ta sprememba čimprej izvršena. Hkrati pa, vprašam tudi, če so bili vključeni v letošnji občinski proračun ustrezni stroški za plačevanje osebja, ki ga mora plačevati občina.« Odbornik za šolstvo in vzgojo prof. Sciolis ni ničesar odgovoril, kar pomeni, da ni mogel zanikati gornjih dejstev. Sicer pa bo moral nekaj odgovoriti na eni od prihodnjih sej. Poleg tega je dr. Jože Dekleva predložil tudi vprašanje glede odtoka vode javne pralnice v Sv. Križu. Dr. Dekleva je poudaril, da se lastniki nekaterih zemljišč pritožujejo, ker se ta voda steka kar po poljski poti, ki se je spremenila v potok. To dela prizadetim veliko težave pri prehodu na svoja zemljišča. Zato je dr. Dekleva zahteval, da se čimprej uredi odtok vode iz javne pialnice. Odbornik za javna dela ing; Visintin je obljubil, da bo šel pogledat na mesto in da bo zadevo čimprej uredil. Svetovalec Morelli (MSI) je opozoril župana, da je bil na naše področje raztegnjen predsedniški cdlok o upravni decentralizaciji osrednjega računskega razsodišča. Kljub temu pa. je dejal svetovalec, na našem področju ni bil še ustanovljen zadevni urad. Župan Bartoli je obljubil, da se bo zanimal za stvar. Komunistični svetovalec Radlch pa je vprašal, kako to, da je občinski odbor imenoval komisijo za bolniške vzdrževalnine. ne da bi o tem kaj obvestil občinski svet. Predlagal je, naj bi bila v to komisijo izvoljena tudi dva občinska sve-tovalpa. Pri tem je poudaril, da je ta komisija važna za občane, ker mora odločati o plačevanju bolniške vzdrževalnine bolnikov revnih družin. Odbornik prof. Sciolis je izjavil, da je ta komisija občinskega notranjega značaja in da o njej odloča samo občinski odbor. Kljub temu pa je svetovalec Radich ponovno poudaril važnost te komisije in zahteval vključitev vanjo dveh občinskih svetovalcev. Komunistična svetovalka Rus-so pa je predlagala ustanovitev bolniške ambulante na E-lizejskih poljanah. Zupan _ je izjavil, da se vprašanje številnih novih bolniških ambulant še vedno proučuje. Po končanih vprašanjih se je začela razprava o Acega-tovem proračunu. Prvi je govoril svetovalec dr. Agnelet-to (SDZ), ki se je v bistvu postavil na stran občinskega odbora glede vprašanja zvišanja tarif Acegata. Dr. Agnelet-to je med drugim dejal, da so sedanje politične cene u-slug in dobav eden od glavnih vzrokov krize tega podjetja. Glede plač uslužbencev pa je dejal, da so te plače zavidanja vredne, če jih pri- merjamo s plačami uslužbencev sorodnih kategorij. Nato je omenil, da sedanje delovne pogodbe ni mogoče spreminjati. Ko pa se govori o življenjskih vprašanjih nekega podjetja, je nadaljeval dr. Agneletto, je treba biti pogumni in sprejeti tudi takšne ukrepe, ki znajo biti na prvi pogled nevšečni. Ni težko u-gotoviti. kam je dr. Agneletto meril s temi svojimi ugotovitvami. Saj je tudi župan že večkrat izjavil, da je treba zvišati tarife, čeprav je to nepriljubljen ukrep. Nato je govoril komunistični svetovalec ing. Braun. Ugotovil je, da je btl proračun pripravljen na način, da nud' svetovalcem možnost obširnih razprav glede različnih številk. Nato pa je prešel na nekaj konkretnih primerov, s katerimi je dokazal, kako slabo upravljajo to veliko občinsko podjetje. Dejal je, da se kljub dobro opremljeni mehanični delavnici pošiljajo avtomobili podjetja v popravilo k Fiatu. da podjetje kupuje razne potrebščine v malih mestnih trgovinah, čeprav ima ogromno zalogo materiala z več kot dalje je omenil, da ima podjetje ogromne stroške z obnovitvijo starih avtomobilov in kamionov. S temi stroški bi po njegovem mnenju lahko kupili nove avtomobile. Sicer pa, je poudaril ing. Braun, je obče dokazano, da je to podjetje slabo upravljamo. Zato ne moremo danes govoriti samo o delovanju preteklega leta, ampak moramo govoriti o delovanju v vseh povojnih letih. Glede primanjkljaja pri tramvajski elužbi pa je ugotovil, da je vzrok tega v dejstvu. da električna služba i-stega podjetja prodaja tramvajski službi električni tok po sorazmerno visoki ceni. To delajo zato, da bi opravičili zvišanje tramvajskih tarif Nato je ugotovil, da je cena vode v Trstu mnogo višja od cene v drugih italijanskih mestih in da podjetje Acegat ne sme višati cene vode za kmetijsko uporabo. Ob zaključku je ing. Braun predlagal ustanovitev posebne komisije občinskega sveta, ki naj podrobno prouči vzroke tako visokega fifi; manjkljaja v Acegatu in naj nato predloži občinskemu svetu zadevno poročilo. z polmilijarčno vrednostjo. Na- Po izmenjavi not za lokalni promet Iz Beograda nam poročajo: Z izmenjavo not sta danes stopila v veljavo jugoslovan-sko-italijanski trgovinski sporazum in plačilni sporazum o lokalnem prometu na obmejnem področju, ki sta bila podpisana decembra lanskega leta v Rimu. Italijanske in jugoslovanske oblasti so sporazum izvajale že od dneva podpisa. Z izmenjavo not sta sporazuma samo dobila moč oolne mednarodne obveznosti. Z uveljavitvijo sporazuma o lokalnem prometu na področju Sežane, Nove Gorice, Tolmina, Gorice in Vidma se je razširila veljavnost videmskega sporazuma na vse obmejno področje. S tem je bil ustanovljen enoten režim lokalnega prometa ob vsej meji. Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da v obeh državah proučujejo vprašanje še tesnejšega sodelovanja mejnih organov, carinskih, veterinarskih, fitopatoloških, poštnih in železniških, za še uspesnejse delovanje videmskega sporazuma. Na obeh straneh istočasno poudarjajo, da je dosedanje sodelovanje bilo zadovoljivo in da ni bilo večjih nesporazumov pri izvajanju sporazuma. «»------- Italijanska suverenost nad TO Zanimiva razsodba kasaeijskcga sodišča S precejšnjim zanimanjem so v pravniških krogih pričakovali razsodbo kasacijskega sodišča v Rimu, ki se je sestalo pod predsedstvom dr. Piacentinija (relator dr. Fa-vara, državni pravdnijc dr. Pomocoro). S to razsodbo je namreč najvišji sodni organ , potrdil, da je možen priziv I proti razsodbam posebnega odseka tržaškega prizivnega sodišča, ki je delovalo na podlagi ukaza št. 6 bivšo Za- j vezniške vojaške uprave za | Tržaško ozemlje in z ukazom j št. 145 z dne 11. marca 1948. leta kot kasacijsko sodišče. S tem šklepom je treba i-meti vse razsodbe omenjenega tržaškega sodišča za juri-dično neobstoječe, ker gre iiiiiiiiiimiimiiiHiiiiimHimiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiimiimimniiiiiimmiiiiu Nezadovoljstvo v ladjedelnici Sv. Marka Delavcem so znižali prejemke Dobivali bodo samo 40 ur plače na teden Ladjedelnice CRDA v Trstu I prizadetih 89 delavcev, in si-in v Tržiču so preobremenje- cer 9 izdelovalcev cevi, 51 mine z naročili. Vsaj tako često * zarjev, 13 mehanikov, 4 elek- za juridični organ, ki ga italijanska sočna ureditev ne pozna. Najvišje sodišče je s tem ponovno potrdilo neprekinjeno italijansko suverenost na Tržaškem ozemlju in o tem nenehno veljavo italijanske sodne ureditve na tem področju tudi za časa zavezniške zasedbe. Posledica tega je, da se smatrajo ukazi ŽVU, katerih namen je bil spremeniti to ureditev, za nezakonite in neučinkovite v zvezi z i-talijansko sodno ureditvijo. Pisatelj A. Rebula danes v Trž, knjigarni Danes bo na povabilo Tržaške knjigarne prof. Aloiz Rebula podpisoval bralcem svojo novo knjigo «Vinograd rimske cesarice». Ljubitelji slovenske knjige so vabljeni, da pridejo v knjigarno v Ul. sv. Frančiška 20 med 18. in 19, uro. SNG za Tržaško ozemlje DANES 19. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Pivi maj«, Vrdelska cesta 7, I. gledališki ponedeljek Na sporedu: Pester prerez kulturnih aktualnosti v Trstu. Globoka znižane cene Jutri 20. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj« Robert Anderson «taj in simpatija Zadnjič 1 Za mladino pod 16. letom neprimerno! Globoko znižane cene Člani prosvetnih društev imajo popust! Prodaja vstopnic za obe prireditvi danes v Tržaški knjigarni, Ulica sv. Frančiška št. 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. Jutri 20. t. m. ob 15. uri v KRI2U in v torek 22. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU PRODUKCIJA GOJENCEV IGRALSKE IN BALETNE SOLE SNG, s sodelovanjem GOJENCEV GLASBENE MATICE V vseh dvoranah zakurjeno ! GLASBENA MATICA v Trstu priredi jutri 20. t. m. ob 17. uri v dvorani prosvetnega društva »Primorec« v TREBČAH koncert gojencev šole Glasbene Matice s sodelovanjem soiskega pevskega zbora (dirigent Ubald Vrabec) in pevskega zbora «Primorec» (dirigent Oskar Kjuder) iz Trebč. piše določeni tisk. Toda pri teh naročilih gre predvsem za petrolejske ladje, katerim slede tovorne ladje. Tonaža petrolejskih ladij je zelo velika, toda največ dela je pri gradnji njihovega trupa, torej dokler so se na splovisču. Ko pa se te ladje splovijo, je na njih mnogo manj dela kot na primer na potniških ladjah, ki zahtevajo mnogo dela pri svojem opremljanju ter se pri tem zaposle tudi vse stroke delavcev v ladjedelnicah. Zaradi tega se sedaj dogaja, da so kljub številnim naročilom nekatere kategorije delavcev brez dela. Pisali smo že, da so svoj čas poslali v «barako» v ladjedelnici Sv. Marka precejšnje število delavcev, ki jih ne morejo koristno zaposliti. Doslej so plačevali tem delavcem vsaj toliko ur, kolikor ostalim' delavcem. Včeraj pa je ravnateljstvo CRDA sklenilo, da bo izplačevalo tem delavcem samo 40 ur mezde na teden, to je pet dni, tako da bodo v sobotah ostajali doma. S to določitvijo ravnateljstva je tricisti, 12 delavcev delavnice moetov in žerjavov. Vest je razburila vse delavce ladjedelnice, saj se tej prvi skupini lahko pridružijo še druge in ob nizkih prejemkih pomeni en dan izgubljene mezde na teden hud udarec. Delavci tudi ugotavljajo, da ni ravnateljstvo CRDA pri sprejemanju naročil dovolj pazilo na njihovo vrsto. Pri tem ugotavljajo, da je včeraj neki list objavil vest, da je kapitan Mirelll, izvedene OZN za plovbo in pristanišča, pridobil v Mehiki številna naročila, ki so jih dodelili takole: podjetju Fiat 18 velikih ladijskih motorjev, 5 manjših ladij ladjedelnicam v La Spe-zii in eno 10.500-tonsko vojno ladjo ladjedelnicam OARN v Genovi. Del teh naročil so ponudili tudi ravnateljstvu CRDA, ki pa jih je zavrnilo, češ da so njegove ladjedelnice preobremenjene. Sindikati obsojajo ravnanje ravnateljstva CRDA. saj bi na primer gradnja vojne ladje zahtevala mnogo dela pri opremljanju, s čimer bi zaposlili vse delavce. Drafnska skupina prosvetnega društva »SLOVENEC« iz Boršta ponovi v nedeljo 20. t. m. v BORŠTU ;gro v 3 dejanjih «IZGl/BUENI IN SPET NAJDENI M0Ž» Koncert narodnih pesmi bo izvajal ženski, moški in mešani pevski zbor iz Boršta. — Vabljeni! V sredo 23. januarja 1957 ob 20.30 vAvditoriju v Trstu premiera «VROČA KRI» komedija v petih slikah Spisal: JOHN PATRICK Prevedel: JANKO MODER Režiser: NADA GABRIELCIČEVA Scenograf: JOŽE CESAR RADI SOBOTA, 19. januarja lM* TRSI POSTAJA A 11.30 Orkester Cergoli; 12.0D Predavanje: 12.10 Za nekaj; 12.45 V svetu kulti** 12 55 Jugoslovanski motivi: Kmečka glasba; 13.51 Optt<*. arije- 14.45 Ritmični or-kesu'-15 05'Schumann: Soamsches UJ, derspiel: 15.30 Glasba za g«*" na pihala: 16.00 Utrinki iz W ruke in znanosti: 16.15 Slovel#* motivi: 16.41 Kavarniški konce«, 17.00 Schubert: Fantazija v 5 duru: 17.22 Plesna čajanka: l*" Bach: Koncert v e-moiu za TJ; lino in orkester: 18.22 Menjl™ 18.30 Glasba za naše maMj* 18.45 Lahki orkestri: 19.15 jg stanek s pislušalkami: 19.30 »T stra glasba: 20.00 Soort; 20 Havajski motivi: 20.30 Orkesj* Imperial: 21.00 Teden v ItaM; 21.15 Slovenski oktet: 21.35 pki Korsakov; Šeherezada; V* Operetne melodije; 22.45 Več® ni ples. TRST I. 14 30 Tržaška kulturna krotka: 19.00 ((Kontrasti v ,ia*j®j izvaja tržaški krožek jazza; l*Ji Fantazija valčkov: 21.00 obrežih Lune«, glasbeni varit" KOPER Poročila v slovenščini: 8jj 7.00, 7.15. 13.30, 14.15, 15.00. H® 22.00 , .a Poročila v italijanščini: ••*! 12.30. 19.45 23.00 5.00-6.15 Spored iz Ljubi« 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7"; Spored iz Ljubljane: 7.15 GM® za dobro jutro, vmes ob 7.30J" tranji koledar: 11.00-12.00 Sr red iz Ljubljane: 13.45 Za 80" tedna: ritem; 14.15 Poje vok* kvartet z Vrhnike: 14.30 ZlvJ- nje ob našem morju: 14.40 Vi ".re 11 ajem mvi .iJ, x J dra glasba; 15.10 Zabavna ba; 15.25 Pojeta Dana Filft, in Franc Koren, na harmojj spremlja Avgust Stanko: l5-tj 16.00 Spored iz Ljubljane: Ritmi in popevke: 16.45 Me« rodna glasba: 17.00 Osijek: l‘i Lahka glasba: 18.00-19.30 SP« iz Ljubliane: 19.30 Los t.r» f Santa Cruz: 20.00-23.00 Spored' Ljubljane. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 *. Poročila ob 5.00. 6.00. If 13.00. 15.00. 17.00. 19.00. 22.0* 11.00 Igra harmonikarski 9Kajuh«: 11.15 Manica Komatv pripoveduje; 11.30 Domače ve izvajajo mariborski a n san** 12.00 Opoldanski koncertni red: 12.40 Zabavne melodije: ft-Igra ansambel Srečko Dr*'! 13.30 Od arije do arije; 14.35 * leli ste — poslušajte!: 15.40 filmi; 16.00 Glasbene u*9*j, 17.30 Zabavna in plesna g« na tekočem traku: 18.15 Uh« pesmi poie Zenski vokalni tet: 18.30 Jezikovni pogom 18.45 Igra Ljubljanski plesni stet. poje Nino Robič: 20.00 V seli večer: 21.00 Zabavna in F na glasba. TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke: Ne igrajte se z ognjem!: ** vesti: 21.15 Music-Hall: 22.1*5 zartovo življenje: 22.35 ZanW' vosti po svetu. C KINO ( It A/.NA OBVKSriLA ) Tržaški lilatelisUčni k*ub «L. Košir«. Jutri. 20. t. m. bo v pro. štorih kluba. Ulica Rob11 običajni sestanek od 10■ ure. ^—-OD VČERAJ DO DANES HOJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 18. lanuarja t. 1. se ie v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 6 oseb bila pa je ena poroka POROČILA STA SE' vretor Claudio Haipel in Izabela Janežič. , _ . UMRLI SO: 88-letna Caterina Battellini vd. Daicich. 75-letna Marija Tomažič vd. Atban, 77-letna Mari ra Cah vd. Bole. 57-letni Viktor Trampuš. 74-let.n! Bartolomeo Grassi, 34-1 e’na Tira Plssaeo por. Castagna. NOČNA SLUŽBA LEKARN v januarju Davanzo Ul. Bernini 4; Glustl Strada del Friuli 7 (Greta); Mil-lo Ul Buonarroti 11: Mtzzan. Trg Venezia 2: Tamaro-Neri. Ul. Dante 7. ( OLEPALlSČA ) SNG drevi Nocoj prične Slovensko narodno gledališče z originalno zamislijo posebnih pestrih večerov, na katerih bo podan prerez kulturnih aktualnosti v Trstu Prireditelji želijo iz teh večerov napraviti svobodno tribuno, od koder bo mogoče opozoriti na vse probleme slovenskega gultur-uega življenja, del sporeda pa bo vedno posvečen problemom SNG. Kot je že vodstvo gledališča poudarilo, bo za kritje neizogibnih stroškov uvedena minimalna vstopnina. Nocoj Je v prodaji polovica sedežev v dvorani pri Sv. Ivanu. Kdor kupi vstopnico v predprodaji, prejme še eno brezplačno vstopnico, aa jo lahko pokloni znancem ali sorodnikom. Cena vstopnici Je 206 lir. Nocojšnji spored bo obsegal odlomek iz nove komedije »Vroča kri«, (premiera v STedo, 23. t. m. v Avditoriju), branje odlomkov Iz knjig A, Rebule »Vinograd rimske cesarice« in B-Pahorja »Nomadi brez oaze« (S. Raztresen tn J. Babič). Iz najnovejše slov. pesniške zbirke Ceneta Vipotnika »Drevo na samem« pa bo Štefka Drolčeva prebrala dve pesmi. Pianistka Damijana Bratuževa bo v »Miniaturnem koncertu« izvajala t Debussyjevih preludijev; Jadra, Veter v planjavi. Spakov ples, Minstrels, La Puerta del vino in Ognjemet. Na vprašanja bodo Javno odgovarjali N. Gabrijelčič o režiji »Vroče krvi«, Boris Pahor o kulturnih problemih v Trstu, predstavnik Trž. knjigarne o slovenski knjigi in bralcu in D. Bratuž o problemih glasbene vzgoje mladine. Sporedu je priložena »Gledališka dopisnica« z anketnimi vprašanji. Odgovori bodo prebrani na prihodnjem večeru. ««— - \ GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20.30 premiera Rossinijeve opere ((Sevilj- ski brivec«. V glavnih vlogah E: vratar nastopajo Rolando Panerai, gospodinja j Giana DfAngelo, Bruna Ron-chini, Juan Oncina, Alfrede Mariott' in Mario Petri. Dirigent Franco Capuana, zbor vodi Adolfo Fanfani. Jutri ob 16. uri tretja predstava «Legende o nevidnem mestu Kitež« za dnevni a- bonma -J Excelsior. 15.00: »Maria ^ inetta. francoska kraHica*-* Morgan. R. Todd, Marina “ ti. Technicolor. Fenice. 15.30: »Jesensko J. Cravvford, C. Robertson , Nilfionale. 15,30: «Beg na sen Eastmaaicolor. J. Maraii j Scala in Kerima. RazdiVJJ strasti v skrivnostnom c,y skem svetu. FUodrammatico. 16.00: »Pazitcj mornarje«, Jerri Leviš in ™ Martin. Film Paramount. j Supercinema. 15.30: «Tako r. ri srce«. Romantična UdbJH ska zgodba s Jose Ferr«f& Merle Oberonom in W-geonom. . Arcobaleno. 16.00: «Hritol jo« <«Le colline bruci«^ Tab Hunter. Natalie Woo»'fj nemascope VVarnercolor. mladostnega zmagovitega guma, - Astra Rojan. 16.00: «COT§ disneiano«, risan, barvni Li Capitol. 15.30: Robert . (novi James Dean) v pr%t lj.vem in slikovitem jli ((Mladeniči brez prihodov («Giovani senza domani«)’ povedano mladoletnim. ) Cristallo. 16.00: «Santia«o»- Ladd. R. Podesta ,J Grattacielo. 16.00: «Gospa ® rov«. Alee Giunness. J Alabarda. 15.30: «Čolne »'Z je«. Pogumna dejanja m*®* no na morju. Vistavision J versal, Jett Chandier, Nader in Julie Adams. ( Ariston. 16.00: «Br.igadoopAgi nemascope, Technicolor. 0^ l.v, Van Johnson in Cvd. uspeh. u Armonia. 15.00: «Zaseda r( puščic«, L. Darnell; noi rlete m Aurora. 16.00: »Četvorka IKt ni«. Bin« Crosby. M. D. 0’Connor in J. Manfvj; bavni Vistavision Teoho™ Garibaldi. 16.00 »Svet (iiMondo del silenzio«) n nagrada na festivalu v A nesu 1956. Izreden tarm film v technicolorl^s kriva skrivnosti podvo® življenja. A Ideale. 16.00: »Pragozd nBdGf nih« («La jungla del iffj' ri»). John Pavne, RonakLjr gan. Rhonda Fleming. ™ scope v technicolorju. J Impero. i6.oo: ((Branim ljubezen«. M. Carol. G. zetti, v. Gassman. tj Italia. 16.00: «Preki sod«. G, per. . f S. Marco. 16,00; «Avanti>rt pitana Davidsona«. Kino ob morju. 16.00: «“ žena«, James Crain, Moderno. 16.00: Pretresljiva bezenska zvodba »OPfur TEATRO NUOVO Danes ob 21. url T. S. E-liot «Umor v katedrali« za red C. Naše bralce, ki 3e želijo naročiti na PRIMORSKI DNEVNIK prosimo, da to sporočijo na uprtvo našega lista v Ul. sv. Frančiška 20/111 tel. 37338, prebivalci podeželja pa naj se obrnejo naravnost na vaškega raz-našalca ali prodajalca. Bralci v Jugoslaviji se naročijo lahko samo pri ADIT, Ljubljana, Stritarjeva 3/1. OPOZARJAMO, DA DOBIVAJO NAROČNIKI LIST SKORAJ SE FNKRAT CENEJE, kot je v prodaji. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA zgodba »OPj^jl* Normandija«, Robert Vr Richard Todd, Dana WYnG? Edmund 0’Brien. Cinem®\ v technicolorju. dr, Savona. 16.00: «Clovek t j roko«, Kirn Novak, F. in E. Parker. Prepovedal mladoletnim. J Viale 16.00: «Teta iz Afjja prihaja«. T. Pica. D. M»jjf Vitt. Veneto. 16.00: »Zarolžff dolžnih«. S. Mac Laine. )■ / svthe, E. Gvvenn. Velik*»f senečenja. Technicolor mount f Belvedere. 15.30: «Skrlath*i, ska«. Technicolor Univef*^ Curtis. .,j| Marconi. 16.00: «Osemn*l*^l( Superfilmscope v barvžfji risa Allasio, Virna L>*?' . Rlento In R. Micheiu**^ Massimo. 16.00: «Greh (itPeccato rti častita). \ ljubezenska zgodba, poljbf mičnih in pikantnih jev. Giovanna RaUl, AJk Cifarlello in Franco Novo cine. i6.00: «DrugaJif zen«. Nepozabni film color. J. Wyman In R 'Aft Odeon. 16,00: ((Johnnv Goi* [d Cravvford in S. Havdeh' ni film. Jfk Radio. 16.00: «Puščlca v IV Technicolor. S. Havden Gra.v. «NOVI PROSI O POTREBI NOVIH ODNOSOV MED KOMUNISTI KRIZA INTERNACIONALIZIRA? Poljski partijski list stajalo do julijskega plenuma »Novi Drogi» je v svoji CK KP Sovjetske zveze v le-poslednji številki objavil tu 1955. Toda zlasti XX. kon- članek Ježi Bjatra pod naslovom aKriza interna-cionalizma?« v katerem je med drugim rečeno: *V poslednjih mesecih, v razdobju po XX. kongresu KR SZ, zlasti pa za časa oktobrskih in novembrskih dogodkov preteklega leta, so se v mednarodnem delavskem gibanju pojavile očitne razlike v gledanju na vrsto bistvenih političnih vprašanj. Te razlike so se začele spremi-niati v splošne polemike, ki so zadobivale v pretežni meri značaj borbe, kot pa značaj diskusije. To je nov pojav, ki ga ni-smo srečali že mnogo let. Žaro ni nič čudnega, če je to Privedlo do resne zmede, kar le vsaj v nekaterih deželah postavilo na dnevni red vprašanje usode proletarskega internacionalizma». V nadaljevanju Bjatra govori o nazadovanju glede in-ternacionalističnega značaja delavskega gibanja, do kate-rega je prišlo v stalinistični dobi. Na internacionalizmu se 3s vedno vztrajalo, pravi on, Y propagandi, toda pačila se le njegova osnovna vsebina. gres je postal izhodišče borbe za revizijo politike delavskega gibanja, med drugim tudi za povrnitev k leninskemu gledanju na internacionali-zem. Vest vsakega komunista je moralo pretresti spoznanje, da j'e za časa Stalina tudi on na ta način hkrati prispeval k poglobitvi prepada m“d politiko in humanizmom, k degeneraciji socializma. V takih pogojih se je z vso silo ponovno postavilo vprašanje samostojnosti v ocenjevanju. Vprašanje ustreznega smisla internacionalizma je postalo važen element diskusije in borbe znotraj komunističnih strank. Avtor članka pokaže nato na razlike, do katerih je prišlo v mednarodnem delavskem gibanju v zvezi s problematiko XX. kongresa KP Sovjetske zveze, po njegovem mnenju imamo štiri vrste razlik v gledanju. Prvič, gre za razlike v gleaanju na značaj pačenja v stalinističnem raz dobju. Medtem ko se v KP Sovjetske zveze brani mnenje, da gre za napake m pa* čenja v zvezi s kultom osebnosti, se v komunističnem gibanju postavlja z več strani vprašanje družbenih izvorov in posledic teh pačenj. Drugič, obstajajo razlike v gledanju 3*v do Sovjetske zveze kot na sredstva za njihovo po- Po njegovem mnenju je bil osrednji element pri pačenju Pojma o internacionalizmu postavljanje vprašanja odnoša- osnovni kriterij za poštenje komunistov. Povsem normalno je, po njegovem mnenju, da je vsak omunist zainteresiran za u-sodo Sovjetske zveze, toda rugačen položaj je bil ta-rat, ko je le-ta bi'a edina ožela socializma, drugačen Pa je položaj danes. V Kom-lnterni je vladal sistem podeljevanja večine manjšini, to-v prvem razdobju, do u-Ve|javljanja Stalinove samo-"Vol j e, je Vp]jv komunistične a ranke Sovjetske zveze v Kominterni temeljil na mo-Talni avtoriteti, ne pa na ai“. Kasneje pa so povsem sPrejeli metodo ukazovanja, ln stalinistična avtokracija se 111 ustavila niti pred prelivanjem krvi funkcionarjev Kominterne, da bi ohranila svoj komandni položaj. Sta- lin je spremenil internaciona- lnem v špansko steno, za katero je zahteval, da mora Vsak komunist sprejeti in Poveličevati vsako potezo sovjetskega vodstva. Avtor članka poudarja| da le po drugi svetovni ' vojm Pnslo do vrste sprememb v kvskem gibanju, kakor so pravljanje. Sovjetsko vodstvo se omejuje na borbo proti kultu osebnosti in na določeno demokratizacijo obstoječega sistema. Toda imamo komuniste, ki poudarjajo potrebo splošne revizije uradne koncepcije stalinizma in zahtevajo socializem demokratičnega in nebirokratskega tipa Tretjič, gre za razliko v gledanju na tako imenovano »jugoslovansko vprašanje«- — ali zadošča, da se umaknejo obtožbe, ali je treba iz vsega potegniti globlje zaključke in se okoriščati tudi z jugoslovanskimi izkušnjami. Avtor članka smatra, da je postalo jasno, da je za socializem neogibno izkoriščanje uspehov vseh strank, analiza le-teh na ustvarjalni, tovariški in’ kritični način. Končno smatra avtor članka, da obstajajo razlike v gledanju na odnošaje v delavskem gibanju. Stalinisti zanikajo ta problem, in so zato na Poljskem dobivali, etiketo »protisovjetska« za tista gledanja, ki 5° kasneje postala splošna linija stranke. Nato se v omenjenem član- Tmaga socializma v vrsti zel Vzhodne in Srednje Evro-Pe in na Kitajskem, porast Protifašističnih sil v Zapadni Kvropi, razpust Kominterne. In nadaljuje: «V teh okoli- inah je imelo prvovrstni Pomen vprašanje odkritja no-Vlh oblik odnošajev med komunističnimi strankami, ki bi ^strezali obstoječemu položaju. Tedanje vodstvo KP SZ n*i v pogojih stalinske diktature, poskušalo revidirati do tedaj uporabljene metode; še v«č, sprejeli so neprimerne Ukrepe za uporabo prejšnjih načel političnega življenja in Pr> odnošajih med ZSSR in daielami ljudske demokracija Rajku, Slanskemu in dru-Kim — postala novo orodje ** kršenje osnovnih načel zakonitosti, hkrati pa tudi načel •Uverenosti in enakopravnosti vseh držav. Povezanost ‘•h kršitev načel suverenosti * kampanjo proti domnevnemu »desničarsko-nacionalistif-hemu odklonu« je na Poljskem še celo preveč očitna. Tako stanje je načelno ob- Prejeli smo j ku govori o vprašanjih, ki so v nasprotju & predpostavkami gibanja, se mora poroditi ideja stvarngfga internacionalizma, ki ne bo postala nikoli več zakon za servilnost, za popustljivost do nacionalizma, za zanikanje načel. Borba za povrnitev k prejšnji ideji internacionalizma, z vsebino, ki nas spominja še na čase Marxa in Lenina, borba za njeno obogatitev s posledicami novih pogojev, predstavlja danes neogiben del velike stvari preporoda komunizma. Danes, ko je enotnost delavskega gibanja zelo pomembno vprašanje, moramo sebi jasno povedati, da je obnova enotnosti komunistov in u-stvarjanje pogojev za enotnost celotnega delavskega gibanja možno izključno v pogojih preporoda leninskega pojmovanja o internacionalizmu, v pogojih, ki omogočajo konstruktivno in svobodno diskusijo v celotnem delavskem gibanju. Samo iz iskrene in načelne diskusije se mora poroditi resnična, a ne le formalna enotnost, taka enotnost, ki je upanje sodobnih sil družbenega napredka, predpostavka zmage socializma«. Filmska igralka Anita Ekberg, ki smo Je videli v lilmu »Vojna in mini se čedalje bolj uveljavlja Načrt generala Faurea» v Alžiru Načelnik štaba in namestnik komandanta divizije v Alžiru, general Faure, je bil disciplinsko kaznovan s 30 dnevi zapora v trdnjavi, ker je nameraval s pomočjo vojske izvršili vojaški udar in prevzeti oblast v deželi Začelo se je z uvodnikom v pariškem desničarskem dnevniku «Figaro» 7. t. m. zjutraj. Tisti, ki vedno čitajo te uvodmke, so se zaustavili pred naslednjim odstavkom: «Ali je res, da so osebe, Ki pripadajo vojski, pripravljale načrt, da v Alžiru prevzamejo oblast? Ali je res, da je neki general, ki je zavzemal visoko mesto v vojski v Severni Afriki, bil nedavno podvržen disciplinskim sankcijam? Ali je točno, da je ta general bil v iskrenih odnošajih z nekim ((komitejem« v Alžiru. ki mu predseduje neki visoki rezervni oficir, in iz katerega so izhajale smernice za gibanje? Obrambni minister Bour-gčs-Maunoury je moral reagirati in je še isti dan izdal naslednje poročilo: «V zvezi z verzijo, da nekatere vojaške osebnosti v Alžiru razširjajo mnenje, ki bi se, v tem delikatnem položaju, moglo izkoriščati, je bil minister prisiljen sprejeti neke sankcije, da bi pre- prečil tolmačenja, ki bi mogla načeti moralo vojske«. Minister ne omenja nobenega imena niti ne pove za kakšne sankcije gre niti proti komu. Toda še isti dan je bila objavljena v večernem tisku naslednja vest: «Ze o-sem dni se nahaja v vojaškem zaporu v Parizu general Jac-ques Faure, načelnik štaba in namestnik komandanta divizije v Alžiru« Na osnovi objavljenih odkritij bomo skušali pojasniti to afero, ki ji pravijo »generalska afera«, «zarota», «kom-plot«, ali le «načrt generala Faurea«. KDO JE GENERAL FAURE Brigadni general Jacques Faure ima 54 let. Bil je briljantni gojenec vojaške akademije v Saint Syru, na glasu je tudi kot alpinist in smučar. Odlikoval se je, kot padalec, v bitki za Narvik-Toda on ima tudi politične kvalitete in ambicije. To se vidi tudi iz tega, da so mu PARIŠKA JAVNOST NA STRANI BOHEMOV PROTI OBLASTEM Da bi rešili stanovanjsko krizo nameravajo zrnati Montparnasse Oblasti in neka podjetja nudijo pariškim umetnikom zemljišča in kredite za gradnjo ateljejev drugje, vendar se ti nočejo seliti jih pred delavsko gibanje postavili dogodki na Poljskem in Madžarskem. Avtor članka govori dokumentirano, da so komunistične stranke v svetu različno pristopile k oceni značaja madžarskih in poljskih dogodkov. In nadaljuje: «Da, to je velika izkušnja internacionalizma. Stari, stalinistično pojmovani internacionalizem se je pokazal — v luči okoliščin, o katerih sem prej govoril — ne le nekoristen, ampak tudi škodljiv. Privedel je. kot že večkrat prej, do kršitve komunističnega načela solidarnosti in bratstva med delavskimi strankami. Krčil je pot nazadovanju. Revizija tega pojma izhaja iz celotnega kompleksa okoliščin, ki označujejo politični položaj tega poslednjega razdobja. Zavlačevati to revizijo in vrnitev k internacionalizmu ustrezne vsebine, pomeni prepuščati najbolj dragocene pozicije tistim, ki se nočejo, v mnogih primerih pa se ne znajo povrniti k leninizmu«. «Internacionaltzem — kljub navadam iz stalinskega razdobja — ne smemo danes razumeti izključno kot solidarnost strankinega aparata •n vodstev. Potrebno mu je vrniti ustrezni smisel borbene solidarnosti delavskega razreda, komunistov vseh dežel. Sele tedaj more predstavljati temelj, na katerem se bo razvijalo bratsko sodelovanje med strankami, ne kot formalna navada, ampak kot rezultat stvarnega »bratstva v o-rožju« med komunisti in med socialisti nasploh v vseh deželah. Tako pojmovani internacionalizem more daleč proč uradnosti — postati, in moral bi postati temelj za krepitev in zavarovanje stvarne, idejne enotnosti komunističnih gibanj«. »Novi Drogi« poudarjajo nato potrebo konstruktivne kritike v mednarodnem delavskem gibanju, nato pa prehajajo na vprašanje nasprotij in celo konfliktov, do katerih more priti med socialističjii- Pred nekaj desetletji je na južni strani tedanjega Pariza nastalo edino pravo bohemsko naselje na svetu. V tem naselju so živeli in stanovali najrazličnejši kiparji, slikarji, glasbeniki in drugi umetniško navdahnjeni ljudje, v kratkem popolna zbirka bohemov. V tem delu mesta so si ustvarili svoj mikrokozem, svoj mali svet ljudje, katerim je povečini krulilo v želodcu, ki so se pa kljub temu prepirali skoraj izključno o umetnost!, dočim niso kazali nikakega zanimanja za vse ono, za katerim je težil in hlepel ostali svet, ki je ubral povsem druge tirnice, drugo not, ki i je pač šel po normalnem ko-loseku življenja. V tej dobi ste v ozkih u-ličicah Mont Parnassa mogli videti postarnega moža, ki je bil baje po rodu bogat, kako drobi po uličici «De L’Oues», kjer je na številki 60 najel za dva meseca skromen atelje. Ta gospod, kateremu so v tedanji dobi le redki vedel; za ime, je bil sam veliki Cezanne. Pred kratkim so v vsem svetu proslavili petdesetletnico njegove smrti. Postal je namreč slaven šele no smrti, kot se pač najpogosteje dogaja z vsemi umetniki. Malo dlje, v Perrelovi ulici, pa ste mogli pred hišo štev. 32 videti nekega moškega, ki je igral violino. Ta se je imenoval Rousseau in je vsak prosti trenutek izkoristil za slikanje. Njegovim eksotičnim slikam so se tedanji ljudje smejali in jih ni hotel prav nihče kupiti. Danes iste slike veljajo milijone in njihovega umetnika ocenjujejo kot enega največjih slikarjev — a-materjev v vsej svetovni zgodovini slikarstva. Samo. po sebi se razume, da slikarji, kiparji in razni drugi umetniki niso bili edini prebivalci Montparnassa. Čeprav je ta del Pariza postal slaven vprav zaradi tega, ker je bil postal največja 1 mi deželami. Vsako sporno Gledališki list Drame SNG I vprašanje je treba proučiti Ljubljani. XXXVI. letnik. | na osnovi priznanja absolutne jnhartova jubilejna sezona 1156—57 St. 7. Bratko Kreft. ^RANJSKg KOMEDIJANTI-j avn°stna uprizoritev ob Ve stoletnici rojstva Antona °hiaža Linharta. (28. decem-0r* 1956), Gledališki list Opere SNG Ljubljani. 1956—57. Jacques pL,^bac>'l HOFFMANNOVE rta OVEDKE (premiera 15. de£embra 1956). Gledališki list Drame SNG Ljubljani. Sezona 1956 57. Al i 5' ^anko Moder in /yor „5bT!J — No, sedaj pa že nekoliko pretiravata, saj je to vendar moje (tanovanje fiioriško-lieiieški dnevnik Danes prva seja pokrajinskega sveta Pokrajinsko predstavništvo pred važnimi vprašanji Izvolili bodo predsednika in odbornike KD ima absolutno večino svetovalcev Danes ob 18. uri bo v dvorani občinskega sveta prva seja goriškega pokrajinskega sveta, na kateri bodo izvolili predsednika in odbornike. V pokrajinskem svetu ima Krščanska demokracija absolutno večtino svetovalcev, s katerimi bo brez težav in i-sksarvj a pomoči pri drugih svetovalcih izvolila pokrajinskega predsednika in odbornike, ki bodo po njenem okusu. Kakor pri izvolitvi občinskega odbora v Gorici, tako tudi pri izvolitvi pokrajinskega odbora Krščanska demokracija ne ho potreboval a podpore svetovalcev ostalih strank ter bo po zgledu občinskega očibora v Gorici izvolila ((enobarvni# pokrajinski odbor demokristjanskih svetovalcev. Čeprav bo imela Krščanska demokracija v pokrajinskem svetu v rokah «škarje in platno«, bo vendarle morala voditi tako politiko, ki bo upoštevala obstoj številnih važnih vprašanj gospodarskega in upravnega značaja. Zadnje čase se o teh vprašanjih ni vsak dan govorilo, ker se občinski svet še ni sestal, vendar to ne pomeni, da so ta vprašanja zaradi tega enostavno prenehala obstajati. Železniška zveza med Italijo in Jugoslavijo pri Gorici postaja vsak dan bolj nujna. Narekuje jo po eni strani naraščajoči blagovni in osebni promet v okviru malega obmejnega prometa oseb in bla- govne izmenjave, po drugi strani pa potiskajo to vprašanje v ospredje naraščajoči gospodarski stiki med obema državama. Ni vseeno, če mora blago iz naših krajev, ki je namenjeno v Slovenijo, po železniški poti skozi Trst, kii je veliko daljša kot bi bila pot skozi Šempeter pri Gorici! Tudi letališče spada med aktualna vprašanja naše pokrajine. Pokrajinska uprava mora na pravičen način rešiti spore med južnim delom naše pokrajine, ki se poteguje za Ronke, in med Gorico, ki se ne bi hotela odpovedati svojemu letališču. Sem spada tudi demokratizacija številnih ustanov, ki imajo svoje pravilnike in se ne izvajajo. Med takimi ustanovami je prevalski konzorcij, ki ga vodi komisar ob nespoštovanju pravilnika, ki predvideva demokratično izvolitev odbora in demokratično delovanje ustanove v skla- i du z interesi vseh najemnikov prevalskih njiv in ne samo tistih posameznih velikih posestnikov, ki imajo koristi od komisarske uprave. Navedli smo samo nekatera vprašanja, ki jih je prejšnja pokrajinska uprava prepustila nerešena sedanji upravi. Predvsem se bo morala za rešitev teh vprašanj boriti levičarska opozicija, ki je že prejšnja leta dokazala na sejah pokrajinskega sveta, da je demokratizacija raznih u- stanov ter upoštevanje teženj in interesov prebivalstva edina ppt za napredovanje naše pokrajine. Aretacija delavca 15. tega meseca so na ukaz državnega pravdnika aretirali 58-letnega delavca Alojzija Benčino s Trga Cavour 6, ki so ga obtožili, da je na- merno povzročil telesne poškodbe samemu sebi. Izboljšano stanje Visintinove bi Ceranija Danes bodo odpeljali iz bolnišnice na njuna domova A-ho Visintinovo in Livia Ce- ranija, ki sta bila udeležena v krvavem dogodku na bregu Soče. Prevoz iz bolnišnice jima dopušča njuno iz- boljšano zdravstveno stanje. «»------- — KINO — CORSO. 16.00: «Toto, Peppino in izprijenka«, Totč, D. Grey. VERDI. 16.00: «Zadnja meja» V. Mature, v cinemascopu in v tehnikolorju. VITTORIA. 17.00: «Mednarod-no vohunstvo«, R. Mitchun v techmkolorju. CENTRALE. 17.00: #Dvoboj na prelazu«, For Hameier, K. Mueller; v barvah. MODERNO, 17.00: ((Uporniki Hondurasa«. ................................................................................. sodnike so izjavile, da je zakon Gorkičevih eden izmed tistih nesrečnih zakonov, kjer sta oba zakonca zaradi bolezni vedno bolj nestrpna in kjer so zategadelj prepiri na dnevnem redu. Anastazija Kuret por. Gorkič je bila po izjavah teh prič že dvakrat v umobolnici, kar je nedvomno vplivalo tudi na njeno slabo ravnanje z možem, po drugi strani pa je tudi Gorkič postal surovež, tako je Trije procesi na goriškem sodišču Tokrat naj bi kolesar povzročil smrt vespista 110.000 lir globe, ker je hranil 3 kg jugoslovanskih cigaret - Žalostna zgodba slepega moža in neuravnovešene žene Tudi včeraj ni med štirimi procesi manjkal proces proti obtožencu, ki naj bi nenamerno povzročil smrt vespista iz Tržiča. Obtoženi je bil 46-letrii mehanik Bruno Blason iz Gradiške Ul. Giustiniani 6. Ze pred orožniki in včeraj na procesu je Blason zanikal vsako krivdo za nenadno smrt mizarja Vinicia Perina iz Tržiča. Blason je izjavil, da je nesrečo, ki se je pripetila 12. aprila lanskega leta na Trgu Unita, zakrivil sam ponesrečenec, ker je prenaglo vozil. Blason je s kolesom stal na levi strani trga, ker pa v trgovini ni našel blaga, ki ga je hotel kupiti, je nameraval prečkati cesto in se je že napotil proti sredini trga, ko je nenadoma opazil, da se mu bliža neki moški na vespi. Ni se niti do dobrega zavedel, kje je vozač, ko se je znašel s kolesom vred na tleh. Nedaleč od sebe je opazil ranjenega vespista in polomljeno vespo. Kasneje so oba ponesrečenca odpeljali v bolnišnico v Gorico. Tu je naslednjega dne ob 9. uri ponesrečeni vespist Perin zaradi udarcev na glavi umrl. Obtoženčeve izjave je potrdil tudi njegov branilec odv. Testa, ki je dejal, da se Perin ni mogel pravočasno u-staviti z vozilom, čeravno je videl pred seboj kolesarja, ki mu je hotel prečkati pot, ker je vozil s preveliko hitrostjo. Prišlo je do trčenja in nesre- p0stalo tudi življenje sose- če, ki je na žalost zahtevala smrtno žrtev. Odvetnik zasebne stranke pa je vztrajal na dejstvu, da je Blason prečkal cesto ob nepravem času in tako povzročil nesrečo, do katere ne bi prišlo, če bi pustil vespi-stu prosto pot. Dr. Suich se je z ostalimi sodniki umaknil na posvetovanje, na katerem so sklenili, da Blasona oproste, ker ni storil kaznivega dejanja. • * * Dokaj žalostno je na prisotne deloval prihod 54-letnega Nedeljka Gorkiča iz Gorice Ul. Baiamonti, katerega je žena prijavila policijskim o-blastem, da je z njo zelo slabo ravnal in ni zanjo skrbel, kakor se je pred poroko obvezal in kar je tudi po državnih zakonih dolžan storiti. Pred sodnike je povedala, da je bilo vse njeno dosedanje življenje v zakonu skoraj neznosno; njen zakonski mož jo je večkrat pretepel, ji pljuval v obraz in ji grozil, da jo ubije, čeprav po njenih izjavah takega ravnanja ni zaslužila. Kaj drugačne so bile seveda izjave obtoženca, ki je pripovedoval, da žena ni pazila nanj, čeprav ima zaradi slabega vida velike težave, marveč naj bi se vlačila z drugimi moškimi in večkrat pozno zahajala domov. Priče, ki so prišle pred dov zaradi njiju nevzdržno. Sodišče se je po kratkem odmoru odločilo, da Gorkiča oprosti zaradi pomanjkanja dokazov. • » • Med obtoženci, ki so se morali včeraj zagovarjati, je bil tudi 25-letni Humbert Marušič iz Jamelj na Krasu. Pri Marušiču so namreč finančni organi našli novembra lanskega leta 3.84 kg jugoslovanskega tobaka, za kar so ga prijavili sodnim oblastem. Marušič je na včerajšnjem sodnem izpraševanju izjavil, da je 188 zavojčkov jugoslovanskih cigaret znamke ((Morava«, 5 zavojčkov «Planica» in 4 zavojčke «Biljana» pustil pri njem neki «Berto» iz O-patjega sela. V zameno naj bi temu človeku Marušič izročil stara oblačila. To je bil primoran storiti, ker je bila njegova družina v zelo slabem gospodarskem stanju. Marušič namreč vzdržuje mater in sestro, ki je nedolgo od tega ostala vdova z dvema otrokoma. Takrat je bil nezaposlen in se je moral zato lotiti vsakega posla, da je o-mogočil življenje številni nepreskrbljeni družini. Glede na njegovo prejšnjo kazen je sodišče Marušiča kaznovalo na plačilo 110.000 lir globe, povračilo sodnih stroškov in zaplembo blaga. Predsednik sodišča: doktor Suich, državni pravdnik De Marši, zapisnikar Omeri. Izboljševanji gozdov v Reziji Ali so na Učejo morda pozabili? Občinska uprava v Reziji je sklenila, da bo potrošila 630.000 lir za izboljševalna dela v občinskih gozdovih v Črnem potoku, Kurniku, Tam na Kopi, v Zeleni jami in Goslu. Ta dela so nujno potrebna, ker so v prejšnjih letih samo izsekavali, da bi pa kje kaj pogozdili ali popravili, se pa nihče ni zanimal. Tudi okolico Učeje bi bilo treba pogozditi. Tukaj so kai celih 20 let izsekavali in nikdar zasadili nobenega drevesca. Pogozdovanje v Učeji bi bilo zares potrebno, ker je tu tudi mnogo brezposelnih. S tem bi jim bil dan zaslužek, ki si ga morajo i-skati drugod. V Učeji so do danes napravili najmanj javnih del in zato bi bilo prav, da bi prišla na vrsto tudi ta vas, ker je najbolj zapuščena v občini. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi v Raštelu 27, tel. 33-49. Športni durmi k KOLESARSTVO DIRKA PO EGIPTU Nemec Schur prvi v VI. etapi GUIZEH, 18. — V VI. etapi kolesarske dirke po Egiptu Beni Suef - Guizeh, dolgi 135 km, je zmagal Nemec Gustav Schur s časom 2.52’52”. Drugi je bil Romun Sandro s časom 2.53”25” in tretji Poljak Paradowski s časom 2.53’55". Po tej etapi je vrstni red posameznih naslednji: 1. Paradowski (Poljska) 19.17’35", 2. Malitz (Nemčija) 19.18T8”, 3. Mohamed Taher (Maroko) 19.18’48”. TENIS Zopet Gonzales nad Rosewallom SYDNEY. 18. — V tretjem profesionalnem srečanju med Gonzalesom in Kenom Rose-wallom je zopet zmagal svetovni profesionalni prvak Gonzales z rezultatom 6:2, 6:4, 6:0. Kot znano je v prvem dvoboju zmagal Gonzales, v drugem pa Rosevvall. II lltllllllllllllllllllllllllllllllll lili IIIIIIIIIIIIIIIIUI1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII llllll lllllllllllllllllll Jutri argentinska «1000 milj> Fangio najusp pri poskusnih vožnjah Predvčeraj je Fangio dosegel hitrost 183 km na uro BUENOS AIRES, 18. — Na cesti »Cestanera Norte«. ki se vije vzdolz reke in skoraj med samimi šj ortnimi napravami argentinske prestolnice, so se avtomobilisti tudi danes pripravljali na nedeljsko dirko 1000 milj. V uradnih poskusnih vožnjah je danes dosegel SABLJANJE BUDIMPEŠTA, 18. — Tajnik nove madžarske sabljaške zveze Tilly je odpotoval v Rim, da se z voditelji italijanske sabljaške zveze domeni glede bodočih srečanj ma- džarskih in italijanskih sab-največjo hitrost Ma.ouel Fan-| ijagev. gio, ki je 10.219 m dolgo pro- go prevozil v času 3’37”2. Vozil je s svojim avtom Mase-rati 4500. Ostali piloti so dosegli naslednje čase. Moss z Maserati 4.500 3’37”6 Collins s Ferrari 3.500 3’58”2 Castelletti s Ferrar' 3.500 3’51” E. Portago s Ferrari 3.500 4’25”3 Flockhart z Jaguarjem 3.500 3’47”7 Musso s Ferrari 3.500 3’59” Pola s Ferrari 2.000 4’30”1 Casoni z Maserati 2.000 4’49”6 Behra z Maserati 3.000 3’53” Menditeguy z Maserati 3.000 4’01”1 Von Trips s Ferrari 3.500 3’50”7 Fangio je dosegel največjo hitrost »udi na včerajšnjih u-radnih poskusnih, vožnjah. S časom 3’20”7 je dosegel povprečno h’trost 183.472 km na uro. BOKS Nabiralna akcija za Joeja Louisa CHICAGO, 18. — Dva poslovna moža iz države Nebraska, sta začela v ZDA obsežno nabiralno akcijo denarnin sredstev z namenom, da bi pomagala bivšemu svetovnemu boksarskemu prvaku Joeju Louisu iz finančnih težav. Joe Louis dolguje namreč ameriški državni zakladnici 1.250.000 dolarjev za takse in procente ki znašajo vsak dan 270 dolarjev, medtem ko zasluži sedaj Louis okrog 25.000 lir. BUENOS AIRES, 18. — Dvoboj Perez - Diez za svetovno prvenstvo mušje kategorije je bil odložen za nedoločen čas zaradi obolelosti Dieza. Verjetno je, da se bosta boksarja pomerila šele 9. februarja. NOGOMET Italijansko nogometno prvenstvo Mnogo neznank v 16. Proti pomlajenemu «Juventusu» lahko «Triestina» računa na uspeh - Mazzero desna zveza, Cazzaniga srednji napadalec? V jutrišnjem 16. kolu italijanskega nogometnega prvenstva se bodo v A ligi srečala naslednja moštva: Fioren-tina-Padova, Inter-Bologna, Lanerossi-Genoa, Palermo-Na-poli, Roma-Atalanta, Sampdo-ria-Udinese, Spal-Milan, Tori-no-Lazio in Triestina-Juven-tu». Mirno lahko rečemo, da je to kolo eno najzanimivejših v letošnjem prvenstvu, saj skoraj za nobeno tekmo ni mogoče dati zanesljive prognoze. Pojdimo kar po vrsti, kot so navedena srečanja na listku športne stave: Fiorenitina bo imela v gosteh Pačovo. Kdaj prej bi lahko mirne duše zapisali «1», toda po katastrofi lantikega prvaka v V.icenzi velja prej dobro premisliti. Padova je trd nasprotnik, kar je okusil zadnjo nedeljo Juventus, ki ni in ni mogel preko neodločenega rezultata. Imter bo sprejel Bologno, prav tisto Bologno, ki je preteklo nedeljo odpravila Udi-nese sredi Vidma s 5:1 in to v pičlih 20 minutah,, medtem ko je Inter na lartnem igrišču po zelo povprečni igri komaj remiziral z Atalanto. V Vicenzi je Lanerossi velik favorit v srečanju z Genovo, toda upoštevati je treba, da gre Genovi za nohte in Naša prognoza Fiorentina-Padova Inter-Bologna Lanerossi-Genoa 1 X X 1 Palermo-Napoli Roma-Atalanta Sampdoria-Udinese X 1 2 1 1 Spal-Milan Torino-Lazio Triestina-Juventus 1 2 1 1 X Cagliari-Parma Verona-Venezia Molfetta-Lecco Siracusa-Salernitana 1 1 X 2 1 X X Alessandria-Novara Reggina-Catanzaro 1 X 1 koliščinah bi bil morda Milan večji favorit, toda Sgal se mora pred lastnim občinstvom rehabilitirati za zadnji poraz proti Triestini. To pa mu razen moralnih razlogov veleva tudi kritični položaj na klasifikacijski lestvici. V Torinu bo domači Torino sprejel rimski Lazio, ki iahtko računa največ na remi, kar bi predstavljalo zanj že uspeh. i In končno v Trstu. Triestina ' se bo pomerila z ((gospo Juventus«, kakor ja še vedno pravijo iz spoštovanja do njene slavne preteklosti. To- Jutri se nam torej obeta zanimiva tekma, če je seveda ne bo preveč ovirala tržaška burja. k«------ Evropsko prvenstvo v kcglanju na ledu MONGUELFO. 18. — V dneh 8., 9. in 10. februarja bo v Monguelfu prvo evropsko prvenstvo v keglanju na ledu, kateiega organizacija je bila pove: jena športnim ustanovam v dolini Pusteria. Ta prireditev bo povezana v vrsto drugih zimskošportnih iger v okviru ((Športnega tedna«, ki bo od 2. do 8. febr. Na programu so tudi smučarska tekmovanja, sankanja, umetno drsanje in karneval na ledu z udeležbo artističnih komikov v kostumih Na evropsko prvenstvo v keglanju na ledu so se doslej prijavile Jugoslavija, Nemčija, Avstrija in Švica. SAH bo gotovo branil z verižno obrambo. Na skrajnem jugu bo zanimiv derby med Palermom in Napolijem. Na papirju je favorit Napoli, ki resno pre-tendira na prvo mesto, toda za Palermo vemo, da igra trd nogomet. Na olimpijskem stadionu te bosta pomerila Roma in Ata-lanta, v Genovi pa Sampdo-ria in Udinese. V obeh srečanjih imata domača kluba določeno prednost, ki pa ni tolikšna, da bi jima že sama po sebi zajamčila uspeh. Zanimivejše pa bo vsekakor cre-čanje v Ferrari med Spalom in Milanom. V drugačnih o- BUDIMPEŠTA, 18. — V spomladanskem nogometnem prvenstvu, k; se bo začelo 17. marca, bodo sodelovali tudi nekateri stari madžarski klubi kot: Ferencvaros (biv. Kinizsi), MTK (bivši Voeroes Lobogo), Ujpest (bivši Dozsa). Namesto Honveda bo igral Kispest. rl, Hill,IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIINIIIIIIIII,IHIIIIIIlillHHIIIIHMII,lili,Mllllllllllliilimmmillll Kljub vetu madžarske zveze in FIFA Ex-Honved - Flamengo danes v Rio de Janeiru? Različna stališča južnoameriških nogometni zvez RIO DE JANEIRO, 18. — Madžarska nogometna enai-storica ex-Honved, ki se mudi že nekaj dni v Braziliji v Rio de Janeiru, bo po vsej verjetnosti kljub «vetu» mednarodne nogometne zveze jutri le odigrala prvo tekmo na svoji «ilegalni» turneji po Južni Ameriki. Na stadionu Maracana v Rio de Janeiru se bo pomerila z enajstorico Flamenga, s katero je sklenila pogodbo za turnejo še pred «vetom» madžarske nogometne zveze. Drugi nastop ek-Honveda bi moral biti 23. januarja proti Botafogu. Razen teh dveh klubov se ni doslej se noben drug bra-zinski klub domenil z Madžari za gostovanje, ker se boje disciplinskih ukrepov FIFA, vendar pa so se že razširile vesti, da se bodo nekateri klubi premislili in pod pritiskom javnega mnenja le igrali s Honvedom. Medtem so tudi v ostalih južnoameriških državah odgovorne športne zveze več ali manj zavzele svoja stališča do da ta «gospa» se bo jutri da bo^ trd ^nasprotnik, k; se predstavila pomlajena za mnogo let, more a celo preveč za Kaj malo kavalirske Tržačane. Kot poročajo iz Torina, bo Juventus nastopil brez Viole, ki si je na treningu proti vojaški reprezentanci zvil gleženj, brez starega ex «Tržacana» Naya, ki še ni o-kreval, brez Oppezza, ki se je poškodoval včeraj, brez Šveda Hamrina, kateremu so dovolili počitek in morda tudi brez krila Stivanella; skratka, brez svojega okostja. Namesto njih bodo oblekli čr-nobele majice mladi Vavas-sori v vratih, Robotti in Ag-gradi v obrambi ter Caroli in Voltoiina v napadu. Jutrišnji nastop bo za Voltoli-no celo debut v A ligi, saj je še lani igral med mladinci in šele letos med rezervami. Od starih bosta ostala v napaču le Boniperti in Conti. Proti tako okrnjenemu gostu lahko eeveda Tržačani u-pravičeno računajo na uspeh, posebno še po njihovi nepričakovani zmagi v Ferrari. Zdi se tudi, da se Je Pasi-nati v glavnem že odločil, kako bo sestavil moštvo, ker tudi sicer nima dosti izbirati. Ožja obramba bo ostala nespremenjena, prav tako verjetno tudi krilska vrsta, ker je skoraj gotovo, da bo Ferrario do nedelje okreval. Do sprememb pa bo nujno prišlo v napadu zaradi odsotnosti Szokeja, ki kar krepko čuti poslec ice nežnosti KOLESARSTVO Bartalijevo moštvo S. Pcllegrino 1957» tega kočljivega vprašanja. Direktor I. kolumbijske nogometne lige Eduardo Mora je na primer dovolil kolumbijskim enajstoricam igrati s Honvedom, če njih zadevne pogodbe niso bile sklenjene po «vetu» madžarske nogometne zveze. Urugvajski «National» iz Spalovih igralcev. Ce se lah-Montevidea je prav tako skte-jko opiramo na napadalno vrnil, da bo igral s Honvedom. Uto, ki jo je postavil na igri-medtem ko je argentinski pr- šče Pasinati na predvčerajš-vak «River Plate« iz Buenos njem treningu, potem bi ta Airesa ravnal previdneje in jutri izgledala tako: Olivien, je žele zaprosil argentinsko Mazzero, Cazzanvga, Petns in nogometne zvezo za dovolje- Brighenti. Novost bi torej nje v tem smislu, vendar se Predstavljala predvsem po-argentinska zveza do sedaj še ni izrekla. Za podobno dovoljenje bo zaprosil tudi klub «San Lorenzo de Almagro«. Mehikanska nogometna zveza pa je v nasprotju z nekaterimi ostalimi izjavila, da bo spoštovala prepoved FIFA in prepovedala nastopanje Honveda v Mehiki. Kljub temu pa je mehikanska zveza mnenja, da je stališče FIFA moralno zgrešeno. novna vključitev Cazzamge, ki je baje že nekaj časa v odliumi formi, kar je potrdil tudi na treningu. Možne pa bi bile seveda tudi še druge kombinacije, toda igralci, ki bi prišli zanje eventualno v poštev, kot Natteri, Renosto, Scala, Toso, so na tekmi rezerv proti rezervam Venezie, ki ne je končala z zmago Benečanov s 6:0(!), pokazali tako malo, da nanje sploh ne kaže računati. Matanovič utrdil vodstvo BEVERWIJK. 18. — V VI. kolu mednarodnega šahovskega turniija v Bevervvijku so bili doseženi naslednji rezultati: 0’Keliy - Toran remi, Pilnik - Stahlberg prek.. Kramer -Matanovič remi, Spagnard -Donner 0:1, Van Sheltinga -Bink 1:0. Prekinjena partija iz V. kola Spagnard - 0’Kel-ly se je končala remi brez1 nadaljevanja. VII. koJo: Matanovič - Spagnard 1:0, Stahlberg - Van Sheltinga prek., Donner - O’ Kelly remi, Bink - Kramer remi. Toran - Pilnik 1:0. Partija iz VI. kola Pilnik -Stahlberg se je končala remi brez nadaljevanja. Stanje po VII. kolu: Matanovič 5,5, Stahlberg A (1), Donner, Kramer 4, Pilnik, O’ Kelly, Toran 3,5, Van Sheltinga 2,5 (1), Spagnard 2, Bink 1,5. « MILAN. 18. — Uradno so objavili cestavo kolesarskega moštva novih profesionalcev «S. Pellegrino 1957». Sestavlja ga 10 mladih kolesarjev pod vodstvom Gina Bartalijat Germano in Giuseppe Barale, Fernando Brandolmi, Giuseppe Carizzoni, Peppino Dante, CarloNicclo, Angiolino Pisca-glia, Ezio Restelli, A'fredo Sab-badm in Silvano Tessari, ki so se odlikovali v 100 vožnjah v preteklem letu. Bartali je izjavil, da v moštvu ne bo privilegiranih in da bodo vloge posameznih dirkačev odvisne od značajev dirk. ((Prepričani smo — je dejal Bartali — da je v modernem profesionalnem kolesarstvu potreben duh borbenosti, da se zadosti zanima-. nju množice, ki zahteva neodvisnost kolesarjev od tako imenovanih kapetanov oz. vodij.« BEVERWIJK, 18. — V nadaljevanju prekinjenih partij na ■ šahovskem turnirju v Bever-wijku je Matanovič 15.t.m. premagal Torana in se povzpel na čelo tabele s 3,5 točkami. Partija Toran-Bink se je končala neodločeno. V žensktm delu turnirja vodita Henskerkova in Bačiče-va z 2,5 točkami. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk' zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 19. t. m. ob 18. uri zabavni METRO film: Sedem nevest za sedem bratov KlNOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes 19. t. m. ob 19.30 uri barvni War-ner Bros film: «HONDO» Igrajo: John Wayne, Geraldine Page gMSMSMMk. predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 18. uri film: «N!HCB N! IZDAL» Igrajo: VIRGINIA BELMONT, ALDO SILVANI, LAURA RF,Dl in drug' Film so posneli po De Sanctisovem romanu «11 Pon-te della Concordia« 000000oooooooooooooooooooooooogooooooooooooooooooooooooooooooooooooeooooooooooooooooooooooooooooooopoooooooo©ooooooooooooooooooooooo>oooocoooooooot3ooooooooooooooooooooooooooooooooooo DOBRIČA ČOSIČ muc it since »Presneto, tudi slugo ima Bosanec. Dobil Je celo iskrega nca osebno od Čiča. Hej, to ti je dedec. V zadnjem času i vedno z angleškim majorjem, dodeljen mu je za sprem-alca,» si je Jovan sproti izmišljal. »Kaj praviš, slugo je dobil? Zelo rad imam Vasa, toda že nekdaj je bil komolčar kakor vsi drugi. Danes se, dragi j, vsak bori zase. Pametni ljudje... če hodi on z Angležem, mora ta dajati funtov. Lahko je vam. V naši komandi so lopovi, begunci in nemški špijoni. Jaz bom ostal kaplar, rav sem dobil čin že tridesetšeste, prav dotlej, dokler mi tizani ne bodo razbili betice!« je razočarano govoril žandar ogorčeno pristavljal steklenico k ustom. »Eh, to pa ni nič težkega! Daj, dragi moj, stopi z menoj, a te pozna, nimamo ne vem kakšnih bojev, da bi se bilo >a bati za glavo. Čemu živiš v tem svinjaku z lopovi?« »To pomlad ne grem! Zaupno so nam sporočili, da bomo ili v sestav Draževe vojske in da bomo najbrž na pomlad elem prestopili, če ne bo tako, sem vaš!« Jovanovo prigovarjanje, da bi nocoj odšel z njim, ni uspelo. «Ne boj se, dragec, ničesar! Načelnik bo jutri dobil poro-o tebi. Odšel boš jutri podnevi, še vojaka ti bomo dali spremstvo.« «Nič ne verjamem načelniku!« je znova pritiskal Jovan, 1 sem od nekih ljudi, da je nemški človek.« »Ne drži prav. Star lisjak je. Kamuflira se, da je njihov...« Vztrajno Jovanovo nagovarjanje z vsakovrstnimi laskavimi obljubami je pri tem najbolj lahkovernem in njemu najbolj naklonjenem žandarju končno vzbudilo sum in mu je žandar precej strogo ukazal, naj stopi z njim v celico. Medtem ko se je v mraku spotikal ob ljudi, ki so ležali, in poslušal zmerjanje in očitke, da je postal upravnikovo «oko in uho« in da mu bodo nocoj polomili rebra, si Je Jovan našel nekakšno prosto mesto in se sključil ob zidu. Vse Je izgubljeno... Kako naj se izmota?... Končal bo na vislicah. Nato se mu je v glavi medlo in vrtinčilo: ustrelitev Gvozdena, gestapo, nekakšna soba, obložena z jeklenimi ploščami, vislice, ki on pod njimi nekaj strašnega kriči... Mati... Četa čaka v snegu na bregu Morave... Kolnejo ga in grozijo... Vtem je zaspal. 20. Lepa je noč v moravski dolini, ko mesečina zasuje snežna polja. V temnih sencah breskev in jesenov potihnejo vasi in utrujeno zadremljejo ravnine. Noč nasloni svoje modre prsi na planino, vzdrhti ob dotiku njihovih ostrih robov in zablešči v sinjih biserih. Mesec se vzpenja navzgor ob Moravi, pokuka v topolovje, in prav do zore čofota z belimi rokami po reki. Morava šumi, se jezi na Jezove in mlinske zatvornice ter se po cele noči hihita mesecu, ki teka po sipinah. Jastrebac srdito razpira svojo modro veko, Goč pa se zgrbi in primakne bliže. V takšni noči je čakala prva četa v topolovju, da bo prišla preko Morave. Reka je bučala in z zmrzlino dolbla po robeh, a je kljub temu bilo tiho. Samo od časa do časa so jvrane, ki so prenočevale na topolih, zakrakale in loputnile s krili, zavreščala je sraka v vrbovju, zaškripal po snegu korak, ki se je oddaljeval in približeval vzdolž Morave. Tam hodi Pavle in čaka na Jovanov dogovorjeni žvižg. Lepota noči v njegovem domačem kraju, ki je bila v strupenem mrazu samo strožja in čistejša, je zalila komisarjevo nemirno dušo z veselim trepetom. Bilo mu je, kakor da se je čas črnih misli prekucnil v Moravo; kakor da je nemir in bojazni, nenehne in dolgotrajne naporne skrbi zaradi odgovornosti za odred in boj vsrkala bleščava mesečine; prepustil se je spominom na svoja otroška leta... ...Nekdaj, — koliko Morave, koliko življenja okrog nje je od tedaj že steklo... — je z dečki, svojimi vrstniki, brazdal po teh sipinah, pobijali sc si kolena in prste ob čistih in oblih kremencih, skakali z vrb v zelene tolmune; s prsti levice so si zapirali nos, se potapljali kot žabe in tekmovali, kdo bo dlje ostal v vodi. Ko pa Jih je voda utrudila, so stekli na mivko in si z njo zasuli svoje zagorele, od fižola in koruze nabuhle trebuščke. Iz las so jim curljali curki vode in se zlivali v mivko; zaprli so oči in vroče sonce jim je žgalo obrazčke. Ko so postali lačni, so stekli v topolovje na kosilo; ovce so se zgnetle v gručo, sople od vročine, skrivale druga drugi glavo pod trebuh; dečki so sedli ob nje, razprostrli po travi torbice iz kozje dlake, izvlekli lesene puščice s sirom in požrešno zasajali zobe v krajčke koruznega kruha ter prigri-zovali drobtinice sira in glavice čebule, ki so jo Jedli vsi v krogu. Potem so se spet kopali, se vozili s čolnom, ki ga le mlinarjem navadno ukradel Pavle, za to najspretnejšl; zaradi tega so ga oni, kadar so ga ujeli, neusmiljeno izšibali s prot-jem ter se podili za njim po produ in vrbovju Ko je bilo sonce za palec od Željana, so nagnali ovce na pašo. Nihče ni bil srečnejši od njih, kadar je padal dež in je veter podrsal po reki in so ovce mirovale! In zlasti če je bilo to pred nočjo, tedaj, ko so ribe plesale in skakale iz vode; vlačili so ribiške koše po sipinah, lovili belice in kačaste piškurje, o katerih se je med njimi govorilo, da imajo čudno moč: od njihovega piska se takoj ogluši. Ko so lovili, so molčali, mračni v svoji strogosti, kajti ribe vse slišijo. Po lovu so močnejši jemali šibkejšim ribice in jih tepli, če so se branili. Pavle, ki so ga bili spomini zanesli, se je glasno zasmejal, ko se je spomnil dogodkov v topolovju na oni strani. Bil je v četrtem razredu ljudske šole, ko je tisto pomlad s svojimi tovariši kradel jajca iz vranjih gnezd. Ko je plezal na mlad topol, je neprevidno stopil na njegovo drobno krhko vejo in padel. Pri padcu se je onesvestil, si razbil koleno ob kremenec in razklal uho. Ležal je nekaj ur in v prsih ga je bolelo, da je mislil, da bo umrl. Pred mrakom se je komaj dvignil, zagrozil prestrašenim tovarišem, da ne smejo nikomur ničesar povedati, in se privlekel do hiše. Brez večerje, skrivaj se je zavlekel v posteljo in, prav ko se ga je loteval spanec, je oče odgrnil koc ter ga brez vsakega hrupa pošteno naklestil. Ni jokal nalašč. To je očeta še bolj dražilo in ga je neusmiljeno mlatil. Ob spominu na to si je Pavle potipal levo uho. Na njem s? Je še. vedno poznalo znamenje od padca s topola. Z dlanjo si je pritisnil prezeblo uho, da bi ogrel brazgotino, se sočutno našmehnil davnemu spominu in nežno pogladil brazgotino, kakor bi božal svoja otroška leta. .Seveda,’ je pomislil Pavle. ,Vse, kar je minilo, je lepo. To človek najbolj občuti v vojni.’ Ob njegovih nogah je pod ledom brbotala voda. Zaželel si je, da bi razbil led, si s pestjo naprskal vode v obraz in se je napil, čeprav ni čutil žeje. Ta želja se mu je zazdela otročja in pomislil je, da menda ni toliko star, da bi še sedaj živel od otroških let... Sicer pa niti ni več mlad: v vojni ljudje naglo starijo, prav gotovo zato, ker jih nenehno spremlja smrt. Kako naglo je minila njegova mladost,!... Pet življenj bi potreboval, da bi dosegel, kar si želi. Okrutno je umreti na začetku. Mnogo premalo je živel. Da! Toda življenje je začel tako navadno... Prav tukaj, na oni strani reke, po tistih njivah in stezicah je pred petnajstimi ali desetimi leti, saj je vseeno, neki pastirček pasel krave, z nožičem vrezaval okraske na bučah ih čakal, da se napolnijo desne lakotnice goved. Svet je segel do Kruševca, kjer je bil z očetom nekajkrat na trgu, kar pa j« bilo tam dalje, je bilo v njegovi zavesti popolnoma nejasno, saj se je prav kmalu tam tudi zapiralo nebo. Pastirček j« sanjal o svetlorjavih čevljih, kakršne je nosil učiteljev sin, njegov vrstnik, in mislil, da se bodo, če bo desetkrat zaporedoma brez napake ponovil neko pesem iz pesmarice — ki Jo je dobil ob koncu prvega razreda za odlično učenje in lepo vedenje — kar na lepem pojavili na njegovih bosih nogah novi, svetlorjavi čevlji. (Nadaljevanje sledi)