Štev. 96 V Trstu« ¥ 9. mala 1914 Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob S dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiŠkega št 20, L nadstr. — Vsi dopisi rnj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti«, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiŠkega ŠL 20. Telefon uredništva in upfave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24-— za pol leta................. 23 tri mesece . a " Za nedeljsko Izdajo za celo leto........5|20 za pol leta ................. Glasilo pdRKiMsa ca Primorsko „V edinosti je moč!" Posamezne številke „Edinosti" se prodajajo no 6 vin ar j ev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, < gl isi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta............. 1'— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejemi tnseratnl oddelek „Edinosti". Naročnine in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la opravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiŠkega Št 20. — Poštnohranilnični račun Št 841.652. Tržaško vprašanje v delegacijah. - crno-rumena m Krvavi dogodki v Splitu. - Nova iaSka hujskanja proti triaSkim Slovencem. Cesarjeva bolezen. Cesarjevo stanje v bistva neizpremenjeno. DUNAJ 8. (Izv.) Cesar je današnjo noč prespal precej dobro in tudi čez dan se je počutil bolje kakor včeraj. Kašelj je precej pojenjal in kataralični pojavi niso bili danes tako pogosti kakor včeraj. Od 1 do 2 popoldne se je cesar mudil v mali schon-brunnski galeriji ob odprtem o nu. Popoldne je sprejel princa Leopolda Bavarskega. Subjektivno se je, kakor zatrjujejo, cesar počutil danes čez dan jako dobro. Večernje oficijelno sporoč lo pravi, da je cesarjevo zdravstveno stanje v bistvu neiz-nremenjeno. Jutranje sporočilo. DUNAJ 8. (Kor.) „Korr. Wilhelm" poroča o jutranjem zdravstvenem stanju cesarja sledeče: Noč je bila dobra. Kataralični pojavi v bronhijah so slabejši kot včeraj, splošno počutje je dobro. Večernje sporočilo. DUNAJ 8. (Kor.) O cesarjevem stanju je bilo nocoj izdano sledeče sporočilo: Ob enakem objektivnem počutju je bil kašelj tekom današnjega dneva laž i. Cesar se je danes eno uro mudil v mali galeriji ob cdprtih oknih. — Cesar je sprejel danes princa Leopolda v daljši avdijenci in si je poleg tega dal poročati, kakor ponavadi. _ Austrijska delegacija. Odsek za zunanje zadeve. BUDIMPEŠTA 8. (Izv.) Tudi danes je ves dan zboroval zunanji odsek avstrijske delegacije in razpravljal o Berchtol-dovem ekspozeju. Iz vrste govornikov je treba posebej omenjati govornika nemškega »Nationalverbanda«, del. L a n -g e ii h a h n a, ki je tokrat poudarjal, da Nemci tako zelo čislajo Berchtoldovo zvestobo napram Nemčiji in Italiji, da bodo glasovali za dispozicijski fond, kar lani niso storili. — Posebno pametno in pravično je govoril o avstrijsko - italijanskih odnošajih delegat G r a b m a y e r, ki je sicer izreke! vse simpatije Italiji, obenem pa tudi izražal svoje začudenje nad postopanjem italijanske javnosti, ki kriči o zatiranju Italijanov v Avstriji. Zavračal je to kričanje kot popolnoma neutemeljeno in je označil dogodke v Primorju in tamkajšnje politične boje kot nič drugega, nego boj Slovanov za enakopravnost z Italijani. Poljski in rusinski delegat J e d r z i e -j e w i c z in L e \v i c k y j sta se bavila z avstrijsko - ruskimi odnošaji docela v srnisiu onega splošnega naziranja, ki prevladuje danes v poljskih in rusinskih krogih. Mnogo pozornosti je vzbujal govor delegata dr. S u s t e r š i č a , ki je stavil grom Berchtolda točno vprašanje, ali se je na sestanku v Opatiji razpravljalo o notranjih avstrijskih stvareh, ali ne. Dr. Susteršič je tudi nekoliko popravil včerajšnje netočne besede delegata dr. Korošca z izjavo, da Trst nikakor ni kaka italijanska posest, temveč da je v jezikovnem oziru mešano mesto, kjer imajo Slovenci iste pravice kakor Italijani. V slovanskih krogih pa je neugodno dirnila dr. Šusteršičeva izjava glede avstrijsko-rus-kih odnošajev, v kateri je popolnoma odobraval protirusko izjavo delegacijskega predsednika grofa Sylva Tarouca. Dr. Šusteršič je pač eden onih maloštevilnih avstrijskih slovanskih politikov, ki se v tem vprašanju popolnoma strinjajo z Nemci. Tudi glede Srbije in zlasti glede ori-jentalskih železnic je zavzemal dr. Šu-steršič isto stališče kakor delegat Wald-ner ter želel, da Avstrija nastopi z vso energijo proti Srbiji. Obširno je govoril tudi o Albaniji in zahteval sedaj proti Grški, ki moti mir, enako energično postopanje, kakor svoj čas proti Srbiji. Na-glašal je patriotizem in lojalnost Slovencev, ki si ne žele priti v kako »VVindische Mark \ ali kako Benečijo, prav tako tudi ne v pravoslavje, ker so dobri katoličani. Končno je želel dobrega sporazuma s Francijo, katere kapital Avstrija tako potrebuje. Zvečer je grof Berchtold odgovarjal na razna vprašanja in posebno obširno govoril o Albaniji. Sejno poročilo. BUDIMPEŠTA 8. (Kor.) Nadaljevala se je debata o proračunu zunanjega ministrstva. Za ohranitev podonavske inonarhiie je govoril delegat Kaldčak, ki je poudarjal med drugim posebno, da naj se izvede pameten in pravičen sporazum glede vseh nasprotstev v monarhiji, kakor tudi notranja konsolidacija obeh državnih po- lovic, da se ohrani prelepa podonavska monarhija in da se lahko uspešno brani proti vsakemu vpadu. Opatijski sestanek. — Albanija. Delegat pl. Langenhahn se je bavil pred vsem z opatijskim sestankom avstrijskega in laškega zunanjega ministra in je poudarjal, da so skupnosti interesov italijanskih in avstrijskih v Albaniji utrdile zvezo med obema državama posebno, če se je na opatijskem sestanku jasno in določno spregovorilo tudi o tem, da uveljavita obe državi svoje interese v Albaniji v dobrem, odkritosrčnem sporazumu brez medsebojne rivalitete. Dolžnost vseh držav trozveze je, da nastopijo skupno proti vsakemu trozvezi sovražnemu stremljenju. Albanija je vsekako in v vsakem oziru važno vprašanje za trozvezo in govornik bo, da dokumentira to važnost, v smislu vodstva naše zunanje politike, glasoval za zato potrebni dispozicijski fond. Proti nemškemu gospodstvu v Avstriji. BUDIMPEŠTA 8. (Kor.) Jako zanimiv je bil govor delegata Grabmayrja, ki je govoril pred vsem o naši diplomaciji in o njenem težkem delu za časa balkanske krize. Govornik občuduje hladnokrvnost in mirnost našega zunanjega ministra, zagovarja grofa Sturgkha in navaja v tem zagovoru med drugim sledeče zanimivosti, katere naj bi posebno vpoštevali naši Nemci. Da je grof Sturgkh sovražnik Nemcev je pravljica. Grof Stiirgkh je tako doberNemec, kot vsak drug, toda nem-škonacijonalna vlada pri nas sedaj ni več mogoča. Vsak ministrski predsednik bo moral računati z dejstvom, da so se v Avstriji narodnostne razmere popolnoma izpremenile in da je postalo gospodstvo Nemcev v Avstriji popolnoma nemogoče. Nemci smejo in lahko zahtevajo v Avstriji edino le še ono politično pretežje, ki odgovarja njihovemu številu, njihovi kulturi in njihovemu splošnemu pomenu (?) nikakor pa si ne smejo in ne morejo več lastiti predpravice gospodstva. Nemogoče je očitati vladi sovražnost napram Nemcem, dokler sedi na stolčku justičnega ministrstva Hochenburger. Pravljica je tudi, da obstoja med Stiirgkhom in dr. Kramarom komplot, ki namerava ruinirati parlament, onemogočiti češko-nemško spravo in odstraniti obstrukcijo. — Nato polemizira govornik z izvajanji dr. Ellenbogna glede češkega veleposestva. Govornik je zaključil svoj govor z besedami: Mi moramo samo želeti in upati, da ostane naša monarhija močna in spoštovana tudi na zunaj. Če pa ne moremo doseči tega, potem se mora napraviti pred vsem red v notranjosti monarhije. Črno-rmeni Jugoslovani. — Dr. Korošec. Nato je govoril delegat grof Clam-Mar-tinitz, ki se je zavzemal pred vsem za energično in smotreno zunanjo politiko. Govornik se iz srca zahvaljuje včerajšnjemu govorniku dr. Korošcu za njegove všečne mu besede. Dr. Korošec je govoril kot črno-rmeni Jugoslovan v imenu velikega števila črno-rmenih Jugoslovanov. To je posebno velikega pomena v sedanjih razmerah, kajti ravno Jugoslovani so poklicani, da bodo igrali v monarhiji velikansko vlogo in da bodo postali mogočna zaslomba države. Govornik je pozval dr. Korošca, da naj ponavlja svoje besede kolikor mogoče glasno in kolikor-kTat mogoče proti južni in proti južno-vzhodni meji. Jugoslovani naj bodo uver-jeni, da se more izvršiti jugoslovansko ujedinjenje, če sploh do tega pride, edino le v mejah Avstro-ogrske. Dr. Kramaru očita govornik, da ni storil prav, ko se je zavzemal za interese naših južnih in vzhodnih sosedov baš v času, ko kolidi-rajo naši in njihovi interesi Dr. Šušteršič. Nato je govoril delegat Jendrziejewicz, za njim pa dr. Š u s t e r š i č. ki je poudarjal pred vsem, da spada med one govornike, ki so za ohranitev in gojitev zveze z Italijo. Govornik vpraša dalje, če se je govorilo na opatijskem sestanku tudi o avstrijskih notranjepolitičnih vprašanjih. Sramotno bi bilo za našo monarhijo, za dostojnost in suvereniteto, če bi se dognalo, da ima kaka tuja sila pravico vmešavati se v naše notranjepolitične zadeve. Naša monarhija je vendar ja suverena sila in hvala bogu močna in velika in se ne vtikava v zadeve drugih tudi ne za-veznih držav. To torej lahko zahteva tudi od svojih zaveznic. Govornik ne zanika, da sta zunanja in notranja politika nekoliko v stiku in da je najboljše za našo zunanjo politiko dobra notranja politika. Toda v tem slučaju gre za notranje zadeve, o katerih moramo samostojno razsojati. Splošno pozornost je vzbujalo dejstvo, da ni bil navzoč pri opatijskem sestrr tržaški namestnik. Zdi se nam, da se ie to zgodilo namenoma In to zaradi tesa, ker so bili tozadevni merodajni krogi mnenja« da bi navzočnost namestnika vplivala neprijetno na svitlega gosta. Namestnik princ Hohenlohe je tak na svojem mestu, da bi si želeli takih povsod. On je odličen uradnik in mnenja, da so pred zakonom enake vse narodnosti. Umestno bi bilo, da bi pojasnila monarhija svojim zaveznicam, da so med nami tudi meje, ki se morajo obojestransko respektirati. Cim odločneje in bolj konsekventno mi to napravimo, tem več pri-pomoremo k jasnemu prijateljskemu medsebojnemu sporazumu. Tako delajo vse države, zakaj bi ne postopali tako tudi mi. Najboljša politika v tem oziru je res-pektiranje načela »Hands off«. — V italijanskem in v nam neprijaznem inozemskem časopisju se mnogo piše o položaju Italijanov v Avstriji. Italijanski listi in to celo listi, ki so v ozki zvezi z italijansko vlado, se slika njihov položaj kot žalosten in se govori celo o zatiranju Italijanov. Ta trditev pa je naravnost smešna. Italijani v Avstriji nimajo samo vseh pravic kot državljani in teh v polnem obsegu, marveč tvorijo še celo vrsto priviligirancev. To nam spričujejo razmere v Gorici in v Istri. Dajte Slovencem in Hrvatom v Primorju iste pravice kot Italijanom in bodo gotovo zadovoljni. Mesto Trst smatrajo Italijani za izključno italijansko posest, kljub temu da je to mesto narodnostno mešano mesto. Ponovni odloki najvišjega sodnega dvora ne pripravijo Italijanov do tega, da bi dali Slovencem v mestu javnih ljudskih šol. Za to odlikovanje in protežiranje bi morali Italijani monarhiji biti hvaležni. Toda v italijanskih in nekaterih drugih inozemskih listih pa beremo o zatiranju Italijanov v Avstriji. Naravnost neodpustno je, da se razburja Italija, če si dovolijo tržaški Slovenci navaden sprehod po mestu. Morda pa mislijo Italijani v Italiji celo, da se bodo pustili Slovenci pri tem mirno pretepati od tržaških Italijanov. Ravno v interesu našega razmerja z Italijo bi se morale te zadeve urediti. Izrazi, katere je rabil predsednik delegacije glede Rusije in katerim so govorniki pritrjevali, bi se lahko vporabili tudi z ozirom na italijansko mejo. Italijani se morajo pač spoprijazniti z dejstvom, da stanuje v Avstriji le en mal del Italijanov, ki morajo ostati tudi avstrijski Italijani. Pri likvidaciji albanske krize nismo mi ničesar pridobili, pač pa izgubili več gotovih pozicij. Glede trozveze poudarja govornik, da bi morala varovati monarhija v trozvezi več samostojnosti v politiki. VVindische Mark. Slovenci se posebno zanimajo za moč, silo in ugled monarhije in občutijo težko, če monarhija kaj izgubi. Slovenci hočejo močno monarhijo, ker se v taki lahko razvijajo in zavzemajo tudi v narodnostnem oziru najugodnejše stališče. Slovenci ne marajo pripadati h kaki južni »windische Mark«, ne k Benečiji in ne marajo tudi izginiti v pravoslavlju, ker se strogo drže svoje vere. — Nato sta govorila še delegata K. Lewickyi in dr. vitez Mniszek -Tchorznicki, nakar je spregovoril zunanji minister grof Berchtold, ki je predvsem priznal, da je njegov eks-poze pobarvan preveč optimistično. Toda on smatra pesimizem za nevaren, pravi pa da čuje kljub temu nad Avstrijo in zasleduje nevarnosti, ki bi znale nastati v evropskem političnem položaju. Glede Albanije poudarja grof Berchtold, da je resnica, da z ustanovitvijo Albanije in z ustoličenjem albanskega kneza AJbanska država še ni narejena in rešena, vendar pa upa minister, da bo ta država, kateri posvečata Avstrija in Italija toliko skrb s pomočjo velesil in z nadaljnjimi žrtvami Avstrije oživela in živela. Albanija bo dobila vse kar potrebuje, posebno ko izginejo črni oblaki in pogubonosni viharji Epiro-tov, o katerih minister ne govori prav veliko, prizna pa, da strašno ogrožajo Albanijo, njenega kneza in vse avstrijske in italijanske načrte. Minister prizna, da je Albanija otrok sprave med Avstrijo in Italijo, toda ta otrok še ni dorasel in še ne more trgati sadov s političnih dreves, na katerih je zrastel. Težave in neprijetnosti, ki jih ima in ki jih bo še imela Avstrija z Albanijo, bodo obilno poplačane s končnim uspehom, ki ga doseže dovršena Albanija, namreč, da vzdrži prijateljstvo med Italijo in Avstrijo in ravnotežje v Jadranskem in Sredozemskem morju. Albanija ima torej vzvišen poklic. Glede orijentalskih železnic izjavlja minister, da vsprejme vlada Vitalisov projekt za in-ternacijonalizacijo, ker je ta projekt ugoden in nudi priliko, da se srbske in grške železniške proge zvežejo z bosanskimi progami. Konkretnih pojasnil glede tega vprašanja minister še ne more podati. Glede pristanišča v Solunu ni dosegla avstrijska politika še ničesar pozitivnega. Avstrija pač dela z vsemi silami nato, da si pridobi kolikor mogoče trgovinskih ugodnosti v solunskem pristanišču, kakor prosti trgovinski pas, olajšave za uvoz in izvoz blaga i. t. d. Tudi glede tega vprašanja pogajanja še niso končana in ne more minister nič pozitivnega odgovoriti. (Izreka pa upanje, da bo Avstrija kljub svoji politiki ob Jadranskem morju dosegla primeroma ugodne uspehe). Glede Romunske poudarja grof Berchtold, da ne identificira izjav neodgovornih listov z nazori resnih politikov in da stremi vlada ohraniti zaupne in prijateljske odnošaje z Romunijo tudi kljub zadnjim političnim dogodkom. Italija. — Albanija. Gotovo je, da sta se Avstrija in Italija bavili že preje z albanskim projektom. Toda dokler ni izginilo tu turško gospodstvo so bili vsi ti projekti seveda Ie teoretični. Po zadnjih velevažnih balkanskih dogodkih so se ti projekti uresničili in uresničenje teh dogodkov je imelo za neobhodno posledico dejstvo, da smo se morali z Italijo v svrho skupnega delovanja še ožje zvezati, kar je gotovo dobro vplivalo na medsebojne politične odnošaje z Italijo in na ohranitev miru. Opatijski sestanek me oprošča podajati dementije glede raznih vesti, ki so se razširile v javnosti in ki ne obujajo odkritega zaupanja na naše uspešno skupno delovanje z Italijo. Da ni bil povabljen na opatijski sestanek, na obisk, ki mi ga je napravil moj italijanski tovariš, tudi visoki državni funkci-jonar, tržaški namestnik princ Hohenlohe, ni bilo nameravano in tudi nI bilo nobenega vzroka, ki bi bil dal povod za kako tako namero. Rusija. Posebno ostro so napadali poleg albanskih in italijanskih vprašanj v mojem ekspozeju vprašanje glede našega razmerja z Rusijo, češ, da ni tako kot je barvano v ekspozeju. Pri tem se sklicujejo na različne dogodke, ki so se pripetili v obmejnih krajih ruskih in na državi sovražno rusko agitacijo na našem ozemlju in med našim prebivalstvom. Da obstojajo te žalostne razmere, je resnica. To se ne da utajiti, s tem se bavijo tudi sodišča. To gibanje zasledujejo že itak naše oblasti in je nepotrebno, da bi jih še posebej na to opozarjal. Tudi je resnica, da se to gibanje, ki nam postaja nevarno, ne sme podcenjevati. Kljub temu pa nas zagotavlja ruska vlada, da ni v prav nobenem stiku s tem gibanjem. Glede očitkov razmetavanja našega denarja za eksotična podjetja govori minister na dolgo in široko o naših interesih ob Jadranskem, v Egejskem in Sredozemskem morju v Turčiji in v Mali Aziji in je mnenja, da se mora Avstriji odpeti širša pot v inozemstvo in zato je treba denarja. S tem je minister Berchtold končal svoje odgovore in zagovore in zadovoljil po njegovem nazoru vse nezadovoljneže, ki se niso strinjali z njegovim ekspozejem, katerega bo imel minister še priliko izpopolniti. Za njim je govoril dr. Ellen-bogen, ki je odgovarjal Berchtoldu. Njegov govor je bil prekinjen in ga bo nadaljeval govornik danes. CrsKo delegacija. Vojni odsek. BUDIMPEŠTA 8. (Kor.) V današnji seji je odgovarjal vojni minister Krobatin v daljšem govoru na razna vprašanja delegatov. Govoril je o naknadnih kreditih, o delavnem programu, o varstvu mej, o izboljšanju gmotnega položaja častnikov in vojaških uradnikov, o pomanjkanju častnikov in o izrabi institucije reservnih častnikov. Ministrski predsednik grof Tisza je zanikal, da bi bil zunanji položal resnejši in nevarnejši kot kedaj prej, ne dvomi pa o dejstvu, da je naš položaj brez dvoma jako resen. Vendar pa naš položaj napram zunaj ni tak, da bi opravičil izredne odredbe. Govornik je mnenja, da naj se monarhija energično obo-rožuje, vendar pa naj to oboroževanje ne presega našega gospodarskega okvira, in naj bo neodvisno od momentanega zunanje političnega položaja. Nato se je razvila špecijalna debata o vojnem proračunu. _ Češko-nemška spravna pogajanja. BUDIMPEŠTA 8. (Izv.) Mmhrslu- ed-sednik grof Stik tkh je tudi dan s k t ferira , z nekaterimi zastopniki češkega veleposestva in posl. Ldržalom. Ta je izjavil, da Cehi sedanji trenutek ne smatrajo za ugoden za spravna pogajanja. Zbornični predsednik dr. Sylvester naj bi prišel okoli 17. t. m v Budimpešto, da inicira začetek spravnih pogajanj. Dunajski občinski svet obišče Berolin in nemškega cesarja. DUNAJ 8. (Kor.) „Rathaus Korr.- (krščansko socijalna) poroča: Nemški poslanik na Duna;u Fschirschky je sporočil glede namera anega obiska dunajskega občinskega sveta v Berolinu in pri nemškem cesarju Viljemu, da je nemški cesar dovolil deputaciji dunajskega občinskega sveta avdijenco. Avstrijski dunajski občinsni svetniki se bodo peljali lahko v Potsdam z dvornimi avtomobili nemškega dvora in si bodo smeli vsled posebnega dovoljenja nemškega cesarja ogledati tudi gradove nemškega cesarja. ProfelrijsRi izgredi u Benetkah. Demoastranile zažga i austrijsko zastavo DUNAJ 8. (Izv.) Snoči je prišlo v Benetkah do velikanskih demonstracij proti Avstriji. Dijaštvo, ki se mu je pridružila velikanska množica občinstva in pesebna dijaška deputacija iz Padove, je priredilo veliko protiavstrijsko zborovanje, na katerem je posebno ostro govoril bivši poslanec Orsi. Ob tej priliki so ob velikanskem kriku in viku zažgali avstrijsko črno-rumeno zastavo. Ob burnih klicih »Evviva Trieste italiana« in »Abbasso i s' ciavi« sc je množica nato pomikala na Markov trg. Policija in karabinijerji so skušali razgnati množico, kar se jim je posrečilo šele v daljšem času. Kmalu pa so se demonstran-tje zopet zbrali in so šli od trgovca do trgovca ter zahtevali, naj izobesijo zastave na pol droga. Policija je nato nastopila energičneje in je bil neki dijak ranjen. Zaprli so ga v carinsko poslopje. Množica pa je s koli razbila vrata in hotela rešiti are-tiranca. Policija je napadalce pregnala in aretirala več oseb. Na Markovem trgu je nato množica ob huronskem kriku zopet zažgala avstrijsko zastavo. V Vidmu so se snoči tudi vršile proii-avstrijske demonstracije. Govorniki so silno grdili tržaške Slovence in njihove voditelje. V Florenci so se demonstrantje precej opekli. Prišlo je namreč do spopadov med dijaki in socijalnirni demokrati, ki so dijake pošteno namlatili. Te zadnje vesti o vedno hujših protiav-strijskih demonstracijah so napravile na Dunaju silno mučen vtisk in so vplivale tudi v delegacijah, kjer se pravkar razpravlja o avstrijsko-italijanskih odnošajih. Današnja večernja »Neue Freie Presse« priobeuje očividno oficijozno inspirirani članek, ki obžaljuje izgrede, ki bi zopet lahko poslabšali razmere med obema državama. Članek pravi: Povodom praznovanja prvega majnika je prišlo v Trstu do spopadov med Italijani in Slovenci. To je dogodek, kakršni se vAvstriji često dogajajo, ki pa vobče ne vzbujajo preveč razburjenja. Italijanska javnost očividno stremi po tem, da bi postala avstrijsko-italijanska zveza odvisna od avstrijske notranje politike. Italijani imajo težje boje s Slovenci, kakor Nemci, in razmere v Trstu so take morda res vsled slavizacije javnega življenja, ki jo vzdržuje vlada. Vendar pa je nespametno misliti, da bi demonstracije v Italiji mogle prisiliti avstrijsko vlado k drugačni politiki. Članek svari Italijane, češ, da so oni še pred nedavnim imeli jako sumljive zveze z Jugoslovani, sedaj pa kličejo: »Doli žnjimi!«. To je nespametno. S tem podpirajo Italijani le Slovane in tiste, ki šepetajo vladi, da so Jugoslovani najboljša opora avstrijske državne misli ob Adriji. _ Rrunul ficšodRi o Splitu. SPLIT 8. (Izv.) Včeraj so slavili v Splitu historični praznik mestnega patrona sv. Dujma. Ob tej priliki se zbere vsako leto v Splitu okrog 50.000 ljudi iz okolice, zlasti iz otokov ter je ta dan za Split glavni tržni dan. Vrši se ta dan tudi historična procesija, h kateri poživljati ima staro pravico splitska mestna občina. Predvečer tega dne je priglasila svojo udeležbo italijanska »banda cittadina« pri škofu. Škof je o tem obvestil občinski svet, ki pa je z ozirom na razburjenost prebivalstva zabranil italijanski godbi, da bi bila pri procesiji prisotna ali pa da bi smela ta dan igrati po mestu. Obenem je mestna občina obvestila tudi okrajno glavarstvo o svojem sklepu. Okrajno glavarstvo pa je to odločbo takoj suspendiralo. Občinski svet je sklenil nato, da sploh nikogar ne povabi k procesiji in da se procesije tudi sam ne udeleži. Včeraj se je nato vršila procesija Stran II. »EDINOST« k 96. V Trstu, dne 9. ui«ja in m. ^b prav maloštevilni udeležbi, na čelu ji je I Srbi še niso prekoračili albanske meje. korakala italijanska godba. Ta godba je BELGRAD 8. (Kor.) Uradni tiskovni urad ves čas igrala italijanske provokatončne srbski odločno trdi, da so vesti, ki so jih koračnice. Ko je dospela procesija do raztrosili p0 svetu gotovi list», glasom ka-ofcah. je ljudstvo godbo izžvizgalo. V temUerih so srbske čete prekoračile pri Uibri hipu je konsigmrano orožmštvo in finančna albansko mejo, popolnoma neresnične straža naskočila z nasajenimi bajoneti' n,l™ t, t«^. ^.t,,,:« zbrano množico. Prišlo je do krvavih spo-'iZSeljevanJe Grkov U Tracije padov, v katerih je bilo več žen in otrok pogojenih in ranjenih. Orožniki so ljudi kar na slepo aretirali. Ko je procesija izginila in ni bilo več slišati godbe, je nastal zopet rnir. Pozneje je prišlo na Narodnem trgu pred mestno hišo zopet do novih demonstracij in zopet so orožniki in finančna straža navalili na ljudstvo. Detektivi so začeli aretirati ljudi kar po vrsti brez ozira. Brutalni naval na maso, ki je do zadnjega kotička poinila trg, je povzročil nemir in razburjenje in zonet je bilo več žen in otrok ranjenih. Župan dr. Katalinič je stopil tedaj na trg in skušal pomirjevalno vplivati na razjarjeno množico. 2e se mu je to skoraj posrečilo; v tem trenutku je udrlo iz nekaterih ulic vojaštvo z nasajenimi bajoneti ter se vrglo na ljudstvo. Vršili so se neopisni prizori. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Vojaštvo je aretiralo cele skupine nedolžnih okoličanov. Vojaštvo je končno zasedlo vse ulice in trge. Okrajno glavarstvo je izdalo med tem ukaz, da se morajo zapreti vse gostilne, trgovine in kavarne, tako da je morala ostati ogromna množica okoličanov, ki je štela preko 50.000 ljudi, na prostem in brez hrane. V Splitu vlada strahovito razburjenje. Trgovci in gostilničarji so imeli vsled tega ukaza okrajnega glavarstva nad en Četrt milijona škode. Občinski zastop se je takoj zbral ter brzojavno obvestil o nezaslišanih dogodkih in o nepojmljivem nastopu okrajnega glavarja Szilvasa, namestnika grofa Attemsa in notranje ministrstvo. Občinski zastop je obenem tudi zahteval, da naj se okrajni glavar Szilvas takoj odpokliče. — Mesto je videti, kakor bi bilo v njem proglašeno obsedno stanje. CARIGRAD 8. (Kor.) Ekumenski patrijarhat je dobil obvestilo, da so se razmere v turški Traciji izboljšale, da ponthuje izseljevanje in da se je celo več Grkov, Id so že odpotovali, zopet vrnilo na svoja bivališča. Posebno se trudi, da bi odstranil vzroke za nezadovoljnosti Grkov, Talaat beg, ki je imenovan interimistično za kajmakana v Silivri. Spor zaradi severno-albanske meje. DUNAJ 8. (Izv.) Kakor poročajo iz Drača, je v internacijonalni mejni komisiji za določitev severne albanske meje nastal spor med zastopniki trosporazuma in trozveze. Gre namreč >a Taraboš. D' čim razumevajo zastopniki trosporazuma pod tem imenom le goro, ki ima to ime, hočejo razumeti zastopniki trozveze celo pogorje, češ, ako bi prišlo do veljave mnenje trosporazuma, da bi Črnagora s s\ ojimi topovi lahko nad vlado vala vse mesto Skader. I ston važna poročila o položaju v mestu I Mehiki. Glasom teh poročil pričakujejo ' vsak čas padca Huerte, čemur bo sledila v Mehiki popolna anarhija. Zedinjene države so sklenile, da zbero pred Vera-eruzom 50 do 60.000 mož, ki bodo pripravljeni, da odrinejo vsak čas proti mestu Mehiki. Dalmatinska deželnozborska volilna reforma. ZADER 8. (Izv.) Vlada je v včerajšnji konferenci zastopnikov dalmatinskih strank predložila svoj osnutek deželno-zborske volilne reforme, ki sloni na principu direktne in tajne volilne pravice. Osnutek določa 4 kurije: I. kurija najvišjih obdačencev (nad 200 K davka) z 11 mandati. II. kurija srednjih obdačencev (5 do 200 K davka) z 21 mandati, III. splošna kurija z 21 mandati (9 mesta in trgi, 12 kmetske občine) in IV. kurija trgovinskih in obrtnih zbornic s 3 mandati. Zbornica bo imela 2 virilista: katoliškega in pravoslavnega nadškofa. Vlada je izjavila, da skliče deželni zbor le tedaj, če sprejmejo osnutek vse stranke. Zastopniki strank so vladni predlog vzeli na znanje, da poročajo o njem strankam. Nova konferenca se bo vršila 20. t. m. Posl. B i a n k i n i je ob tej priliki urgiral takojšnje sklicanje deželnega zbora, ker se tako najbrže reši volilna reforma. Posl. D u 1 i b i ć je v imenu klerikalnih pravašev izjavil, da bo njegova stranka stala toliko časa na obstrukcij-skem stališču, dokler se stranke popolnoma ne sporazumejo glede volilne reforme. Hov avstrijsko-srtkl spor. Pogajanja zaradi orijentalskih železnic razbita. DUNAJ 8. (Izv.) Pogajanja med Srbijo in Avstrijo zaradi orijentalskih železnic so se popolnoma razbila. Avstrija zahteva, da Srbija brezpogojno vrne železnice železniški družbi. Kakor se zatrjuje, stori avstrijski poslanik Ugron že prihodnje dni v Belgradu oficijelne korake. Črnogorski krali obišče Petrograd. PETROGRAD 8. (Izv.) Crnogorski kralj Nikolaj obišče v kratkem v spremstvu prestolonasleduika v Petrograd. Dobro poučeni krogi vedo, da hoče kralj informirati Rusijo o pravem položaju, ki vlada v Albaniji in namerava staviti v svrho ureditve teh neprestanih sporov, ki se vedno bolj množe in ki vedno bolj ogrožajo obstoj mlade Albanije, primerne predloge. Rusko oboroževanje. PETROGRAD 8. (Kor.) Ruska duma je dovolila v tajni seji kredite za začasno zvišanje števila gojencev višjih vojaških šol, za izpopolnitev reservnega materijala za top niča rstvo in za organizacijo narodne obrambe za izredne slučaje. Ti krediti so bili dovoljeni brez debate. Po kratki debati je bil sprejet tudi zakonski načrt glede določitve rekrutnega kontingenta za 1. 1914. ŠPANSKA ZBORNICA. Trgovinska pogodba z Italijo. — Mornariški načrt. MADRID 8. (Kor.) Minister za zunanje zadeve je odgovoril na vprašanje glede obiska laških industrijcev in trgovcev v Madridu, da je imel ta obisk namen izpopolniti trgovsko politične odnošaje med državama, kar se bo doseglo pred vsem z novo trgovinsko pogodbo. MADRID 8. (Kor.) Mornariški minister je predložil mornariški načrt in zahteva skozi devet let po 36 miliionov peset letnega kre d ta in sicer izključno za mornarico. Pred vsem se porabi ta denar za zgradbo novih ladij in za končno izvršitev mornariškega načrta iz 1. 19U8L ter za razna pristanišča. Posebno veliko in sicer kar 25 milijonov, je določenih za pristanišče E1 Ferrol. Obenem se zgrade tudi železnice, ki bodo vezale vsa pristanišča. Vojno v Mehiki. Hemiri v Albaniji. Boji med Epiroti in Albanci. DRAČ 7. (Kor.) Glasom poročil iz Korice se je vnela včeraj vzhodno od mesta huda bitka me-l Albanci in Epiroti. Med epirotskimi četami je veliko grških častnikov in vojakov. Bitka še ni odločena, Albanci se bore precej hrabro, pobili in vjeli ------------ so že več E-irotov, toda Epiroti so v manj- ster Garrison je dobil danes od admirala šir.i in dobe v kratkem močna ojačenja. Pri j Funstona več šifriranih brzojavk. Sklical vjetnikih epirotskih so našli Albanci raz-! je takoj cel generalni štab k izrednemu novrstno grško orožje, katero so poslali v i posvetovanju, ki je trajalo do polnoči. Korico i Kakor se poroča, je poslal admiral Fun- Notranji boji v Mehiki. WASHlNGTON 8. (Kor.) Braziljsko poslaništvo poroča, da so se odpeljali iz Mehike trije vlaki pod braziljsko zastavo v Veracruz. V vlakih je do 600 ameriških begunov, med katerimi je tudi Amerika-nec Ryan. Dalje sporoča braziljski poslanik, da bo napad konstitucijonalcev na SaltiHo bržkone onemogočil izvršitev ukrepov mehikanske vlade glede varstva Amerikancev. To potrjujejo tudi poročila iz Durango, ki vedo, da se nahajajo prednje čete konstitucijonalcev že pri Torreonu, kjer počakajo glavno četo, ki je na pohodu proti Saltilli in Zacatecasu. NEW-YORK 8. (Kor.) Vstaške čete so zavzele Acapezetto, vjele celo garnizijo in prodirajo nevzdržno naprej. Hucrta pred padcem. Anarhija v Mehiki. \VASHlNGTON 8. (Kor.) Vojni mini- PODLISTEK. ttfeči mlin. Roman. - Spisal X»s«r de Montčpin. Proti tako krepkim dokazom je bil vsak protidokaz nemogoč. Gostilničarja so prestrašile neznančeve grožnje in se nikakor ni ustavljal več. — Takoj, takoj, že hitim ... — je jecljal. _ Ne bo trajalo dalje nego pet minut, pa vam prinesem omeleto, s katero — Imam tamle sicer nekaj pripravlje-| boste gotovo zadovoljen. Kdor okusi mojo ;ga, — ie zamrmral, — toda vse to je že kuhinjo, si gotovo obliže prste. Hitro, Ja- Bolgarska In laslla. Zagrebški »Srbobran« je priobčil v Četrtek v očigled sedanjim odločno neslovan-skim pojavom na Bolgarskem, zanimiv članek o odnošajih med Rusijo in Bolgarsko, ki bo vsled važnih razkritij o rusko-bolgarskem dogovoru iz leta 1902. in vsled čudne usode tega dogovora gotovo zanimal tudi naše čitatelje. »Srbobran« izvaja: »V bolgarskem časopisju se zelo pogosto predbaciva Rusiji, da je privolila v invazijo Rumunske kljub pogodbi iz leta 1902., v kateri se je zavezala, da bo ščitila Bolgarsko. Te očitke ponavlja tudi bolgarski publicist Mišev v »Slobodnem Mnenju« in še pristavlja, da se razdelitev Macedonije, kakor jo je privolila tudi Rusija, odločno protivi pogodbi iz leta 1902. Oblika te rusko-bolgarske pogodbe v celoti javnosti tudi danes še ni znana. Po nekih razkritjih z bolgarske strani se zdi, da se je Bolgarska po tej pogodbi obvezala odstopiti Rusiji eno svojih pristanišč na Ornem morju. Kaj je zato obljubila Rusija Bolgarski v zameno — razven da jo je ščitila pred tujimi napadi — to pa še niti danes ni znano. Vsekakor pa je znano, da se Bolgarska nikakor ni čutila prikrajšano po tej pogodbi z Rusijo, da pa je kralj Ferdinand istočasno na drugi strani sprejel obveznosti popolnoma nasprotnega značaja. In res je bilo v desetletju od 1. 1902. dalje v bolgarski politiki vse polno momentov, ki jih nikakor ni bilo mogoče spraviti v sklad s politiko Rusije. Pogodba je morala biti torej samo platonične narave, ali pa jo je Bolgarska že zdavno uničila. A ne v enem, ne v drugem slučaju nimajo Bolgari prav in res čudno je, da po vsem tem, kar se je zgodilo, prihajajo še na dan s to pogodbo in natolcujejo Rusijo, zakaj ni na podlagi te pogodbe preteklo leto preprečila njihove neumne politike. Toda sedaj je v »Bolgarski Zbirki«, ki jo urejuje znani slovanofil in bivši bolgarski poslanik v Petrogradu, Bobčev, izšel č lanek (vsekakor iz jako informtivnih virov), ki dokazuje popolno neosnovanost bolgarskih očitanj Rusiji. Po dokazovanju Fabija, tako se je podpisal pisec tega članka, je bila 1. 1902., za prve vlade dr. Daneva, faktično sklenjena z Rusijo pogodba, ki je pomenila za Bolgarsko popolno sigurnost. Toda ta sigurnost, namreč sigurnost pred eventuelnim napadom kake druge države, je trajala samo osem let. L. 1910. je bolgarska vlada nenadoma odpovedala pogodbo, češ, da »Za Bolgarsko nima nobene stvarne vrednosti«. Da tudi za Rusijo ta pogodba ni imela baš bogzna kake »stvarne vrednosti«, je razvidno že iz tega, da je bila Bolgarska kljub pogodbi že za časa aneksijske krize v Rusiji sovražnem taboru. Pozneje, po odpovedi pogodbe, — pravi Fabij — je ruska vlada ponovno napravila korake, da se stvori »sporazum na širši podlagi«. Takratna bolgarska viada je sicer pričela pogajanja, — bil je kabinet Malinova — a jih dalje kmalu prekinila. Malinov se je opravičeval s tem, da je tedanji ruski poslanik Sementovski zbolel in se torej ni mogel pogajati. Če je bilo to res, je seveda drugo vprašanje, toda Fabij konstatira, da je bolgarska vlada sama odpovedala pogodbo iz 1. 1902., in ko je leta 1911. prišel Gešov na krmilo vlade, ni zasledil niti sledi o kakem pričetem pogajanju z Rusijo. Pogajanja za novo podlago pogodbi je prevzel po padcu Malinova kralj Ferdinand sam v roke. Toda za odnošaje med bolgarsko vlado in kraljem Ferdinandom je karakteristično, da je Gešov kot šef vlade, šele januarja 1913., torej po preteku dveh let vodstva bolgarske politike in to šele iz nekega poročila iz Petrograda izvedel, da je pogodba iz leta 1902. prenehala že pred tremi leti in sicer vsled odpovedi Bolgarske. Na ta odkritja »Novoje Vremja« v nadi, da bo sedaj konec napadom na Rusijo od strani zavedene bolgarske javnosti, še pristavlja: »Ruska viada nikakor ni kriva, da je bila rusko-bolgarska sigurnost prekinjena. Ruska vlada je vedno kazala blago-naklonjenost proti Bolgarski, kar je pokazal tudi nedavni carjev telegram kralju Ferdinandu, ki pa ga je bolgarska vlada kratkomalo skrila, najbrže zato, da ne bi oslabila svojega položaja v februarskih volitvah. nega naročeno. — Od danes do jutri si lahko nabavite drugo; sicer pa tudi ne mislim napraviti največje škode. Zadovoljim se z omeleto in pol iucata pečenih klobasic. — Zagotavljam vas na svojo čast, da bi vas rad zadovoljil, toda nimam časa . . imam dosti dela. Neznanec je strahovito zaklel in je jezno zamahnil s svojo goriačo po zraku. — Nahajam se v gostilni, — je zaklical potem, — torej na javnem kraju, kjer more vsakdo zahtevati za svoj denar, da naj ga postrežejo. Da pa imam denar, vam lahko dokažem. Potegnil je iz žepa pest srebrnega denarja in ga pomolil gostilničarju pod nos. — Pripravite mi torej večerjo, ne da bi izgubljal na daljnih besedi, in Če hočete, da vam svetujem, se podvizajte, drugače vam tako gotove., kakor se imenujem loel Ma-cguart, odrejen- obe ušesi in jih za strah drugim nabiieia na vaša liina vrata. votte, hitro dekle! Hitro, podvizaj se!... Trenotek je izpregovoril Caillebotte, ali pravzaprav Sauvageon s svojim naravnim glasom, ki mu ie dotlej namenoma dajal hladen, trd izraz. Neznanec ni mogel ob tem glasu zatajiti svojega presenečenja. Poslušal je pazljivo nekaj sekund kakor človek, ki hoče študirati vsak najmanjši naglas; potem je pokimal z zadovoljstvom in se vsedel k peči. Preden je minilo pet minut, je že stala pred njim omeleta in ie razširjala po gostilniški sobi zelo prijetne duhove, a kloba-sice so prasketale in se pekle na ražnju. Poleg duh teče sklede je položil Sauvageon pol hleba kruha. Nato je prinesel lončen vrč z vinom iz argentenilske okolice, ki ni bil nič manj prijeten za oko, nego pikanten za jezik. — To bi bilo preskrbljeno, — je rekel nato, — lahko sedete za mizo* če se vain poljubi. lovcu. Kraljevem Gradcu, Krakovu, Ljubljani, Lvovu, Lincu, Mariboru, Olomucu. Plznu, Pragi, Przemislu, Dubrovniku. Li-bercu, Rzeszowu, Solnogradu, Šibeniku, Splitu, Stanislavu, Tarnopolu, Tarnovu, Terezinu, Tridentu, Trstu, Opavi, na Dunaju in v Znojmu. — Za deželno brambo: na neko brošuro, ki jo je izdal bivši župan puliski dr. Vareton — da bi pral svoje zamorce in sebe — pisal *akr»-le: >Razmere, ki so nastale tukaj. *<> naravna posledica gospodarskega in političnega vedenja Italijanov, Treba dr.u Varetonu m vsem njegovim pristašem poklicati v spo v Bolcanu, Gružu, Gradcu, Vysokem My-|min, da nikakor ni še dolgo ter.iu. ko se tu, Krakovu, Ljubljani, Lincu, Olomucu,'je v Puli tirala Italijanom absolutno pri-Plznu, Pragi, Przemyslu, Terezinu, Tri-ljazna politika. Tedaj so se glasili volilni dentu, na Dunaju in v Zadru. Toliko v iz- manifesti vojne mornarice za Italija- popolnitev včerajšnje brzojavne vesti. Venizelos o bodoči balkanski zvezi. V interwiewu z nekim urednikom buka- ne in Pula bi bila mogla biti deležna tega stanja do danes, da si niso Italijani prisvojili jako sumljivega političnega ve- reškega lista »Universal«, je izrazil grški j denja in da niso v svojem gospodarskem ' poslovanju kazali najhuje zanikrnosti. Gospodarska stranka, ki je začela tu veliki boj proti gospodujočemu režimu, ne bi bila nikdar dosegla tako mogočnih vspehov, da ni prišla tako huda nevolja proti političnim in gospodarskim izgredom narodnoliberalne italijanske stranke. Ad- ministrski predsednik Venizelos nado, naj bi dogodki v Korici nikakor ne vplivali slabo na dobre odnošaje med Grško in Rumunijo. Ženitev grškega prestolonaslednika z rumunsko princezinjo Elizabeto želi ves grški narod, ki stremi še po ožjih odnošajih med obema narodoma. Več se o tej stvari ne more izraziti, ker se vrše to- miral Montecuccoli in viceadmirai Rip-zadevno direktna pogajanja med obema dvoroma. Kar se tiče grških otokov, smatra Grška to vprašanje vsled razsodbe velevlasti za rešeno. »Intimno prijateljstvo med Grško, Rumunsko in Srbijo,« tako je končal Venizelos, zamore postati podlaga za trdno balkansko zvezo, ki bi se ji pozneje, ko se zacelijo rane, ki jih je prizadejala balkanska vojna, mogla pridružiti tudi Bolgarska, a eventualno tudi Turčija. Marsikdo bo menda rekel: Venizelos govori o utopijah, a bodočnost bo pokazala, da se uresničijo moje besede. Onevne vesti, ' Vojaško - kazenski pravni redi stopijo skoro v veljavo. Zato je justično ministrstvo zaprosilo odvetniške zbornice, naj inu predlože do 25. maja prošnje tistih odvetnikov, ki žele biti vpisani v liste vojaških braniteljev. Prošnje je nasloviti na ministrstvo za deželno brambo, a vložiti jih je pri odvetniški zbornici, h kateri pripada prositelj. V prošnjah je navesti, ali je prositelj častnik, ali pa je izenačenec v neaktivnem stanju oborožene sile, h kateremu vojaškemu oddelku pripada ali je pripadal na zadnje, katere jezike, posebno pa, katere med v Avstriji v deželi navadnimi jeziki govori, in pa, v katere liste braniteljev, ali pri sodiščih vojske in mornarice, ali pri onih deželne brambe želi biti vpisan. Vojaška sodišča skupne vojne sile se ustanove: v Bolzanu, Brunecku, Brnu, Budjejovicah, Ercegnovem, Cernovicah, Gorici, Gradcu, Jaroslavu, Jožefovcin, Ce- Domače vesti. Seja političnega društva „Edinosti" se bo vršila v ponedeljek, dne 11. t. m., ob 3.30 popoldne v novih prostor h uredništva „Edinosti" v ul. Sv. Frančiška Asiškega. Vabljeni so vsi odborniki, namestniki in deželni poslanci. Poroka. Danes se poroči v Gorici g' »spod Alojzij Jug, stro ni stavec v naši tiskarni, z gospodično Ernesto Kumarjevo. Bilo srečno! Imenovanje. Računski praktikant pri višjem deželnem sodišču v Trstu, Josip Pertot, je imenovan za računskega asistenta. Italijanski protestni shod proti slovenskemu vpadu (?) dne 1. majnika sklicuje neki »comitato cittadino« na prihodnjo nedeljo (jutri) ob 11.30 dopoldne v gledališče »Politeama Rossetti«. Potem, ko so napadli našo godbo pred kavarno »Chiozza«, ko so metali stolice proti udeležencem slovenskega delavskega izprevoda, ko so razbijali šipe slovanskih bank, ko so se pripravljali, da navalijo s kamenjem na naše ljudi iznad predora nad Montuco, kjer bi bilo neštevilo naših žrtev, da se niso naši ljudje pravočasno in uspešno branili proti temu tolovajskemu napadu, ima neki »comitato cittadino« še drzno čelo, da hoče protestirati proti namišljenim slovenskim provokacijam, z drugimi besedami, nahuj-skati italijanske »cittadine« proti slovenskim meščanom. In v čem je obstajala ta slovenska provokacija? V ničemer drugem, nego da so slovenski delavci, kakor že dolgo vrsto let zaporedoma, tudi letos proslavljali prvega majnika z običajnim obhodom po mestu, proti čemer so nastopali Italijani z brutalnim nasilstvom, v kar jim je dal najbrže pogum sestanek ministrov Berchtolda in Di San Giuliana v Opatiji. Tudi naše državne oblasti niso brez vsake krivde, da je prišlo do dejanj-skih napadov od strani Italijanov na slovensko prebivalstvo in to radi tega, ker so dopuščale, da je »Piccolo« pred 1. maj-nikom kar naravnost poživljal na dejanj-ske napade poslužujoč se v to svrho naj-podlejših laži. Tako hujskanje je »Piccolo« istotako nemoteno nadaljeval vsak dan po prvem majniku z vsemi svojimi per-fidnimi žurnalističnimi sredstvi. Ko je »Piccolo« tako prepariral italijansko »javno mnenje«, prihaja nam še »comitato cittadino«, da še bolj razburi italijanske pretepače in da morda malce »popravi« blamažo v mestnem svetu. Mi nimamo ničesar proti temu, da se državne oblasti ne znajo braniti proti napadom, naperjenim tudi proti njim, izjavljamo pa, da se bomo znali braniti sami proti vsakemu napadu in nasilstvu italijanske druhali proti nam in naši lasti. V Sv. Luciji pri Piranu je državna oblast prepovedala nedolžno zabavo našim kmetom, a v Trstu? Wochen — pest!! V isti številki, kjer je »Triester \Vochenpost« tako barabski, kakor morejo le ljudje, ki jim je tuja vsa-!ka sled poštenja in dostojnosti, msulti-rala naš narod, v isti številki jemlje v zaščito tiste ljudi, ki so v puljski občim zi-stematično kradli — milijone!! Za »Triester Wochenpost« je beseda »zlo gospodarstvo« v Puli le varanje in vse govorjenje o »italijanskem irredentizinu« le grda zloraba. In največe zlo vidi v tem, da javno mnenje jemlje take trditve za dober denar. Dosledno temu je avstrijska vlada z razpuščenjein občinskega zastopa v Puli in nameščenjeni komisarja, storila Italijanom najhujo krivico. Kaj se meni to glasilo tržaških pangermanov za to, da so bile pred sodišči v Rovinju in v Celovcu razkrite dolgotrajne zločinske manipulacije, da se je odprl pogled v močvirje najbrezsramneje korupcije in da je ravno nemško glasilo puljskih Nemcev začelo neizprosen boj proti kliki, ki je vse te grdobije leta in leta patronizirda!! Glasilo teh, po velikem delu c. kr. tržaš- , . „ , , kih pangermanov se tudi ne meni za to, taky neumn: p? «mo: Redarst^mcn da isti »Polaer Tagblatt« dan na dan do- ' ......... ......1 ................. kazuje intimne zveze te klike z onimi krogi v Italiji, ki so kar v plamenu sovraštva proti avstrijski_ državi in proti per sta izpoznala škodljivost te stranke in po tem sta uravnavala svoje postopanje.« Tako piše nemški list v Puli, »Triester Wochenpost« pa priporoča brošuro Varetona, kakor blagovestje najčistejše resnice. Do takega izpoznanja so prišli vojaški krogi in tako piše nemški list, ki je obenem glasilo za vse snovanje nem-štva v Puli. Take priče zadoščajo inenda popolnoma za obsodbo divjanja glasila tržaških nemških politikov in za nemoralnost njihove zveze z zločinsko kamoro — njihove zaščite puljski korupciji in konspiratorjem in notoričnim sovražnikom države. Nu, mi smo doznali iz povsem zanesljivega vira zelo interesantne stvari, ki nam pojasnjujejo prave nagibe temu zavzemanju »Triester Wochenpo-ste« za kamoro. Urednik tega tednika, Hiitter, je sin pokojnega urednika »Triester Zeitunge«, ki je bil sicer Nemec najstrožje observance, ali drugače uzoren žurnalist, popoln poštenjak, mož evropskih manir nasproti vsakomur. Tudi sin Helmut je bil nameščen pri »Triesterici«. Ker pa se je izkazal popolnoma nesposobnega za uredovanje lista s takimi zvezami, kakor jih ima »Triester Zeitung«, so ga odpustili. Zato je začel izdajati »Wochenpost«, ki pa ne bi mogla nikakor izhajati brez posebne podpore. In to podporo dobiva od — kamore!! S tem je povedano vse in je popolnoma pojasnjena ljubezen in vnema tega lista za Italijane!! In karakteristično je tudi, da se »Wo-chenpost« tiska v k..i tiskarni kaker — »Indipendente«. Mi spoštujemo vsako prepričanje, pa tudi če je naperjeno proti nam. Tudi bi spoštovali prepričanje, da je koristno za Nemce in za državo, da se prvi vežejo z italijansko iredento. Plačanega prepričanja pa ne moremo spoštovati. Po teh razkritjih, došlih nam — ponavljamo — od popolnoma zanesljive strani, more javnost in morejo tudi pošteni Nemci primerno taksirati — politično prepričanje »\Vochenposte«. Sedaj vemo vir in vzroke zasramovanja Slovencev v tem listu in vemo, da edino pravo ime zanj bi bilo.....Wochen pest! Tedenska kuga!! Bo treba že temeljito skrbeti za desinficiranje političnega vzdu-ha, ki ga razširja ta — kuga! Tako je treba. St..ra stvar je, da na tržaškem magistratu nočejo in nočejo govoriti slovenski. Da ob takih prilikah mora prihajati do precej burnih nastopov, če pride v magistratne urade naš človek, ki hoče varovati svoje narodne pravice, je pač umevno. Tako se je zgodilo tudi dne 6. t. m., ko je prišel g. Fran Si-mončič na mestni magistrat v neki davčni zadevi. Bili so v dotični pisarni trije uradniki. Simončič je vprašal slovenski, kako to, da se zahteva od njega plačilo davka še posebej, ko se mu vendar odteguje davek že od mesečne plače. Oni trije uradniki ga nikakor niso hoteli razumeti in so mu odgovarjali, da zastonj govori, ker ga itak ne razumejo. Simončič, vedoč, da ga pač dobro razumejo in da Ie nočejo odgovarjati na njegova slovenska vprašanja, jim je povedal z vso odločnostjo, kar jim gre: da iina pravico v javnem uradu govoriti v svojem materinem slovenskem jeziku, ki ie deželu: jezik v Trstu in da je njihova prokleta dolžnost, da občujejo s slovenskimi strankami v slovenskem jeziku. Magistratni uradniki so se penili jeze, ko jih je ošteval Simončič, a kaj zlega reči si pa k ni upal nobeden, ker — »niso razumeli«. Končno je Simončič odšel. Opravil v svoji stvari sicer ni nič, toda vsaj to zado ščenje je imel, da je pošteno izpovedal magistratne zagrizence. Navzoča je bila tudi neka gospa, ki je izjavila z oziront na Simončičevo odločnost, da tudi ne bo govorila drugače nego slovenski. — 't ako bi morali delati vsi slovenski davkoplačevalci, pa bi se magistratni zagrizenci kmalu naveličali šikanirati naše ljudstvo s svojim »neznanjem«. Cesarskega namestnika, vse redarst. in Slovence bi hoteli uničiti ti naši I tub laški preku uhi. Proti namestniku h red;. -tvu besne, ker prvi ni prepovedal na*.-g? izprevoda, drugi pa nis<> hoteli pcnmgr-t pobijati — Slovencev! Bratci se še lakfc spomnijo, da smo tudi ini pte i p<*' 'i zahtevali, nai vlada prepove neko ' bavo, ki se je vrši a na slovenskih tleh, namesto prepovedi je vlada poslala nn !ta mesta stotine redarjev. Mi pa smo bili p.-metni in smo v'arini odgovor vzeli na zn n e ter ostali lepo doma. Vedeli smo ak. nastopimo da pridemo med eha op^'s hraniti vselej one, M so napadeni m l, majnika smo biii mi on;, ki bili n* padani po raznih Miazzih. Kar Lahi in La-h žinskem okraju. Veselica podružnice NDO v Oabrovici se prične ob 2 in pol popoldne in ne, kakor je bilo včeraj naznanjeno. Podružnica NDO v Skednju vabi na društveni shod, ki bo danes v soboto, ob 7.30 zvečer v „Gosp. društvu. Osrednji izvrševalni odbor NDO ima i u t r i ob 9.30 dopoldne važno odborovo sejo v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2 v Trstu. Vablj ni so na stjo tudi zastopniki iz Pule, Voloske-Opatije, Gorice, Ajdovščine itd. Ta seja je zadnja pred kongresom in je velike važnosti. Darovi. Za Pregarčevo rodbino se je nabralo v rojanskem „Konsumnem društvu4* na predlog g. Bufona K 8.10, 1. P. K 5, trije delavci K 3, dr. Rybžtf K 2, I. Č. K 5, Leopold Žgur, t dbornik Trg. obrt. zadruge, od bilančne nagrade K 5, F. R. K 1, razni darovi K 15; skupaj K 44.10. Denar hrani uprava. V protest proti podlemu nastopu cittadi-na Mianija proti dr. Rybaru je nabralo ške-denjsko omizje pravih citadinov v Gospodarskem društvu za družino Pregarčevo, kateri slednji se nahaja v zaporu radi manifestacije i. majnika K 15 z željo, da bi posnemali tudi drugi slovenski cittadini! V protest, ker so darovali »Mrtvi vitezi« Legi Nazionale K 30.— radi govora g. dr. Wilfana v tržaškem mestnem svetu, je nabral Hinko Š. jun. K 31.70 za moško podružnico CMD v Trstu. Darovali so pa: Kari Može 1, Neimenovani —.30, N. N. 1, Lužnik, Fran Sušmelj 1, Križman-čič (Sc. Breščak 2, A. L. 1. Pahor Anton 1, Hinko Š. sen. 10, Hinko S. jun. 2, Ema Š. 1, Rihard^Z. 1, Frank Matko 2, Mihalič Ivan 1, Štefan Blažič 2, Engelman 1, Kompara 1, Može —.40, Pečar —.40, Kette —.40, Dodič Josip 1, Sila —.20. Skupaj K 31.70. Nato dodal g. I. P. še 2 K, skupaj torej K 33.70. Denar hrani uprava. — Za ponesrečenega Bogatca v Sv. Križu: deset delavcev K 2. Denar hrani uprava. — Za moško podružnico CMD: Leopold Žgur, odbornik Trg. obrt. zadruge od bi-iaučne nagrade K 5. Denar v TOZ. t V globoki Žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj ljubljeni soprog, gospod Valentin Pregelj c. kr. profesor v pokoju po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika ee bo vršil v soboto, dne 9 maja, ob & popoldne iz hifte Žalosti pri Sv. Luciji, na domaČe pokopališče. SV. LUCIJA, ine 8. majnika 1914. Žalujoča soproga ROŽICA PREGELJ. Hotel na deželi. Odda M takoj V najem star, dobroznani ob državni cesti stoječi = hotel pri „črnem orlu" na Vrhniki = Na razpolago so lepi gostilniški prostori, kavarna, vrt s kegljiščem in sobe za tujce. Po vseh prostorih je napeljana acetilenska razsvetljava. Na drugi strani ceste je lep hlev in poleg ledenica, napolnjena z ledom. Pri hotelu je tudi avtomobilna postaja, ter se lahko z malimi stroški priredi garaža. Hotel je zelo pripraven za letovišča rje. Najemnik hotela upravlja k hotelu spadajočo mostno tehtnico za javno tehtanje in uživa nje dohodke. Reflektanti naj blagovolijo staviti svoja vprašanja in ponudbe na: Josip Lenari« - Verd poŠta Vrhnika (Kranjsko). Vesti iz Gori&e. Umrl je v Sv. Luciji ob Soči c. kr. profesor v pokoju, gosp. Valentin Pregelj, znan dobrotnik naših narodnih društev. Blag mu spomin! Razni magistrata! odseki so se sestavili sledeče: Odsek za u ž i t n i n o: Ciuf-farin. Cristofoletti, Gorian, Louvier, Or-zan in Pallich; odsek za dobrodelnost: Bonomi, Ciuffarin, Devetak, Kur-schen, Louvier, Milost, Orzan, Thomann in Ušaj; odsek za gospodarstvo: Cristofoletti, Devetak, Dittrich, Favetti, Ribi, Thedrez; finančni odsek: Ce-sciutti, Ciuffarin, Diblas, Dittrich, Gorian, Milost, Orzan, Pinausig, Thedrez, Thomann, Venier in Ušaj; odsek za iluminacije : Dittrich, Favetti, Gorian, Louvier, Pavia, Pinausig, Ribi; pravni Kdor poskuša, ta zna. Radi tega naj si nihče ne beli glave vsled kakega motenja, temveč naj rabi v takem slučaju Saxlehner-jevo naravno kislo vodo „HUNYADI JA-NOSw. Kozarec te kisle vode — pri otrocih že pol kozarca — odpravi tudi najtršo zapeko, ki ima za posledico različne bolezni modernega čisa med temi posebno nevarno vnetje slepega črevesa. Kisla voda „HTNYADI JANOS" v originalnih steklenicah in prodajalnicah kislih vod, vendar pa treba pri nakupu strogo paziti na različne druge izdelke, ki nimajo nič skupnega s to kislo vodo. Poslano*) Avstrijska anonimna paroplovna družba „DALMATIA". Naznanja se, da je določil občni zbor delničarjev izplačati dividendo za leto 1913 v znesku kron 12"— za delnico in sicer od 14. maja naprej proti oddaji coupona št. 5, pri »Jadranski banki« v Trstu, »Prvi ljudski dalmatinski banki« v Splitu in »Ljudski Banki« v Zadru. Couponi morajo biti označeni v številnem redu na formularju, ki mora nositi dan in podpis. Formularji se dobijo pri društveni blagajni in pri gorinavedenih bankah. Z a d e r, 30. aprila 1914. __ODBOR. S Osebe ki Imajo v krogih tržaških Slovencev zveze = spreime prvovrstna tuzemska varovalna družba na Življenje takoj proti stalnim doMom. V stroki izurjeni imajo prednost. — Ponudbe je poslati v Ljubljano poitni predal 23. ® © ZDRAVNIK Hed. Dr. Korol Perničič ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Civilni oblastveno autorizovonl zeirijemerec (Meter) Rihard pl. Struppl bode uradoval dne 12. majnika 1914 od 9. ure zjutraj do 4. ure popoldne v gostilni gospe M. Mislej v Sežani itev. 163. UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE * ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. ČERMAK U. TUSCHER zobozdrav- mm mm konc. zobni nik 1k ji tehnik ULICA CASERMA, 13 II. nad. Spominjajte se CM druibel Zmaga na vsej črti! najbolje kolo monarhije dobiva vedno nove odjemalce. a s N _ So a o. 3 O -o a o =, w E r T N 3 a. ti o 3 rnpo" i/MfB .. r\r» dobro : ceno *Mta- ROLO Avstrijsko tovorno orožja STE9R. Zastopniki: Trst: Rudolf R5tl, ul Acquedotto 21 Gorica: F. Batjel, Via Duomo 2, Sv. Lucija: [. Suligoj. Pula: Fran Duda. Via G C.trducci ::: ftAROONA POSOJiLNiCA IN HRANILNICA v TnSiu reglstrovana zadruga z omejenim Jamstvom. ^na ■ ■ NOVA ULICA $T. 13, n NADSTROPJE ■ D OM ▼loge na knjižice po V-SI Daje posojila na nenj ce in vrednoto na mesodna ali tedenska odplačila. Eskomotuje irguvsko menjice Prodaja srečke na meseč no obroke Botri !«s> O PRILIKI BIRME ]e dospelo znan! arami G. PINO - TRST Via Vincenzo Milni 13 in vla Nuova 34 1900 razIKnlh ur in It kg zlatih vorillc In ovraftitih vari* Sic. - V zalogi dobilo zravan ftaga boga« Izbor uhanov, privoskov Itd. po konkuraothih cenah. *) Za Članke pod tem aaalovon odgovarja uredništvo le toliko, kolikor zahteva zakon. Stran IV. »EDINOST« it 96. V Trstu, dne 9. maja 1914. odsek: Cesciutti, Diblas. Pinausig, The-drez, Thomann, Venier in Ušaj; god-beni odsek: Cristofoletti, Devetak, Diblas. Pavia. Pinausig in Ušaj; n a v a -j e v a 1 n i odsek: Dittrich, Favetti, Go-rian, Louvier, Pinausig, Straberger, Ušaj; odsek za okrepčevališča: Bonomi, Devetak, Diblas, Dittrich, Kurschen, Straberger, Venier; zdravstveni odsek: Bader, Cristofoletti, Pavia, Tho-mann. Ribi; šolski odsek: Bonomi, Ce-sciutti, Dittrich, Kurschen, Pinausig, Straberger, Thedrez, Thomann, Venier; tehnični odsek: Bader, Cristofoletti, Devetak, Favetti, Pallich, Ribi, Venier. — Kakor se vidi, je torej odsekov precej, nekateri so sicer čisto nepotrebni, kar najjasnejše dokazuje odsek za iluminacije. Dosti odsekov pa tudi manjka. Kje je odsek za aprovizacijo mesta, kje je draginj->ki odsek, ki ga druga mesta že imajo, kje socijalni odsek, ki bi moral skrbeti za »'i«rnr tftdi "aiširnih in najrevnejših slo-,ev ki so pomoči gotovo najbolj potrebni."' Umestna bi tudi bila nekaka mestna kontrolna komisija za dolgove. — Kljub temu pa, da je toliko odsekov, smo prepričani, da vsi ti odseki ne bodo posebno Koristili in da bo šlo tudi še nadalje vse po starem kopitu. Mazzinianci si nadevajo ime demokratične socijalne stranke, upamo radi tega, da osnujejo takoj odsek za izpre-membo dosedanjega konfuznega in desetkrat zastarelega mestnega volilnega reda. Vendar ni njihov demokratizem tako -laboten, da si ne upajo niti najbolj pravične in najbolj demokratične spremembe predlagati. Ali pa je njih demokratizem le na jeziku. Gostobesedno so poročali laški listi o mestni seji, vse so napisali, tudi stvari, ki ji!t ni niKče slišal, le enega nočejo pa nočejo razjasniti, zakaj je dobil drugi podžupan le 17 glasov. Ali nazadnje poka sloga med Italijani, ali pa so laški mestni svetovalci tako slabo disciplinirani, da ne morejo prestati niti najmanjše osebne k zc. Naj obračajo dejstvo, kakor hočejo, veselo je le za nas Slovence. Novo slovensko podjetje. Brata C e j sia otvorila v Židovski ulici št. 5 svoje slikarsko podjetje. Brata Cej sta izurjena črko in soboslikarja in jih zato našemu občinstvu najtopleje priporočamo. Koliko se poje in spije v Gorici. Marca meseca je bilo zaklanih v mestni klavnici 141 volov, 4 konji, 143 telet, 12 koštru-nov, 123 ovc in 9 prešičev; prodalo pa se je 12.293 kilogramov prekajenega mesa. V tem času se je spilo 800 hektolitrov piva. uestl iz Istre. Strahote iz piranskega vilajeta. Pred par Jnevi smo sporočili, kako so pri Sv. Luciji na Piranščini aretirali več slovenjih mladeničev, ker niso hoteli ustaviti veselice, ki se je vršila povsem mirno in v' najlepšem redu. Iz »Jadranske korespondence« doznajemo o tem dogodku: Prihrumela je piranska policija s »komisar-em na čelu, pobrala inkasirani denar, z golimi sabljami mahala po mladeničih kakor po kakih tolovajih, končno odvedla v zapor predsednika godbe, g. Cergola. ko je hotel sneti zastavo, ter izgnala mirne goste iz gostilne. Ko so policaji na tak brutalen način razganjali ljudstvo, je nastaia velika zmešnjava in otroci so glasno jokati. Cergola so gnali uklenjenega po glavnih cestah proti Piranu. Nabrana piranska druhal pa je zahtevala, naj jej izroče Cergola, da bi ga linčali. Italijani so pljuvali na našega inoža in ga zasramovali. Med potoma je policija izstrelila kakih 60 strelov v zrak. Gospodarja Nikolaja Pavlica ie policija prijela, ko je bil na potu proti domu, in ga pretepala. Hoteli so ga ukle-niti. ali jim je ušel. Prišli so pa ponj naslednjega jutra in ga odvedli uklenjenega v Piran kakor kakega razbojnika. Policaji so hoteli aretirati celo tudi njegovo ženo, ki je v blagoslovljenem stanju. Aretirali so tudi mladeniča I. Lavrenčiča, ker so našli pri njem samokres, in ga odvedli v zapore v Piran. Ko so se Kastelčani vračali z veselice domov, jih je na postaji obkolila italijanska druhal, metala vanje kamenje in pobila tudi na vlaku več šip. In vse grozote so gledali piranski policaji z njihoviu »komisarjem« vred. Postajenačelnik je po zval komisarja, naj si zabeleži navzoče, a ta je odvrnil ironično: »Cossa la vuol, che faccio?!« Ker se je bila po Piranu raznesla vest, da pride na veselico tudi dr. Laginja. je čakala v nedeljo zjutraj na pomolu vsa drhal in da je res prišel dr. Laginja, zgodilo bi se bilo gotovo kaj strašnega. Nekaj res strašnega se je zgodilo v ponedeljek, ker podivjala je tudi šolska mladina. Na-hujskani otroci italijanske šole pri Sv. Luciji so napadli šestletnega šolarčka Vale-rijana Savle in niu s kamenom izbili oko, njegovega brata pa je italijanska mularija ranila v glavo od zadej. Valerijana so morali odpeljati v tržaško bolnišnico v svrho hitrega izvedenja operacije. — Take strahovite stvari se dogajajo v piranskem vilajetu! Kje je železna roka, ki napravi konec tem kanibalstvom. Kako dolgo bodo še državne oblasti trpele taka barbarstva v imenu — kulture?! Iz Buzeta. Včeraj se je vršil tu pogreb splošno priljubljene trgovke in gostilničar-ke gospe Franice Gregorčeve. Udeležba občinstva je bila naravnost ogromna vkljub slabemu vremenu in udeležili so se pogreba, kar naj prav posebej poudarjamo, v velikem številu tudi Italijani, dasiravno smo v volilnem času in je 1 ojna strast že precej prevzela naše nasprotnike. Prav to pa tudi kaže, da je pokojnica vkljub svojemu odločnemu narodnemu prepričanju uživala splošno spošto- vanje tudi pri Italijanih. Umrla je bivala I Jecljajoče truplo. Sledeče skrajno kuri-v Buzetu 26 let in je bila njena trgovina! ozno naznanilo je priobčil te dni neki ru-prva narodna trgovina v Buzetu ter je koti munski list v svojem uradnem delu: »Dne taka mnogo pripomogla k probudi našega I 12. aprila se je vtopil neki moški. Voda je naroda. Vrli narodni ženi najčastnejši spo-: truplo odplavila. Radi tega je razposlal žu-min, rodbini pokojnice pa naše sožalje! j pan raznim oblastim opis ponesrečenca. Čebelarjem. C. kr. okrajni sodnik v Pod- ! Nesrečnež je približno 175 cm velik, ima gradu, g. Žigon, se mi je ponudil, da b! i temno obleko in zeleno kravato. Dalje ie « ■ v « _ I ____•• a___________" f f qi tfun fniTArolaiVA nAln/v kvn MALI OGLASI:: predaval o čebeloreji ter me je zaprosil, naj skličem sestanek čebelarjev kako nedeljo v maju. Ker je čebelarstvo važna panoga v kmetijstvu in se pri nas goli še po starem kopitu, je le pozdraviti ponudbo g. predavatelja z iskreno hvaležnostjo. Poživljam vas torej na sestanek, ki bo v temno-zagorelega obraza, ima polno brado in — jeclja«. BaAAIma ■ m Jlžžii mm mm. Radi ikSn □□ □□ se računajo po 4 s to t. besedo. Mastno ti-kane besede se raču-naj o enkrat več. — Najmanjš « : rristojbina znaša stotiniL : C □ □□ flfllfllii se fantek 4 mesece star, zdrav, dobrvsrćr" OOOfl dru« 22. vr. 12. i.i za svojega. Via Torre bianca št. 44 4 Josip Konis nemški zot>ot*hnik Trst, ulica San Nicolo štev. 18./II. Sprejema od 10 do 1 In od 3 do 8 pop. Klen sobico s hrano t okolici. „Stabila plavna pošta. Trat. 448 mesnice deljo dne 17. t m. ob 9. uri predpoldne ir. • ^raj je sedel pred seniki deželnega na katerem se bo vršilo omenjeno preda- * sodišča 301etni voznik Evgen Gremin, vanje. Prosim vas tudi, da obvestite o tem f01?1?, v Jrfu> P"stojen pa v Ronke, ki svoje znance, ki morda, ne bodo čitali * .bl/ zločJna Javne«a nasi«a v tega poziva, da bo udeležba čim večja. sn"slu 5 ol kaz. zak. — Anton Ivančič, Javorje. i vP"e Januarja t. !. je hotel namreč obtoženec z vozom s parom konj v prosto i luko skozi vrata št. 2, ki so pa rezervirana le za tramvaj. Vodja finančne stra-„ , že* Ivan Rieger, mu je pa hotel to zabra- Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru se njti ter mu je vpil nasproti, naj ustavi, otvori v nedeljo, dne 10. t. m. Spričo no- Ker se pa Gremin n» zmenil za to, je Rie-vega voznega reda je to najlepša izletna ger skočil pred njegove konje in ju, pri- Vesti iz Kranjske, točka. »Slov. plan. društvo« je poskrbelo za najugodnejo postrežbo Uestl Iz Štajerske. Narodna društva v Mariboru ponovijo, kakor smo že poročali, zgodovinsko slav-nost ustoličenja zadnjega vojvode dne 10. majnika 1914 popoldne ob pol 4. uri v dvorani »Narodnega doma«. Razun godbe in petja, kakor zadnjič, je tokrat na sporedu še deklamacija Aškerčevega »Knežjega kamna«. Vprizori se seveda zopet knez Volkun s petjem in plesom s spremljeva-njem godbe. Tudi »Tugomer« se igra. In konečno bo očarala zopet živa slika vse občinstvo. Čitajte kritike, ki so bile v vseli listih o zadnji slavnosti, in gotovo pridete tokrat, da vam ne bo žal. Predprodaja vstopnic po znižanih cenah pri g. Weixlnu, Glavni trg. Uestl iz Korofke. Na Koroško!! Zanimanje za Koroško, to zibel Slovenstva, ki ravno praznuje jubilej nekdanje slave, je oživilo tudi zanimanje za njihove prelepe kraje. Pa le malo ie onih, ki so prešli od besed k dejanjem in si ogledali severno mejo na lastne oči. Vemo, da so temu krive neprijazne nam razmere. Narava nas loči po visokih Karavankah, uprava nas deli po deželnih mejah in neguje seperatizem kar najskrbneje, tam, kjer nam škoduje. Priroda nam je prisodila gorate hladne kraje, v katerih se utrja sicer vztrajnost, ki pa ne daje vzkliti prekipevajočemu navdušenju, ki ga imate, južni bratje, v tolikem izobilju. Vroče podnebje marsikateremu izmed vas obuja željo, da bi si poiskal zavetja v hladnejših krajih. Prepričani smo, da bi marsikdo prišel med nas, ko bi se vedel kam obrniti. Naši kraji so kakor ustvarjeni za letna bivališča in se jih Italijani tudi prav pridno poslužujejo. Da omogoči medsebojno zbli-?anje in obenem odpomore nujni potrebi, ie sklenila »Koroška podružnica Slovenskega planinskega društva« iti na roko rojakom, ki bi želeli čez poletje na Koroško, in pa koroškim Slovencem, ki bi radi oddali cela stanovanja ali pa posamezne sobe. Koliko lepili stanovanj v najkrasnej-ših krajih ostaja brez gostov, dočim se naši letovičarji dostikrat za drag denar stikajo ori neprijaznih ljudeh. Vabimo Vas torej, Jragi rojaki, medse v naše kraje. Vaš južni temperament naj ogreje srca bratov-trpi-nov na severu za skupno stvar, naj v njih vzbudi vigred boliše bodočnosti! Podpisani odbor je pripravljen vsakomur po možnosti ustreči z informacijami in je posredovanje seveda popolnoma brezplačno. Odbor Slov. plan. društva Koroške podružnice Celovec, Hotel Trabesinger. r zn uestl. Predrzen rok . >aku. Ko se je včeraj velejjosestnica Jo^ipina Leknar iz Novega Sandeca peljala v Krakov, je stopil v vlak •a zunaj jako eleganten mlad par. Novo-1 šleca -»-ta pričela takoj ra govor z gosp<-n ji kmalu ponudila onhone, katerih se ie gospa Leknar tudi poslužil 1. Po zavžitjU -ladkorja je gospa nenadoma trdno zaspala. Ko je pievoznik mtd potjo zapazil speč gospo, jo je hotel ^buditi, a >e mu ni posrečilo. Mladi parček je dal gospej neko uspavalno sredstvo in ji nato ukradel 150«» K in vse dragocenosti. O zločincih ni nobenega sledu. Samoumor praškega trgovskega akademika v šoli. Včeraj se je na praški trgovski akademiji vpričo svojih kolegov ustrelil 161etni dijak trgovske akademije, Hajek. Njegovi kolegi dolže profesorja Sieben-scheina, da je on zakrivil samoumor mladeniča. Siebenschein je namreč znan kot jako strog in bi moral Hajek radi njega dobiti slab red v nravnosti. Dijaki so se zbrali popoldne pred šolo in pričakovali Siebenscheina. Ko so ga zagledali, so ga sprejeli z najhujšimi psovkami, ga obkolili in mu očitali vse mogoče stvari. Poseči je morala vmes policija. Po končanem popoldanskem pouku so zavzele demonstracije še večji obseg, tako da je morala policija vnovič nastopiti. Kmalu nato so se zbrali lijaki pred profesorjevim stanovanjem, kjer so mu priredili mačjo godbo. Na ulici se je zbralo tudi veliko število občinstva, 1 i se je pridružilo dijakom in jim ploskalo. Končno ie ooliciia iznraznila ulico. _ jemši enega za uzde, ustavil. Nato je pa Gremin — glasom obtožnice — dvignil bič in rekel: »Pustite, pustite, če ne vam dam po glavi z bičevnikom!« Odtod zločin javnega nasilja v smislu § 81 kaz. zak. Ker je pa Gremin ob isti priliki gonil konje še dalje, in sicer v stran, tako, da je bil Rieger v nevarnosti, da ga Greminov voz pritisne proti nekemu drugemu vozu, ki se je nahajal tam, je obtožen tudi prestopka v smislu § 431 kaz. zak. (početje proti telesni varnosti). Obtoženec je včeraj na razpravi tajil, da bi bil zakrivil rečeni zločin. Vodja finančne straže Rieger je pograbil enega njegovih konj za uzde, vsled česar sta se konja ustavila, a obtoženec, ki je stal na vozu pokoncu, je pri tem izgubil ravnotežje in bi bil skoraj padel. Da ne pade, je skuša! zopet ujeti ravnotežje in pri tem je dvignil bič: a ne zato, da bi z istim grozil Riegerju, temveč, da ujame ravnotežje. Ni res, da je rekel Riegerju, naj spusti konja, če ne ga udari z bičevnikom. Rekel je sicer: »Pustite, pustite konja,« to pa le zato, ker oni konj, ki ga je bil prijel Rieger, je bil--kobila, in sicer še mlada in še jako divja, vsled česar se je bal, da se zgodi kaj hujšega. Tudi ni res, da je konja gonil dalje in da je vsled tega prišel Rieger v nevarnost: to je zakrivil Rieger sam, ker je vlekel kobilo za uzde v stran in je vsled tega tudi kobila šla v tisto stran. Josip Rieger, zaslišan kakor priča, je potrdil obtožbo na vsej črti. Moral je potegniti bajonet iz nožnic, in šele potem je Gremin ustavil. Povedal je, da ni res, da je Gremin vihtel z bičem zato, da ujame ravnotežje, ker je celo obrnil bič in grozil njemu z debelejšim koncem. Zato, da ujame ravnotežje, bi mu ne bilo treba in bi niti ne bil imel časa obrniti biča. Istotako je izpovedal finančni stražnik Fran Urbančič, ki je prisostvoval vsemu prizoru. Nato so bili prečitani razni spisi. Dočim izhaja iz poročila goriškega državnega pravdništva, da je bil Gremin 5krat predkaznovan, trdi poročilo policije, da je bil kaznovan že lOkrat, in med temi enkrat celo radi prestopka v smislu s 523 (v pijanosti izvršen zločin). Branitelj je tu predlagal, naj se razprava odgodi v svrho, da se natančno dožene, da li je bil obtoženec kaznovan 5 ali lOkrat, in da se zasliši šest prič, katere je predlagal in ki bodo mogle povedati, da ni res, da je obtoženec obrnil bič in ž njim grozil Riegerju. Sodišče je res sprejelo ta predlog in odgodilo razpravo. Trgovina in gospodarstvo. BOkZVO POfOČILO. dne 8. majnika 1914. Efektna borza. Dua a j, 1.25 pop Avstrijska renta papir 82.10 a* strij~k» srebrna lenta a2.2< v. avstrijska kronska rent 82.45. ogrska kronska renta 9 90, kre litke 6 8 25, Angl banka 332 , Union I.anderbank 495.— Bankverein 513.— drž. žel. 690 , Lombardi 98.25. *l"inke 8i2turške srečke 22" 25, Napoleoni 14 marke papir 117.01 Loodoi kratko 24.07. Pariz /2. Mtrno Dunaj, ij.^ pop. Avstr. rent papir 318 , kre-uitke «"8.50, Uovd 585 -. drž žel l»9«.—, l^o -birdi 97 75. alpinke 8 2.75, turšk * srećke 22 cheques Pariz 95.72 Brez zanikanja. Trst, urad.) Francija 95.»0 - 95.9", Nemčija 117.3 -117.8 .It. 9 .2 -95.5". London 24 0 -24. , 20 frankov 19.10-1918. 20 ma^k 23.4-» - 23.54, so vereign 23.98-24.0«. nemški papir 117 0-117.8, italijanski papir 95.2«»- 95.50, avstr. zlata renta 101.80 102.20, avstrijska kronika renta 8 .3 - 82. . 0, ogr-ka zlata renta «7.55 - 97 (m, ograka kronska »enta.so.8 31.20, turške srećke 219 - 222 — diskont za menice do 3 mest cev 3\ - 4%mi„ nad 3 mesece 4 /4 - 4*// 0. Blagovna borza. Budim peš t a, 8. maja. Pšenica za april —.—. maj l3.fiO. oktober 12.27; rt za april —.—, oktober 12.27 ; ove« za april--, oktober 8 90; koruza za maj 7 33. juli 7 47 avgust 7.57 Ponudbe pšenice srednje, povpraševanje ravno tako. Tendenca trdna. Prodaje 25 000 q. 5 K) v. višje. Trst, 8. maj. Kava. Santos good average za m-j 5*.--S ».50, za juli —.---5h.50 september 56.25- 57 25, december 5775-58.25, marec 58.- - 58.75. Tendenca mirna. Good Rio sa nug—.-- —•—. juli —.---.—, september —.---.—, december —.--53.25, marec —.---.—. Sladkor. Centrifug, takoj 27.—-28'/. n j avgust 27V, - 28' uovem.-marec -28. /4-29 melis takoj 28'/. -2»'L, maj-avgust 29"/. nov.-mar. 29*/ -297,. cobcmm takoj 2».'/.- 29.»/,. kocke 30--81—, kristal takoj 28.'i. 27V. - maj. - avjmst . okt.-der 26» - Mirno se v najem soba in kuhinja pri mali družini mesečno K 12. — Kolonja 261 bli/u 445 Gostilno v sredini mesta dobro vpeljana K lO.fOo (potrebna takojšnja vsota 7500) se produ radi druge trgovinske prilike. Ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod .Prilika*. 446 Pređo PekarnaJ se hiša v bližini mesta z gostilniško.kon-cesijo, zglasiti se je v ulici C. Ghega 7, 447 CnhAflllrniirlri in lakirarski pomočnik se išče JUlJUMlIllir Jlll za tr j no delo s plačo po novem p ačilnem redu. Ponudbe je poslati v Zagreb H. L, I Duga ulica 3. V po.ied-nth ponudbah naj bo označeno natančnobivalšče 449 lifPmn za^topniie za pridobivanje za^arovan-■»tGUlU cev, ki bi se pečali samo s tem delom, ali a bi ga izvrševali le postransko. — Delavne osebe vsakega st*nu s-i lahko pndobjo prav lepe zaslužke. Poboje izvedo v naši pisarni ulici Geppa 15, ll nad .Prva češka na življenje". 403 Odda se takoj soba i sobica s hrano. Ulica Boschetto 40 pritličje, - r ta 2. 398 fllltaVttfthil 3 2 sedežema, skoraj nov se proda. MVIUIIIUJJII Ulica Fabio Severo 48, T n. 442 Jugoslovani! J^f tU'"^^« apo.°° 10. - CJoricH, Oosposka ulica 7. 4444 Ste se že poslužili v čevljarnici ANTONA JAVERHIKA v ulici Farneto št. 33 ? Sprejema usntatna popravila. KRRL GOmiSEL stara trgovina jesfvin Rojan, ulica Monforsino sf. IS rodaja po najnižjih c^iah vsakovrstne jest vi ne, kolmijalije in druge pridelke, 'm vedno najboljše prekajeno m*-o mi Uhifčidar Trst, V. G. Vasari 19, Trst Zalosa iroMli In Morili tiog zn vsakovrstne pods. Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker-lev in razprodala na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via delle Acque št- 6 (Nasproti Caffč Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bortleaux, Burgunder, renskih vin. Mesella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in iranko. Razprodaja od pol litra naprej. ——s i l Ai a—iBas—a ■hanc SM^mm F^r« ČJ priporoča cenjenemu občinstvu svojo GOSTILNO „ZUR STADT GRAZ" U Trstu Piazza Rosario štev. f. Vino in pivo prve vrste Douuuča kuhinja. Postrežba točna. One zmerne. Nova izgotovljenlft oblek za gospode, dečke in otroke rsr, ulica C^rducci 39 (no^a hiša) Blago fino in navadno. Izbera sukna za obleke. Hlače in jopiči za delavce. Velika izbera paletots, ranglana itd. itd. LOVRE RULIĆ, TRST priporoča cenj. občinstvu svojo Trgovina jestvin in delikates MARCEL LAZAR Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg na-_prej: Kave, olja in dr. Brlvao in frti«r za dam« And. Rojic, Trst VI« Aoqued«tt» 20. Priporoča h g »vodom u dobto hifij*ui6bj ji; •trsžbo. Dimu M priporom » ■od—o Mnaji, (Itio prnja, barvanj« Ltd. ▼■atoma«*« I—aii Ms m trvTinjtjo dobru la (»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli' Istria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. K ■ TOMAŽ ZADNIK - TRST --TELEFON štv. 16-08. == trg Sv. Ivana štev. 6. — Prodaja meso iz lastne klavnice na debelo in drobno. — Na drobno goveje: sprednji deli po K 1-44 in 1.60. Zadnji deli po K 1.70 in 1.92. Na debelo po dogovoru. — Alesnica je vedno dobro preskrbljena s teletino prve vrste, kakor tudi perotnino. — Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča Tomaž Zadnik. Mizarska delavnica Lovrenc luančič Trst, ul. Alles. Manzoni 3 izdeluje vsakovrstna f ohiStveoa in stav-biuska dela. Ima pripravljene moderne spalne sobe in kuhinjsko pu» ištvo vseh slogov. — Cene zmerne. Solidno delo. KESTnVKnCIJfl „C0L0MB0" TRSf ulica Cen anlle m 11 Ml Trsa PomeroKO). Novi prostori Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem komfor-tom. Električna razsvetljava Izborna dunajska in italijanska kuhi h nja. Sp' cijalit ta : Svež- rib^- dvakrat na dan. Vina iz najbolj šb fu lanskh kleti. Kj š ci teran, b^|0 briško, lutenberžan istrsko. Obolio in Chianti PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Edino shajališče tujcev — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba. CnO-RDO amOMBO, lastnik- Novo pogrebno podjetje Trst voam cro.aom* cUKŠO 47 (TELEFON St. 14-02.) Prirfjs pogrebe riaJrM«H$aejšfh rm*r>*dor9 od najeaoih prostorih zaloge povelja al Tesa H. 31. tel. 1402. OSNE ZMERNE. CENE ZMERNE. « prodajo pogra^ofli predmetov: J. URZEK, O p 01 no At. |701 1. V1TUZ v MabPOtln' (trg pH eeikri); A. JAMŠEE »rl Orehu (NoBhar»). rDfiitliri V DFKI9 Dro*e iz odlikovane slovenske trgovine drot so aosesie umw v^mn najooijsl sloves. Narodnjak ikmuvwii rmn nmtBjte pri domfl tonOd, U Vam postreže po konkurenčnih cenah. J, J. SOBAH-, Trst t^.^ £