rosrnma psfSsHriis Leto IV., štev. 29 V LfubIJanl, nedeTTa dne 4. februarja f923 Posamezna Rev. stane 1 Oln l«h»)» ob 4 clutrat. Stane mesečno IU-— Din Sa inozemstvo m Oglasi po urita. Uredništvo: UlkloKičeva cesta SL 16/1 Tele too «t 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravntttvo: Ljubljana. Prcitrnon vi. it 54. Telet M. 86. Podružnice: Maribor. Barvarska alics «U L TeL it. 22. Cell«. Aleksandr. Račun pri poitn. čekov wvodn i lev. 11.842. Ljubljana, S. februarja. Včeraj objavljena izjava mariborskih kulturnih društev je najresnejša naeijonalna manifostaeiia z naše grani-ee izza plebiscita. Poleg častitljive «Slovanske čitalnice», ki je nosilec imjionujoče li-te naše nacijonalne organizacije v Mariboru so podpisi mlaj lih in najmlajših društev vseh strok In barv: Naši dobrovoljci. naši železničarji, Sokoli. Jugoslovanska Matica itd. se vrste, da protestirajo zoper pogajanja velesrbske radikalske stranke x bojnim nemškutarstvom. Dostojan «tveno apelu jejo društva na vl.vlo, mirijo razburjenje, ki se je polastilo vseh krogov in zaključujejo: «Izjavljamo pa. da ne moremo. za slučaj, da bi vlada ne ugodila našemu protestu, prevzeti nikake odgovornosti za posledice.» Ta svečan protest je bil podpi=an 28. januarja 1923. A vladi se ni zdelo potrebno, da ljudstvo pomiri s kako izjavo, nasprotno njeni službeni in po-luslužiieui organi so začeli eni odkrito, drugi j«a sramežljivo braniti kompromis, ki gi pobijajo mariborski Slovenci in ž njimi vse. kar čuti narodno. V tem razjioloženju se je pripravljal veliki ples v Celju, kjer bi se naj Nemci in nemškutarji iz vse Slovenije v objetnu z gosti iz Avstrije poveselili 6vojcpa uspeha. Morda v drugačnem obiležju ne bi bil ta ples niti opažen, a narodnostni mir je bil skaljen in v takem trenutku dobivajo na videz nedolžni dogodki vse drug pomen. Drug pomen za udeležence in za gledalce. In tako je prišlo do demonstracij v Celju. Vlada je to mogla vedeti in s prepovedjo je lahko f»ribranila &ebi in državi veliko sramoto. Čudim •> se. da nekateri nočejo razu-Bieti našega razburjenja. Ra-li bi stavili celjskega nemSkutarja v Isto linijo t vojvodinskim švabom ali kočevskim kmetičem v Mozlju. To je ravno po-greška. ki bi jo mi hoteli s korenino izrovari. Na bivšem Spodnjem Štajerskem živj j>ar cto Nemcev in nekaj več renegatov. aNemštvatam niin Ea ne priznamo. Raztreseni prise-.eiiri, pravi Nemci ni.-=o v številu, ki bj jim dalo pravico manjšino, nemškti-tarjem |>a ne priznamo nobene pravice. oni bodo morali to uvideti, ali pa nositi posledico. Nemštva in s tem nemškega vprašanja pa tu ni. To od Avstrije umetno vzrejeno «Nemštvo» v sklenjenem in čistem jugoslovanskem ozemlju hočeta od mrtvili obuditi naša vlada in velesrbska radikalna stranka s tem, da mu priznavata vlogo narodne individualnosti, s katero se mora država in Srbstvo — poravnati. Kdor v vseh posledicah razmišlja o tem usodnem dogodku, ta se ne čudi. če je danes vse narodno občinstvo razburjeno in se je ta razburjenost elementarno pojavila v Celju. Vlada. «Slovenski Narod» in «Naprej» iščejo paragrafe v ustavi in sta-, rih zakonih, po katerih naj se klasificira celjske demonstracije. Abot.ni so ti |«jskusi. kadar so zadeti nacijonalni interesi. Tu ni vprašanja po paracrra fu. «Right or wrong, my country,» pravi Anglež: «Prav ali n c p r a v, moja d o m o v i n a !» Prav ali neprav. o tem ne bo sodil nihče nad nami. Naša domovina, naš narodni in teres zahteva. Zahteva, da se sramotna kupčija z narodnimi pridobitvami zapreči. zahteva, da se nacionalnemu čuvstvu Slovencev vkloni vse. kar ga more žaliti, zahteva, da se vsak poskus udejstvova-oja Nemštva v bivšem Spodnje m S t a j e r j u kot celote milom ali šilom izbriše. To ni vojna nai>oved posamezniku. ki je nemške narodnosti v krogu svoje hiše. svojih državljanskih pravic, a vsem onim, ki se hočejo udejstvovati kakor grupa zoper državni narod. Kdor Nemce v mariborski oblasti vabi. da se organi-zujejo kot i>o3ebna i»litična ali sploh soeijalna skupina, ta jim stori slabo uslugo. Kajti posledica mariborske kujičije in celjske sramote bo, da se vzdrami iz spanja dobrodušni Slovenec: in ne bo mu težko pomesti teme Ijito z Nemci in nemškutarji. ki pozab. Ijajo. da so kot taki samo posamezni ki. Tu trel>a le dosledno provedene organizacije zlasti na gosjKxlarskem polju, pa bomo kmalu videli |>osledici. Ce na ljubljanski Bleiweisovj cesti po zabijajo, kaj je njihova dolžnost, bodo to dolžnost vršili drugi, da utrdijo našo severno granico. Ako še niste poslali naročnine, storite to takoj, da boste «Jutro» redno pre-jemti Zaključna pogafanfa z Italijo NOVE KONCESIJE NAŠE VLADE? - VPRAŠANJE BAROŠA IN DEL-TE. - KAJ BO Z NAŠIMI ROJAKI V PR1M0RJU? Beograd. 3. lebruarja. g. Razprave v zunanjem ministrstvu o izvršitvi rapal-Iskc pogodbe in na njeni podlagi sklenjenih konvencij se nadaljujejo. Danes popoldne je konferiral minister Ninčič s pomočnikom dr. Nešičcm. z načelnikom odc-lcnja za mednarodne pogodbe dr. Ry-barem. dalmatinskim pokrajinskim namestnikom Melličičem, predsednikom na-še kom'sije generalom Miličcm in generalnim konzulom lz Trsta Markovičem. Italijanski ministrski predsednik Mus-solini je dal decidirano izjavo, da bodo santamargheritske konvencije v parla mentarnem zasedanju, ki prične 6. t. m., ratilicirane. Naša vlada ie žal pristala na važno koncesijo. Pripustila le, da smatrajo Italijani luko Daroš in Delto za sporno, akoravno je svojčas laška vlada v posebnem pisma izjavila, da pripada ta del reškega pristanišča Jugoslaviji. Italijani torej teh dveh točk ne bodo takoj evakuirali. Vprašanje Daroša in Delte naj se obravnava v razmejitveni komisiji. Smatra sc da bo rešeno v naš pri- log le proti važnim gospodarskim koncesijam. Takoj po evakuaciji III. cone in Sušaka se otvori železniški promet z Reko. Zadnje dni so se vršila med našo ln italijansko vlado pogajanja glede italijanskih šcJ v onih naših krajih, kjer se nahajajo italijanske manjžite. predvsem v Dalmaciji. Konvencija z dne 10. decembra 1919 jamči Italijanskim manjšinam važna politična prava. Vsa ta jamstva so v ostalem predvidena tudi v vidovdansk! ustavi. Glede ljudskih učiteljev je določena popolna reprociteta, kar je zlasti važno za naše učitelie v julijski Krajini. Kaj bo pa z zaščito narodnih pravic našega življa„v Italiji, je še povsem nejasno. Tkzv. manjšinska konvencija Iz l. 1919 veže nas napram Italiji, ne veže pa Italije napram nam. V tem oziru vsebuje rapallska pogodba le splošna načela. Vprašanje Zadra je urejeno. Naša vlada ie sprejela laike predloge, ki se tičejo carinskih olajšav ter potnih listov y obmejnem prometu. Češki zakon o zaščiii države SKUPNI NAČRT SOCIALISTOV, DEMOKRATOV, KLERIKALCEV. AGRARCEV IN Praga, 8. februarja, d. Danes se Je vršilo posvetovanje «petke», to jo izvršilnega odbora vladne koalicije, kateri pripadajo narodni demokratu socialni demo krati, narodni socialci, agrarei in klerikalci. Na seji so KI» odobrena načela novega zakona o zaščiti države, ki ga predloži vlada prihodnjemu zasedanju češkoslovaškega parlamenti. V prvem delu tega zakona je znatno razširjen in preciziran pojm veleizdaje ter se strogo kaznujejo prprave-dtomplo-tov proti državi, zveze z zunanjimi nasprotniki in opustitev ovadbe o teh de-liktfh. Pod posebno varstvo zakona so postavljeni predsednik republike, člani vlade. poslanci ter državni uradniku Ostro se kaznuje hujskanje proti zakonu in javnim oblastem, hujskanje proti predsednika republike in proti vladi, proti edinstva države, proti ustavi, Ef. Jenje neresničnih vesti, pozivanje na sovražna dejanja proti katerikoli narodnosti aH konfesiji, tajno udruževanje Itd. Po zakonu o zaščiti države se kaznuje tudi, kdor zaničevalno govori o držav;, njenem predsedniku, nadalje razžaljeni* ministrov in poslancev, zlonamerna odstranitev državnega grba in državne zastave. Članom bivše habsburške dinastije j« bivanje v češkoslovaški državi prepovedano. Zločine in pregrešite proti novemu zakonu bo sodilo posebno državno sodišče sestavljeno iz 3 članov kasacijskega so dišča in 8 lajikov, ki morajo biti pravniki. Predvidena je m. dr. tudi smrtih kazen (za atentate proti predsedniku ie-ministrom) ter konfiskacija premoženja Pred konferenco Male anianie v Bukarešti PRIPRAVLJALNA POSVETOVANJA V BEOGRADU. — PROGRAM RAZPRAV NA KONFERENCI. Beograd, 3. februarja, g. Danes dopoldne sta obiskala češkoslovaški odpravnik jioslov in romunski poslanik zunanjega ministra Ninčiča. Nato je imel dr. Ninčič daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Pašičem. Gre za določitev dne in j>rograma sestanka državnikov Male antante, ki se vrši prihodnje dni v Bukarešti. Sestanka se udeležijo Beneš, Ninčič in Duca. Glavni predmeti razprave bodo odnošaji med Francijo in Nemčijo. vprašanje rej «.racij g strani Madžarske, ki so hoče odtegniti svojim obvezam in vprašanje razorožitve Madžarske. zlasti zahteva, da se Mala an-tanta v bodoče aktivno udeleži kontrole nad Madžarsko. Sestanku se v tukajšnjih diplomatičnih krogih pripisuje izredna važnost. Sporazum o Besarabiji res dosežen [ANGLEŠKI LIST POTRJUJE VESTI O RUSKO-RUMUNSKEM SPO-I RAZUMU. Volilna borba SPORAZUM MED RADIKALCI IN NEMCI. — TEŽKOČE RADIKAL-SKIII KANDIDATUR. — RAZCEPLJENJE MUSLIMANOV. kakor še nikoli. Minister Vujlčlč Je po- Bcograd, 3. februarja, g. Načelni sporazum med Nemci in radikalcl je dosežen. Nemci so Izdelali Jako dalekosežne konkretne predloge, na podlagi katerih naj se podpiše formalni volilni pakt. Rok za ta podpis poteče 15. t. m., siccr bodo po sklepu nemškega glavnega odbora Nemci v Vojvodini nastopili samostojno. Glede Slovenije je vprašanje radikal-skih kandidatur Se vedno nerešeno. Te dni se pričakuje prihod ministra Zupam-ča. da se sporazumi z nemSkim glavnim odborom in ministrom Ninčičem gledu kandidature v mariborskem okrožju. Sicer so za to in za ljubljansko okrožje nastale nove težkoče, ter radikalci ne vdarjal, da razcep stranke ogroža obstoj same vlade, katere položaj ie označil kot resen. Z ozlrom na Pašldcvo «bolezen» so se zvečer zopet širile vesti o prcdstoječi krizi vlade. Te vesti niso potrjene, vendar so jako značilne za položaj kabineta, ki brede v vedno večje težkoče. Razpad Spahove stranke. Sarajevo, 3. februarja, g. Jugosloven ska muslimanska stranka Je v popolnem razpadu. Vaš dopisnik je doznal iz dobro informiranih krogov, da člani osrednjega odbora stranke sploh niso hoteli j podpisati volilnega proglasa stranke. Ra- London, 3. februarja, s. «Manche-ster Guardian» potrjuje vesti o konferencah. ki sta jih imela čičerin in romunski zunanji minister Duca v Lnu-sanni. Po informaciiah lista, je Čičerin Izjavil, da bi bila Rusija pripravljena priznati rumunsko nazirnje glede Besarabije. ako bo vodila Rumuni-ja poslej odkrito prijateljsko politiko napram Rusiji. Duca je dal tozadevno čičerinu zadovoljiva pojasnila, tako da se more smatrati, da je dosedanje ostro nasprotje med obema državama odstranjeno In da pričenja v vzhodnji Evropi nov politični kurz. «Manehcster Gua-dian» komentira v-obširnem članku to svoje poročilo it! (»oudarja nedogledno važnost tega dogodka. ki lahko da razvoju evroprte politike ponolnoma novo smer. List vidi v sporazumu usj>eh Male antante. ki je po dogodkih v Lausanni prišli do uverjenja, da bo prej ali slej t »ris 5-Ijena- da se postavi popolnoma i* lastne noge, da ji ne bo potreba večno kolebati med Anglijo in Francijo (Poročilo «Manchester Guardiaaa-potrjuje torej v polni meri našo prvotno vest. ki smo jo prinesli z rezerve v «Jutru» dne 81. januarja. Urod.} Po odcepitvi Poruhrja NASPROTUJOČE SI VESTI O ŽELEZNIŠKEM PROMETU. — NEMČIJA POSKUŠA OBNOVITI POGAJANJA. občudovan:em virtuoznost, e katero je general Degoutte izvedel odcepitev Poruhrja od Nemčije, ne da bi to izzivalo kake incidente. morejo najti srezkih kandidatov. Iz radikalskih krogov se danes čuje, j zen Maglajličeve skupine, ki je formal-da se skuša tudi dr, Kotošcc pogajati z R0 Isi°Pi!a iz stranke in ustanovila sa-Nemci. ' mostojno skupino, se oacepljajo od stran Odločilna seja nemškega glavnega od-j ke ®e druci nszadovoljnežL Nosilec liste bora v Novem Sadu se vrSi 15. februarja. ! v banjaluikem okraju bo bivši radikalni Glavni odbor Zemijoradniške stranke j P°£lanec Salihagič, v travniškem okrožje včeraj razpravljal o možnosti sporaz iu Pa disident Hafisagič. Poleg tega bo uma z Avramovičevo skupino. Izgleda, nastopil s samostojno listo pri volitvah da se bo sporazum dosegel. iudi mostarski župan, ki že delj časa vo- Včeraj sc je vršila v Novem Sadu samostojno volilno kampanjo v svo-skupščina delegatov slovaške stranke. iem okraiu. k' ie nezadovoljen s kandi-Slovaki bodo podpirali pri volitvah Pro- j daturo Qaljiča, katerega kandidira v mo-tičeve kandidature proti Pašičevcem, ker i starskem okraju osrednji odbor stranke. Jim je Protič zasigural 1 mandat. i1ako i€ sodaj muslimanska stranka raz- Paotezni zamisel ob varljivih zvokih samoicevarne hipnoze malega harlekina Radiča Toda Stross-mayer je, pravi Marjanovid, eden od ustvariteljev novega hrvatstva. In prodstavtiikov vsega onega najvišjega, kar je hrvatstvo na temelju svojega l>oložaja in svoje zgodovine moglo v devetnajstem veku zamisliti. In v to verujemo tudi danes še, to nam je glavna vrednost zgodovinskega tika Stro6smayerjevega. Po cclfskih dogodkih OGORČENJE NAD HRIBARJEVO Celje, 3. februarja. Izjava pokrajinskega namestnika Hribarja o celjskih dogodkih |e Izzvala v Celju In po vsem štajerskem burjo ogorčenja. Trdno smo uverjcnl. da Je tudi v Ljubljani In na Kranjskem nobeden naroden človek ne odobrava. Nerazumljivo nam Je, da Je mogel pokrajinski namestnik nastopiti kot goreč zaščitnik nemške prepotentnosti in kot udarec v obraz smatramo, da proglaša g. Hribar razumljivi odpor proti nemškonacljonalni prireditvi, ki smo Jo vsi občutili kot drzno Izzivanje, zločin nad državo. Ugotavljamo tudi, da Je govoričenje o «peščici mladih ljudij» povsem deplasirano. Ako Je g. Hribar Izgubil v političnih intrigah, katerim se sedaj udaja, razumevanje za naše občutke, naj se da poučiti po svojih organih, kl mu bodo morali po pravici povedati, da je v Celju vse kar narodno čuti globoko užaljeno nad njegovim nasto-uom. Prestriž narodne države se nikdar ne varuje s tem, da se sramotno ponižuje in spodkopuje prestiž naroda! Ni zadosti da je g. Hribar dal peščici naših nemških nacionalističnih eksultantov korajžo ter podžgal njihovo predrznost, v svoji izjavi jim daje sedaj Se nadalje potuho ter Jim obljublja v njihovem početju svojo zaščito. Zahvala ni izostala. Današnja Cillicr Zeitung mu poje slavo In hvalo, da so mogli Nemci medtem, ko so se bedasti bindišarji za kordonom Jugoslovanskih bajonetov jezili in razburjali, nemoteno rajati in snovati med zvoki veselih po-skočnic svoje državotvorne načrte. Zato so se zbrali baš najodiičnejši predstavniki «volksvvehrovske» ideje iz obmejnih krajev in g. VVastian se Je dal zastopati vsaj po svoji rodbini. Občudujemo tudi energijo gospoda pol. šefa drja Senekovlča, kl Je s tako vnemo skrbel, da se v Celju dostojno proslavi vsaj nemški Jagaball. če se na Koroškem i že ne more igrati Deseti brat... Naj mu bo v zadoščenje pohvala Cillier Zeitung. katera morda odtehta grde napade govornika na graški dne 27. januarja se Vršeči Erinnerungsfeler fflr die Marbur-ger Opfer, kjer je poleg pastorja Mah-nerta g. Suppanz proglašal drja Seneko-viča kot najstrupenejšega zatiralca nemških mučenikov. Da se vidi doslednost g. Hribarja naj omenimo še to, da Je za včeraj popoldne napovedano nemško otroško prireditev v hotelu Union zabranil. Očividno zato, kcT otroci še niso polnoletni državljani in torej respekt pred ustavo, na katerega se pokraj. namestnik sklicuje, v tem slučaju ni bil tako globoko zasidran. O dogodkih v četrtek zvečer se raz-našajo nmoge pretirane in še več izmišljene govorice. Zlasti so navedbe o veliki škodi neresnične. Glasovi časopisja. Celjska «Nova Doba» je na predvečer «Jagaballa» še enkrat poudarjala, da smatra to prireditev za izrazito nemškonacionalno demonstracijo ter je obsodila ukrepe vlade, ki je šla preko vsega narodnega čustvovanja. «Nova Doba» poziva k miru in resjjektu pred državno avtoriteto. Čeravno z gnje-Vom v duši gledamo smešen in ponižujoč pojav, kako vladajoča stranica lovi mandate med onimi, ki so na« nekdaj pobijali in gonili v ječe in ki se danes iz našega naroda in naše države norčujejo, ostanimo ventlar mirni in hladnokrvni. Trezne besede «Nove Dobe» so mnogo pripomogle, da v Celju ci prišlo do budega. Ljubljanski radikalski dnevnik, ki je na Svečnico razvil evojo sijajno teorijo o kravjih kupčijah z Nemci, sli-J-a nemško prireditev kot nedolžno družabno prireditev, ki je imela celo patrijotičen značaj, ker je čisti dobiček šel za Invalide in mestne uboge. Ogorčenje narodnega občinstva se mu zdi frivolno, nacijonalna omladlna mu je četa od demokratov pozvanih, s samokresi oboroženih neodgovornih elementov . . . V vrsti konkurentov za nemškutar-Bke simpatije se ie oglasil seveda tudi IZJAVO. — GLASOVI ČASOPISJA. socijalno - demokratični «Naprej». Priznati moramo, da na prav socialistični način. «Naprej» kliče namreč policijo na pomoč, zahteva razpust orjunaške organizacije, katero člani naj se «napode na resno delo». «Naprej» obeta, da bo o tem še pisal. Očividno bo zahteval posebno «Obznano» proti nacijonalnim organizacijam, ki j>i bila povsem nekaj druzega, kakor je bila «Obznana» proti komunistom. Skupina drja Ravnikarja odločno brani postopanje vlade. Njeno glasilo «Slov. Narod, trdi, da. Je bil nastop proti Nemcem «umetno narejen», povdarja, da se Nemci v družabnem ozlru smejo slo-bodno udejstvovatl, če Je to tudi z a-branjeno v Avstriji. Končno se zadovoljuje «Slov. Narod» napram Nemcem s ponižno željo, da se ne sme trpeti, «da bi še kdaj v našem političnem živ-Ijenju zavzemali d o m i n u J o č o(l) pozicijo». Pozicijo, da važno pozicijo smejo torei zavzemati samo da ni domlnujo-ča t. J. taka, kakor je bila v Avstriji... Dr. Ravnihar je naenkrat čudovito skromen napram Nemcem. Mi polagamo važnost na to, da se pred vso javnostjo ugotovi, da glasilo dr. Vlad. Ravnihar].-» 1.) opozarja vlado In Javnost, da ie bila celjska afera umetno narejena; 2.) da odklanja vso tako politiko, ki bi ščitila naše rojake v Inozemstvu s tem, da enake neprijetnosti užijejo tukajšnji Nemci. Končno Isti list opozaria, da zna občinski volilni red In delitev Slovenije v dvoje oblast! prinesti nemškega župana v Mariboru In celo nekaj poslancev v oblastno skupščino mariborsko. Število Nemcev v Mariboru Se bolj pa v Ptuju in najmanj v Celju glasom ljudskega štetja ni toliko, da bi prihajalo v poštev za lokalno večino. Le v slučaju razkosanja Slovencev na mnogo strank Je možna nemškutarska relativna večina. Ako bi kedaj nastopila opasnost take slučajne kombinacije. Jo bodo narodne stranke zlahka odvrnile z enotno narodno fronto, ki Jo bo ljudstvo v tem primeru provedlo pa naj bo vodstvom strank prav ali ne> Seveda če bodo Nemcem od zgoraj dajali potuho in jih bodo branili listi strank, ki so za par glasov pripravljene prodati največje narodne interese, potem bo nemška prcpotenca kmalu zahtevala do vlada brzojavno potrdi novega Orniga in \Vastiana za župana v Mariboru oz. Ptuju. Ncmcn-župana imajo lahko kočevske vasi, a Maribor, Ptuj in Celje nikdar več. Sporazum z Nemci Ali nam je sporazum z Nemci z državnega stališča potreben in koristen? Ali vodi pot do sjorazuma z avstrijskimi in rajhovskimi Nemci res preko naših Nemcev? Sodimo, da ne. Med Nemci je globoko vkoreninjeno nazi-ranje, da se jim .je zgodila nacijonalna krivica, ker so izgubili predominant-no vlogo v Mariboru in Celju in v vseh mestih in trgih nekdanje Štajerske. Popraviti krivico bi se reklo po njihovo vrniti jim ono prevladujoče mesto v javnem življenju, ki so ga imeli do prevrata. S svojo publicistiko so razširili v Nemčiji in v Avstriji naziranje, da je bilo poslovenjenje Maribora. Ptuja. Celja in manjših gnezd nasilno dejanje, za katero si nemški nacionalizem želi revanše. Ta nacijonaliretn smatra severni del Slovenije z Maril>orom. Ptujem, Mežiško dolino in vso Dravsko črto za neodre-šeni del nemške domovine. Cilj tega nacijonalizma ni le, doseči znova kočo na Pohorju, pa mariborsko gledališč? in ne vemo kaj malega še. marveč oni imajo kot svoj končni cilj — re-stitntio in integrun», obnovo stanja 1. 1918. Kdor pozna vse to in mu ni tuja nemška naeijonalno[>olitična mentali teta, ta se bo tudi zavedal, da bi sporazum z Nemci, kakor ga zamišlja vele-srbska radikalna stranka, politične orijentaeije današnje nemške orijentj-cije prav nič ne spremenil. Z malo večjimi ali manjšimi koncesijami — «žrtvami» mi na^jb Nemcev mv tako ne "bomo prtčijami potuhe. mu le umetno podaljšujemo življenje, kar pa ravno vslod kočljivega našega položaja na zunaj ni pri|>oročljivo. Naposled bi morale biti eventualne koncesijo Nemcem pri nas združene s protikoncesijami Slovencem na Koroškem v Avstriji. Tepa seveda ne more izvršiti nobena politična stranka sama l>o sebi, ali kot merilo nam ostane vendarle vsaj približna reciprociteta. Na(>os!od še eno. Pozicija, kl so jo zavzemali Nemci pri nas (»rod osvoboditvijo, je bila poziciia zmagovalca v premagani In osvojeni tujerodni deželi. Vse politične, gosf>odareke In kulturne postojanke, ki so jih imeli med nami. so si postavili na podlagi tega zavojevalnega prava, kajti brez avstrijske državne pomoči bi jih (ni nas sploh ne bilo več. Ob osvobojen ju smo postali mi Iz podložnikov svobodni in na podlagi prava, ki ga daje revoluci jonarna osvoboditev, smo se polastili vsega sovražnikovega tabora. Brez tega revolucionarnega prava pa bi morali negirati in razveljaviti še marši kaj v svoji in drugih narodov zgodovini. V popolnoma drugačnem položaju pa se nahajajo Nemci v Vojvodini in Sremu. Tamkaj niso bili niti pred 1. 1918., niti popreje v vlogi vladajočega naroda, marveč so bili pod Ogrsko l>rav tako narodna manjšina, kakor so danes jugoslovanska manjšina Pravic imajo danes najmanj toliko kakor preje. Drugič tamkaj Nemci nikakor ne morejo misliti na kake iredentistične načrte, marveč morejo kvečjemu pre-tehtavati vrednost vlade jugoslovanskega in madžarskega naroda Tamkaj ima s[>orazum z Nemci vse drugačne />rcd|K)goje In drugačen pomen. Tam ni nikakih ncnvškutarjev in nikakih izgubljenih pozicij Hrrrenvolka; eventualne koncesije imajo tudi drugo tehtnost. Ker predstavljajo Nemci v Sloveniji neznatno manjšino, ee bodo njihovi sonarodniki v Vojvodini kot praktični, realni politiki sporazumeli tudi brez komplikacij v Sloveniji. Preostane nam sedaj le [>omcn pakta z Ncmci z vidikov strankarske koristi. am. Prosveia Ljubljanska drama. Nedelja, 4.: Ob 15.: «Čudež sv. Antona» In «Črna dama Iz sonetov». Izv. Ob 20.: «VoJIček». Izv. Ponedeljek, 5.: «Madame Sans Oene». A. Torek, 6.: Zaprto. Sreda. 7.: «Ugrabljene Sablnke». Izv. Četrtek, 8.: «Madame Sans Oene». D. Ljubljanska opera. Nedelja, 4.: Ob 15.: «Oorenjskl ilavček». Izv. Ponedeljek, 5.: Zaprta Torek. 6.: «Prodana nevesta». E. Sreda, 7.: «Nižava». B. Šentjakobski oder ▼ Ljubljani Nedelja. 4.: «Stari grehi». Marijonctno gledališče v LJubljani (Mestni dom). Nedelja, 4. ob 15. In 18.: «Mrtvec v rdečem plašču». Mariborsko gledališke. Nedelja, 4. ob 15.: «Kralj Matjaž». Izv. ob 19.30: «Dnevi našega življenja». Izv (Kuponi.) , Torek, 6.: «Travlata». B. * Sroda, 7.: «Faust». Izv. , • Popoldanska predstava «Gorenjskega slavčka» v nedeljo dne 4. februarji je te razprodana. Tisti, ki so pismeno naročili vstopnice, pa jim gledališka uprava ni brzojavila, da so prepozni, dobe vstopnice, če jib niso le vzoll po kakem zastopniku, med drugo In tretjo uro popoldne pri blagajtii v opernom gledališču pred začetkom predstave. Kdor nima zaaigurane vstopnice, naj ne hodi zaradi predstave v Ljubljano '"»jk> ra se bo ob nedeljskih popoldnevih Je večkrat ponovila. V nedeljo dne il. lebniar-ja se poje popoldne ob itrii op-r\ «Itigo-letto» z novim baritonom g. 3aUbar.oin v naslovni vlogi, i goioo LovAetovo k u Gildo, g. Betettoin (Spar"»r«i.-ile) itd. I'.e-flektnnti izven Ljubljane naj se za vstop niče k tej predstavi tnkoi javijo. Mariborsko gledališče. Pri tretji pred stavi «Traviate», ki se je vrSila v petek je igral Gertnotida, ljubljenec mariborskega občinstva g. Arhipo, ki je žel kljub indisponiranosti za «vojo res čustveno podajanje iskrene ovacije. Ne saino pel. tudi igral je dobro, vendar pa je v čas h na ljubo petju zanemarjal igro. Gledališče je bilo zopet polno. — Danes popoldne ob 3. uri gostuje s «Kraljem Matjažem» zopet mladina s Pohorja, v torek gostuje v «Traviati» g. Knittl, v sredo pa v «Faustu» gg. Knittl in Križaj, oba iz Zagret>a. Marljonetno gledališče v Ijuhljan- OUfave , • OMM zbor Splošnega ženskega Urni itva se vrši danes v nedeljo ob 4. pop. na magistratu. Članice, udeležite se z? zanesljivo. • Turisti In šoU pozor!! Vodstvo kina «Tivoli» v Ljubljani bo priredilo predstave filma «V burji in ledu». Pilm, kl prikazuje lepoto In krasoto švicarskih Alp, večni sneg ln led, grozeče prepade Itd, Je krasno delo ln Je bil na razstavi filmov odlikovan s prvo premijo, šolski vodstva se opozarjajo nanj, ker Je film Izredno poučljlve vsebine za mladino, kl na ta način spozna lepoto planin. Predstave v nedeljo ob pol II. dopoldne In ob 3. popoldne ter od portdeljka 5. do vštevšl srede 7. februarja pa pri vseb predstavah. * Predpustna veselica nap. pol In to-spodarskega društva za Vodmatski okra) se vrši danes ob 7. url zvečer, v gostilni Drašček, Bohoričeva ul. 9. Opozarjamo na to prireditev si. občinstvo, ker |e v korist društveni Javni kntlžnicl. Spored le zelo Izbran, sodeluje godba dravska divizije. Prijatelji plesa so vabljeni. * Primorski ples priredijo primorski akademiki s sodelovanjem primorskih gospa v soboto dne 10. lehruarja v Narodnem domu v Ljublianl. Ker le dobiček namenjen revnim akademikom, le pričakovati da se bo vsak gotovo udeležil tega primorskega večera, kl naj bo izraz simpatije do naših primorskih akademikov. Vstop proti vabilu. Vse cenjcne dame, kl so bile vabljene da bi sodelovale v širšem komiteju za «Primorski ples» so naproSene Se enkrat tem potom, da te udeleže sele v potideljek dne 5. L m. ob 17. na univerzi. * Ljubljanski Sokol (Narodni dom) priredi tudi letos, zvest starim običajem, na pustni torek dne 13. lehruarja, maskara« do v vseh prostorih Narodnega doma. Predpriprave so v polnem toku. Gleda mask, se lahko vsak, ki Ima namen po-setitl to prireditev Informira dnevno med 6. In 7. uro zvečer na EalerlJI v telovadnici. Ker Je število vstopnic omejeno, opozarjamo že danes na predprodajo, ki se vrši v soboto dne 10. februarja od 5. do 7. popoldne v nodeljo dne II. t. m. od 10. do 12. dop. v ponedeljek dne 12. t m. od 5. do 7. popoldne in v torek dne 13. t. m. od 10. do 12. dop. Vstopnina v predprodaji za člane sokolsklh društev 10 Din za nečlane 20 Din. Pri blagajni na dan prireditve brez Izjeme 20 Din. • Krojaška zadruga v LJnbiJani naznanja, da se vršijo pomočniške prtlzkušnie koncem februarja t. I. S potrebnimi izpričevali in učno pogodbo opremljene pro- skem Mestnem domu, katero je uiota'o «"ie pripustitev k preizkušnji je vlo- Politične DBležke '4- Socijalisti in volitve. Na praznik se je vršil v Ljubljani zbor zaupnikov SSJ za kranjsko volilno okrožje. Zaupniki s« odklonili vstop v «enotno socijalistično fronto», katero označuje «Naj>rej» kot «ovčjo kožo komunistov». Socijalisti so postavili svojo lastno kandidatno listo. -f- Respekt pred ustavo In zakoni. Ustava odreja in pozitivni zakoni točno predpisujejo, da se z imenovanjem velikih županov prične f »oslova nje teli novih državnih oblastnij. Kako je stvar v praksi, o tem nam sporoča pokrajinska uprava sledeče: Da se iz-iicgne vsakemu nesporazumu in napačnemu tolmačenju, se objavlja, da je gospod minister za notranje zadeve z odlokom z dne 5. januarja 1923. U broj 489, odločil, da ostane pokrajinska uprava za Slovenijo kljub izvršenemu imenovanju velikih županov za ljubljansko in mariliorsko obla*t še nadalje v svoji prejšnji funkciji in da se v njenih kompetencah in v njenem uradnem poslovanju do nadaljnie odredbe ministrstva za notranje zadeve ničesar np ¡zjiremeni. -f V črni gori je volilna borba posebno žilava. Pri poslednjih volitvah je imela Črna gora 43.370 glasovalcev, a je abstinenca bila zelo velika, kaiti volitev se je udeležilo le 28.600 volil-cev. Zdaj so vse stranke živahno na delu. da preparirajo volilce za sebe. Najagilnejši so seveda radikalci; za nosilca liste so postavili bivšega predsednika črnogorske vlade, g. Marka Raduloviča. Posebno mnogo prahu pa dvigajo takozvani «federalisti», ki so na čelo svoje liste postavili Mihajla Jovanoviča. Federalisti so destruktiven element, s slično vlogo in repu-tacijo kakor hrvaški frankovci. Na njihovi listi bo kandidiral tudi bivši črnogorski general Vešovid, ki je bil leta 1920. dalj časa v zadrti radi tsti-kov s črnogorskimi «emigranti». -f Težave. Radikalci razpolntrajo s prav odličnim kadrom kandidatov. Ker pa je večina list že neomajno zasedena. se zda i ranžirajo namestniki poedinih kandidatov. Tudi .lovi Bom je vidu. občinskemu predstojniku v Ga libabicl. je bilo p°m",cn0 namcetniško mesto. Jo vi Bogojevidu je to bilo za malo. zato se je vljudno zahvalil za tako čast in obenem prijavil svoj pr* stop — k zemlioradnikom. Njegovemu vzgledu sledijo še druge zastavljene veličine, katerim radikalci pri najboljši volji niso mogli ustreči. Te-žavel _ Razširiaite „JUTRO"! zaradi bolezni nekaterih igralcev ukiniti nedeljske predstave, prične v nedeljo dne t. februarja zopet z rednimi predstava-mi. Danes se igra tragikomedija v petih dejanjih «Mrtvec v rdečem plaSču». — Pred prodaja vstopnic je v Mestnem domu vsako nedeljo od 10. do 12. ure. Sokoisivo Ljubljanski Sokol vabi člane gospodarskega odseka na važen sestanen v torek 6. t. m. ob 8. uri zvečer v odbo-rovl sobi v Narodnem domu. Ljubljanski Sokol ima danes t. J. v nedeljo dne 4. t. m. svoj redni občni zbor ob poldevetih v društveni telovadnici v Narodnem domu z dnevnim redom: 1.) čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora, 2.) poročila funkcijonarjev, 3.) Izpte-memba pravil, 4.) volitve In 5.) slučajnosti. Odbor. Sokolsko društvo v Šiški. Pred-njački zbor Javlja, da Ima telovadbo od 5. februarja dalje: ženska deca v pon-dcljkih in četrtkih od 5.15 — 6.30, moška deca v sredah In sobotah od 5.30 — 6.45, ženski narašča) (nižjega oddelka) v torkih In petkih od 5.15 — 6.30, ženski naraščaj (višjega oddelka) v torkih in petkih od 6.45 — 8.00, moški naraSčaJ v sredah in sobotah od 7.00 — 8.15, članice v pondcljkih in četrtkih od 7.30 — 9.00, člani v torkih in petkih od 8.30 — 10.00, prednjački zbor v sredah In sobo-tah od 8.30 — 10.00. — Prednjački zbor. Spori Jugoslovanski zimskosportni savez mednarodno priznan. JZSS Je dobil iz Kristlanije brzojavno sporočilo, da ga Je mednarodna smučarska komisija v Krl-stijaniji priznala kot reprezentativno smučarsko organizacijo za Jugoslavijo. Mednarodne smučarske tekme. Kakor smo že poročali, se vrše v zvezi z mednarodnim smučarskim kongresom, ki se začne danes v Pragi, od 8. do U. t. m. v KrkonoSih velike mednarodne smučarske tekme. Svojo udeležbo so doscd ij najavili tekmovalci Iz Norveške, Švedske Francije, Švice, Nemčije, Finske, Rumu-nije, Sev. Amerike, Avstrije, Madžarske, Poljske, Češkoslovaške In Jugoslavije. JugostavlJo bodo zastopali trije tekmovalci in sicer gg. Seijak (Illrija-Ljublja-na), Zdenko SvigcIJ, (Ljubljanski športni klub) In Zinaja (Hašk, Zagreb). Po dosedanjih dispozicijah bodo tekmovali ti trije naši odlični športniki v skokih in v razdalji na 50 km ln 17 km. Smučarski odsek T. K. ra za prenos v Judcnburgu padlih vojakov z vsoto približno 1200 K, ter dve pismi Iz Amerike, naslovllttil na Izgub!-telja. Odda naj se proti nagTadi v upravi • Izgubil se le v LJubljani dne 2. februarja zvečer zlat medaljon z briljan-tom od Miklošičeve u'ice po Frančiškanski do restavracile «Slon». Pošten najditelj se naproša, da ga odda preti dobri nagradi pri policijskem ravnateljstvu. • Ušel ¡e v Ljubljani majhen rjav psiček, k! sliši na ime «Jaka». Je brez znamke in ovratnika ter ima zadnjo levo nogo pohabljeno. Kdor ga najde, naj ga odda proti dobri nagradi v Sodni ulici it ZU desno- DomaČe vesfî * tôt. obletnica Strossmayerjevega fojstva. Danes dopoldne se vrši v zagrebškem gledališču povodom 107. obletnice rojstva velikega jugoslovanskega vladike, svečana matineja, na kateri bo predava! dr. Lujo Vojnovič. V Ljudski univerzi pa bo govoril šef oddelka za prosveto dr Bosanac o delovanju in pomenu velikega propoved-nika ujedinjenja Jugoslovanov. • General Maister okreval. General Rudolf Maister, ki je bil nekaj tednov bolan, je sedaj že toliko okreval, da Ee vrne že v kratkem zopet v službo ot predsednik razmejitvene komisije e Italijo. • Pašlč lahno obolel. Ministrski predsednik Paiié je po povratku iz Skopija, kjer je bil na agitacijskem potovanju, lahno obolel In včeraj Sploh ni prišel v svoj kabinet. • Novi ruski begunci. Včeraj je bilo V Kotoru izkrcanih 1200 ruskih beguncev, ki so zbežali iz Carigrada prod komalisti. Nastanjeni bodo v vojašnicah v Erceg Novem, del pa v Pančevu. * Zračni promet Pariz. Praga - Beograd. Po poročilu iz Beograda, je mi nistrski svet odobril z družbo Franco-Roumaine sklenjeno pogodbo glede ureditve stalnega zračnega prometa med Parizom. Prago, Beogradom in Bukarešto. V prvih treh mesecih se bodo vršili v obeh smereh, pozneje pa se urede vsakodnevni poleti. Jugoslavija prispeva letno subvencijo v znesku 2.000.000 dinarjev. V Zemunu se prepusti družbi brezplačno letališče. Letala bodo sprejemala po 5 pasažir-jev in do 100 kg pisemske pošte. Projektirani zračni promet so v kratkem otvori ter se prometna linija v d oglednem času podaljša do Carigrada. Polet od Beograda do Pariza bo trajal 12 ur. Vozna cena za pasažirje odgovarja prvemu razredu orient - ekspresa s 60 % doplačilom. * Blamaža klerikalnega poslanca Ke-rubina Segviča v Splitu. V [>etek se je bivši klerikalni poslanec Kerubin Seg-vič v agitacijske evrhe pripeljal s par-nikom iz Bakra v Split. Na obali ga je pričakovala velika množica ljudstva, ki ga je sprejela s silnim žvižganjem. Šele pod zaščito dveh oddelkov redarjev se je mogel Segvié izkrcati, vendar pa je bilo ogorčenje naroda tako. da je policija le z veliko težavo vzdržala red. Kljub temu je bil bloka-skj agitator potKtlnoina opljuvan in ga je množica spremljala z vzkliki: dirckeija državnih dolgov ▼ Beogradu t razpisom x dne 24. jan. 1023 D. br. 1411, da bo sprememba prošnje za naknadno žigosanje avstrijskih predvojnih obveznic še do 20. februarja 1923. • Dr. Fran Vovšek t. Včeraj v soboto dne 3. februarja je po težki bolezni umrl v Celju dvorni svetnik ▼ p. dr. Fran Vovšek. Rojen leta 1850 ▼ Bra-slovfah se je po končanih pravniških študijah posvetil sodnijskemu poklicu. Slutil je pri okrajnih sodiščih v Gornjem gradu in Brežicah ter je bil leta 1894 piemeJčen v Maribor. Ko se je tam ustanovilo okrožno sodišče je postal 1. 1903 višji sodni svetnik. Leta 1913 je bil upo knjen ter se je preselil v Gradec, odkoder se je ob prevratu vrnil v domovino ter so nastanil v Celju. Pokojni dr. Vovšek se je že kot mlad sodnik neustrašeno boril za pravice slovenskega jezika pri sodiščih. Zato ga je avstrijska sodnij-sk-i upiava prezirala, kjer je mogla. Njegova strokovna kvalifikacija pa je onemogočila, da bi ga bili povsem postavili v ozadje. Ko je bilo zasesti meeto predsednika trar;l otskega okrožnega sodišča je bil dr. VovSek zapostavljen mlajšemu rra »no n«»TfltaT prof. CotTB. Po kočah so »tregla len« in hčerke naših vrlih planinskih delavcev do ranega jutra, ko so izročila dvorano In buteljke prijateljem «'11 iglavanom». Dolg «Mariborske koče» so je s tem plesom zopet skrčil. Ples je posetil tudi župan Viktor Grčar. • Preselitev trgovine. Tvrdka Viktor Sober v Ljubljani se je preselila t svojo trgovino z Vodnikovega trga it. 2 na Sv. Jakoba trg št 4. — Glej inserat. • Izjava. Gg. dr. Roman Ravnihar in R. Debeljak, uradnika Jadranske banke v Ljubljani, sta vložila proti meni tožbo, ker je «Jutro» pred občinskimi volitvami žigosalo volilno agitacijo «Zajednice» in očitalo tudi obema toiiteljema protizakonit način agitacije. Sodna razprava še ni končana. Dne 29. januarja sem se razgovarjal t kavarni s svojim osebnim prijateljem g. Debeljakom. Omenil hoi, da bi bil kot odgovorni urednik «Jutra» pripravljen se poravnati. V neprisiljenem razgovoru sva razpravljala o tej stvari. Iz včerajšnjega «Slov. Naroda» raividim kako se je odločil tolmačiti ta razgovor dr. Roman Ravnihar. To tolmačenje je povsem napačno in trditev, da sem «moledoval» je plod fantazije g. drja. Ravni-harjo. — Fr. Brozovič. • O Koroščevem shodu na Dola pri sodniku, ki je bil nemškega mišljenja, rirastniku se nam še sledeče sporoča: Z Leta 1907 Jo bil dr. Vovšek izvoljen v g0,0vostjo se trdi, da je bil shod v Hrast državni zl>or kot zastopnik kmetskih ob- nj|,u nafIovedan le zaradi tega, da bi se čin Savinjske doline. V tihem narodnem 1 premotilo rudarje, da bi ne prišli dopol-delu si jo pokojni stekol mnogo zaslug, j ,jne na Do( ampak &,kali v flrastniku Zapušča vdovo iz ugledne Paurove rod- i popoldanskega shoda. O tej zvijači se je bine v Braslovčah in dva sina, katerih govorilo po Dolu že prej in samoobsebi eden je okrajni komisar v Ptuju, drugi medicinec. Truplo prepeljejo v Braslov-če, kjer se vrši v pondcljek dopoldne pogreb. Zaslužnemu možu bodi ohranjen trajen spomin, čislani rodbini pa izrekamo iskreno sožalje. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla v visoki starosti 80 let gdč. Josipina Arce teta gospe Franje dr. Tavčarjeve, požrtvovalna in izredno marljiva narodna žena. Bodi blagi dami ohranjen trajen spomin, prizadetim rodbinam fa naAo iskreno sožalje. — Sinoči ob pol 10. uri je umrl v Ljubljani g. Fr. IVbinc, ptufesor trgovske šole. star 42 lot. Pogreb bo v torek. — V Dolnji vasi i« umrl po t-nik g. Anton Cerjak, v lloh. Bistrie' t starosti 78 let ga. Josipina GoriVVk. Blag jim spomini * Himen. Potočila sta se na Svečnico v Ljubljani g. Rudolf Zalar z gdč. Elzo Košakovo in g. Ivan Gregorač z gdč. Ivanko Pirčevo. Bilo srečno! * Iz zdravniške službe. Dr. Franc Kol-terer je imenovan za definitivnega državnega kopališkega zdravnika v Roga ški Slatini v osmem činovnem razredu državnih uradnikov. — Višji okrajni «¡Proč s separatisti!» Položaj je bil zdravnik dr. Josip Ilrušak pri okrajnem tako kritičen, da se je moral Segvič glavarstvu v Konjicah je podal ostavko takoj s prvim parnikom zor>et vrniti v Bakar. Množica naroda je čakala tako dolgo ob obali, da se je parnik odpeljal. nakar so nacijonalLsti priredili po mestu obhod in vzklikali Jugoslaviji, kralju in narodnemu jodinstvu. Splitska tla so v resnici za separatiste prevroča. * Boj za materinski jezik v Avstriji. Narodni svet dunajskih Čehov je j>ri avstrijski vladi vložil protest proti odredbi. da se mora pri predstoječ^m Ijuilskem štetju označiti samo občeval-ni, ne [»a materinski jezik. Nedvomno ima ta odredba prikrit r.amen, cla se mnogo tisoč Junajskih Čehov pri prihodnjem štetju označi za Nemce. Češki narodni svet na Dunaju je stojiil v stik z narodnima svetoma koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, da skupno zahtevajo zastopnika narodnih manjšin v komisiji za ljudsko štetje. * Nov pomočnik ravnatelja državnih železnic v Zagrebu. Kakor poročajo iz Beograda, je minister saobračaja podpisal ukaz o imenovanju Dimitrija J o- na svojo službo. • Izpremembe v državni službi. Arhivar Ivan Tavčar pri okrožnem agrarnem uradu v Ljubljani je imenovan za višjo-ga revizorja tretjega razreda. — Matoj Kosmač, referent agrarne direkcije v Ljubljani, je podal ostavko na državno službo, • Vizum potnih listov za češkoslovaško. Za vidiranje potnih listov češkoslovaških državljanov se zahteva odslej: od imovitejš:h 7!) Kč, od državnih uradnikov 25, od dijakov 12.50 Kč. Te pri stojbine se preračunavajo v dinarje po tečaju beograjske borze prejšnjega dne. • Nove carinarnice. Po odredbi generalne direkcije carin se otvorijo v Beogradu tri carinarn;ce in siccr železniška, poštna in zemunska. Za upravnika železniške carinarnice je imenovan Drago Zivkovič, za poštno B. Cenič. za zemun-sko carinarnico na Savi pa Prokift. Dosedanji upravnik na Savi, Rogdanovič, je imenovan za inšpektorja direkcije ca rin. Za upravnika carinarnice v Mariboru je imenovan Ivan Trost, v Bitolju Ili-ja Ilič, v Osijeku Laza Peric. Dosedanji vanovida, načelnika železniške di- upravnik v Osijeku, 1. Kerečki pa je rekoije v Zagrebu, za pomočnika rav- -aatelja. * Nov pravilnik za poštno službo. Minister p°šte in brzojava .je podpisa! novi pravilnik za poštno shtžbo. ki stopi v veljavo dne 1. marca. Vsi prejšnji pravilniki in predpisi se istodobno razveljavijo. * Z beograjske univerze. Profesorski zbor juridične fakultete beograjske univerze je predlaga! bivšega finančnega ministra dr. K u m a n u d i j a za profesorja administrativnega prava. Dr. Kumanudi bo predaval splošni del administrativnega prava. dr. Sagadin pa posebni del. • Izvršitev odlikovanj v Glasbeni Matici Včeraj dupoldne je pokr. namestnik na slovesen način izročil odlikovanja, ki jih je prejela «Glasbena Matica» povodom zadnjega nastopa pevskega zbora v Beogradu in drugih mestih naše države. Odlikovani so bili: pevski zbor Glasbene Matice z redom sv. Save III. razreda ki je bil izročen predsedniku zbora, g. Priinku, predsednik Gl. Matice dr. Ravnihar in ravnatelj Matej Ilubad z Belim orlom V. razreda ter tajnik Karel Mahkota z redom sv. Save V. razreda. Odlikovanja so bila izročena v puvski dvorani Glasbene Matice. • Žigosanje avstrijskih predvojnih obveznic. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Z odlokom finančnega ministra D. br. 25.585 z dne imenovan za glavnega revizorja istotam. * Celjska posojilnica d. d. Minister za trgovino in industrijo je dovolil dr. Josipu Sernecu, odvetniku v Celju, in dru-gom, da smejo osnovati delniško družbo z imenom «Celjska posojilnica d. d.» s sedežem v Celju. Družba se ustanovi zato. da prevzame posle in imovino Posojilnice v Celju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki preide v likvidacijo. Osnovna delniška glavnica znaša 1 milijon Din ter jo razdeljena na 10.000 dcluic po 100 Din nominalne vrednosti. * Gospodarski muzej v Skoplju. Uprava trgovinsko - industrijske zbornice v Skoplju otvori v kratkem mu zej poljedelskih in industrijskih pro duktov južne Srbije. Pregled prejšnjega in sedanjega stanja produkcije izide v posebni brošurici v našem, francoskem in angleškem jeziku. * Spremembe v prometn brzovlakov. Od 8. februarja 1923 naprej odhaja brzi vlak z Dunaja že ob 19. uri 10 min., namesto kakor dosedaj ob 20. uri 15 min. umevno je, da je to vedel tudi g. župnik dolsli. a je vzlic temu oznanil s prižni-ce, kdaj da pride Korošec v Hrastnik k Logarju. Mi b: rekli, da je g. župnik na prižnici govoril neresnico, a moramo molčati. krr bi se hitro kdo našel, ki bi kr>čal. da je vera v nevarnosti... * Sodniki lajiki pri okrožnem sodišča v Celju. Minister pravde je sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo imenoval za sodnike-lajike iz trgovskega stanu pri okrožnem sodišču v Celju Konrada Elsbachcrja, Karla Goričarja, Frana Strupija in Mirka Grudna. * Proti Invaziji tujih bank v našo državo naetopa beograjski «Preporod», ki navaja colo vrsto primerov, da so dobile pri nas koncesije razne tujezemsko zavarovalnice in banke; ravno sedaj, da je neka peštanska banka prosila za koncesijo za ustanovitev svoje podružnice v Beogradu; prošnja je baje že ugodno rešena, čaka se samo na podpis ministrov. ki gotovo ne bo izostal. In tako tuji kapital eksploatira naše ljudstvo, ko risti pa od njega nimamo nobene, ker vse te tuje zavarovalnice in banke gledajo samo na to, da pri nas čim več zaslužijo in odnesejo zaslužek iz države. * Prodajanje rib po gostilnah. Prejeli smo: Hotelirji in gostilničarji v Ljubljani smejo kupiti ribe od ljudi, ki se bodo izkazali z legitimacijo, oziroma potrdilom ribarskoga upravičenca, da smejo take ribe prodajati. Gostilničar je primo-ran, da si ali pridrži potrdilo, ali pa zapiše ime onega, od katerega je ribe kupil. Ako tega ne stori, bo naznanjen sodišču zaradi nakupa sumljivega (ukradenega) blaga, Zajedno bodo trošarinski pazniki legitimirali vsakogar, kdor nosi v mesto ribe in mu jih bodo zaplenili, ako se ne Izkaže z ribarsko knjižico, ali s potrdilom ribarskega upravičenca, da sme ribe loviti, oziroma prodajati * Nov notar v Mariboru. Minister prav de je imenoval za notarja na četrto notarsko mesto v Mariboru Ivana Ašiča. notarskega kandidata v Mariboru. * Mariborski občinski Svet ima v pon-deijek ob 19. uri zopet sejo, na kateri se bo ponovno vršilo glasovanje o proračunu. * Proti prodaji sladkorne tovarne na Cukarici je nastopila tudi beograjska trgovska zbornica, ki vidi v tem možnost nakupa tvornice po tujem kapitalu. Trgovska zbornica zahteva, da se rok za licitacijo podaljša na pet mesecev, da bi se mogel spraviti skupaj domači kapital, ki pa je po mnenju trgovske zbornice samo kapital pripadnikov — predvojne Srbije in Črne gore. Na Dunaju aretiran Jugoslovan. Kakor nam poročajo z Dunaja, je dunajska policija na prošnjo policijskega koinisari-ata v Mariboru aretirala bivšega knjigovodjo Miho Oblaka, ki ga dolžijo, da je poneveril tvrdki M., pri kateri je bil zaposlen 300.000 Din. Oblak svojo krivdo zanika in izjavlja, da ni inkasiral nika-kih zneskov v gotovini. Priznava pa da ni postopal pravilno proti vodstvu knjig. Izročen je bil dunajskemu deželnemu sodišču. * Slovenščino izrivajo iz italijanskih sodišč. Iz Rima prihaja vest, da se v justičnem ministrstvu izdeluje načrt za rešitev jezikovnega vprašanja v novih pokrajinah, ki bo prišel v eni prihodnjih sej ministrskega sveta v razpravo. Poročilo navaja, da gre načrt za tem. la !>olj in «na pretežen način ščiti rabo (silnAviim t»rake Fereuc Tb Odjflit t Mariboru, Pevec v Mozirju in neke ljubljanske tvrdke. Potem je velikopotesni fašist kupčeva! le z Madžarsko in Avstrijo, Jugoslavije pa se je skrbno ogibal, češ da ga ne bodo kot fašista zaprli, ker je bila pri nas ▼ istem času bar je skrajno nacionalistična vlada na površju. Tako se je zagovarjal, ko so ga pred meseci aretirali t Gradcu. Zanimi-Ivo je, da je ta mednarodni goljuf kupoval pri nas krompir po 6 K ter ga prodajal na Francosko po 90 K. S tem fašistom se bo pečalo prihodnje porotno zasedanje v Mariboru. Italijanski konzul ▼ Gradca se je za poštenjakoviča sila zanimal in zavzemal ter protestiral proti njegovi Itročitvi našim oblastim, češ da ga hočejo le politično preganjati. Sele ko je zastopnik mariborske tvrdke Ori-jent Izkazal Pelicellijeve goljufije, ga je graf ko sodišče izročilo mariborskemu. • Zapuščine v izvenevropsklh državah. Generalni izseljeniikl komisariat objavlja: Intervencije v zadevah zapuščin, po-smrtnin in odškodnin v zunanjeevropskih državah v korist našim izseljencem, oziroma njihovim družinam «padajo t smislu točke 8, § 3 pravilnika o Izvrševanju zakona o izseljevanju («Službene Novine» št. 194 a iz leta 1922) v delokrog generalnega izseljeniškega komisa-riata kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za interesirane stranke je najbolje, ako se za Izterjanje zapuščin, po-smrtnin in odškodnin v prekomorskih i državah ne obračajo na razne pooblašče-! n« ali nepooblaščene osebe, ki nimajo ' potrebnih zves t inozemstvom ali pa zahtevajo ogromne nagrade za svoj trud. Stranke naj se potom podrejenih obla. stev prve stopnje obračajo v teh zadevah na generalni izseljeniški komisariat v Zagrebu. Kamenita ulica 51, I. nadstr., ki prevzame zaščito njihovih zasebno-pravnih interesov v zmislu § 8, točke 8 pravilnika o izvrševan™ zakona o izseljevanju In sicer brezplačno. • Zobozdravnik - specialist dr. Ivan Oblak se je naselil v Ljubljani. Ordinira na Starem trgu 34, nasproti šentjakobske dekliške šole od 8. do 12. are dop. in od 2. do 5. ure popoldne. • CevlJ! domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. 1. • Žrtve snežne katastrofe. Silni snežni viharji in zameti, ki so divjali sredi ianuarja skoro po vsej naši državi, so zahtevali, kakor smo že poročali zlasti v Bosni tudi mnogo človeških žrtev. Tako je na povratku proti domo zajela snežna burja tudi kmetico Mihajlo Du-kifi in njenega desetletnega sina iz Ko-luniča in ju dobesedno žive zasula. Ves trud, da bi ju našli, je bil zaman. Pred nekaj dnevi ko se je začel sneg tajati pa so kmetje, ki so potovali v Petrovac, ne daleč od ceste nenadoma opazili žensko glavo, ki je štrlela iz snega. Pričeli so razkopavati sneg in kmalu se jim je pokazala strašna slika. Nesrečna Mi-hajla, ki je sedela, je krepko pritisnila na prša svojega sinčka, hoteč ga tako obvarovati snežne burje. Snežni metež pa je zasul oba Majko s sinom v objemu so takoj prenesli v domačo vas, kjer so ju položili v skupno grobnico. . • Pogumen mož je kmet Demir Alilo-vič iz vasi Majevca v prištinskem okraja. Ponoči so napadli njegovo hišo raz-bo'niki; ko so začeli s sekirami razbijati vrata, je Alilovič vzel puško in začel streljati skozi vrata. Tudi razbojniki so začeli streljati in so sedemkrat ranili pogumnega kmeta, ki je polmrtev šel na okno. odkoder je lahko meril in je ubil voditelja razbojnikov, tri njegove tovariše pa težko ranil. Drugi razbojniki so potem zbežali — Alilovič je pa žal podlesrel težkim sedmerim ranam. • peskušen samomor. Na Svečnico je prišla v gostilno «Maribor» v Mariboru natakarica Štefka F. in šla takoj spat, češ da je jako trudna. V sobi je spila 50 165 Prihod v Ljubljano in Trat ostane neiz- Italijanskega jezika», upoštevajoč ven premenjen. Od istega dneva naprej izo- dar potrebo rabe jezika dnigorodcev v staneta na progi Maribor gl. k.-Celovcc tistih središčih, kjer tvorilo večino, oba dosedanja brza vlaka št. 409 in 410. • Goljufiv fašist v mariborskih zapo- * Planinski ples v Mariboru je končno rih. Te dni so pripeljali v zapore mari- primfel veselo izpremembo v letošnji borskega okrajnega sodišča velikopotez- nega goljufa, fašista Querino Peliceliija. rojenega v Falconeri v Italiji. Pred letom dni, ko je začela rasti lira in »o naši izvozničarji smatrali, da je čas ugoden za izvozne kupčije, je PePcelli razširil plesni sezoni vsem onim, ki niso prijate Iji dragih toalet in trdih ovratnikov. V zelenem in snežnem gozdu Gootzove dvo lane je lajala ra7posajena in pestra rano-6. novembra 1922 («Uradni 1'st» št- 118 z j žica mlad ne, v najraznovrstnejših turi-dne 17. novembra 1922) je bil določen rok ; Slovakih krogih in stotero ljubkih kom- >voje kupčijske zveze iz Reke po Slove-za naknadno žigosanje obveznic predvoj pozicijah planinskih obiek. Gornještajer- ni ji. Nakt;p:l je ogromno količino blaga, ski d'rnu.i so se neženirano sukali med ki ga je začetkoma točno izplačeval. Ko b-hkimi fioieijjkami, kar ni čisto nič mo- si je pridobil zaupanje raznih veletrgov-tilo zimsl ega veselja okoli velike snež-|cev, je zopet naročil Izredno veliko ko-ne koče ki je nosila na strehi godbo, pod ličino blaga, zlasti krompirja, ter nato seboj pa ckajočo mladino. Iz ozadja je izginil brez sledu, zapustivši čez tri mi-motril raiaaie očak Trtelav. ki sa ie ilijone dokov j Sloveniji. Zlasti so bile nih dolgov bivše Avstrije do dne 15. decembra 1922. Ker se vzlic temu, da se žigosanje vrši tako dolgo, nahajajo na našem ozemlju še vedno nežigosane obveznice avstrijskih predvojnih posojil fibjavlja ministrstvo financ, generalna Veliki pustni korzo Slavčeva maškerada Pustna nedel|a tf. februarja v vseh prostorih hotela „Union" v Ljubljani griunoT t)to!& tn to Je nafta tobarle* slednje jutro nezavestno ▼ postelji Prepeljali so jo takoj r bolnico. Virok po< «k uienega samomora je bajt nesrečo* ljubezen. * Velike tatvine ▼ beograjske« skladišču vojaške opreme. Slučajno so odkrili velike tatvine podplatov ▼ beograjskem skladišču vojaške opreme, ▼ kateri so sodelovali upravni oficirji in trgovec StoéiS. Preiskava se te nadaljuje ie rezultati utegnejo biti telo tanlmivi, ker se te sodaj računa, da je drlsva oikodo-rana ta več sto tisoč Din. * Trideset dni zapora je dobQ r Beogradu oni Nlkita Majstorovič, o katerem smo pred par dnevi poročali po beograjskih listih, da je bil napaden in oropan na beograjskem tržišču. Zaprli so ga s* to. ker je roparski napad — fingiraL Poneveril je namreč okoli 3000 Dia občin skega denarja, pričakoval je pa obračuna in je fingiral napad ter potem rekel da mu je bilo pri Lom odvzeto nekaj 6ex tri tisoč Din. * Tatvina v Zgornji SlSkl. Dne 1. tfr bruarja pozno zvečer je bilo hlapcu Valentinu Tavčarju v Zgornji Šiški Iz zaklenjene spalne sobe ukradenih več : «rebrnih prodmetov in komadov oblek kakor tudi 8 bankovcev po 100 Din Skupna škoda znaša 2690 dinarjev, * Velika tatvina v Rajhenbarga. Poročajo nam: Neznani ilikovel so ukradli dne 29. januarja iz kolodvorske čakal- i niče v Rajhenburgu veliko ročno košaro s sledečo vsebino: čez 100 parov rujavih in črnih nogavic za ženske, moške in ' otroke, bombažnate volnene in flor, 50 platnenih volnenih In flanelastih naglavnih robcev, 30 štrene bombaža za pletenje, mnogo belih, rujavih in črnih žepnih robcev, gumi-traki črni in pepita, 10 kosov svilenih trakov rdečih, modrih in belih, roza in črnih, platnena streha (plahta) za stojnico 30 kvadr. metr. velika. 1 par gumi-galoš itd. t skopni vred nosti 80.000 kron. Pred nakupom teh predmetov se svari. Kdor bi videl ali Iv vedel za tako blago sumljivega izvora, naj to takoj naznani proti nagradi na orožniško postajo v Rajhenburgu ob Savi. * Velika defravdaclja na mariborskem glavnem kolodvoru. Te dni se je vriils revizija glavne blagajne na mariborskem glavnem kolodvoru in je komisija ugotovila pri tej priliki primanjkljaj v znesku 40C.0OO Din. Preiskava je dognala, da je poneveril denar uradnik Drage Jenko, ki je ponarejal pobotnice in dvi-gal denar za predujme uslužbencem ir za druge izdatke. Jenko je živel t zadnjem času zelo razkošno. Požar v ljubljanski drami V operi bi se bila pri predstavi «Trip-¡tihona» kmalu zgodila velika nesreča. Proti koncu «Angelike» je r dvorani na enkrat močno zadišalo po smodečem se gumiju, obenem pa se je nad prostorom nad orkestrom dvignil lahen dim. Občinstvo je postalo nemirno. V orkestru so godbeniki zapazili, kako se je vžgals električna spojka in nastal je nemir. Rav natelj Rukavina je zapazil opasnost. Niti za trenutek ni izgubil ravoodušja in energično je obvladal orkester. Dal je znamenje, da se prižge luč. Publika je z vedno večjim nemirom opazovala dirigenta, od katerega vedenja je bilo vse odvisno. Naenkrat se je pojavil pod dirigentskim pultom plamen, ki je skočil prot; odru. Občinstvo je začelo pritiskati iz vrst in zlasti na galeriji je postajal položaj zelo kritičen. Ena sama razburjena kretnja dirigenta bi bila povzročila paniko s strašnimi posledicami. Akorav-no so okoli njega švigale iskre in je go rel kos celuloida je g. Rukavina vztrajal na svojem mestu ter miri! občinstvo. Medtem je bil prihitel odrski mojster Lebcn z minimaks-aparatl in kmalu je bil plamen udušen. Po kratkem odmoru se je predstav« mirno nadaljevala. Gdč. Zikova je sijajno odpela svoj part navzlic veliki razburjenosti. Sploh je bila sinočnja predstava zelo dobra ter je zlasti g. Sowilski v prvi sliki izvrstno pel in igraL Vzrok nezgodi je bil kakor se je dognalo, kratek stik ▼ električnem spoju, ki vodi od dirigentskega pulta k odrskemu mojstru. Odgovorni urednik Fr. BrozovIC Lastnik In Izdajatelj Konzorcij «Jutra» Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani Vremensko i.inhlisna. 3 febnrria 19iS poročilo l.iulilisna 30R m gad umriem Kraj ops/.ovaiija ob Zračni tlak Zračna tem npraiiir» Veter Oblaruo 0 — 10 1'adaviae ! mm l.jutili&na . 7. 76H-; 03 •ev. »»b. megla _ Ljubljana . 14. 7(53 6 7-3 sapad jasno — j l.jnliljaua . 21. 7K5-0 3-8 » n /■aurai» , , 7 '642 6-0 «i megla — t Beograd . 7. 763 9 6-0 brezvotra del. obl. — uoaj . . 7. 7618 90 zapad več obl. 8-0 ''m»» . . 7. 761 4 8-0 oblačno »•0 I nuni os t. . 7. 76?-3 20 bresvetrs m 1-0 V Ljubljani barometer nižji temper. visoka. Solnee vtbaja ob 7 23 rahaja ob 17-08 Vreme v preteklem tednu nas spominja ' pot preko Poljsko in Ogrsko proti jugu. že na spomlad, gotovo prezgodaj. Hlad- Zato smo dobili bolj vetrovno vreme, do-na jutra, topli {»poldnevi, ne preveč segli so nas večkrat topli tapadni vetro- hladne noči, ves čas suho, brez najmanj- vi ki so pihali v severni polovici Evro- ših padavin, to so znaki mile zime, Id pe domala neprestano. V oblakih pa je smo jih deležni. ostala ves čas scverozapadna struja, ka- Vremenska situacija je ostala še ved- teri se imamo zahvaliti za suho vreme, no — že tretji teden — ista. Visok tlak Ista severozapadna struja pa je povzro- se drži trdovratno nad Biskajo, le da se čila na severnem vznožju trajno deževje. je nekoliko znižal in, kar je enako važno, premaknil nekoliko bolj proti jugu. Vsled tega so se tudi depresije na svojem potu od Islandije proti severni Ru siii pomikale južneje, r&zširivši se vsak Tam so imeli domala ves teden padavine povečini dež, ki je padal skoro vsalr dan, in sicer v velikih množinah. Ravnokar se javlja, da nast^naJp oonekM povodnji. I «• tO HM» Ola f—v «mM» «Manxn • i M to »••«<* 6 Oto. •••»!• ..a.l|«H» • MM« • OI» - ■<•*. ~ • K W «rtlat«** •«•«' bttUfMtui mu gospa, #r»dnje starorti, zelo irobra-iena. prevzame vodstvo, kot samostojna gospod'nja. finega, tndi večiega gospodinstva . Vodi prvorn-tno kuhinjo. Vstop takoj. Ponudi« pod «Zmožna BOi» na snon' no dru*bo -Alo-M Conapanj, Ljubliana, hnn grešni trg 3. 421 Učenoa, 14 let starega * primerno iolako izobražbo, poštenih Starcev, sprejme I» MaleSic bL, trgovina i mečauini I>1■>-gom v Metliki. 430 kakor t visokih rgradbah. Ceniene ponudi« je vpoalati upravnittvu «Jutra» pod «IV»-hr 30S». 398 Soka) delavk ta mehaniko v 418 se »prejme. «Tribuna», Ljubljana, hiarlovška cesta 1. Kufxlrn Sode kupim, 433 dobro ohraniane, porabne z» vino. 1'enudbe z ozničbo velikosti sodov in reno je poslati Ignacu Totncu, Moravče. Trgovski pomočnik »•M v galanteriji, ipeeetiji, lele'üini in deželnih pridelkih. íe'i sedanje mesto preme-n ti. Ceniene ponudbe poštno hité», Maribor, pod «11. K. 100». 410 Mladenič 443 Stara rabljena kolesa z in brez plašče» kakor tudi posamezne delo istih knpim. t'iiilem na dom pogledat, ."••nudbe z o/nači o cene po t'.m dopisnice na «K. A.». pjJtuolei'"*e Št Vid nad Ljubljano. 44H dva goapoda. Plačata dobro fismeoe po udbe pod «Lepa soba» na upravo «Jt.ira». son Lokal 432 S its nora n -em. it trgovino r. mešanim blagom na promet nem krajo, blizu želetniee t-e išče i« ta1-'o j • li po/neie. Cenj. ponudbe na upravo «Jutri» pod « Lokal in stano>anje432». Malo posestvo z Jem oko ico t veliki 257 TSSt n« Gorenjskem, ki je tudi pripravno za obrt, je naprodaj. Cena zelo n?odn i. N-.slor v opra i «Jutra». ErYin Yalentifi Mici PaYlinoya poročena 175 Ljubljana Podbrezie 174 _ Zobozdravnik • *peel|allst M. U. Dr.I van J« otvorll prakso. Ljubljana, Stari trg štev. 3i (naiproti šentja obike dekliške šole). Ord. od 8. — 12 dop. in 2. — 6. pop. 3r. ]ože 9e fferia zdravnik na BleBa crdinira odslej v v'ti fleüme (prej Jr. Xlimek) poleg ho*e?a Jek'er. íes Proda se KOMPANJON - za novoustanovljeno, brezkonkurenčno. zelo dubičkanosno industrijsko podjetje; v industrijskem mestu Slovenije, s kapitalom Din 500.000'— se išče. Ponudbe pod ,.Brez konkurence" na Aloma Company, anončna družba z o. z. v Ljubljani. Kapi se: Fižol «propeličar» in 601 S gimnazijsko maturo, 28 let Star. zmožen slovenskega in nemškega jezika t govoru in pisavi ter srbo-brvatskeza do-voljno sa sližbeno potrebo, vešč strojepisja, dri lice ter nem«ke stenografije, izvetban » *»eb pisarniških, osobito paračun»k'b poslih, išče službe j kakem bančnem, trgovskem ali industrijskem podjetju Cenjene ponudbe pod «Vesten 94» na upravo «Jutra». Strojarski pomočnik ta malo obrt, ki jo Je zmožen samostojno voditi, se išče. Keflektira se na Í7kufteno moč. Plača po dogovoid. Naslov v npr vi «Jutra». 43/ K&JlgovodJa-bllanolst S dolgoletno prakso, išče primerne službe. Cenj. ponudbe pod «Prak ičen na nptavo «Jutra». 435 Absolvent 43J Slovenske trgovske šole v Ljubljani želi primerne službe » kakem trgov kem ali industrijskem podjetju Nastop takoj. Cenjene ponudbe se prosi pod «Zanesljiv 433» na upravo «Jutra». «rib- ničan» po več vagonov, bukove in br stnve prage za normalno železnico. vsako množino. Conu Ihe pod .Resno* na upravo «Jutra». Vreče, rabliene, dobro ohranjene, kupi Jos. Biho ee, Ljubljana. Sv Jakoba ttg /. 5 Ljubljanski Zvon, letnjk« 1881 do 19(0 ter letniki 1911 in 1916 kupim. 1'onudbe na upravo «Jutra» pod «Lj ibljanski Zvon». 41(1 Sokovih In hrastovih pragov 413 kakor tudi kostanjevih drv za tanin kupim vsako množino. Resne ponudbe na na slov Vr. Dobtič, Laško. Gospodična, 414 frgevtko naobrateni, vajena neb pi arniškib del, išče pri mornega mesta, najraje kot pisarniška moč Cenji ne po nudbe pod «Marljivost 414» na upravo «Jutra». Trgovski sotrudnik (bivši trgovec) mlad, agilen, išče primerne službe kot poslovodja, skladiščnik ali potnik pri kakem večjem podjetiu. Gre tudi na deželo Cenjene ponudbe pod «Zauesljiv 1;i j3». ___i s Absoiventlnja drl. dvorazr. trgovske foie želi mesto uraduire v kakšni to varni ali večjem podjetju naj raje v Ljubljani. Nastop takoj Sli pozne ie. Cenjene ponudbe pod «Uradnica», poštnoležeoe Sevnica. 407 Zmotnega 402 knjigovodjo-bilanols ta jíée delniška zavarovalna družba Ponudbe z navedi«) ■abtevkov na postni predal it 4, Ljubljana, glavna po ta Zidarski pollr Bče službo, i večletno prakso » betonskih, železobetouskib Ozkotirnih traíalo, 300 metrov, za 150 metrov 7t>0 mm ae kupi takoj. Po nudbe S ceno na lvaus Šteb, Dobrepolje. 401 Fllftast p laid, črn, popolnoma nov, g« po zelo ugodni cent ptoda. Vpra sati je: Vidovdanska cesta it 12. 417 Enodružinska hita s trgovskim lokalom v Cel u naprolsi. lli4& je še nova. v lepi ulici, ni prometnem krajo, kjer se lahko vsak dober pro met vpelje. Poleg je tudi velik vrt z gad n'm drevjem in trto zasajen. 0jel>n* ali pismeni pojasnila v Ljubliani. Japlieva ulica 4, I. nadstr., levo. 427 Dvodrailnska vila v Liublian' «e kupi Ponud be staviti a upravo «Jutri» pod ,,wla 10 »". 401) Focenl naprodaj žemljice, veliko 11.54« m*, ležeče ob eže ni re>tš Ljub-Ijana-Šmartno, o.ld» jeno 500 m nad poljsko šolo, ali pol ure od ljubljanske giavue pošte. Cena Din lOOUOO—. Naslov: Mirko Stefano»ič, Gorupova ulica 3, II. nadstr. posestvo, obstoječe iz hiie in vel ke, i i^ohpodarskega poslopja, goosi buo ra vsako trg- ivino blizu Slo», nske liwtrice, obstoječe iz 10 or. lov njiv, travni! -v in 5 oralov gozda Cena Oin 300-600*-. Pla'a se po ovira takoj ost-lo po d''govorn. Natančne ti a pojasnila daje gospod — J. Klgier, Pragersiro. 171 JO_OOOSOOCOOCOOCCQSOOCO(.u Preselitev trgovine Vsem cenjenim starim kakor tudi novim odjemalcem naznanjam, da sem opustil na Vodnikovem trgu št 2 trgovino s špecerijskim in mešanim blagom ter z današnj m dnem oivorll isto na Sv. Jakoba trgu št 4. Postregel bom vedno solidno ter z dobrim in cenenim blagom. Se priporočam Viktor Sober. Mladenka 28 let stara, 300.1X0 K dote, bivajoč ni deželi, vatenavset,j gospodinjstva, bi se omožila g primernim mladeničem. Ponudbe s s iko na upravništvo «Jutta». 439 Lepa banja 411 na sedalo, jako p aktična, na prodaj, liadali Ambrožev trg 9. Čelo 43« zelo dober, se proda. Istitam se sprejmeta dva sre in iešolska dijaka Da hrano iu stanovanje. Naslov pove uprava «Jutra». Lovski pes, 431 zelo' lep, čistokrven, 67, mt-seeev star. ptičar. se zaradi preselitve za lastno ceno proda M hlimek. Bled I. Krasna maska se proda v trgovini Trž ška cesta 8, Ljubljana 4f>2 Prt boljil oblteljl iiče gospod sobo, eventuelno s hrano. Naslov pod «lnžener» na upravo «Jutu». 434 Veliko me bi.rano sobo. lepo, x elontrično razsvtt ljavo, v sredini mesta, iščeta Dva mlada uradnika i**eta znanja s go podičnama od 18 do 2i let starima, z nekaj premoženjem, ki liubit. glasbo. 1'oznejša ženiiba m izključen». Tajnost zajam-ločena. Ponudbe pod «Glasba»'■ na upravo «Jutra». *«|5 O ! S % IS« IXSER RÍIN3E, P^PiilRKflE i» m DRJ50 BEB.atlO oskrbnjc v tu- in inozemstvu po originalnih tarifnih cen; h 1 družba z o. Z. I EE35R9D Kongresni trg it I- I Srsnska nllu lir. 9. Oficijelno zastopstvo Praškega vzorčnega velesejma v Pragi od 11. do 18. marca in od 2. do 9. septejibra 1923. PHODiUil TRSOVSHIH A D R E S po določenih strokah in krajih naše kraljevine. Proračuni brezplačno. Pieprost gospod, srednje starosti, z lepim, milim po . £6 OS2a v oaaoooooooooooooscoc o a o o O o ŽŠ O 9 .jBSÉiÉlviñrBiiliíCzi Deiije ter 114 je začela obratovati v Stpažišču pr»i Kranju se priporoča vsem cenjenim trgovcem za obilna naročila Ivan Presern, Kranj. C Ú O 3 o O O 3 o a o o o o C o !3£OCOOG300330300000000000000000C09€C9 Iščemo starejšega strokovnjaka. Velika domača zavarovalna družba v Beogradu išče za filijalko v Sloveniji, katero ustanovi v I^ubljani, strokovnjaka, starejšega, samostojnega delavca kot šefa biroja. Plača dobra. — Pismene ponudbo Ljubljana, hotel „Union", soba štev. 9» Izobrazba v Jezikih. Akademik poučuje srbo-hr-vatčiuoin uemSč no teoreti no in praktičn i, kakor tu ti tr-g ivsko korespondenco. Honorar nizek Ponudbe pod «liobr.zbj» ua upravsi-tvo «Jutra». 44? V dobro varstvo ice, rokavice v veliki izberi pri lv fi. Mm nas!. H. Sass Liabljaca. BEestni iv* štev. 19 Vsled vsiike draginje drv in premoga je z enkratnim polnjenjem z žagovina brez konkurence. Zlata kolajna in častna diploma 1922. Pojasnila brezplačno Ivan Eollmann, Slovenjgradec. I I I í'j I S I ti 13 B Vžigaioa vrvlo* (ZQ:id8ckutir) najccneie pri tvrdki J. lU b.ir>ek, dmaituo pri Litiji. 3ii7 Prave Jacobi antinikotin stročnice št. 3 v zalogi pri E. Dobriču, Prešernova nlca. - Vsaka množina na raz polagn, dokler traja zaluga. Redka prilika! Oglejte si veliko zal< go ravno doslih koles (hicikijev) za moške In ženske. ■ Najboljša nemška z* mka. :- I« «Bodita agodaega nakupa, dotier traja zalagal ■ Konkurenčne cene! ===== Z* obilen poset vabi tvrdk* JOS. ŠELOV1N-ČUDEN veiik< zaloga šivalnih stro ev 119 VlubU&naa Mestni tre 13. t Jugosl. akademično društvo „TRIGLAV" v Zagrebu naznanja žalostno vest, da je njegov član gospod Franc Slane cand ing. for. dne 31. januarja 1923 v Litiji preminul. Časten mu spomin! • d Kupujemo bukovo oglje ft za takojšnjo ali poznejšo dobavo posa- U I? mezne vagone kakor tudi cele partije. || fi Prevzem in plačilo pri nakladni postaji, ri U Ponudbe na „Carbofag" d. d., Zagreb I., f = poštni predal 74. 170 Odbor. ; h\M\U in nsfc£RB]§a sirslia pravi, zajamčeno pristni im asbest skdl. Fi»an H o č e v a r» ¿'rovntca- Hoste, Gorenjsko. Pozor! Pozor! Prsvl .Gofser^eevtji» ¿evlji za smu:i ter lovski Seutji vseh vrst sj izdelujejo v znani solidni čev Ijarski drla.niei ut Anton in Jož. Orojep Ljubljana, Torjcš^i trs [BrsgJ 1. latoum ae izdelujejo tudi vse vrsta dregili j obuval, od najpreproste ša do najfinejše . izdelave. Cono soU&nal Postrežba točna I ! \7 globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni, dregi soprog in oče dr. Fran Vouiek dvorni svetnik v pok. danes ob s/4 9 zvečer, po dolgi Jn močni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Zeme-jski ostanki predragega ranjkega se prepe jejo v Braslovče v Savinjski dolini, kjer se vrši pogreb v ponedeljek 5. svečana ob 10. uri dopoldne. Celje, dne 2. svečana 1923. 176 Žalujoči ostali. B M Trdoga «Jutru" it. 29, dne 4. februarja 1923. Naše domače zadeve Oblasni savez dobro- voijaca za Slovenijo Ljubljana, 2. februarja. Danes dopoldne se je vršil v tukaj-Snji me6tni f>osvcto\alniei IV. redni občni zbor Oblačnega saveza dobrovo-Ijaca za Slovenijo ob obilni udeležbi delegatov okrožnih klubov jugoslov. dobrovoljcev iz Slovenije. Zborovanje je otvoril predsednik Janko Bukovec in («zdravil predvsem tov. Stanoje Mihaldžiča, predsednika Saveza do-brovoljaca v Zagrebu, s katerim je slovenski savez v najožjem stiku. Spominjal se je dalje e toplimi besedami med letom umrlih dobrovoljcev, ki so v mladih letih podlegli posledicam velikih naporov v borbi za osvobojen Je. Sledila so običajna poročila, nakar je bil soglasno izvoljen sledeči novi odbor- predsednik prof. Ljudevit Va-gaja. podpredsednika dr. Leo Mastnak in dr. Ljudevit Pivko. I. tajnik Fran Gorečan. II. tajnik dr. Gašper Pekle, blagajnik Stanko Velkavrh, odbornika Pavel Krečič in Alfonz Lorger, za prevodnika pa Rajko Pavlin in dr. Gorišek. Po volitvah '.e predsednik zagrebškega saveza Mihaldžič orisal delovanje dobrovoljcev v Hrvatski. Od 12 tisoč včlanjenih dobrovoljcev je dobilo <>000 zemljo, Dobrovoljačka banka v Zagrebu je zbrala drobni kapital dobrovoljcev in njihovih prijateljev in s tem omogočila delovanje agrarnih zajeduic. Osamosvojila je 800 obrtni kov in trgovcev in ustanovila podraž-nice v Osijeku in Dugora selu, v Ljubljani pa se osnuje v kratkem. Savez je z izdajo koledarja «Jugoslavija» vršil tudi propagandno in prosvetno delo. ■ Za politično vzgojo članov je skrbel s predavanji v 68 krajevnih organizacijah in javnih skupščinah. Pri sei.itivnim uspehom jih je izdelalo 331 (70 %); z enim nezadostnim 57 (13 90, z dvema ali več 78 (17 %). Ravnatelj je pripomnil: Relativno najslabši razred je najvišji, zato. ker so ti dijaki hoteli baje igrati izven zavoda ulogo, za katero niso niti zreli, niti s|>osobm Zato je tokraten uspeh napram lanskemu za 13 % slabši. Državno žensko učiteljišče' 3 letniki. število gojenk 98. Pozitivne rede je dobilo 83 (86 %), z enim nezadostnim 7 %, z dvema ali več 4 %, ne raz-redovane 2 %. Zasebno žensko učiteljišče Šolskih sester: Število gojenk 165. Pozitiven uspeh je bil pri 155 gojenk ah, 1 nezadosten pri 8. 2 ali več nezadostnih pri eni Nerazredovana ena. Državna realka v Mariboru: Vpisanih 454. Ob koncu prvega polletja 444. Pozitiven usj>eh 274 (C 1-8 %), 1 nezadosten 61 (14-7 %), 2 ali več nezadost-nih 93 (209 %), nerazredovamh 16 Državno moško učiteljišče: Gojencev 161. gojenk 33. skui>aj 194. Pozitivni rod 155. negativni 38, nerazredo-van 1. Srednja kmetijska Sola še ni končala semestra, ker je začela šele v novembru s poukom. Celjska državna realna gimnazija. Ob zaključku prvega tečaja izkazujejo nižji razredi ¡«vprečno nad 50 % nezadostnih uspehov. Največ jih je padlo v III. in IV. razredu, ki sta vsled združitve (»aralclk prcna|K>lnjcna. Bolje so se odrezali višji razredi, kjer ima samo en razred nad 30 % slabih redov. Med padlimi dijaki jih je sicer približno polovica, ki imajo nezadostno samo iz enega prodmeta. Ob zaključku šolskega leta imajo ti vsekakor možnost, da se («pravijo s pre-mostnim ali pa ponavljalnim izpitom. Treba je pa tudi vprašati po vzrokih, da mladina danos ne napreduje tako, kakor bi morala. Ti vzroki so radič u. splošna socijalna bela. pomanjkanje primernih stanovanj in strogega nadzorstva. ol>ča nezadovoljnost in reni-tentnost. ki se širi iz domačih krogov tudi med dijaštvo. j>omanjkanje potrebnih učil, skoraj tretjina dijakov se vozi domov, in končno, bodimo odkriti — odkod naj jemlje učitelj potrebno veselje do ]>oklica. kako se mu naj l>osveti z vso intenzivnostjo, ako ga kakor senca zasledujejo gmotne skrbi in ako mora gledati tudi na postranski zaslužek, ki tvori v mnogih slučajih glavni vir dohodkov. Tujski promet v Sloveniji Na kongresu za tujski promet, ki se Je te dni vršil v Zagrebu, Je podal delegat zveze za tujski promet v Ljubliani, gosp. dr. R. Andrejka, zanimive statistične podatke o tujskem prometu v Sloveniji. Slovenski narod, ki se ne more pre-hranitl s pridelki lastne zemlje, ]e moral, kakor so storili to tudi Švicarji, poseči po onem sredstvu, ki mu ga ]e nudila narava v drugI obliki. Segel le po tujskem prometu. Kakor drugod v Evropi, se ie začela v prošlem stoletju tudi v Sloveniji razvijati turistika. Predvsem so se pobrigali Slovenci za dobre železniške zveze, za številne in dobro vzdržane ceste, za zanesljivo markirana planinska pota in steze, za dobro urejene, velike in moderne hotele in gostilne t vodovodom in elektriko v vseh krajih, ki pri tujskem prometu prihajajo v po-štev, in tako je danes Slovenija, zlasti njen severni in zapadni del, prepleten z električnimi ccntralami In vodovodi, tako da gori danes skoraj v zadnji kmečki hiši električna žarnica ter teče voda Iz vodovoda. Za vse to Je bila potrebna dolgoletna In skrbna organizacija. Danes ie tujski promet organiziran in specijaliziran v celi VTSti društev in osrednjih zvez, od katerih omenjamo samo osrednji odbor Slovenskega planinskega društva s 23 podružnicami, Zvezo za tujski promet, v kateri je danes organiziranih 15 društev za tujski promet. Športno zvezo in Jugoslovansko zimsko-sportno zvezo ter Jugoslovanski avtomobilnl klub v Ljubljani. Tujski promet v Sloveniji temelji po. glavitno na alpinistiki in kopališčnem žMlcnJu. Za alpinistflco prihaja f peštev severna ta zapadna Slovenlia, a za ko-pališčno življenje razen Bleda in Bohinja severni, vzhodni in iugovzhodni del z znanimi kopališči Rogaška Slatina-Radenci, Topolščica, Cateške-, Smarjet-ske- in Dolenjske Toplice. V zadnjem času se Je temu pridružil še tretji faktor — šport, ki se dnevno vse lepše razviia; pozabiti pa ne smemo tipično slovenskega športa — zimskega športa v Bohinja, v Radečah, v Kamniških planinah In v bližini Cerkniškega jezera. V poslednjih dveh letih Je bil tujski promet v Sloveniji zaradi dobre organizacije vseh interesiranih faktorjev tako velik, da so vsa letovišča in kopališča bila prenapolnjena. Mnogo Je temu pripomoglo znatno razširjenje hotelskih podjetij, preureditev starih kopališč po modernih načelih In veličanstveno urejene naprave, zlasti na Bledu. Slovensko planinsko društvo Je zgradilo 15 krasno urejenih planinskih koč na vrhovih Triglava, Stola. Golice, Bcgunščice, Črne prsti, Mojstrovke. Grlntavca, Kamniške ga sedla in drugod. Sedaj še nekaj številk. Izmed vseh krajev Slovenije Je Ljubljana po svoil centralni legi in kot železniško križišče najpripravnejše Izhodišče vseh Izletnikov in turistov, ki prihajajo z Juga naše dr-žave. Tako Je Ljubljana postala ne samo kulturno In nacionalno središče Slovenije, marveč tudi središče tujskega prometa. Za Ljubljano priTitia * poftev Maribor kot važno železniško križišče: za nJim Celje ob bistri Savinji. Po dosedanjih podatkih Je v preteklem leto obiskalo Ljubljano 125.814 tuJccv, Maribor 35.968, Celje 28.829. Tržič — slovenski Manchester — 10.607, Bled 5.692, Ptuj 5.186, Bohinj 5.000, Rogaško Slatino 4.662. Triglavsko pogorje 3.950. Novo mesto 2.074, Dobrno 1.250, Rimske Toplice 815, Slatino-Radcnce 306 in To-polščico 222 gostov. Istotako so bila tudi dobro obiskana tudi manjša letovišča. Radeče so imele lani 1630 gostov, Brežice 700, Rakek 588, Kamnik 477, Konjice 470, škofja Loka 434. Slovenjgra-dec 412. Mojstrana 371, Solčava 259. Laško 233, Slovenska Bistrica 230, Ljubno 188, Gornjigrad 143, Jezersko 142, Radovljica 118. 2e te številke dokazuje!«, da se K tujski promet v Sloveniji razvil v močno gospodarsko panogo, od katere ne žive samo gostilničarji In hotelirji, marveč tudi cela vrsta trgovin in obrtov. Vrednost kapitala, ki Je danes investiran v napravah In institucijah za pospeševanje tujskega prometa v Sloveniji, se ceni na pol milijarde kron. To gospodarsko panogo, h kateri silijo našo Slovenijo gospodarske razmere. Je treba še intenzivneje razviti. Prinašala bo potem narodu In državi ncštevilne milijone. Kulturni pregled Naši junaci (Knjiga !.. Split, 1522. Str. 19*0 Dalmatinski Split je eno izmed tistih naših mest, ki čutijo najbolj jugosloven-ski. In v tem jugoslovenskem Splitu sem jeseni 1921. kot posebno vnetega nacijonalista spoznal profesorja Stjepana Roco. Ta je sedaj izdal knjigo, namenjeno njemu, ki «krči. koplje in orje zemlja», t j. kmetu, ki naj bi po njej spoznaval «junake na peru, junake duha in uma, pesnike in književnike, ki so, pišoč knjige in zlagajoč pesmi, starejša in novejša pokolenja bodrili za svobodo in ujedinjenje». B.iš 25 pesnikov je prikazal v kratkih življenjepisih: vsakemu prikazu je dodan značilen zgled iz poezije dotičnega pesnika in pa njegova slika. Tako so prikazani sledeči pesniki: Guslarji (splošna beseda o njih) Ivan Gundulič. Kačič Miošič, Peter Petrovič Njegoš, Ivan Mažuranič, Matija Ban. Peta r Preradovič, Luka Botič, Medo Pucič, Grga Marfič, BraJiko Radičevič, Jovan Sundečtč, VI. Vežid. Zmaj Jovan Jova, novič, Luka Zote. I. Despot, l. Vojnovič, Vladislav Vežič, Zmaj Jovan Jovanovič, Luka Zore, Ivo Despot, Ivo Vojnovič, Silvije Kranjčevid, Simon Gregorčič. Tresid-Pavičid. Aleksa SantiČ. Katilinič Jeretov, Vladimir Nazor, Veljko Petrovič, Mirko Korolija, Vojislav Ilič Mladji. Na poedinega pesnika pride kakih 8 strani, a ves izbor stoji v znaku naše nacijonalne svobode in našega ujedinje-nja. Gundul'éera Dubravka pozdravlja svit svobode: Kačidcv sv. Sava je iz kolena Nemanič-Štefana, «slovinskoga kralja i cesara»; Njegoš se ne vpraša, «tko se kako krsti, ampak, «čija mu kavča grije duša, čij.e ga mleko zadojilo»; Matija Ban je vedno mislil, da biti dober Srh, nikakor ne mot', da je človek tndi dober Hrvat; Medu Puciču je jasno, da v junnčko jugoflovensko kolo vstopi tudi «slovenska daleka država, odkoder teče Sava, Mura. Drava»: Ztnaj Jovan Jovanovič ve, da smo «jedno telo. jedan rad»; končno zida Mirko Korolija, avtor «Jugane viie najmlajše», Skader grad: zidajo mu ga trije bratje. Srb. Ur-vat m Slovenec, vzidajo eno ženo, t. j. Srbijo, ki je morala pretrpeti ogromne muke, preden se je dvigrrla zgradba našega Skadra, naše Jugoslavije, a Voji-slav Ilič nam kliče: «Jedinstvo, to je simbol svetosti — jedinstvo, to je Iskra svetlosti — Jedinstvo, to Je snaga narodna — jedinstvo, to Je na da narodna». Pred 1C0 leti je pel svojim Plovineem dalmatinski frančiškan Knčid-Miošid o davnih slovinskih (jugoslovenskih) kraljih, cesarjih in junakih; od njegovega starca Milovana so se učila peti dolga pokolenja in peli smo njegove pesmi do današnjega dne. V sedanjih časih pa moramo onemu, ki je vezan na grudo zemlje, pokazati tudi že dolgo vrsto «junakov peresa» in Roca jih — kakor drugi starec Milovan — prikazuje v pričujoči knjigi. Izmed slovenskih pesnikov je v njo sprejet 1« Simon Gregorčič, poleg Petra Preradovida in Zmaja Jovana Jovanoviča najpopularnejši ju-sroslovenski pesnik, a v prikaz Simona Gregorčiča je vpleten kratek pregled slovenske lirike. Ne dvomim, da bo knjiga našo literaturo med ljudstvom jako popularizirala. Dr. Fr. L Vendar p« » *Tot» nI popolnem* attvti Jena za njega. Toda rutinlranl Igralec h? pevec si zna pomagati. Tudi on Je re53 svojo nalogo prvovrstno. Ga*pcdična Ga-jeva nam Je podala Violeto % katero bi bila tudi večja gledališča lahko zadovoljna. Glas in postava sta kakor nalašč ustvarjena za to vlogo. Deloma težke ko-loraturne partije je Izvedla jako zadovoljivo. Edino igra Je malo zaostajala za drugimi vrlinami. Druge manjše vloge so bile prilično dobro zasedene. Pohvalno moramo omeniti zbor. Pel Je brezhibno, kar se me ne p* sreči vedno. Režija in kostumi dobri. Da pa mobilije niso časa primerne, so pač razmere krive. V. š. Traviata v „Narodnem gledališču" v Mariboru V torek 30. Jan. smo poslušali pre-miero Verdijeve «Traviate». Mirnim srcem lahko trdimo, da Je uprizoritev tc opere uspela v vsakem oziru sijajno. Vsi faktorji so se potrudili In zastavili vse svoje moči, s čemer so stvari zasiguralt uspeh. Gospodu Mitroviču se mora pripoznati da Je orkester v tem kratkem času dobil popolnoma v svojo oblast in mnogo dosegel, le svoje razdelitve se trdovratno drži. Prepričan naj bo, da ista za naše gledališče ni najboljša. Dinamika in tempi so bili na mestu. Konec drugega de-ianja mu Je bil podeljen lovorjcv venec, ki ga povsem zasluži. Med pevci se mora povsem pohvaino omeniti opernega baritonlsta zagrebške opere g. Kržiča, ki Je bil kot gost. Pe! Je Germonta Simpatičen glas z Jako prijetno barvo in gladkim nastavkom in dobro dihalno tehniko. Poslušalcu se zdi, da poje brez vsakega napora. Višek svoje moči in umetnosti pa Je pokazal v ariji v 9. prizoru. Tudi njegova igra ie neprisiljena, povsem naravna. Občinstvo je umetnika primerno njegovi umetnosti z aplavzom nagradilo. O. Knittl, znanec iz Fausta. kot Alfred je pel z vnemo in zopet pokazal kaj zna. Prijateljem in dobrotnikom našega muzeja! Našemu kulturnemu ustavu je ponndS domač strokovnjak vrsto grških in Jugoslovanskih novcev na prodaj. Prav teh pogreša muzej do sedaj popolnoma- V novi ortjentaciji so postali ti mali sve-doki starodavne Jugoslovanske kulture in državnosti še neprimerno važnejši, kakor so bili kdai prej. Ker pa naš muzej vslsd draginjskih razmer ne zmore potrebne vsote, bi omenjeni ponudnik počakal, ako bi se v doglednem času dobila po prostovoljnih nabirkah v to potrebna vsota, bodisi v gotovini, ali v starih, posebno srebrnih in zlatih novcih ter pisemskih znamkah, v prvi vrsti starejših. Zato se obrača podpisano ravnateljstvo do vseh plemenito mislečih sodobnikov in posestnikov starega denarja in pisemskih znamk, s prošnjo, da blagovolijo prispevati v to svrho. Da bi bili ti prispevki pod čim slgur-nejšim nadzorstvom in spravljeni na varnem, se Je postavila Kmetska posojilnica v LJubljani za to zadevo na razpolage, da sprejema in hrani darove In gotovln? obrestuje. Za stare novce in znamke hi poslovala posebna komisija, sestavljen: Iz strokovnjakov v numizmatiki in fila-telili. Razen starih novcev, kakor so dvajse» tiče, tolarji in drugI srebrni ali zlati novci, prihajajo v roštev grški In rimski Iz zlata, srebra, bilona In brona, dalje srednjeveški In drugi. Navadno Je pri nas. itak to blago brez numizmatične veljave, njihova vrednost Je samo v zlatu aii srebru. Pisemske znamke, posebno iz prejšnjih let (1850 do 1075) leže morebii! v kakem pozabljenem predalu, prilepljene na ovojih; kdor bi Jih hotel darovati za muzejski, t. J. Javni namen, naj jib blagovoli vposlati še nalepljene. Vse darove bi omenjena komisija z zahvalo Javno potrdila. Ravnateljstvo Kmetske posojilnice 'T ravnateljstvo deželnega muzeja v Ljubljani Tragična smrt pisatelja Semenova. Po poročilu ruskih listov je bil pred kratkim ubit znani ruski pisatelj Seme-nov. Bi! je najraje v družbi seltkov ie štud:ra! njihovo življenje, šege in obife-je. Semenov je pisal večinoma pripovedke iz vaškega življenja, ki jih je tudi sam Tolstoj jako visoko cenil. Kmetja so ubili Semenova zato, ker so ga, smatrali za čarovnika. Nov PaganinL Na Dunaju se je pojavil violinist Vaša Prihoda, ki je 86-le 21 let star In baje senzacionalen vir-tuoz na goslih. Zveza 6lov. pevskih zborov je tr-dala tri zbore Emila Adamiča: moška zbora «Kje si svoje lice umila», «Ti is jaz» ter mešani zbor «Vso noč pri po-toci». Včlanjeni zbori dobe v kratkem krasno litografirane partiture teh skladb brezplačno v tolikih izvodih, za kolikor članov so poravnali lansko leto zvezino članarino. — V Zvezo sta vstopila pevski zbor bralnega društva na Bledu in pevski zbor akad. društva «Triglav» « Ljubljani, število dosedat vclan'enife zborov 34. Naslov: Zveza slov. pevskih zborov, Glasbena Matica, Ljubljana. Janko J. Srimšek: , ,: V tretjem letu • • • «No, Francek, daj, molila bova.» «Da-a. mama. če ne j>redolgo!» «Ne, nič dolgo, skoro bova gotova. J^aj roko, da se pokrižava. — Samo «čenaš in češčenomarijo —» «Amtiak mene zebe, mamica —» «Le le]»o k meni se stisni — tu — pod ruto — tu je toplo — In odejo bova potegnila malo višje —» «Bo f>a vas zeblo — mama. — Zakaj »Iste zakurili? Tako kašljate —» «Nič ne bo mrzlo — če boš priden in fejK) molil — V imenu Boga Očeta —» «V imenu Boga Očeta —> -»In Sina —» N «— in Sina —» «In svetega Duha —» «— in svetega Duha — Amen. —» «Vidiš, nožice imaš vse trde, Francek, ker me ne ubogaš. — V raztrga nih eopatieah hodiš vetikaj v sneg —» «Pa sva sankaia s Pe(»ctom, mami! ifc^.etiov Pepe ima tako lepe sanči-ce —!» «Oče naš. kateri si v nebesih —» «Mama, pa mi bodo prinesli ata či-icmčkfc?» «Seveda bodo! Nove. In hlačke in «nknjieo tudi. — No — kateri si v nebesih —» «— v nebesih —» «Posvečeno bodi Tvoje ime . . . nas ftadega —» «Bi |>a kupili —» «Nimamo denarja — Poslušaj in pa-j. Francek — Angeljeek varuh bo jo kal — — Odnusti nam naše dolge —> c---naše dolge! Kaj pa bo to dolgovi mama?» «Nič, Francek — Moli!» «Mama —?» «Ce je kdo kaj dolžan, Francek, — če kupi, [ja ne plača —» «Kaj smo mi tudi dolžni?» «Tudi . . . Kakor tudi mi odpuščamo —» «. . . kakor tudi mi odpuščamo . . . Mama — Zakaj mi i« niste kupili oni dan klobuka pri Pogačnikovih?» «Zato, ker so rekli, da ne dajo več ua upanje! Da moramo prej plačati.» «Kaj je to- U]>anje?» «Tega tj ne razumeš! — Ata bodo prišli, |>a prineso krajcarje in Tone tudi in Lojze!» «Pa še veliko, kaj ne?» «Bodo, bodo —1» «Tako, da boste vso plačali. Totlej bodo i>a morali dati klobuk pri PogJ<č-nikovih!» «I)a, da!» «In nas ne vpelje v skušnjavo-- Mama, kaj so pa hoteli oni dan stric Jože, ko so rekli, da pojdite i njimi sjiat?» «Nič — Pijani so bili--» «Aha, zato »o pa potem bili hudi, ker niste hoteli.» «Moli . . . Temveč reši . . .» «In v cerkev pojdem z atom?» «Poj leš —1 Posvečeno bodi Tvoje ime —» «Kai so ata sedaj daleč, mama?» «Daleč — daleč —» «Aj, že vem — na Rusovskejn —. Lojze in Tone pa Taljane streljata —» iDa, Francek, da — Pridi k nam Tvoje kraljestvo J Tvoja «Tvoje kraljestvo —» «Zgodi se —» «Zakaj so na rekli stric Jož*, da ras bodo iz hiše na cesto vrgli, mama — «kam v sneg» — so kričali — «in na zimo» — «Kaj veste, mama?» «Ne. ne vem, sinko — In nič ne bodo —. le brez skrbi bodi —» «Pa so mene udarili in parkrat so mi rekli —» «Nič ne maraj, Francek — volja, kakor v neliesih —» «— kakor v nebesih —» •' «Tako na zemlji —» «— zemlji —» «Daj nam danes —» «— naš vsakdanji kruli — Jaz sem tako lačen, mamica —» «Saj nisi, Francek, saj si jedel opoltlne in večerjal si —» «In vi ste tudi lačni, mama, dobro voiu — Kaj mislit*», da nisem slišal, ko ste popoldne rekli Tomaževi teti, da že od sinoči mste imeli ničesar v ustih — Mama?» «Seveda sem rekla —» «Pa so rekli Tomaževa teta. da ne bo naših ateja in Lojza in Toneta nikoli več dotnov — so dejali, da so umrli na vojski — Kaj je res, mama —?» «Oj Francek, Francck moj —1» «Zakaj jokate, mama —?» «Nič — samo tako — Križ narediva — Francek —» «Ceščenemarije ne bov> molila?» «Ne, nocoj ne! Jutri! —» «— — svetega Duha —» » «Amen —> v Bekri — Mu j o (Srbska narodna pravljica.) Pripoveduje se, da je živel nekdaj v Carigradu Turek. Bekri Mujo (Mujo pijančina), ki mu je oče zapustil veliko [»remoženje. Ali vse je zar>il in zapravil, tako da r.i imel druge obleke, ko samo odejo, s katero je hodil ogr-njen |>o ulici in nekakšno staro čepico, od katere je izgubil vse lase. Nekega dne ga sreča turški car na ulici pija nega in ga jame karati, zakaj je toliko premoženja zapil in se pripravil v takšen sramoten položaj. Ali on se osomo odreže carju: «Kaj pa tebi mar, da pijem? Če pijem, za svoj denar pijem, če pa misliš, da nimam denarja, za koliko mi daš Stambul?» Dasi je car vedel, da nima niti jočenega gro ša. vendar odgovori: «Ne dam ti. Mujo. celega Štambula za nobeno ceno, ali polovico ti dam za toliko in toliko in če ti je tako prav. lahko oba v njem kraljujeta.» — Mujo mu na to odgovori: «Dobro! Jutri zjutraj ti prinesem denar.» In tako sta se razstala. Ko zjutraj ne pride Mujo ob dolo čenem času z denarjem, vošlie car !*>nj, ali trezen prizna Mujo zdaj. da nima niti počenega groša. kamoli da bi kupil Carigrad ali polovico njpo loviščih in okolici. Zato objavljamo iz spisa gozdarja Neugebauerja v Ceskč Myslivosti» sledeči spis «O volku». (Op. ured.) Volk Ima slabo vest. Skriva se pred svetlobo In Izogiba ljudem bojazljivo. Zato ga redkokdaj vidite po dnevi. Toda v brlogu ne počiva, kakor je bilo zmotno pisano v knjigah. Blodi po gozdih kakor Ahasver. Cesto v enem dnevu preteče ogromne daljave. Lovi drobno zverjad, pobira pa tudi žabe in martinčke. Sele ko se je nasitil, si privošči miru. Toda, da se nasiti, potrebuje prav izdatnega zalagaja. Poleti se ž njim še Izhaja. Volkovi Se potepajo posamič po naših šumah, se klatijo paroma, redkokdaj pa tvorijo v tem času tolpe. Zato se po zimi skup-Jlajo v tolpah po 20 do 30 živali. Take tolpe iztrebijo vso krajino. Prepričan 'em, da je velik lov na volkove brezuspešna potrata časa. Poskusil sem Jih večkrat dobiti v past, prirejali smo velike love, a zaman. Bistri lopov se izogne gonjačem pravočasno. Zato se bolje posreča lov na stojišču. Pri nas (v Karpatih) so veliki gozdi hi po njih se pase po gozdnih lokah drobnica svobodno vse leto. Zveri imajo torej lahko delo. Tam zadavijo povprečno tri do štiri komade mesečno. Kadarkoli se to zgodi, prihaja k meni posestnik prosit pomoči. nejo težki dnevi. Takrat se skuplja v to! pe. Te tolpe napadajo sani In poslopja ter podavijo vse, kar Jim prihaja na pot. Vsako zimo se mi Je posrečilo polovlti nekaj volkov v hipu, ko so se trudili, da bi ml vdrli v hlev. Kakor |e volk prebrisan in drzen pri naskokih v tolpah, taki. strahopeten je osamljen. Ako Je zašel v zagato, se zarlne v kot In se stiska k zidu. Tam ga lahko pobljcš brez odpora* Čudno? — naSTa v trebuhu nesrečneža dobro razvit, pet ali šest kil težak moški loetus ali spočetek. Toda zanimivi zarodek Je bil brez glave. Omenjeni dnevnik si domneva dve razlagi. Gre bodisi za slučaj, sličen siamskima sestrama, s to razliko, da se je drugI etnbryon ali za- metek razvil v notrfnl prvega, né pa po- fîrobno r st vidu pri gtlčni; Ana Zupan, leg. Ali pa — drzna ia neverjetna pod mena — bi bila narava v tem primeru napravila velikanski skok nazaj ter po atavlzmu aH dedičnostl obnovila daljne dobe, ko poslovanje spolov še nI bilo prav opredeljena Gospodarska vprašanja Borec z Mazurskih jezer V sredo zvečer se je dogodil v Beogradu zanimiv dogodek. Rešilna posta ja je dobila namreč nenavadnega bolnika. Blizu kavarno «Slavijo» je padel na tla mlad ruski invalid in se zvijal v krčili. Bled, v raztrgani vojaški obleki in brez desne noge. je bil takoj prepeljan na ambulančno podajo kjer je šele po daljšem času prišel k sebi. Ko pa je zaglodal pred seboj zdravnika, je postal zoj>ct silno nemiren in tožil, da ima velike bolečine v bokih. Zdravnik je bolnika zato pozval, naj se sleče, nakar je ta zajecljal z nežnim, skora ženskim glasom: «Gospod, nisem tako težko bolan!» Ker je pa zdravnik le vztrajal pri svoji zahtevi, je invalid prosil, naj se odstrani jo iz sobe vsi bolniški strežaji, kar se je tudi zgodilo. In šele tedaj je bolnik sramežljivo slckel perilo. Na silno presenečenje je imel zdravnik nenadoma pred seboj golo žensko Tatjano Afanazijevno, eno oni!' znanih ruskih amaconk, ki bo aktivno Brez odlašanja odldcmo. Na prostoru, i sodelovale v vojni. Tatjana se je skup- kjer leži zadavljena ovca, si poiščem visoko drevo. Na drevesu zgradiva z logarjem sedeže. Tja zlezemo In čakamo. Od mrhovine pregnani volk je požrešen (n se gotovo vrne. In resnično. Ne ča kamo niti uro časa, in volk že kroži po gozdu. Previdno voha, se plazi, vse pozorno ogleduje. Znova In znova oprezu je na vse strani. Cestokrat se oddalji skokoma. Ali vrača se zopet ln zopet. Požrešnost se bori s previdnostjo. Dospe do naših stopinj. Hipoma se ustavi in voha. Zopet oprezuje. Lovi veter z vseh strani. Ne opaža nič opasnega; postaja zaupnejšl In smelejši. Vzlic temu Izraža vse njegovo telo. da Je pripravljen z enim samirn skokom Izginiti v šumi. Naenkrat zasleduje moje stopinje prav do drevesa na katerem sedim. Voha drevo. Čisto mirno ga opazujem pri tem. Neodločno stoji. Naj se H vrne? Včasih krene k mrhovini, včasih zopet ftgine za čas v gozd, Toda vrača se, U> prizor se ponavlja. Končno se čuti varnega In krene na gostitev. Vsakih deset korakov seda In se ozira na vse strani. Naenkrat, kakor bi se bil odločil. Jo ubere naravnost k mrhovini. Znova oprezuje na vse strani. Nič sumljivega. Začne se gostiti. Mirno trga in golta kose mesa po 2 — 3 kg težke. Stoja telesa napete noge In dr-žanje repa izražajo, da se mu silno mudi. Volk ie pripravljen vsak hip planiti ¡v goščavo. Velike kose mesa požira cele, ne da bi fh razgrizel. Včasih sem se pošalil z ne-nasitnežem. Začel sem tiho žvižgati. Bt-2o je v trenotku, ko je volk zopet filo-zoliral nad mrličem. Kakor bi ga pičilo, »e poskočil in se okrenil k meni. Z iskre-čimi se očmi Je meril vsako drevo in vsak grm. Kakor bi se hotel vreči na motitelja. Pri tem je kazal zobe, da mi je postalo prav neprijetno. AH Imel sem puško že poprej ob svojem licu. Pritisnil sem petelina, strel Je zagrmel, volk Je planil kvišku In se zgrudil mrtev na tla, vse brez glasu. Obstrcljen volk zacvili kakor pes. Vrti se na zadnjih nogah okoli in okoli tei popada mesto, kjer ga skeli rana. Hlap volkov Je neznosen, a naravnost besti-Jalen Je puh Iz volčjega gobca. no s svojim možem udeležila vseh velikih bitk ob Mazurskih jezerih z Nemci. V neki bitki ji je mož |>adel. sama I>a je bila ranjena in so ji odrezali desno nogo. Po prevratu je pobegnila v Jugoslavijo, kjer je živela nekaj časa v Kotoru, pred kratkim pa je odpoto vala v svrho lečenja v Beograd, ker ima še vedno eno kroglo v telesu. Javila se je takoj v splošni državni bolnici. kjer pa so io radi r>rcnai>olnjeno-sti odklonili in ji nasvetovali, naj gre v rusko bolnico, šla je takoj tja, a na I*>tu je onemogla in se radi gladu zgrudila na tla. X Starost železniških lokomotiv. Oovore, da Jugoslaviji zelo primanjkuje zares dobrih strojevodij in strojnih tehnikov. Zato se baje jugoslovanske železniške lokomotive prenaglo pokvarjajo, a silno počasi popravljajo. V Španiji pa imajo lokomotivo, ki je bila ustvarjena leta 1849., a vozi še dandanes. Navadno vozi lokomotiva 16 do 20 let ter prevozi 1,5 do 2,5 milijonov kilometrov. Stare lokomotive so po svetu vse prenarejene In temeljito izpremenjene. V Angliji vozi lokomotiva, ki je na progi že od 1.1871. in ki so jo šele te dni upokojili. Ta lokomotiva je 28. decembra 1875. doživela katastrofo. Padla je z vagoni vred v reko in ležala v valovih nekaj mesecev. Izkazalo pa se je, da Je neznatno poškodovana; zato so jo popravili in jo vzeli zopet v promet. Kakor je videti. Imajo Španci in Angleži vzorne strojevodje. Tudi pri nas jih Imamo vedno več, a žal, ta odvisnost Tedno"opa^ne"j*a alipa še zmerom premalo. Iz zasedenega ozem- , bi mno„a p„djet;a moraia likvidirati, lja prihajajo v Jugoslavijo izpod fašl-, V|h t -e mnen;ei CcSi da taki krPlliti stovskega terorja skoraj vsak dan novi I ,ivaj8 g,aI)0 na\alut0 napaCno. Taki železničarji. Upajmo, da so med njimi kreditj bi R,abo vplivnji na vaiuto samo tudi izvrstni strokovnjaki! | v tem giuPaj„ ako bi se uporabljali ta X Noseči mož. Izak Je rodil Jako- uvoz neproduktivne robe. V7emimo si ba..., ne, to je prestaro, tega ne verja- tovarno, ki rabi recimo 1 milijon dinar-memo, kakor tudi ne povesti iz Tisoč jev za uvoz strojev, s katerimi bi produ I ene noči, kjer so bedastemu urad- j rirala letno za 10 milijonov dinarjev ta niku podtaknili dete. Ali pa boste verjeli ke;ra blaga, ki smo ga do sedaj uvozili, sodobno poročilo, ki ga je nedavno prinesla «Cliicago Tribune» Iz Amerike, govoreč o odraslem možu, katerega Je povozil avtomobil? Dva zdravnika sta raztelesila povožcnca in — o čudo pre- Kredlti Narodne banke in finančni minister Finančni minister dr. Stojadlnovld je imel b svojimi izjavami približno isti uspeh kakor njegov politični somišljenik dr. Velizar Jankovič, ko je v početku leta 1020. kritiziral valutno politiko demokratskih ministrov. Takrat je zaradi Jankovicevih izjav nastopil občuten pa. dec dinarja. O. dr. Stojadinovič je sedaj takoj po prevzetju finančnega portfelja poudarjal, da stoji naš dinar previsoko — takrat je rotiral v Curihu 5.30 — in takoj na to !e dinar skokoma padel na 4.50 in na 3.50. G. finančni minister poroča naknadno v svojem pismu od 30. januarja Narodni banki, da je namenoma dopustil, da se panika izdivja in da ni hotel rešiti onih «špekulantov ali kukavic», ki so bili tako neumni, da so kupili tujo valuto po tako visoki ceni. Po našem mnenju niso bili špekulanti tisti, ki so takrat kupili tujo valuto, ko je stala najvišje, ampak to ao bili l>a5 man!Si trgovci, ki so se iz tega ali onega razloga morali kriti. Nadalje bi moral vedeti g. finančni minister, da solidni trgovci ne špekulirajo, ampak da smatrajo za svojo dolžnost, da tujo valuto takoj krijejo. Zafrkljivi ton g. ministra ravno napram solidnemu trgov6tvu ni umesten. fir.ančr.i minister je nadalje pohvalil vodstvo Narodne banke, ker «ni odprtih rok pri dovoljevanju kreditov za trgovino in industrijo» in mu priporoča, da je treba že dane kredite Pe zmanjšati. Na ta način naj bi se izbegla inflacija, ki ima za posledico padec naše valuto. Res je, da naša industrija stavi vedno vi-ive zahtevo na Narodno banko. Pred 1 verna letoma je Narodna banka posodila ia menice približno 200 milijonov dinarjev, pred enim letom že GOO, sedaj pa znaša menični in lombardni portfelj "koro l.r>0P mdijonov dinarjev. Naravno je, da se je ta portfelj povečal, ker se je tudi naše narodno gospodarstvo raz mahi.ilo, vendar se mora priznati, da krediti, ki jih dobivajo razna podjetja od Narodne banke, niso le obratni, ampak da so trajni, ker se uporabljajo za investicije. Zaradi tega menična posojia Naridne banke trajno rastejo. Ako bi bila ta posojila le kratkodobna. kakor bi morala tudi biti, bi se portfelj banke le v času sezije povečal, potem pa bi se zii[>et zmanjšal. Portfelj pa se stalno po- več-iva. Gotovo je, da so gospodarske prilike nezdravo, ako se rabi denar Narodne bnrike v investicijske svrhe. Ali vpo Stevatl moramo dejstvo, da smo finan-cijeluo jnko Šibki in da si mora skoro vsak podjetnik, bodisi trgovec ali industrijalec, izposoditi denar za svoje podjetje. Zarrdi pomanjkanja domačega kapitala prihajajo težki milijoni Iz ino-stranstva in spravljajo naSo podjetništvo v tujo odvisnost. Ako bi Narodna banka Se bolj skrčila kredite, bi po TRŽNA POROČILA. Zagrebški žitni trg (2. t. m.). Postavno haSka, odnosno vojvodinska postaja no-tirajo: pSenica 470 do 475, koruza, iolta. nova 232.50 do 252.50, umetno posuSen* 300 do 805. rž 375 do 380. ječmen za pi vovarne 825 do 335, za krmo 800 do 810, oves 300 do 302.50. fižol pisani 400 do 405, beli 375 do 400. moka pSenična «0» 725 do 750, «2» 700 do 725, «4» 675 do 700. za krmo 250 do 260, otrobi drobni 195 do 200, debeli 250 do 252.50. Tendenca mirna, nekoliko slabša. DRODNE VESTl. Nova podjetja v Sloveniji tekom Januarja. V Sloveniji se je osnovalo tekom januarja 8 trgovskih in industrijskih pod'etij s skupno glavnico v znesku 1,535.250 dinarjev. Od tega je bilo vplačanega 672.250 d;narjev. = «Meja», list za poljoprlvredu, Indu-strlju l trgovinu, je začel izhajati v Zagrebu. Prva številka ima nastopno vsebino: Uvodnik. — Podizanje poljske proizvodnjo. — Kalijske soli. — «O novim metodama podizanja priroda i kultur-nog bilja.» — Švicarska živežna industrija. — BiljeSke. — Razne vijesti. List je tiskan deloma v latinici, deloma v ci trgovina x roeSanim blagom v Smarci pri Kamniku; Lavoslav Mrnuh, trgovina » meSanim blagom v Toplicah pri Zagorju ob Savi. — Zagrebačkl zbor. Ove godine Izdati če propagandistički odio ZZ. samo tri broja ivojoga «Službenog Vijesnika». Prvi broj razaslati če se koncem veljače, drugi 20. maria, treči 15. aprila. Svaki broj Itampa »e u £0.000 prlmjeraka i razaSilje besplalno raznim industrijskim poduzečima, večim trjrovcima I obrtni-<-ima u cijeloj Jugoslaviji ta osobitim obzirom na jugoistočne Icrajeve države. Oglasi ta «Službeni Vijesnik» p ri ma ju M samo ta sva tri bro.ia i Satju ¡travno ne propajrandistički odio Zagrebačkog zbora, telefon 22—10; ili ib primaju ovl*. Steni činovnici providjeni sa izkazuicom ZZ. Službeni dio Vijesnika sadržavatl če pored članka o opčem pregledu domače industrije, trgovine i obrta joS razne upute ta sajinare te veliki broj ilustrar cija I. velesajina. Oglasni dio biti če tbog lakSeg pregleda u glavnome uredjeo po vrstama raznih poduzeča te su u to svrhu izradjene posebne naslovne vinjete. — Sol Iz Rumunlje. Iz Beograda poročajo, da je naša vlada zahtevala od Nemčije, da nam pošlje na račun reparacij nekaj tisoč vagonov soli. Ker je Nemčija odgovorila, da nima soli, se je vlada obrnila na Rumunijo, kjer je sol cecejS» in .boljša. Konstituiranje mednarodnega trgovinskega sodišča. Te dni se je izvrSilc Parizu konstituiranje mednarodnega trgovinskega sodišča (L'arbitrage commercial international), katero je oenova.-no pod okriljem mednarodne trgovinske zbornico v Parizu. Na ta način bo omogočeno raznim poslovnim ljudem vseh rilicL = Iznos dinarja preko okupiranega ' držav reSevati svoje trgovinske spore z področja. «Rlječ» piše med drugim: «Iz Taki kred:ti bodo gotovo le podprli našo valuto, ne pa vplivali kvarno. Pismo gospoda Stojadinoviča ne bo ba* dvignilo zaupanja v sposobnosti naSo m-ve finančne politike. po dvoru, se zbero takoj vsi zdravniki, da bi zdravili carja, ali car reče. da ga te njegove bolezni bolje ozdravi Bekri-Mujo, nego vsi zdravniki. Njega naj privedejo predenj. Ko pride Bekri-Mujo, mu car pove. kako je bolan in od česa in ga vpraša, kaj naj zdaj stori. Mujo pa odgovori, nazaj pije zo|>et to, kar je pil snoči, pa da mu bo glava precej zdrava. Car ga tedaj vpraša: «Kaj pa naj Storim, ako me kasneje, ko se iztrez-aim. glava zopet boli?» Mujo mu odvrne: «Nanovo ga pij!» «Dokler pa naj to traja?» ga vpraša tar. «Dokler ne ogrneš odeje, tako, kakor jaz,» mu odvrne Mujo. Pred- in povojna Evropa Maribor, 30. januarja. V ponedeljek zvečer je predaval v mariborski ljudski univerzi urednik Božidar Borko o Evropi pred in po vojni. Pravzaprav je šele načel nebroj problemov,ki skrbe dandanes ne samo ev-ropeke, amjttk politike in filozofe celega sveta. Obljubil je v nadaljnjih predavanjih posamezna vprašanja natančneje razmotrivati. Uvodom je pravilno povdarjal, da ima vsak človek, najsi se peča z javnimi vprašanji ali ne. nekak političen horicont, iz katerega potom presoja javno življenje kros sebe. In ker smo živeli Slovenci doslej v malenkostnih razmerah, je bil tudi naš |>oli-tičen horicont majhen. Sele konec svetovne vojne, ki nam jo prinesel svobode. je razširil naš pogled po svetu in nas upeljal tudi v zunanjo svetovno politiko iti v usodne socijalne probleme, ki |>retrcsaJo skoro v enaki meri vse države. Tako moramo sedaj posvečati mednarodnim dogodkom enako pozornost. kot domačim dogodkom in razmeram. Predavatelj je z malo besedami lepo karakteri7.iral težaven položaj, v katerega so padli narodi s svetovno vojno. Sedaj se ta borba nadaljuje na gospodarskem polju. Malim državam je treba mnogo previdnosti, da se vzrirZe v tem metežu velesil, ker še niso po- tudi ruski problem, katerega je preda vatelj s stvarno kritiko komunizma it njegovega nasprotnika fašizma, naj lepše obdelal. Priznava, da je komu nizem mogoče izvedljiv, za kar je trebn e pomočjo revolucije in diktature iz treati človeku privzgojeni, od civiliza cije vcepljeni interes na osebni lastnini. Toadanje; Nemčije pa škoduje gospodarskim interesom cele Evrope. S tem je v zvezi za nas važno zlasti vprašanje mirovnih [>ogodb v Srednji Evropi, ki jih Mala antanta iz umljivih vzrokov ne pusti izpreminjati. Sčasoma pa bo življenj? šlo tudi čez te pogodbe, ki bodo ostale le kos papirja. Valevažea xa novoino Evropo je Namesto simfoničnega Concerts Plesni večer Zveze godbenikov dne 4. februarja 1923 »» v vseh prostorih „Uniona". novčarskih krogov nas opozarjajo na progo Zagreb-Sv. Ana-Reka, po kateri da se. ako to konvenira, iznašajo velike količine dinarja. Ne iznašajo se samo efektivni dinarji, nego se zlasti pismeno, brzojavno in telefonsko sklepajo dinarski računi na Reki in v Trstu, s katerimi se vpliva na tečaj dinarja. Tako so tudi nekega dne. ko se je tečaj dinarja v Curihu dvignil nenadoma na 5.20 in ko jc tako nastala dispariteta napram domačim tečajem, bile izneSene velike količine dinarja v Trst, in tako je tečaj dinnija proSlo soboto ponovno padel na 4.S0. Z dinarjem se v inozemstvu mnogo špekulira, odkar so se po novi finančni politiki olajšale omejitve. Vidi se t» iz velikih variacij tečajev, katere ne pomenijo ničesar drugega, kakor da se stvarjajo disparitete vedno na račun dinarja in da se na teh disparitetah mno-zasluži in izgubi. Okupirano področje je zelo pripravno za operacije te vrsto. SuSak, ki ima z Zagrebom zelo živahne zveze, ni inozemstvo, pa zanj ne veljajo predpisi za inozemstvo. Zaradi tega je na progi SuSak-Reka-Trst telo olajšano vplivanje na tečaj dinarja, a iznos dinarja se vrši gotovo nemoteno. Režim relativno večje svobode zahteva tudi strožje nadzorstvo in boljšo organizacijo z naSe strani, ki ima paziti na tečaj dinarja. Potrebno je torej, da se pristojni činitelji zamislijo nad tem položajem in da podvzamejo, kar smatrajo, da je potrebno ta zaSčito dinarja». «Iti-ječ» pravi daljo: «Izvozniki, ki izvažajo od nas žito, moko, svinje, les itd. se trudijo. da kupijo dinar čim cenejše. Njihov interes zahteva, da se vrže tečaj dinarja». — Uverjeni smo, pravi list, da se moro n. pr. z malenkostno vsoto 20 do 30 milijonov lir vplivati lahko na kurze dinarja, ki je brez vsake zaSčite v inozemstvu. = V trgovinski register so m vpisale nastopne tvrdke: Milan de Toni, trgovina z lesom v Begunjah pri Cerknici; Ivan Sicherl, menjalnica na Cevcih; Branko Ožbolt, trgovina z lesom v Dolenjem Logatcu; Ivan Skrlj, trgovina z mešanim blagom v Dolenjem Logatcu; Hinko P.lau, trgovina t mešanim blagom v Polnjl Lendavi; Samuel Eppinger, opekarna in parni mlin v Dulnji Lendavi; l>azar Pollak, trgovina z mešanim bla- j ?om na drobno in z žganjem ua debelo; J. Muc, Koloniale-Import v Ljubljani; •loslp Jaklič, carinsko posredništvo in •ipedieijsko podjetje v Mariboru: tvorniea kemičnih produktov «Jelen», Josip Kro-šelj v Mariboru; Franc Toroš, carinsko posredništvo v Mariboru; Albert Stiger, tovarna olja, Slovenska Bistrica; V. Av-sec, trgovina z mešanim blagom na inozemstvom s pomočjo arbitraže tega sodišča, ne da bi jim bilo treba iskati si svoje pravice potom rednega sodnega, postopanja. Dosedaj je v tem sodišču zastopanih že 15 držav, in sicer Belgija, Danska, Španija, Francija, Anglija, Italija, LukscnburSka, Norveška, Holandija, Poljska, Švedska, Švica. CeSkoslovafka, Zedinjene ameriške države In Imlokina. Svečane otvoritvene seje so se udeležili številni delegati teh držav. Prisotni pa so bili tudi predsednik francoske republi, ke Millerand, ministra pravde In trgovine ter poslaniki omenjenih držav. = Znižanje madžarskih blagovnih železniških tarif. Z dnem 1. t. m. so »e na madžarskih državnih železnicah znižale blagovne tarife ta 25 do 30 %. m* Erika 15 THE REX Go, LjüMjana 141 Domače dobroidoče podjetje rabi za spopolnitev svojega obrata večjo vsoto. Obrestovanje le visoko, garancija prvovrstna. Zasebniki, ki razpolagajo z večjo vsoto, na) stavijo ponudbe pod «Visoke obresti» na upravo «Jutra». Itoursf'o opetio nuai ps honhurEDČnlh cenah ===== Križevska opekarna A. LUMiR & DRUG Pisarna: Ljubljani, Stritarjeva uiica it 9. Zahtevajte cenike I f Najstarejša slovenska AMblMlMi ioan Bricelj, Dunajska cesta 10 52 posreči. IzsrfctJ? točna, cene zmerne. =>A= Večje podjetje v Ljubljani sprejme uradnika Ki je popolnoma vešč slovenske in nem-¿ke korespondence ===== Pogoj i Lep nastop ln zmožnost občevanja s strankami. Ponudba pod „NAPREDEK" na) se Izročajo osebno v pisarni anončne družbe Atoma Company, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. 157 BL Zevaco« „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Odkar drži v svojih rokah vlado Richelieu, je rodbinsko življenje kraljevo postalo ena sama veriga sum-ničenj, obtožb, vohunstva. Richelieu sam je zaljubljen v Ano Avstrijsko, in ker ne inore do nje, jej izkazuje svojo ljubezen na svoj način, kakor tiger in obenem kakor policaj. Kraljica pogleda po sklonjenih zarotnikih. «Če sem zapustila Va! - de - Gra- ce, (gradič, kjer je ona ta čas živela v neke vrste neprestani konfinaciji), pa pridem semkaj in se udeležim nocojšnjega sestanka, če sem jaz kraljica prišla po noči na kraj, kjer se sestajajo zarotniki proti kralju, se je to zgodilo, ker sem hotela s svojo prisotnostjo potrditi formalno obljubo za bodočnost in izraziti odločilni svoj pristanek na to, kar je danes. Ponižana, razžaljena, polna bridkosti, ki jih ne pozna niti najbolj krivi moj podanik, izprašujem že šest mesecev svojo vest in se vprašujem, ali imam tudi jaz pravico do življenja. Umiram, gospoda moja, mrjem polagoma! Vsako minuto življenja me ubijajo. Zato vstajam sedaj proti onim, ki se hočejo z menoj igrati na način, kakor se je nekoč igral v moji domovini Torquemaada s svojimi nasprotniki. K vam prihajam in vam kličem: Rešite me: Kar se pa bodočnosti tiče, podpisuje nocoj Ana, kraljica Francije, vse vaše nade. Ali vam ta beseda zadostuje?» Izprva sledi tem besedam strašen molk. Potem mrmranje kletvic proti Richelicuu in kralju. Potem pa takšen vihar odobravanja in zatrjevanja zvestobe napram kraljici, tako pretirana in fantastična udanost, da se rasolzi celo Ana Avstrijska, ki ni nikdar plakala pred kraljem, in dve iolzici se jej potočijo po krasnem licu ter Izginejo na tem žaru. «zrveTaT zrveia Kraljica i» vsKTTka- Jo zarotniki. «Sinrt kardinalu!» dostavi večji del. «Gospoda, gospoda moja!» opominja sedaj Gaston d' Anjou, «pomislite vendar, da nas morejo od zunaj slišati!» In ko se vihar poleže, dostavi: «Hej, pri Kristovi bradi, kakor je včasih rekel moj oče, kralj Henrik,... dovolite ml, da dodam besedi kraljice tudi še svojo, besedo vojvode d* Anjou!» «Vojvoda d' Anjou!» ponavlja na tihem Trencavel v svojem skrivališču in doslej nepoznana radost ga kar zaliva. Tako torej, ta lepi mladenič, ki je bil takrat na vrtu, je torej brat kralja in sin Henrika IV., torej brat lepe Annais in ne njen fant? Tako se torej razlaga njegov poljub na orokavičeno roko, In njegovo domače vedenje na klopici... in v palači v ulici Courtcau... «On ni njen zaročenec!» šepeta Trcncavcl. «Njen brat je! Sicer pa je vsejedno! Vi, gospod, ste mi napravili velik strah, in zanj me boste morali prositi oproščenja, še bolj kakor za žalitev. Obljubil sem si to in ne morem drugače!» Kraljica je med tem zopet pokrila svoje lice s kopreno in je sedla zopet na svoje staro mesto, kar je pomenilo, da naj se zarotniki ne ozirajo na njeno prisotnost, in kmalu se začne pravcat umetalni ogenj raznih obtožb proti kardinalu. «Bogastvo gospoda de CombaJct, !:ardinalovega nečaka, je javen škandal! Njegovo tiranstvo postaja neznosno! Francosko plemstvo pride ob čast, če bo še dalj časa trpelo je-robstvo tega lopova!» «Samo pomislite!» klika markiz de Bcuvron, «zadnji njegov domislek! Zabranil je dvoboj pod smrtno kaznijo!» «Markiz», se oglasi Montmorency-Bouteville, «markiz, predlagam vam stavo!» Splošno zanimanje se obrne na ta dva, ker je vsem znano njuno staro nasprotje. «MarRTz, leH res, da ml vi tz srca nasprotujete?» «Res je,» odgovori Buevron ln se galantno nakloni, «kakor ne morete tajiti, da me vi smrtno sovražite!» «Točno! In res je tudi, da sva se pomirila samo, dokler traja ta naš skupni boj proti uničevalcu Francije!» «Kajpada! In treba bo, da tega končamo čimpreje, ker se mi zdi, da sva že oba nestrpna...» «Evo torej stavo, dragi grof. Stavim tisoč pištol, (pištola je zlatnik), da se bom bil z vami na Place Royale, in da vas ubijem pred Riche-lieuovim nosom!» «Hudiča! Ta stava ml ugaja! Vaša misel je božanstvena, dragi grof! Postaviva se pod Richelieuova okna in tamkaj vas nabodem, kakor na ra-ženj. Teh tisoč pištol držim!» «Prav dobro! Jutri torej položiva vsak svoj zastavek v roke maršala de Ornano. Teh dvatisoč pištol dobi, kdor pride popreje in potem priredi banket na čast tega, kar je bilo!» Oba nasprotnika se zakrohotata in si sežeta v roke. Smehu sledi gluh molk, kakor da je angeij smrti frfotal skozi dvorano in potrdil smrtno stavo. Ta dva mladeniča sta potrdila svojo obsodbo s smehom in šalo.. «Hudiča!» mrmra v svojem skrivališču Trencavel. «Ta dva sta bila najboljša učenca moje akademije. Beuvron ima trdno oko, neumorno roko, krepak je, dobro meri... toda Bouteville je še več vreden ker pozna sunek, ki ga je baje naučil gospod Capestang. Vsekakor bom poskrbel, da bom tudi jaz pri tem dvoboju in poskusim spraviti ta dva tako fina meča.» , «Gospodje,» se oglasi sedaj vitez de Busiere, — «poslušajte, kar vam predlagam. Gospoda de Richelieu povabimo na izlet in na obed na deželo, na grad enega izmed nas.» «Namreč na moj grad Chaton!» $e oglasi di Louvigny ter pogleda voj-vodinjo de Chevreuse. Vojvodinja se mu nasmehlja. Louvigny pobledi veselja. Grof de Cha- TaTs razume ta nasmeSelf tn to veselje ter se suhoparno oglasi: «To bo moj gradič v Saint-Lazaire». Vojvodinja ga bodri z Istim smehljajem kakor Louvignyja, ki si sedaj besno grize ustnico, Chalais pa občuti srce, polno radosti. Eden njiju stoji na desni vojvodtnje, drugi na levici, in oba ljubosumna pazita na njeno najmanjšo kretnjo in pogled. Graciozna sirena manevrira med obema resno zaljubljenima z nedo-sežno spretnostjo. Kaj pomenita njej ti dve mladi glavi, polni ljubezni in najboljših nad? «Evo grofa in viteza, ki tekmujeta, kateri doseže palmo!» reče. In obenem pogleda, ta pogled napoji s pijanostjo i viteza I grofa. Palma, to je ona. Obljubila se je zma-galcu, to je jasno kakor beli dan! Sedaj v tekmo, v boj! «Obožujem vas!» jej zašepeta na dražestno uho vitez de Louvigny. «Umrem za vas!» jej zašepeta z druge strani de Chalais goreče. Ta beseda, beseda ljubezni in smrti, se Je glasila nekako čudno. Vojvodinja se zdrzne in pogleda Cha-Iaisa. Bila je banalna beseda, ki jo zaljubljenci često rabijo, toda tukaj je zvenela resno, kakor prorokova-nje ali kakor zaobljuba. Vojvodinja se za hip zamisli in zagleda pred seboj krvnika, ki drži v rokah krvavo glavo Chalaisovo. Krihne in vizija izgine. «Oj,» zašepeta Chalalsu na uho. «Ustrašila sem se! Pridite jutri v mojo palačo na poset!» Chalais udušl zmagoslaven klic radosti. Vojvodinja skloni svojo glavico, zamišljena, smehljaje, utripajoča. Vizija hipa je v njej dopolnila, česar niso uspela tri leta vztrajnega oblegovanja. Louvigny je ves zelen zavisti in trdno odločen: «Tega človeka moram odstraniti s pota!» XIV. Zarota. «E, pa dobro,» pravi Cezar Ven-domski, ker sta predlagana dva gradova, bomo pač srečkah.» In dostavi Tz mara Ironijo: «Nk t« naCTn se Iz* ognemo ljubosumnostim ...» Kneginja Conde Se jemlje dva lističa z mizice in napiše sedaj na enega «Chaton», na drugega pa «Saint-Lazaire». Potem zvije oba lističa. Liverdan se približa. Oba lističa padeta v njegov klobuk. Liverdan poklekne pred Annais in jej nudi klobuk z lističi. «Oa, da!» klikne vojvodinja Conde, «vasa nežna ročica naj določi zmagalca.» Annais de Lespars pa zmaje z glavo. Noče. Liverdan se dvigne. Vojvoda d'Anjou sedaj osomo reče: «Bom pa jaz ... Mene ni strah...» In vzame enega obeh lističev, ga razvije in prečita: Saint-Lazaire 1 Zmagal je torej grof de Chalais. Ves je srečen. Louvigny pa ves besen. Oba mladeniča se spogledala preko plavolase svoje oboževanke. Pogled je bil Izzov In gotovost medsebojnega smrtnega sovraštva. «Torej se naš načrt Izvrši na doma grofa de Chalais, v gradiču Saint-Lazaire!» pravi sedaj Cezar Ven-domski. «Ce se kardinal odzove vablln ta pride na ta grad, seveda!» doda njegov brat Aleksander. «To prevzamem jaz!» se oglasi de Chalais z naglasom človeka, ki se zaveda, da se mu nikdo ne more ustavljati. Ie sedaj se vsa družba spogleduje in je bleda, kajti sedaj pride na vrsto odločilna beseda o tem, v čem naj obstoji nameravani čin... Da kardinala vjamejo? Da ga zapro v kakršenkoli samostan? Da mu izsilijo kakšne podpise in obljube, kakor je svoječasno predlaga! maršal Ornano, in da se na ta način pozneje vpliva na kralja? V dnu srca se je vseçp pojavljala samo ena misel, kardina-lova smrt. Toda nikdo si Je ne upa izreči. Vojvoda d'Anjou se je že umaknil v ozadje, ves bled, in kar videti ga ni več. Annais de Lespars je doslej molčala, niti besedice ni zinila. Sedaj se dvigne. Zarotniki upro svoje poglede v njo. (Dalje prihodnjič). Vsako množino žlahtnega kostanjevega lesa za takojšnjo In poznejšo dobavo kupi po najboljši ceni tvrdka on Celju ter prosi ponudbe franco vagon z navedbo množine. Kože GUMENE PETE IN GU^E^E POÏPLATE cen«]« In trajnlja so kako* usnenal Najbolje varstvo proti vlagi I mraza I 133 divjačine rsake Trste tudi, zajčje, kupuje trgn»ina i n§-njem D. Zdravič. Ljubi ana. Sv. Florjana ol. 9. Sode, oljnate kupuje tovarna strojila, Majšperlc pošta Ptujska gora. i« Pension vila Sofija 1 v .....y * na otoku Rab (Arbe) Dalmacija Najkrasnejšl otok Adrljo, vila v neposrednjl bllilnl borovega gozda. — Najlepši Izleti po morju In po suhem. — Direkten pogled na mor|e Iz sob z balkonom. — Priznano Izvrstna kuhinja. — Zmerne cene. Natančna pojasnila daie restavracija lužni kolodvor Zagreb. Slavenska banka d. d. podružnica Ljubljana preje Jugoslovanska Union-Banka Največji davki 29 kater« plačate, Vam oaatanejo, «ko ne gledate oa to, kjer nakupujete, izgubite ('eimr in imate poleg lega reikrat ie sitnosti Poitkusite enkrat x ilustriranim katalogom trnlke H. Sattnsr (Imetnik Hsari Maire) v Ljubljani fit. 8. Ta Vam svetuje ruouinno dobra uro, ftpecijalne tiiamke »IkO« iz lastuo tvornico r Žvici, kakor tudi drugg dobre tepne ure, rapefetne ure, iretilns io atenske ure, reriiice, prstano, aapfstnieo, uhana, uarnUuo orodje, krstna ia birinska darila io t so drugo ilatuiuo in srcbruiuo. I'a t di porabne predmete, kakor o. pr. ikarje, note, britve, lasestrižne io hrmks ttroje, atek lore/.ec, duze ta tobak, tralčica io imodke, oažigaiie in denarnice kupita dobro in eeuu pri trrdki: H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. C. gjelovar, ¡Jroí n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, JKaribor, jfionoštor (garanja), JViurska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Sabac, Sibenik, Škofja loka, Velikovec, Vršac« Agencija: guenos ¿Tires (Argentina). AFI LI ACIJE: BUDAPEST: BALKAN BANK R T. SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA. WIEN: BANKHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000.000 Izvrlule vse banfae posle najkulantnele« «9 CBBTKle rarrire: Obsojenci K» poseben ukaz se obrnejo njihovi avtomobili proti telefonski postaji It. 82. Poverjeniki se vozijo pni za vozom guvernerjevim in na mestu sto- £ijo iz svoje limuzine ter 6i ogledujejo raj. ki je skoraj neizpremenjen, kakor je bil včeraj, le da je bolj gol, kajti z ljudmi vred so razkrojena tudi drevesa in ona redka trava, ki je rasla tukaj •redi peska «Ti dve živalici sta še imeli srečo, da je njihov hlev južno uničevalne de-markacijske linije!» pravj James Gal-braith in pokaže z roko na ol>a zlato-rjava konjiča, ko vlečeta guvernerjev voz. Mac Head Vohr je namreč v no-pričakovanem razj>oloženju . . . takšnih je pri njem malo znanih . . . ukazal, da se za preže ekvipaža gospodično Eve Mac Ilead Vohr. in da se bo v njej odfieljal ogledovat si kraje, prizadete po stavki, od nosno |>o uničevalnem učinku Torralovega stroja. 01 delavnic do postaje 32 je torej pred avtomobili vozila kočija guvernerjeva S Evinimi konji, v smeri proti blokom. Pri telefonski postaji 32, blizu velikega stebra, ustavi guvtrner svoj voz in izstopi. Postajica je na nizkem gričku, skoraj krtini. Guverner stopi teh par korakov d0 vrha. in stoji tu zgo m j. sam. Pod vrhom pa pričakuje gruča poverjenikov, ki s|K>štuje njegovo bol. Poprejšnje ča»se bi se guver-r.er naslonil na ramo Andreja Ferrat!-ja, svojega ljubljenca, skoraj gotovo tajno izbranega bodočega moža edinke Eve . . . Toda Andreja Ferratija ni Ve5 mod fivím!. fn Ev« Mac Head Vohr nj več med živimi . . . Nepremično stoji vrh grička James Fergus Mac Head Vohr. njegova nekdaj tako ponosna zravnana postava je danos upognjena. Sedaj opazuje tla z boječo pozornostjo, sveta tla koder je hodila njegova hčerka edinka v svoji «mrtni uri in tik pred njo . . . Kič več nikjer. — Pač! Tukaj, tu-le! Nekoliko vtiskov v mehka tla v ilo vico, v pesek. Na tem mestu sta stala dva moška. Stala sta si nasproti in njuni j>odplati so se utisnili v tla. Nedaleč od acroplanov. Dva stojita tamkaj. eden znani Evin ... In nekaj bolj stran od teh sto(iinj so še druri sledovi, manjši finejši ... Te sledove. t« drobinje si ogloduje Mac Ilead Vohr. gleda, gloda, in kmalu vidi samo še nje . . . Athole. Galbraith. Tre«ham, Belle-court in Torral stoje pod gričkom. Se bolj oddaljeno stoji druga večja skupina šefinženjerjev, inženjerjev in drugih uradnikov. «Po tem udarcu guverner nI več guverner. Prestol se oddaja!» zamrmra Galbraith. «In Vi ste v naprej izvoljeni!» «e ogla-i Tre«ham in se pokloni Atholu. «Jaz?» klikne Skot pridušeno in dvigne roke. «Brez diskuzije!» potrdi Galbraith. Bellecourt molči. Torral gleda drugam. Athole |>ravi: «Gos|>oda moja, današnji zmagova lec, odreševaleo in razreševalec življenj, mož torej, ki je edini sposoben, da spravi dnevne zapletke s pota. nisem jaz, ampak ta le tukaj!» In pokaže Tórrala. ' Ta ga sicer ni posIu2a2, vendar ga je razumel: «Pf, pomota! Prestol prvič nikakor še ni zapuščen. In drugič: Jaz imam devetdeset in sedem let na križu!» «Bolj mladi ste kakor James Mac Ilead Vohr, naš bivši guverner!» pravi Athole in pokaže nanj. ki se je bil sklonil nizko nad zadnji sled svoje hčerke in ki so ne dvigne več nad njim. «Mogoče!» pravj sedaj Torral. «Toda če umrje na tem, ne zabite, da sem ga [X)tem ubil jaz . . .» «Na to ne mislijo narodi, ker niso hvaležni! Kralj je umrl, naj živi kralj!» «Torej Iz nehvaležnosti?» se norčuje Torral. «Na njo mislijo pozabljivj narodi še manj. kakor na hvaležnost! Kraljestvo najbolj zaslužnemu, je rekel že Alesamler Magnus! Zato imate moj glas. Athole! Jaz ne prihajam v poštev. Devetdeset in sedem let! Težka peza! In nič ni slabejšega. kakor pogoste volitve!» «Ta le tam» pravi Jnst Bellecourt in i»okaže na Mac Ilead Vohra. «nikakor ne more ostati dalje. Nikakor! Svojo dolžnost je izpolnil, sedaj je zlomlien. Njegova dolžnost pa je bila tudi. da je dal umoriti štiri-=totie. ki so preživeli že marsikatero stoletje . . . Torral je drugačnega mnenja, zato ga ostro i>ogleda in odgovori: «Gotovo smo videli mnogo. Toda kar smo videli je bilo brez dvoma lira bro, mnogo hrabreje, kot katerokoli drugo junaštvo.» «Athole!» [«kliče neki glas. Bil je Mac nead Vohr. Athole «tojri proti njemu. «Ostanite tamkaj!» mu ukaže. Athole se ustavi «To le tukaj,» pravi Mae nead Vohr in |>okaže s prstom na griček, na katerem stoji, in obod okrog njega, «to le tukaj obdajte z jeklenim plotom, brez vrat. Nobena noga ne sme nikdar več stopiti na to mesto. V ostalem Vam izročam, Athole. po svojem zadnjem ukazu svoja pooblastila, dokler TTashJngton do potrdi Vašega Imenovanja mojim naslednikom. Izbral s«m Vas že jaz in v naprej prlj»oročil. DaVj sem vložil svojo ostavko. Vee to — j« ¿atne postalo pretežko.» «Tega n« bom nikdar verjel!» odgovori Athole viteški «Na jekleni ograji pustite napravit? primerno sf>ominsko ploščo. Od sedaj naprej ste VI guverner. Ni treba, da bi si imenovali naslednika v službi poverjenika za tajne pole. Upravni poverjenik naj prevzame one posle, v. ko njem le obžalovanje. da ga nisem mogel zadržati drugače kot za ceno najdragocenejše krvi. svoje la«tne krvi . . . Toda bolje je. da izgine nekaj ljudi, kakor da izginejo vsi In sedaj, guv-rner Haljah Athole vladajte Siturgicu še bolje, kakor sem vladal jaz. In usoda na i Vas varuje, da bi kdaj morali plačati tolikšno ceno. kakor 6cm jo moral dan.^s plačati jaz.» «Amen!» dostavi Athole. «Če bi pj bilo treba, bom storil vendarle enako, kakor ste storili Vi. Bog me čuvaj pred tom! Guverner Mac Ilead Vohr. če dovolite. Vas bom v vseh zadevah vpraševal za nasvet!» «Nepotrebno!» pravi Mac Head Vohr «Jaz sem mrtev.» «Res je!» potrdi Athole. «Pozabil sem. Oprostite mi!» Konec. lARKO COGNAC ICINAL I m = Najstarejša Spsdkijska tvrdka v Sloveniji «■Mam . — ■! ■ i R* I? A INGERI Ljubljana žpedcljsla pisarna Jesenice S Podjetje n prevažanje blag > ju?ne teleznice Brzovozn) ta tovorni nabirali» ¡j promet |> Avstrije id * A «s t rijo Zacarinjenje Podjetje u prevažanje poliiitva. B fikla.liii* • posebnimi sapriiini kabinami as pohištvo 1 Bnojavi Banitnger. In teror ban telefon «O. ■ Blagu za prevleko diuanou in ¿Fuzep oatilšfva v KlihI izbiri, dalje rezlicnc platna in lote za tapttniH sedlarje itd. priporoča Icrdka m/vi l S E. Skobernl «So L. Mikaš Ljubljana Mestni trg Í5 izdelovatelj delnikov Cié. Gle.Tramatüantique Francoska linija. Na drobnol Na debelo! Zaloga sprehajalnih palir 13 Popravila toino in solidno ! NaJkraUa Unija, samo 6 dni čez morje. Glavno aagtopjtvo: Slsrsrska tenka, d. d. p Zanrzto. Tezci listka li lozadem psjasur.a zastopnik Uvan Kraker Ljubljena, Kolodvorska olica 41, „The London Directory" Londonski Adresar, se izdaja vsako leto ter vzdržuje razredne oddelke za angleSke in tujlnske trgovske, industrijske in obrtne naslove. Te vsposobnje trgovce, da neposredno občujejo s tovarnarjem in trgovcem v Londona, v provincijalnih mestih in industrijskih središčih Anglije in kontinentalne Evrope. Imena, naslovi in druge podrobnosti so razvrščeni pod več ko dva tisoč poglavji. Navedeni so izvozni trgovci s seznamom blaga, ki ga uvažajo, ia krajev, ki jih preskrbujejo z blagom. Parobro^ne črte , so uvrščt »e pod pristanišča, ki jib obiskujejo, in tako je naveden tudi približni čas odhajanja in dohajanj« ladij. Za trgovce, ki hočejo svoje zveze razširiti, ali trgovce, k! Iščejo zastopstva se tiskajo oglasi, visoki dva !n pol centimetra in 18 cm dolgi, za en funt 10 šilingov ter se nvrste pod naslovom, kamor pripadajo. Večji oglasi veljajo od dveh do šestnajst funtov šteriingov. Izvod londonskega adresarja velja, po pošti poslan, dva fanta šterlinga, ki naj se z naročilom pošljeta THE LONDON DIRECTORY CO. LTD. 25, Abchnrch Lane, London, E. C. 4. England. I" P.dJ.y. ntonUm Ma 111*. ===== Pojasnila daje in naročila sprejema ALOMA COMPANY, anončna in reklamna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 2. j /. I k Konirolnike za uuoznike, konirolnike zci izuoznike, konirolnike za polog dinara, n(lTll3Ti3 za upozn,Iie (obrazec po členu ll.) in vUUli>% za izvoznike (obrazec po členu 16.), ki Jih predpisuje nora naredfaa o Izdajanju deplz Cena v polplatno vezanim kontrol« n!kom: s 25 foliji Din 50--s 50 foliji Din 70--s 100 foliji Din 90" — ObDsze po 15 par v predpisani obliki Ima v zalog! Delniška iisfearna, d. d. Ljubljani. Franja dr. Tavčarjeva naznanja v svojem ter v imenu rodbin dr. Tavčar-Arko, Martina* in dr. Jenko, da je naša ljubljena teta, oziroma stara teta zasebnica danes ponoči po kratki mučni bolezni, v starosti 80 let, boguudana preminula. Pogreb nepozabne bo v ponedeljek dne 5. t. m. ob 3. uri popoldne Iz hiše žalosti, Breg št. 8, na pokopališče k Sv. Krištofa V LJubljani, dne 3. februarja 1923. 173