ilma rdírtJtiwn prihranek tnafcupom pri proizvajalcu! TKST - Ubu calogna 34 - Etllu D4QS73037 Letošnji goriški sejem Expomego »govori« tudi slovensko ilma MULTiFUNKCLOKALNE TUS KABINE MASAŽNE KOPALNE KADI KOPALNIŠKA OPREMA 1RST - UHcb Cotog na 34 -1 ei n as 040573037 Primorski SOBOTA, 26. APRILA 2008_ Št. 100 (19.190) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Župan Trsta, župan vseh SandorTence Župan Roberto Dipiazza je včeraj v Rižarni nastopil kot župan celotne tržaške skupnosti. Dipiazza se je ob 25. aprilu v preteklosti že večkrat izkazal z odprtimi in po svoje tudi pogumnimi stališči, včeraj pa je njegov govor izstopal po svoji »normalnosti«. Ko smo ga poslušali v prejšnjih letih, smo bili zelo pozorni ne samo do njegovih besed, ampak tudi do njegovih zvočnih poudarkov. Bili smo zelo jezni nanj, ko se je nekoč namesto žrtvam Rižarne poklonil žrtvam fojb. Šlo je za lapsus, ki pa ga je marsikdo tolmačil kot nalašč izrečeno besedo ali celo kot provokacijo na račun Slovencev in antifašistov. Včeraj je Dipiazza nastopil kot župan normalnega mesta, ali mesta, ki se trudi, da bi bilo normalno. Citiral je sožitje in sodelovanje med narodi, nedavni padec državne meje in Borisa Pahorja, ki mu bo mestna uprava v kratkem podelila še kako zasluženo priznanje. Vemo, da Trst (še) ni takšen, kot bi moral biti in kot si ga mi želimo, je pa morda ubral pravo pot. Ob nedavnem volilnem porazu Riccarda Illya se je v teh dneh marsikdo spomnil na leto 1993, ko je takrat neznani Illy premagal nacionalistični in me-lonarski Trst. Illy'evo osemletno županovanje je bilo obdobje preporoda mesta in novih odnosov do Slovencev. Leta 2001 je zmagala desnica in župan je postal Dipiazza, ki je za odbornika za kulturo imenoval Roberta Menio. Namesto odprtega in razgledanega Roberta Damianija je kultur no stvar nost Tr sta ne kaj ča -sa krojil skrajnež, ki se je v parlamentu komaj proslavil z zagrizenim nasprotovanjem zaščitnemu zakonu za Slovence. To so bila leta, ko je bil Dipiazza podrejen Nacionalnemu zavezništvu. S ča som so se stva ri spre -menile na boljše. Dipiazza je bil drugič izvoljen in se postopno osamosvojil dušljivega pritiska skrajne desnice, ki je še vedno v njegovi koaliciji in v odboru, a v primerjavi z županom v podrejenem položaju. Za malenkost se je sicer spremenila tudi desnica, zelo pa se je spremenil župan. Iz Rižarne smo včeraj odšli z dobrimi vtisi, da je bil 25. april res praznik. Škoda le za neverjetne in sramotne fašistične prizore na fojbi pri Bazovici, ki predstavljajo žalitev predvsem za tam umrle in za njihove sorodnike. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA - V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) 25. APRIL - Praznovanje 63. obletnice osvoboditve izpod nacifašizma Svečanosti po vsej Italiji Napolitano branil odporništvo Odmevna svečanost v Rižarni - Z Goriškega poziv proti izkrivljanju zgodovine Osrednja svečanost ob prazniku osvoboditve je v naših krajih potekala v tržaški Rižarni, kjer so se slišale jasne besede o pomenu 25. aprila za svobodo in demokracijo v Italiji ter za sožitje v Trstu, obenem je bil poudarjen tudi pomen pričevanja pisatelja Borisa Pahorja kroma PEKING Kitajska za dialog z dalajlamo PEKING - Slovensko predsedstvo EU je v izjavi pozdravilo napoved Kitajske, da v prihodnjih dneh načrtuje srečanje s predstavnikom tibetanskega duhovnega vodje dalajlame. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem kitajsko ponudbo za dialog označil za "zelo pomemben korak". Potezo Kitajske je pozdravilo tudi več evropskih držav in ZDA. Med Pekingom in Brusljem pa je prišlo tudi do okrepitve gospodarskih stikov. Na 18. strani RIM, TRST, GORICA - Po vsej Italiji so včeraj potekale svečanosti ob 63. obletnici osvoboditve izpod nacifašizma, na katerih so na različne načine poudarili pomen, ki ga ima 25. april za svobodo in demokracijo v Italiji. To je storil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je dejal, da je treba nehati z blatenjem odporništva. Vrsta slovesnosti je potekala tudi v Furlaniji-Julijski krajini, pri čemer je treba omeniti v prvi vrsti odmevno svečanost v Rižarni, kjer sta tržaški župan Roberto Dipiazza in repentabrski podžupan Marko Pisani med drugim tudi opozorila na pomembno pričevanje pisatelja Borisa Pahorja. Svečanosti so bile tu di na Go riš kem, od ko der je pri šel jasen poziv proti izkrivljanju zgodovine, s katerim določeni krogi brišejo dediščino odporništva. Na 2., 3., 8. in 13. strani Zakaj niso sodili italijanskim vojnim zločincem? Na 5. strani Videmski kolesar umrl med amatersko dirko po Goriški Na 9. strani Tondo obljubil Gorici deželno direkcijo in zdravstveno podjetje Na 11. strani Bavisela: četrta zmaga Davida Bogatca Na 20. strani VIDEM - Drugi volilni krog Furio Honsell in Enzo Cainero: jutri bodo Videmčani izbrali župana VIDEM - Volilci Vidma bodo jutri in v ponedeljek izbirali novega župana. Za petletni županski mandat se potegujeta Enzo Cainero (desna sredina) in Furio Honsell (leva sredina). V prvem kro gu je pre vla dal Hon sell, dru gi krog (balotaža) pa je zgodba zase. Honsell (na desnem posnetku), ki govori slovensko, je kot rektor univerze podprl zaščitne zakone za Furlane in za Slovence, večkrat pa je obiskal Benečijo, kjer ima veliko prijateljev. Njegovi politični nasprotniki so v volilno kampanjo vpletali tudi univerzo in krivili Honsella za domnevne proračunske težave vseučilišča. Na 15. strani 2 Sobota, 26. aprila 2008 1 Q E—Trst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it SVETA ANA - Vsakoletna svečanost pri spomeniku padlim v NOB Za izhod iz krize vrednot nam dajejo zgled padli borci Živimo v zmedenem obdobju brez načelnosti, izhod iz tega pa nam ponuja zgled tistih, ki so pred 63 leti žrtvovali svoja življenja v boju proti fašistični in nacistični tiraniji. To je sporočilo včerajšnje svečanosti ob 63-letnici osvoboditve, ki jo je pri spomeniku padlim pri Sveti Ani priredil Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Svete Ane in s Kolonkovca, ki bo v maju imel svoj občni zbor za obnovitev funkcij. Edino obeležje v počastitev narodnoosvobodilne borbe, ki so ga postavili v tržaškem mestu v času levosredin-ske mestne uprave Riccarda Illyja (organizatorji so na včerajšnji slovesnosti za to izrazili posebno hvaležnost pokojnemu podžupanu Robertu Damianiju in ravnatelju mestnih muzejev Adrianu Dugulinu, ki je poskrbel za odpravo posledic skrunitev), spominja na žrtvovanje 130 partizanov s tega območja. Njim v spomin so tudi letos priredili svečanost, ki so jo oblikovali povezovalca Sandi Volk in Roberto Filipaz, recitatorka Devana Pizziga in zbor Skala-Slovan iz Gropade in s Padrič pod vodstvom Hermana Antoniča. Bolj kot govorov bi bili potrebni tišine, ob kateri bi se morali nujno zamisliti, v kakšen svet smo prišli in s kakšnimi izhodišči za prihodnost se nam kaže naša sedanjost, je dejal glavni govornik, predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Boris Pangerc, ki je opozoril, »da ni več načelnosti, ni več občutka pripadnosti, ni več zavezanosti nekemu nazoru, temveč samo nihanje in lebdenje brez pravega cilja in preskakovanje na zmagoviti voz.« To potrjuje tudi izid nedavnih volitev, pri čemer seje govornik vprašal, kako naprej. »Zgled stoji tu pred nami,« je sam odgovoril, nanašajoč se na spomenik padlim, ki so pred desetletij v ravno tako zmedenem, a bolj krutem času zmogli najti v sebi motivacijo in so se borili »z vero v vrednote in predvsem za dostojanstvo človeka.« Današnje življenjske razmere so kljub politično zelo majavemu trenutku neprimerno boljše in ugodnejše, »le zagrizenost bo treba spet obuditi in spodbuditi moralno moč, razčistiti obzorje z novo, svežo vizijo sodobne človeške družbe, da se zopet dokopljemo do vrednot, ki bodo naši družbi spet povrnile dostojanstvo na delovnem mestu, na socialnem področju, predvsem pa na področju političnega delovanja,« je dejal Pangerc. (iž) SLABO VREME Dolina: svečanost jutri Slabo deževno vreme je včeraj popoldne preprečilo svečanost ob 63. obletnici osvoboditve na Taborju v Dolini. Organizatorji, Vsedržavno združenje partizanov Italije - ANPI, so bili zaradi plohe prisiljeni preloži ti slo ves nost. Ta bo za to jut ri, 27. aprila, vedno ob 17. uri na Taborju. Nastopila bosta pihalni orkester Breg pod taktirko Mauri-zia Codricha in pevski zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Anastazije Purič. O pomenu protifašističnega boja, odporništva in osvoboditve ter o aktualnosti pro ti fa šis tič nih vred not bos ta govorila zgodovinski raziskovalec Sandi Volk in zgodovinar Stefano Lusa. V primeru slabega vremena bo sve ča nost po te ka la v pro sto -rih domačega kulturnega društva Valentin Vodnik. Na svečanosti pri Sveti Ani je bil glavni govornik predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc (desno), sooblikoval pa jo je zbor Skala-Slovan (spodaj) kroma Nadaljujejo se spominske pobude in polaganja vencev ob 63-letnici osvoboditve Svečanosti ob 63. obletnici osvoboditve izpod nacifašističnega jarma se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih dneh. Prva med temi bo že jutrišnja, ko bodo člani KŠD Rojanski Krpan ob 11. uri priredili že tradicionalno spominsko srečanje na Ko-menščini (v Ul. Bruni). Vseh padlih za svobodo se bodo spomnili v ponedeljek, 28. aprila, ob 20. uri na Opčinah. Pri openskem spomeniku bosta SKD Tabor in Vzpi-Anpi priredili svečanost na predvečer bojev za osvoboditev Opčin pred 63. leti. Ob priložnosti bo zapel zbor osnovne šole Franceta Bevka pod vodstvom Ane Palčič. Svoje padle bodo počastili tudi v Barkovljah, ko bodo v sredo, 30. aprila, priredili svečanost na domačem pokopališču ob 15. uri. Na sporedu je polaganje vencev, po priložnostni misli pa bodo nastopili učenci osnovne šole Frana Saleškega Finžgarja. Zgoniška občinska uprava bo polagala vence na spomenike in obeležja padlim, ki se nahajajo na območju občine, v sredo, 30. aprila, dopoldne pri proseškem pokopališču (ob 10. uri) in Pro-seški postaji (ob 10.15), popoldne pa z zbirališčem v Zgoniku ob 18.15, še v Repniču (ob 18.15), Briščkih (ob 18.25), Ga-brovcu (ob 18.40), Samatorci (ob 18.50), Saležu (ob 19. uri) in Zgoniku (ob 19.15). Tudi uprava Občine Dolina bo polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v sredo, 30. aprila. Zbirališče bo pred županstvom ob 14.45, pred Spomeniškim parkom v Dolini pa bo ob 15. uri ob priložnostnih mislih županje Fulvije Premolin zapel še MPZ upokojencev iz Brega. Vence bodo nato polagali ob 15.30 pri spomeniku »Na Taborju« in pokopališču v Dolini, ob 15.45 pri spomeniku v Prebenegu, ob 15.50 v Mačkoljah, ob 16. uri pri Domju, ob 16.05 pri spomenik na pokopališču v Ricmanjih, ob 16.15 pri bunkerju in spomeniku na pokopališču, ob 16.40 v Gročani, ob 17. uri pa še v Bol-juncu. 25. APRIL - Protimanifestacija desničarskih skrajnežev pred državnim spomenikom Sramota na bazovski fojbi Po predavanju o »kriminalnih dejanjih zmagovalcev« je skupina fašistov manifestirala pred bazovskih šohtom 25. april je za večino dan osvoboditve in zmage nad nacifa-šizmom, za nekatere pa očitno ne. Skrajno desničarska skupina Grup-po Unione Difesa je včeraj najprej pri re di la kon fe ren co, na ka te ri je tekla beseda o »kriminalnih dejanjih zmagovalcev«. Njeni somišljeniki pa so se nato odpeljali do ba-zovskega šohta in se s kljukastimi križi in rimskimi pozdravi poklonili njenim žrtvam. Zdi se nam, da njihovo početje, ki ga je naš fotograf ujel v svoj objektiv, ne spada v tretje tisočletje, predvsem pa ne na kraj, ki ga je Italija razglasila za državni spomenik. Apologija fašizma je kolikor vemo še vedno kaznivo dejanje, žal pa ni nobena novost, če za pi še mo, da se za kr še nje tega zakonskega določila nihče ne zmeni. Do kdaj se bodo obritoglav-ci in njihove somišljenice nemoteno zbirali na fojbi in dvigali desnice v fašistični pozdrav? Nastrojeni kot vojaška četa ... kroma Boris Pangerc: Razčistiti obzorje z novo, svežo vizijo sodobne človeške družbe / TRST Sobota, 26. aprila 2008 3 RIŽARNA - Osrednja svečanost ob 63-letnici zmage nad nacifašizmom V znamenju sožitja in spoštovanja različnosti Skoraj 3 tisoč ljudi se je zbralo na dvorišču koncentracijskega taborišča - Dež prekinil koncert TPPZ Vsakič, ko vstopimo v Rižarno, nas spreleti močan občutek tesnobe in hkrati ponosa. Predvsem ob 25. aprilu, dnevu osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Včerajšnje tradicionalne spominske svečanosti na dvorišču tržaškega koncentracijskega taborišča se je udeležilo kakih 3 tisoč ljudi, mladih in manj mladih, ki so s svojo prisotnostjo počastili žrtvovanje naših prednikov in vrednote, za katere so padli. Po prihodu častne vojaške čete, praporov krajevnih uprav in polaganju vencev predstavnikov oblasti in združenj sta dijaka Nika Pregarc in Diego Muratore v slovenščini in italijanščini prebrala Ka-juhovo Materi padlega partizana in nedokončano pismo antifašista Pietra Be-nedettija ženi pred smrtjo. Za mikrofon je prvi stopil tržaški župan Roberto Dipiazza. V svojem govoru, ki je morda marsikoga presenetil, je poudaril pomen svobode, ki ga praznik 25. aprila uteleša in ga mi ne smemo pozabiti. In ravno na vrednote, ki so vodile osvoboditev izpod nacifašizma, se je italijanska demokracija oprla tudi v najtežjih trenutkih in pod skrajnimi pritiski. »25. april je tudi sinteza načel in vrednot, s katerimi je v zadnjih letih vsa tržaška skupnost znala prehoditi pot mirnega sožitja, v spoštovanju vsake socialne, etnične in verske komponente,« je pojasnil ter pri tem opozoril, da sta sprejetje zakona za zaščito slovenske manjšine in padec državnih meja dokaz nove sezone, ki želi gledati v prihodnost z vnemo in zaupanjem v razvojne zmožnosti Trsta. »Zatajiti težko dosežen mir z ek-stremističnimi pritiski bi pomenilo zatajiti duh 25. aprila. Ta datum nas je namreč uvedel v demokracijo in strpnost, nikakor pa ne v sovraštvo in nezaupanje. Trst se nikakor noče vračati nazaj.« Spomnil se je slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki je v knjigo z željo po resnici prelil grozodejstva taborišča, in ponosen je, da je Pahor občan našega mesta. »Pahor nas uči, da ni danes nič več "proti", ampak del iste skupnosti, del tistega Trsta, ki smo ga z večjim medsebojnim spoštovanjem vzljubili.« »Prav je, da Trst proslavlja obletnico osvoboditve in zmage nad fašizmom in nacizmom ravno tu, med temi zidovi, ne-mimipričami nečloveške krutosti, kakor tudi ob vseh spomenikih po našem Krasu, po naših vaseh, ki so posvečeni padlim partizanom,« je v slovenščini spregovoril re-pentabrski podžupan Marko Pisani. Izpostavil je, da je II. svetovna vojna pustila za seboj trpljenje in etnično sovraštvo ter poteptala vse etnične in moralne vrednote, na katerih temeljijo demokratične družbe. »Zaradi tega ne moremo in ne smemo pozabiti na tisto trpljenje,« kakor tudi ne na požig Narodnega doma, simbola kulture in življenja Slovencev v Trstu, s katerim je fašizem začel svoj uničevalni pohod. »Spomin moramo ohranjati, ne zato da bi podžgali nova sovraštva, temveč zato, da se take tragedije ne bi več ponovile,« in pri tem opozoril na pomembno pričevanje Borisa Pahorja, ter vse pozval k ohranjanju vrednot in njihovemu posredovanju mladim. Sledili so tradicionalni katoliški, judovski in srbsko-pravoslavni verski obredi; v svoji molitvi se je škof Ravignani spomnil nedolžno prelite krvi in pozval Protagonisti svečanosti v Rižarni: na zgornji fotografiji tržaški župan Roberto Dipiazza (ob njem senatorka Blažina in podtajnik Rosato), na spodnji fotografiji levo repentabrski podžupan Marko Pisani, dolinska županja Fulvia Premolin in mlada recitatorja (ob zgoniškem županu Sardoču), na skrajni desni skupina bivših deportirancev, spodaj pa TPPZ Pinko Tomažič, ki je letos nastopil v uradnem delu komemoracije k zarji novega dne sprave in miru. »Vsi smo enaki, vsi smo danes tu partizani in ne potrebujemo državnih zastav,« je med drugim dejal rabin David Margalit pred svojo molitvijo. Na mogočnem dvorišču je nato za-donela priljubljena Bella Ciao, ki jo je srčno zapel Tržaški partizanski pevski zbor, kateremu se je pridružil glas večglave množice. Društvo Pormemoria je držalo obljubo in zapelo Vstajenje Primorske, ki jo je nato mogočno zapel tudi zbor, preden bi ga dež prisilil k prekinitvi koncerta. Po uradni svečanosti je dolinska županja Fulvia Premolin v Rižarni odkrila ploščo z imeni občanov Občine Dolina, ki so tam izgubili življenje. To so: Barut So-cerb, Kuret Ana, Mihalič Matija, Pizzulin Leonardo Petaros Danilo, Prašelj Albina, Sancin Sava, Slavec Marija, Žerjal Bruno in Žerjal Viktorija. (sas) LEPA NOVICA Priznanji za Pahorja Boris Pahor kroma Občina Trst bo v kratkem podelila visoko priznanje Borisu Pahorju, o katerem razmišlja tudi italijanska država. To sta po včerajšnji spominski prireditvi v Rižarni povedala župan Trsta Ro ber to Di pi az za in vlad ni pod -taj nik na no tra njem mi nis tr stvu Ettore Rosato. Mestna uprava je podelitev priznanja Pahorju načrtovala v aprilu, postopek pa so zamrznili, ker je bil pisatelj kandidat na deželnih volitvah. »Računamo, da bo Pahor dobil občinsko priznanje maja ali najkasneje junija,« nam je po ve dal žu pa nov glas nik Guido Galetto. Pri zna nje, ki ga bo do bil Pahor, je enakovredno častnemu me ščan stvu, ki pa ga mes tna uprava lahko podeljuje le osebnostim, ki niso rojene v Trstu. Pred ne kaj dne vi je po dob no od -li ko va nje iz žu pa no vih rok do bil škof Evgen Ravignani ob njegovi 75-letnici. Pahor je pred petimi le ti do bil Zla te ga sv. Ju sta, ki ga podeljuje tržaško združenje kro nis tov. »S postopkom za podelitev državnega priznanja Pahorju, italijanska država, čeprav z zamudo, zapolnjuje praznino in dolg do svojega zelo uglednega državljana,« je v Rižarni poudaril Rosato. Podtajnik ni pojasnil rang državnega priznanja Pahorju, »ki pa bo go to vo us tre zal nje go vim ve li -kim zaslugam.« Vladni predstavnik tudi ni pojasnil, če bo Pahorju priznanje podelila vlada ali pa, kot je bolj verjetno, predsednik republike Giorgio Napolitano. Rosato, ki bo po novem poslanec v rimskem parlamentu, je ob tej priložnosti zelo pozitivno ocenil govor župana Dipiazze v Rižarni. 4 Sobota, 26. aprila 2008 TRST / NABREŽINA - Občinska uprava in partizansko združenje Vzpi-Anpi 25. april združuje, njegove KRAS Združenje čestita vrednote ostajajo aktualne Igorju Polaganje vencev po vaseh in krajša slovesnost na nabrežinskem trgu Gabrovcu Svobodo, ki je pred triinšestdesetimi leti končno zasijala nad italijanskim polotokom, je počastila tudi devin-sko-nabrežinska občinska uprava. V sodelovanju s krajevno sekcijo Vsedržavnega združenja partizanov Italije (An-pi) je položila vence pred spomeniki padlim v občini, od Medje vasi do Praprota. Krajšo slovesnost pa so pripravili na nabrežinskem glavnem trgu, na katerem stoji spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju. Po polaganju vencev (ob Občini in VZPI-ANPI je svojega položila tudi Zveza slovenskih kulturnih društev) sta spominsko svečanost oblikovala nabrežinska godba na pihala in moški pevski zbor, ki so ga pod vodstvom Iva Kralja sestavljali pevci zborov Fantje izpod Grmade in Igo Gruden. Občane sta nagovorila župan Giorgio Ret ter ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milan Pahor. V svojem pozdravnem nagovoru je prvi mož devinsko-nabrežinske občine izpostavil združevalno moč 25. aprila, dneva osvoboditve, ter se spomnil bivše deportiranke in vsestranske antifašistke Zor-ke Mervic. Milan Pahor je v slovenščini in italijanščini spregovoril o pomenu spominskih datumov, ki jih obhajamo v teh dneh, od 25. aprila preko dneva upora proti okupatorju, ki ga bodo v Sloveniji obhajali jutri, do 1. maja: slednji je pri nas ob prazniku dela tudi praznik osvoboditve. Zgodovinski dogodki, ki se jih spominjamo na priložnostnih proslavah, so Italijane in Slovence združili v istem boju. Takratne vezi ostajajo aktualne, toliko bolj danes, ko živimo v novi skupni državi, v kateri so bile meje odstranjene. Ob njih pa ostajajo prisotne tudi vrednote antifašizma. Igor Gabrovec Pred spomenikom padlim v Nabrežini sta spregovorila Giorgio Ret in Milan Pahor, slišati pa je bilo tudi petje in glasbo kroma ZBOROVSKO PETJE - Koncert v frančiškanski cerkvi Max Reger zapel v Ljubljani V nagovoru domači mašnik izpostavil pomen navezovanja vezi med zbori in posameznimi pevci V soboto, 5. aprila je tržaški moški pevski zbor Max Reger nastopil v frančiškanski cerkvi na Prešernovem trgu v Ljubljani. Pod vodstvom mladega dirigenta Bruna De Cara je zbor ponudil bogat pro -gram sa kral ne glas be, predvsem pa je izvajal skladbe nemških in slovanskih skladateljev, od Mendelssohna do Wagner-ja, od Rachmaninova do Mokranjaca. S svojim petjem so sode lo vali že pri ve -čer ni ma ši, kateri je v cer -kvi sledil njihov koncert. V nagovoru, ki ga je mašnik ob li ko val del no tudi v ita -lijanščini, je bilo poudarjeno, da je obisk tr žaš kih pevcev v Ljubljani izraz skupne želje po sodelovanju in prijateljstvu. kroma Koordinacijsko združenje kraških vasi v izjavi javno čestita Igorju Gabrovcu za izvolitev v deželni svet. Koordinacijsko združenje, piše njegov predsednik Karlo Grgič, je bilo ustanovljeno leta 1972 in združuje kulturne, športne, šolske, gospodarske organizacije ter jusarske skupnosti (skupno 24 organizacij) iz sledečih vasi: Bani, Ferlugi, Trebče, Gropada, Padriče in Bazovica, ki delujejo v korist celotne skupnosti. Leta 1977 je združenje ustanovilo sekcijo slovenskega civilnega gasilskega društva Globojner, v katero je združenih 59 prostovoljnih gasilcev, ki opravljajo svojo prostovoljno gasilko dolžnost pri civilni zaščiti, piše Grgič. Nameni in cilji KZKV so ohranitev in ovrednotenje teritorija ter pospešitev delovanja omenjenih organizacij in ustanov. S tem ciljem združenje koordinira delovanje in izvaja skupne pobude v interes izključno slovenskega pre bi val stva na vseh področjih že od leta 1972 in sicer: postavitev dvo-jezič nih tabel-sme rokazov po na ših vaseh; vrnitev nekdanjega begunskega taborišča na Padričah naši skupnosti; razlastitev zemljišč za javne namene; gradnje hitre ceste; sporazumi glede protivrednosti za gradnjo sinhrotrona v Bazovici; izvajanje in uporaba slovenščine v javnih ura dih, kar je izred ne ga pome na za obstoj slovenske manjšine v Italiji, saj jezik ni samo izraz samega sebe, ampak tudi ozemlja. Vse navedeno pa izvaja z lastnimi prostovoljnimi močmi in ne dobiva nikakršne finančne pomoči ob pripravi prošenj s slovenskim prevodom, raznih pisem in posvetovanj ipd. Zdi se nam nuj no potrebno, da bi lahko bila dana možnost, da se Slovenci iz Italije poslužujejo urada, ki bi nudil vse praktične informacije in pripravo popolne dokumentacije ob rabi slovenskega jezika z javnimi uradi. Namen KZKV je prav ustano vitev ura da za strokov -no pomoč pri ra bi slo ven ske ga jezika v stikih z javnimi upravami. Grgič seznanja Gabrovca tudi o prizivih, in sicer v letu 1998 je KZKV vlo žilo predsed ni ku repub li -ke priziv glede perimetracije medobčinskega Kraškega parka v tržaški občini. V letu 2003 je KZKV vložilo na Deželno sodišče priziv glede spre mem be na memb nos ti sin -hrotrona v Bazovici, ki naj bi vključeval gradnjo športnih objektov, restavracij, barov ipd., v nasprotju s prvotno namembnostjo. V letu 2007 pa je KZKV vložilo na DUS priziv glede spremembe 1,5 hektarja na-memb nos ti sin hrot rona v Bazo vici, ki naj bi vključeval gradnjo medna-rod ne šole. Omenjeni cilji, pobude in pro-jek ti so izred no pomemb ni za na šo zamejsko stvarnost in za ves slovenski narod, saj težijo k utrjevanju in ohranjanju narodne, jezikovne ter kul tur ne iden ti tete. Načrt za ob no -vo spo me ni ka bazo viš kim ju na kom pa obe nem predstavlja ne na do me -stljivi del naše zgodovine, saj je spo-me nik med na rod ne ga pome na in imena junakov so prešla svetovno zgo do vino kot pr ve an ti fašis tič ne žrtve v Evropi, piše Grgič v pismu Gabrovcu. / TRST Sobota, 26. aprila 2008 5 ZGODOVINA - Predavanje v tržaški knjigarni Minerva Skrajni čas je, da Italija obračuna s svojo preteklostjo Filippo Focarrdi je skušal pojasniti, zakaj se italijanski vojaki niso zagovarjali pred sodniki Italija ni doživela svojega nurnber-škega procesa, večina njenih vojnih zločinov je ostala nekaznovana. Predvojna in medvojna hudodelstva fašističnega režima in italijanske vojske niso doživela pravičnega epiloga. Tej temi je zgodovinar Filippo Focardi, ki na Univerzi v Padovi predava sodobno zgodovino, posvetil svojo najnovejšo knjigo Criminali di guerra in liberta. V sredo je o njej tekla beseda na srečanju, ki ga je v knjigarni Minerva priredil Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini. Kot je uvodoma pojasnil Claudio Venza s tržaške univerze, je predavanje spadalo v sklop, ki spremlja razstavo Quando piove-vano bombe; slednja je ta čas na ogled v državni knjižnici na Trgu Papa Giovanni, dokumentira pa bombardiranje Barcelone med špansko državljansko vojno. O imuniteti, ki so jo in jo še uživajo italijanski vojaki, je kot rečeno spregovoril Focardi. »Brez procesov, ki bi dokončno določili krivde in odgovornosti, je v kolektivni zavesti prevladalo prepričanje o Italijanih - dobrih ljudeh. Skrajni čas je, da javnost obračuna s svojo preteklostjo,« je prepričan zgodovinar. Zgodovinska stroka je sicer že dokumentirala italijanska predvojna grozodejstva v Etiopiji, Libiji, Španiji in medvojna v Albaniji, Grčiji, Jugoslaviji ter Sovjetski zvezi, knjige (omenil je na primer tiste, ki jih piše Costanti-no Di Sante) pa lahko odigrajo le omejeno vlogo. Morda bo več zmogla tožba, ki jo je vojni tožilec Sergio Dini pred dobrim mesecem vložil proti italijanskim vojnim zločincem. Zakaj pa niso tega storili pred šestdesetimi leti? Focardi je prepričan, da je k nekaznovanosti italijanskih vojakov pripomoglo več faktorjev. V prvi vrsti zadržanje italijanske vlade, kije na jugoslovanske zahteve po izročitvi raje odgovorila s svojimi dosjeji o jugoslovanskih vojnih zločinih: nastale so knjige z bogatim fotografskim materialom, ki gaje Italija poslala na pariško mirovno konferenco. In celo neke vrste »protiliste«, na katerih so bili Tito, Kardelj, Džilas in drugi jugoslovanski voditelji. Tudi politične stranke, celo antifašis-tične so kljub začetni zahtevi po procesu, raje dale prednost svojemu sodelovanju v vladi in zahtevam mednarodne politike. Tako se tudi Velika Britanija in Združene države Amerike niso zavzele za izročitev italijanskih zločincev Jugoslaviji, ampak so vprašanje raje pustile v slepi ulici. Tiste Italijane, ki so tudi same krivile zločinov proti svojim vojakom ali civilistom, so sicer obsodile (nekaj je bilo tudi smrtnih obsodb), ostale pa prepustile ...božji volji. (pd) Univerzitetna docenta Filippo Focardi (levo) in Claudio Venza (desno) kroma LICEJ FRANCETA PREŠERNA - Preverjanje jezikovnega znanja Znajo angleško Kar 60% dijakov polagalo izpite na viših nivojih - Gostja Valerie Hartman Na liceju Franceta Prešerna so dijaki in dijakinje petih razredov vseh smeri pred dnevi preverjali svoje znanje angleškega jezika. Zunanje preverjanje ustnega znanja angleščine je na naši šoli, ki je Trinity center, potekalo že osmo leto. Dijaki in dijakinje lahko polagajo izpit na različnih nivojih, kijih določajo evropski standardi. Izpit ima mednarodno veljavo v mnogih državah sveta in ga priznavajo tudi številne fakultete v Trstu in drugih italijanskih mestih. Tudi tokrat so se maturanti in maturantke izkazali; pokazali so dobro pripravo na B2, C1 in C2 nivojih. Kot že v prejšnjih letih je veliko dijakov in dijakinj (letos 60 odstotkov) polagalo izpite na višjih (advanced) nivojih. Manuel Zottich, Maruška Kapic (5.c jezikovne smeri) in Maja Gri-sonich (III.kl.l.) so uspešno izdelali iz- pit na najvišji, 12. stopnji (C2). Vsi so bili deležni pohvale za dobro pripravo, zrel govorni nastop in jezikovne vsebine. Letošnji izpit je bil tudi enkratna priložnost za zanimivo srečanje in pogovor z angleško izpraševalko Valerie Hartman, gospo z bogato gledališko in filmsko izkušnjo, ki je diplomirala iz Shakespearja in sodobnega gledališča na pariški Sorboni. Francoska državna štipendija ji je nato omogočila študij režije na Université Internationale du Théatre. To je bil čarobni čas, ko ji je bil Giorgio Strehler mentor za odrske luči, medtem ko so jo Lecocq, Marceau in Grotowski ter Living Theatre izučili telesne govorice. Zadnje desetletje je posvetila poučevanju angleščine za tujce, od leta 1992 je tudi izpraševalka za Trinity College London. Piše scenarije za film in gledališče, kot izpraševalka Trinity veliko potuje po Italiji, Franciji in Španiji. Delovna potjo je popeljala tudi v širni svet, v Indijo, na Tajsko, v Šrilanko, Avstralijo in Novo Zelandijo. Učitelji so imeli lepo priložnost, da so se o problematiki poučevanja in znanja jezika pogovarjali s strokovnjakinjo, ki ima na tem področju bogate izkušnje v Evropi in po svetu. Njene izredne osebne izkušnje so se med izpitom srečale z zanimivimi življenjskimi zgodbami slovenskih dijakov in dijakinj in z informacijami o zamejski skupnosti in Sloveniji, tako da je bila gostja nad njimi iskreno nav-du še na. Tudi letos so med intenzivnimi pripravami na Prešernu strnili moči profesorici Barbara Lapornik in Me-lita Valič ter lektor Dario Viviani. (mv) REVIJA OTROŠKIH IN ŠOLSKIH ZBOROV Pomlad glasov Prirejata jo ZSKD in USCI, potekala bo v soboto, 10. maja Zveza slovenskih kulturnih društev in USCI Trst prirejata Revijo otroških in šolskih pevskih zborov Primavera di voci - Pomlad glasov. Prireditev bo v soboto, 10. maja, ob 18. uri v Luteranski cerkvi v Trstu na Trgu Panfili. Sodelovali bodo: OPZ NSŠ Sv. Ciril in Metod (dirigent Maurizio Marchesich), Scuola musicale Le Piccole melodie (dirigent Gi-ampaolo Sion), OPS in glasbena skupina Vigred (dirigenta Aljoša Saksida, Tadeja Druscovich), Cuccio-li del Cantarè (dirigent Barbara Cra-paz), OPZ Kraški svet (dirigentka. s. Karmen Koren), CVB del Centro giovanile Claret (dirigent Fabio Nes-beda), Coro Scuola Media Lionello Stock (dirigentka Rosanna Posarelli), OPZ Fran Venturini (dirigentka Suzana Zerjal, klavir Neda Sancin). Revija je nastala leta 2002 v okviru deželnega zborovskega združenja USCI z namenom, da bi se mladinsko petje ne le ohranjalo, ampak doživljalo vedno nove izzive, spodbude in pristope pevcev, ki v zborovsko petje vnašajo svežine in novosti. Revija je razčlenjena na pet lokalnih srečanj, ki vabijo k sodelovanju vse skupine, ne glede na članstvo v USCI. Temeljni cilj projekta je pospeševanje zborovske dejavnosti in vred no te nje do sež kov otroš ke in mladinske pevske ustvarjalnosti, ki se odvija tako v društvenih kot v šolskih okvirih. Koncert bo spremljala žirija (sestavljali jo bodo Janko Ban, Vin-cenzo Ninci in Roberta Ghietti) ki bo izbrala najboljše skupine za nastop na zaključnem deželnem gala koncertu, ki bo v nedeljo, 1. junija, v občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Por de no nu. Informacije: Zveza slovenskih kulturnih društev; Ul./via San Francesco 20, 34133 TRST - TRIESTE; Tel. 040 635626; www.zskd.eu; email: trst@zskd.org. BAVISELA - V nedeljo popoldne Triatlon: nabrežje zaprto za promet Tržaško nabrežje, od Sv. Andreja vse do Velikega trga bo jutri popoldne, od 12.30 do 16.30 zaprto za promet, ker bo na tem območju potekala tekma v triatlonu v okviru športno-družbene prireditve Bavisela. Triatlona se bo udeležilo kakih 250 tekmovalcev iz štirih držav. Za promet bodo zaprti Trg pri Sv. Andreju, Ul. Giulio Cesare, Ul. Ottaviano Augusto, Nabrežje Grumula, Nabrežje Gulli, Nabrežje Sauro, Nabrežje Mandracchio, Veliki trg, Nabrežje 3. novembra, Drevored Gessi in Drevored Fiame gialle. Zaprto območje bo primerno zaznamovano, avtomobilistom bo nakazan obvoz. Jutri bo, vedno zaradi triatlona, od 7. do 17. ure zaprto za promet območje Trga Irneri, Ul. Maestri del la-voro in v Drevoredu Gessi od Ul. Te-de schi do Tr ga Ir ne ri. Jut ri bo za prt tu di od sek Dre vo -re da za Lo vec, ker bo na njem po te ka -la kolesarska dirka. Dirko na kronome-ter v reber prireja tržaško kolesarsko društvo ADS Ciclistica gentelman. Gre za osmo tovrstno dirko. Odvijala se bo na 3,4 kilometra dolgi progi, udeležilo pa se je bo kakih sto kolesarjev, ki bodo startali v časovnem razmiku ene minute. Odsek drevoreda za Lovec bo zaprt za promet od 9. do 13. ure, in sicer od Ul. Pindemonte do križišča z Ul. Marchesetti. Tržaška občinska uprava je tudi odredila prepoved parkiranja in sicer od križišča Ul. Pindemonte in Boške-ta do Drevoreda za Lovec ter od križišča z Ul. Pindemonte do križišča z Ul. Marchesetti. V okviru Bavisele bodo v ponedeljek, 28. aprila, priredili dirko na rol-kah. Zaradi tega bo od 20.30 do 22.30 ob pre ho du tek mo val cev na Tr gu Du -ca degli Abruzzi, na Nabrežju 3. novembra, na Nabrežju Sauro, na Nabrežju Guli, na Nabrežju Grumula, v Ul. Ottaviano Augusto, v Ul. Giulio Cesare, na Trgu Sv. Andreja, na Trgu Irneri in v Ul. Campo marzio prepove dan pro met. NABREZINA Rogovilil v omami alkoholnih hlapov Karabinjerji, nabrežinski in tržaški, so imeli z 61-letnim Trža-čanom zvrhano mero potrpljenja, po štirih posegih v desetih urah pa so bili - zaradi njegovega rogovi-ljenja - prisiljeni moškega aretirati. Začelo se je v četrtek ob 2.15 zjutraj. Telefonski klic je nabrežin-skim karabinjerjem najavil, da se po Obalni cesti iz Tržiča proti Ses-ljanu pelje seat ibiza z neobičajno, tipično slalomsko vožnjo, ki bi mu jo bržda zavidal tudi nekdanji smučarski as (in karabinjer) Alberto Tomba. Karabinjerska izvidnica je avtomobil kmalu prestregla in po alkotestu takoj ugotovila vzrok vijugaste vožnje: voznik, Claudio Tosolini iz Trsta se ga je dodobra nalezel, preden je sedel za volan. Posledica je bila obvezna: odvzem vozniškega dovoljenja in začasni zaseg vozila, ki so ga karabinjerji predali v varstvo avtovleki s Krasa. Tosolini je zaprosil karabi-njerje, naj mu pokličejo taksi, s katerim bi se vrnil v mesto. Ugodili so mu, ob prihodu taksija paje začel moški ugovarjati, da ne bo stopil vanj, ker se »vozi edinole z mer-cedesom«. Po potrpežljivem prepričevanju karabinjerjev se je Tosolini vendarle odpeljal s taksijem, »če prav ni bil mer ce des«... Slabe tri ure kasneje, ob 5.10, so tržaški karabinjerji prejeli klic: obvestil jih je o moškem, ki je ležal pred barom Old boy v Ul. Ghir-landaio. Bil je Tosolini. Možem postave je zamomljal, da naj bi ga premikastil srbski ali bosanski državljan. Poizvedovanje v baru je pojasnilo ozadje dogodka. Tosoli-ni naj bi - vedno vidno vinjen - stopil v javni lokal in začel izzivalno žaliti kliente in osebje. Dobil je, pač, kar je iskal, le da karabinjerjem ni uspelo izvedeti, kdo naj bi se z njim malce bolj energično... pogovoril. Moški je bil ranjen, zato so možje postave poklicali rešilec prve pomoči, ki je Tosolinija varno prepeljal v glavno bolnišnico. Kake pol ure kasneje je na postaji tržaških karabinjerjev spet zabrnel telefon. Iz glavne bolnišnice so sporočili, da moški razgraja po oddelkih in da ga ni mogoče umiriti. Bilje, seveda, stari znanec Tosolini. Ob pogledu na uniforme se je moški - še vedno pod vplivom alkoholnih hlapov - vendarle zdrznil in umolknil. Zdravniki so opravili svoje, mu razkužili rane in ga odslovili. Konec? Kje pa! Ob 11.45 je v nabrežinski ka-rabinjerski postaji spet zazvonilo. Upraviteljica avtovleke s Krasa je zaprosila za pomoč. Pri njej se je malo prej zglasil Tosolini, da bi odpeljal svojo seat ibizo, kar pa je hotel storiti, ne da bi poravnal predvideni kavcijski depozit. Karabinjerji so ugotovili, da moški sploh ne bi smel odpeljati avtomobila, ker je bil - že spet, ali bolje še vedno - vidno vinjen. Seat ibiza je ostal tam, kjer je bil, pač pa so karabinjerji odpeljali moškega na nabrežinsko postajo. Namesto da bi se v krogu predstavnikov postave streznil, se je Tosolini zagnal proti njim, jim začel groziti ter se jim upirati. Enega od karabinjerjev je med ruvanjem tako zadel, da se bo moral šest dni zdraviti. Naposled so mu karabinjerji vendarle prišli do živega in ga aretirali. Ko je prišel k sebi, so mu povedali, da je bil - poleg vožnje v vinjenem stanju - obtožen tudi grožnje, nasilja in upiranja javnemu funkcionarju. 6 Sobota, 26. aprila 2008 TRST / LIKOVNA UMETNOST - Televizijsko in neposredno srečanje Ob 50-letnici ustvarjalne poti likovnika Deziderija Švare Deziderij Švara je na odprtju razstave tudi podpisoval monografijo, ki je izšla ob razstavi kroma V današnji oddaji Brez meje koprske televizije bo gost Deziderij Švara. Tržaški slikar praznuje letos petdesetletnico svojega ustvarjalnega dela, kar je zabeležil z obširno monografijo in anto-loško razstavo v Narodnem domu v Trstu. Pred mikrofonom Martine Kafol bo povedal kako sli ka, katere so nje -go ve naj ljub še teme in mo ti -vi, kako se je sko zi pol sto let -ja razvilo njegovo slikarstvo. Oddaja bo po koprski televiziji na sporedu danes ob 18. uri. V ponedeljek pa bo Deziderij Švara v tržaškem Narod nem do mu, kjer je na ogled nje go va raz sta va, pred-sta vil svo jo umet niš ko pot. Srečanje, ki se bo začelo ob 18. uri, pri reja Kul tur no druš tvo za umet nost KONS. narodni dom - Narodna in študijska knjižnica ter Slovenski klub Češkoslovaška na Jadranu V torek bodo ob 18.30 predstavili knjigo tržaškega zgodovinarja Boruta Klabjana Ko je bil Trst pomembno avstro-ogrsko pristanišče, je v njem prebivala tudi češka skupnost. Njenemu razvejanemu delovanju, obenem pa češkoslovaškemu pogledu na povojne mednarodne dogodke, je tržaški zgodovinar Borut Klabjan posvetil knjigo »Češkoslovaška na Jadranu: Čehi in Slovaki ter njihove povezave s Trstom in Primorsko od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne«. Knjigo bodo v torek predstavili v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma (Ul. Fil-zi 14). Na predstavitvi, ki se bo začela ob 18.30, bo ob avtorju sodeloval zgodovinar Jože Pirjevec. Dogodek prirejata Narodna in študijska knjižnica ter Slovenski klub. Kot je zgodovinarka Marta Verginella zapisala v svoji recenziji, je avtor »osvetli društveno delovanje Čehov v Trstu, njihovo vpetost v družbeno, gospodarsko in kulturno življenje mesta ter njihovo povezanost s slovenskim meščanskim okoljem.« Pri tem se je opiral na ar hiv sko gra di vo, ki ga je zbral v češ kih in ita -lijanskih arhivih, ter na časopisne vire. »Avtor komparativno analizira italijanske in jugoslovanske povojne zahteve ter opozori na odmik, ki je v pogledih na pri mor sko in tr žaš ko vpra ša nje viden med vo dil ni mi češ ko slo vaš kimi poli ti ki, ki so zara di geo stra teš kih raz -logov (zagotoviti si dostop do morja) nastopali kot zavezniki Italije, in širšo češkoslovaško javnostjo, ki je podpi ra la ju go slo van ska sta liš ča.« Čr.SKOSI.OVASKA NA JADRANU Včeraj danes Danes, SOBOTA, 26. aprila 2008 ZDENKA Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 20.06- Dolžina dneva 14.06 - Luna vzide ob 1.24 in zatone ob 9.31. Jutri, NEDELJA, 27. aprila 2008 ZITA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,3 stopinje C, zračni tlak 1024,9 mb raste, veter 6 km na uro se-vero-vzhodnik, nebo oblačno, vlaga 69-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,3 stopinje C. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. [13 Lekarne U Kino Danes, 26. aprila 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). ALCIONE - 17.15, 21.00, 23.00 »Non pensarci«; 19.15 »Riprendimi«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tutti pazzi per l'oro«. ARISTON - 18.30 »La banda«; 16.30, 20.00, 22.00 »Oxford Murders -Teorema di un delitto«. CINECITY - 14.50, 16.40, 18.30, 20.20 »Ortone e il mondo dei chi«; 15.00, 17.25, 19.45, 22.10 »21«; 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Step - up 2«; 20.00, 22.10 »In amore niente regole«; 14.45, 16.30, 18.15 »Alla ricerca del-l'isola di Nim«; 22.05 »Il cacciatore di acquiloni«; 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »3ciento - Chi l'ha duro..la vin-ce«; 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »Tutti pazzi per l'oro«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »U2-3D«. EXCELSIOR - 17.00, 18.30, 21.00 »10 cose di noi - Un incontro puo cam- ¿i Čestitke biare la vita«; 21.15 »Rolling Stones' Shine a Light«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.15 »Il matrimonio e un affare di fami-glia«. FELLINI - 16.15, 20.00 »Il cacciatore di acquiloni«; 18.15, 22.00 »In amore niente regole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I demoni di San Pietroburgo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Un amore senza tempo«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.10, 21.40, 0.10 »Ni prostora za starce«; 16.30, 19.00, 21.30, 0.00 »Pozabi Saro«; 18.40 »Skakač Jumper«; 20.40, 23.00 »Kralji ulice«; 17.00, 17.50 »SOS planet in morski psi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; 18.15, 20.15, 22.15 »21«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »3ciento - Chi l'ha duro..la vince«; Dvorana 3: 17.00, 20.30, 22.15 »Step up 2 - La strada per il successo«; Dvorana 4: 16.00, 17.25 »Ortone e il mondo dei chi«; 18.50, 20.30, 22.15 »La sposa fantasma«. SUPER - 16.30 »Juno«; 18.15 »La ra-gazza del lago«; 20.00 »Tutta la vita davanti«; 22.00 »L'ultima missione«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.10, 22.00 »3ciento - Chi l'ha duro ... la vince«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.00 »Step up 2 - La strada del successo«; Dvorana 3: 17.30 »Ortone e il mondo dei chi«; 19.50, 22.10 »21«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Un amore senza tempo«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.15 »Tutti pazzi per l'oro«. FEDERIKA z MATTEOM se danes poroči in veliko fešto priredi. Vso srečo jima želimo in na ves glas jima zakričimo: Vse najboljše iz srca vama želi vsa žlahta s Krmenke in Boljunca doma! Draga FEDERICA in MAT-TEO, iz vsega srca vama želimo, da bila vaša zakonska pot srečna in polna ljubezni, kot je danes. Marjan, Ljuba, Aleš in Jadranka. Naša FEDERICA je veliko let po travniku in gozdovih hodila, in se pridno o naravi, drevesih in marjeticah učila! Danes jih je v poročno obleko všila, in z MATTEOM pred oltar stopila. Veliko sreče, ljubezni in razumevanja jima želijo noni Zofka, Marija, nono Ottavio, teta Neva, stric Edi, Marko in Erika. MIRAN bo do Ljubljane odpotoval, da bo poročni prstan MAŠI dal. Da bi bila vajina skupna življenjska pot polna ljubezni in veselja vama želi SKD F. Prešeren. Naš PATRIK je polnoleten postal, da bi pameten in zdrav ostal, voščimo mu iz srca vsi, ki ga imamo radi. Noni Gina in Lidija, nono Ančko, teti Miriam in Pao-la, strica Mauro in Samo ter bratranci Mairim, Martin, Nataša, Andrej in Boštjan. Draga NASJA, danes praznuješ tvoj 7. rojstni dan. Želimo ti vse najboljše in da bi sončni žarki žareli in ti prinašali srečo skozi vse življenje ti želimo vsi, ki te imamo radi. Danes se bosta v Boljuncu poročila Federica Sancin in Matteo Dainese Da bi bila vajina skupna pot vedno srečna in vesela vama iz srca voščijo mami Graziella in Fernanda, očeta Dušan in Luciano, sestra Martina z Davidom in brat Alessandro z Annalio S Izleti SPDT organizira v nedeljo, 27. aprila avtobusni izlet na Bloško planoto. Na programu sta dve varianti: krajša (tri ure) in daljša od 4 do 5 ur. Izlet ni zahteven, priporočamo le dobro, nepre-močljivo obutev. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan ob 8. uri in iz Opčin, izpred hotela Danev ob 8.15. Za vpis in vsa potrebna navodila pokličite (čimprej) na tel.: 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 ali 3335994450 (Vojka). AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. maja 2008, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje bo na sedežu društva, Repentaborska ul. št. 37, v torek, 29. aprila 2008, in v torek, 6. maja 2008, od 19.30 do 21. ure. Informacije lahko dobite na tel. št.: 3475292058. Rok za vpisovanje zapade 9. maja 2008. Vljudno vabljeni. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 4. do 14. maja. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedež krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040360072. KRUT - Bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, ob Trubarjevem letu, vabi v soboto, 10. maja na izlet na Dolenjsko, z ogledom Rašice in okolice. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja izlet na Bistriško v nedeljo 11. maja 2008; obiskali bomo: Prem, staro mestno jedro Ilirske Bistrice, Hodnikov mlin, slap Sušec, grad Kalec (dom Miroslava Vilharja), in še marsikaj. Odhod iz Nabrežine ob 8.30, povratek okrog 19. ure. Cena izleta 35,00 evrov, vključno s kosilom. Prijave v trgovini Sergij Kosmina (040200123) in v Kavarni Gruden. KŠD Rojanski Krpan prireja v sodelovanju z ZSKD tradicionalno spominsko svečanost na Komemčini. Vabljeni v nedeljo, 27. aprila, ob 11. uri (Ulica Bruni). KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI (Evald Antončič - Stojan) organizira v nedeljo, 18. maja 2008, bogat in zanimiv enodnevni izlet z ogledom Zagreba in koncentracijskega taborišča v Jasenovcu. Za informacije in vpisovanja tel. na št.: 040-220200 (Ida Tretjak) ali 040-229237 (Gabrijela Sedmak). 50-LETNIKI TRŽAŠKE POKRAJINE organizirajo 24. maja 2008 celodnevni izlet v Belo krajino. Vpisovanje v torek, 6. maja 2008, od 18. do 20. ure, v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Za informacije pokličite na tel. št.: 347-9604775 (Igor) ali 347-0396371 (Nadja). Vabljeni vsi polstoletni prijatelji in prijateljice. Id Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. NA KONTOVELU je odprl osmico Henrik Lisjak. OSMICA je odprta na farmi Kraljič, Prebeneg 99, tel. št.: 040-232577 ali 335-6322701. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnov-ca št. 4. OSMICO je odprl Ivan Pernarčič v Vižovljah. Tel. št. 040-291498. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. OSMICO je odprl Štolfa Srečko, Salež 46. Toči belo in črno vino. Tel. št.: 040229439. OSMICO je odprla družina Frandolič, Slivno 25. Nudi belo in črno vino ter domač prigrizek. Tel. 040-200750. OSMICO je v Logu odprla kmetija Komar. Poleg namiznega belega in črnega vina toči ustekleničeno Vitovsko in Malvazijo letnik 2005. Za pod zob so na voljo prašičje dobrote in oljke Belica. Možen je nakup ekstradeviškega olja Belica. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia v Medjivasi št. 6. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprla družina Laurica v Dolini. Tel. 040-228511. OSMICO v Samatorci sta odprla Gruden Mario in Ondina. Tel.: 040229449. PAROVEL vinarji in oljkarji imajo odprto osmico v Boljuncu. Točijo belo in črno vino s hladnim prigrizkom do nedelje, 4. maja. V GABROVCU št. 27 sta odprla osmi-co Igor in Roberta. ŠUBER ima na Opčinah odprto osmico. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8: Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 26. aprila 2008 7 glasbena ^m matica Koncertna in abonmajska sezona 2007/08 GLASBENI SPLETI Gostovanje Visoke glasbene šole iz Banske Bistrice (Slovaška) IvanZvarik Hrjffl bas V-J t V&A V* Eva % ; Kosorinova ra klavir _r_ V ponedeljek, 28. aprila 2008 ob 20.30 V Kulturnem domu v Trstu (ul. Petronio 4) INFO: Glasbena matica Trst - tel. 040 418605 (od pon. do petka 10-12) Ü3 Obvestila JUS REPEN vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 5. maja 2008, ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem društvu na Colu. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER V NARODNEM DOMU V TRSTU (Ul. Filzi 14) vabi slovenske organizacije, ki bi rade posredovale informacije o svojih pobudah, da kontaktirajo urad ob sledečih urnikih: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure, na tel. št.: 0403481248 ali e-mail: info@narodni-dom.eu. POZOR MLADI!!! Če si star/a od 18 do 28 let in te zanima enoletno služenje v obliki prostovoljne civilne službe, te vabimo, da se oglasiš na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20, Trst, tel. št. 040-635626), kjer boš dobil/a podrobnejše informacije. Civilna služba je enkratna priložnost za pridobivanje osebnih in profesionalnih izkušenj, namenjena tako študentom kot mladim iskalcem zaposlitve. Za prostovoljce/ke je predvideno mesečno povračilo stroškov. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja danes, 26. aprila 2008, ob 20. uri, Praznik pokušnje kruha in vina. Tudi prisotni bodo ocenjevali in nagradili prva 4 uvrščena vina bele in rdeče sorte. Obveščamo zainteresirane da je vpis obvezen na tel. št.: 040-411635. TEČAJ ZA SOLOPEVCE Z ADIJEM DANEVOM - DANIELI Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta prireja tečaj za solopevce, ki ga bo vodil prof. Adi Daneu - Danieli. Odvijal se bo maja in junija meseca, vsako soboto, od 16. do 20. ure ali po domeni v Ma-rijanišču na Opčinah. Sprejemna avdicija bo danes, 26. aprila 2008, ob 16. uri v Marijanišču na Opčinah pri Trstu (Dunajska cesta 35). TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča obiskovalce, da bo danes, 26. aprila 2008, odprta samo zjutraj od 9. do 13. ure. Hvala za razumevanje. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi v nedeljo, 27. aprila, ob 11. uri na tradicionalno spominsko svečanost na Ko-meščini (Ulica Bruni). SLOVENSKI TABORNIKI RODU REGA VALA prirejajo v nedeljo, 27. aprila 2008, Dan tabornikov. Zbirališče na Opčinah (v Mandrji, za barom Istria) ob 9.30. Akcija se bo zaključila ob 16.00. Obvezna oprema: kroj, športna oprema, pelerina in pribor (za kosilo). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja prihodnji ponedeljek, 28. aprila 2008, v Peterlino-vi Dvorani, Donizettijeva 3 v Trstu, okroglo mizo »Kako do uveljavitve manjšinskih zahtev po volitvah 2008?« Začetek ob 20.30. OBDELUJEŠ kamen, les, železo ali steklo? Udeleži se druge razstave amaterskih obrtnikov v sklopu Majence. Informativni sestanek bo v ponedeljek, 28. aprila ob 20. uri v prostoru SKD Valentin Vodnik v Dolini. Za info je v večernih urah na voljo številka mobilnega telefona: 0039-339-1976323. SKD TABOR OPČINE - VZPI - ANPI V ponedeljek, 28. aprila 2008, ob 20. uri, na predvečer bojev za osvoboditev Opčin pred 63. leti, se bomo zbrali pri vaškem spomeniku, da se poklonimo spominu vseh padlih za svobodo. Zapel bo zbor OŠ Franceta Bevka pod vodstvom učiteljice Ane Palčič. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi delegate članic na redni občni zbor SKGZ, ki bo v ponedeljek, 28. aprila 2008, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu, v Slovenskem kulturnem centru v Špetru (Ul. Alpe Adria 69 - condominio Al centro). ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v ponedeljek, 28. aprila, ob 8. uri v prvem sklicanju in v torek, 29. aprila ob 20. uri v drugem sklicanju, v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 29. aprila 2008, ob 20. uri, na svojem sedežu (Prosek št. 159). OBČINA ZGONIK - Ob 63. Obletnici osvoboditve bo občinska uprava v sredo, 30. aprila 2008 , polagala vence na spomenike in obeležja, postavljena v spomin Padlim, ki se nahajajo na območju občine po sledečim razporedu: 1. Proseško pokopališče (ob 10.00), 2. Proseška Postaja (ob 10.15), 3. Zgonik (zbirališče) (ob 18.15), 4. Repnič (ob 18.15), 5. Briščki (ob 18.25), 6. Gabro-vec (ob 18.40), 7. Samatorca (ob 18.50), Salež (ob 19.00), Zgonik (ob 19.15). SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi likovne ustvarjalce na pripravljalni sestanek za vsakoletno razstavo ob Majenci. Sestanek bo v sredo, 30. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih. Za informacije v večernih urah je na voljo št. mobilnega telefona 0039/339 1976323. UPRAVA OBČINE DOLINA bo kot vsako leto polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v sredo, 30. aprila 2008, po sledečem vrstnem redu in s sledečim urnikom: 14.45 - zbirališče pred županstvom, 15.00 - SPOMENIŠKI PARK V DOLINI, ob priložnostni misli županje Fulvije Premolin bo zapel MPZ Upokojencev iz Brega, 15.30 - DOLINA: spomenik padlim »Na Taborju« in pokopališče (5 kurirk), 15.45 - PREBE-NEG: spomenik padlim, 15.50 -MAČKOLJE: spomenik padlim, 16.00 - DOMJO: spomenik padlim, 16.05 -RICMANJE: spomenik padlim na pokopališču, 16.15 - BORŠT: bunker in spomenik padlim na pokopališču, 16.40 - GROČANA: spomenik padlim, 17.00 - BOLJUNEC: spomenik padlim. URAVNI ODBOR SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA sklicuje občni zbor v sredo, 30. aprila 2008, ob 19. uri v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu, v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Dnevni red: poročilo ravnatelja, poročilo blagajnika, odobritev obračuna 2007 in proračuna 2008, predstavitev novega ravnatelja Inštituta, razno. V BARKOVLJAH bomo počastili padle na domačem pokopališču v sredo, 30. aprila 2008, ob 15. uri. Na sporedu: polaganje vencev, priložnostna misel, nastop učencev OŠ Finžgar. Vabljeni. ŠTUDIJSKI CENTER Melanie Klein obvešča, da bo meseca aprila urad zaprt. Za informacije: info@mela-nieklein.org ali tel. št.: 328-4559414. KD KRAŠKI DOM vabi v četrtek, 1. maja 2008, na pohod pod geslom »Srečanje na Volniku«. Srečali se bomo s člani razvojnih združenj Re-pentabor, Pliska, Gmajnca ter Turističnim društvom Kras. Odhod s trga v Repnu ob 9.30. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA slavi letos desetletnico. SC Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da bo potekal od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta od 3. maja do 14. junija. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 328-4559414. OBČINA DEVIN-NABREŽINA, v svoj-stvu glavne Občine Socialnega Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik, Re-pentabor) sporoča, da zainteresirani lahko predložijo prošnjo za brezplačna mesta v kolonijah in v poletnih centrih do 7.maja 2008, v uradu socialnega skrbstva Občine Devin Nabrežina, v Mednarodno italijansko podjetje s sedežem v Sežani, išče kandidata na finančnem področju. V svoj kolektiv vabimo dobro organiziranega in visoko motiviranega kandidata ali kandidatko za delo na delovnem mestu FINANČNEGA KONTROLORJA (M/Ž) Iščemo osebo, ki: • ima najmanj VI. stopnjo ekonomske izobrazbe (ali pa je tik pred diplomo) • dobro govorno in pisno znanje slovenskega, hrvaškega in italijanskega jezika • dobro poznavanje računalniških programov MS Office • veselje do dela na področju financ • pripravljenost na potovanja v tujino • samostojnost, samoiniciativnost, orientiranost k ciljem • prilagodljivost različnim kulturam Vaše delo bo obsegalo: • priprava poročil za matično družbo • skrb za izvedbo različnih analiz • sodelovanje pri sestavi plana in strateškem planiranju • potovanja v podjetja v BIH in Italijo • skrb za ekonomično in gospodarno poslovanje • izdelava izračunov ekonomičnosti in različnih ekonomskih analiz • sodelovanje pri odločitvah v proizvodnji Zainteresirani kandidati naj pošljejo svoj življenjepis v slovenskem in italijanskem jeziku na naslov: K.K. Kras Kabine d.o.o. Kraška ul. 7 - 6210 Sežana - Slovenija ali po e-mailu: sezana@kk-cab.com ■ Telefonske informacije na št:00386 5 707 00 30 Naselju Sv. Maura 124, Sesljan, v sredah in petkih, od 8.30 do 10.30. CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta vabi vse zainteresirane v petek, 9.maja 2008, od 18.00 do 19.30, na informativo srečanje »Satsang«, ki ga bo vodila Swami Shivaroopananda Sara-swati na sedežu društva v Trstu, v ulici Economo 2 (2. nadstropje), na temo »Satyananda Yoga Symposium« ob priliki obiska v Evropi Parama-hansa Niranjananda Saraswatija prihodnjega meseca maja. Več informacij o dogodku lahko dobite na spletni strani drustva: www.satyananda-yogatrieste.it. Toplo vabljeni. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bodo Poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št.: 040635626, 0481-531495). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495). Prireditve STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK 1. MAJ vabi danes, 26. aprila 2008, ob 18.30, v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio, 24) na predstavitev knjig »Ivo e le stelle«, avtor Giovanni Cuccu in »L'occupazio-ne italiana dei Balcani«, avtor Davide Conti. KD ROVTE- KOLONKOVEC, Ul. Mon-tesernio 27, vabi v nedeljo 27. aprila 2008, ob 17. uri, na veseli popoldan z mladimi pevci Vesele pomladi z Opčin. Nastopata OPZ in MlMPZ. Vodi Mira Fabjan. KD ZA UMETNOST KONS vabi v ponedeljek, 28. aprila 2008, ob 18. uri, v galerijo »Narodni dom« (Ul. Filzi, 14 -Trst) na srečanje z umetnikom De-ziderijem Švaro, ki bo predstavil svojo umetniško pot in razstavo »50 let slikarstva«, ki je na ogled do 2.maja v Narodnem domu. SKD TABOR OPČINE v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in s Kinoateljejem vabi v ponedeljek, 28. aprila 2008, ob 20.30, v Prosvetni dom na otvoritev razstave »Fo-tozgodbe Edije Šelhausa« in na predvajanje celovečernega dokumentarca »Edi Šelhaus: Bil sem zraven/Io c'ero«, režija Jurij Gruden. Uvodna beseda Jožica Šparovec, avtorica razstave in Aleš Doktorič, predsednik Kinoatel-jeja. Vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA IN SLOVENSKI KLUB vabita na predstavitev knjige »ČESKOSLO-VAŠKA NA JADRANU - Čehi in Slovaki ter njihove povezave s Trstom in Primorsko od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne« (avtor: Borut Klabjan), ki bo v torek, 29. aprila 2008, ob 18.30, v Narodnem domu v Trstu. Poleg avtorja bo na predstavitvi sodeloval še dr. Jože Pirjevec. SKD PRIMOREC vljudno vabi na odprtje fotografske razstave »RUMENO KOT... « v torek, 29. aprila 2008, ob 20.30, v hiški od Ljenčkice, Trebče. Razstavljata Marjetica Možina in Mirna Viola. Predstavi ju Robi Jako-min. Glasbena točka Nomos ensamble. SKD VESNA IN SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ - STOJAN vabita na v sredo, 30. aprila 2008, ob 20.30, v Kul- turnem domu Alberta Sirka. Slavnostni govornik MILAN KUČAN, prvi predsednik Republike Slovenije. Kulturni program bodo izoblikovali: učenci osnovne šole Alberta Sirka, mladi glasbeni ustvarjalci, flavtistke iz razreda prof. Tamare Tretjak - GM, Ženski pevski zbor Vesna, Moški pevski zbor Vesna. Sledila bosta ba-klada do spomenika padlim v NOB in prižig prvomajskega kresa. GLAS HARMONIKE - KD FRAN VEN-TURINI vabi na tradicionalno srečanje godcev na diatonično harmoniko, v četrtek, 1. maja 2008, v centru Anton Ukmar-Miro pri Domju, od 14. ure dalje. Toplo vabljeni godci in ljubitelji ljudske in narodnozabavne glasbe. KD FRAN VENTURINI v sklopu praznovanj 40-letnice društva vabi na koncert »Denis Novato in prijatelji« v soboto, 3. maja 2008, ob 20.30, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Prisrčno vabljeni. S Poslovni oglasi SCOOTER SYM EUROX, l.2006, 60km, 2-taktni, 50ccm, garažiran, odlično ohranjen, prodam. Dodam kovček. 00386 41/346222 V OBRTNI CONI ''ZGONIK'' dajem v najem prostor, 130 kv.m, možnost delitve, prvo nadstropje, dvigalo, klima, ogrevanje, wc in parkirišče. Tel. 348-2812360 BAR NA PROSEKU išče mlado osebo z računalniškim znanjem, tudi part-time. 040-225286 PEKARNA NA PROSEKU išče vajenca 19-23 let z voljo do dela. 040/225257 ali 3478783629 v dopoldanskih urah. PODJETJE ZA SERVIS IN MONTAŽO DVIGAL išče vajence/ke. Tel. 335-8135641 TRGOVINA JESTVIN IŠČE delavca/ko. 040/9220109 KMEČKI TURIZEM ANTONIČ V CEROVLJAH, s suhim prigrizkom, je odprt ob sobotah in nedeljah. 040/299798 KMEČKI TURIZEM UŠAJ - NA-BREŽINA 8 j e odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih do 12. maja. 339-4193779 0 Mali oglasi PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 3.900 evrov. Tel. 333-2631685. DAJEM V NAJEM box za avto, komaj dograjen, v Škednju, Ul. Soncini 78. Za 120,00 evrov mesečno. Tel.: 040825059 ob večernih urah. ENKRAT RABLJEN STROJ za mletje mesa in izdelavo klobas prodam. Tel. 349-0981408. NUDIM pomoč pri obrezovanju oljčnih dreves. Tel.: 338-9176435. POŠTENA in zanesljiva gospa išče delo kot hišna pomočnica 1x tedensko. Poklicati v večernih urah na tel. št.: 040-200930. PRODAM 4 hrastove sode (skupna kapaciteta 1000l), 1 plastično kad (1000l), 1 plastično kad (300l), 1 stiskalnico za grozdje (premer 40 cm), 1 mlin za grozdje (ročni), 1 električno pumpo s cevmi za vinski pretok. Vse v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. ob uri obedov na tel. št.: 040942071. PRODAM kraško skrinjo iz oreha, 2 metra dolgo ter mizarski pult. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM hišo in zazidljivo zemljišče v Gropadi. Tel. 040-214854 ali 3397806313. PRODAM otroški voziček »Inglesina« v dobrem stanju. Klicati v popoldanskih urah na tel. št.: 040-201284. Sobota, 26. aprila 2008 1 Q O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it DAN OSVOBODITVE - Po Goriškem svečanosti pred spomeniki padlim Poziv k demokratičnemu uporu proti potvarjanju zgodovine V Podgori praznovali pobratenje z novogoriškimi borci - Tudi v Tržiču slovenska govornika Z izkrivljanjem zgodovine brišejo dediščino odporništva in partizanskega boja, z enačenjem vseh žrtev pa postavljajo na isto raven padle za svobodo in tiste, ki so se do zadnjega borili na strani okupatorjev. Pred podgorskim spomenikom, kije posvečen padlim partizanom ter žrtvam koncentracijskih taborišč in fašističnega nasilja, sta včeraj slavnostna govornika Alessandra Kersevan in Štefan Cigoj opozorila, da zagovorniki črnosrajčnikov vse pogosteje dvigajo glas, da namerno pozabljajo na zločine fašističnega režima, Slovence in Hrvate pa imajo le za »slavokomuniste« in »infoj-batorje«. V svojem nagovoru je zgodovinarka Alessandra Kersevan opozorila, da je re-vizionizem v Italiji vse močnejši. V zgodovinopisju si vse bolj utira pot prepričanje, da so italijanski kolaboracionisti branili domovino in da so Italijani dobri ljudje. Po drugi strani pa se namerno pozablja na raznaro-dovalno politiko fašističnega režima, na italijansko okupacijo Jugoslavije, na zločine generala Roatte, na nedolžne žrtve na Rabu in v drugih internacijskih taboriščih. Naglasila je, da imajo desničarski zgodovinarji močno podporo političnih krogov, Dan spomina ob 10. februarju pa je višek njihovih naprezanj v smeri uničenja dediščine partizanskega boja in vrednot odporništva. Nekdanji slovenski veleposlanik in diplomat Štefan Cigoj je opozoril vse, ki bi si radi prikrojili zgodovino po svoji meri, da »je bil cilj osvoboditeljev dokončna zmaga nad nemškim okupatorjem ter uničenje vse ostankov falang Mussolinijeve Socialne republike, ki so nemški okupatorski vojski stali ob strani do njenega propada in celo po njem«. Na slovesnosti v Podgori, ki jo je v imenu krajevne sekcije VZPI-ANPI uvedel Luciano Pelizzo in na kateri je bil prisoten tudi deželni svetnik Giorgio Brandolin, sta zapela zbora Soča in Podgora, v imenu goriške občinske uprave pa je pozdravil odbornik Stefano Ceretta. »S svojo prisotnostjo želim izraziti spoštovanje do vseh, ki so žrtvovali svoje življenje za nas. Njihova smrt mora biti svarilo, zato je ne smemo pozabiti,« je poudaril Ceretta. Zatem je v imenu pokrajinske uprave odbornik Maurizio Salomoni odločno povedal, da ni mogoče enačiti padlih za svobodo s tistimi, ki so se do konca borili za nacifašizem. Pred sedežem društva Andrej Paglavec so po slovesnosti potrdili prijateljske vezi med podgorsko sekcijo VZPI-ANPI in sekcijo Zveze borcev iz Nove Gorice Ras-tislav Delpin Zmago, ki sta se pobratili pred petindvajsetimi leti. Predsednik Območne zveze borcev Vladimir Krpan je pobratenima sekcijama podelil zlato plaketo heroja Janka Premrla Vojka; izročil ju je predsedniku novogoriške sekcije Andreju Velikonji in Ivanu Bregantu, bivšemu predsedniku podgorske sekcije, ki je pred 25 leti podpisal listino o pobratenju. Še pred podgorsko svečanostjo je potekal pevmski poklon padlim v NOB. Pred spomenikom je zbrane pozdravil predsednik krajevnega sveta Lovrenc Persoglia, nakar je Tamara Mizerit opozorila na poskus vladajoče politične garniture, da bi kolo zgodovine zapeljala na stran pota in ljudi prepričala, da so bili med vojno vsi enaki, tako osvoboditelji kot zatiralci. Temu se moramo odločno upreti,je dodala mlada govornica. Sil-vino Poletto pa je v imenu VZPI-ANPI poudaril, da je antifašizem vrnil Italiji ugled in da se uresničuje Evropa narodov. Omenil je še namen, da se Giorgiu Napolitanu, ki naj bi prišel ob 4. novembru na Goriško, izroči izjava o tem, kaj pričakujemo od demokratične Italije. V Pevmi je zapel štmavrski zbor, ki so ga ojačili s pevci iz Podgore in drugih krajev, skupina otrok iz domače osnovne šole pa je recitirala splet Kajuhovih verzov. Množica ljudi se je strnila tudi okrog spomenika na glavnem trgu v Štandrežu. Sara Hoban je spomnila, da se Italija ni oprala vojnih zločinov, saj fašistom ni sodila, zato pa se zamere prenašajo iz roda v rod. Govornica je vojno trpljenje povezala s trpljenjem mnogih tudi danes, na primer žensk, ki so žrtev nasilja, in tako zaključila: »Smrt fašizmom in svoboda človeku!« V italijanščini je prisotne ljudi - med njimi številne mlade - nagovoril pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni, kije spomnil na zločin nad Lojzetom Bratužem. S pesmijo je svečanost oplemenitil zbor s člani vokal- Alessandra Kersevan v Podgori: »Vojaki Salojske republike iz izdajalcev postajajo branitelji domovine, fašistični zločini pa nedopustno tonejo v pozabo« ne skupine Sraka in z bivšimi pevci moškega zbora Oton Župančič. Svečanost z udeležbo vojaških združenj in mestnih oblasti s prefektom Robertom De Lorenzom na čelu je dopoldne potekala v goriškem spominskem parku, kjer je zaigrala godba brigade Pozzuolo. Delegacija SSO, ki so jo sestavljali njen goriški predsednik Janez Povše, Ivo Cotič, Walter Bandelj ter Lojzka in Andrej Bratuž, je dopoldne položila venec na glavnem pokopališču v Gorici, kjer so se zatem poklonili padlim tudi predstavniki VZPI-ANPI in SKGZ s pokrajinskim predsednikom Livi-om Semoličem na čelu. Prisoten je bil tudi pokrajinski odbornik Marko Marinčič, aktualnost vrednot osvobodilnega boja in usta- Včerajšnje polaganje vencev v Podgori (zgoraj) in Števerjanu (levo); najmlajši udeleženci svečanosti v Štandrežu (desno) bumbaca ve, ki je vzklila iz partizanskega boja, pa je med krajšim nagovorom potrdila Majda Bratina. Delegacija Mladinske iniciative SKGZ je položila venec k spomeniku na glavnem trgu v Števerjanu, kjer je po pozdravu Davida Peterina spregovorila Tamara Mizerit, in nato še na Jazbinah. Dež in toča sta pogojevala svečanosti v doberdobski obči-■ ni. Pihalni orkester Kras ni nastopil, tako da so na osrednji slovesnosti na Poljanah oblikovali kulturni program samo moški pevski zbor Jezero in otroci kulturnega društva Kremenjak iz Jamelj. Prisotni sta bili delegaciji borcev iz Prvačine in z Bleda, župan Paolo Vizintin pa je med nagovorom opozoril, da desničarski nostalgiki hočejo izbrisati iz učbenikov zgodovine fašizem in nacizem, na ta način pa tudi opravičiti njuna grozodejstva. Slovesnosti so bile tudi v Laškem. V Tržiču je svečanost potekala pod vtisom smrti hrvaškega delavca Jerca Juka, ki je izgubil življenje v tržiški ladjedelnici. V imenu občinske uprave sta besedo imela župan Gian-franco Pizzolitto in odbornica Cristiana Morsolin, ki je poudarila, da se v tovarnah in na gradbiščih bije prava vojna, v kateri izgubljajo življenje delavci. V imenu novogoriške zveze borcev sta v slovenščini spregovorila Tomaž Marušič in Milo Vižintin. NOVA GORICA - Brulc ob dnevu upora »Uresničujemo regijsko središče« Novogoričani so Dan upora proti okupatorju, ki ga v Sloveniji praznujejo 27. aprila, obeležili včeraj. Pred polno dvorano nove telovadnice na Rejče-vi ulici je kot slavnostni govornik spregovoril domači župan Mirko Brulc; slovesnosti se je udeležil tudi evropski poslanec Borut Pahor. Brulc je v nagovoru poudaril vlogo osvobodilne fronte in še posebej IX. Korpusa. »Pred 60 leti je padla odločitev o izgradnji Nove Gorice, gospodarskega in kulturnega središča. Takšno Novo Gorico gradimo tudi danes, z željo, da bi postala regijsko središče,« je povedal župan in še posebej izpostavil pomen, ki bi ga imela regija ob meji. Po-mudil se je tudi pri čezmejnih odnosih in dodal upanje, da bodo le-ti nadaljevali prijateljsko začrtano pot. »Posebej je pomembno, da smo ob meji trdni in odločni ter hvala tržaškemu pisatelju Borutu Pahorju, ki nas in naše politike uči, kako biti pokončen,« je povedal Brulc in se ob prihajajočem 1. maju spo- Mirko Brulc foto k.m. mnil na vse večjo neenakost med prebivalstvom in bogatenje posameznikov. Kulturni program so oblikovali Goriški pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Črtomirja Nanuta, Prvačka pleh muzika pod vodstvom dirigenta Stojana Ristovskega ter združeni otroški zbori. Nastopili so še Twirling mažoretno društvo Nova Gorica, Prvačke mažorete, Plesno-akrobatska skupina Twist, Plesno-ak-robatska skupina Twist mini in Plesna skupina Divas. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 23. aprila 2008 1 9 SOVODNJE - Na predvečer 25. aprila poklon v Gabrjah in pot do Cerja Z nočnim pohodom povezali dobromisleče sosede Odslej bo tradicija - Župan Petejan opozoril na izzive, ki izhajajo iz volilnih izidov Da bi obeležili dan osvoboditve in boja proti okupatorju sta kulturno društvo Skala iz Gabrij in turistično društvo Cerje iz Opatjega Sela priredila nočni pohod med Gabrjami in Cerjem. Krstno je potekal na predvečer včerajšnjega spominu posvečenega dne. Preden je okrog petdeset pohodnikov z obeh strani nekdanje meje krenilo na pot, je pri gabrskem spomeniku potekala svečanost s položitvijo vencev. Zapela sta zbor domačega društva Skala in vokalna skupina Chorus 97 iz Mirna, pri kateri je tudi nekaj pevcev iz Rupe. Ob udeležbi mirenskega župana Zlatka Martina Marušiča je prisotne nagovoril sovodenjski župan Igor Petejan. »Praznovanju 25. aprila lahko pripišemo tudi zelo aktualne vsebine, ki so tesno povezane z vrednotami, kot so svoboda, demokracija in enakopravnost,« je najprej poudaril Petejan in pozval k razmisleku o sedanjem dogajanju. »Za nami so veliki politični premiki ter socialne in družbene spremembe, pred nami pa so novi časi z novimi izzivi, z novimi problemi in tudi z novimi priložnostmi za rast in razvoj,« je povedal in opozoril na socialno stisko in obubožanje mnogih, na vprašanje okolja in novih energetskih virov. Poseben poudarek je namenil problemu varnosti: »Govori se o varnosti na delovnem mestu, v prometu, pred kriminalom, celo med zidovi domače hiše. To so odprta vprašanja, ki podirajo ustaljene gotovosti in vplivajo na naš vsakdan. To velja tudi za nas, pripadnike zamejske skupnosti, ki nismo izjema. Naši ljudje razmišljajo in se odločajo na enak način kot kateri koli drug državljan. Zato se ne smemo čuditi, če se tudi naši ljudje v zadnjih letih odločajo za politične opcije, za katere se v preteklosti niso opredeljevali. To je velik izziv za našo zamejsko politiko, ki ni bila na to pripravljena. Zadnji volilni izidi to dokazujejo,« je poudaril župan in spomnil, da pa so temeljne vrednote odporništva, na katerih sloni demokratični družbeni sistem, še kako aktualne in z njimi tudi obeleževanje 25. aprila. Po svečanosti se je lepa skupina navzočih ljudi odpravila peš proti Cerju, med Svečanost pri gabrskem spomeniku (zgoraj) in pohodniki z mirenskim županom Marušičem na čelu (levo) bumbaca njimi tudi mirenski župan Marušič. Vzpon do spomenika je trajal poldrugo uro, na cilju pa je pohodnike pričakal Igor Petejan. Oba župana sta se pohvalno izrekla o nočnem pohodu, za katerega pobudniki želijo, da bo odslej postal tradicija. Pot nazaj je trajala le eno uro, vse udeležence pa so pogostili na sedežu društva Skala. K ostalim spomenikom po vaseh so-vodenjske občine so položili vence včeraj. NOVA GORICA Evroregijska fronta proti azbestu V Novi Gorici sta včeraj predsednik in podpredsednik mednarodne organizacije European Asbestos Risk Association (EARA), Roberto Fonda in Bojan Goljevšček, predstavila novo prakso evroregijskega povezovanja na področju azbestne problematike. EARA združuje predstavnike Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Ker Slovenija trenutno predseduje EU, bo prvo uradno dejanje organizacije EARA potekalo na Brdu in v Ljubljani na svetovni dan, kije posvečen žrtvam azbesta, v ponedeljek, 28. aprila. Tedaj bo okrog 70 članov organizacije iz vseh naštetih držav pred slovensko ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve položilo vence in prižgalo svečke, upajo pa tudi na srečanje s premierjem Janezom Janšo in njegovo podporo njihovim prizadevanjem. »EARA je pravzaprav nadgradnja našega dela,« je povedal predsednik Zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije, Bojan Goljevšček, in dodal, da gre za civilno-družbeno organizacijo, ki bo delovala na vsebini osveščanja, poglobljeno na področju stroke. »Azbestni problem zahteva pozornost na pravno-socialnem, zdravstvenem in naravovarstvenem področju,« pa poudarja predsednik EARA Roberto Fonda. Tudi v Italiji je, podobno kot v drugih naštetih državah, problem izvajanja sicer dobrih zakonov, ki ostajajo zgolj na papirju. Problem azbesta je pereč v vseh državah, iz katerih prihajajo člani organizacije, zato si bodo v njen prizadevali za čimbolj razumljivo osveščanje v vseh štirih jezikih in angleščini tudi preko interneta. Od Evrope pričakujejo predvsem finančno pomoč. Goljevšček opozarja še, da se v Sloveniji azbestnih poklicnih bolezni sploh ne ugotavlja. »V Sloveniji je bilo več kot 23.000 delavcev, izpostavljenih azbestu, saj je več kot 30 podjetij delalo s to smrtonosno snovjo, tako daje kontaminirana praktično vsa Slovenija,« zaključuje Goljevšček. (km) DS proti političnim kupčijam Demokratska stranka (DS) odločno nasprotuje političnim kupčijam, na podlagi katerih upravitelji delijo stolčke v upravnih odborih raznih javnih ustanov. Zaradi tega predstavniki DS pozivajo goriškega župana Ettoreja Romolija, da naj pri imenovanju novega upravnega odbora družbe SDAG ne sledi zgolj strankarskim logikam, pač pa naj na vodilna mesta imenuje posameznike, ki so sposobni učinkovito voditi podjetje. »Določiti je treba objektivne kriterije za vsa imenovanja, za katera so pristojni politiki, saj bo politika samo tako za skrbela za dobrobit vseh državljanov, ne pa za zasebne interese raznih političnih skupin,« poudarjajo iz DS. Chiariniju nagrada festivala Zgodovinar Roberto Chiarini bo prejel prvo nagrado Antonio Sema, ki jo bodo podelili 17. maja na goriškem zgodovinskem festivalu »eStoria«. Nagrado so poimenovali po Antoniu Semi, zgodovinarju rojenemu v Piranu leta 1949 in preminulemu pred nekaj meseci, ki je veliko sodeloval z založbo LEG. Chiarini je profesor zgodovine političnih strank na univerzi v Milanu. »Mini« abonma za Komigo Kulturni dom v Gorici obvešča, da je možen vpis »mini« abonmaja, ki stane 25 evrov in vključuje dve komediji v italijanščini, eno v furlanščini in slovenski film z italijanskimi podnapisi. V torek, 29. aprila, ob 20.30 bo predstava »Ma che festa e?« z Bandorkestro 55 in Orkestro zby-lenka. V torek, 20. maja, ob 18. uri in 20.30 bo projekcija filma Petelinji zajtrk. V ponedeljek, 26. maja, ob 20.30 bo furlanska predstava »Beato fra le gonne«, v soboto, 18. oktobra, ob 20.30 pa predstava »Tren de vin«. Abonmaja vpisujejo v tajništvu Kulturnega doma (tel. 0481-33288). Mozaik življenja na Bukovju Kulturno društvo Briški grič prireja pobudo z naslovom Mozaik življenja v fotografiji in besedi v sredo, 30. aprila, ob 20.45 v domu na Bukovju v Števerjanu. Na programu bosta odprtje fotografske razstave Zdenka Vogriča in predstavitev knjige Modrina nad Maricelom avtorja Frana Goljevščka ob glasbeni točki Maje Pahor. Izteka se rok Fundacije Fundacija Goriške hranilnice obvešča, da bo v sredo, 30. aprila, ob 13.15 zapadel rok za vložitev prošenj za koriščenje prispevkov, ki jih namenjajo združenjem in ustanovam za uresničevanje projektov in dejavnosti v letošnjem letu. Prošnjam je treba priložiti izpolnjeno informativno polo in osnutek projekta; obrazci z vsemi navodili so na razpolago na sedežu Fundacije v ulici Carducci in na spletni strani www.fondazionecarigo.it; informacije nudijo tudi na telefonskih številkah 0481537111 in 0481-537197. AJDOVŠČINA Črnigoju častni naziv Odločal občinski svet Na četrtkovi seji ajdovskega občinskega sveta je večina svetnikov vendarle glasovala za imenovanje predsednika uprave ajdovskega Pri-morja Dušana Črnigoja za častnega občana Ajdovščine. O tem je bilo zadnje dni v javnosti precej pomislekov, saj je Črnigoj osumljen gospodarskega kriminala in je eden od treh osumljenih predsednikov uprav slovenskih gradbenih podjetij v razvpiti gradbeni aferi Čista lopata. Za častnega občana je bil imenovan na predlog župana Marjana Poljšaka, pristojna občinska komisija pa se o pobudi ni uspela izreči, saj so člani komisije o tem glasovali neodločeno. Zato je komisija predlagala, naj o podelitvi naziva častni občan odloča občinski svet. Še pred sejo občinskega sveta so se oglasili ajdovski Socialni demokrati in v zvezi z imenovanjem Črnigoja za častnega občana izrazili svoje pomisleke. Nazadnje je odločal občinski svet in izglasoval županov predlog. (km) MEDEJA - Včeraj dopoldne med amatersko kolesarsko dirko Umrl 64-letni kolesar Gerardo Favaro je bil doma iz Vidma - Po vsej verjetnosti je padec povzročila nenadna slabost V Medeji je včeraj nekaj pred 10.30 umrl 64-letni kolesar Gerardo Favaro. Moški po rodu iz kraja Montebelluna pri Trevisu, vendar z bivališčem v Vidmu, se je udeležil amaterske kolesarske dirke v priredbi zveze Udace, ki se je začela v Ro man su, za tem pa so tek mo val ci več krat pre ko -lesarili progo, ki je bila speljana po Versi, Medeji in Fratti. Favaro je že od začetka dirke zaostal za ostalimi kolesarji, z njim pa sta vozila še dva tekmovalca. Trojico so prehiteli avtomobili organizacije dirke in rešilno vozilo, med drugim krogom dir ke pa je moš ki med vož njo po dre vo re du Fri u -li v Medeji padel in zadobil udarec v glavo. Osebje službe 118 mu je posredovalo na kraju nesreče, priletel je tudi helikopter, vendar za moškega ni bilo po mo či; nje go vo sr ce je ne ha lo bi ti. Po be se dah drugih tekmovalcev naj bi moški pred nesrečo skušal spiti nekaj vode iz svoje čutare, zatem pa naj bi nenadoma padel, po vsej verjetnosti zaradi slabosti. Poleg osebja službe 118 so na kraju nesreče posredovali agenti prometne policije, ki so opravili po zakonu potrebne meritve, in karabinjerji. Truplo kolesarja so peljali v kapelo pokopališča v Medeji: Goriško javno tožilstvo je odredilo obdukcijo; opravili jo bodo v prihodnjih dneh. Policisti med ogledom kolesa nesrečnega Gerarda Favara bumbaca 1 2 Nedelja, 27. aprila 2008 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - 38. Expomego bo odprt še danes in jutri ter ob koncu prihodnjega tedna Na sejmu preko sto razstavljavcev Goriški dan s slovenskimi obrtniki »Goriški sejem vse bolj zanimiv za Novo Gorico«- Trgovinska zbornica bo vložila 6,5 milijona evrov v sejemsko strukturo Obrtniki iz šestih občin, združeni v Območni obrtno-podjet-niški zbornici Nova Gorica, se bodo prvič skupno predstavili na sejmu Expomego v Gorici. Ta se je začel včeraj ter bo potekal tudi danes in jutri, potem pa še med 1. in 4. majem. Organizatorji pričakujejo, da bo vsakoletni vzorčni sejem vsakovrstne opreme, predvsem hišne in vrtne, priklical na prizorišče v ulici Barca številne goste od blizu in daleč ter seveda tudi iz Slovenije. Expomego poteka tokrat že osemintridesetič in se letos ponaša s stotimi razstavljavci; odprtje med 10. in 21. uro, vstop je brezplačen. »Spojitev goriškega in videmskega sejemskega pola in ustanovitev skupnega sejemskega podjetja Udine Gorizia Fiere je bila daljnovidna poteza Trgovinske zbornice,« je na včerajšnjem odprtju izjavil župan Ettore Romoli in pristavil: »Gorica si mora sedaj konkretno prizadevati, da se uveljavi kot središče pokrajine in vrata proti vzhodu, kar ji ponuja tudi umik še zadnjih mejnih pregrad s Slovenijo.« Predsednik goriško-videmskega sejemskega podjetja Sergio Zanirato pa je k temu dodal, da »sejem Expomego utrjuje vez med Gorico in Vidmom ter obenem cilja na promocijo teritorija, krajevnega gospodarstva in podjetij«. Poudaril je še, da bodo po umestitvi nove deželne vlade preverjali način za okrepitev goriškega sejemskega pola. S tem v zvezi je predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata na-glasil, da nameravajo v sejemsko strukturo vložiti 6,5 milijona evrov. Goriški dan s slovenskimi obrtniki je včeraj predstavil predsednik novogoriške Obrtno-podjetniške zbornice Aljoša Fiegl. Na programu bo danes od 17. ure dalje v hali D razstavišča, ponudil pa bo modno revijo, glasbeni nastop Nuše Derende, pokušino goriških dob- rot in briškega vina ter predstavitev kmečkih žena in goriških harmonikarjev. Vse dni odprtja med 16. in 20. uro pa bosta novogoriška le-potilna salona nudila brezplačno nego. »Za predstavitev naših članov na Expomegu smo se odločili na njihovo pobudo. Menijo namreč, daje po padcu meje še več možnosti, da si poiščejo poslovne partnerje in razširijo dejavnost tudi na italijansko stran in najdejo nove tržne niše,« pojasnjuje Boža Lover-čič, sekretarka novogoriške območne zbornice. Expomega se udeležuje 36 slovenskih obrtnikov. Nekateri se predstavljajo znotraj sekcij, kot je denimo tekstilno-usnjarsko-pletilska sekcija, sekcija gostincev, gradbincev. Prisotni bodo tudi predstavniki kozmetikov, kovinarjev, lesarjev, grafikov in inštalaterjev. Obetajo si predvsem navezavo stikov s poslovnimi partnerji in bodočimi kupci iz Gorice in okolice. »Večina tistih, ki se predstavljajo na sejmu, namreč nima še stkanih poslovnih niti čez mejo in zato na ta način želijo razširiti svoje tržišče. Če je to pravi korak, se bo pokazalo kasneje. Ocenjujemo pa, da je ta sejem zaradi bližine v tem trenutku za to najboljši, glede na to, da je mednarodni obrtni sejem v Celju od nas odmaknjen,« meni Loverčičeva, ki še dodaja, da je tudi sodelovanje novogoriške zbornice in sorodnih zbornic v Italiji nujno: »Nemogoče je namreč, da mi sami obvladujemo vse zakone in pogoje, ki veljajo na italijanskem trgu za naše obrtnike, ki bi želeli izvajati storitve v Italiji.« A tudi zanimanja italijanskih obrtnikov za odprtje dejavnosti čez mejo je vedno več. Od letošnjega januarja se je za to samo pri njih zanimalo kakih dvajset italijanskih obrtnikov. V Sloveniji jih privlači predvsem ugodnejša stopnja obdavčitve. (km) Župan Romoli z žlahtno kapljico iz kleti Goriška Brda bumbaca RUPA - Vreme ponagajalo Mokra frtalja Tombola bo jutri, nastop otroških zborov pa je odpadel Vaška dekleta so kljub dežju pogostila udeležence rupenskega praznika bumbaca Deževno vreme je včeraj v Rupi pogojevalo začetek letošnjega praznika frta-lje. Člani prosvetnega Rupa-Peč, ki prireja tradicionalno praznovanje že 39 let, so vsekakor ponujali gostom jedi na žaru in tipično frtaljo, odpovedali pa so tombolo, ki so jo prenesli na jutrišnji dan, in nastop otroških pevskih zborov. Jutri bo v Rupi praznično že dopoldne, ko bodo pritrkovalci iz Mengša udarjali v zvonove rupenske cerkve. Popoldne ob 16.30 bo tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, sledila bosta tombola in ples z ansamblom Hram. V četrtek, 1. maja, bo ob 16.30 prisotne nagovoril predsednik slovenske konzulte na pokrajini Peter Čer-nic, nakar bo nastopila dramska skupina iz Štandreža, zaigral pa bo ansambel Happy day. V sredo, 30. aprila, v popoldanskih urah bodo dvignili otroški in veliki mlaj. LC3 Le Courbusier, Pierre Jeanneret, Charlotte Perriand Kolekcija "Cassina i maestri —---- atrio ZA VAS IŠČEMO VEDNO NAJBOLJŠE. DANES NUDIMO TUDI VRHUNSKO POHIŠTVO TRŽIČ, ul. C.A. Colombo 14, Tel. 0481.40540 • Faks 0481.40929 • e-mail:atride01@atriosrl.191.it / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 26. aprila 2008 1 1 GORICA - Včeraj prvi Tondov obisk sredi pouličnega praznovanja Goriška ne bo več ob zdravstveno podjetje Predsednik obljublja deželno direkcijo in center za evropske študije - Praznovanja tudi danes in jutri Občinskim pobudnikom tridnevnega praznovanja v znamenju 1007. mestnega jubileja, pomladi in srednjega veka je pošteno odleglo, ko je včeraj okrog petih dež pojenjal in je sonce zvabilo ljudi na praznična prizorišča. Včerajšnji dan pa je občinske upravitelje obdaril še s prvim goriškim obiskom novega predsednika deželne vlade Ren-za Tonda. Na trg Sv. Antona, med ljudi, stojnice in srednjeveške nostalgike, sta ga pripeljala župan Ettore Romoli in odbornik Antonio Devetag. Romoli je Tonda najprej opozoril, da Gorica noče več biti Pepelka med deželnimi mesti, novi predsednik pa mu je v odgovor ponudil troje zagotovil: »Zaustavil bom postopek za spojitev zdravstvenega podjetja s tržaškim, saj je Goriška že plačala svoj dolg racionalizaciji zdravstva. V Gorici bomo odprli deželno direkcijo za mednarodne odnose in tako ovrednotili po- klicanost mesta na stičišču narodov še posebno danes, po umiku mejnih pregrad. S podporo Franca Frattinija, ki bo zelo verjetno novi zunanji minister, pa bo Gorica dobila tudi sedež centra za visoko izobraževanje s področja evropskih študijev.« K temu je Tondo še dodal, da je bila Gorica doslej zanemarjena, odslej pa bo dežela nanjo pozorna in ji enakovredno naklonjena. »Prepričan sem, da utrditi Goriško pomeni utrditi deželo,« je zaključil svoj poseg Tondo. Goriška praznovanja se bodo nadaljevala danes in jutri. Na trgih Cavou-r in Sv. Antona se bo še naprej vzdrževala tržnica štirih letnih časov z dobrotami, srednjeveškimi obrtniki in otroškimi igrami. Prizorišče dogajanja pa bosta predvsem grad in grajsko naselje, kjer bo društvo Meginar-dus de Goritia v okviru praznika Dies Domini danes ob 10.30 oživilo srednjeveške Predsednik Tondo z županom Romolijem na trgu Sv. Antona (zgoraj), srednjeveški sprevod po Gorici (desno) bumbaca dvoboje in navade. Na gradu bodo danes ob 15. uri odprli srednjeveško tržnico, ogledati pa si bo mogoče tudi srednjeveški vojaški tabor. Prireditev se bo zaključila ob 20. uri, medtem ko ob 20.30 na trgu Sv. Antona koncert dvorne glasbe v režiji združenja In-sieme Dramsam. Jutri bodo med 10. in 20. uro nastopile skupine v srednjeveških kostumih, ki bodo prikazale utrinke iz življenja vitezov in princes. [13 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »3ciento - Chi l'ha duro... la vin-ce«. Dvorana 2: 17.30 »Ortone e il mondo dei Chi«; 19.50 - 22.10 »21«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »I demoni di San Pietroburgo«. GORICA CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Tutti pazzi per l'oro«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Step up 2«. Rumena dvorana: 17.50 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; 20.00 - 22.15 »Shi-ne a Light«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 - 22.00 »3ciento - Chi l'ha duro... la vince«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Step up 2 - La strada del successo«. Dvorana 3: 17.30 »Ortone e il mondo dei Chi«; 19.50 - 22.10 »21«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Un amore senza tempo«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.15 »Tutti pazzi per l'oro«. H Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je samo še nekaj prostih mest na 80-urnem tečaju sloveščine III. stopnje, ki se bo začel 13. maja in bo potekal dvakrat tedensko ob torkih in petkih z urnikom od 19. do 21. ure; informacije na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51, tel. 0481-81826. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest na 48-ur-nem tečaju Uvod v Web Publishing, ki se bo pričel v teku meseca maja in bo potekal dvakrat tedensko ob tor- kih in petkih z urnikom od 18. do 21. ure. Glavni cilj projekta je nuditi tečajnikom osnovno poznavanje za sestavljanje spletnih strani. Sposobnosti, ki jih bo vsak udeleženec razvijal, so vezane na funkcije osnovne uporabe programskega jezika HTML. Interesenti naj pohitijo z vpisom; informacije na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51, tel. 0481-81826. S Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi v nedeljo, 11. maja, na izlet na Matajur, v sklopu vsakoletne pobude Sabotinske družne poti. Društvo bo organiziralo avtobusni prevoz. Posebej vabi k udeležbi člane Kekčeve druščine. Pri pobudi sodelujejo planinska društva Brda, Nova Gorica in goriška sekcija CAI.Prijave na sedežu društva, ob četrtkih med 19. in 20. uro do 30. aprila. SPDG IN KRAŠKI KRTI vabijo v nedeljo, 27. aprila, na izlet v okolico Vrha z ogledom jame Kraljica Krasa in pohodom na Brestovec. Organizatorji opozarjajo, da je za ogled jame potrebno imeti s seboj čelno svetilko in rezervna oblačila; zbirališče ob 8.30 pred gostilno pri Devetakih; informacije na tel. 0481-81965. H Čestitke Danes praznuje CARLA 70. rojstni dan. Iz srca ji čestitajo in jo z veseljem pričakujejo na Vrhu Martin, Patrik, Amanda in Vojko. □ Obvestila KD BRIŠKI GRIČ prireja Brdavt 2008: orientacijska vožnja z avtomobili po Brdih v nedeljo, 4. maja; informacije in prijave na tel. 334-2294517; Razpis in pravilnik v uradih ZSŠDI in ZSKD v KB centru v Gorici. KMEČKA ZVEZA v Gorici obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim zainteresiranim za izpopolnitev modelov za davčno prijavo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji ZSKD za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). PROGRAM PRVOMAJSKEGA SLAVJA V ŠTEVERJANU: 1. maja ob 6. uri pohod iz Lokev do Števerjana; ob 17.30 osrednji program, nastop združenih pevskih zborov Goriške pod vodstvom Bogdana Kralja, govor Tamare Blažina in Janeza Stanovnika; ob 18.30 ples s skupino Na- vihanke. 3. maja ob 21. uri koncert Kraških ovčarjev. 4. maja ob 9. uri spoznavajmo Brda, pohod po Brdih in orienteering z avtomobili; ob 18. uri kulturni spored, nastop pevske skupine slovenskega društva iz Banja Luke in ples z ansamblom Mački. Slavje bo na prireditvenem prostoru na Bukovju; informacije za pohode in orienteering na tel. 334-2294517. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja v Gorici poletno središče Srečanja 2008 za otroke in mlade od 4. do 12. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole, in sicer od 9. junija do 11. julija od 7.45 do 13. ure z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom ali brez. Predvpis s popustom samo od ponedeljka ,5., do četrtka, 8. maja, na sedežu Mladinskega doma ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do petka od 15. do 17.30); informacije na tel. 0481546549 ali 0481-536455 ter 3283155040. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi delegate članic na redni občni zbor SKGZ, ki bo v po- nedeljek, 28. aprila ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Slovenskem kulturnem centru v Špetru (Ul. Alpe Adria 69 - »condominio Al centro«). URADI ATER v Gorici in v Tržiču bodo v petek, 2. maja, zaprti. URADI IRIS, IRISACQUA IN ISOGAS bodo danes, 26. aprila, zaprti. Delovale bodo zelene številke 800993131 za vodo, 800993100 za plin in elektriko in 800844344 za odnašanje odpadkov. ZASEDANJE GORIŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA SSK bo v sredo, 30. aprila, ob 20.30 na sedežu stranke na Drevoredu 20. septembra 118 v Gorici. Na dnevnem redu bo uvod predsednika pokrajinskega sveta SSk Ivana Černica, ocena poteka in izida državnih in deželnih volitev, pokrajinski in sekcijski kongresi SSk; prisoten bo tudi novoizvoljeni deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. ZDRUŽENJE BORCEV NOVA GORICA prireja tradicionalno proslavo na Nanosu (pri Abramu) v spomin na prvo večjo partizansko bitko na Primorskem - Nanoško bitko 18. aprila 1942 in obletnico ustanovitve OF ter državni praznik Dan upora proti okupatorju. Proslava bo danes, 26. aprila, ob 11.30; novogoriško združenje borcev zbira prijave za avtobusni prevoz na tel. 003865-3332077. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 30. aprila, na sedežu rajonskega sveta v Štandrežu. SLOVENSKI TABORNIKI RODU REGA VALA prirejajo v nedeljo, 27. aprila 2008, Dan tabornikov. Zbirališče na Opčinah (v Mandrji, za barom Istria) ob 9.30. Akcija se bo zaključila ob 16.00. Obvezna oprema: kroj, športna oprema, pelerina in pribor (za kosilo). 0 Prireditve KRUT v sodelovanju z društvoma Tržič in Jadro iz Ronk vabi na srečanje s kirurgom senologom Jožetom Stacu-lom, ki bo predaval o preventivi in novih metodologijah zdravljenja rakastih obolenj na prsih v torek, 29. aprila, ob 18. uri v društvenih prostorih v ul. Va-lentinis 84 v Tržiču. PROSLAVO PRIMOŽ TRUBAR NA GORIŠKEM prirejajo Kulturni center Lojze Bratuž, ZCPZ in ZSKP v torek, 29. aprila, ob 20.30 v centru Lojze Bratuž v Gorici; nastopata oktet Vrtnica in MPZ Mirko Filej, govorijo Silvester Garšček, Lojzka Bratuž in Dario Bertinazzi. SEMINAR ZBOROVSKEGA PETJA pod vodstvom priznanega skladatelja in zborovodje Ambroža Čopija z naslovom »Kako preko stilno raznolikega programa vzgojiti dobrega pevca/pevko?« bo danes, 26. aprila, od 14. do 17. ure ter od 18. do 21. ure v Točki ZKD, Gradnikove brigade 25, v Novi Gorici. Zaključno srečanje bo v soboto, 31. maja, ob 20. uri v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica; predhodna prijava in informacije na e-naslov: mepz.sontius@gmail.com ali na tel. 00386031-371618. ZDRUŽENJE STARŠEV OTROŠKEGA VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE V ROM-JANU ter slovenski društvi Jadro iz Ronk in Tržič prirejajo pod pokroviteljstvom občine Tržič praznovanje ob stoletnici tržiške ladjedelnice v soboto, 3. maja, ob 18.30 v razstavnih prostorih v ulici Resistenza v Tržiču; na programu predstavitev dvojezične pesniške zbirke Liliane Visintin »Can-tiEre mare morje«, odprtje razstave del Brune de Fabris, nastop mešanega pevskega zbora Starši ensemble in glasbeno-vokalne skupine Mali romjanski muzikanti. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Edda Sossou iz splošne bolnišnice v cerkev v Pod-turnu in na glavno pokopališče; 10.00, Giovanni De Angeli iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ulici in na pokopališče v Masso; 10.30, Giorgio Ferrarini iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V FOLJANU: 12.30, Daniela Boschin (ob 12. uri iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. 12 Sobota, 26. aprila 2008 KULTURA / TOMIZZOV DUH Nova »Besa« Milan Rakovac Smo tisto, kar smo, smo tisto, kar smo bili, ali smo to kar bomo? Ali preteklost resnično pogojuje našo bodočnost? Je človek zmožen »stopiti iz svoje kože« in sebe poiskati v drugem? Papež Benedikt je v Ameriki pokazal, da je to mogoče. Tudi lastnica verige izvrstnih restavracij, Is-tranka Lidia Matticchio Bastianich, kije za papeža pripravljala hrano. Co muoj, ča da nismo nego žgaji, mi drugi krstijani istrijanski! Za papu u Meriki je kuhala ji-ena Istrijanka. Se kapi, naši mediji zajno su se ca-pali; Hrvatica kuha papi, pak potle »rodom iz Hrvatske, iz Istre«. Pak je sama direktno rekla za hrvatski tjednik kad su je pitali »koliko vam znači Hrvatska« (ima svoju staru hižu blizu Pule, i šesto ulik je posadila, na gusto dohaža simo): »Smatram se Istrankom. Ne poznajem do-voljno cijelu Hrvatsku da bih se osjecala kao Hrvatica, više sebe doživljavam kao Talijankom. Dob-rom govorim hrvatski, ali govorim i još nekoliko jezika i ta multikulturalnost je dio mene koji me obogacuje«. »Kad ste u Hrvatskoj komunicirate li na hrvatskom?«, »naravno. Ako želite, mogu sada s vama razgovarati na hrvatskom«... Književnik pak Joža Horvat veli, nakon dvi-ju ključnih hrvatskih komemoracija, koje se zbi-vaju jedna za drugom; proboj logoraša iz logora Jasenovac (gdje crkva nije bila, a logoraš Fumic na-pao crkvu za pomaganje ustašama), te ubijanja voj-nika NDH pored Pliberka (Bleiburg) svibnja 1945.: »Treba zaboraviti prošlost i postati njen gospodar, kako bi se ona mogla s olakšicama unijeti u buducnost«... Piutosto, qua, intorno le Alpi e l' Adriatico, no semo paroni del propio passato, ansi, prima sara' che semo s'ciavi del passato. Beh, xe un fil rosso, cioe' nero, che lega insieme el Trend e el Brand delle nomenklature de Roma, Lubiana e Zagabri-a; demonizzar el diavolo rosso, assolvere el dia-volo nero. Magari soto el segno dela croxe. Pero, papa in America el ga cambia 'sto discorso. Ma, lo ga ascoltado, la ciesa croata e slovena, e se si, lo ga sentido, udido? Papa u Americi izrekao je jednu historijski bitnu, ispovjednu rečenicu, gotovo osobnu, pri-vatnu; kako je rastao u nacizmu i rastuci doživi- 0 njegovo zlo. Tako je papa jasno kazao povijes-nu istinu, i izbrisao pakosnu i opce znanu aneg-dotu o sebi, i o Nijemcima, ponavljam ju: »Nje-mački vojnik strijelja zarobljenog Poljaka, andeo mu šapne, njega nemoj, on ce biti papa. Dobro, veli vojnik, ali samo ako ja budem papa poslije njega«. Vidjet cemo hoce li i naš južnoslavenski kler, 1 mi, stada tih pastira, hoce li hrvatski i slovenski kler, slijediti papin primjer, i jasno se odrediti na-spram našem domačem nacionalizmu, hrvatskom i slovenskom. Kao i ostala svečenstva ovdašnja, hoče li se i ona odrediti spram svojem vlastitom al-banskom, muslimanskom, srpskom, crnogor-skom, makedonskom nacionalizmu? Kao što su se odredila prema komunizmu? U Hrvatskoj i dalje bruje polemike izmedu sljedbenika desničarskih i ljevičarskih historijskih stranaka, pokreta, vojski; o njihovim krivdama i zaslugama za hrvatstvo. Isto je tako u Sloveniji. Isto u Italiji. Ali, kao da je trijumfalni krik naciona-lističkih struja nadglasao i jedva čujni šapat one druge strane. I ne samo zato što je ta druga stra-na objektivno »izopčena«, de facto, izjavnogop-ticaja, medija, pa sada več i iz politike, nego i zato što još nije spreman priznati vlastite grijehe. Čak je i Domovinski rat u Hrvatskoj, zbog sindroma-Haag, sve više nelagodan, kada general Ademi svjedoči kako su se novopečeni ratni-ci, faktički sa svojom paralelnom linijom zapovi-jedanja, posebnom paralelnom hijerarhijom, re-torikom, ornamentikom i ceremonijalom, rugali oficirima koji su prešli iz JNA u Hrvatsku vojsku, da su »Crveni«, »Komunjare«, »Jugoslavenčine«. Tako da se nacija opet dijeli oko dva zlogu-ka toponima hrvatskoga Thanatosa, Pliberk (Bleiburg) i Jasenovac. Zanimljiv je tu i detalj, da sam valjda jedini u medijima koji če uvijek napisati Pliberk, i Bleiburg u zagradama. Premda su još do jučer u uporabi hrvatske topografije rabljeni hrvatski nazivi, osobito za pogranične prostore ger-mansko-romansko-slavenske, odnosno slovenski nazivi gdje nema hrvatskih: Milje, Tržič (Tržič), Videm, Beljak, Celovec, Pliberk... Ne bih sad iz toga izvlačio neke psiho-antropološke prosudbe, ali one su implicirane. Domovinski rat održava se jedva u sedlu propagandne umorne kobile, kao sveto pismo gotovo; a interni hrvatski dijalog vra-čen je u daleku več prošlost; Jasenovac vs. Bleiburg, i tu se iscrpljuje mentalna kakvoča Nacije. Ne vem, do kdaj bomo še sužnji preteklosti; kot da je bila zastonj pogumna izjava partizana v Osijeku leta 1991, da je tragedija v Vukovarju spravila sinove ustašev in partizanov. Očitno ni. Po Sloveniji Beli in Modri s prstom srdito kažejo na Rdeče. Po Italiji »repubblichini« postajajo arbitri Resistenze. Strinjam se s Horvatom, da moramo postati gospodarji preteklosti, vendar je za to potrebno dati novo »Beso« (kakor je v albanskem jeziku ta bivši partizan poimenoval jadrnico, s katero je preplul svet), besedo torej, novo Besedo. Nova »Besa«, prisega, ki jo bomo dali eni drugim in na njej končno odjadrali iz preteklosti. TRST - Hubbard Street Chicago Dance Privlačna predstava sodobnega baleta z ameriško skupino Dinamično, privlačno, povedno: ameriška plesna skupina Hubbard Street Dance Chicago je z dvojnim nastopom v tržaškem Rossettijevem gledališču obenem opravičila sloves sodobne ameriške plesne scene. Moderen balet je globoko zakoreninjen v ameriško sodobno ustvarjalnost in poustvarjalnost, o čemer priča tudi ta plesni ansambel, ki je zaživel leta 1977. Na odru brezhibno uresničuje koreografske zamisli sodobnih mojstrov plesne umetnosti, kot nekakšen zaščitni znak pa bi lahko navedli ples v paru. Na svojem dvodnevnem gostovanju v Trstu, ki je sodilo v okvir plesne abonmajske ponudbe Stalnega gledališča FJK, je chicaški ansambel predstavil pet zanimivih koreografij, predstavo pa so moteče prekinjali daljši in krajši odmori. Kakorkoli že, plesna predstava je bila nadvse privlačna in tudi dokaj raznolika. Najprej je skupina Hubbard Street Dance Chicago odplesala koreografijo Bardo, ki jo je na glasbeno mešanico, poimenovano Dead can dance pripravil Toru Shimazaki. Na preplet znanih in manj znanih ritmov je šest parov v plesu nakazalo mistično potovanje med zemeljskim in posmrtnim življenjem. Druga toška, Cor Perdut, koreografija Nacho Duato, glasba Maria del Mar Bonet, je senzualen ples njega in nje. Ljubezenska igra je bila osnovna tema tudi tretje točke, Lickety-split, ki jo je na pesmi kantavtorja Devendre Banharta koreografiral Alejandro Cerru-do. Tokrat je bila igra potrojena, ker so jo izvajali trije pari. Pas-somezzo, naslednja točka, ki jo je na mešanico glasbe z ljudskim (izraelsko-židovskim) pridihom pripravil Ohad Naharin, je bila spet zaupana paru, njemu in njej, ki sta odplesala intimen dialog. V zaključni koreografiji Palladio, ki jo je na glasbo Karla Jen-kinsa pripravil trenutni umetniški vodja Jim Vincent, pa se je od občinstva v plesu poslovil celoten ansambel. (bip) LJUBLJANA - Ob svetovnem dnevu knjige Zaključni dogodki trinajstih Slovenskih dnevov knjige Z nastopom srbskih literatov v Društvu slovenskih pisateljev so se sklenili 13. slovenski dnevi knjige, prireditev, ki je osrediščena okoli svetovnega dneva knjige, 23. aprila. Letošnjo izdajo so pod motom Jezik je svet določili številni dogodki, od programa za otroke, koncertov, literarnih večerov do okroglih miz. Slovenske dneve knjige je v ponedeljek v parku Zvezda odprl predsednik države Danilo Türk, ki je dejal, da verjame v slovensko knjigo. Ta zagotavlja kvaliteto »našega razmišljanja, intelektualnega ustvarjanja in razvoja«. Po predsednikovih besedah je bila v zadnjem stoletju knjiga osrednje sredstvo kulturnega razvoja slovenskega naroda in duhovnega vzpona. Tako bo tudi v prihodnje, »ničesar nas ne sme biti strah, ne smemo se bati niti tujih vpli vov ni ti elektron skih in vizualnih medijev«. V ljubljanskem parku Zvezda je svoje knjige predstavil velik del do ma čih založb, obis ko val ci pa so lahko med listanjem in kupovanjem sle di li tudi raz no li ke mu pro gra mu. Največ zanimanja so, kot običajno, pritegnili popoldansko-večerni koncerti. Med drugim so nastopili Uršula Ramoveš in Fantje iz Jazbe-cove grape, Nika Perunovič, Bogdana Herman in Jure Tori, Same ba- be in Jani Kovačič. Na Društvu slovenskih pisateljev, ki je tudi organizator prireditve in koordinator Slovenskih dnevov knjige po večjih in manjših krajih, so potekale okrogle mi ze, ki so z raz lič nih ko tov osvetlile moto 13. izdaje: Jezik je svet. Na srečanju, ki je bilo name-nje no mla din ski li tera turi, je de ni -mo pesnik Marko Kravos dejal, da »otroci besed ne uporabljajo v smislu komunikacije, temveč imajo do njih igriv odnos. Jemljejo jih kot možnost za prisvajanje sveta. S tem beseda pos tane ne kaj poseb ne -ga - svetega«. Ena od okroglih miz je bila name nje na tudi ra dij ski igri kot naj -večjemu izvozniku slovenske besedne umetnosti. Radijska igra je prodor v svet do žive la zlasti po zaslu -gi številnih festivalov. Radijske igre slovenskih avtorjev so tako znova zažive le v nem šči ni, an gle šči ni, ma -džar šči ni, češči ni in dru gih jezikih. Da se za izvoz slovenske litera ture ne skrbi do vo lj do bro, so opozorili na pogovoru Kritika kot stik s svetom in svetostjo jezika. Naslov je sicer obetal drugačno temo, toda pesnik i n urednik Aleš Šteger je bolj kot o kritiki spregovoril o tem, kako Slovenija pri promociji slovenske literature v tujini zaostaja za drugimi evropskimi dr- žavami. Slovenija še vedno nima institucije, ki bi se posvečala izključno posre do vanju do ma če li tera ture na tuje, Javna agencija za knjigo RS po njegovi presoji ni prava rešitev, primerjal jo je s filmskim skladom, za katerega se ve, s kak šni mi težavami se uba da. O jeziku v gledališkem okolju je na še eni okrogli mizi med drugimi spregovoril režiser Dušan Jo-vanovič. Opozoril je, da se na slovenskih odrih pojavlja težava, da je »za vse nas slovenščina pravzaprav tuj jezik«. Pojasnil je, da ima vsak, ki prihaja iz lokalnega okolja, svoj dialekt in da je v teoriji možno tudi, da se dva Slovenca, ki prihajata z različnih koncev države, med seboj ne razumeta. Lektorica ljubljanske Drame Tatjana Stanič je dodala, da je »jezik artefakt« in »igralci se ga morajo za vsako predstavo na novo naučiti«. Si cer pa je naj pomemb nej ši »za seb ni do go dek« Slo ven skih dne -vov knjige nakup knjige. Organizatorji vzpodbujajo tudi k poklanjan-ju knjige oziroma kot je v poslanici ob svetovnem dnevu knjige zapisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregl, so knjige do mo vanje in tim ne dvo ji ne: naj prej pisatelja in rokopisa ter na koncu knjige in bralca. (STA) Deset romanov za nagrado kresnik Žirija Delove nagrade za najboljši slovenski roman leta, kresnik, je dva meseca pred finalnim večerom na Rožniku izbrala deset romanov, ki ostajajo v izboru za letošnjo nagrado. Deseterico je izbrala v četrtek izmed doslej rekordnega števila romanov z letnico izida 2007; pregledala jih je namreč kar 120. Med deset najboljših je žirija - po abecednem redu - uvrstila romane Avgusta Demšarja Olje na balkonu (Sanje), Evalda Flisarja Mogoče nikoli (Litera), Nejca Gazvode Sanjajo tisti, ki preveč spijo (Be-letrina), Štefana Kardoša Rizling polka (Litera), Nataše Kramberger Nebesa v robidah (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti), Ferija Lainščka Nedotakljivi (Mladinska knjiga), Alojza Rebule Ob babilonski reki (Celjska Mohorjeva družba), Jožeta Snoja Gospa in policaj (Beletrina), Dušana Šaro-tarja Biljard v Dobrayu (Beletrina) in Suzane Tratnik Tretji svet (Cankarjeva založba). Petčlanska žirija, ki ji predseduje dr. Vanesa Matajc, v njej pa sodelujejo še Matej Bogataj, Vesna Jurca Tadel, Peter Kolšek in Urban Vovk, bo imena petih finalistov razkrila mesec dni pred podelitvijo pet tisoč evrov vredne nagrade. Kresnika tradicionalno podelijo na kresni večer, 23. junija, na ljubljanskem Rožniku. (STA) LJUBLJANA Pavčku Rastoča knjiga Pesnik Tone Pavček je drugi dobitnik nagrade rastoča knjiga. Društvo Rastoča knjiga nagrado podeljuje avtorjem, ki s svojim delom uveljavljajo slovenski jezik doma in v sve tu. »Po čaščen sem, da sem prejel to nagrado, ker s tem sledim dvema - najprej ljubezni do knjige in pa prvemu nagrajencu pisatelju Borisu Pahorju,« je na včerajšnji podelitvi dejal Pavček. Pavček je Pahorja imenoval za »pun-tarja in upornika«, ker je kot avtor iz obrobja slovensko besedo postavil v osrčje slovenstva. Pahorje nagrado prejel leta 2003. Pesnik je še spomnil, da je nekoč v parlamentu izrekel: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« Stavek, ki se je precej prijel, a mu je tedanji minister odgovoril, da »s knjigo ni nič narobe«. Ko pa se sprehajaš po ulicah in gledaš napise lokalov, je videti, tako Pavček, da s slovenščino ni vse v redu. »Še dobro, da imamo Rastočo knjigo, ki nas opozarja, da moramo iti za knjigo, jo ljubiti in imeti v sebi, da bo tudi v nas nekaj svetlo be več,« je še pove dal. »Je knjiga, ki je več kot knjiga, je iskra, žar, je nežen plamen, ki baklo upanja prižiga,« tako je Pavček zapisal v pesmi, ki nosi naslov Rastoča knjiga, je spomnila predsednica društva Rastoča knjiga Cvetka Selšek. Pavčku so nagrado podelili ob njegovi 80-letnici. Z njo so se na društvu pesniku želeli zahvaliti za vse, kar je naredil za slovensko kulturo ter ugled Slovenije doma in v svetu. Društvo Rastoča knjiga je bilo ustanovljeno ob prehodu v novo tisočletje. Z njim želijo po eni strani poudariti, kako pomembne knjige so Slovenci napisali v preteklosti, po dru gi stra ni pa povabiti in spodbujati ljudi k osebni rasti s kulturo, umetnostjo, znanostjo, je na včerajšnji podelitvi nagrade v Narodni in univerzitetni knjižnici dejala povezovalka Miša Molk. (STA) Rastoča knjiga se je razvila tudi v mednarodni projekt Združene Rastoče knjige sveta. Z njim hočejo poudariti, da svet vedno bolj potrebuje novo paradigmo življenja in dela. Ta naj temelji na medsebojnem, plemenitem sodelovanju na področju kulture, znanosti in umetnosti ter na viziji univerzalne odličnosti, je še dodala. / ITALIJA Sobota, 26. aprila 2008 13 25. APRIL - Po vsej Italiji vrsta svečanosti ob 63. obletnici osvoboditve Napolitano: Nehajmo z blatenjem odporništva Polemika med Veltronijem in Berlusconijem - Grillo: Mi smo novi partizani svobodnega informiranja RIM, MILAN, TURIN, GENOVA - Italija je včeraj obhajala 63. obletnico osvoboditve izpod nacifašizma z vrsto svečanosti in manifestacij po vsej državi, ki so potekale v prazničnem duhu, a tudi v znamenju polemik zaradi trditev nekaterih predstavnikov zmagovite desne sredine o potrebi po reviziji zgodovinskih učbenikov in nekaterih stališč des-nosredinskega vodje Silvia Berlusconija. Predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je v dopoldanskih urah položil venec k spomeniku neznanemu vojaku v Rimu, je popoldne v Genovi opozoril, da je treba nehati z blatenjem odporništva, kije bilo »gibanje narodne odrešitve, kateremu se moramo zahvaliti za ponovno pridobitev neodvisnosti, dostojanstva in svobode italijanskega naroda.« Napolitano je sicer priznal, da je bilo od-porništvo tudi državljanska vojna, o kateri je mogoče opraviti poglobljeno analizo, kar pa nikakor ne pomeni enačiti obeh vojskujočih se strani. Tudi včeraj brez polemik ni šlo. Tako je voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni ostro komentiral dejstvo, da je vodja desne sredine Ljudstva svobode in bodoči premier Silvio Berlusconi sprejel novoizvoljenega senatorja Giu-seppeja Ciarrapica, ki ne skriva svojih fašističnih simpatij. Za Veltronija je to po- Predsednik Napolitano je položil venec k spomeniku neznanemu vojaku v Rimu (desno), kjer je potekala tudi ena od tolikih manifestacij ob obletnici osvoboditve (spodaj) ansa litično znamenje, ki kaže na zelo globoko in hudo razdaljo od vseh Italijanov, ki praznujejo dan osvoboditve: »25. april je velik praznik svobode in Berlusconi ga je hotel obhajati s tem, daje sprejel tiste, ki so bili na strani tistih, ki so svobodo prepovedali,« je dejal Veltroni, na katerega se je vsul plaz očitkov predstavnikov desne sredine. Sam Berlusconi pa je v sporočilu opozoril, da mora 25. april posta- ti dan narodne sprave in da skušati razumeti izbiro tistih, ki so se med vojno odločili za fašistično stran, in da govoriti o istrskem eksodusu in fojbah ni zgodovinski revizionizem, saj to v ničemer ne zmanjšuje hvaležnosti do partizanov, ki so postavili temelje za svobodo kasnejših italijanskih generacij in za vrnitev Italije med demokratične države. Kritike so med drugim letele tudi na milansko županjo Letizio Moratti, ki se včeraj ni udeležila povorke v Milanu, medtem ko se predstavniki desne sredine v Bologni niso udeležili tamkajšnje svečanosti, kar je povzročilo začudenje župana Sergia Cofferatija. »Alternativno« praznovanje 25. aprila pa je bilo v Turi-nu, kjer se je kakih 40.000 ljudi udeležilo t.i. V2-Day-a, ki ga je organiziral komik Beppe Grillo. Tam so zbirali podpise za izvedbo treh referendumov: za ukinitev novinarske zbornice, za ukinitev javnih prispevkov za založništvo in za ukinitev Gasparrijevega zakona o telekomunikacijah: »Mi smo danes novi partizani svobodnega informiranja,« je dejal Grillo, čigar shoda se je udeležil tudi vodja Italije vrednot in bivši minister Antonio Di Pietro. EU bo kmalu obravnavala BRUSELJ - V Bruslju ne komentirajo izjav Silvia Berlusconija, da bi morala Evropska unija pomagati, ne pa ustvarjati težav Alitalii, so pa sporočili, da bodo že v kratkem natančno analizirali posojilo, ki ga je italijanska vlada odobrila nacionalnemu letalskemu prevozniku. Evropska komisija je že izrazila precejšnje pomisleke nad upravičenostjo tega ukrepa, ki bi lahko dejansko pomenil državno pomoč. Zato je komisija od Rima zahtevala dodatna pojasnila in to ne glede na to, če bo dobila kako pritožbo drugih evropskih letalskih družb. Irska nizkocenovna letalska družba Ryanair je namreč že napovedala, da se bo v Bruslju pritožila proti odločitvi italijanske vlade, s pritožbo pa sta zagrozila tudi Brtish Airways in švedski SAS. Včeraj so se oglasili tudi iz Lufthanse, ki so še enkrat potrdili, »da se Lufthansa ne pogaja z Alitalio in ne z italijansko vlado«. Sedem mrtvih v dveh prometnih nesrečah LATINA - V noči na petek je v Laci-ju in Lombardiji v dveh prometnih nesrečah umrlo sedem mladih. V bližini Latine so v očetovem mer-cedesu C200, ki ga je vozil sin Stefano Taborro, umrli štirje mladi. Na nekem ovinku, kjer je bila vidljivost slabša, je avtomobil z veliko hitrostjo zapeljal s ceste in silovito treščil v obcestno drevo. Poleg 20-letnega voznika sta umrla še dva dvajsetletnika in 21-letnik. Pri Brescii pa sta v trčenju umrla dva fanta stara 19 in en 25 let. Avtomobil je vozil njihov 20-letni prijatelj, ki pa je bil le lažje poškodovan. Do nesreče je prišlo, ko je dvajsetletnik prehiteval na nepreglednem delu ceste. Umor zakoncev pri Veroni priznal 20-letni Romun VERONA - Claudiu Stuleru, 20-let-ni Romun, je veronskim karabinjer-jem priznal, da je umoril zakonca Lui-gija Mecheja in Luciano Rambaldo, ker naj bi ga upokojeni Meche spolno nadlegoval. Stuleru je zakonca poznal, ker je občasno pomagal upokojenemu Mecheju pri pleskarskih delih. Kot je povedal karabinjerjem, naj bi bil Meche v sredo še posebej vztrajen, tako da je Stuleru izgubil razsodnost in zakonca ubil s številnimi udarci po glavi. Mladega Romuna so aretirali v Civitavecchii, kjer se je skušal vkrcati na ladjo za Sardinijo. ITALIJA V TUJEM TISKU - Zgovoren naslov komentarja Financial Timesa o Berlusconijevi zmagi »Odrešenik je simptom italijanske bolezni« Očitno pa ne zdravilo - Za tednik The Economist je Berlusconi neprimeren za vodenje Italije, o čemer najbolje priča naslovnica evropske izdaja z velikim naslovom »Mamma mia« Tu di ta te den se mi zdi, da vi nje -ta uspešno predstavlja sintezo: na vrhu kupa odpadkov je televizor z nasmejanim Berlusconijem, v ozadju pa je letalo - očitno Alitalie - v zaskrbljujočem strmoglavem letu. Financial Times, ki je objavil vinjeto, je Berlusconijevi zmagi posvetil komentar z zgovornim naslovom »Odrešenik je simptom italijanske bolezni«, očitno pa ne zdravilo. Ugledni londonski finančni dnevnik ugotavlja, da bi moral biti cilj modernizacije Italije in njena gospodarska in politična prilagoditev nivoju vodilnih evropskih držav, kar pa zgleda malo verjetno. Na volitvah so sicer izginile stranke in strančice, ki so mučile italijansko politično življenje, vendar je bila cena previsoka: povratek na oblast Berlusconija, ki ga FT označuje kot »političnega klovna«. Kako se Italija lahko vrne med uspešne evropske demokracije, ko pa bi njen predsednik vlade bil diskvalificiran v vsaki od držav, s katerimi se hoče pomeriti, se sprašuje FT. Če bo tudi tokratna vlada razočarala, potem za Italijane ne bo več zatočišča. Tednik The Economist že 15 let vodi odločno kampanjo proti Berlusco-niju in še ni odstopil od svoje začetne ocene, da je Berlusconi »unfit to gui- de Italy« - neprimeren, da bi vodil Italijo. Tokrat je platnico evropske izdaje posvetil zmagovalcu italijanskih volitev z naslovom »Mamma mia«, za kar ni treba prevoda, napoveduje pa, da bo Italijanom verjetno še žal, da so ga izvolili. Ko eden od njegovih najožjih sodelavcev, senator, proti kateremu teče prizivni postopek zaradi sodelovanja z mafijo, trdi, daje obsojeni mafijski morilec v resnici heroj, potem so utemeljeni razlogi za trditev, da ne bi smel voditi države, piše londonski tednik. Sicer pa je zmagal predvsem iz treh razlogov: zaradi razočaranja nad razprtijami Prodijeve vlade, ki se je lotila reševanja javnih bilanc za ceno nepriljubljenega povišanja davčnega pritiska, zaradi Berlusconijevega vpliva na medije, glede česar dve levosredinski vladi nista storili ničesar, in zaradi prepričanja mnogih, da bo vsekakor znal posredovati Italijanom nekaj čarobne moči, ki mu je omogočila, da je bajno obogatel. Zelo uravnovešena je analiza nemškega Der Spiegla, ki se že v naslovu vprašuje, kakšnega asa ima Berlusconi v rokavu. Berlusconiju se še ni otresel slovesa nezanesljivega liderja, vendar tokrat ne predstavlja nesreče, ki jo je mogoče ignorirati, pač pa ga bo treba analizirati mimo običajnih stere-otipov. Gre za pojav, ki ima nekaj podobnosti s francoskim gaulizmom in z argentinskim peronizmom: karizmatič-ni lider, ki nedvomno zna interpretirati ljudsko razpoloženje. Vsekakor je zmago treba pripisati Severni ligi, težišče italijanske politike pa se ni premaknilo na desno, pač pa na sever. Bilo bi zgrešeno imeti Ligo samo za desničarsko ksenofobno stranko, saj je bolj podobna bavarski konservativni CSU kot pa francoskemu skrajno desničarskemu Front National. Gre za silo, ki je zakoreninjena na teritoriju in ki bo sedaj lahko prisilila Berlusconija k fe-deralizaciji države, meni nemški tednik. Angleški levičarski Daily Mail primerja Severno ligo s skrajno desničarsko British National Party in ugotavlja, da so reakcije italijanske javnosti dosti bolj blage kot pa v Angliji do domače ksenofobne stranke. Vsekakor je Liga postala tretja italijanska politična sila in bo imela velik vpliv na italijansko dogajanje. Morda bo Berlusconi sprejel nekatere manj skrajne zahteve Lige, tako da bo njen vpliv splahnel, podobno kot se je zgodilo v Franciji, kjer je Sarkozy pobral glasove Le Penu s svojim trdim pristopom do priseljevanja in kriminala. Tudi francoski Le Figaro posveča pozornost pojavu Severne lige, ki jo ocenjuje kot populistično, avtonomis-tično in protievropsko stranko. Liga je podvojila svoje glasove in s tem omogočila Berlusconijevo volilno zmago, zaradi česar si že prilašča ministrstvo za reforme. Konservativni pariški dnevnik piše tudi, da bo Berlusconijev povratek na oblast verjetno privedel do okrepitve čezatlantskih vezi z izboljšanjem odnosov z Washingtonom. Med- tem ko ostali evropski voditelji iščejo skupno evropsko politiko n.pr. glede energije, je italijanski lider znan kot samotarski igralec, piše Le Figaro. Za konec pa še napoved levičarskega Liberation, ki pod naslovom »Dobrodošli v Silviolandiji« napoveduje Francozom, ki bodo preživeli poletne počitnice v Italiji, da jih bo pričakala novost: delitev med Severno Italijo in Srednje-južno Italijo. Sergij Premru 1 4 Sobota, 26. aprila 2008_MNENJA, RUBRIKE / ODPRTA TRIBUNA Slovenska skupnost sestavni del prenove slovenske komponente DS Massimo Veronese* Izvolitev Igorja Gabrovca v deželni svet je tudi rezultat procesa notranje prenove leve sredine, ki se je začel ravno v Devinu-Nabrežini z lanskimi občinskimi volitvami. Leva sredina je namreč sprejela pogumno odločitev, da trenutno pozabi na razkole, personalizme in pretekle nesporazume, ki so privedli do izgube kredibil-nosti in poraza koalicije leta 2002 in 2007. Leva sredina je ponovno osvojila enotnost, povezanost in novo strategijo, kar je označevalo politično dejavnost opozicije Retovi upravi. Igor Gabrovec je bil leta 2007 med akterji tega procesa. Nagrajen je bil s 302 osebnima glasovoma na občinskem ozemlju, kar mu je zagotovilo izvolitev v deželni svet. Osebno menim, da so začeli volivci razumevati in nagrajevati politično sporočilo leve sredine v občini Devin-Nabrežina. Pred nami j e še dolga pot, očitno pa smo izbrali pravo smer. Igorja Gabrovca so slovenski volivci sprejelii kot element novosti, diskontinuitete s preteklostjo in generacijske zamenjave, kot kandidata, ki ni povezan s strankarskimi nomenklaturami in v katerem volivci vidijo nekoga, ki ni član "politične kaste'. Ko analiziramo glasovanje na zadnjih deželnih volitvah, moramo priznati, da so se tudi slovenski voliv- ci znašli pred preobratom. Nekdanji vzorci in tradicionalne logike pripadnosti so izgubili svoj vpliv. Ravno v tem je velik izziv Demokratske stranke in Slovencev, ki se v Demokratski strani prepoznavajo. Volivci čedalje bolj nagrajujejo osebe, za katere čutijo, da so jim blizu, so prisotne in kredibilne. Potreba po obnovi političnega razreda je močno občutena med prebivalstvom. Zasluga Gabrovca je ta, da je znal razume ti ta pro ces. Danes je Slovenska komponenta Demokratske stranke nekdanja slovenska komponenta Levih demokratov in je podedovala, predvsem v Trstu, stare logike in pogosto stare delitve in nasprotstva. V volilno kampanjo smo se podali brez skupne strategije, brez jasne usmeritve in zmedeni. Nis mo do ka za li, da smo spo sob ni, da se s prob le mi spo pa de mo in jih re šu -jemo. Odlašali smo z odločitvami. Umaknili smo se iz stranke in dodatno povečali določeno samozadostnost, ki nas je izolirala od ostalih. Dopustili smo, da so na nas vplivali persona-lizmi, razdelili smo se in postavili splošne cilje stranke na drugo mesto. Zaradi tega je Igor Dolenc po krivici plačal najvišjo ceno, čeprav smo za poraz krivi vsi. Izziv, ki je trenutno pred nami, je prenova slovenskega dela Demo- kratske stranke, z ustanovitvijo odprtega in sodobnega foruma, katerega del naj bo tudi Slovenska skupnost, kar bo nedvomno ustvarilo ploden preplet. Prepričan sem, da se mora proces prenove in integracije pričeti v krožkih. Vodstvo teh teritorialnih struktur mora biti čimbolj odprto in mora vsebovati komponento Slovenske skupnosti. S soočanjem, poznavanjem in debato o konkretnih problemih skupnosti bomo lahko zgradili skupno identiteto, ki smo jo že preizkusili na ozemlju, s katero lahko izvajamo učinkovito in zmagovito politiko. V tej perspektivi bo treba vsekakor spoštovati in sprejeti posamezne specifike, in sicer, da bodo lahko Slovenci pristopili k Demokratski stranki neposredno ali preko Slovenske skupnosti. Postati mora nekaj normalnega, da slovensko komponento Demokratske stranke sestavljata dve duši, ki ne nastopata skupaj le na volitvah, pač pa sodelujeta v pluralnem in reformističnem tematskem forumu. Pogoj za dosego tega visoko zastavljenega cilja je ta, da moči usmerimo v prenovo, inovacijo, mlade in človeške vire, ki so prisotni na ozemlju. Ja, se da! *Massimo Veronese, Demokratska stranka KOMEN - Zraslo naj bi 25 individualnih hiš in stanovanjski blok Potrebo po stanovanjih bodo zadovoljili za deset let V Komnu bodo kmalu začeli z gradnjo novih individualnih hiš in stanovanjskega bloka, tako da se bo podoba kraja precej spremenila KOMEN - Južno območje Komna, ki ga danes prerašča kraška gmajna, naj bi v petih letih spremenili v novo stanovanjsko sosesko. Na 2,1 hektarja velikem zemljišču, ki si ga last niš ko de li ta ob či na in grad be no podjetje Perčič, naj bi postavili 25 individualnih hiš različnih velikosti, so že pred ča som skle ni li na ob či ni, na zadnji seji pa so svetniki soglasno pod pr li pred log žu pa na, da se s po -delitvijo stavbne pravice na zemljišču za marketom izgradi stanovanjski blok s podzemno garažo. »V zadnjih letih v Komnu ni bilo veliko možnosti za organizirano individualno gradnjo, tako da so bili domačini prepuščeni svoji iznajdljivosti in so izkoriščali prazen prostor v vasi,« je povedal župan Uroš Slamič. »Tako naj bi za deset let zadovoljili potrebe po stanovanjih, Komencem pa omogočili, da na si na urejen način postavijo svojo hišo.« V teh dneh na občini zaključujejo pogovore z zasebnim investitorjem glede združevanja zemljišč, po prvomajskih praznikih naj bi uredili stanje v zemljiški knjigi, konec maja pa naj bi ob či na z raz pi som že po nu -dila svoje parcele v prodajo. Naloga občine bo, da poskrbi za dovozno pot, priključke ter vodovodno in komunalno omrežje, naložba pa bo po ocenah stala 1,2 milijona evrov. Po dogovoru na Svetu regije (sestavljajo ga župani kraških, brkinskih in istrskih občin), za katere projekte na območju bodo skušali denar pridobiti iz evropskih virov, bodo v Komnu na razpis evropskega sklada za regionalni razvoj prijavili 750 tisoč evrov, 300 tisoč pa naj bi dobili skozi ko mu nal ni pri spe vek od bo do čih lastnikov parcel. »Večino interesa za gradnjo izkazujejo domačini, tako da bistve nih spre memb v de mo graf ski in socialni strukturi ne pričakujemo. Po povpraševanju sodeč naj bi gradile predvsem mlade družine iz naše obči ne ozi ro ma Kom na. Po dat ki ka že -jo, da je eko nom sko sta nje na ših ob -čanov dokaj dobro, kar se odraža tudi v željah po gradnji,« je še dodol Slamič. V središču Komna oziroma na zemljišču za marketom pa občina načrtuje postaviti stanovanjski blok s pod zem no ga ra žo. Ker bo blok gra -dil zasebnik, na občini pa so želeli zagotoviti realizacijo svojega načrta, so se odločili, da na zemljišču, ki je v lasti občine, uveljavijo institut stavbne pravice. Po zagotovilih pravnega strokovnjaka Aleksija Mužine, ki ga je na zadnjo sejo povabil župan Uroš Slamič, je temeljni namen te določbe, da »občina ne izgubi lastništva, dokler se za to sama ne odloči, da nadzoruje postopek in postavlja svoje pogoje, kot nadomestilo za odpoved lastnine pa lah ko pri do bi v last do lo če no šte -vilo stanovanj.« Večji problem po besedah Mužine predstavlja stavbna pravica lahko za investitorja, ki bo lastninil samo stanovanja, čeprav se lahko občina oziroma občinski svet po izgradnji odloči bloka odloči, da zemljišče proda. Raz pra va ni bi la dol ga, so pa svetniki izrekli nekaj pomislekov. Damjana Grmka je zanimalo, ali bo moral bodoči lastnik stanovanja pod pi sa ti tri par tit no po god bo, Iva -na Žvoklja pa, ali bodo na ta način v Kom nu pri šli do ce nej ših sta no -vanj. Prvemu je odgovoril Mužina, rekoč, da se bo lastništvo stavbe oziroma stanovanj v zemljiško knjigo vpisovalo posebej, lastništvo zemljišča pa se ne bo spreminjalo. V zvezi s ceno pa je župan Slamič pojasnil, da se bodo tako o ceni tako kot vsem os ta lem - vi ši na bo do če ga bloka, število stanovanj, okolica -morali posebej dogovoriti z vlagateljem. Od slednjega občina predhodno zahteva le, da na območju uredi javna parkirišča in komunalno omrežje ter avtobusno postajališče. Irena Cunja SKLAD MITJA CUK SVETUJE Veselje do učenja Mlajša prijateljica se mi je potožila, da njen otrok nima nobenega veselja do učenja, samo igral bi se rad. Zaradi tega je vsakdanji problem domača naloga, šola in vse, kar je s tem povezano. Kakor za mnoge vzgojne prijeme tudi v tem primeru ne moremo kar tako izdati recepta za zdravilo, ki naj bi vsaj izboljšalo, če že ne rešilo dano situacijo. Lahko pa skušamo analizirati in sklepati, kaj bi lahko otroku pomagalo. Otrok ni nenadarjen, nasprotno, je celo ustvarjalen, pri pouku pa se do kraja dolgočasi. Nobenega veselja do učenja nima, šola mu je deveta briga. Najhujši sovražniki so mu monotono učno podajanje, puščobo učenje na pamet, obremenilne učne vaje in naloge. Tudi brati se mu ne ljubi. Zastavlja se vrsta vprašanj. Katere cilje si pri učenju zamišljajo starši, katere pa si predstavlja otrok? Ali sta ključni točki z uspešno učenje, to je čustvena vpletenost in motivacija, pri otroku zadostni? Koliko ovir na poti k učenju, kot so odlaganje učenja in nalog, preveč računalnika, preveč telefoniranja, preveč televizije ipd. še obstaja v dani situaciji? Ko smo vse to in še kaj več analizirali, je treba poiskati pravo strategijo. Kaj lahko izboljšamo? Mar ga znamo spodbujati pri učenju s pohvalo, nagrado in vsem drugim, kar lahko učinkuje pozitivno? Kaj torej storiti, ko ni uspešnosti? Prej ali slej se morajo otroci naučiti, da obstajajo v življenju nekatere stvari, katere moramo enostavno opraviti, tudi če nam niso všeč. Za pripravo otroka na to resnico je pomembna naravnanost staršev. Otrok mora na nek način dojeti, da je šola podobna nekakšni službi, pri kateri res ne morejo biti vse dejavnosti take, da bi mu bile brezpogojno pogodu. Mogoče se mu zadeva poenostavi, ko je otrok prepričan, da učiteljica od njega nekaj pričakuje, in da starši od njega prav tako nekaj pričakujejo in se zaradi tega (čustvene vezi) trudi, da bi jim ugodil. Včasih postane skozi starševske želje (primerno ali neprimerno) ambiciozen. Otroku moramo dati vedeti, koliko nam je do njega, da nam ni vseeno, če je v šoli »šlampast« ali pa se zavzeto uči. Otrok se mora navzeti nekaj samostojnosti in preglednosti nad dogajanjem ter postati odgovoren za svoje početje. Največ se nauči od vzornikov. Ti so vsaj do adolescence navadno odrasle osebe, ki imajo največ stika z njim. Če bodo te dovolj pozorne in znale -poleg tega, da ga imajo rade - to tudi pokazati, da mu bo jasno, koliko si zanj prizadevajo, potem se bo tudi otrok verjetno navzel veselja do dela, ker bo to razveseljevalo njemu najbližje. Danes, ko so družine zavzele veliko različnih oblik in so nekatere daleč od klasične nekdanje sestave: oče, mati in otrok ali otroci, so primerne čustvene vezi za otroka toliko pomembnejše. Pogosto gre le za vez do matere samohranilke. To otrok pogosto razširi še na šolsko figuro učiteljice ali učitelja. Odkar so iz tradicionalnih učiteljev nastali t.i. predmetni učitelji tudi na nižji stopnji osnovne šole, pa se je tudi na šoli nekoliko čustveno zapletlo. V šoli se nekateri učitelji zavedajo, da se otrok najraje uči tistega, kar ga zabava. Tako postanejo, da bi mu olajšali dojemanje, neke vrste animatorji. Dejansko na tak način koristno uporabijo otrokovo željo po igri in zabavi za to, da ga neboleče naučijo snovi, ki jo prepisuje suhoparni šolski aparat. Pri tem imajo hude tekmece, med katerimi kraljuje televizor. Odkritje, da se tistega, kar nas zabava in nam daje zadovol- jstvo, lažje naučimo ni nič novega. Odrasli lahko opazimo to tudi pri sebi. Rekli pa smo, da nam življenje ne ponuja le zabavnih stvari, pač pa tudi druge, ki jih moramo početi, čeprav nam ni do tega. Otrok, ki se tega nauči, bo pripravljen in ne bo v nevarnosti, da bi kasneje kot odrasel človek iskal le zadostitev svojih osebnih potreb in želja. Ali naj bo zaradi tega, ker mu služba, ki jo ponujajo, ni všeč, raje brezposeln? Starši, ki ne vedo več kakšno strategijo izbrati, da bi v otroku vzbudili vsaj malo veselja do učenja, naj najprej globoko in podrobno analizirajo, kaj se dogaja in od kod otroku drža, da mu do šole in do učenja ni mar. Saj se vendar tak ni rodil na svet, pač pa se je očitno kasneje navzel nekega videnega (?), slišanega (?), vsrkanega (?) odnosa. Če torej pri prebijanju skozi šolska leta primerno in smiselno apliciramo zabavni način podajanja, potem nam bo uspelo nekaj doseči tudi s tistimi otroki, ki sedaj ne kažejo nobenega veselja do šole in učenja. Pri takem postopku pa mora učitelj paziti, da ne bi animiranje le prehodno zadovoljilo otroka in da bi ne postal vzgojno-izobraževalni proces pretirano odvisen od tega načina podajanja. Pričakovanje zabave lahko pri otroku preraste v nenasitnost, takrat pa zaostaja dejanski razvoj njegovih sposobnosti in narašča obremenjenost. Kljub dobrim učiteljevim namenom postane lahko otrok učno še šibkejši. Sodobni otroci pričakujejo od odraslih, da jim bodo ti zelo jasno izrazili (ne le z besedo, pač pa tudi s svojim obnašanjem), kaj imajo sami za najbolj prav in nujno potrebno; pričakujejo, da jih pri težavah spodbujajo občuteno in da pokažejo, da so tudi oni včasih zlovoljni, pa zaradi tega ne zbolijo in vztrajno delajo dalje. Tako bodo otroci odraščali ena-komerneje, ob dobrem občutku odraslih, da so storili, kar je bilo treba. Včasih pogojuje otrokovo zadržanje do učenja ali izgubo veselja do dela spremenjena družinska situacija: pogrešanje nekoga, ki je umrl, ki je odšel in podobno. Včasih spet zmanjšujejo ali uničujejo veselje do učenja ter motivacijo slabe ocene oziroma negativno mnenje, preveč intenzivne in dolgotrajne vaje, ki otroku težijo zaradi preobremenitve. O tem je nujno, da se v družini odkrito pogovorimo in otroka jemljemo resno. Ob otrocih v pomanjkanju materialnih dobrin, je vse več takih, ki so osamljeni, ker so moralno zapuščeni, ker nimajo zanje časa ali pravega posluha prav tisti, ki bi jim morali stati ob strani. Dejansko je res, da se je v zadnjih treh ali štirih desetletjih v učnem procesu in metodah podajanja znanja marsikaj spremenilo. Veliko je govora o kvaliteti in storilnosti. Vse to pa očitno še ne zadovoljuje povsem potreb otrok, če nekaterih, kljub temu, da v ničemer niso manj sposobni od drugih, učenje v šoli ne privlačuje. Dandanes, ko čedalje bolj poveličujemo vseživljenjsko izobraževanje, bi morali že v šoli posredovati otroku veselje do širjenja lastnega znanja. Tudi to spada v tisto individualizacijo pouka, ki je z reformami zakoračila v naše šole. Način pouka torej, ki bo ob upoštevanju posameznikovih potreb dobil dušo in ne bo več le suhoparno (celo lahko kvalitetno) podajanje znanja. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 26. aprila 2008 1 5 VIDEM - Jutri in v ponedeljek drugi volilni krog Furio Honsell in Enzo Cainero v župansko bitko za vsak glas Desna sredina skušala diskreditirati videmsko univerzo, ki zavrača vse obtožbe in očitke VIDEM - Videmčani bodo v ponedeljek popoldne dobili novega župana. Za to mesto se potegujeta nekdanji rektor krajevne univerze Furio Honsell in komercialist Enzo Cainero. Prvi je kandidat leve, drugi pa kandidat desne sredine. V prvem krogu je prevladal Honsell, drugi krog pa je, kot ve mo, po vsem dru ga ozi ro ma no -va volilna zgodba. Volilna kampanja je bila na splošno umirjena vse do takrat, ko so ne ka te ri vi dni za stop niki des ne sre -dine v volilno bitko začeli vpletati univerzo. To sta naredila zlasti parlamentarca Ferruccio Saro in Giovanni Collino, ki sta obtožila Honsella, da je kriv za proračunsko »luknjo« vseučilišča. Bivši rektor je obtožbe označil za obrekovanje in zagrozil s kazensko ovadbo Sara in Collina. Županska kandidata se za drugi krog (balotažo) nista z nikomer povezala. Cainera so podprli nekateri županski kandidati, ki so v prvem kro gu do bi li skup no ne kaj od stot kov glasov, Honsella pa presenetljivo Diego Volpe Pasini, ki zagovarja ostra stališča proti Romom. Na koncu bodo morda odločali volilci (7,3 odst. v prvem krogu) Giovannija Ortisa, ki se ima za pripadnika leve sredine, svojim vo lil cem pa pre pu šča pro sto iz bi -ro. Kandidata leve sredine podpira tudi predsednik nogometnega kluba Udinese Lorenzo Pozzo, ki nikakor ne zaupa Caineru. V primeru njegove zmage, je dejal Pozzo, obstaja celo možnost, da bo Udinese svoje domače prvenstvene tekme igral v Trstu... Za Cainera se je po pričakovanju opredelil novoizvoljeni predsednik deželnega odbora Renzo Tondo. V primeru Honsellove zmage obstaja možnost, da bo Cainero vstopil v novo deželno vlado. Honsell uživa podporo vseh strank leve sredine, v bistvu koalicije, ki je na deželnih volitvah podprla Riccarda Illyja. In Videm je edino večje mesto v Furlani-ji-Julijski krajini, kjer je na deželnih volitvah prevladal Illy. Na videmskih pokrajinskih volitvah ne bo drugega volilnega kroga, saj je v prvem krogu že gladko zmagal Pietro Fontanini, kandidat Severne lige, ki je užival podporo vse desne sredine (vključno s stranko UDC). Njegov protikandidat je bil podjetnik Diego Travan iz vrst Demokratske stranke. Furio Honsell (levo) in Enzo Cainero se potegujeta za mesto videmskega župana EVROPSKA UNIJA - Za Zagreb se začenja odločilna faza pogajanj Hrvaška dobro na poti v EU, ključni pa bodo odnosi s sosedami BRUSELJ - Hrvaška dobro napreduje na poti v Evropsko unijo, vendar je za njen nadaljnji napredek še vedno ključno rešiti vsa odprta vprašanja s sosedami, predvsem glede meje. To bo EU ponovno poudarila v pregledu stanja v pogajanjih s Hrvaško po srečanju obeh strani v ponedeljek v Luksemburgu, izhaja iz delovnih dokumentov za srečanje.Hrvaška je doslej odprla 18 od 35 poglavij v pogajanjih in dve začasno zaprla. Pomemben preboj v pogajanjih je država dosegla z rešitvijo problema zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu (-ERC), katere enostranska uveljavitev na hrvaški strani je bila v nasprotju z evropskimi pravili. Hrvaški parlament je marca odločil, da ne bo uveljavljal nobenega vidika te cone, kar sta ob podpori celotne EU zahtevali Slovenija in Italija. Vendar dobri odnosi s sosedami še vedno ostajajo ključni za napredek Hrvaške na poti v EU. V tem okviru EU v sklopu pogajanj o poglavju o ribištvu, ki ga Hrvaška še ni odprla, poziva k hitri rešitvi odprtih vprašanj v povezavi z obmejnim sporazumom Sops med Slovenijo in Hrvaško. EU ugotavlja, da potekajo pogovori o izvajanju ribiškega dela Sopsa, ter izraža pričakovanje, da bo dosežena hitra rešitev, izhaja iz dokumentov. Hrvaška je nazadnje novi poglavji v pogajanjih z EU odprla v ponedeljek - o prometu in energiji, pri čemer prvič obe strani zahtevata prehodna obdobja. EU je Hrvaško ob odprtju poglavja o energiji opozorila na odprta vprašanja glede Nuklearne elektrarne Krško (Nek), ureditev vprašanja radioaktiv- nih odpadkov pa je tudi med pogoji za zaprtje poglavja. EU je v skupnem stališču ob odprtju novih dveh poglavij Hrvaško pozvala, naj uredi vprašanja, povezana s financiranjem razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov Nuklearne elektrarne Krško v lasti Slovenije in Hrvaške, izhaja iz dokumentov o pristopnem procesu. Vprašanje jedrske varnosti je vključeno tudi v merila za zaprtje poglavja o energiji. Hrvaški pogajalci so s pogajanji zadovoljni. 'Več kot zadovoljni smo z oceno Evropske komisije, da je prioriteta odpreti vsa poglavja do konca leta. To je dobra in močna izjava, ki nas dodatno opogumlja in je razlog za optimizem v mesecih pred nami," je v ponedeljek menil šef pogajalcev Vladimir Drobnjak, prepričan, da bo Hrvaška opravila vse svoje naloge. Njena prva ključna naloga je izpolniti vsa merila za odprtje vseh poglavij do konca junija, saj bo le tako Evropska komisija jeseni potrdila, daje ciljni datum za konec pogajanj jesen 2009, ciljni datum, ki si ga je Hrvaška zastavila za vstop v EU, pa leto 2010. Vseh meril je 22, Hrvaška jih mora izpolniti še enajst, in sicer v poglavjih javna naročila, veterina, sodstvo in temeljne pravice ter konkurenčnost. Hrvaška naj bi po pričakovanjih med slovenskim predsedovanjem odprla še štiri poglavja. Francija, ki bo EU predsedovala za Slovenijo, pa državi zagotavlja vso svojo podporo pri uresničevanju cilja, da bi bila vsa poglavja odprta še letos. (STA) CELJE - Slovesna podelitev Cankarjevih priznanj Dobitnike nagovoril predsednik Türk Prvič podelili tudi Cankarjeve zlatnike - Med štirimi dobitniki tudi Constanza Aleksija Frandolic z Liceja Primoža Trubarja iz Gorice CELJE - Predsednik Slovenije Danilo Türk se je v okviru včerajšnjega obiska Celja udeležil tudi slavnostne prireditve v celjskem Narodnem domu ob podelitvi zlatih Cankarjevih priznanj. Ob tej priložnosti je Türk povedal, da ga je naslov tekmovanja Drug svet in svet drugega razveselil, saj vsak človek v sebi nosi več identitet. Po mnenju Türka je prav, da v današnjem času gojimo tradicijo velikih slovenskih pisateljev, kot so Cankar, Trubar in Levstik. "Dela teh pisateljev namreč sodijo v svetovno kulturno dediščino, svetu imamo kaj pokazati in se od njega kaj naučiti", je še povedal predsednik države.Direktor Zavoda RS za šolstvo Gregor Mohorčič pa je spomnil, da je letošnje 31. tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje potekalo ob kar nekaj obletnicah, kijih letos praznujemo v Sloveniji. Prvič v zgodovini Cankarjevega tekmovanja so najboljši tekmovalci poleg zlatega Cankarjevega priznanja prejeli tudi Cankarjeve zlatnike, ki jih je podelil predsednik države. Dobitniki teh priznanj so Janž Snoj z Osnovne šole Prežihovega Vo- ranca Ljubljana, Urša Kac s Srednje šole Slovenska Bistrica, murskosoboška gimnazijka Barbara Hüll in Constanza Aleksija Frandolic z Liceja Primoža Trubarja iz Gorice. Naslov letošnjega tekmovanja je bil Drug svet in svet drugega. Z razpisom tekmovanja za Cankarjevo priznanje je Zavod RS za šolstvo usmeril pozornost mladih bralcev v besedila treh znanih slovenskih avtorjev: Janje Vidmar, Marka Kravosa in Aleša Štegra. Predsednik države je v svojem nagovoru pojasnil, da ga je naslov tekmovanja spomnil na dve njegovi življenjski izkušnji. Prva se nanaša na obdobje, ko je bil predsednik države še učenec v Mariboru. Takrat je nek japonski kipar namreč oblikoval skulpturo in jo poimenoval Jedro ladje. Kot je dejal predsednik, so bili otroci nad skulpturo presenečeni, saj so spoznali, da obstaja tudi nek drug svet. Druga izkušnja je iz New Yorka, kjer je živel kar nekaj let. V tem mestu pa je ugotovil, da ni jezika na svetu, ki ga ne bi govorili v New Yorku, je še pojasnil Türk. (STA) Najboljše dijake in dijakinje v znanju materinščine iz Slovenije in zamejstva je pozdravil slovenski predsednik Danilo Türk Hrvaška policija o shodu pri Jorasu: Dogodek ni prijavljen ZAGREB - Hrvaška policija je včeraj opozorila, da ni dobila prijave današnjega shoda pri domačiji Joška Jo-rasa. Kot je povedala predstavnica istrske policijske uprave, naj bi dogodek potekal na hrvaškem ozemlju, hrvaška policija pa bo ob tem ravnala v skladu z zakonom o javnih zborovanjih ter "odvisno od okoliščin". Hrvaški zakon o javnih zborovanjih med drugim določa, da morajo organizatorji prijaviti javno zborovanje policiji najmanj 48 ur pred dogodkom. Zakon tudi predvideva, da pooblaščena oseba lahko prepove, prepreči ali prekine zborovanje, ki je bilo napovedano, na pa tudi prijavljeno na policiji. Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik je v četrtek povedal, da je sobotni shod prijavil slovenski policiji, ter izrazil pričakovanje, da bo slovenska policija zaščitila udeležence shoda na slovenskem ozemlju. (STA) BiH ne bo izročila osumljenca za umor pred Globalom LJUBLJANA - Bosanski organi pregona so v torek prijeli Seada Suljanoviča, osumljenega povzročitve hude telesne poškodbe Gorazda Čamernika pred ljubljanskim lokalom Global lani jeseni, zaradi česar je Čamernik kasneje umrl. Ker je Suljanovič državljan BiH, je tamkajšnje sodišče zavrnilo zahtevo za njegovo izročitev RS, kar pa ne izključuje možnosti, da je v RS obsojen tudi v odsotnosti, je pojasnil tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana Vinko Stojnšek. Za pobeglim osumljencem je razpisana mednarodna tiralica, na podlagi katere so varnostni organi Bosne in Hercegovine slovensko policijo v torek obvestili, da se iskana oseba nahaja v BiH. Suljanoviča so po zaslišanju izpustili na prostost. O odločitvi sodišča v BiH so policisti že obvestili pristojno sodišče v Ljubljani. V sredo se je na ljubljanskem okrožnem sodišču začelo sojenje 53-letnemu varnostniku Vip varovanja Davidu Bukovacu. Tožilka Blanka Žgajnar Bukovcu očita, da je 7. oktobra s svojimi dejanji odločilno pripomogel k izvršitvi kaznivega dejanja in Čamernika tako hudo ranil, da je 10. oktobra umrl. "Nisem udaril Gorazda Čamernika. Le zadržati sem ga hotel do prihoda policije, saj je kršil javni red in mir. Potem se je od nekod vzel Se-ad Suljanovič in ga začel nekontrolirano pretepati. Rekel sem mu, naj neha, pa me ni ali ni hotel slišati," je pričal Bu-kovac. (STA) 16 Sobota, 26. aprila 2008 GOSPODARSTVO BANKE - Člani Zadružne kraške banke so se v četrtek zbrali v Zgoniku Na jubilejnem občnem zboru preplet številk in slovesnih tonov Pomembni poslovni rezultati lanskega leta - Spominske medalje za člane in nekdanje upravitelje ZGONIK - Zadružna kraška banka (ZKB) je v četrtek zvečer v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku opravila gotovo najbolj slovesen občni zbor od svojega nastanka. V letu, ko obhaja stoletnico ustanovitve, so se številke poslovnih obračunov za leto 2007 prepletle z glasbenimi notami openskega moškega pevskega zbora Tabor, s podelitvijo priložnostnih medalj in častnega članstva pisatelju Borisu Pahorju. Okrog štiristo udeležencev rednega letnega občnega zbora, ki so zastopali skoraj 1500 članov bančne zadruge, je na začetku pozdravil zgoniški župan Mirko Sar-doč, nato pa je predsednik ZBK Sergij Stancich izročil profesorju Borisu Pahorju listino o častnem članstvu in jubilejno medaljo. »Odločili smo se, da profesorja Pahorja imenujemo za častnega člana naše zadruge v znak priznanja za njegove zasluge in za literarno delo, ki odmeva daleč prek meja naše skupnosti,« je povedal Stancich. Boris Pahor je v zahvali poudaril, da njegove čestitke ob stoletnem jubileju banke niso samo formalne, ampak prihajajo res iz srca. »Zadružna kraška banka nam daje občutek neke sigurnosti, ki sicer peša na tolikih drugih področjih,« je dejal pisatelj. »Imate moč, da vplivate na našo družbo, da se ta uveljavi in odpre,« je menil slavljenec, kije tudi opozoril na pasti, ki lahko ogrozijo prihodnost naše skupnosti. Zborovalce je nato nagovoril predsednik deželne zveze zadružnih bank (BBC) Italo Del Negro, ki jim je prinesel pozdrav in čestitke drugih petnajstih sorodnih bank v FJK. »Prvi razlog našega obstoja je delati bolj za druge kot zase,« je poudaril. ZKB je čestital za pomembne poslovne rezultate in za njeno delo na ozemlju, nato pa se je pomudil pri problemih, s katerimi se srečuje sistem zadružnih bank in pri pobudah deželne zveze, kot je npr. projekt razvoja ge noma vin ske trte. Predsednik Sergij Stancich in podpredsednik Adriano Kovacic sta nato članom zadruge podala poročilo upravnega odbora, medtem ko jih je direktor Ales-sandro Podobnik seznanil z glavnimi podatki iz poslovnega obračuna za leto 2007. Poročilo nadzornega odbora, ki je potrdil dobro poslovanje banke, pa je podal njegov predsednik Stevo Kosmač. Poglejmo glavne bilančne postavke: neposredne vloge so se v primerjavi z letom 2006 zvišale za 8,3 odstotka na 284,4 milijona evrov, krediti strankam pa so zrasli za 14,2 odstotka na 30,4 milijona evrov. V tem okviru izstopa 11,8-odsotno povečanje hi-potekarnih posojil, ki so v obravnavanem obdobju prešla od 169,2 milijona na 189,2 milijona evrov. Podatek potrjuje, da je ZKB ohranila sloves zelo ugodnega posojilodajalca, direktor Podobnik pa je ob tem poudaril, da banka ne čuti nobenih učinkov mednarodne krize na trgu hipo-tekarnih posojil. Čisti dobiček lanskega poslovnega leta je dosegel 3.772.567 evrov, upravni odbor pa je članom predlagal, da bi ga takole porazdelili: 70 odstotkov (2,64 milijona) v obvezno zakonsko rezervo, tri odstotke v sklad za zadružništvo (113.1179, 72 evra), 100 tisoč evrov v sklad za dobrodelne namene in preostanek, 918.617,49 evra, v zakonsko rezervo. Ker so člani poročila in poslovne obračune soglasno potrdili, se je premoženje banke (s prištetjem oddelitev v zakonsko rezervo) v letošnjem letu povečalo na skoraj 55 milijonov evrov, točneje na 54.877.433,80 evra. Ob tem naj bralce opozorimo, da najdejo izčrpne informacije o banki, njenem poslovanju in storitvah na prenovljeni spletni strani www.zkb.it. Formalni del občnega zbora je dopolnilo še sprejetje predlogov upraviteljev za prilagoditev vrednosti honorarjev in sejnin članom upravnega in nadzornega odbora, pred zadnjo točko dnevnega reda, volitvami, pa so bili na vrsti pozdravi gostov. V imenu Kmečke zveze je banki čestital k uspehom novi predsednik Franc Fabec, ki je poudaril, da banko in Kmečko zvezo druži skupna ljubezen do ozemlja. Pogled v dvorano zgoniškega Športno-kulturnega centra med četrtkovim občnim zborom Zadružne kraške banke kroma V imenu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je zbrane pozdravil predsednik Boris Siega, ki je med drugim dejal, da je 150-letni razvoj slovenstva temeljil na gospodarskem razvoju, še posebej na zadružništvu in vzajemnosti, ZKB pa danes nadaljuje to tradicijo, ki ji nalaga tudi velike odgovornosti. Predsednica Društva Slovencev miljske občine Mirna Viola, sicer po stažu tudi ena najmlajših članic ZKB, se je banki zahvalila za podporo, ki jo nudi miljskim Slovecem, in poudarila velik pomen, ki jih ima zanje odprtje agencije v središču mesteca. Za prehod od številk k slovesnemu nagrajevanju ob stoletnici banke so poskrbeli uglašeni glasovi pevcev MPZ Tabor pod vodstvom Michele Šimac. Zbor, ki bo prihodnje leto praznoval 40-letni-co delovanja, je zbrane popeljal skozi splet resnejših in bolj šegavih zborovskih priredb, med katerimi ni mogel manjkati znameniti Openski tramvaj. Potem je predsednik Stancich podelil še desetine spominskih medalj (kot smo že poročali, jih je likovno oblikoval Bogdan Grom), ki so jih prejeli člani z več kot 50-letno zvestobo banki, nekdanji upravitelji in ravnatelji oziroma soravnatelji. Zadnje dejanje so bile volitve, ko so člani na predlog upravnega odbora obnovili mandat trem njegovim članom, in sicer Eleni Parovel, Dragotinu Danevu in Davidu Blasini. Obnovili so tudi mandat celotnemu nadzornemu odboru, pred- sedniku Stevu Kosmaču, članoma Borisu Kuretu in Vojtehu Lovrihi, nadomestnima članoma Martini Malalan in Ugu Tomšiču, ter članoma razsodišča Dariu Pericu in Savu Ušaju oziroma nadomestnima članoma Federicu Hmeljaku in Fa-viu Mosettiju. Občni zbor, ki se je končal s tradicionalno družabnostjo, je potekal gladko, zelo profesionalno, transparentno in prisrčno hkrati, kot se za banko s tako častitljivo tradicijo spodobi. Razpoloženje je bilo tako, da je avtorica teh vrstic kot zunanja opazovalka zaznala globoko navezanost članov na svojo banko in njihovo hvaležnost do sposobnih upraviteljev, ki so jo nekateri izrazili tudi mimo uradnega »protokola«. Banka je namreč v zadnjih letih zelo napredovala, in to ne samo pod silo razmer, saj je delovanje bančnega sistema vse bolj zahtevno in zapleteno, ampak tudi po zaslugi ljudi, ki jo sestavljajo, pa naj gre za uslužbence, ali pa za člane zadruge. Poleg zadoščenja, ki ga z rezultati daje njim in s storitvami širšemu krogu strank, se je namreč ZKB uveljavila tudi kot do-brotnica ne samo v slovenskem, ampak tudi v italijanskem okolju, saj podpira vrsto športnih, kulturnih in socialnih dejavnosti. To pa je že poglavje, o katerem smo poročali ob predstavitvi socialne bilance, podrobno opisane v pregledni in zelo lepo opremljeni brošuri. Vlasta Bernard OBRAČUNI Danes v Trstu ■ v v* skupščina Generali TRST- V kongresnem centru na tržaški Pomorski postaji pričakujejo danes okrog osemsto udeležencev letne skupščine zava-ro val ne druž be Ge ne ra li, ki je vsa -ko le to tu di do go dek za vse mes -to. V ospredju zborovanja bodo poslovni obračuni lanskega leta, načrt spodbud za menedžment in ob no va man da ta nad zor ne mu od bo ru, ki je v zad njih me se cih sprožila precej javne polemike. Nadzorni organ bo namreč prvič izvoljen z odločujočimi glasovi manjšinskih delničarjev, ki jim bo pripadel tudi predsednik nadzorne ga od bo ra, po tem ko je sklad Algebris zmagal v svojem boju za zaščito manjšinskih list. Na osnovi depozitov je pričakovati, da se bodo danes zbrali predstavniki več kot 50% kapitala. Na lanski, 175. skupščini v zgodovini zavarovalnice, je bilo zastopano 47,5% kapitala. L EVRO 1,5596 $ -1,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. aprila 2008 evro (povprečni tečaj) valute 25.04. 24.04. ameriški dolar 1,5596 1,5769 japonski jen 163,01 163,07 ruski rubel 36,8890 7,4627 37,0710 7,4627 britanski funt 0,78605 9,3380 0,79800 9,3020 norveška krona 8,0240 25,254 7,9595 švicarski frank 1,6170 1,6156 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 252,90 252,26 kanadski dolar 1,5861 1,6744 1,6042 bolgarski lev 1,9558 1,9558 3,5920 slovaška krona 32,415 3,4528 32,406 3,4528 latvijski lats 0,6979 0,6987 islandska krona 115,00 116,96 2,0471 hrvaška kuna 7,2630 7,2680 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 25. aprila 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,88125 2,9125 3,08 3,235 LIBOR (EUR) 4,38813 4,84563 4,86688 4,93875 LIBOR (CHF) 2,47167 2,84167 2,935 3,105 EURIBOR (EUR) 4,387 4,847 4,881 4,964 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.217,31 € -14,39 I TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 25. aprila 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 33,93 IMTTIDCI IDADA 31 3C +1,22 -0 13 KRKA 1 1 IKA KOPER 92,08 +1,80 -0 13 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 62,23 252,33 -0,76 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 612,14 242,32 +0,82 -0,94 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 101,98 DELO PRODAJA 26,70 ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA 50,00 ISTRABENZ 89,47 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 30,61 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A +0,07 -1,84 +2,71 +0,13 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 83,95 +2,92 TERME ČATEŽ ŽITO 439,01 238,00 +3,28 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 25. aprila 2008 +1,24 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,3375 8,365 +1,76 -0,24 +1 40 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 20,94 12,63 2 8575 +1,19 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 8,26 1 585 +2,46 +2,62 EDISON ENEL ENI 7,015 +0,51 +0,63 +1 07 FIAT FINMECCANICA 24,52 14,69 2158 +5,12 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 26,29 +0,37 +0,81 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 28,85 5,435 4815 +0,45 +2,32 +0 10 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 20,04 1757 +2,89 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,665 1345 +7,55 -0,51 PARMALAT PIREMI e C 2,1 +0,98 -1,59 +2 10 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,539 28,37 4 1225 -1,29 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,405 1 368 +0,06 +4,84 TENARIS TERNA 16,68 +3,25 -1,19 +0 11 UBI BANCA UNICREDITO 2,82 16,8 +0,12 UNICREDIIO UNIPOL 4,955 2 +3,44 +0,00 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 118,52 $ IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. aprila 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.327,75 +0,97 +1 09 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.829,90 6.105,22 116,62 +0,56 +0,00 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 3.757,73 1.973,19 +1,69 DII\J, Dal IIaIUKO FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 4.083,22 1.571,71 -- DCICA 1 J, DCUUI CH_1 SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 871,87 4.515,27 23.195,12 5.750,46 +1,46 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.891,86 1.918,58 +0,33 -0,31 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 1.397,84 1.500,74 6.896,58 6.091,40 4.978,21 4.105,3901 4.105,3901 +0,65 -0,25 +1,10 +0,67 +0,99 +0,82 Al X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.572,3 3.794,39 +0,52 +0,86 EUROS! OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.863,47 3.189,20 25.516,78 3.557,75 17.125,98 +2,38 +0,37 -0,64 -0,71 +2,42 /— GLEDALIŠČE TRST - V ponedeljek v Kulturnem domu Skrivnost Benetk Predstavitev Pogačnikove knjige prireja Založništvo tržaškega tiska v okviru pesniških večerov SSG Založništvo tržaškega tiska predstavlja novo knjigo Marka Pogačnika Skrivnost Benetk vitalno-energijske razsežnosti vodnega mesta. Avtor, konceptualni umetnik, kipar, ki se že vrsto let posveča geomantiji - zdravljenju zemlje, nas s svojo knjigo vabi v vodno mesto, da bi zaslutili njegovo vitalnost in se na pol ni li z ne slu teni mi studenci življenja. V dušo nam zarisuje podobe drugačnih Benetk, ki jih tudi po večkratnih obiskih nismo za-slu ti li, ali pa smo jih, in to v hi pu zabrisali. Kot sam pravi, "človek gre na pot, da bi globlje spoznal svoj e bistvo, se srečal z neznanimi razsežnostmi življenja, se učil. Turizem je zdravilen, če obiskovalec ni samo odjemalec temveč tudi obdarovalec krajev katere obiskuje. Da bi kraji lahko opravljali svojo energijsko in duhovno vlogo v prostoru mesta (kot človeške stvaritve) potrebujejo človekovo ljubečo pozornost. Želijo, da se ljudje dotaknemo njihovih skrivnosti in da se njihova zavest lahko dotakne naše duše. Knjiga je napisana tako, da takšen poglobljen odnos omo go ča." Predstavitev bo v Kulturnem do mu v Trstu, v sklo pu pes niš kih ve -čerov, ki jih ZTT prireja v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, v torek, 29.aprila ob 20.30 Prisotna bosta Marko Pogačnik in avtor fotografij Bojan Brecelj. Za italijanske obiskovalce bo na voljo konsekutiv-ni prevod in materjal v italijanščini. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Pesniški večer z Markom Pogačnikom / vodi Martina Kafol, v torek, 29. aprila, ob 20.30 v foyerju balkona. Gledališče Rossetti Hermann Broch: »Invetato di sana pianta« / režija Luca Ronconi, v produkciji gledališča Piccolo Teatro di Milano - Teatro d'Europa. Danes, 26. aprila, ob 20.30 ter jutri, 27. aprila, ob 16.00. John Patrick Shanley: »Il dubbio« / režija Sergio Castellitto, igrata Stefano Accorsi in Lucilla Morlacchi. Premiera v torek, 29. aprila, ob 20.30; ponovitve v sredo, 30. aprila, ob 16.00, od četrtka, 1. maja, do sobote, 3. maja, ob 20.30 ter v nedeljo, 4. maja, ob 16.00. Gledališče Miela V ponedeljek, 5. maja, ob 21.21 / »Pup-kin Kabarett«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Danes, 26. aprila, ob 20.30 / Alan Ayck-bourn: »Skriti strahovi na javnih krajih«. V ponedeljek, 28. aprila, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija Vito Taufer. V soboto, 3. maja, ob 18.00 / Quentin Tarantino: »Stekli psi«. V četrtek, 8. maja, ob 20.30 / Alan Ayckbourn: »Skrivni strahovi na javnih krajih«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 26. aprila, ob 19.30 / Andrej Nieng: »Osvajalec«. V ponedeljek, 28. aprila, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir« V torek, 29. aprila, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V sredo, 30. aprila, ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V ponedeljek, 5., in v torek, 6. maja, ob 11.00 in ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 26. aprila, ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V ponedeljek, 28. aprila, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V torek, 29. aprila, ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art«. V ponedeljek, 5. maja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 6. maja, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 26. aprila, ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 28. aprila, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. V torek, 29. aprila, ob 15.30 in ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. Mala scena MGL Danes, 26. aprila, ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče Danes, 26. aprila, ob 19.30 / L. Prenner / D. Spasic: »Kdo je umoril Anico :?«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gaetano Donizetti: »Roberto Deve-reux« / premiera bo v četrtek, 8. maja, ob 20.30, ponovitve v torek, 13., v sredo, 14., v četrtek, 15., in v soboto, 17. maja ob 20.30, v nedeljjo, 18. maja ob 16.00 ter v torek, 20. maja ob 20.30. Gledališče Rossetti V ponedeljek, 28. aprila, ob 20.30 / bosta v sklopu sezone »Societa dei con-certi« nastopala violončelist Mario Brunello in pianist Andrea Lucchesini. IV. pomol V soboto, 3. maja, ob 21.00 / koncert Alexa Brittija. Gledališče Miela V sredo, 7. maja, ob 21.30 / koncert Ca-paRezza. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 29. aprila, ob 20.45 / koncert »Amore e vita di donna«. Nastopajo: Gesa Hoppe, sopran; Franziska Gottwald, mezzosopran in Felicitas Strack, klavir. VIDEM Castello di Udine »Oriente & Occidente« / dva večera s sopranom Eteri Gvazava, pri klavirju Peter Nelson. V ponedeljek, 28., in v sredo, 30. aprila, ob 20.45. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 28. aprila, ob 20.00 / jazz koncert skupine Tim Berne & Science Friction. MC Podlaga Danes, 26. aprila, ob 22.30 / koncert Just Swallow (Postojna) in We can't sleep at night (Trbovlje). DIVAČA Jazz hram Danes, 26. aprila, ob 21.00 / koncert Martine Furlan (glas) in Dejana La-panja (kitara). NOVA GORICA Kulturni dom V torek, 29. aprila, ob 20.30 / v okviru Komigo 2008 nastopa Bandorke-stra&Orkestra zbylenka s predstavo »Ma che festa è?«. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 29. aprila, ob 20.30 bo v Klubu CD koncert švedske skupine Boots Brown. V sredo, 7., in v četrtek, 15. maja, ob 20.30 / »Serata artistica giovanile« -nova predstava koreografinje Maje Delak. V petek, 9. maja, ob 21.00 bo v Klubu CD koncert Brine. Mediapark Cvetličarna Danes, 26. aprila, ob 20.00 / nastopa skupina Dirty DC (tribute to AC/DC). V četrtek, 8. maja, ob 21.00 / koncert skupine Zabranjeno pušenje. Posebni gost Laka (predstavnik BiH na Euro-songu). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: na ogled je razstava R. Škočirja »Moji srčni kraljici«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. 4. pomol: na vodnem žerjavu Ursus bo do 11. maja na ogled razstava sodobne umetnostni. 30 umetnikov predstavlja 60 izdelkov, od platen do fotografij, od kolažev do instalacij in videoar-ta. Urnik: vsak dan od 10.00 do 12.30 in od 19.00 do 20.00. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih. V galeriji Narodnega doma v Ul. Filzi 14 je na ogled razstava Deziderija Šva-re »50 let slikarstva«. Urnik: od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V galeriji Lipanje Puntin bo do 3. maja razstavljal Stefano Schema. V Trgovinski zbornici je na ogled razstava slik o Somaliji. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V kavarni San Marco bo do 18. maja na ogled razstava Niccie Quarto »La vo-lutta e il sogno«. V Studiu Tommaseo bo na ogled do 7. maja razstava Dina Tamburinija. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V galeriji Milka Bambiča (Proseška ul. 131) bo do 16. maja na ogled slikarska razstava »Naturalistična estetika« društva likovnih dejavnosti Pozejdon-ka iz Kopra. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Z večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. PRIREDITVE NABREŽINA V dvorani Iga Grudna bodo do 18. maja na ogled slike Klavdija Palčiča. Urnik: ob sobotah, od 17. do 19. ure, ob nedeljah, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kavarni Gruden so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Laurenti. Urnik kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA Kulturni dom / v ponedeljek, 28. aprila, ob 18.00, odprtje razstave Franceta Slaneta. Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30. aprila bo na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje« z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure ali po domeni. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un secessio-nista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Palazzetto Veneto / do 1. maja bo na ogled razstava »Le cartoline racconta-no - Il cantiere 1908-2008«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. V Vili Manin bo do 27. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Herman Pečarič / do 15. maja bo na ogled razstava ob 100-letnici rojstva slikarja Viktorja Birse. V Mestni galeriji Piran bo do 16. maja na ogled razstava Edvarda Zajca z naslovom: »Umetnik in računalnik«. Urnik: od torka do sobote med 11. in 17. uro ter v nedeljah med 11. in 13. uro. KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do pet- Sobota, 26. aprila 2008 ka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Mil-jenka Licula, letošnjega Prešernovega nagrajenca. V Mestni galeriji Nova Gorica na trgu E. Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava »data collision«. Razstavljajo Hans H. Diebner in Sven Sahle, Florian Grond, Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Miha Turšič, BridA; do 30. aprila od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob praznikih zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. GLASBA 1 8 Sobota, 26. aprila 2008 SVET / PEKING - Obisk delegacije Evropske unije na Kitajskem EU pozdravlja napoved Kitajske o dialogu z dalajlamo Bruselj in Peking sta se tudi dogovorila za tesnejše sodelovanje na gospodarskem področju PEKING - Slovensko predsedstvo EU je v izjavi pozdravilo napoved Kitajske, da v prihodnjih dneh načrtuje srečanje s predstavnikom tibetanskega duhovnega vodje dalajlame. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem kitajsko ponudbo za dialog označil za "zelo pomemben korak". Potezo Kitajske je pozdravilo tudi več evropskih držav in ZDA. Kitajska je namreč včeraj napovedala, da v prihodnjih dneh načrtuje srečanje s predstavnikom tibetanskega duhovnega vodje dalajlame, vendar pa še niso znane podrobnosti o samem srečanju oziroma o imenih, ki naj bi na teh pogovorih sodelovala. Po besedah predsedstva je sicer pripravljenost za pogovore kitajski premier Wen Jiabao izrecno zapisal tudi v pismu, ki ga je 16. aprila poslal slovenskemu premieru in predsedujočemu EU Janezu Janši. Barroso, ki vodi delegacijo Evropske komisije na obisku v Pekingu, je medtem poudaril, da "vidi veliko prostora za dialog" med kitajskimi oblastmi in dalajlamo. Ta je namreč po njegovem prepričanju najboljša pot do trajne in sprejemljive rešitve za vprašanje Tibeta ob upoštevanju ozemeljske celovitosti Kitajske. Obenem pa je posvaril pred prevelikimi pričakovanji. "Gre za zelo, zelo težavno problematiko. Ne moremo pričakovati takojšnjega preboja," je po-uda ril. Bar ro sa tu di ve se li, da ga je Wen med njunimi pogovori v četrtek in danes še pred uradno objavo obvestil o načrtovani odločitvi. To je predsednik Evropske komisije označil kot "gesto do Evropske unije in Evropske komisije". " To je ve lik ko rak. Ob no vi tev di -aloga v sebi nosi resnično upanje," pa je v izjavi za javnost poudaril francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je pred tem namignil, da se ne bo udeležil otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Pekingu, če Kitajska ne bo pričela dialoga z dalajlamo o nedavnem nasilju na Tibetu. "Kitajska in predstavniki dalajlame kažejo željo po iskanju trajne rešitve, ki bo Tibetan-cem omogočila, da izražajo svojo kulturno in duhovno identiteto znotraj Kitajske," je še dejal Sarkozy. "Izjemno toplo pozdravljamo ta korak. Srčno upamo, da bo to prispevalo k razrešitvi konflikta v Tibetu," je medtem poudaril predstavnik za odnose z javnostjo nemškega zunanjega ministrstva Martin Jäger. Kot pozitiven "prvi korak" so napoved kitajskih oblasti označili tudi na britanskem zunanjem ministrstvu. "Skupaj z drugimi članicami mednarodne skupnosti smo ves čas pozivali k dialogu med kitajsko vlado in dalajlamo. Pozdravljam današnjo napoved kot prvi korak v tem procesu," je britanski zunanji minister poudaril v izjavi. Evropska komisija in Kitajska sta včeraj sprožili tudi t.i. mehanizem na visoki ravni za ekonomska in trgovinska vprašanja, v okviru katerega bosta začeli poglobljen trgovinski dialog. Za vzpostavitev omenjenega mehanizma sta se strani na kitajsko pobudo dogovorili novembra lani na vrhu EU-Kitaj-ska v Pekingu. Na srečanju v Pekingu, ki sta ga vodi la na mest nik ki taj ske ga pre mi e ra Wang Qishan in evropski komisar za trgovino Peter Mandelson, udeležilo pa se ga je še sedem evropskih komisarjev in deset kitajskih ministrov, sta se strani dogovorili tudi za ambiciozen in daljnosežen mandat za dialog ter pričeli podrobne pogovore, so sporočili z Evropske komisije. Srečanja je trajalo pet ur, poleg Mandelsona pa so se ga z evropske strani udeležili še komisarji za varstvo potrošnikov Meglena Kuneva, za zaposlovanje, socialne zadeve in enakost možnosti Vladimir Špidla, za znanost in raziskave Janez Potočnik, za energetiko An-dris Piebalgs, za obdavčenje in carinsko unijo Laszlo Kovacs, za razvoj Louis Michel in za okolje Stavros Dimas. (STA) Srečanje delegacije Evropske unije pod vodstvom predsednika EK Barrosa z najvišjimi kitajskimi predstavniki ansa BRUSELJ - Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju Podpis s Srbijo morda že v torek ob robu zasedanja zunanjih ministrov BRUSELJ - Možnost za podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo v torek je odprta. Upamo, da se približujemo trenutku, ko bo mogoč oprijemljiv rezultat, ki si ga želimo, so o možnosti podpisa včeraj v Bruslju menili viri pri predsedstvu EU. Slovensko predsedstvo si želi čimprejšnjega podpisa sporazuma s Srbijo, so včeraj potrdili viri. Ali bo sporazum podpisan v torek ob robu zasedanja zunanjih ministrov v Luksemburgu, je odvisno od prožnosti tistih, ki doslej niso imeli veliko manevrskega prostora, so pojasnili. Nizozemski parlament, kije doslej ostro nasprotoval podpisu sporazuma med EU in Srbijo, je v četrtek zvečer odločil, da bo odgovor na to vprašanje prepustil nizozemskemu zunanjemu ministru Verhagnu, češ da je pomembno, da zunanja politika EU do te zadeve zavzame enotno stališče. EU želi sporazum s Srbijo podpisati pred tamkajšnjimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami 11. maja, da bi tako spodbudila proevropske sile s predsednikom Borisom Tadicem na čelu. Po drugi strani pa mnogi opozarjajo, da bi lahko to imelo ravno nasproten učinek. Poleg tega je srbski premier v odstopu Vojislav Koštunica ocenil, da podpis sta-bilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z EU ne bi bil v državnem in nacionalnem interesu Srbije, saj bi se razumelo, kot da se je Srbija s tem podpisala pod neodvisnost Kosova. Nizozemska je doslej podpis sporazuma s Srbijo pogojevala s predajo nekdanjega generala bosanskih Srbov Ratka Mladica, obtoženega za pokol v Srebrenici, haaškemu sodišču. Srebrenica je občutljiva točka v nizozemski zunanji politiki, saj je zaradi vloge nizozemskih vojakov v tem pokolu padla nizozemska vlada. EU že izvaja sveženj ukrepov za spodbudo Srbiji na poti v EU, povezanih z odpravo vizumov za državljane Srbije, štipendijami za študente in podobnim. Vsi ti ukrepi se izvajajo in niso pod ni- kakršnim vprašajem, vendar želimo napraviti še korak dlje, podpisati sporazum, so včeraj zatrdili viri. Na podpis omenjenega sporazuma čaka tudi Bosna in Hercegovina, ki je nedavno s sprejetjem potrebnih zakonov za reformo policije izpolnila še zadnji pogoj za ta korak. Vendar sporazuma zaradi tehničnih ovir naj ne bi podpisala v začetku prihodnjega tedna, temveč šele v maju. EU bo v torek izrazila pripravljenost na podpis sporazuma z BiH, so zatrdili viri pri predsedstvu. O datumu podpisa pa niso želeli ugibati, češ da je ta odvisen od tehničnih priprav. Sporazum je namreč treba prevesti v vse jezike, to pa naj bi bil tudi edini razlog za čakanje. Srbija in BiH sta edini državi Zahodnega Balkana, ki sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju - prvega in nujnega koraka na poti k polnopravnemu članstvu v EU, še nista podpisali. Želja slovenskega predsedstva je, da se oba sporazuma podpišeta čim prej. (STA) Rusija opozarja na možnost vojaškega posredovanja v Abhaziji MOSKVA - Rusija je pripravljena za obrambo rojakov v gruzijskih separatističnih pokrajinah Abhaziji in Južni Osetiji uporabiti vojaško silo, so včeraj sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Ob tem je Moskva Tbilisi tudi opozorila, naj se ne zanaša na pomoč Nata ali drugih držav. Opozorilo, ki ga je izrekel Valerij Kenjai-kin, na ministrstvu pristojen za odnose z bivšimi sovjetskimi republikami, je doslej najostrejša ruska grožnja Gruziji glede Abhazije in Južne Osetije. Ob tem je Kenjaikin tudi opozoril, naj se Gruzija ne zanaša na pomoč Nata ali drugih držav, v kolikor se bo odločila, da opusti do sedaj že mnogokrat prekinjene in znova obnovljene pogovore za rešitev statusa omenjenih pokrajin. Al Sadr pozval h končanju bojev v Iraku BAGDAD - Vodja skrajnih šiitskih upornikov v Iraku Moktada al Sadr je včeraj pozval h končanju bojev med iraškimi varnostnimi silami in svojo Mahdijevo vojsko. Ob tem je pojasnil, da je bila grožnja pred tednom dni, v kateri je iraški vladi zagrozil z vojno, uperjena proti ameriškim okupatorjem. Ob tem je vse vpletene pozval, naj proti Iračanom ne uporabljajo orožja in naj se za uveljavljanje pravice in zakona ne poslužujejo nasilja. "Pozivam svoje brate v vojni, policijo in Mahdijevo vojsko, naj prenehajo s prelivanjem krvi. Ko smo zagrozili z vojno, smo imeli v mislih okupatorje in ne naših ljudi," je dejal al Sadr. Hamas predlaga šestmesečno prekinitev ognja z Izraelom JERUZALEM - Palestinsko gibanje Hamas je predlagalo šestmesečno prekinitev ognja z Izraelom v zameno za končanje izraelske blokade območja Gaze. Kot je sporočil visok predstavnik Hamasa in nekdanji palestinski zunanji minister Mahmud al Zahar, gibanje pristaja na prekinitev ognja, ki bi sprva veljalo za območje Gaze, po šestih mesecih pa bi ga razširili še na Zahodni breg. Izrael je bil doslej vselej zadržan do vsakršnih ponudb Hamasa, ki od junija lani nadzoruje območje Gaze. Tudi včeraj je tiskovni predstavnik izraelske vlade David Baker v odzivu na Hamasov najnovejši predlog dejal, da ni resen. Po njegovih besedah se gibanje igra ter skuša pridobiti na času, da bi se znova organiziralo in oborožilo. ŠRI LANKA - V enem najhujših napadov na civiliste v zadnjih mesecih V eksploziji na avtobusu 24 mrtvih Več kot 60 ljudi pa je bilo ranjenih - Na avtobusu je bilo več ljudi, kot je razpoložljivih mest KOLOMBO - V enem najhujših napadov na civiliste v zadnjih treh mesecih je bilo v eksploziji na avtobusu blizu šrilanške prestolnice Ko-lombo včeraj ubitih 24 potnikov, ranjenih pa več kot 60, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila policija. Bom ba je eks plo di ra la na av to -busu, eksplozija pa je bila tako silovita, da je pri tem odneslo streho avtobusa. Eksplozija se je zgodila, potem ko je av to bus med pro met no konico s postaje zapeljal na prometno cesto. Po oceni policije je bila bomba verjetno skrita v zadnjem delu avtobusa. Avtobus je sicer registriran za 60 ljudi, a je bilo v času eksplozije na njem veliko več ljudi, v glavnem tistih, ki so se vračali z dela in šolarjev. Odgovornosti za napad ni prevzel še nih če, ob las ti pa so do slej za po -dobne napade obtoževale tamilske upornike, ki se na severu države spopadajo z vladnimi silami. (STA) V eksploziji je umrlo 24 potnikov, približno 60 pa jih je bilo ranjenih ansa w Sobota, 26. aprila 2008 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it KOŠARKA - Jan Budin o boju deželnih moštev za obstanek v B2-ligi »Istinktivno bi rekel, da bodo zmagali Tržačani« Gorica pa je bolj ekipa - Z Laezzo na drugi tekmi lahko mi premagamo Civitanovo Jutrišnji dan bo na deželnem košarkarskem prizorišču v znamenju prvih tekem za obstanek v B2-ligi. Veliko pričakovanje vlada za goriško-tržaški derbi med moštvoma Nuova Pallacanestro Gorizia in AcegasAps. Prva tekma bo v dvorani Pa-labigot, s pričetkom ob 18. uri, naslednja pa prihodnji četrtek v Trstu (vedno ob 18. uri), kjer bo v nedeljo, 4. maja tudi morebitna tretja tekma. Tržiški Falconstar, za katerega igra tudi naš Jan Budin, čaka dvoboj proti Civitanovi, to je prav proti moštvu, ki je v zadnjem krogu rednega dela potisnil Tržičane v play-out. Skozi končnico smo se »sprehodili« prav s pomočjo Jana Budina, ki je bil za nas - kot Virgil za Danteja, odličen razlagalec razmer blizu prvenstvenega pekla. FORMULA - Zmagovalec prvega kroga play-outa si bo že zagotovil obstanek v ligi, poraženec med Trstom in Gorico se bo v drugem krogu pomeril z Bas-sanom, poraženec med Tržičem in Civi-tanovo pa z Oderzom. »Oderzo je po mojem mnenju res najslabša ekipa v ligi, težje pa je priti do živega Bassanu,« je ocenil naš košarkar. TRŽIČ-CIVITANOVA - »Rekel bi, da je kakovost na naši strani, forma pa na njihovi. Civitanova je v bistvu prava profesionalna ekipa, po strukturi bolj podobna Acegasu kot nam, zato oni tudi dosti več trenirajo in to se pozna. Mi imamo težave s poškodbami. Spet smo izgubili Benignija, manjka pa nam tudi Laezza. On sicer od četrtka spet trenira, vendar menim, da bi bilo bolje, da se ne bi prehitro vrnil na igrišče in raje spet zaigral na drugi tekmi v Civitanovi. Tam lahko z njim na igrišču zagotovo zmagamo. To pa nam na prvi tekmi doma lahko uspe tudi brez njega.« GORICA-TRST - »Istinktivno bi rekel, da se bo uveljavil Trst. Zdi se mi težko, da bi lahko v treh tekmah dvakrat izgubil proti Gorici. Trst ima zagotovo boljše posameznike, kot so Pilat, Guerra in Barto- 33-letni Jan Budin, pravi steber tržiškega Falconstarja, hvali postavnega igralca Acegasa Bartoluccija, ki mu na posnetku s tekme rednega dela v Trstu preprečuje dostop do koša lucci, ki je visok in spreten ter ima dober met. Posebno Guerra (zaradi poškodbe je njegov nastop jutri še pod vprašajem, verjetno pa bo naposled igral, op. ur.) je tisti lider, ki ga Trst pred njegovim prihodom ni imel in je ekipi "brez glave" dal tisto potrebno kontinuiteto v igri. Potem ko je klub zagotovo prehitro odstavil Menguccija, ki je odličen trener, je izkušeni Pasini potreboval kar nekaj časa, da uravnovesi ekipo, zdaj mu je to mogoče uspelo. Goričani so bolj ekipa kot Tržačani. Možnost za njihov uspeh vidim v tem, da vrhunsko igrata Salis in Giovanatto in da tekmo "usmerijo" v izenačeno končnico, v njej pa uveljavilo svojo večjo mentalno moč.« JAN V PRIHODNJI SEZONI - Budin nam je tudi zaupal, da skoraj gotovo v prihodnji sezoni ne bo več igral v Tržiču. Društvo je v finančni stiski in malo verjetno je, da bi lahko še naprej obdržalo svoje najboljše igralce in sestavilo konkurenčno moštvo. »Dokler morem, to pa je še nekaj let, nameravam igrati na višji profesionalni ravni,« je ohladil upanja tistih, ki bi ga mogoče želeli kmalu spet videti v dresu kakega našega društva. (ak) FORMULA 1 Ferrarijevca najhitrejša v Španiji BARCELONA - Na prostem treningu pred jutrišnjo VN Španije v formuli ena sta bila Ferrarijeva voznika krepko najboljša. Edina sta krog prevozila v manj kot minut i 21 sekund, Raikkonen (1:20,649) pa je bil za 50 tisočink sekunde hitrejši od Masse, ki se je na treningu tudi dvakrat zavrtel na progi. Kova-lainen (McLaren) je z ugasnje-nim motorjem obstal na progi, mladi Brazilec Nelsinho Piquet pa je bil hitrejši od sovoznika Fer nan da Alon sa. Ker je pro ga Montmelo' običajno prizorišče tre nin gov vseh moš tev, so vče raj vsi predvsem preizkušali različne možnosti, doseženi časi so zato še manj me ro daj ni kot po na -va di. LIGA NLB Znana finalista LJUBLJANA - Košarkarji Hemofarma in so današnji finalisti sedmega zaključnega turnirja lige NLB, ki poteka v ljubljanski dvorani Tivoli. Srbski Hemofarm je v polfinalu premagal Zadar z 81:72, beograjski Partizan pa je odpravil Union Olimpijo z 94:90. Današnji finale bo ob 18. uri (TV Slovenija 2 in TV Koper) £Primorski ~ dnevnik JADRANJE Koprčan Vinčec tretji v Hyeresu PARIZ - Koprčan Gašper Vinčec j e na 40. elitnem olimpijskem francoskem jadralskem tednu v Hy-eresu v razredu finn osvojil tretje mesto in s tem najboljšo slovensko uvrstitev na tem prestižnem jadralskem tekmovanju doslej. Vinčec je bil edini slovenski predstavnik, ki je nastopil v regatah najboljše deseterice za medalje. NIBALI 1., GOLČER 4. - Zadnjo etapo 32. kolesarske dirke po Trentinu od Lavaroneja do mesteca Peio Terme v dolžini 178,6 km je dobil Italijan Stefano Garzelli (Acqua Sa-pone), končne zmage pa se je veselil njegov rojak Vincenzo Nibali (Liqui-gas). Vidno vlogo je imel Slovenec Jure Golčer (LPR Brakes), ki je v skupni razvrstitvi zasedel četrto mesto. SP 2014 - Na naslov Mednarodne košarkarske zveze FIBA je prišla že sedma kandidatura za organizacijo 17. moškega svetovnega prvenstva leta 2014. Po Španiji, Franciji, Danski, Rusiji, Saudski Arabiji in Katarju se je prijavila še Italija. ODSTOPA - Športni direktor alpskih reprezentanc Rasto Ažnoh in vodja ženskih reprezentanc Klemen Bergant sta odstopila s svojih položajev .Kdo ju bo nasledil še ni znano. SUPER «ISA« - Plavalka Sara Isakovič je na mitingu na Dunaju postavila nov državni rekord na 200 metrov prosto. Evropska prvakinja na tej razdalji je bila z 1:56,93 še za 52 sto-tink sekunde hitrejša kot ob osvojitvi zlate kolajne na EP v Eindhovnu. DINAMO KO - EkipaDinamo Moskva, katere član je tudi Matej Čer-nic, je v finalu ruskega prvenstva v drugi tekmi izgubila z Iskro Odin-tsovo s 3:1 (25:19, 20:25, 25:17, 28:26). V prvi tekmi je Dinamo zmagal z enakim izidom. NESTEROVIČ - Rašo Neste-rovič je za ekipo Toronto Raptors na zmagoviti tekmi proti Orlandu Magic (108:94) v desetih minutah dosegel dve točki in štiri osebne napake. NAŠA NAPOVED A-LIGE - Lorenzo Zupin Glavni kandidati za izpad so Parma, Livorno in Empoli Absolutno proti super-ligi Bregov spremljevalec Lorenzo Zupin »Zuppa« (letnik 1972) navija za Juventus in redno sledi A-ligi ter no go me tu na sploh. Na dnu lestvice A-lige je precej vroče. Za obstanek se poleg Livorna, Reggine in Empoli-ja borita še Parma in Torino. Kdo so glavni kandidati za izpad? »To so Parma, Livorno in Em-poli. Torino in Reggina se bosta rešila.« Silvio Berlusconi je pred kratkim dejal, da se zavzema za ustanovitev super-lige. V tej ligi bi igrali le najboljši evropski klubi. »To bi bil zelo hud udarec za ves nogomet. Stadioni,vsaj v Italiji, bi se še bolj izpraznili. To super-ligo bi prav gotovo izkoristile televizijske hiše, ki bi s tem še dodatno zaslužile. Sem absolutno proti taki rešitvi.« Ali bo italijanski selektor Roberto Donadoni za Euro 2008 vključil v reprezentanco tudi Del Piera? »Težko vprašanje. V zadnjih tednih je Del Piero v odlični formi. Če bi se evropsko prvenstvo odvijalo maja, bi ga moral Donadoni izbrati. Kako pa bo čez en mesec? Donadoni resnično tvega, da bo na Lorenzo Zupin EP pod hudim pritiskom medijev.« Lorenzova napoved: Fiorentina - Sampdoria 1 (2:0) Genoa - Empoli 1 (3:1) Inter - Cagliari 1 (2:0) Juventus - Lazio X (1:1) Livorno - Milan 2 (1:2) Napoli - Siena 1 (2:0) Palermo - Atalanta 1 (2:1) Reggina - Parma 1 (1:0) Roma - Torino X (1:1) Udinese - Catania 1 (2:0) Cesena - Triestina 2 (0:1) V prejšnjem krogu: Marko Jarc je prejšnji teden zbral 8 točk. Pravilno je napovedal en izid in štiri tekme (pravilen izid 3 točke, pravilna napoved 1 točka). Vrstni red: B. Kemperle in G. Zavadlav 15 točk, D. Centrone, I. Tomasetig, Jaš Grgič 11, E. Bevk 9, M. Jarc 8, N. Bukavec, Z. Kuštrin, M. Kerpan 7, E. Pribac, I. Veljak, L. Švab 6, itd. NOGOMET - Triestina danes pri pepelki Ceseni Za zgornji del lestvice in za Granochejev primat Po treh prvenstvih, v katerih so se morali pri Triestini v bistvu do zadnjega kroga posvetiti izključno boju za obstanek in je bilo torej načrtovanje naslednje sezone hočeš nočeš omejeno, so se letos stvari spremenile. Že več kot mesec dni pred zaključkom prvenstvenih naporov je namreč Triestina dosegla minimalni zastavljeni cilj, to se pravi obstanek, in lahko že sproščeno gleda na prihodnost. Kljub temu imajo v taboru Tržačanov še nekaj (manj pomembnih) ciljev. Eden izmed teh je, da ohranijo mesto na zgornji polovici lestvice, po možnosti pa celo izboljšajo sedanje deseto mesto. Ob tem ne gre pozabiti individualne cilje, kot je naslov najboljšega strelca za Granocheja. Danes (pričetek ob 16. uri) želijo Maranovi varovanci na stadionu Dino Manuzzi znova presenetiti v gosteh. Trener naj bi se odločil za nekoliko bolj napadalno postavitev. Od prve minute naj bi igrala dvojica Della Rocca-Granoche, ob standardni obrambi pa je še nekaj nerešenih vprašanj v vezni vrsti. Princivalli je poškodovan, Tabbiani diskvalificiran. V prednosti so torej Milani, Sgrigna in Pi-angerelli, a tudi Rizzi je nestrpen... Za nasprotnike je današnja tekma nekako tekma za preživetje. Cesena je zadnja na lestici (v 36 krogih je zbrala zgolj 26 točk). Castorijevo moštvo (trenerja so najprej odslovili, a po skromnih rezultatih naslednjika Vavassorija, so ga nazaj poklicali) nujno potrebuje zmago, če želi še Izbrani strelec Urugvajec Granoche ohraniti kako možnost v boju za obstanek. Vendar proti Triestini bodo črnobe-li iz Romagne igrali z dokaj spremenjeno postavo zaradi treh diskvalifikacij in nekaj poškodb. Zlasti obramba bo povsem atipična, kar bi lahko Triestina izkoristila. Edina svetla točka zelo sivega prvenstva Cesene je nekdanji napadalec Tries-tine Davide Moscardelli, ki je kljub vsem težavam ekipe zbral zadovoljivih trinajst zadetkov. Tudi danes bo prav on največja nevarnost tržaške obrambe. Verjetna postava Triestine: Dei; Ky-riazis, Petras, Minelli, Pesaresi; Milani, Al-legretti, Pingerelli, Sgrigna (Rizzi); Della Rocca, Granoche. Tekmo bo sodil Velot-to iz Grosseta. (I.F.) Trofeja »Rocco« V Štandrežu danes Atletico Mineiro -reprezentanca ZDA V otvoritveni tekmi mednarodne nogometne tekme za Trofejo Rocco v priredbi društva Itala San Marco iz Gradišča sta se Juventus in Napoli pred 1.000 gledalci razšla pri neodločenem izidu 1:1. Ekipi sta si bili enakovredni in tekma je bila dolgočasna, oba gola pa sta padla proti koncu. Najprej je v 28. min. drugega polčasa pove-del Napoli, končni izid pa je za Juventus le štiri minute kasneje postavil Castagno. Včeraj je Triestina igrala neodločeno 1:1 proti Borusii Dortmund, Udinese pa 0:0 proti Atlasu. Tekma skupine C med Atleticom Mi-neiro in reprezentanco ZDA bo danes, s pričetkom ob 18. uri v Štandrežu, v Trstu (igrišče Ponziane) pa bo ob 20. uri tekma med Triestino in Atlasom. Včeraj se je pričela tudi vzporedna Trofeja narodov za reprezentance do 16 let. Italija je v Gradišču z 2:0 premagala Slovenijo. V Štandrežu pa je Mehika z 2:0 premagala goriško-novogoriško selekcijo GO&GO. Ostala izida: Hrvaška -Črna gora 2:0, Izrael - Romunija 1:0. Na Novogoriškem bosta danes dve tekmi. Na igrišču NK Brda v Vipolžah se bosta ob 17. uri pomerili Italija in Mehika, v Vipavi pa bo istočasno tekma med Slovenijo in izbrano vrsto GO&GO. 20 sobota' 26- apri|a 2008 ŠPORT / BAVISELA 2008 - 4. ski roll mesta Trst in 4. pokal Adriaker v organizaciji ŠD Mladina Četrta zmaga Davida, Mateja pa predala štafeto Pri ženskah zmagala Hrvatica Nina Broznic - Zaradi dežja so spremenili potek tekmovanja Tokratni glavni protagonist začetka športnih prireditev Bavisele je bil najbrž prav dež, ki pa ni prestrašil organizatorjev. Kljub mrazu in deževju so uspešno izpeljali obe današnji tekmovanji: v jutranjih urah 15. Regato brez meja, v popoldanskih urah pa 4. ski roll mesta Trst. ROLKANJE - Več kot 120 rolkarjev iz štirih držav (ob italijanskih še Slovenci, Hrvati in Madžari) se je preizkusilo v šprin-tu na 129 dolgi progi med Ponterošom in pomolom Audace. Zaradi dežja so morali odborniki ŠD Mladine tekmovanje prilagoditi vremenskim razmeram. Namesto tekmovanja na izpadanje (druga proga je bila poplavljena) so izpeljali dve posamični preizkušnji: prvo, ki je veljala kot prva preizkušnja italijanskega pokala, druga pa za pokal Adriaker, na kateri je sodelovalo samo 16 najhitrejših v moški in ženski konkurenci. Seštevek časov prvega in drugega teka je določil zmagovalca 4. pokala Adriaker. »Kljub dežju smo uspeli izpeljati tekmovanje. Menim, da je edina negativna točka ta, da slabo vreme ni privabilo publike,« je po tekmovanju povedal premočeni predsednik kriškega društva Boris Bogatec. Resnici na ljubo se je prav ob izteku tekmovanja prikazal prvi sončni žarek ... ZMAGOVALCI - Nepričakovana zmaga, vsaka s posebnim pridihom. Tako bi lahko opisali četrti naslov Mladininega rolkarja Davida Bogatca in prvo zmago Hrvatice Nine Broznic, ki sta postala nova prvaka 4. ski roll mesta Trst in 4. pokala Adriaker. Kriški tekmovalec je po naslovu posegel že četrtič po vrsti, a se tokrat na nastop ni posebno pripravil: »Zaradi študijskih sem letos najbrž v najslabši formi doslej. Vsi ostali tekmeci so trenirali tudi pozimi na smučeh,« ni skrival navdušenja David, ki je še v šali dodal: »Morda počitek pred šprin-terskimi preizkušnjami rabi.« Trikratna zmagovalka Mateja Boga-tec pa je morala predati štafeto 17-letni Nini Broznic, hrvaški tekmovalki, ki se sicer z rolkanjem ukvarja le v poletnih mesecih: »Sploh nisem pričakovala zmage. Z rol-kanjem se ukvarjam samo zato, da med poletjem obdržim formo, saj sem sicer nordijska tekačica,« je pojasnila Nina, ki ima tudi na snegu boljše rezultate v šprintu. Lani se je tekmovalka reškega kluba udeležila tu- di svetovnega rolkarskega prvenstva v Oro-slavju (v šprintu je bila šesta), letos pa še ne ve, na katerih rolkarskih preizkušnjah bo tekmovala. Matejo Bogatec pa je tokrat motil dež: »Na mokri progi ne morem razvijati svoje običajne hitrosti, saj je v takih pogojih odločilna moč rok, ne pa nog. Jaz pa sem nasprotno v rokah šibkejša,« je pojasnila Mateja, ki je bila po prvem porazu na tržaškem nabrežju nekoliko razočarana. REZULTATI - David Bogatec (14,91+15,04) je pometel s svetovno elito: svetovni prvak Alessio Berlanda (15,34+14,9) je bil po prvi preizkušnji tretji, po drugem teku pa se je z najboljšim časom povzpel na drugo mesto. Slovenski rolkar iz matice Anže Andrejka je bil tretji (po prvi preizkušnji drugi; 15,28+15,5). V drugem teku med najboljšimi šestnajstimi sta nastopila tudi Aleksander Tretjak (14.; 16,81+16,58) in Jara Košuta (16.; 17,03+16,98) V ženski konkurenci je bila v obeh tekih najhitrejša Hrvatica Nina Broznic (16,98+17,17), druga je bila Mateja Bogatec (17,1+17,4), tretja pa Anna Rosa (17,83+17,72), članica državne reprezentance. Z enajstim časom se je v drugi tek uvrstila tudi Jasmin Franza, ki je bila na koncu deveta (20,16+19,76). Ostali izidi rolkarjev ŠD Maldina: dečki: 9. Luka Ghira 22,87; deklice: 5. Jana Prašelj 25,19, 6. Dana Tence 28,25, 9. jasna Vitez 41,97; mladinci: 4. Niki Hrovatin 17,04, 5. Rudi Balzano 17,11, 18. Francesco Fuc-caro 19,28, 20. Nicola Jona 19,91; master: 6. Enzo Cossaro 20,13, Gianfranco Bozo 20,27, 8. Stefano Marmani 20,36; člani (po prvi preizkušnji): 27. Paolo Seppi 22,06.; članice: 20. Patrizia Turchet 23,53, 22. Katarina Kariž 25,57. BREZ MEJA - V jutranjih urah je pred starim pristaniščem stekla prva športna prireditev letošnje 15. izvedbe Bavisele Regata brez meja. Sodelovalo je preko 40 čolnov, David Bogatec in Nina Broznic sta letošnja prvaka četrte izvedbe Ski roll mesta Trst. Tekmovanje v šprintu je letos potekalo na novi lokaciji med Ponterošom in pomolom Audace. Udeležilo se ga je približno 120 rolkarjev, ki so tekmovali v štirih moških in dveh ženskih kategorijah kroma za Trofejo Enza Ciriella pa so se pomeril samo četverci tipa »jole«. Zmagal je slovenski čoln kluba Argo Isola d'Istria (Žiga Krek, Tomaž Tomažinčič, Luka Krajcar, Andrei Karlovic e Ptah Butinar). DANAŠNJI SPORED - Danes bo na sporedu prva letošnja novost Bavisele, in sicer prvo motociklistično srečanje. Zjutraj se bodo motociklisti iz Trsta odpeljali do Gradišča, nato pa spet v Trst po trasi, po kateri bo v nedeljo, 4. maja potekal Evropski maraton. V popoldanskih urah bo v naselju Ba-visele atraktivna motociklistična gimkana. Od 15.00 do 21.00 pa bo vsak obiskal že tradicionalni Bavisela Fitness Festival. (V.S.) Mujalonga Tržačan David Daris (27 minut 27 sekund) med moškimi in Lorena Giurissa med ženskami sta zmagovalca 8 km dolgega teka med pristaniščem San Rocco v Miljah in mejo pri Lazaretu. Nastopilo je 1.200 ljudi, večina med njimi netekmovalno. KARATE - Jutri V Gradišču prvič dvoboj FJK - Slovenija V Gradišču v športni palači se bo jutri zbralo približno 300 kara-teistov vseh starostnih kategorij. Tamkajšnji klub tradicionalnega karateja prireja tekmovanje, ki se ga bodo udeležila vsa deželna društva in klubi iz Slovenije. Prisotni bodo tudi tekmovalci zgoniškega kluba Shinkai. Teh bo 18; med njimi tudi skupina šestih začetnikov (beli pasovi), ki se bodo prvič preizkusili na tekmovanju. Vse starostne kategorije bodo tekmovale v kata-ju (obvezni liki) na izpadanje. V okviru tradicionalnega tekmovanja v Gradišču bo letos prvič stekel tudi prijateljski dvoboj med reprezentancama Furlanije - Julijske krajine in Slovenije. Ekipi, ki ju sestavlja pet karateistov (štiri tekmovalci in tekmovalka), se bosta pomerili v kumiteju (borbi). Favorit za zmago je prav gotovo slovenska reprezentanca, ki je že nastopila na evropskem in svetovnem prvenstvu. Konkurenčen bi najbrž bil le slovenski karateist Shinkai kluba Elia Hrovatin, ki pa zaradi poškodbe kolena ne bo tekmoval. Tekmovanje se bo začelo ob □ Obvestila AŠD BREG organizira v nedeljo, 18 maja tekmo med bivšimi bregovi-mi nogometaši. Za podrobnejše informacije in prijavo lahko pokličete v večernih urah sledeče številke: Giu-liano 329 1258112, Sandy 335 6186336 in Paolo 348 8833730. SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih pobud nedeljske jutranje izlete pod geslom Spoznavajmo Kras s kolesom. Naslednji izlet bo jutri, 27. aprila in obsega kolesarsko stezo od Proseka preko Križa do Nabrežine s povratkom na Prosek. Zbirališče ob 9. uri pri spomeniku na Proseku. AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. maja avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje bo na sedežu društva, Repentaborska ul. na št. 37, v torek 29. aprila in v torek od 19.30 do 21. ure. Informacije lahko dobite na tel. 347-5292058. Rok za vpis zapade 9. maja. KOŠARKA - Drevi na 1. maju ob 20.30 v Trstu odločilna tekma v C1-ligi Bor Radenska: vse v eni noči Če premagajo Vicenzo bodo zagotovo rešeni, odprte pa so vse opcije: od play-offa do play-outa - Izkušnje in moštveni duh Bor Radenska bo drevi potreboval pomoč svojih zvestih in glasnih navijačev kot še nikoli doslej. Ob 20.30 bo na Stadionu 1. maja (sodnika Caroli iz Milana in Zuccare-lli iz Vareseja) namreč igral odločilno tekmo zadnjega kroga rednega dela državnega prvenstva C-lige proti močni Vicenzi. Tretje leto zapored se usoda belo-zelenih odloča prav v poslednji tekmi in tudi tokrat pred njo visijo med tremi različnimi scenariji, saj se lahko še uvrstijo na mesta od šestega do desetega. Zna se jim še posrečiti celo uvrstitev v play-off (če zmagajo in hkrati izgubi vsaj eden od trojice Caorle, Pado-va, San Daniele); možen je pristanek na devetem mestu (v primeru uspeha in zmage tudi vseh treh omenjenih konkurentov), kar bi pomenilo, da se prvenstvo borovcev zaključi z neposrednim obstankom že drevi; realna pa je tudi še varianta play-outa za obstanek (v prvem krogu proti Venezii ali Mar-gheri) v slučaju, da bi Murovi varovanci danes izgubili, Cordenons pa slavil v Spilim-bergu. Skratka, po tolikih lepih presenečenjih (šest zmag v zadnjih sedmih nastopih) morajo Ivan Kralj in soigralci poskrbeti še za en podvig, da se že po rednem delu rešijo vseh skrbi. Nasprotnik je sicer prvovrsten, je pa tudi res, da končnega drugega mesta pred play-offom ne more več ne izboljšati ne poslabšati. Vicenza je izjema v kategoriji, v kateri uspevajo v glavnem izkušena moštva, saj gre za rosno mlado ekipo, ki ogromno trenira in daje možnost nadarjenim Daniel Crevatin (Bor Radesnka) kroma fantom, ki so povečini zrasli v njenih vrstah, da se lepo uveljavljajo. Ni naključje, da so Veneti doslej zbrali 40 točk (Bor jih ima 30) in prejšnjo nedeljo, ko so bili že gotovi drugega mesta, prvič izgubili na domačih tleh. V prvem delu so nadigrali Borove košarkarje in zmagali z 78:62, v vrstah Radenske sicer takrat ni bilo Štefana Samca. Glavni aduti moštva so brata Campiello (oba krilna centra: Umberto, letnik 1985, je kapetan ekipe, Andrea, letnik 1988, pa reprezentant do 21. leta) ter branilci Fedrigo (trenerjev brat, edini veteran v postavi), Milani (letnik 1990, proglasili so ga za najboljšega mladinca vseh državnih prvenstev od B1 do C1 lige) in Selle (specialist za trojke). Današnji gostje na Prvem maju večji del tekme igrajo presing obrambo po celem igrišču, odlična telesna priprava pa jim omogoča vseskozi hitro igro. Kakorkoli že, ob vseh pasteh, ki jih skriva drevišnji dvoboj, Svetoivančani absolutno morajo zmagati in bodo napeli vse sile, da vnovčijo svoje nedvomno večje izkušnje in moštveni duh. Trener Andrea Mura bo predvidoma razpolagal s kompletno zasedbo, ki se je med tednom med drugim pripravljala tudi na prijateljski tekmi proti Jadranu. MOŠKA C2-LIGA - Jadran Mark v San Vitu Važno samo za gostitelje Jadran Mark bo danes v San Vitu al Tagliamento pri Pordeno-nu igral že ob 18.30. V okviru predzadnjega kroga deželnega košarkarskega prvenstva C2 lige se bo spoprijel s predzadnjim na les tvi ci, ki je do slej zbral vse ga de -set točk (Jadran jih ima 52) in ima za sabo devet zaporednih porazov. Srečanje dejansko nekaj pomeni samo za gostitelje, ki na vse kriplje lovijo štirinajsto mesto (danes so petnajsti), od katerega zaostajajo dve točki. Dejansko pa jih čaka brezupna naloga, saj morajo v zadnjih dveh nastopih premagati tako Jadran kot Muggio, hkrati pa ne sme konkurent Aviano doseči več nobene zmage, niti proti že izpad le mu Tri ce si mu. Skrom ne ga tekmeca, pri katerem izstopa le močni srbski center, veteran Žarko Banjak, bi tako jadranovci v primeru zmage že drevi obsodili na nepo-sre den iz pad v D li go. Sicer si je kot znano Popo-vičeva ekipa že z zmago v prejšnjem krogu proti Cervignanu zagotovila končno prvo mesto po rednem delu in sta zanjo zadnja dva kro ga to rej po vsem ne po -memb na. Po ob dob ju slab še for -me, ko so bili fantje tudi utrujeni za ra di tr dih pri prav na playoff, pa želijo Jadranovi košarkarji spet začeti stopnjevati učinek pred odločilno končnico prvenstva. Ta se bo za če la v so bo to, 10. maja, še prej pa bo v četrtek, 1. maja na sporedu zadnji krog red ne ga de la (Jad ran bo igral v Ronkah). Med tednom so jadranovci -ki so bili včeraj prosti - normalno vad bo po pe stri li s ko rist no tor -kovo prijateljsko tekmo proti Boru, v San Vi tu pa bi mo ra li nas to -piti v najboljši postavi. Sodnika na tekmi bosta Fabris iz Moša in Riv-ron iz Gradišča ob Soči. / ŠPORT Sobota, 26. aprila 2008 21 NOGOMET - V boju za obstanek v elitni ligi grozi najslabši razplet Juventina ali Vesna, v najslabšem primeru obe Juventina bo v Miljah igrala brez štirih standardnih igralcev - Vesna skoraj s popolno postavo Jutri bi se lahko definitivno zaključila agonija kriške Vesne in štandreške Juventine v elitni ligi. Obe morata absolutno zmagati in tako upati v pozitivni razplet v zadnjem krogu. Nekaj odstotkov več možnosti - vsaj na papirju - ima Juventina, ki bo v zadnjem krogu igrala proti Unionu 91, ki se prav tako bori za obstanek. Vse to le, če bo jutri zmagala v Miljah. Muggia (38) - Juventina (27) Prejšnja tekma proti Seveglianu je precej zdesetkal Juventino. Giarrusso in Buttignon sta bila izključena, De-vetak pa je prejel četrti rumeni karton. Povrh tega ne bo niti Kovica, ki je še diskvalificiran (federacija se še ni odzvala na Juventinin priziv). »Imeli bomo velike težave s standardno postavo. Kljub temu moramo dati vse od sebe in skušati premagati Muggio,« je opozoril športni vodja Gino Vinti. Sodnik: Gallas iz Vidma. V prvem delu: Juventina - Muggia 0:2. Manzanese (54) - Vesna (26) Kriška Vesna je v nadvse kočljivem položaju. Bojni načrt »plavih« je naslednji: jutri premagati Manzanese, ki je že matematično drugi na lestvici, in obenem upati na poraze vseh ostalih tekmecev za obstanek. Že neodločen izid pa bi lahko pokopal še zadnje upe varovancev trenerja Marca Della Zotte. Pri Vesni bo jutri odsoten diskvalificirani Bertocchi. Vsi ostali pa so v dobri formi. Na tekmi bo sodil sodnik iz Veneta. V prvem delu: Vesna - Manzanese 0:0. Pri Vesni bo zaradi četrtega opomina odsoten branilec Riccardo Bertocchi kroma KRAS KOIMPEX Jutrišnja tekma bo odločala o marsičem Kras in Lignano se bosta jutri borila za drugo mesto in hkrati tudi za samo uvrstitev v končnico prvenstva. Kras, Lignano in Pro Gorizia imajo namreč vse po 47 točk. V ozadju pa se za play-off še poteguje Centro Sedia, ki ima 43 točk. Centro Sedia bo jutri igral proti Pro Romansu, ki je že izpadel v 1. AL. Kras mora torej nujno premagati Lignano oziroma ne izgubi ti. Pri Kra su bos ta odsot -na diskvalificirana Metulio in Sau ter poškodovani Botta. Mania in Batti sta znova na razpolago. Pod vprašajem pa je nastop Orlanda, ki je bil med tednom bolan. Na jutrišnji tekmi v Repnu bo sodil Fazio iz Vidma. V prvem delu je Lignano tesno premagal Kras z 2:1. NOGOMET - V 1. in 2. amaterki ligi 1. AMATERSKA LIGA Turriaco (41) - Primorec (24) Za trebenski Primorec je tokrat zmaga imperativ. »Premagati moramo Turriaco, ki je že rešen, in istočasno upati v poraz Azzurre, ki bo v Gorici gostila Ponziano. Tržačani bodo prav gotovo zelo drago prodali svojo kožo, saj se še borijo za prvo mesto,« meni predsednik Darko Kralj. Trener Macor bo imel na razpolago vse nogometaše. Sodnik: Toneatto iz Vidma. V prvem delu: Primorec - Turriaco 1:1. Primorje Interland (19) - Aquileia (52) Gostje so absolutni favoriti. Borijo se za play-off in celo še za prvo mesto. Bidussijevim varovancem (Merlak je kaznovan), ki so že matematično izpadli, bo tokrat trda predla. Sodnik: Strazimiri iz Pordenona. V prvem delu: Aquileia - Pri-morje 1:1. Sovodnje (41) - Pieris (27) Primorec (in tudi Azzurra) navija za Sovodenjce, ki bodo jutri skušali premagati Pieris. Trener Sari ne bo imel na razpolago kaznovanega Ferija. Sodnik: Faggiani iz Latisane. V prvem delu: Pieris - Sovodnje 1:1. 2. AMATERSKA LIGA Zaule (34) - Zarja Gaja (46) Zarja Gaja in Ronchi se borita še za zadnje mesto v Domači šport sobota, 26. aprila 2008 Danes, ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Chionsu: Chions -Sloga List MOŠKA D-LIGA - 18.30 v Tržiču, športna palača: Fincantieri - Olympia Tmedia (play-off) ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Čenti: Tarcento -Govolley Kmečka banka; 20.45 v Cordenonsu: Cordenons - Kontovel; 21.00 v Pradamanu: Il Pozzo - Bor Breg Kmečka banka 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.30 v Koprivnem: Capriva - Soča; 20.00 v Gradežu: Grado - Val Dom KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - ViceNza MOŠKA C2-LIGA - 18.30 v San Vitu al Tagliamento: San Vito - Jadran Mark MOŠKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel -San Vito; 21.00 v Perteolah: Perteole - Breg ŽENSKA C-LIGA - 17.30 pri Briščikih: Polet - PN Team 90 NOGOMET ZAČETNIKI 11:11 - 16.00 Ervatti pri Briščikih: Pomlad - Montebello B ZAČETNIKI 7:7 - 16.15 v Gradežu: Gradese - Juventina nedelja, 27. aprila 2008 Primorec in Zarja Gaja, tri točke za obstanek in play-off končnici prvenstva. Ekipa iz Ronk, ki bo jutri gostovala pri Opi-cini (45 točk in ima še teoretične možnosti za play-off) je v prednosti, saj ima tri točke več na lestvici. Zarja Gaja bo v zadnjem krogu igrala proti prvo uvrščeno Costalungi, ki je že napredovala v 1. AL. Ronchi pa bo gostil Audax, ki je že izpadel. Skratka boj za 4. mesto bo še zanimiv. Pri Zarji Gaji so ta teden dobro trenirali. Trener Moreno Nonis še vedno ne bo imel na razpolago poškodovanih Mihelčiča in Fratnika. Sodnik: Minca iz Trsta. V prvem delu: Zarja Gaja - Zaule 3:1. Moraro (32) - Breg (35) Obe ekipi nimata več nikakršnih ambicij v letošnji sezoni. Brežani bodo igrali v okrnjeni postavi. Odsotni bodo: Ci-gui, Degrassi (postal je oče, čestitamo), Erbi, Bursich, Sestan, Medda, Pedarra, Legovich in Zidarich. Sodnik: Driussi iz Vidma. V prvem delu: Breg - Moraro 0:0. 3. AMATERSKA LIGA Campanelle (14) - Mladost (32) Trener Fabio Sambo bo imel na razpolago vse nogometaše. V taboru Mladosti računajo na tri nove točke. V prvem delu: Mladost - Campanelle 3:1. TROFEJA POKRAJIN - Izidi: Pordenon - Gorica 2:3 (Dan-jel Ferlez, Mladost, 1 gol), Tolmeč - Videm 0:3, Trst - Červin-jan 6:5 po 11-m. Jutri, NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Miljah: Muggia -Juventina; 16.00 v Manzanu: Manzanese -Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Repnu: Kras Koimpex - Lignano 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Pieris; 16.00 v Turjaku: Turriaco -Primorec; 16.00 Ervatti pri Briščikih: Primorje Interland - Aquileia 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Dolini: Zaule -Zarja Gaja; 16.00 v Moraru: Moraro - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Trstu, Ul. Campanelle: Campanalle - Mladost DEŽELNI NAJMLAŠI - 10.30 na Padričah: Pomlad - Sangiorgina NAJMLAJŠI 1994 - 10.30 v Trebčah: Pomlad -San Luigi A TENIS MOŠKA B-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - Loano ŽENSKA C-LIGA - 9.00 v Gorici, Drevored 20. septembra: Zaccarelli - Gaja ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Trstu, Ul. della valle: Roiano Gretta Barcola - Kontovel; 16.00 na Opčinah: Sloga - Altura UNDER 16 MOŠKI - 18.00 na Opčinah: Sloga - Fincantieri UNDER 14 MOŠKI - 16.30 v Sovodnjah: Soča -Sloga HOKEJ IN LINE MOŠKA A1-LIGA - 16.00 v Rimu: Mammuth Latina - Polet ZKB Kwins (play-out) Pojutrišnjem, ponedeljek, 28. aprila 2008 NOGOMET ZAČETNIKI 11:11 - 16.30 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi - Pomlad ODBOJKA UNDER 16 ŽENSKE - 19.30 na Proseku: Kontovel - Virtus (finale) • •• HOKEJ IN LINE Poletovci morajo že jutri v Rim Polet ZKB Kwins bo v play-outu A1-lige igral proti ekipi Mammuth iz Latine. Openski hokejisti na rolerjih bi sicer raje igrali proti Montebelluni. »To predvsem zaradi dolgega gostovanja. V nedeljo (jutri op. ur.) moramo namreč odpotovati v Rim (začetek ob 16.00). Raje bi igrali v Venetu,« je ocenil športni vodja openske ekipe Mat-teo Deiaco. Poletje za ime nasprotnika zvedel šele včeraj pozno popoldne. Včeraj je bilo namreč na sporedu še zadnje srečanje med Montebelluno in Latino. Ekipa iz Veneta je zmagala brez boja (5:0), saj se »mamuti« sploh niso predstavili na igrišču. Trener Aci Ferja-nič bo jutri imel na razpolago vse svoje varovance. »Tehnično in taktično smo veliko boljši od Latine. Zmagati bi morali brez vsakršnih težav,« meni Deiaco. Povratna tekma bo prihodnjo soboto (21.00) na Opčinah. TENIS - Jutri v moštveni B-ligi Za Gajo odločilna tekma za obstanek VPo skoraj enem mesecu bodo Gajini tenisači v moštveni B-ligi spet igrali na Padričah. Jutrišnji dvoboj proti Loanu (pričetek ob 9. uri) je ključnega pomena. Obe moštvi doslej še nista zmagali, Gaja pa ima na lestvici minus eno točko, ker zaradi poškodbe Matjaža Pogačnika niso dokončali dvoboja v Pratu. Jasno je, da lahko Loano na lestvici prehitijo samo z zmago, to pa morajo tudi nujno doseči, saj bi zadnje mesto ob koncu sezone pomenilo izpad iz lige, predzadnje pa igranje dodatnih tekem za obstanek. Kot vse ekipe je tudi Loano na papirju močnejši, čeprav nima izrazito kvalitetnih igralcev. »Počitek v prejšnjem krogu je prišel ob pravem času. Pogačnik je saniral poškodbo hrbta, ostali pa smo izboljševali formo z intenzivnejšim treniranjem,« je povedal Aleš Plesničar pred tekmo. Po njegovem mnenju bosta ključnega pomena jutrišnja uvodna dvoboja Paola Suriana in Boruta Plesničarja. »Prebiti moramo psihološko blokado,« je povedal. Vedeti je treba, da Gaja doslej ni osvojila niti enega posamičnega dvoboja, ampak le dve igri dvojic, ko je bil končni izid že zapečaten. Gajina dekleta čaka v C-ligi gostovanje v Gorici pri TC Zaccarelli. Na papirju jim tudi ta nasprotnik ne bi smel povzročati nobenih pravih preglavic. Vrstni red po 4. krogu: Albinea 8, Alba 7, Bocen 6, Prato 5, Treviglio 4, Loa-no 0, Gaja -1. Borut Plesničar kroma ODBOJKA - Danes v deželnih ligah Olympia v Tržiču za napredovanje Redni del moških deželni lig se je že zaključil, tako da bodo ta teden na odbojkarska igrišča stopile le ženske ekipe in Olympia Tmedia, ki si bo skušala v play-offu moške D.lige priboriti napredovanje v C-ligo. Vse naše ekipe bodo tokrat igrale v go steh. Najpomembnejše bo gotovo srečanje končnice D-lige med tržiškim Fincantieri-jem in goriško Olympio Tmedia. V rednem delu prvenstva sta obe ekipi osvojili en neposredni obračun. Fincantieri je nasploš-no bolj izkušen od Goričanov, ki pa so v drugem delu prvenstva igrali zelo dobro in dokazali, da niso slabši od Tržičanov. Tekma bo zato verjetno zelo izenačena in napeta, saj bo zmagovalec polfinalnega obračuna (igra se na dve zmagi) napredoval v C-ligo. Če bi Olympia danes slavila, bi imela nato v sredo možnost, da si pred domačim občinstvom zagotovi povratek v C ligo, ki ga skuša doseči že vrsto let. V ženski C ligi bodo slogašice gostovale v Chionsu, kjer se bodo pomerile z dokaj mlado, a perspektivno ekipo. Morale bodo igrati agresivno in skušati nasprotni- cam vsiliti svoj ritem igre. Če jim bo to uspelo, lahko nasprotnice tudi presenetijo. V ženski D-ligi bo Govolley Kmečka banka gostoval pri prvouvrščenem Tar-centu, ki daje zdaj več možnosti za igranje tudi rezervnim igralkam, a hoče kljub temu nadaljevati z zmagami, tako da bodo morale Goričanke igrati res odlično, če ga bodo hotele presenetiti. Njihova naloga bo zelo težka, splača pa se poskusiti. Kontovel se na zadnje gostovanje odpravlja v Cordenons, kjer se bo pomeril z eno izmed boljših ekip v ligi. Nasprotnice so v glavnem mlade in velike, Kontovel pa jih lahko z dobro igro v obrambi in uspešnimi napadi s centra spravi v težave. Prepričani smo, da bodo varovanke Tanje Cerne tudi tokrat dale vse od sebe in skušale doseči čim več. Združena ekipa Bora in Brega pa se bo v Pradamanu pomerila z Il Pozzom, ki je na lestvici pred njo, ni pa nepremagljiv. Plave morajo nujno ciljati na zmago, če si hočejo neposredno zagotoviti obstanek v ligi, treba pa bo igrati zelo odločno, saj se domačinke še vedno potegujejo za mesto v play-offu. (T.G.) 22 1 8 Sobota, 26. aprila 2008 SVET / ta teden edinost pred 100 leti Edinost je v tokrat pisala o nekem pomembnem shodu državnih uradnikov, ki se je mudil v Trstu: »Vršil se je v uradniškem kazinu mnogoštevilen shod državnih uradnikov, ki se je bavil s perečim vprašanjem draginje stanovanj in razpravljal o pripomočkih proti isti. Predsednik, deželnosodni svetnik dr. Pan-crazi, je poudarjal, kako težko obremenjujejo življenje državnih uradnikov nezaslišana draginja stanovanj, ki obenem z neprimerno draginjo živil naravnost onemogočuje redni preživetek uradniških rodbin. Statistika dokazuje, da delavski sloji - in k tem spadajo tudi uradniki - trosijo 30 - 40% svojih dohodkov za stanovanja, ki pa so v zdravstvenem obziru še jako pomanjkljiva. Vsiljuje se za to potreba gradnje uradniških hiš, ki bi bile ne le v prid uradnikom, ampak bi obenem radi izpraznjenja premnogih stanovanj avtomatično prispele k znižanju cen tudi drugih stanovanj. Pred vsem je skrb delodajalca - države, da pomaga v tem pogledu svojim urad- nikom. Treba ji le posnemati, kar so že storili privatni podjetniki za svoje uslužbence, zlasti pa druge socialno bolj napredne države za svoje uradnike. Govornik je citiral vzgled Prusije, ki je v kratkem času potrosila osem in petdeset milijonov mark za gradnjo uradniških hiš ozirom potom preskrbovanja 3% obrestnih posojil zadrugam za gradnjo uradniških hiš. Večinoma si taka uradniška zadruga preskrbuje del potrebnega kapitala za nakup zemljišča in gradnjo hiše od kake banke na prvo hipoteko, dočim država preskrbuje ves ostali znesek po omenjenem nizkem obrestovanju. Tak sistem je dosegel velikanske uspehe, tako na pr. presega vrednost takih uradniških hiš v Berlinu že vsoto trideset milijonov mark. Tako pridejo torej uradniki do cenih in zdravih stanovanj; vlada pa s svojo pomočjo ne zgubi ničesar. Zdi se, da tudi avstrijska vlada, se je sedaj lotila tega važnega gospodarskega vprašanja za svoje uradnike.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Prosvetno društvo Valentin Vodnik je v tem tednu proslavilo dvestoletnico slovenskega pesnika, po katerem nosi svoje ime. Dvorana na »stadionu Prvi maj« je bila nabito polna. Program, ki so ga Dolinčani pripravili, je obsegal kar trideset točk in je trajal dve uri. Po kratkem orisu Vodnikovega življenja ob malem doprsnem kipu pesnika, so se prižgale luči in na odru je bil razporejen domači moški pevski zbor, ki šteje šestindvajset pevcev. Zbor je pod vodstvom pevovodje Ot-te podal cel niz bolj ali manj znanih slovenskih pesmi. Nato je nastopil tamburaški zbor, ki je zaigral nekaj skladb, med katerimi tudi Avsenikovo Na Roblek. Program je izoblikovala tudi cela vrsta recitacij. »Program je povezoval Edvin Švab tako, da presledkov med točkami sploh ni bilo, kajti vsi nastopajoči so bili ves čas na odru in se je izvajanje kar selilo zdaj na ta, zdaj na drugi konec odra, pač tja, kjer so izvajalci stali, dočim so drugi vsemu tvorili nekak okvir. Skratka, priznati je treba, da dolinsko prosvetno društvo dela in zato se je moglo predstaviti s celovečernim programom, ki bi bil lahko v ponos vsakemu društvu,.« Te dni se v Trstu vrši mednarodna razstava cvetlic, ki poteka v notranjosti pomorske postaje. Na razstavi sodelujejo poleg številnih italijanskih vrtnarij tudi razna inozemska podjetja in vrtnarije, ki razstavljajo izredno lepe in dragocene primerke rož. Organizatorji razstave so prejeli številne pozdravne brzojavke, med njimi brzojavko ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Colomba, brzojavko svetovne razstave v Bruslju, rimsko županstvo je poslalo šopek redkih in dragocenih rož, itd. Med razstavo se stalno odvijajo sestanki in razne prireditve, kot na primer sestanek funkcionarjev javnih parkov raznih italijanskih občin, občni zbor »Združenja italijanskih vrtnarjev iz Florence« ali pa sestanek italijanskih in avstrijskih uvoznikov ter izvoznikov rož. FILMI PO TV Sobota, 26. aprila, canale 5, ob 2.55 Alice e Martin Režija: André Téchiné Igrajo: Alexis Loret, Juliette Binoche in Mathieu Amalric Očarljiva Juliette Binoche pooseblja tokrat zanimivo pariško glasbenico, Alice. Vanjo se zaljubi Martin, ki se je prav pred kratkim preselil iz francoskega podeželja, k bratu Benjaminu, v Ville lumiere. Njuna ljubezenska zgodba premosti marsikatero težavo...le, da Martin prikriva grozljivo skrivnost. Nedelja, 27. aprila, Tv Slo 1, ob 23.10 Sedmina Režija: Matjaž Klopčič Igrajo: Rade Šerbedžija, Snežana Nikšič, Mirko Bogataj, Milena Dravič, Duša Počkaj Ljubljana spomladi 1941. Srednješolca Niko in Marija sta tik pred maturo, ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno prekine brezskrbne gimnazijske dneve. Mesto zasedejo Italijani in ga razglasijo za središče nove italijanske province. V tem času doživi Niko svojo prvo ljubezensko izkušnjo s privlačno vdovo Ano, njegova starejša sestra Filomena pa se zaljubi v italijanskega oficirja Carla. Idealni stari svet, v katerem je dotlej živel Niko, začne razpadati. Torek, 29. aprila, rete 4, ob 2.15 Umberto D. Režija: Vittorio De Sica Igra: Carlo Battisti Gospod Umberto je bil do nedavnega zaposlen v uradih rimskega ministrstva in živel spoštljivo in dostojno življenje. Pred nedavnim so ga upokojili: od takrat se je njegov status bistveno poslabšal in pokojnina mu ne zadostuje, da bi plačeval najemnino osorni lastnici, vzdrževal malega psička, predvsem pa vzdrževal samega sebe. Prav gotovo eden najbolj poetičnih in hkrati pretresljivo-gan-ljivih De Sicovih filmov, ki ga je takratna cenzura celo prepovedala, ker je v resnici nasprotoval ideji italijanskega povojnega ekonomskega vzpona in razgaljeval negativne plati družbe. Pred nedavnim je Jean Paul Bel- mondo naznanil, da se bo v kratkem lotil remakeja De Sicove zgodbe in v prvi osebi odigral vlogo nesrečnega starčka. ^//Juvw Sreda, 30. aprila, rete 4, ob 23.30 Velocita massima Režija: Daniele Vicari Igrata: Valerio Mastandrea in Cristiano Morroni Prvenec Danieleja Vicarija, je predvsem filmska zgodba sedanjega časa. Dogajanje je postavljeno v predmestje Rima, kjer se skupina zdolgočasenih mladostnikov preizkusa v absurdni pustolovščini, nočnih avtomobilskih dirk: epilog njihovih potegavščin je seveda tragičen. Vicarijev celovečerev je pred štirimi leti v Benetkah zmagal leva prihodnosti in hkrati zapisal v olimp italijanskega filma tudi rimskega igralca Valeria Mastan-dreo. Četrtek, 1. maja, La 7, ob 17. uri Cantando sotto la pioggia Režija: Gene Kelly in Stanley Donen Igrajo: Gene Kelly Prizor, ko Gene Kelly zaljubljeno prepeva v dežju, je najbrž eden najbolj zanih filmskih prizorov vseh časov, pesem Singing in the rain pa je glasbena uspešnica še danes. V muzikalu poleg Gene Kelly blestijo še Deb-by Reynolds, Donald O'Connor in Jean Hagen. Film govori o vdoru zvoka v svet nemih holywoodskih filmov. Ambient osrednjih zvezdnikov se čez noč spremeni, kmalu pa se za kamerami rodijo nove ljubezni, ki stvar še dodatno zapletejo. Film je igralce poslal med zvezde, glasbeni celovečerci pa so postali priljubljena zvrst holywoodskih pro-ducentov. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO PISAN NOČNI METULJ VOLUMEN VULKAN NA SICILIJI NEKDANJI KOŠARKARSKI TRENER NIKOUfi MORJU FOTO KROMA PODROČJE POGLAVARJA MUSLIMANOV ITALJANSKI NEAPELJ ŠPORTNI VADITELJ ZNAČAJ ČLOVEKA LATINSKI VEZNIK GLASBENO ODRSKO DELO GRŠKI BOG VOJNE USTANOVA ZA PREDŠOLSKE OTROKE OBROK ODPLAČILA POSOJILA PRIMORSKA BABICA (ZMANJŠ.) VLEČNI STROJ VLAKOV SPALNO OBLAČILO JOŽE KOREN ITAUJANSKA IGRALKA MIRANDA DERIVAT AMONIAKA ZAVETNIK KRAJA ČUFAR TONE NAS PROSVETNI DELAVEC TERČON KRAJ V SLOV. RAMON NOVARRO NOV ODSTAVEK BERI PRIMORSKI DNEVNIK NEKDANJI NOGOMETNI BRAZILSKI AS GORSKA ZDRAVILNA RASTLINA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK MOSTOVNI ČOLN MRLIČ NOMEN NESCIO NEKD. ITAL. POLITIČARKA (TINA) BIVALIŠČE NAŠA PRITRDILNICA RAZSIP NIŠTVO TETA V MADRIDU INSTITUTE OF ART AND LAW AM. PEVKA IT. POREKLA ITALIJANSKI GLASBENIK MORRICONE GLAVNI TRG V STARI GRČIJI KORDILJERE SLAŠČICA IZ SLADOLEDA IN KANDIRA-NEGA SADJA HRV. IGRALKA (INGE) OSVEŽUJOČA PIJAČA / ITALIJANSKI KNJIŽEVNIK (UMBERTO) NEKD. FRAN. ORGANIZAC. ITALIJANSKO MOŠKO IME GRŠKI BOG VETROV PABLO PICASSO PREJA IZ ŽIVAL. DLAK ZNANI ITALIJANSKI UKER NEKDANJI SOVJETSKI POLITIK HRUŠČOV ZMANJŠANJE ŠTEVILA ŠTUDENTOV ADA NEGRI OGNJENIŠKO ŽRELO SODOBNI ELEKTRONSKI MEDIJ ITAL. IGRALEC VIANELLO OMOGOČA "NAVIGACIJO" ČETRTI RIMSKI KRALJ KORALNI OTOKI NAŠA PUBLICISTI» VERGINELLA KOTALKAR KOKOROVEC AM. IGRALEC LADD ZELENJAVA Z VRTA DEZIDERIJ ERAZEM KEM. SIMBOL ZA IRIDIJ MESTO V FRANCIJI MESTECE V LATVIJI OB MEJI Z ESTONIJO VALENTIN ASMUS GARI KASPAROV DELOVA ŽENSKA PRILOGA BIZANSKA PODGANA ODISEJEVA DOMOVINA PREDELANI ESPERANTO RIMSKI POZRAV ČLOVEK Z DUŠEVNO IN TELESNO NAPAKO AM. IGRALKA BRANSON RICCARDO ILLY PIPRAVNIK ZA DUHOVNIŠKI POKUC IVO BAN MAKEDONSKI KRALJ, ... VELIKI DAJALNIK, TRETJI SKLON REKA POZABLJENA V GRŠKEM PODZEMLJU ŽELEZNIŠKA PROGA ZADNJICA SLAVNA MANEKENKA CAMPBELL JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC REKA, KI TEČE SKOZI MÜNCHEN OTOK SLOVARČEK - APE = kraj v Latviji • ELVA = ameriška filmska igralka Branson • IDO = predelani esperanto • ILIN = hrvaška igralka • LETE = pozabljena reka v grškem podzemlju • RIVALDO = nekdanji brazilski nogometaš / RADIO IN TV SPORED Sobota, 26. aprila 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2008 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 9.30 Aktualno: Settegiorni 10.20 Variete: ApriRai 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa - L'in-chiesta 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Variete: Speciale Moda Mensile 15.05 Aktualno: Effetto sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: Alta tensione (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.15 Variete: Ti lascio una canzone 23.50 Nočni dnevnik 23.55 Glasba: Music 2008 0.20 Aktualno: Applausi 0.50 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.10 6.25 6.30 6.45 10.15 10.45 11.25 11.35 13.00 13.25 14.00 15.30 17.10 18.00 18.10 19.50 20.25 20.30 21.05 22.40 23.30 0.15 Aktualno: Dnevnik Si Viaggiare Aktualno: L'avvocato risponde Aktualno: Il mare di notte Variete: Mattina in famiglia Aktualno: Sulla via di Damasco Aktualno: Quello che Variete: Aprirai Variete: Mezzogiorno in famiglia Dnevnik Šport: Dribbling Avtomobilizem: Velika nagrada Španije - Formaula 1 (poskusne vožnje) Variete: Scalo 76 Aktualno: Sereno variabile Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Alias Resničnostni šov: X Factor - La settimana Žrebanje lota Dnevnik Nan.: Senza traccia Nan.: E-ring Šport: Sabato sprint Nočni dnevnik ^ Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art news 11.00 Dnevnik in rubrike 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 13.20 Dnevnik: Mediterraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tg Ambiente Italia 15.50 Šport: Sabato sport 17.25 Nogomet: Magazine Champions League 18.10 90. minuto: B liga 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 16.00 Nan.. Detective Monk 17.50 Aktualno: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Walker Texas Ranger (i. C. Norris) 21.30 Film: Rischio totale (triler, Zda, '90, r. P. Hyams, i. G. Hackman, A. Archer) 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 23.30 Nan.: Bones 0.20 Film: Il tunnel (triler, ZDA '00, i. M. Camacho) Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Jutranji dnevnik Glasbena odd.: Loggione Variete: Maurizio Costanzo Show Film: La corsa di Virginia (dram., ZDA, '02, i. G. Byrne, J. Whalley) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Il mammo (i. N. Estrada in E. Iacchetti) Resničnostni šov: Amici Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Kviz: 50 - 50 (vodi Gerry Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Variete: La Corrida - dilettanti allo sbaraglio (vodi G. Scotti in M. Coppa) Nonsolomoda 25... (vodi S. Toffa-nin) 14.10 16.00 18.50 20.00 20.30 0.15 O Italia 1 6.55 13.00 Risanke 10.45 Nan.: Willy, il principe di Bel Air (i. W. Smith) 11.15 Nan.: Piu forte ragazzi 12.25 18.30, 20.15, 22.15 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Risanke 13.55 Film: La bomba (kom., It., 99, i.A. Gassman, R. Papaleo) 16.00 Film: Un poliziotto a 4 zampe 3 (kom., ZDA '02, i. J. Belushi) 17.55 Nan.: A casa di Fran 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.15 Film: Tha Mask. Da zero a mito (fant., ZDA, '94, i. J. Carrey, C. Diaz) 21.10 Film: The Mask 2 (fant., ZDA, '04, r. L. Guterman, i. J. Kennedy, A. Cumming) 23.10 Borilni športi: Oktagon 2008 0.30 Akualno: Pokermania ^ Tele 4 7.00 7.15 8.00 20.00 Variete: Blob 8.10 20.10 Variete: Che tempo che fa 8.50 21.30 Dok.: Ulisse - il piacere della sco- 9.30 perta 9.55 23.20 Deželni dnevnik 10.35 0.40 vremenska napoved 11.35 12.00 H i Rete 4 12.20 6.30 Dnevnik - Pregled tiska 12.45 6.45 Nan.: Vita da strega 7.45 Nan.: Amico mio 13.55 9.50 Aktualno: Vivere meglio 14.10 11.40 Nan.: Le ali della vita (i. S. Ferilli, 2. del) 14.25 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.40 14.00 Aktualno: Sipario del Tg4 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00, 1.30 Dnevnik 17.00 Risanke 8.30, 10.30 Buongiorno con Tele-quattro 2008: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor Storie tra le righe Dok.: Il carso triestino Udinesismi, il blog in tv 15.35 Dokumentarec o naravi Dok.: Val Gardena - Ninfa gioiosa dei pallidi monti Salus TV Aktualno: Speciali - Fondazione Crup per il territorio Rotocalco ADN Kronos Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali Košarka Snaidero passione basket Aktualno: A. Com - Automobilis-sima.com 1.10 Musa Tv Alla scoperta dell'Universita di Trieste 19.00 Aktualno: Musica, che passione! 19.55 Dnevnik, športne vesti 20.05 Aktualno: Campagna amica 20.55 Film: Piccoli mostri (kom., '98, i. B. Savage, D. Stern) 22.40 Eventi in Provincia 23.35 Aktualno: Questa settimana vi parlo di... 23.40 Glasba: Voci dal ghetto: Cesar Stroscio & Trio Esquina LA 7.00 9.20 9.50 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.10 23.05 La 7 Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: L'intervista Nan.: Get Smart Film: La mia vita a quattro zampe (dram., Šved., '85, i. M. Kinnaman) Dnevnik in športne vesti Nan.: F/X Film: Cafe express (kom., It., '80, r. N. Loy, i. N. Manfredi, V. Caprio-li) Motociklizem: Superbike 2008 (prenos iz Assena) Film: Citty Citty Bang Bang (fant., VB, '68, i. D. V. Dyke) Dnevnik 3.40 Nan.: Otto e mezzo Nan.: L'ispettore Barnaby Variete. Crozza Italia (t Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 6.40 Evropa.si 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 8.15 Kratki igrani film: Ubežnika 8.30 Otr. nan.: Sejalci besed (pon.) 8.55 Kino Kekec: Kraljičin nos (4. del) 10.40 Polnočni klub: Dopisniška duša (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Debatna odd. za mlade: Tekma 14.00 Odpeti pesniki 14.15 Film: Josie in mucke 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.25 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.20 Utrip 19.35 Vremenska napoved in športne vesti 19.55 Hum. nan.: Pravi biznis (50 let televizije) 20.55 50 let televizije - Tone Partljič 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.30 Hri-bar 23.35 Nad.: Rim 0.30 Film: Nashville |r Slovenija 2 7.40 Skozi čas 7.50 50 let televizije: Tv dnevnik 26.4.1990 8.15 Vroči stol (pon.) 9.15 Primorski mozaik (pon.) 9.45 Študentska (pon.) 10.05 Z glavo na zabavo (pon.) 10.30 Nan.: Absalonova skrivnost 11.00 Dok. serija: Krakatau 12.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 13.20 Pozdravljen, Peking - prvaki in izzivalci (1. del) 13.55 Maribor: Svetovni pokal v gimnastiki 17.25 Šport 20.50 Film: Poslednji Mohikanec 22.40 Moda: Bleščica 23.10 Slovenski magazin 23.35 Sobotno popoldne 1.50 Nad.: Strelice nasprotne usode (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Avtomobilizem 14.45 Pogovorimo se o... 15.25 Sredozemlje 16.00 Košarka: Union Olimpija - Partizan (NLB polfinale) 18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Verska oddaja: Jutri je nedelja 19.45 Vzhod - Zahod 20.00 Košarka: Final four Ljubljana (NLB finale) 21.30 Alter eco 22.00 23.45 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Glasb. odd.: In orbita 22.45 Dok. oddaja 23.15 Vsedanes - Aktualnost 0.00 Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku 1 Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 23.40 Video strani 17.00 Polka in majolka 18.00 Če me spomin ne vara (pon.) 18.45 Med Sočo in Nadižo (pon.) 19.10 Settimana Friuli 19.40 22.00 Ne prezrite 19.50 Kulturni utrinek 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Kultura (pon.) 21.00 Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj 22.10 Primorkini spomini 23.10 Kultura RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Kvartet saksofonov Akademije za glasbo iz Zagreba; 11.10 '70-'80-'90; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Sobotni mix sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.40: Glasbeni list; 18.00 Mala scena: Škornji - režija S. Verč; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Besedosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.20 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 12.00 Moja soseska; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Operni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 19.30 G. Donizetti: Hči polka; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 26. aprila 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6VdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika o GRADEC M. SOBOTA O 7/17 (^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo pretežno jasno ali delno oblačno, ob morju bo pihala šibka burja. V popoldanskih urah bo zmerno oblačno do spremenljivo, v vzhodnih predelih bo lahko nastala kakšna kratkotrajna krajevna ploha. Bolj sončno bo ostalo v zahodnih krajih, medtem ko bo drugod po Sloveniji spremenljivo, na vzhodu tudi pretežno oblačno. Predvsem tam se bodo pojavljale manjše, krajevne plohe. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, ob morju 8, najvišje dnevne pa od 15 do 21 stopinj C. Proti nam bodo pritekali razmeroma suhi severovzhodni tokovi, ki bodo v višinah še hladni. Predvsem v soboto bo v popoldanskih urah ozračje še nestanovitno. Nad Evropo se krepi območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi k nam še vedno priteka dokaj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 20.06 Dolžina dneva 14.06 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.24 in zatone ob 9.31. BIOPROGNOZA Danes bodo vremensko občutljivi ljudje imeli z vremenom povezane težave, ki bodo bolj izrazite in pogostejše na vzhodu države. V noči na nedeljo bodo oslabele. PLIMOVANJE Danes: ob 8.08 najnižje -29 cm, ob 17.18 najvišje 13 cm, ob 20.26 najnižje 13 cm, ob 23.04 najvišje 14 cm. Jutri: ob 10.08 najnižje -24 cm, ob 18.36 najvišje 20 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........14 2000 m............0 1000 m ........... 9 2500 m...........-4 1500 m............4 2864 m...........-6 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. TOLMEČ O 4/20 CELOVEC O 2/18 TRBIŽ O 0/15 O 0/15 KRANJSKA G. O GRADEC 4/18 o 1/17 S. GRADEC VIDEM O 5/22 PORDENON 6/21 ČEDAD O 6/21 ^ GORICA O 8/22 O N. GORICA am O TRŽIČ 2/18 o KRANJ LJUBLJANA 5/19 POSTOJNA On2/18 KOČEVJE CELJE 3/19 O MARIBOR o 4/18 PTUJ O M. SOBOTA O 4/18 N. MESTO 4/19 O ZAGREB 5/19 O (NAPOVED ZA JUTRp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ob morju in v nižinah bo pretežno jasno ali delno oblačno, ob morju bo zjutraj pihala šibka burja, čez dan morski veter. V gorah bo dopoldne povečini sončno, v popoldanskih urah bo spremenljivo. V nedeljo bo večinoma sončno. Burja na Primorskem bo dopoldne ponehala. V ponedeljek se bo od severozahoda oblačnost spet povečala, popoldne in proti večeru bodo predvsem v severni in zahodni Sloveniji krajevne plohe. DUNAJ - Ugotovitve skupine avstrijskih raziskovalcev Tudi sloni se med seboj sporazumevajo v narečjih DUNAJ - Avstrijska zoologinja in raziskovalka obnašanja živali Angela Stöger-Hotwath, ki skupaj s svojo skupino z oddelka za razvojno biologijo dunajske univerze in živalskega vrta Schönbrunn raziskuje govorico živali - od slonov, nosorogov in žiraf do opic - je pri slonih ugotovila, da se ti debelokožci sporazumevajo v narečjih. Znanstveniki so opazili, da se njihov glas spreminja glede na razpoloženje, kar pomeni, da je njihova govorica lahko tudi čustveno obarvana. Med seboj se sporazumevajo s toni, ki jih človek večinoma sploh ne zazna, in sicer tudi na deset kilometrov daleč ter celo v narečjih. Do tega spoznanja so znanstveniki prišli s primerjavo afriških in azijskih slonov, saj je pri mešanju njihovih vrst prišlo do težav v sporazumevanju, so sporočili iz ljubljanske agencije za stike z mestom Dunaj Compress. Raziskovalci poleg kemičnih in vizualnih signalov de-belokožcev raziskujejo tudi akustiko, ki je prav tako pomembno sporazumevalno sredstvo živali. Dunajski raziskovalci trenutno proučujejo govorico slonov tako, da posnamejo vsak glas posamezne živali in cele skupine, s čimer želijo razvozlati pomen glasu. Doslej so dokumentirali 70 glasov, ki jih sloni uporabljajo za pozdrav, pri ogroženosti in za sporočanje, da so našli hrano. (STA) Tudi sloni se med seboj sporazumevajo v narečjih in azijski slon se težko razume z afriškim ansa STARO ŽELEZO Na severu Srbije ukradli štiri stare vojaške oklepnike BEOGRAD - Na nenadzorovanem vojaškem terenu na severu Srbije so neznanci ukradli štiri vzorčne vojaške oklepnike in polovico petega, je poročal no-vosadski Dnevnik, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa. Policija domneva, da bodo storilci oklepnike tipa T-34, ki so bili narejeni v Sovjetski zvezi še pred drugo svetovno vojno, poskušali prodati kot staro železo. Kako in kdaj so tatovi odpeljali 32 ton težka vozila, naj bi razkrila raziskava, v kateri bosta sodelovali policija in vojska. Oklepnike je srbska vojska skoraj tri desetletja uporabljala kot cilje pri vojaških vajah kopenskih in zračnih sil. Tona starega železa v Srbiji stane okoli 130 evrov. MIAMI - V ZDA utaja davkov zločin Igralec Wesley Snipes bo moral odsedeti tri leta MIAMI - Ameriški igralec Wesley Snipes (na posnetku Ansa) je bil v četrtek obsojen na tri leta zapora, ker med letoma 1999 in 2004 ni vložil napovedi za odmero davka. Zvezni sodnik na Floridi je za zvezdo filmov, kot sta Uničevalec (Demolition Man) in trilogija Rezilo (Blade), odredil najstrožjo možno kazen. V februarju ga je porota spoznala za krivega treh prekrškov. Snipes se je poskušal izogniti plačilu več kot 15 milijonov dolarjev pri davčni upravi ZDA, Internal Revenue Service (IRS), so sporočili z ameriškega ministrstva za pravosodje. "Snipe-sova dolga zaporna kazen bi morala po- slati jasno in glasno sporočilo vsem, ki se izogibajo plačilu davka. Če bodo ravnali podobno kot on, se mu bodo lahko pridružili med soobtoženci... kot sojetniki," je povedal uslužbenec davčnega oddelka ameriškega ministrstva za pravosodje Nathan Hochman. Zakon je zelo jasen: Ljudje morajo plačevati davke. Ne obstaja nobena skrita formula, ki bi izbrisala davčne obveznosti, prav tako ne obstajajo nikakršne izjeme, menijo pri IRS. Wesley Snipes je zaslovel v 80. letih, potem ko je zaigral v video spotu Michaela Jacksona za pesem Bad. Ta je bil odskočna deska za njegovo uspešno igralsko kariero. (STA)