Leto XXI., žt. ISO r. Upravnutvo. ljudi jana, Knafljeva 6 — Telefon ftter. »122, 3123, 3124, 112». (126. fnseratni oddelek: LJubljana, Selen-Ourgova uL — TeL 3492 In 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg •L t. — relefon 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon tt. 190. Računi p n poftt. ftek »vodih: Ljub-Itana «t IT 749 Ljubljana, sobota 29< 1940 Cena 2 Din Novo rusko zavarovanje Po prvih nejasnih in deloma nasprotujočih si vesteh o ruskem ultimatu Rumunije glede odstopa Besarabije in dela Bukovine ter nekaterih oporišč so nam včerajšnja poročila iz Moskve in Bukarešte v glavnem pojasnila obseg in obliko ruskih zahtev. Včeraj opoldne je bilo v Moskvi objavljeno uradno obvestilo o mirni rešitvi sovjetsko-rumunskega konflikta. Poročilo v zelo zgoščeni obliki razlaga potek dogodkov v zvezi z zahtevami, ki jih je Rusija postavila Rumuniji zaradi njih »orga-nične povezanosti z besarabskim vprašanjem«, kakor to ugotavlja moskovsko sporočilo. Že včeraj smo slišali, da ni ruska zahteva po vrnitvi Besarabije nikogar presenetila, saj je bilo to vprašanje skoro stalno na dnevnem redu že vse od spomladi leta 1918, ko je Rumunija izkoristila notranje težave v Rusiji po sovjetskem prevratu in zasedla Besa-rabijo. Moskva ni nikdar priznala te zasedbe. Ko se je Rusija lansko jesen, po sklenitvi sporazuma z Nemčijo, odločila za zavarovanje svojega položaja v vzhodni in severni Evropi, je bilo pričakovati, da bo to politiko nadaljevala tudi v smeri na Črno morje, čim bo dokončno utrdila svojo pozicijo ob Baltiku. To se je zgodilo šele letos, ko je zaključila svojo vojno s Finsko in še bolj utrdila svoje pozicije v vseh treh baltiških državah. Po tem zavarovanju na severu je bilo torej pričakovati, da se bo težišče ruske zavarovalne politike v Evropi preneslo na jug, proti Črnemu morju. Navzlic pričakovanju takšnega razvoja pa je vendar nagla sprož.'tev besarabskega vprašanja nekoliko presenetila. Zdelo se je namreč, da bo to vprašanje za Rusijo dozorelo samo po sebi in da se za njegovo rešitev Moskvi ne bo treba posebno truditi. Ob sprožitvi kateregakoli drugega vprašanja revizije rumunskih mej, bi namreč tudi Rusiji ne bilo težko izkoristiti položaja. V Moskvi pa so gotovo imeli tehtne razloge, ako na takšne pobude od drugod niso čakali. Deloma nam to naglico postopanja razlaga tudi včerajšnje moskovsko uradno sporočilo, ki pravi med drugim, da zahtevajo rešitev nerešenega vprašanja »mednarodni odnošaji«, to se pravi trenutni mednarodni položaj, s čimer je tudi uradno poudarjen varnostni interes ruskega postopka. V kolikor je razen tega sedaj besa-rabsko vprašanje urejeno z Rumunijo po sporazumu, so koristi postopka na lastno pobudo na dlani, kajti po tej poti so sedaj Rusiji odprta vrata tudi za tesnejše sodelovanje z Rumunijo, ki se ruskemu vplivu odslej ne bo mogla več izogniti. To pa seveda rusko zavarovanje na tem področju neprimerno bolj ojačuje kakor akcija, ki bi pomenila samo izrabo položaja, ustvarjenega na pobudo drugih. Bržčas je treba predvsem tej okolnosti pripisati pozornost. ki jo je sprožilo v Evropi to rusko zavarovanje na evropskem jugovzhodu, tik ob robu Balkana. Ruska zavarovalna politika, ki je po svojih zunanjih manifestacijah slej ko prej izrazito defenzivna, je za nekaj novih obrisov jasnejša. V skrbi za svojo popolno varnost pred kakršnimkoli presenečenjem Rusija očividno ne želi ostati samo na pol pota, kakor se je to zdelo, dokler se je omejevala samo na zavarovanje v Baltiku. Možnost iniciativnega posega Moskve na evropski jugovzhod se je spričo prepletenosti raznih interesov na tem področju zdela manj verjetna. Vendar ni ostalo ne-opaženo, da je Rusija iskala v zadnjem času zlasti gospodarske stike s tem področjem, čigar zunanja trgovina se je zaradi razširjenja evropske vojne na Sredozemlje znatno omejila. Tudi diplomatska aktivnost Moskve na evropskem jugovzhodu je postajala od dne do dne večja. Po poglobitvi odnošajev z Bolgarijo je sledila najprej uvedba gospodarskih, nato pa še rednih diplomatskih odnošajev med našo državo in sovjetsko Rusijo, a tik pred uradno postavitvijo besarabskega vprašanja je Moskva imenovala tudi novega poslanika v Bukarešti, kjer že dve leti sovjetsko poslaništvo ni bilo zasedeno. Zdi se, da je Rusija hotela obnoviti svoje redne diplomatske odnošaje z Rumunijo prav v znamenju rešitve besarabskega vprašanja, ki je bilo doslej glavno iabolko sporov med obema sosednima državama. Koliko je k hitrejšemu postopanju Moskve pripomogla tudi nepričakovana uvedba poostrenega totalitarnega sistema v Rumuniji, se za sedaj ne da še točno reči. V ostalem pa je treba po dosedanjih informacijah izključiti vse domneve, po katerih naj bi bila najnovejša ruska akcija ofenzivno naperjena proti komurkoli. Značilna je na primer že sama okolnost da so prišle prve vesti o ruskem ultimatu Rumuniji iz Rima in Berlina, iz česar lahko sklepamo, da Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126: Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. t, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Rusi v Bukovini in Besarabiii Ruske iete so vcerai poooldne, potem ko ie rumunska vlada brezpogoino sprejela vse zahteve Moskve, vkorakale v Černovice in Kišiniev, ostalo odstopljeno ozemlie pa bodo zasedle v treh dneh Bukarešta, 28. jun. s. (Reuter) Sovjetska vojska je pričela danes opoldne korakati preko rumunske meje. Sovjetski oddelki prihajajo v Besarabijo in severno Bukovino z godbami na čelu in z razvitimi zastavami. Na nekaj mestih pa je prišlo tudi do manjših prask z rumunskimi obmejnimi oddelki, ki še niso bili poučeni, da je rumunska vlada pristala na sovjetske zahteve in se odpovedala oboroženemu odporu. Tudi tri rumunska letala so bila doslej tekom popoldneva sestreljena. Že zgodaj popoldne so sovjetske motorizirane edinice dospele v Černovice in v Kišinjev, na letališču pri Akerma-nu pa je pristalo več eskadril sovjetskih letal. Iz Besarabije se pomika v Rumunijo veliko število beguncev. Sovjetsko vojaštvo ne dela beguncem pri odhodu nobenih težav. Bukarešta, 28. junija. AA. (Štefani) Sovjetske čete so začele zjutraj zgodaj prodirati v pokrajine, katere je Molotov označil v svoji noti. Motorizirani oddelki in pehota so začeli z zasedbo Besarabije in severne Bukovine. Po ukazu, ki so ga dobile sovjetske čete. morajo do danes zvečer zavzeti Černovice, glavno mesto Bukovine, in glavno mesto Besarabije Kišinjev. Prav tako morajo zasesti tudi izliv Dnjestra. Po prvih vesteh, ki so prispele v Bukarešto, ni bilo nikjer incidentov, ker so rumunske čete dobile ukaz, naj se umaknejo. Sovjetske letalske eskadrile spremljajo operacije sovjetskih čet, ki pomenijo, da hoče sovjetska vlada najprej zasesti ozemlja, o katerih govori nota in nato šele začeti razpravo o morebitnih vprašanjih manjšega pomena. Bukarešta, 28 junija. AA. (DNB) Telefonske zveze s Černovicami, Kišinje-vom in Akermanom so pretrgane. Letalski promet v notranjih rumunskih zvezah je ustavljen. Železniški promet z Besarabijo in severno Bukovino je rezerviran samo za prevoze in izpraznitev Besarabije in severne Bukovine Vse potrebne priprave so na rumunski strani uredili že pred mesci. Tudi septembra 1939 so bile izvedene vse priprave za izselitev, kar so pa pozneje opustili. Bukarešta, 28. jun. s. (Reuter) Kakor poročajo, so imeli sovjetski letalci, ki so pristali v Akermanu v Besarabiii. pri sebi že točne zemlievide z novimi sovjetskimi mejami v Rumuniji. Sovietsko vojaštvo v Besarabiji dovoljuje, da vla- I ki in avtomobili z begunci nemoteno nadaljujejo pot v Rumunijo. Bukarešta, 28. jun. br. (United Press). V dobro poučenih krogih se je izvedelo, da so sovjetske čete že danes ob 14. zavzele Černovice, Kišinjev in Bjelgorod (Akerman). V prihodnjih treh dneh bodo zavzele vso Besarabijo do reke Prut in njenega izliva do vasi Zurina, odkoder bo šla nova sovjetskorumunska meja v smeri proti jugozapadu preko Sereta do gornjega teka reke Sučave in po njej do izvira ter nato nazaj na sedanjo ru-sko-madžarsko mejo. Ruske čete bodo iz Galicije prodrle preko Černovic okrog 60 km daleč od sedanje meje proti jugu. Preosnova Tatarescove vlade Bukarešta, 28. junija. AA. (Rador) Ostavko so podali naslednji člani Tatarescove vlade: zunanji minister Gigurtu. minister brez portfelja Urdariano, državni podtaj-nik Portocala, minister za zunanjo trgovino Christu. minister za vero in umetnost Cobar.o in državni podtajnik Sibicano V preosnovano Tatarescovo vlado so stopile naslednje osebnosti: minister brez portfelja Vajda Voevod. kraljevi svetnik in predsednik skupščine, zunanji minister Arge-toidno. kr. svetnik in predsednik senata minister brez port^lja Inkulec. minister brez portfelja Nestor, minister za zunanjo trgovino Canciuco. minister za vere in umetnost Diuresco, minister za propa-c?r.oo Sidorovici V preosnovano Tatarescovo vlado sta -inres stonila tudi predstavnika mladih desničarskih nacionalistov. Vodja bivše Železne garde in naslednik Codreana. Boris Horia Sima. ie imenovan za državnem pedtsjnika v prosvetnem ministrstvu, vod-j? desničarske narodne študentske organizacije iz leta 1922 dr. Simon E<=ku pa je imenovan za državnega podtajnika v ministrstvu ra zdravstvo. Sklicanje parlamenta Bukarešta. 28. junija. AA. (DNB) S kr. ukazom je sklican rumunski parlament za soboto 29. t m., ker je za odstopitev pokrajin po ustavi potreben sklep parlamenta in ker nobenega dela države pravno-veljavno ne more odstopiti niti krona niti vlada. Smatrajo, da bo parlament sprejel potreben sklep, da se Besarabiia in severna Bukovina izročita Sovjetski Rusiji. Splošna mobilizacija Bukarešta, 28. jun. s. (Reuter) Rumunski rad;o je nocoj objavil, da je bila v Rumuniji proglašena mobilizacija. Madžarske natie Zbiranje madžarskih in rumunskih čet na meji Madžari upajo, da dobe sedaj Sedmograško Budimpešta, 28. junija, s. (Ass. Press). Po tukajšnjih informacijah so Rumuni ob madžarski meji zbrali včeraj in danes več stotisoč mož. očitno v pričakovanju, da bi mogla sedaj tudi Madžarska postaviti napram Rumuniji teritorialne zahteve. Budimpešta, 28 junija, p. Madžarska vlada je zasedala včeraj permanentno ves dan in razpravljala o položaju, ki je nastal v jugovzhodni Evropi spričo ruskega ultimata Rumuniji. Po informacijah iz naj-zaupnejših virov je vlada sklenila, da za enkrat še ne bo sprejela nikakega sklepa glede dokončnega staMšča. ki naj ga zavzame v tej stvari Madžarska vlada bo počakala, da se položaj nekoliko razčisti in da sc doženejo podrobnosti ruskih namer nasproti Rumuniji, obenem pa da se izve tudi za stališče, ki ga bo Ncmcija zavzela do te ruske akcije Po informacijah agencije Associated Press so se že v predzadnj: noči ma 'žar-ske čete pričele koncentrirati na mad/ar-sko-rumunski meji. V teku včerajšnjega dne im pretekle noči so bih kontingenti čet na teh mejah še znatno ojačeni V zvezi s tem so se pojavile govorice, da bo Madžarska zahteva'a sedaj odstop Transilvanije (Sedmograškc) V tukajšnjih diplomatskih krogih pa ne verujejo, da bi mogla Madžarska prav ta trenutek sprožiti kako vcja.:kc, akci.io. Čete se na mejah zbd orožje zelo veliko število reztrvi-*tov. Vojni minister jc naslovi; na prebivalstvo poziv da naj odstopi za Rdeči križ zdravili ke in san;tetne pripomočke ter avtomobile. Vojni min:stcr prnvi v svojem sta bili velesili osi Rim-Berlin o ruskih namerah točno poučeni. To izhaja tudi iz poročila, da je Molotov o ru^ki akciji obvestil nemško vlado preko nemškega veleposlanika v Moskvi že nekaj ur pred izročitvijo note rumun-skemu poslaniku v Moskvi. Razen tega se je tudi rumunska vlada pred svojim odgovorom Moskvi posvetovala z vladama v Berlinu in Rimu ter se je odločila za sporazum z Moskvo glede vseh stavljenih zahtev šele, ko je iz obeh navedenih prestolnic prejela nasvet, naj se nastali problem, če le mogoče, reši s sporazumom, da ne bi po nepotrebnem nastale kake komplikacije na evropskem jugovzhodu, kjer si niti Nemčija niti Italija ne želita nobenih zaostritev položaja. Oblika ruskega ultimata Rumuniji ni bila takšna, da bi ne bila dopuščala mirne ureditve spornih vprašanj, kakor se je to v razvoju konflikta tudi pokazalo. Vendar pa ne smemo prezreti, da ie Rusi ja zahtevala t a k o j š n i o izročitev Besarabije ;n severn°?a dola Bukovine. v čemer ni dopu?eala dvomov, medtem ko je le glede izpraz-nitvenega reka ustregla želji rumunske vlade. Tcda včeraj opojne so sovjetske čete že začele korakati v Besarabijo in Bukovino. Glede obsega ruskih zahtev so bile prve vesti nekoliko pretirane, kajti moskovski komunike ne omenja ono-rišč v Konstanci, Braili in Galacu, da" si seveda takšne zahteve v nadaljnjem razvoju niso izključene V veliki meri bo to odvisno tudi od samega notranjega razvoja v Rumuniji. ki je že takoj po ruskem ultimatu pokaral znatno spremembo, ko je bila izvršena precejšnja rekonstrukcija Tatarescove vlade. Verjetno je. da se notranieoolitični razvoj ne bo ustavil samo pri tej pre-osnovi. pozivu, da bo prebivalstvo razumelo potrebo te prošnje. Budimpešta, 28. jun. z. United Press poroča po informacijah iz dobro poučenih diplomatskih krogov, da je madžarska vlada že sporočila rumunski vladi svoje stališče in svoje zahteve glede Transilvanije. Rumunska vlada je bila sicer naprošena, naj odgovori v določenem roku, vendar pa v uradnih krogih demantirajo vesti, da bi bila Madžarska stavila svoje zahteve v obliki ultimata. Ruski predlog glede Podkarpatske Rusije? Budimpešta, 28. jun. s. (Ass. Press.) Nocoj so se razširile v diplomatskih krogih vesti, da je sovjetska vlada predlagala madžarski vladi, da prevzame protektorat na* ukrajinsko manjšino v Podkarpatski Rusiji. Poseben rumunski vrhovni vojni svet Bukarešta, 28. jun. s. (Reuter). Kralj Karol je imenoval poseben vrhovni vojni svet. Mislijo, da ima ta ukrep namen, da prepreči morebitne nadaljnje teritorialne zahteve napram Rumuniji s strani drugih držav. Ruimunska vojska odhaja večinoma na madžarsko mejo. Bukarešta, 28. junija, s (Ass Press). Ko je danes v zgodnjih jutrnjih urah zasedala rumunska vlada so se zbrale pred kraljevim dvorom množice demonstrantov, ki so prepevale besarabske narodne pesmi Policija je demonstrante končno razgnaLa io zaprla vse dostope do trga pred kraljevo palačo. Oblasti so odredile, da morajo ostati tri dni zaprti v Rumuniji vsi javni lokali. V tem času je prepovedana tudi vsaka godba. Civilni promet na železnicah je ustavljen, ker so železnice rezervirane samo za vojaštvo. Odmev v Bolgariji Mirno presojanje položaja v pričakovanju, da bodo izpolnjene bolgarske želje Sofija, 28 junija br (Stfefan«). V Sofiji je nenadni razvoj ciogodkov v južno-vzhodni Evropi izzval največ.,0 pozornost. Zanimivo pa je. da ga bolgarsk" politični krogi spričr najuovejšega razvoja političnega razpoloženja v Eolgariji opazujejo skozi prizm«- zmerom tesnejšega prijateljstva z Italijo in Nemčijo. Na vsak način je bolgarska politična javnost povsem mirna in ne kaže da b' ct pripravljala sedaj tudi kaka nejx>sredna bolgarska politična ali kakšna drugačna akcija. Zunanji minister Popov je imel dopoldne v zvezi z rusko akcijo daljše razgovore z italijanskim m nemškim poslanikom v Sofiji Žc za davi je bila napovedana seja vlade. ki sc pa ni sestala Opoldne sc je v dobro poučenih krogih zvedelo, da se bo vlada sestala nocoj ali pa celo *efle jutri dopoldne. da prouči vsa vprašanja, ki prihajajo za Bolgarijo v poštev glede na novo ureditev odnošajev in meja med sovjetsko Rusijo im Rumunijo Ministrski predsednik Filov je bil danes opoldne v avdienci pri kralju, ki mu je podal obširno poročijo o novem položaju v jugovzhodni Evropi Filov je imel nato daljši razgovor z zunanjim ministrom Po-povom. Sofija, 28. junija p Opoldanski »Dnes« pravi v svojem kom^mariu o dogodkih na severno-vzhodnih rumunskih mejah, da nekatere balkanske države niso hotele ob pravem času upoštevati utemeljene težnje Bolgarije, ki ji je bilo mnogo na tem, da se vsa vprašanja ki bi slej ko prej postala aktualna, uredijo v znamenju dobrega so- sedstva. Bolgarska vrata tudi še sedaj niso zaprta. Bolgarija je še prepričana, da se bodo tudi vsa vprašanja, ki spadajo neposredno v območje njenih interesov, uredila na miren način. »Utro« objavlja vesti iz Rima, da je Italija sklenila, da se bo na mirovn' konferenci zavzela za interese Bolgarije Sofija, 28. jun. br. (Štefani) Nocoj ob 17. (ob 18 po srednjeevropskem času) se je sestala bolgarska vlada pod vodstvom ministrskega predsednika Filova. Seja do 22. ure še ni bila zaključena. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, proučujejo na njej bolgarske interese v okviru novega položaja v jugovzhodni Evropi. Službeni komunike o seji vlade, bo objavljen šele pozno ponoči. Zunanji minister Popov je imel danes daljši razgovor tudi z madžarskim poslanikom v Sofiji. Vpoklici Sofija, 26 junija, s. (Ass. Press). V Bolgariji je bilo poklicanih pod orožje večje število rezervistov. Vojaštvo je bilo poslano na turško in rumunsko rn^jo. Nastopna avdienca Lavrentijeva odpovedana Bukarešta, 28. jun. br. (Štefani). Danes bi moral po dogovorjenem programu kralj Karol sprejeti v nastopni avdijenci novega sovjetskega poslanika Lavrentijeva. Ob 11. uri dopoldne pa je bila svečana avdienca nenadno odpovedana. Italija in Nemčija proti vsakim nadaljnjim teritorialnim spremembam na Balkanu in v Podunavju, dokler ni končana vojna Rim, 28. junija, p. SpriCo snočnje re-zerviranosti tukajšnjih službenih krogov glede na sovjetski ultimatum Rumuniji, do davi ni bilo mogoče niti v glavnem dognati, kakšno stališče zavzema Italija do ruske akcije. Danes pa so bili že opaženi nekateri znaki, ki omogočajo precej zanesljivo sklepanje o zadržanju Italije. V Rimu poučeni krogi naglašajo, da sta se Italija in Nemčija že sporazumeli, da je treba mir na Balkanu ohraniti za vsako ceno in r.e bosta dopustili, da bi se sedaj realizirale vse težnje revizionlstičnih elementov v Podunavju in na Balkanu, ker bi mogel tak pokret omajati ravnotežje v jugovzhodni Evropi. Italija ln Nemčija želita, da obdrži likvidacija besarabskega problema lokalni značaj ter da se ustavi ruska akcija na novih rumunskih mejah. Po informacijah poročevalca agencije AcscciaLed Press sta imeli zunanji ministrstvi v Berlinu in Rimu snoči dolg telefonski razgovor. Sklenjeno Je bilo sporazumno obvestiti madžarsko in bolgarsko vlado, da po italijanskem in nemškem mišljenju sedaj ni v interesu miru v ju- govzhodni Evropi, da se sprožijo težnje obeh držav. Nemčija in Italija pa zato obetata, da bosta na prihodnji mirovni konferenci uredili ta vprašanja tako, kakor bo to dopuščalo načelo o ravnovesju v tem predelu Evrope. V Rimu so mnenja, da bo do konca vojne na Balkanu in v Podunavju ostalo vse pri starem, ker se borba proti staremu sistemu razvija na drugih bojiščih. Današnji listi objavljajo obširna poročila o dogodkih v jugovznodni Evropi. »Giornale dTtalia opozarja na to, da so tudi madžarske zahteve glede Transilvanije aktualne in da je madžarska vlada glede na to že navezala stike tudi s Sofijo, da pa za enkrat niti v Budimpešti, niti v Sofiji še niso sprejeli nikakih definitivnih sklepov. Rim, 28. jun. s. (Ass. Press.) Na mero-dajnih italijanskih mestih izjavljajo v zvezi s sovjetsko akcijo v Rumuniji, da sta si Nemčija in Italija popolnoma edini glede skupne politike na Balkanu in da Italija ne namerava nasprotovati sovjetski akciji v Rumuniji. Stališče Turčije Ankara, 28. junija, s. (Reuter) Z ozirom na sovjetsko-rumunski spor je turška vlada o;redila mobilizacijo vseh letnikov rezervistov v Anatoliji. Na nekatere meje so bila poslana vojaška ojačenja. Ankara, 28. junija, br. (Štefani) Politični krogi v Ankari so bili očitno presenečeni spričo nenadne zaostritve rusko-ru-munskih odnošajev in nepričakovane likvidacije besarabskega problema. Nastalo je v prvem hipu vprašanje, v koliki meri bi mogla biti Turčija glede na tak razvoj položaja v južnovzhodni Evropi prizadeta tudi z ozirom na svoje obveznosti na osnovi pakta Balkanske zveze in zvezne pogodbe z Anglijo in Francijo, ki je veljala, kakor se je tolmačila o priliki sklenitve, tudi za primer kakih sprememb na Balkanu. Davi je na politično javnost dokaj po^ mirjevalno vplivala vest, da se Turčija zaradi besarabskega vprašanja ne smatra prizadete in da zaradi tega ne bo ničesar ukrenila. Tudi glasilo vlade >Tan« je ▼ svojem uvodniku poudarilo, da velja zavezniška pogodba z Anglijo m Francijo izključno le za področje Bližnjega vzhoda. V ostalem turška intervencija Angliji in Franciji sedaj tudi ne bi nič koristila. Poleg vsega v smislu drugega dodatnega protokola zavezniške pogodbe Turčija ni niti dolžna zaplesti se v kako vojno z Rusijo, tudi če bi to zavezniški interesi narekovali. Nasprotno je turški vladi slej ko prej mnogo na tem, da mirno uredi odnošaje s Sovjetsko unijo in poskrbi, da se bodo razvijali v okviru trdnega ln trajnega prijateljstva. Carigrad, 28. junija. AA. (DNB) Križarka »Javuz« je v spremstvu dveh manjših križark in več patrolnih ladij odplula na križarjenje po Črnem morju. Turške enote bodo opravljale kontrolno službo ▼ turških teritorialnih vodah. DVA ZGODOVINSKA ULTIMATA Dramatičen razplet dogodkov pred romunskim sprejemom ruskih zahtev glede odstopa Besarabije in severne Bukovine Moskva, 28. jun. s. (Tass) Oanes ob 12. srednjeevropskega časa je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo o mirni ureditvi sovjetsko-rumunskega spora glede vprašanja odstopa Besarabije Sovjetski Rusiji: Prva sovjetska nota Dne junija je izročil predsednik sveta ljudskih komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov rumunskemu poslaniku Davidescu naslednjo noto: Leta 1918 je Rumunija izkoristila slabost Rusije, ji nasilno odvzela Besarabijo, del njenega teritorija in s tem porušila edinstvo Besarabije, ki ima ukrajinsko prebivalstvo, z ukrajinsko republiko. Sovjetska unija ni nikdar priznala nasilnega odvzema Besarabije in je to ponovno odkrito izjavila pred vsem svetom. Sedaj, ko spada tedanja slabost Rusije že v preteklost in ko zahtevajo mednarodni odnošaji hitrejšo ureditev neurejenega vprašanja, smatra Sovjetska unija, da je v interesu mednarodnih odnošajev potrebna nujna in takojšnja ureditev vprašanja vrnitve Besarabije Sovjetski uniji. Sovjetska vlada obenem smatra, da je vprašanje vrnitve Besarabije organično zvezano tudi z vprašanjem odstopitve onega dela Bukovine, ki je po veliki večini zvezan s sovjetsko Ukrajino tako po zgodovini kakor tudi po jeziku prebivalstva in nacionalnem sestavu. Odstopitev tega dela Bukovine je tem bolj izvedljiva, ker je Rumunija 22 let uprav' i Besarabijo. suvereni del Sovjetske ur..je. Zato predlaga vlada Sovjetske unije kraljevi rumunski vladi naslednje: 1. da Rumunija vrne Sovjetski uniji Besarabijo i. T^imunija izroči Sovjetski uniji Sever"' "e! Bukovine po mejah v priloženi karti 3. sovjetska vlada izraža upanje, da bo romunska vlada sprejela te predloge, in s tem dala možnost, da se mirno uredi spor med Sovjetsko Rusijo in Rumunijo. Sovjetska vlada pričakuje odgovora rumunske v!ade v teku 27. junija t. 1. — Moskva, 26 junija 1940. Molotov s. r. Dne 27. junija je izročil rumunski poslanik Davidescu v Moskvi sovjetski vladi naslednji odgovor rumunske vlade: Sovjetska vlada se je z noto od 26 junija. ki jo je izročil ob 10. zvečer ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov rumunskemu poslaniku Davidescu, obrnila na rumunsko vlado v želji, da se mirno urede vprašanja, ki bi mogla povzročiti nesoglasja med Sovjetsko Rusijo in Rumunijo. Rumunska vlada izjavlja, da je takoj pripravljena pogajati se o prijateljski ureditvi \7seh predlogov, ki jih stavlja sovjetska vlada. Rumunska vlada prosi zato, da določi sovjetska vlada dan in kraj, kjer naj bi se začeli tostvarni razgovori. Kakor hitro prejme rumunska vlada odgovor sovjetske vlade, bo določila svoje delegate in se nadeja, da bo uspeh teh razgovorov vzpostavitev enodušnih in prijateljskih odnošajev med obema državama. — Bukarešta, 27. junija 1940. Druga nota Predsednik sveta komisarjev Molotov je po prejemu rumunskega odgovora vprašal rumunskega poslanika Davidesca, ali sprejema rumunska vlada predlog o takojšnji izročitvi Besarabije in severnega dela Bukovine Sovjetski uniji. Poslanik Davidescu je to potrdil, nakar je sovjetska vlada izročila včeraj poslaniku Davidescu naslednji odgovor: Vlada Sovjetske unije smatra odgovor rumunske vlade z dne 27. junija kot nejasen, ker se ne izraža jasno o takojšnji izročitvi Besarabije in severnega dela Bukovine. Ker pa je rumunski poslanik pojasnil, da pomeni odgovor pristanek na sovjetske predloge, predlaga sovjetska vlada na podlagi poslanikovega pojasnila naslednje: 1. V teku štirih dni. začenši 28. junija ob 2. zjutraj, zapusti rumunska vojska Besarabijo in severni del Bukovine. 2. V istem času zasede sovjetska vojska Besarabijo in severni del Bukovine. 3. V teku 28. junija zasede sovjetska vojska mesta Černcfvice, Kišinjev in Aker-man. 4. Kr. rumunska vlada prevzema odgovornost, da bodo v odstopljenem ozemlju vse železnice, prevozni park, mostovi, skladišča Industrijska podjetja, elektrarne in letališča izročeni v nepoškodovanem stanja. 5. Za ureditev spornih vprašanj, ki bi nastala glede odhoda rumunske vojske iz Besarabije in severne Bukovine, naj se sestav! komisija, v katero pošlje vsaka Vlada po dva zastopnika. Sovjetska vlada zahteva odgovor rumunske vlade na noto do 12. moskovskega časa 28. jiinija t. I. —i Moskva, 27. junija 1940. Molotov s. r. Rumunija sprejela vse predloge Dne 28. junija, ob 11. dopoldne po moskovskem času, je izročil rumunski poslanik Davidescu zunanjemu ministru Mo-lotovu naslednji odgovor na zadnje sporočilo sovjetske vlade: Da bi imela možnost izogniti se resnemu poslabšanju odnošajev in začetku sovražnosti, obvešča rumunska vlada sovjetsko vlado, da sprejema predloge o odstopu Besarabije in severne Bukovine, ki so navedeni v sovjetskem odgovoru, želi pa, da se podaljša rok, določen v točkah 1 in 2, ker bi bilo v določenem roku težko izvesti evakuacijo. To vprašanje naj takoj uredi mešana komisija, omenjena v točki 5 sovjetskega odgovora. Rumunska vlada bo imenovala svoja dva člana te komisije še tekom dneva. Uradni komunike nato nadaljuje: Na ta način je rumunska vlada sprejela predlog Šovjqetske Rusije o takojšnji izročitvi Besarabije in severne Bukovine. Predsednik sveta komisarjev Molotov je nato sporočil poslaniku Davidescu. da je Imenovala sovjetska vlada v mešano sovjetškorumun-sko komisijo glede evakuacije Besarabije in severne Bukovine generala Kozlova in Vodina, ki bosta še danes pričela v Odesi delo skupno z rumunskima delegatoma. Sovjetska vlada sporoča, da ima ta komisija v primeru neizogibne potrebe pravico, j da za nekaj ur odloži rok ža odhod ru-: munske vojske, ki je joločen v točkah 1 in 2 note od 27. junija. Rumunski poslanik je nato sporočil, da bo rumunska vlada takoj sporočila imena rumunskih članov komisije. Uradni komunike agencije Tas zaključuje: Ob 14. uri moskovskega časa dne 28. junija 1940 (ob 12. uri po našem čas) so pričele sovjetske čete korakati preko rumunske meje z namenom, da zasedejo mesta Černovice, Kišinjev in Akerman. Stalin zadovoljen Bukarešta, 28. jun. s. (Ass. Press.) Tukajšnje sovjetsko poslaništvo je danes izjavilo, da je Stalin nad lojalno zadovoljitvijo sovjetskih zahtev z rumunske strani izrazil svoje posebno zadovoljstvo. Bukarešta, 28. jun. s. (Ass. Press.) Nemški posl mik Fabricius je danes s posebnim letalom odpotoval v Nemčijo, da se posvetuje z zunanjim ministrom Ribben-tropom o položaju po sprejetju sovjetskih zahtev. Kakor poročajo, je kralj Karol prosil kancelarja Hitlerja za posredovanje pri sovjetski vladi. Ni znano, če je s to prošnjo v zvezi tudi potovanje nemškega poslanika. Anglija v pričakovanju nemškega napada ,Jimes" predlaga' da naj dobi general Ironside pravcata diktatorska pooblastila London, 28. junija, s (Reuter). Današnji »Times« piše o velikih vojaških pripravah Anglije za obrambo pred pričakovanim napadom, pravi pa, da vse to ni dovolj. Treba bi bilo združit: p^d enotnim vodstvom vse elemente oborožene sile in civilnega življenja. Oboje bi moralo priti pod enotnega poveljnika, ki bi imel dovolj moči, da lahko hitn pokrenč vsako akcijo. List pravi, da je za to potrebna popolnoma vojaška kalkulacija V sedanjem času ni mogoče potegn.t: nobene meje med vojaškim in civilnim živil jen jem. Novi vrhovni poveljnik ki bi bil potre-| ben. bi moral dobiti vsa polnomočja, ne samo vojaška, temveč tudi polnomočje. da odredi evakuacijo ter spravi lavne službe v sklad s potrebami voiske, kakor tudi da koordinira sodelovanje med vsemi tremi edinicami oborožene sile List pravi, da trenutno nihče nima takih pooblastil in da tudi nihče ne more pričakovati da bi se s takim delom bavil nrn^s-trski predsednik. List imenuje nato ime generala Ironsidea ki naj bi mu bila dana taka poob!asti!la, da bi deloval po direktivah ministrskega predsednika Prav tako ne izključuje list možnosti, da bi bil imenovan notranji minister s takimi polnomočv ki bi zopet dela! po navodilih ministrskega predsednika. Naj bo kakorkoli, zaključuje list. javnost zahteva energičnih ukrepov ter se ne bo j ustrašila nobenih nenavadnih omejitev ali j pa neobičajnih sprememb oblike uprave. j WašHmgton. 28 jun ia. AA (Štefani) V i diplomatskih krog h še še naprej vzdržu- i jejo navzlic britanskemu zanikavariju vesti o resnih pripravah za sk'en tev miru med Veliko Britanijo as eni ir. Nemčijo in Italijo. na drugi strani. Po. pisan iu »New York Timesa« se zdi, da sovjetski premiki proti Balkanu pospešujejo te pr prave. napadov ea Anglijo London. 28. junija: s. (Reiiter). Nemški bombnilči so izvedli v zadnjih 10 dneh 7 nočnih napadov na Anglijo Pri vsakem je sodelovalo povprečno po 100 nemških letal. Skupno so vsi ti napadi zahtevali med civilnim prebivalstvom "30 smrtnih žrtev 1h 130 ranjencev. Z vojaškega stališča napadi niso imeli mnogo uspeha Povzročena škoda na vojaških objektih je majhna, pač j pa so lahko nemška letala zbrala' nekaj podatkov o letalski obrambi v Angliji. V vseh teh 7 napadih je bilo sestreljenih najmanj 19 nemških bombnikov. Vse njihove posadke so bile bodis' zajete ali pa so se ubile. Računat' pa je treba, da je bilo še več nadaljnjih letal tako hudo poškodovanih da se niso m o g. a vrniti v svoja oporišča, al' pa je protiletalska oftramba povzročila med njihovimi posadkami nadaljnje žrtve. Nemški letalski napad na Anglijo preteklo noč je povzročil le malo škode. Nemška letala so se ponekod takoj obrnila, ne da bi vrgla bombe, čim so se srečala z angleškimi lovskimi letali. V južnovzhodni Angliji je eksplodirala danes več ur po napadu nemška bomba. Na kraju eksplozije j2 nastal 7 metrov širok lijak in so bile vse okoliške hiše hudo poškodovane Mislijo, da gre v tem primeru za nov tip bombe, ki je tempirana tako, da eksplodira šele več ur po padcu. Evakuacijski načrt v Angliji London, 28. junija, s. (Reuter). Ministrstvo za zdravje je danes popoldne objavilo, da so bili načrti glede evakuacije civilnega prebivalstva in otrok na podlagi najnovejšega razvoja dogodkov popolnoma spremenjeni. V nasprotju z dosedanjim stališčem bo treba iz nekaterih eksponiranih predelov iz vojaških razlogov evakuirati večino civilnega prebivalstva. Poleg tega se bo prostovoljna evakuacija otrok iz ogroženih predelov nadaljevala. Ministrstvo je izdelalo novo listo, ki dodaja k dosedanjim ogroženim ozemljem še vrsto novih predelov. Prav tako so bila mnoga ozemlja, kamor so do&Iej pošiljali otroke, sedaj označena kot nevarna. Obsežne akcije angleških letal London, 28. junija, s. (Reuter) Letal- j sko ministrstvo javlja nocoj: Dodatno k običajnim poletom so letala obalnega poveljstva izvedla včeraj obsežne ižvidniške polete nad Rokavskim prelivom, Severnim morjem in Skandinavijo. Poleti so se nadaljevali tudi tekom noči in je biio več sovražnih ladij poškodovanih. Napadeno je bilo tudi oporišče sovražnih hidroplanov v Helderu na Nizozemskem. En bombnik tipa Heinckel je bil sestreljen. Pet angleških'letal se ni vrnilo s teh poletov. Včeraj popoldne so izvedla angleška letala ižvidniške polete tudi nad Frahcijo in daleč v notranjost Nemčije, kjer so dospela do Hannovra ter tam bombardirala dve bencinski skladišči. Dve letali se nista vrnili s teh poletov. S spremnih poletov se nista vrnili dve angleški lovski letali. Angleški bombniki so nadalje ponoči bombardirali bencinska skladišča v severni Nemčiji ter v Nyborgu in pri Kodanju na Danskem. Pri Wizmaru so bile poškodovane naprave na kanalu Dortmund— Ems. Bombardirana so bila nadalje vojaška skladišča pri Osnabriicku m neka mu-nicijska tovarna pri Diisseldorfu. S teh poletov so se vrnila vsa angleška letala. V Willemsoordu na Nizozemskem je neko posamezno letalo z bombo pognalo v zrak municijsko skladišče. De Gaulle za Angleže vodja Francozov London, 28. junija, s. (Ass. Press) Angleška vlada je priznala nocoj generala de Gaullea ofieielno kot »vodjo vseh svobodnih Francozov.« Rackiewicz na kosilu pri kralju Juriju London, 28. jun. s. (Reuter) Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta sta danes priredila kosilo na čast poljskemu prešdsed-niku Rackiewiczu in njegovi soprogi v Buckinghamski palači. Pri kosilu sta bila navzečna tudi poljski veleposlanik grof Raczinsky in njegova soproga. Potopljena nemška prevozna ladja London, 28 junija, s (Reuter). Angleška admiraliteta javna, v posebnem sporočilu, da je angleška podmornica »Tetrock« ob južni norveški obali potopila neko 8.000-tdnško nefn:ko transportno ladjo z vso posadko. Podmornica jc zadela ladjo z dvema torpedoma Nemško ladjo so spremljale 4 motorne torpedovke, ki ?(> nato takoj napadle podmornico. t'>da brez uspeha. Prav tak'0 seje posrečilo podmornici, da se fe izognila zasledovanju nem"kih letal. Kanadski rušilec potopljen Ottaua, 28. jun. s. (Reuter.) Kanadski ministrski predsednik Mackenzie Klng je sporočil nocoj, da je bil kanadski rušilec »Frasef« potopljen od sovražnika v ustju reke Gironde pred Bordeauxom. Pri tem je 45 članov posadke rušilca izgubilo življenje. Ostalih 115 je biio rešenih. Sir Cripps pi Kalininu MOSKVA, 28. jun. s (Reuter) Novi angleški veleposlanik sir Stafford Cripps bo sprejet danes v nastopni av-dienci pri predsedniku Sovjetske unije Kalininu. Pctaiiiova vlada mp: San Sebastjan, 28 jun. (Reuter). Po vesteh iz Borde^uva je m&ršfil Petain imenoval še štiri neve minišlre. To so Pomaret, ki bt> minister za delo, prometni mirfister bo Fevrier, gradbeni mifiister bo Fros-sard, notranji mhrster pa Marquet. Rim, 28. jun s. (StefElni). Poročila, ki prihajajo preko Švice iz Bordeauxa, pravijo, da je bilo tam aretiranih več visokih političnih osebnosti Postavljeni bojo pred sodišče pod obtožbo, da so pripravljali zaroto proti sedanji Petainovi vladi. London, 28. jun. s. (Reuter). General de Gaulle je imel snoči zepet govor po radiu. Dejal je. da morajo v sedanjem trenutku vsi Francozi razumeti, da zaradi postopanja francoske vlade v Bordeaaxu ni mogoča več običajna oblika demokratske vlade v Franciji. Zato on kot vojak misli, da lahko goveri v imenu Francije in pozove vsakega Francoza, ki nosi orožje, da nadaljuje borbo De Gaulle je dejal, da misli, da bi bilo zločin prepustiti sovražniku francosko zemljo brez odpora. Nadaljevati je treba odpor predvsem v Severni Afriki. Nova egiptska vlada Kairo, 28. jun. s. (Reuter) Krali Faruk je poveril sestavo nove egiptske vlade Ha-snu Sabri paši. Novi ministrski predsednik ie bil do leta 1934 egiptski poslanik v Londonu, pozneje pa nekai časa vojni minister. Kakor poročajo, bo nova vlada koalicijska. čangkajškova izjava Čungking. 28. junija, s. (Reuter) Zunanji minister Čangkajšekove vlade je izjavil, da kitajska vlada ni nikdar uvažala vojnega materiala preko Francoske Indokine. Zunanji minister je dalje dejal, da hoče Japonska očividno blokirati Francosko Indokino in s tem onemogočiti Kitajski normalni trgovinski proniet preko Indokine. Nemško vojno poročilo Via franeo«lta obala ob Atlantiku v nemški posesti Vedno bolj intenzivno letalsko udejstvovanje Berlin, 28. jun. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes popoldne raslednje vojno poročilo: V smislu določb pogodbe o premirju so nemški brzi oddelki, iJ so prodirali off obali, dospeli snoči južno od Bayonnea do španske meje. Tako je sedaj vsa* francoska obala i,h Eokavškem prelivti ln Atlantskem oceani: trdno v nemških rokah. Kapitan Prieni je javil, da je potopil več sovražnih trgovinskih ladij s skupno to-nažo 40.100 ton. Oddelki bojnih letal so v noči na 28. junij uspešno bombardirali objekte oborožitvene industrije, kakor tudi pristaniške naprave v južni in srednji Angliji, še dolgo po napadu je bilo ponekod opaziti eksplozije in velike požare. V teku 27. junija so britanska letala podnevi vdrla na raznih krajih preko nizozemske »n belgijske obale. Naša lovska letala so jih napadla in pri tem so sestrelila sanio na enem mestu vseh 6 angleških letal, ki so tam priletela preko obale. Na drugem mestu pa je dvema sovražnima letaloma uspelo skozi obsežne nizke oblake prodreti nad področje Hannovra. ter odvreči več bomb. Tam je bilo več ljudi ubitih in ranjenih in povzročeno je bilo tud' nekaj materialne škode. Tudi v noči na 28. junij so angleška letala znova vdrla nad kraje v zapadni in severni Nemčiji. V raznih krajih so bombe udarile v stanovanjske hiše. Pri tem je bilo več ljudi ubitih in ranjenih. Naša lovska letala Za operacije ponoči so sestrelila tri sovražna letala. Britanska letalu so poskusila napasti tudi letališče Stavanger—Sola. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno nad morjem, še preden je dospelo do cilja. Protiletalsko topništvo vojne mornarice j<* sestrelilo dve j »cvražni letali. Skupno je sovražno letalstvo v teku 27. 1 junija izgubilo 12 letal v letalskih spopadih, 14 letal pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Eno nemško letalo se ni vr-| nilo na svoje oporišče. Vofna v Sredozemlju Rim, 28. jun. br. (Štefani) Vrhovno po-i veljstvo italijanske vojske je opoldne ob-■ javilo naslednje vojno poročilo: i Živahna in uspešna akcija italijanskih bojnih letal v Severni in italijanski Vzhodni Afriki. Na meji Cirenaike so bili uspešno boniburdirani sovražni motorizirani oddelki ter so bile poškodovane prometne zveze v sovražnikovem zaledju. Pri letal-i skih spopadih nad Asmaro je bilo eno an-j gleško letalo prisiljeno k pristanku. Posadka je ostala nepoškodovana in je bila ujeta. Nad Asabom je bilo eno sovražno letalo sestreljeno, dve pa sta bili močno po-| škodovani. Že 4s napadov na Malto London, 28. jun. s. (Reuter). Italijanska letala so se včeraj zopet štirikrat pojavila nad Malto, vendar niso metala bomb. Od-i kar je vstopila Italija v vojno, je imela | Malta sedaj že 48 letalskih napadov. Vpliv dogodkov v Evropi na Japonsko politiko Poglobitev odnošajev do Nemčije in Italije — Odklonitev vsakega vmešavanja tujih držav v zadeve Daljnega vzhoda Tokio. 28 junija br (gtefanii Japonski tisk danes obširno obiavlia včerajšnjo iz-iavo voineea ministra, po kateri bo iaoon-ska voiska v najkrajšem času ukrenila vse potrebno da se bo za vsako ceno onemogočilo tudi tihotapstvo voineea materiala iz francoske Indokine na Kitajsko V zvezi s tem objavljajo tudi da bo zunanji minister Arita iutri ali poiutrišniem v parlamentu Dodal podr ben ekspoze o japonski zunanji Dolitiki List: r.-povedu-iejo da bo v svojem govoru obeležil ia-oonsko oolit;ko elede na najnovejši razvoi dogodkov v naslednjih štirih t čkahr 1 Japonska ne bo doDustila nobenega vmešavanja tuirh šil v zadeve Dalinesa vzhoda marveč bo ukrenila vse da bo zavladal na Daljnem vzhodu trajen mir 2. Japonska bo ooelc:bila.svoie politične odnošaje z Nemčijo in Italiio .. _ . . 3. Skušala bo storiti vse da bosta Velika Britanija in Amerika nehali podpirati maršala Cangkaiška. ne da bi ji bilo tr<=ba zaradi teea izpremeniti svojih odnošaiev z njima 4. Japonska bo izvajala tudi do Rusije odločno politiko, vendar bo skušala doseči tudi 7. njo sporazum Tokio. 28 jun s (Reuter) Agencija Do-mei obiavlia danes uradno japonsko pojasnile ki pravi da japonska vojska v iužni Kitajski nima namena, da bi naoa^la Francoska Indokino Japonska voiska zasleduje edino namen, da oreoreči nadalinji dovoz orožja vojski maršala Cangkaiška skozi Francosko Indokino Hengkons. 28 iun s (Reuter) Japonski vojaški oddelki so včerai dospeli na več mestih do meie ozemlja Honakonea ter so celo razstrelili neko carinarnico na kitajski strani Meia ob koloniji Hongkon^a ie bila nelrai časa zaprta, vendar ie bila do-zneje no sporazumu med japonskimi in angleškimi oblastmi zooet odprta da se omoecči nrehod beguncem I ondon. 28. jun s (Reuter* Francoski reneral de Gaulle ie izjavil včerai da ima zanesljive' informacije da bo guver-er francoske Indokine eeneral Catrcux -toril vse za obrambo koleni ie ter ne bo dovolil nobene sovražne invazije De Gaulle ie izrazil svoi dvom. da bi ime'a or,s:av tev guvernerja s strani vlade v Bordeauxu kakršenkoli- učinek . Tnkio: 28 ilot s fDNBi Poveljstvo ja-Tscnske vojske v južni Kitajski ja- l.ja da prodirajo japonske čete po Kit*j~kPm ozemlju ob meji francoske Indokjne Jn da se jim ie nosreč;lo pretrgati zveze med indbkirio in Kitajsko. Aritcv referat cesarju Tokio. 28. -junija s. (Reuter) Japonski zunanji minister Arita ie včerai predložil japonskemu cesarju pismen referat o japonski zunanj' politiki. V soboto bo imel Arita javen ekspoze o zunanji politiki. Bolgarska vanja Sklenitev premirja med Francijo ter Italijo in Nemčijo je vzbudila v Bolgariji velike nade. To nam odraža te dni pisanje vseh bolgarskih listov. Navajamo nekaj primerov. V sofijski »Zori« je izšel uvodnik o »dik-tatu v Neuillyju«. V njem čitamo med dru-gifn: »Kakor smo že večkrat poudarili, je neuillyska pogodba popolna kopija versaj-ske pogodbe, diktirane Nemčiji pred dvema desetletjema. Nemčija, ki je bila tedaj na zatožni klopi, se seveda ni udeležila izdelave in vsiljenja te pogodbe Bolgariji. Pa tudi Rusija je bila odsotna, ko se je ta pogodba delala. Niti Nemčija niti Rusija nista torej mogli reči svoje besede, ko se je določal teritorialni statut Balkanskega polotoka. Italija se je sicer udeležila pariških posvetov, toda njen glas je bil glas vpijočega v puščavi celo glede vprašanj, ki so se tikala nje same.« Isti list je objavil te dni članek Badeva o »upanju bolgarskega naroda«. Po članku posnemamo: »Bolgarski narod ima krepost, ki bi mogla biti tudi slabost: on ni maščevalen in zlahka oprošča. Zato sočustvuje z nesrečo velikega francoskega naroda. Naš odpor proti Neuillyju ni odpor proti strti Franciji. Mi svoj odpor proti Neuillyju manifestirali tudi tedaj, ko so bili zmagovalci svetovne vojne še na višku svoje moči. Imamo pa razloge za vero, da bo sleherni poskus, ki si postavlja za nalogo zgraditev novega sveta na no\ih osnovan, pretrgal verige, skovane v Pari-žh. Stari zmagovale5 tega niso hoteli storiti, novi pa, ki so bili včeraj žrtve, bodo to sedaj storili. Ko se ruši versajska zgradba, se mora zrušiti tudi nesreča iz Neuilly-ja. Od tod naše upanje, ne pa zaradi francoskega zloma.« Podobni so odmevi o tem vprašanju tudi v »Slovu« in »Miru«. List »Večera pa je objavil te dni tudi članek, posvečen balkanski vzajemnosti, v katerem čitamo: »Življenjski interesi in bodoči razvoj Bolgarije sp vezani na velike spremembe teh dni. Bolgarija ne sodeluje neposredno pri teh OogOdkih, temveč izraža Ie svoja čustva in svdjV rlade. Doslej je bilo naše zadržanje zelo trezno. Gotovo bomO pametni tudi v bodoče. Toda novi red na zapadu izhaja iz zmage nemškega in italijanskega orožja. Balkanska pamet in balkanski interesi zahtevajo, da mora biti novi red zgrajen po mirnem sporazumu, ki bo utrdil balkansko vzajemnost. Uničenje neuillyske pogodbe odpira pot k najboljši balkanski vzajemnosti.« Vremenska napoved Zemunska: Delno oblačno bo na severozahodu in v primorju. Pretežno oblačno pa v ostalih krajih. Lahen dež tu pa tam, zlasti v severovzhodnih predelih. Toplota brez znatne spremembe. Naznanjamo, da nas je po dolgi, mučni bolezni za vedno zapustil naš dragi brat in stric, gospod Fran Coelestin ' rt ** TRGOVSKI SOTRUDNIK TVRDKE I. C. MATER V LJUBLJANI V POKOJU dne 28. t. m. v 70. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. K zadnjemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 30. junija 1940 ob pol 5. uri popoldne na farno pokopališče pri Sv. Juriju ob južni železnici. Sv. Jurij ob južni železnici, 28. junija 1940. Žalujoči rodbini: COELESTIN in VARDJAN Naročnikom in Zaradi dvojnega praznika bo »Jutro«, ki Ima danes 26 strani, v nedeljo izšlo samo, če bi bilo treba čitatelje obvestiti o kakem izredno pomembnem novem dogodka. Drugače v nedeljo ne bo »Jutra«. Pač pa bomo to pot ponedeljsko Izdajo izjemoma poslali vsem naročnikom »Jutra«. One, ki ponedeljskega »Jutra« še nimajo naročenega, še posebej opozarjamo nanj in jih vabimo, da sedaj, ko bodo obnavljali naročnino za redno »Jutro«, prilože še onih par dinarjev za ponedeljsko izdajo (4 din pri prejemanju po pošti, o din pa, če jim dostavljajo list naši raznašalci). „ JUTRO" Rojstni dan kraljeviča Andreja Včeraj je vstopil v 12. leto svoje starosti naš najmlajši kraljevič Andrej, ki je bil rojen na Bledu leta 1929 ob zatonu Vidovega dne. Mladi kraljevič študira že nekaj let v Angliji in se odlikuje po svojem milem in ljubeznivem značaju. Kakor ostala njegova brata, se tudi on oklepa z vso otroško ljubeznijo svoje zvišene matere Xj. Vel. kraljice Marije. Mlademu kraljeviču, ki je zagledal luč sveta med nami Slovenci, želimo vsi iz srca vse najboljše ob njegovem rojstnem dnevu. Vidovdanske svečanosti v Beogradu Beograd, 28. jun. p. V Saborni cerkvi je bila danes svečana služba božja v spomin vldovdanskim junakom. Službo božjo je daroval patriarh Gavrilo. Nj. Vel. kralja je zastopal general Barjaktarevič. Prisostvovalo ji je tudi več članov vlade z ministrskim predsednikom Dragišo Cvetkovi-čem na čelu, generaliteta diplomatski kor, beograjski župan in veliko število drugih predstavnikov. Patriarh je imel govor o pomenu Vidovega dne za državo ln narod. V dvorni kapeli na Dedinju so svečani službi božji prisostvovali Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. Vis. kneginja Olga ter člani vojaškega in civilnega doma Nj. Vel. kralja. Tudi v vseh drugih beograjskih cerkvah in molilnlcah so bile svečane službe božje. Beograd, 28. junija. AA. V katoliški cerkvi Kristusa kralja v Krunski ulici je bila danes dopoldne ob devetih svečana služba božja. Navzočna sta bila tudi kraljev zastopnik polkovnik Vladimir Klajič in papeški nuncij msgr. Ettore Felici. Službo božjo je daroval zastopnik beograjskega nadškofa generalni vikar Peter Vlašič. Kralj Aleksander pred 20 leti v Mariboru 29. junija I. 1920 je doživel naš obmejni Maribor dogodek, ki bo ostal za večno zapisan v zgodovini naše obmejne prestolnice. Po svojem potovanju v Zagreb in Ljubljano jc prispel na današnji dan pred 20 leti v Maribor tedanji regent Aleksander. Maribor mu je pripravil sprejem, ki se je stopnjeval do triunifa Od Tržaške ceste čez državni most in po vseh mariborskih cestah in ulicah je billo živahno vrvenje množic, ki so prišle v Maribor v desetti-sočih, da vidijo ljubljenega vladarja. Viharno vzklikanje jc sprejelo regenta Aleksandra, ko sc je približal mestu Na magistratu je sprejel več kakor 100 deputacij, ki so ljubljenemu vladarju izrazile svoje želje. Po sprejemu odposlanstev se je re- gent AHeksander peljal no Mariboru, ki je bil ves v trobojnicah in praznično razpoložen. Maribor in njegovo zaledje sta da-.ies pred 20 leti razodea svoje toplo, kralju in domovini vdano im zvesto srce. V veliki dvorani Narodnega doma je bilo svečano kosilo, ki so se ga udeležili vsi odlični predstavniki našega mariborskega in obmejnega življenja Nenehne o* acije so se ponavljale, ko ie popoldne regent Aleksander zapustil Maribor in se odpeljal v Beograd z dvornim vlakom Mariborčani, ki sc doživeli ta prelepi, zgodovinsko pomembni dan pred 20 leti. so v duhu danes na Opleocu, kjer počiva veliki kralj Zedinite'i. Dr* Maček o potrebah notranjih reform pri nas Posledice premirja s Francijo — »Boljši gospodarski red" — Kmečka in buržujska demokracija Berlin, 28. junija. AA. Nemški poročevalski urad DNB javlja iz Beograda: Podpredsednik vlade in voditelj Hrvatov dr. Maček izjavil predstavniku DNB, da se prebivalstvo Jugoslavije veseli, da so prenehale sovražnosti med rajhom, Italijo in Francijo. Obstoji upanje, je pristavil dr. Maček, da bo to premirje pomenilo začetek nove epohe trajnega miru v Evropi, epohe, ki se že sedaj občuti pri splošnem popuščanju duhovne napetosti in pri olajšavah v državnih proračunih, ki služijo sedaj večinoma neproduktivnim namenom oboroževanja. Sedaj bodo proračuni vseh držav lahko služili za dvig blagostanja vsega prebivalstva. Kar se tiče notranje politike Jugoslavije. je dr. Maček poudaril, da se Jugoslavija dograjuje na temelju enakopravnosti. Nastaja nov državni sistem, ki odgovarja tipu federativne države. V gospodarskem pogledu stremi Jugoslavija za boljšim notranjim redom. Kmet mora vedeti, ali n. pr. more za metrski stot pšenice ali žita dobiti določeno količino blaga, neodvisno od cen na svetovnem trgu in neodvisno od špekulacije. Jugoslavija je začela to politiko z znano uredbo o maksimiranju cen žita, ki je še preostalo od zadnje žetve. Uredba je bila objavljena konec t. m. Ta- koj na začetku nove žetve bo objavljena nova podobna uredba, s katero bodo določene cene pšenici in koruzi za vse prihodnje leto. To določevanje cen se uravnava po količini in kakovosti žetve. Vrhovni svet za zaščito gospodarstva, ki ga tvorita predsednik in podpredsednik vlade, bo fun-giral v bodoče kot vrhovni instrument načrtnega gospodarstva, ki se bo čedalje bolj uveljavljalo. Da je mogoče tako načrtno gospodarstvo na splošnem izvesti, je potrebna ne samo stalnost cen, temveč tudi sistem dolgoročnih pogodb. To velja predvsem za sklepanje medsebojnih sporazumov s strani posameznih državnih gospodarskih organizacij. Dalje je rekel dr. Maček: Kakor denar ni več merilo vrednosti, tako je treba narediti konec tudi zajedalskemu delovanju posredovalcev v trgovini, ki v vsakem pogledu svoje sebične zasebne koristi predpostavljajo skupnim koristim. Na ta način se vidi, da kmečka demokracija, za katero stremimo, nima nič skupnega z bur-žujsko demokracijo zapadne Evrope. Narodi jugovzhodne Evrope morajo poskusiti, da tudi na političnem in gospodarskem polju najdejo formo meddržavnega sodelovanja, ki bo odgovarjalo njihovim razmeram. Politične in socialne spremembe po vojni Ugledni bolgarski publicist, poslanec in vscučiliški profesor Petko Stajnov razmo triva v sofijskem »Dnevniku« o političnih in socialnih spremembah, ki bi utegnile nastopiti po sedanji vojni, ter piše med drugim: »Sedanja vojna se ne bo omejila samo na politične in teritorialne spremembe, tudi ne samo na plačevanje reparacij in zaplembo orožja. Vsem je danes jasno, da bo ta vojna, podobno kakor Napoleonova vojna, imela za posledico tudi še druge preobrazbe. Nekoč so Napoleon in njegovi vojaki zanesli na št'ri strani Evrope duha francoske revolucije in pokopali v vseh državah osnove starega fevdalnega režima. Novi liberalizem in meščanski red sta vzra-sla s kadečih se ruševin Napoleonovih bojišč. Vojna leta 1914—18 je imela za posledico politične in teritorialne spremembe, toda ona še ni mogla povzročiti socialnih preobrazb, ki bi bile skupne vsem državam. Vendar pa je žc pomenila začetek preobrazb, ki bodo dovršene po sedanji vojni. Naj bo v tej »ropu zmagovalec kdorkoli, naj bo oblika zmage kakršnakoli in naj bo datum zmage kakršenkoli, Evropa bo izšla iz nje spremenjena tako v političnem kakor socialnem pogledu. 2e takoj ob začetku sedanje vojne so Angleži čutili da je odbila ura njihovega tradicionalnega notranjega reda. Ne le v laburističnih tudi v zmernih liberalnih in celo v konservativnih krogih so čutili, da je nekaj že zelo preživelega v političnem in socialnem angleškem ustroju. Znani angleški publicist Bartlett je že ilanskega novembra opozoril Angleže da bodo morale sedanji vojni slediti velike socialne reforme. Ta misel je vsak dan bolj dozorevala v Angležih, večala se je u-b vsakem novem sovražnem udarcu in ob vsaki novi večji žrtvi. Ozračje je bilo v tem pogledu že pripravljeno, ko se je laburistični šef Atillee odločil za vstop v vlado konservativca Churchilla. To je majorju Atlleeju omogočilo da je predložil parlamentu najbolj revolucionaren zakon, kar jih je na socialnem področju kdaj videla Anglija v svoji več stoletni zgodovini. Anglija je torej šla na to novo pot in niti zinaga niti poraz v vojni je z nje ne bosta več odvrnila. Trpka usoda Francije je pokazalla, da je bil njen socialni in gospodarski režim potreben nič manjših preobrazb kakor njen politični režim. Ostale države bodo po vojni vsaka po svojem posebnem temperamentu in po svojih gosjiodarskih prilikah, čutile vpliv tega duha socialnih preobrazb, ki bodo sledile političnim spremembam vsiljenim po izidu bojev. Vse to bo dalo nov smisel pričakovanim teritorialnim spremembam in novim državnim kombinacijam. Nova Evropa se ne bo odražala samo v novem zemljevidu, temveč tudi v novem duhu in redu.« Prometni minister v Sloveniji Beograd, 28. jun. p. Prometni minister inž. Nikola Bešlič je odpotoval v spremstvu šefa svojega kabineta Jefta Ranko-viča v Slovenijo. V Črnomlju in Vrbov-skem bo inspiciral gradnjo železnice. Generalni konzulat v Alžiru Beograd, 28. jun. p. »Službene Novine« so objavile ukaz, po katerem se v Alžiru ustanovi naš generalni konzulat. Odlikovanja oficirjev Beograd, 28. jun. p. Službeni »Vojni list«, je objavil ukaz o odlikovanju rezervnih in aktivnih oficirjev in še posebej ukaz o odlikovanjih s svetinjo v spomin na borbe za osvobojenje severnih krajev Jugoslavije v letih 1918 in 1919. Vojaška amnestija Beograd, 28. jun. p. Službeni »Vojni list« objavlja ukaz o amnestiji vseh onih, ki so bili obsojeni zaradi kakega prestopka po vojaškem kazenskem zakoniku. Iz poštne službe Beograd, 28. jun. p. V poštni službi je bil premeščen uradnik Fran Bizjak iz Maribora v Šmarje pri Jelšah. Vsak dan je treba iz zdravstvenih razlogov desinficirati ustno duplino z zdravilno PARADENTIN pasto za čiščenje zob, kajti ta pasta odstrani vse mikrobe in bakterije iz organov za žvečenje. — Dobiva se v lekarnah po din 16.— in v drogeriji Gregorič, Ljubljana. Italijanska revija za jugovzhodno Evropo Pod naslovom »L' Europa Sud-Orientale« z dodatnim naslovom v srbsko-hrvatskem jeziku »Jugoistočna Evropa« je izšla te dni v Milanu prva številka italijanske revije, ki je posvečena raznim vprašanjem vse jugovzhodne Evrope, in sicer v naslednjih državah: Slovaški, Madžarski, Jugoslaviji, Rumuniji, Bolgariji, Grčiji Turčiji in Albaniji, kakor to nazorno prikazuje tudi zemljevid jugovzhodne Evrope na prvi ovojni strani. Na robu prve strani je na kratko v vseh jezikih navedenih držav označen namen nove revije s temile besedami: »Edini časopis za razvoj gospodarskih, turističnih in kulturnih odnošajev med Italijo in državami jugovzhodne Evrope«. Ustanovitelja in glavna urednika nove Italijanske revije sta Giusepe Cossutta in Umberto Urbani, ki objavljata v prvi številki nekaj pospremnih besed za čitatelje z geslom: »Bolj ko se bomo poznavali, bolj se bomo razumeli«. Na prvi strani objavlja revija tudi pozdravno pismo našega zunanjega ministra dr. Aleksandra Cincar-Markoviča. Nato sledijo razni članki v italijanskem jeziku, katerih glavni namen je, približati jugovzhodne države italijanskemu čitatelju. Omenjamo med drugimi članek Umberta Urbanija o italijansko-jugo-slovenskem kulturnem sodelovanju, članek Cossutte o jugoslovenskem zootehničnem premoženju, o vedno tesnejšem sodelovanju med Jugoslavijo in Madžarsko itd., da se omejimo samo na članke, ki se tičejo nas neposredno. V rubriki »Italijanski ves-nik«, ki je namenjen čitateljem v jugovzhodni Evropi, da se pouče o razmerah v Italiji, čitamo tudi nekaj krajših informacij o Italiji v slovenskem jeziku. Kot slovensko posebnost v reviji naj omenimo tudi lepo reprodukcijo ljubljanske panorame z naslednjimi pospremnimi besedami: »Smehljajoča se in delavna prestolnica Slovenije z nebotičnikom ter starim gradom iz 15. stoletja, ki dominirata nad veličastno panoramo mesta in okolice«. Revija podaja nadalje opis Jugoslavije, življenjepis našega zunanjega ministra ter kratek pregled izgovarja ve nekaterih naših črk. ki jih italijanska abeceda ne pozna. Revija izhaja v prikupni zunanji opremi ter je predvsem informativnega značaja. Wilkie — kandidat republikanske stranke London, 28. jun. s. Angleški radio komentira določitev Wendela Wilkiea za republikanskega kandidata za predsedniške volitve v Zedinjenih državah in pravi, da pomeni poraz izolacionizma med republikanci. V edinem javnem govoru, ki ga je imel Wilkie zadnje čase, se je izrazil za Rooseveltovo politiko pomoči za.veznikom. Njegovo stališče tolmačijo celo tako. da smatra Wilkie, da predsrrlnik Roosevelt v podpori zaveznikom ni šel d? vol i daleč. Sicer pomeni nominacija Wi!kiea veliko presenečenje v toliko, ker WPkie ni poklicni politik, temveč zastopnik poslovnega sveta. Da je bil izvoljen kli-ib temu za kandidata, priča o njegovi izredni popularnosti. Pri volitvah, pri katerih mu bo protikandidat najbrže Roosevelt sam. pa utegne Wilkieu škodovati dejstvo, da je — izredno bogat. Cenijo, da kontrolira podjetja s skupnim kapitalom dveh milijard dolarjev. Nizozemska In&Ha i« Japonska Tckio, 28. jun. s. (Reuter). Pcdtajnik japonskega zunanjega ministrstva Tani je imel danes daljši razgovor s helindskim poslanikom. Po razgovoru ie bilo izdano uradno poročilo zunanjega m in'strmiva ki pravi, da S2 i? razgovor nanašal na japonske interese v Hclandski V;h dm Indiji. Japonska želi povečati izvrz surovin iz Indije, prav tako pa želi. da dovoli ho"and-ska vlada o'aišave za iaconska trgovska podjetja in japonske državljane. Uradno poročilo pravi, da sta holandska vlada kakor tudi vlada Hclandske Vzhodne Indje na japonske želje pristali, ter izdiU primerne ukrepe Japonska vlada zaeotavlia. da namerava še nadalje ostati s Holand-rko Vzhodno Indijo v prijateljskih odnošajih. Nov napad na čungking Cungkinsr. 28. iun. s. (Reuter). Japonski bombniki so danes izvedli zopet nov večji bombni napad na mesto. Trpel ie zlasti zapadni del mesta. Zadeti sta bili tudi poslopji angleškega poslaniškega urada in generalnega konzulata. Ameriška metodi-stična misija ie bila porušena. Pri napadu je bil ranjen aneleški odpravnik poslov in namestnik vojaškega atašeja. MARTIN KO JC Bopet Bekaj ^ T Ljubljani. Sprejema dnevno ■■■■■■■■■ v hotelu »Metropol« od 16. do 18. in po dogovoru. Kojčev praktični nauk o novem načinu življenja nudi vsakomur v vsakem življenjskem položaju takojšnjo pomoč in korist. — Informacije neobvezno. Belgijska vlada se pogaja z Nemčijo Predsednik belgijske vlade v emigraciji Pierlot je že stopil v stike z nemško vlado glede sklenitve miru Bordeaux, 28. junija. AA. (Havas). Predsednik belgijske vlade Pierlot je že stopil v zvezo s predstavniki nemških oblasti glede sklenitve miru. O tem je izjavil med drugim: Izvršujoč misijo, ki nam jo je belgijski narod soglasno zaupal, smo prišli v Francijo, da nadaljujemo vojno skupaj z zavezniki. Kar se tiče same vojne, nam sreča ni bila naklonjena, kakor tudi ne fianco-ski vojski, ki je bila po sijajnih naporih potolčena in je prenehala z borbo. Med Francijo in Nemčijo je bilo že sklenjeno premirje. Od tega trenutka je naša dolžnost, da zagotovimo vrnitev v domovino našim vojakom, uradništvu in beguncem I in da na ta način podpremo edinstvo vseh Belgijcev v nesreči, ki je najtežja od vseh, kar nas je kdaj zadela. Belgijska vlada bo javnost točno obvestila o odgovoru nemške vlade. London, 28. jun. A A. (Reuter). V izjavi, ki je bila danes objavljena, je belgijski minirter Jaspar rekel med drugim, da bo Belgija nadaljevala z vojno, ker zaupa v besedo Velike Britanije. Minister je pristavil, da je dobil veliko število obljub za sodelovanje iz vseh krajev britanskega in francoskega imperija ter iz belgijskega Konga. Njegova akcija gre za tem. da se postavijo va razpoložljiva sredstva v službo britanskega imperija za dosego belgijske svobode. Francoske kolonije za vlado v Bordeauxu Tudi poveljnik francoske vojske na Bližnjem vzhodu se pokorava francoski vladi Jeruzalem, 28. jun. e. (Reuter). Kakor poročajo iz Sirije je poveljnik francoske vojske na Bližnjem vzhodu, general Mit-telhauser, odredil ustavitev sovražnosti v Siriji. Obenem je general Mittelhauser proglasil, da ostane Sirija še nadalje francoska kolonija. Ta odločitev je bila sprejeta, potem ko sta bila general Mittelhau er in guverner Sirije admiral Puot zadnje dni v brzojavnih zvezah z vlado v Bordeauxu. Lizbona, 28. junija. AA. (DNB). Po vesteh iz Casablance bo francoska radijska postaja v Maroku v kratkem na ukaz francoske vlade in na podlagi pogojev za premirje prenehala z oddajami. Ta sklep smatrajo kot znak, da so francoske oblasti v Maroku pripravljene pokoravati se ukazom vlade maršala Petaina. Borde&ux, 28. junija. AA. (Havas). Predsednika vlade maršala Petaina Je včeraj med drugim obiskal tudi predsednik poslanske zbornice Herriot. »Petit Pari sien« trdi, da je zelo verjetno, da obstoji neke vrste zveza med tem obiskom in preiskavo, ki je bila v Franciji uvedena zaradi zarote proti varnosti države. Sangh*j, 28. junija. AA. (DNB). Francoska čezmorska ladja maršal »F o c h« (14.000 ton) je odplula 24. junija iz šang-hajske luke. Ladja bi morala pluti preko Manille v Indokino. Pred izlivom Jangce ja je francosko ladjo opazila neka britanska pomožna križarka. Od tedaj manjkajo poročila o gibanju te ladje. Upor guvernerja Indokine Tokio, 28. jan. br. (Štefani). Japonski listi poročajo iz Hongkonga. da dosedanji generalni guverner francoske Indokine general Chatroux. noče prepustiti svojega mesta novemu generalnemu guvernerju, viceadmiralu Decautu, ki ga je včeraj imenovala vlada v Bordeauxu. V zvezi s tem ie danes dopoldne zastopnik zunanjega ministrstva izjavil novinarjem. da Japonska želi. da ne bi prišlo do kakih nasiprotstev med starim in novim generalnim guvernerjem v Indokini. Japonska vlada slei ko prei priznava 'e francosko vlado v Bordeauxu in funkcionarje. ki jih ona imenuje v posameznih področjih francoskega kolonialnega imperija. Granata v angleškem poslaništvu v Pekingu Sanghaj, 28. jun. s. (Reuter). V poslopje angleškega poslaništva v Pekingu ie bila vržena ročna granata. Ranjen ie bil samo kitajski sluga. Napadalec ie pobegnil. Besarabija in Bukovina Dve pokrajini stoletnih bojev ruskih vojsk Bukovina in Besarabija sta dve obmejni pokrajini kraljevine Rumuniie. kier se cd nekdai tro slovanski in rumunski interesi. Obe deželi sta oogostoma prehajali iz rok v roke. Danes sta zopet na dnevnem redu in lasti si iih mogočni rumunski severovzhodni sosed, ki ie nekdai krvavel v celi vrsti vojn. da ie osvobodil te pokrajine izpod turškega jarma Najstarejša ruska osvojitev je Bukovina, ki so io Rusi iztrgali Turkom že leta 1769., pa so io morali kmalu odstopiti Avstriji, ki io je obdržala do L 1918. Dežela je bila prvotno naseljena izključno s slovanskim prebivalstvom in rumunski živeli se je ob rekah Bistrici. Prutu. Ceremošu. Seretu in Sučavi. ki so glavne vode Bukovine. pojavil šele proti koncu srednjega veka. Avstrija je dobila deželo precei opustošeno. zato ie vabila naseljence iz vseh krajev monarhije. Poslej ie Bukovina pester narodnostni mozaik, vendar ima slovanski živelj še vedno relativno večino. Rueinov je okoli 38 %, Ritmunov 34%, Nemcev 20®/», Poljakov 5%. Vsega prebivalstva je okoli 800.000. površina pa meri okrt* 10.000 kv. km. Rusini prebivajo v davnem na severu in zafpadu dežele, dočim imajo Ru- muni v posesti južni in vzhodni del. Ostale narodnosti, med katerimi ie tudi precej Zidov, so raztresene po vsej deželi. V Cr-novicah. glavnem mestu dežele, ie bila pod Avstrijo nemška univerza, ki pa ie bila pod novo vlado porumunjena. V rusin-skem delu dežele leže razen Crnovic še mesta Storožinec, Radavec in Sučava. Bukovina je dežela, za katero so ruske vojske v svetovni voini prelile mnogo krvi. Carske čete so io bile zasedle trikrat v teku vojne, pa so se morale vedno zopet umakniti Senžermenski mir je 1. 1919. prisodil Bukovino Rumuniji. Drugo pridobitev Rumunije v svetovni vojni tvori Besarabija, pokrajina med Dnjestrom in Prutom. segajoča od Bukovine do Črnega morja. V teku zmešnjav ruske revolucije ie »besarabski narodni svet« izrekel željo za priključitev dežele k Rumuniji. nakar je rumunska vojska vkorakala brez bojev vanjo, zavezniški vrhovni svet v Parizu pa ie takoi potrdil zasedbo. Moskva ni priznala tega rumunskega postopka in nai so se v Bukarešti še toliko trudili, ruskega pristanka na aneksiio Besarabije vsa ta leta niso mogli doseči. Besarabija meri 44.403 km2 in ima malo manj ko dva in pol milijona prebivalcev; od teh je relativna večina (40%) Rumunov, kakih 30% Ukrajincev. 12% Zidov ter okoli 200.000 Bolgarov. Ukrajinci bivajo na severu v okrožju Hotina in na jugu ob Črnem morju. Rumuni so zasedli srednji del. Bolgari so naseljeni v skrajnem jugo-zapadnem koncu Besarabije. Zidie po mestih, Nemci pa v posameznih naselbinah, nastalih po Napoleonovih vojnah, zato nosijo značilna imena Leipzig. Pariš. Borodi-ne, Berezina in celo Fere Champanoise. Kar se tiče Velikorusov. iih navaja ru-munsko šteti e 75.000; večinoma žive po mestih in dajejo skupno z židovskim živ-ljem. ki tudi govori rusko, deželi še vedno precei ruskega značaja. Od ostalih narodnostnih drobcev so najštevilnejši Turki in Tatari. ki pa so se zadnja leta micčno selili v Turčijo. Pomembnejša mesta v Besarabiji so: stara zgodovinsko znamenita trdnjava proti Turkom Hotin ob gornjem Dnjestru, Bjelci, Orgejev, Kišinjev, upravno središče, nasproti ruskemu Tiraspolju ob Dnjestru ležeče mesto Tigina, središče bolgarske manjšine Bolgrad, Izmajlov ob dunav-skem rokavu Kili ji in Akkerman, stari ruski Bjelgorod, ki so mu Rumuni preveli ime v Cetatea Alba. Zgodovina Besarabije je nepretrgana borba s Turki ln zlasti zadnji dve stoletji je bila dežela prizorišče lju-tih bojev med Rusi in Turki. Rusi so zasedli Besarabijo L 1812, toda v krimski vojni so zopet izgubili nje južni del, ki je bil prisojen kneževini Moldaviji. L. 1878 je Rusija vnovič zasedla vso Besarabijo ter je obdržala tudi nje južni del, za kar je Rumuniji kot nadomestilo morala odstopiti Turkom odvzeto Dobrudžo in dunavske delto. Naslednjih 40 let ,je bila Besarabija ruska, zadnjih 20 let pa rumunska. Gospodarstvo Visoko aktivna trgovinska bilanca v maju Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o gibanju naše zunanje irgovine v mescu maju. V temu mescu se je vrednost našega izvoza ponovno oove-čala. V maju smo izvozili 355.260 ton blaga (lam 334.097) v vrednosti 742.7 nulijona din nasproti 466.5 milijona din v lanskem maju. Naš izvoz se je torej v primeri z lanskim majem povečal po količini za 6.3%, po vrednosti pa za 276.2 milijona din, od^ aosno za 59.2%. Naš uvoz pa je bil v maju nekoliko manjši nego v prejšnjem mescu, vendar pa Še vedno večji nego ; prvih treh mescih letošnjega leta in se je povečal tudi po količini. V maju smo uvozili 143.554 ton blaga (lani 98.360) v vrednosti 560.9 milijona din nasproti 424.1 milijona din v lanskem maju. Povečanje uvoza v primeri z lanskim majem znaša po količini 46.0%, po vrednosti pa 136.8 milijona din ali 32.2%. Gibanje naše zunanje trg< ine v prvih petih mescih t. I. je bilo naslednje (v milijonih din): izvoz uvoz saldo januar 1940 624.0 478.3 +145.7 februar 1940 627.2 430.0 +197.2 marc 1940 596.7 504.2 + 92.5 april 1940 693.3 641.8 + 51.5 maj 1940 742.7 560.9 +181.8 jan.-maj 1940 3283.8 ian.-maj 1939 1981.3 jan.-maj 1938 2015.1 jan.-maj 1937 2404.8 jan.-maj 1936 1337.7 jan.-maj 1935 1532.8 2615.3 2099.6 2233.7 1987.3 1706.5 1464.4 + 668.5 —118.3 —218.6 + 417.5 —368.8 + 68.4 Nate trgovinska bilanca je bila v maju visoko aktivna, saj je znašal izvozni presežek v tem mescu 181.8 milijona din; Lani v maju je bila naša trgovinska bilanca aktivna le za 42.4 milijona din. V prvih petih mescih t. 1. je vrednost našega izvoza dosegla skoro 3284 milijonov din, t. j. za 1302 milijona ali 65.7% več nego v istem razdobju lanskega leta. Po količini pa se je letos naš izvoz povečal le za 17.3%, namreč od lanskih 1,340.100 na 1,571.600 ton. Vrednost uvoza je letos v petih mescih dosegla 2615 milijonov, t. j. za dkoro 516 milijonov ali 24.6% več nego lani. Po količini pa se je uvoz povečal za 11.3%, namreč od lanskih 433.500 na 552.700 ton. Ker se je izvoz v znatnejši meri dvignil nego uvoz imamo letos visoko aktivno trgovinsko bilanco. Izvozni presežek je dosegel 668 milijonov din, medtem ko smo imeli v Istem razdobju prejšnjih dveh let pasivno trgovinsko bilanco. Tudi v letu 1937, ki je bilo zelo ugodno, izvozni presežek ni bil tako velik kakor letos. V maju smo izvoziil pšenice za 22.2 milijona din (lani za 5.6), moke za 6.7 milijona din (0.4), suhih češpelj za 15.9 (1.3), vina za 7.0 (3.2), tobaka za 80.9 (0), konoplje za 33.6 (16.9), konj za 12.9 (3.6), govede za 5.6 (12.8), svežega mesa za 22.3 (9.8), mesnih izdelkov za 10.2 (5.7), masti za 20.4 (11.5), jajc za 33.1 (23.3), lesa za 162.3 (73.8) in bakra za 139 milijonov din (65.7). Še nekaj podrobnosti o trgovinskem sporazumu z Italijo že v četrtkovi številki smo navedli najvažnejše določbe novega trgovinskega sporazuma z Italijo, ki velja za razdobje od 1. julija t. 1. do 30. junija 1941. Med drugim smo omenili, da nam je Italija odobrila kontingent 4000 ton za bombažno prejo, 4000 ton za bombažno prejo s 25®/o celulozne volne in 3000 ton za čisto celulozno volno. Poleg tega pa bomo lahko uvozili iz Italije 120 ton preje za prodajo na drobno, 450 ton konopljene preje, 400 ton volnene preje in 2000 ton preje iz umetne svile, skupaj torej 13.970 ton tekstilnih vlaken. Poleg kontingenta za 20.000 ton riža, o čemer smo že poročali, je predviden kontingent za uvoz 3000 ton surovega in prečiščenega žvepla, 15 ton za uvoz živega srebra, 2000 ton za uvoz železnih cevi m delov cevi in 65 ton za uvoz cevi iz kavčuka in pasov iz kavčuka. Seznam kontingentov za naš 1zvoz v Italijo obsega predvsem povečane kontingente za les. Tako je predviden kontingent 70.000 ton za celulozni les, 80.000 ton za tesani les, 230.000 ton za mehki rezani les, 40.000 ton za bukov les (razen pragov in dog), 4O.O0O ton za ostali les listnastega drevja, 20.000 ton za mehki les za kolonije in 4000 ton za ostali les za kolonije. Poleg tega je določen kontingent 35.000 ton za razne vrste lesa za Albanijo. Končno vsebuje seznam še kontingent za izvoz 70.000 drv in za 8000 ton oglja. Od ostalih kontingentov izven skupine gozdnih proizvodov pa je omeniti kontingent za kovinske rude in koncentrate, ki je določen v vrednosti 15 milijonov lir, kontingent za 20.000 ton kalcijevega cia-namida, za 4000 hI metilnega alkohola, za 2500 ton kalcijevega acetata in za 10.000 ton celuloze za papirnice. Iz skupine živil pa je omeniti kontingent 800 ton za zaklano perutnino, 450 ton za goveje meso, 2500 ton za jajca, 1000 ton za mast in slanino in 1000 ton za sušeno cikorijo. Kot rezerva za naknadne kontingente pa je predviden znesek 10 milijonov lir. če bi se pokazala potreba po spremembi teh izvoznih kontingentov, se bo o tem razpravljalo na jesenskem zasedanju. Novi predpisi o maksimiranju cene železu V številki od 18. t. m. smo objavili odločbo urada za kontrolo cen v Beogradu glede maksimiranja cene železu. Sedaj objavlja urad za kontrolo cen v BeOgradu novo odločbo, s katero se deloma spreminjajo predpisi prvotne odločbe. Osnovna cena železu ostane nespremenjena in znaša v Ljubljani in Celju 4.90 din, v Mariboru 4.92 din. V trgovini na debelo in pri neposredni prodaji od strani proizvajalcev detajlistom se brez ozira na prodano količino prišteje k tej osnovni ceni na račun vseh dodatkov največ 0.78 din, in sicer za šibkasto železo (okroglo, štiriogla-to, ploščato in železo za platišča), za betonsko in za fasonirano železo (oglato železo z enakimi in neenakimi kraki, Se-gmentno železo in fasonirano železo Za ključavničarska dela); pri prodaji pol-okroglega železa, trakastega železa preko 2 mm (normalnega in specialnega), nadalje pri prodaji železa za letve in okove, vrat, obročnega železa (H), klinastega, bandažnega in osmerokotnega železa se ta dodatek na osnovno ceno poveča na največ 1.18 din. Tako določenim cenam se lahko dodajo skupni poslovni davek in lokalne dajatve, v krajih izven prodajnih centrov, za katere so določene osnovne cene, pa še znesek prevoznih stroškov od najbližjega prodajnega centra do kupčeve postaje. Satnopreskrba Slovenije i s kruhom V zvezi z vojnimi zapletljaji v Evropi je postalo vprašanje preskroe s kruhom zlasti za pasivne kraje zelo pereče. Naša banovina uvaža celo ob dobrih letinah na tisoče vagonov krušnega žita. Se več bi ga pa uvažali, če bi bila kupna moč našega kmeta tolikšna, da bi mogel tudi on v zadostni meri dokupovati žito, ki ga sedaj pogreša v hiši po dolge mesce. Kljub tem že dolgo dognanim dejstvom, pa ni bilo doslej nobene večje in lahko izvedljive akcije za izboljšanje samopre-skrbe naše dežele s kruhom. V tem vprašanju je prav zanimiv predlog v zadnji številki »Domovine« od 27. t. m., »Domovina« predlaga cenen in kolikor moremo presoditi tudi izvedljiv načrt za uvedbo selekcioniranega semenskega žita na vsaki kmetiji. Izkušnje so dognale, da pri nas prav dobro uspevajo novovzgojene zgodnje italijanske pšenične sorte, ki dajo dvojni povprečni hektarski donos v primeri z našim dosedanjim. Člankar predlaga, naj bi banska uprava nabavila vsaj en vagon izvirnega semena italijanske pšenice »mon-tana«, ki stane neznatno svoto. Kmetijski referenti naj bi poiskali v vsaki vasi za to delo voljnega kmeta, ki bi vsejal na veliko gredo ali ogonček toliko kg te pšenice, da bo prišlo ha vsakega posestnika povprečno po tisoč pšeničnih rastlin. Kilogram pšenice da okroglo 20.000 rastlin. Sredi septembra bi dobili potem posestniki te do četrtega lista dorasle pšenične sadike in bi jih posadili ob rob njive, kjer bodo takrat sejali ječmen, po 20 cm vsaksebi, globoko pa tako, da bodo samo useša gledala ven. Rastlinice se bodo tako obrasle, da bo pognala vsaka povprečno po 10 lepo razvitih klasov, kar bo dalo drugo jesen vsakemu kmetu vsaj mernik novega najboljšega semena. Če bi bilo letos več semena na razpolago, se lahko seveda podvoji število pšeničnih sadik posameznim kmetom, in bi tako še hitreje prišli do zadostnih količin semenske pšemce. Sodimo, da je dolžnost vseh merodajnih faktorjev, da vzamejo ta predlog resno v pretres in ukrenejo vse potretmo, da ga že letos izvedejo v korist nas vseh. Kako Širimo pri nas motorizacijo V naši državi imamo zastarele poglede na motorizacijo. Ovira se njen razvoj v kolikor je le to mogoče. Davki, takse, nesodobni cestni in prometni zakoni, vse je še tako, kakor da bi bila motorizaciia lastnina nekih bogatašev katere ie treba molzti. Medtem pa vsak dan dokazuje kakšno veliko veljavo imajo motorji po svetu, niti navadnih poljskih topov ne vlečejo več konji v onih državah, ki pričakujejo od teh topov uspehe. Trenutno vlada pri nas pomanjkanje vozačev in to pri našem bornem voznem parku. Namesto da bi v današnjih časih množili vrste šoferjev in samovozačev. to le oviramo. Namesto da bi ves narod seznanili s prodirajočo motorizacijo se trudimo, da mu to in slične želje čim bolj onemogočimo. Tako je treba še danes napraviti neštevilne formalne korake, preden kdo pride do izpita za samovozača ali pa šoferja. Potrebno ie zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, domovinski list. krstni list. kakor če bi človek potoval na Mars. Samih kolkov je za 70 din. v gotovini je treba za komisijo plačati 180 din, banovinska taksa znaša 250 din. prideio pa še stroški za knjižico, sliko in razne druge »važne« stvari. Vsega se nabere okrog 800 din. Poleg tega pa je treba legitimacijo vsako leto še ponovno overiti, kar stane 130 din. Pri tem pa nosi naš kandidat, ki je imel to veselje, še velike stroške za svoje šolanje. Saj mora prevoziti kakih 500 km. Pri čemer že itak plača pri vsakem litru bencina dovoli veliko državno, bano-vinsko in tudi mestno trošarino. Tako podpiramo pri nas razvoj motori-zacije! Če se pa komu posreči, da ie izpit napravil in ima še vedno veselje, da si nabavi svoje vozilo, pa ga čakajo zopet takse in davki. Vsakoletni pregled, vsakoletni nakup evidenčnih tablic. 2 kolka po 100 din, taksa za komisijo, davek na pnevmatike. stroški za karto za bencin, dajatev za cestni fond in prekomerno obrabo cest. a končno, če je ta pobornik naše motori-zacije še občan ljubljanski ali občan kakega drugega mesta naše napredne banovine. ga čaka še lepa mestna taksa na motorno Vozilo, ki je po svoji višini krona vsega. Sai znaša povprečno vsaj tisočak. Prišel bo čas ko se bodo te napake, ki pomoiijo zatiranje jjolefa naše motoriza-cije. kruto maščevale. Takrat oa nai si gospodje birokrati potrka i o na prša: »mea culpa. mea maxima culpa«. Boris A. Kristan Kontrola cen v banovini Hrvatski Banska oblast banovine Hrvatske je v svojem uradnem glasilu »Narodnih novi-nah« objavila pojasnilo oddelka za obrt. industrijo in trgovino glede pobijanja draginje in kontrole cen. To pojasnilo pravi, da je v smislu uredbe o banovini Hrvatski. uredbe o prenosu poslov trgovinskega ministrstva edino banska oblast banovine Hrvatske pristojna, da za srvoie bodrbčie izda obvezne predpise o pobijanju dragi- nje in špekulacije, o kontroli cen in o obveznem prijavljeni u zalog blaga. Zato so za področje banovine Hrvatske obvezni samo oni predpisi o trti stvareh, ki jih je izdala banska oblast in so objavljene v njenem službenem glasilu »Narodnih novi-nah«. Pravni predpisi, ki iih o tem izda trgovinsko ministrstvo in so objavljeni v »Službenih novinah« veljajo samo za ostalo področje države brez banovine Hrvatske. V Hrvatski pa lahko dobe obvezno moč samo tedaj, če jih ban razširi na to področje. Pojasnilo se na koncu obrača na hrvatski tisk. nai z objavljanjem uredb in predpisov, ki nimajo obvezne moči za banovino Hrvatsko, ne delajo zmede med gospodarskimi krogi v banovini Hrvatski. Razširjenje uredbe o maksimiranju cene in prisilnem odkupu pšenice in koruze. Kakor smo že včeraj napovedali ie ban banovine Hrvatske dr. Šubašič izdal uredbo, s katero se razširijo določbe o maksimiranju cene in prisilnem odkupu pšenice in koruze na banovino Hrvatsko. Uredba je ostala skoro nespremenjena. Razlikuje se le v toliko, da se prijave zalog iz banovine Hrvatske pošljejo banski oblasti (oddelku za trgovino in industrijo) namesto Prizadu in da ima namesto Prizada na področju banovine Hrvatske prvenstveno pravico odkupa presežkov ustanova, ki jo za to pooblasti ban. Istočasno z uredbo ie izšel odlok bana dr. Subašiča. ki pravi, da se posli orven-stvene pravice odkupa presežkov pšenice in koruze na račun banovine poverijo Prizadu. in sicer do nadaljnjega, odnosno dokler se ne ustanovi posebna privilegirana ustanova banovine Hrvatske. Besedilo tega odloka potrjuje vesti, ki smo iih že zabeležili. da se pripravlja ustanovitev posebne ustanove po vzorcu Prizada na področju banovine Hrvatske. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 425 den., 4«/« severne agrarne 54.50 — 49.50, 4% agrarne 49 — SO, 6% begluške 72 den., 6% dalm agrarne 67 — 68, 6*/» šumske 66 den., 7«/. stabiliz. 90 den., 7»/« invest. 94., "7*/0 Blair 90 den., 8% Blair 92 — 95; delnice: Trboveljska 280 — 285 (280), Gutman 59 den., Sečerana Osijek 230 bi., OsijeČka Ijevaonica 165 bi., Tsis 32 den., Oceania 650 bi., Jadranska 400 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 28. junija* Začetni tečaji: pšenica: za julij 77, za sept 77.875, za dec. 79.125; koruza: za julij 61.375, za sept. 1 59.375, za dec. 57.50. ' Ne samo kot zdravilna voda temveč tudi za mešanje z vinom in sadnimi •oki je Rogaška Tempel mineralna voda odlična. Tudi tako pomešana pospešuje ugodoo delovanje prebavnih organov. -f- VVinnipeg, 28. junija. Začetni tečaji: pšenica; za julij 71.375, za sept. 73.625. za dec. 71.625. BELEŽKE Gospodarske vesti = Bencinska konferenca v Beogradu. V upravi monopolov je bila v Četrtek konferenca s predstavniki gospodarskih zbornic o vprašanju izvajanja uredbe o potrošnji tekočih goriv. Vesti ki so krožile, češ da se pripravljajo nove omejitve, so se izkazale kot netočne. Oskrba naše države z nafto in njenimi derivati je docela normalna in zato ni potreba, da bi se v pogledu oskrbe z bencinom spreminjali sedanji predpisi odnosno da bi se izdale nove omejitve glede potrošnje bencinske mešanice. Pač pa se upravičeno pritožujejo trgovci s tekočim gorivom, ki na konferenco niso bili pozvani, da bi se razpravljalo o njihovem razmerju do bencinskega kartela. Navzlic upravičenim pritožbam proti bencinskemu l:artelu ln številnim spomenicam, ki so jih predložili trgovci s tekočim gorivom na merodajna mesta, je to vprašanje ostalo nerešeno, ker na konferenci ni bilo nikogar, ki bi se zavzel za njihove interese. = Iz naše tekstilne industrije. »Jugoče-ška«, tekstilna industrija d. d. izkazuje v bilanci za leto 1939. znatno povečanje dobička Kosmati dobiček je narasel na 30.9 milijona din (prejšnje leto 26.8), čisti dobiček pa se je že dvignil na 9.96 milijona din (nasproti 2.13 in 1.94 milijona din v prejšnjih dveh letih) in to pri glavnici 40 milijonov din (prejšnje leto 20) in rezervah v višini 18.3 miiljona din. Ob koncu lanskega leta so znašali kreditorji 52.9 milijona din (pr. 1. 92.9), med aktivami pa tovarniške naprave 30.5 (28.4), inventura 48.6 (50.9), debitorji 8.8 (17.1) ter blagajna banke in vrednostni papirji 33.3 (27.1) milijona din. = Licitacije. Uprava zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu sprejema do 29. junija ponudbe za sklenitev neposredne pogodbe za dobavo vreč iz jute in konoplje. do 1. julija za dobavo kuvert in pisarniških potrebščin ter železnih sodov za petrolej. Dne 3. julija bo v pisarni in-ženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za napravo šuoe na aerodromu v Mariboru. 4. julija pa za postavitev lesenih barak v Slovenjem gradcu. Dne 3. julija bo pri upravi vojnotehnične-ga zavoda v Kragujevcu pismena pogodba za dobavo večje količine bele klobučevi-ne, 5. julija bo ofertna licitacija za dobavo kartonskih škatel. 6. julija za dobavo konoplje. 18. julija se bo sklepala neposredna pogodba za dobavo verig. 9. julija bo ofertna licitacija za dcbavo večje količine mila. 18. julija za dobavo grafitnih loncev in 19. julija za dobavo večje količine krogličnih ležajev. = Dobave. 2 Hidroplanska komanda v Divuljah sprejema do 1. julija ponudbe za dcbavo karbida ter črnega platna za za-store. Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 1. julija ponudbe za dobavo platna. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 1. julija ponudbe za dobava glodal in portlandskega cementa, do 8. julija za dobavo jekla v palicah, železnega cementa v prahu, verige, zidarskega orodja, električnih žarnic, barv. kristalne sode. smirkovega platna, mila za pranie in krede, do 15. julija za dobavo raznih svedrov, cevi za komprimirani zrak. krampov in motik za premog ter do 22. juliia za dobavo podkovnih žebijev. Dravska delavnica v Ljubljani. Kobaridska ul.. sprejema do 4. julija ponudbe za dobavo obdelanega lesa. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 4. julija ponudbe za dobavo delov za brzino-mere. Borze 28. junija Zaradi praznika danes nista poslovali ljubljanska in beogiajska borza. Na zagrebški borzi so notirali nemški klirinški čeki nerpremenjeno 14.70 — 14.90, grški boni pa so se nudili po 40.50. Na zagrebškem efektnem tižišču je bilo pri čvrsti tendenci povpraševanje za Vojno škodo po 425. Tudi v ostalih državnih vrednotah ni piišlo do zaključkov. DEVIZE Curih. London 17.25, Nevv York 442.50. Milan 22.40, Berlin 177, Stockholm 108.25. Zagreb. Oficielni tečaji: London 174.37 — 177.57, Nevv York 4425 — 4485, (.Mrih 1003.61 — 1013.61. Tečaji na svobodnem trgu: London 204.05 — 210.45, Nevv Ycrk 5480 — 5520, Curih 1240.20 — 1250.20. Povratek predsednika vlade Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič se je z ministrom dr. Konstantlnovičem v četrtek zvečer s svojim letalom vrnil iz Zagreba v Beograd. Vse za okrepitev naše oborožene sile Glavno glasilo Sokola kraljevine Jugoslavije »Sokolski glasnik« objavlja uvodnik, v katerem zahteva, naj posvetimo vse svoje zasebne m javno premoženje okrepitvi oborožene narodne sile in pripravam za obrambo naše države. List piše: »Prilike so danes take, da je vsako popuščanje v tem pogledu zločm. Danes se igrajo velike igre narodov in držav v znamenju gesla vse ali nič Kdor se bo obranil danes, ta bo ohranil vse in sc mu bodo bogato obrestovale vse žrtve, ki jih sedaj doprinaša na oltar domovine. Kdor pa bo podlegel, ta bo izgubi! vse. kar je prihranil in sebično prikril za svoje osebne namene. Nihče med nami naj ne misli, da je škoda silnih stroškov, ki jih imamo s pripravami za obrambo naše svobode in neodvisnosti. So med nami modrijani, ki pravijo, da je škoda vse energije, ki jo trosimo v ta namen in da bo naše orožje morda že čez leto dni staro železo. Pri tem pa pozabljajo, da nas bosta morda ravno to bodoče »staro železo« in vsa sedaj porabljena energija očuvala pred najtežjim in najhujšim, če pa bi prišlo do najtežje preizkušnje, lahko doživimo to. kar so doživeli mnogo večji in močnejši narodi od nas. Varčevali in stiskali so pri izdatkih za svoje orožje in gomilili zlate rezerve. Ko pa je prišla ura preizkušnje, se je izkazalo, da so bile njihove rezerve orožja premajhne ter so morali sredi borhe kloniti in prositi za milost. Z zlatom in prihranki ni mogoče preko noči ustvarjati novih topov, letal in tankov. Geslo današnjih dni mora biti za vse nas samo eno: niti en dinar, niti ena mišica ne smeta biti neizkoriščena pri pripravah za obrambo naše neodvisnosti in svobode. Veljati pa mora tudi geslo: kdor ima več, mora dah več. ker bo v slučaju nesreče tudi vet izgubil kakor tisti, ki ima samo golo življenje. V času, ko so pripravljeni naši kmetje in delavci s številnimi družinami žrtvovati " vsak »renutefc svoja življenja za državo, morajo biti pripravljeni tudi vsi premožnejši sloji, naši industrialci, kapitalisti in trgovci, da žrtvujejo svoje premoženje obrambi države. Žrtvovati v pravem trenutku vse, lahko pomeni v pravem trenutku vse rešiti. Kdor tega ne more razumeti, tega je treba brez prizanašanja prisiliti z vsemi sredstvi k spoznanju, da so danes na kocki vse druge vrednosti, kakor pa premoženja poedin- cev.« Vprašanje odgovornosti Bivši predsednik Samostojne demokratske stranke g. Adam Pribičevič je napisal v novosadskem dntvnrku »Dan« članek o odgovornosti V njem pravi med drugim: »Kdor zavzema v naši družbi po časti, kulturi in premoženju višji položaj, ta mora imeti tudi večjo odgovornost od manjših in manj pomembnih Naša družba bo prestala vse preizkušnje samo takrat, če se bo vsak zavedal svoje odgovornosti in znal pravočasno in popolnoma podrediti svoje osebne splošnim in narodnim interesom.« Omejitev avtonomije zagrebške univerze Hrvatski ban je predpisal novo uredbo o zagrebškem vseučilišču. Uredbe spreminja nekatere določbe zakona o vseučiliščih ter med drugim ukinja univerzitetni svet in določa tele univerzitetne oblasti: rektor, dekani, senat, fakultetskl sveti, nižje in višje disciplinsko sodišče ter sodišče za slušatelje. Rektorja voiijo v bodoče samo dekani in prodekani vseh fakultet ter po dva delegata vsake fakultete. Izvolitev rektorja mora odobriti ban. Ce ban odobritev odkloni, se mora izvršiti nova volitev, pri kateri pa odklonjeni ne sme biti kandidat. Isto velja tudi za volitev dekana in prodekana. Nove profesorje in docente voli fakul-tetskl svet, vsčučiliški senat pa dalje o njih sarino svoje mišljenje. Velik del kompetenc, ki so dosedaj bile pridržane vseučiliškemu senatu, odnosno vseučiliškemu svetu, je prenesen na fakultete in na fakultetske svete. Pomembna je tudi odločba, da sme ban v slučaju organizacijskih sprememb ali reform na fakultetah odvzeti fakultet-skim svetom kompetenco ter jo prenesti na trojico od bana postavljenih profesorjev dotične fakultete. Nova uredba pome-nja znatno zožitev univerzitetne avtonomije ter je zlasti potreba odobritve prvih vseučiliških činiteljev sredstvo, da ostane vodstvo univerze odvisno od politične uprave banovine. »Hrvatski dnevnik« hvali novo uredbo, češ da znači povratek k starim hrvatskim vseučiliškim tradicijam in da je opravila vse, kar se je pozneje hotelo prakticirati na hrvatskem vseučilišču, pa se ni moglo zrasti s tradicijami te najvišje znanstvene institucije . . . 1+1+1+1=2. To ni ne računska pomota in tudi ne tiskarski škrat, temveč pamtilo za naprednega kmeta: Eden gram FlTODINA razredčiš v enem litru mlačne vode. V tej raztopini namakaš eden kilogram žita eno uro. Seme posušiš v senci in ga vseješ še isti dan. Gram FITODINA stane dva dinarja. FITODIN »C« zagotovi varen ta obilen pridelek ajde. FITODIN pošilja le v originalnih steklenicah po najmanj 10 gramov: Laboratorij za FITODIN, Ljubljana, poštni predal 139. Naročajte pravočasno, da boste na jesen vesem obilnega pridelka. ' Hrvatsko vseučilišče je bilo ustanovljeno leta 1874. in je bilo organizirano v glavnem po avstrijskem vseučillSKem vzorcu. V kolikor je bila njegova avtonomija manjša, se je to zgodilo, da je moglo biti nadzorstvo politične oblasti večje. Ali je povratek na predpise, ki so zlasti v Kueno-vem času bili sredstvo za omejevanje hrvatskega visokega šolstva, res povratek v hrvatske tradicije, ne vemo. Vidovdanska poslanica škofa Nikolaja Za Vidov dan je objavil žički pravoslavni škof dT. Nikolaj Velimirovič vernikom poslanico, v ka-teri med drugim poudarja, da sama zemlja, na kateri narod prebiva, še nc predstavlja domovine. V pojem domovine spada tudi vera v visoke ideale, s katerih pomočjo se je izoblikoval značaj naroda in so se ustvarjale veličastne drame naše narodne zgodovine, borbe in žrt-te, bitke, zmage in porazi, pesmi in molitve. To so svetinje, ki nam domovino delajo drago. Brez teh idealov- bi bila zemlja prazna in bi v resnici veljale besede: kjer mi je dobro, tam je moja domovina! Dobro bilo v Ameriki onim Črnogorcem, ki so leta 1915. krenili na pomoč svoji očetnjavi, v smrt in pogubo. Zapustili so Ameriko, ki jim je dajala mnogo več nego bedna Črna gora, ker jim je ta bila nad vse draga zemlja njihovih očetov. Sodba zgodovine je sodba večne pravice. Ta sodba je razumna, popolna in koristna le, kadar sedanjost sodi prošlost, a se tudi sama podvrže sodbi prošlosti. Tako veruje naš narod. Zato zanj ni nič novega, kar se sedaj godi v svetu. Narod je s svojim instinktom pridobil pravilno merilo, ki ga morda niti veliki narodi nimajo. On čuje o zmagah in čuje o porazih, ali pozna relativno vrednost enega in drugega. Naš narod je doživel zmage, ki mu niso bile v srečo in je pretrpel poraze, ki aiao značili nesreče. Vse je začas-no, samo Bog je večen in vse. kar je začasno, te mora urejevati po večnosti, ako hoče ostati sijajno m trajno. Borba proti Suzorju se nadaljuje Iz Zagreba poročajo, da je bilo na seji vodstva HRS (hrvatske delavske zveze) med drugim sklenjeno, da hrvatski delavci ne bodo več plačevali prispevkov za Suzor, če ne bo v najkrajšem času osnovan samostojen nositelj delavskega zavarovanja za Hrvatsko. Likvidirano je vprašanje učiteljskih napredovanj Beograjska »Politika« obiavija iz službenih krogov informacije o napredovanju osnovnošolskih učiteljev. Uvodoma ugotavlja, da so od 1. 1935. z nastopom režima Milana Stojadinoviča učiteljska napredovanja. ki so se poprej redno vršila, skoraj popolnoma zastala. Prosvetna uprava je pustila, da so krediti za napredovanje uči-teljstva ugašali, in število učiteljev, Id so v napredovanju zaostali ie doseglo 10.000! Ko je po poldrugem letu napredovanje zopet pričelo, so se vmešali razni vplivi, in dogajalo se je. da 90 napredovali mnogi, ki so komaj dosegli pogoje za napredovanje, dočim so mnogi starejši učitelji zaman čakali, dostikrat dve. tri, pa tudi štiri leta. V septembru 1939. 1 je bilo v ministrstvu prosvete še 6.938 utemeljenih •prošenj za napredovanje, ne računajoč učitelje iz Hrvatske, ki so bili med tem prešli v območje zagrebške banske oblasti. Minister prosvete g. Maksimovič se ie odločil. da to vprašanje uredi, kar je bilo mogoče samo z naknadnimi krediti in povečanjem tozadevnih postavk v novih dva-najstinah. Od lanskega avgusta do 1. maja letos je napredovalo 6.634 učiteljev. Ostali so še 504. V zadnjem ukazu so tudi ti dobili višjo grupo, odnosno stopnio in sedaj se pripravlja napredovanje tudi še onih učiteljev, ki so od septembra lanskega leta do 15. junija letošnjega leta dosegli pogDie za napredovanje. Teh učiteljev je 1332. Dekreti, odnosno ukazi za nje so že pripravljeni. Povodom likvidacije tega za učitelistvo važnega vprašanja ie minister prosvete g. Maksimovič dal izjavo, v kateri poudarja, da pri napredovanju uči-teljstva ne sme biti več preskakovanja, ki povzroča upravičeno nezadovoljstvo in ruši zaupanje v pravičnost in objektivnost državne uprave. Protest Kmetijske zbornice v Novem Sadu Kmetska zbornica v Novem Sadu, ki je sestavljena iz samih pristašev JRZ, je imela v četrtek sejo, na kateri jc razpravljala o maksimiranju cen za pšenico in koruzo. Soglasno je bil sprejet sklep z zahtevo, naj se uredba o maksimiranju žitnih cen ukine, da se odredi do žetve nova cena na osnovi tržne cene, ki je veljala pred maksimiranjem in da se uredi žitni režim v smislu svoječasnega soglasnega sklepa kmetijskih zbornic na kcnferenci v Prizadu. Sedanja predpisana najvišja cena pšenici je pri producentu 224 do 230 din, koruzi 170 do 180 din. Tržne cene pred maksimiranjem so bile za pšenico 250 do 260, za koruzo pa 220 do 230 din. Napredovanja oficirjev Beograd, 28. jun. p. Službeni »Vojni list« je objavil velik ukaz o napredovanju aktivnih in rezervnih oficirjev. Za armij-Bkega generala je napredoval dlvlzijski general Peter Nedeljkovlč, za sodnega dlvl-zijskega generala brigadni general Miloš Jakovljevič, za artilerijskega brigadnega generala pa polkovnik Dušan Stojanovld. Naši kraji in ljudje Sokolski pohod na Kajmakčalan Znamenita manifestacija bo dne 12. julija Beograd, na Vidovdan Jugoslovensko Sokolstvo priredi letos velik pohod na Kajmakčalan. Na pravoslavni Petrov dan dne 12. julija, praznuje spominska kapela na Kaimakčalanu svoio krstno slavo Teea dne se zbirajo na zgodovinski gori. kjer so se odprla vrata v našo svobodo, bojevniki iz velikih borb za Jugoslavijo. Doslei so razna narodna društva in kulturne ustanove skrbele za čim lepšo proslavo. Letos pa bo domačin slave Savez Sokola kralievin-Jugoslavije. ki je pravkar izdal naslednio objavo: Zelja uprave SKJ je. da bo S~kcl~tvo pri tej priliki na Kaimakčalanu do svojih predstavnikih zastopano, da ?e pokloni manom padlih junakov za svobodo naroda in da se tu ori viru gledajoč junaška dela. napoji z novim borbenim duhom za brambo pridobljene svobode Za-raii teea se je Sokol kral;evine Jugoslavije odločil, da prevzame d^mačinstvo krstne slave in priredi 12. julija romance na Kajmakča^n. Organizacijo na Kaj-makčalanu samem bo izvršila s'kol "'-"a žima Skoplje Vsi udeleženci iz vse Jugoslavije. iz vseh 25 žup. se bodo pripeljali že 10. juliia z rednimi vlaki v Skoplie. od koder bodo krenil poseben vlak v Bi- tolj. kjer bodo udeleženci prenočili. Naslednje jutro cb 8. bo v Bitoliu blagoslovljen novi Sokolski dom. Po blagoslovitvi ob 10. dopoldne bodo kamioni in avtob- si prepeljali Sokole na Jelak. Tam bo sokolsko zborovanje. Prenočili bedo v taborišču pod šotori Naslednji dan. 11. i,jli;a. bodo Sokoli nadaljevali pohod na Kajmakčalan. Za prenočišče v Bitoliu 10. in 11. julija ie dalo pravoslavno bogoslovie na razpolago 500 postelj Šotori na Jela-ku bodo voiaški. enako odeje Prometni minister ie dovolil četrtinsko voznino Vse sokolske župe peneso na Kaimakča^n svoie zastave, s katerimi bo tudi zastava SKJ. ki io ie Doklonil bla ie tre^a opozoriti, nai se izobruz^e^o m' je prišla misel, da bi razposlali tudi tem pirmene ocene njihovih zmožnsti. z navedbo njihovih vrlin in nap. k. ki nai bi jih upoštevali ori nadalinem stud iu.« »Ali je bi'a prireditev res tako poljudna, kakor ste si obstali?« »Sevc-da Sai so se priglasili tekm va' i iz najrazličnejših krajev Slo. enija in iz najrazličnejših poklicev. Prišli so iz Kra- nja. Celja. Jesenic Trž:čn Savin;ske doline. Pragerskega Za^:e a Sv. Morete ob Pesnici. Ormoža, da a iz M-iirke Sobote. Po pckiicih so b 1 dijaki in dijakinje. učite'i'.ce. na;' i e rod" ro" F\ pismonoša. sh-žkinja. rrc-d:'n:š'i de av c me?ar-*efc-r. na-la'ie r-k v?' : č avli T" ki ključavničarski in k oja'k" oon č tor-barski vajenec, slikar na steklo fo og af. kamnosek, mehanik, postrežnica. pa kmečki fantje in dekleta.« »Kako ste bili zadovoljni z izbero pevskih tečk?« »Bili smo naravnost presenečeni, da so si pevci z dežele izbrali umetniško vrednejše stvari: speve iz oratorijev. operne in koncertne arije in podobno.« »Kak je bil pevski material tekmoval-cev »Predstavilo ?e ie nekai pevk in pevcev z naravnost sij jnimi glas vn:mi zmož-nastmi. Šele ta večer nam je P"kazal, koliko bogastva tiči v grlih naših podeželskih pevcev. Zanimivo ie. da ie bil glasovni material s preželi a mnogo bogatejši in zanimivejši kakor drugi. Upam. da bo odslej tradicionalna pevska tekma še boli razvila zanimanie za pevsko umetnost.« »Fdo so bili člani komMje, ki je prisodila tekmovalcem nagrade?« »Komisiji ie predsedoval upravnik gosp. Oton Zupančič, njeni člani so bili rektor Glasbene akademije gosp. Julij Betetto. direktor opere gosp Vilko Ukmar. dirigenta eg. Anton Neffat in dr. Danilo Sva-ra, šef-režiser op°re gosp Ciril Debevec, zborovodja geso R. Simoniti in jaz.« »S kakšnih vidikov ste sodili tekmovale?« »Pri oe™ni so bili odločujoči nasJ°dnii čmitelji: kakovost in otre? Klasu, tehnično zmnie. rla~beno o jmovanie in tek-movnl^evn zu- teravna. ker ie bilo razen ve? kraTTh g1asov ki zaslu-naive*ie zanimanje. Das' se ie mnenje obč:n"+va mi ifberi tekmovalcev v "^avni^rr. c'-"-rt->ir> t r-^eniem kr«n:s;ie. ie vendar n-lcViko izremenila vr- s*ni rd i~bTv'h. k°r je bi'o njeno strokovno mnenje v primeri z bolj ali manj laičnim mneniem občinstva odločujoče.« »Kdo so bili zmagovalci?« »Prvi ie bil Slavko Štrukelj, bariton, litograf iz Ljubljane, ki je zapel Pavči« čevo pesem: »Pred durmi« in »Planinca«, druga je bila Herčeva Francka, lirična soprani stka. ki je pela Schubertovo »Pod-oknico«, tretja Miillerjeva Kornelija iz Celja, mezzosopranistka. ki ie pela arijo iz »Pikove dame«, četrti je bil Ahačič Ivan. tenor iz Tržiča, ki je pel arijo Iz Flotovvlje opere »Marta«, pati Langus Franc, posetnitoov sin. baritonist iz Polj-šice pri Gorjah, ki je pel »Ti si urce zamudila« in »Planinca« in šeeta ie bila Vir-škova Marlena, altistka. ki ie zaoe"a »Ave Marijo«. Občinstvo oa je izvolilo tekmovalce v sledečem vrstnem redu: prvi iti bil Ahačič z 282 glasovi, drugi Langus z 230 glasovi, tretji Štrukeli z 197 glasovi, sledili so: Franci s 183 glasovi. Kacijan s 102. Stritarjeva Bogdana s 97. Buk^včeva Vilma z 82. Herčeva Francka z 41. Bauer Franc pa s 50 glasovi. Med tekmovalci, ki jih je izbralo deloma občinstvo, deloma pa jim ni prisodilo dovoli glasov, a so kljub temu vzbujali po^orno?t. ao bili predvsem: Bogdana Stritarjeva, ki je zapela habanero iz opere »Carmen« s krasnim glasom in tehnično prav dobro, nadalje mlada Gerdeieva Marija, kontra-altistka s pesmijo: »So še rož'ce v gartel-nu žalvale« in *e morda izmed vseh pokazala najzanimivejši glasovna mat°riaL sočen, poln vsebine: Bukovčeva Vi'ma. Id ie pela »Mornarja«, ie sopran, ki ima najlepše pogoje za ugoden pevski razvoj. Prav tako Battistuta Slavka, scrorainistka. ki je pela Sullivanovo »O. nai sanjam« s kUlti vi ranim glasom in ima format sa koncertno Devico ter tenorist Bauer Frsmc, ki je pel arijo Rudolfa iz opere »La Bo-heme«. Očarljiva zaključna točka večera, Mesec julij — mesec prodaje ostankov V najkrajšem času želimo prodati večjo količino lepih in uporabnih ostankov svile in pralnega blaga in smo zato znižali cene, kar je bilo najnižje mogoče! Naša znana bogata izbira krasnih svilenih in pralnih tkanin za poletne obleke Vam je neobvezno na ogled. — Pestrim, res lepim vzorcem blaga smo cene ponovno znižali. MANUFAKTURA NIZKIH CEN IN DOBREGA BLAGA BRATA VLAJ, Woifova ulica 5 Ljubavna drama lepe Poljakinje in avstrijskega huzarskega oficirja. Dejanje se odigrava v vrtincu evropske fipijonaže v zadnji svetovni vojni. —' KINO MATICA — teL 21-24. HOTEL IMPERIAL Danes in jutri ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri. Isa Miranda Nastopi originalni zbor BONSKIH KOZAKOV. Šola in življenje Gospod urednik! Hodil sem na Vidov dan po naših ulicah, opazoval sem obraze naše šolske mladine — bilo je hvala Bogu več veselih kakor žalostnih. Pa tudi k tistim redkim žalostnim obrazom bi bil najrajši pristopil in rekel: Nikar žalovanja! Kaj se vft, kdo izmed vas bo v življenju obračal bolje, kakor marsikateri odličnjak! To je sicer že stara, precej okrcana fraza, toda stare resnice se pač prav rade ponavljajo. Kako se ne bi takšnemu staremu šolskemu mačku, kakršen je vsakdo izmed nas studiranih, obnovil spomin na nekdanja šolska leta! In takole ob vsakem Vidovem dnevu lahko mi študirani ljudje po malem obnavljamo tudi vsak svojo življenjsko bilanco. Prosim, na kratko: Vsega skupaj sem se šolal 17 let. In če jo danes mahnem iz Ljubljane na sprehod — saj si daljšega izleta na deželo ne morem privoščiti niti vsako nedeljo — in se razgledujem na okrog ugibam: čigava je tista vila, kdo vse zmore toliko denarja, da Ljubljana venomer narašča? Saj je vse lepo in prav, toda šolana inteligenca po službah gradi danes presneto malo vil. In šolana inteligenca si tudi težko privošči letovišče v boljših hotelih, hodi že na Gorenjskem ali po zdraviliščih ali na Jadranu. Šolana inteligenca ima danes v svojem ožjem rodbinskem krogu čisto majčkene in vendar tako pereče skrbi: po čem je danes solata in pro. Vpisovanje v novi tečaj ta preko-ristne šole je podaljšano do 10. julija, pouk pa se bo pričel 1. septembra. Med d plo-miranimi sestrami pomočnicami ni pomanjkanja služb, marveč vse takoj dobijo svoja lepa masla. »JELISAVA« ALEKSANDROVO NA OTOKU KRKE Tik ob morju v bližini kopališča, krasna terasa, parketirane sobe s pogledom na morje. Prvovrstna dunajska kuhinja. Naravna vina Celotni pensino vštevši takse in napitnine din 60 dnevno. Informacije in naročila v vseh biljetarnah Putnika. * Zrno platina so našli v potoku Ludvi-ču pri Samoboru na Hrvatskem, že dalje časa je mano, da je v tem potoku precej zlatega peska. Toda platin so našli prvič Na žalo t je zagrebški strokovnjak prof. dr. Tučan ugotovil, da najdba nima praktičnega pomena, marveč je kot znanstvena posebnost zanimiva zgolj za znanstvenike. Prof. dr. Tučan bo napisal razpravo, da bo razne fantastične govorice uravnal v pravi tir. FOTOAMATER JI! Pri nas Vam jamčimo za vsak film, vsako kopijo in vsako povečavo posebej. Potrudite se k nam in sami prepričajte o nedosegljivi kvaliteti naših amaterskih del. — Priporoča se edina specialna fototrgovina Razpošiljamo tudi po pošti! JANKO POGAČNIK LJUBLJANA — TYRŠEVA 20 * Počitniški tečaj za ročna dela v Zagrebu. Kakor smo beležili, se bo 8. julija pričel v Zagrebu tečai za ročna d^la. ki bo traial do 27. julija. Sprejmejo se ušitslji in učiteljice vseh šol, da se seznanijo z vsem gradivom in tehnikami, ki se lahko uporabljajo v osnovnih in meščanskih šolah ter po zabaviščih. Tečajniki lahko stanujejo skupno v šoli. prehrana bo v msnzi. S seboi ie treba prinesti dve rjuhi, odejo in blazinico. Za delo pa so potrebne škarjice. nožiček. šestilo. trikotnik in ravnilo. Stroški za pouk. gradivo in postrežbo zna-šaio 350 din in se odpošljejo na čekovno nakaznico štev. 33.910. Prijave za tečaj sprejema Marijan Markovac. Zagreb. Sre-brnjak 27. * Ra-novins1^ podkov*»ka šola v Ljubljani sporoča, da ae prične 6 mesečni tečaj s 1. julijem 1940. V tečaj se sprejmejo učenci z najmanj dvema letoma pomočni- ZVOCM KINO SOKOLSKI DOM _V ŠIŠKI, telefon 41-79_ RAZKOŠNA OPERETA Jeanette Mac Bonald in Allan Jones Najlepše filmsko delo, kulminacija triumfalne serije Rose Marie in Belega jorgovana. Predstave: danes ob 5.. 7. in 9. uri: jutri ob 5., 7.. 9. uri; v nedeljo ob 5., 7., 9. uri; v ponedeljek ob pol 9. Prihodnji spored (v torek 2. VII.): KRALJICA LEDA ške dobe, Prošnje z 10 din (banovinski kolek) je poslati na naslov: Banovinska podkevska šola v Ljubljani, Poljanska cesta 59. Gojenci imajo v šoli brezplačno stanovanje.' za prehrano pa dobivajo mesečno podporo. * Zgleden protituberkulozni j>avi!j0n so te dni dogradili v Kragujevcu. V paviljf>-nu je 60 postelj in zdravniki že dan za dnem pregledujejo številne bolnike, ki so potrebni nadzorstva ali nege. Največje število smrtnih primerov zaradi jetike je bilo v Kragujevcu leta 1937. Takrat je umrlo vsega 388 prebivalcev, od tega samo za jetiko 126, to se pravi: 32 odstotkov. Kragujevac nima najboljših zdravstvenih pogojev, zato je bil novi proti jetični paviljon skrajno potreben. Namenjen je predvsem siromašnim slojem. upliva na ves organizem. Dcbro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje ln ima prijeten okus, je T _ rrr; L V »Sl.rej. S. lr.U214;-!3.VD. it =» Nova zagrebška džamija. Ko se je vrhovni verski poglavar jugoslovenskih mu limanov F.eis ul ulema Feh m Spaho, po Večdnevnem bivanju v četrtek po lsv-Ijal od Zagreba, so ga na kolodvoru še vpraiali, kateri kraj v Zagrebu mu je najbolj všeč kot stavbišče za novo džamijo. Reis ui ulema je odgovoril, da oo najprimernejši Zelengaj, kjer bodo porušili sedanje majhne hišice in bo nastala modema ulica. Poleg džamije na bregu v Žeie.ngaju bodo zgratVli poseben zavod za dijake in siromašne ljudi iz Bosne in Hercegovine. BltAMORJE 5" VOLUHARJE uniči preizkušeno sredstvo Bramorin. Navodila v drogeriji Kane, Ljubljana, židovska 1 * Nova pošta s telegrafom in telefonom na Poienšaku. Dne 1. julija se odpre nova državna razredna pošta s telegrafom in telefonom na Poienšaku. Okcliš nove pošte sestavljajo kraji Polenšak z zaselki Gotu-šakom in Kamenšakom, Bratislavci z zaselki Osluševci, Koglom in Zasadi, zatem Brezovci, Lasigovci, Polenci, Prerad in Slomi z zaselkom Strmcem, ki se izločijo iz okoliša pošte v Možkanclh in Hlapon-ci, ki se izločijo iz okoliša pošte v Juršin-cih. Nova pošta, bo vsak dan v zvezi s pošto v Moškancih. Krajevni dostavni okoliš tvorijo hišne številke 34—49 ln 53 kraj* Pclenšaka in hišne številke 35—39 in 41— 43 kraja Polencev. V širšem dostavnem okolišu bo dostavljal selskl plsmonoša po krajih Hlaponcih, Kamenšaku, Gotušaku, Zasadih in Bratislavcih (I. okraj) cb ponedeljkih, sredah in petkih, po Polencih, La-sigovcih, Preradu, Brezovem, Strmcu in Slomili (II. okraj) pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Z otvoritvijo nove pošte so se izpolnile dolgoletne želje tamkajšnjega prebivalstva. ki bo imelo istočasno na razpolago tudi brzojavno in telefonsko zvezo. SArt-DELNA PASTA E P T U N« je na višku kvalitete — proizvod največjih domačih tovarn sardin »NEPTUN« d. d., Split. * Zaspai je in se noče zbuditi. V bolnišnico v Banjaluki so pred 5 dne .d pripeljali sodnega starešino dr. Bruna N.mki-jeviča iz Ključa. Mož je pred 5 dne .'i zaspal, nakar ga tudi zdravniki niso mogli več zbuditi. Ne kaže nobenih posebnih znakov bolezni, temveč spi popolnoma mirno. Zdravniki se trudijo, da mu rešijo življenje, vendar je stanje slehrni dan nevarnejše. Dr. Nimkijevič je pc vsej Bosanski krajini na glasu kot pravnik in kot vnet sokojski delavec. Zato je njegovo nepričakovano tragično stanje vzbudilo splošno obžalovanje. DRŽAVNO PRVENSTVO V SABLJANJU se vrši v soboto in nedeljo 29. do 30. junija v dvorani Trgovskega doma. Tekmovanja so ves dan. Vstop prost. SOKOL LJUBLJANA n. vabi na javno telovadbo In ljudsko veselico _dne 29. junija ob 15.30 ari v TRNOVEM. * Strahovite posledice neurja v Slavoniji. Ponedeljsko »Jutro« je poročalo o žalostni smrti treh pastirčkov, ki jih je v neki kolibi blizu Slavonskega Broda ubila strela. Vobče je bilo v krajih srednjega hrvatskega Posavja zadnje čase že več žrtev strele. Iz Vinkovca poročajo, da je v soboto zvečer nad delom Slavonije spet besnela silna nevihta. Utrgal se je oblak in so neprestano treskale strele. V veliki slavonski vasi Bošnjakih se je 301etni Joso Levakovič zvečer vračal na senenem vozu domov, ob konjih pa je stopal njegov sivolasi oče. Naenkrat je strela ubila mladega Levakoviča, ki je zapustil šestero otrok. Njegov oča, ki je naglušen, je gnal konje skozi nevihto mirno dalje in je doma poklical sina, naj vendar stopi z voza. šele takrat je družina sprevidela, da je družinski oče mrtev. Tri dni prej je bil prišel iz vojaške službe za 14 dni na poljedelski dopust. Nadaljna žrtev strele je postal kmet Mijo Josipovič v vasi Dolnjem Po-brežju. V neurju se je skril pod vrbo, nad sebe pa je obesil koso. Strela je treščila v koso in Josipoviča na mestu ubila. Njegov 71etni sinko pa je odnesel zdrave ude samo zato, ker ni ubogal očeta, da bi šel vedrit pod vrbo, marveč se je skril pod bližnji most. Strahotne posledice neurja se kažejo zlasti tudi nad Vršcem in okolico, kjer je padala toča, debela kakor golobja jajca. Od 5.000 oralov vinogradov je prizadela okrog 2.000 oralov. Po prvih ocenah znaša škoda 5 milijonov dinarjev. Razen vinogradov so v vrški pokrajini močno prizadeta turščična in pšenična polja. KVALITETMI AUT0 V/ /TA/^f V 10°° . V IJ/V i■ J ' ••>•• Cl. ZASTOPSTVO mm^M:^ j; a žu ž e k t - ; LJUBLJANA- TAyCA»3EVi a, 11 *Žile na roki si je prereza1. Trgovec in posestnik na Trcbeijnem pri Mokronogu je že dalje časa živčno bolan. Tako je imel tudi v nedavni noči živčni napad. V takem razpoloženju je nevede zagrabil nož in si na levici prerezal žile. Pri tem pa se je zavedel svojega položaja in začel klicati domače, ki so mu hitro močno preveza! i zevajo-eo rano in poklicali zdravnika iz Mokronoga. Ta mu je ustavil kri in povezal rano nato pa so z avtotaksijem odpeljali poškodovanca v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. * Beg muslimanske lepotice v m°ški ob-eKi. zanimiv način je v okolici Mo-starja pobegnila 19-letna lepotica Meira Buričeva, hči premožnih staršev, živela . ie po stari muslimanski navadi močno osamljena. Te dni pa si je odrezala kito, se oblekla v bratovo obleko, si nadela njegov klobuk ir. čevlje .nataknila očala j in izginila. Zapustila je pismo, v katerem prosi starše epreščenja, ker ne more vzdržati tako osamljena. Pismo je zaključila z besedami: »Grem v svet pa ne Vem kani.« Med muslimanskim svetom je zbudil ta dogodek presenečenje. Lepotico išče pc-licija. * Up°ren samomorilec. Reševalci v Vr- šeu so imeli v četrtek polne roke opravka s 40]etnim Savom Cuculjem, ki je trikrat hotel izvršiti samomor. Razočaran v ljubezni do neke ženske se je najprej hotel cbesiti pa so ga rešili. Kmalu i.ato si je začel s škarjami rezati žile na rokah. Sosedje so ga f pravili v bolnišnico. Ko so mu v bolnici previjali roko. se je Sava iz-trg-al in skočil skozi okno prvega nadstropja., 9 metrov globoko. Kljub temu je ..vbil le lahke poškodbe. Nato so mu na-taknili srajco za norce in ga izročili psihiatru. s Bogataš je ubil lastnega sina. V Novem Pazarju se je odigrala velika družinska žalcigra. Daleč naokrog znani bogataš Marko Jemovič je ubil svojega sina Jurija, ki je bil prav tako na glasu kot trgovec z vinom. Oče je rad pil in se je večkrat spri s sinom. Tako je tudi tokrat bil oče močno nakresan, ko ga je sin okre-gal. V jezi je oče pograbil kuhinjski nož in ga zarinil finu v trebuh. Potem se je odpravil na polje, kakor da se ni nič hudega zgodilo. Smrtno ranjeni sin je kmalu nato izdihnil, očeta pa so odgnali orožniki. * Zi°čin pobeglih srednješolcev. V Bakru so v terek zjutraj našli zadavljeno staro gospo Amalijo Cepuličevo, vdovo po lekarnarju. Zločin so izvršili neki zagrebški srednješolci, ki so pred dnevi pobegnili z doma. Najstarejši med njimi šteje 19 let. Prei-kava je dognala, da so mladi zločinci, ki so jih prijeli v Bakru: 191etni sin nekega carinskega posrednika iz Zagreba, po imenu Bcško, drugi 171etnl Branko je sin nekega zagrebškega manjšega trgovca, tretji 171etnik pa je sin nekega železn:čarja. Pri izpitih so vsi trije pačili in so pobegnili v Bakar, da bi prišli čez mejo in vstopili v tujsko legijo. Staršem so seveda prej pobrali denar. Ko so jih po zločinu v Bakru zaslišali, so fantje izpovedali, da so sicer sodelovali pri zločinu, toda staro gospo ima na vesti nečak pokojnice 191etni Jakob, ki je priva-t:st. Jakoba je policija prijela v Zagrebu. Zagotavlja, da je popolnoma nedolžen in dokazuje, da se je v času zločina mudil v Zagrebu. Ker pa. se zapleta v protislovja, so ga pridržali na policiji. Bil je Brankov j inštruktor in je baje pomagal snovati zaroto zoper svojo lastno teto. Ker gre za veliko zob?odo mladih študentov, še nI mogoče objaviti podrobnosti o tem skrajno žalostnem dogodku. * Dvakratni morilec Anton Levojevič, ki je v sredo stopil pred veliki senat v Somboru, da se zagovarja zaradi okrutnega umera dveh vdov, je pri zaslišanju pokazal znake slaboumnosti. Njegov zagovornik je takoj predlagal, da se razprava odgodi in da se celotni postopek obnovi. Po kratkem posvetovanju je veliki senat sk'pnil, da odda Levcjeviča v enomesečno opazovanje phi iatru 6r. Jov:čiču. * Cela vas je hotela napasti ženo, ki je nameravala ubiti lastnega moža. In sicer je ta nesrečnica neka Kristina Vojkoviče-va, doma iz Velike Kikinde. Njen mož je bil močno ljubosumen in jo je večkrat pretepel. Zato je žena sklenila, da se ga reši. Toda njen načrt je bil razkrinkan in je vzbudil mnogo ogorčenja med sovaščani. Kristino so zaprli in je prišla te dni pred sodišče v Veliki Kikindi. Ker je bilo sodišče obveščeno, da nameravajo nekatere priče Kristino napasti pri sami razpravi, MUHIHHHIBHMSftfe so pazniki preiskali priče in so pri njih res našli tri samokrese in več nožev. Seveda so priče takoj razorožili in jih spravili na varno. Kristini pa sta bila prisojena dva mesca zapora. * Ali že imate za vsakogar neogibno potrebno knjigo »Protiletalska zaščita« ? So to pojasnila glede obrambe proti napadom iz zraka. Ilustrirana knjiga stane 25 din in se dobi po vseh knjigarnah. Društva in uradi jo dobijo po ceni 20 din pri banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani. (—) * Krema Salva, sestavljena po principu preizkušene sodobne kozmetike. Vam omogoča uporabo za DVOJE NAMENOV — ZA DAN in NOČ. Vegetabilna parna kopel za parjenje obraza ob stalni uporabi KREME SALVA daje vaši polti vso dražest in svežost, ki si jo želite. (—) Iz Ljubljane u— Trnovo dobi novo kanali zacijo. Vroča želia in nuina Dotreba se bosta skoro uresničili, da bo dobila kilometer dolga Opekarska cesta, zaseiana na obeh straneh s košatimi kostanji, a s smrdljivimi obcestnimi jarki, svoio kanalizacijo. Ta okrai je do malega že ves zazidan z ličnimi hišami, obdanimi z lepimi sadnimi in zele-njadnima vrtovi. V »Službenem listu« čitamo že razpis licitacije za napravo kanalizacije na Opekarski cesti in po drugih bližnjih ulicah v skupni vsoti 1,000.000 dinarjev. Lidtaciia se bo izvršila že dne 2. julija t. 1. Položen bo do vsei Opekarski cesti zbiralni kanal v dolžina 930 metrov. Van j se bodo stekali kanali iz Velike čolnarske ulice v dolžini 150 metrov, kanal iz Male čolnarske ulice bo dole 200 metrov, iz Velikega stradona 140 metrov, iz Malega stradona pa 110 metrov, od Ceste na Loko bo znašal v dolžini 250 metrov, od Mivke pa 300 metrov, iz Lampetove in KRUPP KVALITETNI TOVORNI AVTO G L ZASTOPSTVO O.ŽUŽEK LJUBLJANA tavčarjeva 11 Jelovškove ulice znaša 230 metrov ln iz Staretove ulice 200 metrov dolžine. Glavna kanalizacija bo segala dO konca Opekarske ceste, skorai do mostu čez Mali graben. Skupna dolžina vseh kanalizacijskih del bo znašala približno 2500 metrov, vrh teea merijo še kanalski odcepi okrog 200 metrov. Večina kanalov bo zahtevala tudi precejšen izkop, ki ie proračunjen na 6000 kubičnih metrov zemlie. Vsa ta kanalizacija bo na Prulah prikliučena k velikemu zbiralnemu kanalu ob Ljubljanici. Dolga desetletja so se Trnovčanie borili za izpolnitev te prepotrebne zdravstvene naprave, zakai ne le v tem posledu bo ta okoliš mnogo pridobil, poskočila bo pa tudi vrednost vseh zemljišč. iOPATAF OBLEKE — CISTA VOLNA STARE NIZKE CENE. Alojzij Potrato — prej JO S. KUNCI? Co. Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. Starešinska organizacija Preporoda obvešča članstvo, da se udeleži organizacija v dneh od 8. do 16. julija romanja na Kajmakčalan. Na povratku s Kajmakčala-na bi se ustavili tudi na Ceru ln se poklonili na grobu velikega jugoslovenskega do-brovoljca in našega idejnega ustanovitelja organizacije Avgusta Jenka. Vozna cena bo četrtinska. Prijave se sprejemajo do 3. julija na naslov S. O. Preporod, Ljubljana, Tomarova ulica 3. Nato dobe udeleženci podrobne informacije. RomanJa se lahko udeleže tudi nečlani. Odbor. ODPOČITE In razvedrite se! V krasni svetli in zračni kavarni hotela Slon v I. nadstropju, številni tu- in inozemski dnevniki, revije in ilustracije. Lep razgled na promenado Ljubljane. Klubska soba za seje in ločene družbe. u— popravni izpiti. Učni tečaji za dijake in dijakinje sred. meščanskih šol, ki imajo popravne izpite se prično 2. jul. V tečaju bodo poučevali profesorji z dolgoletno prakso. Pouk bo trikrat na teden po dve popolni uri za vsak predmet. Pri učencih, ki bodo obiskovali tečaj takoj v začetku, je uspeh zagotovljen. Vpisovanje bo 1. julija cd 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure pri gosp. Bombaču, služitelju na II. drž. realni gimnaziji na Poljanski cesti. n— Poziv ženam in dekletom v Sp. Šiški. Prostovoljna gasilska četa Ljubljana Sp. šiška ustanovi ženski samarijanski oddelek. V to svrho vas vabi na sestanek v sredo dne 3. julija ob 19. url v Gasilski dom v Sp. šiški. Zobna ordinacija Dentist BEVC JQŠK© LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 4 (kjer je lekarna Kuralt) ordinira za zobozdravstvo ln zobotehniko od 9. do 12.30 in od 2. do 5.30 — ob sobotah le do S. popoldne. Po dogovoru izven teh ur! TELEFON 32-96. Zahvala. Uprava Dečjega čoma kraljice Marije v Ljubljani se zahvaljuje go-jenkam HI. in IV. letnika drž. učiteljišča v Ljubljani za podarjeno perilo. u— Društvo »D<>m visofeošolK« ofevegča vse one, ki bi želele imeti hrano in stanovanje v »Domu« prihodnje študijsko leto, da vlože prošnje do 1. septembra. Formu-larji so na razpolago v lokalu društva Gradišče 14/1. Treba jih je točno izpolniti in potrditi od pristojnih Oblasti. Oskrbovalnimi znaša od 200 do 500 din mesečno (primerno premoženjskim razmeram prosilke). u— v polastitev Spomina blagopokojne gospe M»rije M&Inaričeve je darovalo uradništvo Pokojninskega zavoda v korist Rdečega križa din 275. — Iskrena hvala. u— podpornemu društvu za gluhonemo mladino sta darovala v počastitev spomina blagopakojne ge. Fr.ni dr. Papeževe soprog g. dr. Milan Pa~ež. sreski .sanitetni referent v pok. zr.csck 300 'lin, g. Zdenko Papež, kapetan fregate, pa znesek 200 din. Blagima dobrotnikoma naših gluhonemih sirot iskrena hvala! ~ ZOBNI ATELJE FRANJO RADOVAN DENTIST-TEHNIK se nahaja sedaj v FRANČIŠKANSKI ULICI št. 2-1. u— Film »TEBI NA LJUBO« v kinu Slogi. Prijateljem mlade in talentirane filmske igralke Luize Ulrichove se bo nudila te dni p? deigem času spet prilika., da si oglodajo nj°no nadvse ljubko igr« v viopi mlsde :ri hn'"-*"e 2e::;ce slikarja 'Viktor dp. Kov/a), k' Sivi v ./olakiii fantazij, daleč od stvarnosti in samo za umetnost. Njegova ženka, ki je vzor požrtvovalnosti, se mora ukvarjati s skrbmi vsakdanjega preživljanja sebe in svojega moža. Brez vsakih dohodkov in Izpostavljena bedi preživljata oba hude dneve. Toda česa vsega ne zmore takale ljubka ženičica! Mož ne veruje v svojo umetnost in meni, da njegove slike še niso dovolj zrele za javnost. A žena zaupa v njegovo ustvarjanje ter pomaga možu in sebi, seveda neobičajno in nekoliko tudi z lažjo ... Kako. to boste videli v tem odličnem filmu, v katerem podaja ta priljubljena filmska umetnica eno izmed svojih najsijajnejših filmskih vlog. Ljubitelji lepih filmov pridejo tokrat prav gotovo na svoj račun. Film je le nekoliko dni na sporedu v kinu Slogi. (—) Zobozdravnik dr. PUHER ne ordinira do 18. avg. n— Zgodbica o zli izKušnjavi. Marica je še mladoletna in doma nekje na periferiji, toda 18 let je vendar že zadosti, da si takšen reven deklič zaželi bogatih oblek in nakitja, vsega tistega pač, kar sleherni dan s koprnenjem in zavistjo opazuje in občuduje na mestnih ulicah. Izkušnjave so huda reč in spravijo slabotnega človeka kaj kmalu na krivo pot. Namreč takšne, ki jih je doživela Marica, ko je bila na obisku pri neki znanki svojih staršev. Tam je videla pod polico skrit cel pravcati tisočak, to se pravi, rob tisočaka je kukal ZUNDAPP o.zuzEK KVALITETNI LJUBLJANA MOTOCIKLI TAVČARJEVA 11 VSAK MODEL DOBITE TAKOJ. iz skrivališča. Od takrat naprej ji ni izku-šnjava več dala miru in prežala je na ugodno priliko, da bi se tisočaka polastila ob misli na lepe obleke in vse tisto, kar bi si lahko s tisočakom lepega kupila. Oprezo-vala je okrog hiše in naslednjega dne opazila, da se je gospodinja odpravila v mesto. Prav nič ni dosti pomlšljala Marica, splazila se je skozi kuhinjsko okno v stanovanje, vzela tisočak s police in vsa trepetajoča skoraj pobegnila domov. Greh je bil storjen in Maričina usoda zapečatena, še tistega dne je šla v mesto in si nakupila nekaj oblek, pa še nekaj cenenega le-potičja zraven ter se tako vsa prenovljena in samozavestna vrnila domov. Doma so se kajpak močno začudili in Jo povprašali, kje je dobila toliko denarja. Marica pa se je samo skrivnostno smehljala in je svoje nepoštenosti ni bilo prav nič sram. Beseda je dala besedo, prišla je oškodovanka in Marico osumila tatvine. Dekle Je planilo v jok in priznalo svoj zločin. Vzel jo je mož postave in na policiji so ji še enkrat temeljito izprašali vest. Naj je Marica še tako jokala ln prosila milosti — vse skupaj ni nič pomagalo. Pregoreče želje za lepimi oblekami so jo spravile v zapor in zdaj so jo predali sodišču, kjer ji bodo naložili pokoro in ji obrazložili kaj človek sme in česa ne sme. Tako iz najlepših sanj včasih nastane kruta in bridka resnica. Veliko in malo v mestu in na deželi, vse hoče v obilni meri uživati čudovito sonce. Toda Vašo na mraz navajeno kožo je treba najprej zavarovati z NIVEO, ker tedaj bo ostala sveža in zdrava. Zato nikar ne pozabite okrepčati svojo kožo z NIVEO, preden greste iz hiše. 208 OLJE SASSO nudim v dozah po pol kg, 1 kg, 5 kg, 10 kg in 25 kg. RAFKO KORETIČ, delikatese, Ljubljana u— Tatvine koles. Kakor že vso pomla-dansiko in roletno tatinsko sezono, prihajajo dan za dnem nove prijave na policijo o ukradenih in odpeljanih kolesih. Fred nekaj dnevi ie izginilo 1.090 din vredno moško kolo izpred Blaž:čeve go?tilne na Poljanski cesti. Lastnik Franc Zadnik je stopil za tresnutek na pržirek v Eos ilno, kolo ie pa po neprevidnosti pustil prislo-njeno s pedali ob pločnik. Ta.t ga ie očividno že od daleč spremljal ter pr~žal na čas njegove edset^osti. K^lo 'e črno p"e-skano brez te/, št., z 6 W. dinamo svetilko. Evid. št. 2-191.834-1. — »Diaonan'«, moško ko^c. črno pleskano. tov. št 938.218. evid. št. 2-1989-1. ie nekdo odpeljal iz gostiln :šk a veže v Tržni uVci Ivanu C.ušiču. Vrednost dein 800. — Stan kotu Rozmanu ie dne 25. t. m. nekdo odoelial i^red hiše št. 11 v PražftVovi ulici 700 din vr?dno m^ško k o'o 7.i?mke Oxford tov. š+ev. neznana. evid. št. 2-99285-16. Zvonec znamke Tribuna. Damske poletne domače obleke od 85.— boljše vrste svilene od ISO.— din naprej nudi Goričar, sv. TVra cesta. neki mladenič, ki se ie sukal po trgovini med nakupovalci. Fant ie kakšnih 17 let star. vitke postave, oblečen v sivo črtasto ponošeno obleko. — Pred dnevi ic bil Antonu Zibertu. raznašalcu ukraden zavitek čevljev v vrednosti 1.200 din. Predno odidete na Vaš letni oddih, izlet ali gorsko turo se oglasite pri Foto Touristu Lojze Samcu Aleksandrova cesta 8 — Ljubljana — kjer dobite podrobna navodila, kateri filmi so najboljši, da prinesete res ostre čiste slike domov. Konkurenčno ceno imamo zložljivemu Balda Foto aparatu z optiko 1.6.3 z lepo usnjeno torbico in 2 filma za Din 350. Naše fotoamaterske izdelave, posebno pa povečane slike so poznane ne samo v Sloveniji, temveč celi Jugoslaviji po prvovrstni in hitri postrežbi. Na posebno željo že v treh urah razvijemo film in napravimo slike. Fotoamaterjem izven Ljubljane pa poštnoobratno. Se najvljudneje priporoča: Foto Tourist — Lojze šmue LJUBLJANA — Aleksandrova cesta St. 8. u— Krakovčani dobijo novo gostilno. Ljubljani dobro znani zavedni in podjetni Janko Kramar, ki ima svojo trgovino v Mojstrani, preurejuje že nekaj časa lokale na Krakovskem nasipu, da bodo s svojo domačnostjo in okusno opremo še posebno vabljiva gostilna, ki jo bo otvoril v ponedeljek 1. julija. Z vodstvom nove gostilne bo poveril gostilniškega strokovnjaka g. Ivana Bučarja, kar jamči, da bodo poleg odlične postrežbe tudi pijače ln jedila na višku kakovosti, še posebej pa bosta gostilničar in poslovodja skrbela za blagor abonentov, ki se bodo tu prehranjevali z najboljšo, vedno sveže kuhano hrano. Ves okraj pozdravlja potrebno novo gostilno. (—) DAME — GOSPODJE! Priporoča se komfortno moderno opremljeni FRIZERSKI SALON „F R A N K" — Kresi ja Nizke cene! Dobro delo! Izgubljeno. V nedeljo 23. junija popoldne je bil v smeri od 6t. Vida proti Ljubljani na tramvaju ali na cesti izgubljen zlat križec z belimi kamenčkL Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v upravi »Jutra«. žalnem sprevodu so bili tudi ban g. Natlačen, poveljnik škofjeloškega polka g. Milan Kostič, ljubljanski župan g. dr. Adlešič in dolga vrsta znancev in prijateljev, med njimi več literarnih sodelavcev rajnkega. Na Mestnem trgu pred sreskim načel-stvom sta se poslovila od umrlega g. Rudolf Fajs za uradništvo sreskega načelstva in za urad. g. Lovro Planina pa v imenu škofjeloške in okoliških občin. Na pokopališču so spregovorili kaplan g. Melhijor Golob, g. dr. Tine Debeljak kot literat in za Mohorjevo družbo in župnik iz Bele Krajine, ki je prinesel svojemu rojaku zadnje pozdrave izpod Gorjancev. V Vincarjih, v mestu in na pokopališču so zapeli združeni pevski zbori, ki jih je vodil g. Matek, častna četa vojakov pa je oddala salvo. Pogreb je trajal skoro dve uri in mrak je legal na zemljo, ko je sprejela zemlja telesne ostanke pokojnega v svoje varstvo. Smrt nacionalnega obmejnega trgovca Maribor, 28. junija Na Zrinjskega trga 6 je preminil v 61. letu svoje življenjske dobe g. Davorin Tombah. Z njim je legel v grob eden izmed narodnih trgovcev slovenske generacije, ki se je z energijo, skromnostjo in poštenostjo prikopal iz malih razmer do vplivne in ugledne pozicije. Več kakor 30 let je blagi pokojnik vzorno vcd.ij svojo znano trgovino v Št. Vidu pri Ptuju. Mnogo zaslug si je pridobili kot načelnik trgovskega gremija za ptujsko okolico. V predvojnem času je bil pokojnik edini obmejni slovenski trgovec, ki se je lotil vagonskega izvoza krompirja v Egipt, sirovega masla, medu, sadja in drugega blaga v Švico ter drugam. Med svetovno vojno je moral plačati svojo narodno zavednost z internacijo v Gradcu. Ohranimo prerano umrlemu zavednemu narodnjaku časten spomin, žalujočim svojcem naše globoko sožalje. Zlatorog — Bohinj Bohinj, na Vidovdan Poletje je prišlo v Bohinj, ki se je odel v polno zelenje in bujno cvetje. Toplo greje solnce in prijetne so sence pod košatimi drevesi. Priroda okrog »Zlatoro-ga« na zahodnem koncu temnega Bohinjskega jezera je očarljiva, postojanka SJo- Dn- 26 t. m. ss ie spalnico Kri tine u— Vlomi In tatvine, splazil 5'ko'i okno v Kremzerjeve v Alelevcevi ulici podjeten tat cčividno z name o. da se polasti kakšnega denar;a. D naria ca ni našel, pač pa se ie zadovoljil z zlato zapestnico, ki je ležala na ncčii oma^ci. Zapestnica ie sestavljena iz 13 mm dolgih ter 2 mm širokih členkov ter i* vredna okros 1000 din. — Pred dnevi ie bil izvršen vlom v stanovanje Ernesta Wilfana v Dimičevi ulici. Storilec ie naibrž z vitrihom odprl vrata in potlej neovirano temeljito oo^o-oodaril po prostorih. Odnesel je par mo?kih smučarskih čevljev. mošk-> riavkasto obleko, radio, žepno uro. brivski ararat. črno us-njato listnico, železni ko legi'imaciio na ime oškodovanca, dozo za tobak in še celo dva ključa. Skupna šk da miša ok og din 1.500. — Na Stari poti ie Janeru Avgu-stinčiču nekdo odnesel iz stanovanja novo moško obleko temnosive barve z belimi črtami. v kateri ie bi'a densrnica s 150 din. — Dne 25. t. m. ie neznan storilec odnesel iz trgovine Viktoriie Jančieaieve na Vodovodni cesti i^oče^ina-to ročno Hagaino v velikosti 15 X 10. visoko 15 cm. z vsebino 450 din drobiža. Osumljen ie tatvine Zadnja pot sreskega načelnika Malesiča škofja Loka, 28. junija škofja Loka je včeraj popoldne spremljala sreskega načelnika g. Matijo Male-šiča na njegovi zadnji poti Izpred hiše žalosti v Vincarjih. Bil je dolg sprevod. Pogreb je krenil najprej v župno cerkev sv. Jakoba, odtod pa na Mestni trg, kjer je bilo slovo pred uradom. Odtod šele se je zvrstil sprevod proti pokopališču. Za križem so stopali najprej mnogoštevilni nosilci vencev, ki so jih poklonili pokojniku razne korporacije, prijatelji ln znanci. Med njimi je bil tudi venec črnomeljske občine, ki je oc poslala na pogreb posebno odposlanstvo. Dolga je bila vrsta šolske mladine z učiteljstvom. Za mladino je stopala sokolska delegacija v kroju. Sledili so gasilci s prapori, nato vojaška godba, ki je svirala žalostinke. Častni četi vojakov so sledila zastopstva raznih organizacij, za katerimi so se uvrstili župani škofjeloškega sreza z vencem, škofjeloški občinski odbor je bil navzočen polnoštevilno z ven-oem. Zvrstilo se je potem uradništvo sreskega načelstva z vencem, nato pa so nosili pokojnikova odlikovanja. Sledila je duhovščina s kanonikom g. Matejem Mrakom. Krsto so vozili ob častnem spremstvu vojakov z nasajenimi bajoneti, svetilcev lončarskega ceha in članov fantovskega odseka. Za krsto je stopalo sorodstvo. V venskega planinskega društva pa polna udobnosti, tako da se oni, ki se je enkrat naslajal nad krasotami pri »Zlatorogu«, ne more ločiti od tega edinstvenega, dela Slovenije. Letoviščarji pri »Zlatorogu« se dobro počutijo na zapadnem obrežju Bohinjskega jezera, kjer stojijo visoke gore v slikovitem polkrogu in kjer napaja spokojno jezero bobneča Savica. Vročina bo polagoma prišla tudi v Ljubljano ter vabila na dopust v »Zlatorog«, ki ima svoje lastno kopališče in čolnarno, udobne sobe za prenočevanje, senčnat vrt in prijazne gostinske prostore, redno avtobusno zvezo od železniške postaje Bohinjske Bistrice, redno poštno zvezo in lastni telefon. »Zlatorog« je izhodišče za vse planinske ture v Triglavsko pogorje, za letoviščarje pa je tudi izhodišče za krajše enodnevne izlete k Savici, na Vogar, na Komno, k Črnemu jezeru, na Vogel, na Uskovnico in vse okoliške bohinjske hribe. Ce se še niste odločili za letošnji dopust, obrnite se nemudno na upravo »Zlatoroga«, pošta Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, da pripravi potrebna ležišča in postreže z dobrimi jestvinami in pijačo. Zločinec je zaigal žago Na njej prenočujoči delavec se je ves opečen komaj rešil Novo mesto. 28. junija Iz vasi Brega Dri Litiji se ie napotil v Belo krajino na košnjo 471etni kočar Ro-žanc Viktor. Delo ie dobil pri posestniku Petru Vadroniču v Prelesju. Rožanc je prenočeval na delodajalčevi žaeL kjer ie vsak večer po napornem delu trdno zaspal. Tako ie trdno spal tudi eno zadniih noči. ko ga ie zadela zaradi zločinske roke huda nesreča, ki bi ga kmalu stala življenje. Sredi usodne noči se ie k žagi pritihotapil neznan zločinec in žago zažgal pri tleh. Suhi les okrog žage se je naglo vnel in v nekaj trenutkih je bila vsa žaea v plamenih. ki so v vsei svoji granati razsvetljevali širno okolica Ljudje, ki jih ie močna svetloba prebu- dila. so prihiteli h goreči žagi. da bi ogeni pogasili in obvarovali ostala poslooia. se niso spomnili ubogega Rožanca. Šele tedaj. ko ie ogeni zajel že gornji del žage. so se začuli iz podstrešia obupni Rožan-čevi klici, ki so gasilce opozorili na nesrečnika. Rožanc se ie zbudil zavolio prasketanja ognia in velike svetlobe ter ie v smrtni grozi začel iskati izhoda iz svojega obupnega položaja. Po velikih naporih se mu je naposled posrečilo prilezti do neke line. skozi katero ie nato skočil iz goreče žage. Bil ie že močno opečen. Prisotni so Rožancu priskočili na pomoč in nesrečneža najprei oblili z nekim strojnim oliem. nato pa mu nevarne opekline povili s platnom. Rožanca so nato prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer upaio. da mu bodo rešili življenje. Iz Maribora MOŠKO PERILO pO MERI — izdeluje ceneno in hitro IVAN BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24 a— Vid»v dan v Mariboru. PrisrČnO je proslavil, Maribor letošnji Vidov dan. Hiše so bife okrašene z državnimi zastavami. šolska mladina: se je zbrala k sklepni službi božji, po šolah so bile običajne sklepne proslave, učenci jn učenke so prejeli letnO Izpričevalo. Predstavniki mariborskega javnega, življenja, zastopniki uradov, ustanov In n^pjonalnih in strokovnih društev pa so.se zbrali It cerkvenim ofiM'-vilom, ki so bila v stolnici, v pravoslavni kapeli sv. Cirila in Metoda v Melju, v. starokatoliški in v protestantovski cerkvi. Tudi številno občinstvo je prisostvovalo cerkvenim opravilom. Med 10. in 11. uro so bile vse mariborske trgovine zaprte. a— Promocija Mariborčana. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je bil promoviran za doktorja filozofije iz zoološke stroke g. Miroslav Zei iz znane mariborske nacionalne in sokolske rodbine. Iskreno čestitamo! a— Iz profesorske službe. Prof. Stanko Lapuh, ki je doslej služboval na tukajšnji klasični gimnaziji, je dodeljen v službo kr. bariški upravi v LjuolianL a— Omejitev obratovanja. Zaradi pomanjkanja sirovin je sedaj tud: Mariborska tekstilna tvornica omejila obratovanje v vseh svojih oddelkih razen v predilnici. Delavstvo bo zaposleno samo tn dni tedensko. a— Kako so se odločili letošnji maturanti Na tukajšnji I. realni gimnaziji so se od maturantov odločili: 1 za študij umetnostne stroke, 2 za prometno službo! in prometno šolo, 2 za vojaško akademijo, 2 za gozdarstvo, 2 za glasbo. 2 za brodograd-njo in pomorsko akademijo. 1 za letalstvo, 12 za tehniko, 2 za montanistiko, 5 za eksportno akademijo ;n ekonomsko visoko šolo, 7 za pravo, 4 za farmacijo, 1 za arhitekturo. 7 za filozofijo, 8 za medicino, 1 za žurnalistiiko in 12 za privatno službo. Na klasični gimnaziji so se odločili 4 maturanti za gospodarstvo, 8 za medicino, 2 za telesno vzgojo, 4 za letalstvo in vojno akademijo, I za gospodinjstvo, 10 za pravo, 5 za filozofijo, 3 za veterino, 2 za arhitekturo in umetnost, 4 za tehniko, 9 za bogoslovje, 1 za farmacijo, 1 za agronomijo, 1 za zasebno službo, 2 montanistiko, 1 za žurnalistiko, 1 za diplomacijo in 1 za kemijo. a— Posestna sprememba. Vsi najemnik lokalov v hišnem bloku na Aleksandrov; cesti 13 in Cankarjevi 1 so dobili odpoved s 1. oktobrom. Čuje se da je kupila omenjeno hišo tvrdka »Bat'a« za znesek štiri in pol milijona dinarjev, ki bo preuredila omenjene lokale za svoje svrhe. a— Tombola Sokola I. se zaradi tehničnih ovir preloži na nedeljo 7. julija. (—) a— Panika na BetnavsKi cesti. Na Bet-navski cesti 39 so doživeli gostje svojevrstno razburjenje. Neki možak je zažgal raketo in sledila je strahovita detonacija. Vse je hitelo k izhcdu. V splošni zmedi jo je odkuril tudi dotični možak, ki se je pognal na kolo in se odpeljal. Policija se zelo zanima za povzročitelja vznemirljivega dogodka, zaradi katerega ima gostilničar precejšnjo škodo. Iz Celja e— Pregled sokolskih članskih legitimacij. Sokol Celje matica opozarja, da mora imeti vsak član in članica legitimacijo, kakor predpisuje točka 8. člena 10. pravilnika za sokolska društva. Društvena uprava je sklenila, da bo še enkrat, toda poslednjikrat, v sredo 3. julija od 18. do 22. poslovala v ta namen v društveni pisarni v mestni osnovni šoli. Večina bratov in sester, ki ima legitimacije, jih je že prinesla v pregled, zato vabimo redke zamudnike, da prinesejo izkaznice prihodnjo sredo. Oni, ki legitimacij še nimajo, naj prinesejo s seboj fotografije, da jim bo mogoče izdati nove izkaznice. Pokažite, bratje in sestre, da ste člani sokolske organizacije, ki jim je disciplina v krvi. Br. BREGA^T MARJAN SPECIALIST KIRURG Ordinira v Celju — Gosposka ulica 711. e— Ne bodite smešni! »Slovenčev« dopisnik se na naše stvarne ugotovitve O njegovem postopanju pri poročanju opra.v-di bivših Westnovih deTavcev proti tvrdki Westen spet zaletava v nas.. Tokrat se je »omejil« samo še na ponovno trditev, da ne čitamo listov, češ da sta o poravnavi na sodišču poročala tudi »Delavska politika« in »Večernik«. To trdi, čeprav smo že v prvem odgovoru omenili »Delavsko politiko«, ki je v svojem poročilu kritizirala »Slovenčevo« pisanje. Dopisniku »Slovenci« je poleg tega dobro znano, da sta »Delavska politika« in »Večernik« poročala o poravnavi šele za »Slovencem«, 'n sicer prav zaradi tega, ker je »Slovenec« prekršil medsebojni dogovor, ki je postal s tem brez pomena. Kje je potem dema-goštvo? S »Slovencem« pa se ne bomo o tej zadevi dalje prepirali, ker si je javnost tako že lahko ustvarila jasno sliko in sodbo. OTROŠKI VOZIČEK, kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite, prodate ali , zamenjate v trgovini JOSIP URšIC — CELJE, NARODNI DOM. e— Promen^dni koncept vojaške godbe 39. pp. bo danes od 11. do 12. na balkonu mestnega poglavarstva. Spored koncerta je naslednji: »Q.tac komandir«, koračnica. Balfe: »Ciganka«, j^ertira,. Clžek: »Srbska. rapsodija«. Cerar: »Od Urala do' Baj-k^l^,, populi'. Brodil: »IZ Niša in okolice«, popuii." »E>oj pod Ljaojanom«, koračnica. e— Zaključni nastop gojencev obvezne telesne vzg°je. je bil v četrtek popoldne na Glaziji. .Qb določenem času je prikorakalo pod vodstvom referenta za obvezno telesno vzgojo g. Ferija Pleterška in ob igranju celjske vojaške godbe nad 150 obveznikov, ki so se postrojili na igrišču in pozdravili zastopnike mestne občine in zastopnika vojaške oblasti podpolkovnika g. Stefanoviča, ki jim je g. referent raportl-ral. Po pozdravu predsednika občine so obvezniki, ki so bili porazdeljeni v pet oddelkov, nazorno prikazali uspehe in vse-stranost šele trimesečnih vežb. Gojenci so nastopih v igri z žogo ter tekmovali v metu granate in patruljnem teku. Nastop je pokazal pravilno telesno vzgojo naše obrtne in trgovske mladine in tudi poudaril čut discipline, ki jo je pokazala mladina na tem nastopu. Po nastopu, ki mu je prisostvovalo tudi lepo število občinstva in pri katerem je sodelovala vojaška godba, šo gdjenci glasno poadravljeni v strumnih četverostopih odkorakali in zaključili uspelo prireditev. e— Dva nova grobova. V četrtek je umrla v celjski bolnišnici v starosti 30 let soproga gostilničarja in mesarja ga. Her-mina Bagtevčeva, roj. Kinclova, iz št_ Jurija ob juž. žel. Pogreb bo danes ob 16. iz hiše žalosti v št. Juriju ob juž. žel. na tamkajšnje župno pokopališče. — V Zabukovci pri Grlžah je umrl v četrtek trgovec g. Anton Malus. Pogreb bo danes ob 17. iz hiše žalosti v Zabukovci na pokopališče v Žalcu. — Pokojnima bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— javna mestna knjižnica bo od 1. do 22. julija zaprta. Prihodnje poslovanje bo v torek 23. julija. e— Celjani! Legija koroških borcev v Celju priredi loterijo. Del glavnih dobitkov je razstavljen v Hladinovi trgovini. Pričakujemo, da bo narodno-zavedna javnost podprla organizacijo ln kupovala srečke, ki se dobe "v celjskih trafikali, podružnici »Jutra« in »Slovenca« in v društveni pisarni na Dečkovem trgu 6. Srečke so po 5 din. (—) Vidov dan v Ljubljani Ljubljana, 28. junija. Na vidovdanski praznik se je ob 10. vršila v stolnici svečana služba božja, ki jo je opravil škof dr. Rožman ob številni asistenci. Udeležili so se je predstavniki vseh državnih Civilnih in vojaških oblasti, med njimi ban dr. Natlačen, divizionar Štefanovič, rektor dr. Slavič z vsemi dekani, načelniki banovinskih oddelkov ln predstavniki mestne občine ter številnimi zastopniki društev in ostalega občinstva. Uro pozneje se je vršil v pravoslavni cerkvi svečan parastoš, ki ga je opravil vojaški svečenik Dušan Nikolič in' so mu prisostvovali poleg najvišjih vojaških dostojanstvenikov divizionarja Stefanoviča in njegovega pomočnika generala Kuka-vtčiča prav tako številni zastopniki državnih uradov in oblasti ter predstavniki narodnih organizacij in društev. Ljubljana jč bila vsa v zastavah. Vidovdan pa je tudi praznik našega di-jaštva, ki na ta dan" svečano zaključuje šolsko leto in prejema plačilo v obliki spričeval, dobrih ali slabih, kakor je že pač bila komu pri srcu vestnost in marljivost pri izpolnjevanju svojih šolskih dolžnosti. Cele trume nasmejane mladine so korakale po ulicah, dekleta so se držala tova-riško pod roko, fantje pa so se razkazovali vsak s svojim nagljem v gumbnici. In tako se bo Ljubljana precej izpraznila, zlasti na promenadi bo občutno potihnilo vsakodnevno vrvenje. Ljubljana bo postala počitniško mesto do jeseni. Za tujski promet z Madžarsko Ljubljana, 28. junija Ko so v aprilu vodilni predstavniki madžarskega turizma obiskali Jugoslavijo in se kratek čas zadržali tudi v Sloveniji, zlasti v Ljubljani in na Bledu, je naša vodilna turistična revija »Turizem« dala pobudo ža izdajo posebne slovenske številke, posvečene Madžarski. Spričo sedanjih razmer v Evropi je namreč Madžarska zdaj še edina država, iz katere Slovenija lahko pričakuje goste. Zamisel ni potrebovala dolgo časa, da je prišlo do uresničenja. Te dni je namreč revija »Turizem« res izdala posebno slovensko številko, ki je izšla v madžarščini in bo odposlana na Madžarsko tamošnjim turističnim ustanovam, uradom in interesentom. Slovenska številka »Turizma« v madžarščini je prvi tovrstni pojav v našem turističnem slovstvu in bo nedvomno imela ugodne posledice. Na uvodnem mestu objavlja članek dr. Svetozara Hešiča o geografskem položaju Slovenije, sledi pa mu pregled slovenskega slovstva od začetka do danes, ki ga je prav nazorno sestavil novinar MIlan Ra-kočeylč. Tema dvema, precej obsežnima člankoma sledita prispevka urednika Vladimira Regallyja o lepotah in zdravilnosti Slatine Radehcev in naše lepe Rogaške Slatine. Zelo zanimivo je opisana tudi Dobrna z njenimi lepotami in njenimi zdravilnimi vrelci. Zanimiva sta dalje članka o Kranjski gori in o Bohinju, ki ga je prispeval Stanko Hribarnfk. Mariborska Tuj-skoprometna zveza je prispevala poseben članek o lepotah in planinskih domovih našega Pohorja. Za naš alpinizem je vsekako zelo koristen pregled vseh slovenskih planinskih postojank v Julijskih Alpah, Karavankah, Kamniških planinah, na Pohorju, Goltju, Smrekovcu, Plešivcu, Peci in v Zasavju. Pregledu slovenskih planinskih postojank — pri vsaki so dodani najpotrebnejši podatki — sledi obširen pregled važnejših in za mednarodni turizem v poštev prihajajočih slovenskih turističnih krajev, revijo pa zaključujejo podatki o vsem, kar je potrebno madžarskemu le-toviščarju, ki prihaja v Slovenijo. številko »Turizma«, posvečeno Madžarski, krasi vrsta res izbranih slik Bohinja, Rogaške Slatine, Kranjske gore, Maribora, Mariborskega otoka, Dobrne, Ljubljane, Kamnika, Kranja, Slatine Radencev, Bleda, Logarske doline, Senjorjevega doma na Pohorju, Pohorskega doma, Kamniških planin, Aljaževega stolpa vrh Triglava, Martuljkove skupine, severfte stene Triglava, Jezerskega in Laškega. S priznanim okusom jo je uredil novinar Vladimir Regally, ki ima na polju naše turistične publicistike lepe zasluge. Tiskala jo je fes okusno na umetniškem papirju Narodna tiskarna v Ljubljani, želeti bi bilo, da bi takšne, Sloveniji posvečene številke, delno izpopolnjene, Izšle še v drugih jezikih, saj so v propagandnem pogledu učinkovite in zaslužijo pohvalo in priznanje. 35 let na istem službenem mestu Krka na Dolenjskem. 27. junija Pred leti smo proslavili učitelja Ivana Lobeta. ki je služboval pri nas preko trideset let in umrl potem, ko se ie bližal že stoletnici. Ivan Lobe ie bil tisti čas najstarejši slovenski učitelj. Zdaj pa se naš šolski okoliš pripravlja na počastitev vrle učiteljice in kulturne delavke gdč. Marije Strausove. Ob koncu letošnjega šolskega leta bo stopila v zasluženi pokoj. Službovala ie. pri nas vso svojo službeno dobo. saj živi in deluje med nami polnih 35 let. Po rodu je iz Novega mesta. Suplentsko mesto je nastopila najprej v Trebnjem kjer ie službovala le tri m°sece. NadaM-nega pol leta ie bila nameščena v Podgra-du pri Stopičah. Nato pa je zaprosila za prazno učiteljsko mesto na Krki in ga je tudi dobila. Prišla je k nam 15. septembra 1. 1905. Vse svoje sposobnosti je dala naši mladini. Kot izvrstna moč je bila posebno cenjena v elementarnem razredu. Kot iskreno tovarišico so io imeli radi vsi učitelji in učiteljice, ki so službovali z nio na naši ljudski Šoli. Delavna ie bila tudi izven šole. Pred desetimi leti. ko je dopolnila četrt stoletja službovanja pri nas. io ie občinski odbor izvolil za častno član;co. šola in starši pa so ii priredili tedaj prisrčno počastitev. Zahvala za njen trud pri vzgoji mladine bo obenem poslovilnica od vrle učiteljice. Prireditev je določena za 29. t. m. (praznik sv. Petra in Pavla). Ob 15. se bo začela proslava z govori pristojnih činiteliev. šolska mladina pa bo nato zaigrala »Desetnika in sirotico«. Pri proslavi bodo sodelovali tudi krški fantje. Vrla iubilantka ie dobila priznani e tudi na najvišjem mestu: bila i<* nedavno odlikovana z redom sv. Save. Se mnogo let! Iz življenja na deželi Iz Slovenjega Gradca s g— Vrsta hudih nesreč. Pred dnevi je delal plche pri Robniku Fricu, posestniku v Hudem kotu, lesni delavec Jevšnik Ludvik. Po nesreči mu je sekira spodrsnila in si je hudo ranil levo nogo. v četrtek ob 16. se je primerila v Velenju težka nesreča, katere žrtev je postal 14-letni dijak Ivan Tišler, trgovčev sin v Velenju. Mladi ponesrečenec se je igral s petardo, ki mu je v roki eksplodirala in odtrgala dva prsta na levici, reko pa še posebej občutno poškodovala. Ponesrečencu je nudil zdravniško pomoč dr. Medic iz Šoštanja, ki je odredil takojšen prevoz ponesrečenca v Slovenj Gradec, kamor so ga Jadrno odpeljali z avtomobilom. Zdravniki se trudijo, da rešijo mlademu ponesrečeucu roko. — V četrtek popoldne je peljal kravo k biku 14-letni Andrej Plešivčnik iz Raz-borja. Pri posestniku Knezu mu je stopil bik na nogo in mu jo zlomil. Tudi ta se zdravi v slovenjgraški bolnišnici. Iz Hrastnika h— Smrtna kosa je pokosila v naši občini v sredo zvečer kar dva ugledna posestnika. V Praprotnem je umrl v 67. letu starosti g. Ignac Božič, gostilničar In posestnik. Kot praproški rojak je bil dobro znan tudi v Hrastniku in Trbovljah, kjer ima mnogo sorodnikov.. Nit življenja mu je pretrgala zahrbtna jetika. Pokopali so ga na Vidov dan dopoldne ob veliki udeležbi na pokopališču v Dragi. — Na Dolu pa je preminil posestnik g. Franc štraus, starejši, po domače HrastelJ. Dosegel je lepo starost 78 let. Pokojni je bil ugleden gospodar ki je bil dolgo let občinski odbornik, odnosno svetovalec bivše dolske občine. Kot skrben oče je lepo vzgojil dve hčeri in štiri sinove, ki so Ze vsi dobro preskrbljeni. Pokojni je bil, dokler je bil še zdrav, tudi vnet član zelene bratovščine. Pogreb bo danes v soboto na dolskem pokopališču. — Naj bo obema lahka domača gruda! Sorodnikom naše iskreno sožalje! h— Trboveljski »lavček obhaja letos 10 letnico obstoja. V tem času je nastopil v 73 krajih, v Jugoslaviji v 62, v tujini (na Češkoslovaškem, v Nemčiji ln v Bolgariji) pa v 11 krajih. V desetih letih je imel 215 glasbenih prireditev: 135 koncertov, 69 matinej za šolsko mladino in 11 radijskih koncertov. Glasbene ocene teh koncertov in nastopov so bile v domačih in tujih listih zelo laskave. Tako je pisala beograjska »Politika« 1. 1936: »Trboveljski slavček je danes eden izmed najreprezentativnejših zborov te vrste na svetu.« — Danes ha praznik Petra in Pavla ob 17. bo koncer-tlral ta sloveči mladinski zbor pod vodstvom znanega pevovodje Avgusta Suligo-ja v dvorani Sokolskega doma v Hrastniku. Pri klavirju bo g. dr. Svara iz Ljubljane. Cene sedežem so od 10 din nazaj. h*— šolska vrata so se na Vidov dan zaprla. Po službi božji za padle junake je bila šolska vidovdanska proslava v Sokol-skem domu z obilnim sporedom. Ob koncu šolskega leta 1939/40 je bflo na obeh tukajšnjih šolah, deški in dekliški, 739 otrok. Število otrok je v zadnjem šolskem letu nekoliko padlo, zato se je zdaj ukinil en razred na dekliški šoli. Tako bo imela v prihodnjem šolskem letu dekliška šola le 9 razredov. Ob koncu šolskega leta je izstopilo na obeh šolah 48 otrok, ki gredo v uk, delno pa na delo v steklarno. Novincev se je priglasilo za prihodnje šolsko leto nad 100. — V strokovni nadaljevalni šoli sta bila ob koncu leta 102 učenca, odnosno učenki. Završni izpit Je delalo 22 učencev, odnosno učenk. Na tej šoli je poučevalo 8 oseb. Iz Novega mesta n— Pomladek Aero-kluba »Naša krila« na drž. realni gimnaziji v Novem mestu priredi 29. t. m. ob 14. uri na Marofu pri mestnem znamenju tekmo motornih ln jadralnih letal. Vabljeni v čim večjem številu! n— Mestno kopališče. Letos bo ostala zunanjost še stara, prihodnje leto pa bodo kopališče podrli in zgradili novo. Načrti mestne občine kažejo, da bo zgradba zelo obsežna, s številnimi kabinami in modernimi napravami, ki jih vidimo po večjih tujsko-prometnih središčih. Zanimanje za bodoče mpderno kopališče je veliko. Lega na Loki, kjer bo dovolj prostora za soinče-nje, bo gotovo privabljala mnogo kopalcev tudi od drugod. »Putnik« v Beogradu je za novo kopališče naklonil 4000 din podpore. n— Nesreča s staro patrono. V Deseniču pri Črnomlju je našel v domačem sadovnjaku 341etni Agnič Leopold staro patrono. Mož jo ie radovedno ogledoval, naposled pa vzel kos železa in pričel tolči po niei. Patrona se je razpočila in Aghiču raztrgala dlan leve roke. Moral je ha zdravljenje v bolnišnico usmiljenih bratov. n— S češnje sta padla. Učenca Saje Leopold iz Cilpaha in Kocijan Alojzij iz Stare Bučke sta padla s češnje. Pri padcu si je Saje zlomil levico. Kocijan oa desnico. Oba sta v bolnišnici. Iz Gornjega grada gg— Tujski promet bo tudi v našem letovišča rskem kraju letošnjo sezono zelo trpel. Druga leta smo imeli v tem času že številne prijave letoviščarjev. letos pa ie le še malo število prijavljenih, četudi naši gostilničarji in zasebniki niso znatno povišali cene stanovanju in hrani. Povišek skoraj ne pride v poštev. Kdor se še ni odločil, kam poide letošnje počitnice, ima priliko, da se v kratkem prijavi in pride v naš kraj. gg— Poroka. Sef naše davčne uprave g. Vledko Gogala se je poročil prejšnji teden z gdč. Antonijo Kančevo iz Mengša. Obilo sreče! gg— Službene premestitve. Zvaničnika sreskega načelstva gg. Ivan ILiaš in Drago Aiiio. sta., jtfemeščena in sicer prvi k skemu naoelstvu v Laško, drugi k sreske-mu načelstvu v Ljutomer. G. Iliaš se je zlasti mnogo udejstvoval pri sreskem odboru RK. ki utrpi z njegovim odhodom skoraj nenadomestljivo izgubo, udejstvoval pa se le tudi mnogo pri Sokolskem društvu, zlasti kot igralec. G. Drago Ačko na je svoj prosti čas uporabi! za požrtvovalno delo pri Strelski družini in Gasilski četa; obe organizacij bosta tega marljivega delavca pogrešali. Obema gospodoma želimo v novem službenem kraju zadovoljno življenje! Iz Kranja r— Proslava Vidovega d » e. Vidov dan ie Kranl kakor običajno proslavil doytoirw> z raznimi proslavami in spominskimi prireditvami. Na predvečer je Sokolsko društvo. ob veliki udeležbi članstva in ostalega občinstva, prižgalo na letnem telovadi šču vidovdanski kres. Po pozdravu zastavi ob sviraniu državne himne, ie starosta br. Završnik imel nagovor v spomin častnih žrtev za našo svobodo. Na Vidov dan ie ob 9. bilo v farni cerkvi slovesno opravilo, katerega so se udeležili poleg šolske mladine vsi uradi, društva in kor-poracije. V teku dneva so nato bile na gimnaziji, teksltlni in meščanski šoli ter na ljudski šoli proslave z zaključkom šolskega leta. r— Popravni izpiti. Učni tečaji za dijake in dijakinje gimnazije in meščanske šole. ki imajo popravne izpite se prično 3. julija. V tečaju bodo poučevali profesorji z dolgoletno prakso. Pouk bo trikrat na teden po dve polni uri za vsak predmet. Pri učencih, ki bodo obiskovali tečaj takoj v začetku je uspeh zagotovljen. Vpisovanje bo l. julija od pol 11. do 12. in od pol 14. do 16. ure v državni meščanski šoli. Tavčarjeva ulica 2. r— Razstava na tekstilni šoli. Kakor vsako leto. tako tudi letošnja razstava na državni tekstilni šoli vzbuja veliko zanimanje. Razstava ie odprta samo še danes. r— Davčna uprava se je preselila. Te dni se ie preselila tukaišnia davčna uprava iz starih prostorov na Mestnem trgu v nove prostore na Mencingerjev trg. Davčna uprava je sedaj v prostorih, kjer ie bila prej tovarna »Ika« in sicer v II. nadstropju Adamičeve hiše na Mencingerjevem trm. Novi prostori so moderno urejeni in par-ketirani ter obsegajo poleg večie dverane še štiri prostorne zračne in svetle sobe. Iz Ljutomera lj— »Čarobno zdravilo« na soKolsKem odru. V nedeljo 23. t. m., je Kolo jugoslovenskih sester povabilo cibčinstvo v Sokolski dom, kjer je deca ljudske in meščanske šole zaigrala Manka Golarja pravljično igro »Čarobno zdravilo«. O igri sami lahko rečemo to, kar je lastnost mnogih prvencev: predolga je. Treba bo nekatere dolge prizore krajšati, druge sploh črtati, posebno ker ne pospešujejo razvoja dejanja, ampak ga samo zadržujejo. S tem bo igra mnogo pridobila. Dejanja je razmeroma malo, zato pa so nekatere slike živahne in pestre, kar velja posebno za zadnji dve, ko nastopa kraljica palčkov v vsem sijaju. Dikcija je gladka in poleg tega domača, tudi humorja ne manjka. Med številnimi osebami — bilo jih je nad 60 — je treba posebej ctmeniti pridnega Janezka, ki prinese bolni sestrici zdravilo, njegovo mater, sestrico in sosedo, pa kraljico palčkov, ki je dala s svojo pesmijo igri kar operno obeležje, dalje živahnega coprnjaka in njegovo originalno družico Jago-babo, samozavestnega dvornega maršala pa kapelnika. Bilo je mnogo rajanja planinskih cvetlic, metuljčkov, palčkov — odprt je bil pač ves rekvizitorij pravljičnih iger. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, se je ob živahnih nastopih naših otrok, sodelujočih z vso vnemo, dobro zabavalo. Posebno so ugajali nastopi celotnega ansambla v zadnjih dveh slikah zaradi slikovitosti. Režija je bila v spretnih rokaii ge. Apihove, ki se je morala pošteno potruditi, da je postavila na oder Go-larjevega prvenca tako, kakor si ga je mladi pisatelj zamislil. Glasbo, ki se giblje kljaiib romantičnosti dejanja včasih kar v modernih melodijah ln ritmih, je zložil učitelj g. Skok. Orkester, v katerem je razen domačih sodelovalo nekaj učiteljstva iz Prekmurja, je bil cd kraja pretežak in preglasen, v zadnjih dveh slikah pa se je bolje skladal z značajem igre in glasovno silo pevcev. Krst Golar-jevega prvenca je bil torej lep in dostojen, ga je Kodo jugoslovenskih sester prav potrebno, ker hoče letos pripraviti ubožm deci primerno božičnico. SOKOL Sokol Ljubljana II. vabi vse prijatelje na 28. javno telovadbo, ki bo danes v soboto ob 15.30 na letnem telovadišču v Trnovem. Ogled doma in izvršenih del. Narodna zabava, srečolov, strelišče, dobra postrežba itd. Dvorana bo pripravljena za goste tako, da se ni bati hlada niti dežja. Ako pa bi bilo stalno deževno vreme, bo vsa prireditev preložena na nasledni dan, to je nedeljo 30. t. m. (—) Za nov rod Ljubljana, na Vidov dan. Danes ie dobila mladina v šolah izpričevala o svojem delu in skrbi. Starši, ki sb vse leto bdeli nad svojimi malimi, so džneš prav tako kakor miadina. s skrbjo pričakovali, kakšno spričevalo bo prinesel otrok iz šole. Nekateri starši so vse leto hodili v šolo izpraševat kako ie z njihovim otrokom. za oceno so se borili z učitelji in profes >rii. drugi so doma prenašali otrokove boie. za ocene. Prav je. da si ogledamo vrednost boja za poedine rede v ižpričevalu in splošno o vrednosti šolskih ocen. Vsakemu očetu, vsaki materi in tudi otroku je prva skrb. da izdela razred, druga skrb pa. da doseže čim boljše ocene. Ako nekoliko prevdarimo. kakšno vrednost imaio poedine ocene v otrokovem življenju, vidimo, da niso vredne, da si zaradi njiji delaio take skrbi starši in otroci. Namesto, da si zaradi ocen uničujejo zdravie otroci in starši bi morali .ob sklepu šolskega leta pomisliti na naslednje: Koliko je otrok po dovršenem šolskem letu Sposobnejši za samostojno življenje, to se pravi: koliko je telesno bolj krepak in utrjen: koliko je umsko boli razgiban in sposoben sam vršiti nove naloge v življenju: koliko je moralno utrjen, sposoben ocenjevati svdia in tuja dejanja: koliko je voljan delati, trpeti, odreči se lagodnosti, uživanju, lenobi pri ročnem in duševnem delu; koliko je sposoben dojeti in občutiti lepoto življenja samega, lepoto v prirodi in v umetnih likih in slednjič, koliko povezanosti čuti kot član naroda, države in človeškega Občestva. Ako ocenimo uspeh našega šolstva s tega stališča, pridemo do naslednjih zaključkov: Telesna vzgoja je v vseh stopnjah naših Šol prav po mačehovsko zapostavljena, ker dve uri tedenske telovadbe ne moreta izravnati krivenčastih hrbtenic naših otrok, ki so se skrivile radi 40 do 60 urnega učenja.v tednu; ne moreta razširiti zaradi sedenja stisnjenega prsnega koša. da bi otrok lahko polno zadihal: ne moreta uravnati prebave in pospešiti krvnega obtcika, ki je zadržan zaradi nerodnih klopi in neprimerne obleke. Posledica take vzgoje sb v resnici traigične. ako z zdravstvenega vidika Opazujemo mladino, ki ie končala na primer naše srednje šdle in je skupno vsaj dvanajst let presedela v šolskih klopeh. Qlede znanja kaže ugotoviti sledeče: V naših šolah se mladina veliko uči in tudi dogti žha, ali zelo redki so učenci, ki bi mogli znanič Satocštojfto uporabiti. Posebno v nekaterih vtštah šol se goji predvsem spominsko znanje. Učenci sami še rajši poiprimeio lažjeffa šbčrhihškefea načina učenja kakor razumskega dela Pri Predelavi učne šnovi, ker ie slednji način mnogo težji in hapomejšl. Pa tudi učitelji ih nadzornici fcugfe* nadzorujejo šo0'mift-sko znanje kakor razumski način šolskega deia. Po odredbi prosvetne oblasti v preteklem šolskem letu. naj mladini pri seminarskih vajah in nalogah v višjih razredih srednjih šol ne dajo učitelji prilike, da bi razpravljala o socialnih. kulturn:h ih gospodarskih problemih sedanjosti, bi sodili, da ji ni na tem. da bi si u^tvarfa mladina o teh vprašanjih samostojno sodbo. Posledica tega ie. da ie izobraženstv i veliko bolj pod vplivom dnevnih ncvic in dnevnega časopisja, boli dstoono tu:i propagandi, kaker delavstvo ali kmečko ljudstvo, ki ie ohranilo zdrav razum in sposobnost treznega presojanja. Naša ljudska, posebno oa srednja šo'a ie po svoji učni snovi in po delu bolj obujena v preteklost kakor v sedanjost in bodočnost; ona ie statična, namesto dinamična. To ie sociološko razumliivo, ali za našo narodno bodočnost neopravičlii-vo. Mladina to nagonsko čuti in zato vedno toži o okostenelosti naše šole ki uči mladino o tem. kako je bilo. ne kaže pa ji poti v prihodnjost. Tedanja šola vzgaja s strahom, s kaznijo. s predpisi. V življenju pa držijo le tisti predpisi, ki si jih je poedinec sam s polno zavestjo lastne odgovornosti postavil in se odločil, da jih bo držal. Načelo, da ie otrok ali človek po naravi slab in ga je treba stalno varovati in nadzirati. ali kar se ie v zadnjem času tako razširilo, po naših šolah, za njim postavljati ovaduhe, je popolnoma zgrešeno. Otrok ni ne slab ne dober, temveč tak. kakršna je okolica. Ovaduštvo pa je naj- slabše sredstvo vzgoje, ker vzgaja zahrbt-neže. potuhnjence. in ruši medsebojno zaupanje med mladino ter uničuje pravo tovarištvo. ki je prva stopnja socialne zavesti. Najvažnejša za našo dobo je vzgoja za delo, tisto delo. ki zahteva napora, truda, samozataievania. pa naj bo to ročno ali umsko delo. Le preveč se navaja mladina na lahko delo ali celo na brezdelje, ker splošno slišimo starše, da dajo otroka v šole zato. da mu ne bo treba delati; pri tem mislijo na ročno delo. Vsako pravo kulturno udejstvovanje zahteva velik napor. naj bo to znanstveno, ali umetniško delo in tudi tisti poklic, ki ie najbolj za-žeijen (uradniški), zahteva mnogo žrtev in truda, ako ga hočemo v redu vršiti. V tem oziru veliko greše na tistih šolah. kjer ie do štiri petine odličnih in prav dobrih uspehov ter izdela vseh 100 odstotkov učencev. Take šole zavajajo mladino k mišljenju, da si bo tudi v življenju priborila na tako lahek način odlike. 2iv-lienie je trdo in zato kruto popravlja tak način ocenjevanja. Ako se vsako leto ponavljajo taki podatki o samih odličnih uspehih na nekaterih šolah, je znamenje, da tam ni vse v redu. Morda zavaja k takemu ocenjevanju poedine učitelje površna sodba, da so same odlične ocene učencev tudi odlična ocena za učitelje in šolo. Mladina 16 do nadarjenosti in po pridnosti na vseh šolah približno enaka. tqrej ne more biti velikih razlik v oceni deia in znanja na poedinib šolah. Blago, ki ga ie preveč na trgu. nima nobene vrednosti; tako je tudi z odlikami. Načelo, da je človek slab po naravi, se upira tudi zdravemu življenjskemu optimizmu, ki je prirojen mladini. Prirojen optimizem moramo v mladini krepiti, ker jI daje življenjsko silo in jo z njo daje tudi narodu. Več prilike za spoznavanje in doživljanje prirodnih lepot in umetnosti bi našim šolam, ki po svoii zunanjosti, svoji notranji oprani in »o svojem delu ne razvijajo te plati otrokove duševnosti. dalo novih življenjskih sil. Srtozna vanje človečanskih pravic, državljanskih svoboščin in dolžnosti, njih vestno izpolnjevanje in spoštovanje bi bila krepkejša osnova narodne in državljanske zavesti kakor sedanja ozkosrčna strankarska zagrizenost in razcepljenost, ki se je zanesla v zadnjem času med šolsko mladino do osnovne šoje. Pomagati mladini, da si čimbolj samostojno ustvari svoj svetovni nazor, si ga utrdi in da ga spoštuje tudi pri drugih, je ena glavnih nalog vsakega vzgojitelja. Umsko najbolj razgibana, moralno naiboli krepka mladina nima v sedanjem šolstvu prave podpore: zato pa se dvigajo in oglašajo umski ln nravstveni slabiči, da bi prišli do veljave. Prosta pot vsakemu po sposobnosti, da ustvarijo z jasno mislijo. krepko in trdo roko. z globokim čutom za skupnost novo in lepše življenje sebi in vsemu našemu narodu, to nai bo vodijo vse vzgoje! Narodno de/o Sokola v celjskem področju JOŽE SMERTNIK starešina celjske sokolske župe Celin čast! Kakor pred tremi tedni za mariborske sokolske jubileje, tako se je naš list odločil, da izda posebno prilogo tudi za celjske jubilejne dni, ki jih naša narodna in sokolska javnost radi izrednih Pod praporom Sokola Celje—matica se zbira že pol stoletja jugoslovenska mladina, zbirajo se oni jugoslovenski borci, ki so bili prekaljeni v sokolski telovadnici in narodnih bojih. Pod tem praporom pomagamo izvršiti moralno in materijalno pripravljenost za obrambo domovine, kajti mi hočemo dospeti na najvišji vrhunec lastne kulture in sreče vsega jugoslovenskega naroda. Ko pa bomo prestali preizkušnjo, ki jo nam nalaga današnji čas, potem pride čas za praznovanje jubilejev in zmag — ter za pisanje spominov. Sedaj pa stojmo vsi budno na straži in čuvajmo Jugoslavijo! JOŽE SMERTNIK. prilik žal ne more proslavljati, kakor je bilo nameravano za 28., 29. in 30. t m. Celje in njegov široki okoliš slavita letos dva velika jubileja: zlasti jubilej celjskega Sokola, iz katerega je stalno pritekal mogočen vir narodne zavesti, narodnega in sokolskega dela in borbe, ter 301etni jubilej celjske sokolske župe, ki je v mogočnem razmahu prepred-la celo slovensko Štajersko z močnimi trdnjavami sokolskih idej in nacionalnega dela. Tako je Celje v narodni politični, gospodarski in kulturni zgodovini štajerskih Slovencev igralo vse od narodnega tabora v Žalcu 1. 1868 pa do danes važno, mnogokrat odločilno vlogo. Na vsa ta delovna polja so posegali celjski slovenski voditelji, ki so bili vsi brez izjeme tudi vsikdar odločni in neomah-ljivi pripadniki sokolske organizaciie. Slovenskemu Celju se klanja o priliki njegovih jubilejev ves slovenski narod! Slovenskemu Celju čast! matica zlatem jubileju Kratek zgodovinski ©ris razvoja in dela celjskega Sokola v letih 1890—1940. Celjsko sokolsko društvo slavi letos svojo petdesetletnico. Ta jubilej ni samo lokalnega pomena, kajti celjsko Sokolsko društvo je vršilo v svoji preteklosti nalogo, ki je presegala okvir navadnega društva, ne samo v telovadnem, temveč tudi v na-rodno-probujevainem smislu. imelo periferno lego. Pravo sokolsko sre-i dišče je spadalo v Celje, ki ga je bilo tre-j ba dvigniti in ustvariti iz njega pravo na-I rodno postojanko. V Celju je bila takrat skupina mladih mož, ki niso bili samo prežeti z narodno mislijo, ampak so tudi ljubili telovadbo. Med njimi je bil najagilnejši mladi dr. Dra-gotin Treo, ki je prišel iz Novega mesta, kjer je telovadil pri Dolenjskem Sokolu. Dr. Treo in tovariši so 1. 1890. s podporo narodnih ljudi v Celju in širši okolici ustanovili Celjskega Sokola. Ustanovna slav-nost, ki je bila deloma v Celju in deloma v Žalcu, je bila ogromna narodna manifestacija, prava ponovitev žalskega tabora. Prva leta dela ln borbe. Celjski Sokol je živahno prijel za delo. Kmalu je Imel okrog 100 članov, ki so se delili v izvršujoče in podporne. Prvi starosta Celjskega Sokola je bil dr. Josip Vrečko, podstarosta pa dr. Ivan Dečko. Oba sta bila zelo zaposlena v politiki in sta se L 1895. odpovedala svojemu častnemu mestu. Zdaj je bil za starosto Izvoljen dr. Alojzij Brenčič, za podstarosto pa dr. Fran Tominšek, ko se je ta preselil v Ljubljano pa dr. Josip Karlovšek. Dr. JOSIP VREČKO, prvi starešina celjskega Sokola Celje, po svojem pravem bistvu, nikdar id bilo nemško mesto. Glavni pritok njegovega prebivalstva je prihajal iz slovenske okolice. Ali vladajoči tui režim, ki «e je opiral na avstrijsko državno oblast, je skušal zabrisati pravi nacionalni značaj prebivalstva Toda Izza šestdesetih let preteklega stoletja se je med Slovenci bolj in bolj prebujala narodna zavest, ki je po-rtajala leto za letom bolj odločna in borbena. Tako je Celje polagoma dobilo sloven-iikl rod, ki se je uprav heroično bojeval za narodne pravice. Njegovi, vodje so preko Dr. IVAN DEČKO, duša narodne borbe pred vojno mestnega področja širili svoj vpliv na okolico, ki jim je bila kmalu krepka opora, ln celo na vso bivšo Spodnjo Štajersko. V tem boju so bile nacionalne organizacije ogromnega pomena. Vodje in narod so se jih oklepali z veliko ljubeznijo. Ustanovitev Sokola v Celju Prva taka organizacija je bila Narodna čitalnica, ustanovljena 1. 1832. Ta je združevala pod svojim okriljem vse celjsko slovensko kulturno delo ter je gojila narodno zavest z družabnimi stiki. Njen značaj je bil še patriarhaiičen. Leta 1S90 se ji je pridružil »Celjski Sokol«, ki jo je razbremenil in narodno delo poglobil. Značilno je, da je sokolska misel našla v Celju svoje žarišče nekako po ovinkih. Na prvi nacionalni manifestaciji Savinjčanov, na velikem žalskem taboru, so leta 1868 prvič nastopili Sokoli na savinjskih tleh. Bili so iz Ljubl-'qne in narodne množice so jih viharno pozdrsvljole L. 1852. se je pa že ustanovil Savinjski Sokol. Svoj sedež je imel v bogatem in zavednem narodnem Mozirju ter mu je bilo tosišče vsa Savinjska ln Šaleška dolina. Toda Mozirje je Dr. JOSIP KARLOVŠEK (Glej njegove spomine v podlistku) Telovadbo je vodil sprva sam dr. Treo. Velikega pomena za društvo je bilo dejstvo, da je 1. 1893. prevzel telovadno vodstvo Matija Benčan, prejšnji načelnik Ljubljanskega Sokola in telovadec velikega formata, ki je pravkar na II. češkem vsesokolskem zletu v Pragi stopil v vrsto slovanskih telovadnih prvakov. Bsr.čan je deset let vodil telovadno delo Celjskega Sokola. Z vzgledom in spretnostjo je vzgojil mnogo dobrih telovadcev in rfjegova velika zasluga je v tem. da je z učinkovitimi nastopi budil narodni ponos in vžigal narodno zavest. Znatne težave je imelo mlado društvo s telovadnico. Naposled je našlo svoj dom v telovadnici okoliške šole v Razlagovi u'i-ci, ki jo je primerno opremilo. Tu so i 1. 1895. telovadili tudi slovenski gimr.^zivi, ki so obiskovali tedai ustanovljen? nemško-slovenske samostojne nižje gimnazijske razrede. Otvoritev Narodnega doma. Leta -897. je priredil Celjski Sokol veMko slavje. Nabavil si je prapor in je n;'2ga blagoslovitev združil z velikim te?ov;'d.vm nastopom in z narodno veselico S/o. o prireditev je združil z otvoritvijo Narodnega doma, ki je poslej nudil zavetje ne samo Celjski posojilnici. amp.:k tudi vsemu slovenskemu društvenemu in javne v.u ži 1 \e-nju- Naslednje leto je Sokol sodeloval pri slavnostni blagoslovitvi nrapo a Celjsk ga pevskega društva, 1. 1803. pa pri velikih manifestacijah, ko so celjske Slovence obiskali češki študentje pod vodstvom svojih profesorjev meu katerimi je bil tudi Ivan Vladimir Hraskv. graditelj celiskega Narodnega doma. Ob vseh teh prilikah so bili Sokoli na celjskih ulicah izpostavljeni ne samo besednim, temveč tudi dejanskim napadom nestrpnih ponemčencev. Sveže moči. V 1. 1899. je Sokol prišel v organizacijsko krizo. Dr. Alojzij Brenčič je zaradi prezaposlenosti odstopil in nobenega odvetnika ni bilo mogoče pridobiti, da bi bil prevzel mesto staroste. Bili so z drugim narodnim delom prezaposleni. Zato je doti čno leto vodil društvene posle mladi dr. Josip Karlovšek kot podstarosta. Sledečega leta je bila kriza premagana; idealni dr. Ivan Dečko je sprejel mesto staroste. Bil je v tem položaju do 1. 1905., ko ga je zamenjal dr. Josip Karlovšek. L. 1902. se je izvršila tudi izprememba načelništva. Benčana je zamenjal Jože Smertnik, Murnikov učenec. Smertnik je gojil telovadno delo Izvrstno, sistematično. Dobro je poznal sokolsko literaturo ln razne telovadne sisteme. Največjo važnost je polagal na telovadbo ln telovadne prireditve, manjšo pa na zabavo, tamburanje in kolesarjenje, ki so se poprej gojili v Celjskem Sokolu. Uspeh intenzivnega dela se je kmalu pokazal. Na n. vseslovanskem zletu v Ljubljani 1. 1904. je korakalo v slavnostnem sprevodu že 69 članov Celjskega Sokola, pri tekmah v višjem oddelku pa Je načelnik br. Smertnik dosegel I., društveni član žalčan br. Vilko Kukec pa IL oceno. Enako pomemben je bil telovadni uspeh na I. hrvatskem vsesokolskem zletu v Zagrebu 1. 1906. Narodnovzgojnega značaja so bili manjši Izleti, ki jih je Celjski Sokol prirejal v razne kraje v bivši Spodnji štajerski. Globoko v dušo sokolskih udeležencev in naroda se je vtisnil zlasti šentiljski izlet 1. 1906. Ustanovitev celjske sokolske župe- Celjski Sokol ln njegov načelnik sta y tej dobi vršila obsežno organizacijsko delo. Vso bivšo Spodnjo štajersko sta prepredla s sokolskimi društvi in pripravila tla za ustanovitev Celjske sokolske župe, ki je bila formalno ustanovljena 1. 1910., a je pričela delovati že 1. 1908. Celjan dr. Gvi-don Sernec jI je bil prvi starosta ln Smertnik prvi načelnik. Kmalu je delo v župi tako naraslo, da je postala nujna cepitev v dve župi: v celjsko in mariborsko. Celjski Sokol odnosno njegov načelnik sta tudi odločilno sodelovala pri ustanovitvi Slovenske sokolske zveze, ki ji je bil Smertnik prvi načelnik. Notranje društveno delo se je medtem še razčlenilo. Skrb za naraščaj je rodila nove oddelke in že 1. 1903. se je ustanovil oddelek članic. Med intenzivnim delom se je bližala društvena dvajsetletnica. Leta 1909. je za dr. Karlovškom prevzel mesto staroste dr. Gvidon Sernec, ki ga je po enem letu zaradi odselitve odstopil br. Smertniku. Otvoritev Sokolskega doma. Medtem je postalo pereče vprašanje telovadnih prostorov. Telovadnica v okoliški šoli povečanemu številu članstva, telovadcev in oddelkov že davno ni več zadoščala. Društvo si je zato v Gaberju zgradilo svoj Sokolski dom. žrtve zanj so bile zelo velike. Moralo si ga je zgraditi na ozemlju okoliške občine, ker je nemška mestna uprava trajno onemogočala, da bi stal dom v mestu. Otvoritev doma je bila združena z velikim zletom Slovenske sokolske zveze. Na zlet je vabilo društvo poleg Slovencev tudi druge slovanske brate kot »predstražo Jugoslavije«. Celjski zlet Iz 1. 1910. je zelo pomemben, ne samo po svoji obsežnosti, ampak tudi po okoliščinah, v katerih se je vršil Nemci so napeli vse sile, da bi ga preprečili. Niso uspeli. Vendar pa so morali udeleženci izstopati iz vlaka in vstopati vanj v što-rah oni iz Savinjske doline pa v Petrov-čah. ker policija ni dovolila, da bi se Sokoli v kroju poka?ali na mestnih ulicah. Za Smertnikom je prevzel telovadno vodstvo Anton J?ger, njemu sta sledila Pro-toslav Fur.an in Vik':or MoSkon Leta 1D14 je po til društveni n° "cinik Lojze Jerin. ki si je malo prej pridobil telovadnih lovorik na mednarodni tekmi v P:-rizu. Intenzivno delo je prekinila vihra svetovne vojne Društveni delovanje je bilo ustivlj^n^. Smertnik' in še nekatere čane so cblasti fegorj.-lr S"kr~kc telovadnico i o Ta«"-d,o vo'?.'i o r^ruff ""^"li oraror 7. arhi\TOT ie pa ta 'nik Stark" FrharMč skril v po' i!'.š'u hiše. kjer j" stanoval. V svobodni domovini. Ko je "ibrv. pojenjal je hi! Opijski Sokol zopet na delu V o'1'oči'.ni meri je pomaga! c°l">kemu Narodnemu svetu pri prevzemu mertno varnortne službe, pri cr?a"5rac;ii Mnro^np s-rože pri poslovenjenju mcrtn» občine in v dveh odde'kih -ie p . o-'r> rri*">?(ir»ivp ra Koroško, da •"'•-> r-ri nlrMscitnem delu. St?r.~sta nor'" cPT'r;Mori društvenega d^lp. i---"1' z '•;->'čdimi■ Odslej so moramo S*"kc'i vse boli zanimati /a javne za-ri?''e in "no riv^Vn-e, k""kor smo to delali nir-rri. ]r-> irrel' svojp rfržave. Y?->k "sokol i. -"i nravico in do'žnost da so-pn '-'"O"?'"' 7r> o"ro?Mh v onih p->lit:č-n!h slr"nk~>. k« ne nasprotujejo sokol- sk^rmt proTTsH!.« T;-h re i? druVvo vedno strogo dr'-.tlo *7.?p: ?dno«t in služb* narodu sta dobili sed"'; konkretno dopolnilo v požrt-^..oi-^rr, <-■]-!,] narodno državo in narodno To ~e ni pr°v nič spremenilo. kr> s? ip d""k~at mencal okvir S'ovenski sok-~i~''i ?'ve7.i -'e s'edil Ju coslo venski so-kolrki sav- in nierrni S-kol krp'ievine Ju-g<"?l°* jje F.tnro častitli: o društveno ime 5 u iokniJo novemu: Sokolsko društvo v rvihi. Ko se j® 1. 1937. od njega odcenilo posebno dri š'vo Oa^or^p. s" ip st°ro društvo i-l -' imenovati Sokol: ko društvo Celje matica. NARODNI DOM V CELJU središče sokolskega in sploh narodnega dela v Celju in okolici Sokolski dom ▼ Gaberju Je prepustilo društvo v uporabo mlademu gaberskemu sokolskemu društvu Celje L samo pa si je pridržalo veliko telovadnico v mestni osnovni šoli. Pravico do nje si je pridobilo ob prevratu s plačilom znatnega denarnega zneska. Ko se Je br. Smertnik 28. februarja 1923. odpovedal vodstvu društva, da se ves posveti župi, je postal starosta dr. Milko Hra_ šovec. Imenovani vodi društvo že od leta 1921., ln sicer dve leti kot poslevodečl podstarosta, od 1. 1923. pa kot starosta, število telovadečlh je L 1930., ko je bil telovadni obisk največji, doseglo okrog 1250 oeeb, medtem ko Je bilo vsega članstva okrog 1500. Pozneje je Število nekoliko padlo, ali kljub ustanovitvi posebnega društva za Gaberje Ima danes Sokolsko društvo v Celju okrog 5000 pripadnikov, med katerimi je okrog 500 telovadečlh- V težki dobi obhaja Sokolsko društvo v Celju svoj petdesetletni jubilej. Pri tem zre z zaupanjem v bodočnost, kajti sokol-stvo Je vedno mlado, kakor je vedno mlado življenje. Generacije odhajajo, ali nove prihajajo na njihovo mesto. V sokolstvu ni težko najti prave poti: kaže Jim jo vzvišena ideja dela ter uspehov polna preteklost. Zahteva pa od njih resnosti in po-žrtvovanja. J. OROŽEN. NADA DELAKORDOVA načelnica Sokola Celje matica KONRAD GRILEC načelnik Sokola Celje matica Trideset let dela celjske sokolske župe lupa šteje danes 56 edinic s preko 9000 pripadniki in 26 domovi že pred letom 1910 je Slovenska sokolska zveza pridobila na društvih tak obseg, da je jela razmišljati o ustanovitvi žup. Sklicala je 10. maja 1908 v Ljubljano sestanek zastopnikov štajerskih društev in poverila organizacijo župe br. Smertniku. Dne 30. oktobra 1910 je bil ustanovni občni zbor CSŽ. Prvi starosta župe je bil br. dr. Gvidon Sernec, načelnik br. Smertnik. župa je ob ustanovitvi osbe-gala 22 edinic, ki so bile razdeljene v 4 okrožja: L Celjsko °krožje (Celje, Žalec, št. Pa. vel pri Preboldu. Braslovče, Mozirje, Šoštanj, št. Jur ob j. ž). II. Krško okrožje (Krško, Sv. Križ pri Kostanjevici, Biežice, Rajhenburg, Sevnica). III. Mariborsko okrožje: (Maribor, Št. Lenait v Slov. g., Ptuj, Ljutomer, Ribnica na Poh., Gradec). IV. Zagorsko okrožje: (Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, Raeče). župa je štela 1240 članov ln članic ter 3S4 p:ipadnikov naraščaja. Prvi župni zlet je bil v Krškem 1. avgusta 1909. torej že pred formalno ustanovitvijo župe. Zbralo se je 16 društev z 215 slovenskimi in 120 z?grevškimi Sokoli. Sokolska ideja se je naglo širila, število sokolskih edinic je naraščalo, delokrog CS2 je postal preobsežen. Dne 1. januarja 1914 se je zato izvršila razmejitev med celjsko in mariborsko župo in je po tej delitvi štela CSŽ 13 društev in 2 odseka. K MSŽ so prešle edinice: Maribor, Ljutomer, Sv. Lenart. Ormož, Ptuj, Središče, Gradec. V letih pred svetovno vojno je CSŽ priredila sledeče župne zlete, 16. julija 1911 ▼ Središču in 4. avgusta 1912 v Trbovljah, zadnji župni zlet v bivši Avstriji pa je bil 14. junija 1914 v Brežicah. Prireditev v mestu je bila prepovedana, javni nastop je bil na travniku pred mestom. Sredi avgusta 1914 je dunajska vlada prepovedala delovanje sokolske župe v Celju. Toda sokolska Ideja s tem ni bila pokopana. Dalje je žarela v srcih, vsa zatiranja, vsa poni-žanja je niso mogla pogasiti. Ko nam je zasijalo sonce svobode, je znova vzplamte-la. Sokolstvo je stopilo zopet na plan ln osnovalo Narodne straže. Prvi občni zbor v osvobojeni domovini je bil 18. maja 1919. Za starosto je bil izvoljen br. Smertnik, za načelnika br. Lojze Jerin. V župi so nato še starostovali: od 1. H. 1920 do 1. IL 1927 br. dr. Gvidon Sernec, do L VIL 1927 br. dr. Juro štempihar, od 17. II. 1928 dalje pa neprestano sedanji starosta br. Smertnik. Z letom 1920 so posavska društva Brežice, Krško, Rajhenburg in Sevnica prestopila k župi Zagreb. Dne 12. decembra 1929 so se društva CSŽ polnoštevilno zbrala na sestanku v Narodnem domu v Celju, kjer so soglasno sklenila vstop v Sokola kraljevine Jugoslavije. V marcu 1930 so posavska društva prestopila lz zagrebške župe zopet v celjsko. Danes pripada celjski sokolski župi MIRKA LUZNIK-GRUDNOVA načelnica celjske župe TONE GROBELNK načelnik celjske župe 56 edinic (50 društev ln 6 četj, ki Štejejo po zadnji statistiki 9110 pripadnikov (3657 članov, 1502 članici, 1124 naraščaja in 2827 dece). Po osvobojen ju so biii župni zleti: 4. Vil. 1920 v Zagorju ob Savi, 14. VIII. 1921 v Šoštanju, 16. VTI. 1922 v Celju 12 VII. 1923 v Trbovljah, 13. VH. 1924 v' št. Jurju ob j. ž., 17. VI. 1925 v Laškem, 6. VI. 1926 v Trbovljah, 29. V. 1927 naraščajski dan v Celju, 3. IX. 1928 v Šoštanju. 16. IX 1929 v Trbovljah, 15. VI. 1930 2S. VI. 1931, 9. VI. 1934, 14. VI. 1936, 12. VI. 193S v Celju. Ob ustanovitvi je imela CSž 2 sokolska domova. Danes jih šteje 23, v gradnji pa so 3 domovi. Porast sok. organizacije je potreboval tudi temu primerno večje število dobrih sokolskih vaditeljev in predujakov. Zato Je prirejala župa vaditeljske in prednjaške tečaje. Prvi župni nedeljski vadlteljski tečaj je bil že 1 1911 v času od 15. I. do 12. UL Posečalo ga je 23 bratov iz raznih društev. Prvi prednjaški tečaj v osvobojeni domovini je bil 1. 1921, ki se je vršil nepretrgoma 14 dni od 7. do 21. novembra. Zatem so se vrstili vsa naslednja leta vadi-teljski, prednjaški, lahkoatletski, smučarski. plavalni, obrambni in strelski tečaji. Lansko leto je bil vaditeljski tečaj za člane ln članice v gozdni šoli v Lokah pri Mozirju, za sokolsko deco pa istotam tritedensko taborenje. V župi so se vršile vsa leta župne tek me, od 1. 1932 dalje tudi smučarske, plavalne in strelske tekme, v letih 1937, i§38, 1939 pa nad vse uspele okrožne tekme dece. CS2 je danes razdeljena na 8 okrožij: L Brežiško okrožje (društva Ajrtiče, Bizeljsko, Brežice, Cerklje ob Krki, Krška vas, Sv. Križ p. Kostanjevici, Sv Peter pod Sv. gorami, čete; Sromlje, Kapela pri Brežicah). II. Celjhko okrožje (društva Celje Matica, Celje I., štore—Teharje, Vitanje. Vojnik. I>aško, Rimske Toplice—šmarjeta, Sv. Jedert nad Laškim). m. Sevniško okrožje (društva Boštanj, Krško, Kozje. Radeče, Rajhenburg, Senovo, Sevnica; četa Loka pri Zid. mostu). IV. šmarsko okrožje (društva Ponikva, Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Sv. Jurij pri Celju). V. šoštanjsK0 okrožje (društva Gornji grad, Ljubno ob Savinji. Mozirje, Rečica ob Savinji, Braslovče, Polzela, Šmartno ob Paki, šoštanj, Velenje; četa Orla vas). VI. Trboveljsko okrožje (društva Dol p. Hrastniku. Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Zidani most). VII. Vansko okrožje (društva Gomil -sko, Motnik, Sv. Pavel p. Preb., Vransko; četa Sv. Jurij ob Taboru). Vin. žalsko okrožje (društva Griže, Petrovče, Sv. Peter v Sav. <1., Zabukovica, Žalec; četa Liboje). V 30 letih je zrasla trdna in močna organizacija, ki se je v času suženjstva pod tujim jarmom borila za prebujo narodne zavesti, ki je v osvobojeni domovini razširila sokolsko misel med najširše plasti naroda in ki tudi danes stoji budno na braniku za očuvanje vsega, kar smo si v svobodi zgradili. IVANKA ZUPANČIČ ¥imm Malgai in Srečke Puncsr dva gojenca celjskega Sokola Na Tolstem vrhu nad Guštanjem stoji kamnit spomenik. Tam je poškropil prag mlade Jugoslavije s svojo srčno krvjo Sokol-borec Franjo M al gaj. V preporodovskih in sokolskih vrstah kot dijak vzgojen v revolucionarni jugoslovanski idej;, se je Mal-gaj v vročih novembrskih dneh 1918, ko je večina razumela svobodo kot popolno razrešitev od vseh dolžnosti in vezi, zavedal svojih dolžnosti do narodne skupnosti Ko je Celj«; slavilo osvobojenje, je Malgaj s ko-mfc} 40 dobrovoljci, ki jih je zbral med vojaštvom celjske posadke, odrinil na Koroško. 40 mož z dvema strojnicama! Pa je ta mala četica delala čudeže. Guštanj, Mežica, Pliberk, Velikovec: tako je začrtal junak Malgaj svojo pot. Četa se je množila, a tudi nasprotnik ni miroval. Mallgaju je general Maister poslal zameno in umaknil se je v Guštanj, da bi se mu fantje odpočili in pripravili za nove napore. Toda nemška ofenziva je vrgla naše maloštevilne čete nazaj in Malgaj je pohitel s svojimi zopet v boj, da bi zadržal prodirajočega nasprotnika. Na Tolstem vrhu so se zakopali in vztrajno odbijali napade nemških čet. Dne 6. maja 1919 pa je Malgaja raztrgala granata in njegova kri je posvetila mejna tla. Braslovčan Srečko Puncer je 1. 1909 vstopil v prvi razred celjske gimnazije. Slovenski živelj v Celju se je takrat že vedno bolj krepiL V slovenskem dijaštvu je vladal revolucionarni preporodovaki duh. Balkanska vojna je poglede mladine usmerjala na jug. Ta mladina je postala nosilka jugoslovanskih političnih teženj. V tajnih dijaških društvih, v dijaškem literarnem klubu «Kondor«, ki mu je bil Puncer predsednik, v dijaškem listu »Savinja«, ki mu je bii urednik se je močno uveljavljal skupno s tovarišem Malgajem S to mladino je bil v ozkih stikih takratni stotnik Maister, ki je bil 1. 1913 premeščen v Celje. Ko je izbruhnila svetovna vojna, so se pričela preganjanja slovenskega dijastva. Tudi Puncer je po dovršenem šestem razredu doživel hišno preiskavo in spremstvo bajoneta. Avgusta 1916 je moral obleči avstrijsko vojaško suknjo. Narodno osvobojenje je doživel v internaciji v Leibnitzu, kjer je ves oktober presedel v preiskovalnem zaporu. 1 novembra 1918. pa je pri-hitel v Celje ravno k zaobljubi vojaštva novi domovini Bil je srečen. Ko je bilo treba na Koroško, je Puncer šel kmalu za Malgajem V osvobojenem Velikovcu je kot vojak urejeval tednik »Jugoslovenski Korotan« Neutrudljivo je s pisano in živo besedo izvajal nacionalno propagando. Ob priliki ofenzive naših čet na Koroškem aprila 1919 je iz lastne volje pustil uredniško pisarno in s puško v roki sodeloval pri zasedba Vovber. Pri nemškem protinapadu mu je streli iz sovražnikove puške predrl prsa, a bajonet skozi usta ga je pripel k tilom S še 4 tovariši je bil pokopan v skupnem grobu ob zidu vovbešiške cerkve. Teden dni pozneje je padel tudi Malgaj. Ko so naše čete čez nekaj tednov zasedle Koroško s Celovcem vred, je bilo v septembru Puncer j evo truplo izkopano in prepeljano v domače Braslovče, kjer mu je ob grobu govoril general Maister. L. 1930. mu je bil postavljen lep nagrobni spomenik. A<* \jV.iX-. - v •. .••• • ve:<.-. v.-.v.■■■jV.•'«: ■'. SOKOLSKI DOM V VOJNIKU Dva mlada član* celjske dija-ške sokolske generacije sta tako pokazala višino svojega idealizma z dragoceno žrtvijo svojih življenj Slava sokolskima borcema! Prvi Sokoli v Savinjski dolini Tesno združena je zgodovina slovenskega narodnega preporoda z zgodovino sokolske ideje na Slovenskem. Ko so se na narodnih taborih v Ljutomeru in Žalcu v taborskem leta 1868 zgrnili tisoči slovenskega naroda v Ljutomeru 9. avgusta 8000, v Žalcu 6 septembra 15.000, so se na obeh teh mogočnih slovenskih manifestacijah pojavili tudi prvi Sokoli: v Zajcu je prispelo z vozovi 60 ljubljanskih Sokolov, članov Ljubljanskega Sokola, ki je bil to leto ustanovljen. keT je vlada 1. 1863. ustanovljenega »Južnega Sokola« v Ljubljani razpustila. Žalska dekleta so ljubljanskim »Sokolcem« pripela venec na zastavo. Z mogočnim naraščanjem narodne misrti v Savinjski dolini po taboru v Za'cu je bilo zasajeno obenem »črne sokolske mislL Prvi sad iz tega semena je bi-i »Savinjski Sokol,« ki se je rodil l 1882 ▼ prijaznem Mozirju in kateremu so bili člani vsi zavedni rodoljubi po celi Savinjski dolini do Celja ter po Paiki m Salešk' doLni. Voditelji celjskega Sokola v SO letih Staroste: 1. dr. Jos. Vrečko 1890 — 1895, 2. dr. Alojzij Brenči« 1895 — 1898, 3. 1. 1899 vodil društvo podstarosta dr. Josip Karlovšek, 4. dr. Ivan Dečko 1900 — 1904, 5. dr. Jo3ip Karlovšek 1905 — 1908, 6. dr. Gvidon Sernee 1909, 7- Jože Smertnik 1910 — 1923, 8. dr. Milko Hrašovec 1923 — 1940. Podstaroste: 1. dr. Ivan Dečko 1890 — 1895, 2. dr. Fran Tomlnšek 1896 — 1897, 3. dr. Josip Karlovšek 1898 — 1904, 4. dr. Gvigon Sernec 1905 — 1908, 5. Miloš Stibler 1909 — 1912, 6. dr. šandor Hrašovec 1913 — 1914, 7. dr. Anton Farčnik 1918 — 1919, 8 dr. Gvidon Sernec 1920, 9. dr. Milko Hrašovec 1921 — 1922, 10. dr. Leopold Vičar 1923, 11 Anton Mišja 1924, 12. Josip Kramar 192J, 13. Drago .Sirec 1926 — 1933, 14. dr. Ivan Vidmar 1P34 _ 193^, 15. Tine Novak 1936, 16. dr. Ai. \Vendl 1937 — 1940 Načelniki: 1. Matija Benčan 1894 — 1002, 2. Josip Smertnik 1902 — 1910, 3. Anton Jager 1910 — 1911, 4. Prostoelav Furlan 1911, 5. Viktor Mofkon 1912 — 1913. 6. Loj^e Jerin 1914 — 191S, 7. Drago Kralj 1918, 8. Lojze Jerin 1919 — 1924, 9. Ante Grobelnik 1925, 10. Rudolf Poljšak 1920 — 1924. 11. Stane Burja 1935 — 1939, 12. Konrad Grilec 1939 — 1910. Načelnice: 1. Cirila Rebekova 1920 — 1923. 2. Marica Cernejeva 1923 — 1026, 3. Mirka Grudnovo 1927 — 1935 4 Mimica Lojkova 1936 — 19C9. 5. Nada Delakorda 1939 — 19 . ★ Mladini (Odlomek iz govora) Mladina! S svetim spoštovanjem v srcu Se zavedaj, da Je bila težko pričakovana Jugoslavija krščena z mučeniško krvjo! Na tisoče tvojih prednikov je trpelo — prelivalo dragoceno kri in darovalo zanjo svoje življenje. S herojskimi, nadčlovešld-mi žrtvami naših junakov je ustvarjena naša ljuba Jugoslavija, ki nas je rešila tujčeve pete- Zato bodimo vedno zvesti in vredni otroci naše skupne države, ld je presekala našo suženjsko dobo, sprejela nas kot najboljša mati pod svoje varno okrilje, dala nam svobodo in možnost napredka ter nam tako omogočila življenje, vredno človeka. Sveta nam bodi zemlja, v trpljenju porojena, s krvjo prepojena In s solzami po-škroplena! Zvesto jo bomo čuvali, ker jo Ijnbimo. Naši bratje in očetje so jo priborili za ceno velikih žrtev, zato se tudi ml zdaj tn v bodoče ne plašimo nlkakega trpljenja, ako gre v njeno dobrobit. Neprestano se hočemo truditi za njen nrocvit in blagostanje ter jo kot tako položiti v roke našemu mlademu kralju Petru II., sinu nesmrtnega kralja Aleksandra Zedlnltelja in vnuku kralja Osvoboditelja Petra L! Živel naš kralj Peter! živela njegova mati kraljica Marija! Živela naša mila skupna domovina Jugoslavija! MANICA ROMANOVA. Celjsko sokolstvo ob prevratu 1. ipi Organizacija in vodstvo narodnih straž v vsem okrožju Prevzem orožništva in vojaštva V usodnih prevratnih dneh je celjski Sokol v bistveni meri pripomogel da ie oborožena moč gladko prešla v službo naroda in nove države. Na srečo le bilo takrat poleg staroste Smertnika v Celju tudi več drugih Sokolov, ki so vsi bili takoj na mestu. Še preden ie bila prelomi i ena soška fronta, se je v Celju ustanovil Narodni svet. V njegovem imenu je nlega predsednik dr. Kalan prevzel vse urade in jih izročil v upravo zanesljivim možem. Poleg upravnopolitičnih funkcij je pripadla Narodnemu svetu tudi skrb za finance, gospodarstvo in narodno obrambo. Zato se je razdelil v več odsekov, ki so jih tvorili odlični predstavniki javnega življenja. ___ Vodstvo narodne obrambe 1e Narcdni svet poveril starosti Smertniku. Prvi čin, ki ga je izvršil, ie bil prevzem orožniške postaje. Stopil le v nien službeni lokal ob Kapucinskem mostu in zaobljubil službujoče orožnike, in sicer Gumzeja. Juriča. Urha in dva brata Gorjupa. vodja postaje pa je zaobljubo odklonil. Varnostno službo v mestu so še istega dne nastopili orožniki s slovensko kokardo ter Sokoli v kroju in s puško na rami. skupaj po en orožnik in en Sokol. Vse mesto je zastrmelo. Smertnik je stopil k županu dr. Jaborneggu in je zahteval, da mestna policija ne pride več na ulice. Zupan ie dopovedoval, da to ne bi bilo v interesu prebivalstva, končno se je pa le vdal. Istočasno s prevzemom orožni št va ie za-plapolala z Narodnega doma slovenska trobojnica. ki ie oznanjala vsemu svetu, da so Slovenci zlomili verige suženjstva. Takoj nato je odsek za narodno obrambo organiziral narodno stražo, katere iedro so tudi tvorili Sokoli. Narodna straža je morala vzdrževati red na cestah po kate- rih so se valile domov vojske, ki so zapuščale italijansko bojišče. Celjski cenrrali narodne straže ie bilo poverjenih okrog 1200 mož. Njeno območje je segalo na eni strani do Vranskega, na dru&i do Kon ic, na tretji do Rogatca. Centrali narodne straže ie poveljeval starosta Smertnik v posameznih krajih, kakor Celju, Žalcu, St. Petru, na Gomilskem. Vranskem itd., so oa bila imenovana lokalna poveljstva. Celjski poveljnik ie bil rodoljubni Rafko Salmič. Možje, ki so služili v narodni straži, so pokazali izvrstno razsodnost in samostojnost. Cesto so morali odiečuti v ne- navadn h siturcijah in zaradi pomanjkljivo".! prometnih zvez niso mo^k d.-biti pj;rcb h navoiil. toda postopali so pravilno. Starosia Smertnk jih ie večkrat obiskoval in jim daiai ipložns smernice. I Narodno s.ra"x> ie Smertnik j>ričel organizirati 31 oktobra Dan po neie. 1. novembra. se ie izvr.ii prevzem vojske. V n ei so vladale težke razmere. Tuji oficirji niso m -gli vzdrževati d.scipline in am poveljnik garnizije. podpolkovnik Skalicky, je dr. Kalana prosi! za posrc-do a::je Na drugi stran: ie častniški rames nik Avgust Dolinšek opozoril dr. Kalana. Smertnika in stotnika Ivana Sanci a na te r. me. e. Dogovorili so se. da odide a dr. Kalan ln Smertnik v vojašnico k polkovnemu poveljniku in zahtevata predajo polka Ko sta ob 10. d poldne prišla v vojašnico sta našla tam polno oficirjev, ki jih ie bil poveljnik povabil na posvetovanje. Dr Kalan in Smertnik sta pojasnila sitnari'o in zahtevala predaj o. Oficirji so bili presenečeni. toda uvideli so. da ni druee« izhoda. Nato so bili pozvani k posvetovanju še zastopniki moštva in dogov>ri'i so se da bo še i.-!ti dan ob 15. javna za>bliuba vs.^ca moštva. Ob določeni uri ie bila slovesna zaobljuba na dvorišču vojašnice v Celju. Vojakom in oficiriem so najprej go.orili dr. Kalan. Smertnik. nadp»ročnik Hafner in stotnik Sancin, nato oa so vsi, vojak; in oficirji prisegli na sokolski zastavo. Silno ganljiva slavnost se je vršila ob navzočnosti mnoeobroineEa narodnega občinstva. Vsem navzočim so se solzile oči veselja in sreče. Toda morala med vojaštvom ie bila slaba. ker ie bilo že sito vo ne in se ni z ve-daio važn-.sti trenutka Zato je je'o cdha-jati iz vojašnic. Sledečega dne. 2. novembra. se ie že ob 5. uri ziutrai zglasil pri Smertniku častniški namestnik Dolinžek in mu javil, da s a voiaStvo razhaia na svoje domove, kajti oficirii so mu namerno sporočili: »Zdaj ie svoboda, zdai gre lahko vsakdo kamor hoče « Nastala je s tem nevarnost, da bi se razšli vsi slov?nski vojaki, dočim bi ostali tu nemški oficirji. Smertnik se je z avtomobilom odpravil v Zidani most. kier je izocsloval garnituro živinskih vagonov, s katero se ie vrnil v Celje. Čim se ie pripelial nazaj, se je dogovorno z dr. Kalanoin in Sancinom napotil v vojašnico in sporočil poveljniku, da ie ljudstvo razburjeno in zahteva odstranitev nemških oficir i ev. Čez dobro uro so tuji oficirji zapustili mesto. Poveljstvo nad preostalo posadko :e začasno prevzel stotnik Sancin, ki se mu je s pomočjo Avgusta Dolinšlca ter še nekaterih drugih oficirjev in podoficirjev posrečilo, da je obnovil med vojaštvom disciplino. Ko se ie vrnil v Celje s fronta ostanek domačega pešpolka in k-, so mladi ljudje jeli prihajati na poziv Naromega sveta, nai bi še nadalje služili svoji domovine. se ie številčno stanje celjske posadke zopet povečalo. ★ V obmejni slovenski trdnjavi št. Hju V Orožnovi »Zgodovini Celjskega Sokola« beremo naslednjo zanimivo reminiscen-co: Sredi poletja, dne 5. avgusta 1906, Je priredil Celjski Sokol izlet v št. Ilj v Slovenskih goricah, ki se je vršil tako ginljl-vo, da ga nI mogoče izbrisati iz spomina udeležencev ln ne lz zgodovine »Celjskega Sokola«. Priredilo ga je šentiljsko Bralno društvo, katerega tajnik, kaplan Jakob Rauter. se je bil že prejšnje leto obrnil na načelnika Smertnika s prošnjo, da hI po- • . v". •* 1-. oš*?).. SOKOLSKI DOM V LAŠKEM Dr. Josip Karlovšek: IZ ~ na sokolsko iss narodno delo v celjskem okrožju Da kot eden najstarejših članov celjskega Sokola pripomorem k čim lepši proslavi njegove 50letnice, se odzivam pozivu, da napišem nekaj spominov iz polpreteklih let. Ko mi je umrl oče in hudo obolela mati, sem prekinil — zlasti še kot skrbnik svojih dveh nedoletnih bratov — visoke študije na Dunaju ter sem se z vso vnemo posvetil kmetijstvu. Pri tem nisem imel možnosti veliko študirati, tudi se nisem posebno brigad za časnike, le Hribarjevo celjsko »Domovino« sem pridno in z zanimanjem prebiral. Kot Kranjca so me vznemirjale žalostne narodne razmere v Celju in sploh na štajerskem. Imponiralo mi je delovanje narodnih prvakov in njih uspehi na gospodarskem ln političnem področju. Imena narodnih borcev dr. Dečka, dr. Hrašovca, dr. Vrečka, dr. Sernca, dr. Treota, dr. To-mlnška, Dragotina Hribarja, dr. Fr. Rosine ln cele vrste drugih sem stalno srečaval v »Domovini«, iz katere se je zrcalilo vztrajno ln uspešno narodno delo. Vse to me je v srcu vleklo tja nekam na delo — morda v Celje. Končal sem študije, napravil državne tzpite. Promoviral bi bil rad, pa nI bilo denarja. Obče znano je bilo, da je Celjska posojilnica šla v takih primerih dijakom in pripravnikom rada na roke. Obrnil sem se na Dragotin3 Hribarja-Takoj mi je priskočil na pomoč, toda s pogojem, da se takoj naselim v Celju in — pomagam, še tisti dan sem postal kon-elpient pri dr. Filiplču, Tako sem 18.avgusta 1897 prišel v Celje. Nisem si še pošteno ogledal ozračja, že sem od brata Hribarja dobil poziv, da se udeležim kot sogovornik nedeljskega gospodarskega shoda v 2;alcu in govorim o kmetijstvu. Prvi hip mi je kot mladeniču-začetniku bilo tesno pri srcu. Skrbelo me je, ali bom kos svoji nalogi, ko bom stopil pred množico savinjskih mož. Vendar me je tolažila zavest, da so mi bile gospodarske razmere iz lastnih skušenj precej dobro znane. Opravil sem baje svojo nalogo dobro. Vsaj Hribarjeva »Domovina« je tako trdila. Posledice tega nastopa so bile: da sem bil takoj nato izvoljen za predsednika Celjskega pevskega društva, za tajnika Čitalnice in nekaj pozneje za podstarosto Sokola. Torej obilo odgovornega dela. Danes imajo sokolske edinice poleg telovadne organizacije še celo vrsto raznih odsekov in funkcionarjev: prosvetni, gospodarski, godbeni, pevski, dramatični itd. Dokaz, kako vsestransko se je razvilo sokolsko delo. Pred 43 leti takšnih odsekov še nismo poznali. Vsak Sokol je moral biti vse: telovadec, pevec, igralec na odru, prosvetni delavec itd. Da bi mogel čim bolje izpolnjevati z izvolitvijo prevzete dolžnosti, sem se krčevito oklenil načela, da naj bo vsako društvo prepojeno s sokolsko vnemo in zavestjo svojih dolžnosti. V tem stremljenju so me podpirali zlasti poznejši starosta br. dr. Dečko, dalje dr. Vladimir Ravni- har, pevovodja in kapelnik Korun, zdravnik dr. šuklje, Iv. Likar, Franjo Jošt, učitelj-mecen Franjo Krajnc, knjigovez Al. Ter-ček, Rafko Salmič, vodja Hribarjeve tiskarne Ivan Spindler, trgovec Leskovšek in cela vrsta drugih. Sokoli — gledališki Igralci, pevci in telovadci. Na sploh, zlasti pa še pri sokolskih izletih smo pogrešali svoje godbe, ki bi bila za ljudstvo posebna privlačna sila. Na pobudo br. Likarja smo ustanovili pri Čitalnici godbeni odsek. Duša mu je bil Likar, jaz sem ga kot tajnik društva formalno vodil. Posebnega pomena je bila godba za Sckole pri izletih, prostih vajah, gledaliških igrah in — pogrebih. Potrebna je bila probuja ljudstva. Izleti so bi'i samo poleti in ob ugodnem vremenu. Misliti je bilo treba na zimo Pevsko društvo ni imelo organiziranega dramskega odseka. A z igrami je bilo treba začeti. Na pobudo br. dr. Ravnihnrja smo priredili prvo igro: »Domovino« berite! (prila-godeno po burki Novice berite!). Igrali smo sami sokoli in sokolice: dr. Ravnihar, Anica, poznejša žena Rafka Salmiča, jaz in moja žena. Bili smo začetniki. Spominjam se še, da smo pozabili na špansko steno, za katero se ljubimec pri očetovem prihodu skrije, šele med igro je začel za kuliso stoječi pečni zastor lezti med kulisami na oder. medtem pa je precej glasni oče nekoliko delj časa rentačil pred vrati. Domovina je bila rešena, oddahnili smo si igralci in tudi publika, ki je bila zaradi ljubimčeve zadrege tudi v zadregi. Tako smo pač orali ledino. A imeli smo nabito polno dvorano in pozno v noč smo imeli priliko obiskovalce vseh vrst probu-jati in navduševati. Po tem prvem uspehu smo organizirali dramski odsek v pevskem društvu. Na našo veliko srečo smo privabili v Celje našega nam vsem tako dragega ln ljubega Rafka Salmiča. Nevenljive ostanejo njegove zasluge. On, pozneje poklicni igraiec, in br. Perdan sta vzgojila celo vrsto sester in bratov v dobre igralce. Naj tu omenim samo Anico Jezernikovo, poznejšo soprogo ministra v p. dr. V. Kukovca, Meto Baše-vo, Jelico Sernčevo. poznejšo ženo vseuči-liškega prof. dr. Murka, Elo dr. Kalanovo, dr. Karlovškovo, Pernatovo, Anico Vrečer-jevo. hašo primadono zlasti v opereti »Na Vrbskem jezeru«, br. Dobrška, Iv. špind-leria, Terčka. Frana Reb^ka. Miloša štib-Hrja in še celo vrsto drugih. Vse sami bratje sokoli in sestre sokolice! Samo nekaj zanimivosti! Igrali smo »Rokovnjače«. Obisk ogromen. Po vsej dvorani sedeži natrpani, zadaj so stali po ?to'ih in mizah, galerije so bile polne sedečih in stoječih, zadaj stoječi so segali z glavami do stropa: vsa dvorana se je zdela samo en velik radovedsn obraz. Ko sem stopil na oder kot Rajtguzen, sem se te slike skorajda prestrašil. Zdelo se mi je neverjetno, nemogoče In kljub takšni množici vse tiho, napeto. Ko pa so prišli Blaž Mozolj, Rajtguzen in rokovnjači pri ognju s svojimi dovtipl, se je Narodni dom lomil •od smeha in aplavza. Isto se je ponovilo nekaj pozneje pri »Desetem bratu«. Rafko kot Krjavelj, dr. švab kot Marijan, kmetje pri Oberščaku in jaz kot dobrovoljček Do-lef, ki sem pri peči zadremal in se s klopi zvrnil, vse to je vedno znova izzivalo salve smeha in priznanja, še danes me za bole kosti pri spominu na padec s klopi. Pili so nebeško lepi večeri. Ljudstva iz Celja in okolice, iz Arclina, Vodnika, Tcha-rij, 2alca, Sv. Jurija, Šmarja, Mczirja, Gornjega grada, Šoštanja, Velenja, Laškega Itd. se je trlo. Krčmar v Narodnem domu se Je pohvalil, da je na en takšen večer iztočil po 40 sodčkov piva in več polovnja- kov vina. Tako je dramski odsek vrSIl svojo nalogo. Za pevske prireditve pa je skrbel br. dr. Ravnihar kot strog pevski vodja. Blodil mu je po odhodu lz Cel*° br. Konta, ki je nadkrilil vse koncerte s spevoigro »Na Vrbskem jezeru«. Vse to delo se je vršilo I v glavnem v okviru dramskega ln pev- , skega odseka Sokola ob krepkem sodelovanju Celjskega pevskega društva. Seveda pa pri vsem tem vsestranskem delu sokoli nismo zanemarjali telovadbe kot prvega sredstva za vzgojo zdravega zaroda, že ko sem prišel v Celje, sem se pred . sem zanimal za telovadce. Slišal sem o načelniku br. Eenčanu, ki je bil že poprej v Ljublj?aii načelnik Ljubljanskega Sokola. Bral sem, kako je na tekmi v Pragi dosegel prvenstvo v rokoborbi, četrto mesto v lahki atletiki in osmo mesto na orodju. Ko sem v Celju prvič videl nastop njegovih telovadcev, sem bil osupnjen in seveda si'no zadovoljen. Nekaj let pozneje je prevzel načelstvo telovadbe na orodju brat Smrtnik, ki je po vzorcu dr. Murnfkove šole vpeljal strogo disciplino in dosegel višek telovadnih možnosti. Ko'iko podrobnega, intenzivnega dela je bilo v telovadnicah, so pokaz?H leto za letom veliki uspehi ob nastopih. S politične agitaelie — v »disciplinsko kletko«. Narodnega dela se je pojavljalo Hnerom več, v ožji in tudi širši celjski okollcL Mhogo sicer uglednih okoličanov je Ae vedno videlo v Celjanu gospoda, v samem sebi pa hlapca. Zaslužek in ta ali ona udobnost je bila vzrok narodne brezbrižnosti ali nezavednosti. To se je posebne pokazalo pri burnih občinskih volitvah, puško Je vzbudilo pri na« ded prav ve-i llko zanimanje ln veselje. Mladina se pri tem prav marljivo udejstvuje ter pri streljanju doseže vsako leto prav zadovoljive | uspehe. Da je deca že v začetkih sokol-; skega udejstvovanja seznanjena tudi z i idejnim in notranjim ustrojem sokolstva ln sokolskih društev, je v tekmovalno snov vnešena tudi sokolska ideologija, ki Je pa seveda poenostavljena tako, da je pristopna in razumljiva za male in mlade tekmovalce. Tekme organizirajo posamezna okrožja. V zboru načelnikov in načelnic vsakega okrožja se določi dan in ,kraj, kjer se naj izvršijo dečje tekme. Večina društev naše velike sokolske župe pravilno razume pomen ln važnost defi-jih tekem. Pravilna organizacija dečjih tekem je seveda prvi pogoj za pravilno ln uspešno tekmovanje. Pri tem delu morajo v prvi vrsti vsi vaditelji dečjih oddelkov pravilno in s pravo bratsko ljubeznijo razumeti poverjeno Jim nalogo. Večina Je to dokazala, številke govorijo in nam dajejo dokaz velike požrtvovalnosti, ki jo imajo z našo sokolsko deco. Ti naši mladi tekmovalci bodo pokazali svojo izvežbanost in sposobnost tudi kasneje, ko bodo prestopili lz oddelka dece k naraščaju ln kasneje k članstvu. Deca se tako uvaja in podreja večjim ter težjim telovadnim ln tekmovalnim vajam. Oni, M so že pri deci dosegli vidne uspehe, bodo gotovo tudi pri naraščaju in kasneje pri članstvu stremeli za tem, da se tudi tn tekmovalno Izpopolnijo. Tako Je torej delo naS« sokolske dcict po naših telovadnicah. Zato naj nam bo 500 mladih tekmovalcev v ponos in njih delo naj se nadaljuje! Deca Celjske sokolske župe pa razvija svoje delovanje tudi drugod. Po telesnem udejstvovanju pri telovadbi in raznih igrah se ona tudi duhovno udejstvuje. Mnogi primeri so nam dokaz, da prirejajo mladinski odbori dece tudi igre, sestavljajo razne sokolske spise, ki jih potem objavljajo ▼ na-šem sokolskem tisku. Da, celo dečfl pevski zbori obstojajo v naši župi, kjer se mladina uri in vadi v petju sokolskih pesmic in koračnic. Lahko rečemo: cvet ln mladost naSega sokolstva v celjski župi Je naša deca, katera s ponosom nosi svoj dečji znak, vesela pa je še bolj takrat, ko si obleče simbol sokolstva — rdečo srajco. Zato naj bo geslo vsakega sokolskega mladinskega vzgojitelja samo eno: pravilna ljubezen in prava sokolska vzgoja bo napolnila naše sokolske telovadnice. TOPLAK JTTRO župni referent za deco ★ Celje kot narodno središče Ko se je zdaj država že zelo konsolidi-rala, se ne opazijo več tako očito prvine, iz katerih je narodno telo nastalo. Prispevali so mnogi kraji s svojimi ljudmi. Mnogo je prineslo v skupnost naroda tudi Celje, ne le kot mesto, temveč predvsem kot zbirališče delujočih sil na kulturnem polju skozi stoletje V dobi pred nastankom Jugoslavije ozemlje, kjer so živeli Slovenci, ni imelo javnih organov, ki bi imeli skrb gojiti napredek. Država, ki bi to bila morala storiti, je napredek prej ovirala nego pospeševala. Delovala je pa vendar slovenska in slovanska narodna zavest v obliki sokolstva, kakor na mnogih drugih poljih. Ta zavest je našla v Savinjski dolini s Celjem posebno plodovita tla v vseh dobah. Vse to ozemlje je bilo izključno slovensko, vendar so pa bile sile na delu, da se ta slovenski značaj ne izkaže. Poleg države je tudi deželna uprava Štajerske, h kateri je spadal tudi celjski okoliš, ves svoj vpliv zastavljala za raznarodovanje. Meščanstvo, odvisno od nemškega kapitala in državnega uradništva, je ustvarilo umetne nemške otoke iz Celja, Konjic, Ptuja in seveda Maribora. Če vse to upoštevamo, potem šele moremo pravilno oceniti, koliko je bilo vredno, če je n. pr. tak okoliš, kakor je Celje, deloval za ojačenje slovenske kulture. Borili smo se poglavitno za veljavo slovenskega jezika, česar današnji človek več ne razume, ker je stvar samo ob sebi umevna. Toda koliko žrtev je bilo treba za ta cili! Ako se je ustanovil Sokol, je bilo važno seveda za telovadbo in zdravo družabnost, dajal se je pa izrazit poudarek uveljavljen ju slovenske stvari. V tem smislu po pravici govorimo o narodnih zaslugah sokolstva v Celju. Tako je pa tudi vsak pojav kulture dobil značaj borbe za narodni napredek. Pevska društva so s svojimi nastopi učinkovito jačila narodni duh med ljudstvom. Kar so danes sestanki in shodi, je imelo pred ' hitel a svojimi Sokoli v obmejni kraj. Tujci napadajo, tako je pisal, in prirejajo veselice, naše ljudstvo se dobro drži, vendar bi bilo koristno, da bi mu pokazali, kaj ml zmoremo. Zaradi pomanjkanja časa se je mogel izlet prirediti šele sledeče leto. Ker je bil leto dni poprej prišel št. Ilj v slovenske roke, je bil hkrati velika nacionalna manifestacija ob slovensko-nemški jezikovni meji. Smertnik je bil prejšnje leto šel v št. Ilj in se je prepričal o velikem nacionalnem pomenu izleta. Razen »Celjskega« sta pohitela v št. Ilj tudi »2alski« in »Ljutomerski Sokol«. S Sokoli sta šli iz Celja še Celjsko pevsko društvo in Slovensko delavsko podporno društvo. Vrh tega je prišlo v št. Ilj več društev iz Maribora in okolice. Ves št. Ilj Je bil okrašen z narodnimi zastavami, celo na visoko lipo in na oriaški jesen so obesili vrli slovenski fantje velike trobojnice. Ko je pridrdral vlak na postajo, je ljudstvo navdušeno vriskalo samega veselja, godba Je igrala »Naprej zastave slave«, cirberški župan Hanc je pozdravil Sokole in podsta- rosta dr. Gvidon Sernec mu je odzdravil. Sprejem v kraju samem je bil nad vse ginljiv. Slovenska deicieta so napravila špa-lir, iz oken pa je neprenehoma letelo cvetje s šopki na Sokole. Na slavnostnem odru je pozdravil dcšle Sokole vrli šentiljski župan Thaler, odzdravil mu je načelnik Jože Smertnik. Pri slavnosti je bilo nad 4000 udeležencev, le žal, da je bil slavnostni prostor za gledalce neprikladen. Proste vaje je proizvajalo 50 telovadcev, nato je telovadilo 5 vrst na orodju. »Celjski Sokol« je zaključil telovadbo s skupinami na bradlji. Pri javni telovadbi so poleg celjskih, žalskih in ljutomerskih Sokolov sodelovali tudi bodoči mariborski Sokoli, ki iih je pripeljal dr. Dimnik. Tako je ta izlet ob meji močno podprl narodno odpornost proti nemškemu pritisku. Vplival je tudi ugodno na one mariborske kroge, ki so bili skeptični glede ustanovitve sokolskega društva v Mariboru. Na$a sokolska deca Ske tn ženske dece. Deca Je pri teh tekmah razdeljena po starosti o jI 9 do 14 leta v višjo, od 6 do 9 pa v nižjo deco. Nižja deca tekmuje v istih panogah kakor višja deca, samo da so v ostalem mere nekoliko znižane. Tekme se Izvršijo vsako leto po posameznih okrožjih ter se v mesecu juniju ali avgustu zbere prav lepo število tekmovalcev. 2upna statistika o tekmah dece po naših sokolskih okrožjih v celjski župi izkazuje, da Je v letu 1939 tekmovalo 500 dece obojega spola. Prav ponosni smo lahko na ta uspeh ln na to veliko legijo naših malih tekmoval-oev, ki se ponavlja že tretje leto. Tekme so po tehnični strani vsako leto drugačne. Tekmovalna snov za leto 1939 ln 1940 je Se posebno obrambnega značaja. Razne vaje obrambnosti in streljanje z zračno V vrsto sokolskih petdesetletnDcov je vstopil letos znani sokolski veteran Matija Benčan, prvi načelnik Celjskegan Sokola. Njegova sokolska pot se dviga v znamenju borbe na mednarodnih arenah, kjer Je dosegel posebno v težki atletiki mnogo prvih mest. Kot voditelj ln telovadec je se-Jed kleno seme najprej v vrstah Ljubljanskega Sokola, pozneje pa v Celju. Celjanom Je znan zlasti kot tvorec alegoričnih slik na raznih prireditvah. CiClemu 74-let-niku, ki ga še vedno vidimo na vseh sokolskih prireditvah svežega in zdravega in ki se radosten še danes odzove klicu naSega sokolstva, katereoa zvest član je bil od zgodnje svoje mladosti, želimo lz srca še mnogo let zdravja in vedrega udejstvovanja. Dr. MILKO HRAŠOVEC, sin dr. Jura Hrašovca, je že dolgo let ' starosta celjskega Sokola Ob tridesetletnici Celjske sokolske župe je prav primerno, da se spomnimo tudi naših najmlajših pripadnikov, naše dece. Sokolska deca, naša bodočnost, naša na-da! Kakor si jo bomo vzgojili, tako bo nadaljevala naše delo po sokolskih telovadnicah. Z veseljem lahko omenimo, da skoro ni edinice v naši veliki sokolski župi, ki ne bi imela sokolske dece. Vse društvene uprave prav marljivo skrbe za svoje najmlajše pripadnike. Takim edinicam se seveda ni treba bati, da propadejo. Na tem mestu moram tudi omeniti, da imamo v župi prav mnogo vzgojiteljev, ki držijo stalni kader naše sokolske dece. To so res pravi mladinski prijatelji, ki so s svojim delom pri vzgoji naše sokolske dece dokazali vso bratsko in sokolsko ljubezen. Dokler bomo Imeli v župi takih mladinskih vzgojiteljev, se nam v celjski župi ni treba bati, da bi naša sokolska mladina zašla na stranpota. Naša sokolska deca najde v sokolskih telovadnicah dovolj razvedrila in bratske ljubezni. Sokolska telovadnica nudi deci vse, kar si ona v svoji razigranosti želi tn zahteva. Naš vaditelj ali vaditeljlca tea v to svrho velik ln obsežen načrt, ki ga. pri sokolski deci prav s pridom upo- Matifa Benčan SO let pod s^kolsklm praporom Dr. JURO HRAŠOVEC, eden prvih narodnih delavcev v Celju, beleži v današnji številki nekaj spominov na narodne borbe pred vojno rablja. Poleg svoje redne telovadbe in igranja ima sokolska deca še velik načrt tekmovanja, ki ga po sposobnosti mora vsako leto izvršiti. župno načelništvo izda vsako leto tekmovalno snov za vso deco v naši župi. Ta tekmovalna snov je prikrojena tako, da lahko pri njej sodelujejo vsi pripadniki mo- desetletji pri nas značaj borbe za slovenstvo. Ce io se prirejali v 2alcu in drugod tabori, je imelo služiti in je uspešno služilo dvigu narodne zavesti. Vsaka stvar je imela takrat v tej luči vse drug značaj nego danes. Izdajanje in naročanje časopisa, n. pr. celjske »Domovine«, Je bilo važno narodno delo in so se naročniki in sotrudniki šteli med borbeno četo za slovensko stvar. Borba za vzdržanje pouka v štirih razredih gimnazije v Celju v slovenskem jeziku, kar izgleda danes malenkost, se je čutila kot življenjsko vprašanje Slovencev. Ustanovitev Narodnega doma kot družabnega zbirališča Slovencev z dvorano za slovenske diletantske gledališke predstave Je bila dogodek, o kakršnem nove generacije danes niti pojma nima J a Razume se, da je bilo treba ljudi, ki tO imeli za vse to smisel ln volja In to J«, kar se mora, če se govori o Celju, danes ponosno poudarjati. Celje je imelo na vseh poljih narodnega dela vedno obilico delavcev, in sicer ne le mesto, ves njegov okoliS, : zlasti Savinjska dolina. Zato ni mogel nikdar usahniti izvir volje za narodno ove-• ljavljanje v teh krajih. I Ko se je uvedla splošna in enaka tajna i volilna pravica za poslance v državni zbor. Je nastala diferencija duhov, zlasti v Celju in Savinjski dolini, ki je postala tudi zibelka napredne in narodne zavesti. Ta zavest je našla izraz v ustanovitvi Narodne stranke za Štajersko, ki je zarezala globoko brazdo v politično življenje v Sloveniji. DR. VEKOSLAV KUKOVEC V viharnih Dr. ERVTN MEJAK, podstarosta Sokola ▼ Gornjem grada ln pisec tehle spominov V začetka 1. 1912. sem vstopil med deco Sokola v Celju. Telovadnica Je bila takrat že v Sokolskem domu v Gaberju. Vaditelji v Sokolu so bili gnani naši sokolski delavci bratje Smertnik, Jerin, Kralj, Vltavsky, Dolžan, Maks, Jože in Pavel ZabukovSek ter Moškon, sami borbeni tn življenjske sile polni možje, energični in strokovno usposobljeni. Najboljši telovadec pri sokolski deci je bil takrat Rastko Poljšak, poznejši večletni društveni In župni načelnik ▼ Celju. V telovadnici ▼ Gaberjn so ml padle ▼ oči na ograji balkoma sliki Tyrša in FGg-nerja ter zraven napisani gesli sokolskih ustanoviteljev: »Ne vdajmo se!« in »Krepimo se!« Ti gesli, ki sem si jih takoj zapomnil in ki Ju Je gotovo prečital vsak telovadec ponovno v telovadnici, sta zadostovali, da sem takoj zajel vso vsebino sokolske ideje in vzgoje. 2e jeseni L 1912., ko sem vstopil ▼ slovensko nižjo gimnazijo v Celju, sem bil uvrščen med dijaški sokolski naraščaj, Id ga Je bilo takrat toliko, da je naš vaditelj br. Drago Kralj z več pomožnimi vaditelji jedva zmogel svoje delo v tesni gaberski telovadnici. V počitnicah smo dijaki telovadili pri tako imenovanem »trgovsko-obrtnem naraščaju«. V sklopu tega oddelka sem prisostvoval poleti 1913. leta prvič izletu našega društva ▼ Brežice. 2e tam so nemškutarjl rogovilili proti nam. Ko pa smo zvečer izstopili na celjskem kolodvoru in prišli pred kolodvor, ao nas napadli Se v Celju. Ko se je večja Skupina skušala lotiti tudi nas naraSčajnikov, se sončnih dneh pri Sokolu v Celju Je pognal proti njej znani narodnjak, voditelj celjskih slovenskih obrtnikov, sedaj ž« pokojni Ivan Rebek, ki je pri tem dobil več težkih udarcev po glavi in po licu, da Je bil v trenutku ves krvav. Ta prizor je tako vplival name in gotovo tudi na druge brate in sestre, da ga imam še danes pred seboj ▼ skoroda svežem spominu. Priklenil pa me Je za vedno na Sokola. Jeseni L 1913. Je gimnazijsko ravnateljstvo na višjo odredbo strogo prepovedalo dijakom posečanje sokolske telovadbe. Kljub temu nas je večina še naprej zahajala v telovadnico. Pritisk se je potem Se povečal in smo nazadnje ostali le trije: Arko Videmšek (padel na italijanskem bojišču med vojno), Bogomil 2gajner (sedaj odvetniški koncipient v Mariboru) ln jaz. Vladalo pa Je med Sokoli tako bratstvo, da smo se mirno lahko zanesli, da nas ne bo nihče izdaL V najlepšem spominu smo ohranili vsi takratni telovadci Videmška; bfl Je Izredno talentiran dijak, navdušen nacionalist in iz boren telovadec, ki bi se bil gotovo, če bi ostal v vojni pri življenju, kosal v mednarodnih telovadnih vrstah za prvenstvo. Med svetovno vojno so se v gaberski telovadnici naselili voaki, po prevratu pa sa Je takoj nadaljevalo sokoLsko delo. V tistih težkih dneh smo se v Celju vprav Sokoli prvi prostovoljno javili v vojaško službo, nevojaki pa so se prijavili v Narodno stražo, kateri Je bil poveljnik znani DOM V GORNJEM GRADU LOJZE JERIN, dolga leta načelnik celjskega Sokola DOM V ST. PETRU V SAT. DOL. celjski rodoljub, sedaj te pokojni br. Rafko Salmlft, Na sokolski prapor je vojaštvo takrat tudi priseglo zvestobo narodu m novi domovini, potem ko Je starosta »Celjskega Sokola« Jože Smertnik imel navdušen govor na zbrane ln Izročil staro sokolsko zastavo poročniku Videmšku, bratu gori imenovanega Arka Videmška. Spomladi leta 1919. Je »Celjski Sokol« dal iniciativo za ustanovitev prostovoljne vojaške formacije »Celjska legija«, ki Je 11. maja 1919-odrinila na trenutno najbolj ogroženo točko v Gornjesavinjsko dolino, kjer je imela nalogo braniti sovražniku prehod preko koroško-štajerske meje. Pozneje se je ta četa udeležila tudi naše uspešne spomladanske ofenive, ki se je končala * zasedbo Celovca 6. junija 1919. Jeseni L 1919. sem bil Izvoljen v upravo Celjskega Sokola ln sem postal tudi vaditelj sokolske dece. Delo v tem času Je bilo v društvu kljub spremenjenim političnim razmeram zelo težavno. Treba Je bilo na novo organizirati članstvo, zbrati arhiv, kolikor se ga je našlo skritega pri posameznih sokolskih delavcih, ustvariti na novo knjižnico, napraviti telovadni načrt in vršiti propagando za čimprešnje oživ- T^eba Je bilo dramitl in buditi V to so posebno služili gospodarski shodi, pri katerih smo seveda tudi v prvi vrsti delovali sokoli. Zlasti pa smo se sokoli izven svojega poklicnega in čisto sokolškega dela, kot svobodni državljani, udejstvovali tudi pri delu slovenskega političnega društva. »Naprej*. Na raznih sestankih in shodih in ob priliki raznih volitev smo našli neprestano stike z ljudstvom in priliko za pouk in pro-bujo. Seveda so nam iz tega včasih nastale tudi neprijetnosti. Ni čuda, če se je v takratnih razmerah eden ali drugi — potuhnil. Mala neprijetnost tudi meni ni bila prihranjena. še preden sem vstopil v sodno prakso, so mi naprtili predsedstvo »Na-preja». Kot prost državljan zaradi te prakse predsedstva nisem odložil. Tako sem zaradi tega in zaradi agitacij preganjan skakal v »disciplinski kletki« od paragrafa do paragrafa takratne društvene postave in naposled srečno sfrčal na prosto. Evo kako: Vodil sem agitacijo za občinske volitve v Vojniku. Ta mošnji narodni nasprotniki niso bili od muh, vrgli so se na nasprotnega agitatorja z vso silo. Na dan volitev pa je izšel v jutrnjih graških listih debelo tiskan apel na višje deželno sodišče, naj ee kar takoj preišče, je-li pravni prakti-kani. ta ln ta identičen s tem in tem agitatorjem. K sreči me je srečal sluga predsedstva okrožnega sodišča g. špeglič že pred osmo uro, me opozoril na te časopise in mi namignil, da sem za ta dan določen kot zapisnikar pri glavnih razpravah. G. špegliču sem za opozorilo še danes hvaležen. Da ste, dragi bratje Sokoli, videli obraze gg sodnikov, ki so zaporedoma iz posvetovalnice prihajali pogledovat skozi la pol priprta vrata, razpravne dvorane, kjer sem pa že kot vneto pripravljen zapisnikar sedel na svojem mestu pri zeleni mizi. Njihove poglede in zlasti njihove od-zdrave na moj pozdrav je spremljala značilna, neprijetna mimika. Jaz pa sem čutil zadoščenje, da me niso ujeli v past in pa da sem na volišče v vsej naglici poslal takratnega odvetniškega koncipicnta, današnjega ministra v p dr. V. Kukovca, ki je stvar dobro opravil. Strel je torej pade!, pa meni v prid. Kajti preprečil je moj izostanek od službene dolžnosti- Seveda pa ja zaradi članka v graških listih kljub temu nastala disciplinska afera. V zagovoru sem vihtel paragraf za paragrafom, da imam kot prost državljan tudi pri političnih društvih aktivno in pasivno volilno pravico, da sem kot predsednik društva storil samo svojo dolžnost, prav tako kakor sem pri sestankih in zborovanjih, ki sem jih possčal izven svojih uradnih ur, v smislu postave skrbel tako rekoč kot §a-ščitnik države za red in mir itd. Pa sem st izrezal. In prosto sem se zopet giba!. Ker pa sem bil tik pred odvetniškim izpitom, me je vendarle na tihem skrbelo, ali mi ne bo ta »črna -pika« tam delala kakih preglavic. Toda zdi se. da se je sod- . ni predsednik — sicer odločen Nemec, vendar pravična duša! — v svojem poročilu »navzgor« postavil glede razlage zadevnih paragrafov na isto stališče kakor jaz v svojem zagovoru. Povedai sem to epizodo, dasi prav za prav ne spada sem, n^^^nn'"« ^a naša današnja sokolska mladina tembolj občuti srečno zavest svobode v narouni državi in pa obenem zavest dolžnosti, da je treba toliko bolj izpolnjevati sokolske naloge. Sokolski izlet na Ostrožno. Toda trebalo je ven, na izlete, med ljudstvo, narodno le malo probujeno in zavedno- . 1 V posebnem spominu mi je izlet v bližnjo okolico na Ostrožno pri Celju. Ob zvokih narodne godbe smo dospeli na slavnostni prostor. Godba in radovednost sta privlekli precejšnje množice. A nič prave živahnosti nisem opazil. Zdelo se mi je, da nas posebno nekateri možakarji, ki sem jih osebno poznal, nekako ue^aupno, kritično opazujejo. Tcda po končanih prostih vajah ir. vzorni telovadbi je zanimanie vidno naraščalo, in možakarji, že veliko prijaznejši, so nam dali priliko za iskrenejši razgovor. Končno je nastopil Benčanov atletski klub. že postave same bratov Benčana. Kapusa, Bineta Anderwalda, Krajnca, dveh brhkih bratov Detičkov so vzbujale znatno pozornost. Osupnila pa je vse gledalce skoro nadnaravna moč posameznikov. Po 50 kg težke železne uteži so vihteli z eno reko, kakor bi se igrali z žogo. Radoveden, kaj fantje pravijo, sem se pomešal med množico B^ži. beži/' čujem enega iz, papirja so, le tako pobarvani, zna;o sc pa napenjati in kremžiti, kakor bi jih res težko vzdigovali « — »Tisto ne,« mu je ugovarjal tovariš, »so že iz železa, pa votle so.« Ko so tako modrovali, sem pozval gruče fantov, naj sami poskusijo. Eden bolj majhen, pa čokat, se je končno okorajžil, in stopil na oder. nekaj tovarišev z njim. Ko pograbi čokati junak najtežjo utež, jo s težavo privzdigne do kolen ter se nekako nehote in nevede odkrhne z napol glasnim vzklikom: »O prmejduš!« Poskušali so še ti in oni. Medsebojna zaupljivost in prijaznost je vidno naraščala, vedno bolj smo se pomešali med množico in v moje veliko začudenje in še večje zadoščenje smo se znašli v tako veselem in zaupnem razpoloženju, kakor bi ne bil mogel kaj takega takrat v celjski okolici pričakovati. Ta. krat sem najbolj videl, kakšen vtis je naredila telovadba in kaj vse je pomenjal v tistih časih sokolski Izlet in kako lahko in iskreno in z vidnim uspehom se je dalo pri teh prilikah kaj reči. Na Slomškovi slavnosti v Ljutomeru. Spomnim se našega izleta 1. 1900. na Slomškovo slavnost v Ljutomeru. Med Slovenci na štajerskem se takrat še niso razpasli stranlcarski boji. Zadrževala jih je knuta narodnih nasprotnikov. Bila je stoletnica rojstva našega slavnega Slomška. Celjski Selioli smo prijavili svoj prihod. Nismo vprašali, kdo vse pride. Prijavili smo prihod tudi okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. Glavar je bil trd, neizprosen Nemec. Korporativni vhod in sprevod po mestu je bil dovoljen le pod strogim pogojem, da sokolske zastave ne smemo razviti. Nesti jo je bilo troba torej zvito. 2e precej daleč zunaj trga smo srečavali orožnike, postajali oprezni in poskakavši raz voz, se postavili v red. Na strogo odredbo staroste dr. Dečka je praporščak dr. Kapus zastavo za silo zvil ln jo zadel na ramo. Proti trgu je naraščal špalir ljudstva. Pozdravi in odzdravi na desno in levo. To živahnost. šum in krik je izkoristil br. JoSt kot levi spremljevalec praporščaka ter je v svoji prenavdušenosti polagoma z desnico potegoval zastavo z rame praporščaka ln jo, ko smo korakali skozi trg. na ta način skoroda razvil. Pa je že bil ogenj v strehi! Ko smo prišli do restavracije oziroma na njeno veliko dvorišče, je bila Že četa orožnikov v hiši z zahtevo, da zastavo takoj izročimo oblasti. Dr. Dečko se je z orožniki preganjal ln pogajal, med tem pa Je bil na dvorišču cel vršaj. Sokoli so bili do skrajnosti ogorčeni. »Zastave ne damo, raje smrt!« so se fiuli glasovi. Eni so zahtevali, naj zastavo hitro skrijemo na kak kmečki voz, ki jih je bilo polno na dvorišču, ter jo damo odpeljati iz trga itd. S težavo sem brate miril in pojasnjeval možno nevarnost, da končno s svojim početjem sploh preprečimo slavnost ali vsaj zmanjšamo njen uspeh. Pomirjevanje je bilo tem težavnejše, ker so pritisnili Be posebno gostje bratje Hrvatje, ki jim nI Slo v glavo, da je kaj takega mogoče. Seveda smo se morali oblasti umakniti. Sokoli so nesli zastavo na okrajno glavarstvo, kjer je našla svoj mirni prostor v pisarni. Mi pa smo dobili zagotovilo, da nam bo po končani slavnosti zastava zopet na razpolago. Splošno je bilo ogorčenje ln takSno tudi razpoloženje. S posebnim poudarkom smo korakali Sokoli popoldne, razvneti prav zares kot sršeni, v Sršenov gaj. Krasna Je bila telovadba, vaaj meni se je zdelo ta dan še vse lepše. 2e med pripravo za telovadbo smo med ljudstvom, ki ga je bilo ogromno, marsikakšno sprožili. Množice, posebno Veržejci, so naravnost občudovale nastop telovadcev. Po telovabi pa se Je zgrnila množica pred govorniški oder. Prvi je izpregovoril dr. Korošec. Lepo je govoril. Očividno je vplival nanj dopoldanski incident Za njim bi naj govoril dr. Dečko. Toda on ni bil nikdar prav vnet za govore na prostem, med Štirimi stenami pa Je govoril, kakor bi rožice sadil. Ljutomerski odvetnik dr. Rozina je bil vidno hripav. Tako so napotili mene, da govorim. Za mano je zopet govoril dr. Korošec, za nJim zopet jaz. A ljudstvo Je Se vedno kar nepremično stalo, vzklikalo in klicalo govornike. štiri — ali petkrat sva tako nastopila z dr. Korošcem. Navdušenje vrlih Pr-lekov, pomešanih z odličnimi brati Hrvati, je bilo nepopisno. Kar naprej so stali okoli odra ln klicali. Vročina je bila. DuSevno »JUTRO« št. 150. 12 Sobota, 29. VI. 1S40 ljenje društvenega delovanja, ki je po sili razmer moralo počivati skoroda pet let. Našlo pa se je takoj dovolj delavcev izpred svetovne vojne, ki so tvorili jedro novega življenja v Celjskem Sokolu. Kako je bilo že takoj spočetka veselo v novi telovadnici! Zdelo se nam je, kakor da smo na novo oživeli in se zbudili iz težkih sanj! Starejše delavce društva so razmere raztresle po ožji domovini in zato se je bilo treba vreči predvsem na vzgojo sokolskega naraščaja. Trud ni bil zaman, že v nekaj letih po osvoboditvi je imelo društvo močan vaditeljski zbor, vrste mladinskih oddelkov so od leta do leta naraščale. Ko sem 1. 1920. odšel na univerzitetne študije v Lubljano, kjer sem imel pri Sokolu matici dovolj prilike se sokolsko izpopolnjevati tako v tehničnem kakor v prosvetnem delu, sem v počitnicah med letom in v glavnih počitnicah vsekdar z veseljem prišel nazaj v telovadnico in tu pomagal pri delu. Jeseni I. 1925. sem se zopet povrnil nazaj, in to za dalje časa v Celje ter tu v društvu najprej kot tajnik, pozneje kot prosvetar deloval do svojega odhoda lz Celja jeseni 1930. Zmagonosni nastop naše sokolske vrste na mednarodni tekmi v Lyo-nu, Vin. vsesokolski zlet v Pragi, otvoritev Tyrševega doma v Pragi ln še druge sokolske prireditve v tej dobi so pripomogle k živahni propagandi sokolstva, ln to se je tudi čutilo v društvu, za katero je po teh prireditvah zanimanje še posebno naraslo. Na občnem zboru društva 9. januarja 1926 je poročal takratni društveni načelnik dr. Grobelnik, da je obisk v telovadnici prav razveseljiv, društvo zaznamuje 212 telovadečih, skupno število pripadnikov društva znaša 808. Glede na takratno število prebivalstva mesta Celja pomeni to, da je bil skoraj vsak deveti prebivalec Celja sokolski pripadnik. Sredi najlepšega dela ln veselja nad uspešnim delom je moglo društvo praznovati svojo 35Ietnico (1925). Pokrajinski zlet v Ljubljani 1. 1927., na katerem so celjske članice pridobile pri tekmah za sa-vezno prvenstvo prvo, tretje in četrto mesto, člani pa peto mesto, dalje tekma za prvenstvo v celjski župi, kjer so Celjani odnesli prva štiri mesta in celjski nara-ščajniki prvo in tretje mesto, vse te tehnične prireditve so zopet pomnožile vrste telovadečih, ki izkazujejo po poročilu na društvenem občnem zboru 12. januarja 1928 skupno število 475. Društveni vaditeljski zbor je štel to leto 17 članov. Ob priliki župnega naraščajskega zleta 1. 1927. je društveni naraščaj dobil svoj prapor. V teh letih se je tudi pričelo s sistematičnim sckolsko-prosvetnim delom. Tedenski nagovori v telovadnici in lepo obiskana večja in manjša predavanja, lep obisk in živahno zanimanje članstva za društveno knjižnico — so uspehi pričetka tega sistematičnega dela. Na občnem zboru januarja 1928 so nekateri člani načeli vprašanje morebitne prodaje Sokolskega doma v Gaberju. Zbor se je po kratki debati soglasno in energično izrekel zoper prodajo doma. Kako posrsčen je bil ta sklep, narn kažejo poznejša leta, posebno pa zadnji čas, ko se tako razveseljivo mladostno razvija delo v samostojnem Sokolskem društvu v Gaberju. Tako uspešno in mladostno delo Celjskega Sokola je dalo tudi celjski sokolski župi izdatno oporo. Leta 1928. je prihitelo na občni zbor župe vseh 22 društev po svojih delegatih, dogodek, ki ga menda še ni bilo niti prej in bržkone tudi pozneje ne v župi. Težavne razmere v države so priklenile sokolske vrste še ožje in v vsej slogi so društva hotela to posvedočiti na občnem zboru. Na tem zboru mi je bila poverjena funkcija žaipnega prosvetarja in mi je tako društvo v Celju, kjer sem tudi opravljal mesto prosvetarja, služilo za to, da sem svoje skušnje pri društvenem prosvetnem delu lahko uporabil v župi. Proslavi 201etnice septembrskih dogodkov in lOletnice našega osvobojenja sta bili spominski prireditvi, ki sta društvu pridobili na ugledu, saj se je teh prireditev udeležilo celjsko narodno občinstvo v naravnost impozantnem številu. V tem letu je bil tudi župni zlet v Šoštanju 2. septembra. Zanimivo je primerjati število na tem zletu nastopajočih pri telovadbi in v kroju z današnjimi takimi številkami. Nastopilo je vsega skupaj 322 telovadečih, članov pa je bilo v kroju 114. To so številke za župni zlet v 1. 1928. Ce primerjamo te številke z današnjimi nastopi, vidimo ogromen porast sokolstva v naši župi. Saj danes že samo Sokolsko društvo Celje menda lahko postavi večje število pripadnikov na telovadišče in članov v kroju! Julija 1930 je bil v Celju župni zlet, ki je vsem obiskovalcem in sodelujočim gotovo še danes v prijetnem spominu, saj je pokazal, kakšen razmah je sokolstvo doseglo v zadnjih dveh letih, župa je čutila zaradi tega razmaha svojega delovanja tudi potrebo, izdati svoje glasilo in 1. aprila 1930 je izšla prva številka »župnega vest-nika«, ki praznuje torej letos lOletnico uspešnega propagandnega dela v naših vrstah. Zame pomenita članstvo in udejstvova-nje v sokolskem društvu v Celju, v katerem sem preživel svoja najlepša leta mladosti in na katero me vežejo najlepši spomini — ponos in zadoščenje! Nič ne dvomim, da bo društvo tudi v drugi polovici prvega stoletja izpolnilo svojo nalogo častno. DR. ERVIN MEJAK. Bva jubileja rafheit-bssrškega Sokola Razmah Tyrševe ideje je prodrl tudi v Posavje že konec prejšnjega stoletja. Ob priliki izleta brežiškega Sokola 1. 1903 v Rajhenburgu, ki so se ga poleg drugih pripadnikov sokolstva udeležili tudi Zagrebčani, je izpregovoril takratni rajhen-burški župnik g. Cerjak Jože tele prero- DOM V RAJHENBURGU ške besede: »Dragi bratje Sokoli! Srečna tla, kamor stopi Sokol! Daj Vsemogočni, da bi tudi v tem kraju zapustil mnogo-brojni sad!« Te besede in pa naraščajoča slovanska zavest so bile vzrok ustanovitve odseka krškega Sokola. Kmalu nato pa se je že sestavil pripravljalni odbor za ustanovitev lastnega društva v Rajhenburgu. Pionir te trde in za časa Avstrije nevarne akcije je bil takratni šolski upravitelj br. Jamšek Franc. Dne 26. avgusta 1910 je bil ustanovljen »Sokol Rajhen-burg«. že v prvem letu si je 18 članov nabavilo tudi slavnostne kroje. V prvem odboru so bili še bratje Kacjan Franc, Rajn-hofen Leopold, Agrež Franc, Rainer Srečko, dr. Schmirmaul Matija ter brata Sandor in Ivan Lenard. Prvi načelnik društva je bil učitelj br. Rismal Melhijor. Nastopila so nevarna leta svetovne vojne, vendar je privedel br. Jamšek z ostalimi požrtvovalnimi člani društvo skozi vso to dobo zatiranja v svobodno Jugoslavijo, ko se je šele pričelo svobodno ln neovirano delo. Iz vrst naših članov sta se borila v dobrovoljfckih legijah br. Rismal in br. Soršan. Takoj po osvobojenju se je ustanovil tudi ženski odsek, vendar se društveno delo ni moglo razviti do zaželene stopnje, dokler ni imel Sokol lastnega doma. Najprej je nadomestoval telovadnico gasilni dom, potem pa bivša ječa starega gradu. Na pobudo neumornega br. Jamška so se zato začele priprave za Sokolski dom, ki so ga leta 1925 dogradili pod starostovanjem br. Jerička Blaža. Oče društva br. Jamšek pa ie odšel nekoliko prej iz Rajhc-nburga z lahkim srcem, ker je videl, da je delo, ki ga je pričel, rodilo tako lepe sadove. Deset let pozneje (1. 1935) pa je društvo razvilo svetinjo svoje sokolske edinice — prapor, pod čigar okriljem naj bi se v bodoče zbirali vsi sokolski pripadniki. Letos, ko slavi društvo pod vodstvom novega starešine br. 2upančiča Franceta svoj SOletni obstoj in ISletnico svojega doma, naj bo vsak, ki je sodeloval pri društvu, ponosen na ta uspeh. Zdravo! Sokolstvo med delavstvom Pol stoletja je preteklo, odkar je v revirju črnega diamanta močna sokolska roka zasadila sokolski prapor. Zagorsko sokolsko društvo slavi letos svoj petdesetletni jubilej. Kdor je na večjih zletih opazoval trboveljsko sokolsko okrožje, ta se je mogel prepričati, cia je osnovanje Sokola med delavstvom obrodilo obilen sad. Telovadce iz tega okrožja smo mogli videti tudi v vrhunskih in mednarodnih vrstah. To so vidni znaki napredka Sokolstva v revirjih, drugo pa je podrobno delo v društvih okrožja s svojimi napori, zaprekami in — uspehi. Sokolsko bratstvo in vse ono najpleme-nitejše iz sokolske ideologije je tekom dolge dobe imelo v srcih našega delavstva globok odmev. Telesna vzgoja sokolske telovadnice pa je ravno za delavca, katerega mišice delujejo pri delu le enostransko, ogromnega pomena, še večjega pomena je sokolska duševna in telesna vzgoja delavskega otroka, tega zapuščenega revčka, lzloženega vsem posledicam nezadostno re-šavanega socialncga problema. V naše zadovoljstvo lahko danes ugotovimo, da smo v precejšnji meri med delavstvom storili svojo dolžnost, o čemer govori statistika, ki kaže v primeri z drugimi stanovi velik odstotek telovadečega ln članstva sploh, v še večji meri pa sokolske delavske mladine. Naši delavci Sokoli pa sokolstvu niso ostali na dolgu in med najpridnejšemi in najvestnejšeml člani vidimo ravno naše rudarje, ki so tiho brez časti Ln slave vršili svoje sokolske dolžnosti večkrat v obupnih razmerah, kajti nam nasprotne Ideologije, ki so se med delavstvom zelo razbohotile, so Sokola delavca skušale prikazovati kot izdajalca, ki se hoče udinjati tako zvanim buržujem. Mnogi izmed bratov sc omagali, mnogo pa jih je ostalo zvestih in danes kot stari sokolski veterani praznujejo z nami časten Jubilej zagorskega društva ln celjske župe. Iz sokolovanja pred svetovno vojno imamo vsi Sokoli brez izjeme mnogo tem- nih spominov na razna preganjanja. Tudi v lastni svobodni državi so bila potem tudi razdobja, ko je bilo sokolstvo neovirano pri svojem delu. To velja za članstvo vseh stanov, le za člane delavce ne. Tudi tedaj se je v temnih rovih vršil podtalen pritisk na rudarje Sokole od strani tovarišev z drugimi svetovnimi nazori. In vendar ti naši bratje niso zagrešili ničesar drugega kot to, da so ljubili svojo domovino in da so krepili svoje, krepila tako potrebno telo. Vse to so vzdržali in vsi tisti, ki so zvesto ostali v naših vrstah, uživajo danes naše bratsko priznanje. Sokolovanje v delavskih revirjih nalaga sokolskim činiteljem posebne dolžnosti. Eno izmed najglavnejših je veliki sokolski ideolog br. Engelbert Gangl v svojem govoru članstvu Sokolskega društva v Hrastniku Izrazil kratko takole: »Dolžnost vsakega Sokola intelektualca je stremeti za tem, da svojega brata delavca dvigne v svojo višino v vseh duševnih dobrinah«. Priznati moramo, da v tem pogledu nismo storili stoodstotno svoje dolžnosti. Pošteno je, da si pogledamo Iskreno v oči in skušamo ob vstopu v drugo polovico stoletja sokolskega delovanja v revirjih zamujeno popraviti, kajti od tega so odvisni naši bodoči uspehi. Zlasti naši delavski mladin! moramo posvetiti vso pozornost. Tekom prvega pol stoletja je prešlo skozi naše telovadnice naravnost ogromno število delavske mladine. Ostalo je je razmeroma malo trajno v naših vrstah. Akoravno je tudi ta mladina imela svoje koristi od sokolske vzgoje In zlasti od telovadbe, vendar naši organizacijski interesi zahtevajo, da' Iz dece vzgojimo naraščaj, iz naraščaja članstvo In iz tega človeka, kakoršnega je postavil za vzor naš ustanovitelj Miroslav Tyrš. Pred temi nalogami ne smemo kloniti baš ob pomembnem jubileju jih moramo začrtati kot vodilje v bodoče naše delo med delavstvom. IVO FARČNIK Prosvetoo delo v celiski žugri Uspehov bistvenega sokolskega prosvetnega dela, t. j. duhovne vzgoje naših pripadnikov ne moremo izraziti s številkami in jih vstaviti v statistične tabele. Uspehi tega dela ostanejo večkrat skriti globoko v srcih onih, ki jim ni sokolska telovadnica utrdila le mišic, temveč tudi voljo, požrtvovalnost in ljubezen do vseh sokolskih Idealov. Uspehi vzgojnega, dela se dajo naslutiti v požrtvovalnem delu bratov in sester, posvečenem napredku domačega društva in sokolstva sploh; precej jasno so se manifestirali zadnje čase ob raznih akcijah narednoobrambnega značaja. V naslednjem naj podam le zunanjo sliko razgibanega vzgojnega ln prosvetnega dela v naši župi, ki združuje 56 edinic. župni prosvetni odbor posveča posebno skrb idejnovzgojni smeri udejstvovanja. Župni idejni tečaji ln vsakoletne gozdne šole so najboljša prilika, da se udeležencem teh prireditev pokažejo v vseh podrobnostih naša pota in cilji. V letošnji spomladi pa je ŽPO priredil tudi osem poldnev-nih okrožnih tečajev. 365 sokolskih delavcev in delavk si je s štirimi najpotrebnejšimi predavanji osvežilo svoje solcolsko znanje in prejelo navodila za smotrno in načelno pravilno vsrnerjeno delo. Tudi po društvih prirejajo primerna predavanja. V lanskem letu so priredila naša društva okrog 150 predavanj, od katerih odpade na predavanja čisto sokolske vsebine 78°/«, Govore pred vrsto naša društva. prav intenzivno gojijo. Prav tako pričenjajo niša družtva uvajati redne debat-ne večere in v začetku delovne sezone šolo za novo članstvo. Lansko leto so v 8 društvih absolvirali to šolo 103 novi člani in članice. Svečanim proiavam posvečajo društva posebno pažnjo in so naše proslave 6. septembra, 1. decembra, 9. oktobra in ciril-metodovo kresovanje prav učinkoviti čini-telji duhovne vzgoje. Tisk zavzema v naši župi prav lepo mesto. Društva ln poedinci prejemajo 350 izvodov »Sokolske volje« ln 554 izvodov »■Naše radosti«. Ostali savezni listi, zla=ti vedno bolje urejevanl »Sokolski glasn-.k« pridobivajo stalno nove naročnike. Razširjenost sokolskega tiska je tem bolj hvale vredna, ker izdaja tudi župa sama svoje glasilo, »župni vestnlk« praznuje prav letos svojo desetletnico rednega izhajanja. Prva številka »župnega vestnika« je sicer izšla že marca 1912, ali vse do leta 1931. je '/župni vestnik« bil neredna publikacija, ki je izhajal le ob župnih skupščinah in župnlh zletih. Zadnjih deset let Izhaja desetkrat letno ln se razvija leto za letom lepše. Dramo goji v celjski župi 42 «dmlc. Med temi so posebno agilna društva Laško, Trbovlje in štore-Teharje, ki Imajo kar redne gledaliSke sezone ln 90 tudi Igralsko na prav zavldnl višini. V letošnjem februarju je ŽPO priredil v Krškem štiridnevni župni dramski tečaj, ki je prav dobro uspel. Na glasbnem polju ni sicer v naši župi take razgibanosti, kakor v dramskem udejstvovanju, vendar Imamo kar tri godbe na pihala v Artičah. v Šmarju pri Jelšah in Trbovljah. Zlasti poslednja je prav dobra in uživa sloves tudi preko inej naše župe. Orkestrov je v župi sedem, tambu-raški zbori pa štirje. Pevski zbori so samo trije. Lutkovni oder imajo v šestih društvih In je delovanje na njih prav živahno. Lani so bile v župi prirejene tri razstave ln sicer ob tridesetletnici društva v Trbovljah, ter dve razstavi sokolskega tiska. Danes se je vsmerilo delo sokolskega prosvetarja še bolj v idejno propagandno smer, predvsem k duhovni in moralni pripravljenosti pripadnikov. DRAGO PAHOR župni prosvetar. Jože Smertelk, vzcrni s&kclsai delavec V zgodovini slovenskega in celokupnega jugoslovanskega sokolstva bo nedvomno med prvimi in najboljšimi upisano Ime Josipa Smertnika. Jože Smertnik se je rodil 1. novembra 1878. v Ljubljani. V »Ljubljanskem Sokolu« je bil v prvem Murnikovem vaditelj-skem zboru vaditelj že leta 1896. Leta 1898. je bil načelnik »Goriškega Sokola«. Dne 20. oktobra 1838. se je preselil v Celje, kjer se je pričelo njegovo širokopotez-no sokolsko delovanje. »Celjski Sokol« je bil že tu. Smertnik je na temelju prave sokolske discipline povečal telovadni obisk in upoštevajoč pravilno razmerje med narodno skupnostjo in posameznikom, je poudarjal potrebo gojitve telovadbe prav zaradi razvoja človeka samega, ne da pri tem zanemarjal javne nastope. Smertnik pa ni ostal samo pri Celjskem Sokolu, iz njega je hotel napraviti občo narodno telovadno organizacijo, pa je v ta namen pokrenil ali pa moralno ter dejansko podprl ustanovitev cele vrste novih sokolskih edinic na tedanjem slovenskem štajerskem, da jih je končno 1. 1910 povezal v trdni skupni organizaciji, celjski sokolski župi. Prav tako je Smertnik eden Izmed najvažnejših tvorcev celotne slovenske ln jugoslovanske sokolske organizacije. Se danes je na mestu in na svojem poslu: z zgledom, govorjeno ln tiskano besedo ter z organizacijsko sposobnostjo. Zgodovina celjskega Sokola izza 1. 1902 ter celjske sokolske župe je hkrati zgodovina njegovega truda in dela. Tfffdeset let Sskola Krepko sokolsko gnezdo ležeče ob desnem bregu zelene Save ter na obeh bregovih njenega pritoka Sapote, obhaja letos ."Oletnico svojega delovanja. Leta 1908 nT 1909 je obstojal v Radečah »Plpčarski klub«, imenovan tako po malih plpcih, katere so morali nositi njegovi člani stalno s seboj. Kdor ga je pozabil ali celo Izgubil, je plačal globo. S tako nabranim denarjem si je klub uredil svoio knjižnico. Po zaslugi br. Rudolfa Esta je dobival klub sokolsko literaturo oa ljubljanskega Sokola-, ki je obenem dajal navodila. kako naj se širi sokolsko misel med »pipčarjl«. Mladi, nacionalno čuteči možje, kt so tvorili »plpčarski klub«, in mnogi starejši napredn->aki so to misel z veseljem pozdravili in dne 2. oktobra 1910 le bil že ustanovni občni zbor Sokola, pr! katerem so bile navzoče deputaclje društev iz Ljubljane, Celja, Trbovelj, Zagorja, Litije, Rajhenburga, Šentjanža in Mokronoga. Društvo je spadalo v zagorsko okrožje in celjsko župo, ki je bila ustanovljena mesec nato. Prvi starosta je bil Filip Marine, posestnik ln čevljar, prvi načelnik pa brat Ninko Est, takratni osmošolec. Tako so bile zcrezane prve brazde. Mladi in navdušeni soknlski delavci so pričeli s trdim delom ln mišičaste roke, ki jih je vzpodbujala Jeklena sokolska volja, so rezale brazdo za brazdo... V teku let si je društvo prihranilo lepo vsoto. Z njo, z izdatnejšimi podarjenimi znesk! članstva in najbolj izdatnim volilom blagopokojnega tovarnarja br. Aleksa Pod-vlnca je dobilo društvo pogum, da se je zaobljubilo v dobi Petrove petletke zgraditi svoj dom. Dom je v glavnem že dograjen. Celle kot kisli Do konca 18. stoletja so živeli Celjani zelo skromno življenje. Bavili so se z obrtjo in trgovino, deloma tudi s kmetijstvom, kakih posebnih kulturnih potreb pa niso imeli. Skromna mestna šola je zadoščala njihovi težnji po izobrazbi, le zdaj pa zdaj se je sreča nasmehnila kakemu mlademu meščanskemu potomcu in mu je omogočila, da si je v tujini pridobil višjo izobrazbo. Šolske reforme Marije Terezije so povzročile znatno izpremembo. Celje je dobilo svojo glavno šolo, ki ae jI je v početlcu 19. stoletja pridružil poseben ženski oddelek. Na glavno šolo se je poleg dvoraz-redne realke naslonil učiteljski tečaj, ki se je postopoma razširjal tako, da je imel na koncu dva letnika. Vodje celjske glavne šole so bili duhovniki slovenskega rodu, kar je ugodno vplivalo na razvoj naše domače izobrazbe in narodnega čustvovanja, čeprav so nekateri njeni učitelji že zgodaj postrani gledali Slovence in njihove narodne težnje. Po posredovanju vodij slovenskih učiteljev glavne šole in njej pri- ■j« «r «t H- ^ — ■ iss*, ui ■ J druženih oddelkov Je prišla v roke učencev marsikatera slovenska knjiga; Slomšek je na primer na ta način spravil v promet več izvodov svoje knjige »Blaže in Nežica«. Nekateri učitelji so pridno gojili glasbo s svojimi gojenci in učitelj Kranjc je ustanovil celo pevsko društvo. Prav tako pomembna je bila tudi gimnazija, ki jo je dobilo Celje L 1803 ; po šolski reformi 1. 1849. je postala osemraz-redna. Na gimnaziji se do šolske reforme slovenščina ni gojila, tudi njeni učitelji so bili često tujci, vendar so bili nekateri izmed njih slovenščini naklonjeni Znano je na primer, da je prof. Zupančič izpodbujal mladega Slomška, svojega učenca, naj "se vadi v slovenskem pisanju. Celjska gimnazija je že za prvih desetletij svojega obstoja marsikateremu slovenskemu dečku omogočila pot do kulture. Ko je 1. 1848. prebudilo duhove, je Celje pokazalo prve znake kulturne in narodna zavesti. Profesorji gimnazije so bili vodje. Valentin Konšek, rojak s Trojan, je urejal »Celjske slovenske novine«, v katerih sem bil že precej utrujen. Toda od splošnega navdušenja naravnost fasciniran, sem še vedno našel kakšno drobtinico in na novo podžigal. Tvarine je bilo v izobilju-Slomškova slavnost sama na sebi, spomin na nesmrtnega kmečkega sina, ljudskega pesnika in učitelja in prvega slovenskega škofa, talentirani, dovzetni Prleki, vse skupaj pomešano z občutki zavesti, da je naša sokolska zastava v zaporu, vse to je tvorilo neizčrpen rezervoar lepih misli in besed. Slavnost je potekla v skrajno dobrem razpoloženju. Blizu odra smo bili zbrani pri mizi dr. Korošec, dr. Dečko, dr. Rosi-na, Benčan in več drugih ter moja malenkost. Bili smo židane volje. Nobeno na-sprotstvo se ni pojavljalo. Srečen ob tej vsenarodni vzajemnosti bi bil objel ves svet. V - ^ \ * v I Tf r -1 A „ — —- - - *- Ob sp^uinih na to epizodo ugotavljam, da sem bil za vzajemnost pri doseganju skupnih narodnih ciljev takrat, sem danes in ostanem do groba. Ne škoduje ločeno korakanje, toda skupno je treba udariti. Ločeno korakanje pa ne sme temeliti na strasti ln sovraštvu, ampak na medsebojnem spoštovanju, strpnosti in na enotnem narodnem idealu. Ljutomerski izlet je eden najlepših mojih spominov. Na sla vnos ti v Dobrni in v Skalah. Kmalu po ljutomerskem izletu je bil Celjski Sokol povabljen na Slomškovo slavnost na Dobrno. Glavri govornik je bil dr. Evgen Lampe. Vedeli smo, aa je bil ta go- spod eden glavnih činiteljev v hierarhiji takratne SLS na Kranjskem, in vedeli smo tudi za težke borbe v kranjskem deželnem zbora. A vse to nas ni motilo. Dr. Lampe je govoril prav lepo in poučeval in navduševal z narodnega in gospodarskega stališča. Prav tako pa nikogar ni motil moj govor, ki je sledil slavnostnemu in ki sem ga spregovoril kot podstarosta Celjskega Sokola. Vladalo je medsebojno spoštovanje. Pred seboj smo videli glavni cilj: narodno probujenje slovenskega ljudstva. Temu cilju smo se posvečali tudi Sokoli, delali smo, in ljudstvo nas je imelo rado Spominjam se tudi sokolskega izleta v Skalah pri Velenju, kjer so proslavljali stoletnico rojstva svojega rojaka, slavnega ju-rista dr. Kranjca. Vso stvar je vodil pok. dr. Vrstovšek, poznejši deželni in državni poslanec in štajerski deželni odbornik ter eden glavnih činiteljev kasnejše SLS na slovenskem štajerskem. Ravno on je nsše društvo specialno povabil na slavnost in celo predlagal, da sem prevzel kot podstarosta slavnostni govor. Lep vtis smo napravili, ko smo se pripeljali v kočijah v Velenje, obiskali tamo-šnje narodne prvake in marsikakšno sprožili. Velika množica nas je spremljala iz Velenja v škale. Tam smo rekli to in eno, in v posebnem spominu mi je moj iskreni apel na ?' lahko aoseže, četudi v še tako borni kmečki koči rojeno slovensko otroče, ki že z materinim mlekom vsrkava ljubezen do staršev In do nareda. Po vzorni telovadbi, s katero je bila zaključena slavnost v Skalah, smo korakali v spremstvu ogromne množice v narodno še skoro heprebujeni Šoštanj- Tam smo, pomešani med rojake, opravili svoje nadaljnje delo. Ob otvoritvi Sokolskega doma v Gaberju. Ob priliki otvoritve Sokolskega doma v Gaberju je celjska mestna uprava strogo prepovedala tako domačinem kakor tudi gostom Sokolom v kroju skupno ali posamezno iti skozt Celje. Prepovedano je bilo izstopanje sokolskih gostov na celjskem kolodvoru in odrejeno je bilo. da izstopajo v štorah. Sokoli konjeniki smo imeli nalogo, da sprejemamo v štorah sokolske goste in jih spremimo na slavnostni prostor v Gaberje. Tako smo jezdili tisti dan večkrat iz Ga-berja mimo Pržigrada skozi Teharje v štore in naz-ij in sicer k dopoldanskim vlakom na sorejem, k popoldanskim pa na slovo odhajajočim. Nr.porno je bilo posebno ra konje. Na domu br. dr. Dečka v Gaberju smo imeli shajališče in na razpolago jo bil tudi hlev s hrano vred za naše konje. Slavnost i ne bom tu podrobneje opisoval Bil:-, je krasna. Poudarjam le, da stroga uaredba mestne uprave ni prav nič škodovala. nasprotno se je prvotna ogorčenost domačinov in gestov spremenila polagoma v tem večie navdušenje. Gostje so imeli priliko, občudovati lepoto ce'jske širše okolice, spcnr.ati pobliže tudi slavno plem^rito Teharje, in korakanje ob zvokih na§3 narodne godbe in ob živahnosti razigranih oko!i"k;h konjenikov jim je lajšalo in krajšalo pot. Vas Štore takrat še ni bila narodno prebujena. Ljudje, ki sc gledali iz-a oken hiš, niso kazrvi nobenega posebnega zanimanja, o pozdravljanju ni govora, ovncij nismo pričakovali. Pogrelo pa nss je nekoliko, da smo iz poslopja takratne šulferajnske šo- le čuli skozi okna hajlanje nekih hujskačev. A nas to ni motilo, goste smo pa poučili o teh značilnih takratnih navadah, ki smo jih Sokoli že bili vajeni. Kadarkoli se danes vozim mimo te šole, z zadoščenjem preberem po večkrat napis »narodna šola«. In kadar sokolsko društvo v Štorah priredi kako slavnost ali poroča o svojem napredku, mi vselej ob spominu na takrat to še posebno dobro de. Sokolske maškarade v Celju. Grešil bi. ako ne bi v teh bežnih spominih vsaj na kratko omenjal vsakoletne maškarade Celjskega Sokola. Ne zaradi lepih mask in skupin. Bile so to izredne prireditve pod raznimi značilnimi naslovi. Bile so to pravcate revije štajerskih Slovencev: Prihajali so številni gostje lz Žalca, Mozirja, Gornjega grada, Šoštanja, Velenja, Slovenjgradca, Konjic, Vojnika, Sv. Jurija, Slov. Bistrice, Šmarja, Rogaške Slatine, Laškega. Zidanega mosta, Hrastnika in Trbovelj, Radeč, Sevnice. Brežic ln mnogih drugih krajev. Intimnejše medsebojno spoznavanje je bilo za skupno narodno delo izrednega pomena. In to je bil — poudarjam — glavni namen ln pomen teh prireditev. Seveda so se na njih naši vrli Sokoli — v krojih — pokazali prave kava lir je,- Vse lepotice ln krasotlce iz Savinjske doline in drugih slovensko-štajersklh krajev so spremljali v plesno dvorano in so skrbeli, da se ni nihče dolgočasil. Tako — mnogokrat v znoju svojih lic — izpolnjevali strogo jihi odrejeno dolžnost. Epilog Sokoli smo pač morali biti povsod.. Pa le malo, premalo nas je bila v tistih letih. Da bo to razumljivo, ne bo odveč, ako na . kratko popišem takratne razmere v Celju: j Narodnih odvetnikov ln notarjev ne bora našteval TI so bili itak preobloženi s Širšim delom na gospodarskem in političnem polju. Bili so seveda mlajšim i moralno i materialno dragocena podpora, to tem bolj, ker od drugod zlasti moralne podpore nI bilo pričakovati. Od devetorice deželnosodrdh svetnikov je bil edini Slovenec br. Erhartič, od vseh številnih drugih sodnikov edini br. dr. Krajnčič. Od avskultantov se spominjam kot Slovenca samo dr. Benkoviča, ki je pa vsled razmer tudi pobegnil k odvetništvu. Od sodnijskih uradnikov se spominjam samo vrlih naših neustrašnih bratov Po-gačarja in Apiha. Pri okrajnem glavam stvu nI bilo nobenega in na magistratu seveda tudi ne. Nekaj odvetniških koncipientov Je bilo, nekaj narodnih trgovcev in obrtnikov, nekaj trgovskih sotrudnikov, v ostalem pa samo zasebno uradništvo v pisarnah, denarnih zavodih itd. Glavna zaloga je' bila pri naš^m na vse strani skrbnem br. Dra-gotinu HHribarju. ki je nastavljal v svojih podjetjih (tiskarni, knjigoveznici, v trgovini in v uredništvu »Domovine«) zgolj či-le, neustrašene Slovence, zlasti iz Kranjske. Naj imenujem tu samo brate Ante Bega, Al. Terika, vodjo tiskarne Iv. Spiiu dlerja, Leskovška, Perca Itd. A kljub temu nas je bilo premalo. V Celju je bila cela vrsta narodnih društev ln vsi smo morali biti pri vseh. Tako so tekla leta, desetletja. Vedno ve« nas je bilo. Stari smo se umaknili čilejffl, sposobnejši mladini. A izginila nam ni zavest Izpolnjene dolžnosti. Ostali so nami« pi spomini Neprecenljivi so ti spomini! Najlepši, večen pa je spomin, ki aegm 22 let nazaj. Po drobnem, včasih tudi Js nastopal slovenske narodne in kulturne težnje. Nacionalno in kulturno izrazitejše so bile težnje njegovega stanovskega tovariša Josipa Drobniča, rojaka od Sv. Eme ob Sotli, navdušenega Hirca. Drobnič je v Celju ustanovil Čitalnico, ki sicer ni imela trajnega življenja, in vodil prirejanje gledaliških iger, ki jih je prevajal večinoma sam. V svoji celjski dobi je Drobnič dokončal svoj slovar. Njegova posebna zasluga pa je, da je v Celju ustanovil prvi slovenski književni list »Slovensko Čbelo«, ki pa se še ni mogla obdržati. V tistem času je biio v Celju že tudi nekoliko drugih mož, ki tvorijo s Konškom in Drobničem prvi celjski slovenski kulturni krog: dr. Jožef Subic, sodnik Franc Hrašovec, dr. Štefan Hočevar. že izza konca 18. stoletja je delovala v Celju tiskarna: za Schutzom, Jožefom Jenkom, Kaiserjem in Bachom je bila v posesti Jeretinov, rojakov iz celjske okolice. V tej tiskarni se je natisnila marsikatera slovenska knjiga, zlasti y dobi Jeretinov. Kliub vsemu temu pa je bilo Celje po letu 1848. razmeroma mrtvo mesto. Gustav Adolf Lindner, Čeh in mož svobodoumnih nazorov, ki ga je usoda zanesla v Celje, je zato o mestu upravičeno zapisal besede: s Sedim zdaj tu v Celju kot v kakem skrivališču. Oi mene je odvisno, ali naj mi to skrivališče postane ljubo bivališče ali — ječa! — Celje je mestece, kjer mora človek svoj raj iskati samo v sebi in v prirodi. Ljudski obrazi mu ne nudijo mnogo « Kljub temu pa si Lindner v Celju ustvaril domače ognjišče in si pridobil tisto znanstveno podlago, ki ga je usposobila, da je pozneje postal utemeljitelj češke sociologije in prvi profesor pedagogike na novi češki univerzi v Pragi. Ko je po sprejemu novega šolskega zakona 1. 1869. vlada jela spreminjati celjsko osnovno (in meščansko) šolo, je poverila Lindnerju nalogo, da to delo izvrši. Toda mestni svet je nastopil proti njemu, kajti Lindner se ni strinjal s tem, da bi celjsko osnovno in meščansko šolstvo imelo samo nemški značaj. Razmere so bile silnejše od njega. Pač pa si je okoliška občina ustanovila svojo posebno deško osnovno šolo, medtem ko so skrb za osnovno dekliško vzgojo prevzele šolske sestre. Medtem je postajalo dm dalje važnejše tudi vprašanje srednješolske vzgoje na narodni podlagi. Po ogromnih naporih, v katerih je prednjačll Miha Vošnjak, so bili 1. 1895. ustanovljeni utrakvistični nižji razredi. Poslej je bilo to pridobitev treba braniti, hkrati se pa boriti za njeno izpopolnitev v celotno gimnazijo. Medtem se je bila v Celju Izvršila cepitev v slovensko in nemško stranko. Prebivalstvo je bilo po večini slovensko, vendar so na značaj te cepitve vplivali razni činitelji. Tedaj se je v Celju pričela nacionalna borba, ki so jo Slovenci vodili v takih okoliščinah, da jo moramo smatrati vprav za heroično. Kar je bilo društev in Javnih ustanov, so vse pograbili Nemci in Slovenci so si morali zgraditi lastno politično, gospodarsko in kulturno stavbo. Delo, ki so ga vršili, je bilo tako močno tn učinkovito, da ie bilo Celje nekaj desetletij glavno središče vseh slovenskih prizadevanj na bivšem Spodnjem štajerskem. Prvo celjsko kulturno središče je bila Narodna čitalnica, ki je bila ustanovljena že leta 1861. ter jI Je bil dolga leta na čelu dr. Štefan Kočevar. šele več ko 20 let pozneje so jo jele razbremenjevati druge kulturne organizacije: podružnica Ciril-Metodove družbe (1885), Celjski Sokol (1890), Celjsko pevsko društvo (1894) in Delavsko podporno društvo (1897). Vsa ta društva so na svojem področju vršila izredno važno kulturno poslanstvo. Najširši delokrog je imel Celjski Sokol, kajti pod vodstvom Jožeta Smertnika se je razrasel v celjsko sokolsko župo, M se je pred ustanovitvijo samostojne mariborske sokolske župe raztezala od Gradca do Krškega. V okrilju Narodne čitalnice se je razvila Narodna godba, lz Celjskega pevskega društva se je pa izločilo Dramatično društvo. Tako so imeli Slovenci v Celju tik pred svetovno vojno že dovolj društvenih kulturnih orga.nov. Edino planinstvo je imelo svoje sedlšče izven Celja: Franc Kocbek je 1. i893. ustanovil Savinjsko planinsko društvo v Gornjem gradu; tu je društvo ostalo do povojne dobe. Vse te organizacije so delovale v znamenju narodne enotnosti; šele politični razkol 1. 1906. je rodil tudi delni kulturni razkol. Krono slovenskemu kulturnemu prizadevanju je tvoril tisk. Ze poslednji izmed Jeretinov, Edvard, se je Slovencem odtujil; ko je on 1. 1881. umrl, je prišla tiskarna v last Ivana P^akuscha. S tem je stara celjska tiskarna postala za Slovence nedosegljiva. Prišli so torej v težak položaj. Iz stiske jih je rešila Zveza slovenskih posojilnic; 1. 1889. je ustanovila, tiskarno, ki Jo je imel spočetka v najemu agilni Ljubljančan Dragotin Hribar. Ta mož je postal oče predvojnem celjskemu slovenskemu tisku tn s tem centralna postava drugega celjskega slovenskega kulturnega kroga. Hribar je 1. 1891. ustanovil »Domovino«, ki jo je sprva urejeval sam, kasnejši uredniki pa so ji bili Ante Beg, Anton Ekar, Cvetko Golar, Vekoslav Spindler in Ljudevit Fur-lani. »Domovina« je bila pomemben politični hst. V njej so sodelovali vsi tedanji celjski narodni in politični vodje. Med podlistkarji pa srečavamo med drugimi tudi Meška. »Domovini« sta sledila »Narodni list« in »Narodni dnevnik« kot glasili nove Narodne stranke. Hribar je 1. 1889. začel izdajati Ilustrovani narodni koledar, ki ga je več let urejeval sam, kasneje mu je postal urednik dr. Ante Dolar; temu je naposled sledil Janko Lesničar. Koledar je bil v svojem obsežnem zabavnem delu pravi književni organ. V njem je izšlo več lepih življenjepisov in zgodovinskih člankov. Pa tudi razni pisatelji so objavljali tu svoja dela; med njimi srečavamo Iga Kaša, Ivana Cankarja, Ksaverja Meška, Milana Pug-lja, Engelberta Gangla, Cvetka Golarja, Vojeslava Moleta, Iva šorlija, Ivana Laha, Ivana Prijatelja, Vladimir j a Levstika, Pavlino Pajkovo. Glavni leposlovni sotrudnik Ilustrovanega narodnega koledarja pa je bil Ant. Novačan, rojak iz celjske okolice. Zanimivi so Kocbekovi planinski spisi in posebno poučili politični in kulturni pregledi. Tehnično in vsebinsko lepe slike uvajajo čitatelja v slovenski in slovanski svet. V podobnem smislu je pozneje Vekoslav Spindler v imenu Narodne stranke urejeval in izdajal svoj Kmečki koledar. Zdaj pa zdaj je Izšla tudi kaka druga slovenska knjiga leposlovne ali znanstvene vsebine, izredno popularna je postala Ko-čevarjeva povest »Mlinarjev Janez«. Tudi glasbeno ustvarjanje je bilo pomembno. šentjurskim Ipavcem, ki so bili po rodu in delu tesno povezani s Celjem, se je pridružil lirični dr. Anton Schwab, rojak iz št. Pavla v Savinjski dolini. Vojna je kulturno delo prekinila. Po vojni se je nadaljevalo v novih, ugodnejših razmerah. Osnovno, meščansko in srednje šolstvo se je poslovenilo in močno razmahnilo. Prav tako strokovno šolstvo, ki je dobilo v rudarski šoli nov in pomemben zavod. Književno delo se je okrepilo. Celjani so gojili leposlovje, v znanosti je pa najbolj napredovala zgodovina, opirajoča se deloma na muzej in na krajevno arhivalno gradivo. Izredno plodno je bilo delo nedavno umrlega nestorja jugoslovanskih zgodovinarjev, vladnega svetnika Emilijana Lile-ka. Knjige so izdajali: Zvezna tiskarna, knjigarna Goričar & Leskovšek, Rodž & Martinčič. V letih krize je izdajateljska podjetnost opešala, vzdržala jo je edino Mohorjeva družba, ki se je priselila v Celje 1. 1927. Tudi glasbeno življenje se je okrepilo. V oporo mu služijo Glasbena Matica in več znanih pevskih zborov, ki so pomnožili predvojno Celjsko pevsko društvo. V mestu se je naselilo tudi več ustvarjajočih glasbenikov. Celo likovna umetnost, ki je pred vojno v Celju skoraj ni bilo, je dobila v slovenskem Celju svoje predstavnike. Na raznih razstavah in na prireditvah Celjskega kulturnega tedna kaže svoj napredek Dramatična umetnost ima svoj organ v Dramatičnem društvu, ki vodi delo v mestnem gledališču; poskus, dati Celju stalen igralski zbor, se pa ni posrečil. V marsikaterem pogledu moramo smatrati celjsko povojno kulturno življenje za nekako tavanje in iskanje opornih točk. Mnogo klic je tu, razvile se bodo, kakor hitro bodo premagane težave sedanjih dni. JANKO OROŽEN. V borili za mrvfce narodnih p* avle Nekaj sHlk o podrobnem narodnem delu pred svetovno vojno — Boji za pravice slovenskega jezika Želeli ste. da nai tudi iaz kai nap:šem za prilogo, posvečeno sokolskemu in narodnemu delu v območju celjske sokolske župe. Odzovem se. dasiravno moram marsikaj omeniti tudi slede svoje lastne osebe, česar splošno rad ne storim. Tedaj k stvari: Bil sem član Sokola od njegove ustanovitve. Udeležil sem se sam in z rodbino po možnosti vseh prireditev v mestu in v prejšnjih letih tudi raznih društvenih izletov. Pred mnogimi leti — menda bo že več ko 40 let — smo imeli starejšo vrsto telovadcev, katero ie vodil br. Benčan. Bilo nas je okrog 12. med njimi odvetniki dr. Brenčič. dr. Dečko, dr. Vrečko, dr. Glaser. trgovec Kolenc, brivec Kapus. vodilni uradnik Celjske posojilnice Lončar, vodilni uradnik Južnoštajerske hranilnice Vau-ken, državni geometer Bicek in morda še kdo. Telovadili smo v zelo slabi, bolj kleti podobni telovadnici prejšnje slovenske okoliške šole v sedanji Razlagovi ulici. Nastopilo nas je tudi nekoliko izmed teb — med njimi br. Kapus in jaz — na neki sokolski prireditvi pod vodstvom br. Benčana. Vaje z ročkami in skupinske točke smo izvajali. Nastopil je tudi naraščaj z lesenimi ročkami. Občinstvo je bilo zadovoljno. Odaihdob so se prireditve množile, delovanje je postalo živahnejše in ie doseglo stanje, s kakršnim se sme Sokol zares ponašati. Meni je ostalo veselje do telovadbe in čeprav jav no ne nastopam in ne hodim v sedaj tako lepo sokolsko telovadnico, doma še vedno delam vaje z ročkami in proste vaje. ki so mi postale tako potrebne, da brez njih sploh ne morem bfti. Narodnim% nasprotnikom je bilo sokolstvo že izpoeetka trn v peti. Pa o vsem tem, o preganjanjih in o postopanju oblasti bodo gotovo pisali drugi. Omenim samo, da je ob priliki prihoda Cehov v Celje 1. 1899. nahujskana ulica navalila ponoči na Narodni dom in na hišo dr. Ser-neca. meni so pa razbili pisarniško tablo na sedanji hiši g. Strmeckega. Po Vaši želji nai še nekaj povem iz pod-ipčia naših bojev za narodno in politično enakopravnost! Srdite boie smo morali izvoievati od leta 1880. naprej do našega zedinjenja. Borili amo se za enakopravnost jezika pri vseh naših uradih, za vsak posamezni dvojezični uradni počat in uradni napis, ker na same slovenske napise i-n pečate tedaj še ni bilo niti misliti. Uradi, posebno politični, davčni in finančni so le izjemoma reševali slovenske vloge tudi v slovenskem jeziku. Navedem nai samo en primer: Celjski mestni magistrat ni hotel niti sprejemata slovenskih vlog. Ko sem prosil za domovinsko pravico, mi moje prošnje ni rešil, ker je bila pisana v slovenščini. Moral sem se pritožiti in sem sam svoio stvar zagovarjal pred takratnim državnim so- diščem na Dunaju, ki ie seveda morajo pritožbi ugoditi iz razloga, ker prebivajo v področju celjskega mesta tudi Slovenci v znatnem številu. V resnici smo imeli seveda večino, toda po takratnem uradnem štetju smo bili v manj.-;ini. Pri volitvah v občinske in okrajne nastope posebno v bližini ponemCenin mest in trgov so bile borbe navadno zeio hude. Pri zadnjih občinskih volitvah v celjski okoliški občini pred svetovno vojno se ie Nemcem posrečilo prodreti v I. volilnem razredu, takso da so imeli tretjino občinskih odbornikov. Pri zadnjih volitvah v okrajni zastop so zmagali Nemci v skupini veleposestva (16. dec. 1907) s 40 proti 40 našim glasovom. Žreb je odločil dva nemška in enega slovenskega odbornika v tej skupini. Ker pa nato Slovenci v skupini mest in trgov (v Žalcu in Sv. Juriju pri Celju) niso hoteli voliti, ni bil okrajni zastop celoten in je bil imenovan vladni komisar. V deželnem ztootru nas 1e bflo samo 8 slovenskih poslancev od 72. Iz začetka se nemška večina sploh ni hotela ozirati na kašne naše želje in zahteve. Na kakšno slovensko šolo niti misliti ni bilo. Le ker smo začeli z obstrukcijo. se nam je posrečilo doseči nekaj podpor za naše dijaške kuhinje, za razna društva, med njimi prvič za Zgodovinsko društvo v Mariboru, in zlasti izvojevati prvo slovensko kmetij-ko šolo pri Sv. Juriju pri Celju. Po novem volilnem redu ie naraslo število slovenskih deželnih poslancev in ie bil v volilni skupini sloven.-ih mest in trgov izvoljen dr. Vekoslav Kr.kovc-c. Meseca februarja 1507 smo is no vili Spodnještajerski narodni svet. Stšli n o se dr. Korošec, dr. Kukovec in jaz. Sprejeli smo soglasno še nadaljne član,- t:r smo se meseca marca 1?07 sešli na o vo sejo. Neka resolucija, brez ugovora sklenjena na drugi seji. v kateri ie bila izrečena želja, da se naj v državnem zboru na Dunaju ustanovi enoten klub v. eh slovenskih poslancev, ie bila povod da dr. Korošec in njegovi somišljeniki n; o več prihajali na seje. češ da smo s to resolucijo stopili na politično polie. Seie so se vseeno vršile redno vsa i trimesečno malodane do vojne. Po svoj;h skromnih močeh ie Narodni svet skušal odvrniti marsikatero zlo in doseči marsikaj. Bil je v stiku z vsemi spodnieštaierskimi rodoljubi, ki so hoteli sodelovati, dajal je nasvete. sestavljal prošnje in pritožb'., je marsikoga podpiral, zbiral .-tatu tične 10-datke. se pri razpisih učiteljskih in u./rimskih mest potegoval za zanesljive pro£-njike ter ie mnogokrat dose;-e!. da ni.o biLi imenovani vsai nainevarnei*' i. md prošnjikov. V začetku vojne je bilj njegovo delovanie ustavljeno. Vidite torej, da ie bilo naše p edvoino življenje ena sama borba Frestali smo veliko več grenkih ko vescl:h dogo Ikov. a nismo se ustrašili in vedno smo gojili nade na boljše čase. Nade nas niso varale, prišla je svoboda. Tudi danes ni vse. kakor bi bilo treba, a mi vsi. ki smo preživljali mnogo bolj žalostne in slabe čase. smo prepričani, da pridejo boliši. To prepričanje nai krepi in množi sile našega naroda! Zmage brez borbe ni! DR. JURO HRASOVEC Mozirje — najstarejše sokolsko društvo Med najstarejša podeželska slovenska sokolska društva prištevamo mozirskega Sokola, kajti že čez dve leti bo agilno društvo proslavljalo 60-letnico svojega obstoja. Dne 20. marca 1. 1882 so takratni mozir-ski prvoboritelji Joža Lipold, Anton Goričar in drugi predložili namestništvu v Gradcu pravila nanovo snujočega se društva, ki naj bi pod imenom Savinjski Sokol obsegalo vso Savinjsko dolino s Celjem in Šoštanjem vred. Dne 14. maja istega leta so bila pravila potrjena in od ustanovnega občnega zbora, ki se je vršil kmalu nato. tudi dokončno sprejeta. Društvo si je kasneje nadelo ime Mozirski Sokol. Zanimanie za mlado društvo je bilo spočetka zelo veliko, kajti statistika prvega članstva izkazuje 202 člana iz okraja, iz Mozirja (trga) pa 25 članev. Med člani je bilo tudi mnogo narodnih duhovnikov. Dve leti po ustanovitvi je bila že blagoslovljena zastava, izdelana v Pragi. Krona, ki jo diči. je slična srbski. Na zahtevo oblasti je bila odstranjena po osvobo-jenju pa spet pripeta na častitljivi društveni prapor. Blagoslovitvi prapora so prisostvovali tudi zagrebški, goriški, tržaški, ljubljanski in cclo praški Sokoli. Vsega članstva v krojih je bilo nad 400 — vsekakor impozantno število za tiste čase. Med svoje častne člane šteje društvo dr. Josipa Fona. vlad'ko Josipa Jurja Strocs-iTtaverja, univerzitetnega profesorja Franja Štif terja i. dr. Društvo jc prirejalo pogosto odborove seje v krajih bivališča odbornikov. Številni in dobro obiskani zleti v bližnje in oddaljenejše kraje so mnogo pripomcgli k dvigu narodne zavesti. Omembe vreden je zlet v Šoštanj, kjer je bil Sokol od narodnih nasprotnikov napaden s kamenjem. Poleg telovadbe je društvo gojilo predvsem tudi gledališke igre. Med svetovno vojno je moral tudi Mozirski Sokol prenehati delovati. Pokojni starešina br. Ivan Lipold je s pomočjo ostalih članov skril društveni prapor z inventarjem vred na varnem mestu, da ga niso mog'a avstrijska oblastva zapleniti in uničiti. Takoj po osvobojen ju je društvo začelo zopet delovali in je leta 1922. proslavilo štiridcsetietnico, leta 1932. pa 50-Jetnioo. , Ob poslednjem jubileju je bi položen te-' rncljni kamen za knpc-zantni sokolski dom, ki je bil po zaslugi požrtvovalnega staroste Trogerja Jožeta in ob naklonjenosti ter izdatni podpori takratnega trškega občinske-i ga odbora, ki mu je načelo vaj zaslužni župan br. Matija Goričar, že dve leti pozneje dograjen in svečano otvorjen. Danes utripa v prelepem m toplem so-koiskem domu bujno življenje. Mlademu rodu je v polni meri dano, da se nemoteno razvija in krepi v smislu nesmrtnih sokolskih idej Sevniško sokolsko okrožje Sevniško okrožje ima Ze svojo tradicijo. Takoj po svetovni vojni so se vse sokolske edinice spodnjega Posavja od Radeč do Dobove združile v enoto, ki je kot posavsko sokolsko okrožje pripadala Sokolski župi Zagreb. Sedež okrožja je bil ▼ Brežicah. Zagrebčani, ki so takrat edini združevali v svoji župi vsa tri jugoslovanska plemena, Srbe v Krajini okrog Petri-nje, Slovence v Posavju in Hrvate na ostalem področju, so se posebno ponašali a svojim posavskim okrožjem. Saj so bili Posavčani tudi povsod na mestu: v telovadnici, na tekmah, v tečajih, na zletih, na zborih in, če je Dilo potrebno, tudi na vročih zagrebških ulicah. Ni čudno, da je bilo slovo vseeno malo težko, ko se je leta 1931 Posavje vrnilo k sokolski župi Celje, pod katero je spadalo že pred svetovno vojno. Ob povratku je Posavje obdržalo svojo okrožno organizacijo, četudi celjska župa takrat še ni bila razdeljena v okrožja. Za to je prišla pobuda šele iz Posavja. Nova razdelitev župe v okrožja je razdelila tudi posavsko okrožje v dve edinlci, v brežiško in v sevniško okrožje. Danes šteje sevniško sokolsko okrožje 9 edinic: društva Boštanj, Kozje, Krško, Radeče, Rajhenburg, Senovo, Sevnica ln Zidani most ter četo Loka z bratstvom na Razboru. Sedež okrožja je v Sevnici, najstarejše edinice pa so Krško (1906), Sevnica (1908), Rajhenburg (1910) ln Radeče (1910). Okrožje ima nad 1.300 pripadnikov. med njimi nad 400 dece. Vseh telo-vadečih v okrožju je okrog S00, t. j. 60% vseh pripadnikov. Svoje sokolske domove imajo edinice Kozje, Krško, P_ajhenburg, Sevnica in Zidani most. v gradnji sta še sokolska domova v Boštanju in v Radečah, od katerih se slednji že uporablja, torej v 9 edinicah 7 sokolskih domov. Razen tega ima okrožje še 6 sokolskih letnih telova-dišč in 5 strelišč ter 10 praporov (5 društvenih, 3 naraščajske in 2 dečja). Med njimi sta dva z modrim trakom našega starešine Nj. Vel. kralja Petra H. Sevniško sokolsko okrožje Je ostalo zvesto svoji tradiciji in je tudi danes med vodilnimi okrožji v župi. K. VERK ¥ predvojni dobi v črnem revirju Težki so bili prvi časi hrastniškega Sokola, morda težji kakor drugod: nasprot-stvo od uradništva industrije (ves Hrastnik zariši od industrije!), nasprotstvo od raznih strank, pomanjkanje telovadnega lokala itd. Pa je le šlo. Sprva so bile telovadne vaje pod Roševim kozolcem, v kegljišču, v gostilni, v mali čitalniški sobi in tako naprej. Med načelniki ter vaditelji društva te dobe je omeniti predvsem vneta mladeniča Vek osi a va Roša ter Edvina Sorčana. Oba je vzela vojna. Starejši Ed-vinov brat Janko, priden filozof in mnogo-cbetaioč slavist, je umrl že par let prej, mlajši, tudi vnet Sokol, učitelj, pa je ostal po vojni neznano kje v širni Rusiji. Kako silni udarci za očeta nadučitelja in njegove! Videč preveliko potrebo lastnega doma, je pričelo društvo zbirati prispevke za Sokolski dv m. Naši bloki v vseh slovanskih jezikih so romali ne le po iseh avstrijskih deželah, temveč tudi v Srbijo, Bolgarijo, Rusijo. Ameriko... Po Hrastniku in Trbovljah je prav pridno pc.fchal prispevke društveni blagajnik, finančni pripravnik Jernej Gorenje, idealen fant, ki je imel menda le ta cilj pred seboj, da bi videi zedinjeno Jugoslavijo, žal, ni dočakal. Tudi njega je vzela vojna. Prispevkov je nakapalo (res je samo kapalo«. večjih prispevkov ni bilo) menila 5 ali 6 tisoč kron — za oni čas sicer znaten znesek, vendar premajhen, da bi pričel! z zidanjem, a še ta znesek, nabran z največjim trudom, je znižala vojna na borih p-.r stotakov v dinarjih. Iz ranih članov Sokola je bil sestavljen tamburaški zbor, ki je imel svoje vaje v čitalniški sobi (vis-a-vis lekarni). Ljubljanski župan g. Ivon Hribar nam je na piošnio oskrbel Lz Poisiie Vergnnov »Sokolski mr.rš«, ki ga ie skladatelj prav ta-k* at dcviiil. Med naimarljivejšimi tam-buraši je bil brivec Josip Rakar. znatnem in skromnem, a vztrajnem delu. po mnogokrat težkih borbah je zasijala, predno smo se nadejali, naša svitla jutranja zarja: Jugoslavija. še več! Naš nepozabni viteški kralj Ze-dinitelj je svojega sina prvorojenca, našega današnjega kralja Petra II. nam jugo-slovenskim Sokolom postavil za našega vrhovnega starešino. Svetal in svet ostane v naših sokolskih srcih predvsem spomin na ta akt, s katerim je naš veliki vladar kronal naše sokolsko delo. Sokolski brat, ali ti ne utrlplje srce, ali ti ne vzkipeva srečna in ponosna duša pri sami zamisli na ta veliki državniški čin? Ali se zavedaš, kaj se pravi, da si kot pravi Sokol brat našega presvltlega starešine? In v občutkih blaženstva, ki me navdaja ob vseh mo;ih sokolskih spominih, kličem našemu sokolskemu starešini, Nj. Vel. kralju Petru II., najkrepkejši in naj-lskrenejši: »Zdravo!« Celje m šmarski okraj Celje so pljuča Savinjske doline, saj sega savinjska roža, dragoceni hmelj, čisto pred celjska vrata. Tudi sloveča kopališča, zdravilišča in letovišča, kakor Rogaška Slatina, Dobrna, Topolšica, Laško m Rimske toplice imajo v Celju svoje križišče in izhodišče. Vsega tega se zavedamo, na vse to se oziramo ob primernih prilikah, pa čeprav ima Savinjska dolina več važnih tržišč (Žalec, Šoštanj), več industrijskih krajev (Velenje, št. Pavel), da imenujemo le nekatere, pa čeprav so naša letoviJča kaj malo navezana na križišče in malo povezana med seboj, čisto drugače pa je navezan na Celje šmarski okraj. Predvsem gospodarsko: kdorkoli ima kaj naprodaj, išče kupca v Celju; le poglejte jutranji vlak, ko privlečejo na celjski trg branjevci in branjevke jajca, kokoši, mleko, sadje in zelenjave vseh vrst le od vzhodne, šmarske strani, kajti od drugih strani pridejo kvečemu na trg kupovat. Tudi mesarji iščejo govedo in svinje večinoma po šmarskem okraju. Enako prihajajo od tam tudi kupci za vse večje predmete, kajti domačih večjih tržišč okraj nima. Tudi delovne moči prihajajo v Celje iz šmarskih krajev, kjer je preobljudenost najhujša, kajti že gostota je sama po sebi skoraj v vsej banovini tam največja, ker pa ni skoraj nikake industrije in večinoma le prav majhna zemljiška posest, je tudi najbolj občutna. Potem zdravstveno in šolsko: šmarski okraj nima, če izvzamemo zdravstveni dom v Rogatcu, nobene zdravstvene institucije ter je navezan edino na bolnico v Celju. Enako nima okraj niti ene višje šole poleg ljudskih, komaj dva razreda za manj nadarjeno deco. Vsi otroci so torej navezani na srednjo ln meščansko šolo v Celju, medtem ko Ima ostala okolica meščanske šole v Žalcu, Vojnlku, Šoštanju, kmetijsko šolo v št. Jurju. Iz tega sledi, kako važno je Celje tudi v prometnem oziru za šmarski okraj, in vendar je neprenehoma treba prositi, da se pri sestavljanju voznih redov ozirajo na to, da okraj nima lastnih šol. nima last- i nin zdravstvenih naprav in da itak zr.osi I ves pridobljeni denar v Celje v trgovine in na žalost v veliki meri tudi iz denarnih zavodov, ki imajo v šmarskem okraju največ, čeravno ne največje dolžnike, ker je kredit pač povezan z gospodarsko močjo in ta v šmarskem ekraju ni velika. Kako olajšanje je v prometnem oziru direktna zveza s Celjem brez prestopanja v Gro-belnem! In vendar ima cd tega korist le severni del okraja. Za južni del skvbi celjski avtobusni promet, saj vezi ena nrosr-a skozi Šmarje v št. Peter nod Sv. Gorami, druga pa skozi Kozje v Podoredo. Ti dve *rogi sta tudi edina zveza teh spodnjih* krajev s svetom, zato še priklepata te kraje tem bolj na Celie. Le upravno je šmarski okraj od leta 1924 samostojen, ko se se združili v novo politično tvorbo sodni okiaji Šmarje fod Celja). Rogatec (od Ptuja) in Kozje (od Brežic). Kakor pa je to dobrohotno in — priznajmo! — iz lokalnega patriotizma silno navdušujoče, vendar je radi teritorialnih prilik težko izvršljivo, da bi ustrezalo vsem. Nekim občinam je bilo že ustreženo, da so se Izločile. Tako ie Pod-sreda prešla zopet k Brežicam, Slivnica k Celju. Kako naj bo Planina zadovoljna z okrajnim središčem v Šmarju, ko se mora sam sreski načelnik voziti tja po uradnih opravkih le skozi Celje, preko Zidanega mostu in Sevnice? Enako se vozijo oni, ki imajo opravka na srezu. Te težave pa so zgolj radi tega, ker vse to ozemlje nima niti naravnega središča niti osrednje prometne žile, kajti glavne ceste f.iedo tik ob Sotli. torej tik ob sosedni banovini. Upati je bilo, da bo vsaj upravno središče močno dovolj, da bo ustvarilo iz Šmarja trgovski, šolski, morda še industrijski in zdravstveni center. Pa doslej še ni videti niti začetkov, čeprav j pa ho navezan za vse čase. In zato je prav, da se je pričelo Celje nekoliko bolj zanimati za ta okraj, za njegove pokrajinske lepote ter zgodovinske ln umetniške znamenitosti ter prirejati skupinske izlete v večji meri. Le lz spoznavanja se morejo urediti prilike za obe strani ugodno, kakor so vedno potrebne za go- i spodarsko in kulturno sožitje v soseščini. Dr. P. STRM8EK Ob pričetku vojne so sokolski delavci pričakovali in seveda tudi pričakali preiskavo. Umevno, da so se nanjo dobro pripravili in preiskava seveda ni imela uspeha. Starosta se je pa skoro glasno zakro-hotal, videč, da je dobil orožnik šp. v roke polo, s katero je nabiral (starosta) med balkansko vojno prispevke za srbski rdeči križ ter je bil med darovalci tudi on — orožnik — sam. šp.-ja je oblila rdečica in skril je polo med druge papirje, da je ne bi ugledal njegov strožji tovariš ... Tiste dni ob početku vojne so se znašli v neki gostilni člani Sokola tehnik Nande, mornariški podčastnik Metcd in rajni učitelj Jakob Rainer. Ob ugibanju sem .'n tja so »ga« izpraznili tudi mar.-ikak kozarček in v vinskem razpoloženju je padlo v um prvima dvema, da pljeta krvno bratovščino. V vino sta potočila vsak kapljico svoje krvi, pri čemer si je pa potisnil Metod svoj bajonet malo pregloboko v roko. Kri mu kar ni ponehala teči in rana se mu ni zacelila niti ne, ko se je odpeljal nazaj v svojo garnizijo. Tam ie moral k zdravniku in — nekega jutra, ko je Nande baš splezal na drevo po dozorel sad, se je pojavil pod njim orožnik ter mu v imenu zakona napovedal aretacijo. Odšla sta k šoli, kjer je poklical orožnik Jz razreda Rainerja, nato pa obvestil nadučitelja Sor-čana, da odvede onadva v zapor v Laško. Blagi g. Sorčan je ustvaril v istem hipa načrt, kako bo rešil oba prijatelja. Ker jo bilo do vlaka še dovolj časa, je povabil orožnika, naj stopijo do odhoda v šolsko posvetovalnico. Seveda je bil nemudoma na mizi majhen prigrizek s kozarčkom vina, vmes pa je že skušal vplivati na orožnika, da prizanese z aretacijo, dokazujoč mu, da je taka bratovščina pri nas nekaj običajnega. Pri takem barantanju in neprestanem okrepčavanju se je dogodila nesreča, da je bil prvi vlak zamujen, obras nadučiteljev pa je postajal vedno zadovoljne jši in brezskrbne jši... Koliko litrov vinčka je prirajžalo na mizo, ni znano, a popoldne enkrat, ko strogi orožnik sicer še vedno ni odnehal od aretacije, se je vsa družba preselila iz šole v nadučiteljevo stanovanje, kjer naposled ni dosti manjkalo, da bi bil posnemal orožnik. Hauser Metoda in si s sabljo odprl žilo, da pije z vsemi tremi krvno bratovščino. šele par skodelic črne kave ga je spravilo toliko k zavesti, da je v mraku odšel, — toda sam. Morda je kljub temu naredil ovadbo, odziva pa ni bilo. V Celju je bil pač okrajni glavar baron Muller, ki je bil mož na mestu. Morda je vplivala nanj njegova soproga po rodu Francozinja? Obema — baronu in baronici (slednja še živi v Celju) — se ima marsikdo v okraju zahvaliti, da nI preizkusil trdih desk ▼ zaporu ... Po vojni je v dolini naklonjenost do Sokola narastla, saj so izginili razni tuji industrijski uradniki, ki so hujskali delavstvo proti njemu. Danes šteje Sokol lepo število članov iz vrst delavstva vseh podjetij. Morda ^i bilo prav omeniti, da so običajni nedeljski pretepi ln poboji ob plačilnih dneh prenehali, odkar se je v Hrastniku razvilo društveno življenje. Mnog* zaslug ima pri tem vsekakor tudi Sokol, deloma z izobraževanjem članov, deloma pa tudi s tem, da je zrastlo ▼ dolini vbS konkurenčnih društev, ki so enako blagodejno vplivala na svoje člane. M. LAŠKO. Sokolske postojanke - narodne in držaune Šmarsko okrožje V šmarskem sokolskem okrožju delujejo danes društva: Ponikva, Rogaška Slatina Rogatec, Sv. Jurij in Šmarje pri Jelšah Najstarejše društvo v okrožju je pri Sv Juriju, ki je tudi najmočnejše društvo okrožja Bilo je ustanovljeno že pred svetovno vojno (1. 1907.), vsa druga društva pa šele po prevratu. Sedež okrožja je Šmarje pri Jelšah, sedež okrožnega načelnika pa Sv. Jurij. Svoj lastni dom ima samo Rogaška Slatina. Sicer še ni popolnoma izgotovljen, vendar pa že ustreza svojemu namenu. Društvi Šmarje in Sv. Jurij imata že lastna zemljišča, kjer so začasno urejena letna te-lovadišča. Društva Sv. Jurij, Ponikva in Rogatec telovadijo v šolskih telovadnicah, šmarjt pa v lastni telovadnici. Sokolska godba na pihala r Šmarju šteje 24 članov, povečini kmečkih fantov, je dobro izvežbana in nastopa na številnih Dom v Rogaški Slatini sokolskih prireditvah Posebno marljivo Je tudi prosvetno delo v okrožju (gledališke predstave, pevski nastopi, predavanja). To okrožje je gotovo v najrevnejšem delu naše banovine, in se ima boriti na vse strani v največjimi težkočami. Vkljub temu pa so Sc.koli neumorno na delu :n , žrtvujejo vse, da ohranijo sokolsko idejo na sedan_ višini. Iskreno želimo, da naši bratje iz ostalih I okrožij celjske sokolske župe podprejo to delo z večjimi sokolskimi nastopi v tem okrožju. — H. A. Sofv^E v V narodno nezavednem trgu Rogatcu se je takoj po prevratu ustanovila »Čitalnica«, v kateri so se zbirali, vzgajali in utrjevali Jugosloveni. Pod okriljem »čitalnice« se je ustanovil pevski, aramatski in telovadni odsek. Duša vsemu delovanju je bil učitelj Stefanciosa. — Leta 1923. pa se je ustanovilo Sokolsko društvo, kateremu je bil prvi starešina zdravnik dr. K. Bra-bec. načelnik pa učitelj SreCko Sekirnik. Ta je znal privabiti mladino v telovadnico ter jo vaditi v sokolski disciplini. Pozneje sta starestovala sodni svetnik Rudolf Potočnik in Tone Stefanciosa. Razmere niso dopuščale, da bi si bilo društvo ustanovilo svoj lastni dom — telovadilo se je vsa leta v šolski telovadnici —, pač pa si je članstvo z lastnimi sredstvi nabavilo najpotrebnejše telov. orodje. Po svetovni vojni se je zopet pričelo z redno telovadbo. Ustanovila so se nova društva ln tako šteje danes žalsko sokolsko okrožje 5 društev ln 1 četo. Griže, Pe-trovče, št. Peter, Zabukovca, Žalec ln četa v Libojah pridno vršijo sokolsko dolžnost. Zadnja leta so vsakoletni okrožni nastopi pod vodstvom br. Strahovnika Antona, ki dokazujejo, da je sokolska misel vkoreni-njena in da članstvo pravilno pojmuje sokolsko delo. L. 1937. je bil otvorjen v okrožju prvi sokolski dom, oni v št. Petru, a dve leti pozneje so se odprla vrata mogočnega žalskega sokolskega doma, ki nosi Ime našega mladega kralja Petra II. Za dograditev tega doma si je pridobil največ zaslug br. Vilko Senica, ki že deseto leto vodi društvo kot starosta. Dvajset let Sokola na Polzeli Poleg drugih proslav, ki so bile letos predvidene v cefljski s>pkolski župi, je bila tudi proslava dvajsetletnice obstoja Sokolskega društva na Polzeli, ki naj bi bila združena z otvoritvijo Sokolskega dcnna. Zaradi izjemnih razmer, ki so letoe nastopile, pa je morala biti tudi ta prireditev od-godena. Čeprav je Polzela eden izmed onih krajev, kri ležijo ▼ osrčju naše ožje domovine, je bila prod m med svetovno vojno silno izpostavljena tujemu vplivu. Pod taksnimi okoliščinami ni bilo mogoče ustanoviti Sokola, kljub temu. da je bilo nekaj zelo zavednih rodbin, kot n. pr. gledališki oder % Medvedovo Igro »Stari in mladi«. NaSe društvo spada pod So-štanjsko okrožje, kateremu so prvotno pripadala društva Velenje, doStanJ, Šmartno ob Pakt, Polzela, Braslovče ln Orla vas. To leto so nam priključili Se društva Mozirje, Gornji grad, Ljubno in Rečica ob Savinji, tako da Je to okrožje največje v Sav. dolini. Večina društev Ima svoje domove. ekrmje Dne 23. novembra 1903. se je zbralo 32 zavednih 2alčanov, da ustanovijo odsek celjskega Sokola. Zborovanje je vodil takratni podstarosta celjskega Sok. društva dr. Josip Karlovšek. Na tem sestanku je predaval »O pomenu sokolstva« današnji starosta celjske župe br. Jože Smertnik. Novi dom v Žalcu Dne 19. avgusta 1906. je bil ustanovni občni zbor žalskega Sokola. Vodil ga Je že pokojni br. Edvard Kukec, ki je bil izvoljen tudi za prvega starosto. Značilno je dejstvo, da je društvo imelo na dan občnega zbora samo 22 podpornih članov, a 25 telovadcev. Ob priliki javnega nastopa leta 1907. je sok. društvo razvilo svoj društveni prapor. V naslednjih letih se je članstvo društva udeleževalo vseh javnih nastopov v bližnji in daljni okolici. Društvo in posamezniki so razpolagali s 43 sokolskimi kroji. Zato je prirejalo društvo večkrat v letu pešizle-te v šoštanj, Sv. Pavel, Petrovče in drugam v krojih in navadno tudi tamkaj nastopilo. L. 1910. je petrovSka podružnica CMD prosila za sodelovanje celjsko in žalsko sokolsko društvo. Javni nastop, ki se je ob tej priliki vršil, je tako navdušil Petrov-čane, da so še isti dan ustanovili odsek žalskega Sokola ln se je prijavilo 16 članov k telovadbi. Vodila sta telovadbo br. Maraut in Pilih. Istega leta je društvo sklenilo, da začne zbirati sredstva za graditev lastnega doma. Tri leta pred svetovno vojno je vodil neumorne sokolske delavce starosta br. Piki Franc. Načelnik društva pa je bil več časa br. Kukec Vilko, kateremu gre največja zasluga za razmah Sokola v Žalcu in okolici. Dom na Polzeli Repiči, Cizeljni, Tušaki in Farčniiri, katerih ni mogel upogniti noben vihar. Nekateri so bili včlanjeni pri Sokolu v bližnjih Braslovčah. Ko je napočila zaria svobode, je prešla tudi na Polzeli nacionalna misel v zmagoslavni pohod Ze prvo leto po vojni je bilo tu ustanovljeno sokolsko društvo, ki se je v razmeroma kratkem času tako razmahnilo, da ie postalo ena najmočnejših edinic Savinjske doline in obenem tudi matično društvo Sokola v Sv. Petru. V nekaj letih si je društvo vzgojilo preccjšiije število odličnih telovadcev, ki so nastopali na sokolskih prireditvah blizu in daleč. Spričo tolikšnega razmaha je kmailu nastopila potreba po lastni strehi m je društvo tudi pričelo z zbiranjem prispevkov za dom; toda do oživotvorjenja te zamisli takrat ni prišlo V letu 1926. so namreč nastopile tu takšne prilike, da si je morala večina članstva iskati v drugih krajih zaslužka. Toda društvo je tudi to krizo srečno prestalo in se je na močno prizadevanje župnega starešine br. Smertnika ponovno lotilo akcije za zgraditev sokolskega doma; uspeh tokrat n: izostal. Z železno vztrajnostjo sa je Sokol na Polzeli po dvajsetletnem neumornem delu postavil svoj dom, ki danes dostojno izpričuje moč sokolske volje in vztrajnosti. Sokolsko društvo Braslovče je eno najstarejših društev v lepi Savinjski dolini. 2e v letu 1881, ko se je ustanovil v Mozirju tamošnji Sokol, je toliko braslovških fantov posečalo telovadbo, da Je v 1. 1899 nastal v Braslovčah odsek mozirskega Sokola. Ker pa mozirski Sokol ni imel zadosti vaditeljev, da bi vadili v Braslovčah, je Braslovče pristopilo kot odsek k žalskemu Sokolu. Braslovški odsek je postajal vedno močnejši, zato je sklenil, da se osamosvoji. Leta 1906 je postalo naše društvo samostojno. Prav krepko se je članstvo oprijelo sokolskega dela. Telovadilo je na raznih dvoriščih in v sušilnicah zavednih bratov. 2e od leta 1910 je začelo pridno dejati, da bi si zgradilo lastni dom. Ob izbruhu vojne pa je vse to nehalo. Leta 1918 je bilo vstajenje vsega jugoslovanskega naroda in z njim tudi jugoslovenskega Sokola. Pričel je tudi Sokol v Dom $t Pavla ob Preboldu Dom v Braslovčah Braslovčah delovati, kolikor Je bilo mogoče. Leta 1919 se je ustanovil že odsek članic, ki je pričel takoj s telovadbo. V letu 1931 je naše društvo proslavilo 25 let svojega obstoja to takrat Je pričelo zopet misliti na postavitev doma. In po energični odločitvi je pričelo takoj z nabiranjem prispevkov in materiala in leta 1932 se je pričel graditi dom, ki je bil že tisto leto dograjen ln 11. Junija 1933 slavnostno otvorjen. Krasna stavba z letnim telovadiSčem je v kras in ponos Braslovčanom. S podvojeno močjo je društvo delovalo pod lastno streho, prirejalo nastope, tombole, igre in gojilo vse k telovadbi spadajoče telovadne panoge za vzgojo članstva, naraščaja in dece. Dne 6. Junija 1937 Je proslavilo 301etni-co svojega obstoja z lepim nastopom, dne 4. Junija 1938 je razvilo svoj krasen društveni prapor skupno z okrožnim nastopom šoštanjskega sokolskega okrožja, letos 12. maja pa je otvo-^o novo urejen Dom pri Sv. Juriju ob Tabora * Dvajsetletnica Sokola v Gornjem grada Sokolsko društvo Gornji grad Je bflo ustanovljeno leta 1920. Društvo nI imelo takrat nikake strehe, nikake imovine, ob Ustanovitvi je bila le peščica navdušenih članov. Med ustanovitelji je bil tudi znani planinec nadučitelj Kocbek, ki je v začetku društvenega življenja vedil blagajniške posle. Društvo Je prav živahno pričelo takoj od začetka zlasti s prosvetnim delom, telovadilo pa je ▼ šolski kuhinji. Jasno Je takoj postalo, da je treba poskrbeti, da dobi društvo lastno streho. Ko je leta 1930 postal društveni starešina zdravnik dr. Rak Janko, se je s požrtvovalnim društvenim odborom takoj lotil dela za zgraditev doma in leta 1932 je bil zgrajen in otvorjen Sokolski dom na lepem prostoru v bližini šole. V domu je dovolj prostora ln se ga poslužujejo tudi druga društva za svoje prireditve. V domu je tudi donro opremljen velik gledališki oder. čim je društvo prišlo do lastne strehe, so pričeli vsi telovadni oddelki s sistematično telovadbo ln društvo se je kmalu začelo uspešno udeleževati tudi telovadnih tekem. Prosvetno delo društva Je bilo ves čas zelo živahno, zlasti je skozi več let pridno deloval dramatski odsek. Društvo ima tudi svojo knjižnico in dragocen klavir, zadnji dve leti tudi marljiv društveni orkester. Ko se je leta 1932 razšla Čitalnica, se Je Ko se je leta 1931 razšla čitalnica, se Je bivši čitalničarji po večini pristopili v Sokola in se tu z vnemo udejstvovali ln se se udejstvujejo. Poleg Sokolskega doma Je prostorno letno telovadišče z ugodno lego. Tehnično delo društva ima zaznamovati lepe rezultate, posebno uspešno Je delo v telovadnici, odkar je društveni načelnik Albert Kolenc, posojilniški tajnik. Strelski odsek društva Je zlasti ▼ zadnjem času oživel in ima strelske vaje na strelišču domače Strelske družine. Seveda ima društvo tudi svoj društveni prapor. Poleg podrobnega dela v društvu samem pa je Sokol v Gornjem gradu pomagal tudi pri ustanovitvi Sokolskih društev v Ljubnem in v Rečici ob Savinji, s katerima društvoma je Se danes v najožji zvezi. Sokol v Rečici ob Savinji Je bil ustanovljen 15. januarja 1931 in bo torej prihodnje leto slavil svojo desetletnico. Društvo si je tekom časa nabavilo vse potrebno orodje, telovadne obleke za vse moške oddel ke in tudi nekaj svečanih krojev. L. 1935 je dobilo lično izdelano naraščajsko zastavo, delo sestre štigličeve. Društvo se je po svojih odposlancih udeležilo nastopov župe v Pragi, Sarajevu in Zagrebu vseh župni h prireditev, večkrat tudi tekem, zlasti pa vseh sokolskih nastopov po Savinjski dolini. Trenutno so nastale težave, ker društvo nima prostorov ln vaditeljev. Starešina društva je vrli narodnjak, čevljarski mojster Tone Gomiršek. Gasfissa šola celjske sokolske 1. avgusta 1937. so naraščajniki in na-raščajnice lz Trboveljskega okraja razpeli izposojene šotore na ozkem travniku ob Savinji nedaleč od Rimskih toplic. Svoje skromno taborišče pa so opremili z lepim napisom »Sokolska gozdna Šola*. Ne le ta napis, temveč ves potek 14dnevnega taborjenja je bil za doslej običajna tabo-renja nenavaden. Sokolska mladina ni prišla v taborišče, da bi tu letovala in v brezdelju in brezskrbnosti uživala počitnice, temveč da absolvira idejni ln prednjaSkl tečaj. Dnevni red, po katerem je bila mladina zaposlena od ranega Jutra do mraka, ko se je zbrala pri tabornem ognju pri večerni zabavi, je bil tako sestavljen, da Je kljub ogromni snovi, ki je bila v tečaju podana, mladina zaživel iskreno bratsko sokolsko družinsko življenje. Prvo gozdno šolo, ki jo je priredilo trboveljsko okrožje s 27 gojenci, so obiskali župni činitelji, ki so takoj uvideli koristnost te ustanove. Na sledeči župni skupščini so društva s polnim razumevanjem sprejela izrecno obdavčenje, da smo že naslednje leto taborili pod lafrtnimi šotori. V času od 18. VTI. do 7. VTII. 1938 se je vršila prva župna gozdna šola v Lokah pri Mozirju. Storjen je bil v razvoju velik korak naprej: taborni prostor idealen, lastni šotori, čas taboren ja podaljšan, snov izpopolnjena To leto je taborilo 85 nara-ščajnikov, med temi dva češka naraSčaj-nika iz Prage, in 10 naraSčajnlc. Gozdna šola je bila deležna priznanja vseh sokolskih činiteljev, ki so jo obiskali in tudi veliko števiJo bratov in sester je prihajalo med taboreče, da se prepričajo o pravi vrednosti taboren ja. Da Je bilo to odlično ocenjeno, priča odločitev socialnega odseka starejših sester iz Celja, da se tudi one priključijo tej panogi sokolskega udej-stvovanja. Ves svoj z veliko požrtvovalnostjo nabrani denar so vložile v nove na-bave ln tate je moglo biti lansko tabo- Za našo današnjo prilogo smo dobili toliko prispevkov, da bi njih objava zavzela mnogo več prostora, kakor nam ga je bilo za prilogo na razpolago. Zato sgio morali na žalost nekatere prispevke izpustiti in jih bomo objavili v prihodnjih nedeljskih številkah, iz istega razloga smo morali v prispevkih, Id jih objavljamo, marsikaj krajšati in črtati, kar je bilo deloma potrebno tudi zato, ker so se mnogokrat iste stvari ponavljale v več dopisih. Končno je moralo marsikaj odpasti tudi iz ozira na razmere, v katerih danes živimo in delamo. Prav tako nismo mogli uvrstiti vseh poslanih nam slik, deloma tudi zaradi pomanjkanja prostora, deloma pa zaradi tega, ker slike, ki so nam bile dane na razpolago, niso bile primerne za izdelavo klišeja. Prosimo vse cenjene sotrudnike, ki so nam prispevali članke in slike, da upoštevajo navedene razloge. Obenem se jim na tem mestu prisrčno zahvaljujemo sa njihov trud in njihovo ljubeznivost. »JUTRO« reoja opremljeno prav s vsem potrebnim. V letu 1939 so bila tri taborenja, ki so skupno trajala od L Vn do 31. Vin. Prva Je taborila sokolska deca: 56 živahnih ln glasnih dečkov ln deklic. 21. Julija je sokolski »drobiž« izročil svoj platneni sokolski dom 38 tečajnikom župnega pred-njaškega tečaja, ki so ob koncu polagali prednješke Izpite ob navzočnosti takratnega sa veznega načelnika br. dr. Pihler- Dom v Mozirju Ja. Moškemu tečaju Je sledil še ženski tečaj, ki je tudi trajal tri tedne ob udeležbi 38 tečajnic. O gozdnih šolah naše župe so prav obširno poročali poleg 2upnega vestnika tudi »Sokolska volja«, »Jutro«, »Slovenski Narod« in celjtka »Nova doba«. Naš sistem taborenja je vzbudil zanimanje tudi v ostalih župah. Toda tudi naša gozdna šola Je Se vedno v stanju razvoja. Letos no starejše sestre utrdile našo postojanuro v Lokah pri Mozirju s tem, da so kupile ogromni taborni prostor, ki je postal tako last celjske sokolske župe. S tem pa je podana nova garancija za nadaljni razvoj tako srečno započete sokolske gozdne šole. Dra^o pahor Sokolska domova v Trbovljah (zgoraj) in v Hrastniku (spodaj) Sokol v Laškem Po vojni se Je začelo tudi ▼ lepem Laškem novo življenje, ko je prišlo sem več mladih, požrtvovalnih ljudi, med njimi prvi dr. Roš, za njim notar Ušlakar, postaje-načelnik Brinšek in drugi. Okrog njih so se strnili stari borci iz Lahkega: Geisel-reiter, Elsbacher, Kislinger, 2mltek, Ples-kovič, Furlan L dr. Dr. RoS Je 4e dne 7. 10. 1919 sklical ustanovni občni zbor Sokolskega društva ln je bil Izvoljen za starosto, za podstarosto Geiselreiter, za tajnika 2mitek ln za blagajnika Kislinger, prvi načelnik pa je bil br. Furlan. Živahno društveno življenje se je pričelo in veselje je bilo gledati, kako se je vse nacionalno Laško zgrinjalo v Sokolu. 2e leta 1922 se je pod predsedstvom takratnega notarja br. Drukarja ustanovil odbor za zgradbo lastnega doma. Ni šlo lahko, pa imeli smo oporo v državnih in zlasti tudi rudniških nameščencih. V 10 letih so bila zbrana vsej najnujnejša sredstva. V prvi vrsti gre pač zasluga takratnemu občinskemu odboru pod vodstvom župana dr. Roša, ki je v znak priznanja za sokolsko narodno delo naklonil podporo v znesku 100.000 din in vrh tega stavbišče ob Savinji. V neizbrisnem spominu bodo ostali dnevi, ko so bratje rudarji in drugI s prostovoljnim kulukom pomagali pri začetnih delih. Ponosni dom, ki danes stoji, je vsem delavcem in podpornikom najlepSe zadoščenje. Društvo nI zanemarjalo tudi drugih panog sokolskega delovanja. Zlasti marljiv je gledališki odsek, udejstvujejo pa se tudi rtrelski odsek, smučarski odsek, odsek za kino, odsek za Petrovo petletko. Društvena knjižnica Šteje 500 knjig. Dne 12. 6. 1927 so razvili društveni prapor, ob 20 letnici 9. 7. 1939 pa naraSčaj-sld prapor. Obema Je kumovala s. dr. Ro-Seva. Sokolska ideja se je Sirila lz LaSkega na vse strani V Hudi jami se je ustanovila četa ln kasneje samostojno društvo, ki pa se je leta 1936 zopet zdn^ilo z matičnim društvom. Leta 1927 se je ustanovil odsek ▼ šmarjeti pri Rimskih Toplicah ln se leta 1930 osamosvojil. Leta 1931 se Je ustanovil Sokol tudi pri Sv. Jederti. V zavesti, da ima Sokol v Laškem največ zaslug na prerojenju mesta, bo znalo društvo tudi v bodoče smelo ln neustrašeno braniti narodne svetinje: Zdravo! 15 let sokolskega dela v št. Petru v Sa¥. dol« »Vstani, živi, bori se, ne kloni! Ta napis blešči na 'lanskem praporu Sokolsko-ga društva v Sv. Petru v Sav. dol., ki obstoja formalno kot društvo sicer še le od 29. febr. 1928., ki je pa kot odsek Sokola na Polzeli nastalo dejansko 2e marca leta 1925. V tej razmeroma kratki dobi Je ta sokolska edini ca, sredi krnetskega hmelj-skega življa, s svojim vztrajnim ln odločnim delom dosegla tako lepe uspehe, da lahko z največjim zadovoljstvom zre na obsežno izvršeno delo. že 9. avgust 1925, komaj nekaj mesecev po ustanovitvi, je sokolski odsek v Sv. Petru priredil prvi javni nastop, a katerem so v častnem številu sodelovali vsi oddelki. Cisti donos prireditve je šel takoj za najpotrebnejše telovadno orodje, drog in bradljo, število članstva, naraščaja ln dece je stalno naraščalo. tako da je nastala že 1. 1928 potreba po ustanovitvi samostojnega društva. Nastopila je borba za obstanek. Društvo ni imelo lastnih prostorov za gojenje telovadbe. Omogočili so mu to poedini bratje. ki so dali na razpolago primerne prostore. Kljub vsem nepriiikam pa je društvo že čez poi leta samostojnega dela pokazalo uspehe na svojem javnem nastopu 8. septembra 1928, ki je uspel nepričakovano v moralnem in materialnem pogledu. čisti donos tega nastopa je postal prva podlaga za višji cilj: za gradnjo lastnega dcrra. Delo sc- je vztra.no nadaljevalo. Ustanovljena je bila društvena knjižnica. Največ knjig so dali poedini zavedni iiani tn članice, k popolnitvi knjižnice pa te prispevala tudi društvena uprava. Za knjižnico je prišel na vrsto giedaJl-sk- oder. Proslava 1. decembra 1S30 se ie že vršila na novem podstavku, prvič pa se je dvignil zattor kompletnega odra na Silvestrovo tega leta v dvorani br. Pri vodnika, ki je brezplačno vzel oder pod svojo streho. Od tedaj do leta 1933 so ae vršile vse društvene prireditve na njeni. Dne 6. septembra 1931 je zaplapolal lepi članski prapor z uvodoma navedenim pomembnim napisom. Po rseh t«h pridobitvah Je društvena uprava vztrajno izvajala zadnjo etapo svojega delovnega programa in zgradbo lastnega društvenega doma. Nemogoče je popisati Številne skrhi in žrtve ki so v zvozi s tem vprašanjem. Dejstvo pa Je. da danes stoji na eni najlepših točk občine ponosni Sokolski dom, posvečen spomina nesmrtnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Slovesna otvoritev ličnega Sokolskega hrama Je bila L avgusta 1937 ob nepričakovano veliki udeležbi članstva, naraščaja in dece bratskih društev od Dlizu tn daleč Tako impozantne prireditve št. Peter še ni in tudi kmalu ne bo imel prilike videti. Vse navedeno ogromno in z nepopisnimi žrtvami zvezano delo je društvo izrvedio v prvem deceniju svojega obstoja. Sentpetreski Sokol je lahko ponosen na svoje krasne uspeha. Bvaj setletnlca Sokola v Vojnlkn V novejšem času preživelo čitahiiSko življenje je vsekakor moralo najti nadomestila v delovanju za narodovo prosve-to. Kakor menda v mnogih kraj h, kjer je sokolsko društvo naslednik »čitalnice«, tako je bilo tudi v Vojniku. če pregledamo krasno sokolsko knjižnico, bomo takoj opazili lepo število luijig, katerih lastnik jo bila »čitalniea«. Takoj po prevratu se Je L 1920. ustanovilo Sckoisko društvo Voj-nik, ki je poleg velike naloge, vzgajati ljudstvo našega kota v nacionalni zavesti, sprejelo še nalogo na t o le s no- vzgo j n em polju. Zato pa je bilo treba primernih prostorov, do katerih je društvo priš'o ob svoji 181etnici. Pod vodstvom c tarosi br. Vrečarja Josipa, Klančnika Leopolda, Risma-la Melhiorja, dr. Mikuža Rudolfa, Janko-viča Pera, Jerale Janka, šinlgoja Julijana in redanjega stareste Gorečana Ivana je društvo prebrodilo vse težave, si postavilo svoj dom in ga krstilo z imenom, ki radostno lebdi na u tnicah vsakega Sokola. Ponosna stavba sckolskega doma Nj. Vel. kralja Petra H. je plod velikih prizadevanj v glavnem starost: umrlega brata Janka Jerale in sedanjega staroste brata Gorečana Ivana, ki je v najtežjih gospodarskih ča ih s pomo"jo zavednega članstva mojstrsko realziral misel svojega umrlega prednika. Poleg tega je društvo dalo svojim telovadečim članom veliko letno telovadišče, ki ga je č\ob lo po zaslugi bivšega staroste br. Vrečarja Josipa. Zato je do:eglo tudi velik razmah. Dar*es šteje 69 odraslih pripadnikov, 12 nara-Sčajnikov in 72 dece obojega spola. Sokolski dom je bil sezidan v okviru zaobljube Sokolske petrove petletnice. Tako bo Sokolsflto društvo Vojni k s ponosom stopilo v hitro se bližajoče jubilejne čase, zavedajoč se, da je vseskozi storilo svojo sokolsko doL-nost. T. Z, t v m&t Ob Izjemnih časih izdaja vsaka država posebne uredbe, ki naj imajo ali bi vsa"* morale imeti namen ščititi koristi malega človeka, predvsem pa njegovo družino, pred izkoriščanjem najrazličnejših vrst. Ti ukrepi so tem bolj učinkoviti in tem manj navidezni čim bolj se oblasti zavedajo. da je ljudstvo tisti steber, na čigar ramah sloni slej ko prej, najbolj pa v izjemnih časih največ bremen. Pri svobodnem načinu trgovanja je nemogoče, da ne bi razn> špekular.tje izkori lili priliko in navili cene kolikor se da. To smo pri nas občutili boli kot v večini tudi vojskujočih se držav. Saj je res, da so se tudi pri nas sestavljale razne uredbe, toda vse je prišlo pozno in ni dosti učinkovito, to občuti iz dneva v dan najbolj naš mali človek Poleg tega so ostale plače pri večini nameščencev ene ter iste. Pri tem pa je prav mali človek, uradnik in nameščenec, pa seveda tudi delavec tista sila, ki drži vse pekoneru V današnjih časih pa je treba bolj kakor kdaj utrditi v tem človeku zavest, da mu je domovina dala, kar je mogla, da se je obnašala do njega kakor do svojega sina. ln da je tudi za njegove otroke re-nična dobrina, do katere se tudi oni lahko obračalo v stiskah in nadlogah. Vsakdo, ki Lma kakršno koli oblast v svojih rokah b? moral imeti pred očmi, da človek pričakuje od svoje domovine tudi materialnih dobrin poleg pravic svobodnega človeka kakor je to ponovno povedal Masarvk, id je realno pojmoval in tolmačil ljubezen do domovine. Ker danes niso več taki časi, da bi mogel kdorkoli povzročiti, da bi imeli ljudje zaprte oči, da ne bi videli tega, kar hočejo videti, je tudi nemogoče, da bi se jih brezbrižno odstranjevalo od vsakega soodločanja, da bi se jim dalo z bolj ali manj naduto gesto vedeti, da so za te stvari vpoklicani drugi«. Ljudje, ki delajo, ss danc-s zavedajo, da ustvarjajo dobrine, na katerih sloni človeška skupnost, zato hočejo tudi soodločati, kako se te dobrine urejajo. V vr "te velike množice, za katere veljajo gornje besede, spada tudi večina žen, saj one nič manj kot njihovi možje ne občutijo vse teže bremen in odgovornosti, ki jim jo nalaga zlasti današnji čas. Med temi ženami pa so v prvi vrsti prizadete gospodinje in matere Vsako mater, ki se zaveda, kaj pcmenja za njenega otroka, za v~o njegovo bodočnost stradanje in pomanjkanje v mladosti, mora navdajati sedanjost in bodočnost s skrbmi, ki se kakor veriga vlečejo za njo iz dneva v dan. Prepogosto gre nasičenje otrok na račun njenega lastnega zdravja njenih sil, njene telesne in duševne odpornosti. S svojim modrim urejevanjem gospodinjstva, s svojo skrbnostjo za otroke, ki so obenem narr c :-aj narod3, dela svoji domovini neprestano usluge, kajti ,ii domovine brez družin in bre>z naraščaja. Zato pa bi morala biti prav žena kot gospodinja in mati posebno v teh usodnih časih mnogo bolj upoštevana povsod, kjer se odloča o bolj ali tudi manj važnih vprašanjih, ki zadevajo javnost, poseano pa obstanek družine. Ena takih izjemnih ustanov so protl-draginj ki odbori, ki se ustanavljajo pri občinah in imajo nalogo, da se bore proti izkoriščanju konsumentov in so posvetovalni organ višje tovrstne 'nstitucije. Ali ni ravno gospodinja tisti del konsumentov, skozi čigar roke gre dve tretjini narodnega premoženja? Ali torej ne gre predvsem gospo "inji me^to v takih odborih ? če se notri zastopniki trgovine ln obrti, delavske zbomiee, nabavljalnih zadrug ter hišnih najemnikov, ali ne bi spadala tja tudi zastopnica Zveze gospodinj, ki danes še nadomešča Gospodinjsko zbornico, za katero se naše gospodinje bore že dolga leta? Ali naj žene res vedno stoje Ob strani in prenašajo zgolj bremena in naj priskočijo na pomoč samo takrat kadar se jih potrebuje ? V vseh državah je danes pasivna obramba tako rekoč v rekah žensk, ki delajo z vso požrtvovalnostjo in sposobnostjo. Naj se izvajajo tudi posledice tega priznanja, kakor nekateri imenujejo te dolžnosti, naj se preneha z omalovaževanjem in naj se tudi ženam odkaže mesta, kamor spadajo po svojem delu in po svoii sposobnosti. RedKerv Redkev Red Rev je troje vrst: 1. Mesečna redkvica, ki je rdeča, pol-rdeča in bela. Sejemo jo s pridom spomladi in proti jeseni, poleti pa proti vročini odporne jfio dolgo belo v pol senčno lego. 2. Poletna redkev, ki je izmed mnogih sort najbolj znana bela monakovska. 3. Zimska redkev. Tudi te je mnogo sort So eki-ogle in dolge, čine in bele kože. jačjega in milejšega okusa. Naše gospodinje najbolj ccnijo zimsko redkev, saj poloti in v jeseni imajo na razpolago najrazličnejšo presno oovrtnino. Pozimi pa poje druga, ko čedalje bolj primanjkuje zelenjave, ki je za zdravje družine neobhodno potrebna. Zimsko redkev sejemo ob koncu junija in v začetku julija. Bolj zgodaj sejo na postane puli i a ali pa odžene v cvet. Najboljše uspeva na sončni legi v lahki na humusu bogati zemlji. V težki zemlji, ali če ji pognojimo s svežim, nepodelantm gnojem, je grenka, jedka in črviva. Zaradi tega pognojimo zemljo, ki je tačas določena za redkev. spomVdi za. drugo povrtnino n. pr. solati ali kolera bičam, ki jim to kasne Ko to opravimo, pesejemo redkev kot drugi pridelek. Kakor ni gnojenje s svežim gnojem primarno za redkev, niti za drage korenaste pridelke, prav tako je napačno gnojenje tem z gnojnico. Ta pospešuje najbolj rast listja, koreni za dobe neprijeten vonj in pozimi ne trajr.jo. Priporočljivo pa je za boljši in trajnejši pridelek, da pognojimo nekaj dni pred setvijo s priMčno 3 do 4 dfcg superfosfota in s 5 d kg kalijeve soli na m?. Ta umetna gnojila povečajo pridelek ter izboljšajo okus in trajnost. Zimsko redkev sejemo v vrste. V ta namen naredimo v razdalji 25 cm cb na.peti vrvici s količkom 1 do 1 i/t cm gobčke jarke. Vanje polagamo posamezno seme po 10 cm narazen. Tedaj jarke s čeljusti grabelj zasujerr.o in primemo potlačimo, da ni praznine ob semenu. Ker pa potrebuje zlasti redkvino seme obilo vlage za kaiitev, treba setev zaliti. Redkev sejemo tudi ob roboh gred drugih pridelkov, kakor so zelje in druge kapusnice, endivija in pozni fižol, da v primerni razdalji polagamo posamezna siemena v zemljo. Ako nam ob setvi preveč semena izpade iz roke, moramo ob iakalitvi prepulitl, da ostane po ena rastlina v prej navedeni razdalji. Kakor za kaiitev semena, potrebuje redkev tudi med rastjo dovoljno vlago, da zra'te mehkejša in sočnejša. To dosežemo, ako ni dežja, z zalivanjem. Da je odstranjevanje plevela, zlasti pa, kakor pri vseh pridelkih rahlanje zemeljske skorje, ki nastane po plohi ali vsled zalivanja razumljivo delo, ni potrebno razpravljati. Redkev ne prenaša zmrzali. Ako poze-be je slabšega okusa in v shrambi zgnije. Zato jo pravočasno poruvamo in prisuje-i mo v kleti ali na prostem v zasipnicah. ! Ne smemo je pa odrezati, kakor s t miško j repo, temveč ji, predno jo vložimo v prezimovališče odrežemo liste 1 cm nad korenom. Razen nadomestila za solato Je redkev kaj zdravilna rastlina. Dcgna.li so, da ja-či delavnost prebavil, da zabranjuje tvorbo kamnov in da iz nie iztisnjen sok pomešan s sladkorjem oblažuje oslovski kašelj. J. 5. * Da se krompir pii kuhanju ne razpade, ga kuhaj v slani vodi, vendar posoli vodo šele tedaj, ko je krompir že skoraj skuhan. če ga daš takoj v dano vodo, se sploh ne bo skuhal. Slana voda bo dala krompirju posebno prijeten okus. * Cvetača, ki jo kul oš, bo ostala bela, če daš v vodo malo lim novega soka. * Nikdar ne zahtevaj od svojega otroka, četudi je zelo sposoben, da bi moral biti povsod pni Ln brezpogojno dobiti nagrado. Genialni ljudje ?o v mlado-ti dobili le malo nagrad., kajti njihove sposobnosti, ki se zelo sgedaj pokažejo, jih delajo enostranske. Kuhinja o počitnicah Vsi trpimo na pomanjkanju časa. Gospodinja, ki je skozi vse leto preobložena z delom in ki povrhu morda še hodi v službo, bo prav vesela nasveta, kako naj si uredi ln razdeli delo. Kadar gre z otroci na počitnice, si mora gospodinjske dolžnosti toliko olajšati, da bo čas, ki ga porabi za kuho, skrajšala na minimum, a vendar ustregla okusu ln potrebi svojcev. Saj je tudi ona potrebna ure počitka po kosilu in osvežitve pri kopanju. Z nekaterimi stvarmi se lahko založi za mesec ali več naprej. Tako naredimo prežgan je, ga spravimo v kozarec za vlaganje, dobro zavežemo s pergamentnim oa-pirjem in ga jemljemo po potrebi. Prav tako si lahko napravimo zalogo raznih testenin, kakor rezancev, tankih in širokih, krpic, polžkov, ribane kaše. Seveda je treba vse to hraniti na suhem, zračnem prostoru. Ramo pecivo, posebno ono, ki Je narejeno brez surovega masla, se obdrži spravljeno v pločevinastih škatlah desti dolgo. Za juhe dobimo različne nadomestke v kockah, ki pa morajo biti sveži, zakuhamo vložek, ki je gotov; lahko pa seveda zakuhamo tudi zdrob, riž ali ovsene kosmiče z malo paradižnikove mezge, dodamo petršilja ali drobnjaka ln jed Je gotova. Sveže sadje in lz njega hitro narejeni toampoti ali ka«e (pire), so prav dobri m nam nadomestijo sladice, na katere smo bili vajeni. Za večerjo pa kruh s surovim maslom ali kakim obložkam in sadje oziroma kom-pot. Mnogo močnatih Jedi je prirejenih iz kvašenega testa. To počaka par dni in nam služi za desert po obedu ali za de-sert po večerji. Sedaj pa ge meso in zelenjava. Vsak dan meso ni potrebno. Najboljša je sveža zelenjava; poletna hrana mora izrabiti mla- , do zelenjavo, ki ima mnogo vitaminov, a j naše telo jih rabi, ker jih je dobilo pozi- ; mi premalo. Solata za Kuhanje: poznate Jo pripravljeno z grahom. Pripravimo pa jo hitreje na tale način: Zrežemo jo ln dušimo na surovem maslu ali olju z malo vode, soli in popra, (če je mlada, nežna, je v par minutah mehka) oprašimo z žilico moke ter malo zalijemo. Zraven postrežemo s kako jajčno jedjo (volovsko oko). Prav dobro je tudi. če celo skuhamo v slani vodi, odcedimo, zabelimo s surovim maslom in drobtinaml, morda še rezino šunke ali prekajenega mesa — pa je dobro ln hitro gotovo. Kosilo take vrste naredimo v pOI ure. Ni drago, tudi ni stalo mnogo truda ln nazadnje je še prav malo posla s pomivanjem. Pa bo morda kdo rekel, da je premalo; gospodinja pozna svoje ljudi in bo zanje uredila tako, da jim postreže dopoldne z namazanim črnim kruhom; popoldne bo pa poskrbela za kislo mleko, sadje ali kaj podobnega. Naj dodamo dva taka jedilnika: I. Riževa juha, zabeljena špinača, pečen mladi krompirček, kvašena sadna potica, črešnjev kotmpot. II. Grahova juha, naravni zrezki, za beljeni rezanci, solata, sveže sadje. Nekaj o jagodaL Jagode se zelo hitro kvarijo, zato jih berite in kupujte le tedaj, ko jih nameravate uporabiti. Biti morajo povsem sveže in cele, rdeče in sladke. Operite jih v močnem curku vode, potem jih ocedite ln osušite, da so popolnoma čiste, ko jih postavite na mizo. če ste podvrženi revmi, je zelo priporočljiv naslednji postopek: pri vsak°.n obroku do kcnca sezone jagod použijte četrt kilograma jagod, ki pa morajo biti popolnoma zrele in brez sladkorja. Tudi jagodove korenine in listje je zelo koristno, čaj lz jagodovega listja in koreninic zelo zmanjšuje lenivost prebavnih organov. Jagode so tudi velike prijateljice lepote. Takoj ko se zjutraj prebudite, si namaiite lice z jagodo in šele čez kakih dvajset minut si lice operite z mlačno vodo. Jagodni sok zapira pore na koži in zelo ugodno vpliva na ten. ★ IVERI če bi hodili po zemlji samo normalni ljudje, ne bi nikoli ničesar iznašli in nikoli se ne bi porodila nobena nova misel. Na£a bivališča bi bila še zmerom pragozdovi in drevesa, kjer bi kakor cpice skakali z veje na vejo. Ko se bom oženil, bom rekel svoji ženi: »Oblači se, kakor se hočeš, samo mol- ; či o tem!« Resnica je bila pred nebom in resnica ostane, ko zemlja, nebesa mino. i Koliko velikanov na duhu bi lahko rodila naša zemlja, ko bi mogel biti vsak tx\ za kar je najpi ipravnejšL Narodna reč je sveta reč, povadlgnjeoa nad vse, ce'o nad osebne ozire. Kar ves narod govori, ni rado laž. Brezznačajni človek in tako tudi bre»-značajni narod si nikdar ne more prave veljavnosti pred svetom zadobiti; on ostane vedno uboga para, vedno podnožje tujčevi peti, dokler mu tuja velikodušnost to dihati dovoli. Moda v kopališču O kopalnem kostumu vam tukaj ne govorimo — Izbrali si boste pač tisto obliko in barvo, ki se vam najbolje poda, lz svile, iz elastičnega blaga, lz volne. Toda poleg kostuma za v vodo potrebujete še mnogo drugih malenkosti, kadar ste na letovišču ln vas vodi pot vsak dan v kopališče. Vse te podrobnosti, vsa ta oblačila tiste vrste, ki jih oblečete nad kopalnim kostumom in ki jih je včasih nadomešča en sam kopalni plašč ali kep iz frotčja, tvorijo nedvomno neko posebno poglavje v poletni modni knjigi. Tu je predvsem velika kopalna torba lz povoščenega platna aH gumiranega kreto-na, živahna po svoji barvi ali pisanem vzorcu in praktična vsled svojega precejšnjega obsega. Vanjo spravimo vse, kar potrebujemo na kopališču: kopalno obleko, kremo za sončenje, gumijasto čepico, kopalne čevlje, brisačo, toaletne potrebščine, barvasta očala itd. Na kopališče se podamo v sandalah z debelimi podplati, ki si jih privežemo na noge z barvastimi trakovi. Glavo pokrijemo s širokim slamnikom lz grobe slame ali z majhnim barvastim turbanom. Kopalni kostum kajpada lahko že doma oblečemo, da se nam ni treba na kopališču ponovno preoblačiti. Nad kostumom si zapnemo okoli bokov široko krilo iz naravnega ali barvastega platna, ki je spredaj po vsej dolžini prerezano ln prepeto z gumbi, život si zakrijemo s kratkim bo-lerom iz iste.ga tvoriva. V tem primeru učinkuje zgornji del kopalnega kostuma kakor nekakšna bluza brez rokavov (1. skica). Nad kostumom pa lahko nosimo tudi enotno obleko, ki je spredaj zapeta z gumbi in učinkuje kakor plaščna obleka 'z pralnega platna. Takšna obleka na naši skici Ima velike, s temnomodrim platnom obrobljene prsne žepe ln enako obrobljene, še Prvovrstne dansske J. Sernprč. smek fi&£ —• _ Minetta se je zbudila in skočila k zr-ca' i Prestrašila se je. Ker je izg^dala tako grda. Nina, prosim te, kako (ianes izgledam?« »Tako, kakor vedno,« ji je odgovorila sestra. Vsedla se je k skodeli kave in pričaka pripovedovati: »Včeraj zvečer sem prišla precej pozno domov. Ti si že spala. Pomisli, spoznala sem moškega, v katerega sem se zaljubila Tega moža bom tribiia prav do smrt'-. Ime mu je Bernard. Star je dvajset ali tri< • let. ne vem. Toda. zelo čeden je in imel je siv šal. Svetlo siva barva je modema Ln zdaj poslušaj. Kakor običajno sem stala na vogalu ulice Boissv d'An-glais s košarico nageljnov. Bližal se je že večer in jaz som Imela še kakih dvajset šopkov razloženih na mahu. Tedaj je pristopil k meni mlad gospod. »Tako pozno Ln še vedno mste vsega prodali?« me je ogovoril »Do jutra vam načini a vene jo ubogi otrok!« Mislim da sem e mu nasmehnila, ker je napravi) name prijeten in dober vtis. »Kaj niste ža'ostni, kadar morate vse te nageljne nesti zopet domov?« »Gotovo mi to ni vseeno, nasprotno, ze lo som žalostna z sem mu odgovorila. »Vid:m. da jih morate takoj prodati Dam vam za nje petde et frankov. Je to dovolj ?« »Oh. dc gospod dovolj.« »Tu jih imate,4 in pri teh besedah je potegnii iz denarnice čisto nove bankovce. »Hočete, da vam vse nageljne povežem mkiti gospsd! v cn šopek ?s sem ga vprašala. »Ne, saj nočem vaših nageljnov.« »Ali, dragi gospod, na to nikakor ne morem pristati.« »Zakaj ne? Rad imam nageljne in veseli me, če vam jih lahko poklonim. Zvežite jih v velik šopek in pripnite si jih na bluzo, pristojalo vam bo. Koliko let imate?« »še polnih šestnajst.« »Kako vam je ime?« »Minetta«. »šestnajst let imate, ime vam je Minetta in prodajate rože. To je lepo. Ali veste, da ste zelo lepa?« Za hip je prestala v svojem pripovedovanju, izpila nekoliko kave Ln si urezaJa košček kruha. »Mislim, da sem grda,« seim mu odgovorila. »Kdo vam je to rekel?« »Nihče, ogledalo.« »Ogledalo vara, Minetta! Kakor sem rekel poklanjam vam te nageljne. In zdaj, če nimate dela .pojdiva skupaj v kavarno, kjer imajo dobre kolače. Potem vas povedem v kino.« Mislila sem, da imam pred sabo kakega blazneža, toda on je mislil čisto resno. Peljal me je v kavarno in plačal za me tri kolače. Lahko bi si jih vzela tudi šest, če bi bila hotela Potem sva šla v k!no na sedeže po petnajst frankov. Petnajst frankov. Nina, toliko ne zasluživa obe skupaj v enem dnevu. »Kje si zvedela, kako mu je ime?« je vprašala Nina. »Ko sem v temi sedela poleg njega, sem se čutila malce srečno. .Kako se imenujete'? sem se ga drznila vprašati. r@j£ po meri dobite v modnem salonu ROZMAN JELKA CE&1A 28. OKTOBRA (RIMSKA) št. 23 večje žepe na bokih. Izrez je štirikoten (2. skica). Za mladostne, vitke postave priporoča moda še vedno obleko, ki ima namesto krila »shorts«, široke, kratke hlačke, kakor jih nosimo tudi pri tenisu. Tu gre kajpada za enotno oblačilo iz istega, živobarvnega ali vzorčastega blaga. V primeru, da si omislimo hlačno obleko iz belega tvoriva, jo kar najbolj učinkovito lahko okrasimo z živobarvnim pikčastim pasom in z o vratno ruto iz enakega pikčastega tvoriva. Obleka na naši skici ima še dvojno prešite, široke prsne žepke in Izrazito kratke rokave (3. skica). MODNI ATELJE »F E MIN A« DANICA ROVŠEK SEDAJ GRADIŠČE 13/L Dolge, moške hlače lz sive ali temno-modre flanele so tudi letos še moderne. Nosimo jih na poti v kopališče, pa tudi sicer — seveda pa samo v letoviščarskem kraju, ker so Izrazito letoviščarskega značaja. K takšnim hlačam spada preprosta športna bluza (4. skica). Tudi za balonaste hlačke se zavzema ko-pališčna moda. seveda pa zahtevajo takšne hlačke še lepše postave kakor ravne shorts. Tu gre prav tako za celotno oblačilo, ki nam posluži pri sončenju, pri igri na prostem in na poti v kopališče (5. skica). Po vsej dolžini prerezano kopališčno obleko lahko zapnemo tudi z barvastim patentnim zapiračem, kakor je videti na naši skici. Takšna obleka ima majhne, okrogle reverje ln okrogle, z gumbi zapete žepe (zadnja skica). »Vam zadostuje, če vam povem samo svoje krstno Ime? Ime ml je Bernard.« »I, no, rada bi vedela, zakaj neki ste me peljali semkaj?« «Zakaj? Da vam dam malce sreče, ko vas objamem.« »Ko me objaraete? O, da!« Nežno me je stisnil k sebi ln me poljubil na čelo. Njegove ustnice so bile tople in vlažne in mislila sem, da umrem od sreče. Položila sem glavo na njegovo rame. Na platnu bo se pokazali banditl, dame v večernih oblekah in ljubimci, ki so se poljubljali. Nekako čez eno uro ml je rekel: »Minetta, vi ostanete še tu, da prež'vite res lepi večer. Jaz pa moram zdaj oditi.« Vstal je ln ml stisnil roko. Rada bi mu nekaj rekla, toda nisem mogla takoj spraviti iz sebe besede. Med tem je ljubljeni mož izginil v temi. O polnoči, ali kdaj je že to bilo, sem Sla po svojo košarico. S podzemno železnico sem nato odšla domov. Bila sem srečna. Nina, če bi vedela, kako ga Imam rada. To je mož, ki ga bom vse življenje ljubila. »Misliš, da se boš z njim aopet kje srečala?« Je vprašala Nina. »Seveda, razume se, da ga danes zopet vidim. Danes zvečer bo prišel. Uverjena sem, da me ima tudi od rad, kajti, rekel ml je, da sem zelo lepa, čeprav sama dobro vem, da sem grda. Ali ni to ljubezen?« Vse leto, vsak dan je prodajalo mlado dekle šopke do večera na vogalu ulice Boi-ssy d'Anglaia. »Deset sousjev, mladi gospod, sa va£o lepo damo.« Vse dneve je do večera ogledovala vse moške, ld so 811 mimo. Nekoč je ffla mimo nje dvojica atttea vsem ostalim, toda Minetta j« slišala, k*- ko je moški rekel dami, ki jo je držal pod roko: »Dragica, želiš nageljnov?« Izbrala si je šepek. Bernard je izvlekel denarnico. Ko se je njegov pogled srečal z pogledom prodajalke, se mu je zjasnil obraz. »Minetta, vse to morate še prodati?« »Kaj poznaš to dekle?« je vprašala lepa spremljevalka, ko si je pripenjala za pas šopek nageljnov. »Pomisli, kaj sem napravil. Nekega večera sem vzel to dekle s seboj v kino. Za to nenadejano veselje bi se morala zahvaliti prav za prav tebi. Bilo je to tistega dne. ko si mi prvič rekla, da me imaš rada. Odšel sem od tebe pijan od sreče. In v meni se je takrat rodila misel, da moram najti nekoga, s komur bi lahko delil to srečo. Tu je stalo to mlado dekle. V hipu sem videl v njej vso svojo bodočo srečo, želel sem si, da bi bile tistega večera vse žene na svetu tako srečne kot jaz in ti.Tale mala Minetta Je bila tako ljubka, plaha, tiha, in — ne spominjam se z gotovostjo, ali je nisem tudi poljubil. Mislim, da sem jo, toda ne&no, kakor kadar se ustnice dotaknejo rože.« »Kakor vidim, bom še ljubosumna nate.« »Ljubosumna? Na šopek vijolic? Ali, dragica!« Ko so potegnili Minetto te kanala Saint Martin, ni hotela povedati, zakaj se je hotela utopiti. Samo vprašala je, ali bi bilo njeno ime nati-njeno v časopisih, če bi jo prepozno potegnili iz vode. »Seveda ne, utoogo dekletce! Niste ne vojvodinja, niti filmska zveratalca,« jI je odgovorila bolničarka. Minetta se je zamislila. »Dobro je, da ne U mogel tega nikoli izvedeti,« je rekla... Progaste oMdte Učinkovitost barvastih prog, ki jih sestavimo v različnih smereh tkiva, še vedno zamika modo, da se črtastega tvoriva pri tej ali oni obleki zanimivo posluži. Poletna črtasta blaga imajo dokaj široke proge, ki jih kombiniramo počez in povprek, kakor pač odgovarja kroju obleke. Navadno damo črtasti obleki še poudarka z enobarvnim pasom ali enobarvno pentljo okoli vratu, ki ju izberemo v eni Izmed osnovnih barv progastega vzorca. FtlTNA HONfSieCN* mm Fajčevina na vinskih steklenicah — Farma za pajke — Zlati vir angleškega zdravnika — Slučajno odkritje bakelita - Linolej — Sreča se nasmehne pogumnemu t neffl majhni pariški točilnici sta sedela nekega večera dva samotna gosta, vsak ob svoji mizi. Eden med njima, po vsem videzu bogat inostranec, je svojo steklenico vina kmalu izpraznil, pri plačevanju pa je dejal natakarju, da je bilo to vino precej slabo. »Bilo je čisto naravno vino in zelo dober letnik,« je dejal natakar, gost pa je nevoljno zamahnil z roko in odšel. Pierre Grantaire, drugi gost, je še po-sedel in je slišal, kako sta se natakar in gostilničar pogovarjala o nezadovoljnem gostu. »O vinu vem, da je bilo staro in dobro,« je menil gostilničar, »toda steklenica je bila videti preveč nova. Rad bi dal nekaj za to, če bi mogli kupovati pajčevino!« »Kaj hočete s pajčevinami?« je vprašal Grantaire. »Vidite, gospod,« je odgovoril gostilničar, »vino kupujem vedno dobro. Dolga leta je ležalo v kleti vinske veletrgovine. Toda steklenice gredo med prevozom skozi toliko rok, da se prah in pajčevine iz časa njihovega ležanja že davno zbriše z njih, ko pridejo v moje reke. Niso več videti dovolj stare. Staro vino bi moralo biti zavito v fine pajčevine!« Pierre Grantaire je dobil idejo, šel je domov in se je začel baviti s pajki. Zvedel je, da se vinske steklenice praviloma šele po dvajsetih letih pokrijejo s pajčevinami, našel je pa neko \rsto pajkov, ki znajo potrebno množino pajčevin stkati v treh mesecih. Danes je Grantaire lastnik edine farme pajkov na svetu in njegove pajčevine poznajo v vinskih točilnicah v Tokiu prav tako kakor v Nevv Yorku. Mala ideja mu je prinesla veliko imetje. Milijoni pa se dado zaslužiti tudi z drugimi preprostimi idejami. Sir Henry Wellcome, neki angleški zdrav nik, ki je umrl 1.1936., je ostavil imetje 450 milijonov dinarjev. Ta zlati vir se mu je odprl nekega dne, ko mu je šinilo v glavo, da bi grenke kroglice obdal s sladkornim plaščem, ki zdravilnega učinka kroglic ne zmanjšuje. Svoj postopeK je dal patentirati in odtlej mu je bilo treba samo še vnovčevati čeke, ne da bi se brigal za svojo zdravniško prakso. V Ameriki živi mož, ki zasluži vsako leto okroglo 300.000 din, ker je opazil malenkost, ki je drugi ljudje niso videli. Nekega dne je vrgel prazno škatlico vžigalic stran. Pri tem je opazil, da je bila ena iz«aed strani, ob katere se drgnejo šibice, skoraj nedotaknjena. Ugotovil je, da izdeluje škatlice neka posebna tvrdka, potem je napravil še nekoliko računov in je bil na koncu sveto prepričan, da bi si mogla ta tvrdka vsako leto prištediti mnogo milijonov. Trikrat se je javil ravnatelju te tvrdke, da bi mu za letno plačilo 300.000 din izdal baje nov izum, ki naj bi tvrdki prištedil letno 4 in pol milijona dinarjev. Trikrat so ga vljudno postavili pred vrata. Končno pa mu je ravnatelj obljubil tisto plačilo, če bi se izum res izkazal. Mož mu je odgovoril: »Vsako leto izdajate 9 milijonov za odvišni papir. Pri tem je za porabo ene škatlice potrebna samo polovična površina plasti, ob kateri se šibica drgne. Dajte takšno plast samo na eno stran škatlice in si boste prihranili 4 in pol milijona!« Mož je za svojo idejo res dobil po 300.000 din na leto. Industrija plastičnih mas zavzema danes čedalje večji obseg. Umetne snovi iz ka-zeina postajajo čedalje važnejše. Bakelit in podobna tvoriva rabijo za izdelavo pepelnikov, telefonskih slušalk, radijskih sprejemnikov in neštetih drugih predmetov. Te snovi je pomagal odkriti smešen slučaj. V nekem kemičnem laboratoriju so delale miši veliko zgago. Nekega večera je vodja tega laboratorija pripravil navadno mišnico s koščkom sira, ki naj bi bil za vabo. Ko je odhajal, je v temi ŽA VROČE POLETJE nabavite lahka volnena blaga: »fresco«, »tropical«, kamgarn itd. pri tvrdki LJUBI, J ANA, ALEKSANDROVA 7. V zalogi vsakovrstna oblačila za šport, turistiko, letovanje itd. — Precizni kroji. Solidna domača izdelava. prevrnil steklenico s formaldehidom, ki se je zlil na sir. Naslenje jutro sicer ni našel miši, toda tam kjer bi moral biti sir, je bila trda kocka snovi, ki jo poznamo danes kot kazein. Premišljevanje mu je pokazalo, da je to naključje pomagalo rešiti staro vprašanje, kako naj bi se izdelovale in oblikovale umetne smole. Danes si že ne moremo več misliti, kaj nam bo industrija umetnih smol še vse podarila. Prav tako so odkrili po naključju linolej. Fred Walton, pleskarski vajenec iz Yorkshirea, je opazoval med zajtrkom debelo kožo, ki se je delala na površini oljne barve v loncu z barvo. Sto tisoči so bili pred njim opazovali isto, pa jih ni razsvetlila nobena ideja. Walton pa si je dejal: »Ce bi bila koža debelejša, bi iz nje lahko izdeloval lepo, trdno snov. Zadaj naj bi bilo tkivo, spredaj različni vzorci in barve . . .< Danes obsega industrija »pooljenega platna« ves svet. Tako je v vsakdanjem življenju na tisoče malenkosti, ki se moraš nad njimi samo spotakniti, da si boš s potrebno količino odločnosti zaslužil imetje. Mož, ki je izumil malo stekleno kroglo kot zamašek za steklenice s sadnimi soki, je zaslužil milijone s svojim izumom. Znanega primera z zaščitno zaponko in podobnih nam ni treba niti navajati. General Weygand — sin mehiškega cesarja? Postranski potomec Maksimilijana, ki je bU ustreljen v dueretaru • • • Nemški in za njimi češki listi so prošle dni objavili senzacionalno vest, da je francoski vrhovni poveljnik general Weygand po poreklu sin mehikanskega cesarja in da se po njegovih žilah pretaka kri avstrijskih Habsburžanov. Douis Maxime Weygand je po zatrjevanju nemških listov postranski sin mehiškega cesarja Maksimilijana, ki je bil leta 1967. ustreljen v Queretaru. Njegova mati je baje Nemka iz Posaarja Tereza Wey-gandova, ki je živela v Bruslju, kjer se ji je tudi rodil sin Louis. Z 20. letom je mladi Weygand, dasi belgijski državljan, stopil v službo francoske vojske ln ker je ibl inozemec, si je lahko izbral vrsto orožja. Odločil se je bil za konjenico ln ko je dobil častniški patent, je sprejel tudi francosko državljanstvo. Kot poročnik je služil pri 30. in 40. dra-gonskem polku, odkoder so ga zaradi izrednih jahalskih sposobnosti premestili v slavno vojašk. šolo v Saumurju. Tu je dosegel čin podpolkovnika ter prejel ukaz, da mora iti na visoko vojaško šolo v Pariz. Ta ukaz je baje presenetil vse njegove tovariše, pripisovali pa so ga generalu Joffreu, ki je postal pozoren na Weygan-dove sposobnosti. Po dovršenih študijah na vojaški visoki šoli je Weygand ostal stalno v najbližji okolici Jeoffreovi. Skupaj sta potovala leta 1912. v Rusijo, kjer sta dognala, da je ruska vojska v stanu, da mobilizara v najkrajšem času in da se Francija v vsem lahko zanese na svojega novega zaveznika. Ob izbruhu svetovne vojne je poveljeval Weygand 5. francoskemu huzarskemu polku v Nancyju. Odlikoval se je kot poveljnik polka v prvih bojih, za kar ga je generai Joffre takoj pridelil generalnemu štabu. Po bitki na Marni, kjer je Wey-gand zopet dokazal svojo izredno strateško sposobno, je bil imenovan za načelnika generalnega štaba francoske vojske. Ko je general Foch za Joffreom prevzel vrhovno poveljstvo francoske vojske, si je pridržal Tudi Weyganda, dasi je med francoskimi častniki vladala velika nejevolja zaradi te nenavadne kariere Wey-gandove, ki je preskočil celo vrsto štabnih častnikov, starejših po činu in po službi IVERI Pogostoma prihajajo najvišje vrednote na svetlo šele pred temnim ozadjem nizkotnega in zla. Cim višja so spoznanja, tem višja je cena zanje. Bolje je pravočasno približati se dejanjem, da se ti pozneje ne bo treba spri-jaznjevati z izvršenimi dejstvi. Nasilje in vladoželjnost ne pozna nobenih deželnih mej. Človeška morala bi se morala tu zgledovati. , S »trdo bučo« še ne predstavljaš »osebnosti« — prav tako kakor mehko srce še ne dokazuje dobrotljivosti. želja je včasih mati misli, isto tako pa tudi strah oče dejanja. Časti si lahko pridobimo po drugih, toda nečastne se lakho napravimo le sami. Zvijačnost ima s pametjo tako malo opravka, kakor surova sila z notranjo silo. po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji m edino te vrste v Sloveniji sploh zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, želodca, notranjih žlez in motnje spolnih organov. Moderni komfort, godba, dancing, kavarna, too-kino, tenis itd. Obširne prospekte dobite brezplačno pri »Putniku« ali pri upravi zdravilišča SLATINA RADENCI. Kdor ne more priti v kopališče, naj vsaj pije doma ono z rdečimi srci: zdravje ln užitek! Direktni vagoni iz Beograda. Zagreba in Ljubljane do samega zdravilišča! Baje je keltskega izvira — Nova Troja Izvor imena angleške prestolnice je učenjakom že stoletja dajal misliti. Današnje ime izvira od rimskega »Londinium«, toda to ne pove še ničesar. Strokovnjaki so danes le prepričani, da izira ime že iz pred-rimske dobe in da je keltsko. Taeitove in Ptolomejeve kronike omenjajo Londinium ali Lundinlum že kot veliko, cvetoče mesto. Zanimivo pa je, da najstarejša britanska kronika iz 6. stol po našem štetju tega mesta ne navaja, čeprav omenja Gildas Modn, pisec te kronike, bogate trgovinske ladje, ki so že tedaj vozile po Temzi. Približno ob istem času navaja neki drugi kronist iz Južnega VValesa, da je na Angleškem 33 mest, med njimi je tudi »Cair Lonein«, kar bi lahko bilo London. Kronist omenja tudi mesto Trinovantum. kjer je Julij Cesar 47. pred našim štetjem premagal Brite. O postanku imena London govori prastara legenda. Po tej legendi je neki Ene-jev potomec, Brutus, prišel na otok z imenom Albion, kjer je hotel ustanoviti novo Trojo. Ta Troja je morda pozneje omenjeno mesto Trinovantum, kjer je Julij Cezar dosegel svojo zmago. Cezarjev nasprotnik je bil tedaj britski kralj Kasi-belavnus. Tega je nekega dne vrgel njegov brat Lud. Lud je po Cezarju razdejano mesto Trinovantum znova zgradil in ga je potem imenoval aKerlud. Ta Kaer-Iud je po kronistih izvor londonske Cixy. Ko so pozneje Angli in Saksi vdrli na Angleško, so mesto imenovali Lundain ali Londrys. O stari legendi okrog Luda, ustanovitelja Londona, govorijo še danes stara mestna vrata Ludgate. Nekoč so v duplini nad temi starimi vrati stali kipi kralja Luda in obeh njegovih sinov. Pravila za kopanje Folstje je tu, veda vabi 1. Ne kopiji se takoj, ko si še vroč od tekanja ali drugega telesnega napora. Počakaj, da se ti telo ohladi in ti postane utrip normalen, kajti drugače ti preti srčna kap. 2. Prav tako se ne kopiji neposredno po jedi, ker bi bilo to za srce, ki mora tedaj dovajati v večji meri kri želodcu, črevesju in drugim prebavnim organom, prevelika obremenitev. 3. Ne ostajaj dalj časa v vodi, nego si navajen. Marsikateri zdrže sicer dalj ne- j go ti, a imajo tudi debelejšo plast tolšče ; pod kožo. Ko pričnejo zobje šklepetati in i ustnice pomodrijo, je skrajni čas, da za- i pustiš vodo. 4. Ce imaš delno uničeno ušesno mreno, moraš uho zamašiti z vato, ki si jo na- i močil v mast. parafin ali olje. Se bolje storiš, da pokriješ uho z gumasto poklopko. Ce vdere voda v poškodovano uho, prenese vanj lahk razne bolezenske klice, po drugi strani pa zmede lahko organ za ravnotežje, da plavač pod vodo ne ve več, kaj je zgoraj in kaj spodaj, ter ne more na površje. 5. Ce se ti pojavljajo radi mišični krči, zlasti v mečah, se po možnosti ne kopiji sam. A če se ti krč pojavi, ne izgubi živcev, temveč lezi v vodi na hrbet in upog-ni stopalo navzgor, kakor da bi se hotel s prsti dotakniti golenice. 6. Po kopanju si telo temeljito odrgni, da se koža napolni s krvjo, in z mokrim telesom ne postajaj dolgo v hladnem zraku, temveč se gibaj. Vlomilec iže policijo mMil&šŠi® (Den^r® Siavns&nasta umetnina v vejni leto ±S2Cj2t »Jurček — ali si znorel?« i»Horania«) Ko so Nemci zasedli Pariz, so njihovi listi med drugimi reminiscencami na prejšnjo zasedbo Pariza po nemških četah v 1. 1870.—71. objavili tudi spomine na doživljaje, ki jih je imela v tisti vojni slavna Venera iz Miloša. Ko se je obroč nemške vojske v jeseni 1870. sklenil tudi na zapadni strani okrog francoske prestolnice, so na povelje ministra za leep umetnosti sneli slike slavnih mojstrov iz njihovih okvirov v Louvre in jih odpeljali z ladjo v Brest. Ker s težkimi mramornatimi kipi v zbirki skulptur niso mogli opraviti tako preprosto, so jih pustili pač na njihovem mestu, le okna louvreških dvoran so zadelali z debelimi vrečami peska in s košarami zemlje. Za vse kipe se jim je zdel ta način zavarovanja zadosten, samo ne za slavno »Venero iz Miloša«. Thčophile Gautier je pisal tedaj v »Journal officiel«: Misel, da bi mogla prekrasna grška božiča postati Prusinja in odpotovati z Seine v Berlin, vznemirja prijatelje umetnosti podnevi in ponoči.« Po dolgih posvetovanjih v ministrstvu za lepe umetnosti so sklenili, kako jo bodo zavarovali pred to nevarnostjo. Ob ministrovi navzočnosti so neko noč mramorno božico razstavili v dva dela in ju položili v velikanski, močan zaboj iz hrastovega lesa, ki so jo bil na debelo obložili z vato. Zanesljive osebe so naslednjo noč zaboj spravile do stranskih vrat Lou-vra, kjer ej že stal voz. Ta jo je odpeljal po ovinkih do prefekture. Kratko pred tem uradnim poslopjem so spremljevalce odslovili, ki na ta način niso mogli vedeti, kam pride zaboj, ni po drugI strani niti slutili niso, kaj je v njej. Na prefekturi so zaboj spravili v dolg hodnik dve nadstropji pod zemljo. Na koncu hodnika so jo postavili pokonci, pred njo ap so sezidali zid, ki s ga z raznimi postopki obdelali tako, da je bil videti prastar. Toda minister se s tem še ni zadovoljil. Pred zid je dal postaviti velik kup važnih aktov in pred tem kupom os zgradili še eno steno. Če bi Prusi odkrili ta zid in ga podrli, bi za njim našli akte in bi si m-slli, da gre pač za skrivališče teh aktov, ne bi pa slutili, da se za naslednjim zidom skriva še ena dragocenost. Tako si je stvar predstavljal minister lepih umetnosti. Toda baš to »varno« skrivališče bi bilo za hip postalo kmalu usodno. Nekoliko tednov pozneje so namreč komunardi med drugimi javnimi poslopji zažgali tudi pre-fekturo. Zgorela je do temeljev. Ko so upor komune potlačili, je minister lepih umetnosti s strahom dal iskati hrastovo krsto pod razvalinami. Zgodil se je pa bil čudež: neki zid, ki se je pri požaru podrl, je prebil neko vodovodno cev in iz te so brizgale vodne mase proti skrivališču ka- menite božiče. Na hrastov zaboj je stalno curljalo dovolj vode, da se ni mogla vneti niti od žarečih brun, ki so padala nanjo. Ko so ob navzočnosti državne komisije zaboj odprli, je ležala starodavna lepotica nepoškodovana med vato in je »zagledala z nebeško vedrino, brez senčice ironije krog sebe, s tistim nasmeškom neodoljive mikavnosti, kakršen je razen na njenem obrazu na svetu nepoznan,« pravi uradni protokol. Kmalu potem je stala Venera iz Miloša spet na svojem »altarju lepote« v Louvru in se kazala navdušenim občudovalcem. Zaklad v kleti Pri neki hiši v Varšavi so delavci popravljali vodovodno cev v kleti in so pri tem odkrili pločevinasto škatlo z lišpom v vrednosti 30.000 zlotov. Med vojno na Poljskem je lastnica hiše zakopala te dragocenosti v klet ln je svoji hišni povedala kraj. Hišna je prišla v klet baš v trenutku, ko so delavci odprli škatlo. Hoteli so si dragocenosti deliti z njo pod pogojem, da bi nikomur ne pripovedovala o stvari. Hišna je na to na videz pristala, a je takoj obvestila lastnico. Ker delavci najdbe niso hoteli izročiti, je poskrbela policija, da se je stvar uredila. Nagrada čednosti za plsmoncso Rumunska akademija podeljuje vsako leto tako zvano »nagrado čednosti« v znesku 100.000 lejev. Ta nagrada predstavlja obresti iz zapuščine pokojnega buka-reštanskega trgovca Mavroghenija in prejemajo naj jo družinski očetje, ki morejo dokazati, da so živeli v težkih razmerah dostojno življenje, vzredili večje število otrok in jih materialno ter kulturno spravili na višjo stopnjo, nego so si jo mogli privoščiti sami. Letos je nagrada pripadla 741etnemu pismonoši Vasilu Jonitzi, očetu sedmih otrok, med katerimi šteje najmlajši 14 let, najstarejši pa je inženir pri pošti. Stari Jonitza je 32 let točno in vestno opravljal svojo službo v mestnem središču. V policijski stražnici večjega mesta v Avstraliji se je ponoči ob treh nenadno oglasil telefon. Ko je službujoči uradnik prislonil slušalko k ušesu, je slišal v svoje največje presenečenje glas, ki je velel: »Jaz sem vomilec in bil bi vam zelo hva-leežn, če bi prišli kolikor mogoče hitro sem ter me aretirali. Sem v Daru tem in tem. kamor sem vlomil.« Ne da bi čas izgubljali, so nekateri policisti skočili tja in ko so prišli v lokal, so zagledali moža, ki je s samokresom v roki strahoval drugega moža. Ta drugi mož je imel roke dvignjene ln je bil vlomilec sam". Možak je imel nenavadno smolo. Baš ko je hotel navrtati blagajno, je prišel lastnik bara, ki ga je s samokresom v roki prisilil, da je sam poklical policijo. Kot višek vsega je moral smolasti vomilec iz svojega žepa plačati tudi pristojbino za uporabo telefona. Emajl in temperatura Emajlastih loncev in posod ne napolni z mrzlo vodo, dokler so še vroče, temveč počakaj, da se ohladijo. Emajl dobi v nasprotnem primeru razpoke in se luščL ANE O T E Ko je stal Napoleon na višku svoje moči, ga je moralo vsako mesto, kamor je doptval, sprejeti z zastavami, venci in navdušenimi vzkliki Tudi županu v mestu Aschaffenburgu s zapovedall, naj odridi, da se bo mesto za sprejem cesarja slavnostno okrasilo in da bodo na poti stali šolski otrci v špalirju, da viškega obiskovalca pzdrr.vijo. Ko se je Napoleon bližal, so prve skupine otrok stale neme. Cesarju je šla senca preko obraza. Spregovoril je nekoliko besed s vojim adjutantom ln ta je pozval župana na odgovor. »Kdo je proti povelju, ki ste ga prejeli, naročil otrokom, naj molče?« je vprašal razburjeno. »Ljubi Bog«, je odgovoril župan mirno. »To so namreč gojenci giuhonemnice.« Dunajski dvorni dirigent Hellmesberger je kupoval liste vsak dan v isti trafiki. Nekega dne je bil denarnico pozabil doma, pa mu je trafikantka dejala, da bo plačal pač lahko naslednji dan. »Kaj pa, če me ponoči udari kap?« je dejal Hellmesberger z nasmeškom. »Nu, v tem primeru bi ne bila škoda posebno velika«, je odgovorila razmišljena trafikantka. VSAK DAN ENA ZA SMEH IN KRATEK ČAS Učitelj razlaga oblačilne dele in hoče dospeti do besede »rokavice«. »Imenujte mi oblačilo za roke«, je dejal. Petrček se je oglasil: »Hlačni žepi, gospod učitelj.« »Vidiš, to je pravi junak — pleza ti kar z vsemi štirimi po dveh stenah naenkrat ...« (»Buen Humor«), »JUTRO* št. 150. »JUTRO VA« POSVETOVALNICA Sobota* 29, VI. I94fi Davčna F. S. LJ. — Od davčne uprave ste prejeli poziv, da vložite takoj davčno prijavo radi odmere pridobnine od donosa vašega zelenjadnega vrta. Zelenjavo, ki jo pridelate na tem vrtu, prodajate na ljubljanskem trgu že več let, vendar pa doslej niste plačevali od tega dohodka nobenega d&vffa. Kaj v,alp je storiti? — Točefi odgovor ffa t*b vpfašaftje flj efloštaven. Po čf. (S. ŠŠ pffdbbfiina ttŠ plačuje od prodaja'ffJa ržtstnm poljskih proIŽVocTbv. fce pa aŠ prČ-il&jiijo ti pfolzvodi obrtoma ffa iTrobfto v sfaftfo otvorjerii prodajalBT v drugem kraju, rie pa tam, kjer je sedež poljskega gospodarstva, je prodajanje teh proizvodov žavežano pridobnini. Za sedež poljskega gospodarstva se smatra kraj, kjer leži del posestva, pa tudi stanovališče davčnega zavezanca, kolikor neposredno iz njega obdeluje dotično posestvo. Vendar pa se obdelovanje in pridelovanje zelenjave na prostih površinah smatra za navadno kmetijstvo (prosto pridobnine) tudi če se kulture namakajo, bodisi z. direktnim dovajanjem vode bodisi s škropljenjem. Ako torej prodajate vrtne proizvode iž lastnega vrta in jih prodajate na ljubljanskem trgu, ste plačevanja pridobnine brezpogojno oproščeni. Ce pa kupujete takšne pridelke tudi od svojih sosedov in jih nato dalje ražpečavate, je ta del vašega posla zavezan pridobnini. Najbolje je, da stopite sami k davčni upravi ter ji nudite potrebna pojasnila. A. K. I. — V svojem obratu zaposlujete dva pomočnika, ki imata pri vas poleg prostega stanovanja tudi brezplačno hrano. Zvedeli bi radi, koliko znaša denarni ekvivalent za to hrano. (Osnova Za odmero uslužbenskega davka,) — Razpredelnica o denarnem ekvivalentu prejemkov v naravi določa za zajtrk, kosilo in večerjo eno osebe tedensko vrednost 54 din, vrednost na mesec pa 225 din. M. D. C. — Zvedeti želite, kakšno funkcijo vrši pri davčnem odboru tako Zvarii drž. zastopnik. — Naloga drž. zastopnika pri davčnem odboru je predvsem, da Uspešno Zastopa predlog davčne uprave o višini davčne osnove posameznih zavezancev. Drž. zastopnik ima prav tako pravico pritožbe zoper sklep davčnega odbora kakor davčni Zavezanec sam. Seveda pa vloži pritožbo običajno samo v takšnih primerih. ako se mu zdi, da je davčni odbor prenizko ocenil dohodek tega ali onega obrata. Isti. — Kdaj zasliši davčna uprava radi ugotovitve dohodka kakšnega obrata izvedence? — Davčni odbor zaslišuje priče in izvedence samo takrat, kadar ni v predloženem gradivu zadostne osnove za ustvaritev sklepa, odnosno kadar se pojavijo Činjenice. ki bi utegnile s pričevanjem ovreči zbrano gradivo, In ki odbor ne v£ zafij. V prav takšnih primerih uporablja davčni odbor tudi izvedenca. I. K. R. — Radi davčnih zaostankov vas Je davčna uprava zarubila že pred tretrii meseci. Do dražbe zarobljenih predmetov pa še doslej ni prišlo. Mnenja ste, da davčna uprava Izvršene rutw»žn' nima več v evidenci in da z zarubljenlmi predmeti kihko zopet prosto razpolagate. Ali je vabiti domneva pravilna? — Če se prOdatja iz kakršnega koli razloga ne Izvrši, ostane' rubežen za dolg, za katereera je bila Izvršena. v veljavi tri leta, odkaf je bila Izvršena, odnosno. če je bila vložena izročitvena tožba, od dne, ko se je izdal pravnomočni sodni sklep, s katerim Se je izročitvena tožba zavrnila. Pravna A. M. T. G. Mizar Vam kljub pogodbi nI dostavil vseh delov pohištva. Katerih zakonitih določil se lahko poslužite proti njemu. — V zakonu je odrejeno, da sme dru-go-stranka. ako njena stranka odplatne pogodbe ne izpolni na pogojeni način, zahtevati ali izpolnitev pogodbe ln povračilo ■Skode radi zamude ali pa izjaviti, ko mu je postavila primeren rok za naknadno izpolnitev, da odstopi od pogodbe. Ako je izpolnitev za obe strani deljiva, se sme odstop radi zakasnitve dajatve izjaviti ali glede poedinih ali pa tudi glede vseh še neizpolnjenih delnih dajatev. Od navedenih možnosti si lahko izberete dotično, ki bo bolj prijala Vašemu stališču, vsekakor je pa priporočljivo, da izjavite Vaše zahteve mizarju s priporočenim pismom. M. C. A. Obrtnik Vam ie dobavil namesto brušenega stekla navadno, ki ga noče zamenjati. Ali imate pravico zahtevati jamčenje, — Ker je minulo že več kot leto dni od dobave, ne boste več mogli s pridom zahtevati jamčenja, ker bi ga bili morali zahtevati v 6 mescih od dneva, ko Vam je bila stvar izročena. Ker je hiba bila v oči, bi morali takoj zahtevati njeno odstranitev, oz. v gornjem roku njeno popravo ali pa znižanje plačila za dotični predmet. C. H. I. N. Na državni svet nameravate vložiti pritožbo zato, ker Vas niso po bolezenski upokojitvi ponovno sprejeli v državno službo, četudi ste bili popolnoma zdravi, in Vam s tem onemogočili dobiti pravico do polne pokojnine. — V Vaši zadevi ste zamudili že vse pravne leke zoper odločbe, s katerimi ste bili upokojeni, oz. s katerimi je bila zavrnjena Vaša proŽnja pa reaktivacijo. Pritožba, ki bi jo vložili, bi po obstoječih zakonih ne mogla imeti nikake, delne ugodne rešitve, ker bi morala biti zavrnjena že radi zakasnelega roka. Tudi prošnja na odbor za prošnje in pritožbe (pri Narodni skupščini), v tej zadevi ne bi mogla imeti uspeha, ker sme ta odbor reševati le take zadeve, ki se v okviru obstoječih predpisov ne bi mogle rešiti potom drugih pristojnih oblasti. G. K. Lj. Po upokojitvi ste stalno bivali v okolišu Ljubljane v kraju, ki je bil pred leti priključen mestu. Ali Imate že domovinsko pravico v Ljubljani, četudi rilste v samem mestu bivali po zakonu glede pridobitve domovinske pravice določeno dobo. — Vložite prošnjo na mestno poglavarstvo, da Vam naj izstavijo domoVnJčo in priznajo domovinsko pravico v Ljubljani. Točnega predpisa sicer ni za to, da bi Se smela všteti leta bivanja v sosedni občini v zakonito dobo, vendar pa je smatrati Sedaj po inkorporaciji dotične občine Vaše bivanje v prejšnji občini kot bivanje v mestu. Ker ste po seštevku let že dpsejgli zakonito dobo, Vam bo mestno poglavarstvo pravico gotovo priznalo. Ce bi, Vam bila prošnja odbita, vložite pritožbo na Bansko upravo, R. AL Lj. V katerem roku morete vložiti tožbo zoper nezvesto ženo, ki Vam je nezvestobo sama priznala. — Radi prešu- štva je kazhjiv po kazenskem zakonu z zaporom do 1 leta mož aH Žena, če ga izvrši. z drugo osebo,, kamera se pa. pray tako kaznuje z isto kaznijo. To kaznjivo dejanje se začne preganjati na zasebno tožbo, ki. je pa izključena, če sta bila. zakonca pred, stoujeajm pre$u£tvpm pravnomočno. ločena.od mize 15 postelje. Ce sta živela z&kon&VV časiU se je izjvrš&o pr^š.u-štv«, loče&v 9.m'%spdj$$£ ti$i ppro- st&L.otj kazni: K^jivo „ tffejjihj^.ss i%H'.&§šeb£o tožbo p##adel£ga Zasebnega tožilca, če # rnescih, ^J gp^JfC) je zvedel za kazhjlvo dejanje in ža' stofnca. Od zasebne, tožbe je mogoče odstopiti, dokler se gTavfia raŽ-prava ne korf£a. Z ods^poaj 0$ Ž^bne tožbe., zoper enega izmed udeležencev se ustavi kazensko postopanje tudi za ostale, Zasebni tožilec nima pravice določati aH odpuščati ali zahtevati delno znižanje kazni, ki. jp sme izreči, sama. pjristojno sodišče. Ce bi mogli dokazati škodo, Vayn je so-storilec tudi odgovoren za odškodnino ,radi izvršenega kažnjivega dejanja na Vašo škodo. C. S. B. Ali pripada p« zakonu, akordne-mu delavcu pravica na plačo, če je »prečen vršiti službo radi vpoklica na. ofožrie vaje ali radi bolezni ali radi drugega važnega razloga. —: Določila 5 219 obrtnega zakona veljajo za vse vrste delavcev, ki pridobi pravice, ako je sprečen Iž navadehlh faž-logov vršiti službo pO najmanj 14 dfiev-nefri službovanju, ki pa še ni skupno doseglo effega leta. Delodajalcu pritlčejo isti službefil pfejeiriki v denarju in natavi rav-notako, Rot bi jffi prejefnal, da j« redilo vršil svoje službene dolžnosti. Akordfiemu delavcu gredo prejemki v povprečni višini riofmalriega zaslužka, ki ga jč preje^ fnal v zadnjem Času. Od pfejemkov se iftil ne sme ničesar odtegniti, hiti tega fie, kar si je od službe pfflirarilf, niti od zavarovalnih dajatev, ki JjK pfejerria temeljem javrfbpfavhega žavatovernja. B. S. C. Ali snjič Zahteva« Vaša mat), ki Je. žena državnega Upokojenca, Rakci podporo, kje* je njen £ln že Z mesca na orožnih vajah. — Po uredbi liAaerS ^ Sulfijte, daL bi .ute- M,ym le rtemudda& j* špe-i, ki bo Odlomil pa- no mislLfifc običajno vneti gnili bit£ spolno vaša dolžnost ji^f cialistu s^oihfi oajnjo postopaj .....„ Z. V. toplota dobro držala. Po dveh urah, včasih pozneje, bo mleko popolnoma strjeno. Trdo mora biti kot žollca, da se tako rekoč reže. Torej ne prehitro prekiniti zorenje mleka. Prav tako ga ne pustite predolgo na toplem. Strjen jogurt postavite sedaj na hladno mesto. Najbolje ga je dati na led ali v hladno vedo, da se dobro shlad:. Sploh je držati jogurt na hladnem mestu, sicer se prehitro pokvari. Drugi dan po pripravi je jogurt, najboljši. Tretji dan jo kislej-ši, vendar še užiten. Radi tega je priporočljivo pripravljati jogurt vsak oan. Za pecivo Vam služi Vaš lastni izdelek od prejšnjega dne. Ko se jogurt ne dela dobro pri popolni pažnji, je znamenje, da se je že pokvaril. Takrat nabavite novo cepivo. Tar Jugoslovenski. šahovski savez ie odredil, da bo za Juaoslaviio igral na moistrskem turniriu v Trenčanskih Teolicah na Slovaškem heograiski moister Tomovič Sa-vež je delegiral Tomovica kot našeaa zastopnika na pod^si vrstnega reda v turnirju za državno prvenstvo, ki se ie vršil lani v aprilu v Zagrebu. Nacionalni amaterski turnir J. š. saveza se bo vršil letos od. 11, avgusta dalie v Celju, v proslavo 20-letnice ustanovitve Celjskega šahovskega kluba. O leto?niem turniriu za državno prvenstvo ni še vedno nobenega glasu. Hrvatski šahovski savez bo že letos priredil svoi lastni amaterski turnir, in sicer v Borovu. Savez pripravlja, kakor naročajo listi, tudi turnir za prvsnstvo Hrvatske. — Medklubske tekme za prvenstvo Hrvatske, v katerih ie sodelovalo nad 20 klubov, se bližaio koncu. V zapadni skupini se ie kvalificiral za finale Amaterski š. k. iz Zagreba, ki ie poDreie porazil Za-grebački š. k- in Karlovački š k. V vzhodni skupini ie prema salo Borovo Slavonski Bred in s konturr.acom Osiiek ter isra se-dai finale z Amaterskim š k.-om. Iz nekega ruskega turnirja ie naslednja lepa partija. Iera z damskim kmetom. Beli: Romancvski Črni: Cehover 1. d2—d4 Sg8—f6 2. Sgl—f3 e7—e6 3. Lcl—g5 d7—d5 Običajno igrajo tu c7—c5. Črni grozi potem med drugim Db6. 4. e2—e3 Sb8—d7 Najbrž je še tudi tu c5 na m?stu. Ska- kača lahko črni potem razvije na c6. 5. Lfl—d3 Lf8—e7 Tu zopet prihaja v poštev tudi Ld6. z namenom e6—e5. 6. 0—0 0—0 7. Sbl—d2 c7-^c5 8. c2—c3 Dd8—c7? 9. Ddl—e2 «6—e5? To se izkaže kot napačno. P<^febno ie bilo Mč. .. • , -% C?U«Jba za p^s in raiv^jrile. — m Mindoittiski kv^^ ^ glasba. — 22:30: Narodna glasba. — Praga 20.3(1:^ Koncert Smetanovih de|r — 21.45; Lahka glasba s JjU>šč — l/>ndpn program ni prispel — rariz program hi prispel. —-Rim 17: Prenos operete »Prepozno, Kozali-ja!«- —. 20.30: Odlomki iz oper (plošče). — 22.25' Vokalni koaicert (sopran). — Berlin program ni prispel Nedelja, Ip. itifirG **: ^uff^Jl — 8.15: jj^Kl ^oieffi narpesmi ob tKC _r-l Na po vod i *or. — 9.30: :«ke cerkve, ipiic (plošče). , . je, — 12.30: — Napoved L — iole. — 14: 4 iplo^ej.. — 17: Krnele »^tftlja in gozd«). Nacionalna R I Sobota. 29. junija Ljubljana 9: Napovedi in poročila. — 9.15: Verski govor. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Petra — 10.30: Iz slovenskih krajev (plošče). — 11: Koncert vojaike godbe. — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 17: Kmetijska ura. — 17.30: Kmečki trio m Fantje na vasi. — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Veselo rajanje (plošče). — 20.30: Operni spevi. — 22.15: Cmiermanov kvartet. Beograd 18.20: Violinski koncert. — 18.50: Glasba s plošč. — 19.40: Narodne pesfrti. — 20.40: Zabavni koncert velikega radijskega orkestra. — 22: Koncert komornega radijskega 2bora. — 22.50: Plesna glasba (plošče). — Zagreb 17: Koncert Za- Vi7.30?KMiti iaf&e j&SSf PWeili m — 143, ... ufa. — J9.40: 06%e. ^:,Kcncert opernih' pevčev. — 21.30: Verol drobiž (plošče). — 22: Napovedi m poročila. — 22.15: Ci-trašfc-i dušti. Beograd 13.40. Koncert orkestra na pihala Kraljeve garde — 18.30: Plesna glasba. —19.40: Narodne pesmi. — 20.40: Koncert velikega radijskega orkestra s sodelovanjem člana beograjske opere g. Nikole Cvejiča: — 22: Violinsk' koncert — Zagreb 12.30: Koncert tamburaškega zbora. — 13.45: Operetni potpurjji. — 20: Violinski Roiičert. — 20.45: Vokalni koncert (baš); — Sofija 18: Glasba za ples in zabavo. — 19: Vokalni koncert — 20.30: Ruske romance. — 21.55: Lahka in plesna glasba. — Praga 21.20: Lahka glasba in petje. — London program ni prispel. — Pariz program ni prispel. — Rim 18.10: Mali orkester. — 19: Lahka ork. glasba. — 19.40: Plošče. — Berlin program ni prispel. NAM E S T O ANEKDOTE Radio Pariš P- f: T. ima med raZfioje-zičnimi oddajami tydj bolgarsko itt dama, ki yrši ta pošel; je proSG teden povedala svojim poslušalcem naslednjo hasefl: Kmet žene v mesto kp^o, ovco in svinjo. Ovc% in koza $ta čisto ftiirno, dočim je s.vl^4 fieprestan.0 čvlllla ih še drla. Koži je bilo to preveč, pa. je pokarala svinji^ ČeS da nima nikakršnega, nebnega dostojanstva, ko se tako dere in cvlli, dočim butala sotrpina mirno prenašata skupno usodo. Na ta očitek je odvrnila svinja: »Je že res, doslej je naša usoda enaka, ko pa pridemo v mesto, bodo tebe pomolzli, ovco bodo samo ostrigB, mene pa zaklali in pojedli.« Na te Lafontainovo basen je bolgarska napovedovalka ptav spretno navežala različen položai v katerem se nahajajo po-samezne nevtralne države, ki jim grozi popolnoma različna usoda v danem političnem položaju. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Križanka {t 23 Vodoravno: 1. bajeslovni. rimski patri-cij, nasprotnik plebejcev, tudi Shakespek- opereta; 19. prvak starogrških bogov; gostinski nameščenec^ 22. del roke; 23. Slovan; 24. delavec; 25. izumrla vrsta noja v Novi Zelandiji; 26. rimska rriera In bakren novec, Igralna karta, enka na igralni kocki, tudi kemični znak za prvino; 28. morska riba; 29. slaboumen človek; 31. mponske slavnostne igre; 32. obrambni izrastek nekih živali, glasbilo, tudi hrib na Kočevskem; 34. prenašalec nujnih, zaupnih sporočal; 35. zemljiški sosed; 37. pri-rodno polbožanstvo, tudi Hamsunov roman; 38. žuželka; 39. ptičja past; 40. lastnost; 41. del gospodarskega poslopja; 42. utežna, enota za merjenje dragih kovin; 44. umetniški izdelek; 45. preprosto orožje; 47. pijača starih Slovanov; 49. posmrtno bivališče duš po veri starih Slovanov; 50. varovalni rastlinski izrastek; 52. reka v gornji Italiji, tudi kemični znak za prvino; 53. plačilno sredstvo; 54. otok pri Neaplju; 56. prometno sredstvo; 58. merilna ustaljenka: 60. največji kitajski lirik (» 701, t 762); 62. potomec; 64. morska žival; 65. proizvajalnik električnega toka, plina; 67. finski pripovednik (* 1861, t 1921); 68. ptič-pevec; 69. ruski satirik (« 1826, t 1889). Navpično. 1. Obrtnik; 2. del voza; 3. spoprijem; 4. reka v Sibiriji; 5. Industrijska rastlina; 6. jezero v Tišcnfeanu; 7. kemična prvina; 8. šivalna potrebščina; f. računski znak; 10. neodmenska nakloni-tev; 11. pritezalnl drog; 12. Iglasto drevo; 13. vrsta vrbe; 14. francoska upravna enota. Švicarska državica, tudi glavno mesto kitajske province Kuangtung; 17. Karolinški otoki; 20. poljsko orodje; 22. ljubo bivališče; 27. ujeda, tudi jugosloven- ska vlteSka organizacija; 28. kraško vino; 30. raztrgan postopač; 31. umetno naku-plčena zeinlja v gradbene svrhe, za zaščito; 3i Imenski praznik; 34. ribiška mreži; 35. konec kraljevske igre; 36, nedo-ločena količina; 37. zvočni pojav; 39- ute-meljhelj flgaqgnomike (* 1741, t 1801) ; 41. eden Izmed dioskurov, Kastorjev brat, rokoborec, tudi zvezda v Dvojčkih; 43. francoski traged-kla^ik (* 463$, f 1699); 44. cerkvena grobnica; 46. Bolgarski pripovednik * 1889; 48. bodicar; 50. mezozojska geološka formacija; 51. zabava, tudi pri-dobitveno delo; 53. vojaška edinica; 55. dvojica; 57. pomemben prometna pot; 60. spajalna snoy; 61. bog vetrov po grškem baje^Iovju; 63. organ; 65. niponska namizna Igra; 66. skrajen, v vodo segajoč del kopnine. Rešitev križanke št 22 Vodoravno: 1. premolk; 7. ogrlica; 13. ion; 14. Sulamit; 16. rep; 17. ščet; 19. Korab; 20. pero; 21. jež; 22. bar (2. Bar); 23. nac; 24. as (5. As = arzen); 26. Žagar; 28. po; 29. log; 31. laso; 32. ol; 34. bon; 35- košara; 36. Smiles; 37. rod; 38. ne (?. Ne = neon).; 39. stan; 40. sla; 42. BI; 44. kalin; 47. Ir (2. Ir = iridij); 48. krt; 49, lok; 50. kip; 52. kuli; 54. nakaz; 56. poni; 58. Ero; 59. kavalir; 61. pod; 62. Varšava; 63. Odiseja. Navpično: 1. piščal; 2. roč; 3. Enej; 4. os (2. Os == osmij); 5. luk; 6. klobasa; 7. omara; 8. gib; 9: rt; 10. Irec; 11. čer (3. Cer); 12. Apolon (2. apolon); 15. Ara-go; 18. tek; 20. pav; 25. sokol (2. Sokol); 26. žarek; 27. roman; 28. gosli; 30. god; 31. lan; 33. Ste; 34. bes; 36. stikalo; 37. redkev; 39. sloka; 41. Armida; 43. krt; 45. Alava; 46. tip; 48. klor; 51. Pope; 53. ura; 54. nav; 55. zid; 57. noj; 59. kaj 60. ri. Naša lepa in napredna vas Rateče, naša sloveča obmejna vas Mbogi, ki so bili v Ratečah odnosno v kraju, bolj znanem pod imenom Planica, ne bodo nikdar pozabili krasot, ki so jih užili tako v poletju kakor pozimi. Zakaj neki? Poslušajte! Vas Rateče, občina Rateče-Planlca, leži na skrajnem robu naše Jugoslavije v kotu med Italijo in Nemčijo. Ko sem se peljal nekega dne z vlakom na izlet v Planico mimo Jesenic in Kranjske gore in izstopil v Planici, mi je oko begalo sem in tja in ni vedelo, kje naj se ustavi. Naposled je obstalo na vasi okrog cerkvice na hribčku, Naša obmejna čuvajnica in zastava na državni meji ki ima okrog 160 hiš ln okrog 900 prebivalcev. Večina hiš, ki nudijo v času sezone lepe sobe tujcem, je kmetskih. Kajti Rateče so izletniški in letoviščarski kraj. Med hišami stoje restavracije in gostilne, ki nudijo tujcem vse, kar jim poželi srce. V Ratečah, ki imajo 874 m nadmorske višine, je bilo 1. 1933. ustanovljeno sokolsko društvo, ki živi sedaj v težkem položaju. Nima ne doma ne denarja in prosi pomoči. Resnično: škoda bi bilo, če bi to društvo v skrajni zapadni vasi Jugoslavije moralo svoje delo zaradi pomanjkanja sredstev zaključiti. Domačini so prijazni in pošiljajo svojo deco v dvorazredno osnovno šolo. Večina prebivalcev so kmetje. V zadnjih letih pa že tudi kmečki sinovi hodijo na delo v tovarne na Jesenicah, kar slabi zdravi kmečki živelj. Med domačini živi tudi 861etni starček, gospod Josip Lavtižar, bivši in sedaj upokojeni rateški župnik. Mnogo je napravil za Rateče, veliko pesnikoval in pisal, čeprav ima že skoraj devet križev na hrbtu, vendar še piše in pesniku je ter hodi vsako jutro po okolici kakor ŠOleten mladenič. če ga srečaš in načneš pogovor, boš v njem spoznal zelo prijaznega človeka, ki rad pokaže vse krasote svoje bivše župnije. Nekoč je bil stalno na vršacih, če je le utegnil. Ob tej priliki mu želim, da bi še dolgo živel med svojimi bivšimi ovcami! Kajti takih mož je dandanes mala Saj je do ustanovitve Sokola on vodil obmejno prosvetno društvo, podeželski teater. Kje pa so tiste krasote, ki sem jih omenil, boste vprašali? Takoj začnem! Na severu se razprostirajo Karavanke. Preko Podkorenskega sedla pridete čez Petelinjek na Planino in Peč, na tromejo, kjer je graničarska karavla in niže od nje planinska koča. S Peči vidite Ziljsko dolino z Dobračem, ob jasnem vremenu pa celo Vrbsko jezero s Celovcem. Pot s Peči vodi ob meji do vasi in do ceste pod vask>, - . » _ Pa kreneš s poti in že si ob vznožju Julijskih Alp. Hrib za hribom se vrsti okrog dolinice, imenovane Tamar. Njen ponos je Jalovec, kateremu so sosedje Ponca in Mojstrovkina skupina. Kot pred-straža pa stoji Cipernik, ki s svojim zadnjim koncem gleda na mamutsko skakalnico, na Ilirijanski dom in na malo vzpe-njačo, zgrajeno prav na njegovem jvoboč-,ju. Tamar s planinsko kočo, ** „ — in kapelico nudi vsem, ki pridejo k njemu v vas, vsega v izobilju. Najlepše doživetje pa je, če obrnjen proti Ponci zagledaš izvir Save, ki pada kot nekaj metrov globok slap na skalovje. Če je kdo še radoveden, kakšnega okusa je Sava pri izviru, naj jo pa malo popije in spoznal bo, da je mrzla in da človeku povzroča lakoto. Rateče, Slovenska Sibirija, so raj za smučarje. Saj imajo krasne terene, skakalnico, vzpenjačo in še planinsko sonce ter čist gorski zrak. Tak je bežen pogled na Planico ln okolico. še mnogo bi se dalo napisati, ali težko se je izraziti o takšnih naravnih krasotah, ki se dajo najbolje le občutiti. KAVL V romantičnem Tamarju, Id je eden izmed najlepših gorskih kotičkov na svetu Bivši trg - ponosna vas Moravče Med bisere slovenske zemlje bi lahko prišteli Moravsko dolino, ki se razprostira od Domžalske ravnine in Peške kotline med slovito Lknbarsko goro in Sv. Miklavžem. Nekako sredi te doline stoje ponosne Moravče, ki štejejo okrog 50 hiš z okrog 250 prebivalci ki imajo svoje župnišče, kaplani-jo. Ljudski in Zadružni dom, šestrazredno ljudsko šolo, lepa gospodarska poslopja, ki jih obdajajo sadni vrtovi, pa dve hranilnici in posojilnici, svojo godbo na pihala, v zadnjem času krasi šolsko poslopje tudi spominska pflošča v čast blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Prebivalstvo, ki je v glavnem kmetiško. Potrebam zadostujejo domača trgovina in obrt. Sredi vasi sitoji veličastna cerkev sv. Martina z dvema velikima stolpoma, pod cerkvijo pa so kripte, kamor so pred stoletji polagali k večnemu počitku zemske ostanke mogočnih grašča-kov. Tedaj je bilo okrog cerkve tudi še pokopališče, o čemer pričata dve v cerkev vizidani plošči. Ze pol stoletja je poteklo, odkar so Moravče, bivši trg, postale vas. Kmetice so svoje prideflke prodajale pred cerkvijo, v senci lepih starih lip, katerih danes ni več. Kmetje pa sedaj vozijo svoje pridelke v Ljubljano. Na levi pred cerkvijo je bronasti spomenik moravškega rojaka barona Jurija Vege, slavnega učenjaka inženjerja, ki je bil za svoje iznajdbe v topniški stroki bobnih in hribih se razprostirajo ogromni kompleksi bogatih gozdov, po katerih pa zadnje čase nekam preveč poje sekira Saj vsak dan odvažajo visoko na tovor j ene vozove vsakovrstnega lesa v svet. V neposredni bližini vasi kopljejo pesek, ki ga odvažajo na domžalsko postajo. Pred 40 leti so v bližin* Moravč zaslediti tudi ležišče premoga, ki pa so ga zaradi oddaljenosti od železnice nehali izkoriščati. To »o Moravčam obetali že pred 40 leti. pa so jim napravil le cesto na Dob. ki prometu ne ustreza več Sedaj Moravčan težko pričakujejo dogotovljenja o&ljubljene jim ceste v Kandrše. ker bo z njo pridobila vsa dolina večji pomea Za sedaj ima vas poleg orožniške postaje še pošto in telegraf s telefonom vsak da.n pa zapelje v Ljubljano avtobus, ob nedeljah in praznikih tudi dvakrat dnevno. Za zdrave in trdne noge je priporočljiv izlet od Kresnic s čolnom pri Ribčah preko Save in čez hrib v Moravče. Ura hoda je na Grmačah nagrajena s prekrasno panoramo moravške vasi sredi dohne, z Lim-barsko goro v ozadju, Kamniškimi Alpami in Karavankami. Terezija Pozničeva Planine nas vabijo po zaključku šolskega leta Zdajšni časi so polni razburljivih vesti in človek si želi miru daleč vstran od vsakdanjosti, če le mogoče v planinah. Onim, ki imajo šolske počitnice, sta na razpolago dva mesca, da se temeljito odpočijejo. Toda tudi onim, ki nimajo dopusta, sta na razpolago še dva prosta dneva: praznik Petra in Pavla ln nedelja. Poraja se mu misel, da bo najboljša odločitev, ako zadene na rame dobro naložen oprtnik in s prvim vlakom odrine za oba dneva v planine, v lepe naše slovenske gore. Po dvomesečnem presledku bo spet oživel svet v vseh onih gorskih krajih, kjer je pozimi obširni svet pokrivala debela skorja snega, po katerem so drseli razigrani smučarji in brhke smučarke. Vsaka pot iz doline v planine je vrsta menjajočih se užitkov. Pota se vijejo po senčnatih gozdovih, po razglednih obronkih, kar je polno užitkov za onega, ki roma po naši lepi slovenski zemlji z odprtimi ocml in s sprejemljivim srcem. Prijetni vonj v zlatih snopih cvetočega nagnoja opaja in omamlja navkreber stopa,jočega planinca, vsepovsod ga pozdravlja ponižni ln lepi šipek s svojimi velikimi cveti. V višjih razgled-nejšlh krajih pihlja planinska sapica in prijetno hladi ozračje. Planinska pot se vije naprej in naprej do smotra, planinske postojanke, od koder je edinstven razgled, da se oko ne more nasititi lepot planinskega sveta. Zraven pa je še nebeški mir! Nobenega šuma ni slišati, kvečjemu krik podečih se kavk. Tu ln tam prinaša lahen vetre zamolklo zvončkljanje pa-soče se živine z zelenih livad. Brezskrbno se oziramo okrog po naših vrtcih. V planinah je vir zdravja in veselja do življenja. Vročih solnčnih žarkov je v gorah na prebitek in sveži planinski zrak je najbolj- še zdravilo za živce, oslabljene v življen-skem boju. Vse planinske postojanke Slovenskega planinskega društva bodo stalno oskrbovane od 28. junija dalje. Poset naših gora je neoviran, le izkaznico s sliko je treba imeti s seboj. Obhoditi je treba vse naše lepe planinske kraje od Tamarja pod Jalovcem gor pod Mojstrovsko na Vršič, dalje skozi Krnico, čez Kriško steno na škrlatico in mimo Stenarja v prijazni Aljažev čom v Vratih. V zgodnih jutrnih urah greš dalje čez Prag ali po Tominškovi poti na vrh Triglava, mimo Doliča ln čez Hribari-ce v dolino Triglavskih Jezer, dalje na Komno, proti Voglu mimo Rodice na črno prst in k Bohinjskemu jezeru na večdnevni počitek v »Zlatorogu«. S tem so Julijske Alpe opravljene. Na drugi strani čakajo Kamniške planine, ki s svojim bleskom vabijo k večdnevnemu obisku. Z avtobusom v Logarsko dolino, mimo slapa Rinke na Okrešelj, čez Savinjsko s«dlo na Grin-tavec, od Kokrškega sedla pod Skuto v Jermanova vrata, dalje čez Planjavo na Ojstrico in čez Konja na Veliko planino in naposled nazaj v Kamniško Bistrico na počitek k izvirku bistrega potoka. Za ostali del počitnic ostanejo še krajši izleti, tako na Krvavec ali iz Bohinja čez Uskovni-co pod Toscem na Velo polje in dalje čez Jezerca v Planino v Lazu in čez Vogarja nazaj v hladne valove Bohinjskega jezera. Vsak Izlet pa Ima tudi svojo žalostno plat: čas vse prehitro mine. Komaj je bilo malo razgledanja po okolici, že je treba misliti na povratek. Ob prvi priliki, ko bodo spet prosti dnevi, pohitimo nazaj v planinsko prirodo, ki nas zmerom kliče, miče in vabi s tisočerimi lepotami v svoje naročje. Slike iz naše zgodovine Bajko Šubic: Prihod Slovencev v naše kraje visoko odlikovan in iz preprostega kmečkega sinu povzdignjen v baronski stain. Poleg njegovega spomenika na desni pa stoji še spomenik v svetovni vojni padlim in pogrešanim moravškim faranom Na desni odtod stoji tudi rojstna hiša prof Franca De-tele, pisatelja in skladatelja. 90 let je pote- j Kilo od njegovega rojstva, na njegovi rojstni hiši pa je vzidana pllošča z njegovo sliko. Društveno življenje v Moravčah je zelo razgibano. Poleg številnih zadrug je med društvi najstarejše pevsko, staro preko 50 let. Častno obletnico 40 ima gasilsko društvo, ki je dobro organizirano Mlekarska zadruga vsak dan pošilja mleko v Ljubljano. Prosvetno društvo je staro 38 let. Sokolsko društvo pa bo prihodnje leto slavilo 201etnico. Ima svojo dvorano v Zadružnem domu, kjer prireja zgodovinske m zabavne igre, vsako leto pa organizira tudi telovadni nastop. Na vasi je vodovod z dobro pitno vodo, ob Novem letu pa jc bila vas tudi elektrificirana. Okrog vasi leže skrbno obdelana moravška polja rta krajih, koder so nekdaj bili ribniki in močvirnati pašniki mogočnih graščakov Tod se danes razprostirajo tudi lepi pašniki, ki jih obroblja že delno regulirana Drtiščica, ob kateri stoje mltmi in žage za domače potrebe. Nad vsem tem pa krat! ju je jo stari gradovi, ki jih je opisovali Valvazor Po okoliških Pred dnevi so zaključili v razstavnem paviljonu pod Tivolijem razstavo slik iz naše zgodovine. 2e tretjič so se naši slikarji in kiparji udeležili razpisa banske uprave, katere želja je, da bi dobili znamenite. pomembne doeodke iz naše zgodovine ohranjene v slikah in plastikah. Prvi zadevni razpis je bil namenjen za okras nekih prostorov v banski palači in je. kakor znano, dosegel prvo nagrado slikar Gojmir Kos, ki pravkar dokončuje naročene slike. Na poslednji razstavi, kakor tudi prejšnji, ni bilo videti kakih posebnih rešitev danih nalog, vendar so nekateri udeleženci rešili zgodovinski motiv s pravim pojmovanjem in znanjem Brez dvoma je bila želja banske uprave pri razpisu ta. da nam domači slikarji ustvarijo zgodovinske podobe, ki naj ne bodo nikakršni slikarski eksperimenti, temveč kompozicije v izdiavi, kakršne zahteva motiv sam po sebi. to je: solidno tehnično izvedene podobe, dobro risane in komponirane. Preko teh osnovnih pogojev zgodovinske slike upodabljajoča umetnost vseh časov pa do danes ni prestopi a. Za čudo pa imajo naši umetniški cenzorji, oziroma gospodje, ki odločajo pri banovinskem razp su, povsem originalne pojme o zgodovin.-kih slikah, njihovem namenu in pomenu. Le tako si ie mogoče razlagati. da edina slika na poslednji razstavi zgodovinskih slik. ki bi pravično zas'u-žila nagrado, ni bila nagrajena, vs? ostale pa, čeprav niti zdaleka nisi v tak meri odgovarjale razpisanem rogojsm. pa so našle milost pri ocenjevalcih. »Prihod Slovencev v nale kraje« de1 o slikarja Rajka Subica. ie s" ka ki si io ocenjevalci kljub njenim velikim od kam v primeri z ostalimi del: prezrli Ce rav je le osnutek, razločno in z velikim znanjem prikazuje jasno ko~i"epcijo v kompoziciji in že v omovi tolikšno izde'ancst v risbi in kompoziciji kaker jih nismo vajeni srečati niti pri dovršenih delih večine naših slikarjev. Vsa verjetnost zgodovinskega podajanja motiva ie še jasno obeležena z znanim motivom ob Savi pri Šmarni pori. torej z ob avsko ptio. koder so naši predniki v resnici proč i ali v te kraje. Prav bi bilo. da bi banovina v bodoče pri sličnih razpisih označiila po kakšnih kriterijih bodo konkurenčna dela ocenjevali. sicer se bo zgodilo, da se odtfej nobeden naših sposobnejših slikariev ne bo udeleževal njenih ran* sov. ki znalo po takem žeti še več diletantskih uspehov ko doslej. Prvo na t? do so o-en jevalri dali plastiki Tineta Kosa »Upornikoma pri e-ga«. Morda v formalnem trviedM o'astiW ne bi b'lo oporekat' vendar ie t eba up">-števati, da prvotni namen zgodovinske plastike ni le umetniški, temveč ta. da s svojim prikazom ustvari ali podpre gledalčevo določeno zgodovinsko predstavo. Zato je tako delo namenjeno predvsem vzgoji in pouku. V tem pogledu pa to delo nikakor ne odgovarja kljub vsej dinamiki v gibu. Povprečen gledalec ne bo verjeL da so nekdanji slovenski uporni kmetje prisegali v drži kakor bd bukve Tine Kos: Upornikov« prisega podirali, niti da so tako krčevito stiskali ostrine svojih mečev, boljfe so se jim podali cepci, sekire, kose. krepelca itd. Takim nasprotjem bi se naši umetniki v bodoče znali ogniti, ko bi jih razpisi vezali na določen motiv, že v naprej točno opisan in obeležen. Tudi bi morali ocenjevalci soditi do točnih določbah razpisa in ni dvoma, da bi se bodočih razpisov udeležilo več sposobnih slikarjev prepričanih, da gre za rešitev slikarske naloge, ne pa za pehanje za miloščino. Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaii naravne »Frauz-Josefovec grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovoc vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leie, in jo imajo za dobra. Ogl. reg. S. br. 30474/35. g.Zv Otpazdrav , » cu^iv/ v uxwU pUCC Aii v—-> A. jonaKU Koga. zene oicuie.« jarpsKa uaiouna. O našem članku -.Karituranje riumieta u Ljuuijiuiskoin puzoristu«, koji je izasao u »i-iavois: ib. luaja, t. g., unaii smo prilike da čujemo vise miSijcnja. Pivo je dao sam g. zvonimir nogoz, nad je piočitao čianait i mojoj supx u^i svečano izjavio da sam ja (i..a.KCCe\iti »najtiiiiitnejsi osel £juiope«.<. Drugo mišljenje su i^voleie izraziti izvesue ljubljanske uame, za koje g. Kogoz pretstavaja >iiajviši vin. gonijaino-sti. Zatini se o^uisio i uiednik »Slovenca« prof. g. France vodnik, koji je u svojoj ve-leučeuosti biagoizvoieo nas cluni»K nazvati »obračunavanjem« (!! ? ?) i najzad ponova g. Zvonimir Kogoz u svome članku »Moj namlet v ijubijaiioki Drami« »Jutro« št. 139, str. 8), gue je pokušao našim navo-dima potaknuti tendeucioznost i inspiiisa-nost sa strane. Preko svin ranijih prigovora prelazih smo mirno, svesni Loga ua svako ima pravo da misli po svojoj glavi. Uvrede g. Rogoza su nam poslužile samo kao viza njegove kulturnosti, a otKriče g. Vodnika uzdah »Oprosti im Bože, jer ne znaju šta govore!«. Medjutim poslednji članak g. Rogoza, koji je karakteiističan za ovu vrstu ljudi, zahteva da se malo zabavimo s njim. Ne radi g. Rogoza, več radi poštene Ljubljanske javnosti, koja bi mogla nasesti ne-ukusnim vicevima g. Rogoza. Šta je sve napričao g. Rogoz u ovom psihološki karakterističnom članku. To, da moj članak uopšte ne spada u kulturnu hroniku, da je tendenciozan i otprilike in-spirisan od g. Kraija. da je on, g. Rogoz, najpoznatiji slovenski interpretator Hamleta, da sam svojim člankom uvredio sve one, koji su pisali panegirike g. Rogozu i najzad da je dovedena u pitanje buduč-nost Jugoslavije, gde je dozvoljena takva sloboda kritike. Konačno dokaz za veliku genijalnost g. Rogoza citat iz pisma neke ljubljanske dame, koja bi htela izgleda da dokaže, da je besmrtni Prešeren očekivao pojavu genijalnog umetnika g. Zvonimira Rogoza i za njega napisao jedan stih. Eto, to je otprilike sve. Ali — jako zanimlji-vo! — koliko navoda toliko grubih neisti-na i neukusnog zaobilaženja istine. Gruba je neistina da je moj prikaz rodila kakva tendencioznost. a još manje inspirisanost od strane g. Kralja. Iste noči, kad sam posmatrao g. Rogozovog Hamleta, za vreme pauze sam mnogima kod sebe izrazio svoje nepovoljno mišljenje o igri Hamleta. U foajeu Drame sam debatirao s izvesnim ljudima. koji se nisu slagali s mojim mišljenjem. Tako je dakle isklju-čena mogučnost inspirisanosti od makoje strane. Ja sam stao na gledalište da je Hamlet, kakvog nam je te večeri prikazao g. Rogoz, potpuno pogrešan, a ne intere-sira me, da li je. to »najbolji slovenačkl Hamlet«. Što se tiče g. Kralja, samo sam izrazio pretpostavku, da bi ga možda on dao bolje, odnosno da ga ne bi tako upro-pastio, kako ga je g. Zvonimir Rogoz, koji nam je zaista dao užasnu karikaturu be-smrtnog i večno aktuelnog šekspirovog dela. što se pak tiče navoda da moj članak ne spada u kulturnu hroniku, sam g. Rogoz je sebe demantirao. Ako je to istina, onda zašto se g. Rogoz ljuti na njegove navode i zašto se tako grožničavo brani, priziva-juči u pomoč čitavu legiju imena, koja su o njemu pisala? Ali. izgleda, g. Rogoz uz klevetnika želi da ispadne i smešan. To mu je zaista uspelo. Nas se ne tiču mišljenja mnogobrojnih obožavalaca g. Rogoza, koje je on naveo. Oni su pisali o ranijem Hamletu g. Rogoza, a mi smo pisali o ovom. koga smo videli sada. A kritike, koie su povodom ovog Hamleta napisane, suviše malo idu u prilog tvrdnjama g. Rogoza. jer smo mi dosa-da pročitali samo tri pozitivne 1 ravno Det negativnih. Svakome ko ima imalo logične rasudnosti. ta srazmera dosta govori i bez komentara. Kako nam je smešan i ujedno sažaljenja vredan g. Rogoz kad uzdiše nad budučno-šču Jugoslavije, zbog toga što je u njoj moguče objektivno kritikovati neuspele na-stupe g. Rogoza. Mi dobro razumemo, da bi g. Rogoz više voleo da je kod nas dekre-tima obezbedjena genijalnost g. Rogoza protiv svake kritike, ali. nažalost, naša balkanska kultura nije još sprijaznjena s takvim metodama. A što se tiče budučno-sti Jugoslavije, mi garantiramo g. Rogozu da ni u najgorem slučaju neče biti sla-bija od budučnosti zemalja gde su u g. Rogozu videli takvog kulturnog velikana 1 genijalnog umetnika. A isto tako mu mo-žemo garantirati da neče dočekati to, da u našoj zemlji bude uvedena dekretirana kritika, jer glavni faktor, koji je stvorio ovu zemlju. bila je oduvek težnja za slo-bodom, opštom slobodom. dakle i slobodom mišljenja. S te strane su nade g. Rogoza beznadežne. * i ^ 5 t 1 » t 1 fV, ? ,V\_ " F * ' * i * i g v*-vaj A A,1* /,i""*\ri /V' 4 * s*~ >' a/ * * > v-V' j 4 * * . . > fi U A t J , Jk Na kraju nas čudi. zašto se g. Rogoz ljuti na negativne kritike, kad je s tako merodavnog mesta, kao što je »neka ljubljanska dama« dobio tako laskavi sud o njegovoj geniialnosti, da se i veliki Prešeren morao pokrenuti u grobu. Prešeren sebe nikada nije smatrao za taj visoki vrh, a g. Rogoz sebe s ponosom smatra takvim. Voltaire bi rekao: možda se oba varaju. Za sada toliko, g. Rogoz! Ako u buduče nameravate samoisticati sebe u vezi s mo-jom malenkošču, budite ljubazni da se obratlte na »Pravdu«, gde sam ja pisao o Vašem Hamletu, a nemojmo dosadjivatl učtivtm urednicima »Jutra«. Mogu Vam reči 1 to, da je ova zemlja, nad čijom bu-dučnošču vi tako uzdišete, svojim zakonom 0 štampi (ako drukčije ne ide) obezbedila 1 Vama mogučnost da raspravljate sa svojim kritičarima na istom mestu. Ako ne znate čirilicu, možete redakciji >^Pravde« poslati pismo napisano latinicom. Pa brez zamere! Hvala Vam, g. uredniče, na gostoprim-stvu. Vama odani Milan F. Rakočevič, dopisnik »Pravde«. Postani in ostani član Vodnikove družbe! V zbirki »II .Mondo d oggi«; ki jo izdaja založba Edizioni R°ma, sta izšla dva na-daljna zbornika: »Bulgaria« (174 strani) in »Lngheria« (174 strani). Zbornika se torej tičeta oveh dežel in držav, ki nas morata posebno zanimati: prva zlasti kot slovanska država na Balkanu, obe pa kot sosedi. V sedanjem prelomnem času, ko se v drvečem vrtincu dogodkov stari spori med narodi srečujejo z jasnim spoznanjem, da je rešitev malih narodov samo v njihovi slogi in v razumni politiki nasproti močnim sosedom, v tem času sta oba zbornika še prav posebno zanimiva. Zborniku »B u 1 g a r i a« je spisal predgovor odlični italijanski poznavalec Bolgarov in njihove književnosti, naš prijatelj dr. Luigi S al v i n i, ki je nedavno izdal tudi mično antologijo »Narratori bulgari«. V njegovi redakciji je dobil ta italijanski zbornik o Bulgariji doki-mentario višine in zlasti glede življenja sodobne Bolgarije veliko informativno vrednost. Sodelovali so poleg dveh Bolgarov najboljši italijanski poznavalci te dežele. Takoj prvi spis v zborniku. Enrica D a-m i a n i j a Kratka zgodovina Bolgarije«, je mojstrsko delo zgodovinske sinteze; prikupni rimski slavist, ki smo ga pred meseci slišali na predavanju v Ljubljani, je z očitnim znanjem izbral najvažnejša dejstva od pi vih začetkov bolgarske zgodovine do naših dni in jih zaokrožil v jasno sliko, kakor je ne najdeš zlahka o katerem koli narodu, če gre za oris tako obsežne zgodovine na eni sami tiskovni poli. Za avtorjeva realna gledanja na dogodke v novejši bolgarski politični zgodovini je značilno, da označuje vojno Bolgarov zoper Srbe in Grke 1. 1913 kot »un atto in-eonsiderato« (nezaželeno dejanje), vstop Bolgarije v svetovno vojno in njen napad ra Srbijo pa kot »zadnjo in najtežjo politično zmoto« (str. 23), čeprav tolmači ta uro ni korak z bolgarsko zagrenelostjo, obupom zaradi krivic, ki so jim bile storjene z bukareškim mirom 10. avgusta 1913. i Toda podaljšanje vojne na tragičen razvoj političnih in vojaških dogodkov v Evropi sta dala kmalu občutiti Bolgarom njihovo žalostno realnost, ko so bili morili no minljivem triumfu orožja naglo doživeti novo, trdo razočaranje, bolestnejše od vseh drugih, razočaranje, ki je potegnilo deželo v isto nesrečo, kakor njene zaveznice:-. — Luigi Salvini je prispeval i a Pogled v sodobno bolgarsko književnost«. Pregled se čeli v tri poglavja: v prvem obravnava razgledani in vešči pisec razdobje 1750 - 1845 kot dobo priprav, v drugem »prvi književni proevit« v letih 1845 - 1878. v tretjem razdobje od osvobojenja do balkanskih vojn (1878—1912), v četr-ten1 pa vso sodobno literaturo do 1. 1938. •'do G razi a je v posebnem spisu o::! kulturne odnošaje med Italijani in Bolgari od Ivana Vazova, ki je spisal pesniško zbirko z naslovom »Italija«, do. najnovejših pojavov. —- Nikola M a v r o d i-n o v je avtor pregle a sodobne bolgarske likovne umetnosti od osvobojenja do mlade geneiacije sedanjih dni. Tudi pri nas znani bolgarski muzikolog in kritik Iyan K a m b u r o v je sestavil za ta zbornik daljši piegicd sqdobne bolgarske glasbe. Clara F a 1 c o n e razvija precl citateljem poglede na bolgarski folklor, ki jo zanima v vseh svojih izrazih: v narodni pesmi in povesti, v narodni noši, v raznih ljudskih šegah in navadah. Carlo de Gregorio je avtor razprave »Gospodarska Bolgarija«, ki vsebuje v pregledni razvrstitvi vse poglavitne podatke o nemalo zanimivi, močno razgibani gospodarski politiki te dežele, o kateri vemo, da v marsikateri kmetijski panogi in v zadružni organizaciji p ednjači na Balkanu. Zbornik, ki je opremljen z izbranimi slikami na posebnih prilogah, zaključuje podrobna bibliografija. _ ' ' ' Tudi zborniku o Madžarski je spisal kratko uvodno besedo" Luigi Salvini, ki ga je takisto uredil, saj ni samo razgledan slavist, marveč tudi trden poznavalec madžarskega jezika in slovstva. Zbornik o tej naši sosedi združuje sedem razprav in daje po tej poti obilo materiala za spoznavanje madžarskega političnega, gospodarskega kulturnega življenja. Kočljivost politične snovi, zlasti tam, kjer gre za novejše pojave in dogodke, predvsem' za usodo milenijske Ogrske in za povojni po-' ložaj Madžarske, je vtisnila zgodovinskim in političnim izvajanjem pečat enotnosti, vendar bo čitatelj dobil iz njih dokaj jasno sliko madžarskega stališča. In "dobro je zlasti v teh časih čuti te glasove in spoznati njihovo ozadje! O sodobni Madžarski s politične strani razpravlja Italijan Rodolfo M os ca, ki pa v glavnem gotovo tolmači prevladujoče stališče madžarskih vodilnih krogov. Pregled sega od začetkov clualizma clo jeseni 1. 1938, ko je Madžarska uresničila del svojih revizionističnih zahtev. Gyula M i s k o 1 c z y je pisec daljše razprave o madžarski zgodovini, Suzanyi-Unger prikazuje ogrsko gospodarstvo, J;\nos H a n K 1 s s odpira »Pogled v madžarsko književnost«, Imre V a r a d i obravnava kulturne stike z Italijo, Luigi Salvini razpravlja o itclij-janskih odmevih v madžarrkih pesmih. Ervin I b 1 pa' prikazuje razvoj upodabljajoče umetnosti. Pogrešamo oris madžarske glasbe, ki bi bil nemalo zanimiv. Tudi ta zvezek je okusno ilustriran in opremljen z bibliografijo. Zbirka »II Mondo d oggi« je z dosedanjimi knjigami uspešno pokazala zanimanje Italijanov za tuje dežele in bi samo želeli, da bi v nji čimprej izšel tudi zbornik o Jugoslaviji. - —o. mum vivere!« Tudi v tem zvezku je serija člankov posvečena enotnemu problemu in sicer bodoči slovenski ljudski šoli. Martin Mencej -razpravlja o odnosu našega, naroda do ljudske šole, Vladko Majhen piše o organizaciji reformiranega slovenskega šolstva, Matija Senkovič razglablja smernice za reformo slovenske ljudske šole, Ivo švarc razvija svoje poglede v šolo bodočnosti. Milko Vauda ce bavi :z bodočnostjo višje ljudske šele ■ na vasi,. Boris Debevec pa piše o statistiki kot znanstveni pomoči pri delu za . teme!je nove šole. V rubriki Iz šolskega. Borba protiv nepravde« se bavi dr. Slobodan Popovič s poglavitnim moralnim problemom sedanjega razrvanega časa: z borbo za resnico in pravico. Dr. M. Kus Nikolajev je pisec zanimivega orisa osebnosti in življenjskega dela Leva Trocliega. S. štedimiija se bavi z vprašanjem »Statut Revolucijonarne Or-. ganizacije, i Črna Gora«. V Političnem pregledu objavljeni sestavki se tičejo aktualnega položaja: Ivo Kolbe lazgiablja v članku U teškim" časovima« o našem položaju v času, ko se luši ves sistem evropskega ravnovesja, dr. čurčin se bavi z odnosom Jugoslavije in Rusije v zvezi v evropsko vojno, dr. Oton Ambrož pa v svojem pismu iz Rima označuje razloge italijanskega vstopa v vojno. V Ekonomskem pregledu razpravlja V. Manakin o potrebi načrtnega gospodarstva, A. Bilič pa o vprašanju, ali je ameriško gospodarstvo prezrelo«. številko zaključujejo književna poročila in beležke o pokojnem slavistu V. Rozovu. Filmi h Velike zanimanje za nove luske filme „ Zagreb, 22. junija Evropski vojni zapletljaji so povzročili' mimo drugega tudi razumljive zapletlja-je v dobavi filmov. Prav zaiadi tega se domača _javnost tudi toliko zanima za. vprašanje', kakšne filme bomo imeli priliko gledati prihodnjo sezono. Do, zadnjega se je naše občinstvo," ki si. je tudi. glede filma izgiadilo svoj okus tgkp, da je postalo že želo izbirčno ^ postrežbo," navduševalo predvsem za francoske in .češke filme, za izbranejše a .'.erDtanske, deloma tudi za filme nemške, iji italijanske produkcije.- čeprav ga je močno .zanimal', tudi ru-sko-sovjetski film, pa ni imel prilike,'.ogledati .si ga in ga preceniti... Zdaj pa je občinstvo .4pričo, .dogodkov.-po svetu prišlo domala ;še cb to,, kar je imelo doslej. . Takoj . cd • začetka -v-ojnih sovražnosti, je bila v- Franciji precej.. cmejena filmska . produkcija, težave so bile., tudi. z ameriškimi cvsbavami in tako . je na filmskem trgu zavladala precejšnja nejasnost. Zagrebški krogi, ki imajo priliko stika z raznimi agencijami, ki. posredujejo v Ju-gos &viji dobavo- ameriških filmov, so se pri teh zanimali glede vprašanja dobav v prihodnji sezoni, toda,- izvedeti niso mogli nič gotovega. Najbolj jasen je bil odgovor. da so zaloge filmov, ki še niso prišli v jugoslovenskih kinematografih na spored, dokaj majhne, da je preskrbljeno tudi za to, da. pride k nam nekaj v sosednih državah predvajanih ameriških filmov, da pa današnje politično stanje povzroča glede tega precejšnjo negotovost. Nasprotno pa vlada s francoskim filmom popolna negotovost. Velikih novih filmov izza vojne v Franciji r.:so več izde-. lovali. današnje politično stanje pa tudi ne daje nobenih upov na skorajšnje izboljšanje. Prav tako se ne moremo nadejati češkega filma, ki si je v vsej Jugoslaviji, zlasti pa še v Sloveniji pridobil prav po-.seben ugled in zanimanje občinstva. Čehi jicer nadaljujejo s svojo filmsko produkcijo, tcda tujiha njihovih filmov ne bo imela prilike gledati, ker je izvoz češkega filma. iz protektorata zabranjen. Kot nov in zelo važen činitelj i a stopa sedaj v o predje zanimanja ruski film tako v filmski stroki kakor tudi pri lastnikih kin ogledal išč, pri zastopnikih filmskih oruštev in še zlasti pri občinstvu. V začetku svCjega l-azvoja je bil sovjetski iilm izključno propagandi stičnega značaja. Filmska industrija je izdelovala izključno le fil-• me revolucionarne vsebine. Zavrgla je povsod prevladujoči sistem filmsk;h zvezd in zvezdnikov, posebnih glavnih vlog niso si- Italijanska oporišča v gredozeiislfa • el ni hčere in imel ni sina — pač, pač' saj tu njegova je rodbina, tu polno krasnih ruskih mu otrok! Obzor mu bil globok je in širok ko luskin pesnikov očina ... S. Gregorčič, Ivanu veselu v spomin. Ko sem se pred 12 leti začel podrobno z -sati za zgodovino svoje rodne občine, s ; .ii najstarejši cčanei še vedeli povedati, ua je bil iz naše doline dekan Vesel. Ali t.i se je rodil v »Velikem Mengišu« št. 22 dne IG. 8. 1840. V Mengšu sem bil parkrat na seji odbora, ki je pripravljal proslavo l.-Unove stoletnice. Nihče pa ni poznal Ve-S' la. čigar spomin noj bi po mojem nasvetu poživil letos trg Mengeš. Župnik F. Ruši'r — žrtev roparskega umora 1930.-mi jo na dopisnici sporočil, da je oče Luka vpisan kot »Inwohner« (gostač). Naslednik Janko Sušnik pa mi je 1337. na enak način še dodal materino ime: Elizabeta Ko-nan. Luka V. Iz Travnika v Loškem potoku je bil prejkone : krapar«, dalje služeči vojak prostak. Sorodnik France V., kavar-nar v Lj. na Miklošičevi c., se je domislil besed svoje babice, ki je 1905. pravila, da sta dva brata njegovega deda še pred vojaško službo krenila v svet: Janez je dim-nikaril po Ban o tu. O drugem pa ne ve nič podrobnega. Sodim, da gre za Lukeža, ki je nemara iz kraparja postal »župar« ali podčastnik. :>Po župi je udaril« so rekali o takih, ki so po 12 letih vojništva dobili kako državno službo. In res, duhovnik in pesnik J. Bile omenja v Vesninovi osmrtnici (S. 1901. št. 37 in 39): Oče se mu je preselil v Lj.. kjer je bil mitničar in pozneje prejemnik na mitnici, ali užitninski paznik. kakor ga imenuje drugi njegov živo-topisec. I. Vrhovnik. Po Vrhovnikovem napotku sem potrkal pri dveh sestrah šiviljah v hiši prof. Plečnika, Karunova ulica. Ena njih, Marija Koman. se je navzlic veliki priletnosti še spomnila, da se je dekanov oče priselil z Dolenjskega. Naš slavljenec. ki je najdalje služboval kot dekan v Trnovem na Notranjskem, je bil torej sklopek dolenjskega očeta in gorenjske matere. Ali naj domnevam, da je materin dekliški priimek kaj v zvezi s črnogorskim plemenom Ko-mani, oziroma s Kumanovim? Bržkone gre za narečno izreko imena Kclman — kakor Vok ali Dogan (volk. dolgan). Dolenjski vpliv pri Vesninu se zdi krep-keiši od gorenjskega. Saj ko je duše pasel v Starem trgu pri Ložu, je moral večkrat v Loški potok, drugače ga ne bi bil tako živo in šegavo orisal (Novice, 1861). Tu beremo, da je dom njegovega očeta: »kraj, ki dosti nesobnosti ima, ki jih drugod ni ali vsaj ne združenih tako.« Tu srečaš ljudsko prerokbo, da bo Loški potok jezero postal. V eno izmed številnih kraških jam so baje vrgli psa, ki je čez tri dni prileze! na Blokah lz zemlje. — Učitelj T. Lavrič iz šegove vasi, avtor popevke, natisnjene v Glonarjevi zbirki »žalostne« 1939. pod naslovom: V snegu zmrznil... je de'ežen te pohvale: »Vrli Slovenec je in si jako prizadeva s šolarji: ne samo navadne šciske predmete uči. temveč tudi sadjerejo; nanravil je blizu šolskega poslopja lepo drevesno Solo.« »Kar jezika tiče, govore tu jako čisto, veliko lepili besed se še najde med ljudstvom, ki drugod niso znane; sploh nem-čevanja tukaj ni.« Dalje poudarja, da hrvaško znajo, pa da ne mešajo hrvaških besed v slovenščino ... Danes -bi Janez Vesnin ooaril, da se tudi v tem odročnem okolju kaže ljubljanski vpliv: kampelj iz- podriva naše glavnike, »izgledati« stopa na mesto glagola »zdeti se« celo v preprostih kmetskih ustih, itd/'": : car; pisanju novele »Bojmir«, k'i riše papec ja-podskega mesta Metula. saj so v tem središču izpred Kristovih časov videli- današnje Metlje, seve po krivem. •' S Naš dušsbrižnik, ki je preeital' Shakespeara, Goetheja, Calderona, Danteja, pa ni maral za bogoslovna dela. Zadnja leta ni naročal ne v roke jemal krščansko političnih časnikov ali zbornikov. Obsojal' je namreč narodu pogubno nasprotje, ki se ie kresalo med naprednim in katoliškim taborom. »Odbijte roge Strastnim prenS-po-tnežem na obeh straneh, pa bo mir med Slovenci«, je rad ponavljal. Zato pa se je tem bolj poglabljal v psalme, ki jih je uspešno ponašil. Potapljal se je dalje v jugoslovanske književnosti, predvsem pa v rusko. Kakor njegov duhovni brat I. Vr-. hovnik, ki je na to ali ono knjigo zapisal »polučil« (dobil), je bil naš godovnik goreč prijatelj ruskega slovstva. Plod te Ijubezr ni je Aškerčeva izdaja: »Ruska antologija v slovenskih prevodih« (1C01). O njih sodi I. Grafenauer v Nar. Ene. SHS po pravici, da so gladki in da kažejo pesniško občutje. Dr. Preobraženskij meni, da so preblizu izvirniku, a boljši ocl Mencingerjevih, (ŠIS, 6. 2. 37). V isti št. poroča B. Borko, da jih je užival že v de-tinstvu. Dnevnik S. jih je 7. 2. 37. nekaj ponatisnil za Puškinovo stoletnico. Tega potomca AbesinceV je naš Vesnin prvi slo-venil (LZ 1899, 328, 511). Glaserjeva Zgod. sloven. slov. IV. povzdiguje našega literata: »Jezik izboren, tako da V. daleko presega vse druge pesnike v stroki nabožne peezdje«. Njegovo ime naletiš pogosto po slovenskih knjigah, na pr. v Mencingerjevih Izbr. spisih. Povesti (15), Abadon (3). Moja hoja (XVIII, XX), A. M. .ga v poamtku S. "14. 10. 39. navaja poleg Ui"l:a, Kreka, Eilca. »Slovenski jezik« 1339, itd. Njegovo liter-rno zapuščino je uredil L Vrhovnik (J. 9. 3. 37), Da smo Vesnina nrer^alo upoštevali, trdi moj imenjak dr. Tine D., ki moža no-gre£a v Albumu slov. književnikov (D3 1928, 159). Vneti rusofil je za kapio nreminv.l 10. dec. 1809. Ta dan stoji v.Sko/iiskem listu. Aškercu so je v nekrolog vrinila pomota (LZ 1901. 60->. V- tem letniku se omenia Vesel še na s. 624 in 722. F-nrko v D S 1901 (63), v SN 1900 (285 in n--!. 1901 (21). sliko pa vidiš v KCMD 1904. JTed prejšnilmi viri je.Mornov Jezič^ik 30. »novice« 1873. naštevajo proti gromki »Preps.e« duhovnike pisatelje, vmes našega naslovnika. Tako smo si za trenotek nomladili .duševni obraz Ivana Vesela,, ki je moral oboževati Pomlad ali Vesno. Nje^avo st^Mšče v narodnem oziru je vzorno,. Ko bi se pri nas povsod izvajala m"eAr-zenal«, »Ivan«, in »Cikorst. Ker je bil Dav-ženko, preden je postal režiser, karikaturist, prevladuje v njegovih filmih izrazita in skrajšana poteza glavne ideje. Poleg Davženka deluie v Rusiji še ne-caj dobrih režiserjev. Po romanu Alekseja Tolstega je režiser Petrov izdelal grandiozno delo »Peter Veliki«. Ta film je izdelan najskrb-neje od najdrobnejših do velikih prizorov, in to takih prizorov, kakršne je le redko videti v kakšnem drugem filmu. Pri nas se ne da reči nič gotovega, kdaj beno imeli priliko victeti te filme. Baje so neke zagrebške tvidke že kupile v Sofiji, kjer imajo posebsn sovjetski kinematograf, 23 filmov sovjetske produkcije. Toda na ve se še. kdaj bo mcžiio te filme uvoziti, k dej bodo bodo lahko cenzurirani in kdaj bodo prišli na spored. Trdi se celo. da bo ruska trgovinska delegaci ja v Beogradu sama prevzela skrb ra način dobave filmov. Iz Zagreba poročajo, da je vsekakor gotovo dejstvo. c'r- bomo v prihodnji sezoni gledali ruske filme, ki jih občinstvo že nestrpno pričakuje. Iz krogov filmskih podjetn:kcv v Zagrebu pa prihajajo tudi ves;i. da z ruskimi filmi pri nas že sedaj delajo »velike posle«. Ali je to res, je seveda drago vcra.šf nje, kajti dcalej pri nas le noben ruski film ni bil registriran, niti nI potrjena kakšna pogodba o nakupu, tudi ni Ml neben film za carin jen, čeprav dva filma, že dolgo čakata na carini. Psri-Str&isM V današnji dobi vodno večje racionalizacijo, za katere težimo na vseh delovnih pi dr. čjih, predstavlja postopek obnavljanja starega in porabljenega olja iz strojev, avtomobilskih in Dir-slovih motorjev pravo biagodat. Čc se vpešteva, da se s takim postopkom morejo ne samo prečistiti, temveč tudi obnoviti razna sredstva za pra.nje, katerih sc poslužuje tekstilna industrija — in to s:> bencin, bcncol in t^-ukior. nadalje glicerin iz hladilnih strojev ter vsa ostala < Iju — tedaj pač nc bo odveč, čc iz-progovorimo o regeneratorju Schlcglovcga sistema nekoliko besed. Rcgenerat: r za staro in uporabljeno olje deluje dvojne: pocenjujc pc.-trošačem motornih clj njihov pogon in obenem jrm omogoča, da cljc tudi pogosteje menjajo. Tudi cljc najboljše kakovceti vsebuje poleg stabilnih sestavin nekatere kemične dele, ki so hi^lj aH manj pristopni kvarjenju ter po gotovem času z uporabo kakor tudi x vplivom kis:ka iz zraka razpadajo in potem skupno z oljnatim izgorkom, čadom, prahom, obrušenimi -tleli kovine, z vodo in delci pogonskega goriva odvzemajo sposobnost mazanja. Z elektriko greti aparat za regeneracijo, v katerega gre do 15 litrov starega in uporabljenega c.lja, izvlači po kemični poti — to se pravi: z rafmacijo, nadalje s filtriranjem in destilacijo — brez sledu nc samo vso nečistočo mehaničnega porekla, marveč tudi vse produkte, ki so nastali z razkrajanjem olja, tako da je na ta način ponovno pridobljeno o'je takoj porab no za iste svrhe kakor prej, to je: za mazanje motorjev in strojev. Stroški za obnovo olja so skrajno neznatni ter iznašajo nekaj nad 1 drn pri litru. Vsem interesentom lahko sporočimo, da pridobijo od starega in uporabljenega oija,-ki jc notrma'no onečiščen in srednje viskoznosti, cclo do 95% Tcgencriranega čistega olja • Neka električna centrala, ki je regen-era-ter Sehleglovega- sistema vsestransko preizkušala, se ga zdaj poslužuje za regeneracijo svojih mineralnih olj kakor tudi olj štirih Dieslovih motorjev po 425 ks. Ta električna centrala je sporočila tovarni re-generatorjev Sehleglovega sistema, da je sposobnost mazanja regeneriranega olja po regeneraciji spet polnovredna, tako da v tem obratu žc dalje časa ni treba kupovasti svežih olj. Enake m podobne sodbe je do-biila tovarna tudi od strani drugih podjetij, tako: od avtobusnih podjetij, riidniikov, mlinov, žag, opekam, tm^am sladkorja ršl. To so sama podjetja, ki obratujejo z velikim strojnim parkom, v kater »m se pogosto nahajajo delovni stroji visokega pogona in ki so zato tu, da je njihova vzdržnost čim večja ter je zanje treba imeti vedno takšna olja, kjer je med strojnimi deli neoporečen »oljni film«: za mazanje. Tak regenerator je primeren tudi za čiščenje mastnih ostankov tovarn suhe mesnine, kakor tudi Olja, na katerem so se pekle ribe. Talca olja in maščobe seveda po regeneraciji niso več sposobna za prodajo arfi za potrošnjo, lahko pa se porabijo v tehnične svrhe. Nebroj takih aparatov ofcraitu-je danes po vsem svetu, v Jugoslaviji jih je že več ko 170. Zastopstvo teh aparatov ima tvrdka »Tehnikum din. ta šffro ali daianje naslov« 1 din. Najmaniši znesek 17 din. Za Slov. gorice potrebujerho viničarsico družino z* nafmanj 4 delovnimi močmi. Prejemki znatšajO po viničarskr pogodbir 200 din mesečno v gotovfni za viničarska dela, prosto stanovanje, mes. 1 zl. m drv, 30 1 sadjevca ter dt; putatiio zemljišče v izmeri 1 in pol ha in odpadajoča dnina. Obširne ponudbe Z navedbo dosedanjih službovanj te poslati na oglasni odd. Jntra. pod- »Graščin'««. 16349-1 Pisarniška moč starejša, z večletno prakso zmožna slovenske in nemške korespondence ter knjigovodstva, " dobi mesto n* deželi. Navesti vše dosedanje službe. V poštev pri dejo" tudi absolventke dveletne trgovske šole z od' ličnim uspehom. Nastop takoj, pla'ča po dogovoru. Ponudbe na Aloma Com-pany d. z o. z., Ljubljana, Čopova ul. 1 prvi vhod. 16320-1 Vodovodnega instalaterja in kleparskega pomočnika sprejme Gustav Ptic. Trza* 5ka cesta. 16498-1 Posredovalnica Ogrinf Aleksandrova cesta 7-II, oddaja in preskrbuje dobre službe kuharicam, natakaricam, služkinjam sobaricam. Išče orožni-ško kuharico in perico. Za odgovor dvodinarska znamka. 16413-1 Gostilniška kuharica dobi mesto. Služba stalna. Prepis službovanja. Gostilna i)rit*a JI, Ljubljana. — • -- 16474-1 Perfektno gospodično iščem 2i francoske ure in konverzacijo. Ponudbe na ogl. - odd. Jutra pod . Šifro »Perfektna v francoščini«. 16366-1 Dobra prodajalka s kavcijo, vešča slovenščine ln nemščine še sprejme v trgovino z mešanim blagom'. Naslov v dgl. odd. Jutra. • ' 16544-1 Dekla ~ za samostojno gospodinjstvo dobi takoj službo na deželi. J. Valetlč, Ceplje 14 pri Kočevju, p. Nemška Loka. — 16532-1 Dva krojaška pomočnika za fina dela sprejme — Golja Anton, Jesenice. 16537-1 Lesorezbarji! dobre tžvežbene moči, dobe etalno ln- dabro mesto pri Drago Vlžnal-ju* Jesenice. Nastop koj,- — : .16535-1 Železninar z večletno prakso prvovrstna moč se »prejme. Po-nudbe z prepisi spričeval na og!. odd. Jutra pod »Bodočnost«. 165J6-1 Hišnik neoženjen, izurjen vrtnar, »prejme v Ljubljani. — Ponudbe ni. ogJL Qdd- Jutra pod »Stalna služba«.. 15597-1 Za nerusko konverzacijo skupne avto-izlete in v s^fHd ~ rszvctirtttr" iščem čedno in -itvahno gospodično ne, nad 20 let staro. — ponudbe z zahtevki plačfe nii oglasni od■.'».»» 16+57-1 Frtzersko pomočnico poineje. Pttz&ralči ialon R. Kozinc Tyr5eva cesta 155 Ljubljana-JStožicft.. 16663-1 Pozor tovorni promet! Vsakovrstne av{o vožnje™"v vsi a. Pobu^,^ ,«t. oda. Jutti p. olj- & plačfhi«, ro|no,. ipiqjme t gosti trli v tj u Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16610-1 Mesarski pomočnik mlajši, dob? taf&i mesto. Ponudbe . aa podružnico /litra- v Celju pod značko »Piiden«. - - ^ 16749-1 Več čevljarskih pomočnikov za eksportna dela ■ »prejme čevljarna - D. Uršič," Celje, Breg. 16750-1 Damsko krojacico sprejme takoj Habjan Ga jeva 3-H. 19085-1 Varuhinjo otrok spr^firittn žtfravo fntlBlf-gezrtno, ki Ima rada otroke ln je pripravljena pomagati pri gospodinjstvu-. Porrtfbe pod ši fro iltranj« na ogl. odd. Jtttnr -----16708-1 Postrežnica vajtrta hišnih dil. dobi mesto ii Več ur dnevrfo. — šuligoj. Tržaška C. 29. 16776-1 Točaja pridnejii io "vestnega, sprej-me takoj rtsfjvricijf »Lipa* na SuKku; Informacije v vseh poslovalnicah Jutra. 16768-1 SIuihe išče 5ešeda 50 d u, davek i din. ■jet V din u-iifro. ali. dna. ii« naslovi -V Naimaniit .-tociek dni 15. Gospodična prevzame kaj prirfiefTieea. Ponudbe na podružnico jutra Jesenice . po3 zn.ič!?o •>Sodelovanjt - * Trideset«. ' . . 16-416-2 — "Drve dekleti 18 let stari'., iščfeta m6-sta kot sobarici ali strež niči v kakem hotelu. — Naslov v vseh posoval. Jutra. 16524-2 Pooblaščen? stavbenik išče službe, i____.^u vsakovrstnih de!, ima večletno prakso. Ponudbe na 6gl. odd. Jutra j>od »Stavbenik«. 16520-2 Trgovska pomčnica 21 let stara, verzirana v vseh panpgah trgovske ^trctfce. išče službe. Gre tudi za blagajnjičarko. Ponudbe na pcdruinico Jutra-da Jesenicah pod »Zmožna« 16536-2 Gospodična ^možna slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika, želi mesta k Otrokom. — Ponudbe na pdtinjž. jutra v Celju pod »Ljubezniva«. - 16504-2 Za svojo hčerko ki Je dovršila 4 razredt meščanske šole" s prav dobrim uspehom, Iščem učnega mesta v trgovini tokršne koli stroke. Naslov'v ogl. odd. Jutra 16425-2 Kontoristka v srbohrva-ftni. zmožna vseh pi-samiških in blagajniških del, dobra knjigo-vodklnja, korespondent-k«,'""sftrojep'lska, stehb-grafka. Iztirjena v lesni stroki, išče • službe v pisarni aH blagajni v trgovini. Ponudbe na ogl. Odd. Jutra pod »Zanesljiva moč«. 16417-2 2000 din nagrade nudi hišni pofeestnik kdor mu priskrbi stalno Službo s plačo 1000- do 12CD din. — Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod > Pride 16565-2 Uradnica z dveletno prakso želi premeniti mesto. Gre tudi kot prodajalka. Ponudbe na ogl&š. odd. Jutra pod »Pridna in poštena uradnica«. 16545-2 Železniški vpokojenec po^obnfga |wSlndost^-skem podjetju. Naslov v vseh- poslovalnicah Jutra. 16395-2 Natakarica čedne zunanjosti, pridna ln zaneš jiva, išče zaposlitve, najrajši v Mariboru. Našlo v v vseh posloval. Jutra. 16402-2 SivTlfa prlkrojevalka pletenin išče^užbe ln odda obrt Ponudbe na o^Ias1. odd. Jutra pod »Pletilstvo«. 16338-2 Strbjriik dob^r t\k»r. . Vc?A ^ ffotf-hnlke. Iš5t itlesta v BjtiNJ«ii ali na Gofenj-skem. NasloV v- vseh' posloval.''Jutra. 16575-2 Mlad mizar išče kalt«fiok61r ?[iižbo. — Nfajrait ia flugo al I v to. varno. Romih. Mencingerjeva 9. Ljubljana. ~ ........ 16588-2 Gospodična z pisar, prakso Išče mesto bl>£ifničarke. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.. . 16573-2 Gradi), delovodfa iš?e nameŠčenja s popolno strokovno šolsko izobrazbo NasJov v vseh poslovalnicah Jutra. 16461-2 Vrtnar zmožen vseh vrtnarskih del z večletno prakso išče službo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar«. 16458-2 Pošteno dekle žc! i službo kot prodajalka kruha ili kaj stičnega za takfrj ali za pozneje. Naslov v vseh. poslovalnicah Jutra. 16428-2 Poklicni šofer išče službo. Naslov v vseh pASlovatrricah Jdtra. 16481-2 Plačilna natakarica boljša moč išče mesta v boljšem podjetju stalno ali na. sezono. Govori nemško, zmožna kavcije.-Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačilna- 16646-2 Pekovski pomočnik vpjjsčfffe oproš?eW z' vi?-fetTifm! spričevali in mojstrskim izpitih! ' išče stalne sluibe.-i8rl-*udi kot p«čW>-vodja. Ka'vcij'e zrtiožen. — N:fsfov v vseh poslovalnicah Jutra. 16546-2 Začetnica Z tnalo maturo, z znanjem strojepisja, želi Mpoplltve -jjot , blagajni-čarka a!l v pisarilo. V Lf3tftj£qi ft oKčrtffcf ne- ia dklis. fPoSiettk ž^etnfca« 16426-2 Usnjarski pomočnik ki je bil zaposlen že pri veijih usnjarskih podjetjih. sedaj občinski u: felužbenec, žeti preme-hltf"šlli21x3. NastoptI bi kot' usnjarski pomočnik, hišnik, skladiščnik ali bodoftnega, ker je zmo-fen tudi strojepisja ln dfelno pisarniških del. Nastop službe po dogovoru. Morebitne ponua-be- poslati na: Zakraj-šelf Jože. obi. uslužn.. Mirna, Dolenjsko. ' 16526-2 Absolventka trg. akademije z enoletno prakso, po-polaoma perfektna v nemšjtl. slovenski in sr-bohrvatskl korespondenci, tirna stenopiska ln strojepiska ter zanesljiva IcnJigoVodlcinJa Išče ptl-Rlfere namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra' pod »Poštena in vestna 77«. 16525-2 AbiturHentka rtdličhiakfnja. lilt prifnerne iarnsfltve v LiiiMiani. P6-huflbe rta oel. odd Jutra Avtomehanik - šofer star 35 let, želi premeniti službo v dobro delavnico. Gre tudi kot šofer k osebnemu, tovornemu avtomobilu ali avtobusu. V poštev pride samo dobro plačano mesto. Cenj. ponudbe na podružnico Jut/a v Celju pod 2načko »Boč«. 16751-2 Prodajalka z večletno prakso dobro izvežbana v manuf. stro ki želi premeniti mesto. Nastop takoj ali poene je. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agllna« 16719-2 Prodajalka z večletno pt-akso v trg. z meš. -triagom išče nameščanja v- večji -trgovini. Ponudbe na ogl -od. Jutra poti »Zanesljiva« — - -----16720*2 Natakarica želi službe-kjerkoli. Vza me tudi gostilno na račun . Ponudbe ns ogl. Jutra ped »Dobro ln stalno mesto« 16699-2 Učenec priden, pošten, s 3 gimn. razredi aoti mesto za takoj v špecerijsko trgovino I. Simqnčič, Ljubljana, Ce'-lovška cesta 62'. • ' 16756-44 Vajenko za modno trgoVino, sprejmem. —• Mna, Mertni trg 17. Ljubljana, 16773-44 Agilna prodajalka t 13, letno prakso v manu-fakturi, modi in konfekciji dobra izložbena aranžerka, Zmožna samostojnega vodstva, želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna proda falka«. 16634-2 «»l Vajenci (ke) pod šifro »Ptaktičrla«. 16772-2 Vajenca z najmanj Ž leti meSč. šole, zdravega ln močnega, sprejme po dogovoru Po anc Josip, trgovec, petrovče' pri Ce iju. '•' 15988-44 Vajenko za trgovino z mešantm blagom na deželi takoj sprejmem. Hrana in srff-novanj« v hift. Prestava zaželena. — Trgovina Kostanjevec, 9v. Marko-Stojnci niže Ptuja. 16539-44 Zobdtchnlškega vajenca praktikanta s predpisano šolsko izobrazbo takoj sprejme zobna ordinacija v LJubljani. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16580-41 Frizerska vajenka z dveletno učno dobo želi mesta kjer koli. — Zmotna dela. nastop takoj. Ponudbe pod »Vajenka« na cgl. odd. Jutra. 16365-44 ""'ajenca močnega in zdravega iščem za klepirsko obrt. Rencelj Franc, Marenberg. 16444-44 Vajenko za pleti stvo v LJubljani sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra 16671-44 Brihtno učenko ki ima veselje do fotografije sprejmem v fototrgo-vino. Naslov v vseh f>oslo-valnicah Jutra. 16657-44 Vajenko spreime takoj damski modni sjlon. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16642-44 Mizarskega vajenca sprejmem. Prednost ima jo krepki fantje z deže le poizve se Vič 19a 16684-44 Učenca z meščansko šo.o sprej mem takoj na deželi v trgovino z meš. blagom deželnimi pridelki 1b le som. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten« učenec« 16730-44 Vajenec išče mesto za mehanika ali brivca Zabukovec,— FloriJanska uUca 17, — LJubljana. 16739-44 Vajenca ali vajenkc za trgovino sprejmemo takoj. Poriudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv« 16736-44 Učenko sprejme v kuhinjo gostil tra Dermastija Maribor Aleksandrova 18 16754-44 Poiniki Beseda 1 din, davek i din; za šijfro ali ijaianje naslova 5 din. NajmanjJi znestk 17 din. Riajevne zastopnike sposobne tn agifiie spreime zavarovajnica »SjJVAj«. — Ljubljana, Sv. Peha cesta 2. ' 145»-5 Trgovski potniki kateri žele zraven- svoje kolekcije majhno kolekcijo pletenin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pletenine« f«771-5 Pouk -ieseda I din, davek i dia. a šifro ali daianje aaslova ; din Najmanjši znesek 17 din. Strojepisni pouk (za časa počitnic). Večerni tečajt, oddelkt od pol ?. do 8. in od pot 8. -do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do Otomane poceni naprodaj — PUC DANILO. Slomškova 9. Telefon it. 35-71. 16354-6 SODE vsakovrstne. Izdeluje Homan, sodarstvo, Stra-žlšče pri Kraju. 15579-6 Več marmornatih miz za vekend ali kavarne in Črno jedilnico prodam.- — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16591-6 Prodam poceni Pirotsko' preprogo 3*4 m. Kupim tiesed« t dm. davek * dm. a iifro ali. dajanje naslova Nattnamfi f din. 17 din znese* Napravo za sladoled i, kovin nudbe na--ogl. odd. Jutra malo rabljeno, kupim. Po-ogl pod iifro »Sladoled«. masivno jedilnico zefo dobro ohranjeno ('staroiremfki slog), 6 stolov, za kmetsko sobo. usnjeno klubsko garnituro in razne druge pred rocrf ABC,--Lflrt>Wanx, Nted^ vedova c. 8 poleg kolodvora Siška^ ... 16592-6 16450-7 ' Foto-aparate Compur-c^>tfca 13.. 9 na Lelca-fllm, prvoVršttn za posnetke v . naravnih bar vah, popolnoma nove, poceni prodani. Ponudbe ha podirui. Jutra v Trbovljah pod »Agencija«. 16SI0-6 Žimo novo, pocent prodam. — Ponudbe pod »žima« na og>. odd. -Jutra.—- - -16309-6 Naprodaj: 1 steklena veranda, 1 mali UVLiU.IKC, UU I UU • -• — --——. . ■--" 4 mesece. Pouk tudi po divan, okviri, stojala hi diktatu. Novi tečaji se prično 2. julija. Šolnina naj"nižia. Na'jvečja stroje-ptfnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. VpisovanTe dnivno od do 'g. zvečer. ChrrstofoV " učni zavod, Domobranska c. 15 tehrf. 48-43.- " -16290-4 Instrukcijo nadzorstvo otrok, pouk klavirja, nemška konverzacijo'. " ttldl pomoi v- go«podlrrjstvu -nudim proti -oakr-bl in zmerni plači. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Učiteljica 6. - 16518-4 Francoščina - nemščina Pripravljanj za poprav-ne -izpite.-Imam uspešno učno prakso^ Dopise na ogl. odd Jutra pod »Diplomirana» . . 16360-4 Nemščino angleščino, francbščlno. italijanščino poučuje diplom: učiteljica. Kolodvorska ulica 11. priti. Informacije dopoldne. 16356-4 Izpiti za sprejemne izpite iz me-ščanskib šol in dopolnilne izpite iz trgovske dvoraz-redne šole na trgovsko akademijo pripravlja dolgoletni inštruktor trgovske akademije. Prijave sptejema slu-žiteli trgovske akademije do K. julija. 16500-4 Priznana instruktorica priporočena želi avgusta na pofitnlce kamorkoli kjer bi instruirala pred mete klasične ln realne »lmnazl(e Naslov v vseh posl. Jutra pod »Pouk' 16731-4 razni drugi predmeti v Zar nikovi ulici 1, kjer >o vsi predmeti oa ogled. 16439-6 Kompletna okna ter vrata, vse v najboljši izdelavi, nadalje tudi ves tesan, les za ostreije late, lege, ter ladijski pod prodam za visokopritlično nišo oziroma vilo. Cesar Anton, Volčii potok 40 p. JU-domlje. .. . " - 16484-6 /T'Iti Otroški voziček športni, malo rabHerr prodam. Zvezna nt. 21. Zelena jama. 16480-6 »National« registrirno Mafajno novejši model-" skortj novo prodftm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »National« .. - 16655-6 PRODAM Električni mlin Hahlkti-nlg za kavo. za speoerlje kavarne, bifeje. E-ektrlč ni stroj za sekljanje me sa, -špehtf za mesarje.— Električni aparat txr izdelavo* smetane. zS kavarne, slaščičarne, rrTe-karne. Expres za kavt>, za 6 kav naenkrat, kurjava plin, elektrika, petrolej. Vse nerabljeno— izpod cene. Drago "Ctka da. Clgaletova ul. T-I. 166Š9-6 Štedilnik na 2 ln pol plošče dobro ohranjen desno sto Ječ- ln 2 stari peti pi>»-dam. Naslov v vseh poslov. Jutri. 16613-6 Hrastove grede suhe. tesani, za ograje, mostove. podpore, zaklonišča poceni prodam. Modrijan, Dol. " Logatec. l£6?Q-6 din Najnamii 17 dip. znesek Počitek v zadovoljstvu železne vf=€rfe klopi, mi «e"~rtonobarvne Usodno micfT Železo promet. ■ — LltSblJflna, Ateljeja 23. 15820-6 Koža belega medyeda Izreden komad " poceni naprodaj. Dorotheum — Miklošičeva 12. 15238 6 Prodam . •• železie za štedilnik. Herd-rtese^r. t din davek ? din. M toplovodno tn- lilre Ui daianie naslova pravo, bide. električni pianino. Ogled: Prečna ul. 8. — ♦ 16649-6 - Nov" vat za kon;jto*'vprego na ra-fnijartih • koferih. ugodfro nipro^aj. PodrcJRno poiJ^e-ste pfi: " Krefar Anton, Kamnit. 16648-6 Dobre ponjije odda ^fostHna »Pri lovcu«-Rimska c. 24. Od-vzetl dnevno 16600-0 Otroški voziČefc globok prodam. Naslov v vseh pasi. Jutra. " 16680-6 Voziček za dvojčke globok, popolnoma hov, — Ceno prodam. — Koniar, Ljubljana, * TyrJeva c.~T!7H. 16762-6 JERIHA J v „ JUTRU" 2 Otroške vozičke igrače ln kolestTfciipuJte na vogalu MlklošfCeve ip Tavčarjeva pri tvrdki ST. REBOLJ 113-6 Trikolico novo močno, gume 26 X e.r?. poceni proda Ludvik ller«ič Liubljina. Cesta 2«. oktobra 13. 16408-6 Kupim stružnico, rezkaini stroj, »šeptnk«, vrtal nt stroj, aparat za varjenje, kompleten. mm rešilno ln razno fino orodje. Ponudbe z optsom in navedbo cene oa og.. odd. Jutra pod »Precizna me-hanlka«. ------ 16581-7 Starinsko---- omaro za knjige dobro ohranjeno. na Sprednji strani- zastekle-n6. Weem. Ponudbe pod »Omara za knjige« na ogl. odd. Jtitra: 16435-7 POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obkSke, perilo ln stare cunje. IF-avier, Vo*nja-kova ulica 4. 16131-T Mešalec za beton 15^—300 litrov brer motorja kupim aH sposodili. Ponudbe s točnim opisom in ceno na ogl. odd. Jutra po no drugo pohištvo po zelo 'ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tvrdki Ivan Mathian, LJubljana. Tyrševa cesta 12, dvorišče. 17-11-12 Radi selitve prodam spalnico iz trdega lesa, 2 leSTfnri, modroce, blazine, larr.ise- moške, ženske čevlj«, močne škafe, lesene posode z ročajem za rastlin;, vrtno orodje, bele vrtce palice, police za sadje, tulFe, narcise, moderne stopn.ee z? kopalni bazea ci>.. Ogled od 2.—6., Ko-etnort ul. 6fL 16410-12 Elegantno spalnico iz orehov« korenine in boljšo ■ kuhinjo poceni proda mizarstvo-Gluhak, Brezovici Ogleda se v skladišču Ljub Ijana, Florjanska 19. nasproti sv. Jakoba župnišča. litotam se sprejemajo naročila. 16533-12 Pohištvo Za stanovanji, trgovske opreme in hotele dobite najhitreje v največji zalogi pohištva. Spalnice masivne, 'politirane in pleskane. Spalnice -ie od dm -?60C Omare . . - . . 550 Postelje.....220 Kuhinjske oprave . 900 Kuhinjske kredence . 525 treske - postelje . . 320 Čni vložki ... 100 !odroci .... 560 Sprejemamo naročila po podloženih načrtih. Sprej. Aeino tudi v račun smrekov in bukov les. event. ga tudi kupimo. 'Se priporočamo! i§ AVA« : mizarstvo Predjamska 32, trgovina po-hištvr." Miklošičeva c, oa* sproti sodišči. — 16701-12 Spalnica orehovi korenina poceni ni-pfodaj- Žagar Vinko, Ljub-ijana-Dravlje, Vodnikova 16445-12 cesta 269". ' Dospela je zadnja pošiljka francoskih koles znamke Aiglon «« Ker je le malo Število istih na razpolago, vabim interesente, da si to priznano izvrstno znamko Cim prej ogledajo, ako želijo Imeti res lahko in vendar močno, trpežno kolo. VIKTOR BOHINEC IguMjaaa, tjrševa cesta 12 (dvorišče) Spalnico malo rabljeno, prodam. Novi trg l/I, levo. 16561-12 Razno pohištvo »radi majhnega stanovanja poceni prodam. — Krapež. Kazina II. nadstr., desno. 16363-12 Moderno spalnico kompletno in kuhinjo prodam zaradi selitve. Lončarska steza 8b, pritličie. 16651-12 Jedilnico sablieno, a dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod iifro »čistoča«. 16778-12 Avto, moto Beseda l din, davek 3 din za iifro ali daianie naslova 3 din. Naimaniši znesek 17 din Skoro nov avto limuzina znamke Opel Ka-pitaen, je tako) naprodaj. Tvornica A. Jarc. Maribor, Košaki. 16301-10 Mali avtomobil dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15941-10 Motorno kolo Sunbeam 500 ccm in nov Bezzera aparat a kavo ekspres, prodam. Tyrševa 12. »Na-Na«. 16470-10 [ Ureditev premoženja poravnave, konkurzne zadeve, odkup in lnkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil in družbenikov, dobičkanosno ln varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, sp.oh vse trgovsko-obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul 16-16 Petdesetletnik išče družabnico z 50000 din za plodonosno kratkoročno kupčijo. Garancija podana. Pozneje, na željo, skupno gospodarstvo. Dopisi na ogl odd. Jutra pod »Resnost 33« 16590-16 Gostilno vzamem v najem ali na ra> čun na prometnem, kraju. Potrebel kapital na razpolago. Naslov v vsehj, poslovalnicah Jutra. 16748-19 Družabnika (co) z gotovino 30.000 din za zelo rentabilni posel s sodelovanjem ali brez iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Promet«. 16557-16 Motorno kolo B. G. A. 500, renovirano, v zelo dobrem stanju, poceni prodam ali zamenjam za lažjega. — Gorenc, Stožice 66. Ogled danes. 16514-10 Motorno kolo pokvarjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi razdrto«. 16488-10 Avtogume 6e dobro ohranjene, dimenzije 5.75X16, prodam. Ponudbe na naslov »Avtotaksi«, Trebnje. 16350-10 DKVV 350 ccm ukora j nov, zadnji model, naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16382-10 Mali avto Ford B. B., poraba 7 lit. bencina, proda Horvat, sobo teh.. Poljanska c. 69 16359-10 Harley Davidson motorno kolo 750 ccm ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16462-10 Kupim motorno kolo io 250 ccm. Ponudbe Z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro«. 16437-10 Avto DKW po zelo nizki ceni prodam radi selitve, cena din 9000. Fupar Janez, mehanik, — Škof j a Loka. 16494-10 Avto Ford osem cilindrov mao rab ljen v najlepšem stanju prodam. Ponudbe pod »Odličen avto« na ogl. Odd. Jutra. 16662-10 Avtomobile tovorne od 1 do 6 ton, e Diese'. in bencinskimi motorji in razne osebne avtomobile po ugodnih cenah proda zastopstvo K r u p p O. 2 U Ž E K, LJubljana, Tavčarjeva Klica 11. 16617-10 Mali avtomobil poceni ugodno prodam. Šušteršič Pran, Franko-panska c. 21. 16614-10 Motorno kolo »alo rabljeno, prodam po •izki ceni. Dolenjska c. 5. 16621-1C Avto gume Michelln 230/18 (9 00'18) skoraj nove, proda Mo-tormetan, Celovška ces. št. 38, tel. 29-05. 16603-10 Tovorni avto t—2 tonski z dolgo karose-rtio, Chevrolet kupim. — Presnar Alojz, Kranj. 16647-10 Tovorni avto Ford ▼ dobrem stanju ugodno prodam. Kupim steklenice od mineralne vode. Nežka Turk Slom-fikova 27 Ljubljana. 16696-10 Tovorni avto 5 tonski v brezhibnem Stanju kupi Franc Ber-toncelj, Domžale. 16682-10 Bencin J« drag 1 trajna skrb, zato si pustite predelati vaš avto a pogon z ogljem Strojna specialna delavnica za genera torje. Ljublj. Sv. Petra e. 85 16724-10 Izredna prilika Mali DKW avto super-aport model (dirkalni) ter Steyr poltovorni av to za vsako ceno napro daj. Strojna delavnica LJubljana St. Petra c. 85. 16723-lu Kapital Beseda I din, davek 3 din Si iifro sli daianje naslova 9 din. Najmaniii znesek 17 din Družabnika Strokovnjaka, iščem za skla diščarsko obrt, možno tudi )ddam dovoljenje. Naslov T vseh poslovalnicah JuUa. 16759-16 Kateri pošten nad 40 let star gospod bi pomagal dami iz obupnega položaja. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Poletie« 16449-16 Gospa prosi gospoda 1500 din posojila Vrnitev zajam čena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poletni večeru 16656-16 Hranilne kniižice vrednostni: papirje kupujemo •talno m po naivišiih cenah in takoišmemu plačilu RUDOLF ZORE Uubliana. Gledališka ul 12 16766-10 Kot kompanjon bi se pridružil solidnemu starejšemu podjetniku ali pa simpatični dami gospodarski strokovnjak, 371eten samec z visokošolsko izobrazbo delaven in pošten z od lično prakso kot organizator ln z 200.000 din kapitala. Resne neano nimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obojestransko zaupanje« 16740-16 rteseda I din. davek 3 din. n Sifrc di daianie latlova f din Natmanii' znesek 17 din. Gostilno prodam poceni, vse na novo urejeno, v centru mesta Zagreba, radi hitrega odpotovania. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16496-19 Skladišče 3 suha skladišča vsako posebej ali skupno takoj oddam na Poljanah. Poizve se: Povšetova 38, Ltubliana 16468 19 Majhen lokal takoj oddam na Emon-skl cesti 10. 16519-19 Gostilna slovenska, v najpromet-nejšl ulici, niči, krasni prostori, stanovanje tri sobe, dobroidoča, takoj naprodaj. Ugodna prilika. — Vprašati: Naglič, Nadlipom 1, Zagreb. 16543-19 Lokal primeren za mesarijo mlekarno ali pod. takoj oddamo. Je na zelo prometnem kraju na Jesenicah nasproti tovarni. — Ponudbe na Delavski dom, Jesenice. 16538-19 Gostilno dobroldočo, nova hiša^z vrtom za zelenjavo, na periferiji mesta Maribora. prometna točka, oddam v najem ali tudi prodam. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Sigurna eksistenca«. 16512-19 Pozor Dalmatinci! Oddam gostilno s tujskimi sobami, ve!, dvorano. velikim vrtom v bližini kolodvora tovarn in večjih delavnic, avtobusne postaje. Potrebna kavcija. — Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Prometno. 16509-19 Restavracijo zraven kolodv. na prometnem kraju prodam. 2 gostilniški sobi, kuhinja, 7 tujskih sob, stanovanje 2 sob ln kuhinje, veliko gospodarsko poslopje, zelenjadni vrt, 2500 k v m stavbišče. 2 orala travnika, 5 oralov njive. — Poizve se pri: Ivan Zorko, Brežice. 16542-19 Frizerski salon v Mariboru na prometnem kraju, dobro vpe-'.jan, brez konkurence, zaradi družinskih razmer ugodno naprodaj. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Dobra »ksistenca«. 16401-19 Prvovrstna restavracija z Inventarjem, na lepem kraju v Mariboru se takoj odda. — Naslov v vseh posloval. Jutra. 16403-19 3 lokale daje v najem kopališč-na uprava v Krapinskih Toplicah. Eden za trgovino, drugi za kavarno, bufet in slaščičarno in tretji letna restavracija »Bellevue« z vsemi stran skimi prostori. Najemnina nizka. Ponudbe in vpražanja je po6lati na upravo zdravilišča Kra-plnske Toplice. 16380-19 Mizarsko delavnico kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Promet«. 16753-1* Lokal s stanovanjem, vpeljan za trgovino z mešanim blagom oddam s 1. avgustom v Ljubljani Bežigrad. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra trgovina* 16680-19 Mlekarno dobro vpeljano, v lepi okolici. prodam zaradi odpo-tovanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16761-19 Posest rteseda I din. iavek * ain. za iifre tli daianie iaslo»« 5 din Naimami- znesek 17 din Parcele v St. Vidu ln v Vižmar-jih naprodaj po nizki ceni. Lega zelo ugodna za obrt, weekend ali vile. Vižmarje 78, nasproti Mizarske zadruge. 16076-20 215 oralov prvovrstne obdelane ln posejane zemije v enem kosu z gospodarskimi po slopji vred je v neposredni bližini Osijeka naprodaj Cena 9500 din po oralu. Vse informacije daje Josip Galovac začasno v zdravilišču 3 atina Radenci. 15990-2C V Zabukovci (Sv. Pongrac) in Dobrini (Žusem) naprodaj ma:i zemljišči: v Zabukovci za din 25 000 v Dobrini 12.000 s stavbami vred. V Pre-vorskem Dobju pa opuščeni vinograd z lahko popravljivim zidovjem in razne travniške in njivske parcele od 8000 din naprej. Ponudbe na dr. Ogrizek, Celje. 16249-20 Hiša z velikim vrtom na glav ni cesti. naprodaj. Vprašati: Gostilna' Sever — Tezno. 16510-30 Lepe stavbne parcel« v neposredni bližini mesta Celja naprodaj. — Vprašati pri: Fanlager, Celje, Glavni trg 8. 16503-20 V Celju poceni prodam parcelo 1453 kv. m z novo wee-kend hišioo (soba, kuhinja ln prltlkilne), masivno zidano ln priprav no tudi za bivanje čez zimo, krasna sončna lega, 15 minut od centra. Informacije daje: Froh-lich, Celje, Samostanska ulica 8. 16502-2C »Posest« realitetna pisarna Ljubljana, Miklošičeva cesta 4-Et izdaja lastno glasilo »Posest«, ki Izhaja vsakega prvega v mesecu. V njem je na ponudbo veliko število hiš, vU in parcel v mestu ln na deželi, kmetskih in vele-posestev s točnimi opisi in cenami. Kdor kupuje ali prodaja nepremičnine, naj list naroči na gornji naslov. Zad06tuje dopisnica. 94-20 Tripalo i drug realitetna pisarna Banja Luka nudi posestvo za 15.000 din z enostanovanjsko hišico. 16563-20 Parcelo v Zalogu pri Ljubljani ob Industrijskem tiru tn glavni cesti prodam po 35 din za kv. meter. Ob Ljubljanici prodam weekend parcelo z lopo za 75.000 din. Pri Kamniku prodam weekend parcelo s krasnim razgledom po 18 din za kv. m. Vprašat! v ogl. odd. Jutra pod »Denar«. 16564-20 Hišo z dvema 2sobnima sta-novanjlma, v jeseni popolnoma izdelano prodam tik pod Kamnikom še za staro ceno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16541-20 Ugodna prilika 4stanovanjska hiša naprodaj. Poizve se v gostilni Margon, Brdo 77 Ljubljana. 16572-20 Zemljišče na deželi, obrežno, plodonosno. poceni napro-dal. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Plodonosno«. 16574-20 Hišo novejšo, večstanovanisko, Io kal, ugodno prodam v Liubliani. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 16593-20 Hiša enonadstropna z 7 stanovanji od 1 sobe in kuhinje, na trgu živežnih namirnic na oglu v katerem ie bila gostilna. Nosi mesečno din 2350. Naprodaj za 180 000 din. Potrebno 150.000 din. Fr. Miiočka,' Zagreb, Vla-ška 105/111. 16595-20 Nova hiša z vrtom se proda. Informacije Podlimbarskeea ul. 39. 1657(5-20 Graščina dobičkanosna, njive ln travniki 120 oralov ter 120 oralov gozda, vodna moč. 850.000 din, plačljivo v obrokih. Najemninska hKa z modernim trgovskim lokalom, 7 % čistesa donosa, pol hiše 500 000 d'n cela 1.000 000. Posredovalnica »Ranld. Maribor. Gosposka ulica 28. 16508-20 Prodam hišo dvostanovanjsko, gospodarsko poslopje, rt ln njiva, 5 minut od posta je Pragersko. Cena 35 tisoč din. Naslov: Kla-neček Katica, Studenci pri Mariboru. 16507-20 Hišo z gostilno in trgovino v mariborski okolici, novo, prodam. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »200 tisoč«. 16506-20 Hišo 6 približno 1 johom zemlje kupim v bližini Maribora, Celja aU v Savinjski dolini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sadje« 16427-20 Vinograd na sončnem kraju Dolenjske prodam. IVi ara zasajenih mladih trt. nova zidanica, kjer se lahko napravi stanovanje, parcela zasajenih dreves, gozd za kole, vodnjak, lopa. Kupi se lahko tudi premičnine. Naslov v ogl. odd. Jutra 16438-20 »Realiteta« posredovalnica nepremičnin za hiše, vile, parcele, posestva, gozdove itd.) je samo v Prešernovi ulici št. 54/1 nasproti glavne pošt«. Telefon 44-20. Posluje hitro ln solidno. Vse informad'e so brezplačne. Prepričajte se! 16423-20 Več stavbnih nareel prodam ob Celovški cesti Miškec, Jernejeva 22. 16757-26 Kmečko posestvo s prostorno kmečko hišo v vrednosti okrog 400 tisoč din na Dolenjskem ali v sosednem hrvatskem delu kupim proti gotovini. Ponudbe z navedbo cene, lege, vrste ln velikosti posestva na oglasni odd. Jutra pod »Kmetsko«. 16434-20 Hiša v St. Vidu poleg tramvaja naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16582-20 Novo hišo po ugodni ceni prodam v okolici Kranja v Ore-hku St. 44. 16567-20 Hiša ▼ Celja 10 minut od kolodvora, U nosi mesečno lOOOdia ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16386-20 Dve hiši naprodaj. Ena štlrista-novanjska nosi 320 din. druga petstanovanjska nosi 750 din mesečno. Cena 60.000 ln 150.000 din. Prodam tudi stavbene parcele ob cesti po 13 din za kv. m Vprašati pri: Franc Hadner, Radvanje 82, Maribor. 16398-20 Posestvo 12 oralov, prodam po n-Todni oenl. — Alojzija Kronvogl, Košaki 11 pri Mariboru. 16399-20 Prodamo gozdno parcelo, zaraščeno z mlado bukovlno v Izmeri 272.234 kv m ln travnik v izmeri 7834 kv. metrov, ležete v katastr. občini Goveji dol pri St. Janžu na Dolenjskem. — Natančnejša pojasnila daje »Vzajemna posojilnica« v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7. 16379-20 Stavbene parcele na Vodovodni resti. po rrlo ueodni ceni naprodaj. Ponudbe na opl. odd. Jutra pod šifro »M. M.« 16433-20 Dvostanovanjska hiša r lokalom, 2 minuti od tramvaia v bližini bolnice, naprodaj. Naslov: Gostilna Kamnar, nasproti bolnice. 16747-20 Večja stavbena parcela pri Celja naprodaj. Infor macije pri Fran« Arniek Lopata it. 1). Celic. 167)2-20 Prodam hišo v Ljubljani 4 stanovanj sko pripravno za upoko jenca. prevzem hipoteke Ponudbe pod »Upokojenec« na ogl. odd. Jutra 16695-20 Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra St. 6 proda 5 stanovanjsko hI So blizu centra, 5 stano vanjsko hišo vzhodna stran LJubljane v bllžl ni tramvaja, gostilno na prometni cesti, posestvo na Dolenjskem ki živi 7 glav živine (elektrika, vodovod, posestvo z gostilno (tujske sobe) ln lokalom za trgovino ln gospodarska poslopja v svetovnem letovišču Slo venlje, enonadstropno hišo z gostilno, mesarijo v velikem industrijskem kraju v Zasavju, več parcel ln celih kompleksov. 16694-20 Mladega gozda 11.800 km2 v bližini po staje Krmel pri St. Janžu poceni prodam. Informacije daje A. žabec, Ljubi lana Slika, Celovška »4. 16691-20 Stavbno parcelo v mestu kupim. Plačam takoj. Naslov v vseh po slov. Jutra. 18688-20 Dve hiši proda banka v Ljublja ni — 170.000 din Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odplačevanje« 16683-2V Novo hišo stanovanjsko visoko pri tično pri banovlnskt ce =rtl v okolici Stične pro dam. Informacije v ogl. odd Jutra. 16718-20 Hišo z gostilno na prometnem kraju 8 večjim vrtom v Ljublja nI prodam Naslov v poslov. Jutra. 16741-20 2-stanovan1sko hišo s 7000 m2 vrta na Brezovici p. Ljublj. prodam. Naslov v vseh po slov. Jutra 18729-20 Parcelo nt prijetnem prostoru, ki je na njet tudi studenec, v Tacnu, prodam. Poizve se gostilni Petač, Vižmarje. 16758-20 Večje kmečko posestvo (večji del nirr) kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Slepovron« 16767-20 PRODAMO HTŠO z gostilno, trosobno stanovanie vrt. Cena 165 tisoč din. Hipoteke 4000C Okolica Ljubljane. HTSO novozidano. petstano-vanisko. nettodonos 11 tisoč din Cena 170000 H^noteka 60.000 Dravlje. HISO novozidano. dve tro-sobni stanovanii. lep vrt. Cena 370.000 Šiška. VILO novozidano. tristuno. vanisko. kompleks 1200 m2. Cena 4*0 000 Hipoteke 300.000 din. Brezplačne informaeiie daje ležerna pisaTia A DAM I C Ljub'i»na. Go«"osve»«ka 7, vis-a-vis »SJamič*« 16492-20 še nekaj parcel ter stanovanjskih ln trgovskih hiš imam v pro daji. F. Pristavec. real pisarja L'uH'1nn^ <"M*?po Rvetska cesta 3, tel. — 23-81 16672-20 Žago s poslopjem ln stavbl-**em prodam Modrici«. Dol. Logatec 16619-20 Stavbno parcelo 6R3 kv. m pr«4->m » KnJini dolini. Cesta XXI.. StraVI. Merčnikova 6. Vič. 16633-20 Moderno vilo (sveta 1000 kv. m) v Mednem ceno proda Habicht. Liuhljana. Tabor it. 5. — Vselitev takoj mogoča. 16609-20 Zamenjam hišo enonadstropno, vpeljana trgovina, začetek Kolodvor ske ulice, za hiio z vrtom v Ljubljani. Ponudbe na o*I. odd. Jutra pod iifro »Zamenjava«. 16650-20 Seseda 1 dia. davek 9 dia za Khf ali daianje naslova * dia Mslmant® metek 17 din. Stanovanj* trisobno, oddam v vili aa din 900 Maslo« v vseh poslovalnicah Jutra. 16274 21 Stanovanje 2sobno oddam s koplnl co ln prltlkllnaml, even tualno z garažo ln z ali brez dveh lokalov za trgovino in mlekarno v LJubljani. Naslov se izve v vseh poslovalnicah Jutra. 15888-21 Stanovanje treh tračnih sob in prtti-klin. s komfortom na Poljanah takoi oddam. Vseli se lahko takoj. Vpraiati: Povietova 38. Ljubljana. 16469-21 Dvosob. stanovanie oddam za avgust odraslim osebam. S*mova ul. 4. — Ljubljana VII Bežigrad. 16440-21 Dvosob. stanova«^ parketirano. suho s pritikli-nami se takoi odda za din 550 Podmiličakova ul 49. 16583 21 Dvosob. st»novar«ic z balkonom v hotelu Slon se dvema osebama s 15. julijem odda. Cena din 1200 Istotam so tudi tri sobe za pisarne za oddati. Poizvedbe pri hotelskem portiriu. 16454 21 Dvosob. stanovanje kabinet in pritikline ter delom vrta v lepem kraiu na Glincah oddam za septera ber. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16586 21 Enosob. stanovanj« oddamo za takoj Najemnina 400 din. Informacije pri hlS-slcl. Med "edova ulica 14. 16491-21 Stanovanje oddam v najem s 1. avgustom. cela enonadstropna vila v sredini rresta. 5 min. od »Zvezde«. z vsem modernim komfortom, vsa podk'e-tena, 4 sobe, kabinet 2 veliki veži. veranda, balkon ln vrt. Kopani'a in stranišča oplojena, vs« parketirano, elektrika. plin. Naslov v vseh posloval. Jutra. 16505-21 Enosob. stanovanje v novi hlSi oddam odraslim osebam. St. Vid St. 43 pri LJubljani 16414-21 Dvosobno dve enoaobni stano-anjl odn. tudi trisobno --Idam v lepi rili v Bto-ftlcah. Vprašati pri Ivan 'akln, Stožice 78. 18300-21 Enosob. stanovanje a dvema kabinetoma ln Kopainloo oddam a 1. avgustom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16451-21 Enosob. stanovanje s prltlkllnaml takoj oddam odraslim osebam za 180 din. Dravlje. Šoferjeva ulica 17. 16571-21 Enosob. stanovanje podstreino se odda s 1. ar g ustom v Trstenjakovi 15 16600-21 Dve stanovanji eno ln dvosobno parke tlrano v Bohoričevi ull ci odda Realitetna pisarna P. Pristavec, Go-sposvetska c. 3-1. 16670-21 4-sobno moderno stanovanje s kopalnico takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nizka cena« 16217-21 3-sobno stanovanie j kopalnico, v strogem cen tru, takoi oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Plin«. 16218-21 Dvosob. stanovanje konfortno Na iami it. 8 v šiiki nasproti policije se odda takoj. Naiemnina 650 dinarjev 16688-21 Dvosob. stanovanje oddam s kopalnico in pri-tiklinami za avgust. Rožna dolina. Cesta VII/5a. 16632-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami oddam samo starejii, malo-članski družini. Tyrieva 91 16607-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam. Privoz 14. 16602-21 Enodružinska hišica t vrtom ob glavni cesti v Tacnu, se odda poceni v nsjem. Vpraiati: Gasilska 15. b-'feL 16660-21 Dvosob. stanovanje oddam takoj v Zgornji Siiki poleg meščanske iole. Po-tasnila: sobota, nedelja od 15. do 16. ure. Lakotence itev. 4. 16638-21 Za avgust oddam enosobno stanovanje Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16743-21 Trisobno stanovanje sončno oddam v vUl a 1. avgustom za 1100 din Skopek. ASkerčeva S 16712-31 5-sobno stanovanje takoj oddam. Cesta ▼ Rožno dolino 14. 16728-21 Lepo tnsobno stanovanje a kopalnico oddam sept. ev. avgusta SlMnSka 18-1 tramv. po staja remlza. 16733-21 Stanovanja Beseda 1 dia dsvsk 9 din ta Iifre sli daianje naslova * din. Natmanili znesek 17 dia Stanovanje 1 ali 2 sobno z vsem komfortom v centru me sta ISče ves dan odsoten zakonski par brez otrok za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen ptsčnlk« 16661-21a V najem v Ljubljani vzamem z 1. avgustom hiio. vilo vsaj 4 sobe in pritikline. Even-tuelno renoviranje preskrbim um. Plačam 1 leto naprej Ponudbe L. W., Emonska 25. 16589-21a Stanovanje dvosobno ali enosobno s kabinetom ln vsemi nrttlkllnaml. vse pod enim ključem, išče gospa. držav, upokojenca. v cko'lct. n»1ra'Sl v Trnovem ali Kol»zljl. Ponudbe na »Točna t>!«*-nlea 500«. 16566-21a Stanovanje dveh do treh rob ISče družina dveh do treh -■seb na periferiji me«ta. °on"(ib» na oe'as. odd Jutra pod »Zrak ln -"•nce«. 36520-21 a Starejša vdova i«ma. Hče za avgust ali -^zneje dve sobi a'i eno '"bo s kabinetom ln s TifkPnaTil. event. ko--alrtco ln pl'n Ponudbe na «el. odd. Jutra •v>d »Poštena vnica«. 16372-21f Stanovanje 4 do .Viobno konalnlco. vse prttlkMne t'čeri za september. Ponudbe z navedbo cene pod »Stro-"1 center« na ogi. odd. Jutra. 16374-21a Snosob. sti>nov!»nlf okolici m*sta iščem, 'a^ov v ogl. odd Jutra. 16371-21a Hvosoli. sfsnnvopie centru iiče itirčlanska ndrasl* družina za 1. avgust Ponudbe na ogl. odd. lutra pod iifro »Točen phčnik« 16464-2la Iščem sobo vhod s stopnišča v Spodnji "iiki Bež-grad ali okolica, sv. Kriitofa. za julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Solnčna«. 16782-2U h'osoh. stanovanje okolici Bežigrada ali Sp. $iike iiče družina treh odraslih oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni uslužbenec«. 16489-21« Dvosob. stanovanje ali enosobno a kabinetom ISčeta 2 mirni osebi. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »81&ka< 16612 21a Mirno stanovanje enosobno ISče upokojen železničar sa 1. avgusbt Ponudbe na ogl. odd. Jutia ■ navedbo cene pod »Železničar« 16674-2ia 4—5 sobno stanovanie komfortno, ilčem za avgust. Ponudbe na: dr. Vrtačnik, Trdinova ul. 7. 16615-21« Stanovanje enosobno ali dvosobno, v centra iiče stranka dveb »seb za avgust. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Državni uslužbenec«. 16643-21a Cenjeno občinstvo vljudno obveščam, da OTVORIM 1. juUja t. L na Krakovskem nasipu v Ljubljani v na novo, okusno preurejenih lokalih GOSTILNO pod vodstvom posl. g. Bučar-ja Ivan-a. Strokovna usposobljenost gosp. Bučarja v gostilniški stroki, osobito v kuhinjski stroki daje jamstvo za dobro postrežbo, prvovrstno kuhinjo in dobra vina. Sprejemajo se abonentje! Se priporočam Kramar Janko, gostilničar Stanovanje dvo do trisobno Iščem za Bežigradom za takoj aH avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S. R« 16732-21 a Komfortno stanovanie 3—4 sobno, v neposredni bližin glavnega kolodvora, ilčem za takoj ali do 1. avgusta. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod Iifro »Udobno«. 16770-21a Sobo odda rtcaeda I dm. iavet 4 din. a« Mre ali daianie rl pivovarni Union takoj ali a IS. julijem oddam boljši osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16556-23 Prazna soba velika, voda, elektrika ▼ sobi, poseben vhod se takoj odda za 130 din. Ferdinand Som, avto-taksl, avtomobila St . 39. 18577-23 Opremljeno sobo g posebnim vhodom oddam na Erjavčevi c. 4, priti., desno. 16578-23 Soba se odda gospodu. Bolgarska ul. 30. 16585-23 Opremljeno sobo oddam takoj ali pozneje. Pripravna za krojača ali pod. — Gerblčeva ulica 9. Trnovo. 16570-23 Dve opremljeni sobi za eno in dve osebi, s posebnim vhodom m souporabo kopalnice oddam. Sokolska ulica 8. I. nadstr., levo 16548-23 Soba lepa, zračna, čista, s souporabo kopalnice se odda eni ali dvema osebama s hrano ali brez bolJSi stranki za takoj. Rimska cesta 18'I. levo. 16515-23 Lepo sobo opremljeno, poleg drame oddam s 1. Julijem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16364-Z3 Sostanovalca sprejmem odnos, oddan sobo s posebnim vhodom. Vldovdanska cesta St. 1. Vprašati pri hišniku. 16355-23 Sobo prazno ali opremlieno oddam. Čopova 10. Sotnn Terezija. 16460-23 Sobo v visokem pritličju s posebnim vhodom oddam za l. avgusta. Bolgarska ul. 24 16467-23 Sobo moderno opremljeno s souporabo kopalnice takoj oddam na Tjrievi cesti 43 I. levo. 16446-23 Prekrasno sobo veliko, solnčno, prazno ali opremlieno, center, kopalnica, oddam z avgustom. — Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 16631-23 Sobo za eno a! i dve osebi s souporabo kopalnice oddam po nizki ceni. Strossmaver-leva ul. 4.1., desno, nasproti poljanske gimnazije. 16630-23 Sobo s posebnim vhodom oddam gospodu. Gradišče 14, pritličje, levo. 16628-23 Gospoda sprejmem na stanovanje in hrano ter sobo oddam za dve osebi. Sv. Jakoba :rg 5. 16652-23 Opremljeno sobo z vso oskrbo ter souporabo kopalnice, v vili s parkom takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 16644-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom oddam. Strnad Rožna ulica 41/11. (v bližini cerkve sv. Jakoba). 16645-23 Opremljeno sobo oddam 1. julija v neposredni bližini banovine. — Bleiweisova 3/III., levo. 16639-23 Opremljeno sobo lečeno, čisto in zračno od-ciam 1—2 osebama 15 minut od centra. Kopal niča in vrt na razpo a~ "o Karadžičeva 10. Ko-lezija 16705-23 Veliko solnčno sobe s kopa nico oddam. Te lefon, poseb. vhod, cen ter. Naslov v vseh posl. Jutra. 16700-23 Opremljeno sobico oddam gospodu takoj ali pozneje po nizki ceni Poizve se v k eti po 10. uri Ma-sarvkova 58 16698-23 Opremljeno sobo oddam takoj ali s 1. ju lijem za eno ali 2 osebi. Planino na razpolago. Mestni trg 17-111 levo Bezrukov 16711-23 Lepo sobo popolnoma ločeno, oprem Ijeno oddam s 1. julijem. Naslov v vseh po slov. Jutra 16735-23 Lepo solnčno sobo prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam 1. julija. Gradišče -4/11!.. Prijazno sobico oddam s prav dobro domačo hrano. Stari trg 28 III nadstropje levo. 16471-23 Solnčno sobico opremljeno, z dobro domačo hrano v centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16478-23 Opremljeno sobo s dvema posteljama s posebnim vhodom oddam. — Friškovec 6. 16455-23 Prazno sobo veliko sončno s posebnim vhodom oddam samo mirni boljši osebi.— Ogled od 2. do 4. Novi trg 5-H, levo. 16666-23 Solnčno sobo v centru oddam stalni osebi za julij. Naslov v vseh posl. Jutra. 16665-23 Sostanovalko sprejmem. Novi trg 5 (dvorišče) 16629-23 Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma gospodičnama ali zakoncema. Janševa 15. 16667-23 Sobo takoj oddam. Riharjeva 20 Trnovo. 16584-23 Opremljeno sobo solnčno, novo in sobico, oddam boljšim zaposlenim osebam, gospodom ali gospodičnam. Židovska ul. 3. 16771-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom ln uporabo kopalnice oddam takoj aH s 15. Ju-ljem. Malgajeva ulica 8 Erjavec. 16501-23 Lepo solnčno sobo oddam v vili bliiu Leo-nlšča. poseben vhod. — Koblarjeva ulica 15. 16513-23 Sobo sončno, čisto, s prostim vhodom oddam za 1. Julij- Rožna dolina Oesta II St. 5a, I. nadstr. 16430-23 Sobo s kopalnico, večjo, strogo separirano, oddam zakoncema. JelovSkova ulica 24, Trnovo. 16551-23 Sobo oddam d tema gospodoma ali gospodičnama takoj. Strellška ulica 24. priti., levo. 16554-23 Sobo opremljeno oddam. FUg-nerjeva ulica 13. II. nad stropje, vrata 15. v bližini Tabora. 16555-23 Garsoniero strogo separirano. oddam solidni osebi takoj. JelovSkova ulica 24. 16550-23 Vovoopremljeno sobo veliko, odda samostojna gospa takoj ali za pozneje. Zvezna ulica 23, zgoraj, desno, v Zeleni jami. 18580-23 Lepo solnčno sobo * souporabo kopalnice oddam a 1. julijem eni ali dvema osebama na Miklošičevi cesti 34/IZ. vrata desno, dvigalo. 16389-23 Sobo separirano, čisto, solnčno, oddam v centru 1 ali 2 osebama. Zrinjskega c. 5, pritličje, desno). 16769-23 Elegantno sobo novo opremljeno v stro gem centru z vsem komfortom oddam takoj. Na slov v vseh posl. Jutra. 16677-23 Sobo na dvorišču s štedilnikom oddam na B!elwelsovi cesti 48. Po nudbe na dr. Vrtačnlka, Trdinova ul. 7. 16616-23 Sobo čisto, zračno ln sončno oddam tik opere. Naslov v vseh posl. Jutra. 16673-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom od dam 2 ali 3 osebam. Kra kovskl nasip 10 priti. 16676-tt Dve leni sobi opremljeni oddam za 1. julij. Kongresni trg 4/III. n. 16637-23 Majhno sobo opremljeno, oddam gospodu. Na željo z vso oskrbo. Idrijska 11. 16636-23 Lepo sobo oddam. Poljanska C. 18, pritličje, desno. 16635-23 desno. 16745-23 Čedno sobo z dvema posteljama, z uporabo kopalnice, oddam za 1. julij. Sv. Petra nasip 43 buffet. 16744-23 Sobo zračno, parketirano. z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16779-23 Opremljeno sobo s kopalnico oddam v strogem centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16764-2J Oddam dve lepi sobi s posebnim vhodom, prva v pritličju levo s celo oskrbo, druga desno v prvem nadstropju ve lika, lepa sončna soba Ciril Metodova ulica 19 (sv. Jožef). 16697-23 Opremljeno sobo oddam Tabor 6, 16693-23 Opremljeno sobo čisto, 6uho z elektriko poceni oddam. Cegnar-Jeva 4-1. 16692-23 Solnčno sobo opremljeno s posebnim vhodom oddam na Erjavčevi c. 4 priti, desno 16578-23 Sobo s posebnim vhodom takoj oddam Streliška 22 16689-23 Opremljeno sobo ev. še malo sobico za julij in avgust s poseb nim vhodom komfortno v centru oddam Naslov v vseh posl. Jutra. 16679-23 Sobico svetlo zračno oddam gospodični blizu banovine takoj. Stavar, Tržaška 17a-m nova hiša 16706-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom od dam boljšemu starejšemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »l. julij« 16716-23 Opremljeno sobo lepo oddam eni ali dvema osebama po zelo niz ki ceni Predjamska 35 levo prit'ičje. 16713-23 Sobo zračno odam gospodični Miklošičeva c. 6-II levo stopnloe. 16721-23 Čedno sobico s prostim vhodom v cen tru oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 16710-23 rteseda 5C pat, davek 3 dm, 3 dm za iifro ali daianie naslova — Naimaniii znesek dni 15. Mesečno sobo z 2 posteljama iščem na Mirju, Rimski, Bleiwei-sovi cesti ali v tej okolici za 1. julij. Ponudbe na ogl. orid Jutra pod »Snaga pogoj«. 16404-23a Prazno sobo 5 kopalnico poseben vhod iščeta dva gospoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. avgust«. 16452-23a Sobo strogo separirano z uporabo kopalnice iščem za 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidnost«. 16448-231 Solnčno sobico opremljeno ali prazno z uporabo kopalnice v centru iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »66« 16755-23a Zamenjam sobo v graščini na Gorenjskem za prazno sobo v centru Ljubljane za julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutia pod »Zamenjava prazne sobe«. 16777-23« rteseda 1 dm. dave» 3 din, za iifre ali daianie naslova 5 din. Naimaniši enesek 17 din. Knjige za nanovo ustanovljeno javno knjižnico kupi Skupno združenje obrtnikov Jesenice Privatniki, imate kakršne koli knjige, ponudite! 16534-8 m JH Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslov« 5 din. Najmanjši znesek 17 dm. Solnčno sobo z 2 posteljama oddam gospodu. Sv. Petra c. 47 vhod z dvorišča desno stopnišče 16738-23 Za julij in avgust oddam 2 sobi s 4 poste ljami ev. tudi samo eno sobo. Schuster. Nunska 8-1. 16702-23 Opremljeno sobo aH prazno, pos. vhod v centru oddam s 1. julijem ali pozneje. Naslov v vseh posl Jutra 16734-23 Sostanovalca sprejmem v lepo zračno sobo k mlademu gospo du. Rožna dolina c. 3-7 Erzin. 116704-23 Opremljeno sobo Opremljeno sobo z eno «!i dvema posteljama oddam takoj solidnemu go-takoj oddam. Naslov v ] spodu s prostim vhodom, vseh poslovalnicah Jutra. I Društvena ul. št. 28. Moste i 16608-23 16765-23 Moško in žensko dvokolo ter radio aparat 5-cevni, vse novo, poceni proda —■ Ludvik Ileršič. Ljubljana. Cesta 19 oktobra 13. 16406-9 Dragocenosti Beseda 1 dm. davek i din, za šifre ali daianie naslova 5 din. Naimaniii znesek 17 din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - julevir Ljubljana, VVolfova ulica Glasbila beseda l din. davek ^ din; za šifro ali daianie naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din. Klavir dobro ohranjen prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16687-26 Prodam dobro ohranjeno kitaro, 2 violini in brač II. Moste, Slapničarjeva 7, pritličje. 16760-26 CENJENO OBČINSTVO! Nudimo Vam najboljši golaž in druga raznovrstna dobro pripravljena jedila lz konjskega mesa, tudi v brezmesnih dneh dobite vse. Najboljit cviček in halo&ka vina, vsak dan sveže pivo, prijeten vrtiček ln prostor za ballncanje. — V mesnici se prodajajo meso in salame najbolje kakovosti vsak čas. — Kupujem konje za klanje po dnevni ceni. — Se priporočata MARINŠEK IVAN. MARIJA gostilna in mesarija — PREČNA UL. 6« Beseda 1 din, davek } din : za šiirg ali daianje aaslova 3 din. Naimaniši znesek 17 din. Iščemo Frana Kamnikarjs lesnega manipulan., Radeče, Ljubljana. Navedite sedanji naslov na oglasni odd. Jutra pod »Dobi dediščino« 16361-31 Nova konjska mesnica Sv Petra nasip 29, poleg Zmajskega mostu bo otvorjena v sredo 3. VII. 1S40. 5e priporoča F.udolf Pušmk 16623-51 Beseda l :.n, davek i dm. za šifre ili daianie aaslova } dm Naimamš' tnesek 17 din. Dobroidočo gostilne vzamem v najem najraje na Gorenjskem ali štajerskem. Navesti pogoje v ponudbi na ogl. odd. Jutra pod -S kon oesijo* 16707-17 Zakaj b! bili prav vi manj lepi! IMATE LI VELIKE ZAHTEVI? AKO L/A . . . UPORABLJAJTE SAMO Sa&A eteseda 1 dm, davek i din. ca šifro sit da anie naslova 5 d;n Naimaniši znesek 17 din. Tiskarno manjšo. dobro uvedeno, zaiadi smrti prodam v Zagrebu. Vprašati: Za-g eb, DeželicSva u'.ica 29. dvoriščno poslopj"e, 2. vrata levo. 16569-30 kozmetične izdelke, ki tv>do zadovoljili v vsem Vaše velika zahteve! »SALVA« Creme za dai in noč, sestavljene iz vitaminov in hoimonov, dajejo vaši polti vso dražest in epoto. »SALVA« Vesetabilna parna kopelj za obraz. Vas bo uverila o svojem čudodelnem učinku. »SALVA« Shampoo garantirano čist, brez alkalij, daje Vašim Usem poseben blesk. »SALVA« Eks Odrr zdravilnega učinka. Vas vedno ščiti neugodnega duha po potu. »SALVA« Proriphajna sestavina vitaminov C Vas reši že pr kratki uporabi neprijetnega škodljivega frhaja. »SALVA« keg-rierator zoper sive lase Vam omogoča z edno uporabo, da se Vam vrne naravna ba-va las. »SALVA« Cerna za britje brez ščetke in vode za ■sako brado Vas bo npvdušila s svojo kvaliteto. »S A L V A« LABORATORIJ glavno skladišče: ZAGREB, Varšavska 3 DOBIVI SE V VSEH STROKOVNIH TRGOVINAH! Pridelki rte-eda r dm, davek i din. v Sifrc ali daianie naslova 5 dia Natmaniš- znesek 17 din- i..' .. .-•-Tssrafc Beseda 1 din. davek 3 : Za šifro ali daianje na'°va 5 d'n. Najmanjši jticsek 17 din. Diažba bukovin drv Začasna drž. up'ava raz laščenih gozdo' v Ljubljani. Cesta 2P- okt. št. 24 I, proda ns javni dra žbi dne 24. ju.ija 1940 cca 3600 prm bukovih drv v 5 partijah frco že lezniška obstaja Rogatec in Sv.' Rok-Lupinjak Pojasnila pogoji in tiskovine so na razpo a-go r>r! crornjl upravi ln pri revirnem vodstvu v brkni, pošta Rogatec. 15778-32 Jivna dražba najde h predmetov bo 3. iuli i ob 9. ur: na železniški postaji Ljubljana. 16582-32 Beseda 1 din, davek 3 din za 5:fr ali da.anie aaslova 5 iic Naimaniši znesek 57 din. Ikri Ok :o Stružnico 1S0 X 1500 mm z •tm id vlačnim vrete-šr. u-.skega sEIa-prodam. — Ludvik i ubliana, Cesta 29. :a 13. 16407-29 Kovinska industrija pozor! Stisk to na vreteno (Spin delpCi.se) 45 mm vreteno novci, takoi poceni proda Ludvik lleršič. Ljubljana. 16405-29 Miatilnico veliko, z bencinskim motorjem, ki epravi ves pestepek mlačve odnos, čiščenja žita, proda Kmetijska strojna zadruga v Trebnjem. 16415-29 Rczkalni stroj za železo, industrijska okna. železna 180X160, orodje za ključavničarje in kovače, nože za struženje, ključe vseh dimenzij za pokončne in ležeče matice in štance v veliki množini ugodno nudi -Alpina . Ljubljana, Tyrševa cesta 12. 16122-29 Stare stroje železo, baker, medenino, aluminij, vsako množino kupim. Imam vedno v zalogi nosilce ftravar-ze) in razne dele za stroje in avtomobile. — Krti',nič. Maribor, žol-gerjeva ulica 20. 16400-2$ Anker šivalni stroji za gospodinje, šivilje in krojače, tudi za ent'a nje z dvema iglama, malo rabljene, krojaške, čevljarske in z dolgim dolnlčkocn od 300 din naprej. Triglav, Resi jeva cesta 16. 16526-29 Šivalni stroji JAX so najboljši Rabljeni stroji od 500 din naprej Ivan Jas in Sin Tvrševa c. 36. 16714-39 Beseda I dm davek 3 dm zj 5ifrc ali datantr aaslova 5 din Natman?' znesek 17 din Pes volčjak dober čuvaj star 5 let se poceni proda T/rševa c. 211 v Ljubljani. 16599-27 Pse 6 tednov stare škotske pmče ugodno proda Bel čič Vidovdanska št. 4 Ljubljana. 16575-27 Črnega ps*?ka m.ile pasme, starega štiri mesce, pr idam. Vprašafi: Kopališka 12. 16746-27 Dobermane čistokrvne psice. 3 mesce stare, krasne eksemplarje, proda Mara Perklič. Sto. žice 180 pri Ljubljani. 16763-27 Fižol od din 3.50 dalje SEVER Si. KOMP., Ljubljana. 16353-33 Vino rdeče štajersko, okoli 10 hektolitrov predam po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pristno«. 16387-33 Večjo množino vina izbrano kvalitetno blago, kupim. Prevzel bi tudi za-loso boljših sortiranih vin za" Zagreb, s polno garancijo. Ponudbe na oglasni odd. lutra pod »Galileja«. 16606-33 Vsaka seseda 2 dm . davek 3 dm daianie aaslova 5 din. Naimaniši znesek 2C dm. Mlada gospa osamljena. v zakonu bridko razočarana, želi spozrati boljšega gospoda od 35 do 45 let v svrho razvedrila odnos, skupnih izletov. Dopise prosim na ogl. odd. Jutra po »Uteha«. 16547-24 Katera gospa v svojem zakonu ni zadovoljna in je čedne, močne postave, naj poji i e sliko s polnim naslovom -pod »1940 Sv. Pave « na ogl. odd. Jutra. 16431-24 Na planine na planine, kamor žene me srce. če bi jaz imel dekle Naslov v ogl. odd. Jutra. 16516-24 Vsaka ->eseda t din -laven 3 din £a laianie našlo*? 5 din Naimaniši tnesek *C -lin. Fant 26 let star, s stalno službo, trezen, lepega značaja, išče v svrho ženitve gospodično, staro do 25 let pošteno, dobro gospodinjo. — Samo resne ponudbe s sliko, ki še vrne," na frodrtiž. Jutra Trbovlje pod »Lep dom«. 16346-25 Beseda 1 din, davek 3 din: za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. CGOtlnenfal na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT LJUBLJANA, Prešernova ulica 44 MARIBOR, Veti injska ulica 30 Posestnik v Slovenskih goricah, ločen po ženini krivdi, se želi takoj poročiti. Pogoj ie veselic do gospodarstva, starost do 35 let. Ponudbe na podružnico Jutra v Ma-ritim pod »Gospodinja«. 16418-25 Gospoda starejšega, tudi vdovca želim poročiti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Miren dom 36«. 16553-25 Resnega znanja želim z inteligentom srednjih let. Ponudbe pod »Preprosta 31« na ogl. odd. Jutra. 16421-25 & ZAHTEVAJTE j ji ESESPLAČNI 1 ,vš8§ PCD UČNI I f% i CSNIK \ NAJVEČJE DOMAČE ]STROJNE TVRTXt ZAS£18 N1KOL1ČEVAIO Samostojna dama vesele narave, inte.igent na polna idealov, išče psznanstva z akademikom cdn. inteligentom resnega značaja, da si ustvari novo življenje. Samo resne ponudbe na oglasni 6d'd. Jutra pod »Srečanje idealov«. 16553-25 Izobražena vdova boljših " krcgčv, bivša uradnica osamljena zelo čedna, skrbna zrelih let mesečne rente 1600 din lepim - stanovanjem želi istotgkegft poštenega izobraženca 45 do 52 let stalnih dohodkov za živ. j Ijenjskega druga. Spo- ; sobna za trgovsko udej stvovanje. Neanonimne dopise na ogl. odd. Jutra pod »Srečen dom« 16681-25 Brezplačen pouk r igranju! ~ -—r. lEIMEL1 HEROLD MARIBOR s, io, jZA VSAKO PRILIKO lajooijša :n na.t cenejša oblatila si nabavite pri Preske:]!!, »'KTKA < 14 ^ Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kbi rtovo zato Jo pustite redno kemično čistiti aH barvati v tovarni. JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnic OKAMA MAZILO iz zdravilnih zelišč. Čudovit uspeh pri rankh," opeklinah, ožuljenjih, volku; turih in vnetjih itd. za' nego' dojenčkov, pri kožnem vnetju. • izpu ščajih in hrastah na temenu, za razpokane-pr.«-snei- bradai-ic^. jDo.Uit v vpet ffSarrtel* 1 lii dro_-; gerjjj ah,-'' •" ; Ž i č n e posteljne mreže in železno pohištvo Vam nudi najceneje STRGULEC PAVEL, Gosposvetska 13, Ljubljana. SilEBUO, i>!lA«nčiškanska ai. innnrnanriGnndnt za Zagreb Iščem* Nudi se marljivo 5n solidno delo, event. jamstvo. — Cenj. ponudbe na »Propaganda d. d., Zagreb, pošt. pret. 472 pod »Žastupslvo«. Gospodična neomadeževane preteklo sti, trgovSko naobraž°na 40 let stara s 40.000 din prihrankov želi poročiti gospoda v državni službi ali upokojenca do s^ let. Ponudbe s polnim r.aslovom in sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubljanski grad« 16653-25 Vdova z lastnim gostilniškim domom ali z doto. stara 41 let. želi poznanstva zaradi možitve s solidnim, znafajnifri in dobrosrčnim gospodom pri mernih let. s svojo eksistenco. Diskrecija častna zadeva. Ponudbe na "Sdiuž. jutra v fig! ju ••od »?.e'im osrečiti«. 16527-25 z diplomskim izpitom, mlad, delaven, dober risal', žele premeniti mesto službe. Je jugosl. državljan, vojaščine prost in obvlada poleg državnih jezikov nemščino in angleščino. Ima dveletno prakso v samostojni montaži in popravilih strojev. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra« pod šifro »Diplomirani tehnik 1940«. Postani in ostani član Vod tsikovs družbe! Pripravlja se nov a uredba o zavarovanju železničarjev Pot} tem naslovom je izšel v »Slovencu« dne 5.' junija t. 1. članek, v katerem- je omenjeno tudi naše. udruženje, češ da naj se osnutek nove uredbe *p0§lje v pogled in mišljenje vsem železničarskim organizacijam in drugim pristojnim činiteljem, ki morajo za vse take zakonske" oOtedbe nositi vso odgovornost in ne samo Združenje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brod^ijev«. S tem je hotel dopisnik najbržč rfrčl. kakor da-uživa I/JNZB pri želežniški upravi nekake posebne privilegije. Zato po sklepu oblastnega' upravnega odbora in centralne uprave UJNŽB na plenairni' seji 16. t. m. ugotavljamo: UJNŽB je strogo stanovska, nepolitična strokovna "organizacija, ~kf"V "VSffJTčlri~pri: meru branj koristi svojega članstva in železničarjev sploh. Ko ie UJNŽB zvedelo, da namerava go-. spod minister za promet tia podlagi pooblastila v finančnem zakonu uzakoniti novo uredbo o zavaiovanju železničarskega osebja, je centralna uprav UJNŽB po te-nieljitj razpravi na plenarni seji 12. aprila letos sklenila, da brzojavno in osebno naprosi gospoda ministra, naj. uredbe ne uveljavi, dokler se o osnutku nove uredbe, ki tako globoko posega .v življenje vseh železničarjev, ne izjavijo in ne podajo svojih predlogov za to pok-licani samoupravni organi bolniškega fonda in strokovne že-lezničarske organizacije. G. minister, je potem osnutek nove uredbe dostavil glavni in oblastnim upravam bolniškega fonda ter naši organizaciji. Ugotavljamo samo dejstvo, da stoji UJNŽB po Številu'■člafištVa lit "pto scdjertrpozitrri.cm delu. od svojega postanka' vedno močno .v ospredju in da je UJNŽB tudi v tem primeril dalo iniciativo: Prepričani smo, da bi bila danes ta uredba v veliko škodo železničarskega stanu v prvotni stilizaciji, če bi UJNŽB zopet pravočasno ne nastopilo. v obrambo železni-čarskih interesov. UJNŽB je: g. ministru že dostavilo svoje predloge. Samo po sebi pa še razume, da imajp. današnji "samoiipravni organi- bolniškega-, fonda prvenstveno dolžnost, da preprečijo-uveljavljenje nove uredbe*, 'če bi še z njo sedanje stanje bodisi glede dajatev bodisi glede samouprave ne zboljšalo ali pa bi .se. celo poslabšaio. Tudi 1. 1935. je bil pripravljen podoben osnutek za novo uredbo in • tudi takrat je pravočasno nastopilo UJNŽB. Takratna glavna skupščina bolniškega, fonda. ki so jo sestavljali pretežno delegati, izvoljeni iz vrst članov UJNŽB in Ki jo je na njihov predlog g. minister za promet sklical k izrednemu zasedanju' samo zaradi uredbe, je takrathi osnutek odločno odklonila, nakar ga je g. minister .umaknil. Glavna skupščina je potem sprejela k stari, uredbi nov - pravilnik,-« katerim je zvišala' , delavsko hranarino in druge dajatve.' Tak . je "dejanski pofožaj.,' ttfNŽB nikoli ni in ne bo zastopalo stališča, da naj pri reševanju železničarjih' vprašanj a zlasti-tako važnih kakor je.ljoiijiško jn.nezgodno zavarovanje- 3f»leznrča*jjey- r—..sodeluje md-eita^orsanizacija.^ ;.•-..» — / t , ... . "Oriiasti^i fldbof"tJ^žfi" Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal danes v soboto ob 15. in o"b pol 21. uri velefilm *Be!o sužnjo* z Romanceovo v glavni vlogi. V nedeljo 30. t. m. bomo predvajali crb 15. in 'pol 21. velefilm »Roberto« z Ireno Dunnovo v glavni vlogi. Med dodatki kulturni film in zvočni tednik. — Sledi »Beli tiger«. (—) Kranj. Kino Narodni dom bo predvajal danes in juti i ob 17!, 19. in 21. prekrasen velefilm po znamenitem Haggaidovem romanu .»Salomonovi ru in i ki«. (—) Iz Ftuia .j— Iluda pFometna nesreča. Mehanik gteker Joief m njegova spremljevalka Ro-škar Terezija sta se vozila na motociklu in se v bližini Turnišča zaletela v kup gramoza. Medtem ko si je šteker poškodoval le noge, je dobila Roškarjeva več udarcev in hude notranje poškodbe. Oba ponesrečenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Niti ena šipa ni rabita Kodanjski dnevnik »Naticnaltitende« priobčuje poročilo svojega posebnega dopisnika iz Pariza, ki opisuje francosko prestolnico pb vkorakanjii Nemcev. Mesto kaže bolj muzejsko lice, kakor značaj velikega ljudskega mravljišča. V Parizu je videti le malo nemških vojakov. Nemška garnizija v Parizti se redko pokaže na ulicah. Senlis. ki leži 30 km pred Parizom, je zadnji kraj, v katerem je govorilo ne> Sktrbrožjt. Od St. DeniSa dalje ni padel niti en sfrel in ni razbita niti ena šipa. Pariz sam je nedotaknjen, izvzemši poškodb, ki so bile povzročene pri prejšnjih bombardiranjih. mm^mmm^s^ i. i - ZAHVALA Prijateljem, ki so nas krepili v tako težkih dneh, ko se je od nas za vedno poslovila naša predraga Rajka, sc od srca zahvaljujemo. Posebna hvala g. dr. Grumu, ki je s toliko skrbnostjo lajšal njeno trpljenje, g. župniku in gosp. kaplanu, ki sta s svojimi obiski dvigala njen pogum, ge. Rozmanovi, gdč. Fančki Ranzingerjevi, gdč. Danici Schweitzerjevi, družini Lebnovi, družini Strojanovi in vsem obiskovalcem, ki so med boleznijo in ob smrti 2 nami plemenito nosili toliko žalost v našem strtem domu. Hvala malim pevkam in pevovodji g. Rozmanu za lepe žalostinke, součenki Dorici za mehke besede nad grobom in še vsem ljubim otrokom, ki so posuli z bogatim cvetjem Rajkino poslednjo pot. ZAGORJE, dne 26. junija 1940. VIPOTNJKOVI ZAHVALA Povodom nenadne prebridke izgube našega predragega FRANA GOLOBA RAVNATELJA TOBAČNE TOVARNE sočutili so z nami, delili našo bol, njegovi in naši prijatelji in znanci ter se jim za to tem potom zahvaljujetno najiskreneje. Zlasti se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam v prvih urah po nesreči blagohotno stali ob strani: gosp. ravn. Aleksandru Friedrichu, gosp. sres. ref. dr. Polen, gosp. služboj. uradnici na pošti in orožniški postaji v Kamniku, preč. gosp. župniku v Stranjah, gg. reševalcem in oskrbniku v Kamniški Bistrici i. dr. Zahvaljujemo se tudi predsedniku krajevnega odbora Jadranske straže gener. tajniku TPD. gosp. Pogačniku za pretresljivo slovo ob grobu, dalje onim, ki so počastili dragega pokojnika z mnogimi prekrasnimi venci in Šopki ter vsem onim, ki šo ga spremili ha njegovi poti k večnemu počitku. Ljubljana, Zagreb, Luzern, 29. junija 1940. Žalujoča soproga in rodbina GOLOBOVA . ' -'v, i;"' ^ pm HH3B6BHBBBBHUBH1SC9ESBI A ♦ • -V; : . ' •„.' ali Ki n e ma t ogr Bled, Danes in jutri, bo predvajal zvočni-kino film po romanu Rčfti'arqu'ea »Trije' vojni tovariši« in običajen dodatek. (— Ljutomer. Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal v soboto 29. t. m. ob 16. in v nedeljo 30. t.'m*, ob 16. in ob četrt na 21. film »Malo . admiralko«. Dodatek Foxov zvočni tednik! (—) _ . Ptuj. Zvočni kino bo predvajal danes »Skrivnošt kentese Beminijeve« (Na Soči 1917), dramo iz prvih dni zadnje, svetovne vojne s Sibilo Schmitzevo v glavni vlogi,-jutri v nedeljo pa »Schubertovo serenado«, divno ljubezensko epizodo velikega skladatelja z Liliano Harvevjevo v glavni vlogi. Predstave bodo oba dneva ob pol 19. in pol 21. uri. (—) Krapfelce toplice— zdravijo z gotovim uspehom revmo, pro-tin, ishias. ženske bolezni itd. Odprto .od. srede aprila do srede oktobra. Za časa pred- in posežene znatni popusti! Nizke cene in pavšalne kure. železniška postajo' Zabok-Krapinske . Toplice; odtod zveza z avtobusom. Informacije in prospekti na zahtevo preko uprave kopališča in. vseh potniških urauov. - ZAHVALA t""..^. .Za izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti ljubljenega očeta, deda [. in piadaia, gospoda " ' ; ' BLATNIK JOŽETA se najtopljeje zahvaljujemo. Zlasti pa častiti duhovščini, čč. sestram zavoda Male sv. Terezike," posebno sestri Kocjani za požrtvovalno nego v njegovi bolezni, gasilski četi, darovalcem cvetja in vsem, ki so dragega pokojnika .. . spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica bo darovana v župni cerkvi v Dobrepoljah v sredo, dne 3. julija ob pol 6. uri. ŽALUJOČI Neizprosna usoda nam je v četrtek 27. junija iztrgala našo iskreno ljubljeno soprogo, hčerko, sestro in snaho, gospo' KERMINO BAŠTEVC roj. KINCL SOPROGO GOSTILNIČARJA IN MESARJA Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 29. junija ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Sv. Juriju ob juž. žel. na farno pokopališče. Sv. Jurij ob juž. žel., dne 27. junija 1940. Globoko žalujoči rodbini: BAŠTEVC m KINCL ter ostalo sorodstvo. Starsfi za v&fer;^ ln bc53i&aŠ2t.iE tas? s^Essso Ifflilisstrljs kot statve, stroji za preden je, navijanje zapog in ometov, snovanje, šlihtanje, apre-tiranje. kalandriranje itd. z. jugoslovanskega skladišča NAPRODAJ. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stručna izporuka 1111«. VEČJE GOZDNO POSESTVO m MM mmmMBaam m, ^Hi - 1 J f kotlarstvo in kleparsivo — LJUB5.JANA — ključavničarstvo Tyrševa c. (Dunajska) št. 35 (bivše Strojne tovarne). Telefon 37-92 HAlir^HM^ ŽGAN JARKA ZA JC — ZG. ŠIŠKA Cenjenim odjemalcem naznanjam, da nudim kljub splošni draginji zopet po stari normalni ceni domače .žganje, likerje, konjak itd. kakor tudi izborna štajerska in dalmatinska vina, čez ulico znaten popust. . , PREPRIČAJTE SE! Prostovoljna gasilska četa Griže javlja tužno vest, da je po daljšem trpljenju preminul odbornik, go6pod ANTON MALUS TRGOVEC V ZABUKOVCI Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 29. junija ob 16. urt iz hše žaflosti v Zabukovci na pokopališče k Sv. Kancijanu v Žalec. GRIŽE, dne 27. junija 1940. UPRAVA PROSTOVOLJNE GASILSKE ČETE * GRIŽE PRI CELJU S 1. julijem se preseli: Modni salon in kroji po meri, ROZMAN PAVLINA v svojo vilo Pod Rožnikom, vilo »MARJA«, v neposredni bližini restavracije »PRI KATRICI« — Rožna dolina, cesta X/l) t. j. 15 minut od glavne pošte. Telefon 46-24 PELARNA Ivan Figar Ljubljana * Stalna zaloga, iz-i delovanje m po-I pravila vsakovrst-! nih pil (turpija) m rašpel Voftnjakova nI. 12 Telefon 39-42 « Prvovrstna izdelava in konkurenčne cene. Pri večjem naročilu primeren popust. Prevzamemo tudi stare pile v nakup. ! raco h ii »j-iLiuui i i jn » n n » »»«a i ijui 1111»i n i n a n i n Izprašan strojnik RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! JSIL in strojno-ključavničarski mojster, Slovenec, star 37 let, samski, uslužben več let kot I. strojnik ln tehnični poslovodja v veliki tekstilni tovarni v Srbiji, želi primernega nameščenja, lahko tudi pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pivovarne in tekstilne tovarne redka prilika«. 5386 □□□□□□CODDmULlULlI H II H l II II DTTTI H H lm I I IIH JI ».JULJULHJL STRELE vas varuje STRELOVOD ameriška gumijasta specialiteta CITAJ O-KE/ Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ST. 26 Preselili smo se! Vsem cenjenim interesentom in odjemalcem sporočamo, da smo se preselili na TYRŠEVO CESTO 35, (Dunajska cesta, bivše Strojne tovarne). »KOTLARKA« LJUBLJANA, TYRŠEVA C. 35 Telefon 37-92 božič ivan — kuk ivan kotlarstvo — ključavničarstvo kleparstvo NAJLEPŠE ČTIVOI Ravljen: Klabund. Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga. din 15.- Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin ftavljen: £ma y0jna Thompson. ^SVl^O Majerjeva. Rudarska balada MLINARJI! NABAVITE SI MODERNI STROJ, prehodni mlin med malim navadnim in velikim valjčnim mlinom. Novovrstni VALJČNI MLIN, ki vam s svojimi tehnično izpopolnjenimi napravami melje vsakovrstno žito v poljubno fino moko, ker ima vdelano čistilo za žito in stroj za izdelovanje zdroba. Na željo se vključi tudi stroj za izdelovanje ješprenja in kaše. POZOR — POSESTNIKI — OBRTNIKI! Za pogon vseh gospodarskih strojev si nabavite najmodernejše in najboljše »CONZ« elektro motorje, ki so zaščiteni proti prahu in prskanju vode in imajo že vdelano stikalo. SCHLtlTER diesel motor naj si nabavi kdor nima električnega pogona, kajti nafta je najboljše in najcenejše pogonsko gorivo. ŠIVALNI STROJI ROYAL m CONDOR. — LACTA mlekarski stroji itd. Nadomestni deli v zalogi! Vse to dobite po zmernih cenah samo pri tvrdki: JELENC ADOLF 8 T0MA2IN, Ljubljana, Celovška cesta 49 Uspešno oglaševanje le v »Jutru«c. Zastopa stvo vseh vrst Varta akumulatorjev pri tvrdki A. GOREC poleg nebotičnika ZALOŽBA »CESTA LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 KlIŠEJE ENO VECBAfVNE JUGOGUAflKA StP[TfoM»Z3 Električne štedilnike .Sigma' hladilne naprave, motorje in vse ostale električne saprave dobavlja s skladišča JugosL elektr. d. d. BROWN BOVERI Telefon 24-42 LJUBLJANA Tyrševa cesta 12 MOŠKI! Pri spolni nesposobnosti, pri spolni slabosti poskusite hormonske pilule »HORMO-SEKS« Dobivajo se * vseh lekarnah. 3« pilul 84 din, 100 pilul 21? din, 300 pilul 560 din. Zahtevajte samo prave in originalne HORMO-SEKS lilule! Po pošti disKretno razpošilja Lekarna Bahovec, Ljubljana. •Jlavno skladišče: Farm. Item la-ooratorij »Vts-VISIT« Zagreb, Langov trg 3. _Ogl reg S br 5646-3»- U1 l^FFICFMfl kuPite najceneje zložljive vrtne fotelje, SU&. 71 rožaste kreton ta klot odeje, primerne zavese v raznih vzorcih pri: SEVER — MARIJIN TRG št. 2. V popravilo vzamemo tudi stare odeje. ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob nenadomestljivi izgubi svojega moža, gospoda Ivana šobra hišnega posestnika in čevljarskega mojstra se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujem. Globoko zahvalo izrekam posebno čč. duhovščini,, zdravnikoma dr. Homanu in dr. Hubadu za skrbno in požrtvovalno zdravljenje, Sokolu in gasilcem za tako veliko in nadvse častno udeležbo, vsem obrtniškim predstavnikom, vojaški godbi, kakor tudi sokolskim pevcem za ganljive žalosT.inke, starosti Sokola g. R. Horvatu za tolažilne besede, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter slednjič vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo pokojnika tako lepo pospremili k večnemu počitku. še enkrat: topla hvala vsem in vsakomur! V ŠKOFJI LOKI, dne 26. junija 1940. MARICA ŠOBER — soproga. JAVNA ZAHVALA Spodaj podpisani se zahvaljujem cenjeni upravi Krapinskih Toplic za uspešno zdravljenje. — Bil sem bolan na kroničnem revmatizmu in čez 2 leti v postelji. Vsako zdravljenje je bilo brezuspešno. Po dveh Krapinskih kurah v termalni vodi in blatu pa danes hvala Bogu lahko hodim, ki poprej nisem mogel. Zato pa me dolžnost veže, da se še posebej zahvalim gosp. ravnatelju kopališča Kraševcu, gospodu zdravniku dr. Ciglarju, uradništvu in vsemu osobju za vso prijaznost in postrežbo. Vsakemu toplo priporočam Krapinske-Toplice, nele iz razloga ki so najnižje pavšalne cene, temveč, kar je glavno, da človek ozdravi. Z odličnim spoštovanjem KRISTOVIČ J/T^OB, Gameljne, št. Vid nad Ljubljano. ZAHVALA Za Izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadni izgubi našega ljubljenega Joška Kerina se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebna zahvala onim. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in njegov prerani grob okrasili s cvetjem Žalujoči rodbini: KRANC KERINOVA in IVAN PODBOJEV A. 1 ZAHVALA V dneh bolezni, smrti in pogreba našega nepozabnega sina, brata in strica JOŽETA PRESTERLA se najiskreneje zahvaljujemo č. gosp. dekanu Faturju Jakobu za njegovo dušno-pastirsko tolažbo v bolezni in vodstvo pogreba ter gosp. dr. šarcu Janezu za zdravniško pomoč. Iz srca smo hvaležni vsem izredno številnim kropilcem, darovalcem krasnega cvetja in vencev, posebno pa zastopnikom Obrtnega društva Radovljice, trnovskega prosvetnega društva, članom, članicam in mladcem fantovskih odsekov in dekliških krožkov Radovljice, Krope, Kamne gorice in Ribnega, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem ostalim, ki ste ga v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Ganile so nas posebno poslovilne besede č. g. dekana Faturja, Prosena in Pečnika ob odprtem grobu in žalostinke združenega pevskega zbora prosvetnega društva Radovljice in Trnovega. Vsem tem in vsakomur, ki so nam ustmeno in pismeno izrekli sožalje, bodi Bog bogat plačnik! V RADOVLJICI, dne 25. junija 1940. P R E S T E R L O V I MICHEL ZfiVACO: 151 Juan UOMAN. »Da, da , .. biti se moram s tistim hrabrim plemičem ... s Klotar jem Ponthuškim.« Loraydan je prebledel. Srce mu je jelo burno razbijati, kakor človeku, ki se mu bliža velika sreča. »Res,« je hladno dejal. »Kje in kdaj se srečate z njim?« S tesnobo v grlu je čakal odgovora, razburjen tako, da so mu roke drhtele. »Bogme ne vem,« je nadaljeval don Juan. »Toda vprašati ga poj dem.« »Vprašati ga pojdete?« je s hripavim glasom ponovil Loraydan. »Ta mah sem namenjen k njemu. Nič ni tako priskutnega kakor postan dvoboj.« »A kam, prosim vas, kam?« K njemu. Vljudnost terja, da grem osebno k temu vrlemu plemiču in mu razodenem svojo srčno željo, da ga prej ko mogoče zakoljem. Kar zdajle poj dem. Saj ni dalj kakor čez ulico. Tamle nasproti stanuje.« Loraydan se je komaj premagal, da ni zarjovel od divjega veselja. »Saj res,« je dejal z mirnim glasom. »Ponthus stanuje nasproti. Na mojo vero, pozabil sem bil.« »Tako je: pri gospe Jeromi DimanchevL« »Pri gospe Jeromi Dimanchevi, da, da...« »Nu, dragi grof, odpraviva se torej. Me spremite k Ponthusu?« »Samo trenutek!« je rekel Loraydan. »Imate še požirek tega španskega vina?« Don Juan je skočil po kozarce in steklenko. Lo-raydan je jel v majhnih požirkih srebati vino, ki mu ga je don Juan nalil. Tenorio ga je pazljivo pogledal in vprašal: »Kaj vam je, grof? Tako bledi ste v obraz. Na mojo dušo, človek bi mislil, da prihajate iz groba!« »Nič mi ni,« je dejal Loraydan. »Omotica me je napadla. To vino me bo pokrepčalo. Vidite, odlega mi. A, kako prav ste imeli, dragi senor! To vino je kakor solnce! Radost in sreča, vse je v njem! Oh, kar prerojenega se čutim.,. Na mojo vero, Juan Tenorio: boljšega prijatelja od vas še nisem srečal na svetu ...« Don Juan se je vznemirjeno ozrl na skrinjo in pomislil: »Ujet sem! Obral me bo za debelo vsoto in me spravil na nič!« »Tenorio, dragi Tenorio, kesanje me kar duši in rdečica me oblije, če pomislim ...« »Pa ni videti, dragi grof: bledi ste, da bi se vas človek ustrašil. A kakšno kesanje? Česa vam je žal?« »Kaj ne,« je z glasom prekipevajočega prijateljstva nadaljeval Loraydan, »najprej sem vam dal dvajset tisoč liber, potlej pa še štirideset tisoč? Če prav računam, je to skupaj šestdeset t soč.« »Izvrstno računate,« je potrdil don Juan. In spet je odločno sedel na skrinjo. »Don Juan, don Juan!« je vzkliknil sam pri sebi. »Nič več te ne spoznam. Ali si to res ti. ki se daš takole obrnjažiti? Toda bogme, branil se bom. Sveta nebesa! Kakšen skopuh je vendar ta grof de Loraydan! Toliko hrupa za beraških tri tisoč pištol, ki so še v skrinji... Da, šestdeset tisoč,« je rekel. »Račun je pravilen. Šestdeset tisoč. Čedna vsotica!« »Eh! prav to je, da ni čedna!... Kako?« »Račun šepa; treba ga bo popraviti in zaokn žiti.« »Kako mislite?« je vprašal don Juan in v obupu z vso težo pritiskal na skrinjo. »Smrti mi božje,« se je zasmejal Loraydan, »tako mislim, kakor se spodobi. Šestdeset tisoč ni številka, ki bi jo mogel človek priznati. Sto tisoč! To se mi zdi okrogel račun. Po tem takem, dragi senor, vam dolgujem še štirideset tisoč, po katere lahko pošljem kar jutri?« »O, če ste takih misli,« je zavzeto odvrnil don Juan, »tedaj priznam, da je vaš način računanja nad vse očarljiv. Toda baš prejle ste se zaklinjali, da...« »Da nimam več denarja? Prav zato me peče vest. Kaj hočete, slabe volje sem bil, obed mi ni kaj prida teknil, a vaše špansko vino je vse popravilo. Upam, da mi ne zamerite te slabosti.« »Nikakor ne, dragi grof. Iz vsega srca privolim v popravilo in zaokrožitev vsote, ker vam je toliko do tega, da si potolažite vest. Pravite torej, da lahko pošlje mkar jutri?« »2e danes, ako želite. Pošljite v moj dvorec. Štirideset tisoč liber bo pripravljenih. In zdaj se poslovim, kajti nujen opravek me kliče v Louvre; zelo žal mi je, da ne utegnem z vami.« To rekši je krenil proti vratom in pustil dona Juana ■ vsega osuplega nad nepričakovanim raz-pletkom položaja, ki se mu je zdel na tihem vendarle močno vznemirljiv. Zdajci pa se je Loraydan obrnil: »Saj res, dragi senor Tenorio: če prav razumem, ste rekli, da se mislite dvobojevati z gospodom Ponthuškim še danes?« »Neutegoma. Ponthus je kavalir. Ko mu pojasnim, da sem docela spočit in željan prigod, prav nič ne dvomim, da bo voljan stopiti z menoj na Pre aux Clercs.« »Aha!« je s slabotnim glasom rekel Loraydan. jč se ne bojte,« je dejal Juan Tenorio. »Ču-čilega. Prepričan sem, da ga ubijem.« ana je izpreletelo. _ Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja m kooaordj »Jutra« Stanko Viranu — Za Narodno Da bi ta ubil Ponthusa! Da bi mu odnesel maščevanje! ... »Senor Tenorio,« je rekel z osornim glasom, »prosim vas, da iz prijateljstva do mene odložite ta lepi načrt do jutri. Zakaj, vprašate? Drevi bom potreboval zanesljivega prijatelja, in v ta namen sem mislil na vas.« »Hvala vam, grof!...« »Kaj če bi bili ranjeni?... Vidite, zahtevati moram celo, da se do jutri ne ganete od ,Vedeže-valke'. Ali mi ustrežete?« Don Juan je gledal Loraydana z začudenjem in nejasno grozo. Loraydan je videl njegovo obotavljanje. »Dajte mi besedo!« je rekel s hripavim glasom. »Besedo, da ves dan in vso drevišnjo noč ne zapustite te sobe! Don Tenorio, pravkar sem vam podaril štirideset tisoč liber. Niti kralj ne podari toliko, kadar mu ne gre za veliko in važno stvar. Razumete, Juan Tenorio?« »Ne,« je z vso resnobo odvrnil don Juan. »Ne razumem vas. Prav to je tisto, kar me moti.« »Kaj de, ali me razumete ali ne! Tenorio, v imenu prijateljstva, ki pravite, da ga čutite do mene, v imenu napadalne in obrambne zveze, ki naju spaja, vas prosim, da mi ustrežete. Za vse mi gre, Tenorio. Za življenje mi gre!... Donu Juanu se je posvetilo. »Ta razlog,« je rekel enako resno kakor prej, »je važen in cdločilen. Zato vam hočem dati besedo, da se danes ne bom dvobojeval s Klotarjem de Ponthusom. Toda gospod Ponthuški je ljubezniv človek, ki me je vsega osvojil. Sicer ga mislim ubiti, kar mi bo samemu žal, a to bom storil v častnem boju, o belem dnevu in iz oči v oči. Grof, besedo za besedo: obljubite mi najprej vi, da danes ne ubijete Klotar j a Ponthuškega niti ga ne daste ubiti po svojih ljudeh.« rja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.