Ste v. 291.	V	Jjjubljani, v četrtek, 18. decembra 1041-XX.	Leto	VI.
IzklJočna pooblaičenka n oglaievanje italijanskega io tnjege | Uredntiivo ta oprava: Kopitarjeva i, Ljubljana. | Concessiooaria esclnslva pel la pubblicitA dl provenienca ital lan e izvora: Uniona Fubbliata ttaiiana & A. Milana	I	Redazione.	Amministrazione:	Kopitarjeva	6,	Lubiana.	§	ed	estera:	Uniona	PubbliciU	Itaiiana	&	A.	Milano.
Poštnina plačana v gotwW
Nova japonska izkrcavanja na otokih
Japonsko topništvo je zažgalo Hongkong — Uradni podatki o angleških,
ob začetku vojne
II bollettino no. 563:
La battaglia di El Gazala e sempre piu violenta
II Quariiere Generale delle Forze Armaie co--rtunica:
Contro la piazza di Bardia ed i capisaldi di Sollum 1’avversario ha rinnovato vivaci concentra-menti di fuoco. Aspri attacchi e contrattachi sono continuati nella zona di Ain el Gazala durante lutta la giornata di ieri, il nemico alimenta senza tregua la battaglia con nuove iorze.
I prigionieri fatti nei combattimenti ieri segna-lati superano gli 800; il bottino comprende alcune dedcine di cannoni ed oltre un centinario tra carri armati, autoblinde, mezzi motorizzaii.
Formazioni italiane e tedesche da bombarda-mento in picchiata hanno ripetutamente battuto con visibili risultati, concentramenti di truppe e di automezzi.
In tentativi di incursione su Dema e Bengasi, ire velivoli sono stati incendiati dalle artiglierie controaeree. Alcune bombe sganciate su Argostoli (Grecia) non hanno arrecano danno. Nella note sul 17 sono State bombardate Brindisi e Catania: nes-suna vittima, qualche iabbricato danneggiato; la difesa controaerea di Catania ha distrutto un ap-parecchio.
Aerei italiani e germanici hanno bombardato a piu riprese obiettivi militari delPisola di Malta.
Vojno poročilo št. 563:
Vedno hujša bitka pri El Gazali
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Proti trdnjavi B a r d i j i in postojankam pri Sollnmu j© sovražnik ponovil živahen združen ogenj.
Na podroiju Ain el G’a zale so se ves dan včeraj nadaljevali hudi napadi in protinapadi. Sovražnik brez oddiha oživlja bitko i novimi silami.
Število ujetnikov, ki je bilo omenjeno včeraj, presega 800. Med plenom je več desetin topov in nad 100 tankov, oklepnih avtomobilov in motornih vozil.
Italijanske in nemške skupine strmoglavskih letal so ponovno z vidnimi uspehi napadale zbiranje čet 'n motornih vozil.
Pri poskusih poleta nad Demo in Ben-g h a z i so bila zažgana po protiletalskem topništvu tri letala.
Nekaj bomb je bilo vrženih na Argostoli (Grčija), škode pa ni bilo.
V	noči na 17. december sta bila bombardirana Brindisi in Catania. Nobene žrtve, nekaj poslopij pa je bilo poškodovanih. Protiletalsko topništvo v Cataniji je uničilo eno letalo.
Italijanska in nemška letala so večkrat bombardirala vojaško cilje na otoku Malti.
Praga, 18. decembra, s. Včeraj je bilo v Pragi gospodarsko zborovanje >Jugovzhodne evropske družbe«, katerega se je poleg visokih osebnosti iz nemškega gospodarstva in narodno socialistične stranke udeležil tudi češki državni predsednik g. dr. Hacha. Namestnik nemškega protektorja Hey-drich je imel ob začetku govor, v katerem je zlasti poudarjal potrebo po čim tesnejših gospodarskih stikih med Nemčijo in protektoratom. Pred njim je državni vodja Baldur von Schirach kot predsednik »Jugovzhodne evropske družbe« spregovoril nekaj besed ter v njih razložil glavne naloge, ki si jih je omenjena družba zastavila za proučevanje gospodarskih vprašanj, zlasti tistih, ki se nanašajo na jugovzhodno Evropo. Napovedal je ustanovitev posebne nagrade, ki jo bodo dobili tisti tujci, ki si bodo pridobili največ zaslug za poglobitev kulturnih stikov med Nemčijo in jugovzhodno Evropo.
Glavna točka na tem zasedanju je bil tehten govor, ki ga je imel nemški minister za narodno gospodarstvo dr. Funk. V začetku je govornik poudarjal, kako je nemški narod imel vedno razumevanje za življenjske potrebe Češke in Moravske in čutil dolžnost pomagati narodom, ki žive v teh deželah, pri njihovem gospodarskem razvoju. Govoril je potem o novem razvoju, ki gre za tem, da se evropsko življenje, zlasti življenje v jugovzhodnih evropskih deželah približa novemu redu. Posebno je poudaril pomen, ki ga ima za vse to izločitev boljševizma, zlasti kolikor se tiče ozdravitve gospodarskega in socialnega ustroja Evrope. Dalje je omenjal ogromne uspehe, ki to bili doseženi v narodno socialistični Nemčiji na gospodarskem področju, nakar je podčrtaval pomen narodnih revolucij, bod>i kar se tiče na Splošno uvedbe novega reda v Evropi, kakor tudi tega, kar se nanaša zlasti na gospodarsko organizacijo. V zvezi s tem je minister Funk določno poudaril, da je novi evropski red dobil prve temelje v fašistični in narodno socialistični revoluciji. Od njiju evropska celina dobiva novo lice. Po njuni zasiugi zajema nov red hitro tudi vzhodne dežele.
Minister Funk je potem govoril o surovinah, ki jih imajo dežele jugovzhodne Evrope, potem Pa ožigosal prizadevanje Angležev, da bi zavrli gospodarski razvoj teh dežela, pri čemer so gledali le na svoje lastne koristi. To njihovo delo — j® pripomnil minister — bi bilo vedno škodljivejše tudi tedaj, če bi angleški imperij moral Postati enostavno protektorat ameriških Združenih držav.
Kanton, 18. dec. s. Zaradi dolgotrajnega včerajšnjega bombardiranja po japonskem topništvu je mesto Hongkong vse v ognju
»United Press« poroča, da je položaj obleganega Hongkonga od ure do ure kočljivejši. Japonsko topništvo noč in dan strahovito strelja v mesto in je povzročilo grozovite požare pa raznih predelih mesta, ki je spremenjeno v eno samo morje plamenov. V mestu vladata strah in obup.
Tokio, 18. dec. 6. Japonsko mornariško poveljstvo sporoča, da 60 se japonske čete izkrcale ob severni angleški obali otoka Borneo v malajskem otočju. Eto izkrcanja je prišlo pri mestu Sarawaku. Angleške čete. ki 60 branile ta predel, 60 se naglo umaknile ter uničile čistilnice za petrolej, postavljene na tem delu otoka.
Bangkok, 18. dec. s. Japoncem naj bi 6e bilo včeraj posrečilo izkrcati na filipinskem otoku Ce-buju, ki zaradi svoje lege tvori izredno važno vojaško postojanko kot središče tega vojnega področja.
Rim, 18. dec. s. V Singapooreju je bilo včeraj izdano sporčilo, da so se japonske čete izkrcale pri Miriju in Lubonu na angleškem delu otoka Borneo. Angleške čete 60 se od ondod umaknile.
Hitlerjev glavni stan, 18. dec. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje uradno vojno poročilo:
Ko prehajajo napadalne operacije v pozicijsko vojno v zimskih mesecih, 6e 6edaj na raznih odsekih vzhodnega bojišča izvajajo potrebne spremembe bojišča in načrtno skrajševanje fronte.
Letalstvo je v močnih skupinah bojnih in lovskih letal napadalo sovjetske čete na področju Dona in na srednjem odseku vzhodnega bojišča. Razbita so bila zbiranja čet in tankov, topniške baterije so bile postavljene izven boja in veliko motornih vozil je bilo uničenih. Letalski napadi 60 sovražniku tudi v odseku pri Volkovu prizadejali hude izgube.
Berlin, 18. dec. AS. Nemško letalstvo je bilo tudi včeraj precej delavno na vsem vzhodnem bojišču. Močni oddelki nemškega letalstva 60 napadli razne cilje v Sebastopolu in več bomb je v polno zadelo.
Berlin, 18. dec. s. Ker gre v vzhodni Aziji dan za dnem slabše, angleška in ameriška propaganda sestradano iščeta, kako bi obrnili razburjeno javno mnenje z azijskega prizorišča. In iako že nekaj dni omenjena propaganda vprizarja sovjetsko splošno ofenzivo, ki naj bi
Potem se j‘e govornik bavil s totalitarno vojno, ki jo vodijo države osi proti angleškim in ameriškim bogatašem. Dejal je, da je Roosevelt mož, ki vodi vso perverzno politiko demokratičnih držav, v gospodarskem oziru vojno zdaj že zgubil. Kateri narod naj bi bil, kakor se je pokazalo v zadnjem času, tako naiven, da bi zaupal svojo usodo londonskim in newyorškim bančnikom in trgovcem. Zlasti evropski narodi danes vedo natančno, da bi že sama gosjx>darska odvisnost mogla pomeniti smrtno politično nevarnost. Pa ne vedo danes tega samo evropski narodi, pač pa tudi narodi diugih dežela. V resnici, ali ni bilo to priznanje, ki je v prvi vrsti pripravilo japonski narod do tega, da se osvobodi, in da je začel sedanjo veliko osvobodilno vojno?
•Ob koncu svojega zanimivega govora je minister Funk poudarjal ozko sodelovanje, ki vlada ne samo na gospodarskem, pač pa tudi na drugih poljih med državami, ki so podpisale trojno zvezo ter dal poseben poudarek delu, ki sta ga na gospodarskem polju opravili Nemčija in Italija, skupno delo, ki ima za cilj uvesti nov red v Evropi. Poj'asnil je s tehničnega stališča načela, ki so temelj gospodarske politike osi in socialne naloge, ki si jih je zastavila. Svoja izvajanja pa je minister Funk končal s pripombo, da so ta načela in cilji danes tako jasni vsem Evropejcem, da je čisto gotovo, da bo dosežena tudi na strogo gospodarskem polju končna zmaga.
Pomen Indije v sedanji vojni
Rim, 18. dec s. Angleški državni tajnik za Indijo lord Amery je včeraj imel govor, v katerem se je bavil o vojaški pomembnosti Indije. Dejal je, da je Indija danes prvič ogrožena z vseh strani: iz zraka, s kopnega in z morja. Prave indijske meje so danes v Suezu in Singapooreju. Indija je poglavitna orožarna za bojišča na Srednjem Vzhodu in v Vzhodni Aziji. Novo ogražanje Indije še pomnožuje pomen indijske vojne industrije in njenega sodelovanja z vojno industrijo v Južni Afriki in Avstraliji.
Vse Jude, ki so se v Francijo priselili po 1. januarju 1936 bodo začeli te dni zapirati in jih pošiljati v delovna taborišča ali v zapovedana bivališča.
Od 22. decembra dalje smejo gumi v Ameriki
uporabljati samo v vojaške namene, poroča DNB.
Tokio, 18. dec. s. Japonsko letalstvo je včeraj nadaljevalo z napadi na angleško-ameriška oporišča in jih močno obmetavalo z bombami. Številna nasprotnikova letala 60 bila uničena na tleh, druga pa sestreljena v letalskih bojih. Vsega 60 Angleži m Amerikanci izgubili 31 strojev.
Tokio, 18. dec. 6. Novo uradno japonsko sporočilo našteva naslednje izgube, ki 60 jih Japonci povzročili nasprotniku od začetka vojne pa do 16. decembra:
Vojne ladje.
Oklepnic potopljenih 5, hudo poškodovane 4; letalonosilka j>otopljena 1; križarke hudo poškodovane 4; rušilec potopljen 1, poškodovan 1; podmornici potopljeni 2, hudo poškodovana 1; pomožna ladja hudo poškodovana 1; topničarka potopljena 1, hudo poškodovana 1, zajeta 1; minolo-vec potopljen 1; spremljevalna ladja potopljena 1; torpedni čoln potopljen 1.
Trgovske ladje:
Velik parnik potopljen 1, hudo poškodovni 4, prevozni parniki zajeti 4, potopljenih 40, majhnih parnikov zajetih 380.
bila že kronana z uspehom. Šli so tako daleč, da so nadlegovali celo angleškega kralja, ki je potem zares poslal Kalininu čestitko, v kateri mu izraža občudovanje nad »zares zgodovinskimi zmagami«, ki so jih dosegle sovjetske vojske.
Ta vprdzoritev je tako smešna in debela, pravijo v nemških političnih krogih, da bo mogla varati kvečjemu tiste, ki so neozdravljivi v svojih utvarah in za katere je resnica samo v sanjah. Na kratko povedano: Sovjeti niso storili in ne delajo drugega, kakor da zasedajo nekatere pasove ozemlja, ki so ga Nemci po načrtu izpraznili, kar omenja tudi včerajšnje uradno vojno poročilo.
Čisto razumljivo je, da je bilo treba izvesti skladno popravilo mejne črte tedaj, ko je bilo treba preiti iz razdobja-napadalnih operacij v pozicijsko vojno. To je bilo nujno zaradi tega, da se ustvari trdna prezimovalna bojna črta. Razumljivo je potemtakem tudi, da nekateri naprej pomaknjeni stožci na bojišču ne bi imeli v novem načinu vojskovanja več pogojev za obstanek in da na teh predelih zdaj popravljajo bojno črto, kar vendar ustreza najosnovnejšim vojskovalnim zahtevam.
Tuji propagandisti naj kar trobentajo. — Nemško ljudstvo ve, da se nemško vrhovno poveljstvo nikdar n.j dalo voditi po prestižnih razlogih, temveč da je vedno ravnalo prav po omenjenih temeljnih načelih vojskovanja. Ta načela zagotavlja jo predpogoje za prave uspehe in za odločilne zmage. Med' zimskim oddihom se bo nemški vojak mogel pripraviti za bodoče akcije. V tem času pa je lahko prav ponosen na dopolnjeno delo in z njim je ponosen ves nemški narod. Oba pa sta prepričana, da bodo doseženi tudi poslednji cilji in da bo zmaga obilno poplačala prestane žrtve.
Pavelič in njegovo spremstvo sprejeto pri Vojvodu Spoletskem
Rim, 18. dec. s. Kr. Vis. vojvoda Spoletski je na svojem sedežu v Firenzi včeraj sprejel Paveliče in njegovo spremstvo, prihajajoče iz Benetk. Kr. Vis. vojvoda in vojvodinja Spoletska sta pridržala hrvaške goste pri kosilu. V raveličevem spremstvu so bili zunanji minister dr. Lorkovič, finančni minister dr. Košak, pravosodni minister dr. Puk, državni podtajnik za javno vernost Kvaternik, hrvaški poslanik v Rimu dr. Perič, italijanski poslanik v Zagrebu Casertano, poveljnik telesne straže major Lisac ter prvi tajnik italijanskega poslaništva v Zagrebu.
Smrt nemškega topniškega generala pred Harkovom
Berlin, 18, dec. s. Malo pred zavzetjem Har-kova je padel nemški general Bernecker, poveljnik topništva pri nekem armadnem zboru. Po osvojitvi Poltave- je prevzel poveljstvo nad neko pehotno divizijo, na čelu katere se je udeleževal napadov na največje ukrajinsko mesto. Ko se je pomikal proti neki prednji postojanki, je njegov avtomobil zadel na mino in se razletel.
Japonska zbornica razglaša zmago na Tihem morju
Tokio. 17. dec. s. Poslanska zbornica je danes zjutraj soglasno odobrila resolucijo, ki se nanaša tudi na velike zmage, doslej izvoje-vane po japonskih oboroženih silah, ugotavljajoč, da je oblast nad Tihim morjem že pretežno v japonskih rokah. Zbornica v popolnem zaupanju v strateško delovanje oboroženih sil izjavlia. da vlada in ljudstvo korakata tesno združena in v popolni edinosti po poti, ki vodi do cilja Velike vzhodne Azije. Ob tej priliki je ministrski predsednik Tojo poudaril, da se vlada docela strinja s temeljnimi načeli, izraženimi v predlogu, in da bo vlada napela vs»» sile, da bo dosegla postavljene cilje.
v Tihem morju
ameriških in japonskih izgubah
Letala:
Sestreljeno 101, od tega 7 Velikih, uničenih na tleh 363, torej skupno 464.
Škoda prizadejana Japonski pa je naslednja:
1 lahka križarka malo poškodovana, a ne tako, da bi ne mogla nadaljevati oj>eracij; minolovec potopljen 1, poškodovan 1; letal pogrešajo 43, med njimi tista, ki so se udeležila potapljanja velikih oklepnic.
Tokio, 17. dec. s. Japonski minister general Tojo je kot vojni minister danes v parlamentu podal poročilo o vojaškem poročilu. Sreča je, je dejal, da sta vojska in mornarica v najbolj tesnem sodelovanju uspeli sovražnika presenetiti v napadih in tako ustvariti ugodne pogoje za nadaljnje vojaško delo. Zaradi teh začetnih uspehov je tudi vojski sijajno šlo izpod rok pri izkrcavanju čet na raznih točkah. Na malajskem odseku je Anglija po dolgih in težavnih pripravah začela politično stiskati •Tajsko, naposled pa so v noči na nedeljo v zaščiti teme angleške čete celo prekoračile tajske meje.
Japonska vojska in mornarica pa sta v ponedeljek zjutraj izkrcali svoje sile na raznih točkah malajskega polotoka, in sicer pred očmi britanskih pomorskih sil, ki so bile zbrane ob neki južni točki polotoka. Po vročih bojih so japonske čete zavzele neko letališče in tako pripomogle, da se je še več kopnih sil izkrcalo. Vse.te čete zdaj lomijo trdovratni britski odpor. Dne 12. decembra so naletele na motorizirano britsko divizijo, a so jo po hudem boju docela uničile. Medtem pa so se japonske letalske sile kljub zagrizenemu odporu polastile britskega letalskega oporišča. Do nedelje so japonska letala sestrelila in uničila 133 nasprotnikovih in s tem letalskim silam na malajskem polotoku prizadejala smrten udarec.
Osvojitev Singapora bo pa zahtevalo mnogo časa. ker je treba upoštevati velikanske utrdbe, ki so jih tod Angleži gradili leta in leta na tej najvažnejši točki vzhodne Azije. Poleg tega pa je tu tudi ozemlje precej težavno, saj se raztezajo tod ogromni pragozdovi v dolžini kakih 700 km.
Japonske čete so se izkrcale na tajskem odseku po zaključitvi pogodbe med Japonsko in Tajsko, ki sta jo glede prehoda japonskih čet sklenili 8. decembra. Do izkrcanja je prišlo v tajskem zalivu, medtem pa so druge japonske sile, ki so bile zbrane ob zahodni meji francoske Indokine, začele mirno korakati v smeri proti Bangkoku, kjer jih je tajsko prebivalstvo prisrčno sprejelo.
Na filipinskem odseku so japonske zračne in pomorske sile naperile svoje zmagovito delovanje proti sovražnikovemu letalstvu. Naši napadi so bili tako uspešni, da se je že pot reh dneh od počelka vojne japonskim četam posrečilo izkrcati se najprej v severnem delu otoka Luzona, a dva dni nato še v južne predele. Obe skupini korakala zdaj v podobi klešč proti Manili ter podirata pred seboj vse sovražnikove obrambne naprave, da bi zasedli ves otok, o katerem so Amerikanci tako glasno govorili, da je neosvojljiv.
Sijajni uspehi na Filipinih in na otoku Guam so posebno važpi glede na to, da je bil s temi zmagami strt obroč okrog Japonske in da so s tem ustvarjeni zelo ugodni pogoji za končno zmago proti Angliji in Združenim državam.
Na kitajskem bojišču pa japonske ekspe-dicnske sile še naprej pritiskajo na preostale čete Cungkinga.
Končno je ministrski predsednik še omenil laponsko izkrcanje na Borneu in trden sklep Mandžukua, da bo okrepil svoje severne oh rambne postojanke za vsako ceno.
Vesti 18. decembra
Vojno ameriškim Združenim 'državam je s pc-
sebnim zakonom napovedala tudi Albanija.
Še večjo omejitev porabe tekočih goriv je sklenila izvesti romunska vlada. Avtomobilski promet je 6krčen na najmanjšo neobhodno potrebno mero. Zelo omejena je tudi poraba goriva za ogrevanje stanovanj.
Za vrhovnega poveljnika romunske mornarice je
bil imenovan admiral Giorgescu.
O	japonskih tankih katere so dozdaj izkrcali na Filipinih in drugod pravijo, da imajo za posadko samo enega moža.
Kruh iz enotne moke so dobili zdaj tudi v Turčiji.
V	njem bo 60% pšenične, 40% pa ječmenove ali ržene moke. Uvedli bodo tudi knjižice za nakujjovanje kruha. Zvišana je tudi cena za kruh in sicer na približno 38 centezimov za kilogram.
Strahovit potres je zajel najjužnejši japonski otok Formoso. Po dosedanjih jx>ročilih je 188 ljudi mrtvih, kakih 160 pa ranjenih.
Poprejšnja cenzura za vsa poročila v tujino j« bila včeraj uvedena v Združenih državah. Japonska vlada je zasegla za vojne potrebe vse trgovsko brodovje.
Nemški poslanik v Rimu von Mackensen je včeraj uradno obiskal Milan ter si ogledal mesto ki njegove ustanove.
Nemški zunanji minister von Ribbentrop je včeraj sprejel novega hrvaškega poslanika v Berlinu dr. Budaka.
Vojno brodovje holandske vzhodne Indije je priplulo v Singapoore Zdi se, da hočejo Angleži z njim izpopolniti vrzeli, nastale po zadnjih izgubah Holandsko vojno brodovje šteje 2 obrežni oklepni križarki po 5000 ton, štiri križarke, več rušilcev in nekaj podmornic-
Nemški m'nister o gospodarskem pomenu sedanje svetovne vofne
Nemški strategični premiki xa načrtno skrajševanje fronte v Rusiji
Prehod iz napada v pozicijsko vojno — Nemške izjave o tako imenovani
sovjetski »ofenzivi«
Visoki Komisar za ljudsko prehrano in zdravje
Včeraj si je spet z vsem zanimanjem ogledal celo vrsto ljubljanskih zavodov in ustanov, da se sam prepriča o njihovem delovanju
Ljubljana, 18. decembra.
Visoki Komisar Ekse. Emilio Grazioli si je včeraj dopoldne podrobno ogledal več zavodov in ustanov v Ljubljani. Najprej je v spremstvu zveznega podtajnika com Gattija in majorja kr. karabinerjev, Lombardije, obiskal glavno pošto. Tam sta ga v imenu poštnega osebja pozdravila poštni ravnatelj g. Štukelj in višji nadzornik Scuderi. Pri sprejemu je bil navzoč tudi oddelek fašistovske straže. Visoki gost si je natančno ogledal vse naprave v glavnem ljubljanskem poštnem poslopju, tudi avtomatsko poštno centralo ter se prav posebno zanimal tudi za število tu zaposlenih uslužbencev ter zlasti še za njihov gmotni položaj, v katerem v sedanjih razmerah žive.
Na velesejmu
Z glavne pošte se je Visoki Komisar podul na velesejmske prostore. Glavni njegov namen pri tem je bil, podrobno se pozanimati, kako potekajo priprave velesejmskega urada za prihodnjo velesejmsko prireditev v Ljubljani. Potem si je z velikim zanimanjem ogledal na veseličnem prostoru v velikem Delničarjevem paviljonu sodobno urejeno ljudsko kuhinjo, ki jo je organiziralo pokrajinsko podporno društvo. Tu si je ogledal veliko obed-nico, v kateri so bile že pripravljene mize in vse drugo za 500 oseb, ki bodo lahko tu dobivale hrano. Tudi za kuhinjo in njeno urejenost se je Visoki Komisar zanimal.
V bolnišnici
Okrog desetih je prispel Eksc. Visoki komisar v splošno bolnišnico, kjer ga je na vratih sprejel upravnik bolnišnice dr. Ferlan in pričakovala načelnik socialnega oddelka g. Kosi in načelnik tehničnega oddelka g. inž. Rueh. Visoki komisar je najprej obiskal centralno kuhinjo bolnišnice in kurilnico. Hotel se je prepričati, kako napreduje graditev treh velikih prizidkov ob kuhinji, ki bodo omogočili, da bo kuhinja temeljito razširjena zlasti še potem, ko se bo iz poslopja umaknila pralnica, za katero gradijo nedaleč od bolnišnice za duševne bolezni novo stavbo, ki je že pod streho. Eksc. Grazioli si je ogledal še kotlarno in v njej opravljene modernizacije.
Obiskal je nato obe kliniki, ki sta v novem enonadstropnem in 90 m dolgem prizidku ob kirurgičnem oddelku. Na vratih je sprejel visokega gosta dekan medicinske fakultete in predstojnik kirurgične klinike dr. Božidar Lavrič. Eksc. Grazioli si je lepo urejeno kliniko podrobno ogledal, tako operacijsko dvorano, laboratorije, dnevne prostore, knjižnico in vse bolniške sobe.
V	bolniških sobah se je ljubeznivo razgovarjal z bolniki, zanimal se je za hrano, ki jo prejemajo in za bolezni in tegobe, ki so jih pritegnile na posteljo. Nekaterim bolnikom je velikodušno naklonil podpore.
Ko je obiskal deško 6obo, ki je lično poslikana, j© povpraševal dečka, kaj si želi za božič. Ek6c. Grazioli je dal malemu lep dar in naročil, naj 6i sam izbere božično darilo. Predstavniku _., .GILL-a pa je Eksc. Grazjoli naročil, naj organizacija poskrbi, da bodo za božič vsi otroci, ki so v bolnišnici, primerno obdarovani z igračami. Eksc.
'""‘Grazioli si je tudi podrobno ogledal interno kliniko v prvem nadstropju, po kateri ga je vodil njen predstojnik dr. Karl Lušicky. Tudi tu 6e je Eksc. Grazioli zanimal za V6e podrobnosti Ln obiskal V6e ' bolniške sobe ter želel bolnikom skorajšnje okrevanje in vesel božič doma. Naročil je. naj se sestavi točen seznam vsega, kar kliniki še nimata, a potrebujeta, da bi mogli popolnoma nemoteni obratovati. V pritličju si je ogiedal tudi rontgensko sobo in predavalnico za klinična predavanja. Predavalnica bo do božiča popolnoma urejena, nakar bodo mogli medicinci že obiskovati klinična predavanja. Ob slovesu je izrekel Eksc. Grazioli svoje priznanje zdravnikom za vzorni red in veliko 6krb, ki jo kažejo do bolnikov. Po kratkem obisku oddelka za kužne bolezni, ki je bil v zaonjih mesecih v svoji notranjščini prenovljen in po katerem ga je vodil primarij dr. Demšar, je odšel Eksc. Grazioli v upravnikovo pisarno, kjer si je ogledal načrte za razširitev splošne bolnišnice. Naročil je, nai se začeta dela čim hitreje dovrše in naj se spomladi takoj začne graditi novi infekcijski oddelek in druge naprave, ki eo predvidene za prvo gradbeno obdobje, za ka-tero je dovoljen znesek 20 milijonov lir.
V prostorih fašistovske stranke
Okrog poldneva je obiskal Eksc. Grazioli sedež Fašistične stranice v Erjavčevi ulici. Člani stranke so pričakovali visokega gosta v sprejemnici in ga navdušeno pozdravili. V imenu vseh je izrekel zvezni poatajmk comm Gatti prisrčno dobrodošlico. Eksc. Grazioli se ie za pozdrav zahvalil in v navdušujočil besedah poudaril vsestransko dolžnost vsakega člana, da s svojim delom zastopa vzvišena načela fašiz-
ma, tako da jih bo prebivalstvo spoznalo in spoštovalo.
V	skladiščih Prevoda
Med navdušenimi ovacijami je zapustil Eksc. Grazioli sedež stranke in krenil v mestno klavnico. Ravnatelj klavnice dr. Pestotnik je razkazal gostu sodobne naprave v klavnici, v hladilnicah in v kleteh. Podrobno si je ogledal Eksc. Grazioli v klavnici »hranjene zaloge Prevoda, ki ima tam v hladilnicah shranjeno 6laniiio, maslo in sir. Komisar Prevoda Colo-nello Strada je objasnil Eksc. Grazioliju kolikšne so zaloge, kako prihajajo iz skladišča, na kak način se dostavljajo prehranjevalnim uradom. Takoj potem je Eksc. Grazioli obiskal še drugo skladišče Prevoda v nekdanji milar-ni na Vi.ču. Tu ima Prevod tri skladišča, kjer je v glavnem shranjena moka. Eksc. Grazioli je obšel vsa skladišča in se posebej zanimal, če povzroča razvažanje kake zamude in naročil, naj se utori vse, kar ie mogoče, da bodo vsi prehranjevalni uradi dooili vedno kar najbolj zgodaj odkazana jim živila.
Na Viču je Eksc. Grazioli še obiskal novo meščansko šolo, kjer so ga prrčakovali načelnik prosvetnega oddelka dr. Su&nik in ravnatelj meščanske šole g. Fakin Anton, ki je v imenu učiteljskega zbora in šolske mladine izrekel prisrčno dobrodošlico. GILL, ki so ga zastopali g. Den-tini, g. Meliorini in zvezna poveljnica ženskih od-
delkov gdč. Capietti je na tej šoli tudi uredil lepo šolsko kuhinjo, v kateri dobiva kosilo redno okrog 110 šolskih otrok. Eksc. Grazioli 6e je zanimal koliko otrok se je že prijavilo v GILL in nato obiskal v podzemlju urejeno šolsko kuhinjo. Šolska mladina je že sedela pri mizah in pozdravila Eksc. Graziolija z rimskim pozdravom in navdušenim vzklikanjem. Šolarka je z iepo dobrodošlico izročila visokemu gostu lep šopek in 6e v imenu vseh zahvalila za ureditev šolske kuhinje in za skrb, ki jo kaže Duce do mladine. Eksc. Grazioli se je razgovarjal z mladino in nato še pregledal lepo urejeno kuhinjo, kjer se pripravljajo obedi. Ko je zapustil šolsko poslopje, ga je sprejela pred šolo zbrana šolska 'mladina z rimskim pozdravom. Eksc. Grazioli se je ljubeznivo razgovarjal s šolarji in lepo prisrčno pozdravljen odšel.
V	vojaški bolnišnici
Končno je obiskal Eksc. Grazioli &e vojaško bolnišnico na Zaloški cesti. Tudi tam je pregledal vse naprave bolnišnice in obiskal bolniške sobe ter se razgovarjal z obolelimi vojaki. Za vsakega je našel bodrilno in tolažilno besedo in dal priznanje vodstvu, ki s tako vnemo skrbi za zdravje vojakov. S tem je bil obisk. Eksc. Graziolija po najvažnejših prehranjevalnih in zdravstvenih ustanovah končan.
Seja se je nato nadaljevala pod predsedstvom dr. Alesanija, političnega podtajnika Fašija v Ljubljani.
Vsi ti včerajšnji obiski in ogledi najvišjega predstavnika v Ljubljanski pokrajini spet dokazujejo, kako veliko skrb je posvetil vsemu življenju na področju pokrajine in olajšanju razmer, v katerih danes živi tukajšnje prebivalstvo, zlasti pa še vprašanju zdravstva in prehrane.
»Prodana nevesta« je spet žela mnogo priznanja
Ljubljana, 18. decembra.
V	vsej svetovni operni literaturi so redka dela, ki bi v glasbenem smislu tako neposredno učinkovala kot Bcdriha Smetano »Prodana nevesta«. Vsebina, ki si je preprostejše ne moremo misliti, je kos življenja, življenja, kakršno poteka na vasi in ljubezen med kmečkim fantom in dekletom je osrednje in okoli česar se vse ostalo niza. Vsa ta preprosta snov pa je glasbeno zajeta s tako prvinsko močjo čustev in s tako izklesa-nostjo, da takoj priklene poslušalca in ga več ne izpusti. 2e takoj prvi zvoki sežejo človeku vprav do dna duše, mu razgibljejo vso notranjost in ga vodijo do skrivnosti življenjskega prautripa, kjer človek ves zavzet nad nenavadnim razodetjem ostrmi. Višek čistega instrumentalnega izraza je že uvod v opero sam, katerega celotna tonska zgradba je močno podvržena čistim glasbenim zakonom in ima čisti glasbeni značaj kljub temu, J da ima kot uvod v celotno opero, za podlago prikrito programsko namero. V manjši razsežnosti se taki lirasni instrumentalni odlomki ponavljajo vedno znova skozi vso opero in mnogo pripomorejo k njeni neposredni prikupnosti. Se bolj bogate pa so pevske glasbene oblike, ki v svojih zaokroženih tonskih členih kar tekmujejo med seboj s svojo lepotno prenasičenostjo. Povsod veje iz napevov neposreden in čist izraz, prežet z neko posebno čustveno toplino. Enkratna mojstrovina med vsemi spevi pa je znani šesterospev iz tretjega dejanja, ki je zveza preprostosti in lepote, ki je tista prečudna umetniška skrivnost, ki zna človeka vedno znova osvojili in ga očarati. Posebno značilno za »Prodano nevesto« pa je, da jo prepleta ljudski duh, ki z neko svojstveno močjo diha iz vseh spevov in ki jim daje posebno mehko očarljivo barvo in stalno vzdržuje človekovo duševno napetost, skozi pisano vrsto razpoloženj, pa naj si bo to v otožnosti razbolel izraz razočarane duše ali v ljubezni vriskajoča sreča. In kadar se mešajo v to pestro zmes čustev in občutij živahni motivi šegavosti in razposajenosti, je nje glasba vedno iskrena.
Naslovno vlogo Marinke je pela gdč. Heyba-lova. Pela jo je imenitno. Kolik pevski in igralski porast je doživela od njenega debuta v isti vlogi, more 6oditi 6amo oni, ki jo je poslušal obakrat. Iz srca ji želimo uspehov in napredovanja v tej 6meri. Janka je pel gospod Franci, ki se takoj v prvem dejanju še ni vzpel, a je zato pozneje nad vse dobro pel in igral. Kecala pa je postavil na naš oder g. Betteto. Boljšega kot je on si ne moremo želeti. Ena njegova izvedba pove več, kot morejo vse naše hvale. Vaška je nenadkriljivo podal g. Banovec. Takih Vaškov in Kecalov si ne more privoščiti res nobeno drugo gledališče. V6e ostale Vloge, ki so jih kreirali ge. Golobova, Koge-jeva, Polajnarjeva in gg. Janko, Jelnikar in Marenk so bile izvedene tako, da so dosegale umetniško raven, dostojno onim, že prej opisanim štirim. Omeniti pa je treba, da g. Pugelj, ki je pel Miho, nikakor ni igralsko niti pevsko dorasel zahtevam svoje vloge.
Zbor, ki ima v bistvu bolj okvirno vlogo, je naštudiral g. Simoniti, katerega imenitna šola se zaznavno izraža. Nikoli prej pred njim ni bil
zbor toliko homogena enota kot je danes. Režijo je oskrbel g. C. Debevec, ki mu ni moči izreči drugega kot spontane čestitke in hvalevredno priznanje. Koreograf g. inž. Golovtn nam pa je oskrbel lepo izdelano in koreografsko jx>6rečeno rešeno vrsto plesov, za katere je žel priznanje.
V največji meri pa gredo izrazi priznanja go-sj>odu dirigentu. G. Žebre je znal ustvariti in pričarati iz partiture toliko lepote in zavzeti pravi odnos do poslušalca, kot pri nas še noben dirigent prej. Opozoriti pa bi bilo treba na nekoliko več dinamične pažnje z ozirom na nepravilne dinamične odnose solistov in orkestra v prvem dejanju na škodo pevcev. To se da seveda takoj popraviti in ne more motiti sodbe o visokih umetniških kvalitetah g. Zebreta.
Nova je bila letos tudi inscenacija, ki ji je težko kje drugje najti boljše, zato je izreči gospodu Skružnjju pohvalo in odobravanje.
Letošnja »Prodana nevesta« je bila na tako visoki umetniški stopnji, kot še nikdar prej in spada med kulturne dogodke prve vrste. Tega pa se je poslušalstvo tudi zavedalo in je izvajalce neštetokrat nagradilo z aplavzom na odprti sceni ter jih prisililo do ponavljanj. Prav tako so morali večkrat pred zastor gospod dirigent in solisti, ki so bili vsi deležni s strani občinstva iskrenega priznanja, odobravanj in mnogih šopkov. — Odliajali smo iz gledališča polni najlepših čustev in zavesti, da smo bili pravkar ’->riča prisrčni kulturni manifestaciji.
Zaupnik železniškega fašija imenovan
Ljubljana, 17. decembra.
Tajnik Stranke je na predlog Zveznega tajnika imenoval tovariša dr. Sarda Ettoreja za zaupnika Fašistične Zveze državnih železničarjev za Ljubljansko jKikrajino.
S Hrvaškega
Na Hrvaškem je bilo osnovano ravnateljstvo državnega monopola. V delokrog ravnateljstva spadajo vsi posli državnega monopola in vse mo-nopolske ustanove. Na čelu državnega monopola stoji poseben upravitelj. Ravnateljstvo državnega monopola se deli na več delov: obči oddelek, oddelek za proizvodnjo, oddelek za predelovanje, za prodajo in računsko-blagajniški oddelek.
V Zagrebu predvaja GIL tudi brezplačne mladinske kino predstave. Predstave so vsak dan ob 10 dopoldne in ob 3 popoldne.
Minister za socialno skrbstvo v hrvaški državi je imel v ponedeljek sestanek z raznimi činitelji, da se skupaj pomenijo o reorganizaciji delavskega zavarovanja.
Prva javna produkcija gojencev Srednje glasbene šole in slušateljev Glasbene akademije bo
v ponedeljek, 22. decembra 1941 ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani. Na programu bodo pevske, klavirske in violinske točke. Programi, ki veljajo kot vstopnice, bodo naprodaj v ponedeljek v knjigarni Glasbene matice.
Imenovanje direktorija ljubljanskega fašija
Zvezni Tajnik je na predlog političnega podtajnika bojevniškega Fašija v Ljubljani imenoval naslednje tovariše za člane Direktorija bojevniškega Fašija v Ljubljani.
Peracchione Alessandro, vpisan v Stranko 1. februarja 1921, skvadrist. vojni prostovoljec v letih 1915—18, Pohod na Rim, liktorski trak, bronasta kolajna major Alpincev.
Dr. Sardo Ettore, vpisan v Stranko 28. marca 1927, topniški podporočnik.
Ciadamidaro Giuseppe, vpisan v Stranko 23. marca 1933, pehotni poročnik.
De Simone Domenico, vpisan v Stranko 1. oktobra 1920., skvadrist, vojni prostovoljec v letih 1915—18, Pohod na Rim, liktorski trak.
Grassi Pietro, vpisan v Stranko, 1. marca 1929 pri zunanjem Fašiju v Ljubljani, bojevnik iz vojne 1915-18.
Dr. Franchi Aldo, vpisan v Stranko 13. marca
1928.,	prostovoljec v vojni med Italijo in Abesinijo, prostovoljec na zahodnem bojišču, vojni križ za zasluge, podporočnik.
Dr. Lombardo Placido, vpisan v Stranko 23. marca 1919.
Seja direktorija
Včeraj zvečer se je v Fašističnem domu jx>d predsedstvom Zveznega podtajnika sešel Direkto-rij Ljubljanskega Fašija. Podtajnik je prinesel pozdrav Zveznega tajnika in je v njer^vem imenu podal navodila za nadaljnje delo.
Delo odseka »Kmečkih gospodinj«
V	spremstvu nadzornice je zaupnica za ženski Fašij in tajnica sekcijskega odseka »Kmetskih gospodinj« izvedla pregled gospodinjskega tečaja v Preserju.
Ko je podrobno pregledala prostore in se j>oučiiJa o poteku tečaja, je zaupnica gojenkam razložila namene odseka »Kmetskih gospodinj«.
Ravnateljica tečaja se je ob koncu zahvalila za obisk in jo omenila imena tistih svoj;h gojenk, ki so pomoči najbolj potrebne.
Hrvatska si močno prizadeva za svoje denarstvo
Hrvatska vlada se je z vnemo lotila celotne ureditve svojega denarstva. Doslej so bile večje novčanice, ki jih je izdala bivša jugoslovanska narodna banka, potegnjene iz prometa. Namesto teh imamo zdaj nove novčanice v kunah. A dvajsetdi-narske in desetdinarske novčanice so še vedno v prometu in služijo kot manjše menjalne enote; nedovoljeno pa je, da bi kdo z njimi špekuliral v škodo novega hrvatskega denarja. Višina denarnega obtoka doslej še ni bila določena, vendar pa 6e je po izjavi hrvatskega finančnega ministra od ustanovitve nove Hrvatske države pa do konca oktobra zmanjšal za 20 odstotkov. Kljub temu pa 60 se cene znatno zvišale. Zdaj je finančni minister na na tem, da bo izdal ukrepe, jx> katerih se bo denarni obtok še bolj skrčil in bo kuna prišla do trdnejše veljave. Tajnik zagrebškega bančnega društva je dejal, da bodo morali ves denarni in kreditni sistem v deželi preurediti. Zaradi pomanjkanja kapitalov bodo skušali ljudstvo navajati k šted-nji. Po vseh pbčtnah bodo ustanovili hranilnice in njih delovanje spravili v sklad s poštnimi hranilnicami. .Hrvatska banka, ki bo poslej 6rcc.:y£ega denarnega prometa, bo iudi urejevala kredite. V načrtu imajo tudi združitev vseh denarnih zavodov v neko vrsto korporacije, ki bo pomagala Hrvatski v njenem gospodarskem razvoju.
Novice iz Ribnice
Mož, ki je vreden pohvale. V torek, četrt na dve jx>poldne je našel na cesti v Gorenji vasi^ pri Ribnici pred Lo/.arjevo hišo priljubljeni delavec Hubert Mihič iz Gorenje vasi 16.000 lir. Ves v skrbeh je tekel s tisočaki najprej v župnišče, nato pa v občinski urad, kjer je prijavil najdbo. Denar je nato naložil v ribniški Posojilnici. Včeraj se je javil lastnik denarja g. Cvar Jo/.e. Iestni trgovec iz Ribnice.
I	rsrovec se je peljal s kolesom iz .Sodražice v Ribnico. Med vožnjo mu je dleto, ki ga je imel v žepu, izpodrinilo denar, da mu je padel na tla. Gospod Hubert Mihič zasluži javno pohvalo za poštenost.
Izreden lovski plen. Na zadnji dan. ko je bilo dovoljeno streljati na srne, je ustrelil g. Klun mlajši iz Ribnice srno z decimeter dolgimi rogovi, kar je redkost. G. dr. Zorc pa je ustrelil jelena osmeraka in košuto.
Kokoši izginjajo. Izredne razmere, pa tudi temne noči so najbrž vzrok, da izginjajo v zadnjih nočeh številne kokoši iz ribniških kokošnjakov. Na Mlaki so imeli že precej tokih obiskov, zato opozarjamo prebivalstvo, da v teh časih tudi svoje kokoši zaščiti.
Nov sneg je zapadel včeraj v Ribniški dolini. Tako zares prihajamo v pravo zimo, saj so kmetje že pospravili ozimino, obenem pa tudi vsi poskrbeli drv, da se bodo greli ob toplih zapečkih.
^I^Earl Derr Bigger* _____________________________ 20
©MA EaMELaI
»O obrazu vam ne morem povedati nič, kakor sem že rekla, ker je bil v senci. Toda nosil je plašč, pravi površnik in to se mi je zdelo čudno spričo tople noči. Plašč je imel odpet, iz kuhinje pa je na njegova prsa padel svetlobni žarek. Nosil je večerno obleko in povprek svojih prsi...« V hipu je postala smrtno bleda in se zleknila na najbližji stol. »O, moj Bog!« jo presunljivo vzkliknila, »na to pa sploh nisem pomislila.«
»Na kaj niste pomislili?« je silil Clian.
»Na tisti madež na njegovi srajci... tisti ozki, podolgovati škrlatnordcči madež,« je iztisnila iz sebe. »Na vsak način je... je bila to kri.«
šesto poglavje.
Ogenj na dežju.
Za nekaj trenutkov se je vseh navzočih polotilo presenečenje. Vsi so molčali, šele čez nekaj časa so se oglasile prve pripombe k temu nepričakovanemu preobratu. Charlie Chan je jjozorno ogledoval in motril pričo, kakor da ne bi vedel, koliko vere sme pripisati njenim ‘izpovedim.
»Zelo zanimivo,« je končno pripomnil. »Torej je bil danes zvečer tukaj v neposredni bližini moški, o katerega navzočnosti doslej niti slutili nismo. In če je ta neznanec res nosil s krvjo omadeževano srajco ...«
»Zagotavljam vam, da sem ga videla,« je zatrjevala mlada igralka.
Chan je skomizgnil z rameni. »Morebiti. Oh, lepo vas prosim oproščenja — saj ne dvomim, da govorite resnico! Le spomnil bi vas rad na stvari, kakor so na primer razdraženi živci
ali pa optična prevara. Oprostiti	mi morate,	če si	drznem trditi,
da je pri vsem tem dana možnost, da je	bil	morilec zadosti ne-
previden, da se je pri izvršitvi zločina oškropil s krvjo. Toda moj razum se kot trmast konj upira temu, da bi morilec kraj zločina zapustil z naširoko odpetim plaščem. Prej bi si mislil, da se je vanj čim bolj zavil in skril, da bi zakril krvave sledove. Naj bo kar hoče, na vsak način moramo misliti na tega moža s plaščem. Silno zanimivo! Površnik v jasni topli noči... in celo povrh večerne obleke... to je nenavadna, neobičajna stvar.« Znova sc jc obrnil k Juliji. »Kako se že imenuje strežaj v tej hiši?«
»Vi mislite Jessojia?« ga je vprašala.
»Mislim strežaja. Ali bi ga, prosim, poklicali sem, če morda ne zahtevam preveč od vas?«
Julija je odšla v preddurje,	Charlie	pa	se jc	tedaj obrnil k
jjolicijskcmu .zdravniku: »Pravkar sem se domislil, da ta trenutek sploh ne morem z vatni na kraj zločina. Dogodil se je v jiolctni uti desno od tukaj... in to jc ključ od nje. Morebiti lioste vi sami začeli z delom, jaz bom pa tukoj za vami, čim bom zaslišal služinčad.«
»Ste li našli orožje, Charlie?« je vprašal zdravnik.
»Nel Zločinec ga je moral vzeti s seboj. Sami boste spoznali, da je bil to človek, ki je je obdarjen z neverjetno prebrisanostjo.« Obrnjen k Japoncu pa je pristavil: »Kašimo, ta čas pa se boste vi zabavali s tem, da boste pregledali vso okolico hiše.«
Zdravnik in Jaj>onec sta ravno odšla, ko je Jessop dvignil zastore pri vratih in stopil za Julijo v sobo. Strežaj je bil bled in razburjen.
»Vaše ime je Jessop?« je začel Charlie.
»Da... hm..., sir!«
»Vi veste, kdo je tisti, ki sedajle govori z vami?«
»Mislim, da predstavljate tukajšnjo policijo!«
Chan je pomislil. »Če bi vam kar koli pomagalo, da bi Ia/.je prenašali mojo družbo, potem vam, Jessop, odločno zatrdim, da
so v nekem primeru moji odločni napori privedli do tega, da sem zaslužil izrecno priznanje nekega visokega gospoda od Scotland Yarda.«
»Res, sir?« je odgovoril Jesop. »Spomin na ta dogodek je za vas prav gotovo vedno radosten.«
»Tako je. Kako dolgo ste že strežaj pri Miss Fane?«
»Dve leti, sir.«
»Ali ste bili tudi prej že v IIollywoodu?'
»Približno poldrugo leto.«
»Zmerom kot strežaj?«
»Zmerom kot strežaj, sir. Bil sem v različnih službah, preden sem prišel k miss Fane. Žalibog moram priznati, da sem se povsod (x>čuti! zelo nesrečnega.«
»Ali je bilo delo težko?«
»Na splošno ne, sir. Pa vendar sem čutil, da mi mnogokje gosjKida niso preveč zaupali. Vem, da mora biti povsod med gospodarjem in služabnikom določena razdalja. Videl pa sem, da se povsod tako ni zgodilo. Dame, v katerih službi sem bil, so večkrat imele navado v moji navzočnosti jokati in mi pripovedovati svoje žalostne zgodbe o neuslišani ljubezni. Gospodje pa so imeli navado, da so me smatrali za neke vrste izgubljenega bratca. Eden izmed njih me je imel navado nazivati »stari deček« in kadar ni bil preveč trezen, me je objemal celo v navzočnosti gostov. Tudi človek moje vrste ima svojo čast, sir!«
»Miss Fane je bila torej drugačna v odnosu do vas?«
»Tako je bilo, res. Popolna dama, ki se je zavedala svojega položaja, kakor jaz svojega.«
»Vajini odnošaji so bili torej popolnoma primerni?«
»V vsakem pogledu. Dovoljujem si pripombo, sir, da me je današnji dogodek silno pretresel.«
. »Oh, resi Da se povrnemo k današnjemu večerul Ali je nosil kdo od gospodov, ki ste jih vi spustili v hišo, površnik?«'
»Površnik, gospod?« Jessop je presenečeno potegnil veke kvišku-
Razprave o kršitvah protidraginjskih ukrepov
Obsojeni navijalci — Zaradi 13 milijonov
Ljubljana, 18. decembra.
Okrajno sodišče je v prvi polovici tega meseca prejelo mnogo ovadb zaradi kršitve predpisov o prijavi prašičev in njih klanju. V prvi vrsti gre za napačne prijave, ko so mnogi meščani in okoličani prijavili manjše število prašičev, kakor jih dejansko rede. Za kršitev predpisa o prijavi prašičev so določene primerne denarne kazni. Pred kazenskim sodnikom v sobi št. 28 se obdolženci navadno izgovarjajo, da so v dobri veri izpolnili prijave. V prvi vrsti so smatrali, da ni potrebno prijaviti prašičev, ki so bili določeni za pleme in drugič tudi ne onih, ki so bili namenjeni za domačo porabo, prijavili so le one, ki so jih nameravali prodati. Seveda ti izgovori niso držali. Sledile so zato primerne denarne kazni od 100 lir naprej.
Na okrožnem sodišču je bilo ta teden šest razprav zaradi navijanja cen. Kazenski sodnik je dva obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov, 4 pa obsodil na primerne zaporne in denarne kazni. Pri teh razpravah je šlo v glavnem zaradi sadja, ki so ga nekateri branjevci prodajali po cenah, ki so bile višje, kakor one v ceniku za sadje in zelenjavo Tako je neki trgovec na Vrhniki, M., prodajal grozdje, hruške in drugo sadje po previsokih cenah. Priznal je, da je sadje in paradižnike prodajal po cenah, ki niso bile v skladu z najvišjimi cenami, to zato, ker je
blago kupil po višjih nabavnih cenah. Izgovarjal se je tudi na občino, ki naj bi bila določila cene. Je pač občina na deželi nepristojna za določanje cen, ker je zato pristojno okrajno načelstvo. Bil je obsojen na 7 dni zapora, 300 lir denarne kazni in 114 lir povprečnine.
Branjevka D. je prav tako septembra prodajala v Ljubljani hruške, paradižnike in solato po višjih cenah. Izgovarjala se je pred sodnikom, da ni vedela za maksimalne cene. Sodba kratka: 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni.
Branjevka Terezija je sredi septembra prodajala na trgu limone po višji ceni, in sicer limone v teži po 150 g po ceni 0.50 lir, ko je bila zanje določena cena 0.45 lir. Sodba: 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni, to pogojno za eno leto.
Drugi vrhniški trgovec L. je prav tako prodajal sadje in drugo blago v septembru po višjih cenah, kakor so bile zt sadje in živila določene od pristojne oblasti. Izgovarjal se je na visoke nabavne stroške. Sodba: 7 dni zapora, 300 lir denarne kazni in 114 lir povprečnine.
Mali kazenski senat, ki so ga tvorili s. o. s. g. Rajko Lederhas kot predsednik in gg. Ivan Brelih in Vinko Štrukelj kot sosodnika. se je včeraj sestal, da bi dopoldne v daljši razpravi obravnaval tatvino 13.000.000 din, vzetih iz blagajne bivše jugoslovanske vojske ob času razsula. Na predlog branilca je bila iz formalnih razlogov razprava preložer-*.
Zimsko zatiranje škodljivcev in bolezni v zelenjadnem vrtu
Ljubljana, 18. dec.
Včeraj zvečer je imel inž. Franjo Janežič pod okriljem Vrtnarskega in sadjarskega društva zanimivo predavanje o zimskem zatiranju zelenjad-nih škodljivcev. Predavanje je bilo zadnje letošnje leto in je bilo šf bolj zanimivo zaradi tega, ker so predavanja pojasnjevale številne skioptične slike.
V času prave zime ni na vrtu opravka, ki bi bil nujno potreben za uspešno borbo proti boleznim in škodljivcem — razen plemenitega in nadvse koristnega krmljenja ptic. Pač pa zahteva vrt od sadjarja, da še pred nastopom prave zime, t. j. v pozni jeseni izvrši nekaj nujnih del za njegovo obrambo proti boleznim in škodljivcem. Mnogo novih opravkov se nam pa nudi, ko mraz malo popusti.
V jeseni najdemo na vrtu ostanke raznih rastlin, ki pa jih je treba sežgati, zemljo pa po-apniti in globoko prekopati. S tem uničimo mnoge bolezni in škodljivce, ki so na teh ostankih ostali.
Tako so na korenu zelja ali ostalih kapusnic izrastki ali grbe. Sprva so velike kot grah, pozneje pa kot pest. Tudi križnice, ki jih je napadel kljunotaj moramo zažgati, zemljo poapniti in globoko prekopati. Na koreninah so šiške lešnikove velikosti. V šiškah najdemo bele ličinke in te ličinke so škodljive. Kljunotaj prezimi deloma
v	obliki bub v zemlji, deloma pa kot ličinka v šiškah.
-linmr
Zeljno muho zatiramo na enak način kakor kljunotaja ali grbo. Zeljna muha napada kolerabo, redkvico in ostale križnice. Napadene rastline se dajo izlahka izruvati, ker jim je muha pogrizla korenine. Muha se pojavlja od spomladi do jeseni v treh rodovih. — Del zatiranja kapusovega belina pada tudi v pozno jesen. V tem času moramo namreč iskati bube v prezimovališčih. Pri zbiranju in uničevanju bub pa moramo paziti, da porjavelih bub ne uničimo, ker se v le-teh nahajajo ličinke njihovih sovražnikov-najezdnikov. Najezdniki odlagajo jajčka v gosenice belina in jih razjedajo in tako uničujejo. Belin se pojavi dvakrat na leto, prvič v aprilu in maju, drugič pa julija do oktobra. Škodljiv je le drugi zarod.
Tudi za fižolom moramo ostanke zbrati in sežgati zaradi zatiranja vdrte pegavosti, fižolove pršice in porjavenja fižolovega listja.
Vdrta pegavost je pri nas najbolj razširjena fižolova bolezen, ki napada vso fižolovo rastlino od korenin pa do listja. Če posadimo okuženo seme, to sploh ne vzkali, ali pa propadejo mladike, ki so so stebelcu in prvih listih polne rjavih peg. Bolezen se prenaša predvsem s semenom, ali z ostanki rastlin, ki smo jih jeseni pustili na vrtu. Zato moramo te skrbno zbrati in sežgati.
Fižolova pršica je pri nas v suhih in toplih dneh huda fižolova bolezen. Pršica je komaj viden pajkovec. Najrajši se naseli na nizkem fižolu. Sčasoma dobi napadeni fižol rjavkasto-rdečo barvo
V etr
La lampada dl qualita prodotta nello stabilimento di Milano dello TUNGSRAM ElETTRICA ITAUANA S. A.
Kakovostna Tarnlca proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S. A.
TUNGSRAM
Bi se ne dalo pomagati?
Ljubljana, 17. decembra.
Z ljubljanskim tramvajem je vedno kakšen križ. Velikokrat so porabe tiskarskega črnila kri-
vi	ljudje, ki se nočejo in nočejo podvreči predpisom in disciplini. Pa se bodo menda že spametovali, ko bodo uvideli, da drugače ne gre, kakor da gre vse po določenem redu.
Danes pa naj upravi cestne železnice nasvetujemo pameten nasvet, da ne bo še vnaprej nepotrebnega godrnanja in kritiziranja, ki se ga ljudje tako radi poslužujejo. Gre namreč za to, ali ne bi kazalo, če bi razen tramvajskega voza, ki pelje do konca proge v Moste, vozil še kakšen drugi voz, recimo št. 1 ali št. 4. Stvar je namreč taka: Potniki, ki se pripeljejo s tramvajskima vozovoma št. 1 in 4, morajo pri splošni bolnišnici izstopiti, kajti le do semkaj peljeta ta dva vozova. Potniki, ki se peljejo v Moste ali na Kodeljevo, morajo tedaj pri bolnišnici počakati na voz št 2, ki pelje sicer do konca, vendar pa ponavadi pripelje že s seboj toliko potnikov, da more v voz samo nekaj čakajočih. Vsi ostali pa morajo spet čakati določen čas, da pripelje iz mesta spet napolnjen voz. Le redkokdaj se dogodi, da bi mogli vsi pri bolnišnici čakajoči v tramvaj in še najboljše je, če jo mahnejo kar peš do doma ali po opravkih, če nočejo, da bodo zamudili svoj posel. Taka je stvar tam doli pri bolnišnici. Tramvajski upravi zategadelj priporočamo, da naj bi določila vsaj še eno številko tramvajskega voza, ki naj bi peljal vsaj do vojaške bolnišnice, kajti po večini potniki prav tam v pretežni večini izstopajo ko gredo na Kodeljevo, prošnjo mnogih prizadetih in bo kmalu kaj ukrenila, s čemer bo ustregla čakajočim. Prosimo.
in se predčasno posuši. Pršica prezimi kot odrasla samica in je zelo odporna proti mrazu. Prezimi pa na odpadkih fižola in drugih rastlin. Zalo moramo razen tega, da smo sežgali fižolove ostanke, še fižolove preklje opaliti nad ognjem, kajti tudi na teh fižolovkah prezimijo pršice.
Porjavenje fižolovega listja je glivična bolezen. Bolezen se posebno v jeseni hudo razpase. Ker glivice prezimujejo na listju, moramo tega z drugimi ostanki sežgati.
V	jesenski in zimski čas pada tudi zatiranje glavnih grahovih škodljivcev, t. j. grahovega zabijača in graharja. Črviva grahova zrna izvirajo od lisastega in rjavega grahovega zavijača. Tudi tega škodljivca zatremo le, če jeseni zažgemo vse odpadke grahovih rastlin, zemljo pa globoko prekopljemo.
Hrošči graharja ležejo jajčka na mlade grahove stroke. Ves čas, ko je grahar v zrnu, ostane lupina nepoškodovana, dočim gosenice grahovega zavijača narede takoj od začetka v grahovo lupino veliko luknjo ter zapustijo zrna šele po 2—3 tednih. Graharja uničimo, če enkrat februarja meseca prenesemo grah iz shrambe v topel prostor. Tu hroščki predčasno zapuste zrna, nakar jih le odberemo in uničimo. Tak od hroščkov očiščen grah postane spet uporaben.
Tudi fižolar dela veliko škodo na fižolu. Zatiramo ga na enak način kakor graharja.
S	sežiganjem ostankov od kumar zajezimo razvoj glavnih bolezni kumar — listnega paleža in garij.
Na paradižnikih nastopata dve nevarni bolezni, ki ju razen ostalih načinov uničujemo s sežiganjem ostankov in razkuževanjem količkov v 5% raztopini formaldehida. Te dve bolezni sta glivično trohnenje stebla in pa bakterijska ovc-lost. Pri trohnenju stebla nastopi ovelost cele rastline naenkrat, pri bakterijski ovelosti pa nastopi le postopoma.
Čez zimo lahko tudi polovimo mnogo škodljivih bramorjev na ta način, da jeseni zakopljemo na večih krajih v vrtu 60—70 cm globoko v zemljo krpe konjskega gnoja. V gnoju, ki je bolj topel kakor zemlja, se zbirajo bramorji. Navadno v februarju pa ta gnoj z bramorji izkopljemo in bramorje uničimo.
Tako uničujemo zelenjadue škodljivce in bolezni v zelenjadnem vrtu.
iz Države
Notranje ministrstvo je izdalo celoten 6eznam vseh javnih lokalov, v katerih točijo vino ali prodajajo na drobno alkoholne pijače. Do 1. januarja je znašalo njih skupno število po vsej Kraljevini 147.275. Glede na svoje posebne posle pa so porazdeljeni v več skupiti. Tako je vseh hotelov in prenočišč 13.232, restavracij in gostiln 31.681, kavarn in barov 24.214, večjih točilnic 7.012, manjših točilnic 69.486, drugih posebnih točilnic pa 1.650.
Potres v Tarantu. Preteklo soboto so ljudje v Tarantu čutili močan potres. Prvim, močnejšim potresnim sunkom so sledili še številni slabotnejši, ki so jih zaznamenovali le potreso-merski aparati. Večje škode ni prizadejal, le malo strahu je ljudem prinesel. Istočasno so potres čutili tudi v Potenzi in v Bariju. Potresna opazovalnica v Tarantu je izračunala, da je izvor potresa moral biti kakih 200 km proč, najbrž kje v Pngliji ali Lucaniji.
Šport
Športna učiteljica in večkratna svetovna prvakinja, ki pa je dala smučanju slovo, to je Christl Kranz, je že začela s poučevanjem nemškega ženskega smučarskega tekmovalnega kadra. Tečaj je na Zugspitze in so v tečaju naslednje znane nemške smučarke: Anneliese in Roseinarie Proxauf, Hilde Doleschall, Mucki Linhart, Hilde Gartner in Annemarie Fischer.
Tudi Bolgari se bodo udeležili s svojimi smučarskimi tekmovalci letošnjih zimskih iger v Gar-mischu. Tja bodo poslali 10 svojih najboljših.
Mestna občina v Oslu se je odločila, da bo takoj po končani vojni zgradila velik športni stadion, v katerem bo prostora za 15.000 gledalcev, Stadion bo tako velik, da bodo lahko v njem igrali nogomet, hokej na ledu, bodo lahko kolesarske dirke in še druge športne prireditve.
V	Alžiru je oni dan francoski prvak peresne teže Pierre Loui6 izgubil dosedanji naslov, ko ga je premagal Pereza. Borba je trajala 12 kol, potem pa so 6odniki prisodili zmago Perezi in to po točkah. Sodnikova odločitev je naletela na nejevoljo gledalcev.
Dobrim srcem \
Marsikateri se spominja krvodajalca, ki je temu ali onemu rešil s 6vojo krvjo življenje. Zato se obračamo z najvljudnejšo prošnjo na dobra srca, da bi se spomnili za božič tudi krvodajalcev s kakšnim darilom v obliki živil ali v denarju in s tem olajšali njih bedo. — Darila sprejema iz prijaznosti izključno vratar deželne bolnišnice. Ce pa želite, da pride kdo k vam po darilo, prosimo kličite telefon štev. 35-81 (vratar bolnišnice), ki bo potem poslal osebo s pooblastilom, da prevzame darilo. Vnaprej naj toplejša zahvala!
—	Krvodajalci!
Najlepša knjiga za mlade in stare so »Pravljice« Božene Nemcove. — Dobite jih v vseh trafikah in knjigarnah po 5 lir.
Knjige »Slovenčeve knjižnice« v vsako hišo! Vsaka knjiga stane le 5 lir. — Za božič sta izšli dve knjigi istočasno.
Ljubljana
Koledar	—
Danes, četrtek. 18. decembra: OraefjM.
Petek, 19. decembra: Kv., Urban.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra št. 81.
Redečemu križu so darovali. Pokrajinskemu odboru Rdečega križa je darovala neimenovana gospa 168 lir. Iskrena hvala. Mesto venca na grob blagopokojnega gospoda Viktorja Medena, veletrgovca v Ljubljani je darovala tvrdka Fr. Premrov
&	sin, parna žaga, industrija zabojev Pokrajinskemu odboru Rdečega križa znesek 300 lir. Plemenitim darovalcem iskrena hvala.
Na razstavi Debenjak—Jakac—Mihelič govori Jože Gregorič, umetnostni zgodovmar. o zgodovini grafike in o grafiki pri Slovencih, danes v četrtek ob 16.
A k o rabite
nalivno pero
ali
atrt. svinčnik
ga kopita v Ljudski knjigami ali v trgovini Nifman
DRAMA:
Četrtek, 18. dec. ob 17.30 »Rokovnjači«. Izven. Petek, 19. dec ob 17.30 »Rokovnjači«. Red Premierski.
Sobota, 20. decembra ob 14.30: Zaključena predstava za Dopolavoro. —
Ob 17.30: »Bog z vami, mlada leta!« Red A.
OPERA:
Zaradi ponovne indispozioije gdč. IIeyba-love je današnja predstava v Operi odpovedana.
Petek, 19. decembra ob 17: »La Boheme«. Izven.
Sobota, 20. decembra ob 17: »Prodana nevesta«. Red B.
Dramatizacija Fr. Govekarjeve igre »Rokovnjači« na našem odru. Ta mesec je dosegel naš znani gledališki kritik in pisatelj Fran Govekar 70 let. Ob tej priložnosti bo dala Drama danes predstavo njegove popularne ljudske igre »Rokovnjači«, ki jo 6memo upravičeno prištevati med najpopularnejše slovenske igre preteklega časa. Dosegla je po številnih odrih veliko repriz. Predstava te igre bo pomenila posebno za starejšo generacijo gledaliških obiskovalcev lep 6pomin. Pri današnji predstavi bo pel v prvem dejanju zdravico g. ravnatelj Julij Betetto. Glasbeno vodstvo predstave ima prof. Šturm. Režija je prof. Šestova. Nocojšnja predstava je izven abonmana. Jutri ob 17.30 pa se ponovi za Premierski abonma.
Puccinijevo »Madame Butterfly« s Heybalovo v naslovni vlogi bodo peli danes za red Četrtek. Opozarjamo na to predstavo, ki je dosegla na letošnji premieri vsestranski U6peh. Odlično podane partije, lepo izdelane v muzikalnem in igralskem pogledu ter slikovita inscenacija, so ustvarile predstavo, ki je zopet nova, močna privlačnost. Dirigent: N. Štritof, rešiser: C. Debevec, inscenator: Atfredo Furiga.	<
V	petek ob 17 bo pela Ivankr. Ribičeva prvič v letošnji sezoni glavno žensko partijo, Mimi, v Puccinijevi operi »La Boheme«. Pevka je pela to partijo z velikim uspehom že pred nekaj leti. Marcela bo pel tokrat Robert Primožič, ki je zabeležil z njim tudi že velik umetniški uspeh. Chauuarda
—	Janko, ki se je mnogo let odlikoval v tej partiji. Od letošnje prvotne zasedbe imenujemo tenorja Manoševskega kot odličnega nosilca glavne moške partije na prvem mestu, prav tako v partiji CoUina našega nedosežnega Betetta. Polajnarjeva kot Musette, Zupana kot Bernarda in Anžlovarja kot Akindorja. Dirigent: N. Štritof, režiser: C. Debevec.
Igor Zagrenjen:
Zavetje v pečevju
Ko 60 na vrhu in se ustavijo na zeleni, čez in čez kopni glavi, kjer rasto trije, štirje macesni, tako narazen, kakor sprti sosedje, je že dan. Kako lep6 se 6veti rožnata zarja! Nebo pa začenja zeleneti. Milo je in nežno, naj bi bilo zmerom tako, pa bi bili menda tudi ljudje drugačni.
Ali zdaj jx*eže vmes sonce. Z žareče grive, ki je še 6krita za gorami, spusti na tiho, komaj predramljeno nebo prve rumene kuštre, za njimi pa druge — kar naprej meče v modrino pri 6ebi skrito, potajeno svetlobo. Ves nebes zarumeni nazadnje, še tista plat, kjer se 6pušča sonce spat, menja barvo. Zdaj m več zamolklo plava, čedalje veselejša prihaja.
Potem pa prileze izza gora žareči rob. Komaj se jx>kaže, že dobi korajžo. Tako naglo se vzdiguje iznad grebenov, da se skoraj zdi, kakor bi odskakoval. In ves bleščeči krog, ki še podrhteva, rdečkast in neizkušen, se namah dvigne preč od gora, katerih se je bil tiščal. Mogočno zaplava na nebo in oznani, da 6e je zares začel novi dan.
Mila rumena svetloba spremeni in poveliča mlado zelenje. Kamor leže —■ odondot 6e dvigne upanje. V to kraj upreš oči in v ono — povsod se sveti
zelena zemlja tako ganljivo in čudežno kakor kakšen časek iz mladosti, ki se ga zdaj ne moreš sjx>mniti — bil je pa prav gotovo neizrečeno lep, zakaj, kadar koli se od daleč oglasi 6 pom in nanj — takrat te vselej prešine nemirna, blažena, čudna radost. Tega spomina, ki 6e nikoli prav ne razodene, je starček drugače vesel kakor mlad človek — podobno kot jutranje 6once zeleni hrib prešine z drugačnim navdihom kakor večerno. Tam drami k življenju in obljublja, ondi pa milo nagovarja k j>očitku in tolaži. Tudi ti, zeleno, imaš dve plati, čeprav zmerom in za vselej ostajaš upanje! Sonce te preobraža — in različna leta!
Ko se oddahnejo, se spuste na drugi strani prav 6trmo 6 Črnivca jx> bregu v jarek.
Spodaj zagledajo belo pot, še niže — tja sonce še ni 6eglo — v jutranjem 60-mraku potok. Kakor kača se je cesta ovila jjobočij, na oni plati pa prav tako priliznjeno drei med jelšami pod borčv im hribom potok.
Zadnje hiše Dobrave se vidijo odtod.
»Naprej!« ukaže Lukec. »Dosti 6mo 6tali!«
Brž so po košenicah v gošči.
Zdaj pa krenejo povprek proti levu
Malo preč od tolmuna, kjer jelše skrivajo dve trupli, gredo spet čez vodo.
»Stoj!« zdaj zavpije Lukec.
Tod je pa res prostora 6amo za vodo in pot!
V	obe plati se 6trmo dviga g06to porasel breg.
»Pa ste bili še dosti hitri!« zdaj kar na lepem zakraka neki glas, tako da se tisti, ki 60 najbolj blizu, zdrznejo in plašn6 ogledajo.
Potem jja zagledajo med leščevjem najprej konja, ki se mirno pase, zraven pa Kertuca.
»Ali že dolgo čakaš?« vpraša Lukec.
»Ni sile! Dvakrat sem že dobil jx>što! Spredaj so se že nekaj streljali. Gams je vreden teže. Res 60 šli v hrib. Zdaj pa kar razvrsti ljudi, kamor kdo mora!«
Cesta in potok — ob obeh straneh 6e jx> hribu med drevjem in grmovjem skrivajo črne trume plahutariev, kmetov iz zavetij in onih iz Suhega laza.
Tone je prav nasproti Lukca, na drugi plati. Nad njim so ljudje iz Suhega laza. Ob njem stoji Skrjančev Matevž. Fickov Francelj v leščevju 6kritim sosedom kar naprej nekaj dopoveduje s piskavim glasom.
Tu pa tam se oglasi v gošči ptič in nakratko zapoje.
Dolgo tako preže. Ta in oni se naveliča 6tati, pa sede. Skoda, da smo dobili
osojno stran! Plahutarji 6e prav gotovo grejejo na soncu. Tod, v senci, pa le še tnrazi zgodaj zjutraj!
Kadar bo Lukec zatrobil, takrat bodo planili! Drugega jih prav nič do tačas ne briga! V glavah jim pa M malo šumi
—	seveda, in tudi 6rce nekam bolj živo udarja.
Kaj so nam naredili ti pesjani! Čeprav nemara ne bo ti6tih vmes, ki 6em moral jaz pred njimi bežati, čeprav ne bom dobil človeka, ki mi je požgal dom, ki je počel z našimi ljudmi, kar se mu je zdelo m zaradi kogar 6em moral zimo prebiti v pečevju — istega rodu so, ene cene!
Tako V6ak premišljuje pri sebi. Zdaj prihaja ura, ko boš lahko stresel jezo in maščeval, kar si bil izgubil! Posebno še, ker prihajajo na nov požig in rop!
Daleč nekje sj>redaj se z obeh bregov zasliši skovik.
Tja je bil Lukec jx)6tavil polovico plahutarjev, da bi prestregli Francoze, Ki bi 6e jim jjosrečilo izmuzniti.
Prav tačas ima župnik Kozman mašo.
Stari Kalan, mežnar, ki je bil služil že dvema župnikoma pred njim, mu streže.
Spomladansko 6once od strani sije skozi pisana okna.
Žensk in otrok je polna hiša božja.
Zdaj oa zdaj 6e zasliši pritajeno ihtenje
»Da bi se vse dobro izteklo! O Bog, daj da se bo vse dobro izteklo, da pridejo V6i srečno nazaj!« Tako molijo ženske.
Cisto sam ostane v žagradu sivi ča-stiljivi mož, potem ko ga je bil Kalan razpravi!.
Počasi se spusti na kolena. Nad lesenim klečalnikom visi razpelo.
. Takole pomoli župnik Kozman, ko se z zvestimi, ganjenimi 6ivimi očmi in vročim srcem obrne k Gospodu:
»Ljubi Bog, daj, stoj zdaj ob strani dobrih ljudi, ki branijo svoje domove, žene in otroke in tale tvoj hram! Nagni boj na njihovo 6tran, daj jim zmago, daj, da bodo srečni 6pet objeli svoje! Tistim pa ki jim jjomagajo in ki je od njih kateri nemara zakrknil evoje srce pred Teboj, jx>deli žarek svoje milosti, da bodo sjjet našli k Tebi — glej zdaj, kaj branijo in za kaj zastavljajo svoja življenja! Gospod Bog, lepo te jjrosim, usliši prošnjo hlapca, daj, da bo mojim ljudem prihranjeno gorje, daj da jim ostanejo domovi celi in družine tudi naprej po današnjem dnevu srečne! Blagoslovi uospod ta mali kraj, ki ni nikoli hotel soseski hudega, tako napravi, da bo sovražnik spoznal in občutil Tvojo jezo ter dobil plačilo za gorje, ki ga je bil že napravil m ki mu danes midn dodati še novega!«
Andrejčkov 3 o ž e:
Žalost m veselje
Risal lože Beranek
Besedilo priredil Mirko Javornik
o m a n slikah
256.
Divji poglavarjevi ljudje, oboroženi s samokresi, bodali in dolgimi puškami, so begunca zgrabili ter ju na konja kar privezali. Potem se je vsa drhal spustila v dir po dolini. Lavrencij je Aleša tolažil, češ da ni drugega kakor udati se v zlo srečo. Ko so prišli do morja, je natančno gledal, kam bodo krenili.
257.
Videl je, da so zavili od brega v puščavo. »Hudobnež!« je začel vpiti nad poglavarjem. »Ali je to pot v Alžir, kamor si naju obljubil spremiti. Prelomil si dano besedo, ki je Arabcu najsvetejša reč, a kaznovan boš zato. Moje ljudstvo je mogočno in naju bo maščevalo.
Poglavar se je pa samo zarežal in še bolj izpod-bodel konja.
fl
258.
Dirjali so, da je pesek v oblakih letel konjem izpod kopit. Nazadnje so prišli do nizkega grma, ob katerem se je	raztezalo nekaj zidovja, čez	katero
so se sklanjale palme.	Poveljnik	je zdirjal	sam v
mesto, najbrž,	da bi z	mestnim	glavarjem	sklenil
dobro kupčijo.	Aleš in	Lavrencij	sta nemirno pri-
čakovala, kdaj se bo vrnil.
Borneo - največji azijski otok
Nova vojna je zajela tudi to bogato ozemlje
I
Borneo je s 6vojimi 735.000 šHrija&kimi kilometri največji azijski otok, ki 6i ga skupno lastita Nizozemska in Velika Britanija. Velika Britanija ima na tem bogatem otoku prav za prav le kolonijo, ki meri v celoti 200.000 štirijaških kilometrov im je razdeljena na tri docela različne politične enote: Severni angleški Borneo pod pravno oblastjo neke družbe (Britreh North Borneo Chartered Company) na ozemlju 80.565 kv. km potem Brunei. nekako v sredi severozahodne obale, ki je domačinski sultanat, 6 površino 6.500 kv. km, in končno še Sarawack, ki leži južno od Bruneija in je samostojna državica, pod vodstvom nekega angleškega »raja«, ter meri 109.000 kv. km.
Britanski Borneo ima v celem 257.000 prebivalcev, med katerimi je 37.000 Kitajcev in 20.000 Malajcev, Evropcev je V6ega komaj tisoč. Anglija upravlja po britski družbi za Borneo tudi sultanata Brunei in Saravvack. Glavni pridelki kolonije so: les, 6ago, riž, orehi, kokosovo olje, kava, tropsko sadje, dišave, gumij, tobak, tapioka, bambuso-vina, pet rolej, premog, železo in zlo to.
■ Vendar pa je v resnici obdelan samo ozek pas ob obrežju vzdolž celega orjaškega otoka. V notranjosti 6e razprostirajo ogromni pragozdovi, kjer živijo številna plemena divjakov.
25 let nosil kos granate v stegnu
bLcIPitanec Hans La6s, ki 6e je udeležil tudi že prej&kje 6vetovne vojne in se boril na ^strani Nemcev, je pred več leti začutil v desni nogi hude bolečine. Ni vedel pravega vzroka tem bolečinam, pa tudi zdravniki, ki jih je mož vprašal za svet, so bolj ugibali, kaj naj bi to bilo. Ker se 6tanje le ni hotelo zboljšati, pač pa 6e je iz dneva v dan še slabšalo, 6e je mož odločil Hi v bolnišnico, da bi ga tam temeljito pregledali, če ni morda kaj nevarnejšega. Zdravniki so ga operirali in pri tem potegnili iz njegove noge drobec granate, dolg nekaj centimetrov, ki ga je bivši bojevnik nosil v njej še izza časa prejšnje svetovne vojne, torej že dolgih 25 let. Granata ga je bila zadela že leta 1916 na nemško-francoskem bojišču.
Čim več igel na smreki, tem boljši les
V	Nemčiji so zadnje čase ugotovili, da kakovost smrekovega lesa in torej tudi izdelkov, narejenih iz njega, zavi6i od tega, koliko igel je dotična smreka imela. Preko igel namreč dobiva drevo f>o-treben zrak in svetlobo. Število igel so nemški strokovnjaki namreč prešteli na neštetih smrekah in 6e lahko prepričali, da jih na vseh ni enako. Pri tistih, ki jih imajo več, je les dosti boljše kakovosti. Najboljše smreke, t. j. tiste, ki majo najodličnejši les, imajo tudi do 325.000 igel na vejah, naj-slabše pa komaj 30.000.
Hiter način ugotovitve pegastega legarja
Berlin, 16. dec. AS. Ravnatelj nemškega zdravstvenega zavoda v Varšavi prof. Kudike-Steuer je iznašel nov način za ugotovitev pegastega legarja, ki kakor znano močno divja v bivših poljskih pokrajinah. Dosedaj so zdravniki ugotavljali s tako-zvano Weil-Felix reakcijo, ki je zelo zanesljiva, zahteva pa primerno opremljene laboratorije. Z novo metodo pa je mogoče mnogo lažje ugotoviti navzočnost mikrobov. To je velike važnosti posebno za poljski generalni guvernement, kjer 6e oblasti zelo trudijo, da bi zajezile strašno epidemijo.
Sovjetska pomoč za Kitajsko
Kanton, 15. dec. s. Iz Čungkinga, sedeža Cang-kajšekove vlade, prihajajo zanesljive novice, da je izvršni odbor kitajske vlade sklenil poslati v sovjetsko prestolnico dr. Jena, bivšega kitajskega poslanika v Rusiji. Namen njegovega poslanstva je, ojačiti vezi med Rusijo ter Čangkajškovo Kitajsko in zahtevati od Rusije pomoč zoper Japonsko.
Potres v Peruju
Lima, 11, dec. AS, Potres v Peruju je povzročil večjo škodo, kakor so prvotno mislili. V mestu Juarez eo dosedaj ugotovili 500 mrtvih, a o 4000 ljudeh nimajo še nobenih poročil. Ogromni morski valovi so preplavili suho zemljo in na mnogih krajih uničili znano panameriško cesto. Cesta je pretrgana posebno 50 km južno od Lime.
Bolgarski proračun
Sofija, 17. dec. AS. Sobranje je pričelo razpravo o proračunu za leto 1942. Proračunski predlog določa izdatke na 14.390,000.000 levov. Od tega 4.172,000.000 za vojsko, 635,000.000 za letalstvo,
104,000.000 za mornarico, 353,000.000 za delavce, ki so pod orožjem in 935,000.000 za obnovo ozemlja, ki je bilo dodeljeno Bolgariji. Sobranje je tudi razpravljalo o zakonu, ki določa organizacijo civilistov v slučaju vojske. Organizacije ne bo imel v rokah notranji minister kakor dosedaj, ampak ministrsko predsedstvo. Zakon določa, da se takoj nadomeste z mobiliziranimi civilisti tisti uradniki, ki so vojaško obvezni. Določen je tudi manjši delež kruha, ki je na nakaznice. Izdelan je tudi zakon proti špekulantom in verižnikom, ki ga je predložil trgovski minister.
Tisk obširno razpravlja o vojni napovedi Bolgarije Angliji in Ameriki. Listi zlasti podčrtavajo, da je Bolgarija hotela izpolniti obveznosti trojnega sporazuma.
Židje izločeni iz madžarske filmske industrije
Budimpešta, 17. dec. AS. Poseben zakonski ukrep prepoveduje Židom udeležbo v kinematografski industriji. Židje sploh ne smejo biti udeležen pri ničemer, kar je v zvezi s filmsko industrijo. Madžarske oblasti so sedaj aretirale pet znanih ži-
dovskih filmskih proizvajalcev, ki so skrivaj še bili udeleženi v tej industriji. Vseh pet boao poslali v koncentracijsko taborišče. Vlada je včeraj objavila tudi ukaz, ki prepoveduje židovskim trgovcem kupčevanje in prodajanje alkoholnih pijač. Več židovskih trgovcev 60 zaprli, ker 60 skrivali blago in na nedovoljen način dvigali cene raznim vrstam blaga.
Velik meteor
Newyork, 13. dec. AS. V Arizoni je padel na zemljo meteor, ki ga cenijo nad sto ton. Meteor je povzročil prava usad na zemlji.
Japonsko vodstvo domače obrambe je objavilo, da se vse doslej še niso pokazala sovražna letala nad jajx>nskim ozemljem.
Ker so v Združenih državah prijeli in zaprli italijanske ter nemške podanike, so nemške zasedbene oblasti v Parizu in okolici zapovedale zapreti vse ameriške časnikarje in druge ameriške državljane.
Nemški vojaški poveljnik v Parizu gen. Schaunu burp je izdal »poročilo, da so preklicani strgat-ukrepi glede policijske ure in zatemnitve, izdani pred dobrim tednom dni.
Iz Čungkinga poročajo, da je Čangkajškova vlada predlagala Angiiji in Združenim državam sklenitev vojaške zveze in ponudila Ansliii podporo v operacijah pri Hongkongu.
Nov polet v stratosfero
Belgijska profesorja Piccard in Cosyns bosta pomagala
Iz Lisbone je prišla vest da 6ta dospela v portugalsko pristanišče Ojx>rto znana raziskovalca stratosfere profesorja Piccard in Cosyn6, ki se bosta v nekaj dneh vkrcala za pot proti Bueno6 Airesu.
Tu bosta pomagala pri novem poletu v stratosfero za katerega sta 6e odločila inženir major Olivero in pater Puig z namenom, da bi se jx>-vzpela do višine 30.000 metrov in tam prišla do novih znanstvenih izsledkov.
Piccard in Cosyn6 bosta dospela v Argentino malo po božičnih praznikih. Poverili so jima nalogo, da bosta uredila in namestila v balon vse potrebne znanstvene naprave, ki bodo služile patru Puigu za opazovanje in merjenja. V poletu ni nič pustolovskega, gre edinole za važne znanstvene namene. Skoraj vse naprave je oskrbel profesor Pic-
card, deloma pa bodo uporabljene tudi naprave, ki 6ta jih Piccard in Co6yns že imela pri svojih poletih.
Za dan poleta je določen 10. januar, če bi pa vreme kazalo na spremembe, bosta znanstvenika poletela v višino že kak dan prej. Sicer je v tem letnem ča6u vreme v teh krajih navadno precej stanovitno.
Stratosferni balon bodo prenesli na hrib Monte San Rafael ki leži 1100 metrov nad morjem, da se bodo vsaj v začetnem dvigu lahko ognili V6eh ovir. Prvi namen poleta je preiskava srednjega sloja v ozračju, ki leži med stratosfero in troposfero ali, kakor jo še imenujejo, tropopavzo, tod je namreč še vse neraziskano glede temperature in atmo6fer-nih pritiskov. To pa je za znanost precej važno, saj se utegnejo iz takih dognanj roditi zelo koristni uspehi tudi za tehniko na splošno.
DOBRI
Napredni pesniški duši, Franco in Luiza sta vsem stvarem spremrnila lice. Francova fantazija je bila bolj drzna, ognjena in strastna, Luizina pa bolj premišljena. Francu so žarela čustva vedno iz oči, z obraza in v besedi, Luizina pa nilso skoraj nikdar pokazala ognja, temveč so dala samo njenemu predirajočemu pogledu in njenemu melhkemu glasu temnejšo barvo. Franco je bil konservativen samo v veri in umetnosti1. Za domače ognjišče pa je bil vnet novotar. Vedno je snoval spremembe sten, stropov, tal in pohištva. Luiza je sprva občudovala njegov iznajdljivi duh. K^r pa je denar prihajal skoraj samo od strica, in ni nič ostajalo za fantastične načrte, ga je polagoma pripravila do tega, da je pustil na miru stene, strope in tudi tla, in začel misliti, kako bi se dalo razpostaviti pohištvo, ne da bi bilo treba sprememb. In vdahnila mu je, ne da bi se zavedal, misli, iii mu je pustila, da je mislil, da so njegove lastne. Zakaj Franco je mnogo dal na očetovstvo misli, Luiza pa je bila popolnoma brezbrižna za tako materinstvo.
Tako sta vzajemno določila dvorano za oddih, za branje in za glasbo, verando za igranje, teraso za kavo in pesniška razmišljanja. Iz te male ploščadi je naredil Franco domačo pesem. Zelo majihna je bila, in Luizi se je zdelo, da se tu lahko navdušenje njenega moža malo umiri.
V	tem času je tudi padla s svojega prestola kraljica murv v Valsold-i, tista slavna, stara murva na cerkveni zemlji, nasil-jiica, ki je oropala teraso najlepšega razgleda. Franco se je je znebil tako, da jo je odkupil. Zamislil si je in naredil nad teraso vzvišeno strešico iz železnih drogov in palčic, ki so tvorile
tri oboke, in nad temi je bila kupola. Sem gor je vsadil dve lepi pasijonki, ki sta zdaj pa zdaj odprli svoje velike, očem podobne, sinje cvete in sta na vseh straneh padali navzdol in se ovijali kot slak. Okrogla mizica in nekaj železnih stolov je služilo za kavo in za razmišljevanje.
Na nagnjenem vrtu pa bi prenašala Luiza tudi koruzo, če bi bilo treba. Kajti njen visoko stoječi duh je bil tako strpen, da je vedno rad pustil nižjemu njegove misli, navade in običaje. Čutila je nekako spoštljivo sočutje za vrtne ideale ubogega oskrbnika, za to grobo, a hkrati nežno mešanico, ki mu je bila tako pri srcu. Njegovo veliko srce je bilo zmožno, da je objemalo hkrati resedo in buče, balzamine in zelje. Franco pa pri vsej plemenitosti in pobožnosti ne bi prenesel v svojem vrtu ne buč, ne zelja iz gole ljubezni do bližnjega. Zoprna mu jq bila vsaka neumna preprostost.
Ko je nesrečni vrtnar slišal pridigovati gospoda Franca, da je vrt svinjarija, da je treba vse izruvati in zmetati proč, je bil ves tako osupel in potrt, da bi se moral človeku smiliti. Potem pa, ko je pod Francovim nadzorstvom preoblikoval grede, jiili ogradil z lehnjakom, sadil grmičevje fti cvetice, ko je videl, da zna tudi gospod zagrabiti za delo z lastno roko, ko je videl, kako. grozno veliko latinskih imen ve, in kako čudežen dar ima v sebi1, da si izmisli nove in lepe nasade, ga je začel polagoma skoraj boječe občudovati in je začutil v sebi kljub vsem očitkom vdano nagnjenje.
Nagnjeni vrt je bil spremenjen po Francovem zasnutku in njegovem okusu. V nekem kotu je pripovedovala alo fragans o moči ljubkih stvari nad vročim, vihravim pesniškim duhom; mala cipresa, ki je Luiza ni nič kaj rada videla, je v drugem kotu oznanjala njegovo pobožnost. Med oljko in cipreso je bil majhen zid te preluknjane opeke in na njem dve vrsti lehnjaka, na katerih so rasle smehljajoče se množice verben, pe-tunij in portulaka. To je oznanjalo posebno njegovo iznajdljivost. Po vsem vrtn raztresene vrtnice so pričale o njegovi lju-
bezni do starinske lepote. Ficus repens, ki sc ji-' spenjal ob zidu proti jezeru, dve oranži med obema stopnjama in krepek roži-čevec, vse to je razodevalo občutljivo naravo domišljije, ki se obrača vedno proti jugu in je nedovzetna za severni? čare.
Luiza je delala mnogo več kakor njen mož. Ta se je postavljal s svojim trudom in rad o njem govoril, dočim Luiza ni nikoli govorila o tem. In zares ni bila prav nič nečimerna. Šivala je, kvačkala, pletla, urezavala čudovito mirno in hitro. Delala je za moža, za otroka, za okras hiše, za siromake in zase.
V	vs-^h sobah so bila njena ročna dela: zavese, pregrinjala, blazinice, košarice, senčniki. Tudi je bilo njeno delo, da je preskrbela za sobe in verando rože. Niso	bile to cvetice v loncih,
zakaj Franco je imel	le malo takih in	tudi	ni pustil, da bi	se
zapirale v sobe; tudi	niso bile rože z	vrta,	kajti če bi jih	na
vrtu utrgala, bi bilo	tako, kakor da bi jih	iztrgala Francu	iz
srca. Na razpolago pa so bile Luizi dalije, vrtnice, gladiole in astre iz zelenjadnega vrta. Ker pa teh ni bilo dovolj in ker so v vasi častili poleg Boga, sv. Marjete in sv. Boštjana tudi »gospo Luizo«, so ji fantje na migljaj prinesli poljskih rož in praproti, prinesli so ji bršljana, da je zvezala z venci velike šopke, ki so bili pritrjeni na stenah v kovinastih obročih. Tudi po harfi, ki je visela s stropa v dvorani, so se vodno ovijale vejice bršljana in pasijonke.
Kadar so pisali stricu Petru o teh novotarijah, je odgovoril malo ali nič, kvečjemu priporočal, naj preveč ne vprezajo vrtnarja, ki mora skrbeti tudi za svoje zadeve. Ko je prvič prišel v Orio po tej spremembi na vrtu, je obstal in ga gledal kakor takrat tistih šest koruz ter tiho zamrmral: »O jojmen^I« Stopil je na teraso, pogledal malo kujiolo, potipal železne palčice, in vzkliknil »dovolj!«. Ni odobraval vse te elegance, ki ni bila primerna njegovemu stanu in stanu njegovih nečakov. Potem pa, ko si je molče ogledal vse šope, šopke, vrče in okraske v dvorani in na verandi, je rekel z dobrovoljnim smehljajem; »Čuj, Luiza: ali ne bi bilo boljše, da bi z vsem tem šavjem redili nekaj koz?«
Za LMsko tiskarna * Ljnbljanli Jože Kramarič — Izdajatelj Inž. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12 , Mesečna naročnina je * lir, ta Inozemstvo 10 U» — U r e d n i S t ? o j Kooltarjeva ultcs 4/111 - Uprava« Kopitarjeva ulica «. LJoblJana — I el e fon itev. te-» i de to 99 —
Podružnica) Novo mesta