mali oglas velika prilo
Goftt^jS»- Ö.Ö o Zetova 1 K'jni
Cjorenjska borzno posredniška družba dui.
Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papii^ev
koroški! .iJ, 4000 Krtifij
:S0 10 2S0 10 Mi
ftik^:04 :st> io n
».•rr \l > >?',•4.»)	i
BORZA, VREDNOSTNI PAPIRJI,
PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papirjev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28, 04/208-44-14
PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih.
OoftniMaDtnMg.d . OHniiawae i
Gorenjska' y Banka
Banka ^ posluhom

Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 60 - CENA 300 SIT (16 HRJC)
Kranj, petek, 30. julija 2004
V • •
V starem mestnem jedru je spet živahno. Na desetih različnih prizoriščih se najde za vsakogar nekaj.
Kranj - V sredo, 28, julija, se je začel največji krai^ski festival, KranFest. Na desetih različnih prizoriščih, raztresenih po starem mestnem jedru Kraiya, so se od devete ure zjutraj odvijale raznovrstne dejavnosti in prireditve. Tako ni manjkalo zabave niti za najmlajše niti za tiste malo starejše.
KranFest je bil v znamenju tekmovalnosti. Foto: Tina Doki
Na ploščadi pred Mestno občino Kranj je potekal turnir v nogometu na mivki. Prva nogometna tekma se je začela z nekaj manj kot dveurno zamudo. Kot je povedal David Česen, organizator turnirja, so pričakovali, da se bo prijavilo vsaj deset do petnajst skupin. Do šestnajste ure, se pravi do uradnega začetka, pa so se prijavile le tri. Zmagala je ekipa S&K Transport.
Pred McDonald'som se je predstavljala Slovenska vojska, in sicer Osemnajsti bataljon za radiološko in kemijsko obrambo s sedežem v vojašnici Kranj. Radovednežev na vojaških stojnicah in pri vojaških tovornjakih ni manjkalo. Na Modrem odru na Glavnem trgu je Radio Kranj
med desetimi finalisti izbiral Glas Kranja. Zmagovalko Sabino Berce je izbrala petčlanska strokovna komisija ter poslušalci in gledalci s pošiljanjem SMS-sporočil. Na Modrem odru so nastopile še plesalke
skupine Dinamit in Tina Pulko. Umiijen in romantičen večer se je odvijal v Terasa baru, kjer je goste navduševal džez koncert skupine Evergreen. Kdor pa si je zaželel bolj nore zabave, je lahko plesal in pel ob zvokih Mambo Kingsov na Slovenskem trgu. Včeraj pravega prazničnega vzdušja še ni bilo. Sicer pa so pred nami še trije zabave polni dnevi in noči.
Eva Gračanin
Motoristi za Posočje
%
Jesenice, Bovec - Svojevrstno dejanje so izpeljali motoristi Moto kluba Plazilci s Koroške Bele. Zabrali so 70 tisočakov in se odpeljali v Posočje. Predsednik kluba Robert SuŠanj - Cacy je povedal, da so pomoč izročili upokojenima zakoncema Stres iz Kota 35 v Bovcu, ki jima je potres uničil skromno in staro hišo. Denarja za obnovo nimata od kod vzeti, prav tako si na stara leta ne upata najeti novega kredita, saj odplačujeta Še tistega za obnovo hiŠe leta 1998. Čakata, da pride kdo z občine ali katere od državnih komisij in jima pove, kako naprej. Robert Sušanj dodaja, da so Plazilci v imenu motoristov pokazali, da zmorejo pomagati človeku v nesreči. M. K.
Skakalnica je ozelenela Referendum O gorenjski avtocesti
r^ ,	v .	, ..v	tf
Kranj - Dokončanje 110-metrske plastične skakalnice na Gorenji Savi, napovedano za sredino junija, se je premaknilo naHö. avgust, ko mora SGP Tehnik iz Škofje Loke svoje delo končati. Kljub temu pa skakalnica, ki bo omogočala skoke do 120 metrov, z zeleno plastiko že kaže prijaznejšo sliko, delno zatravljena je tudi že njena okolica, medtem ko sajenje bršljana, ki bo prekril skale, pride na vrsto jeseni. H koncu gre tudi gradnja sedežnice. Vrv je že napeta, v kratkem bodo nameščeni Še sedeži in izdelane podestne postaje. Predsednik gradbenega odbora


Lojze Gorjanc je povedal, da 17. septembra investitor skakalnice, Smučarski klub Triglav, pričakuje obisk mednarodne žirije, ki bo skakalnico pregledala, premerila, jo primerjala s projektom in Izdala končni certifikat. Prva tekma na novi skakalnici bo 18. m 19. septembra: državno prvenstvo na plastiki.
H. J., foto: Tina Doki
Uspešen vzpon v Himai^i
Krai\j - Druga alpinistična smučarska himalajska odprava Univerze v Ljubljani si je za letošnji cilj izbrala 8035 metrov visoko fioro Gasherbrum II na severovzhodu Pakistana. Od tam je prišla •"azveseljiva novica, da se je na vrh gore povzpelo kar Šest od •■^edmih članov. Sredi dopoldneva 26. julija so v močnem vetru 'končali vzpon Slo^$öfi^tojan Burnik in Andrej Terčejj ter Franz Seiler iz BavaM(^®5W)M^an istega dne je kljub vnetju ledvic in
Iztok Tomazin iz Križev pri Tržiču, arec Joseph (Sepp) Stiller sta dopolni-:ončanim vzponom 27. julija popoldne. •kdVUtevilki!	S.S.
1 doi^gel t \Tržič^in 'a uspeh odpraV z o odpravi v
težavam s pij irena Mrak il
Radovljica - Minulo sredo so predstavniki občinskih odborov Socialdemokratske stranke, strank Nova Slovenya in Mladi Slovence ter Slovenske ^udske stranke v prostorih tajništva občinske uprave radovljiškemu podžupanu Jožetu Kapusu izročili pobudo za naknadni referendum proti soglasju radovljiškega občinskega sveta o spremembah osnutka državnega lokac^ske-ga načrta za avtocesto na odseku Vrba-Črnivec (Peračica).
Radovljiški župan Janko S. Stušek bo pobudo proučil, v petnajstih dneh naj bi sklical izredno sejo ali pa pobudnike za referendum obvestil, naj dopolnijo svojo pobudo. Na izredni seji, če bo do nje prišlo, mora pobuda opozicijskih strank v občinskem svetu dobiti absolutno večino. Svetniki iz strank SDS, SMS, NSi in SLS so na zadnji izredni seji pred Štirinajstimi dnevi onemogočili glasovanje o spremembah javno razgrnjenega osnutka državnega lokacijskega načrta za avtocestni odsek Vrba-Črnivec, pred
glasovanjem so zapustili dvorano, slednjega so sprejeli šele naslednji dan, in že tedaj napovedali pobudo za referendum o sprejetem lokacijskem načrtu za gorenjsko avtocesto. Čeprav je občina v večletnih pogajanjih z državo uspela z nekaterimi svojimi zahtevami in predlogi, opozicijski svetniki s sprejetim lokacijskim načrtom niso zadovoljni. Menijo namreč, da njihovih predlogov niso upoštevali, ne strinjajo se z načrtovano gradnjo oskrbnega servisa in cestninske postaje ter zahtevajo, naj proučijo tudi druge
Kanalizacija od Bitenj do Žabnice
Kraiy - Včeraj so župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj, Jože Stružnik iz javnega podjetja Komunala in Andrej RžiŠnik iz podjetja Protim Ržišnik & Pere arhitekti in inženirji podpisali pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo kanalizacijskega omrežja, vodovoda, javne razsvetljave in cest v naseljih
^	X
Zabnica, Sutna, Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje. Pogodba je
vredna 83 milijonov tolarjev, od katerih bo mestna občina poravnala 47 milijonov, 36 milijonov pa Komunala.
Do konca leta 2006 bodo v podjetju Protim Ržišnik & Pere med drugim uskladili trase komunalnih vodov in naprav z lastniki zemljišč ter z upravljavci teh naprav, ovrednotili zemljišča, potrebna za odkup in plačilo odškodnin za služnost, izdelali strokovno poročilo o vplivih predvidenih posegov na okolje ter projekte od idejne zasnove do pridobitve gradbenega dovoljenja in razpisa za izbiro izvajalca gradnje. Prepotrebno kanalizacijo in druge komunalne vode od Bitenj do Žabnice naj bi po sprejeti sttategiji gradili med letoma 2010 in 2015.	H. J.
Pobudo za referendum je podžupanu Jožetu Kapusu izročil občinski svetnik in eden od podpisnikov Zvone Prezelj.
variante za gorenjsko avtocesto in zanje in za severno varianto pripravijo tudi oceno stroškov gradnje. Za razpis referenduma morajo zbrati okrog sedemsto podpisov, kar je pet odstotkov volilnih upravičencev v občini, -če bi referendum uspel, pade lokacijski načrt in v tem primeru moram preklicati soglasje o lokacijskem načrtu, sedanji občinski svet pa do konca svojega mandata o njem ne sme več odločati. To pomeni, da smo zavrli dejavnosti, povezane s sprejetjem trase avtoceste vsaj do volitev leta 2006. Država pa lahko po svojem postopku, ne glede na občinske pripombe in predloge, sprejme predlagano traso. Občina od referenduma ne bo imela drugega kot strošek," je referendumsko pobudo komentiral Stušek.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
VB-LEASJNG, doo., Pot za Krajem 38. Kranj
o
N
•A v
o
CA <
M
i-a


•
9770352666025
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si
Petek, 30. julija 2004

Predsednik SDS Janez Janša je kritiziral vladno kadrovanje tik pred volitvami. Vlada zavrača njegove trditve kot neutemeljene
Dr. Janez Potočnik
Ljubljana - Predsednik SDS Janez JanŠa je v začetku tedna na konferenci za novinarje opo^ zoril, da vlada postavlja tik pred volitvami na pomembna mesta v državni upravi svoje ljudi po političnih merilih, kar je nesprejemljivo, saj jim bo treba ob morebitni zamenjavi oblasti izplačati visoke odpravnine. Kot politično je ocenil imenovanje sedanjega poslanca LDS Dorijana Maršiča za di-
rektorja mednarodnega sklada za razminiranje, Igorja Soltesa za predsednika Računskega sodišča in Jožeta Leniča za direktorja Zavarovalnice Triglav. Tudi dr. Janez Potočnik kot slovenski komisar v Evropski komisiji za SDS ni sprejemljiv. Njegovo pogajalsko delo ni bilo tako sijajno opravljeno, poleg tega pa ni nestrankarski kandidat, saj je odkrito deloval v korist največje vladne stranke.
Na Janševe trditve so odgovorili generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, predsednik vladne kadrovske komisije Pav-
le Gantar in izvršni direktor Liberalne demokracije Bogdan Biščak. Za Janševe očitke so dejali, da so iz trte zviti, njegovo strašenje z odpravninami pa je lahko napoved kadrovskega mesarjenja, ki bi ga izvajala vlada, v kateri bi bil tudi on. Tako je delala Bajukova vlada. Odpravnine se plačujejo samo v primerih, če so uradniki odstavljeni iz nekrivdnih razlogov, brez dokazov o slabem delu. Menjav je bilo doslej malo. Igorja Soltesa je za predsednika računskega sodišča predlagal predsednik republike, izvolil pa
Dr. Janez Potočnik predlagan za komisarja
Predsednik vlade Anton Rop je v sredo sporočil, da bo vlada za slovenskega komisarja v evropski komisiji s petletnim mandatom predlagala sedanjega komisarja dr. Janeza Potočnika. Slovenija je upoštevala željo novega predsednika evropske komisije Joseja Duraua Baros-sa po čim prejšnjem predlaganju kandidatov, da bo nova 25-članska komisija lahko začela delovati v začetku novembra. V LDS, ZLSD, De-SUS in SMS so za Potočnikovo kandidaturo, v SDS, NSi, SLS in SNS pa so zadržani. Menijo, da bi v Sloveniji poleg dr. Janeza Potočnika lahko še kdo opravljal to funkcijo In da se je vlada odločila brez prave razprave. V SLS so kot kandidata omenjali Franca Buta, v SDS pa dr. Dimitrija Rupla.






v.	y
ZA MAS Sie _
STg I/ '
LDS-o.




\ * . ^
t.



ga je državni zbor, med predlagatelji Dorijana Maršiča pa je bil tudi novi član poslanske skupine SDS Dimitrij Rupel. V
primeru dr. Janeza Potočnika so Janezu Janši očitali dvoličnost. Pri Potočniku, ki ni član LDS, ne strankarsko st ni kvali-
teta, pri Barbari Brezigar pa je bila, čeprav je bila splošno znana njena povezanost z SDS.
Jože Kosiyek
Začetek priprav na volitve
V Moravčah bodo hkrati s poslanci volili tudi novega župana, v nekaterih občinah pa napovedujejo
referendume.
Ljubljana - V ponedeljek, 26. julija, so se uradno začele priprave na volitve poslancev državnega zbora, ki bodo v nedeljo, 3. oktobra. Prva volilna opravila bodo imenovanje volilnih odborov, določanje volišč in njihovih območij ter sprejemanje obrazr cev za podporo posameznim kandidatom in listam. Do srede, 4. avgusta morajo občine objavi-U pogoje za pridobitev pravice za uporabo plakatnih mest. Mediji morajo po zakonu o volilni kampanji do 19. avgusta objaviti pravila za objavljanje volilnih sporočil in poročanje o dogodkih,
povezanih z volitvami. Kandidiranje bo trajalo do 8. septembra, ko bodo volilne komisije po volilnih enotah preverile zakonitost predlaganih kandidatov in list kandidatov. Volilna kampanja se bo začela 3. septembra, en mesec pred volitvami.
V nekaterih občinah bodo imeli na dan volitev v državni zbor tudi lokalne volitve in referendume. V občini Moravče bodo volili novega župana, ker je bila sedanja županja Ljudmila Novak izvoljena za poslansko v evropskem parlamentu.
Jože Košixjek
Zupan Rupar ostaja in vztraja
Tržiški župan Pavel Rupar ne komentira zahtev dveh strank po odstopu. O tem ne razmišlja, ker ima drugo delo.
Tržič - Za naše bralce Je izjavil, da bo naprej vodil občino. Letos ne namerava niti na dopust, ker morajo poleti končati več pomembnih naložb. Pripravlja se tudi na volitve, saj bo spet kandidiral za poslanca.
Letošnje hladno poletje sta v Tržiču ogreli dve stranki, ki sta se odzvali na nedavno obsodbo tržiškega župana na pogojno kazen. Člani Liberalne demokracije in Združene liste so javno pozvali Pavla Ruparja, naj odstopi s položaja in prepusti vodenje občine drugim. Hoteli smo izvedeti, kakšno je njegovo mnenje o tej potezi. Sprva je zavrnil izjavo glede izida sodbe in političnih posledic. Potem je
vendarle spregovoril za bralce Gorenjskega glasa.
"Taki pozivi se mi zdijo neumni. Nasprotniki so sami zrežirali kup obtožb proti meni in pomagali pri moji obsodbi. Njihovega gočetja ne mislim komentirati. Se manj nameravam upoštevati njihove predloge. S položaja župana ne bom odstopil, saj me do konca mandata čaka še veliko dela. Trenutno se v občinski upravi ukvarjamo z veČ po-
membnimi naložbami, ki jih moramo končati med Šolskimi počitnicami. Obnove potekajo v vrtcu Deteljica v Bistrici in v Šoli foiže, kjer je nujna zamenjava parketa v telovadnici. V Bistrici je že končana obnova pločnikov, sredi vasi Kovor zamenjujejo komunalne in druge napeljave in obnavljajo cesto, odločili pa smo se tudi za dokončanje mrliških vežic v Ko-vorju. Poleg tega je občina sodelovala pri uresničitvi naložb drugih investitorjev: obnovi Mallyjeve hiše, gradnji prizidka s stanovanji pri nekdanjem hotelu Pošta v Tržiču, gradnji stano-
vanj na prostoru nekdanje oš Zali rovt in preselitvi tovarne TIKO v novo poslopje na Loki. Zaradi zaposlenosti sem doslej vzel le teden dni dopusta, pa še takrat sem imel opravke na sodišču," je povedal Pavel Rupar, župan občine Tržič.
V kratkem pogovoru z županom smo izvedeli, da ima še en razlog za odlaganje dopusta na poznejši čas. Kot je potrdil, namerava znova kandidirati za poslanca v državnem zboru. Zato se člani Socialdemokratske stranke v Tržiču resno pripravljajo na jesenske volitve.
Stoj an Saje
i
]
Sončnica za socialno državo
Ljubljana - Svoje poglede na gospodarski in socialni razvoj Slovenije so na skupni konferenci za novinarje predstavili mag. Zdenka Kovač in Marta Turk v imenu nastajajočega Društva Sončnica, Franci Kek in Tadej Slapnik v imenu stranke Aktivna Slovenija ter dr. Manca Košir in mag. Martina Drevenšek, ki sta zastopali nadstrankarsko Junijsko listo. Poudarjali so, da v Sloveniji kot majhni državi ne more nad 15 odstotkov državljanov živeti na robu družbe in da glavni cilj ne moreta biti le kapital in dobiček, ampak tudi socialni kapital in zdrava družba, ki sposobna za izzive globalizacije. Skupno so že začeli zbirati pomoč za Posočje. J.K.'
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Kakšen časopis bi naredili otroci
v okviru poletne prireditve KranFest vabimo danes ob 16. uri na ploščad pred Prešernovim gledališčem otroke, ki bi se radi izkazali z lastnoročno izdelavo časopisa. Vabljeni ste seveda tudi starši in vsi, ki vas zanima, kakšne časopise bodo naredili mladi ustvarjalci.
Priprava in izdelava Gorenjskega glasa (in vsakega časopisa) je zelo sistematična zadeva, podrejena številnim strogim zakonitostim, saj mora ta dvakrat na teden brez zamude in čim bolj brezhiben priti v roke naročnikov in drugih bralcev. Časa za domišljijske "izlete" in ustvarjalno kresanje idej je zato velikokrat manj, kot bi želeli. Otroštvo pa je čas, ko človek Še ni preobremenjen s številnimi obveznostmi in vkalupljen v privzgojene miselne vzorce, domišljija cveti in volje je na pretek.
Zato bomo danes popoldne dali otrokom v roke papir, škarje, lepilo, črke in slike, barvice in barve in jih spodbudili, naj ustvarijo svoj lasten časopis, ki bo drugačen od vseh dosedanjih. Morda se od njih kaj naučimo ...
Najbolj zanimive otroške časopise bomo objavili v Gorenjskem glasu, vse sodelujoče pa nagradili. Prisrčno vabljeni,
Petra Kejžar
Za vas beležimo ćas!
V dveh urah 70 tisoč tolarjev
Kranj - Vito Rožej iz stranke Aktivna Slovenija je sporočil, da so v Kranju med akcijo Nagelj za Posočje, ki sojo skupaj z Društvom Sončnica in Junijsko listo organizirali pred blagovnico Globus, v dveh urah zbrali 70 tisoČ tolarjev. Vsak darovalec je prejel v zahvalo nagelj. Pomoč bodo izročili družini Kravanja v Čežsoči, ki je ostala v potresu brez strehe nad glavo.	J. K.
Venec za generala Maistra
Krai\j - V sredo zvečer je kranjski župan Mohor Bogataj ob 70. obletnici smrti vojaka in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova položil venec k njegovemu spomeniku na Maistrovem trgu v Kranju. General Maister seje 29. marca pred 130 leti rodil v Kamniku, umrl pa je 26. julija 1934 v Uncu pri Rakeku. Pokopan je v Mariboru. Leta 1918 je poveljeval v bojih za severno mejo in prevzel vojaško oblast v Mariboru. Nekaj.časa je živel tudi v Kranju.
H. Jm foto: Tina Doki
Cast padlim nad Stično
Borčevski organizaciji iz Škofje Loke in Grosuplja sta organizirali spominsko SLOVESNOST na Pristavi nad Stično na Dolenjskem, kjer so pred 60 leti, 18. julija 1944, padli gorenjski aktivisti Osvobodilne fronte.
Škofja Loka - Med počitkom na poti s politične ^ole na Rogu so kolono štajerskih, koroških in gorenjskih političnih delavcev napadli domaČi domobranci in pobili štiri ujete gorenjske partizane, in sicer Minko Be-nedik - Francko iz Selške doline, delavko v Kranju, Toneta Nartnika - Črnivca iz Poljanske doline, člana pokrajinskega odbora OF, Minko Peternel - Marto iz Depale vasi, predsednico protifašistične zveze v kamniškem okrožju, ter Franca Tominca - Milana s Hrušice nad Jesenicami. Na spomeniku je napisano tudi ime domačina Alojza Lužarja, ki so ga nekaj dni pred tem tudi zverinsko ubili domači domobranci. Med stotimi udeleženci srečanja jih je bilo letdeset iz Selške doline in iz kofje Loke. V kulturnem pro-
gramu sta sodelovala oktet Liberias in recitatorka Martina Sedej, govornika pa sta bila predsednik škofjeloškega območnega združenja Zveze borcev Niko Sedej in Bogdan Osolnik, ki je bil pred 60 leti tudi v skupini, ki je potovala z osvobojenega ozemlja na Dolenjskem na Gorenjskem in so jo napadli domobranci. Bogdan Osolnik je med drugim dejal, da so v času, ko se je svobodoljubni svet vključno s komunistično Sovjetsko zvezo boril priti fašizmu in nacizmu, takratni voditelji slovenske cerkve in tradicionalni strank razglašali za osnovno nalogo boj proti komunizmu. Ta zabloda je posebej na Dolenjskem pognala v bratomorni boj veliko zapeljanih ljudi in zapečatila tudi njihovo usodo ob koncu vojne.
J. K.
http://www.gorenjskiglas.si/
Go
1

v
Petek. 30. julija 2004
AKTUALNO/ info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
TomaŽa Peroviča bo zamenjal njegov dosedanji namestnik, Kranjčan Vine Bešter
"Da greš v igro s programom, ki je zmagovalen, je lahko tudi dvorezen meč. Pričakuje se, da boš doseženo najmanj obdržal, bolj ambiciozni pa zahtevajo tudi, da boš
deleže gledanosti skušal še povečati in boš v slovenski televizijski prostor prinesel še kaj novega. In prav to je izziv."
Ljubljana - S 1. septembrom bo Vine Bešter imenovan za novega direktorja informativnega in športnega programa POP TV in Kanala A, ob njem pa na mesto odgovorne urednice dosedanja voditeljica 24 UR Darja Zgonc. O tem, kdo bo nasledil Tomaža Peroviča, ki je tako rekoč postavil informativni program na POP TV, se je začelo ugibati od tistega trenutka, ko je bilo objavljeno, da ta prihaja na Delo za predsednika uprave.
Zdaj je jasno, da ste kadrovali v lastni medijski hiŠi...
"Da po Tomaževem odhodu novo vodstveno ekipo informativnega in športnega programa na POP TV in Kanalu A najprej iščemo med ljudmi znotraj hiše, je bila želja, ki so jo generalnemu direktorju Maijanu Jurencu že na začetku izrazili sodelavci programa. Tako smo sicer ob spremembah na uredniških mestih delali tudi doslej, najprej preverili, ali imamo "notranje rezerve". Direktorje bržkone po nekaj pogovorih in preudarnem premisleku vodilni mesti ponudil meni in Darji, nama dal nekaj dni, da se odločiva ... O tem sva se seveda pogovorila tudi midva z Darjo ..."
... in o tem, kdo bo koga, razpravljali tudi v nekaterih medijih,
"Je pač poletje, čas kislih kumaric in zadeva je bila seveda za medije zanimiva. In so špekulirali, eni pisali več, drugi manj, eni popolnoma zgrešili, drugi ne ..." Je šlo za velik hoj? "Ne. Pravzaprav se nobeden od naju ni prijavil za Tomaževo
mesto. On se je odločil, kot se je, odšel iskat nove izzive na Delo, mi pa smo bili postavljeni v novo situacijo. Med nama ni bilo nobenega prerivanja. Kot sem rekel, sva sama med seboj razčistila, kako si v prihodnje predstavljava skupno delo v skladu z razmišljanji generalnega direktorja. Doslej je bil Tomaž Perovič direktor in odgovorni urednik v eni osebi, prav tako pa jaz kot namestnik. Odslej bo delo ločeno, kot direktor se bom ukvarjal s financami, organizacijsko logistiko, vodenjem oddelka informativnega in športnega programa na obeh kanalih Pro Plusa, Darja pa bo kot odgovorna urednica vodila vse redakcije tega programa."
Mar izbor pomeni, da tudi lastnik, družba CME, v delovanju medijske hiše ne želi večjih sprememb, konec koncev vam gre kar dobro ?
%
"Težko govorim, zakaj se je naše vodstvo tako odločilo. Dejstvo je, da so rezultati gledanosti naših oddaj zadnjih, nekaj let zelo dobri, kar velja tako za osrednjo informativno oddajo 24 ur in športne oddaje kot za
Vine Bešter je svojo profesionalno novinarsko pot začel leta 1988 kot urednik na Gorenjskem glasu, bil kasneje odgovorni urednik Radia Kranj, dopisnik Večera in Republike ter svojo televizijsko pot na POP TV začel leta 1995 kotgorenjski dopisnik Informativne oddaje 24 UR. Kasneje je postal dnevni urednik, zadnja tri leta pa je bil namestnik direktorja informativnega In športnega programa POP TV in Kanala A.
Gorenjci na POP TV o novem vodstvu:
Matjaž Erznožnik, dnevni urednik 24 UR:
"Vsaka taka prelomnica je vedno priložnost za nov zagon. Upam, da bo še boljše kot doslej in bo Informativni program, ki ga sicer delamo dobro, v prihodnje še boljši." Brigita Potočnik, dopisnica iz Gorenjske:
"Tako Vinetu kot Darji želim vse najboljše na njunih novih delovnih mestih. O tem, da delamo dobro, govori visoka gledanost oddaj, seveda pa vsak najbrž želi k stvari dodati tudi oseben pečat, kakšno spremembo, novost. Za nas novinarje, urednike In voditelje se najbrž ne bo veliko spremenilo. Dela zagotovo ne bo zmanjkalo." Polona Križnar, novinarka notranje redakcije za področje gospodarstva:
"Dobro je, da gre za človeka, ki prihajata iz naših vrst. Glede na to da že sedaj delamo kvaliteten informativni program, velikih sprememb, še posebej na začetku ne pričakujem. Kdor na "popu" hoče delati, taje doslej vedno dobil svojo priložnost In prepričana sem, da bo tudi v prihodnje tako."
druge naše projekte, kot so oddaje Preverjeno, Trenja in inter-netne strani 24.com. Oba z Darjo sva sicer v različnih vlogah v hiši od prvega dne. Poznava sistem dela, ljudi, s katerimi soustvarjamo program, prav tako pa oni poznajo naju. Lahko rečem, da smo vseh devet let delali kot dobro utečen tim, imamo izjemno uredniško ekipo, dobre novinarje in voditelje in prav vsak doda svoj kamenček v mozaik, ki sestavlja našo zgodbo."
Popotnica, ki vama jo predaja Tomaž Perovič, je vsekakor dobra, a ima tudi svojo težo. Treba bo braniti zlato olimpijsko kolajno in dodati še kakšno ...
"Popotnica je več kot dobra, saj zadnja leta uspešno prehitevamo nacionalno televizijo. Tomaž za seboj vsekakor pušča ugleden informativni televizijski program, ki ga je skupaj z nami ustvarjal skoraj devet let. Da greš v igro s programom, ki je zmagovalen, pa je lahko tudi dvorezen meč. Pričakuje se, da boš doseženo najmanj obdržal, bolj ambiciozni pa zahtevajo
Matjaž Tanko, voditelj 24 UR
"Predvsem mi je všeč, da sta na vodilni mesti prišla sodelavca iz hiše. Dobro poznata naše delo, nas, ki delamo, hkrati pa tudi mi poznamo njiju. To vsekakor je prednost. Taka je bila od vsega začetka tudi naša velika želja, ki ji je generalni direktor očitno prisluhnil. Res je, da profila človeka, kot je Tomaž Perovič, v naši medijski hiši nI, prepričan pa sem, da je to trenutno najboljša rešitev za informativni In športni program. Tomaž nas je naučil delati vse, zato ni strahu, da tudi v prihodnje ne bi zmogli. Ekipa ostaja. Še posebej me veseli, da na svojih mestih ostajajo tudi dnevni uredniki, ki so zares dobri."
tudi, da boš deleže gledanosti skušal še povečati, da boš prinesel v slovenski televizijski prostor še kaj novega. In prav to je izziv.
Govoriti o novostih je najbrž še prezgodaj?
"Tako midva z Darjo kot uredniki imamo vedno več idej, kot jih lahko uresničimo. Seveda bomo programu poskusili dati nov pečat, novo energijo, vendar je govoriti o novih oddajah, o večjih ali manjših spremembah že uveljavljenih oddaj za zdaj še prekmalu. Delo formalno nastopiva s septembrom, dotlej pa bo treba konsolidirati ekipo in se
dogovoriti o delu za naprej. Konec koncev delamo oddaje, ki imajo dobre deleže gledanosti, redne in zveste gledalce, in so hkrati tudi zanimive za oglaševalce."
Kdo bo namesto Darje Zgonc prisedel v voditeljski par k Edi-ju Pucerju?
"Pogovarjava se šele nekaj ur po tem, ko je bila odločitev generalnega direktorja dokončno potrjena. Pravzaprav se bova s kolegi uredniki o tem začela pogovarjati Šele v dneh po objavi tega intervjuja."
Prvi projekt bodo najbrž jesenske državnozborske volitve...
Berje vrniti v Naturo 2000 spiača se potruditi
I	__Ki^. ---—! „i .—^ i---u---
Odbor za rešitev Save Dolinke nadaljuje zbiranje podpisov za referendum.
Bled - Odbor za rešitev Save Dolinke in civilno pobudo za referendum je v osmih dneh zbral 725 podpisov za referendum proti potopitvi Berja in Piškovice. Čeprav jih potrebujejo le 465, bodo zbiranje nada^evali do 20. avgusta. Pavla Zupan iz omenjenega odbora je dejala, da je odziv Blejcev zelo velik, zato tudi ne dvomgo o uspehu referenduma.
Po vsaki predstavitvi projekta Savskih elektrarn Modro sožitje v blejskih krajevnih skupnostih veliko občanov podpiše pobudo za referendum, saj po besedah Zupanove ne verjamejo lepim besedam in dobrim namenom Savskih elektrarn. V omenjenem odboru so bili sicer veseli poziva niinistra za okolje, prostor in energijo Janeza Kopača blejskemu županu Jožetu Antoniču, v katerem minister ugotavlja, da je bila pri sprejetju odloka o razglasitvi povirij, močvirij »n rastišč redkih rastlin v blejski občini kršena zakonodaja, ne razumejo pa, zakaj je Berje izbrisal iz mreže varovanih območij Natura 2000. "Od ministra Kopača pričakujemo, da bo Berje znova uvrstil na seznam Natura 2000. Vztrajali bomo tudi pri referendumu in ne bomo dopustili potopitve Berja in Piškovice, odločno tudi nasprotuje-nio akumulacijskemu jezeru," je včeraj povedal predstavnik Odbora za reSitev Save Dolinke in civilno pobudo za referendum Janko Rožič.
v
Priznani oceanograf prof. dr. Jože Stigl je
ob tem dejal, da bi Savi Dolinki morali vrniti status zaščitenega območja. "Sanacija HE Moste je nujna, vendar naj jo investitor opravi brez akumulacijskega jezera, saj tako jezero zelo poslabša kakovost vode. Če popustimo pri tem projektu, bo za njim prišel naslednji in od Save Dolinke ne bo ostalo nič." Umetno jezero bi zelo prizadelo tudi stanovalce na Piškovici, njihovi hiše so od Save oddaljene le od 20 do 40 metrov, in po besedah stanovalca Marjana Zmavca bi bilo življenje potem nemogoče. "Savske elektrarne ne igrajo z odprtimi kartami in pri projektu Modro sožitje ne gre za splošen družbeni interes, ampak za namero družbe z omejeno odgovornostjo, ki danes je, jutri je pa lahko tudi ni, zato smo se z njimi nehali pogovarjati," je še dodal Zmavc.
Renata Škrjanc
Ljubljana - Znano reklo: ''Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal" še drži. To dejstvo smo najbolje spoznali v sindikalni podružnici Sindikata kovinske in elektro Industrie Slovence (SKEI) Litostroj EL
Darja Verbič v Večeru
Maribor, 29. julij - Marko Tišma, direktor ČZP Večer iz Maribora, je uredništvo dnevnika Večer pozval za mnenje glede imenovanja Darje Verbič za glavno in odgovorno urednico Večera. Darja Verbič je sedaj izvršna urednica pri Delu.
Po več kot šestih letih prizadevanj, naporov in dela v javnosti je večinski delež stečajnega dolžnika Litostroja Holdinga prodan. Iz stečajne mase pa so bili 31,59-odstotno poplačani tudi delavci upniki. Seveda pa so bile prednostno izplačane tudi odpravnine in vse drugo, kar spada v prednostno terjatev.
Naj ob tem poudarim, da je sindikalna podružnica Litrostroj EI vlagala terjatve za vse tiste člane, ki so to želeli. Svoje zahteve je tako prek sindikata vložilo 620 upnikov, stečajni upravitelj pa je tretjino terjatev prerekal. V povprečju je tako posameznik dobil izplačano za premalo izplačane plače 1,4 milijona tolarjev, vsem, ki so jim pripadale odpravnine, pa tudi le, in to v celoti.
V sindikatu smo s tem izplačilom zadovoljni, seveda pa ob tem ne smemo pozabiti velikih naporov, energije in znanja, ki
smo ga vložili. Ob tem gre zahvala republiškemu sindikatu SKEI ter javnim in lokalnim medijem, ki so nam z objektivnim poročanjem stali ob strani. Seveda je korektno ob danih možnostih svoje delo opravil tudi stečajni upravitelj Bojan Klenovšek in naš član upniškega odbora Emil Lipovec.
Ob tem pa še novica, da bo stečajni postopek Litostroja Holdinga kmalu zaključen, saj tudi preostali stečajni delež Litostroj EI, in sicer v višini 45,7 odstotka, kupuje Cimos, ki je sicer že večinski lastnik. Tako sindikat in s tem upniki upajo, da bodo do konca letošnjega leta dobili denar tudi od te prodaje.
Spet se je pokazalo, da tam, kjer je volja, je tudi pot in da se s skupnimi napori vseh da premagati še tako visoke ovire, ki se morda zdijo nepremagljive. Predsednik SKEI, podružnice
Litostroj EI: Janez Starman
"Tako je. Jesenske volitve bodo zanimive tako za stranke, novinarje kot za volivce, saj so to po pravilu zelo gledane oddaje. Hkrati pa peljemo tudi projekt digitalizacije, če rečem poenostavljano, s kaset s trakom prehajamo na DVD. Gremo v korak s Časom in to bo za našo hišo izjemno velik zalogaj. Tehnološki razvoj namreč za seboj potegne tudi precejšnje spremembe."
Ne bom vprašal, koga boste podprli na naših volitvah, me pa zanima, kaj bi odgovorili lastnikom vaše medijske hiše, ameriške družbe CME, če bi vas vprašali, koga boste volili v ZDA, Busha ali Kerryja?
"Po poklicu sem novinar in me politika in politiki zanimajo predvsem skozi konkretno akcijo, zanimajo me konkretne poteze, ki jih bodisi stranke ali osebe naredijo za malega človeka ..."
v
Ce bi bil ta mali človek
American ?
"Sem mali človek in Slovenec."
Pa vsaj meni na uho?
"Upam, da bo tudi v Ameriki zmagal razum."
Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič
mCLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
Uredništvo
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar
Tehnični urednik
Grega Flajnik
Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
Vodja komerciale
Mateja Žvižaj
9
Vodja marketinga
Petra Kejžar
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino.
Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas. d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1. 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00. fax: 04/201 42 13. e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT naročnina za julij: 2.300 SIT, %
tretje četrtletje: 6.500 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT letna naročnina: 26.000 SIT redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa, do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku: oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48,


GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
GORENJSKA / jnfo@g-glas.si
Petek, 30. julija 2004

S karto po hribovju
Škofja Loka - Zavod za pospeševai^je turizma Blegoš je pred dnevi izdal novo karto pohodniškili tematskih poti po Škofjeloškem hribovju. Knjižica Galerya v naravi - S pohodniško palico po škofjeloških hribih, ki je bila izdana pred šestimi leti, je pošla, zato smo se odločili za izdajo pregledne in z novo ponudbo obogatene pohodniške karte, je ob njeni predstavitvi povedala direktorica zavoda Blegoš SaŠa Jereb.
Karta, ki pokriva območje občin Gorenja vas-Poljane, Skofja Loka, Železniki in Žiri, bo olajšala odločitve za sprehod v naravo ali vzpon na bližnje vrhove številnim pohodnikom s tega območja, kakor tudi vsem, ki si želijo spoznati lepote škofjeloških hribov. "Karta je zaradi preglednosti izdelana tako, da so na eni strani vrisane vse poti, na drugi strani pa so opisi poti, glavne karakteristike in turistična ponudba ob poti," je Še razložila Jerebova. Karti je dodan poseben kartonček, s pomočjo katerega bodo planinci zbirali žige ali podpise ponudnikov ob poteh. Na koncu bodo najvztrajnejši prqeli tudi nagrado. Karto je zavod pripravil skupaj z Upravno enoto Skofja Loka, z 12 turističnimi društvi tega območja. Planinskim društvom Škofja Loka, Čebelarskim društvom Poljane-Gorenja vas ter nekaterimi posamezniki. Vseh poti, ki vodijo po Loškem, Selškem in Poljanskem, je 22, označene so z zeleno-rumenimi markacijami, ponekod tudi z lesenimi kažipoti. Karta je bila izdana v nakladi deset tisoč izvodov, najdemo jo tudi v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Nekatere poti so bile že uradno odprte, na začetku maja Čebelarska pot mimo Sv. Urbana, junija Pot prek Martinj Vrha, 8. avgusta je načrtovano odprtje Oglarske poti sv. Mohorja, 28. avgusta pa Pešpoti Javoije-Žetina-Javoije.	Boštjan Bogataj
Zobobol je huda stvar. Kadar res boli, ne pomagajo ne tabletke, ne žganje, rešitev je samo zobozdravnik
Kranj - Podnevi do zobozdravnika ni težko priti, v skrajnem primeru, če je sila, pomagajo v dežurni ambulanti Zobne poliklinike v Kranju, ki pa je odprta samo ob delavnikih in ob sobotah dopoldne. Huje je, če se zobobol pojavi med prazniki, v nedeljo ali ponoči. Takrat je edino upanje neprekinjena dežurna ambulanta na Metelkovi v Ljubljani, ki pa jo morajo Kranjčani kar krepko plačati.
Na problem je v svetu Mestne občine Kranj opozoril Matevž Kleč, kije predlagal dve rešitvi: bodisi, da kranjska občina s sodelovanjem drugih gorenjskih občin sofinancira neprekinjeno zobozdravstveno službo v Kranju ali pa sklene pogodbo z ljubljansko, da bodo tudi kranjski zobobolniki tako kot ljubljanski v njej imeli brezplačne storitve.
Pobudo je iz lastnih izkušenj podkrepila Vlasta Sagadin.
Stoletnica Ana iz Zapreval
Zapreval - Ana Kumar je v soboto, 24. julija, praznovala stoti rojstni dan. Rodila se je Pr' Krbuskari, v družini petih otrok, v Martinj Vrhu. Doma so bili glasbeniki in pevci, zato svoje otroštvo opisuje kot zelo lepo. K ]\jim so prihajali tudi drugi godci, na srednje veliki kmetiji pa je Ana vse zime predla in trla lan ter volno.
Leta 1932 je spoznala in se tudi hitro poročila s Francem iz Zapreval, po domače s Podbregar-jem. Prva leta sta preživela skromno, saj dela ni bilo, le trdo delo na kmetiji jima je rodilo dovolj hrane. Mož je bil zidar, večkrat je bil po ves teden zdoma, opravljal je tudi delo gozdarja.
Pfc»--; . ••-r,t"
Ana je doma gospodinjila, skrbela za zemljo, za hišo in otroke. Bila je zdrava in moČna ter povila sedem otrok, od tega sta dva že zelo zgodaj umrla. Prva se je rodila Francka, nato France, Marija, Jože in Tončka. Vse je rodila doma. Med vojno je pomagala vsem, ki so prišli naokrog, vsem
m'- ■
if -m
je postregla s hrano in pijačo. Po vojni je mož odšel obnavljat hiše v Dražgoše in si tako prislužil pokojnino. Od leta 1957 je Ana vdova. Otroci so odrasli in se osamosvojili, a ni nikoli prenehala delati. še pri 80 je delala tudi težaška kmečka dela, nato pa jo je zaustavila nezgoda. Padla je po stopnicah, se kmalu pozdravila pa znova doživela nezgodo. Zatem so ji moči vse bolj pešale. Od takrat naprej zanjo skrbi hči Marija. "Ana je zdrava in netežavna. Res slabo sliši, vidi že deset let ne več. Le še redko naredi kak korak, a je zelo razumna, hkrati pa tudi pozabljiva," nam je povedala hči Marija. Zanimivo je, da danes, pri stotih letih ne uživa nobenih zdravil.
Ani Kumar so ob stoletnici številni zaželeli dobrega počutja.
Celo zdravnik že ni bil pri njej dve leti! Največkrat Ano zanima življenja otrok, spominja se tudi mladih let in življenja ob glasbi. Rojstni dan je praznovala skupaj s številnimi sorodniki, prišlo je tudi 15 vnukov in kar 31 pravnu-kov. Ob godu, ki gaje praznovala v ponedeljek, so jo obiskali tudi župan Jože Bogataj, predstavniki medobčinskega društva slepih in slabovidnih, krajevne skupnosti in krajevnega Rdečega križa.	Boštjan Bogataj
"Hčerka, študentka, je bila zaradi zobobola v soboto, 3. julija, v dežurni ambulanti v Kranju. Zdravilo na žalost ni pomagalo in ponoči so bolečine postale nevzdržne. Mož je ob dveh zjutraj hčerko peljal v Ljubljano, kjer so ji vnet zobni živec potegnili ven. Čakati res ni bilo treba, zato pa je bil račun za "nadstandardno" storitev precej zasoljen: 10.399,60 tolarja. Če prištejem še bencin za avto, je še za kakšnega tisočaka višji. V ambulanti so prijazno pojasnili, da bolniki iz Mestne občine Ljubljana ne plačujejo, ker občina po pogodbi krije "nadstandardne" stroške. Predlagali so, naj bi po-
dobno pogodbo podpisala tudi kranjska občina oziroma da bi neprekinjeno zobozdravstveno ambulanto ustanovili tudi v Kranju. Predlog se mi zdi umesten. Iskati pomoč zobozdravnika ponoči, v nedeljo ali med praznikom, se mi ne zdi nikakršen luksuz. Mnogi, ki so v to prisiljeni, morda račun težje plačajo, kot smo ga mi, mnogi imajo do Ljubljane tudi dlje. Če bi Gorenjska stopila skupaj, bi lahko imeli svojo ambulanto za nujne primere. Res pa je, da v Ljubljani niso znali povedati, koliko bolnikov prihaja k njim iz Kranja oziroma z Gorenjske."
Ali gre res za nadstandardno storitev, ki ni zajeta v obvezno zdravstveno zavarovanje in jo je zato treba plačati, smo vprašali Karmen PetriČ iz kranjske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Povedala je, da ne gre za nadstan-dard v zavarovalniškem pomenu. "O neprekinjeni dežurni zo-
bozdravstveni službi smo se v Kranju pred leti že pogovarjali. Takrat smo ugotovili, da je ne potrebujemo, saj je ljudi, ki morajo k zobozdravniku pono-, či, v nedeljo ali med praznikom, malo. V glavnem so to tisti, ki nimajo izbranega osebnega zobozdravnika in ki z obiskom zobozdravnika odlašajo. Zobje običajno opominjajo, preden res neznosno bolijo. Niti ljubljanska ambulanta ni polno zasedena, pa pokriva zelo široko območje. V Kranju smo se zato dogovorili, da zadošča dnevna dežurna ambulanta med tednom in v soboto dopoldne."
Poteza je torej na Mestni občini Kranj. Pobudo je mestni svet osvojil, kako jo bo v zadovoljstvo ljudi, ki jih niti izbrani zobozdravnik vselej ne more rešiti strašnih muk zobobola, razvozlala občinska uprava, pa bo morda jasno jeseni.
Helena Jelovčan
Poškodovan spomenik
padlim borcem
Radovljica - Spomenik in grobnica padlim borcem v grajskem parku v Radovljici nimata miru pred vandali. Lani so se ju lotili dvakrat, tarča izživljanja pa sta bila tudi minuli konec tedna. V noči s sobote na nedeljo je še neznani storilec, nasilnežev je bilo lahko tudi več, prevrnil trinajst od 28 kamnitih blokov, velikih 40 krat 70 centimetrov, ki so del spominskega znamenja narodnemu heroju Jožetu Gregorčiču in enainsedemdesetim padlim borcem na Jelovici. Nagrobnike so izruvali iz betonskega podstavka in jih pustili sredi grobnice. Po prvih ocenah naj bi bilo škode za 56 tisoč tolarjev, po natančnem- ogledu spomenika pa se je izkazalo, da je škoda veliko veČja. Vodja kabineta radovljiškega župana Manca Šetina Miklič je povedala, da bo popravilo stalo 400
Objestneži so na nagrobnikih padlim borcem povzročili za okrog 400 tisoč tolarjev škode.
tisoč tolarjev. Občina bo poskrbela za čim prejšnje popravilo in zagotovila tudi denar zanj, ker pa sta spomenik in grobnica, po načrtih arhitekta Eda
Ravnikarja so ju v grajskem parku postavili leta 1960, državni spomenik, bo država občini vrnila denar.
R. Š., foto: Tina Doki

1
i I
1

J
I
V Kranjski Gori popravili proračun
Kranjska Gora - Popravek letošnjega proračuna je bil po razlagi župana Jureta Žerjava potreben, ker so ga sprejemaU, predenje bil znan presežek za preteklo leto Na strani prihodkov se bo zaradi spremenjenega igralniškega zakona manj denaija nateklo iz koncesije od iger na srečo, od odlaganja smeti na Mali Mezakli iz radovljiške, blejske in bohinjske občine, manj je priključnin na kanalizacijski zbiralni vod, prav tako so prodali manj občinskega premoženja od predvidenega. Nenačrtovan prihodek bo sicer komunalni prispevek od gradnje hotela v Planici, za kar pa bodo morali zgraditi kanalizacijski vod do RateČ. Pri odhodkih je bilo več porabljenega še za zimsko službo, subvencije otroškega varstva, za proslave ob vstopu v Evropsko skupnost na Tromeji in obveznosti do graditelja čistilne naprave. Po popravku kranjskogorskega proračuna se kažejo 104 milijone tolarjev primanjkljaja, ki ga bodo večinoma pokrili iz presežka preteklega leta, manjši del pa iz neporabljenih sredstev krajevnih skupnosti.	M. K.
Kanalizacija po programu
Križ - Na Križu pri Komendi potekajo po programu dela za izgradnjo kanalizacije, ki je letos največji gradbeni oziroma komunalni projekt v občini Komenda. Dela na Križu potekajo po programu. Hkrati z gradnjo kanalizacije pa na podlagi pogodbe med občino Komenda In Kamnik o preskrbi z vodo iz vodnega zajetja Iverje v Kamniški Bistrici potekajo priprave tudi na obnovo vodovoda in gradnjo vodovodnih priključkov na Križu. Izvajalec teh del bo Komunalno podjetje Kamnik, ki je na podlagi vloge pridobil dovoljenje. da bodo med obnavljanjem vodovoda in gradnjo priključkov občasne delne ali popolne zapore cestnih odsekov v naselju Kiiž. Glavna dela pa bodo sicer potekala od 20. avgusta naprej. A. Z.
Malo lepega in več gorja
Taka je bila usoda Ane Markič, ki je vseeno doživela 90. rojstni dan. Za jubilej so ji pripravili veselo praznovanje
Podbrezje - Glasbe že nekaj časa več ne sliši in tudi plesati ne more, zato je le zadovo^no opazovala zabavo številnih svojcev za svoj praznik. Kot je povedala Anina hči Marija, je imela mama bol} malo prazničnih dni.
Maroltovi na Homcu pri Radomljah so imeli šest otrok. Ko je bilo Ani komaj štiri leta, sta za Špansko gripo umrla oba
starša. Otroke so dali v posvojitev. Ona je prišla v Podbrezje skupaj z bratom in dvema sestrama. Pri Podržajevih ni bilo
Ana Markič ob hčerki Mariji, ki je povedala mamino življenjsko zgodbo.
toplega objema zanjo. NaŠla ga je pozneje ob fantu, ki jo je pri enaindvajsetih letih vzel za ženo. Če bi ostala s Francem na veliki Markičevi kmetiji v Stra-hinju, bi se morda njena življenjska pot obračala drugače. Ana in France sta se naselila v Podbrezjah, kjer sta si uredila družino. Drug za drugim so zajokali na svet Franci, Marija, Frančiška, Anton in Marjan. Slednji je umrl kot dojenček, druga dva sinova pa je Ana izgubila odrasla zaradi nesreč.
Mož je bil kot tesar poredko doma, zato so njej ostajale skrbi za majhno kmetijo in vzgojo otrok. Dokler so bili doma, so ji otroci pomagali na polju, v hlevu in pri prodaji izdelkov, da so imeli za preživetje. Zato jim je potiho hvaležna še sedaj, ko lahko prihajata k njej le Še hčerki. Tudi mož je že umrl. Odkar jo je pred štirimi leti bolezen priklenila na posteljo in invalidski voziček, skrbi
zanjo največ snaha Ivanka, žena pokojnega sina Francija. Pod isto streho je tudi vnuk Robert z družino. Ob njem ima Ana še 11 vnukov in 19 pravnu-kov. Za njen 90. rojstni dan so se zbrali na Markičevi domačiji skoraj vsi.
"Mama ima rojstni dan 23. julija. Praznovali smo že prejšnjo soboto, ko smo v Podbrezje prišli številni sorodniki. Vesela je bila, da smo se zabavali celo ob godbi na pihala. Ker ji je opešal sluh, ni mogla slišati niti pesmi, ki jo je zanjo napisal moj mož Jože," je povedala
Marija Pavlic, ki živi z družino v Ljubnem. Kot je zaupala, na praznični dan pričakujejo še obisk župana in upokojencev iz občine Naklo. Isti popoldan so povabili v Podbrezje tudi edino še živečo Anino sestro Minko, ki nosi redovno ime Ana. za razliko od mlajše sestre pa je pri 96 letih veliko bolj pri zdravju in močeh. Stojan Saje
Petek, 30. julija 2004
GORENJSKA
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
Semafor v Podvinu stoji že nekaj časa, a deluje le malokdaj. Če utripa rumena luč, je prečkanje glavne ceste nevarno
Mošnje - Ko semaforja še ni bilo, so domačini protestirali. Sedaj ga imajo, a tudi niso zadovoljni. Sprašujejo se, zakaj so ga sploh postavili, če ne deluje. Opozarjajo tudi, da semafor rešuje le težaven prehod glavne ceste za pešce in kolesarje, vozniki pa v gostem prometu še vedno čakajo v križišču.
Torkovo popoldne v zadnjem julijskem tednu. Pred koncem odseka avtoceste Podtabor-Naklo se promet zgosti. Vozila se v koloni po polževo premikajo proti Radovljici. Tudi iz nasprotne strani je prometa veliko, vendar kolona ni strnjena. Imam srečo, da se pretrga v trenutku, ko pripeljem v Podvin. Na semaforju, ki stoji tam že nekaj časa, namreč le utripa rumena luč. Ker zavijam levo v naselje Mošnje, si oddahnem, da to lahko storim brez čakanja in zapletov. Drugače pa se dogaja vsak dan domačinom.
glavni cesti usmili čakajočih na eni in drugi strani križišča ter ustavi, da lahko zapeljemo ven. Res pa je, da brez nevarnosti to ne gre. V preteklosti je bilo že več nesreč, ker se je kolona na glavni cesti nenadoma ustavila, zato je prišlo do naletov in poškodb vozil. Sreča v nesreči je bila pred nekaj dnevi, ko je tovornjak naglo ustavil pred prehodom zaradi pešca. Ob tem sta na tla padla težka koluta pločevine, ki bi lahko povzročila veliko tragedijo. Ob takih razmerah ljudje ne moremo biti zadovoljni s sedanjo ureditvijo križišča.
Franc Kavčič je imel srečo, da je pred prehodom ustavil voznik tovornjaka.
"Mislili smo, da bo semafor izboljšal razmere v križišču z glavno cesto. Žal smo se ušteli. Bolje je le za peŠce in kolesarje, če je semafor vključen. Pritisnejo gumb na semaforju in prečkajo cesto, ko se prižge zelena luč. Za voznike je še slabše; v križišče težko zapeljemo tudi ob zeleni luči, saj nam ustavljena vozila ob prehodu za pešce zapirajo pot. Druga nevarnost je velika hitrost vozil na glavni ce-sti, ki lovijo zeleni val. Štirje vozniki pri naši hiši ugotavljamo, da je skoraj bolje. Če na semaforju le utripa rumena luč. Takrat se kdo od voznikov na
Za voznike bo gotovo najboljša rešitev. Če dobimo čimprej avtocesto tudi na tem delu Gorenjske," je povedal Milan Brus, ki se iz Mošenj vozi v službo na Bled.
Kritični tudi drugi krajani
Na križišče v Podvinu so veza-
ni prebivalci vasi Mošnje, Globoko, MišaČe, Srednja in Zgornja Dobrava na levi strani glavne ceste Kranj-Radovljica in krajani več naselij od Spodnjega Otoka do Begunj in naprej na desni strani. Nebojša Topic, ki se vsak dan vozi iz Begunj v Mošnje, je označil križišče v Podvinu za pravo katastrofo.
Ker je prečkanje ceste z vozilom ob vikendih skoraj nemogoče, se največkrat pelje prek Črnivca in Dobrega polja. To mu podaljša pot za okrog pet kilometrov, a je vsaj bolj varno. Tudi Lidija Šolar iz Mošenj je menila, da postavitev semaforja ni nobena pridobitev za voznike. Njen sosed Vinko Weber je dodal lastno izkušnjo pešca. Zelena luč zanje ne gori niti toliko časa, da bi lahko varno prečkali cesto. Ob tem je kritično vprašal, zakaj so semafor sploh postavili, če na njem največkrat le utripa rumena luč.
"Kadar semafor ne deluje, sem zelo previden pri prečkanju ceste. Ce imam kolo ali moped, grem Čez prehod peš. Prej opazujem promet in se dobro prepričam, ali bodo vozniki pred prehodom res ustavili. Zame je prečkanje lažje, sin Sašo pa se pri hoji opira na berglo in ne more naglo čez cesto. Zato sem vesel, če je v križišču ob gostem

•Äji-..-'
Ob gostem prometu na glavni cesti je čakanje vozil iz Mošenj ali nasprotne strani na vključitevv križišče pri Podvinu zelo dolgo.
prometu policist," je priznal upokojenec Franc Kavčič iz Mošenj. Med pogovorom sva se umaknila od križišča, saj se tam vključujejo v promet tudi vozila, ki vozijo po lokalni cesti v smeri proti Begunjam in obratno. še slabše in nevarneje je, ker stransko cesto izkoriščajo
nekateri vozniki za obvoz kolone, vanjo pa se spet vključujejo
1 • v « v v
v knziscu.
Popoldan se nagiba v večer. Promet v Podvinu se neznatno umirja. Neki pešec pritiska na gumb na semafoiju. Nekaj časa čaka. Ker se zelena luČ ne prižge, čaka na prosto pot, da lah-
ko steče čez cesto. Podobno vajo ponovita za njim motorist in kolesar, vsak s svoje strani križišča. Njima hkrati uspe na drugo stran. Tudi sam Čakam, da je prosta pot od Radovljice, in zapeljem proti Kranju. Med vožnjo se sprašujem, zakaj so v Podvinu nastavili domačinom tako past.
Kot sem izvedel, so policisti na začetku grajali pešce, ki niso s pritiskom na gumb semafoija vklopili zelene luči pred prečkanjem prehoda. Slišali so jih tudi vozniki, ki so izstopali iz vozila in pritiskali na stikalo, da bi ob zeleni luči zapeljali v križišče. To je prepovedano, saj je semafor namenjen le za peŠce in kolesarje. Semafor že nekaj časa sploh ni vključen. Ali bodo za to tudi koga ošteli, sem radoveden. Ugibam tudi, ali ne bi našli primernejše tehnične rešitve; na primer, semafor s senzorjem, kakršen je v uporabi marsikje po Sloveniji. Stojan Saje
piknik odpovedan
V Kamniški Bistrici so nameravali organizirati glasbene nastope, ki bi s hrupom in svetlobo motili gorski mir.
Kamnik - Temu so se odločno uprli v društvu Mountain wilderness Slovenije, kjer se zavzemajo za neokrnjeno naravo v gorah. Za pomoč jih je prosilo Planinsko društvo Mengeš, ki ima v piknik centru Pri Jurju mladinski planinski tabor. Tokrat so pozivi za preklic prireditve zalegli.
Generalna sekretarka društva Mountain wilderness Slovenije Marjeta Keršič Svetel je na začetku tedna obvestila medije o pripravah na "rave party", ki naj bi se zgodil v piknik centru Pri Jurju v Kamniški Bistrici ta vikend. Organizacija, ki si prizadeva za ohranitev neokrnjene gorske narave, seveda nima nič pri izvedbi prireditve z nastopom glasbenih skupin v živo. Je pa preprečila, da bi se kaj takega odvijalo na povsem neprimernem kraju. Veliko mednarodno prireditev pod naslovom
"Duh meseca", ki je bila predvidena v terminu od 29. julija do 1. avgusta, so oglaševali s plakati in na svetovnem spletu. To so z grozo ugotovili v vodstvu mladinskega planinskega tabora PD Mengeš, ki ima svoj taborni prostor na isti lokaciji v Kamniški Bistrici. Menili so, da shod glasbene publike z vsem znanimi škodljivimi navadami (širjenje mamil) ni primerna družba za zdravo planinsko mladino. Ker njihovo nasprotovanje ni zaleglo, so se obrnili tudi na društvo MWS.
To je ob pomoči somišljenikov naslovilo proteste na več naslovov v občini Kamnik. Opozorilo je, da bi na prireditvenem prostoru delovalo dvojno ozvočenje z močjo 20 in 5 kW, ponoči pa bi okolico motili še močni svetlobni efekti. Kaj bi to pomenilo za miru vajeno okolico v zatrepu gorske doline, ni treba razlagati. V svojem apelu za preklic prireditve so poudarili pravne vidike zaščite naravnega okolja pred hrupom. Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju določa, da za naravno območje, namenjeno turizmu in rekreaciji, velja I. stopnja varstva. To pomeni, da hrup ne sme presegati 47 deci-belov ponoči in 57 podnevi. Zal se iz piknik centra v Kam-
niški Bistrici večkrat sliši glasnejša glasba, ki se razlega do okoliških vrhov. Poskus organizacije raverskega koncerta v osrčju gora ni osamljen, saj ga je pred dvema letoma brez posledic pripravil tudi gostinec v dolini Voje.
Sami smo se pozanimali o postopkih za prijavo javnih prireditev. Silvo Šircelj iz Upravne enote Kamnik je povedal, da za tak nastop ni potrebno njihovo dovoljenje. Dovolj je priglasitev na policijski postaji. Organizatorji so za to pravočasno poskrbeli, vendar v Kamniški Bistrici ne bo nobenega piknika z nastopom skupin v živo. To so v sredo potrdili tudi v piknik centru Pri Jurju.
Stojan Saje




D
stara cesta 25, SI-4000 Kranj Tel. (04) 281 2415
MG Market d.o.o.
Ponudba velja od 23.7. do 6.8.2004 oz. do razprodaje zalog

Natikcici xa na plažo ^
različnih barv in velikosti
npr. št. 6938757

il«lraii|a in mnonfa
i hldilN iMm
breiplažat!
kpl
1 X hladilna torba
24 I, različnih barv
f
Zidna klimatsica naprava KFR-26
moč hlajenja 2600 W. moč gretja 3000 W, primerna za 40 - 45 prostor ohladi na 18-35°C št. 6777056
a
J-
.1

Bambusova xaliixi|a
bež ali rjave barve, komplet s pritrdili in vrvico
90 X 160 cm, 90 X 180 cm, 120 X 180 cm, 150x 160 cm,
1.590, 1 -790, 2.490, 2.990,
od
1

• — ^ .N —'t A*	^ .. — - . . .
f J
I
BI

o/ . \
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
GORENJEC MESECA, SEDMICA / info@g-glas.si
Petek, 30. julija 2004
GORENJKA - GORENJEC MESECA
JUNIJA 2004
Andrej pred Urbanom
Urban Golob
; ' < t « >' ///fii
nih
un^iniM fi?
utH iU um
fiiiim
Andrej Šegš
Ne smemo prehitro hvaliti. Zadnjič smo namreč omenjali poletno vročino, a seje že skujala. Mije pa sredi tedna povedala strokovnjakinja za rože, da so začele cveteti dalije, te pa da so znanilke jeseni. No, pa smo tam, sem rekel. Nekaj dni vročine in nam že obetajo jesen. Vendar, prepričan sem, da bo še kar nekaj poletja in da nam bo tudi senca še prijala ali pa kopanje. Morda kar v Termah Snovik, ki tudi tokrat šestim srečnim izžrebancem, ki glasujete, poklanjajo brezplačno kopanje. In kakšen je rezultat. Zanimivo. Andreju Seg-šu ste namenili 111 glasov in ima skupaj 202 glasova. Urban Golob pa jih je tokrat zbral 66 in jih ima skupaj 197. Odločil bo torej zadnji krog oziroma vaši glasovi do sobote opolnoči.
Urban Golob je alpinist, fotograf, glasbenik in pisec. Izdal je knjižni prvenec Na beli steni. V knjigi se prepletata dve življenjski izkušnji: zdravljenje raka v otroštvu in odprava na neosvojeni himalajski Peak 41. Urban pravi, da nobene izkušnje ne bi zamenjal, je pa danes svobodnjak, fotoreporter in pisec za tuje in domače revije.
Andrej Šegš je Kranjčan, sicer pa slovit dunajski kuhar. Je nosilec najvišjih francoskih kuharskih odličij, zlate kuharske kape, medalje sv. Fortunata in naziva ambasador bretanske kuhinje v tujini. Andrej je pri založbi Forma 7 v Ljubljani izdal kuharsko knjigo Slasti evropskih kuhinj. Z recepti sega daleč prek slovenskih meja.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice"uTRadia Gorenc. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI
GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj.
V	izboru sodelujejo v mesecu juniju 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DONOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d. o. o., Molko-va pot 5, 1241 Kamnik, telefon: 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev.
V	Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Maja Jakovič, Sajovčevo naselje 9, 4208 Šenčur. Nagrade Gorei^jskega glasa prejmejo; Olga Končan, Stara cesta 28, 4207 Cerklje; Jure Juhant, Bazoviška 3, 1214 Kamnik, in Lucija Rener, Brilejeva 1, 1000 Ljubljana. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobyo: Domen Dolenc, Dražgoška 13, 4226 Ziri; Jožica Šumeč, Cesta Alojza Travna 17, 4270 Jesenice; Cvetka Bergant, Trg Svobode 25,' 4290 Tržič; Darinka Sušnik, Spodnja Bela 8, 4205 Preddvor; Marinka Jarc, Podlubnik 78, 4220 Škofja Loka in Miiya Žnidar, Planina 22, 4000 Kranj (pri blagajni pokažite le osebni dokument).
SEDMICA
Zrcalce, zrcalce na steni povej
Skupno letno poročilo državnega pravobranilstva je ogledalo slovenske države in njenega birokratskega aparata. Javnost vanj ne pogleda. Če bi, bi v ogledalu zagledala malomarnega državnega uradnika ali funkcionarja, ki zaradi svoje nesposobnosti, lenobe, brezbrižnosti, morda pa tudi skorumpiranosti dodatno obremenjuje žepe davkoplačevalcev. Zaradi te povprečno klavrne zrcalne podobe slovenskega birokrata oziroma funkcionarja visi nad državo za
dobrih sedemsto triinštirideset milijard odškodninskih zahtevkov. To ne bi bil mačji kašelj niti za veliko večje, in gospodarsko uspešnejše države, kot je naša.
Oglejmo si nekaj zrcalnih podob, ki so se mi pri prebiranju Skupnega letnega poročila državnega pravobranilstva za leto 2003 (daljši članek bo objavljen v eni od prihodnjih številk Gorenjskega glasa), najbolj vtisnile v spomin. Prva podoba. Ob poskusu ilegalnega vstopa v našo državo je življenje izgubil neki iranski državljan. Njegovi dedinji sta iz Slovenije iztisnili 8,5 milijona tolarjev. Druga podoba. Neka fizična oseba zahteva od države štiri milijone tolaijev za škodo, ki ji je nastala po tem, ko je kupila nepremičnino na podlagi zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga je ponaredila delavka sodišča. Tretja podoba. Menza uprave za notranje zadeve. Policist pride na večerjo z lastnim revolverjem. Ob vstopu v menzo ga odloži na mizo. Firbci, ki so prav tako policisti, vzamejo revolver iz torbice in si ga ogledujejo. Revolver se sproži. Izstre-
ljena krogla zadane lastnika v desno stran prsnega koša in ga hudo rani. Poškodovani zdaj državo toži za 6,4 milijona tolarjev odškodnine. Četrta podoba. Zaradi domnevnega izbrisa iz registra stalnega prebivališča zahteva osem domnevno izbrisanih oseb od Slovenije štiristo triin-šestdeset milijonov tolarjev. To pomeni, da zahteva vsak povprečno sedeminpetdeset milijonov.
Če bo (pilotska) skupinica na sodišču uspela, lahko slovenski davkoplačevalci računamo, da bomo v prihodnjih letih domnevno izbrisanim iz svojih žepov plačali milijarde, ki jih bo, kakopak, treba prišteti drugim stroškom, ki nam jih povzroča malomarna državna uprava. Denimo. V nekaterih postopkih obnove sodnih procesov, v katerih je bilo več soobtožencev, so sodne odločbe postale pravnomočne, Čeprav vsem oškodovancem sploh niso bile vročene. Ergo. Nekateri obsojenci so za oprostilne sodbe ali za sklepe o umiku obtožnice zvedeli šele po preteku treh let od pravnomočnosti odločb. Seveda zdaj tožijo
državo. Visoke odškodninske zahtevke pričakujejo od države tudi vsi tisti oškodovanci, ki jim je sodišče zaseglo vozilo v dobrem stanju, ko so ga dobili nazaj, pa je bilo poškodovano, manjvredno ali celo v nevoznem stanju. Pri tem je treba dodati, da so zasežena vozila v hrambi podjetja, ki ga je izbrala vlada oziroma za to pristojna (in odgovorna) vladna služba.
Sicer pa je državno pravobranilstvo letno poročilo oddalo z nekajmesečno zamudo. Zaradi zastarele računalniške opreme. Ker jim obstoječi "software" ne omogoča logičnega sistemskega nadzora. Podatke večkrat ročno prepisujejo, ker obstoječi programi nimajo enotne baze podatkov, med posameznimi datotekami pa niso možne povezave. Ja. Tudi to je klavrna zrcalna podoba slovenske države v času informacijske družbe, o kateri javnost le redko govori. Celo pregovorno glasna opozicija je tiho. Tako glede visokih odškodninskih zahtevkov kot tudi zastarele računalniške opreme.
Marjeta Smolnikar
KOMENTAR
'••-•Ksyv:-:.-

i' ^T^'i^y
v...	^
Mag. Blaž Kavčič
poslanec LDS v Državnem zboru
•»
Vzajemni biznis
Nedavno tega je v javnosti eksplodirala ena izmed petard. Vzajemna je starejšim od 60 let zaračunala za 13,5 odstotka višjo premijo. To zvišanje je prizadelo kar 383 tisoč zavarovancev. Energično posredovanje vladajoče koalicije je privedlo do za nekatere presenetljivega sklepa nadzornega sveta Vzajemne o zamrznitvi povišanja. Preveč plačane premije bo Vzajemna zavarovancem poračunala. Rešitev pa je samo začasna. Ta zavarovalniški finančni instrument pomeni, da bodo zavarovalnice (za prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje) nekaj plačevale druga drugi. Plačevale bodo tiste, ki imajo ugodnejšo strukturo zavarovancev - ki imajo med zavarovanci več mladih. Denar pa bodo prejemale tiste, ki imajo manj ugodno strukturo zavarovancev - torej več starih. Situacija pa je taka, da ima kar 80 odstotkov starejših zavarovancev Vzajemna, slabih 20 odstotkov Adriatic, delež zavarovalnice Triglav pa je za zdaj zelo skromen. Ampak zadeva ni tako preprosta. Mali David Adriatic naj bi Golja-tu Vzajemni plačal kar okrog sedem milijard tolarjev. To bi iz malega Davida napravilo malega utopljenca! Uvedba izravnalnih shem torej ne bo preprosta operacija. V letu 2003 se je plačana premija (recimo prihodek) Vzajemne povzpela ze na skoraj 57 milijard tolarjev. Ob tem je bilo ust\'arjenega za dve milijardi tolarjev dobička. Ali se je Vzajemna morala potruditi, da je prvih štirih mesecih letošnjega leta ustvarila 1,4 milijarde izgube? Poglabljanje v strokovne razseznosti problemov včasih človeka privede v položaj, da zaradi
dreves ne vidi gozda. Če bi v tem primeru pogledali "gozd", bi namreč ugotovili, da Vzajemne sploh ne potrebujemo! Kljub ogromnemu finančnemu obsegu "operacije Vzajemna" gre za zelo zanimiv vrtiček. Vzajemna kot zavarovalnica sicer "pripada " zavarovancem, dejansko pa jo kontrolira zelo ozka skupina posvečenih. Zadevo sije zamislil nekdanji veliki in skoraj večni šef Zavoda za zdravstveno zavarovanje Košir v strateški navezi s Francetom Arharjem. Po tem konceptu smo slovenski davkoplačevalci prevzeli individualno neomejene obveznosti za vračanje nekoč nacionaliziranega premoženja. In prišli do kakšnih pet milijard evrov velikega bremena, ki ga bomo morali skupaj s potomci plačevati skozi več generacij. In operacija Vzajemna je že prišla na drugo mesto med slovenskimi zavarovalnicami. Kako? Dobila je poklon 1,129.345 zavarovancev, ki se jim odtegujejo premije za prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ni mi povsem jasno, ali arogantni japi Marko Jaklič, predsednik uprave Vzajemne, blefira ali je res prepričan, da on in njegovi opravljajo visoko uspešen in visoko zahteven posel. Ironija je v tem, da zavarovanci z operacijo Vzajemna ne dobijo nikakršne dodatne storitve. Gre zgolj za zavarovanje za doplačila. Ali bolje rečeno, "proti doplačilom". To, kar zavarovanec na koncu dobi, pa je slej ko prej osnovna zdravstvena storitev.
Vse, kar vsebinsko ponuja Vzajemna, bi mnogo ceneje lahko ponudil kar sam Zavod za zdravstveno zavarovanje. Ne bomo se namreč mogli izogniti dejstvu, da bo za ohranjanje in za razumno dvigovanje ravni zdravstvenih storitev morala v ozadju bedeti in posredovati država. To povzročajo in bodo povzročala predvsem objektivna demografska gibanja, predvsem staranje prebivalstva. Res pa ni treba, da bi ob tem bogatela ozka skupina izbrancev!
A ja! Petarde sem zapisal na začetku. Povišanje premij, s katero bi upravičeno razkaČili nekaj sto tisoč državljanov - tik pred jesenskimi volin>ami - to pač ni slučaj in je močno podobno petardam z izrednimi sejami in blodnjami o elektroenergetskih malverzacijah, ki jih opozicija spušča v parlamentu.
Piše Milena Miklavčič
Usode

Čas, obrnjen nazaj
Njeni biatci in sestrice so sedeli na peči in jo preplašeno gledali. V enem letu, kar je bila nazadnje doma, se je marsikaj spremenilo. Oče je bil še bolj zaverovan vase, mama še bolj mogočna in gospodovalna. Čeprav sta bila Še zmeraj samo hlapca, sta znala organizirati Življenje po svoje. Oče je celo napredoval, ni bil več samo navaden hlapec, ampak je postal nekakšen upravitelj kmetije, saj sta bila gospodarja že v letih, njuni otroci pa so ali študirali ali se poročili. Tisti, ki je bil določen, da bo ostal doma, se je raje odločil za duhovniški poklic, kar je starša zelo potrlo.
Ko danes gledam nazaj, i' preteklost, vedno bolj ugotavljam, kako je bil svet krivično razdeljen na bogate in revne. Če bi bila moja mama gospodarica kmetije, bi iz nje naredila bogatijo, ker je bila zelo sposobna in brezkompromisna Ženska. Oče bi imel veČ priložnosti za različne izboljšave in samo predstavljam si lahko, kaj bi bilo, če moji starši ne bi bili navadni reveži, ki so bili odvisni od dobre volje svojih gospodarjev, " tuhta v dolgih večerih, ko ne more spati, Terezija,
Čeprav je bil njen oče bolj samotarske sorte, je rad pogledal za kakšno žensko. Zlasti i' nedeljo, ko so se vse p ražnje oblekle, se umile in si nadele

najlepšo ruto, je zmeraj rad brkljal ob cesti, ki je vodila v vas, da jih je na skrivaj opazoval. Nekatere so se že takrat zfiale urediti, da jih je bilo veselje pogledati. Čeprav so čez teden, ko so garale na polju, nosile težke čevlje, so si v nedeljo nataknile salonarje, in če so le imele dovolj denarja, so imele vsaj en par tanjših nogavic, ki so se kot druga koža prilegale nogam. Terezijin oče je bil še potem, ko je bil star in vdovec, bolj vesel, če je imel okoli sebe mlajše in urejene ženske kot pa kakšne "zanemarjene čarovnice".
"Moja mama je bila iz drugačnega testa. Ona je bila bolj voharna, gledala je na vsak dinar in nikoli ni zapravljala za nepotrebne sn^ari. Pri njej se je vsaka malenkost do konca "obračala " in Šele potem jo je zavrgla, ko ni bilo več dobro niti za po tleh pomivat \ Zaradi tega sta se z očetom velikokrat sporekla, toda oče je, bolj pameten, raje odnehal, ker je vedel, da ni orožja, s katerim bi lahko premagal materino trmo."
Toda Terezija je za njune razprtije slišala le sem ter tja. Vsakič, ko je imela priložnost, da je prišla domov, je bil oče bolj sklonjen in mama bolj pokončna svoji trmi. Tako je naneslo, da je pri devetih letih prišla za pastirico na kmetijo, kjer so z njo lepo ravnali. Imeli so tri sinove, vendar so si zmeraj želeli imeti Še hčerko. Eden od sinov je bil zaprisežen socialist, boril se je za pravice delavcev in ubožnih kmetov. Njegovo ravnanje je uboge starše spravljalo v obup, saj so bili trdni in veliki kmetje, sin pa je delal prosti njim. Učil se je za ključavničarja, toda nekoč se je stepel s svojim mojstrom, ponj so prišli žandarji in ga odpeljali neznano kam.
"Dobro se še spominjam, kako me je gospodinja vzela na kolena, me stisnila k sebi in se razjokala. Bila sem vsa prestrašena, saj nisem bila navajena, da bi bil kdo nežen z menoj. Ne vem, kaj mije potem bilo, toda zmeraj, ko mije bilo dolgčas ali ko sem se počutila nesrečno, sem šla k gospodinji in jo prosila, naj me še enkrat objame. Zdelo se mije kot zdravilo, njej pa očitno tudi, saj se je le zasme-jala in me stisnila k sebi. Ni bilo treba za dolgo časa, zadostovala je sekunda in sem bila potola-žena. Tako sva se navezali ena na drugo, da sploh nisem imela več nobene želje hoditi domov na obiske. Nekoč me je obiskal brat, ki je služil na drugem hribu, in mi povedal, da je mama bolna, da je imela splav in da se je nekaj zakompliciralo. Pojma nisem imela, kaj je to "splav". Ko sem potem gospodinjo vprašala, se je samo pokrižala, vendar je bila tako prisebna, da mi je razložila. Toda po duši sem bila le še desetleten otrok, ki se mu o odnosih med moškim in žensko ni niti sanjalo..." Te-rezijina mama se je po splavu le težko opomogla. Ker ji je bila Terezija še najbolj pri roki, je od nje zahtevala, da se za nekaj časa vrne domov in prevzame gospodinjstvo.
"Oh, to je bil zame velik šok. Jokala sem in jo lepo prosila, naj mi tega ne naredi, ker se imam pri svoji gospodinji lepo in mi nič ne manjka. Mama me je tedaj pogledala izpod čela in me zelo ostro vprašala, če mi je več do tiste tujke kot do nje. Od sramu sem pogledala v tla in nisem se upala dvigniti glave, kajti v mojih očeh bi videla, da njena trditev Še kako drži. Vseeno me je razumela. Potem me je prijela za lase in me dobesedno odnesla na prag. Potem pa izgini, od koder si
prišla, domov nimaš več vstopa, je kričala nad menoj, da sem se komaj še utegnila posloviti od očeta, ki je kosil v senožeti." Medtem ko je bila obsojena na izgnanstvo, sta ji umtla dva brata, imela sta davico. Novice so do nje prihajale z zamudo. Toda niti solze ni potočila, saj sta se rodila po njenem odhodu in ju niti poznala ni dobro.
Leta so minevala in Terezija je bila prviČ v Življenju srečna in zadovoljna. Gospodinja jo je imela rada, kot bi bila njena hči. Velikokrat ji je kupila obleko, nogavice, čevlje, ko ji sploh ne bi bilo treba. S seboj jo je jemala v Trst in v Gorico, ko sta z možem odhajala po kupčijah. Kristini se je zdelo, da je prišla v raj, kjer bo lahko ostala za zmeraj.
Niti pomislila ni, da se vse skupaj lahko konča, če se kaj "zalomi."
"Pri petnajstih letih so začeli fantje gledati za menoj. Gospodinja me je podučila, da je to zelo nevarno, ker fantje želijo od dekleta "samo eno sn>ar". Lepo mi je razložila, kaj je to, jaz pa sem bila preveč sramežljiva, da bi ji povedala, da si jaz tudi tega želim." Ob teh besedah je Terezija zardela in za trenutek utihnila. Videla sem, da ji je bilo nerodno, in ni vedela, kako naprej.
Prijela sem jo za roko, ki ji je počivala na mizi in obe sva razumeli, da se pogovarjava o življenju, v katerem se dogajajo zmeraj povsem navadne reči, le ljudje smo iz nekaterih ustvarili strahove, da potem mislimo, da smo "umazani", če priznamo, da je tudi nam kaj od prepovedanega bilo kadarkoli všeč.
/konec prihodnjič/

Petek, 30. julija 2004
KULTURA
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Kobetov taboriščni tarok
Karte
človeškimi usodami
V Okroglem stolpu Loškega gradu je prek poletja na ogled razstava Spominski taboriščni tarok slikarja, arhitekta, profesorja in nekdanjega dachauskega
jetnika Borisa Kobeta (1905-1981).
f
Škofja Loka - Zbirko fotografsko povečanih kart za tarok, ki jih je leta 1945 v končen t rac^skem taborišču Ailach izdelal Boris Kobe, je njegov nekdanji sointerniranec Anton Jež pripravil pred tremi leti za razstavo v nemškem mestu Überlingen. Kasneje je bila na ogled še v nekaterih nemških razstaviščih, pri nas pa po predstavitvi v gradu Dobrovo v Goriških Brdih razstava tokrat gostuje v Loškem muzeju.
Povečave na razstavi - oholi, naduti in zavaljeni "kralji" in "kraljice", taboriščni kapoji.
Pod Vitrancem danes jazz
Kranjska Gora - V okviru srečanja Mladi umetniki pod Vitrancem bo, poleg dopoldanskih delavnic etno glasbil na trgu pred cerkvijo in popoldanskih žonglerskih delavnic, danes, v petek, ob 20. uri na sporedu jazz večer z Big Bandom Grosuplje. Grosupeljski Big Band slovi po svojem obsežnem jazz repertoarju, energičnosti, kvaliteti in predanosti glasbi. Glede na to da so po sestavi eden najmlajših Big Bandov v Sloveniji, je za njimi že presenetljivo veliko nastopov. Svojo kvaliteto so obiskovalcem Mladih umetnikov že predstavili na torkovem Jam Sessionu in s svojim nastopom (v polovični zasedbi) navdušili občinstvo.	L K.
Še ena Škofičeva razstava
t
Kranj - Ljubiteljski slikar, graver in aranžer Franc Branko Škofic po razstavi v Mali galeriji od danes naprej razstavlja tudi v prostorih Območne obrtne zbornice v Kranju. Tudi tokrat se predstavlja z vedutami mesta Kranja, hkiati pa so na ogled tudi njegovi motivi narave, tako velike panorame ko male impresije. Na ogled je osemnajst platen.	L K.
DOGAJANJE... KlASCNI KOLERI! IK RECITAUo. OAZZ M ETNO JAMM SESSiONN.. ARGENTINSiQ 1A


MLADI UMETNIKI PCD VITRANCEM
•S3"W INZVaZI ■•■ ;.:	'"Iff^Vä. HiirWd UÖOfiüBVl HI««V»JOa!l .liri*; A0tN3Uf\l§
Finance

LAS'

ef- -VKA
Zavod Gallus J. Carniolus, Metelkova 6, 1000 Ljubljana

USTANOVA GALLUS
I

Zbirka Spominski taboriščni tarok 2001 y ki je na ogled v Okroglem stolpu, karte za tarok predstavlja kot povečave oziroma fotoreprodukcije originalnih kart, ki jih je prof. Boris Kobe ustvaril maja 1945 v taborišču Ailach, kjer je z drugimi jetniki čakal na odhod domov. Boris Kobe je bil po stroki sicer inženir arhitekt, v letih 1930-3i pa je v Parizu študiral tudi slikarstvo, zatem delal v svobodnem poklicu in 2. svetovno vojno dočakal kot mestni inženir arhitekt v Ljubljani. Sodeloval je v osvobodilni fronti in bil februarja 1945 interniran v Dachau, bil premeščen v Überlingen in po osvoboditvi v taborišče Ailach. Tam je tudi naslikal omenjeni tarok.
Glavni taroki prinašajo svobodo
Kobetov tarok sestavljajo s tušem in barvno kredo narisane karte žepnega formata, dimenzij 9x6 centimetrov. Narisal je vseh 54 kart, od tega 38 kart s po dvema ponavljajočima se motivoma, prizoroma ali figurama. Opustil je tradicionalno ikonografijo kart oziroma podob in jo nadomestil s tisto, ki jo je imel pri roki. Tako je tradicionalne simbole taroka- zamenjal s realističnimi podobami iz krute resničnosti taboriščnega življenja. Prizori na kartah so
tako svojevrsten dnevnik avtorjevega doživljanja grozot koncentracijskega taborišča. "Tarok je igra, naÄienjena človeku, če pa skušamo fenomen igre kot take razumeti v strašljivem kontekstu taborišča, potem je to lahko le kruta igra s Človeškimi usodami in življenji," o kartah razmišlja dr. Iztok Durjava.
Kobe v podobah 22 tarokov predstavlja zgodbe iz življenja v taborišču, kot so prihod jetnikov, različne oblike njihove osebne "nege", obiranje uši, razkuževanje, umivanje, hranjenje. V teh prizorih nastopajo le jetniki, trije najmočnejši taroki, škis, mond in pagat pa se od drugih motivov razlikujejo, saj je škis orjak s kladivom v roki, ki bo obračunal s krvniki, mond prikazuje osvoboditev taborišča in odhod internirancev domov, na pagatu pa srečamo mladeniča, ki jetniško obleko menja za domače oblačilo. Upodobljeni kralji, kraljice, kavali m. fanti so prav tako jetniki, vendar tisti "višjega" ranga, tako imenovani kapoji. Zato ne presenečajo podobe zavaljenih ''kraljev" in zlobnih in oholih "kraljic".
Kobetov taboriščni tarok hranijo v Muzeju novejše zgodovine, leta 1995 pa je izšla tudi kopija v obliki igralnih kart, ki so jih natisnili v znani tovarni Piatnik&Söhne na Dunaju.
Ni si krajšal časa
v
Ze sama motivika na kartah kaže na to, da Kobe taroka ni izdelal le zato, da bi si s sojet-
niki krajšal Čas pred odhodom iz taborišča, menda pa tudi ni bil ravno poznavalec te igre s kartami, saj je pri izdelavi napravil majhno tehnično napako. Pikovo in križevo desetko je namreč zamenjal z asoma. Tokratna razstava je tako kot neke vrste slikovita fotoreportaža o umetnikovi likovni stvaritvi Taboriščnem taroku, opremljena s kratkim komentarjem, podnapisi v slovenščini, nemščini in italijanščini. K razstavi so v Loškem muzeju dodali še nekaj
gradiva, povezanega z Dachau-om. "Odločili smo se pokazati tudi nekaj gradiva o Dach-auu, ki ga hranimo v muzeju," je povedal direktor Loškega muzeja Franc Podnar in dodal, da ob tem predstavljajo tudi gradivo, ki ga je muzeju podaril nekdanji taboriščnik Anton Gortnar, med drugim pisma, spominsko knjigo, fotografije ob osvoboditvi taborišča ... Razstava bo odprta do 19. septembra.
Igor Kavčič
Na razstavi in
zirij 1
Za nagrado na lanski razstavi tudi letošnja samostojna predstavitev in sodelovanje v žiriji.
Lani nagrajena grafika Božična zvezda
Škofja Loka - Po lanski nagradi na razstavi male grafike Miniprint Inter-nacional, ki jo že 24 let v letoviškem kraju Cadaques organizira fondacija ADOGI in Taller galerija Fort iz Barcelone, je to poletje sicer zelo "razstavno" aktiven slikar Berko iz Škofje Loke letos dobil še pravico do samostojne razstave. Razstave, na katero vabijo umetnike iz vsega sveta, se ponavadi udeleži okrog 650 umetnikov z več kot 2500 grafikami. Med to veliko množico grafik žirija, sestavljena iz umetnikov različnih narodnosti, izbere šest najboljših, ki s tem na naslednji razstavi Miniprint pridobijo pravico do samostojne razstave. To je lani torej uspelo tudi Berku, ki je uspel z grafiko Božična zvezda.
Te dni tako v španskem Cadaquesu razstavlja 33 grafik iz zadnjih petih
let z motivi božičnih zvezd, flamin-govcev, tulipanov in gladiol. Te grafike so bile posamično že razstavljene v Vilni, lowi, Dumfriesu, Čensto-hovi, Vancouvru, Montrealu, Sofiji, Ville-Marie, Pisi ... Nagrada s seboj prinaša tudi čast, izbirati najboljše grafike z letošnje razstave. Kot je povedal Berko, mu je bilo pri izbiranju šestih najboljših grafik šeststotih umetnikov kljub prijetni klimi Cada-quesa zelo vroče. Tako zaradi letnega časa kot velike odgovornosti. Zanimivo je, da so omenjeno nagrado v Cadaquesu od Slovencev doslej že prejeli Klavdij Tutta, Štefan Galič in Žarko Vrezec. Razstava 24. Miniprint Internacional se bo kasneje selila še v Bages (Francija) in Ving-field (Anglija).
Igor Kavčič
Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju
VII. del
Brata Zemva generala avstro-ogrške vojske
Na Krnici štev. 79 je v izbi s krušno pečjo na steni visel tudi večji okvir s steklom, za katerim so bile vse družinske fotografije. Med njimi sta bili tudi dve fotografiji, na kateri so bili domači zelo ponosni: dva sina strica Blaža, ki sta postaja generala avstro-ogrske vojske! Tudi nemške patrulje, ki so zalezovale partizane po Pokljuki, so z zanimanjem ogledovale prav ti dve fotogra-l^iji in niso mogli verjeti, da je ta revna hiša dala tiva avstro-ogrska generala! In prav ti dve fotografiji sta kmalu zatem rešili življenje najmlajši hčerki Jeri, partizanki Veri. Zgodba je sicer že Znana, vendar jo kaže ponovili zaradi mlajših ro-■^ov in tudi zaradi nekaterih novih podatkov.
Najmlajša hčerka Ane Pristov, Jera, seje marca ^943 pridružila partizanom na Pokljuki. Skoraj gotovo je, da je Jera šla k svojemu fantu Iztoku Seidlerju, zidarju, ki je mladost preživljal pri babici na Gorjah. Iztok se je že 1941 pridružil
partizanom in bil avgusta 1942 kot poveljnik bataljona ranjen na Pokljuki, kjer se je zdravil, verjetno tudi ob pomoči Jere. Oba sta se zatem pridružila Pokljuškemu bataljonu, kjer sta se še bolj zbližala. Odločila sta se za poroko, saj je Jera zanosila. Iztok je zaprosil poveljstvo Gorenjskega odreda, da bi se poročil z Jero. Dobil je pristanek, vendar sta morala v drugo enoto, v Žirovsko četo. Na poti tja sta se maja 1943 tudi civilno in cerkveno poročila. Verjetno sta bila celo prva gorenjska partizana, ki sta se poročila. Patrulja Žirovske čete, v kateri sta bila Iztok in njegova žena Jera - partizanka Vera, je tiste dni vodila na Dolenjsko skupino neoboroženih borcev. Na Žirovskem vrhu so jih Nemci obkolili. Patrulja je sprejela neenakopraven boj. Iztok je kot puškomitraljezec dolgo časa ščitil umik neoboroženih partizanov, vendar so ga Nemci zadeli. Njegova zakonska družica je pograbila
Jera Pristov, prva z desne strani, s prijateljicama 1942
puŠkomitraljez irl branila sebe in svojega mrtvega moža. Vendar ji je zmanjkalo streliva, in so jo Nemci zajeli. Vse ujete partizane. Vera je bila edina partizanka, so Nemci najprej odpeljali v Žiri. Domačini so takoj prepoznali Figovčevo Jero, ki si je ponosno nadela triglavko z veliko rdečo zvezdo, ko so ji jo Nemci zbili z glave. Potem sojo odpeljali v begunjske zapore, kjer je Šla skozi pekel gestapovske mučilnice. Splavila je tudi nedonošenega otroka. Bilo je skoraj gotovo, dajo bodo ustrelili.
Njena mati Ana Pristov je poslala sosedovo Johano Repečnik, ki je edina znala nemško, na policijsko postajo na Bledu in prosila, naj Jeri Pristov vendar prizanesejo. S seboj je imela sliki avstro-ogrskih generalov Blaža in Janeza Žemve in skušala dopovedati nemškim policistom, da sta to Jerina mrzla strica. To je pomagalo, in so Jero poslali na "prevzgojo" v koncentracijsko taborišče Auschwitz, od koder se je 1945 srečno vrnila na Krnico. Pozneje se je poročila s Jože-tom Poljancem, vendar otrok ni mogla imeti. Umrla je 1992.
{se nadaljuje)
^HKT.
« >
HM
GORENJSKI GLAS
.STRAN
PREHRANA / info@g-glas.si
Petek, 30. julija 2004
f 1
-
KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN
Za vas izbira Danica Dolenc
4
Čar zelenjave z domačega vrta
Stara kitajska modrost pravi: Omisli si vrt, pa boš srečen vse življenje. Gospodinje po svetu, tudi po Ameriki, pa danes ugotavljajo, da ob vsej založenosti trgovin z zelenjavo le "kuhinjski vrt" daje pravo zadovoljstvo in zelenjavo za sladokusce. Zelenjava z domačega vrta ima tudi povsem drugačen okus. .
Zrezki iz špinače in ovsenih kosmičev
20 dag ovsenih kosmičev, 40 dag špinače, 1 dl mleka, 10 dag sira gaude, 2 čebuli, malo olja, 2 jajci,'peteršiy, zelena, maja-ron in šetraj, sol, poper
Kosmiče namočimo v mleku in pustimo stati vsaj pol ure. Špinačo operemo, jo za minuto vržemo v vrelo vodo, dobro odcedimo in dušimo na Čebuli. Kosmiče in ohlajeno ŠpinaČo zmešamo, dodamo stepeni jajci, nariban sir, vse sesekljane dišavnice in začimbe.
dobro premešamo, oblikujemo zrezke in jih po obeh straneh opečemo na srednji vročini. Pa Še to: namesto špinače lahko vzamemo blitvo, solato, mlado zelje itd.
Mesni zvitek iz vlečenega testa
Testo: 20 dag mehke moke, 2 žlici olja, sol, mlačna voda
Nadev: 20 do 30 dag ostankov pečenega ali kuhanega mesa, lahko tudi malo narezane šunke, 2 jajci, 10 do 15 dag bučk, 10 dag jajčevcev, 2 paradižnika, malo olja, 1 večja čebula, svež majaron in šetraj, nekaj lističev bazilike, peter-šilj, sol, poper, olje za pokapanje testa
Najprej pripravimo vlečeno testo in ga pustimo vsaj pol ure počivati. Medtem pripravimo nadev: meso zmeljemo, čebulo opražimo na maščobi, dodamo narezane bučke in jajčevce ter
Srce nam zaigra ob barviti, zdravi zelenjavi, ki smo jo sami pridelali.
olupljena in očiščena paradižnika in dušimo tako dolgo, da se tekočina posuši. Dodamo mleto meso, stepeni jajci, vse začimbe in sesekljana zelišča, še malo dušimo, odstavimo in ohladimo.
Spočito testo razvlečemo; tretjino testa namažemo z nadevom, preostali dve tretjini pa pokaplja-mo z oljem, zvijemo, položimo v namazan pekač in spečemo. Zavitek lahko ponudimo še vroč, tekne pa tudi hladen. Ne skoparimo z zelišči. Raje dodajmo še kakšnega, ki ga imamo zelo radi.
Kumarična solata s smetano
80 dag kumar, 1 dl smetane, 1 dl kislega mleka, sol, koprc, 1 strok česna, 1 mlada Čebula, poper iz mlinčka
Kumare tanko olupimo, naribamo na lističe, malo pustimo, da spuste vodo, in jih ožamemo. Nato jih posolimo, jim dodamo sesekljan česen (če ga ne marate, ga opustite) in na tanke lističe narezano čebulo, smetano in kislo mleko, popramo, premešamo, po-tresemo s sesekljanim koprcem in ponudimo.
Sadna strjenka
!
Za 6 do 8 oseb: 25 dag pretla-čenega ali zmiksanega sadja (marelice, jagode, maline), 5 do 10 dag sladkorja (odvisno od kislosti sadja), 2 lista želatine, sok polovice limone, 1 dl kom-potove vode ali dobrega (polsuhega, suhega) belega vina, 2 žlici sadnega likerja (iz marelic, maraskino itd.)» lonček sladke stepene smetane Pretlačenemu ali zmiksanemu
sadju primešamo sladkor. Želatino namočimo v vodi, ožamemo in stopimo v vroči kompotovi vodi ali vinu in primešamo sadju. Dodamo limonin sok in liker ter rah-■ lo primešamo stepeno smetano. Stijenko napolnimo v visoke pec-Ijate kozarce za sekt, postavimo za kakšno uro v hladilnik, da se strdi in ohladi. Tik preden sladico ponudimo, jo po vrhu okrasimo še s stepeno smetano in lepimi celimi sadeži (maline, jagode).
Tedenski jedilnik
Nedelja - kosilo: goveja juha z vlivanci, pečen piščanec s krompirjem in bučkami, zelena solata s paradižnikom, sadna strjenka; večerja: okisana govedina iz juhe, solata iz stročjega fižola.
Ponedeljek - kosilo: polenta, vampi po tržaško, zelena solata z ru-kolo in drobnjakom; večerja: sirov zavitek, kompot ali jogurt.
Torek - kosilo: gosta zelenjavna juha s koščki purana ali hrenov-, ke, zrezki iz špinače in ovsenih kosmičev, kumarična solata s krom-piijem; večerja: domača pica, jogurt.
Sreda - kosilo: zelenjavna juha z zdrobovimi cmoki, osliči po pariško, mešana solata, sadna kupa; večerja: krompiijev štrukelj z ze-lemavo, kislo mleko.
Četrtek - kosilo: enolončnica s teletino in s stročjim fižolom, jabolčni zavitek; večerja: široki rezanci s skuto, kompot ali jogurt.
Petek - kosilo: pečeni ribji zrezki, maslen krompir, zelena solata s paradižnikom in papriko, breskve; večerja: šunka z jajci (ham and eggs), zelena solata z redkvicami, zrnat kruh.
Sobota - kosilo v travi: mesni zvitek iz vlečenega testa, kumarična solata s kislo smetano, paradižnikova solata z mlado čebulo, ocvrte bučke s kozjim sirom, krhka jabolčna pita; večerja: zeliščna skuta, ržen kruh, jogurt.
i

m

j:».





•vS

i .

A.



-J'

.r.<






.v»


r".


mä
A» .
••• -A-








fAS?
(i'


m

/

''i
V ^ "t.
■V


Vi










v,, v


m





• 'V
M-
'V



v










• .s


•Ä'
11
^sv..
a

-v. s.
v

fr.'.'.r

' V.
V-
d

Darila za bralce z elanom

rx».-
>A'

i- Äp^^m

5

:. 'v	- ^
. w ^• '. '--'V . , • . •»V'.'	/..C ''y^^j^g^mmäk

Gorenjski glas je ogledalo, v katerem se zrcali Gorenjska, z njo Slovenija in svet. Je časopis z največ novicami z Gorenjske. Za vse, ki imamo našo prelepo, razgibano in bujno Gorenjsko radi.
Naročilnica
na časopis Gorenjski glas
Vabljeni k naročilu na časopis Gorenjski glas v sodelovanju z Elanom
ime in priimek
ulica. hišr\a številka
poštnn številka in kraj
davčr^ številka spol J M J Ž rojstDi datum
Strinjam se. da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, vabila, ankete ipd., j DA ^ NE
Izbral/a sem danlo: j 1 j 2 j 3
Darilo bom prev7r;l/a: j v trgovini Elan v Begunjah j v trgovini Elan v Kranju
Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas. d.o o , Kranj, Zoisova 1. 4000 Kranj ali prinesite na sedež podjetja, na Zoisovo 1, v Kranju
Darilo iz Elana prejme novi naročnik, ki v času do 31. avgusta 2004 sklene naročniško razmerje z Gorenjskim glasom za najmanj eno leto. Odpoved naročila je možna pred iztekom enoletnega obdobja, sicer se avtomatsko podaljša in velja do odpovedi za naslednje obračunsko obdobje.
.«•v

. .v,'
šlVv.
i

m






vT s
m.

»s






m

»s
*'Vi




4 {i

M

* f * • Is .


m

W
Uviv'' .


»J,

\
\
ft
ää.:

«
i-.

X



i»'
' ssS

LI


-•v










i;






»w/:;

! ^ • "PS

Novim naročnikom na časopis Gorenjski glas to poletje podarjamo darilo iz Elana"^:
šolor, športno torbo ali trenirko. Za ljudi z elanom, ki radi berejo in želijo biti dobro obveščeni.
.'.s

»



% •
J.

>
V"» »v




ž, i


.•'ri-
* 'i


•'i

<, -


i

V>. e-4*
H''


.«C..---'"
't'


J«
u

r-. -	V-;-
v
«I

ti-
M
'iC




ä:
J"'
•v«	.



■J: ,



v;-'
I-
v » s .

.ti' i-v •

v » .

«
/
. I
»
, t
4
t
a k

Športne trgovine
Gorenjski nagelj

Piti mora vsak dan
Ja, Glasova nova rubrika je za
v v •
spoznavanje vescin gojenja gorenjskih nageljnov koristna za vse, tudi zame, priznam. Ko sem zadnjič zapisala, da Stane Čeba-iek nageljne v počitniški hiši na Ambrožu pod Krvavcem zaliva enkrat na teden, izhlapevanje vode pa prepreči s prekrivko iz Časopisnega papirja, me je hitro popravil: "Niste me prav rkzume-h, to sem govoril za bršljanke, ki jih imava z ženo doma v Trbojah. Nageljne zalivam vsak dan."
Daje gorenjski nagelj poleti kar 'precej žejen, je potrdil tudi Stane Arh, ki smo ga obiskah na Fran-cariji v Preddvoru. Ko sva s Tino stopili iz avta, je v zraku omamno dišalo. Nageljni v polnem razcvetu visijo vsepovsod; s hišnih balkonov in oken pa tudi z garažnega "ganka". Svetlo rdeči gorenjski nageljni, vmes tudi nekaj goijuških s komaj opazno manjšimi cvetovi. "Vročina jih zdelu-je," je potožil Stane Arh in priznal, da ga skrbi, ker z ženo odhajata na dopust in bo nageljne prepustil sinu. "Upam, da jih ne bo pozabil zaUti."
Zgodba, kako so nageljni prišli k hiši, je zanimiva. "Pred desetimi leti, ko sem bil predsednik preddvorskega turističnega društva, smo za prospekt potrebovaU tudi fotografijo gorenjskega na-geljna. Kolega ga je pripeljal k nam. Fotografija je uspela, prospekt tudi, nagelj pa je ostal. Še vedno ga imam."
Pa ne samo tega prvega. Stane Arh ima zdaj kar 23 korit s povprečno po tremi nageljni v vsa-
kem. "Zalivam proti večeru, vsak dan, s postano vodo, ki ji vselej dodam tudi malenkost gnojila za cvetenje. Včasih pognojim še s konjskimi figami, ki jih namočim. Nageljni potrebujejo precej dušika, seveda pa je treba paziti, da koncentracija ni premočna, da jih ne "požgeš". Proti plesni in iji jih preventivno škropim vsakih deset dni z baycorom 300."
Stane Arh ima za nageljne že izurjeno roko. Razmnožuje jih sam, vršičke potika kar v zemljo pod vinsko trto, rad pa jih da tudi drugim. Zanimiv je njegov način presajanja. Nageljnov sploh ne jemlje iz korit, odstrani samo staro prst okrog korenin in doda novo. Zemljo kupi v Podvinu ter jo zmeša z navadno vrtno. Korita z nageljni prezimuje v zidani uti pod hišo, v kateri je ravno prav svetlo, vlažno in mrzlo, da ne potrebujejo posebne nege.
Če imate tudi vi, spoštovane bralke in bralci, lepe nageljne, pokličite nas ali pišite, radi vas bomo obiskali.
Helena Jelovčan
Stane Arh ob prvem, zdaj že deset let starem gorenjskem nageljnu. Foto: Tina Doki

Petek, 30. julija 2004
OGLASI/ info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
KARLSKRONE Märzen pivo
8 steklenic po 0,5 I
, TASQUILLOS ' pivo s tequiia-olcusom
0,331 steklenica
k
}
t i i
ALPENHOF kare zrezki
mehko in sočno meso, roza kare, še posebej primemo za hitro pečenje ali žar, cena za 1 kg
KARLSKRONE
Radler
0,51 pločevinka
i
i
i
i

Meso/slanina za žar
z mesom bogata slanina v posebno začinjeni marinadi, primerna za žar in pečenje, cena za 1 kg

r-

t
•,>M*.'<V>V<SSSVNSSN'<V<V>'A*	SSNSS»''*V,VA' .•■^W.V.***'«^ *,*• '	SVA* ' V	*	«.SSV«V/.SSV.'.SV--.*-'»^	*<*•' '•' ' '
k •
VA' • •«■'.SSV»SSV.
• ^ . .. .
.Sk' «VrS *** *" SS' >.SSV.SSSS«<SSS*»SSSSSS*

rf

NOVO!
SfT
478
14
S

LOMEE krompirjeva
frg-*
h •
I
J solata
V zavoju 1 kg


LOMEE
paradižnikov kečap
pekoč ali sladek 650 g plastenka
?
C s
i t
i
p
i
Speciaiitete za žar
•	mala klobasica Berner
•	ražnjič s koščki pečenice ali
•	ražnjič s koščki klobase v zavoju 250 g

s. 382
€1.59 I

I i
Klobasica Bemer
izbrano svinjsko meso topljen sir, ovito v slanino, v zavoju 300 g
t
4
€1,89
-sCl
LANDGUT
piščančje meso za žar
sočna piščančja bedra, rezana ria zgornje in spodnje dele, okusne perutničke, na krožniku, nežno začinjeno, cena za 1 kg


Originalne nuemberške pečenice
v zavoju 300 g
r

srr
€1,89



www.hofer.dt

I j:
Izdelki so lahko v različnih embalažah. V vsaki od posbvainic boste našli le eno vrsto embalaže.
Hofe? KG A
H of er

.f- 1
Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala. Na slikah so predlogi za serviranje.
Kavcije za steklenice ni. Cene vsebujejo vse davke. Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij.
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju!

OBČINA ŽIRI
Loška cesta 1. 4226 Žiri
Tel.: 04/50 50 700, fax: 04/51 05 444
e-pošta: občina.ziri@obcina.ziri .si
Občina Žiri na podlagi določbe 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97) javno objavlja
POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST
Občina Žiri razpolaga z 12 oglasnimi mesti, namenjenimi volilni kampanji za volitve poslancev v Državni zbor RS. Oglaševanje je mogoče z oglasi velikosti formata Al oziroma manj. Občina Žiri bo na podlagi načela enakopravnosti za vsakega do-očila enako število plakatnih mest. Razdelitev plakatnih mest določi uprava Občine Žiri, ki tudi izvede plakatiranje in odstranitev plakatov.
Uporaba lokacij z začasnimi pogoji je brezplačna, organizator volilne kampanje plača samo stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov.
Vloge za pridobitev brezplačnih oglasnih mest morajo organizatorji poslati na naslov: Občina Žiri, Trg svobode 2, Žiri, do 3. septembra 2004.
Žiri. 27. julija 2004
Občina Žiri
Zdravstveni dom Bohinj objavlja prosto delovno mesto:
^ zdravnik/ca splošne/družinske medicine
Pogoji:
-	zdravnik/ca s končano Medicinsko fakulteto, opravljenim strokovnim izpitom in sekundariatom ali zdravnik/ca specialist/ka splošne medicine - končana specializacija iz splošne medicine,
-	veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije za področje splošne medicine,
-	državljanstvo Republike Slovenije,
-	vozniški izpit kategorije B,
-	znanje slovenskega jezika.
»
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj oziroma po dogovoru. Možnost službenega stanovanja v Bohinjski Bistrici.
»
Rok prijave: do zasedbe delovnega mesta
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:
Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zdravstveni dom Bohinj, Triglavska cesta 15, 4264 Bohinjska Bistrica. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku objave.
Ov>ovno zdravstvo Goreniske. GosposvcIsKa ul 9. Krani
http: //www. goren jskiglas. si/

Go
DARKO VIDMAR s p
MLAKARJEVA ULICA 101. 4208 ŠENČUR OBRTNO POSLOVNA CONA ŠENČUR Tel.: 04/279 08 00, fax: 04/279 08 88 www.avtohifi.com
Posrodnik za MobiUI naročniika razmerja, akcijski aparati, Mobi;
@
QSIM telefoni, avto instalacije in vsa dodatna oprema;
avtoradiji in druga akustična oprema;
SL
<^9

avtoalarmni sistemi, daljinsko zaklepanje,
centralna zaklepanja; —•
GSM pozivnikl za alarmne sisteme, hiše, vrata;
QPS satelitska navigacija,
Garmin...; —#
prodaja, montaža in servis


GORENJSKI GLAS • 10. STRAN
NOMINATOR / gorazd.sinik@g-glas.si
Petek, 30. julija 2004
■ Gorazd Sinik
Ne preveliko navdušenje ne evforičnost, kaj šele žalost niso dobri za delo. Kakršnokoli. Tudi za pisanje. In zdaj, ko bi moral pohiteti z delom (torek zgodaj zjutraj), me navdaja oboje. Veselje, navdušenje, pričakovanje in globoka žalost obenem. Žalost, ker je sredi življenja, prezgodaj, a za vedno odšel Tomaž Cerkovnik. Sijajen človek. Smučar, vodja in šef slovenske smu-čarije. Vedno bo ostal zapisan kot velikan slovenskega športa.
A življenje drvi naprej s strašno hitrostjo. In da svet stoji na mladih, naj bi kar držalo, kajne. V športu je že tako. Še posebej se opazijo mladost, energija in zvezdniška privlačnost, ko vzklije - se pojavi kak nov športni biser. Vedno je tako, da je tak biser, športna zvezda na pohodu, med najmlajšimi v starejši in izkušenejši konkurenci. To dokazuje nova športna
% ^
' - k ^

je nadvse simpatična Sara rekla: "No, pa smo se poročili." Potem so šli delat in živet v Dubaj, kjer je Rebeka svoje plavalno in trenersko znanje uporabila na sinu in hčeri. Po vrnitvi domov na Bled se plavalna zgodba nadaljuje v Radovljici. "Živim šport-
Rebeka Isakovič
Sara Isakovič
zvezdnica, plavalka Sara Isakovič. Na minulem odprtem prvenstvu Kranja Siol 2004 je to potrdila. Da je iz šampionskega "testa", je dokazala v Lizboni, kjer je osvojila dva naslova mladinske evropske prvakinje. V Kranj se ni prišla "razplavat" in ne počivat pred odhodom v Atene na olimpijske igre. Sara je
osvojila kar sedem naslovov v izjemno riiočni konkurenci. Vse štiri dni na preslabo obiskanem, a vzorno organiziranem tekmovanju je Saro spodbujala mama in bivša plavalka Rebeka Po-renta Isakovič. "Aj Sara, aj ...," se je slišalo bolj zase kot zares Rebekino navijanje iz tribune. Pa ni navijala samo za 16-letno Saro: "Noge Gal, ajde ... dajmo Gal, noge .,.," je namenila prav tako iskreno in navdušeno Sarinemu bratu dvojčku Galu. "Kako si, kako ste familija?" bolj pozdravim in nagovorim Rebeko Isakovič, pred leti najlepšo stevardeso na Adriji. "Z Adrije so me klicali in mi čestitali za Saro, si moreš mislit'," se nasmeji. "Greš v Atene?" sem zvedav in skoraj moteč, medtem ko je plaval Gal. "Vsi gremo, tudi Nenad pride, potem gremo skupaj v Dubaj. Komaj čakam." Po moje komaj čaka tudi Sara, letos najmlajša udeleženka v slovenski vrsti olimpijcev. Da se preizkusi na svojih prvih olimpijskih igrah in da se vrne vsaj za teden dni v Dubai, kjer so preživeli pet let. Sara in Gal sta rojena v Kranju, njuna mamica Rebeka Porenta je pred leti na Blejskem gradu rekla "da" pilotu Nenadu Isakoviču, in takrat
Gal Isakovič
Smeh Darjana Petriča, nekdanjega plavalca, zdaj predsednika Plavalnega kluba Triglav, organizatorja mitinga, je bil v družbi Cirila Globočnika, selektorja plavalne reprezentance, in Jožeta Rebca, predsednika plavalnega kluba Radovlj ica, nadvse upravičen. Vsi so bih zadovoljni z rezultati in potekom štiridnevnega dogajanja. če se bo Čiro, tako ime nosi za prijatelje Ciril Globočnik, smejal tudi v Atenah, bo plavalna zgodba še lepša.
"Poglej jo, tremo ima." Z Dar-janom Petričem ošvrkneva s pogledom Aiyo Čarman ob odhodu proti štartnem kamnu. "Zakaj pa?" mi ni bilo jasno. Po odplavani dirki sem le lahko domneval. Morda zato, ker je Anjo "nadplavala" mlajša Sara. Tudi 19-letna Aiya Čarman iz Godešiča odhaja na olimpijske igre. Po igrah pa v Ameriko, v Dallas študirat na fakulteto, kjer uspešno združujejo šport in študij.

Darjan Petrič; Ciril Globočnik in Jože Rebec
no življenje, bolj kot kadarkoli se smeji Rebeka. "Vsak dan naredim najmanj 320 kilometrov," in opiše dnevna potovanja z avtomobilom med Bledom, Radovljico in Ljubljano, kamor vozi Saro in Gala v mednarodno gimnazijo. Športni rezultati so le ena od nagrad družini.
VRTIMO GLOBUS
Clintonova knjiga razprodana
Knjiga spominov nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona s preprostim naslovom Moje življenje je bila po besedah založnika razprodana v komaj mesecu dni. Avtobio-grafija, v kateri Clinton piše o življenju v Beli hiši, pa tudi o svojem otroštvu in aferi z Monico Lewin-
y	__
sky, je izšla 22. junija. Ze prvi dan izida so v ZDA prodali Štiristo tisoč izvodov, nekateri so Čakali dolge ure, da so dobili tudi Clintonov podpis. Poleg vseh 1,5 milijona prodanih izvodov prve izdaje knjige se dobro prodaja tudi avdio različica knjige, prodali so že 150 tisoč primerkov. Založnik Alfred A. Knopf meni, da utegne Clintonova avtobiografija postati najbolje prodajana politična poljudnoznanstvena knjiga v zgodovini ZDA.
Harry Potter and the Half Blood Prince. Povedala je, da bo knjiga kmalu dokončana in da je nad njo zelo navdušena.

J. K. Rowling pričakuje tretjega otroka
Osemintridesetletna pisateljica J. K. Rowling, znana predvsem po Harryju Potterju, je noseča in se veseli svojega tretjega otroka. Rowlingova, ki si je že od nekdaj želela imeti tri otroke, že ima hčerko Jessi-co iz prvega zakona ter sina Davida, ki ga ima z drugim možem Neilom Murrayem. Pisateljica je svojim oboževalcem obljubila, da je nosečnost ne bo ovirala pri pisanju šestega nadaljevanja knjige o čudežnem dečku Harryju Potterju z naslovom
Smrtonosna lenoba
Strokovnjaki z Univerze v Hongkongu ugotavljajo, da je lenoba postala najbolj pogost povzročitelj smrti v Hongkongu. Ob proučevanju 24 tisoč primerov smrti ljudi, starejših od 35 let, so ugotovili, da je bilo 6.400 smrti posledica telesne neaktivnosti, 5.700 pa kajenja. Tako so za 20 odstotkov pokojnih vzrok smrti neposredno povezali s telesno neaktivnostjo, medtem pa dodajajo, da je več kot polovica ljudi premalo telesno aktivna. To še bolj velja za neaktivne moŠke; zanje obstaja za 45 odstotkov večja verjetnost, da bodo dobili raka, 92 odstotkov veČja verjetnost, da bodo zboleli za boleznimi dihal, in 52 odstotkov veČja verjetnost, da bodo imeli težave s srcem.
Anja Čarman
Iz Dallasa, kjer je študij že končala, pa je na predolimpijsko tekmo v Kranj prišla Alenka Kejžar, naša že uveljavljena plavalna zvezdnica. "Še bom Študirala, grem nazaj v Ameriko," se nasmeji med ogrevalnimi vajami Alenka Kejžar, medtem ko se trudim narediti dober portret. še "Srečno!" ji voščim in pristavim pozdrave sestri Nataši, ki je že nehala plavati.
' Mrt •	*

vft-
^^ -I -v, • •
Meduza proti impotenci
Avstralska znanstvenica Lisa-Ann Gershwin z Univerze James Cook meni, da bi strup redke vrste meduze, ki živi le v vodah severovzhodne Avstralije, lahko uporabili za zdravljenje impotence. Strup meduze vrste irukandji povzroča močno bolečino, ohromitev in zvišan pritisk, lahko pa tudi smrt. Iz strupa bi izločili zgolj sestavine, ki sprožajo erekcijo, kar bi prineslo rešitev za spolno nemoč.
Alenka Kejžar
Plavati so nehali že davno tega, haha, vseeno jih prosim za sliko. Legende. "Kakšna legenda, jaz sem še aktiven," avtoritativno pribije Milivoj Viličkovič, vsestranski športni navdušenec, pred leti vaterpolist, oče plavalca Igorja in Anke. Ponosno je pokazal na majico pretečenega Županovega teka. Franc Rebolj, nekdanji vaterpolist, je vzbujal
Franc Rebolj, Dragiša Mrkaič, Mate Bečič in Milivoj Viličkovič
navdušenje, medtem pa se je Mate Bečič, pred leti alfa in omega kranjskega vaterpola, le nejevoljno obrnil. PaČ, se ne gleda najbolje z naŠim županom. To se ve. Spletla sta pogovor z Dragišo Mrkaičem, očetom bivšega plavalca Miča Mrka-iča, doktorja ekonomskih znanosti in iskrivega pisca gospodarskih kolumen v Financah.
Le nekaj stran sta ponosno navijala za svojo hčerko Niko Anka Veličkovič, zdaj Koza-mernik in njen mož Mitja. Nika se vse bolj uveljavlja v disciplinah daljinskega plavanja -krajši plavalni maratoni. Pred časom se je Nika vrnila iz Dubaj a, kjer je na tekmi svetovnega pokala osvojila četrto mesto, čez slab mesec pa odhaja na evropsko mladinsko prvenstvo v daljinskem plavanju. Ponosni oče Mitja Kozamernik, Kranjčan, je sodnik Višjega sodišča v
pomje kot maserka, saj je fiziote-rapevtka in plavalci pravijo, da so njeni čarobni prsti in roke nepogrešljivi. Alenkin dolgoletni "spremljevalec", trener Triglava, prej tudi Radovljice Sandi Sav-nik bo z drugimi plavalci konec sezone pričakal v Kranju.

Alenka Pire in Sandi Savnik
Mitja in Anka Kozamernik
Bliža pa se konec ultramara-tonskega plavanja Martina Strela po reki Jangce na Kitajskem. Zdaj, ko to berete (petek) in če bo vse "okey", ga bomo skupaj pričakali v Šanghaju. Skupaj z gospodarsko delegacijo (pokrovitelji plavanja) in nekaj politiki ter veleposlanikom in odpravnikom poslov na Kitajskem. In od tod moja začetna evforičnost in navdu-
Nika Kozamernik
Ljubljani in se ga bodo nekateri spominjali iz "afere" Elan, koje še služboval na kranjskem sodišču. Žena Anka pa je v korist družine opustila zasebno advokaturo in je zdaj okrožna državna tožilka. In čeprav sta oba "ta prava" Kranjčana, zdaj živijo v Radovljici in skupaj z nami čakajo na avtocesto.
Daje Čiro res dober šef plavalcev, potrjuje tudi skrb za dodatno spremljevalno ekipo. V ta namen na olimpijske igre potuje tudi Kranjčanka Alenka Pire. Alenka je bila pred leti tudi sama plavalka, zdaj svoje znanje kot trenerka prenaša na najmlajše. V Atene pa
Martin Strel
šenje. Upam in želim si, da vam bom. bralcem Gorenjskega glasa. pripravil kitajsko zgodbo Čim lepše.
Do takrat, uživajte!

petek, 30. julija 2004
RAZVEDRILO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS «11. STRAN
GLÖSA
Predvolilne teme
čeprav je visoko poletje, se zdi, da se je že začelo kruto predvolilno obdobje. Opozicija je jezna, ker prenavljajo parlament in se bo preselila v Le-peno, sindikati so od nekod privlekli, da Evropska unija zahteva podaljšanje starostne upokojitvene dobe do 65 let, oni pa da so odločno proti, pozicija pa se nastavlja na vseh gasilskih veselicah in šoferskih srečanjih. Število politično navdahnjenih obiskovalcev Ruske kapele pod Vršičem, denimo, strmo narašča v predvolilnem letu in v nevolil-nih časih znosno upade.
Grda laž, da se slovesnost pri Ruski kapelici dogaja Šele zadnjih trinajst let. Kje pa! Poklon žrtvam se je v skromnem in zato veliko bolj pietetnem slogu in z rusko delegacijo dogajal že leta in leta prej, le da je tam ob slo-
vesni pravoslavni maši stal kvečjemu kak naključni obiskovalec in eden ali dva lokalna novinarja, fti domače turistično društvo, ki je zgledno skrbelo za kapelico, saj jo je ponujalo v turistični ponudbi. Šele v zadnjih trinajstih letih je tam državniško srečanje, za potrebe domačih politikov pa pravi cirkus, saj bi vsi radi rekli besedo ali "dve. Saj!
Zdaj ko smo odrajtali evropske poslance, ki že pridno šibajo v Evropski parlament in tam maloštevilni nič ne pomenijo, bomo morali preživeti še domačega. Evropskim kandidatom njihove mlačne in nedorečene predvolilne kampanje človek niti ne bi zameril. Drugega kot to, da bodo uveljavili interese Slovenije, itak niti niso mogli reči - čeprav smo vsi vedeli, da bodo samo nemočne številkice
HOROSKOP
TANJA in MARICA - 090 43 77
ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min
U
H

Oven (21. 3.-21. 4.)
Znašli se boste v situaciji, ko boste morali hitro odreagi-rati in bodo vaše odločitve imele velik pomen za vaše nadaljnje življenje. To. da ste veliko bolj pomembni, kot ste mislili, vam.bo zelo dvignilo samozavest In vam povrnilo vso energijo, ki ste jo Izgubili nekje med potjo zaradi nepomembnih in neumnih stvari.
Bik (22. 4.-20. 5.)
Teden boste preživeli v iskanju novih prijateljev v želji, da bi obnovili stare vezi iz preteklosti in vzpostavili nove za prihodnost. Kajti ljudje se skozi življenje spreminjamo, naučimo se odpuščati in sprejemati ljudi, kakršni pač so.
Dvojčka (21. 5.-21. 6.)
Obremenjevala vas je tisoč in ena stvar, zato vam je za osebne zadeve zmanjkovalo časa. Odločno boste potegnili črto, saj že prav hrepenite tako po samoti kot po prijetnih trenutkih v dvoje.
Rak (22. 6.-22. 7.)
Uresničila se vam bo dolgo pričakovana želja. Res da bo prisoten strah, a želja bo uresničitvi bo večja. Ne boste se več bali lastnih besed in misli. Saj ste življenjsko dozoreli.
Lev (23. 7.-23. 8.)
Prav potrebni ste malo sprostitve, zato boste izkoristili vsako priložnost in si boste privoščili vsak oddih, čeprav za kratek čas. Na srečo se približuje obdobje dopustov in v vaši službi ti oddihi ne bodo tako izstopali med drugimi.
Devica (24. 8.-23. 9.)
Radi bi prehiteli čas in včasih še sami sebe. Vendar, počasi se daleč pride in to upoštevajte pri svojem prehitevanju. Da vam ne bo zelo hitro'žal za vso naglico, ki vas lahko veliko stane, tako na čustvenem ko službenem področju.
Tehtnica (24. 9.-23. 10.)
Izrečeno je bilo, da kdor sprašuje druge za pot do sebe, kupuje vozovnice za vse smer, razen za pot do sebe. Le vi sami veste, kaj hočete in kaj vas v življenju resnično osrečuje. Katero vozovnico boste kupili?
Škorpijon (24. 10.-22. 11.)
Zaradi vere v jutrišnji dan boste v današnjem dnevu vedno sproti našli smisel svojega življenja. Ne boste se bali, ampak boste odpirali vsa vrata na poti do cilja.
Strelec (23. 11.-21. 12.)
Vsaka, ura in vsak dan vam bo pomemben. V upanju boste našli veliko moč in rešili boste - ne samo zadeve, ki se vežejo na prihodnost, ampak marsikaj, kar ste pustili nedokončano v preteklosti.
Kozorog (22. 12.-20. 1.)
Sreča, ki jo nestrpno iščete daleč od sebe, je tik ob vas. Kljub svojim prepričanjem se boste vseeno za trenutek ustavili in glejte našli boste - ljubezen. Kajti ta je vsepovsod naokrog.
Vodnar (21. 1.-19. 2.)
Živite v zmoti, ko čakate svojo življenjsko priložnost. Saj je vsaka priložnost življenje zdaj, in to prav ta trenutek. Z novimi spoznanji boste obogatili svoje življenje in kar naenkrat postali srečni.
Ribi (20. 2.-20. 3.)
Vsakdo ima svoj košček sveta in vsak od nas je zase svet. Ko se boste tega zavedali, boste imeli vse. V vsakem še tako majhnem koraku je smisel življenja. Naredite ta korak čim prej.
TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA'
in Čisto nič drugega. Kandidatom za domači parlament pa bi vendarle pripisali kaj več od vzhiČene retorike, kako da bodo oh in ah, ko bodo izvoljeni. Kaj bodo oh in ah? Saj slovenski parlament zdaj itak ne bo veČ o ničemer sam odločal?
Politične stranke v teh dneh skrivoma snujejo svoje bojne predvolilne strategije in že se ve, da opozicija starta na tisto "dost' *mamo vladajočih, čas je za spremembe". S čim priti do neopredeljenih - odločenih itak nima smisla nagovarjati? Z zagovarjanjem slovenskega nacionalnega interesa? Kakopak! V globalni ekonomiji so to navadni mehurčki, ki počijo. Z zagovarjanjem slovenskega jezika? Jezik je živahna zadeva, ki mu Še lektoiji v javni rabi hudo popuščajo, saj je dnevno čuti in brati nesmisle, da te kap. Iz šol prihajajo na pol pismene generacije, pa varuj nekaj, česar ni? Z razglašanjem novih delovnih mest? Ne bo šlo, miŠko. To floskulo je partija že pokurila.
Nobena velika obljuba se ne izide več. Pametni vedo, daje tu slavna mati EU, ki o vsem več-
jem tudi slavno odloča. Zato nas je pa spravila noter, da nas po-komandira, provinco. Udarne bodo kvečjemu kakšne male lokalne teme, ki se dobro slišijo.
Pocenitev in racionalizacija šol in vrtcev? O ja, to bi šlo. Ukinitev in racionalizacija državnih uradov in ministrstev? Tudi to se fino sliši, saj imamo menda toliko ministrstev, da se nam vsi smejijo. Racionalizacija državne uprave - le kdo bi se res lotil tega zmaja? Menda se resno pripravlja združevanje občin in združevanje komunalnih uprav. Prav. In koliko delavcev bo takrat preveč? Niti en sam, verjemite. Zato je čisto vseeno, če imamo dvesto ali petsto občin in sto komunal!
Zaradi vse uradniške megalomanije pri nas precej trpi tudi vsa sociala. Evropa je še vedno precej socialna, vsaj kar se otrok tiče. A ni žalostno, da vidimo otroke viseti na mrežah pred kopališči ali jih videvamo ob mrzlih rekah, ker starši nimajo petsto tolarjev, da bi jim dali za vstopnino? Potem pa vik in krik o drogah in slabi družbi! Kako hinavsko! Darinka Sedej
Sabina Alagič je jeseničanka, rojena v znamenju ribe. Obiskuje SGT Radovljica. Rada ima glasbo, ples In dobre zabave v prijetni družbi svojih znancev. Kot športnica daje prednost odbojki. Foto: Janez Pipan
Na Gorenjskem pred 100 leti
Andraž Kalamar
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 23. do 30. julija 1904
Narava je pokazalo svojo temno stran
Cerkje, 27. julij 1904 - Včeraj popoldne je na Gorenjskem med Cerkljami in SiŠko toča povzročila silno škodo. Najhuje je bilo v okolici Cerkelj in po gorskih vaseh, zlasti na Štefanji gori. ToČa je bila debela kot jajca in je seveda povsem pobila in uničila vse poljske pridelke in sadno drevje. Ljudje so nekje morali kidati točo kakor pozimi sneg, že nekaj ur po hudi uri pa je izza oblakov posijalo sonce, kakor v posmeh obupanim ljudem.
Zabavni vlak na Bled
Ljubljana, 30. julij 1904 - Ljubljanski železniški uradniki prirejajo zabavni vlak, ki bo na Bled odpeljal v nedeljo sedmega avgusta. Vsled nizkih cen voznih kart se bo izleta na divno Gorenjsko gotovo udeležil znatni del ljubljanskega občinstva. Izvrstna goriška vojaška godba in moški pevski zbor Glasbene matice, spuščanje umetelnega ognja, nekaj za ljubljansko občinstvo popolnoma novih zabav na jezeru in obljubljena izvrstna postrežba priznano dobrega hotela Lujizine toplice, vse to bo pripomoglo, da se izletniki nikakor ne bodo mogli dolgočasili. Odhod iz Ljubljane bo ob enih popoldan, povratek bo ob dveh ponoči, kar je popolnoma prilagojeno družinskim razmeram ljubljanskim.
A
Izvestje dekliške šole v Kranju
Krai^j, 24. july 1904 - Štirirazredna ljudska šola v Kranju je imela koncem preteklega šolskega leta 153 učenk, vse so bile Slovenke. 118 učenk je v Kranju stanovalo stalno, šest začasno, dočim jih je zunaj mesta živelo 29. Zelo pridno je Šolo obiskovalo 151 učenk, manj pridno pa dve učenki. Za prestop v višji razred je bilo sposobnih 122, nesposobnih pa 28 deklic. S prihodnjim šolskim letom dobi šola zaradi povečanega števila vpisanih novink začasno peti razred.
Svet pred sto leti
Poroka na drevesu, za pričo pa bik
New York - Zaročenca Ema Swanzer in Kari Bangs sta potovala iz domačega kraja Susquehame v Great Bend k poroki svojih prijateljev. Potovala sta v spremstvu duhovnika Hunteija. Parček se je med potjo hudo spri in župnik ju je zaman miril. Sredi prepira pa se jim je na pot postavil razjarjeni bik in jih napadel. Naglo so splezah na dva drevesa, župnik na prvega, parček pa na drugega. Bik se je z vso močjo z rogovi zaganjal v drevesa in jih poskušal sklatiti na tla in ob tem strašno ijovel. Skregana zaročenca sta se v strahu tesno oklenila in duhovnik je spoznal, daje to pravi trenutek, daju pomiri, kar mu je takoj uspelo. Se več, prestrašen parček gaje celo prosil, naj ju poroči kar takoj, ker je bilo dvomljivo, ako sploh kdaj uidejo biku. Duhovnik se je vdal njunim prošnjam in ju poročil kar na daljavo, z drevesa na drevo. Bik pa je, kot poročna priča, poroko spremljal z strašnim rjovenjem. Kmalu po končanem obredu je vse štiri našel posestnik, lastnik bika, z hlapci, ki so podivjano žival ujeli in zvezali. Novopečeni zakonski par je tako spet postal svoboden, vsaj pred bikom.
VIR: Gorenjec in Slovenski narod (juig, 1904)
UUBO DOMA. KDOR GA IMA
Tokrat nov dom išče pet muckov. Mački, stari tri mesece, vajeni čistoče, z Jesenic (slika 1). Več informacij dobite na telefonu: 040/692 963; dva mačja samca (slika 2), sta prav tako stara tri mesece in sta za zdaj doma v Žirovnici. Več informacij na telefonu: 58-05-770. B. B.
ŠTIRI TACKE
Ana Bester
Aktivnost mačke.
Redna aktivnost je za vašega mucka pomembna, saj ima mnogo funkcy, ki se jih niti ne zavedamo.
Dr. vet. med. Boštjan Vi-dic pravi, da je aktivnost pri mucku nujno potrebna za razvoj njegovega telesnega in duševnega zdravja. Redna aktivnost preprečuje debelost in zdravstvene težave, povezane z njo. Pomaga tudi pri učenju socialnega vedenja in preprečevanju negativnih oblik vedenja. Mucki obožujejo aktivnost in nedvomno tudi dodatno pozornost, ki jim jo namenjate med igro. Če ga opazujete, lahko vidite, da ima rad dve vrsti igre, in sicer t. i. napadanje predmetov in igro s človekom. Igrača v obliki miške ali celo zvita nogavica mucku predstavljata živ plen za lov in napad.
Še bolj pa uživa, če mu nekaj minut namenimo sami in se na različne načine igramo z njim. Preden je vaš mucek pričel živeti v vaši hiši, se je o igri veliko naučil od svojih bratcev in sestric. Zato je sedaj priložnost, da se z njim skozi igro globlje povežete vi. Nekatere igrače so celo narejene tako, da vam poleg obilice zabave pomagajo tudi do tesne povezave z vašim muckom. Vendar morate biti pri igri z njim na nekatere stvari pozorni. Vrvice, sukanec in klobčiči volne so namreč nevarni. Če jih mucek pogoltne, se
lahko zaustavijo v prebavilih in povzročijo hude težave. V takem primeru obiščite veterinarja, ki bo svetoval, kaj je treba storiti. Mucka med igro nikoli ne smete udariti ali vpiti nanj, saj bo igro povezal z negativno izkušnjo. Ko dela kaj narobe, raje zaropotajte s pločevinko, napolnjeno s kamenčki ali mu kako drugače preusmerite pozornost. Tako lahko hitro in učinkovito prekinete nedopustno vedenje. Sicer pa poskrbite, da mu ne bo dolgčas in da bo imel na voljo vedno kakšno igračko, s katero si bo lahko krajšal čas.

GORENJSKI GLAS •12. STRAN
ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si
Petek, 30. julija 2004
Za smučarji skakalci je že prvi del poletnih tekem v celinskem pokalu, na katerih so imeli nekateri tudi težave zaradi
premajhne teže. Ta konec tedna v Hinterzarten na prvo tekmo poletne VN.
NOGOME"
Danes start lige Si.mobil Vodafone
Domžale, Kranj - Z današnjo tekmo med CMC Publikumom in Kumho Dravo (ob 20.30) se bo začelo 14. slovensko nogomemo prvenstvo. Jutri bo na sporedu tekma med Koprom in Hitom Gorico (ob 17.30), preostale tekme pa bodo na sporedu v nedeljo. Pari so: Domžale : KD Olimpija, Ljubljana : Zagorje, Primorje : Bela Krajina (vse ob 17.30) in Maribor PL : Mura. Prav tekma v Domžalah pa je vprašljiva, saj je vodstvo KD Olimpije prosilo za prestavitev, ker med igralci razsaja bolezen.
Pred začetkom pokalnih in ligaških tekmovanj pa "generalka" jutri čaka tudi drugoligaŠko moštvo kranjskega Triglava, ki bo jutri, v soboto, na domačem igrišču gostilo Factor Ježico. Ekipi seje v zadnjih dneh pridružil še izkušeni igralec Bogo Deisinger. V. S.
Kraiy - Znano je, da je Mednarodna smučarska zveza na kongresu letos junija v Miamiju - predvsem zaradi pritiska javnosti, da so smučarji skakalci podhranjeni in da zaradi pritiska po zmanjšanju teže zbolevajo za anoreksijo in bulimijo - odločila, da bodo morali pred tekmami na kontrolo telesne teže. Za merilo ugotavljanja ustrezne prehranjenosti je zdravniška komisija uporabila tako imenovani indeks telesne mase, ki se določi tako, da se upošteva tako višina tekmovalca kot njegova teža. Po standardih Svetovne zdravstvene organizacije pa ITM (indeks telesne mase) ne sme biti manjši od 18,5. Ker se skakalci tehtajo v opremi, so zanje določili indeks 20.
Nova določba FIS se je začela uporabljati že na prvih letošnjih poletnih tekmah, kjer so tudi nekateri naši tekmovalci, predvsem mlajši, imeli kar nekaj težav, saj so bili preprosto prelahki. "Pred poletjem naša skrb naenkrat ni bila veČ zgolj, ali seje kdo od tekmovalcev med aprilskim odmorom preveč zredil in bo težko sledil vajam za izboljšanje tehnike, ampak smo morali uvesti tehtnico tudi za vse druge, saj so nekateri na meji še dovoljene najnižje teže. V A reprezentanci je blizu te meje Robert Kranjec, v A 1 reprezentanci pa Jure Bogataj, Rok Urbane, pa tudi Jaka Oblak. Problem je, ker se nekateri fantje lahko hitro zredijo, drugi pa teže. Tako so morali nekateri pred tekmovanjem v Velenju popiti precej vode in zmočiti majice, da so
ALPSKO SMUČANJE
Vodilni v celinskem pokalu Robert Kranjec mora paziti na težo, saj tudi premalo kilogramov pomeni težave.
bili dovolj težki za tekmo, sicer bi jim morali skrajšati smuči. To pa seveda ne bi bilo dobro. Tako smo po novem v našo opremo v kombiju morali dodati Še tehtnico," pravi glavni trener v kranjske Triglavu Jani Grilc, ki kot strokovni sodelavec pomaga tudi v reprezentanci.
"Zelo smo zadovoljni z dosedanjimi nastopi naŠih skakalcev v celinskem pokalu, saj po štirih tekmah - dveh v Velenju in dveh minuli konec tedna v Obersdor-fu - v skupnem seštevku vodi Robi Kranjec, čeprav je kar nekaj reprezentanc prišlo na tekme v najmočnejši zasedbi. Tako je Kranjec v Obersdorfu zaostal le za Adamom Malyszem, tudi drugi naši pa so se izkazali z nekaj dobrimi skoki in rezultati. Pozabiti ne smemo na zmago
Bineta Zupana v Velenju, pa tudi drugi naši so po polovici letošnjega poletnega tekmovanja zbrali lepo Število točk. Pomembno je, da so Jernej Damjan, Bine Zupan in Rok Urbane v skupnem seštevku med prvimi petimi, saj uvrstitvi Kranjca in Malysza ne Štejeta, ker imata že kvoto za svetovni pokal. Naš cilj je namreč, da bi se še vsaj dva tekmovalca uvrstila v prvo peterico in bi tako v svetovnem pokalu lahko nastopilo šest naših tekmovalcev," pravi Jani Grilc, ki bo na tekmi celinskega pokala našo ekipo spet pospremil 14. avgusta v Ramsau.
Trenutno pa kranjski trener precej pozornosti posveča prvemu slovenskemu skakalnemu zvezdniku Primožu Peterki, ki pa pred začetkom sezone ni
imel težav s.premajhno težo, ampak je imel celo nekaj kilogramov več kot pozimi. "Če se tekmovalci zredijo, omejitev za nastope seveda ni, so pa težave s tehniko. Primož je tekmovalec, pri katerem teža precej niha in zato je zadnje čase treniral po individualnem programu, vse z namenom, da zmanjša težo in izboljša tehniko. Precej tega mu je že uspelo in zadnje dni je videti hiter napredek," še pravi trener Grilc.
Sicer pa naše najboljše skakalce ta konec tedna čaka uvodna tekma letošnjega FIS Grand Pri-xa v nemškem Hinterzartnu, na njej pa bodo za Slovenijo nastopili: Robert Kranjec, Primož Peterka, Rok Benkovič in Peter Žonta. Vilma Stanovnik,
foto: Gorazd Kavčič
Konec počitnic za smučarje
Kranj - Na začetku tedna so na snežni trening v Švicarski Zermatt odšle vse tri slovenske ekipe za tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju: moška ekipa za tehnične discipline, moška ekipa za hitre discipline in ženska ekipa. Doma so zaradi bolezni oziroma poškodb ostali le Mitja DragŠič, Jernej Reberšak in Lea Dabič.
Smučarji in ljubitelji športa pa so v ponedeljek z žalostjo sprejeli vest, daje na počitnicah v Dalmaciji umrl Tomaž Cerkovnik, nekdanji alpski reprezentant in poznejši vodja moŠke reprezentance. Na Smučarski zvezi Slovenije na Parmovi 33 v Ljubljani so v sredo odprli žalno knjigo v njegov spomin, ki bo odprta še danes od 8. do 12. ure, ob 13. uri pa bo pogreb na Rudniku v Ljubljani. V. S.
KOLESARSTVO
Savčani dirkali v Aziji
Kranj - Člani kranjske Save so se v teh dneh vrnili s Kitajske, kjer so dirkali na tretjem Touru de Qinghai Lake. To je dirka kategorije 2.3, namenjena profesionalnim kolesarjem. Dvajset ekip z vseh kontinentov se je spopadlo z devetimi etapami v skupni dolžini tisoč tristo kilometrov. Savske barve sta najbolje zastopala Rok JerŠe in Boris Premužič. Rok Jerše je nase opozoril z dvema dobrima etapnima uvrstitvama, 12. in 17. mestom, v skupnem seštevku je bil 56. Boris Premužič pa je v eni izmed etap uŠel skupini in bil drugi na letečem cilju, v končnem vrstnem redu pa ga najdemo na 31. mestu. Nadmorska višina, ki se je gibala med 2000 in 3800 metri, je kolesarjem zaradi težav z dihanjem povzročila veliko preglavic, tudi zato je dirko končalo le 86 od 120 kolesarjev, ki so jo začeli. M. Z.
LOKOSTRELSTVO
Podrž^u odličen v Italiji
v	_ _
Šenčur - Na drugem mednarodnem lokostrelskem FITA Field tekmovanju v okolici Doberdoba seje pomerilo okrog sto lokostrel-cev iz Italije, Avstrije, Slovenije in Avstralije. Nekaj članov avstralske reprezentance je namreč podaljšalo bivanje v Evropi po nastopu na SP na Hrvaškem.
Na tekmovanju se je od naših lokostrelcev najbolje odrezal Marjan Podržaj v slogu golega loka s 642 krogi pred domačinoma Flore-anom s 625 in Giantitom s 612, sledil je Avstralec Mick Turner s 604 krogi.	V. S.
ODBOJKA NA MIVKI
Atraktivne predstave v središču mesta
Krai\j - Danes in jutri bo v sklopu Kranjske noči potekal tudi 4. turnir za državno prvenstvo v odbojki na mivki Siemens Mobile Masters 2004. Po turnirjih v Ljubljani, na Bledu in v Velenju se bodo najboljše slovenske odbojkarske dvojice pomerile v središču mesta in na igrišču v Besnici. Danes si lahko od 10. ure zjutraj ogledate vrsto zanimivih dvobojev, ki bodo najboljše pripeljali v jutrišnja polfinala in finala.
Prek kvalifikacij, ki so bile minuli vikend v Besnici, so se družbi najboljših pridružile še ekipe Reebok Team (Satler, Šmuc), Šampinjoni Smuk Team (Modic, Kramar), Franci na Balanci (Berk,
v
Drobnič), Žužemberk (Plot, Krakar) in Extrem Fisherman's Friend (Verbič, Časar) pri moških in Vulcano (Bojinovič, Vodeb) ter Volleygirls (E. Fabjan, S. Fabjan) pri ženskah. Tokrat bosta na-turnirju zopet igrala najboljši moški in ženski tandem Jasmin Čuturič in Samo Mijclavc ter Barbara Kristan in Nataša Cingerle, ki jih na zadnjem turnirju v Velenju ni bilo. Prav tam pa sta se odlično izkazala Jernej Potočnik in Andrej Flajs, ki sta kljub svojemu prvemu skupnemu nastopu turnir osvojila. "Osvojiti turnir državnega prvenstva ob dejstvu, da sva prvič igrala skupaj, je vsekakor velika motivacija za naprej," je njun velenjski nastop komentiral Jernej, "v Kranju bo težje, saj bosta zopet igrala Samo in Jasmin, uspeh za naju pa bi bil preboj v polfinale," je še dodal. Pri ženskah za favo-ritinji veljata Kristanova in Cingerletova, ki pred tokratnim turnirjem na lestvici sicer zaostajata za prvima Oblakovo in Sirkovo.
Tina Tošič
Veslači priprave zaključujejo na Bledu
Pred odhodom na olimpijske igre so športniki te dni še na zadnjih pripravah, veslači pa so svoj mir našli na Bledu
Bled - Blejski trener Miloš Janša bo tokrat v Atenah na Čelu naše veslaške reprezentance že na petih olimpijskih igrah, enkrat pa je tudi sam nastopil kot tekmovalec. Zato mu seveda izkušenj ne manjka in si skupaj z ekipo devetih veslačev pred odhodom v Grčijo zastavlja visoke cilje. Se višje tudi zato, ker sta Iztok Čop in Luka Špik iz Sydney-ja pred štirimi leti prinesla zlato kolajno, ki jo bosta branila letos v Atenah.
"Čeprav so za nami tedni težkih treningov v Mariboru, Bakru, na Bledu in v Bohinju, ti še niso povsem končani, saj na olimpijske igre potujemo 9. avgusta. Bomo pa zadnje dni preživeli na Bledu. K sreči do sedaj ni bilo težav s poškodbami, imeli
Glavni trener Miloš Janša
smo le nekaj manjših obolenj, ki so jih fantje v dnevu ali dveh pozdravili. Ta hip v posebni formi ni še nihče, saj so fantje trenirali
pod veliko obremenitvijo, formo pa začnemo "brusiti" te dni. Do začetka tekem je Še dobrih štirinajst dni in treba je paziti, da ne popustimo prehitro. Prve starte imamo namreč na sporedu 14. avgusta," pravi trener Miloš Janša, ki ima skupaj z veslači vsako leto pred največjo tekmo, pa naj bodo to olimpijske igre ali svetovno prvenstvo, visoke cilje.
"Zadnje tedne v zaključnih treningih nimamo več stika z mednarodno konkurenco in so primerjave težje, vendar pa je jasno, da so naše ambicije vsaj na ravni letošnjih tekem in rezultatov iz svetovnega pokala. To pa pomeni, da pričakujemo vsaj dva finala, v obeh pa iztržiti čim več, kar pomeni vsaj eno kolajno, še bolje dve. Seveda sta glavna favori-
ta Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu, pa tudi četverec brez krmaija v postavi Miha Pi-rih, Tomaž Pirih, Jani Klemenčič in Gregor Sračnjek ima realen cilj, da se uvrsti v finale. Je pa res, da vse po vrsti čaka najprej uvrstitev v polfmale in nato finale, med prvih šest. Če pa ne bi imeli ambicij za kolajne, pa bi bilo veliko teže resno trenirati," pravi Miloš Janša in še dodaja: "Seveda bodo tudi dvojec v postavi Matija PavŠiČ in Andrej Hrabar ter skifist Davor Mizerit poskušali ponoviti ali izboljšati rezultate z letošnjih tekem svetovnega pokala, kar pomeni, da se bo tudi dvojec boril za A finale, za skif pa bo velik uspeh že B finale." Vilma Stanovnik,
foto: Tina Doki
GORENJSKI GWS d o.o.. 201S0VA 1 KRWJJ

KDePi.Si
Vseslovenski portal
malih oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 Časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberl.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil
Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno.
DELO CM
NOVICE
<1 rv{ j^f'jft
VESTNIH
^ >
GLAS
primorske siuunh novice
Najem bunzalom na Rodi
od 25.7.2004 do 29. 8.2004 ^
avtobus, anitnanja, ■
Idan	že od 12.500 SIT 16.300 SFT
3 dni	> 10% popust
Sdni	4-5
7 dni	5-7
v ccno je vkljo^eno:
kopanje na Rogli, 0% txir
/
L
:.aan]Lm otpu

-59:0e0^/o«b<r 49.900 SIT/osebo
9 W 757 60 00, Öl 232 92 64
5irjb popust pn vstopu v sANTio na Kogli, 50% popiist zz kopanje v Termah
Vile Terme Zreče
ljn<90be)
www.unior.$i
Vodni park Bohinj Triglavska o. 17 Bohinjska Bistrica
Tel.: 00386/ 4 577 02 10 Fax.: 00386/ 4 577 02 20
E-mail: bohin|.vodnipark@siol.nat
wrww. vodn l-park-boh inj .si
Vodni park Bohinj išče dodatno pomoč - čistilko. Delovni čas in plačilo po dogovoru. Prosimo, da prošnje v roku 8 dni po ol>-javi pošljete na naslov Bohinj Vodni park, d. o. o., Triglavska cesta 17, 4264 Bohinjska Bistrica.
v '
•If-
Petek. 30. julija 2004
KRONIKA
GORENJSKI GLAS • 13. STRAN
Novela zakona o brožju
Se eno leto za legalizacijo
>
Spremenjeni in dopolnjeni zakon o orožju omogoča, da lastniki neprijavljeno orožje do 20. julija prihodnje leto
legalizii^jo, nedovoljeno orožje, razstreliva in eksploziva pa oddajo.
Krai\j - To ugodnost je prinesel že junija 2000 sprejeti in januarja 2001 uveljavljeni zakon o orožju. Odziv lastnikov neprijavljenega orožja je bil presenet^iv: v šestih mesecih je bilo namreč pryav(jenih več kot šest tisoČ kosov različnega orožja. Novelirani zakon zdaj vsem, ki še niso izkoristili možnosti legalizac^e, daje na voljo kar leto dni.
Zadnji večji zaseg nedovoljenega orožja na mejnem prehodu Karavanke novembra lani. Foto: Gorazd Kavčič
Lastniki dovoljenih vrst orožja lahko v krajevnem uradu ali upravni enoti, kjer imajo stalno prebivališče, na posebnih obrazcih zaprosijo za orožni list, vendar le, če njihovo orožje ne izvira iz kaznivega dejanja,
če so polnoletni, zanesljivi, z opravljenim zdravniškim pregledom in preizkusom znanja o ravnanju z orožjem in če niso kršitelji javnega reda in miru. Vlogo lahko oddajo osebno ali po poŠti, saj ob tem orožja
ni treba prinašati na upravno enoto.
Posest in nošenje vojaškega orožja, avtomatskega strelnega orožja, eksplozivnega orožja ipd. ni dovoljenja, zato teh vrst orožja tudi ni mogoče prijaviti oziroma legalizirati. Novelirani zakon pa tudi imetnikom nedovoljenih vrst orožja omogoča, da se ga znebijo, in sicer ga po vnaprejšnjem obvestilu lahko oddajo na policijski postaji ali na upravni enoti, kjer jim bodo ob izročitvi izdali posebno potrdilo. Eksplozivnega orožja in gospodarskega razstreliva zaradi varnosti ni treba prinašati ne na policijo ne na upravno enoto, poklicati je treba le na 113 in policisti bodo sami prišli ponj ter poskrbeli za strokovno uničenje.
V določeni meri zakon tudi olajšuje dostop do orožja, saj prinaša olajšave za vojne veterane za Slovenijo, podaljšuje veljavnost orožnega lista za šport in lov z desetih na dvajset let in omogoča nekatere olajšave pri pridobitvi orožne listine za podedovano orožje. Novelirani zakon o orožju dopolnjuje
Ob odhodu se je "podpisal" Stanovalci zdoma, tat v hišo
Šenčur - Kriminalisti bodo dopolnili kazensko ovadbo proti neznancu, ki je med 22. in 25. julijem vlomil v stanovanjsko hišo v Šenčurju. Kot smo že poročali, je iz garaže odpeljal rdeč citroenov AX z registrsko oznako KR 33-43E, iz hiše pa je odnesel zlate verižice, prstane in zapestnice ter prenosni računalnik IBM.
Kranj - Nekdo je v ponedeljek ponoči vlomil v trgovino z mešanim blagom Gorenc v Kranju. Ukradel je 11.000 tolarjev v različnih bankovcih in nekaj izdelkov.
Ob odhodu je na zid trgovine s sprejem napisal DADO WS KRANJ. Policisti za neznancem še poizvedujejo.
tudi poglavje prenosa orožja prek državne meje in trgovine z orožjem z določbami zakona o nadzoru državne meje in s pravnim redom Evropske unije. Poleg tega je uskladil kazenske določbe z novim zakonom o prekrških, nadzorstvene pa z zakonom o inšpekcijskem nadzoru. Inšpektor bo po novem samostojno nadziral podjetje in podjetnike, ki imajo orožje, s ukvarjajo s trgovino z orožjem ali imajo strelišča.
Helena Jelovčan
Kozarec vode za izgovor
Ko je starejša Kranjčanka prodajalki bluze pripravljala
napitek, ji je ta smuknila 80 tisočakov.
Krai\j - Neznanka, stara do 30 do 35 let, temnejših daljših ravnih las in močnejše postave, oblečena v kavbojke in bluzo, po izgledu Romka, ki je govorila v slabi slovenščini, je v sredo, 28. julija, okrog enih popoldne pozvonila pri vhodnih vratih enega od kranjskih blokov. Starejša stanovalka jo je spustila k sebi. Obiskovalka jo je prepričala, da je nakup bluze ugoden, Kranjčanka je vzela denar iz miznega predala in bluzo plačala.
Domnevna Romka je opazila, da je ženska nekaj denarja vrnila v predal. Prosila jo je za kozarec vode, in ko ta ni bila pozorna, je iz predala ukradla vseh 80.000 tolarjev, kolikor je bilo še v njem. Prodajalka bluz je odšla, Kranjčanka pa je, brž ko je odkrila tatvino, obvestila policijo. Kdor bi o neznanki karkoli vedel, naj le pokliče na 113.
Vlomilca prijeli med delom
Kranj - V sredo navsezgodaj zjutraj je Kranjčan razbil steklo in skozi odprtino segel v notranjost kioska za prodajo cigaret. Ukradene cigarete je že spravil v nahrbtnik, ko se je iznenada pojavila policijska patrulja in ga prijela.	H. J.
Prometna napoved za ta konec tedna
Na morje nikar jutri dopoldne
Vrhunec poletne turistične sezone bo prav ta konec tedna, ko se tudi v Italiji začenjajo
kolektivne počitnice.
Kranj - V AMZS pričakujejo najgostejši promet in zastoje jutri, v soboto, dopoldne, zato domačim voznikom svetujejo, naj se proti morju raje odpravijo že danes oziroma jutri navsezgodaj zjutraj. Jutri in v nedeljo popoldne ter zvečer pričakujejo povečan promet tudi od morja v n0trai\]0st, proti mejnim prehodom z Avstr^o.
Svede rešil dober avto
Že danes po 14. uri naj bi se promet močno okrepil na vseh cestah, ki vodijo proti morju. Zelo verjetno bo do zastojev prihajalo na koncu primorske avtoceste na Klancu ter naprej proti Črnemu Kalu, na relaciji od Ljubljane proti Celju na odseku Blagovica-Trojane ter na relaciji od Ljubljane proti Novemu mestu na odseku Koren-itka-Trebnje.
V soboto se bodo prometni tokovi okrepili zlasti na cestah
iz Italije proti Hrvaški. Do zastojev bo prihajalo tako na itali-jansko-slovenskih mejnih prehodih kot na slovensko-hrvašk-ih. Dopoldne bo promet povečan tudi na cestah Karavanke-Ljubljana-Koper, zastoje napovedujejo na mejnem prehodu Karavanke pri vstopu v Slovenijo, na cesti Lesce-Naklo, na koncu gorenjske avtoceste v Ljubljani, na koncu primorske avtoceste na odseku Kozina-Klanec, na glavni cesti Kozina-
v
Petrinje-Crni Kal,, na glavni cesti Koper-Izola-Portorož in Koper-Smarje ter na izstopnih mejnih prehodih Dragonja in Sečovlje.
Promet se bo zgostil tudi na relaciji Šentilj -Maribor-Gruš-kovje, zaradi mednarodne avtomobilske dirke Petrol-Ferrari 2004 pa bo v soboto od 8. do 21. in v nedeljo od 7. do 24. ure zaprta regionalna cesta Pivka-Ilirska Bistrica prek Knežaka.
Podobno kot v soboto bo na cestah, ki vodijo v turistične kraje, tudi v nedeljo. Na Gorenjskem je najbolj obremenjena turistična cesta Naklo-Radovljica-Bled.
Helena Jelovčan

Naklo - Nepravilen premik z enega na drug vozni pas voznika osebnega avtomobila z Jesenic je v torek, 27. julija, nekaj minut pred eno uro popoldne povzročil prometno nesrečo na viaduktu Bistrica pri Naklem. Jeseničan je namreč zadel v vol-vo, ki gaje vozil Švedski držav-
ljan. Po trčenju je volva zaneslo v ograjo in verjeti gre poznavalcem, ki pravijo, da je Šveda, njegovo ženo in hči rešil predvsem dober avto, tako da so jo odnesli le z lažjimi posledicami. Avto je uničen.
Povzročitelj je po trčenju peljal naprej, ne da bi ponesreče-
nim pomagal. Ustavil se je na policijski postaji v Radovljici in prijavil, daje bil udeležen v prometni nesreči, v kateri naj bi voznik s kraja pobegnil. No, policisti so ugotovili, daje bil povzročitelj sam, in proti njemu primerno ukrepali.
H. J., foto: Gorazd Kavčič
Ni upoštevala desnega pravila
Britof - Voznica osebnega avtomobila v
ponedeljek, 26. julija, ob 20.35 v križišču enakovrednih cest v Britofu pri Kranju ni upoštevala desnega pravila. V križišče je zapeljala, ko se je z njene desne strani bližal mopedist. Taje zavi-^■al, da bi preprečil nesrečo, kljub temu pa je trčil v desni bok avta. Po trčenju gaje vrglo na pokrov Motorja in prek njega na travnik ob cesti, kjer je obležal s hudimi poškodbami leve noge. Reševal-
ci so ga odpeljali v klinični center, voznico pa bodo policisti ovadili kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. H. J,
Kolesarja "nesla" hitrost
Zgornje Gorje - Enaindvajsetletni kolesar je v sredo, 28. julija, ob 18.30 mimo trgovine v Zgornjih Gorjah očitno peljal prehitro. Nenadoma se je prednje kolo zasukalo v levo, kolesarja je spodneslo, padel je in si huje poškodoval levo roko. Oskrbeli so ga v jeseniški bolnišnici. H. J.
Smo uspešno evropsko podjetje no področju trgovine z živili
z več kot 5000 trgovinami.
Za izgradnjo naših trgovin z živili v
Sloveniji
iščemo
Stavbna zemljišča -
zazidana ali nezazidana
od 6000 m
2
dalje,
površine za najem od 1000 m
dalje z zadostnim številom parkirnih mest.
2
Stroške novogradnje, adaptacije oz. dogradnje prevzamemo mi.
Z veseljem pričakujemo vaše ponudbe, tudi od posrednikov, na naslov:
LIDL d. o. o.
družba za trgovino in storitve k. d
Pot k sejmišču 26a 1000 Ljubljana

GORENJSKI GLAS • ^4. STRAN
ZGODBA / info@g-glas.si
Petek, 30. julija 2004
Odločala je
tudi
sreča
zmed 19 maturantov, ki so na letošnjem zrelostnem ižpitu osvojili prav vse točke, so tudi trije Gorenjci. Tina Malec iz Stražišča pri Kranju, Mitja Trojar iz Železnikov
in Nina Zupan iz Sela pri Bledu zagotavljajo, da ima pri uspehu veliko opraviti tudi sreča.
Krai\j - Vsem trem je skupno presenečenje ob razglasitvi rezultatov, vsi trye radi potujejo in bi še več, veže pa jih tudi velika želja po brai^ju. Berejo veliko. Znajo veliko. Med i\jimi gre iskati tiste, ki bodo s svojo pridnostjo, predanostjo in znanjem v prihodnosti vodili Gorenjsko, Slovenijo, Zemljo. Pa naj bo to na raziskovalnem, gospodarskem, političnem ali kakem drugem področju.
Tina Malec iz Stražišča pri Kranju je obiskovala Škofijsko klasično gimnazijo Zavod sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani. Osvojitev vseh maturitetnih točk je bilo za njo veliko prese-
matiko tudi raziskovati. Zadnji gimnazijski letnik ji je bil še bolj všeč kot prejšnja leta, saj je imela le predmete, ki so ji bolj všeČ: matematika, fizika, kemija, skratka naravoslovne vede. Tina
'H




Tina Malec
nečenje. Le nekaj ur po uradni razglasitvi rezultatov se je s sošolkami in sošolci odpravila na maturantski izlet v Tunizijo, ob prihodu domov oprala kopalke, se pogovorila z nami in zopet odšla na morje. "Pa to še ni vse," se nagajivo nasmeje in napoveduje Še obisk Nizozemske.
"Veliko brskam po knjižnici in preberem vse, kar se mi zdi zanimivo na prvi pogled, pa naj bodo to kriminalke, znanstvena fantastika, leposlovje ... prime me tudi filozofija, pa na poljuden način razloženi znanstveni pojmi," o najljubšem preživljanju prostega časa pravi Tina. Mar to pomeni, da bodo tvoje najdaljše počitnice v življenju minile v dopustovanju in branju knjig, jo vprašam. "Ne, ne. V prvih dveh tednih julija sem delala v trgovini in tako bo tudi večino avgusta in septembra. Odločila pa sem se tudi, da se septembra spet vpišem v glasbeno šolo, na violončelo," odgovori Tina. Odločila se je za študij matematike, saj ji ta veda predstavlja nekaj najlepšega. "Vem, da je za ene groza, meni pa predstavlja višek izziva. Zelo preprosto je treba na izziv poiskati rešitev," razloži zlata maturantka, ki želi mate-
se je vsak dan vozila v Ljubljano: "Mislim, da sem tri četrtine snovi predelala na vlaku. Delala sem domače naloge, domače branje, preveijeno lahko na vlaku rišeš tudi grafe. Še posebej težko sem se donia učila zgodovino, geografyo ali slovenščino, na vlaku pa mi je pod pritiskom kar šlo." Najvišje možno število točk na maturi ni pričakovala. "Pred maturo sem upala, da bom zlata maturantka, po njej pa, da se ne bom osramotila," pravi Tina, ki je bila vsa štiri leta odlična dijakinja. Rezultat jo je popolnoma zmedel. "Slišala sem svoje ime, a nisem vedela, kaj se dogaja. Že na začetku so povedali, da sva dva osvojila vse možne točke. Mami se mi je smejala, saj je vedela, jaz pa sem bila čisto zmedena," je spomine obujala Tina. Zagotavlja, da jo je spremljala sreča. Najtežje? Po dolgem razmisleku pove, da je bil najbolj mučen esej. Predolgo traja, pravi.
Toliko o maturi. Kaj Tina Malec meni o globalizaciji? Se je veseli ali jo straši? "Globalizaci-ja je dvorezen meč, razumeti se jo da pozitivno ali negativno. Izgublja se tradicija posameznih narodov, hkrati pa stremimo k
enakosti. Zdaj globalizacije ne občutim, saj je Slovenija malce odmaknjena in gredo dogodki mimo. Mislim, da je treba potovati, primerjati in nato to ocenjevati," nam je povedala Tina. Zanimalo nas je tudi, kaj njej pove izraz elita oziroma ali ta obstaja? "Vsakič, ko se počutiš manjvrednega, obstaja elita. Meni je sicer že sama beseda zoprna. Zaznavamo jo lahko na vsakem koraku tudi pri nas," razloži Tina in doda, da se nekateri sami razglasijo za elito, druge pa zaradi dosežkov na raznih področjih razglasi okolica. "Ne čutim se pripadnice nobene elite, saj je veliko drugih, bolj primernih za ta naziv," je za konec povedala Tina Malec, Čeprav je ena od treh Gorenjk z najvišjim izkupičkom točk letošnje mature.
Tako kot vsi letošnji gorenjski maturantje z vsemi osvojenimi točkami, je tudi Mitja Trojar iz Železnikov vsa dijaška leta opravil z odličnim uspehom. Obiskoval je škofjeloško gimnazijo, ki pa ostaja le še spomin. Prva dva julijska tedna je namreč preživel v La Ciotatu v Franciji, sedaj pa se bo še dva meseca podajal na
Nič posebnega ni, noben bav bav."
Nadaljuje, da se je najbolj bal matematike, ki pa je bila na koncu povsem preprosto. Tudi eseju pri slovenskem jeziku je posvetil več pozornosti. In francoščina? "Oh, ne. Francoščine se pa sploh nisem bal, nasprotno, bil sem zelo samozavesten. Ta jezik mi gre zelo dobro, najbrž gre zasluga za to odlični profesorici Meri BratuŠa Bogataj, ki meje navdušila do te mere, da jo bom tudi študiral," pravi Mitja, ki ne pozabi povedati, daje bila profesorica zelo stroga, a so tudi veliko prepevali, večkrat jim je tudi prinesla pecivo in jih nagradila za dobro delo. Razglasitve rezultatov mature ni pričakal na običajnem mestu za maturante. Bil je namreč v Franciji, o uspehu pa ga je obvestila sošolka. "Računal sem na 28 točk, zato sošolki niti nisem veijel. Nikomur okoli sebe nisem povedal, dokler nisem rezultata preveril doma. Kaj naj rečem? Bil sem presenečen, a nikakor evforičen," ostaja trdno na zemlji Mitja.
Povprašamo ga, kaj meni o vse bölj prevladujočem položaju an-
Mitja Trojar
izlete v okolico, po Sloveniji in za kak dan v tujino. Druge dni pa bo večinoma bral. Obožuje romane, predvsem svetovne klasike, veliko prebira tudi v francoščini. "Francoski jezik in jezikoslovje nasploh me zelo zanimata, zato sem se tudi odločil za tovrstni študij," nam pove zadržani Mitja. Bolj se razgovori o pripravah na maturo: "Zadnjega pol leta je bilo res bolj naporno. Tempo se je stopnjeval, čeprav ni bilo prav nič stresno. Veste, matura sploh ni tako grozna, kot jo skušajo nekateri predstaviti.
gleščine v svetu računalništva, filma in drugje. "Res je angleščina zelo razŠiijena, a vsakdo bi moral znati več jezikov. Seveda pa je angleščina osnova in se že samo z njo se daleč pride. Ne bojim se, da bi ta jezik izpodrinil druge, saj lahko prevzame le eno raven rabe, kot na primer v diplomaciji, znanosti... a to ne pomeni, da ogroža drug jezik. Še vedno ni tako prisotna, da bi lahko izrinila druge, predvsem domače jezike," razmišlja Mitja, ki ga bomo v prihodnjih dveh mesecih videvali tudi na kolesu in v
avtomobilu: opraviti namreč žeh vozniški izpit.
Nina Zupan je iz Sela pri Bledu, zelo rada bere, pravzaprav požira vse knjige, ki ji pridejo pod roke, še najraje klasike: "Victorio Holt sem prerasla v 4. razredu!" Rada je s prijateljicami, skoraj vsak dan se pomeri v odbojki na mivki. Pred leti je želela spremeniti družinski jedilnik, zato je začela kuhati. Velikokrat jo lahko opazimo v kinu.
privoščila teden Tunizije, septembra gre še v Francijo. Čas si je vzela tudi za razglasitev rezultatov mature: "Malo pred uradno razglasitvijo smo izvedeli. Bila sem zelo vesela in presenečena. Prej sem si rekla, da bom vesela 30 točk, sedanji rezultat pa je veliko presenečenje," pravi Nina, od katere so celo sošolci bolje vedeli, da bo tako dobro opravila. Odločila se je za pravo. Najprej si je želela na študij
Nina Zupan
dober film si ogleda tudi doma. Pred dobrimi štirimi leti je kolebala med jeseniško in kranjsko gimnazijo ter se končno odločila za Kranj, kjer je dijaške klopi gulila tudi njena mati. Kasnejše dijaške dneve opisuje kot luŠtne.
Nina je bila vsa štiri leta odlična, povprečje končnih ocen pa znaša točno 5! "Kampanjsko sem se učila, a mislim, da je dovolj že sprotno reševanje domačih nalog," je prepričana Nina in zanika našo hipotezo o jutranjem učenju na avtobusu: "Sem tip človeka, ki nerad vstaja zgodaj, zato se zjutraj na avtobusu nisem prav rada učila. Le če je bilo nujno, sem malo ponovila." Nadaljuje, daje imela pri učenju za maturo pripravljen program učenja, ki pa se ni izšel. "V četrtem letniku sem se še najmanj učila, za maturo pa šele dva meseca pred tem," smeje pove Nina. Njej se je maturitetni izpit zdel zelo težek. "Zmanjkovalo mi je časa, preprosto mi ni uspelo, da bi se vse naučila. Najhujše je bilo, ker so vsi pričakovali, da bom osvojila vse točke," se spominja Nina.
Že konec junija je začela delati v enem uspešnejših gorenjskih podjetij, kjer bo ostala vse do prvih študijskih dni. Vmes si bo
mednarodnih odnosov, za katerega pa meni, daje program preveč ozko usmerjen. "Želim si dela z ljudmi, želim v Bruselj, zato mednarodno pravo," je vsaj sedaj trdno odločena Nina, ki trezno pristavi, da si lahko tudi premisli.
Vprašali smo jo še, kaj meni o tezi, da s prevzemom evropske zakonodaje naše življenje vse bolj diktirajo tujci. "Referenduma o vstopu Slovenije v EU se sicer nisem mogla udeležiti, a vstop podpiram. Na veliko področjih se moramo še spremeniti. Ne vem, ali tujci diktirajo naše življenje, saj smo se za to odločili. Vsaj za zdaj tega še ne čutim. To vprašanje je morda bolje postaviti nekomu, ki je živel pod Titom in bi lahko primerjal." Letos Bled praznuje tisočletni-co. Ali so pristojni naredili dovolj? "Na Bledu se vse vrti okoli turizma, nihče pa nič ne naredi za ljudi, ki tu živijo. Selo pri Bledu je malce ven iz Bleda, vse pa se naredi le do table Bled. Bled je lep, poleti je velika gneča, preveč turistov, samo trpimo. Blejska noč je bila zelo lepa, a to je tudi vse."
Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki
Piše Miha Naglič
Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž
11
Prafare gorenjskega juga
Zemljepisno in zgodovinsko celoto gorenjskega juga, kiji po starem pravimo loško gospostvo frei-sinških Škofov, po novem pa upravna enota Škofja Loka, je pred tisoč leti, v času nastanka in uporabe Brižinskih spomenikov, zajemala ena sama župnija, imenovana prafara, njen sedež je bil v Stari Loki, ki ji ljudje Še danes pravijo kar Fara. To seveda ne pomeni, da na tem ozemlju ni bilo še drugih cerkva oziroma cerkvic; bile se, a niso bile farne, ampak le podružnične. Današnje fare so iz loške prafare nastale šele v toku stoletij. Najprej so bile vikariati, dobile so svojega stalnega duhovnika - vikarja, pozneje so postale samostojne župnije. Tisto, kar je bila nekoč prafara Stara Loka, je danes dekanija Škofja Loka.
Zanimiv je tudi podatek, ki mi ga je svoj čas potrdil dr. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar in kapucin v Škofji Loki: daje bilo sprva tudi pokopališče za celotno loško ozemlje pri Fari. Le tu se je lahko opravil krščanski pokop. Zdaj si pa pred-
stavljajte, kako.je bilo, ko je sredi najhujše zime umrl faran nekje na Žirovskem ali v Sorici. Kako dolga in naporna je morala biti po takratnih poteh zadnja pot do Fare! Najbrž so ravnali podobno, kot še danes pomnijo na Vojskem. Tam so staro mamo, ki je umrla sredi previsokega snega, začasno "konzervirali" kar v leseno skrinjo na hladnem podstrešju. Ko so se vremenske razmere izboljšale, pa so jo spremili do precej oddaljenega pokopališča.
Po razdelitvi starološke prafare je najjužnejša župnija na Gorenjskem postala žirovska. Kdaj je dobil status župnije, ni natančno znano, gotovo pa je, da se je to zgodilo še pred koncem srednjega veka, v 15. stoletju. Izpričano je, da so svojega vikarja, ki je bil še naprej tesno navezan na starolo-škega župnika, najprej dobili v loškem mestu (1262), naslednje stoletje pa v Selcih (1355), Poljanah (1382) in Žireh (1384). V loškem urbarj u IZ leta 1501 pa je razvidno, da je bila takrat v Žireh že župnija. Čeprav je bila le del starološke, je bila tudi starožirovska zelo velika. Zajemala je namreč poleg zdajšnje še ledinsko, zavraško in vrhovsko župnijo. Po popisu v loškem urbarju 1501 je bilo v njej ob farni cerkvi sv. Martina Še enajst podružnic. Naštejemo jih v istem vrstnem redu kot urbar: sv. Ožbolt na Ledinici (zdaj sv. Ana), sv. Lenart na DobraČevi, sv. Janez Krstnik v Goropekah, sv. Nikolaj v Hlevnem Vrhu, sv. Trije Kralji na Vrhu, sv. Katarina na Medvedjem Brdu, sv. Urh v Zavratcu,
Mogočna farna cerkev sv. Martina, okvirjena v portal žirovskega muzeja.
sv. Tomaž apostol na Vrsniku, sv. Jakob st. v Ledinah, sv. Ahac v Krnicah in sv. Kancijan na Brezni-ci.
Ko je cesar Jožef IL, sin Marije Terezije, uvajal cerkvene reforme, se je ravnal po načelu, da ne sme imeti noben faran dlje kot eno uro hoje k maši v farni cerkvi. Zato so morali velike župnije razdeliti; iz žirovske so se tako postopoma izločile in osamosvojile še zdaj obstoječe župnije v Zavratcu (1788), Ledinah (1846) in na Vrhu Svetih Treh Kraljev (1875). Prva cerkev naj bi bila po starem ustnem izročilu v Žireh že v 9. stoletju, vendar za
v
to ni nikakršnih dokazov. Prvi zavetnik Zirov naj bi bil sv. Andrej; ko se je v nadaljevanju kolonizacije žirovskega ozemlja nanj priselila večja skupina Poljancev, naj bi ti prevladali, in na glavni oltar postavili svojega patrona sv. Martina, sv. Andreja pa prestavili na njegovo desno stran; tako stojita Še danes. Cerkev sv. Martina v Žireh se prvič omenja v freisinški listini, datirani 3. maja 1384 ("filialis ecclesiae ... sancti Martini in Schiraco"). Do 1751 je bila pod cerkveno oblastjo patriarha v Ogleju, nato do 1787 v goriški nadškofiji in odtlej v ljubljanski škofiji oziroma nadškofiji. (Z izjemo župnij v Ledinah in Zavratcu, nekdaj žirovskih podružnic, ki sta - kot smo že večkrat poudarili - zaradi nepopravljene rapalske krivice Še zdaj v koprski škofiji! Voda s streh njunih faranov teče v Crno morje. Škofa imajo pa ob Jadranskem ...)
VX»	v* % v
■ •••

petek,'30. julija 2004
GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 15. STRAN
stavi
Polletni rezultati Zita Gorenjke so nad planom in pričakovanji, kar potrjuje ukrepom racionalizacije, ki so jih izvedli. Pri Gorenjkinih izdelkih je na prvem mestu kvaliteta, proizvajali pa bodo tudi za trgovske blagovne znamke.
Lesce - Leto 2003, ko so v Žitu Gorenjka zamenjali kar dva predsednika uprave, bo v analih te družbe ostalo zapisano kot neuspešno, hkrati pa kot povod za ukrepanje na poti ozdravitve. Letošnji polletni rezultat je namreč dobra vest za vse, ki imajo radi posladek tega gorenjskega slaščičarja, saj kaže, da so našli pot za ozdravitev družbe. Poleg širjenja ponudbe najkvalitetnejših čokolad pod lastno blagovno znamko se s trgovci dogovarjajo tudi za proizvodnjo pod njihovimi blagovnimi znamkami, nad pianom pa se bodo uresničevali tudi investicijski načrti za novo tehnologijo. O vsem tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Francijem Čampo.
Družba Žito Gorenjka je lansko leto, ko ste v oktobru že kot drugi novi predsednik uprave v tem letu prevzeli krmilo, poslovala z izgubo. So ukrepi, ki ste jih napovedali, spremenili rezultat?
"Lahko rečem, da so. Žito Gorenjka je lansko leto sklenila s 230 milijoni tolarjev izgube, medtem ko je letošnji polletni obračun pokazal 60 milijonov tolarjev dobička. Lahko rečem, da je tak rezultat nad planiranim in pričakovanim, saj smo za to obdobje planirali skoraj 40 milijonov izgube."
V pogovoru za Gorenjski glas ste v marcu napovedali temeljito racionalizacyo družbe in pri tem omenili zmai\jšanje števila delavcev v režiji, oddajo nekaterih del zunanjim iz-
vajalcem in druge ukrepe za zmanjševanje stroškov. Kako so se ti ukrepi uresničevali?
"Res smo začeli zmanjševati Število zaposlenih. V oktobru lani je bilo zaposlenih 317 ljudi, na koncu lanskega leta 298 ljudi, danes nas je 270, pri čemer smo zmanjševali število zaposlenih predvsem v režiji, v proizvodnji pa le v nekaj primerih zaposlitev za določen čas. Nekaj del smo oddali zunanjim izvajalcem, kot je kuhinja, marketing in nekatere druge storitve. Letos smo se odločili več vlagati v reklamo, pri čemer se bomo zlasti v drugem polletju osredotočili na televizijo, saj ocenjujemo, da je takšna reklama najučinkovitejša.
Precej naporov smo vložili tudi v urejanje nabavnih poti
surovin. Strateške surovine kupujemo na blagovni borzi, kjer nam je uspelo doseči nižje cene od planiranih, veliko pa tudi vlagamo v urejanje prodaje in odnosov s trgovci. Se v januarju in februarju smo precej zaostajali za lanskimi rezultati in letošnjim planom, nato pa se je obrnilo."
Takšen trend je seveda ohrabrujoč. Glede na naravo proizvodnje, je glavna prodajna sezona v jesenskem in zimskem času. Kaj pričakujete do konca leta?
Franci Čampa

Na slovenskih črpalkah
%
tudi biodizel
k
Od ponedeljka je na Petrolovih bencinskih črpalkah mogoče kupiti dizelsko gorivo,
ki vsebuje biodizel.
Ljubljana - Evropska komisija je leta 2003 sprejela direktivo 2003/30/EC, s katero je uvedla obvezne minimalne vsebnosti biodizla v motornih gorivih. Tako morajo po 1. januarju 2005 motorna goriva v transportnem sektorju vsebovati najmanj dva odstotka biodizla, od leta 2010 dalje pa kar 5,75 odstotka. Petrol je biodizel testno uvedel v ponedeljek in tako. za skoraj pol leta prehitel rok, ki ga je postavila Evropska komisija.
Novost je prejšnji teden predstavil izvršni direktor za področje tehnologije in kakovosti pri slovenski energetski družbi Petrol Janez Bedenk. Biodizel s kemijsko oznako FAME (Fatty Acid Mfthyl Ester ali metilni ester maščobnih kislin) imä Številne prednosti. Je obnovljiv vir energije, ki zmanjšuje emisije CO2, za pogon dizelskih motorjev pa se lahko uporablja v čisti obliki ali kot mešanica z običajnim dizelskim gorivom. Pridelati gaje mogoče iz oljne repice, soje, sončnic ali pa s predelavo živalskih maščob oziroma odpadnih jedilnih olj. Ne vsebuje žvepla in je biološko razgradljiv. To med drugim pomeni tudi manjšo nevarnost pri uporabi.
skladiščenju in transportu. Biodizel se preprosto meša z mineralnim dizelskim gorivom. S pe-todstotnim dodatkom, ki bo na voljo na slovenskem trgu, so dosežene boljše mazalne lastnosti ter manjša poraba goriva. V primerjavi z drugimi alternativnimi gorivi, kot so na primer stisnjeni zemeljski plin, vodik ali utekočinjeni naftni plin, mešanica z biodizlom ne zahteva sprememb na motorjih ali dodatnih vlaganj v skladišča in drugo infrastrukturo, zato bo kupcem dosegljiva na običajnih distribucijskih mestih za goriva. Na začetku bo možno biodizel kupiti le na največ 20 bencinskih črpalkah, prav tako tudi ne bo posebej označeno, da gre za
biodizel. Na novinarski konferenci, na kateri so predstavili to novost, je sodeloval tudi Marko Slokar, državni sekretar z Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki je povedal, da ga veseli, da lahko z družbo Petrol začenjajo uveljavljati to, za kar so se trudili že od leta 2001. Z direktivo, ki jo je sprejela Evropska komisija, je določeno tudi obveščanje in obvezno poročanje držav članic o napredku. Prvo poročanje je predvideno do leta 2006, nato se bo izvajalo vsaki dve leti. Republika Slovenija je na pobudo Ministrstva za okolje, prostor in energijo letos predlagala tudi spremembo. in dopolnitev zakona o trošarinah, kjer so opredelili, kaj so biogoriva in da se za bio-goriva ne obračuna trošarina.
Resen kandidat za proizvodnjo biodizla v Sloveniji je Oljaiica Kranj, prvo proizvodnjo pa lahko pričakujemo konec leta.
Tanja Maček
Napovedan Karaoke kapitalizem
Ljublana - Po izidu svetovne uspešnice Funky Business sta avtorja Jonas Ridderstrale in Kjell A. Nordström pripravila novo knjigo z naslovom Karaoke kapitalizem. Slovenski prevod knjige bo pri GV Založbi izšel septembra. Knjigo bo v Ljubi j ani predstavil dr. Jonas ^^dderstrale.
Knjiga Karaoke kapitalizem je 'knjiga o ljudeh sodobnega Časa, l^i imamo pravice, le naučiti se Jih moramo živeti. V svetu karaoke kapitalizma je nešteto individualnih, možnosti. Podjetja in posamezniki se soočajo z najpo-
membnejšo odločitvijo: posnemati druge ali delati po svoje in ustvariti svojo prihodnost. Današnji poslovni svet je svet kara-ok, zato avtorja z globalnim apelom svetujeta: 'Ne posnemajte, temveč inovirajte!' Jonas Ridderstrale in Kjell A. Nordstrom sta docenta na Fakulteti za ekonomijo v Stockholmu. Kot svetovalca delata v številnih mednarodnih korporacijah in upravah podjetij.
Njuna knjiga Funky business (v slovenskem prevodu Ta nori posel) je hitro postala mednarodna uspešnica in seje prodala
že v več kot 250 tisoč izvodih. Pred kratkim je bila ta knjiga uvrščena na 16. mesto najbolj branih poslovnih knjig vseh časov. V Sloveniji bo knjigo Karaoke kapitalizem predstavil dr. Jonas Ridderstrale, eden najvplivnejših poslovnih gurujev v Evropi. Zaradi svojih inovativnih in provokativnih analiz poslovnega sveta ter pronicljivih in lucidnih idej je poslal izredno cenjen in iskan sogovornik. Srečanje z njim bo v Hotelu Union v Ljubljani 29. septembra.
š. ž.
"Za leto 2004 planiramo dobiček v višini dobrih 91 milijonov tolarjev, in če ne bo kakšnih nepredvidenih težav, sem prepričan, da bomo to dosegli, in upam si napovedati: presegli." Kaj pa proizvodni program? Je prišlo do sprememb?
"Kot pozitivna se je potrdila naša odločitev o proizvodnji boljših, kvalitetnejših čokolad, rolad in drugih izdelkov, narejenih iz prvovrstnih surovin. Naša usmeritev pod blagovno znamko Gorenjka so izdelki visoke kakovosti. Jeseni bomo dali pri Čokoladah na trg štiri nove izdelke, od teh dve tako imenovani žlahtni čokoladi s 70 odstotki kakava, ki se izredno dobro prodajajo kljub višji ceni." Kako pa gre pekarskemu delu Gorenjke?
"Nekoliko zaostaja za planom, predvsem zato, ker smo zaradi visokih stroškov nekatera prodajna območja prepustili Žitu. Pri tem naj omenim Ljubljano, Kamnik in Domžale. Seveda se to precej pozna pri stroških."
Kako pa urejate lani težavne odnose z Živili oziroma Mer-catorjem?
"Lanske težave z Živili so se
polegle, medtem ko z Mercator-jem, ki je zahteven, toda korekten kupec, dobro sodelujemo. Dogovorili smo se celo za proizvodnjo rolad pod Mercatorej-vo blagovno znamko in v teku so pogovori tudi za čokolade, pri čemer so konkurenčne ponudbe iz tujine kar precej nizke.
Tak dogovor o proizvodnji čokolad pod trgovsko znamko že imamo s Tušem, kaže pa povedati, da gre za opazno drugačno kvaliteto, drugačne surovine in recepture. Pri kruhu, kjer ima Mercator svojo pekarno in svojo politiko, smo drugi dobavitelj."
Za letošnje leto ste napovedali tudi investicije v tehnologijo. Se tovrstni načrti uresničujejo?
"Vse kaže, da bomo načrt investicij, kije vreden 280 milijonov tolarjev, celo presegli za vsaj sto milijonov. Pretekli teden smo pri Žitu dobili soglasje
za podpis pogodbe tujega dobavitelja za avtomatizacijo pakiranja biskvitnega peciva, za prihodnje leto pa pripravljamo že velikokrat omenjeno in napovedano linijo tabliranja čokolad. Investicije torej niso ustavljene, nasprotno: jih povečujemo." Lani se je kot odločilen kazal odnos do Žita, ki je vaš večinski lastnik. Kako se razvija v letošnjem letu?
"Lahko rečem, daje sodelova-
v
nje z Žitom zgledno. Naše želje, da dosežemo pri tem določene sinergijske učinke, se uresniču-
jejo-

v	>/
Stefan Zargi
V nedeljo,
. avgusta
2004.
/
Mcrcatorjevi kupci
lahko
ponovno
kupujete ceneje!
Prvi dan meseca avgusta boste ponovno lahko uveljavili 10 odstotni popust, ki ga vsem kupcem podarjamo ob praznovanju naše 55 letnice.
Zato vas vabimo, da v nedeljo, 1. avgusta, obiščete katero od odprtih prodajaln Skupine Mercator* in izkoristite popust na nakupe iz vseh programov.
zkoristite odlične ugodnosti!
^^l^tv (družbiprijetnih ljutii
Mercator
VINTERSPOIIT PE/^urfQuE
M ^
Mercator TelmHca * Mercator Pohfitvo
i- - -WV»-.. T
k...
* V Mercatorievih franšiznih prodajalnah popust ne velja




GORENJSKI GLAS • 16 STRAN
FINANCE, PODJETNIŠTVO / info@g-glas.si
Petek, 30. julija'2004
I
inštitut sodeluje fakultetami
Dr. Marko Simoneti na čelu
Ljubljanske borze
Hidrijin Inštitut za klimatizacijo, gretje in hlajenje načrtuje razvoj no-razi s koval ne projekte skupaj z ljubljansko
in mariborsko fakulteto za strojništvo.
Spodnja Idrija - Iz korporacije Hidria so sporočili, da sta dekan ljubljanske Fakultete za strojništvo prof. dr. Matija Fajdiga in direktor Razvoj no-tehnološkega centra Inštitut za klimatizacijo, gretje in hlajenje Egon Venko pred nedavnim podpisala sporazum o poslovnem in tehničnem sodelovanju.
Inštitut za klimatizacijo, gretje in hlajenje Hidrie je začel delovati v prostorih Hidrijinih družb na začetkom letošnjega leta, septembra letos pa bo v Godovi-ču položen temeljni kamen za gradnjo novega sodobnega in tehnološko vrhunsko opremljenega objekta, v katerem bo urejenih 15 laboratorijev. S to pridobitvijo se bodo Hidrijine družbe, članice slovenskega Grozda za klimatizacijo, gretje in hlajenje ter druge slovenske in tuje družbe s področja klimatizacije, gretja in hlajenja vpisale med najbolj napredne snovalke
razvoja na tem področju. Velika investicija, v katero bodo po pričakovanjih ustanoviteljev vložena tudi sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjena spodbujanju razvoja inovacijskega okolja, bo pomenila izjemno pridobitev za slovenski prostor, saj bo predstavljala edini tovrstni center v tem delu Evrope, ki bo zagotavljal odlične možnosti razvojno-raziskovalnega dela slovenskim in tujim podjetjem.
Hidrijin Inštitut za klimatizacijo, gretje in hlajenje je podpisal sporazume o sodelovanju že
z mariborsko Fakulteto za strojništvo, ljubljanskim Turboinšti-tutom ter nemškim inštitutom za prenos znanja v prakso Fraunhofer. Cilj podpisanih sporazumov sta visoka kakovost razvojno-raziskovalnega in izobraževalnega dela ter čim bolj racionalno prenašanje razvojno-raziskovalnih dosežkov v gospodarsko prak^so za doseganje maksimalnih gospodarskih učinkov. Sodelovanje inštituta in izobraževalnih ter strokovnih ustanov, ki so podpisale sporazum, bo obsegalo področja raziskav in razvoja, svetovanja, izobraževanja in mednarodnega sodelovanja. Podpisniki sporazuma bodo skupaj iskali inovativne rešitve, povezane z razvojem in uvajanjem novih izdelkov ter tehnologij. Sodelovali
bodo pri uvajanju novih, tržno zanimivih in perspektivnih tehnologij v proizvodnjo, sledili razvojnim smernicam na področju klimatizacije, gretja in hlajenja ter v proizvodnjo uvajali nove izdelke, sisteme in izboljšave. Ker znanje predstavlja temelj uspešnosti sodelovanja, bodo svoje moči strnili na področju dodiplomskega in podiplomskega specialističnega izobraževanja, predvsem z organizacijo strokovnih ekskurzij, izobraževalnih programov, seminarjev in posvetovanj, omogočanjem industrijske prakse študentov ter oblikovanjem tem za diplomske naloge. Skupaj bodo nastopali tudi pri mednarodnih znanstvenih in strokov-
nih projektih.
Štefan Žargi
Ljubljana - Nadzorni svet Ljubljanske borze je v ponedeljek soglasno imenoval za predsednika uprave borze dr. Marka Simonetija, dosedanjega člana nadzornega sveta, sicer izrednega profesorja za predmet finance na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in raziskovalca Inštituta za ekonomska raziskovanja Ljubljana. Kot je znano, se je edini dosedanji direktor Ljubljanske borze Draško Vese-linovič minuli mesec odločil odstopiti, čeprav postopek Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) za odvzem licence - dovoljenja za opravljanje funkcije članov uprave borze,
ker da ni v letih 1999, 2000 in
2001 preprečil navideznih borznih poslov, še ni končan. Nadzorniki so letos spomladi sicer že sklenili, da naj bi Ljubljansko borzo tudi v drugem mandatu vodil Veselinovič, vendar se je ta odločil, da mesto prvega borznika zapusti. Upravo sedaj vodi Andrej Šketa, član uprave, po tem ko se je Tomaž Rotar,
Povabilo na Koroški sejem
Krai\j - Iz razvojne agencije Gorenjske - BSC Kranj smo dobili obvestilo, da so s strani Razvojne agencije Region Mittelkaernten in Delovne skupnosti za medobčinsko gospodarsko sodelovanje -ARGE Interkommunale Wirtschaftszusammenarbeit dobili povabilo za sodelovanje slovenskih podjetnikov na regijskem gospodarskem sejmu Srednje Koroške "Interkommunale Wirtschaftsmesse Mittelkärnten" v Althofnu, v Avstriji.
Sejem bo potekal od 3. do 5. septembra 2004. Namenjen je predstavitvi podjetij in samostojnih podjetnikov vseh panog, z avstrijske strani pa se ga bodo udeležila podjetja iz Srednje Koroške regije. Udeležba na sejmu je brezplačna, podjetja krijejo le stroške prevoza, hrane in prenočišč. V okviru predstavitve podjetij je možna tudi prodaja. Organizatorji pričakujejo, da bo sejem na dan obiskalo tisoč do 1.500 obiskovalcev. Vstop je prost. Rok za prijavo je 6. avgust.	S. Z.
Banka Slovenije brani teč^
Ljubljana - Banka Slovenije je v torek prvič po vstopu naše države v evropski mehanizem menjalnih tečajev (ERM II) posredovala na odprtem denarnem trgu in prodala za 20 milijonov evrov deviz. Ob tem so poudarili, da gre za povsem običajen ukrep, ki je v skladu s pravili ERM II, sicer pa odločitve niso podrobneje komentirali. Centralna banka se je s prodajo deviz odzvala na rast tečaja evra v minulem tednu. 20 milijonov evrov je po mnenju poznavalcev razmeroma majhna vsota, namen intervencije pa je braniti dogovorjeni tečaj evra. Z vstopom Slovenije v ERM II mora ta namreč braniti dogovorjeni tečaj evra, kije določen pri 239,64 tolarja, dovoljena pa so največ 15-odstotna odstopanja. Če bi tečaj presegel do
govorjena odstopanja, bi posredovala Evropska centralna banka. Banka Slovenije je sicer že ob vstopu v ERM II napovedovala, da ne bo dopustila večjih nihanj tečaja. V sredo se je tečaj evra oblikoval pri 239,75 tolarja, kar je 0,11 tolarja višje od dogovorjenega tečaja evra. Tečaj evra se tako giblje blizu njegove centralne vrednosti in, kot je že minuli teden ugotovil svet Banke Slovenije, odraža pričakovane spremembe, povezane z značilnostmi ERM IL Kot enega od glavnih vzrokov za povečano povpraševanje po evrih na vrhuncu poletne turistične sezone bančni in drugi devizni trgovci navajajo sezonske dejavnike, predvsem povečano povpraševanje zaradi potovanj v tujino. Podobno branijo tečaje tudi v drugih državah.	š. ž.
proti kateremu je bil sprožen enak postopek, odločil upravo zapustiti že ob začetku tega leta. Dodati je še treba, da bo Simoneti mesto predsednika borze lahko zasedel, ko dobi licenco ATVP
Marko Simoneti je šestinštiri-desetletni doktor ekonomskih znanosti, ki je po diplomi na ljubljanski Ekonomski fakulteti opravil magisterij in doktorat na Cornell University v ZDA. Svojo poklicno pot je začel kot raziskovalec, bil direktor Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo, direktor Regionalnega centra za privatizacijo (CEEPN) in se nato vrnil v raziskovanje in na Univerzo. Sodeloval je v vrsti mednarodnih raziskovalnih proj ektov in bil avtor vrste znanstvenih in strokovnih člankov, poglavij in knjig. Bilje tudi član prvega strokovnega sveta ATVP, eden od kandidatov za finančnega ministra, ko je Anton Rop prevzel vodenje vlade, ter član komisije za privatizacijo Nove Ljubljanske banke. Kot večletni član nadzornega sveta po mnenju predsednika tega sveta Zdenka Podlesnika dobro pozna razvojne dileme Ljubljanske borze, posvetil pa naj bi se iskanju strateškega partnerja iz katere od najbolj razvitih držav Evropske unije, pri Čemer naj bi Ljubljana postala regionalni finančni center. Ljubljanska borza je svojo tehnologijo že prodala številnim borzam v jugovzhodni Evropi, poskrbeti pa bo morala še za povečanje učinkovitosti svojega poslovanja. Vidni slovenski gospodarstveniki so imenovanje Simonetija na čelo Ljubljanske borze že pozdravili.	Š. Z.
Summit motors Ljubljana, distributer programa Ford za Slovenijo, išče novega partnerja za trženje programa Ford na področju Radovljice.
Vse zainteresirane vabimo, da nam v dveh tednih pošljejo ponudbo za sodelovanje na naslov: Summit motors Ljubljana, d.o.o., Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana, s pripisom Ford trgovec.
Ustvarjen za življenje
Narejen, da traja


Petek. 30. julija 2004
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Po lanski susi, ko so kmetje krompir lahko prodali tudi po sto tolarjev za kilogram, se jim letos obeta susa v žepu
Zadruge so namreč za kilogram krompirja pripravljene odšteti od 25 do 30 tolarjev.
Kraiy - Lansko sušno poletje je poleg drugih poljščin na Gorenjskem precej prizadelo tudi krompir. Letina je bila občutno slabša od povprečne, cene so poskočile, krompirja pri kmetih in v skladiščih skoraj ni bilo dobiti. Letos je slika povsem drugačna, letina bo, kot kaže, obilna, prav zato pa se pridelovalcem zaradi nizke odkupne cene obeta mai\jši zaslužek.
'*Lani smo pridelali le nekaj več kot 20 ton krompiija, kar je precej manj od povprečne letine/' pravi Franci Fajfar iz Cirč pri Kranju, ki svojo kmetijo vse bolj usmerja v pridelavo krompiija in zelenjave. "Krompir smo letos posadili na približno desetih hektarih in do sedaj smo izkopali že okoli 15 ton zgodnjih sort. Na začetku sezone je bila odkupna cena nekoliko boljša, zdaj pa od kmetijske zadruge dobimo le od 25 do 30 tolarjev za kilogram, odvisno ali je krompir v razsutem stanju ali pakiran. Cena je ob povprečni letini že
"Nikoli ni prav: lani je bil zaradi suše pridelek majhen, odkupna cena se je povzpela tudi do sto tolarjev, letos pa bo krompirja dovolj, vendar zanj dobimo le od 25 do 30 tolarjev," pravi Franci Fajfar.
dalj časa enaka, vendar pa 'se nam vsa leta draži reprodukcijski material. Spomnim se na primer leta 1997, ko je bila odkupna cena 27 tolarjev za kilogram, medtem ko je bilo gnojilo po 30 tolarjev. Zdaj sedem let kasneje je odkupna cena 25 tolaijev, za
kilogram gnojila pa je treba odšteti nad 60 tolaijev. Vsaj podvojila se je tudi cena semen, zato je zaslužek zelo slab. Trgovci si svoj delež lahko odreže-jo, ne glede na letino, pridelovalci pa smo odvisni od tega, ali je krompiija preveč ali premalo.
v
Ce ga manjka, se tudi odkupna cena viša. Mislim, da manj kot 30 tolaijev za nas ni sprejemlji-
vo.
Če se bo razkorak med ceno pridelave in odkupno ceno še povečeval, bodo številni kmetje začeli krčiti površine. Franci Fajfar je kmetijo v zadnjih letih pretežno usmerjal v pridelavo krompiija, zelja in čebule, živi-
v v
norejo pa postopno opusca. Krompir pretežno prodajo kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga in podjetju Korotan, drugih neposrednih odjemnikov pa nimajo, saj so med njimi tudi taksni, od katerih je težko dobiti plačilo.
Letos so zaradi zadostne količine padavin pogoji za rast krompirja neprimerno boljši kot lani, vendar se pojavljajo težave s plesnijo, ki jo je treba zatirati s škropljenjem. Krompiijeve ogor-čice, ki se je razpasla na krompirjevih nasadih v Posočju, na Gorenjskem k sreči ni opaziti.
Kmetje o mlečni verigi
Na današnji javni tribuni o mleku se soočajo kmetje, predstavniki zadrug, mlekarn in trgovskih podjetij. Sindikat kmetov Slovenije očita ministrstvu zavajanje
z uredbo o mlečnih kvotah.
Matjaž Gregorič
Krai^j - Sindikat kmetov Slovenije opozarja, daje v mlečni verigi vrsta težav od odkupnih cen do kvot, ki jih je naša država pridobila v pogajanjih z Evropsko unijo. Lani je bilo odkupljenega dobrih 17 milijonov litrov veČ mleka, kot pa je dovoljena kvota za kvotno leto 2004/2005. V Sindikatu kmetov Slovenije opozarjajo, da je prvotna Uredba o uvedbi kvot za mleko in mlečne proizvode za kvotno leto'2004/2005, ki je bila objavljena v Uradnem listu, zavajajoča zaradi sprememb referenčnega leta za provizorično razdelitev mlečnih kvot za izplačilo mlečne premije in dodatnega plačila za mleko. Sprememba je tudi pri prenosu in dodelitvi mlečnih kvot, prav tako pa kmete moti, da bodo v strokovnem svetu za spremljanje in izvajanje sistema mlečnih kvot v Sloveniji po novem sedeli še predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter organov v sestavi ministrstva.
Sindikat kmetov skuša na javni tribuni soočiti celotno mlečno verigo od kmetov do potrošnikov, ki kupujejo mlečne izdelke različnih mlekarn in v različnih trgovinah. Posamezne mlekarne imajo za direktni odkup in različne odkupovalce različno visoke marže. S primeijavo cen posameznih mlečnih izdelkov na policah trgovin naj bi bilo mogoče prikazati, kdo v mlečni verigi pobere prevelik delež in kje kmetje vidijo rezervo pri odkupni ceni mleka.
Z mlekarnami se o odkupni ceni mleka dogovarjata pogajalska skupina Zadružne zveze Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Na sindikatu pričakujejo dogovor, da se cena mleka ne bo znižala, ob verjetnem neuspešnem dogovoru pogajalske skupine pa se bodo odločali za aktivnosti, ki jih bodo predlagali člani ob soglasju izvršilnega odbora sindikata, kar po vsej verjetnosti ne izključuje niti protestov v obliki neoddaje mleka.
Matjaž Gregorič
Evropske subvencije tudi v gozdarstvu
k
s
Zasebni lastniki gozdov bodo letos prvič lahko uveljavljali za nekatera dela v gozdu tudi pravico do podpore iz sredstev Evropske unije. Dnina za delo v gozdu 16 tisoč tolarjev.
Kranj - Novi pravilnik o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove podrobneje določa dela v gozdovih, za katera bodo zasebni lastniki gozdov lahko uveljavljah pravico do podpore iz državnega proračuna in iz Evropskega kmetijskega usmeijevatne-ga in jamstvenega sklada.
Iz državnih in iz evropskih sredstev naj bi sofinancirali investicije v gozdove, s katerimi naj bi izboljšah njihovo gospodarsko in ekološko vrednost. Med takšna dela sodijo obnova gozdov po naravni poti ah s pogozdovanjem, nega mlajših sestojev, zaščita mladega drevja pred objedanjem ali poškodbami po divjadi, varstvo gozdov pred požari in škodljivci, ureditev novih ali vzdrže-
vanje obstoječih grmišč ali pašnih površin v gozdovih za divjad, posaditev plodonosnih drevesnih vrst, postavitev gnezdnic in ohranitev ogroženih vrst. Do sofinanciranja bodo upravičeni lastniki zasebnih gozdov, njihova združenja in zakupniki zasebnih gozdov, subvencije v znesku najmanj dvajset tisoč tolaijev in največ tri milijone tolaijev pa bodo lahko uveljavili le na podlagi javnega razpisa, ki ga bo objavila agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Pri sofinanciranju bosta
m
enak delež (od pet do 45 odstotkov sredstev) prispevali država in Evropska unija, razliko pa bo moral zagotoviti lastnik gozda.
Država bo še naprej v okviru nacionalnega programa vlaganj v
-s	,.s-:

Na ekološke počitnice!
Trdne življei^ske navade, kot je prehranjevalne, se ne da spremeniti le z brskanjem po policah, tržnimi akc^ami in prebira-i\jem kryig. Na vrsti so ekološke počitnice, ko ^udje na ekoloških kmetyah ali v hotelih v celoti zazivyo zdravo oziroma ekološko.
Tako je 26 kmetij z obeh strani slovensko-avstrijske meje povezanih v skupno predstavitev Počitnice na ekoloških kmetijah ... od Alp do Jadrana. Kar nekaj od 16 slovenskih ponudnikov je iz
Gorenjske. Kot trdijo, so ''ekološke kmetije tiste, ki Še danes lahko ponudijo pravi stik s tradicionalnim načinom kmetovanja, kot se ga spominjamo iz preteklih časov". To drži, saj se poleg doma pridelanih ekoloških sirov, niesnin, zeliščnih čajev, peciv, zelenjave in drugih dobrot ponu-
I ^
jajo jutra in dnevi v miru in neokrnjeni naravi. A to ni vse. Udeležite se lahko kmečkih opravilih in "navadnih" športov, kot so
sprehodi, planinstvo, jahanje in kolesarjenje. Ne manjkajo pa ludi bolj adrenalinski padalstvo, rafting in zmajarslvo. Za konec se ponekod popeljete še z domačo konjsko vprego ali se odpra-
I
^ite z lovcem na opazovanje divjih živali.
Še vsaj en velik korak dalje pa so šli naši sosedje. Dvajset za-
sebnih hotelov iz Avstrije, Italije in Nemčije se je že pred leti povezalo v združenje Bio-hoteli, kjer počitnice temeljijo na naravnih hrani, okolju in dejavnostih. Gre za pravi turizem s hoteli z od 60 pa vse do 800 ležišči. Ponujajo dobesedno vse, kar gost želi, od joge in masaže z eteričnimi olji, navadnih in orientalskih savn do seminarjev in svetovanj o osebnostni rasti. Tu so še lepotilne kure z naravno kozmetiko, kopeli samadhi, zeliščne parne kopeli ... V ta namen je gostom ves čas počitnic na voljo vrsta klasičnih zdravnikov in maserjev, pa tudi strokovnjakov alternativnih načinov zdravljenja, predvsem iz Kitajske in Indije. In kar je najvažnejše, vaša hrana prihaja neposredno iz domače ali sosednjih ekoloških kmetij, kjer je vsak dan na ogled. Ekološko vzdušje očitno • ne vpliva blagodejno le na zdravje, saj kar polovica hotelov ponuja ustrezne prostore za poslovna srečanja.Uroš BrankoviČ
zasebnih gozdovih in drevesnicah sofinancirala gozdnogojit-vena in varstvena dela, vzdrževanje življenjskega okolja pro-stoživeče divjadi, varstvo premoženja pred zvermi, semenar-stvo in sanacijo gozdov, v zasebnih in državnih gozdovih pa obnovo gozda na pogorišču, po naravni ujmi in Škodljivcih ter vzdrževanje in gradnjo gozdnih cest. Za ta dela bodo lastniki lahko uveljavljali subvencije na podlagi odločbe ali pogodbe z zavodom za gozdove. Delež sofinanciranja je odvisen od vrste del ter od stopnje poudarjenosti ekološke in socialne vloge gozda, v primerjavi s prejšnjim pravilnikom pa občutno povečujejo delež za zaščito mladega drevja pred divjadjo. Na ekonomsko šibkih, razvojno omejenih obmejnih območjih ter drugih območjih z omejenimi možnostmi je delež sofinanciranja za 30 odstotkov višji, vendar lahko doseže največ 90 odstotkov vrednosti opravljenih del. Do polne finančne podpore so upravičeni le posestniki, ki imajo do sto hektarov večnamenskih gozdov, lastniki s sto do petsto hektarov gozda do treh četrtin, lastniki z več kot petsto hektari gozda pa do polovice. Priznani stroški dela (dnina) za izračun (so)fi-nanciranja del v gozdovih se povečujejo z 12.600 na 16.000 tolarjev na dan.
Cveto Zapiotnik
Ovce bo treba pobiti
Po odkritju in potrditvi prvega primera bolezni TSE pri ovcah pri nas je veterinarska uprava sprejela ukrepe, med katerimi je tudi neškodljiv poboj ovc občutljivih pasem.
Kranj - Bolezen BSE oziroma praskavec pri ovcah na podlagi dosedanjih raziskav ne predstavlja nevarnosti prenosa okužbe z živali na človeka, prenaša se le z živali na žival. Lani je bilo v državah Evropske skupnosti pregledanih več kot pol milijona ovac in koz, od skupaj 1787 primerov TSE pa so jih največ odkrili v Franciji, nekaj pa tudi na Češkem in Slovaškem. Pri odkritju in potrditvi prvega primera bolezni pri nas je Veterinarska uprava RS že sprejela ustrezne ukrepe za izkoreninjenje, kijih predpisuje tudi uredba Evropske unije in predvideva neškodljivo uničenje obolele živali, poizvedbo za ugotavljanje vseh ogroženih živali in njihovo neškodljivo uničenje. Pri zatiranju TSE v večjih čredah se v državah Evropske unije pretežno odločajo za izločanje občutljivih živali po predhodni genotipizaciji. Stroške tovrstnega zatiranja bolezni (pri nas naj bi pobili okoli tisoč glav drobnice) plača država, lastniki Čred pa za vse pokončane živali prejmejo odškodnino. Ponovna naselitev živali na kmetijo je pogojno dovoljena v treh letih po pokončanju dela ali celotnega tropa.
Zatiranju praskavca s pobojem pa nasprotujejo v Društvu
Za zdaj še ni znano, ali bodo zaradi občutljivosti na okužbo s praskavcem odstranjene tudi gorenjske ovce. Foto: Gorazd Kavčič
za osvoboditev živali, kjer menijo," da je skrajno neetično ubiti živali, zato, ker so bolne, in predlagajo odkup in namestitev na primerno kmetijo, kjer bodo lahko, s podporo države, mirno živele do svoje naravne smrti, pri čemer naj se jim da vsa veterinarska oskrba,
če jo bodo zaradi svoje bolezni potrebovale. če veterinarski predpisi to onemogočajo, pa društvo predlaga pristojnim organom, da takoj spremenijo ustrezne predpise oz. predlagajo njihove spremembe.
Matjaž Gregorič
SKODA FABIA CLEVER
"HIŠNE CENE"
Klimatska naprava ABS
Dve zračni blazini Centralno zaklepanje El. pomik prednjih stekel Potovalni računalnik Pet vrat
Prihranek do 430.000,00 SIT*
* velja za vozila iz zaloge Povprečna poraba goriva (l/100km): 6,0; emisija CO2 (g/km): 144
AVTOHIŠA VRTAČ, D.O.O. KRANJ Delavska cesta 4, tel.: 04/27 00 235
p

n t
EDINI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER
VOZIL ŠKODA V KRANJU
AVTOHIŠA VRTAČ, d.o.o., KRANJ. Delavska c. 4. Kranj
tel.: 04/ 270 02 19 - dodatna oprema In pnevmatike
- servis
- kleparske in ličarske storitve
- hitri servis - merjenje izpušnih plinov - izredno ugodne ponudbe za servisiranje starejših vozil, paketne cene - delo in material v ugodnejših paketnih cenah
NOVO: servis in prodaja vozil ŠKODA!!!


•fy
I
' < •.
GORENJSKI GLAS • 18 STRAN
POČITNIŠKA GORENJSKA / info@g-glas si
Petek, 30. julija 2004
Tujci zaračunavanje parkirnine ali njim bližje ekološke takse na Vršiču jemljejo kot nekaj pričakovanega, domači obiskovalci bi raje videli, daje ni.
Vršič - Pobiranje parkirnine si na 1611 metrov visokem Vršiču že sedmo leto zapored delijo pooblaščeni iz bovške in kranjskogorske občine. Menjavajo se tedensko, na kranjskogorski strani to organizira Razvojna zadruga Dovje. Kranjskogorski župan Jure Žerjav pravi, da so parkirnino uvedli predvsem zato, da bi vzpostavili prometni red, saj je bil pred tem v sezoni ob konicah prelaz zaradi parkiranja vsepov-prek skorajda neprevozen.
Ko se v sončnem nedeljskem dopoldnevu sredi julija vozimo čez oštevilčene ovinke Vršiške ceste, so avtomobili, kaj bi drugega, ob cesti parkirani ovinek, dva pred parkiriščem. Registrske tablice so v glavnem domače, na vrhu, kjer resnično ni prav veliko prostora, pa Evropa v malem: Belgijci, Švicarji, Ni-
zozemci, Avstrijci, Čehi, Poljaki, Španci, Hrvati, od domačih Ljubljančani, Goričani, Celjani.
Janez Jeglič, ki parkirnino pobira že pel let, pravi, da je bilo lani izjemno leto, ko se je ob koncih tedna na Vršiču ustavilo tudi do 160 različnih vozil. Letošnji obisk ocenjuje, daje za petino manjši.
Prelaz je izhodišče za planince proti Prisanku, Jalovcu, Kriškim podom, nekateri se zaustavijo samo za razgled, morda kratek sprehod. Cene parkiranja so že Četrto leto enake, za avtomobil 700 tolaijev, za motor 350 in avtobus 1.600 tolarjev, torej nekje v razredu plačevanja ure parkiranja v parkirni hiši v središču Ljubljane. Iz tega denarja gre 200 tolarjev od parkirnega listka za sofinanciranje štirih rednih dnevnih avtobusnih prog iz
Pogled na vršiške parkirišče v nedeljskem dopoldnevu sredi julija.
Kranjske Gore v Bovec in nazaj v juliju in avgustu (občini Kranjska Gora in Bovec si tudi tu delita strošek), pobiralcu sto tolarjev, obveznost sta Še vzdrževanje javnih sanitarij in pobi-
ranje smeti. Ko vse odštejemo, delček ostane še razvojni zadrugi-
'Tujci povsem sprejemajo, da je treba plačati parkirnino, M jo razumejo bolj kot ekološko tak-

so. Domačim se včasih zdi predrago, ampak v glavnem kar plačajo. Prijazni moramo biti, pa gre.
Z več avtomobili se pripeljejo člani folklorne skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični. Čez dva tedna jih čaka nastop na mednarodnem festivalu v Mehiki. Ker bodo nastopili na nadmorski višini več kot 2000 metrov, so Vršič izbrali za vajo, da preizkusijo program v visokogorskih razmerah. Plačilo parkirnine? Glede na to, da je danes treba že povsod nekaj plačati, nismo ravno Šokirani, vendar v Triglavskem narodnem parku ..., ni čisto prepričana o upravičenosti plačila njihova predstavnica Nataša Hribar.
Belgijcema Ingrid in Faulu De Wilde Kint, ki v Sloveniji in Kranjski Gori prvič preživljata


20-dnevne počitnice, se plačilo parkirnine za motor ne zdi niČ nenavadnega. "Saj je to ekološka taksa, kajne?" Sicer jima je naša dežela zelo všeč, izlete pa izbirata iz vodnika po Sloveniji, ki sta ga prinesla od doma.
V hišici s spominki Planinskega društva Jesenice še povprašamo, kaj turisti najpogosteje izberejo. Po besedah gospe Cvetke v prvi vrsti literaturo o naši deželi - Triglavskem narodnem parku. Julijskih Alpah, SoŠki fronti, vodnike po Sloveniji, slovensko kuhinjo, kar je vse na voljo v vsaj tre^ tujih jezikih, pa tudi o alpskih rastlinah, čeprav so samo v slovenščini. Potem šele sledijo majice, miniature kravjih zvoncev, Aljaževega stolpa in podobno.
t
I
Mendi Kokot
4
Panasonic G60
MobiŠtorklja
Panasonic G60 vas bo očaral na prvi pogled. Preprosto upravljanje z njim bo navdušilo tako izkušene Mobiuporabnike kot tudi vse tiste, ki boste mobitel šele spoznavali. Opremili ga boste po lastnem okusu z barvitimi ozadji, s polifoničnimi melodijami in s siiko (ali fotografijo), ki bo pod prosojnim pokrovčkom baterije krasila hrbet vašega novega Mobija.... Z nJim boste iahko posiijaii MMS^, z MobiGPRS-om pa vam bodo na dlani tudi vedno nove vsebine multimedijskega portala Planet.
MobiCI^RS
Informacije na brezplačnih številkah: naročniki MobHel GSM/UMTS: 031 041 051 ;00 700. Mobiuporabnlkl: U31 041 051 121, ostali: OUO 10
@
mobi
ZA VÖAK	H
WWW
MOBITEL
(O C
s,
5
3
h-
fn ifi
•o ■o
o
s
-o
s (L
-O
I
<3
O
5
o •o
3
^
CA
§
(A •O
S, Ö C
oe <
Živalski vrt v hribih
Mengeš - V Mengeški koči ponujajo prostor za družei^a, od piknikov do porok, najraje pa jih obiščejo mali ^ubitelji živali, ki si lahko ogledajo mali živalski vrt nad Mengšem.
Do Mengeške koče na Goba-vici se lahko povzpnemo po različnih poteh. Na vrh 434 metrov visokega hriba vodi tudi makadamska cesta.
Oskrbnik koče Jure Repan-šek nam je povedal, da je trenutno nastopilo obdobje poletnih dopustov, zaradi česar se na
nikov, pri njih prirejajo tudi poroke. Vrh obišče tudi precej re-kreativcev, ki se nanj podajo po urejeni trim stezi s 25 vajami, marsikateri pohodnik pot nadaljuje tudi na dve uri oddaljeno Rašico. Bližnje prebivalce na vrh privablja manjši živalski vrt. Tako tudi Egon SuŠmelj .iz Suhadol sem ter tja z družino odide na sprehod do vrha, kjer si njegova hčerka ogleduje živali. V ogradah ob Mengeški koči namreč živijo kokoši, koze, fazana in konji, ki so na voljo tudi za jahanje.
Mengeški upokojenci - inventar koče
vrh povzpne precej manj obiskovalcev kot spomladi ali jeseni, ko jih pride največ. ToČne evidence na Gobavici ne vodijo, a Repanšek zatrjuje, daje obiskovalcev zares veliko. Pritožuje se le nad slabo cesto, ki vodi do koče, in upa, da se bo to kmalu spremenilo. Po petkovem neurju je bila cesta že v spodnjem delu tako razmočena, da z avtom ni bilo mogoče nadaljevati poti, v zgornjem delu je bila v boljšem stanju. Neurje na Gobavici ni naredilo večje škode, je povedal Repanšek, polomljenih je bilo nekaj vej, odkrilo je tudi streho na koči, a so jo že popravili.
Koča, ki je pred kratkim praznovala 50 let, je sicer odprta vsak dan, izjema je le ponedeljek, od desete ure zjutraj do osme zvečer, lahko pa tudi dlje, če v njej gostujejo večje družbe. Vsem obiskovalcem ponujajo kosila, spomladi imajo več pik-
Med rednimi obiskovalci koče
k
so tudi mengeški upokojenci. V soboto smo tam našli Toneta Friškovca, Martina Belentina in Petra Cirmana. V šali pravijo, da so kar inventar Mengeške koče, saj jo obiščejo vsak dan. Pravijo, da je njihova družba še večja, a da morajo nekateri doma paziti na vnuČke, zato ne morejo s prijatelji na klepet na vrh Gobavice. Tudi oni so se pritožili nad slabo cesto, ki vodi do koče. Po njej se sicer pripeljejo bolj redko, še vedno se radi na vrh sprehodijo po trim stezi, za kar potrebujejo približno 15 minut. Pot je namreč primerna za vse obiskovalce, najbolj previdni pa morajo biti lastniki psov. Stirinožne prijatelje morajo imeti ves čas na vrvici, saj jih lahko hitro zamika potep po številnih poteh, ki vodijo na vrh.
Barbara Todorovič, foto: Tina Doki
Vse več Selanov
Selo pri Vodicah - Pred sedmimi leti so se pod naslovom Selo-Sela-Sele začela srečanja prebivalcev slovenskih krajev oziroma vasi z imenom Selo. Daje takšnih krajev v Sloveniji veliko, našteli so jih že okrog 80, pove podatek, da se je letošnjega osmega srečanja, ki je bilo v Selu na Vipavskem, udeležilo kar šest krajev iz Gorenjske, in sicer Selo pri Zireh, Selo pri Žirovnici, Sclo pri Bledu. Selo pri Ihanu, Selo pri Moravčah in Selo pri Vodicah. Srečanja v Selu na Vipavskem seje udeležilo 35 vasi s prek 1300 Selani, prviČ pa prebivalci Sela pri Ronkah in Selani iz zamejstva v Italiji. A. Ž.
iS^'S '-I
<4
i
Petek, 30. julija 2004
RADIJSKI SPOREDI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
PETEK, 30. JULIJA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav. Kranj in Sora - RADIO PTUJ
RKRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Rakov Škocjan 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Tenv perature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Minute za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 20.00 Prenos Kranjske noči 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava-ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo-Olimpijske zanimivosti 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno: samostojna fotografska razstava Janka Rabiča 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Gorenjec, Gorenjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25
Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: obnova Stare Save na Jesenicah 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.3o Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: sejem rabljenih učbenikov 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak 002 Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj danes jutri 17.45 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 18.50 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.35 Kranjska noč - oglašanje 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke: Ko pride čas 20.00 Glasba do polnoči 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGIGA LA-TERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 V svetu filma 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANGE: 99,5 Mhz -UUBUANA; 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Car-pe diem 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je .lahko ... 10.00 V Ljub-jani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek
dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 16.30 RGL-ova popotovanja 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetai 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohoqeve skrinje 21.15 Ponovitev Komen-taria tedna 21.30. Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.00 Regijske novice. Osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja - nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Orgonski top 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program
SOBOTA, 31. JULIJA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od DO.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav. Kranj In Sora - RADIO CEUE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.40 Poletni teden zabave v Seči pri Portorožu 19.50 EPP 20.00 Prenos Kranjska noč 24.00 Skupen nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo €•00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas Prebudimo: olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vi'eme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno
9.15 Info-mega hertz - radijski most Reka-Kočevje-Triglav 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Triglavski zeleni vrtiček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno - mednarodni projekt skavtov - razširimo obzorja 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 13.00 Aktualno, Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motorci 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno arheološke najdbe v Žirovnici, otvoritev obnovljene kanalizacije 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Oddaja o modi, ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 EPP 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.35 Kranjska noč - oglašanje 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke: Leseno srce 20.00 Glasba do polnoči 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00.Made in Italy - glasbena oddaja 22.40 Oglasi 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo l^ndon - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna sobota 18.00 Desetnica - lestvica popularne glasbe 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -
UUBUANA: 104,8 MHz
7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vre-
me 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 9.30 Smo v Evropi 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, za danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PR(I)-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice, Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
NEDELJA, 1. AVGUSTA 2004
Snop - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia "Triglav. Kranj in Sora - RADIO CEUE
^KRANJ
5-30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice ®-20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO ^nienska napoved, sonce, luna 6.30 Na ^šnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled
tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasrčkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP
13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novrce 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupen nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGUVV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Veterinaqev nasvet, ponovitev 6.15 Pravljica za otroke: Žabja pesem 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Zdrav način življenja, ponovitev 7.00 Novice 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno olimpijske zanimivosti 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Srečanje društva llinden 10.00 Aktualno: srečanje gorenjskih čebelarjev 10.25 Obvestila 10.30 Novice, vreme 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih: spominski dan občine Jesenice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost: vodja meteorološke postaje na Kredarici, Janko Rekar 13.40 Oglasi 14.00 Voščila, kmečka ohcet v Bohinju 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 15.00 Dobri ljudje 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.05 Nedeljsko popoldne: gostja pisateljica Doris Tudor 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno: 120 let rojstva Josipa Vandota 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute
za prijetno razpoloženje 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbena gverila -oddaja za mlade 21.15 Glasba do polnoči 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.40 Oglasi
RSORA
7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop
R OGNJIŠČ^
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme,
ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodnozabav-ni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
PONEDELJEK, 2. AVGUSTA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost Aljaž Pegan 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Minuta za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: olimpijske zanimivosti 6.25,Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Dmga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo: Sveže bučke - Jože Lavrinec 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček - Ruth Podgomik Res 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00
Aktualno 11.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: hokejsko dogajanje na Jesenicah 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na gorenjskih cestah 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Sejem rabljenih učbenikov 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.i0 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 -obrtniki 18.00 Multipraktik 19.00 Multi-praktik 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00
Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večemi program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRCHevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVv etnj 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O solsWu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.001. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
TOREK, 3. AVGUSTA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Stoveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora -RADIO SORA
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Mali oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Rožna pot v Cerkljah 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10
Vreme, ceste 17.20 Avtom obli ističn a oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek: Poletni tabor v Seči pri Portorožu 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo, olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike: Linhartova dvorana Radovljica 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet
do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Prosta delovna mesta 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Big bang 15,30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno, Kvizkoteka 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Pop abeceda 18.25 Obvestila 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.00 Deset izpod Triglava-glasbena lestvica 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 22.40 Oglasi 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica -Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Vrelci
«v
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas.si
Petek, 30. julija 2004
zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice 7.20 Nočna kronika, Horoskop, Izbranka tedna, Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost. tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Boge besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PR(>ievcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etm 14.30 Kuftumi utrinki 15.00 Infonnativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan
20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3, Vstani in hodi, 2.4, in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kultumi utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodi in odmevi RASL 16.15 Kultumi utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kultuma raz-glednrca 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
SREDA, 4. AVGUSTA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Minute za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Štiri tačke 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.45 Kultura 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: Olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.20 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Nasvet psihologinje - Silvana Gasar 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.30
Kultumi utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.20 Ceste, vreme 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.-30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas: Armani, 40 let oblikovanja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.42 Oddaja o resni glasbi, ponovitev 20.00 Glasba do polnoči 20.40 Oglasi 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Predstavljamo občinske nagrajence -Boštjan Škrlep 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop'6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL ob-
vešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 Vedeževanje
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z raz-ago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVv etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport ria Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Občina Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
ČETRTEK, 5. AVGUSTA 2004
NOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtniceV8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Minuta za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: Planinska postojanka 16.50 EPP 17.00 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo
6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevl^ tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja 8.25 Ot> vestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno, Zakladi ljudske modrosti 9.15 Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Mavrica-oddaja o kuituri: festival Radovljica 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC-novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.10 Kamen spotike 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.10 Vreme doma in po svetu 15.00 Aktualno 15.15 Voščila 15.30 Novice 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cikcak Območne obrtne zbornice Jesenice 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Kako je prav 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzelene melodije 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet (psihologinja), ponovitev 22.40 Oglasi 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra
12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Infonmativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na
R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Ju* tranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku
9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kultumi utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni " utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
Za vas v kinu
Piše: Dominik Frelih
HELENCA NA PREVZGOJI
komedija, drama
Priporočamo ogled nad 13 let. Dolžina: 119 min
10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio da-' nes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Van-dranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program FRA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MH 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko In sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodar-sWo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ova tema 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kultumi utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonienje
Rezija: Garry Marshall
Producenti: Mario Iscovich, Ellen H. Schwartz, Ashok Amritraj, David Hoberman Igrajo: Kate Hudson, Abigail Breslin, Spencer Breslin, John Corbett, Audrey Wells
Helen (Kate Hudson) je najmlajša od treh sester in ima pravljično življenje v velikem mestu. Čez dan je vzhajajoča zvezda na agenciji za nove modele, ponoči pa uživa v nočnih klubih. Mladi Helen se življenje povsem spremeni, ko ji v avtomobilski nesreči umreta sestra in svak. Sama mora prevzeti vzgojo in preživ-
4
Ijanje njunih treh otrok. Najstnik Audrey, W-letni Kenny in Sara, ki še hodi v vrtec, so njena nova odgovornost. Vse, kar je počela prej, se mora naenkrat podrediti novemu cilju: starševski odgovornosti. Njena šefica ji preroško pove, da moda in družina pač ne gresta skupaj. Kot prvo mora tako zamenjati službo in sprejeti nizko plačano delo blizu šole, da lahko tja vsak dan pelje otroke. Dobi tudi drugačne prijatelje, saj s prejšnjimi ne more več loviti ritma. Pade v trdo realnost življenja. V njeno življenje stopi simpatični pastor Dan, ki vodi lokalno šolo, kamor Helen vozi svoje varovance. Igra ga John Corbett (My Big Fat Greek Wedding in Sex in the City), ki morda ni ravno najbolj posrečen lik za pastorja. Igra točno tako neumno, kot bi izstopil iz Sex in the City. Tudi ne vem, če je bilo nujno, da reče: "Jaz sem bo^i seksifant in tega se zavedam"? Sedaj Helen mora loviti ravnotežje med odgovornostjo zanje, službo in novim fantom, krajevnim pastorjem, ki se zaljubi vanjo. Škoda, da avtorji niso dali kaj več filmskega časa na razpolago Joan Cusack (Helenina starejša sestra),
eni najboljših komičnih igralk, kiji scenarij dovoli le
»
kratek prikaz- Otroci so prijetni, Hudsonova tudi igra dobro, čeprav ji morda manjka nekoliko materinskega žara, ki bi ga na koncu filma že lahko imela. Kate Hudson je glavni produkt, ki ga film prodaja. Morda se je še spomnite iz filma How to Lose a Guy in 10 Days, kije bil nekakšna uspešnica, ki jo je izstrelila v orbito. Film je torej zgodba o razvajeni princeski z Manhattana, ki prek vzgajanja treh nečakov postane boljša. Materinstvo jo zresni in pridobi si čut odgo-




A

t ♦
A

Petek. 30. julija
CENTER: nem. rom. kom. DEKLETA ZGORAJ BREZ 2 ob 18; in 20. uri, franc, trii. BAZEN ob 22. uri; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto! RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: rom. kom. 50 PRVIH POUUBOV ob 21. uri; ŠKOFJA LOKA: mlad. film KUŽA BUD ob 18.30, akcij. kom. STARSKY & HUTCH ob 20.30.
Sobota. 31. julija
CENTER: nem. rom. kom. DEKLETA ZGORAJ BREZ 2 ob 19. in 21. uri; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto! RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: hrv. glasb. dok. OTROCI SREČE ob 19. uri. rom. kom. 50 PRVIH POUUBOV ob 21.10; ŠKOFJA LOKA: mlad. film KUŽA BUD ob 18.30, akcij. kom. STARSKY & HUTCH ob 20.30.
Nedelja, 1. avgusta
CENTER: nem. rom. kom. DEKLETA ZGORAJ BREZ 2 ob 19. uri. franc, trii. BAZEN ob 21. uri; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto! RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: rom. kom. 50 PRVIH POUUBOV ob 19. uri, hrv. glasb. dok. OTROCI SREČE ob 21.
vornosti. To je film, pri katerem ne boste porabili kaj dosti časa za analiziranje zgodbe in morda celo iskali neke nauke, ker jih ni dosti. Razen če se boste ob ideji: kako postati mama, počutili hudo presunjene. Okvir je nekoliko podoben lanskemu filmu Updown Girls, tako da je zelo primeren za ljudi, ki iščejo filme, kjer je zgodba bolj ali manj znana in jim pove tisto, kar že tako ali tako vedo, na nevsiljiv način. Režiser si ni belil glave s kakimi poglobljenimi liki, prizori so bolj akcijsko komedijski kot pa realni in zaviti v celofan preproščine. Čeravno so avtorji ustvarili prijeten film, pa bi morda lahko malo bolj pobrskali po realnosti ob tragiki izgube staršev in procesa žalovanja, ki ga film kar preveč zanemari. Pomanjkanje globine torej. Vendar pa to očitno ni bil namen filma.
DOLGI PRSTI
komedija, kriminalka, gangsterski
Priporočamo ogled nad 16 let.
Dolžina: 89 min
Režija: Gavin Grazer
Producent: Al Corley, Bart Rosenblatt,
Eugene Musso
Scenarij: Joe Wein
Igrajo: Alicia Silverstone, Rachael Leigh Cook, Woody Harrelson, John Cleese, Paulo Costanzo
Trije bančni uslužbenci (Costanzo, Harrelson in Silverstone), ki delajo v majhnem mestecu sredi puščave, se odločijo, da bodo banko oropali prav na isti vikend. Seveda ne vedo drug za drugega, kaj namera vajo. Uslužbenka lokalne trgovine pa se odloči maš Čevati lokalnemu milijonarju. Komedija zmešnjav, ki ni nič posebnega, razen za tiste, ki ste še vedno oboževalci Alicie Silverstone. Lah ka komedija brez posebnega učinka.
HAZARDERJI
kriminalka, drama
Dolžina: 101 min
Rezija: Damian Nieman
Producent: Ted Hartley
Scenarij: Damian Nieman
Igrajo: Sylvester Stallone, Melanie Griffith,
Gabriel Byrne, Hal Holbrook, Thandie Newton
Vernon, Miller in Tiffany sodijo med največje prevarante v svetu kart. Shade je izraz za tako prevaro. Vse gre lepo, dokler se nekega dne ne opečejo in morajo bežati. Kriminalci bežijo pred kriminalci. Sicer razburljiv film, dramatičen triler z bogato igralsko zasedbo. Ponuja barvite karakterje in nepričakovane zaplete, ki nas spravijo iz ravnotežja. L. A. v filmu ponuja retro vtis, nekaj med Damonom Runyonom in noir filmom.
uri; ŠKOFJA LOKA: mlad. film KUŽA BUD ob 18.30, akcij. kom. STARSKY & HUTCH ob 20.30.
Ponedeljek. 2. avgusta
CENTER: nem. rom. kom. DEKLETA ZGORAJ BREZ 2 ob 18.30 in 20.30; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto!
Torek. 3. avgusta_
CENTER: nem. rom. kom. DEKLETAZGORAJ BREZ 2 ob 18.30, franc, trii. BAZEN ob 20.30: STORŽIČ Do 12. avgusta zaprto!
Sreda. 4. avgusta__
CENTER: nem. rom. kom. DEKLETAZGORAJ BREZ 2 ob 18.30 in 20.30; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto! ŠKOFJA LOKA: krim. kom. MORILCI STARE GOSPE ob 20.30.
Četrtek. 5. avgusta	_
CENTER: amer. druž. anim. kom. GARFIELD ob 18.30, amer. fant. znan. fant. akcij, film SPIDER-MAN 2 ob 20.30; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto!

r
petek. 30. julija 2004
OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
1
Republika Slovenija
UPRAVNA ENOTA JESENICE
Oddelek za okolje In prostor, kmetijstvo
in druge upravne naloge
Cesta maršala Tita 78, 4270 JESENICE
Telefon: 04/5869-244, telefax: 04/5869-261
Številka: 351-856/2002
Datum: 27. julija 2004
Upravna enota Jesenice, Cesta maršala Tita 78, Jesenice, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 32/93 in 1/96), ki se uporablja na podlagi 1. odst. 195. člena Zakona o varstvu okolja {Ur. I. RS, št. 41/04), v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za hidroelektrarno Sava 3, investitorja ENERGETIKE - ŽJ, d. o. o., Cesta železarjev 8, Jesenice
OBJAVLJA
Upravna enota Jesenice je z odločbo št. 351-856/2002 z dne 27. 7. 2004 investitorju ENERGETIKI - ŽJ, d. o. o.. Cesta železarjev 8,. Jesenice, izdala lokacijsko dovoljenje za hidroelektrarno Sava, Jesenice, na zemljišču s parcelno št. 905/1, 909, 1392/1, 1458/3, 906/1, 905/2, 910/4, 2632/1, 2312, 2302, 2622, 2624, 2623, 2375, 2374, 2633/1, 2633/2, vse k. o. Jesenice.
V	postopku izdaje lokacijskega dovoljenja je bilo Izdano okolje-varstveno soglasje Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Agencije RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana, št. 35402-10/2004 z dne 23. 7. 2004, ki je dano pod naslednjimi pogoji: pri izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora investitor upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevarstvena priporočila, navedena v Poročilu o vplivih na okolje za izgradnjo hidroelektrarne Sava 3, št. C-1111, januar 2002, in v Dopolnitvi poročila o vplivih na okolje za HE Sava III, št. C-1111. julij 2004, izdelovalca Vodnogospodarski inštitut, Družba za gospodarjenje z vodami, d. o. o.. Vodnogospodarski oddelek, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana,
v postopku izdaje uporabnega dovoljenja je treba določiti čas poskusnega obratovanja, v času njegovega trajanja pa je treba skladno s predpisi izvesti meritve ravni hrupa,
0
V	primeru ugotovitve čezmerne obremenitve okolja v času poskusnega obratovanja je treba določiti in izvesti ustrezne dodatne okoljevarstvene ukrepe.
Med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja ni bilo podanih nobenih pripomb.
2
3
UPRAVNA ENOTA JESENICE
ENERGETIKA-ŽJ, d.o.o.. Cesta železaijev 8, Jesenice
Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97) in 31. člena Statuta Občine Jezersko {Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/01, 23/02, 28/03) objavljam
POGOJE
1 ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST NA OBMOČJU OBČINE JEZERSKO ZA VOLILNO KAMPANJO ZA IZVEDBO VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE
SLOVENIJE DNE 3- OKTOBRA 2004
1.	Občina Jezersko bo skladno z Odlokom o razpisu rednih volitev v državni zbor (Uradni list RS, št. 75/04), glede na
• določbo 1. odstavka 8. člena Zakona o volilni kampanji zagotovila organizatorjem volilne kampanje brezplačna plakatna mesta na Spodnjem in Zgornjem Jezerskem.
2.	Organizatorji morajo vloge poslati na naslov: Občina Jezersko, Zg. Jezersko 65, 4206 Zg. Jezersko, s pripisom "volilna kampanja", najkasneje do 27. avgusta 2004.
3.	Organizatorji morajo v vlogi navesti želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino (prostor je omejen).
4.	Občina Jezersko bo po načelu enakopravnosti za vsakega organizatorja določila enako površino plakatnih mest. Morebitna preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem, ki bodo zainteresirani za večje število plakatnih mest.
5.	Plakate namešča vsak organizator sam,'pri nameščanju pa je treba spoštovati določila Zakona o volilni kampanji. Organizatorji morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse plakate s plakatnih mest.
6.	Plakatiranje na določenih mestih bo možno od 3. septembra 2004 do vključno 1. oktobra 2004 do 24. ure.
Številka: 17/04-žup Jezersko, 23. julija 2004
Obćina Jezersko, Zg. Jezersko 57, Zg. Jezersko
župan Občine Jezersko Milan Kocjan l.r.
Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS, št. 62/94
in 17/97) ter 7. in 31. člena Statuta Občine Naklo (UVG, št.
29/03) objavljam
POGOJE
ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST V OBČINI NAKLO
1.	Občina Naklo ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) plakatna mesta na oglasnih deskah na območju občine.
2.	Na voljo je 25 oglasnih desk v velikosti 120 x 85 cm, ki so na območju občine enakomerno razporejene, na njih pa je napis: Občina Naklo.
3.	Organizatorjem dovoljujemo v času volilne kampanje plakatiranje na ustreznem deležu nameščenih oglasnih desk na območju in v lasti občine s pogojem, da skrbijo ob nameščanju in odstranitvi za red in čistočo.
4.	Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 30. avgusta 2004 na naslov: Občina Naklo, Glavna cesta 24, 4202 Naklo, s pripisom: "volilna kampanja".
5.	Dodelitev plakatnih mest ter dovoljenje za plakatiranje na teh mestih na območju Občine Naklo v času volilne kampanje je brezplačna s pogojem, da organizatorji sami poskrbijo za namestitev in odstranitev svojega propagandnega materiala.
6.	Plakatiranje na določenih plakatnih mestih je mogoče od 3. septembra do 1. oktobra 2004 do 24. ure.
Številka: 58/17-516 Datum: 30. julij 2004
OWina Naklo, Glavna c 24, Naklo
Župan Občine Naklo: JANEZ ŠTULAR
Gorenjski prijatelj
ks«^»»	'.v— ÄV.
89.8
91.1
96.3
Radio Sora d.o.o.
«
Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60
e-mail:info@radio-sora.si
MESTNA OBČINA KRANJ
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU
za prodajo nepremičnin in oddajo nepremičnin
v najem
Mestna občina Kranj obvešča vse zainteresirane, da je bil v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 80, z dne 23. 07. 2004, objavljen javni razpis za:
. prodajo naslednjih nepremičnin;
1.	nepremičnina - zemljišče pare. Št. 1291/2, njiva v približni izmeri 350 m^ trenutno še vpisane v vi. Št. 263, kasneje pa v vi. Št. 130, k. o. Primskovo, kar predstavlja 350/471 deleža zemljišča parcelna številka 1291/2, k. o. Primskovo;
2.	nepremičnina - zemljišče paro. Št. 1278, njiva v približni izmeri 1.200 m^ vpisano v vi. Št. 545, k. o. Primskovo, kar predstavlja 1200/1934 deleža zemljišča parcelna številka 1278, k. o. Primskovo;
II. oddajo nepremičnin v najem:
1.	poslovni prostor v pritličju objekta na naslovu Ulica Janka Pucija 9 v Kranju, ki stoji na zemljišču parcelna številka 204/9, k. o. Klanec, vložna številka 751, v velikosti 28,36 m^;
2.	poslovni prostor v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta na Koroški cesti 14 v Kranju, stoječega na zemljišču parcelna številka 282/3, stavba v izmeri 217 m^ vpisanega v vložni številki 1193, k. o. Kranj, v izmeri 42,52 m^;
3.	poslovni prostor v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta na Koroški cesti 16 v Kranju, stoječega na zemljišču parcelna številka 282/4, stanovanjska stavba v izmeri 245 m^ vpisane-gavvložni številki 1165, k. o. Kranj, vizmeri 44,20 m^;
4.	poslovni prostor v kleti objekta na naslovu Koroška cesta 29 v Kranju, stoječega na zemljišču parcelna številka 321, stanovanjska stavba v izmeri 131 m^ dvorišče v izmeri 93 m^ njiva v izmeri 83 m^ in stavba v izmeri 12 m^ vpisanega v vložni številki 6, k. o. Kranj, v izmeri 152,69 m^
Natančnejše podatke o nepremičninah in druge informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na naslovu: Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj, Oddelek za gospodarske in premoženjske zadeve.
Mohor Bogataj, univ. dipl. org.
ŽUPAN
OBČINA CERKUE NA GORENJSKEM Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje e-pošta:obcinacerklje@siol.net (04/28 15 820,{ 04/28 15 800
Župan Občine Cerklje na Gorenjskem na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94 in 17/97) objavlja
POGOJE
za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v občini Cerklje na Gorenjskem za volitve poslancev v
državni zbor
1.	Občina Cerklje zagotavlja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili in pogoje za plakatiranje v občini Cerklje na Gorenjskem.
2.	Plakatna mesta bodo razporejena po načelu enakopravnosti na celotnem območju občine.
3.	V času volilne kampanje je možno oglaševati na reklamnih panojih.
4.	Občina'Cerklje na Gorenjskem ima izbrane naslednje urejevalce plakatiranja in oglaševanja:
-	za plakatna mesta organizatorji zaprosijo za soglasje Občino Cerklje na Gorenjskem, ki ima sklenjeno pogodbo s:
-	Proreklam Europlakat, d. o. o., Parmova 53 Ljubljana in
-	Metropolis Media, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana.
5.	Občina zagotavlja organizatorjem volilne kampanje brezplačno plakatiranje na obstoječih oglasnih panojih, Proreklam Euro-plakat, d. o. o., in Metropolis Medla.
6.	Upravljavec oziroma lastnik plakatnega mesta oz. površine določi višino plačila za plakatiranje na dodatnih plakatnih mestih.
7.	Organizatorji v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino ter priložijo soglasje upravljavca oziroma lastnika zemljišča. Glede na velikost panojev, priporočamo dimenzije plakatov 100 x 50 cm in 100 X 70 cm.
8.	Organizatori!, morajo vloge poslati najkasneje do 27. avgusta 2004 na naslov OBČINA CERKUE NA GORENJSKEM, Trg Davorina Jenka Cerklje 13, 4207 Cerklje, s pripisom "VOLILNA KAMPANJA."
9.	Občina Cerklje bo zbrala vloge organizatooev in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega določila število plakatnih mest.
10.	Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče od 1. 9. 2004 do vključno 1. 10. 2004 do 24. ure.
Župan: Franc Čebulj
OBČINA KRANJSKA GORA OBČINSKI URAD Urad župana
Kolodvorska 1a, 4280 Kranjska Gora Tel.: 04/58 09 800, fax.: 04/58 09 824 http://www.kranjska-gora.si/ e-pošta: obcina@kranjska-^ora.si
Župan Občine Kranjska Gora na podlagi 8. člena Zakona o volilni
kampanji (UL RS 62/94 in 17/97) ter 7. in 30. člena Statuta
občine Kranjska Gora (UVG 17/99, 28/00 in 15/02) objavlja
POGOJE
ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE
PLAKATNIH MEST
1.	Občina Kranjska Gora zagotavlja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili.
2.	Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem , območju občine Kranjska Gora in jih določi tervzdržuje.JP Komunala, d. o. o., Kranjska Gora.
3.	Organizatorji volilne kampanje v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino.
4.	Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 30. avgusta 2004 na naslov: Občina Kranjska Gora, Kolodvorska 1a, 4280 Kranjska Gora, s pripisom "Volilna kampanja".
5.	Občina Kranjska Gora bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti vsakemu organizatorju določila eno brezplačno plakatno mesto v vsakem naselju. Preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem, ki bodo proti plačilu zainteresirani za večje število plakatnih mest.
6.	Cena dodatnega plakatiranja za volilno kampanjo zajema stroške postavitve začasnih panojev, stroške plakatiranja in stroške odstranjevanja plakatov.
7.	Plakatiranje na določenih mestih bo možno od 3. septembra do 1. oktobra 2004 do 24. ure.
Št.: 006/1-170/02^J Datum: 20. julij 2004
Župan: Jure Žerjav, prof
Tel.
MESTNA OBČINA KRANJ
ŽUPAN Slovenski trg 1, 4000 Kranj 04/237 31 02, fax: 04/237 31
06
Številka: 00602-0001 /2004 ' Datum: 20. julij 2004
Župan Mestne občine Kranj na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS št.: 62/94 in 17/97), 15. člena Odloka o oglaševanju in usmerievalnem sistemu v Mestni občini Kranj (Ur. I. RS št.: 79/01) in 45. člena Statuta Mestne občine Kranj (Ur. I. RS št.: 43/95, 33/96, 35/2000 in 85/2002)
objavlja
POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE OGLAŠEVALSKIH MEST V MESTNI OBČINI KRANJ
1.	Mestna občina Kranj organizatoriem volilne kampanje za volitve poslancev v Državni zbor RS (v nadaljevanju: organizatorji) ponuja brezplačna oglaševalska mesta za lepljenje in nameš-
• čanje plakatov z volilnopropagandnimi sporočili.
2.	Oglaševalska mesta, ki so na voljo, so naslednja:
*	veliko plakatiranje:
-	jumbo plakati I: 24 površin v dimenzijah: višina 3 m, širina 4 m,
-	jumbo plakati II: 5 površin v dimenzijah: višina 2,38 m, širina 5,04 m,
*	srednje veliko plakatiranje:
-	vitrine na avtobusnih postajah: 28 površin v dimenzijah: višina 1,75 m, širina 1,185 m (vidni del: višina: 1,71 m, širina 1,16 m),
-	panoji na drogovih: 75 površin v dimenzijah: višina 1,7 m, širina 1,1 m,
*	malo plakatiranje:
-	oglasni panoji: 52 površin v dimenzijah: višina 1 m, širina 0,7 m.
3.	Organizatorji v vlogi navedejo želeno število oglaševalskih mest in velikost plakatov.
4.	Organizatorji morajo vloge vložiti v sprejemni pisarni Mestne občine Kranj ali poslati v priporočeni pošiljki na naslov: Mestna občina Kranj, Oddelek za gospodarske in premoženjske zade-
I
ve, Slovenski trg 1, Kranj, najkasneje do ponedeljka, 16. avgusta 2004 do 15. ure.
5.	Mestna občina Kranj, Oddelek za gospodarske in premoženjske zadeve, bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti opravila žrebanje, ki bo določilo lokacije oglaševalskih mest za organizatorje, ki bodo pravočasno oddali vloge. Žrebanje bo potekalo v sredo, 25. avgusta 2004 ob 10. uri v sejni sobi številka 9 v stavbi Mestne občine Kranj.
6.	Če bo želeno število oglaševalskih mest v vlogi organizatorjev preseglo kvoto določenih brezplačnih oglaševalskih mest. Mestna občina Kranj organizatorjem proti plačilu omogoča dodatna oglaševalska mesta prek izvajalcev za izvajanje dejavnosti oglaševanja, plakatiranj in obveščanja, ki imajo z Mestno občino Kranj sklenjeno pogodbo:
-	AMICUS, d. o. o.. Poslovna enota Kranj, Planina 3, 4000 Kranj, tel. Št.: 04/235-42-10, za panoje na drogovih,
-	TAM-TAM, d. o. o., Verovškova ulica 55b, 1000 Ljubljana, tel. Št.:01/515-65-96 za malo plakatiranje.
-	METROPOLIS MEDIA, d. o. o., Ravbarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana, tel. Št.: 01/280-54-54, za veliko in srednje veliko plakatiranje,
-	PROREKLAM-EUROPUKAT, d. o. o., Pannova ulica 53, Uiubljsh na, tel. Št.: 01 /436-35-57, za veliko in srednje veliko plakatiranje.
7.	Plakatiranje na določenih oglaševalskih mestih bo v skladu z 2. členom Zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS št.: 62/94 in 17/97) mogoče po 3. septembru 2004.
ŽUPAN
Mohor Bogataj, univ. dipl. org.


GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
PISMA, OGLASI / info@g-glas.sj
Petek, 30. julija 2004
Premikanje mej po Kdor ni z nami,
"preddvorsko"
spoštovani bralci Novic izpod Krvavca,
v zvezi s pisanjem v omenjeni periodiki, Vašem občinskem glasilu, številka 5, december 2003, na strani 5, moramo le-to vsebinsko vendarle korigirati, kajti pisanje je nekoliko odmaknjeno od osnovnih dejstev.
V	osnovi Vas moramo informirati, da je bila katastrska občina Kokra in s tem seveda tudi meja občine Preddvor definirana že od leta 1850 dalje, natančneje od 10. aprila 1850, ko se je vršila razdelitev dežele Kranjske in s tem tudi nastanek katastrskih občin. Občinska meja oziroma meja katastrske občine je potekala od davnine do 1850 nespremenjeno.
. V letu 1995 pa je prišlo enostransko do t. i. "črno" nastajajočega naselja Ambrož pod Krvavcem, ki se je širilo na območje Gradišča, k. o. Kokra, KS Kokra, Krajevnega urada Preddvor, in sicer brez njihove vednosti. Gre za enostransko širitev v drug občinski prostor. To se je dogajalo v letu, ko so nastajale nove občine, na Ustavnem sodišču pa je bila odločitev glede pritožbe na to omenjeno širitev s strani strokovnih služb sodišča dokaj (pri)enostranska.
Ob vsem tem je prišlo tudi do odločitve, da se je iz občinske delitvene bilance izvzela počitniška hišica bivše, občine Kranj, kamor so številni preddvorski otroci v letih 1997 in 1998 s pomočjo humanitarnih organizacij odhajali ha počitnikovanje, in ta je bila spet na dokaj neobičajen način predana s strani občine. Preddvor in oddana tretjemu naslovu.
V	letu 2003 je bila na podlagi sklepa KO Kokra in občinskega sveta občine Preddvor podana pobuda, da se znova aktivira postopek enostransko odvzete preddvorske občinske površine, kar se seveda dogaja v škodo občine Preddvor. Ob vsem tem se občina Preddvor mora pravno, upravičeno in demokratsko zavzemati, da se tisto, kar je bilo več kot stoletje in od nastanka prvobitnih katastrskih občin njeno, pridobi nazaj. To in nič drugega, saj je tak nasilen odvzem dogodek brez primere.
Tudi glede trditve, da "... poteka nit življenja na Krvavcu prek Cerkelj", moramo poudariti, da je eksistenca Krvavca odvisna od odvzema vode reke Kokre iz občine Preddvor (ta javna dobrina je za občino eksistenčnega pomena), kar se tiče zasneževanja za uspešno smučarsko sezono kakor tudi za poletno porabo vode, ves ta odvzem pa ima vpliv na zniževanje gladine omenjene reke, na klimatske razmere.
Glede na to trditev, da bi pre-skrbovalni koridor pogojeval odvzem zemljišča drugi občini, moramo opozoriti na najbolj logičen primer letališča Brnik, na območju -katerega je več občin, več občinskih meja, vendar nikoli ni prišlo do spreminjanja katastrskih občin, po katerih potekajo občinske meje. Prav tako je treba opozoriti na dvojna merila in način, kako so se dodeljevale hišne številke za objekte, ki so mejo naselja brez kakršnekoli vednosti lokalnih inštitucij oz. krajevne skupnosti Kokra razširila na njeno območje.
Postopek za obnovo in revizijo določitve občinske meje v prvotno stanje je v ponovni presoji, in sicer na legalen, javen način, še posebej pa sprožen na pobudo Kokrjanov, KO Kokra, ob podpori vseh občanov, pri Čemer jih podpira in tudi mora podpirati tako župan kot tudi občinski svet.
Z lepimi pozdravi.
Marko Bohinec, tajnik občine
je proti nam
Gorenjski glas, 2. julija 2004
Marjeta Smolnikar v komentarju "Kdor ni z nami, je proti nam" med drugim piše o odstavitvi direktorja Arhiva, ki naj bi bila po njenem mnenju dokaz, da za politiko predsednika vlade stoji Milan Kučan s svojo kontinuiteto. Ob tem moramo javnosti posredovati naslednje pojasnilo.
Po novem Zakonu o javnih uslužbencih je za mesta direktorjev organov v sestavi, kar je Arhiv RS, potreben javni natečaj. Doslej to ni bilo potrebno. Skladno s tem zakonom je Ministrstvo za kulturo predlagalo izvedbo javnega natečaja, ki je bil objavljen na začetku letošnjega leta. Natečajna komisija, ki jo je izbral Uradniški svet, je ugotavljala izpolnjevanje pogojev kandidatov za položaj in preizkusila usposobljenost kandidatov za opravljanje nalog uradnika na položaju po metodah, ki jih je določil Uradniški svet.
Natečajna komisija je v poročilu zapisala, da je kandidat, ki izpolnjuje natečajne pogoje in ki je glede na izpolnjevanje standardov strokovne usposobljenosti primeren za položaj direktorja^ Arhiva Republike Slovenije, dr. Dragan Matic. Drugih prijavljenih kandidatov natečajna komisija ni uvrstila na seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje.
Na podlagi poročila natečajne komisije je ministrica za kulturo predlagala vladi imenovanje dr. Dragana MatiČa za direktorja Arhiva RS. V primeru, da se ministrica ne bi odločila za dr. Matiča, bi bila edina možnost, da se natečaj ponovi.
Petra Škofic, Vodja službe za odnose
z javnostmi
ninska zveze Slovenije postaji podelila Zlati častni znak Planinske zveze Slovenije.
Observatorij Kredarica je v računalniški mreži Hidrometeoro-loškega zavoda, kvalitetna povezava pa je bila omogočena s stalno telefonsko linijo, kije dobrodošla povezava z dolino tudi v primeru nujnih klicev za reševanje.
Informacije, kot so: aktualna vremenska napoved, vremenska napoved za visokogorje, aktualna satelitska slika, po potrebi aktualna radarska slika, rezultati zadnje radiosondažne meritve ter drugi aktualni podatki pa so že marsikateremu planincu rešili življenje in omogočili gorskim reševalcem, da so se podali na pot - reševat človeško življenje.
Prav iz omenjenih razlogov in upoštevanja pomena postaje tudi iz strateškega vidika Civilne zaščite upamo, da boste storili vse, da Meteorološka postaja na Kredarici skupaj z opazovalci ostane Še naprej.
mag. Franci EKAR, predsednik PZS
Meteorološka postaja na Kredarici
Ker smo prejeli informacijo, da se namerava ukiniti Meteorološka postaja na Kredarici, edini visokogorski observatorij v Sloveniji, se obračamo na vaš cenjeni naslov s prošnjo, da do ukinitve ne pride. Nekdaj, ko Še ni bilo satelitov, radarjev in druge vrhunske tehnologije, brez katere si danes ne moremo predstavljati zanesljive vremenske napovedi, so bile gorske meteorološke postaje ključni del meteorološke merilne mreže. Tako imajo Nemci svoj observatorij na Zugspitze, Avstrijci na Sonnblicku, mi-pa na Triglavu oziroma Kredarici. Kljub na-^ predku tehnike pa visokogorski meteorološki observatoriji še vedno ostajajo zelo pomemben člen meteoroloških opazovanj.
Redne meteorološke meritve skozi vse leto na lokaciji Kreda-' rice so pomembne iz več vidikov: dajejo pomembne podatke, ki so zaradi izjemnosti lokacije zelo pomembni za meteorološke prognoze. Trenutni podatki o vremenu na tej lokaciji so iz- . redno koristni za planince in njihovo varnost ter za reševanje v gorah. S prehodom na avtomatsko postajo pa bi bili prav planinci prikrajšani za pomemben podatek, ki je velikokrat odločilen za pot v visokogorje.
Zavedamo se, da so razmere za delo meteoroloških opazovalcev na Kredarici lahko zelo težavne, da pa je planinstvo že desetletja povezano s prizadevnimi opazovalci, ki so postali kar nekakšna "maskota" slovenskega gorstva. Prav zato je Pla-
Slovenceljski kotiček
(* Izraz Slovencelj si je izmislila Svetlana Makarovič in označuje nenavadne, čudne Slovence z nekoliko negativnim predznakom v tem ali onem oziru.)
Alenka Brun v Zgornjesav'cu z velikim naslovom poroča o novem kranjskogorskem Bike Parku. Poročevalka zapiše, da je na tiskovni konferenci spregovoril tudi predsednik uprave Elan Bikes in pozneje tuj izraz bike park še večkrat ponovi, kot da gaje treba Borovcem na vsak način vbiti v glavo. Hkrati pa elitnejši slovenski Dnevnik poroča o gorskem kolesarskem parku v Kranjski Gori in o testnem poligonu za nova specialna kolesa tovarne Elan". Brez bajkov in bajkanjal Razlika je očitna! Dnevnik torej ve, daje -in čedalje bolj bo - treba skrbeti za neoporečno slovenščino, kar v krajevnih časopisih očitno še ne jemljejo resno.
Kaj pravzaprav je bike (izg. bajk)? V angleškem občeval-nem, pogovornem jeziku uporabljajo izraz bike namesto knjižnega izraza bicycle (izg. bajsikl), kar po slovensko in bo-rovsko pomeni dvokolo oziroma kolo. Postavlja se torej vprašanje, zakaj je treba slovenščino onesnaževati z angleškim pogovornim izrazom bike, ko imamo vendar domač književni izraz. Očitno gre" za dejavnike, ki bi jih lahko pojasnila psihoanaliza.
Izvirni greh je seveda v tovarni Elan, kjer imajo Elan Bikes Division, kar v slovenščini ne pomeni nič drugega kot Elanov kolesarski oddelek. Očitno se Elanu slovenski izraz zdi preveč kmetavzarski, da bi ga uporabljal v javni rabi na Slovenskem in z njim nagovarjal Slovence. Upati je, da bo novi zakon o zaščiti slovenščine postavil stvari na svoje mesto. Poročevalka 'neslovenskega' zapisa piha Borovcem na dušo tudi z izrazi northshore-style, dirt jump, fre-eride in trekking. Očitno drugače tudi ne more biti, saj je na novinarski konferenci vendar v 'angleščini' govoril pooblaščeni boss of Elan bike division, da ne govorimo o dizajnerjih (slov. oblikovalcih) bajkarskih parkov. Toda ali res ne more biti drugače? Tudi novinar Dnevnika je bil na tiskovni konferenci in vendar je vse zapisal v neoporečni slovenščini. Komu bi padla krona z glave, če bi pisali in govorili o gorskem kolesarskem parku, ki je bil zgrajen s pomočjo Elanovega kolesarskega oddelka?
Da pa novinar J. R. še kar naprej uporablja slengovski izraz rolerji (namesto rolarke), je drugo poglavje iste zgodbe. Priporočam poslušanje športnih poročil na TV Slovenija. Tam so novinarji na tekočem s športno terminologijo. Prav pred kratkim so nekaj dni (dokler Slovenija ni izpadla iz tekmovanja) poročali o evropskem prvenstvu v hokeju na rolarkah.
Silvo Kristan, Kranjska Gora
Pozdravljeni!
Na Vaše pisanje o vzgoji otrok bi napisala naslednje: "V življenju ni vse dovoljeno!" Na to bi še dodala, kako važno je, kaj se v družini vpričo otrok pogovarjamo. Ah samo - kaj vse imajo sosedovi otroci: nobel kolo, novo šolsko torbo, čevlje po zadnji modi, dopust v tujino (vsem željam in muham ustreči), da že otrok postane vsaj opravljivec, zavistnež, nadut. Tudi če je v družini nižji standard, otrok naju ne sliši, ker tri četrtine sliši in vidi doma. Moja mama je bila 37 let vdova s štirimi otroki, bila sobarica pri bogatih ljudeh in nikdar nam ni pripovedovala o krasnem življenju bogatih - vedno samo, kako smo mi srečni in zadovoljni. Vsi smo dovolj samozavestni in vemo, daje odvisno od nas, kaj bo iz nas. Je pa tudi res, da imajo otroci zelo različne možnosti (inštruktorje, v tujino na učenje tujega jezika) moram pa pohvaliti šolnike -profesorje, da so do vseh otrok enaki, skoraj bi rekla, da želijo šibkejšim celo pomagati. Vnuka imam v srednji šoli in mislim, da je tako. O drugem - narkomaniji ne bi pisala. Samo to še, da so že osnovnošolski otroci zelo osamljeni, da imajo kar listke doma na mizi, kaj je treba za šolo, itd., in če še ni starih staršev ali da so skregani stari m mladi, potem je šele snovi za špetir. Otrok vse srka v svojo nežno dušo.
O tem so se že razpisali psihologi in socialne službe. Mogoče mislim preveč starokopitno, saj se je svet strašno spremenil, pa vendar nekaj starih manir še vedno velja!	Justin
Lokacijski načrt avtoceste
Na prispevek z naslovom Lokacijski načrt avtoceste s podpisom župana občine Radovljice J. S. Stuška, ki se nanaša na trenutno najbolj aktualno temo v Radovljici, moram v prid celovite obveščenosti prebivalcev dodatno pojasniti nekatere poglede in razloge, ki govorijo v prid izbrani JV poglobljeni različici avtoceste. Kot predsednik Občinskega sveta Občine Radovljica v mandatu 1994 - 1998 in svetnik v obeh naslednjih mandatih občinskega sveta dobro poznam razvoj dogodkov v zvezi s traso odseka AC od Vrbe do Podtabora.
V letu 1986 je bil sprejet prostorski plan za južno varianto, kar pomeni, da bi sedanjo magistralno cesto "povozili". Razpravo o umestitvi trase AC v našem prostoru smo po nekajletnem zatišju 1997 v Radovljici ponovno odprli. Tega leta smo prvič pričeli govoriti o novi varianti, kije znana kot jugovzhodna poglobljena varianta, idejni avtor je Marko Pogačnik. V občinskem svetu smo pomladi 1998 s konsenzom vseh političnih strank sprejeli varianto JV poglobljene trase. Z umikom s severne trase smo preprečili novo degradacijo prostora pod Novo vasjo, Ledev-nice. Sp. in Zg. Otoka, Črnivca in Brezij. Edino poglobljena cesta pa bi bila za Radovljičane sprejemljiva, saj bi zadostila za-
htevam po zadostni protihrupni zaščiti. Ker se v javnosti velikokrat sliši, češ da Radovljičani zaviramo gradnjo AC, ta bojazen je izražena tudi v prispevku župana. moram pojasniti vlogo oz. hitrost (ali zavlačevanje) države kot tudi župana pri sprejemanju prostorskih dokumentov za omenjen odsek. Na podlagi sprejete JV poglobljene trase v letu 1998 smo v novembru 2000 na OS sprejeli Osnutek lokacijskega načrta na odseku Vrba-Peračica. K osnutku smo podali vrsto pripomb in sklepov, najpomembnejši so bili: trasa mimo Lesc in Radovljice mora biti poglobljena; protihrupna zaščita se izvede z nasipi; iz osnutka se umakne deteljica, ki je bila umeščena v prostor pred osnovno šolo A. T Linharta; zavrnitev bencinske-ma servisa in cestninske postaje. Ministrstvo za promet in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo sta potrebovali skoraj tri leta za usklajevanje in izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta (DLN), kar pomeni, da je država desetkratno prekoračila rok za odgovor in pripravo DLN. Zupan se zaradi tega nedopustnega zavlačevanja ni pretirano razburjal. Ker se v vmesnem času ni nič dogajalo, sem kot pr-vopodpisani svetnik v juniju
2003	zahteval sklic izredne seje OS, na kateri smo znova pregledali in potrdili že sprejete sklepe. OS je šele v septembru 2003 s strani pristojnih ministrstev prejel v obravnavo stališča do pripomb in predlogov. S sklepi OS smo takoj seznanili obe pristojni ministrstvi in DARS. Država je v tem obdobju z novelo Zakona o gradnji objektov občinam celo odvzela pristojnost so-glasodajalca k DLN. Odslej lahko občine izražajo samo mnenje, ki pa ni obvezujoče. V juliju
2004	smo po desetih mesecih končno prejeli v obravnavo predlog DLN. Za razliko od prejšnje enotnosti pri zagovaija-nju interesov občine smo se svetniki na izredni seji OS razdelili na dva dela. Svetniki iz vrst SDS, NSi, SMS in SLS smo bili za uresničitev vseh sklepov OS, ki smo jih vsa ta leta skupno zagovarjali. Med drugim smo zahtevali delno poglobljeno (dva metra) varianto na celotnem odseku mimo Lesc in Radovljice. Načrtovana trasa je na začetku v Lescah res poglobljena, vendar se proti Radovljici poglobitev izniči. Začuda v projektu DLN ni nikjer vpisanih mer, tako da se dvom, ali bo trasa tudi na omenjenem odseku sploh poglobljena, še povečuje.
Zahtevali smo tudi, da se križanje cest v Lescah in Radovljici izvede z nadvozi, ter zahtevali umik oskrbnega centra s pred-trškega polja. Petrol seje z uradnim dopisom že v letu 2001 zaradi ekonomskih razlogov odpovedal tej lokaciji, zato se sprašujem, kateri lobi zahteva ta oskrbni center. Predstavnica z Ministrstva za promet ni znala odgovoriti na vprašanje, zakaj cestninska postaja ni postavljena na območje Podtabora. Prav tako ugotavljamo, da so v DLN nekatere druge hude strokovne pomanjkljivosti, kot je krožno križišče na priključku za Lesce, ki bo v konicah povzročalo velike , zastoje in kolone na odstavnih pasovih. Meritve povprečnega letnega prometa iz leta 2002 kažejo na števnem mestu št. 109 -Bled več kot 18 tisoč vozil.
Krožno križišče bi moralo biti
%
kombinirano z direktno smetjo s podvozom proti Bledu. Še pomembnejšo strokovno odločitev pa bodo verjetno sprejeli že v nekaj dneh. Odločalo se bo o številu prometnih pasov na obeh straneh viadukta Peračica in predora Ljubno. Kot mi je znano, DARS podpira sicer najcenejšo, vendar glede prometne varnosti vprašljivo varianto. Mislim, da je prometno najustreznejša kombinacija za stari in novi predor ter za stari in novi viadukt tripa-sovno cestišče, ki bo zagotovilo enak profil AC med Ljubljano in predorom Karavanke. O skrbi za zavlačevanje pričetka gradnje pa mislim sledeče. Odsek od Podtabora do vključno predora Ljubno je potrjen več kot dve leti. Nikjer nisem zasledil, da bi župan zahteval pričetek del. Zakaj DARS Še ni pričel delati na tem nedvomno zahtevnem odseku na gorenjski AC in tako preprečil zavlačevanje izgradnje AC na Gorenjskem delu AC? Ne trdim, da sprejeti sklepi na OS niso dobri, trdim pa, da so daleč od uspeha, ki ga župan žeh prikazati. Imam tudi občutek, da se župan, ki je sicer pred letom prestopil v LDS, ni upal zoper staviti ministrom v lastni stranki. Zavedam se, daje gradnja AC velik poseg v prostor, ne nazadnje bo AC zgrajena tudi za prihodnje generacije. Sam sem prav tako prepričan, da je s sprejetjem DLN prižgana zelena luč za nadaljnji razvoj mesta in investicijska vlaganja. Kljub temu pa meni in mnogim Radovljičanom ni vseeno, kako bo AC zgrajena in kako nas bo obremenjevala.
Zvone Prezey, Cankarjeva 30, Radovljica
OBČINA JESENICE C. železarjev 6, 4270 Jesenice
Župan občine Jesenice na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji {UL RS. št. 62/94 in 17/97) objavlja
POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST V OBČINI JESENICE ZA VOLITVE
POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR
1.	Občina Jesenice ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu: organizatorji) plakatna mesta na obstoječih tablah (posebej izdelane za obveščanje v času volitev) brezplačno. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju Občine Jesenice, njihovo število in skupna površina morata posameznemu organizatorju volilne kampanje omogočati vsaj osnovno informiranje volivcev.
2.	Občina bo po potrebi določila tudi dodatna plakatna mesta, ki bodo organizatorjem na razpolago le pod določenimi pogoji in proti plačilu.
3.	Organizatorji v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest ter dimenzijo plakatov.
4.	Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 17. avgusta 2004 na naslov: Občina Jesenice, Komunalna direkcija, C. železarjev 6, 4270 Jesenice. Kasnejših vlog ne bomo upoštevali.
5.	Občina Jesenice bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti določila število plakatnih mest.
6.	Plakatiranje bo na podlagi sklenjene pogodbe izvajala firma AMICUS, d. o. o., Tomšičeva 10, 4270 Jesenice, od katere bodo organizatorji prejeli natančne informacije.
Ob6na Jesenice, C žele/arjev 6, Jesenice
Župan občine Jesenice Boris Bregant
/ "
rV
i
Petek, 30. julija 2004
HALO-HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica
Madžarske toplice 5. 8. do Pelješac ekskluziv od 14. 8
Tel.: 04/53-15-249
J. 8. in 26. 8. do 29. 8.; do 21. 8.; Gardaland: 23. 8
G LASOV KAZI POT
Prireditve
Harmonikarji na Veliki planini
Kamnik - Na Veliki planini bo jutri (sobota) ob 11. uri tradicionalno tekmovanje harmonikarjev. Nagrade bodo dobili najboljši iz raz-ičnih kategorij.
• .
Na Roblek bom odšel
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica, Klub Avsenik in gostišče Avsenik vabijo na glas-beno-planinsko prireditev Na Roblek bom odšel, ki bo v soboto, 7. avgusta, od 12. ure dalje pri Ro-blekovem domu na Begunjščici. gral bo hišni ansambel Avsenik.
KS Zasip praznuje
Zasip - Krajevna skupnost Zasip vas ob svojem prazniku 8. avgustu vabi na številne kulturno-športne prireditve, in sicer: jutri, v soboto 31. julija, ob 7. uri se bo začel balinarski turnir za memorial Antona Burje. V nedeljo, 1. avgusta, ob 10. uri bo v gostišču Jurček na Homu prireditev za najmlajše; ob 16. uri bo blagoslov Žaleharjeve kapelice; ob 20.30 pa bo na Homu koncert MPZ Triglav Lesce in ŽPZ Pletna Bled.
Planšarska noč
Jezersko - Jutri, v soboto, 31. ju-ija, se bo ob 17. uri začela Planšarska noč ob Planšarskem jeze-Tu. Pripravili bodo vasovanje po starih običajih, kegljanje za zabavo pa bo poskrbel ansambel
Zarja, ft
Blagoslov vozil
Lese - Športno društvo Lese vabi v nedeljo, 1. avgusta, na tradicionalni blagoslov vozil ob godu sv. Krištofa v Lešah. Zbor bo ob 14. uri v cerkvi sv. Jakoba v Lešah, od koder se boste zapeljali v tradicionalnem sprevodu. Okoli 19. ure pa bo v Hudem Grabnu blagoslov samih vozil.
Gasilski veselici
Škofja Loka, Grenc - Prostovoljno gasilsko društvo Virmaše-Sveti Duh prireja na Grencu danes, v petek, 30. julija, ob 19. uri veliko vrtno veselico. Igral bo ansambel Čuki.
Trebija - PGD Trebija prireja v jutri, v soboto, 31. avgusta, ob 20. uri na Trebiji veliko vrtno veselico z ansamblom Nagelj.
Sto let Žaleharjeve kapele
Zasip pri Bledu - V nedeljo, 1. avgusta, ob 16. uri bo v Zasipu pri Bledu blagoslov ob stoletnici Žaleharjeve kapele, ki je ena naj-slikovitejših kapel v občini Bled. Slavnostnemu delu bo sledil še kratek kulturni program.
Sobotna promenada
Škofja Loka - Sobotne promenade na Mestnem trgu v Škofji Loki bo tokrat, v soboto, 31. julija, ob 20. uri zaznamovala glasba 80 let v izvedbi skupine Edina beseda. V primeru slabega vremena se bo dogodek odvijal v Kristalni dvorani.
Blejski dnevi
Bled - Od petka do nedelje bo v Zdraviliškem parku od 10. ure dalje potekal sejem domače in umetne obrti. V nedeljo, 1. avgusta, ob 17. uri se bo v Zdraviliškem parku začel otroški program, na katerem se bo predstavili KD Lutkovno gledališče Jesenice s predstavo Žogica Nogica. Ob 21. uri bo v Zasipu (Hom), v okviru prireditve Večer na vasi, nastopil Oktet LIP Bled ter dramska skupina Zasip. V ponedeljek,
2. avgusta, ob 20.30 bo v kavarni hotela Park večer gorenjske folklore. V torek, 3. avgusta, ob 17. uri bo na Blejskem gradu srednjeveški sprejem pri grašča-ku z lokostrelskim turniriem. Start Riklijevega pohoda na Stražo bo v četrtek, 5. avgusta, ob 9.30 izpred hotela Golf. Ob 20.30 pa bo v Trgovskem centru Bled nastopil ansambel Don.
Praznik žetve
Žirovski vrh - Praznik žetve nazorno prikazuje žetev in z njo povezana kmečka opravila. Celotno dogajanje, ki ga pripravlja Turistično društvo Žirovski Vrh, se bo začelo v soboto, 31. julija, ob 20. uri, ko bodo prikazali običaj ženi-tovanja, poimenovanega Po nevesto v tistih lepih časih, za glasbo bo poskrbel ansambel Sre-denšek. V nedeljo, 1. avgusta, se bo prireditev nadaljevala ob 13. uri z nastopi ljudskih in amaterskih godcev ter prikazom zabavnih iger. Ob 15. uri bodo kulturni program oblikovali: Kvartet C, Otroška folklorna skupina Zala ter domača dramska skupina, ki bo nastopila s kratko veseloigro Kriza srednjih let. Ob 16. uri bo na njivi prikaz žetve s srpi, mlačev v štiri, čiščenje žita ,...prikaz Izdelovanja lesenih cevi. Od 17. ure dalje pa bo za zabavo skrbe ansambel Pogum.
Dan oglarjev
Stari vrh - Oglarska obrt je še vedno živa na Starem vrhu. Z željo, da bi se oglarjenje ohranilo še naprej. Turistično društvo Stari vrh vsako leto pripravi prireditev Dan oglarjev. Letos 1. avgusta se bo dogajanje začelo ob 14. uri. Prikazali vam bodo postopek postavitve oglarske kope, pridobivanje oglja ter način uporabe pridobljenega oglja.
Poletne delavnice
Žiri - V Knjižnici Ivana Tavčarja ŽIri v času poletnih počitnic pripravljajo Ponedeljkove poletne delavnice. Srečevali, ustvarjali, pripovedovali, Igrali se boste ob ponedeljkih, z začetkom ob 10. uri. V ponedeljek, 2. avgusta, si boste naredili vazico; 9. avgusta bo na sporedu slovenski knjižni kviz na temo Slovensko Primorje - Srečko Kosovel; 16. avgusta je naslov delavnice Morie na ploščici; 23. avgusta Ribica iz slanega testa ter 30. avgusta Podstavek za svinčnike.
Spominska slovesnost
Tržič - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Tržič vabi na spominsko slovesnost, ki bo v nedeljo, 8. avgusta, ob 11. uri ob spomeniku prvim padlim borcem pod Storžičem. Prevoz bo zagotovljen, in sicer bo odhod ob 8.30 in 9.15 (obračališče pri mostu).
Semanjl dan
Sv. Ožbolt - Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka vas vabi v nedeljo, 1. avgusta, ob 10. uri na praznovanje semanjega dne s srečanjem ljudskih pevcev in godcev na Sv. Ožboltu.
Pikniki
Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice vabi člane na tradicionalni piknik, ki bo v nedeljo, 8. avgusta, ob 11. uri v Završnici. Avtobus bo iz zadnje avtobusne postaje na HrušicI odpeljal ob 9. uri in bo ustavljal na vseh postajah.
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na piknik, ki bo v soboto, 14. avgusta, od 15. ure dalje v Bašlju (pri družini Rakovec). V primeru slabega
vremena bo piknik 21. avgusta. Prijave sprejemajo poverjeniki ali v društveni pisarni 9. avgusta, ob 9.30.
Zbor motoristov
Postojna - Motoristični klub NO NAME RIDERS letos organizira že 8. tradicionalni mednarodni zbor motoristov, ki bo 6., 7. In 8. avgusta v kamnolomu Hruševje pri Postojni. Vabljeni vsi ljubitelji motorjev In rock glasbe. Srečanje gorenjskih upokojencev
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vas vabi na srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo 2. septembra v Kranjski Gori. Ker je zanimanje za srečanje veliko, pohitite s prijavami, in sicer pri po-verjenicah društva. Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi na srečanje upokojencev Gorenjske, Koroške In Fur-lanlje Julijske krajine, ki bo 2. septembra v Kranjski Gori. Odhod avtobusa po vaseh bo ob 7. uri.
Pokaži, kaj znaš
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira prireditev "Pokaži, kaj znaš", ki bo v soboto, 31. julija, ob 17. uri v prostorih društva. Vabijo upokojenke in upokojence, ki si upajo zapeti, zaigrati na kakšen Instrument ali povedati kaj veselega, da se prijavijo. Prijavnice dobite na sedežu DU Kranj, Tomšičeva 4, do srede, 28. julija. Vse druge pa vabijo, da se udeležite prireditve, kjer bo po nastopih prijavljenih družabno srečanje, na katerem boste tudi zaplesali ob živi glasbi.
Izleti
Fužinske planine
Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica-Bitnje vabi na planinski izlet na fužinske planine. Pohod bo v sredo, 11. avgusta, z odhodom manjšega avtobusa ob 6. uri iz Svetega Duha, s postanki na vseh avtobusnih postajališčih do Globusa v Kranju. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel.: 04/23-12-288, do petka, 6. avgusta.
Pristovški Storžič
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabo svoje člane, da se udeležijo pohoda na Pristovški Storžič. Pohod bo v soboto, 7. avgusta, odhod avtobusa, izpred društvene pisarne ob 7. uri. S seboj vzemite osebno izkaznico.
Belo jezero
Žabnica, Bitnje - DU Žabnica-Bit-nje vabi na potepanje po Avstriji, in sicer v sredo, 4. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Kranja do Svetega Duha. Dodatne informacije in prijave sprejema Anka Hafner, tel.: 23-12-057, 031/ 375-244, In sicer do 29. julija od 13. do 15. ure.
DU Tržič vabi
Tržič - Društvo upokojencev Tržič vabi na sledeča izleta in srečanje: 14. avgust - s koroškimi splavarji po Dravi in ogled znamenitosti; 26. avgust - zaključek kopalne sezone na Debelem rtiču; 2. september - srečanje gorenjskih upokojencev v Kranjski Gori.
Po Avstriji
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na avtobusni Izlet po Avstriji - Nockalm. Izlet bo 18. avgusta, odhod avtobusa bo ob 5.50 iz Hotemaž in ob 6. uri iz Preddvora. Prijave sprejemajo poverieniki ali v pisarni društva 9. avgusta, ob 9.30.
Bavški Grintavec
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 21. av-
gusta, zanimiv In zahteven planinski izlet na Bavški Grintovec. Odhod posebnega minibusa izpred hotela Grelna bo ob 5. uri Dodat-ne informacije in prijave: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049, Uroš Prelovšek, tel.: 040/255-163, prelovsek@lskratel.sl ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Planina 3. Zadnji dan za prijave je 18. avgust.
Na Visoki GoelI
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto in nedeljo, 7. in 8. avgusta, zanimiv dvodnevni planinski izlet v Berchtes-gadenske Alpe v Nemčiji z vzponom na Visoki Goell. Izlet je namenjen tako Izkušenim kot tudi manj izkušenim planincem. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije In prijave: Jože Bizjak, tel.: 041/223-155, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049.
Na Škrlatico in Dolkovo špico
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v nedeljo, 22. avgusta, zelo zanimiv In zahteven planinski Izlet na Škrlatico in Dolkovo špico. Odhod z osebnimi avtomobili izprecl hotela Creina bo ob 5. uri. Dodatne informacije In prijave: Tatjana Hribar, tel.: 041/971-537, tatjana.hribar-@siol.net. Število izletnikov je omejeno na 14.
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-kranj.sl
Mladinski servis Kranj< d.o.o., Gregorčičeva ui. 8, Kranj
Na Peč in Tromejo
Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur organizira v sredo, 25. avgusta planinski pohod iz Rateč na Peč In Tromejo. Odhod avtobusa bo ob 6.30 Izpred Pošte v Šenčuriu. Prijave sprejemajo poverjeniki do 21. avgusta, v društvenih prostorih pa ob sredah med 17. in 18. uro ali po tel.: 25-31-591 v večernih urah (do 21. ure).
Planina Razor
Šenčur - Pohodniška sekcija DU Šenčur vabi člane v sredo, 4. avgusta, na pohod v Bohinj, od Skl hotela do koče na planini Razor. Skupne hoje bo do 8 ur. Odhod s kombijem ali osebnimi vozili bo ob 5.30 s parkirišča za gasilskim domom v Šenčurju. Prijavite se po tel.: 25-31-591, v večernih urah - do 21. ure, do vključno sobote, 31. julija.
Kamniško-Savinjske Alpe
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 14. avgusta, zelo privlačen planinski Iz-et v Kamniško-Savinjske Alpe -na Rinke, Skuto in Dolgi hrbet. Odhod z osebnimi vozili izpred hotela Creina bo ob 4. uri. Tura ni primerna za take z vrtoglavico In je namenjena izkušenim planincem. Število prijav je zaradi zahtevnosti izleta omejeno na 16. Informacije in prijave: Tatjana Hribar, tel.: 041/971-537, tatjanah-ribar@slol.net.
Kolesarski izlet
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - kolesarska sekcija organizira kolesarski Izlet, v torek, 3. avgusta, na relaciji Kranj-Adergas-peš na Štefanjo goro-Kranj. Odhod bo ob 8. uri izpred društva. V primeru slabega vremena bo Izlet naslednji torek, 10. avgusta.
Turistični Izlet
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet z ogledom Bolnice Franje in Mosta na Soči. Izlet bo v torek, 10. avgusta, odhod avtobusa pa ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v društveni pisarni.
Na Jelovico
Šenčur - Turistično društvo Šenčur organizira v soboto, 4. avgusta, planinski izlet na Jelovico -srečanje na RIbenski planini. Skupne hoje bo 6 ur. Odhod avtobusa bo ob 7. uri Izpred Pošte Šenčur. Informacije in prijave z
vplačilom sprejema Franci Erzin, tel.: 041/875-812, do zasedenosti mest.
Splavarjenje po Dravi
Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira 10. avgusta zanimiv Izlet po Štajerski In slovenski Koroški - splavarjenje po Dravi. Prijave zbirajo povenenice.
Veliki Draški vrh
Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira v četrtek, 5. avgusta, pohod na Veliki Draški vrh. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Predvideni čas hoje je 8 ur. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, na Tomšičevi 4, do srede, 4. avgusta.
Na Viševnik
Kranj - Planinko društvo Kranj organizira za svoje člane izlet na Viševnik, ki bo v soboto, 7. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijavite se ahko v društveni pisarni na Koroški 27 v Kranju, do srede, 4. avgusta.
KRCNE ZILE?
Dr. med. Jan Zimmermann, Na Griču 11. Izola
Kopalni izleti
Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi člane v četrtek, 5. avgusta, na kopanje v Izolo. Odhod avtobusa bo ob 8. uri po običajni smeri. Prijavite se poverjenikom do vključno do sobote, 31. julija, ali v sredo v prostorih društva (ob uradni uri). Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira In vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v Strunjan, in sicer v sredo, 4. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijavite se v društveni pisarni do ponedeljka, 2. avgusta. Žabnica, Bitnje - DU Žabnica-Bitnje vabi na kopalni izlet v Izolo, in sicer v petek, 13. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 6.30, kot običajno, Iz vseh avtobusnih postaj. Dodatne informacije in prijave sprejema Anka Hafner, tel.: 23-12-057, 031/375-244, in sicer do 10. avgusta, od 13. do 15. ure.
Na srečanje v Tunjice
Tunjice - Društvo upokojencev Šenčur v soboto, 21. avgusta, organizira srečanje najstarejših članov društva, na katero vabijo članice in člane, rojene pred letom 1928. Odhod avtobusa bo ob 8. uri. Prijave zbirajo poverjeniki in v prostorih društva vsako sredo, med 17. In 18. uro, do 11. avgusta.
Na Grand Paradiso in Breithorn
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira od 2. do 5. septembra zanimiv štiridnevni izlet v Centralne Alpe z vzponom na Grand Paradiso in Breithorh. Odhod s posebnim minibusom bo v četrtek, 2. septembra, ob 2. uri Izpred hotela Creina. Pred tem pa bi se od nedelje, 29. avgusta, do četrtka, 2. septembra, odpravili še na zahtevne ferate v okolici doline Ao-ste. Sestanek z udeleženci bo v torek, 17 avgusta, ob 19. uri v pisarni društva. Prijave z vplačili ter dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17 do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Rok za prijave je do vključno torka, 17. avgusta, oziroma do zapolnitve mest. Število prijav je omejeno na 12 oseb. Izleta društva invalidov Kranj - Medobčinsko dnjštvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejema vplačila na enodnevni kopalni izlet v juliju v Dolenjske Toplice in v avgustu v Terme Zreče. Hkrati obveščajo, da spet sprejemajo vplačila za desetdnevno zdravljenje v Rabcu in sedemdnevno zdravljenje v Tennah Banovci, ki bo v mesecu septembru. Uradne ure društva so vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in v torek in četrtek od 15. do 17. ure v Kranju, Begunjska 10, tel.: 2023 433.
Na Debeli Rtič
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kopalna
izleta na Debeli Rtič, ki bosta 4. in 11. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo do zasedenosti avtobusov.
Letovanje na Lošinju
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na desetdnevno letovanje na Malem Lošinju v hotelu Aurora od sobote, 4. septembra (odhod izpred Crelne ob 6. uri), do torka, 14. septembra (povratek pred Creino ob 10. uri). Plačate lahko na tri obroke. Prijavite se v društveni pisarni.
Obvestila
DU Šenčur obvešča
Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur obvešča, da se bo 2. avgusta društvo za nedoločen čas preselilo Iz Doma krajanov v pritličje Gasilskega doma PGD Šenčur, Gasilska 4, Šenčur. Uradne ure bodo kot doslej, In sicer ob sredah od 17. do 18. ure.
Športne delavnice
Kranj - Osnovna šola Orehek Kranj in Zavod za šport Slovenije vabita učence in dijake na organizirane športne delavnice, kjer ahko igrate nogomet, košarko, odbojko in badminton. Delavnice potekajo na šolskem Igrišču pri šoli na Orehku - od ponedeljka do petka, med 17. In 21. uro, in sicer do torka, 31. avgusta.
AMD Škofja Loka obvešča
Škofja Loka - Avto-moto društvo Škofja Loka obvešča, da bo pisarna društva zaradi letnega dopusta zaprta do 6. avgusta.
Kurjenje kresov
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj se letos prvič vključuje v množično akcijo kurjenja kresov v Alpah. Vabijo vse ljubitelje prvobitne narave, da se jim v soboto, 14. avgusta, pridružijo na Jakobu, kjer bodo ob 20.30 zakurili ogenj in na ta način simbolično izrazili željo po ohranitvi Alp. Informativne prijave sprejema Breda Pire, tel.: 070/485-882.
Krvavec vabi
Krvavec - Vsako soboto in nedeljo do vključno 12. septembra, bo ka-blnska žičnica Krvavec redno vozi-a vsako polno uro od 9. do 18. ure. Obiskovalci Krvavca se lahko vsako nedeljo ob 15. uri, še zlasti pa na žegnanjsko nedeljo, 22. avgusta, ob 10. uri udeležijo tudi svete maše v Plečnikovi kapelici pri Domu na Krvavcu. Vsem obiskovalcem in pohodnikom pa so na Krvavcu na voljo tudi domače dobrote (planinske malice: kislo mleko, masovnek ...).
Svetovanje potrošnikom
Kranj - Združenje potrošnikov Gorenjske, Bertoncljeva 23, Kranj, obvešča, da brezplačno svetuje potrošnikom zlasti pri zlorabi njihovih pravic, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8. do 16. ure, ko je te-efonsko dosegljiv njihov pravnik. Tel.: 04 2 362 540, fax: 04 2 363 031, e-pošta: lnfo@potros-nlk-zdruzenjegor.si.
Razstave
Zgodovinska razstava
Bled - Ob tisočletnici Bleda je Ga-erija Trg Bled odprla zgodovinsko razstavo naselij, noš in starih vi. Razstava bo odprta vse do konca eta 2004, vsak dan od 9. do 17. ure, sobote od 9. do 12. ure.
Gladina odseva
Bled - V Vili Bled je do 10. avgusta na ogled slikarska razstava Gašperja Jemca. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 12. do 18. ure.
V Prirodoslovnom muzeju
Ljubljana - Prirodoslovni muzej Slovenije vas avgusta vabi na ogled stalnih zbirk in občasnih razstav: "Narava Slovenije: Alpe" - razstava prikazuje pokrajino, geološke pojave, rastlinstvo in živalstvo Julijskih Alp, Karavank in
GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
MALI OGLASI / info@g-glas.si
Petek, 30. julija 2004
KamniškoSavInjskih Alp. Razstava bo odprta do konca septembra; "ZgornjekrednI fosili in kamnoloma Stranice pri Slovenskih Konjicah" - vitrina četrtletja bo na ogled do konca septembra; "Oološka vitrina" - prikaz ptičjih jajc - od največjega do najmanjšega - in raznovrstnosti ptičjih gnezd; "Mamutov meljak" - darilo Naturalisa (naravoslovni muzej iz Leidna na Nizozemskem).
Odkrivamo lepoto čipke
Tržič - Do 24. avgusta si v Rotun-di Abanke lahko ogledate razstavo Odkrivamo lepoto čipke, kjer so predstavljeni klekljarski izdelki, ki so nastali na istoimenskih ustvarjalnih delavnicah za odrasle v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja.
Podoba trenutka
Tržič - V Galeriji Atrija Občine Tržič je na ogled razstava slikarke Ženje Petrlč z naslovom Podoba trenutka. To je slikarkina prva razstava, kjer predstavlja dela na platnu, ki so plod naravnega umetniškega navdiha in so podobe njenih razmišljanj. Razstava bo na ogled do 24. avgusta od ponedeljka do petka od 8. do
12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Čipke
Železniki - Turistično društvo Železniki obvešča, da je prodajna razstava klekljanih čipk v Galeriji Muzeja odprta do 31. julija, vsak dan, med 9. in 18. uro.
Predstave
Cvetje v jeseni
Studenec pri Domžalah - Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vabi na gledališko predstavo Cvetje v jeseni, In sicer v soboto, 31. julija, ter v nedeljo, 1. avgusta, obakrat ob 21. uri, v poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Prodaja vstopnic je na običajnih mestih ter dve uri pred pričetkom na blagajni gledališča.
Predavanja
Osupljive najdbe
Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje niz avdiovizualnih predavanj Osupljive najdbe. Jutri, v soboto, 31. avgusta, ob 10. uri
z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE
g6renjska(e>evl z0a
»OWtOCiS MBItMn
"A"
. v.
«•J
TR
I • .S>W
.ffQSDMWt


/.v

\9WHJ

v-
. 'S
. V: r'^X'Vs. V
24 urfta dan oddajamo strsni GORENJSKEGA TELETEKSTA
A
Ve& dan ViDEOSTRANi m vsak v&čer GORENJSKA TV POROČILA
Sedem dni v tednu oddajaaio zanimlv.domaö, pester, po;dttven in nenasilen TV program
Snemamo v TV studju, v Vaäi občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma
telefon uredrrtitvo:	04 / 233 11 SS
telefon komerciala:	04/233 11 SS
telefon TV STUDIO:	04 / 233 11 56
fax mariteting:	Ö4 / 232 45 SO
fax poročila DESK:	04} 23212 31
e-mall: gtv^t^la-tv.sJ INTERNET: htip:/7www.tei3-tv.sl
Zato iias pokličHe In naročite 1
TELETEK8T STRANI, Vfl^STRANI, TV »EPORTAŽE, VIDEOSPOTE. OTVORITVE, TV PROORA« V ŽIVO, PREDSTAVITVE POĐjeiU.
PRENOSE ALI "CELÖVEÖBmi FILM'
Häi m&rrAlNi studio xm&r& vss m

«Hi-
Hai» nas v sna Goret^ske -GTW gorenjska tete^^z^ Nik<^ Tesle 2. |>.p.	KRANJ
lELE - TV d.o.o., Ul. Nikote Tesle 2, Kranj

bo na sporedu predavanje Sveti Duh, moj prijatelj - osebne življenjske izkušnje. Predaval bo pastor Janez Börse.
Mihaelov sejem malo drugače
Tradicionalna prireditev bo 25. in 26. septembra.
Mengeš - V Kulturnem društvu Mihaelov sejem v Mengšu se po nedavnih slovesnostih ob 120-letnici Mengeške godbe, prvem Trdinovem sejmu in občinskem praznovanju v okviru 850-letnice Mengša že skrbno pripravljajo na letošnji 12. Mihaelov sejem. Tradicionalno in po Sloveniji in tudi prek meja znano sejemsko prireditev bodo letos pripravili 25. in 26. septembra.
"Letos, ko Mengeš praznuje 850. obletnico prve omembe, smo se v društvu Mihaelov sejem že odločili, da bomo temu jubileju namenili poseben poudarek. Tako bomo skušali čim bolj zanimivo, etnografsko in verodostojno predstaviti posamezna obdobja razvoja Mengša v tem času. Upam, da si nismo zastavili prevelike naloge, vendar pa smo že kar sredi dela, zato pričakujem, da bo letošnja sejemska prireditev ob bogatem kulturnem programu zanimiva in nekaj posebnega," pravi predsednik društva Mihaelov sejem Štefan Borin. Na sejmu bo letos oba dneva okrog 80 stojnic z razstavljavci, večer pred odprtjem sejma, 24. septembra, pripravljajo glasbeni program za mlade, 25. in 26. septembra pa bo na programu tradicionalno bogat živ žav za najmlajše, oba dneva pa bodo v programu nastopali tudi ansambli in harmonikarji. Tudi letos, tako kot vsa leta doslej, bo medijski sponzor tradicionalne mengeške prireditve Gorenjski glas.
Tja
?
kjer so čarovnice doma
Zanesljivo vam ne bo žal, če si boste vzeli čas za spoznavanje skrivnostnega in čarobnega sveta kraških voda, polj, ki se spreminjajo v jezera, in jezer.
Priporočam avtomobilski prevoz do Unca, nato kolesa s prtljažnika in skozi znameniti Rakov Škocjan proti Cerknici. Čaka vas makadamska cesta, nekaj pokončnih vendar kratkih klancev, predvsem pa se ustavite na velikem naravnem mostu, prek katerega vodi cesta, nato pa vas bodo smerokazi usmerili proti malemu naravnemu mostu. Tam boste razjahali z bicikla in se peš odpravili na ogled te elegantne stvaritve narave, se spustili v temačno globel in se ob nizkem vodostaju odpravili ob potoku proti jamskemu vhodu, nad vami pa se bo boČil mah naravni most.
Nazaj do koles in skozi Cerknico proti vasi Dolenje Jezero. Tam ne pozabite na ogled žive makete Cerkniškega jezera, ki v merilu 1 : 2500 in v vehkosti 3 X 5 metrov prikazuje suho in vodno stanje jezera. Vodni pri-
ki ponikajo v podzemlje. «
kaz makete spremljajo zvoki iz narave in razlaga gibanje vode v jezeru. Prikaz vas bo zaposhl za 45 minut.
Sedaj ste že malce utrujeni in potrebni kakšne kopeli, zato po nasipu, ki je v velikem vodostaju poplavljen, mimo Rešeta in Vodonosa, ki s svojima imenoma povesta vse, do otoka Gorice. Ce je kje voda, potem bo pod mostom tik pred Gorico. Osvežilna kopel in malica. Tu lahko zaključite svoje popotovanje in se vrnete, če je časa dovolj, pa lahko izbirate med različnimi variantami kolesarskih poti, ki so vse označene, zato vam priporočam, da si predčasno v Turističnem informativnem centru naročite prospekt tega-območja.
Krajša pot vas vodi pod pobočji skrivnostnih Javornikov, nad Veliko in Malo Karlovico (ob polnjenju jezera iz njih bru-
hajo neizmerne količine vode) skozi Dolenjo vas nazaj v Cerknico. Možnost srečanja z medvedom! Pa ni nujno!
Daljša različica nas vodi okrog celotnega jezera, kjer si boste ogledali Stržen in druge vodotoke. Skozi Gorenje Jezero, Že-rovnico. Grahovo, Martinjak in nazaj v Cerknico.
Morda pa v Stari trg pri Ložu in do gradu Snežnik.
Kaj pa če ne kolesarimo? Kpmbinacija avtomobilskega prevoza in peš hoje. Zanimiv bi bil vzpon na 1114 m visoko Slivnico. Tako, na tisto, kjer do-mujejo čarovnice. Poleg njih pa planinski, dom in Čudovit razgled na vidovske hribe, smučarske Bloke, jezerske planjave, širne gozdove Javornikov, na Snežnik in Julijske Alpe. Na ta vrh se da priti tudi s kolesom ali avtomobilom. Vsekakor možnosti je v izobilju. Srečno!
OSMRTNICA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, daje v 95. letu starosti
umrla draga mama, stara mama in prababica
MARJETA STUDEN
roj. Jekovec, iz Sebenj
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 30. julija, ob 17. uri v Križah. Do pogreba leži
v tamkajšnji mrUški vežici.
v	_
Žalujoči: sinovi Mirko, Viktor, Franci, hčerka Milka z družinami in sestra Jerica

iZDePLSI
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglasa za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Gorenjski glas, d.o.o.. Zoisova 1, Kranj
MALI OGLASI
201-42-47 201-42-49
fax: 201-42-13
Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v si^s da 13.30. in za objavo v torek, v psnedellek fto7.30l
DELOVNI ČAS,
In sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 15. ure.
APARTMA-PRIKOLICE
v Peroju oddam opremljen apartma za 4 in 6 oseb. Inf. na rt 04/233-05-63 ali 031/512-421	7476
Trogir - marina, oddamo 5 apartmajev, klima, TV, parkirišče, 30 m do morja. V 00385/21-889-361 Edi, 00385/98-98-34-759 gsm »3iib«<.ij	873?
Oddam ve^ apartmajev v Umagu, v
041/25-48-42	8878
Oddam apartma na Krku (Malinska), za 2 ali več oseb. V 040/65-13-01	aaao
Otok Šolta pri Splitu APARTMAJI blizu morja, lepa lokacija, žar parkirišče, ugodno oddam. IT 041/596-015	9113
VRSAR - oddam vikend večji družini ali dvem manjšim od 10. avgusta dalje, 10.000 SIT/dan. tt 040/743-432 9153
APARATI STROJI
Prodam otroški voziček, skoraj nov, regulator motorja do 1,5 kW, stikalo zvezda • trikot 63 A in rabljene kovinske elektro omarice. TT 040/830-678	3943
Prodam SILOKOMBAJN Mengela MB 220. rt 041/356-157	896o
Prodam stroje za plastiko po izbiri, znamkeke Boy.Skodlar Franci, Britof 82, tr 204-18-38	90?8
Prodam dobro ohranjen IZKOPALNIK za krompir na vreteno, tr 533-36-97 9044
Prodam ZAMZOVALNO SKRINJO 5301 in zamrzovalno omaro 120 I. tr 041/57-66-
66	»046
Starejši LIKALNI STROJ na valj ugodno prodam, rt 040/242-057 po 19. uri 9048
Prodam KOSILNICO Laverda greben 127
cm. -ff 031/325-147	9052
Prodam fotokopirni stroj Canon 6112 (nov, nerabljen). TS 204-15-09	9060
Jeklenke za acitelen in kisik - nizke, primerne za delo na terenu, prodam, rt 031/879-905	9096
Prodam SILOKOMBANJ Vihar 40, cisterno Greina 4200 I. rt 031 /670-645 gise
Koordinatni VRTALNI STROJ SIP 450x330 mm s priborom prodam. Cena po dogovoru, rt 041 /953-033	9i4i
ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje in hladilnik kombiniran Candy eco, rabljeno, ohranjeno, ugodno prodam. 3040/614-
630	9145
Prodam 33 I kompresorsko HLADILNO TORBO in 380 I zamrzovalno skrinjo, rt 041/597-933	9152
GARAŽE
V najem oddam GARAŽO na Planini, Gogalova ulica. It 20-27-259	9061
GLASBILA
Prodam dobro ohranjen 100 let star KLAVIR znamke Proksch. rt 041/624-480
Prodam DIATONIČNO HARMONIKO 3 vrstno in sintisajser Yamaha PSR -80. V 23-24^10, 041/77-44-43	9i48
GR. MATERIAL
Prodam rabljena termopan okna in vrata -5.000 SIT/kom In 4000 kosov betonske kritine - špičak po 250 SIT. Vse dobro ohranjeno, rt 041/710-726	9042
Zelo ugodno prodam približno 1000 kosov odlično ohranjene strešne opeke -folc. tr 23-32-400	9058
Prodam suhe smrekove PLOHE in co-larice. tr 031/716-629	9083
Kupim rabljne OPAZNE PLOŠČE cca 20 do 25 m2. rt 253-17-80	9118
PLOHI, DESKE in PRIZME smreke, javorja, jelše, hrasta, bukve in nekaj tramov ugodno prodam, tr 031/765-738 9132
Poceni prodam 10 m2 strešne obloge imitacija hrasta. 11 m2stenskih ploščic bele 15x15. rt 231-21-01	9137
Ugodno prodam klasične podboje 260x15x5 cm - masiva smreka, tr 040/223-642	9i69
HIŠE PRODAMO
Ali ste ljubitelji narave? Na lepi sončni parceli ob robu gozda prodamo stanovanjsko hišo. novogradnjo v lil. gradbeni fazi. velikost etaže je 120 m2 (K+P+N+M). vsi priključki urejeni, brez posrednikov, lokacija Železniki - Log. tr 514-60-52 »$ixberi.*i
HIŠA energetsko varčna za 15.950.000 SIT, 120 m2. možnost kredita. Dodatne inf. na Đ 01/428-93-99 ali 051/347-477
»^Izberi.«!	8221
V Britofu prodamo hišo z gospodarskim
poslopjem, 2200 m2. tr 040/537-387
8944
ATRU stMovantska zidniiL zj.i.
ZE Ljubljana, Vojkova 63, Ljubljana
01/530 92 90, 041/329 179
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
NAKUP, PRODAJA. NAJEM, CENITVE
KRANJ Planina 3, gars., 33,49 m2 + klet 5,42 m2 v 1. nadstropju, nizek urejen blok, I. 1985, z balkonom, lepa razporeditev z lepim razgledom, vsi priključki, opremljena, takoj vseljiva.
Cena 13.200.000 SIT KRANJ Drulovka, vrstna hiša pribl. 160
m2,1. 1999, K + P + M, lepo vzdrževana, vsi priključki, dve kopalnici, kamin, lep ograjen atrij. Cena 40.300.000 SIT ŠKOFJA LOKA, 2ss 55,5 m2 + klet v 4. nadstn, I. 1965, vsi priključki, delno
adaptirano, cena 16.500.000 SIT KRANJ okolica, RADOVLJICA kupimo stanovanje, 65-75 m2 v bloku do 20
let, do 21 mio SIT
SPODNJI BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček ob glavni cesti, parcela 260 m2, v notranjosti neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT SVET RE, d. o. o.. Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si
ZBILJE; 360 m2,1. '94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT. SVET RE, d. o. o.. Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000, 031/374 745, vwwv.svet-nepremicnine.si
PREDDVOR - okolica; 330 m2,1. '90, atrh jska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT. SVET RE. d. o. o.. Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000, 031/374 745, vwvw/.svet-nepremicnine.si
PREDDVOR - okolica; 300 m2, I. '99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT SVET RE, d. o. o., Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000, 031/374 745. vww.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Visoko; 300 m2. 4. gr. faza, enos-tanovanjska. nova, parcela meri 562 m2. mirna lokacija, primerno za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47.4 mio SIT. SVET RE. d. o. o.. Enota Kranj, tel : 04/28 11 000. 031/374 745. www.svetmepremicnine.si
Železniki - Dašnica prodamo atrijsko stanovanjsko hišo. tloris 13 * 11 m. zgrajena leta 1986. 219 m2 uporabne površine, klet - pritličje, velikost zemljišča 440 m2, ck ogrevanje, toplovod v hiši. Cena 35 mio sit. Loka nepremičnine, Fajfar Janez, s. p., te 04/50 60 300 041/647 547
Dorfarje - stan. hiša v IV. g. fazi, tloris 15 13 m, P + N, pribl. 125 m2 površine v etaži, lepa razporeditev prostorov, ter lepim razgledom. Velikost parcele 1063 m2, cena 45 mio sit. Na isti parceli je še starejša hiša, ki je predvidena za rušitev, ima pa gradbeno dovoljenje za nadomestno gradnjo. Cena 15 mio SIT. Prodaja se skupaj ali ločeno. Loka nepremičnine, Fajfar Janez, s. p., tel.: 04/50 60 300 041/647 547
Gorenje brdo - prodamo stanovanjsko hišo 10 X 8 m primerna za bivanje ali za vikend. V podaljšku je gospodarsko poslopje 8 x 8m, hiša zgrajena leta 1934, vendar naknadno obnovljena, obsega klet, pritličje, nadstropje pribl. 64 m2 v etaži. Voda, elektrika, telefon v hiši. Cena 14 mio SIT. Mimo hiše pelje asfaltirana cesta. Loka nepremičnine, Fajfar Janez, s. p., tel.: 04 /50 60 300 041 / 647 547
Begunje: prodamo manjšo delno obnovljeno hišo, pribl. 100 m2 stan. površine, brez zemlje, takoj vseljiva, cena 11 mio SIT, ITD +, d, o, o., NEPREMIČNINE, tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
BITNJE - NOVOGRADNJA! Stan. hiša v podaljšani IV. gradbeni fazi (dokončana brez kopalnic in finalnih tlakov), moderna pritlična hiša, v pritličju 80 m2 in v nadstropju isto, cena 37,5 mio SIT v 4. gr. fazi ali zgrajena v 3. gr. faza za 26,8 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
ŠENČUR: novo hiša v izmeri 14 x 13 m, moderna zasnova, parcela 500 m2, cena 59,5 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53,051/320 700
KRANJ - Seljakovo naselje stan, hiša I. '83 na parceli 1.012 m2, samostojno stanovanje v pritličju vel. 100 m2 in mansardi 100 m2, možnost dvostanovanjske hiše, cena je 69.0 mio SIT. K 3 KERN, d. 0. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53. 051/320 700
KRIŽE pri TRŽIČU: pritlična hiša. vel. 11.60 X 7,50 m, I. 2000 obnovljena, parcela 220 m2, ni izdelano podstrešje, cena 20,5 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12. Kranj, tel.: 04/202 13 53. 051/320 700
KOKRICA pri KRANJU: stan. hišo 13.00 x 10.50 m, 13 let stara na zemljišču 897 m2. cena 35,0 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12. Kranj, tel.: 04/202 13 53, 051/320 700
ŠKOFJA LOKA: stan. hiša z razgibanim tlorisom, tri ločena stanovanja, na parceli 2.600 m2 leta '96 prenovljena, skupaj stan. površine 240 m2, hiša stoji na mirni lokaciji, vendar z možnostjo pešpoti do šole. trgovine, ipd., v neposredni bližini urbanega centra, cena 88,0 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53, 051/320 700
STRAŽIŠČE pri KRANJU - na parceli 1.200 m2, '57. teta narejena hiša in I. "70 obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2, hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53, 051/320 700
Na Posavcu ugodno prodam polovico starejše HIŠE z vrtom, možnost odkupa druge polovice, tr 041/209-066
»3lzl»eri.sl	9067
HIŠE NAJAMEMO
RADOVUlCA z okolico:
za znano in zanesljivo stranko iščemo hišo za najem, okloi 200m2, dnevna soba, kuhinja,
4 spalnice, 2 kopalnice, z opremo, najem za dalj časa. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva X, 04 537 45 16, www.alpdom.sl
IZOBRAŽEVANJE
Prevajam iz francoščine in nemščine v slovenščino in obratno. Moj tr 01/51-71-116, cena je ugodna. Šori Miharel s.p., Vrščajeva 10, Ljubljana M!HAELS0RLa@ YAHOO.COM	8156
MATEMATIKA, FIZIKA, pomoč pri popravnih izpitih, izpitih za fakultete, svetovanje pri uporabi kalkulatorjev, tr 253-11-45, 041/564-991 Enačba - izobraževanje, Resnik s.p.. Milje 67, 4212 Visoko 8687
Za poučevanje na domu (v Cerkljah) iščem učitelja klavirske harmonike, tr 041/912-914, 040/665-095	9050
KUPIM
KMETIJSKO ZEMUlŠČE ali STARO HIŠO za nadomestno gradnjo kupim, tr 031/451-822 »3i2b«i.d	6874
Kupim DIATONIČNO HARMONIKO s šestim tiasom + dodatni gumb. it 031/811-
931	9075
Kupim betonske SLEMENJAKE (korce) za vrh strehe, tr 031/811-931	9076
Kupim TRAKTOR Universal, Štore ali Ze-tor, pogon 4x4, plačilo takoj, tr 051/203-
387	9079
Kupim 8 komadov BETONSKIH STEBROV za kozolec, tr 57-20-082 9121
Kupim buharjevo KOSILNICO, tr 05/380-80-95	9142
Kupim zazidljivo PARCELO na Gorenjskem od 8000 do 10.000 m2. tr 041/397-403
LOKAL NAJAMEM
Najamemo do 150 m2 poslovnega prostora v pritličju (dejavnost zavarovalništvo) ob prometni upadnici v Kranj, parkirišče, tr 040/424-504 Nataša Smrekar	giea
LOKAL ODDAM
V	Kranju - Primskovo, ob glavni cesti oddamo 77 m2 poslovni prostor in skladišče, primerno za trgovino ali cvetličarno, v
04/23-24-304	9114
V	Šenčurju oddamo urejeno skladišče in pisrane. rt 041/840-115	9133
ODDAMO poslovni prostor v KRANJU, Vrečkova 3, Planina, zgrajen 1977, površine 50m2 in kleti površine 114 m2, cena najema pritličja: 8 EUR/m2, cena najema kleti: 3 EUR/m2, Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
ODDAMO poslovni prostor-v ŠKOFJI LOKI, Kapucinski trg 7, zgrajen 1977, v I. nadstropju poslovnega objekta 27 m2, cena najema: 6 EUR/m2, Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
ODDAMO poslovne prostore v RADOVLJICI, Gorenjska cesta .16. prenovljene 1982, v 2. nadstropju 259,06 m2, v tretjem nadstropju 95,92 m2, cena najema: 6 EUR/m2, Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
ODDAMO poslovni prostor - lokal v KRANJSKI GORI, Borovška cesta 95, prenovljen 2003, v izmeri 26.30 m2, cena najema: 7 EUR/m2. Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
ODDAMO poslovne prostore na JESENICAH. Cesta maršala Tita 8, prenovljene 1982. v 1. nadstropju 130,00m2, v mansardi 130m2, cena najema: 6 EUR/m2, Gorenjska banka. d. d,. Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
ODDAMO poslovna prostora - lokala v CERKLJAH. Trg Davorina Jenka 10. obnovljena 1989, površine 48,60 m2 in 50,80 m2, cena najema 10 EUR/m2. Gorenjska t)anka, d. d., Kranj. Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
LOKAL PRODAMO
PRODAMO poslovni objekt v KRANJU, Prešemova ulica 6. prenovljen 1990, v izmeri 1462,49m2, na 1184m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 975.448,60 EUR, Gorenjska banka, d. d,, Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
m
v
petek, 30. julija 2004
MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
PRODAMO Kočo dr. Janeza Mencingerja na KOBLI, prenovljena 1989, v izmeri 349,88 m2 na 3299 m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 215.220,60 EUR, Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisovacesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
PRODAMO poslovni objekt v ŠKOFJI LOKI, Šolska ulica 6, zgrajen 1959, v izmeri 610,79m2, brez zemljišča, z najemnikom, prodajna cena: 395.010,00 EUR, pripadajoče zemljišče veliko 2153m2, prodajna cena: 173.618,00 EUR, Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiv^eisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
PRODAMO ALI ODDAMO poslovni lokal v HRUŠICI, Hrušica 71/f, Jesenice, zgrajen 1986, skupne izmere 63,97 m2, prodajna cena: 45.146,90 EUR, cena najema: 7 HUR/m2, Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
PRODAMO ALI ODDAMO triplex garažo št. 68 na JESENICAH, Titova cesta, zgrajena 1971, v izmeri 11,76 m2, prodajna cena: 4.229,50 EUR, cena najema: 4 EUR/m2, Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
"rADOVUICA: 23,52 m2. 1. 1990, pritlič-
«
je, primerno za trgovino ali mirno dejavnost, prevzem takoj, znižano, prodamo ali oddamo. Cena: 7.600.000,00 SIT ali 60.000,00 SIT/mesec + stroški, ALP-DOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 16, wvwv.alpdom.si
RADOVLJICA: novogradnja Prešernova, 50 m2, pritličje, lasten vhod, dva prostora -pisarni, čajna kuhinja, sanitarije, za mirno dejavnost, vseljivo novembra '04. Cena v juliju/m2: 407.760 SIT, foto in tlorisi na www.alpdom.si, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 15, v^ww.alp-dom.si
Jesenice: v okolici A Banke prodamo poslovni prostor za mirno dejavnost, 80 m2, telefon, toplovod, parkirišča, dostop z vseh strani, el. števec, sanitarije, uporabno dovoljenjel Ugodna lokacija in cena: 19 mio SIT, ITD +, d. o. o., NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
KRANJ: prodano poslovni objekt, obnovljen 1. 90, vel. 353 m2 v pritličju objekta, parcela 1.914 m2, cena je 50,0 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
GOLNIK (bližina): gostinski objekt 250 m2 z dvema stanovanjema v izmeri 150 m2 na parceli 950 m2 prodamo za 65,0 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
STRAŽIŠČE: poslovni prostor (trgovina) v izmeri 207 m2, na parceli 440 m2, obnovl-leno leta 2001, se prodaja za 70,0 mio SIT, K3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
OTR. OPREMA
Prodam OTROŠKI VOZIČEK Inglesina, lepo ohranjen, ugodno, ff 031/687-400
Prodam OTROŠKI AVTO na akumulator za starost 2-6 let, cena 10.000 SIT. 'S 588-
00-86	9131
Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, cena po dogovoru. ® 051/366-588 9139
KOLO, avtosedež, kenguru in obleko za otroka do 3. let. S 041/562-892 9173
OSTALO
PANJSKE KONČNICE duhovni in posvetni motivi, poslikava, skrinj, zibelk ur. ® 233-21-05 ali 202-26-57	9157
PRIDELKI
Prodam AJDO, g 041/78-79-95 8682
Prodam droben krmilni KROMPIR, tt 031/472-809_9029
Prodam cele OREHE, g 255-13-31 9033
Prodam FEFERONE za vlaganje, ff 040/336-326	9078
PODARIM
Podarim dve tigrasti MUCKI, g 58-74-076	8951
Oddam mlade MUCKE stare cca 14 dni. P 25-03-501_^
Oddam belo MUCKO staro 3 mesece, tt
041/382-255_om
Ljubitelju ptic podarim PAPAGAJA ninfo s jjetko. g 040/647-507_9067
_Podrim majhne MUCKE, g 040/348-812
Oddam zemljo primerno za urejanje vrtov. Lesce, g 041/930-651	9150
Podarim majhnega PSIČKA starega 3 mesece, g 041-917-076
9151
POSESTI
Lancovo, prodam večjo zazidljivo parcelo, možno tudi več manjših, g 031/451-822
^^ 3 lxl)«rt.ii	6871
Prodam zazidljivo PARCELO primerno za Poslovno dejavnost in stanovanjsko hišo m2, ob glavni cesti Kranj - Škofja Loka ^ Zgornjih Bitnjah, cena ugodna, g
041/404-960 Avtoas d.0.0., Trg Rivoli 3. __^
BRITOF - Voge: 483 m2, skupni zazidalni "ačrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mlo SIT SVET RE,
0. o., Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. CENA: 13.2 mio SIT SVET RE. d. o. 0.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
KOMENDA: stavbna parcela 1. 128 m2, cena 26.240,00 SIT/m2, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53, 051/320 700
BITNJE: stavbno zemljišče 1.380 m2 za hišo, po 16.750,00 SIT/m2. K 3 KERN, d. bfo., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/
202 13 53, 051/320 700
NAKLO: 1000 m2 stavbno zemljišče, delno v bregu, cena 14,3 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53, 051 /320 700,
GORJE pri Bledu - zazidljivo zemljišče 412 m2 z gradbenim dovoljenjem, cena 10,3 mlo SIT last K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
BOHINJSKA BELA (smer Bled): zemljišče 1.263 m2, cena 3,1 mio SIT, last K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53,051/320 700
MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki. Cena: 24.000,00 SlT/m2, foto na vww.alpdom.si, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 16, www.alpdom.si
Škofja Loka Zminec, parcela zazidljiva, v izmeri 1096 m2, ravna, sončna za stanovanjsko gradnjo. Dostop iz asfaltirane ceste, priključki ob parceli. Cena 21.000,00 sit/m2. Loka nepremičnine, Fa-jfar Janez, s. p., 04/50 60 300, 041/647 547
BITNJE - zazidljova parcela 500 m2 ali 1000 m2, prodam, g 041/640-949 9i46
POSLOVNI STIKI
* . • «

Ali iščete ^oien kreilt? fiotoviBSkt, avtoim^lski, Upcrtelml In stanovat ^ f 5 tet Po agodiy otnntni mH, za zaposlene ter iqiokojMce, taifl iHid šifro Q9. Možnost tArsnoritva ifetedka tte 50 % ter tdačBa dolgov, star Iff^lt nI ovtra. Po želi pHtaie tuin &a ^m.
Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560,
041/331-991.
NtlMERO URO
Tn^na z motornimi razlll
Ku^oirvee fktol. hinskaiA 22,2000 Maribor
FESST d.0.0., PE Stritarjeva 5, Kraiu
Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti.
04/236-73-73
' FESST (Loa, PodrsCa 74. Mavčiče
POZNANSTVA
POMUVDNI VETER - vabimo Gorenjke, dekleta in starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno vezo ali za občasna srečanja, da pokličete V 0(71/612-541 od 9 ure dalje, tudi ponoči ali pišete SMS. Prosimo opozorite na ta oglas gospe, veselimo se sodelovanja z vami!	9106
POMLADNI VETER - 55 letna prijazna vdova, Gorenjka, želi spoznati primernega moškega. Gospodje prosim pokličite tt 090/54-24 ali 090/54-25 (186 SIT/min), od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni, veseli vas bomo!	9107
Iščem partnerico za poletje v školjki. Šifra:
MARIO	9154
RAZNO PRODAM
Drva - metrska ali razžagana, možnost prevoza, prodam, tt 041/718-019 8879
Prodam novo PEČ na drva in olje po polovični ceni, Feroterm, 35 KAL. ® 23-
28-107	8995
Ugodno prodam rože trajnice in jagode vzpenjalke. tt 25-03-127	9053
Ugodno prodam 10001 plastično cisterno za vodo. ff 533-84-21	9054
Mi lahko odstopite - podarite TOPLI POD - linolej ali kaj podobnega ter otroško kolo od 5 do 10 let. IP 041/220-856 9064
Prodam koruzo v zrnju in malo rabljen poljski kombajn za krompir. 3041/820-487
Zelo ugodno prodam gorsko kolo, zastek-leno okno 90/140 cm, komplet sanitarije ter podarim kovinski podboj za garažna vrata, tr 58-91-029	9090
Prodam KADI, vhodna vrata, kolektorje
1000x2000. -ff 515-55-90	9094
Prodam 1 m3 bukovih drv ter mešana drva in 1 m3 suhih smrekovih plohov. V 041/841-632	9)16
Prodam bukove in hruškove drva za kamin in jesenove plohe. It 031/271-151 9119
Prodam domači MED in orehova jedrca ter kostanjeva drva. tP 512-81-60 9122
Prodam OTROŠKO KOLO za začetnike in prtljažnik za Fiat bravo. Tt 041/486-590
prodam 2 BIKCA 120 kg, bukova in mešana drva - razžagam in dostavim, tt 031/378-946	9126
Prodam gorenjski MED, medeni liker, črnilo za tiskalnik Epson 200/820. tP 041/721-625	9134
Prodam rabljene panje za čebele in med. ■BP 514-72-94	9135
Prodam ČB BIKCA križanca, starega 10 dni in 100 I hladilnik za mleko. « 25-61-
802	9156
Prodam DVIGALO električni ali samo motor, harmoni vrata in vhodna vrata. ® 51-55-590	9164
STANOVANJA
ODDAMO
Oddam lepo urejeno, opremljeno garsonjero na Planini, pogoj: predplačilo, brez posrednikov, n 041/989-246 »Sixbwi.j
Oddam eno sobno STANOVANJE, Planina II., novogradnjea, 30 m2. Đ 031/56-66-78	9032
GARSONJERO v celoti opremljeno v manjšem bloku v Radovljici oddam za daljše obdobje. « 031/563-015	9035
Kranjska gora, STANOVANJE 45 m2, 1.04, CK, KTV, parkirišče, vrt, za minimalno eno leto. V 040/833-566	9037
Oddam dvo sobno neopremljeno STANOVANJE v bloku, -ff 040/243-347
Opremljeno STANOVANJE 50 m2 oddam v najem panj ali eni osebi. Đ 204-14-58
Opremljeno SOBO oddam moškemu, nealkoholiku, nekadilcu, rednemu plačniku kranj-Centra, tt 202-26-57	' 9159
KRANJ - Šorlijevo; 54 m2, dvosobno, .luksuzno, adaptirano I. 2003, 2. nadstropje, nizek blok, opremljeno. CENA: 74.400 SIT/mesec. Garancija v višini 8-mesečne najemnine. SVET RE, d. o. o.. Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
STANOVANJA
KUPIMO
V	severnem delu Kranja kupim 2,5 sobno STANOVANJE za gotovino. Đ 23-24-691
KRANJ; za znane stranke KUPIMO stanovanja različnih velikosti!!! SVET RE, d. o. o., Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000, 031/374 745, wv/w.svet-nepremicnine.si
STANOVANJA NAJAMEMO
Nujno najamem 1 S stanovanje v Kranju in okolici. ^ 031 /556-418 » 3 irberi.si 8991
Samski moški vzame v najem SOBO ali manjše stanovanje v Kranju z okolico. ® 041/225-147	9127
V	Kranju ali okolici najamem garsonjero za dalj časa, redno mesečno plačilo po možnosti opremljeno. ® 041/652-684, 041/938-437	9i78
KRANJ - oddamo 2ss, 70 m2 v hiši z ločenim vhodom za 96.000,00 SIT/mes, K3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
KRANJ - oddamo garsonjero, 28 m2 za 48.000,00 SIT/mes, oprema in stroji v kuhinji, K3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
STAN. OPREMA
Prodam REGALE, OMARE in KAVČ. 'S 25-41-087, Zg. Jezersko 43c_9093
Ugodno prodam NOVO KUHINJO. S 23-30-825,031/504-642	9101
Ugodno prodam masivno leseno pohištvo in spalnico z jogiji. © 04/23-12-186 po 16 uri
SPORT
Prodam ŠOTOR Induplati za tri osebe, plastificirana streha. ® 201-29-67 9128
Prodam MOTOR za čoln Selva 25 KM z malo okvaro in novi Tomos 4,8 KM še nerabljen. «041/602-395	9168
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter s.p., Senično 7. K, ^ 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, , ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE. TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žalozije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU!
Krovsko kleparska dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji, ff 040/754-286 »Sliberi.sl	7285
ZIDARSKA IN FASADERSKA DEU od
t
temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje z vašim ali našim materialom. Delamo hitro in poceni, ff 041/561-838, By-tyqi - Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj -	7706
Na celotnem območju Gorenjske urejamo okolice hiš ali poslovnih objektov, izdelujemo parkirne prostore z vso potrebno strukturo: kanalizacija, meteorne vode, oljni lovilci, tlakovanje in druga dela - izvajamo S kvalitetnimi (atestiranimi) materiali. Imamo večletne izkušnje. Za opravljena dela
damo garancijo. Urejanje dvorišč TR AGOS, Kalendar Drago, s. p..
Finžgarjeva 8/A, Lesce, tel.: 041/744 348
RTV - SERVIS, pridem na dom, naročila non - stop S 041/682-153, 01/51-22-846, Marjan Žugelj s.p., Ul. Rezke Dragar 5, 1210 Ljubljana - Šentvid	8097
4
Bytyqi in ostali d.n.o.. Glavni trg 14, Kranj izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, vse vrste fasade, adaptacije in novogradnje.
■ZP 041 /760-614, 04/20-27-031 8112
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala. O 01 /839-46-14, 041/680-751, Adrovic & Co. d.n.o., Jelovška 10, Kamnik	8133
STROJNO
IZDELOVANJE estrihov
Klemene, Pokopališka 10, Maklo
teL: 04^/25 718-13 041/632-047
Klenionc Vladimir s.p.
Inštalacije vodovoda, centralnega ogrevanja, adaptacije starih in napeljava novih instalacij, popravila, odmaševanje odtokov, menjava in čiščenje bojlerjev ter pip. ® 040/37-36-44, Gregor Kozamernik s.p., Hraše 30a, Smlednik	8236
PVC okna-vrata
tel: 04/2344 580,040/212 155
Kalinškova ul. 6. Kmni Dngor Cef ar SA
i't/wvi/. c&rQrsfD. s/
Nudimo vam MARKIZE, brez stroškov prevoza, po meri, konkurenčne cene, popust do 20 %. n 01 /565-32-32, 041 /630-700 Roletarstvo Berčan, Mala vas 3a, 1000 Ljubljana	8459
PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE. ^ 580-60-26 GELD d.o.o., Ul.Janeza Šmida 15, Jesenice	8804
04/2316-800 041/323-823
, d.o.o.. Šutna 93. Žabnica

/riNAL\
DOM
STROJNI ESTRIKI
POUIANJE PARKETA
II m mm
Izvajamo keramičarska pečarska dela, kvalitetno in po konkurenčnih cenah, nad 10 m2 1 m2 zastonj. 'S 040/226-955, Domes A&K d.o.o., UI. XXXI. divizije 46, Kranj	9105
Polaganje vseh vrst keramike, obnova kopalčnic, oblaganje cokla, popravilo in postavitev krušnih peči. ff 041/648-920, Git d.o.o.. Lom 5, Tržič	9160
Splošna gradbena dela , ometi klasični, zidanje, fasade, kamnite in "betonske škafe, polaganje tlakovcev. B* 051/415-043, 051/415-044, Gradbenik Qarri in ostali d.n.o., T Dežmana 10, Kranj	9174
STANOVANJA PRODAMO
Prodam enosobno STANOVANJE 35 m2 na Zlatem polju, kompletno obnovljeno, ugodno. Đ 031/379-256 »3izberi.8i 9031.
Planina
2+2 sobno adaptirano
STANOVANJE 93 m2. ® 041/278-113
RADOVUlCA: 78,28 m2 in 79,25 m2, dve večji 2,5ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. Cena v juliju/m2: 368.681 SIT, virtualni ogled na wvw/.alpdom.si, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 15, www.alpdom.si
BLED: 90 m2, 4ss, 1. nadstr., obnova 1987, kuhinja, dnevni prostor, 3 spalnice, kopalnica + wc, balkon, klet, drvarnica, garaža, vrt, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000,00 SIT, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 16, www.alpdom.si
ZASIP: 91,04 m2 3ss v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, naša novogradnja, vselitev takoj. Cena: 25.952.773,00 SIT, foto tn tlorisi na www.alpdom.si, ALPDOM, d, d., Cankarjeva 1, Radovljica, 04/537 45 15, www.alp-dom.si
BLED - Mlino: pribl. 105 m2, v obnovi - 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh 2ss, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera. Cena: 29.500.000,00 SIT, foto na vww.alp-dom.si, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 16, wvw.alp-dom.si
RADOVUlCA; 105,36 m2 in 105,91 m2, dve 3,5ss v 3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna soba. kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc. balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. Cena v juiiju/m2: 368.681 SIT, foto in tlorisi na www.alp-dom.si, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 15, www.alp-dom.si
rt K»
a
a o
NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE
^ D
H
o &
KRANJ - Planina I; dvosobno, 54 m2, 11. nadstropje, letnik 1979, balkon, razgled, obnovljeno. CENA: 14 mio SIT SVET RE. d. o. o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Planina lil; 88,10 m2, nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno trisobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje, staro 16 let, takoj vseljivo, opremljeno. CENA: 22,5 mio SIT. SVET RE, d. o. o.. Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si
v
Škofja Loka - Partizanska cesta prodamo 1-sobno stanovanje v izmeri 31 m2, 7 nadstr., zgrajeno leta 1972, balkon, vsi priključki ck-ogrevanje. Cena 10,5 mio SIT. Loka nepremičnine, Fajfar Janez, s. p., tel.: 04/50 60 300, 041/647 547
Žiri - prodamo 2-sobno stanovanje v izmeri 59 m2 4. nadstr, nizek blok, zgrajen leta 1970, ck-ogrevanje, vsi priključki. Stanovanju pripada zelenjavni vrt pribl. 18 m2, ter pokrit garažni boks za avto. Cena 12,6 mio SIT. Loka nepremičnine, Fajfar Janez, s. p., tel.: 04/50 60 300, 041 /647 547
Kranj - Zlato polje: prodamo lepo, moderno 2ss v pritličju, 76m2 z balkonom, etažno CK, tel., KATV, 2 x klet, z opremo kuhinje in kopalnice. Cena: 22 mio SIT, ITD +, d. o. o., NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
Kranj - Planina I: 2ss + 2 kabineta, 93 m2, VIII. Nad., obnovljeno, vsi priključki, mirna sončna lokacija, odprt pogled, lega JV, vredno ogleda, cena 21,5 mio SIT, ITD +, d. o. o., NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
Tržič - mestno jedro: popolnoma obnovljeno 2ss + kabinet, 52 m2, P, lastno parkirno mesto, vsi priključki, takoj vseljivo, cena 12 mio SIT oziroma dogovor, ITD +, d. o. o., NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
Tržič - Deteljica: zelo lepo enosobno stanovanje, 45 m2, II. nad., vsi priključki, vredno ogleda z opremo, cena 11,8 mio SIT ITD +, d. o. o., NEPREMIČNINE, tel.; 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
Jesenice -Javornik: prodamo 2ss, 53 m2,
1.	nad., v celoti obnovljeno 2003, etažna CK, KATV, plin (priključek pred vhodom), klet, drvarnica. Cena: UGODNO; 9,5 mio SIT ITD +, d. o. o., NEPREMIČNINE, te!.:
04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
Jesenice - Na Plavžu; 2ss, VIII. nad., 50 m2, vsi priključki, takoj vseljivo, cena 9,7 mio SIT, ITD +, d. o. o., NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
KRANJ, Planina I - 3ss, 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1975, vselitev po dogovoru, cena 16,5 mio SIT K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
KRANJ; NOVOGRADNJA - na Primskovem bo v letu 2004 zgrajenih 8 stan. enot v hiši z dvema vhodoma, in sicer: 2 enoti - Iss z atrijem 40,40 m2 za 15,70 mio SIT 2 enoti - 1ssv 1. nad. 46,35 m2za 18,00 mio SIT, 2 enoti - 3ss z atrijem 86,75 m2 za 31,50 mio SIT, 2 enoti - 2ss s teraso v 1. nad. in garderobi v mansardi 72,10 m2 za 26,20 mio SIT, v ceni je vključen DDV 8,5 %, lastna CK na olje in parkirno mesto pred hišo, last K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
KRANJ: stanovanje v 1. nadstropju hiše 76 m, klet 23 m2 in podstreha 58 m2,1. 1912, ni obnovljeno, cena 18,4 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg'12, Kranj, tel.: 202 13 53,051/320 700
KRANJ: mestno jedro, Iss, 41,52 m2, v
2.	nadstropju, obnova 1990, cena 8,0 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
KRANJ; Planina 3, 2ss, 62,10 m2 v 3. nadstropju, cena 17,3 mio SIT. K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.; 202 13 53, 051/320 700
TURISTIČNE
STORITVE
Dopust v zadnjem trenutku - križarjenje po Jadranu od 3.8.2004 do 13.8.2004. tt 040/579-402	8997
VOZILA DELI
MERCEDES motor 200 D za 123 in 115 50.000 in 70.000. IP 031/542-993 9066
DAIWOO racer 1.5 GSi, CITROEN AX, HYUNDAI PONY in SUZUKI SWIFT PO DELIH PRODAM. TP 040/774-2 2 6 9091
Prodam prikolico za osebni avto. tP 256-
13-88	9097
AVTOPLAŠČI 4x 185/65/15 po 3.000 SIT Continental, skoraj novi. tP 031/542-993	9170
VOZILO KUPIM
Kupim KARAMBOLIRANO VOZILO, tudi totalko. IP 031/770-833	6328
Nudimo takojšnji gotovinski odkup rabljenih vozil od 1.97 dalje, www.rondo-trade.si. Đ 041/942-912 Rondo Trade d.o.o., Kidričeva c.51, Šk.Loka esoe
Odkup - prodaja - prepisi rabljenih vozil -gotovinsko plačilo. « 23-23-298, 041/773-772, Mepax d.o.ö.	9115
VOZILA
ODKUP RABUENIH VOZiL od 1.94 dalje, plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos lastništva. Adria avto d.o.o., Partizanska 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 51-34-148, 041/632-577, adria.avto@siol.net, viww.raziskovalec.com/adriaavto 7573
Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil. Gotovinsko plačilo. © 20-11 -413. 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, Savska cesta 34, Kranj	7757
CITROEN AX 1.1 i, allure, 130.000 km, reg. do 11/04, črna barva, daljinsko centralno zaklepanje, šibedah, deljiva klop, 170.000 SIT. ff 041/704-219 Jure
»^Izberi.«!	7838
RENAULT Kangoo 1,9 D, 1.98, servo volan, ele. pomik stekel. ® 041/614-048
»3lzbeH.si	'	8582
SUZUKI Baleno karavan 1,6, 1.97, servo volan, ele. pomik stekel, zračne blazine, "ff 041 /614-048 » 3uberi.8l	8583
FIAT TI PO 1.4, 1.94. srebrn, ohranjen, vreden ogleda, cena 200.000 SIT, ugodno prodam. ® 051/350-881 »3izbefi.si 9043
domplan
družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj, blerwetsova 14
fei..- 041/647-433
20 68 700
STANOVANJE PRODAMO
•	Kranj, Planina I: 3S; Vil. nadstr.; izmere 83,8 m2; starost 25 let; cena 20 mio SIT;
•	Kranj, Zlato polje; dvosobno; pritličje; izmere 41,5 m2; starost 45 let; cena 14 mio SIT
•	Kranj, Planina 111, 28, VII. nadstr., izmere 62,5 m2 , starost 19 let. cena 16,5 mlo SIT;
STANOVANJE ODDAMO V NAJEM
•	Trboje, I. nadstropje v celoti, 160 m2, staro 24 let, za skupino .do 10 ljudi, cena 100 tisoč SIT/mesečno + stroški;
•	KRANJ Planina II., Rudija Papeža, novogradrija, 2ss z garažo, pritličje 63,5 mi, starost 1 mesec, cena 75.000 SIT + stroški
HIŠE - PRODAMO
•	bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12
•	11 m, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT;
•	Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejša, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let, 28 mio SIT;
•	bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 * 9 m, na parceli 685 m2 , stara 9 let, 74,6 mio SIT;
•	bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša, tlorisa 2 * 70 m, na parceli 360 m2, novogradnja, cena 43 mio SIT
TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS - PRODAMO
•	Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi -gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 10.847 m2 (v celoti zazidljiva, možnost dodatne gradnje), gradnja od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio SIT.
POČITNIŠKI OBJEKT - PRODAMO
•	v Bohinjski Bistrici; 1-nadstropni s 27 ležišči, svojo kuhinjo; tlorisa 129 m2; na parceli velikosti 1478 m2; starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54 mio SIT
POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO
•	Kranj, Planina 111, v trgovskem centru Spar, I. nadstropje, 147,30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 29,8 mio SIT;
•	Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2, terasa 297 m2, starost 38 let, cena 63 mio SIT;
•	Kranjska gora, IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2, star 13 let, 26 mio SIT;
•	Kranj, Planina I, prodamo ali oddamo v najem, izmere 44,80 m2. star 24 let, adaptiran leta 1990, cena 9 mio SIT ali najemnina 83.600 SIT mesečno;
KIOSK - ZA OKREPČEVALNICO - PRODAMO
•	Kranj - Zlato polje, na parceli velikosti 90 m2, opremljeno za hitro hrano, kavo in brezalkoholne pijače, starost 12 let. cena 9,7 mlo SIT (je v obratovanju).
Skladllčnl prostori • proizvodne hale • PRODAMO
•	v Retečah (Škofja Loka), na površini 14.000 m2; starost; postopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje tudi dvema kupcema), cena 1.298.250.000,00 SIT;
POSLOVNI OBJEKT - PROOAMO:
•	Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2, na parceli 1010 m2. leto prenove 1962,120 mio SIT
POSLOVNI PROSTOR: • ODDAMO V NAJEM
•	Kranju. Cesta Staneta Žagarja, izmere pribl. 40 m2,116.500 SIT mesečno;
•	v bližini ceste Kranj-Škofja Loka. 2 poslovna prostora velikosti 150 in 60 m2, starost 3 leta. za pisarne ali trgovino, cena za pisarno 1.430 SIT/m2. za trgovino 1.900 SlT/m2 + stroški;
PARCELA - PRODAMO
•	Podkoren, v izmeri 2500 m2, cena 14.500 SIT/m2:
•	Tupaliče pri Preddvoru; izmere 1.200 m2; voda in elektrika na parceli; cena 20.300,00 SIT/m2:
•	Podreča, v izmeri 1900 m2. cena 19.000 SlT/m2, možna delitev na pribl. 3 » 630 m2, cena 21.500 SlT/m2;
•	Kranj Primskovo; izmere 4.500 m2; za rekreacijski center; cena 14.400,00 SIT/m2;
VIKEND PARCEU - PRODAMO
•	Bistrica nad Tržičem, izmere 1.097 m2; cena 6.000,00 SIT/m2.
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVUATA
ZANESUlVOST IN USPEH.
IZDGPLSi
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike In daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Qoreni3ki glas, d o o , Zotsovn 1, Kranj
1 I

< 1
GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
KRIŽANKA / info@g-glas.si
Petek, 30. julija 2004
d.o.o

PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV, PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA, d.o.o. Koroška 35, 4000 KRANJ tel.: 04/2360 750, fax: 04/2360 751 gsm: 041/664-558
Nagrade:
1. nagrada: darilni bon za
bon v vrednosti 7.000 SIT
Tako kot leta poprej smo tudi letos v papirnici KARUN pripravili največjo izbiro šolskih torb in nahrbtnikov na Gorenjskem, saj imamo preko dvesto različnih modelov in barv.
2. nagrada: darilni bon za
bon v vrednosti 5.000 SIT
Letos je najcenejši zvezek A4 samo 89 tolarjev, nalivno pero Parker dobite že za 999 tolarjev, najcenejše voščenke pa za 89 tolarjev.
Seveda pa smo dobro založeni tudi z drugimi potrebščinami, kot so: barvice, flomastri, tempere, vodenke, ravnila, šolski računalniki ...
3. nagrada: darilni bon za
bon v vrednosti 3.000 SIT
Tri nagrade podaija Gorenjski glas.
Izžrebanci nagradne
križanke PR' PUJSU Železniki
1.	nagrado prejme FRANC OSTREUČ,
Brege pri Tržiču 18, 4290 Tržič
2.	nagrado prejme ZDENKA ČERNIGOJ,
Bistrica 11. 4290 Tržič
3.	nagrado pr^me ROZAUJA LAMOVEC,
Goropeke 6, 4226 Žiri
Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prej-jmejo MICI ĐEŽMAN, V Dobje 9. Rib-no, 4260 Bled; KARLA MOŽINA, Bodovlje 16, 4220 Škofja Loka, in NADATROJAR, Podiubnik 153, 4220 Ško^a Loka
Izbira je res velika, zato vse cenjene kupce vabimo, da nas obiščete vsak dan od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
Pridite in se sami prepričajte o pestri ponudbi in ugodnih cenah.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 11. avgusta 2004, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.
Izžrebanci nagradne križanke PREMIUM -Trajna delikatesna živila
1.	nagrado:
narezke in paštete v vrednosti 7.000 sit prejme FRANCKA AMBROŽ, Britof 325, 4000 Kranj
2.	nagrado:
narezke v vrednosti 5.000 sit prejme PAVLA JELEN, Zoisova 32. 4000 Kranj
3.	nagrado:
paštete v vrednosti 3.000 sit prejme JOŽE RAJTAR, Cesta tateev 7, 4270 Jesenice
Tri nagrade Gorenjskega giasa pa prejmejo IGOR ZEVNIK, Poljane 66. 4223 Poljane. MIRA URH, 2g. Gorje 29, 4247 2g. Goije in SEBASTIAN BAU-MAN. Gubčeva 6. 4000 Kranj.
Nagrajencem čestitamol
GORENJSKI GUS
NA SUHIH
TLEH RASTOČA TRNATA RASTUNA
PRITOK SAVE V KRANJU
POMLADNI MESEC
NEHOTEN, BOLEČ GIB MIŠICE
LASTNOST
Nimačnega^
OPRAVA
GOSTILNIČAR, BIRT
17
RAFKO IRGOUČ
TURŠKI VEUKAŠ
JADRANSKI POLOTOK
NAŠA BIVŠA ROKO. METAŠICA (JASNA)
GORENJSKI GLAS
NAŠ NOGOMETAŠ' (A. Č.)
GIZDAUN
POUSKO STRANIŠČE
MESTNI PREDEL HAMBURGA
DANSKI VELEMOJSTER (BENT)
LETNI GOZDNI POSEK
STARO MESTO V ISTRI
ABRAHAMOVA ŽENA

v *
■
>»-? -
, t
T

I-' j.VÄ-:',

Jr --
I ' n

m


. '	---"li' -'"v

'i-•	. • .	v V
.r"


-<1 •

•• ••f^ i ' _

m

• '.•.••-V-';'






•Nj
rf T
'S.
S.
\ 'V
i
■ i
r-f.

• Ji..-

^ > T
- 'r.
... ■
r. '--A	- .

1

v <••



^.li
M 'J

«r A
\ ^ V %

v .
■V-
- >
VJ
4-

i-

v • -
" v
- w


NEIMENOVANA OSEBA
TOLPA, DRHAL




i ; '«

, t

• .1
! •

i- ,







v.S

iT.

iV.A'.ttr,

I I

I <

• * ••
I ,








____
ALTONA, FRANTAR, UTRINA, LUNATIZEM, ŽIČAR
NAČRT, OSNUTEK
OSVEŽILNA PUAČA
ANTIKVAR
PASJA KOČA
USTNOST DUHOVrTEGAl
PRAV-UICNO ŠTEVILO
13
ŠPEU ROZIN
BISER
FINA, LAHKA TKANINA
KILOGRAM
IDRUSKI TEKSTILNI IZDELEK
HOMERJEVA PESNFTEV O ENEJU
ČRNSKA ČETRT V NEW YORKU
GORENJSKI GUS
TELESNA STRAST
KRAVJI GUS
ENOJNIK, ORtGINAL
NOČNI LOKALS PLESNIMI TOČKAMI
ATA (NAREČNO)
SESTAVIL: f. KALAN
AZUEC
NAŠA NEKDANJA HIMNA
JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
VOŽNJA PO SNEGU S SMUČMI
MAVRAH
PRED LETI POPULARNA NORV. POP SKUPINA
UMETNA TALNA PODUGA
HOJA V SPANJU
DESNI
PRITOK
VOLGE
SKUPINA DVEH OSEB
LETOVIŠČE PRJ REKI
IBERSKl POLOTOK
PRIPADNIK SASOV
NAŠA PESNICA (N. m.)
MORAU g
POVRŠINA, PO KATERI HODIMO
DEI DRU: NIKA
NOGOME-TAŠ KARIČ STAREJŠI
crrROENOv
AVTO
ČISTO PREMO ŽEN JE
PERJE PRI REPI
EGIPČANSKI SVETI BIK
REKA V ŠPANUl
SESTAV VEČ APA-
GL MESTO GRČUE
1
DEL STANOVANJA
MESTO V MAKEDONUl
UČINKA HROŠČA POKAUCE
SREDO-ZEMSKA OKRASNA RASTUNA
ALE: VAU<
naš TV REŽISER (anton)
ROBERT TAYLOR.
HUGO RAHNER
PREDEL v MARIBORU
HRVAŠKI OTOK
GUVNO
MESTO
ITALklE
TRMA
GROBO DOMAČE SUKNO
DEL OBRAZA
polopk:a
z madagaskarja
mogočna
gora
OTO PESTNER
12
KRDELO. TROP
IGRALKA RINA
NAŠ PISEC (JANKO)
stik guves trupom
DEL TEDNA
REKA V ROMUNUl
SIMBOL ZA RUTENU
23
1
7
KUNI PODOBNA ŽIVAL
14
KARL FRTTSCH
NEKDANJA DAMSKA SOBA
14
IME IGRALKE NIELSEN
19
KONEC POLOTOKA (MANJŠ.)
OGRUCA IZ KORAL
NAŠAALPI-NISTKA (MARUA)
17
* I* Vv <
'9 ' .	• '
i

petek. 30. julija 2004
MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
Prodam KIA PRIDE 1.3,1.99, 15.000 km. tr 51 -97-040 » 3lzberi.sl	9047
"prodam MEGAN SCENIC 1.6, 16V, 1.02, l.regisdtracija 2003, prevoženih 31.000 Km. ® 031/545-218 »Qizberi.si 9059
MERCEDES 123 240 D, 1.83 ali 84, obnovljen po 500.000 SIT. tt 031/542-993
ll
WJ Bratov Praprotnik 10. ^202 Naklo Tei./Fax; 04/2576052
prodaja in
montaža izpušnih ^ sistemov ter avtomobilskih ^^^
blažilcev^^ONROE=
CITROEN AX SPOT 1.0, I. 1997, cena 400.000 sit, DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6, I. 98, cena 840.000 sit, SUZUKI BALENO WAGON 1.6 GLX, I. 1998, cena 1.090.000 sit RENAULT 5 FIVE 1.4 I. 1994, cena 250.000 sit, FIAT PUNTO 55 S, I. 1998 cena 720.000 sit, RENAULT TWINGO BASE, I. 1998, cena 730.000 sit, OPEL ASTRA 1.6 SWING, I. 1995, cena 590.000 sit, FORD ESCORT 1.6 ClXl I. 1991, cena 220.000 sit, VW GOLF 3 CL RABIT, I. 1996, cena 900.000 sit, FIAT BRAVA 100 16V, L.1999. klima, cena 1.500.000 sit, Peugeot 206 XR Presence 1.4, i. 2000, cena 1.470.000 SIT, VW ROLO Variant 1.6, I. 1998, cena 1.190.000 SIT, FIAT PUNTO SOLE 55 S, 3V, I. 1999, cena 780.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel.: 04/275-93-93
PEUGEOT 406 1.8 ST, i. 2000, srebrne barve, ABS, 4x airbag, el. paket, servo, avt. klima, cena 2.100.000 sit, Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel.: 04/275-93-93
RENAULT MEGANE 1.4 RXE, I. 2000, temno srebrne barve, ABS, klima, 4^ airbag, el, paket, servo, potovalni rač., radio, cena 1.820.000 sit, Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel.: 04/275-93-93
Citroen BERLINGO 1.9 D. I. 1997, metalno moder, airbag, el. paket, servo, vlečna kljuka, garažiran, cena po dogovoru , tel.: 041/256-910
DAEWOO MATI2 SE 800, I. 1998, prva registracija 1999, 80.000 km, elektro paket....tel.: 041/256-910_
Prodam OPEL ASTRA club. 1.98. ff 031/688-223	9068
GOLF lil diesel 1.9, 1.96, zelo ohranjen, prodam. Đ 041/484-041 »^irberi.si 9069
Prodam DAIHATSU cudore 1,0, 80 LS, L90, reg 10/04, cena 100,000 SIT ff 23-25-823, 040/285-748 »Sizberi.ri 9072
Prodam DAEWOO racer 1.5, 1.6/95, reg.12/04, 5 vrat, 120.000 km, servis narejen, cena 150.000 SIT. Đ 040/285-
748	9073
<
Prodam GOLF, 1.96, dobro ohranjen, cena 120.000 SIT tr 040/590-378 »3itberi.si
JUGO 45, ohranjen, 52.000 km, registriran, prodam. 3031/583-740	9081
Prodam R 5 diesel, 1.91, registriran celo leto. V 031/716-629 »3izberi.ri 9082
F^i'odam zelo dobro ohranjen AX 1.1 i, 1.92, reg.9/04. 'S 20-25-057 »Sizberi-si
PEUGEOT 206 1.4 HDi, 1.02, 21.000 km, komplet oprema. ABS, klima, sončna streha, kot nov, 2.100.000 SIT, lahko tudi prtljažnik. «031/253-231 »Sizb«!..!
HYUNDAI accent 1.5 GT 16 V, TK, srebrne barve, 1.01, ugodno prodam, ff 040/651-001 »3izberi.»i_^
ACCENT 1.96, ugodno prodam, ff 040/640-786 »3izb«i.«i	9099
HONDA 1.4 bingo, 1.97, lepo ohranjen, ff 041/977-225 »3izberi.si	9100
PRODAMO: LAGUNA break 2.0 RXE L.96, DAEWOO tico 1.96, ŠKODA felicia GLX 1.6 1.97, MEGANE sedane 1.9 dCi
1.03,	AX 1.0 1.97, LAGUNA grandtour 1.9 DCI 1.03, LAGUNA 1.6 1.01, MERCEDES CLK 320 1.97, MEGANE 1.6 DYN 1.03, scenic 1,6 16V 1.99, TWINGO 1.2 ocean
1.04,	TWINGO pack 1.2 1.97, CUO aut 1.2 .04, KEX GC 1.5 dCi 1.04, CLIO RT 1.4 .99, FIAT bravo 1.2 16V 1.99, FIATuno 1.0 .97, CUO 1.3 16 V 1.02. Vozila so servisirana. garancija na tehnično brezhibnost. Dodatne inf. na ® 04/281 -57-12, 281 -57-11, prodaja vozi PREŠA. d.o.o., Cerklje na Gorenjskem.	9to9
HONDA CBR 600 F 1.02, 98 KM. servisna, nove gume, kot nov, 1.860,000 SIT. ® 041/608-656	9129
VW GOLF 1.9 TDi 90 KM, 1,98, klima in ostala oprema, ugodno. IT 041/787-050
Prodam HONDO civic 1.4,1.98, ABS, servo, 2x air bag, elektični paket, strešno okno, odlično ohranjen, ff 031/262-099
»3lzberi.sl	9140
ZAPOSLIM
VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo, ff 041/614-722, Vrba d.o.o., Struževo 4. Kranj	6985
Redno zaposlimo zastopnike in vodjo skupin za terensko prodajo artiklov za osebno nego. ff 040/666-345, 041/793-367 Sinkopa d.0.0., Žirovnica 87, Žirovnica
Nudimo delo v kava baru v-okolici Kranja, ff 041/843-846 AGT Hribar in ostati d.n.o., Rovte 15, 4244 Podnart »3i*">eii.8i
Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela, Cesta Borisa Kidriča 37, 4270 Jesenice, išče najemnika za planinski dom Pristava na Javorniškem Rovtu od 1. septembra 2004 za dobo petih let. Pogoji: kvalificiran gostinski delavec
s petimi leti delovne prakse. Ob prijavi na gornji naslov je treba predložiti dokazila o strokovnosti in
program dela. Rok za prijave je 8 dni po objavi.
Zaposlimo inovativnega kuharja, ki ima veselje do slovenske naravne domače hrane. 'S 510-33-20,"041/720-446 Gostilna pri Boštjanu, Bemik Jožefa s.p.. Križna Gora 8a, 4220 Škofja Loka »3"*'»®^-»'
V	piceriji ali kava baru zaposlimo natakarja. Intertrend d.o.o., Hotemaže
50. Preddvor	9009
V	svoj krog vabimo več sodelavcev za telefonsko trženje in svetovanje. Delo je honorarno z možnostjo redne zaposlitve, vabljene tudi mlajše upokojenke. PD d.d.. Opekarska 4a, Ljubljana ali ff 04/201-06-85
Potrebujemo delavca z mizarskim znanjem za sestavljanje pohištva ter ostala mizarska dela na terenu. ® 041 /792-700, 04/231-61-61, Ostržek in lavrič k.d.. Škofjeloška C.44, Kranj	9036
Zaposlimo mehanika tovornih vozil, pooblaščeni servis Deutz. S 041/698-3685, Agro Mobil d.o,o., Letališka ul. 37. Šenčur
Zaposlimo voznika C in E kategorije po Sloveniji in voznika po Evropi. ® 041/698-385. Agro Mobil d.o.o.. Letališka 37, Šenčur»	9041
Zaposlimo vodovodnega inštalaterja za nedoločen čas. ff 041/678-482, Ovsenik Janez s.p.. Jezerska c. 104 a, Kranj
»3lzb«ri.si	9055
Zaposlimo sodelavca v avtoremontni dejavnosti, starega do 30 let, vozniški izpit B kategorije. ® 23-10-222, 041/756-188, Jelovčan d.o.o., Papirnica 26, Škofja Loka
. Honorarno zaposlim dekle za delo v šanku 700 SIT/ura, S 59-58-790, 041/618-722. Jordan Jože s.p., Žiganja vas 75. Križe » 3 Izberi.si	9089
Iščem strokovnjaka, da mi z deskami prekrije garažni jašek, deske imam. Đ 20-12-181, zvečer	9095
Zaposlim sodelavca ali sodelavko za delo v gostinskem lokalu v Kranju. O 041/322-499, Bistro Žafranika, J.Platiše 17, Kranj
»3lzb«rl.6l	9102
Zaposlimo KLJUČAVNIČARJA z znanjem varjenja. ® 040/373-113, Pikelj Špela s.p., Strahinj 14, Naklo	9108
ZAHVALA
Smrt je začetek novega življenja^
/
m-

V 98. letu je v Bogu zaspala naša dobra mama, stara mama, prababica, tašča,teta
FRANČIŠKA B ERTONCELJ
p. d. Krašovcova mama
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, z lepo mislijo počastili spomin nanjo, ji poklonili cvetje in sveče ter druge darove, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Zahvala tudi Jelovici - lesni industriji, d. d., Škofja Loka, prav tako Petrovim nekdanjim sodelavcem. Posebna zahvala'velja dr. Jožetu Debeljaku in dr. Petri Mesec - Rodi iz ZD Škofja Loka. Iskreno se zahvaljujemo tudi patronažni sestri Mariji Gregore za obiske na domu. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Š,tefanu Pavliju za dolgoletne obiske na domu, molitve, mašno daritev in pogrebni obred, enako pevcem za zapete pesmi v cerkvi in ob grobu ter pogrebni službi Navček in vsem, ki ste nam stali ob strani.
4
Žalujoči: sinovi Peter, Andrej in Francelj z družinami, hči Francka
z družino, vnuki in pravnuki Godešič, Radovljica, 26. jul^a 2004
ZAHVALA
Življenje je pot v smrt, smrt je pot v življenje!
Na pragu 68. rojstnega dne nas je nepričakovano, mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, ata, brat, stric, tast, svak in prijatelj
MARIJAN CEFERIN
S Primskovega pri Kranju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, družinskim prijateljem in znancem, Robijevim in Darkovim sodelavcem, nekdanjim sodelavcem Save za tolažilne besede, ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se Moškemu pevskemu zboru Peter Lipar pri DU Kranj z zborovodkinjo Nado Kranjčan za ganljivo slovo. Kranjskemu kvintetu za lepo petje ob grobu in v cerkvi. Posebno zahvalo izrekamo vsem gasilcem in praporščakom, ki so ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku ter obema govornikoma za izbrane besede slovesa. Za spoštljiv pogrebni obred in sveto mašo iskrena zahvala gospodu župniku Godcu, pogrebnemu zavodu Komunala Kranj in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali, ter vsem, ki ste ga tako množično pospremili na zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani in nas tolažili, iskrena hvala.
v	_
Žalujoči: žena Angelca, sinova Robi s Tatjano in Darko, vnukinji Kim in Nina
Primskovo, 20. julya 2004
Za redno delo zaposlimo kuhinjsko pomočnico v Pensionu Zaplata, Tupaliče 32, 4205 Preddvor. O 04/255-62-50
»3<zberi.fti	9110
Iščem pomoč pri čiščenju hiše dvakrat tedensko, tt 041/66-33-35	9111
Zaposlimo tri delavce na delovno mesto izolacijska dela; delo je pretežno na višini. « 04/25-25-160, 041/614-138. Izolacija Kepic d.o.o., Vopovlje 5a, 4207 Cerklje na Gorenjskem »3i*'>«rt.8i	9166
Zaposlimo ORODJARJA s 5 letnimi izkušnjami izdelave orodij za Al Zn in plastiko ter dva delavca kovinske stroke za delo v proizvodnji Al, Zn odlitkov in predelava plastike. ® 041/692-718, možne pisne prošnje: VKP Kovinoplastika d.o.o., Vir-maše 104, Škofja Loka	gies
Prodajalko zaposlimo v trgovini PIK - POK na Bled. pogoji: poslovodski izpit, znanje Vorda in Excela, pogovorno znanje angleškega jezika, prošnje pošljite: Trgovina PIK - POK C. svobode 15, 4260 Bled ali na e-mail:ECUP@SIOL.NET »3izberi..i
ZAPOSLITEV IŠČE
Picopek, pek, kuhar išče kakršnokoli službo na območju Gorenjske, ff 041 /692-735
"One man band" išče zaposlitev, glasba za vse priložnosti, zelo ugodno, ff 031/595-163	8862
Delo išče INŠTRUKTOR MATEMATIKE: pomoč pri popravnih izpitih. ® 040/381-
29 5	8993
ŽIVALI
ZAHVALE^
KO TE PRIZADANEJO NESREČE NEMALOKRAT SPOZNAŠ. KAKO ŠIROKA JE ČLOVEŠKA SOUDARNOST IN POMOČ, KI PRIDE OD SRCA IN VČASIH OD NEKJE, KJER JE SPOH NE PRIČAKUJEŠ. ZATO SMO BILI ISKRENO GANJENI OB PLEMENITI POTEZI ŠPORTNIKOV ODBO-JKARJEV, PRIJATELJEV IN ZNANCEV SINA DIMITRIJA S KATERO SO NAM NE LE POMAGALI V OBNOVI DOMA TEMVEČ TUDI POVRNILI VERO V ČLOVEŠKO SOLIDARNOST IN POMOČ. ZA POMOČ SE JIM ISKRENO ZAHVAUUJEMO. LADI IN NEVA ŠULIN Z DRUŽINO IZ BOVCA 9130
RJAVE KOKOSI v začetku nesnosti prodajamo vsak delavnik od 8 -17 ure, sol> ota do 13 ure, ® 01/83-43-586 Perut-ninarstvo Gašperlin, Moste 99, Moste pri Komendi.
JAGENCKE mesnate 3-4 mesece stare, zaklane ali žive ugodno prodajamo. Kmetija Princ, Hudo 1 (pri Kovorju), Tržič, tr 595-60-80, 041/747-623	9008
Prodam štiri letno KOBILO Hafiinger A redovnik z žrebičko. tt 040/372-098 9034
Prodam KUNCE sivi dunajčan, samca in
samico, ff 041/272-266	9045
Prodam JAGNETA za zakol in žrebičko
norik. V 041/516-803	9049
Prodam 10 tednov staro PSIČKO črno prinašalko, čistokrvno, tt 595-77-14,
031/817-483_9051
Prodam 10 čebeljih družin. W 51-22-915
Prodam PONIJA ali menjam za kravo ali islandskega konja. ® 031/736-258 9057
v • _
PRAŠIČE različno težke prodam in pripel-jem nadom, g 041/724-144_
Prodam pol leta starega ČB BIKCA, o 59-57-123_^
Prodam TEUČKO simentalko. 'S 533-12-80_
Prodam TEUČKO ČB staro tri tedne. IT 041/826-760	9092
Prodam TELIČKO simentalko staro tri
tedne, s 23-12-391	9103
Prodam dve TELIČKI simentalki stari 10 dni. tt 041/378-918 '	9112
www.gorenjskiglas.si
Gnenjskl glas, d.o.o., Zoisova 1. Kianj
Prodam TELICO simentalko v 9 mesecu brejosti. ® 53-31-664	9117
Prodam TELICO simentalko brejo 7 mes. in kobilo staro 3 leta mešano z arabcem. ® 202-46-44	"	9120
Prodam TEUCO simentalko v 9. mesecu brejosti. V 041 /735-991	9123
Prodam dve TELICI simentalki breji 9 mesecev. Đ 041 /312-326	9143
Prodam BIKCA simentalca, težkega 150 kg. ® 040/645-831	9147
Prodam ZAJKLO z mladiči in zajce za nadaljno rejo, g 041/597-933_^
BIKCA ČB starega 10 dni prodam. "B 251-10-07	9155
JARKICE različnih starosti, pisane za do-pitanje in goske prodam. Đ 01/362-70-29, Hraše 5	' 9161
Prodam TEUCO v 8, mesecu brejosti. ®
267-10-84	9182
Prodam brejo KOBILO norik in 14 mesecev starega žrebeta oba zelo mirna. ® 031/387-673_^
Prodam BIKCA ČB starega 14 dni. tt 58-
03-056	9167
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado pitano govedo, krave, teleta. S 041/650-975	9104

CANKA
www.gorenjskiglas.si
0
's
•o 2
II
S Ä
M
w O
V SPOMIN
Danes, 30. julija, mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga
ANTONIJA KISELAK
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 82. letu starosti je sklenila življenjsko pot
TONČKA BESTER
S Poljsice pri Podnartu
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo
pospremili na njeni zadnji poti.
s
y	*	.
Žalujoči: sinovi Stane, Tone in Janez z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi našega brata
JOŽETA HUDOBIVNIKA
iz Milj 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so se poslovili od njega, mu podarili cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Zahvalo izrekamo g. Isteniču za molitev in lep pogrebni obred, pevcem skupine Klas iz Predoselj ter pogrebni službi Navček. Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 92. letu nas je zapustil dragi oče, stari oče in dedek
B L AZ KAVAR
iz Čadovey 4 pri Tržiču
Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni zaposlenim v domu Petra Uzarja, oddelek 2, kjer je bil oče zadnja leta v oskrbi. Lepa hvala
(udi g. župniku iz Tržiča za lep pogrebni obred, pevcem Zupan za lepo petje pri pogrebu. Bolnišnici Golnik, oddelek 100, za lajšanje bolečin ob zadnji uri. Komunalnemu podjetju pri organizaciji pogreba. Najlepša hvala vsem imenovanim in neimenovanim za udeležbo pri pogrebu.
v	_
Žalujoči otroci: Nande, Stanko, Janko, Mirni in Franc z družinami

ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si

iT

J
V
rp-j
v?



I
KAK-
v
s
'M

a
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
31/15
ri >
29ns
PETEK 4	SOBOTA X A
# od 11 °C	Od 12 °C
do 27 °C	do 29
NEDEUA
5
od 13 do 30 °C
RZOCM. ««»neli W-XB otol».
Danes, v petek, bo sončno, popoldne lahko nastane kakšna ploha. Jutri, v soboto In nedeljo bo sončno in vroče, v nedeljo popoldne bodo nastale posamezne vročinske nevihte.
Kraljevi kadeti na Vršiču
Vršič - V ponedeljek smo si ogledali usposabljanje kadetov Kraljeve vojaške akademije belgijskih oboroženih sil na Vršiču. Spremljali smo zaključek poho-
dah slovenskega vodja skupnega terenskega usposabljanja med udeleženci šole za časnike in kadeti vojaške akademije Belgije nadporočnika Roberta Si-
• .





v £	.

Najpogostejša vprašanja, ki so jih belgijski kadeti zastavljali slovenskim kolegom, so bila o reševanju, možnostih transporta do bolnišnice, zdravstvenih ustanov ter o evakuaciji nasploh.
da z Male Mojstrovke in prikaz dajanja prve pomoči poškodovanemu pohodniku.
Slovenska vojska je na podlagi letnega načrta o sodelovanju med slovenskimi in belgijskimi oboroženimi silami že četrto leto gostila 52 pripadnikov belgijskih oboroženih sil. Po bese-
momca je bilo med temi 52 udeleženci 42 kandidatov, med njimi osem žensk, sedem podčastnikov, profesionalni vojaki in dva častnika. Gostje iz Belgije so bili nastanjeni v vojašnici na Bohinjski Beli. Ob pomoči inštruktorjev Gorske šole in Šole za častnike so se s 16 slo-
venskimi kandidati za častnike, ki so trenutno na šolanju, na širšem območju Bohinjske Bele, Jelovice, Soriške planine in Julijskih Alp seznanili s tehniko ter taktiko bojevanja v gorskem svetu. Urili so se v gorništvu, taktiki bojevanja v visokogorju in premagovanju vodnih ovir ter jamarstvu ob pomoči Jamarskega kluba Kranj. Obiskali so tudi Postojnsko jamo, Predjamski grad, si ogledali stari del Ljubljane ter se povzpeli na Triglav.
Poveljujoči stotnik belgijskih kadetov Pieter Craenen je bil z usposabljanjem zelo zadovoljen. Del njihovih kadetov se v tem času usposablja še na Irskem. Sodelujejo z različnimi državami, kar pomeni različna usposabljanja, različne terene: pesek, gore, pragozd. Povedal je še, da je bil med drugim tokrat pomemben del usposabljanja v gorah tudi v tem, da so kadeti spoznavali vodenje, stresne in zapletene situacije, ki jih prinese vodenje skupine. Večina kadetov je bila rojena leta 1982 in 1983. Lien Eggermont (22) in Inge Heyse (27) sta se pridružili vojski, ker sta želeli razgiban način življenja. Lien je želela aktivno službo in spoznavanje tujih dežel. Po petih letih v voj-
• -"i J
Poveljujoči stotnik belgijskih kadetov Pieter Craenen
ski so se do sedaj, njena pričakovanja še vedno izpolnila. Meni, da so naše gore zelo visoke. Inge pa je že bila v Avstriji in nad gorami ni bila tako presenečena. Tudi v Sloveniji je že bila. Na dopustu pred nekaj leti. Navdušena je nad pokrajino, nad možnostjo za sprehode. V vojsko se je odpravila pri 16 letih, kasneje se je odločila za šolanje na akademiji. Kaj želi v prihodnosti, še ne ve. Kar ji bo prihodnost v vojski pač prinesla. Lien pa razmišlja o kontroli letenja.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Naturizem ni tabu
t
Ste se na plaži že kdaj slekli? Vsi smo se rodili goli, a se golote kljub temu včasih sramujemo. Naturisti niso popolnoma nič drugačni od običajnih ljudi, le da sprejemajo golo telo kot nekaj dobrega in predvsem naravnega. Po mnenju sogovornikov lahko celo sklepamo, daje naturizem vse bolj priljubljen.
Aiya Urh, Kranj: "Sama sicer nisem naturistka, mogoče kdaj bom, ampak o naturistih nimam sla-




bega mnenja. Poznam veliko ljudi, ki imajo glede golote določene predsodke. Če že grem kdaj na naturistično plažo, pa sem vedno zgoraj brez in menim, da tistih, ki so popolnoma goli, to ne moti."
Beno Prelog, Tržič: "Naturist sem postal pred petimi leti, ko me je znanka pripravila k temu, in moram priznati, da mi je ugajalo. Za ljudi, ki niso naturisti, pa menim, da imajo sami s seboj veliko problemov, konec koncev smo se goli tudi rodili.
Nika Perne, Kranj: "Vsi bi se morali kazati takšni, kakršni smo. Naturizem in sončenje na na-turistični plaži mi je všeč, zakaj pa ne, vsaj lepo si zagorel.
Tomaž Jermančič, Kranj: "Mislim, da ni boljše stvari od naturizma. Na žalost pa so naturistič-ni kampi večkrat bolj umazani od običajnih kam-pov, pa še precej manj jih je, tako pri nas kot na Hrvaškem. Pri naturizmu mora biti higiena na prvem mestu, saj si gol praktično ves čas. Izkušnje z naturizmom imam predvsem z barke in priznam, da naturizem odobravam in priporočam tudi drugim.
Luke Robinson, London: "Pred kratkim sem se na Hrvaškem prvič srečal z naturizmom, videl sem naturistične plaže, vendar nisem ostal tam. V Angliji naturizma skoraj ne poznamo. Obstajajo ljudje, ki po državi hodijo goli in skoraj vsi temu nasprotujejo, celo protestirajo. Razkazovanje golega telesa v javnosti je pri nas prepovedano."
M. Z

Martin pred ciljem
I
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil
Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.

ppi lu foaUtjiQ
97,3 mh
(mMi/ /rsfmču
RADIO KRANJ, d.0.0.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:
FAX:
E-pošta:
(04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
(04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE
radiokranj@radio-kranj.si
V
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOU POSLUSANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
Šanghaj - Martin Strel se je danes, v četrtek, ob 14. uri po lokalnem času podal v vodo reke Jangce na predzadnjo etape ultramara-tonskega plavanja po 4.600 kilometrov dolgi reki Jangce.
V zadnjem tednu plavanja, ko se približuje točki O, Martina Strela in njegovo ekipo moti izredno visoka temperatura vode, se bolj pa ozračja. Današnja izredna vlažnost ozračja ob visokih temperaturah, voda dosega skoraj 30 stopinj Celzija, je samo se dodaten napor ob izredno visokem plimovanju reke. V popoldanski urah reka že nekaj dni dosega metrska valovanja. Včeraj je Martin preživljal hudo aritmijo srca, imel je zelo povišan srčni utrip in krvni tlak. Po končanem popoldanskem plavanju so ga z ledom in mrzlimi obkladki umirjali dobri dve uri. Martin Strel pripisuje vzrok za to le v nenormalno vročem ozračju in topli vodi. Zagotovo pa je tudi posledica dvomesečnega plavanja, naveličanosti in utrujenosti.
Danes, v četrtek, se je pred plavanjem predzadnje etape, v kateri namerava preplavati okoli 50 kilometrov, razveselil obiska nekaj-članske slovenske delegacije, ki ga bo ob številnih kitajskih poslovnežih in politikih dočakala na začrtani točki O - na cilju v Sangha-ju, kjer se reka Jangce izliva v morje. Če bo danes vse v najlepšem redu, dolenjskega vztrajneža čaka Še okoli 40 kilometrov.
Plavalni ultramaraton Martina Strela se bo končal v nepredstavljivo veliki delti Jangceja in z večerno slavnostjo, ki jo pripravljajo skupaj organizator SI Sport iz Kranja, začasni odpravnik poslov na veleposlaništvu Slovenije na Kitajskem, mag. Ljubomir Ulaga in župan mesta Šanghaj.
Za Gorer\)ski glas iz Šanghaja Gorazd Šinik
Danes izšle
Jesenice
OBČINSKE NOVICE
Brezplačno za občanke in občane občine Jesenice
Danes izšel
Zgornjesav'c
Brezplačno za občanke in občane občine Kranjska Gora
GLASOV JEZ
Kdor bere, prihrani
Rečica - Napis na stavbi tik pred Gasilskim domom Bled - Rečica zelo nazorno sporoča, da pred vrati gasilskega doma mer(i)jo. Da ne bi mislili, da gre za akcijo merjenja, kdo ima daljšo cev, ''oglaševalec" sporoča, da gre za policaje. Zadeva je jasna. Policaji po preverjenem sistemu zasedo postavijo na prostor, kjer se ponavadi dovoljena hitrost vožnje močno zmanjša. Tako je možnosti, da vozniki priletijo na limanice, seveda več. Naj bo tradicionalni dirkač ali pa voznica, ki sredi klepeta s sovoznico pozabi vzeti nogo s plina in pelje malenkost preveč, oba bosta v naslednjih minutah z denarnim prispevkom podprla državni proračun. Kot najbrž opažate, so policaji zadnjem času radarsko še posebej aktivni, saj se bližji čas volitev in referendumov, državna blagajna pa je tako ali tako vedno prazna. Še dobro, da na Rečici ni veliko požarov, saj bi gasilci bržkone imeli težave pri izvozu iz garaž, kjer je sicer s prometnim nakom označeno, do je parkiranje prepovedano. No, ko tam gnečo delajo "policaji pedri", kot se je izrazil neznani pisec sporočila, prepovedi očitno ne veljajo.	Igor Kavčič
T
j«^ http; //www. gorenjskiglas. si/

Go