Ptujska pisma. (Sodobna premišljevanja). III. Ime iTurek pril Slovencih ]še Idandafnes pomenja višek grozovitosti in neusmiljenosti. Zato naše matere Še zdaj rade strašijo poredne otroke s Tiurkom: Cakaj, Turk bo prišel, pa te bo vzel. — Hvala Bogu,' da je Turek dandaoies le še za strašilo! Zalibože je tako predolgo trajal 6as, ko so Turki res liodili po našo otroke, in otroci so milo ječali pod njihovimi pestmi, da bi se jih bil kamen usmilil. Še vefi so trpeli v tcm oziru Srbi in Bolgari, ki so bili poil turško oblastjo. Že pred prihodom v Evropo so ropali Turki krš5ans"ko mladino. Sultan Seliin I. (1512—1520) je naravnost zapovedal, da naj se pobirajo krščanski otroci v podjarmljenih deželah po Srbskem, Bolgarskem, po Slavoniji itd. V začetku so jemali otroke vsako 5., pozneje pa vsako 4., 3., 2. in celo vsako leto, in sicer so vzeli najprej vsakega petega dečka v kraju, pozneje po enega iz vsake družine, poslednjič pa kolikor se jim je poljubilo. Jemali so najlepše, najmočnejše in najpripraviiejše defike. Tudi deklice so kradli ter jili dajali v dar turškim mogofinežera ali pa so jih prodajali kot pri nas živino. Bog ve, koliko dobrih slovenskih deklet je bilo zaprtih po liaremih turških pohotnežev! Pozabile so svojo vero, svojo narodnost in služiti so morale kot sužnje strastem svojih zatiralcev. Slovonec Kuripešie, ki je 1. 1530. spremljal cesarska poslanca v Carigrad, sam piše, da je videl v'Mokrem v'Bosni, ko so pripeljali Turki 15 ali 16 otrok na trg na prodaj. Kaj so delali Turki s krščanskimi defiki? Zatrli so v njili vsako sled na krščansko vero in narodnost. V svojih šolah in učilnicah so jih vadili ve6 let, da so se po turško izomikali ter postali zagrizeni mohame- danci. Ko so fantje že precej odrasli, so jih razdelili kakor so bili bolj sposobni, za dvorno, državno ali vojaško službo. Največ je bilo seveda sprejetih v vojaško službo. In ti sinovi samih krščanskih starišev, ki so jih izvežbali Turki za najboljše vojake, so se imenovali janičarji. Njih število je bilo razli&no; navadno jih je bilo od 40.000-50.000. Za casa sultana Solimana I. jili je bilo celo 100.000. Ustanovil je janičarje sultan Urhan 1. 1328. Bili so strah in trepet krSfianslce vojske. Ti poturConi krščanski otroci so torej širili slavo turških sultanov, ti so podjarmljali krg8anske dežele, ti so ropali kršfianslce otroke, da bi enkrat kot janičarji stopili na njihovo mesto. V teku časa prišli so janičarji do velike mofti, postali so nekaki sovladarji turškega cesarstva ter so delali sultanu razne težkoče. T.udi Mahmuda II. (1808—1839) so hoteli komandirati, a ta je dal 1. 1826 vse postreliti. Od takrat ne čujemo več o janičarjih. Glejte, dragi 6itatelji, zato čitamo o vsakem turškem napadu na slovensko zemljo tudi žalostno poro(Mlo, da so toliko in toliko tisoč mladih ljudi odgnali s seboj v strašno sužnost. Pri podjarmljenih narodih pa so Turki jemali otroke kakor se jim je ljubilo kot sem že zgoraj oraenil. Ta rop otrok je bil strašen udarec za dotične narode. Poleg tega so morali plaftevati kristjani velike davke, pravic pa niso imeli nobenih. Njihovo življenje in preraoženje, njihove žene in otroci niso bili nikdar varni pred Turki. To se je pokazalo tudi pred lansko vojsko, ko so Turki macedonskim kristjanom vzeli vse konje in govejo živino, plačali pa niso nič. Turki so ostali stari divjaki. Nič se niso izomikali. Neusmiljeni in krvolocni so bili prej, taki so bili imli v zadnji vojski, n. pr. v bitki pri Lozengradu so iztaknili bolgarskim ranjencem o6i, odrezali so jim nosove in uSesa, mnogim so prerezali trebuli. Več Bolgarov so našli s prerezanim grlora, precej so jih obe- sili na špičaste kole, da so umirali v najhujših bolečinati. Tako so delali premagani Turki. Kaj bi bili ti divjaki še-le delali, ko bi bili Bolgare porazili! Gorje jim! Turki so govorili pred vojsko o uničevalnem boju, češ, dabodo pozabili na vse narodno-pravne določbe, po katerili so se ravnali še 1. -1897 v vojski z Grki. Bolgare — tako so rekli — mi hocemo iztrebiti, Nikogar nočemo pardonirati, kri naj teče v potokih! Hvala Bogu, da se ta želja Turkom ni izpolnila. Niso utegnili klati ne Srbov ne Bolgarov, ker so morali prenaglo teči pred njimi. Zato je celo umevno, da je v teku časa umrl v srcih teh narodov vsak čut usmiljenia in človečnosti do turških trinogov. Emil pl. Vojnovič piše v neki knjigi, kako so šli zadnji turški oddelki iz Hercegovine 1. 1878. Sli so skozi Metkovič. Spremljal jih je oddelek avstrijskih vojakov. Ko so prišli v Metkovič, je bilo tam zbranih veliko ljudi. Emil pl. Vojnovi6 jih je ako-le nagovoril: ,,Kristjani, Bog z vami! Turki zapuščajo to zeraljo in odhajajo čez morje; nesrečni so; pustite jih mirno od tukaj oditi. Med njimi so bolniki in ujjiehani; pripravite vode, da se pokrepčajo, jaz vas prosim za to." Tu se je oglasila neka staraženska in je rekla: ,,Gospod, molčali bomo, ko bo to prokleto ljudstvo, kalero naj uniči jeza božja, šlo mimo našili poštenih liiš. Ti hočeš, dobro, ubogali bomo, a da bi jim dali vode, naše dobre vode, ne, gospod, to je pa preveč." Pl. Vojnovic je odgovoril: ,,Zmotil sera se, ker sem vas nazval kristjane; to iii kršSanska hiša, kjer se slišijo take besede." Tako je rekel in odšel. Ženska pa je planila za njim in je jokaje klicala: ,,Gospod, mojega edinega sina kakor tudi ofieta so mi umorili. Pa. jaz sem kristjanka, katoličanka, oprosti, Gospod, da sem pozabila." Tako je rokla in je začela prinašati vode za turške vojake. Iz obnašanja te ženske lahko sklepamo, kako strašne so morale biti pregrehe Turkov, kako strašne njih grozovitosti, da je umrl v kršfianskem ljudstvu vsak čut usmiljenja do njih. Kako strašne so bile njih hudobije, spoznamo tudi iz tega, da so Srbi in Bolgari v zadnji vojski planili na noge kot en mož in so šli v boj nad lOOletnega zatiralca. Ko se je napovedala vojska, ni hotel nihče doma ostati. Kdor ni bil vojak, šel je prostovoljno. Pa ne le odrasli, tudi defiki so hoteli služiti domovini Y-.ri zadnjem obračunu s Turkora. 141etni fant je prišel v Bolgariji k naborni komisiji, da bi ga vzeli v vojake. Zdravnik mu je odgovoril: ,,Saj si vendar premlad, saj ne moreš nositi puške". Fant pa je rekel: JDajte mi nož (bajonet), znara klati". Komisija ga je zavrgla, a deeek je tekel za polkom. Vojaki so prosili zanj in uvrstili so ga med nje. Ženske so bolj mehkega srca. Pri nas že jokajo matere in sestrice, ko odide sin, oziroma brat, za 3 leta k vojakom. Pri Srbih in Bolgarih v zadnji vojski ženske niso poznale solz. Matere so rekle sinovom: Zato smo vas rodile, da greste v boj. Sle so ž njimi, spremljale so jih in navduševale. Jokala pa ni nobena mati, nobena novesta. Cel narod je vodila le ena misel: v boj na Tur5ina, da maščujemo lOOletne krilvi- ce! (Dalje prihodnjig.)