267- It. — 5- teto, Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 D.
OJO; vuaan: t imtrtmmTj tvtoo
¥ J^rManl, v nedeljo* 19. novembra 1922
_ ',L;'"0 (/0 - - . . -  ....................................
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 15 D Letno 130 D.
inozemstvo:
Mes^a 30 D. Letno 360 O
Oglasi: enostolpna mm vrstil enkrat 50 para, večkrat popus
Uredništvo:
Vši,lni franko^ u,ica lA' TeWo» 385 Uprava:
! trsr 8.
leUnem M
okopisi 3e me vračajo.
iianjeai je priložiti za««ak« za odgovor, .
sjBOfsnemamimmmeai
Akciia hrvatskega bloka.
VZROKI OBISKA DELEGATOV HRV. BLOKA V BEOGRADU. — PA-SlCA IN PRIBICEVICA TREBA STRMOGLAVITI. — O NADALjNIH KORAKIH SE BO UKREPALO NA POSEBNEM SESTANKU.
Zagreb, 18. novembra.' (Izv.). Glavno glasilo hrvatske republikanske se-Ijačke stranke, »Slobodni Dom«, objavlja v svoji današnji številki sledeče poročilo o političnem položaju in o bivanju delegatov hrvatskega bloka v Beogradu: Z a sporazum med hrvaiskim in Srbskim narodom ,se je pojavilo med. sr-bijansko inteligenco gibanje, katerega se sedai udeležuje najmanj sto uplivnih oseb z visokošolsko naobrazbo. V ime-zm tega gibanja sta biJa te dni pri predsedniku hrvatske republikanske seljač-ke stranke (Stjepanu Radiču) najprej Profesor dr. Milan Groimin, bivši poslanik v Washingtonu Ljuba Mihajlovič, potem pa Mihajlovič sam. Prej in potem je bil pri predsedniku stranke fucit glavni tajnik srbske zemljoradniške stranke Milan Komadinič. Razen tega je bil Stojan Protič, prvi srbijanski bojevnik za pošten in pravičen sporazum med Hrvati in Srbi, v stalnih stikih s hr-vatskim blokom, naglašajoč zadnje čase čim večjo potrebo, da ne odstopi- le minister Pribičevič, ampak tudi predsednik vlade Pašid, ker sta ta dva gospoda največja ovira za sporazum s Hrvati. To in pa vedno resnejši mednarodni položaj sta bila vzroka, da je hrvatski blok poslal v Beograd svoje delegate, namreč poslance dr. Drinkovica, Predavca in dr. Krnjcviča. Ti odposlanci so iineii nalog, da srbijanske politike. ki so proti Pašiču in ■ Pribičeviču In za sporazum s Hrvati, informirajo o stališču hrvatskega bloka in da hkrati
poizvedo, kako močna je struja za sporazum v srbskem narodu in v beograjski narodni skupščini. Delegati so bili v Beogradu tri cele dni, 13., 14. in 15. novembra, in so se sporazumeli z vsemi srbskimi politiki, da se te dni sestanejo vsi ti politiki z večjim številom odposlancev hrvatskega bloka. Kar se bo na tem sestanku sklenilo, pride na skupno sejo zastopnikov dne 25. t. m.
Beograd, 18. novembra. (Izv.) Povodom včerajšnjih pogajanj med radikalci in demokrati o reviziji koalicije so radikalci sklenili, da na prihodnjem sestanku, t. j. prihodnji teden, vprašajo demokrate, kaj naj pomeni, da se hkrati razgovarjajo s brvatskim blokom in z radikalci. Tega ne marajo več trpeti in bodo iz tega izvajali posledice.
Beograd, 18. nov. (hv.) »Politika« piše: Začetkom prihodnjega tedna pride, kakor vse kaže, Stjepan Radič š člani hrvatskega bloka v Zemun. Njihov prihod ima sedaj le iniormativen značaj. Radič bo imel v Beogradu sestanke z načeli i opozicionalnih strank. Ako se z njimi vsemi sporazume, pridejo poslanci hrvatskega bloka v narodno skupščino, da prisežejo in se aktivno udeleže politike naše države. — Snoči se je .govorilo, da je Radič zahtev:?.': gotove garancije, da se narodna skupščina ne razpusti takoj in da bo nova vlada, ki bo sestavljena tako, kakor odgovarja novemu položaju v parlamentu, skušala delovati. Ako pa se ji to ne posreči, naj bi se razpisale nove volitve.
Oboroževanj® rale vojske.
PREHRANE ZAHTEVE PONUDNIKOV. — MINISTRSKI SVET SPRE-JEL PONUDBO G. KONDIČA.
Beograd, 18. novembra. (Izv.) Ministrski odbor za oboroževanje, katerega tvorijo člani gospodarsko-finančrtega odbora ministrov in pa vojni minister, je imel včeraj sejo, ki se je je udeležilo osem ministrov, in sicer general Pešič, dr. Kumanudi,- Vukičevič, Vilovič, Pucelj, Rafajlovič, dr. Žerjav in Stanič. Razpravljali so o ponudbah za oboroževanje naše vojske, ki se ima kriti iz kredita 800 milijonov dinarjev. V glavnem so ministri razpravljali o dveh ponudbah, in sicer gg. Kondiča in Aran-gjeloviua. Ministrski, odbor se je pusta-vil na stališče, naj se oba ponudnika pozoveta, da prideta sama na sejo. To se je zgodilo na konferenci, ki je trajala dve uri. Po daljših pogajanjih sta oba gospoda znižala ponudbi za 13 milijo-
nov dinarjev. Na današnji-seji ministrskega odbora se je razpravljalo o roku za dobavo materijah. Smatra se, da so cone previsoke. Tekom vse razprave je bil vojni ’minister general FaŠič precej rezerviran. Odbor ministrov je sklenil, da spravi vso zadevo pred ministrski svet, ki naj definitivno odloči.
Beograd, 18. novembra. (Izv.) Ministrski svet je imel danes dopoldne sejo na kateri je sklenil, da se v pondeljek predloži narodni skupščini zakonski predlog o državnem proračunu. Ministrski svet se je bavil tudi s ponudbami za nabavo orožja naši vojski, čije stroški naj se krijejo iz kredita 800 milijonov dinarje :. Vlada je sprejela ponudbo Kondič evo.
Pred reiitvlio relkegs vpraianla?
IZREDNA SEJA REŠKE KONSTITUANTE, — UGODNA REŠITEV REŠKEGA VPRAŠANJA NA VIDIKU.
Kraljeviča, 18. novembra. (Izv.) Danes ob 2. uri popoldne se je tukaj sestala reška konstituanta k izredni seji. Zanimanje za to sejo je zelo veliko, posebno spričo današnjega položaja in zadnjega programatičnega govora ministrskega predsednika Mussolinija v Italijanski zbornici, iz katerega se da sklepati., da bo tudi reško vprašanje v kratkem končno veljavno rešeno. Na se-
jo je prišlo 45 poslancev večine konsti-tuante, dočim se manjšina ni odzvala povabilu, naj se udeleži' izredne seje. Med člani konstituante se opaža optimistično razpoloženje, ker se padajo, da se vprašanje Reke kmalu zadovoljivo reši. Pri zastopnikih vlade dr. Zanelle na Reki pa'se je včeraj in danes opažala prejšnja potrtost
Ssja narodne skupščina.
ZAKONSKI PREDLOGI O PRORAČUNSKIH DOHODKIH IN IZDATKIH. ZLORABE NA DRŽAVNEM POSESTVU 8ELJE PRED
SKUPŠČINO.
Beograd, 81. novembra. (Izv.) Predsednik dr. Lukinič je otvoril danes ob 11.15 dopoldne sejo narodne skupščine,
— Po prečitatljii zapisnika zadnje seje
»er prošenj’ in pritožb čita tajnik Janjič flopis finančnega ministra dr. Kumanu-dija, S, katerim predlaga narodni skupščini zakonski predlog o proračunskih dohodkih in izdatkih za leto 1923 in 24. Nato se prečita kraljev ukaz z den 17. novembra o proračunskih dohodkih in izdatkih za leto 1920 in pregled o dohodkih in izdatkih z izvlečkom tekočih računov, kakor tudi provizorični zaključek računov za leti 1919 in 1920. Minister za notranje stvari Timotijevič naznanja, da umakne svoj zakonski predlog o občinah v Bosni in Hercegovini, ^er namerava v kratkem predložiti
zbornici zakonski načrt za vse občine v državi. — Zbornica preide nato na dnevni red. Prvo točko tvori poročilo odbora o določitvi in sestavi občin v šrbiji. Poročevalec Hristič čita to poročilo, po katerem je odbor uvaževal razloge za grupacijo in sestavo občin v Srbiji. Poročilo čita član te komisije, posl. Ivan Matič. — Seja se zaključi ob 12.30. Prihodnja seja v sredo ob 4. popoldne, na kateri se nadaljuje čitanje tega poročila.
Beograd, 18. novembra. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je predložil narodni skupščini proračun državnih dohodkov in izdatkov za leto 1923/24. Proračun predvideva dohodke v skupnem znesku 8.934,611.029.50, .izdatke v znesku 8.935,426.818.50 D.
NADALJNI REZULTATI ANGLEŠKIH VOLITEV.
London, 18. nov. (Izv.) Danes so znani trije nadaljnji izidi volitev. Manjka. Se izid volitev v sedmih okrajih. Dasi
je nekaj nejasnosti o zadržanju neodvisnih napram ministrskemu predsedniku Bonar Lavvu, sodijo splošno, da razpolaga njegova stranica (konservativci) s 343 mandati, t. j. z jasno večino.
Sifalng manifestacija za Jugoslovansko zajednico.
Danes se je vršil v gostilni pri Pavšku volilni shod »Jugoslovanske Narodne Zajednice«, ki je bil polnoštevilno obiskan. Shod je otvoril dr. Vodušek, ki je pozdravil navzoče in razložil pomen shoda. Kot prvi je povzel besedo g. Vojska, ki je začrtal breznačelnost in pogubno politiko »Jugoslovanski Za-jednici« nasprotujočih strank. Pokazal je v svojem govoru tudi, kam je današnji režim pripeljal našo državo. Za svoja izvajanja je žel živahno odobravanje.
Za njim je govoril dr. Konrad Vodušek, ki je v iskrenih besedah označil gospodarsko stanje, v katero je pripeljalo Ljubljano JDS. Opozarjal je na zgodovino in čustva jugoslovanskega napredno mislečega ljudstva, kateremu se j? absolutno iznevirila Jugoslovanska Demokratska stranka.
Za njim je spregovoril g. Zorko Fakin. Očrtal je na kratko državni pometi ljubljanskih občinskih volitev. Dokazal je, da volitve v občinski svet ljubljanski niso samo vprašanje lokalnega pomena, temveč, da mora dati Ljubljana odgovor principijelnega značaja za celo državo: ali za, aii proti drži vi — a!l za, ali proti Jugoslaviji — a!i za, ali p;o*i Slovenstvu — ali za, ali proti spo-; razumu med Srbi, Hrvati In Slovenci! Ljubljana, da je poklicana spregovoriti prvo besedo m Ljubljana, da se ne sme udati hlapcem, ki so se po trebuhu priplazili v Beograd, da za svoja osebno strankarska korita prodajo Slovenstvo beograjski porodici. — Prešeren je bil slovenski pesnik — Zrinjski je izpadel iz ograjenih zidov Sigeta — Jugoslovanske zajednicc posvetovanje je bilo v Ilidžah — izpod iz obmejnih zidov je izvršil Zagrebški kongres — 1n prvič se bodo križali meči pri ljubljanskih občinskih volitvah. — Zmagali bodo meči, kaljeni v poštenosti!
Verujemo, da bo Ljubljana izrekla jasno besedo!
Govor g. Fakina je bil večkrat pretrgan z burnim uplavdlranjem in je za svoja izvajanja žel spontano odobravanje vseh navzočih.
Sledil je porazgovor, katerega so se udeležili g. Est, g. dr. Vodušek in gosp. Mally, nakar je g. dr. Vodušek sijajno uspeli shod zaključil.
Zopet se je pokazalo, da napredna Ljubljana stoji za Jugoslovansko Za-jednico.
Poloiai v »talili.
NEMŠKE REPARACIJE NAŠI DRŽAVI Beograd, 18. nov. (Izv.) Prometno ministrstvo je zaprosilo medzavezniško reparacijsko komisijo v Parizu, naj se dosedanji znesek 13 milijonov zlatih mark, ki ga ima naša država dobiti od Nemčije na račun vojne odškodnine v blagu, zviša za 10%.
ZAUPNICA ANGLEŠKI VLADI
London, 18. novembra. (Izv.) Kakor
pišejo »Times«, je naslovil minis tiski predsednik Bonar I.aw na narod poslanico, v kateri veli. da je dežela izrekla novi vladi zaupanje. Vlada bo stremila za tem, da se izkaže vredno tega zaupanja.
USMRTITEV IRSKIH UPORNIKOV.
London, 18. novembra. (Izv.) Na povelje vojaškega sodišča irske republike so bili danes štirje ujeti iregularni vojaki obešeni.
Curih. 18. novembra. Berlin 0.07S75, New York ‘5‘0.50, London 24.20, Pariz 38, Milan 24.95, Praga 17,25, Budimpešta 0.225, Zagreb 2.15, Bukarešta 3.50. Varšava 0.035, Dunaj 0.0073, avstrijske krone 0.0075.
Berlin, 18. novembra. Dunaj 9.27, Budimpešta 284, Milan 32.618, Praga 22.344, Pariz 49.875, London 31.171.87, New York 6982.50, Curih 129.485, Beograd 10,773.
Dunaj, 18. novembra. Devize: Zagreb 286.75—287.25, Beograd 1147 do 1149, Berlin 10.45—11.05. Budimpešta 30.45 -30.55. London 327.700—328.300, Milan 3361-3369, New York 73.175 do 73.325, Pariz 5119—5131. Praga 23.37 do 2343, Sofija 534.50—535.50, Curih 13.505—13.535. Valute: ameriški dolarji 72.750-73.050, bolgarski levi 513 do 517, nemške marke 10.90—11.90, angleški funti 327.200 — 328.200, francoski franki 5060-5090, italijanske lire 3327. 50—3342.50, jugoslovanski dinarji 1132 do 1136, romunski leji 469—471, Švicarski franki 13.420—13.480, češkoslovaške krone 2325—2335, madžarske krone 30 do 30,20.
Zagrebška in praška borza sta btfi danes zaprti.
Italija Ima revducijonamo vlado. Glavar fašistov Mussolini le bil poslal kralju uUimat: ali mandat za sestavo vlade fašistom, oziroma njemu samemu, ali pa vkorakajo črne legije v Rim In odpravijo kralja.
Viktor Emanuel se je vdal in Izročil oblast Mussoliniju.
Seveda je program fašista na vladnem stola precej drugačen kakor pa program, ki ga je Isti mež prepovedoval med svojimi črnosrajčniki po Italiji Vlada je vlada in Mussolini je prisiljen, da se brzda. Zanimivo je, da si? hotel n. pr. izroči'i ministrskega portfelja niti dvorca nacionalnima sindikalistoma — Baldinij« In Buozziju — dasi Je to zahteval danes vsemogočni D' Annunzio, ki je takoj po tej odklonitvi proglasil da njegovi pristaši ne bodo podpirali Mussolinijeve vlade, ampak bodo nevtralni In samo opazoval!, kako se bodo stvari razvijale.
D. Annunzio je danes takorekoč vodja opozicije, k! se poiagoma zbira okrog njega-Ta opoz!c'ja je s popuščanjem vlade nezadovoljna In vztraja zlasti pri svojem jadranskem imperljaiističnem programu. Kazen teh političnih težav se pa že kažejo na obzorju bližnje bodočnosti tudi važni gospodarski spori. V sedanji Italijanski vladi sede n. pr. poleg Izrazitih ajrarcev tudi težki in-dusirijcl »n zastopniki nacijonalno organiziranega delavstvo. Iločež nočeš bo moral g-Mussolini kreniti v gorpodarskem vprašanju neko določeno pot In da ta pot ne bo po volji vsem skupinam, ki so se pedali- mo-nenta'>o MrsscPnljn, Je jasno. Razlike med agrarcl in industrijcl bodo že same zadoščale za izbruh konflikta.
Omeniti moramo, da kljub zraagf fašizma mir in red še dolgo ne bosta vzpostavljena po ccll državi Mir je danes prav. zaprav samo v Rfnra — povsod drugod vršijo fašisti še vedno nasilja nad svojimi nasprotniki.
Časopisje je pod njihovo absolntno ku-ratelo. Veliki in ugledni organi so bili ustavljeni in, v kolikor zopet izhajajo, morajo molJatl o ukrepih nove vlade. Tako Izhaja pod kotstrolo Stampa, Seeolo, Tribuna, Cor-
rfere d' Itaila, Corriere delia Sera pa prta* ša samo Informativna poročila. Mnogo pon> n. pr. dejstvo, da je rimska Epoca, potem ko so ji fašisti zopet dovolili, da Izide, napila na uredništvo izjavo, da bo list zopet izhajal in sicer z do v oljen jem predsednika vlade in pa predsednika Kašistor« s k e g a d 1 r e k t o r i J *•
Ne zadošča torej samo dovoljenje vlade, ampak mora ga sopodpisati še oiicljelna iašistovska organizacija. PsT tudi osebna svoboda in privatna lastnina nasprotnikov; rte dela fašistom prevelikih skrbi. Fašlstov-ski direktorji v Vogheri je Izgnal iz pavi), ske province 5 socljallstov, med njimi bivšega poslanca in profesorja na tehniki Mo« slnija in pa kustosa notarskega arhiva OJtagglja. Mnogo teh Izgnancev Je pribežalo čez mejo v Nico.
Mussolini je torej v vsakem oziru v te4> kem položaju. Da bi Izboljšal promet ta zmanjšal državne izdatke, namerava ialitnoi pošto, brzojav In železnice Izročiti privatni industriji — toda ni verjetno, da bo nr.M družbo, ki bi prevzeta tak deficit Redukcija uredništva je drug tak problem, ki mora v veliki meri povečati bedo v Italiji. Pa tudi v Internacionalni politiki bo šlo g. Mussoliniju nerodno: Jadran, Mala Azija In Tunis, to so same sporne točke in nevarne čeri, ki bi mojrle upropastlt! tudi izkušenejše zunanje politike. Kljub Izjavam sedanje vlade nimamo pričakovati preveč hitro, da bi s« uredile naše meje proii Italiji In pa Izpraznila dalmatinska cona To vedo v BeOgrade in brje je stari Pašlč Izjavil: če smo Čakali 4 leta, bomo pa še 4 mesece- Ima torej vremena.
Mogoče ta politika z naše strani baš se. ds? ni napačna, kajti fašizem, če se bo hotel obdržati na vladi, bo moral kmalu zvit! svoja bojna jadra, sicer privede Italijo do državljanske vojne,
4 meseci čakanja bi se končali torej * prihodnjo spomladjo, ki bo Italiji vsekakor prinesla ail pameten mir In konec taSomk ali pa razpad.
1
Makedonsko vprašanje.
Sofija, 18. novembra. (Izv.) Dne 20. t. m. ima izvrševaini odbor makedonskega odbora tajno sejo, na kateri bo razpravljal o potovanju ministrskega predsednika Siambolijskega v Bukarešto in Beograd in o izjavah, ki jih je d.-tl jugoslovanskim novinarjem. Kakor se doznava, bodo sklenili, naj se začne proti Stambolijskemu brezobziren boj. Vse bolgarsko opozicijonalno časopisie je odločno proti Stambolijskemu in pro-
pagira delovanje za dosego avtonomne Bolgarije.
Beograd, 18. novembra. (Izv.) iz Aten poročajo: Jugoslovanski poslanik Balugdžič je obvestil ministra za zunanje stvari Politisa, da je jugoslovanska vlada protestirala v Sofiji proti zbiranju bolgarskih četašev na meji Traklje. Kakor se doznava, bosta Grčija in Romunija vložili enak protest pri bolgarski vlad.
Bm turškega sultana iz Carigrada«
London, 18. nov. (hv.) Iz Carigrada poročajo siedeče podrobnosti o begu sultana: Sultan Mehmed je v sredo zvečer pisal angleškemu generalu Harring-tonu, da je po njegovem mnenju njegovo življenje v nevarnosti, in da zaradi tega .prosi za -angleško zaščito. Včeraj dopoldne se je pripeljal pred drugi izhod sultanove palače avtomobil z namestnikom dragomana angleškega veleposlaništva in pobočnikom generala Harringtona. Ko se je straža menjala, je sede! sultan s svojim sinom Mehme-dom Ertogrulom in šestimi dvorjaniki v avtomobil in se je odpeljal na angleško oporišče, kjer sta general Harrington in angleški vrhovni komisar Henderson sprejela sultana, ki je nato šel na krov angleške ladje »Malaya«, ne da bi se pripetil kak incident in ne da bi sc njegov beg opazil. Vrh. komisar Henderson je pozdravil sultana v imenu kralja Jurja in ga je zagotovil, da se lahko čuti varnega pod zaščito Velike Britanije.
Sultan je odločno izjavil, da ne odstopi, ampak da se le umakne nevarnosti, ki preti njegovemu življenju. »Malaya« je takoj odplula proti Malti, kjer se je ukrenilo vse potrebno za bivanje sultana.
Carigrad, 18. nov. (Izv.) Cim so zaznali za beg sultanov, je dal Refet paša vojaško zasesti sultanovo palačo in vrata zapečatiti. Izjavil je. da ni pripisovati nikakega pomena begu sultana in načinu, kako je ušel. Refet paša je brzojavno obvestil angorsko vlado o dogodku in čaka na njen odgovor.
Carigrad, 18. nov. (Izv.) Vsi turški krogi vidijo v besedilu angleške oficijel-ne note o begu sultana Mehmeda omalovaževanje sklepov angorske vlade o njegovi odstavitvi In vmešavanje v notranje zadeve Turčije.
Carigrad, 18. novembra. (Izv.) Turški krogi smatrajo, da je z odpotova-njem sultana vprašanje sultanata in ka-lifata povoljno rešeno.
Jiigoslovansko-češkoslovaSka zvezna
pogodba.
Praga. 18. novembra. (Izv.) Danes je bila objavljena zvezna pogodba, ki se je sklenila dne 31. avgusta 1922 v Marjanskih Lažnih med češkoslovaško republiko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tej pogodbi stoji med drugim: Dogovor, sklenjen dne 14. avgusta 1920 v Beogradu med češkoslovaško republiko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, se podaljša aa enako dobo, kakoi ta konvencija. Obe pogodbeni stranki jemljeta politične in vojaške pogodbe In dogovore na znanje, ki jih je na eni strani sklenila češkoslovaška republika z Romunijo. Avstrijo in Poljsko, na drugi strani s«
kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev z Romunijo in Italijo. Pogodbeni stranki bosta stremeli za tem, da se sporazumeta o trgovinskih pogodbah. Obvezujeta se, da se bosta politično ln gospodarsko podpirali v svojih mednarodnih odnošajih. Ako pridejo skupni interesi v nevarnost, se obe stranki zavezujeta, da se bosta sporazumeli o ukrepih v zaščito teh interesov. Konvencija ostane v veljavi pet let in se more odpovedati šest mesecev pred potekom. Konvencija bo po izmenjavi ratifikacijskih listin predložena druživa narodov, ki se bo naprosilo, naj ratificira to zvezno pogodbo.
■ M I I im i—'
dtrsn 2
mfmmm
J .*
—*........................»■	m..........................................     ■■■"■..............................—■■■ ■
.JUGOSLAVIJA* 19 novembra 1922
Stev. 267.
(T,----
Par opazk.
Narodna skupščina pretresa sedaj takozvano uradniško pragmatiko, ki naj na eni strani uredi in zboljša službene prejemke uradništva in na drugi strani ugotovi definitivno pravice in dolžnosti, ki jih ima uradnik kot uradnik in državljan. Eno kot drugo je več kot nujno.
Ob tej priliki se ne moremo ubraniti par opomb, ki se nam vsiljujejo. Da je stanje državnega uradnika vseh kategorij in plačilnih razredov danes skrajno bedno in naravnost obupno, je znano vsakomur. Tukaj je odpomoč ntiina. zato bi bilo upati, da bo vlada vsaj v tem slučaju glede materijcl.ne pomoči začela vladati ne pa politizirala dalje.
2alibog pa se nam zdi. da je matc-rijelno zboljšanje le pretveza za Čisto navadno politično igro. Ne, da bi mogoče hoteli s tem reči, da bo službena pragmatika padla v vodo, nasprotno: prepričani smo, da bo sprejeta. Vendar službena pragmatika, kakor že omenjeno, ne vsebuje samo predpisov glede plač uradnikov, ampak tudi pravice in dolžnost, predvsem dolžnosti, ki jih ima uradnik kot državljan.
In tukaj se vprašamo: zakaj pa ni vlada že preje sprejela službene pragmatike in zboljšala materijelnega položaja svojih uslužbencev? Kakor znano. je denarja v Jugoslaviji dovolj, vsaj slišati ni bilo do sedaj, da bi ga bilo zmanjkalo, če je šlo za kako stvar, ki je bila vladi pri srcu. Časa je imel parlament tudi dovolj. Ali ni čakala morda vlada trcnotka, ko bo prišlo ttradništvo na konec svoje odporne moči? Tega se namreč bojimo.
Kajti razna znamenja kažejo na to, da misli narediti vlada iz uradnikov državljansko brezpravno rajo. In ker je bilo pričakovati, da bi se bilo uradni-
Politična slike iz eselprsletsiaga časa.
štvo temu uprlo, če bi bilo v nekoliko boljšem materijclnem položaju, je vlada čakala, da je prišlo uradništvo v tak položaj, da bo sprejelo rado ali nerado obenem s službeno pragmatike tudi dekret. ki mu jemlje pravice svobodnega državljana.
Da je tako. se da sklepati iz naslednjega:	vsi uradniki so dani vladi na
razpolago, da izvede redukcijo uradni-štva. Kako bo postopala vlada, je jasno; saj imamo že nebroj slučajev: postopala bo politično in odpustila tiste, ki ne trobijo v njen rog. To vedo tudi uradniki sami.
To postavljanje uradništva na razpolago je še zadnji izrastek srbskega sistema, ko je prišel uradnik v službo s svojim ministrom in si skušal hitro pomagati, kajti ko je šel minister, je šel tudi uradnik: nov minister je pripeljal svoje uradnike. Ali je prinašal ta sistem kaj korupcije, bi bilo dobro po-zvedeti.
Ko bodo tako sedanjemu sistemu nepovšeči uradniki odpuščeni, bo ostalo samo to. kar je pristaš ali se dela za pristaša sedanje vlade: in tem bo tako jasno začrtana pot, da ne bodo mogli nikdar več biti kaj drugega kot slepo orodje vsakokratnega sistema. Pri tem misli sedanji sistem seveda, da bo večen. Takemu sistemu pač ne moremo odrekati socijalnega čuta in demokratičnosti.
In ker smo prepričani o demokratizmu sedanjega sistema, vemo, da bo postopal ta sistem tudi glede kvalifikacije uradnikov strogo objektivno in ugotovil, da sta živinozdravništvo in socijalna skrb dve čisto ločeni stvari in da izpit iz ene ne vzposoblja za vodstvo druge. Samo na to ugotovitev še čakamo.
Kako zavlačujejo važne pred oge.
Beograd, 16. novembra.
Končno je bil vendarle izvoljen parlamentarni odbor za proučavanje zakonskega načrta viničarskega reda, ki sta ga predložila narodni skupščini nar. •oc. poslanca Iv. Deržič in Ant. Brand-ner meseca avgusta t. I. To vprašanje le za slovenske viničarje neizmerne važnosti, zato pričakujemo, da se bo podal izvoljeni odbor takoj na resno delo, da se bo mogel viničarski zakon člmprej uzakoniti.
Omenjena poslanca sta v poletnem zasedanju parlamenta predložila tudi predlog, da se mora maksimiranje dra-ginjskih doklad drž. nižjim uslužbencem takoj ukiniti. Takrat so proti nujnosti predloga glasovali demokrati, tako da ie to važno vprašanje tudi šele sedaj prišlo pred narodno skupščino. Izvoljen jc bil odbor, ki ima nalogo, da prouči predlog poslancev Deržiča in Brand-nerja, nakar bo o stvari odločala narodna skupščina. Vsekakor se bo to rešilo v zvezi z uradniškim zakonom. Bilo pa bi vse to že davno lahko rešeno In marsikatera družina bi bila obvarovana propasti, ako bi bili demokrati meseca junija glasovali za nujnost predloga.
Pa še o nekem drugem predlogu bo te dni reševala narodna skupščina, in sicer o predlogu goriimenovanih poslancev glede povišanja osebnih drag. doklad nižjim drž. uslužbencem, kateri
predlog je bil tudi že pred meseci vložen in za katerega vladna gospoda ni kazala prav nobenega razumevanja, kar je pokazala s tem, da se je v finančnem odboru, kateremu je bil ta predlog dostavljen od strani skupščine, izjavila, da fin. odbor ni kompetenten, da bi reševal ta predlog. To je storila gospoda samo zategadelj, da vprašanje kolikor mogoče zavleče. Tudi tu je demokratska gospoda pokazala vso svojo ljubezen do javnega nameščenca. Te dni bo
o	kompetenci morala razsoditi narodna skupščina.
Takšno je vse delovanje demokratov, ki imajo pri rešitvi teh vprašanj glavno besedo, ker je fin. minister demokrat. V Sloveniji se bodo seve hvalili, da so oni najboljši zastopniki drž. uslužbencev. Če jim po vsem tem. kar se je zgodilo, še kdo kaj verjame, je seve drugo vprašanje.
Zato lahko označimo kot največjo predrznost dejstvo, da se pri ljubljanskih volitvah demokrati sploh upajo agitirati med drž. uslužbenci in celo ustanavljati razne politične klube drž. nameščencev, ki naj so podrejeni demokratski stranki, ki se jo tu smatra kot povzročiteljico vsega zla med drž. uslužbenci. Če so to že Srbi uvideli, bi bilo zelo žalostno znamenje, ako bi Slovenci zaostajali za njimi.
Poflpiiai Družbo».Grli i M!
II. del
5.	slika.
Klerikalci sede na vladi v Beogradu in v Ljubljani ter izvršujejo neomejeno politično moč v Sloveniji.
»Naprej« 24. aprila 1920.: Klerikalna politika. »Sedanja radikalno-klcrikalua vlada je prava povzročiteljica sedanje narodne nesreče. Železničarska stavka je v bistvu obrambna stavka. Vlada jo hoče zatreti s surovo silo. V tej stiski se pridružuje železničarskemu osobju vse ostalo delavstvo, ž njim simpatizuje tudi vsa ostala javnost.«
»Ali stavkajo železničarji iz veselja, iz nagajivosti, za zabavo, ali kaj? Ne! Železničarji stavkajo v obrambo svojih pravic in pa zato, ker vlada njihovih pritožb niti poslušati noče!«
»Klerikalno časopisje kriči, da so stavko povzročili komunisti. — Temu pa ni tako. Delavstvo ne more več živeti v sedanjih razmerah. To je ves komunizem ...«
»Kni pa stori vlada v tem trenotku? Ali sc pogaja, ali pripravlja zakon o so-rijalizaciji, preganja oderuhe, odstranjuje korupcijo v državi, skrbi za cenejšo prehrano, urejuje mezdne razpo-re, se posvetuje z ljudstvom itd.? Ne, na vse to ona ne misli, ona dela z bajoneti in puškami!
Spomnimo se za mesec dni nazaj, kaj je pisaril »Večerni list« in drugi klerikalni listi. Takrat je klerikalno časopisje na vso moč hvalilo komuniste kot najboljše ljudi, in socijalni demokratje smo bili najsiabši izmeček človeštva. Zakaj? Zato, ker jim je bila bivša protiklerikalna vlada trn v peti. In klerikalci so začeli boj z velikimi topovi proti so-cijalno-dcmokratični stranki, hoteč jo razbiti. To se je klerikalcem deloma tudi posrečilo. Vsakega lahkovernega v naših vrstah so poskušali prepričati, da edino komunizem je rešilen, socijalizem pa da je že premagano načelo. Komunist angel — socijalni demokrat hudič, slepar, to je bilo klerikalno geslo skozi celo zimo. Danes čez mesec dni berite klerikalne časopise! Psovke, kakor• komunistične barabe, komunistični hujskači, komunistični delomrzneži, so na dnevnem redu. (Komunisti so vodili železničarsko stavko proti klerikalnemu ministru dr. Korošcu voditelju krščan-sko-socijalnega delavstva, zato so klerikalni časopisi napadali komuniste in železničarsko stavko, krščansko-soci-jalna zveza pa je zgolj zaradi klerikalnega minisjra to stavko rušila. Op. ur.)
6.	slika.
-Deželni predsednik za Slovenijo Je
dr. Brejc. »Naprej« 23 aprila 1920:
»Včeraj je bila pri deželnem predsedniku dcputacija železniških žena.
Deputacijo je sprejel predsednik hladno in ji neprijazno odgovarjal, naravnost samozavestno, češ jaz sem gospodar. Vemo g. dr. Brejc, da ste predsednik deželne vlade, mislimo pa, da je Vaša naloga, kot šefa vlade, da porabite svoj vpliv na to, da se železničarjem ugodi, da poskušate spraviti spor z nasveti in posredovanjem v tir sporazutrdjenja. Delavstvo je važen faktor, je največji del naroda. Velik pogrešek je, če kažete zobe in pest, namesto dobre volje. (O. predsednik dr. Brejc je deputacijo hladno odpustil, poklica! je k sebi zastopnike krščanskega delavstva in sklenil, da stavko s pomočjo krščanskih socijal-cev pod vsakim pogojem zlomi. Op. ur.)
7.	slika.
»Naprej« 23. aprila 1920.: Vsi shod! v Sloveniji prepovedani.
»Čudno se nam zdi, da je vlada (dr. Brejca) za Slovenijo prepovedala vse shode.« (Danes pa se delavstvu še bolj čudno zdi, da so se Lemcževi komunisti in Zarjanski socijalisti, ki so takrat vodili enotno fronto delavstva, zdaj zvezali s klerikalci, s hlapci črnega rimskega »barjaka« in razbili enotno fron-tO' naprednega delavstva. Op. ur.)
S. slika.
»Naprej« 24, aprila 1920.: Demagogija klerikalnih listov.
»Železničarji so stopili v boj za svoje najprimitivnejše pravice, za pravice obstoja. Boj za življenje je boj, ki so ga pričeli železničarji v Jugos’aviji. Meščansko časopisje v prvi vrsti »Slovenec« in njegovi trabantje pisarijo o sijajnih plačah železničarjev in omenja Plače strojevodij, da bi tako nahujskal javno mnenje proti železničarjem.
Pravite, da ste' katoličani, da stojite na stališču morale, ali vaše duše so črne. Vi ste kot oni farizeji, ki jih je izgnal Kristus iz tempelna, ko jih je dobil v svetišču in so kupčevali. Tako kupčujete tudi vi z najsvetejšimi čustvi človeštva in jih gazite v blato, da zadostite svojim kupčijskim interesom. Sami dobro veste, da se vleče gibanje železničarjev kot rdeča nit skozi vse mesece, odkar obstoja Jugoslavija. Ali vi sc igrate z železničarjem, kot se igrate z vsem, kar vam pride pod roko. Tako ste delali ob izbruhu vojne, ko ste hujskali ljudstvo na boj proti Srbom in so bili vaši katoliški listi polni krvave blaznosti. Kakor ste delali z ljudstvom zunaj dežele, ki ga hočete seilaj nahujskati proti železničarjem, tako hočete spraviti tudi Železničarje v svojo odvisnost. — Zlasti sc vam to ne posreči s pomočjo vašega sorodeža, ki ste ga postavili na čelo vlade v Ljubljani (dr. Brejc).
Poiitižne vesti.
»Slovenec« vre!
»Slovenec« vre od jeze, ker ve, da bodo klerikalci tretjega decembra tepeni. Pri tem svojem vrvenju pa jeclja besede, ki sc vežejo v trditve brez nog in glave. Rad bi nekaj povedal o magi-stratnih uslužbencih, a ne ve, kaj bi povedal. Ker ničesar ne ve, si jc izmislil, da je bil bivši personalni referent pod komando »višjih« gospodov. Kot je že navada pri »Slovencu«, svojih fantazij niti ne poskuša dokazati. Jeclja pač,
ker vre od onemogle jeze. »Slovenec« ie lahko potolažen, da magistratni uslužbenci v ogromni večini ne bodo volili klerikalcev. Tem manj, ker so se klerikalci namreč z magistratno službo že v bivšem občinskem svetu dovolj razgalili. Mestni uslužbenci si žele vse preje kot pa bič klerikalnih političnih priganjačev, katere nameravajo klerikalci nastaviti v vseh važnejših referatih. »Slovenec naj kar v strahu božjem vre. Na magistratu je vse mirno in samo komaj čakajo vsi uslužbenci, da
pokažejo tretjega decembra, da s klerikalci ne marajo imati nobenega oprav-
k a.
Bo menda ravno narobe!
V	svojem včerajšnjem ganljivem uvodniku razklada »Jutro« svojim že silno razredčenim vernikom, zakaj da mora državni uradnik na vsak način voliti zopet JDS. Priznamo, da je to zelo, zelo težavna naloga in treba Je mnogo advokatsko zavite logike, pred-no se pride vsaj do deloma odgovarjajočega zaključka. Vsled tega se je »Ju-Irov« uvodničar kar spočetka postavil na edino pravilno stališče, da JDS do sedaj za državnega uradnika ni ničesar storila — nasprotnega bi namreč absolutno ne mogla dokazati, ker vse blago-date njenega dela za uradništvo občuti leto prekleto skeleče na lastni koži — potem pa z edino njemu lastno predrznosti trdi, da mora uradnik kljub temu voliti »edinozveličavno« JDS, ker ta m mogla storiti za uradnika ničesar vsled tega, ker so ji ti nesrečni narodni socialisti odjedli polovico mandatov. Drugače bi našim uradnikom že davno letele pečene piške v usta. To priznanje 'astne nemoči — v resnici bi lahko 23 uradništvo mnogo storili, če bi Ie hoteli — pa jih ne ovira, da v istem članku sami sebe udarijo po zobeh. Pravijo namreč, da uradnik ne sme vrefi svoje krogljice v Skrinjico »Juogslovan-ske zajednice« vsled tega, ker leta ne bo mogla zanj ničesar storiti, ker se ne nahaja v vladi, ampak bo zanj lahko kaj storila smo JDS, ki razpolaga z ministri in je državotvorna. Uvodničar-uvodnik je pisan očividno na brzo roko — je v hitrici najbrže pozabil, kaj da jc dejal nekaj vrst popreje, da namreč JDS ne more storiti za uradnika ničesar, ker ji je NSS odjcdla g'asove. Sedaj, ko so iz JDS izstopili že skoro vsi, ki pošteno mislijo z državo in ljubljansko občino, ko bo torej JDS potisnjena popolnoma v ozadje, pa bodo »Jutrovskl« gospodje lahko delali čudeže, posebno ko po volitvah v državni zbor ne bodo razpolagali niti z enim slovenskim mandatom več. — Sicer pa opozorimo ljubljanske volilce na dejstvo, da stoji sedanji režim pred padcem in da se bo zrušil, če ne preje, najkasneje pri prvih državnozborskih volih ah. Kdo bo potem razpolagal z državnimi podporami v svrhe ljubljanske občine, o tem ni po zagrebškem kongresu nobenega dvoma več in ravno tako nobenega dvona ni, da »Jutrov-cev« ne bo med njimi.
Radi bi dokazali neka], kar ni mogoče!
JDS se trudi na vse kriplje, da pre^ priča svoje maloštevilne, da nima samo moč in vpliv v bankah in Beogradu, ampak tudi nad ljubljanskimi volilci. Vsi ljubljanski volilci so baje že na kolenih pred poslovno-političnim bogom JDS in nihče se ne bo upal vreči drugam krogljice kot v prvo Skrinjico. Seveda je vse skupaj le baje res! FJrav res je pa vse nekaj drugega. Z nastopom dr. Ravniharja je JDS v Ljubljani že dosedaj Izgubila najmanj dve tretjini volilcev. Ako prištejemo tej grupi še vse glasove NSS, potem je za vsakega več kot gotova slika, kakšno moč predstavlja JDS v Ljubljani. JDS predstavlja v Ljubljani nekako tako moč kot Berno-tova skupina okrog »Napreja«. Kdor bi se tako daleč spozabil in glasoval za JDS, podpira s tem samo klerikalno listo, ker cepi napredne glasove!
Kosta Vojanovič:
Dragocene knjige.
Bolezen me je položila na bolniško posteljo. Siva in težka ljubljanska megla nevemberskih dni sili skozi okno. Megleni svinec in dolgočasje razkraja živčevje, uničuje ga m zdi sc nit, da se razklenejo udje, o/pršijo možgani, da sc stopim v tej napol prozorni zračni mla-kuži, ki lega tuut po sobi in moji pos:e-lli.
Samo malo solnca bi želel...
O	domovini sem razmišljal m gledal v duhu po naši Žurnalistiki, našem časopisju v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Splitu, od vzhoda do zahoda in od juga do severa. Duševna revija nc.še miselnosti, odsevi naših misli, našega dela — sama novemberska megla “Tez solnčnih žarkov.
Kdaj se zjasni ozračje, da ugledamo zvezde, ki sijejo na našem nebu? Ibsenov stavbenik Solmcs je zgradil svoj Stolp vsaj do oblakov... n, klukezniva roka mi je prinesla \\cndlova dela o naši državi. Ko sem jih prečital, $e je razlila toplota po mojem telesu, gorkota julijskega popoldneva...
Kadar bo govoril kulturni zgodovinar o naših najboljših možeh, se bo moral nalprvo spomniti Hermana VVendla. Kadar bomo živeli morda srečnejše dni kakor danes, bo mož že davno zaslužil svoj panteon. Slovenci že imamo nekaj mož, ki so kljub tujemu pokolenju tako ozko spojeni z našo kulturo in našo zgodovino, da jih 2e komaj ločimo od nas jKUOilia Nemški baron jjngnad je že v.
šestnajstem stoletju v svojem versko-protestantovskem poletu sanjal o jugoslovanski književnosti, baron Zois, nem-ško-italijanske krvi, je bil mecen In mentor prebujajoče se slovenske kulture. Ta razdobja so najljubkejša v vsem našem kulturnem razvoju...
Jugoslavija je dobila Hermana VVendla. On ni samo suhoparen znanstvenik, i ne piše, kakor sam prav i »l.histoire pour lhistoirc«, pravi jugoslovanski trubadur je, besede mu kipijo iz srca in segajo v naša srca. Njegova dela niso le za široki svet, ker so pisana v svetovnem ieziku, za nas same so, za naša mrzla srca, ki še tako malo poznajo svojo veliko domovino. Polni smo še preteklosti, nezaupanje in nepoznanjc je v nas, zato je tako žalosten pogled v \be naše javno mnenje, našo žurnalistiko in politiko.
Ko sem prebral Wendla, me je bilo samega sebe sram in solza mi je zaigrala v očeh. Koliko nas je še tujcev pod lastno streho! Nemec iz Frankfurta je doumel vso našo duševnost in s prstom pokazal na naše zaklade. Da bi imeli nekaj Wendlov v Ljubljani, Novem iSa-du, B;ogradu, Nišu, Skopi ju in povsod v naši državi — marsikaj bi bilo drugače.
\Vcndlovi potopisi so kakor fotogra-hčne slike. Vse je jasno, izrazito, plastično. Par besed, nekaj kratkih stavkov in sredi kulturnega centra stojiš. Nič besedičenja in praznega govoričenja. Z enako ljubeznijo govori o Ljubljani kakor o Zagrebu, Beogradu Kragujevcu ali Cetinju. Z globokim razumevanjem nas pelje črez Skoplje in Voicš v pravljični grad kraljeviča Marka Pri-
I lep in nato v Bitolje, med zadnje raz-rastke našega rodu v Ohrid in Strugo, kjer so najlepša jugoslovanska dekleta in v Debro, kjer že skoraj umira Življenje in čaka svojega Odrešenika. Povsod najde Wcndcl preteklost in bodočnost, j ostanke turškega in habsburškega go-spodstva, nad katerim že poganja novo in zdravo živijcnjc. \Vcndlovcga doslednega in vse obsegajočega optimizma še nisem našel v nobenem slovenskem ali srbo-hrvatskem delu ...
Iz jugoslovanskega preporoda — »Aus dem siidslnvischcn Risorgimento« je najširše in najglobokejšc zasnovano Wcndlovo delo. Duševni granit, duševni temelji, na katerih se jc morala roditi naša država. VVcndcl jih jc pokazal v plastiki, ki učinkuje z vso silo.
Dositej Obradovič, sanjavi srbski ka-ludjer, ki živi brezplodno življenje v samostanu Hopovo ob FruŠki gori Lita, čita in sanja. Nekega dne pa odide v široki svet. Kakor Ahasvcr prebodi skoraj vso Evropo, deviška duša nekdanjega pravoslavnega meniha vsrkava tedanjo znanost. Otrok prosvitljene dobe sanja o vstajenju svojega naroda in tudi dela na njegovi vzgoji. Svojega duha jc vdahnil krščanski raji, ki sc je ravno takrat otresala osmanskega jarma...
Ljudevit Gaj, otrok nemške romantike, je vzrastcl v misli, da jc narod brez narodnostnega čustva kakor telo brez okostja. Kollar, Safarik, Cclakovsky, Kopitar, Vraz, Prešeren in Vuk Barad-žič so njegovi duševni sorodniki. Ilirizem se rodi iz njihovih idej, misel o enotnem Jeziku in črkopisu. Kulturno gibanje sc razširi tudi v politično. Ilirizem, nacijonalno gibanje brez izrazitej-
ših kontur se slednjič razblini v Hrvat-stvu. Wendel je zarisal v Gaju morda nehote značaj hrvatskega naroda, ki je poln ognja in strasti, a še povsod s sledovi tuje roke.
Gibanje srbske Omladine sredi devetnajstega stoletja, jugoslovenski Sturm in Drang z odločno velesrbsko potezo. Vse kipi, vre in se dviga, da se končno razpne v nič. Kljub temu je člen v verigi, ki veže preteklost z jugoslovansko bodočnostjo.
Josip Juraj Strossmayr, biskup dja-kovski. Nemška kri je tekla po žilah njegovih pradedov, zato ima tudi Juraj nekaj nemške odločnbsti, a popolnoma jugoslovansko dušo in srce. Iz neznatnega Djakova jc ustvaril najznamenitejše jugoslovansko kulturno središče in tudi politično. Strossmayr je moral biti priča, ko jc gospodari! v Hrvatski Khucn Hcdcrvary ter poganjal srbski klub proti Hrvatom, bosanski Hrvatje pa so pomagali uničevati pravoslavnega kmeta, v Dalmaciji so zopet stali Srbi v zvezi z Italijani proti Hrvatom, Srbijo jc prodajal kralj Milan avstro-ogr-ski vladi, ki jo jc dušila gospodarsko z vso brezobzirnostjo. Istočasno je razvijal Starčevič svoj ekskluzivni velchr-vatski program. Vse niti je vodila zločesta roka habsburška. Strossmayr ni izgubil svoje trdne nacijonalne vere v tej strašni zgodovini . Jugoslovanstva, ko sc je po vseli naših udih razlival strup in žolč. .
Svetozar Markovič je mučenik srbskega socijalizma. Iz deviške zemlje Novega Bazarja je prišel ta jugoslovanski revolucijonar naravnost v naročje najradikalnejših idej Bakunina. Marksa
in Engelsa, idej, ki so zrastle v industril-skih deželah z milijoni delavstva. Svojo kmetiško zemljo je hotel duševno preobraziti v smislu agrarnega socijalizma. Iz njegovih misli je pognala v drugo smer radikalna stranka. Pašič, takrat še inženir, je bil njegov mladostni prijatelj. Mučenik v življenju je tudi ufflfl Markovič kot mučenik l. 1875. v Trstih star še-le 28 let, osamljen in zapuščen od vseh. Njegovo življenje je zgodovina našega vstajenja.
Janez Krek, slovenski organizator delavstva in kmetskih zadrug. Svojemu narodu je dajal gospodarske smernice. Ko so''grmeli topovi pri Kumanovu i° Liile Burgasu, mu je srce hitreje utripalo. V balkanski vojni je že videl borb® za bodočnost Jugoslovanstva, naša $ta-jersko-koroška črta se mu je zdela trdnejša, ko so stali Jugoslovani ob Cata1' dži...
Wendcl je duhovit feljtonist-portrc-tist, zatko sem po vrsti skiciral P°r* je, ki žarijo iz njegovega dela mento«, ki je med dragocenim najd* '
gocenejše.	. Hh
VVcndel sam spada po svojih a med naše preporodnike in njegovih k J ne bi smela pogrešati nobena sre " ju šolska knjižnica. V najvišjem ra^r , bo »Risorgimento« v nemških urah lepše čtivo za mladino, ki se odpra_ v svet. Morda dobimo upravnega u < nlka, ki se bo spomnil, da bi * odlokom izvršil dobršen del drža ske vzgoje...	^e-
V	karakteristiko Wendlovega ^ ir stranskega spoznanja naše zR°d. nCka-naše duševnosti, naj navedem ovega tere zaključne odstavke iz n
Jtev. 261
:  ......
»Jutro« puca.
. *{*o« svojim konmznim člankom poljanskih občinskih volitvah vedno javlja, da je najmočnejši nasprotnik ^ klerikalna lista. »Jugoslovanska rodnica« sploh »ne pride v poštev« J? »ko silni stranki kot je J DS. Po ta-
i	*rov*h« konstatacijah bi vsakdo nakoval, da se bo »Jutro« v prvi vr-bojevalo s klerikalci. Toda nel »Ju-‘P«ca in puca samo na »Jugoslo-j7sko zajednico« in v volilnem boju
Se 11* ° ienorira ~ klerikalce. Pa ja »če »Jutro« zaveznikov pri klerikal-^ * da skupno udarjajo po najslabejšem « Seveda najmočnejši. Vendar vse vezništvo ne bo nič pomagalo. Tretji T^tnber bo pokazal, da je gospod sjevodeči zaman popucai stotisočake ^no poslovnega fonda. Cisto za-
NekoIIko o gospodu dr. Pucu.
„ 2nan° je, da je g. dr. Dinko Puc po-*Vode5i podpredsednik edine zveličav-j, ■'DS in da z velikopotezno gesto zlimati to, kar se zlimati sploh y da. O tem je ta gospod sam naj->Je prepričan, kar je neštetokrat pri-In je bil eden izmed prvih, ki je Jrr^al JDS. Gospod dr. Puc pa postala «kole v gostilnah zelo gostobeseden Pri takih prilikah govori in govoriči J*8 mogoče stvari, da niti sam sebi ne JJame. V petek zvečer je sklical po-. shod društva »Soča« in št. Ja-_“skega naprednega društva v neko j-*tilno na Žabjeku in tamkaj med dru-hidi pripovedoval, da so šli vsi Slo-navdušeno v boj za Avstrijo. (Ker j?® Je eden Izmed navzočih ugovarjal, toalo manjkalo, da ga niso JDS pri-P^lačl dejansko napadli). Nato je pri-? udrihati po poslancu Deržiču In J^ndnerju češ, da nič ne delata, da pa-■*** lenobo ter da sta ona dva kriva ne-
^ razmer v naši državi. Na te ®ade bo dobil g. dr. že še pravočasno Jj^eren odgovor in smo prepričani, da ta **° za njegovo govoričenje še žal. J? bi dosegel dr Puc koncem nestvar-5® besedičenj vsaj malo aplavza, je .»j »g0vor« končal s klicem »Živela ^slovanska država«, »živijo kralj Ok!ander!« Skrajna nesramnost in nejasnost je, da ta gospod vlači kraljevo , *bo na Javne politične shode samo za-JMa bi Izzval odobravanje za modrosti Zahirane JDS Ce misli g. dr. Puc s Jjtml metodami zlimati polomljeno naj bo prepričan, da njegova gar-ne bo dobila pri občinskih volitvah 500 glasov — Kar se tiče politizira v društvu »Soča« smo pa uverje-J da bodo člani napravili sami in o v**n času red.
Izjava društva »Soča«.
L, ^Ozlvno na našo včerajšnjo notico, smo prosili za pojasnilo, če se dru-i”0 »Soča« identificira z volilnim od-^r0Mi Primorcev, kateremu načeljuje "edsednik »Soče«, nam pošilja odbor SoCtf tole izjavo:
•2 ozirom na notico v »Jugoslaviji«
S	t. m. pod naslovom: »Društvo prosimo pojasnila«, izjavlja pod-! ^ani odbor, da je »Soča« po svojih
I	(y?v*Iih in po svojem delovanju v poli-j5jo-strankarskem oziru strogo nev-sjjjtoa in da kot taka nima ne s Primorci in ne s kakim drugim volilnim od-j r°*n nobenih stikov. Ljubljana, IS. ^v®mbra 1922. Za odbor društva »So--t: Joško Cvek, podpredsednik. Vinko »rič, tajnik.
‘Ko
^Poroda*: »Sicer sta ilirizem in Radina, Obradovič in Strossmayr, ln ta*t0 mnogostransko kakor le more biti osemnajsto, ,|Jetnajstvo in dvajseto stoletje, banat-ravnina, gozdovi Šumadije in kranj-^ Kras, kakor pobegli brat, cerkveni ^ tojanstvenik in socijalni revoulcijo-3' Vendar so valovi ene reke, stop-^ enih stopnjic, zvoki ene pesmi, po-Lad, poletje in jesen enega človeškega ^' V njihovem početju in delovanju in Se odkrile sanje, hrepenenje in volja Josiovanskih mas, da zlomijo tuje ve-51 ^a žive svoje lastno življenje ter po-suWekt in ne več objekt evrop-^ . zgodovine. Isto kolo se je vrtelo, izčrpaval Obradovič nemško filo-jt Jo* če je Qaj razmišljal o hrvatskem Sy y°Dlsfu, če je Strossmayr kupičil ifj° katedralo v oblake, če je moral Markovič v ječi za svojo uporni-K ^potrpežljivost ali če je ustvarjal k društva In kmetiške zadruge.
tj^ajti bt mladostnega navdušenja ili-in čustvene prenapetosti Omladi-12 smotrene jasnosti Obradovičeve-fcJa*uma in vnemajoče Strossmayer-lt * vere v bodnočnost iz odločne Mar-prevratnosti in Krekove de-sile, iz vseh teh nasprotujočih in ~*r Izpopolnjujočih se delov dušev-w.^d§čine se oblikuje danes jugoslo-duša.«
vere in mnogo nezaupanja, wj*° Pesimizma in malo optimizma, Mravih in mnogo bolnih duš je ftarni, vsem govori Wendel z ne-prepričanjem p naši veliki bo-
Možato priznanje.
»Demokratija«. glavno glasilo demokratske stranke, piše v uvodnem članku »Koalicijske vlade« nastopno: »Toda naši koalicijski sistemi nimajo vedno tistega značaja, kakor ga imajo enaki sistemi v zapadnih državah. Medtem, ko se tamkaj sklepajo kompromisi na idejnem polju in v interesu države in naroda, dobivajo naše koalicije v marsičem značaj partizanskih in malen-kostnoosebnih sporazumov. Prosluli »ključ« za postavljanje uradnikov, »ukazni komite«, ki je neke vrste volilno sodišče s čisto partizanskim merilom in razni »kšefti« strankarsko izpostavljenih oseb nam govore jasno: kako današnja koalicija ni ostala nedotanjena od kužnega zraka partizanske korupcije. Slučaj glede izvolitve predsednika in čianov glavne kontrole je v tem oziru najboljši dokaz. Dasi je glavna kontrola najvišje računsko sodišče, ki deluje s skrajno natančnostjo in matematično točnostjo in ki morebiti celo ni v stanu izvajati specijalne partizanske volje, se je tudi tukaj vršila diskusija: kateri stranki bo pripadal predsednik in koliko članov se bo vzelo iz vsake stranke!... Kakor da zato ne obstoja samo eno merilo:	strokovna priprava
in moralna kvalifikacija kandidata!...« To priznanje ne potrebuje nobenega komentarja.
Nove mahinacije rešklh aneksionlstov.
Po nalogu iz Rima se imajo vršiti na Reki v najkrajšem času nove občinske volitve. Stilizacija tega naloga dokazuje, da se je rimska vlada udala zahtevam aneksionističnih krogov na Reki. Kajti Reka je po mednarodnih pogodbah ustanovljena svobodna država, kjer se smejo vršiti občinske volitve samo po nalogu reške državne oblasti, ki je danes v rokah reške konstituante. Rimska vlada pa te konstituante noče priznati, ker bi rada reško samostojno državico odpravila in se tega važnega jadranskega pristanišča popolnoma polastila. Zato razpisuje nove občinske volitve, koje volilni seznami bodo tako sestavljeni, da bo zmaga aneksionističnih krogov gotova. Nato naj bi novi občinski svet svečano proglasil združitev reškega ozemlja z Italijo. Upamo, da naši vladi ne bo težko izpodbiti teh naklepov italijanske vlade in reških aneksionističnih krogov. Po eni strani naj zahteva lojalno izpopolnitev dosedanjih ugovorov, po drugi strani pa naj konsekventno podpira osebnosti, ki vodijo večino reške konstituante, ki predstavlja edino legalno vlado reške državice. Edino s temi predstavniki se bo lahko Italija razgovarjala z nami glede sestave reškega konzorcija in glede definitivne ureditve reškega vprašanja.
Italijanske skomine po Dalmaciji.
Kakšne clownske oblike zavzema že italijanska gorečnost za Dalmacijo, ki je v vsakem oziru stara jugoslovanska zemlja, kaže svečanost, ki se je te dni vršila v Zadru. Na oltar katoliške cerkve sv. Sofije je položil tajnik D’ An-nunzia vojaško kapo, napolnjeno s pestjo dalmatinske zemlje. Oltar je bil okrašen z italijanskimi zastavami in s praporom D’ Annunzijeve kvarnerske regence. Italijanski duhovnik je blagoslovil to zemljo v znaku, da Italija ne bo ostavila Dalmacije, na katero še vedno misli, in ki jo ne bo zapustila nikdar. Po tej svečanosti je pred cerkvijo govoril D’Annunzijev tajnik govor, v
katerem je naglašal, da se D’ Annunzio zanima za usodo Dalmacije in da deluje zelo energično na to, da se ta zemlja še pred njegovo smrtjo osvobodi. Gospod D’ Annunzio bo učakal metuza-lemsko starost, predno bo osvobodil Dalmacijo.
Kongres slovanskega dijaštva.
Era slovanskih kongresov se zopet približuje. Ni dvoma, da bodo slovanski narodi, sedaj ko so po večini dosegli državno in narodno svobodo, čutili veliko potrebo, da se medsebojno spoznavajo in da se vežejo za skupne človečanske smotre. Kongres slovanskega dijaštva, ki se bo vršil od 16. do 21. decembra tega leta v Pragi bo prvi tak zbor po svetovni vojni, na katerega bodo prišli zastopniki skoro vseh slovanskih narodov. Zastopana bo Sovjetska Rusija, Poljska, Ukrajina, Jugoslavija in Bolgarska. Naloga kongresa bo splošno medsebojno spoznanje. Kongres se bo nadalje bavil z ustanovitvijo skupne dijaške zadruge slovanskih visokih šol in z osnutkom skupnega tajništva. Tajništvo bo organiziralo informativno službo o slovanskih visokih šolali, nadalje ekskurzije po slovanskih državah ter studijske olajšave slovanskemu dija-štvu. Končno bo tajništvo ustanovilo slovanski institut v Pragi. Želeti bi bi-
lo,	da se tega kongresa udeleže tudi zgovorni in razboriti zastopniki ljubljanske univerze.
Rusija se zopet zaokrožava.
Ko je nastopila ruska revolucija, so posamezni deli ruske države eden za drugim odpadli. Najprej se je osvobodila Finiandska, nato se je odtrgala Ukrajina, sledile so republike na Kavkaškem, končno se je ustanovila samostojna država Daljnega Vzhoda s sedežem v Ci-ti. Po vrsti se sedaj te dežele vračajo v skupnost ruske države. Ukrajina se zopet tesno oklepa Moskve, kavkaške republike so zvezne državice ruike sovjetske zemlje. Te dni pa prihaja vest, da se je tudi republika Daljnega Vzhoda odločila pristopiti nazaj k sovjetski Rusiji. Na ta način bo kmalu nanovo zaokroženo veliko ozemlje matjuške Rusije.
Gospodarstvo
ZNIŽANJE CEN PREMOGU NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Tedaj, ko je bila konjunktura v rudarstvu še izborna in politične razmere še niso bile utrjene, si proti skrajšanju delovnega časa nihče ni upa! energično ugovarjati. Cisto spremenjena je pa situacija sedaj, ko prestaja premogovna industrija težko krizo v boju za trg in ko je treba gledati na to, da se delovni čas popolnoma izrabi. Pogreba polne izrabe delovnega časa je diktirala tudi drugo zahtevo delodajalcev, namreč da se vpelje dvakratno dnevno delo pri onih delavcih, ki delajo zunaj, in da se jim da vsaj enourni opoldanski odmor. Doslej so delali namreč tudi zunaj nepretrgoma osem ur In delavci so vpeljavah poljubne odmore med delom, tako da je bilo pravo delo vsled teh pavz krajše kakor pa osem ur.
Vrhtega so delodajalci sklenili znižanje plač in zvišanje delovnega uspeha. Delovni uspeh — torej koliko je kdo nakopal na dan ali sploh na določeni čas — je bil pred vojno za ca 30 odstotkov višji kakor je sedaj in vse pri-
zadevanje, dvigniti ga tudi sedaj na staro višino, .ie bilo brez vidnega uspeha. Bilo je torej v interesu gospodarskega jamskega obrata, da se spravi plača v pravo razmerje z mogočim delovnim uspehom.
Vse to, kar smo omenili dosedaj, torej znižanje troškov produkcije, je pa seveda še vse premalo, da dosežejo tako ceno premoga, ki omogoča prodajo. Zato so morali samiodsebe cene znižati in sicer za trikratni oni znesek, ki so ga dosegli z znižanjem produkcijskih stroškov potom znižanja plač in ureditve delovnih pogojev.
Zastopniki delavstva so se izjavili naprarn omenjenim zahtevam seveda odklonilno in so pristali samo na 20 odstotno znižanje plač, oziroma na 25 odstotno, če bi delali pet dni na teden. Vse druge zahteve je delavstvo odklonilo. Tako se je začel v ponedeljek 9. oktobra v ostravskem premogovnem okraju štrajk. Po dolgotrajnem in mučnem pogajanju so prišli slednjič do kompromisa, ki je pač dalekosežnega pomena. Delovni čas jamskih de'avcev ostane ob sobotah tudi še zanaprej nespremenjen, delavci zunaj morajo pa tudi ob sobotah delati osem ur. Delavski zastopniki so pa rekli, da so pripravljeni pogajati se tudi še naprej glede na osemurno delovno obveznost jamskih rudarjev ob sobtah, če bodo delali v ostravskem okraju vsaj pet dni na teden. — Poprečno in akordno plačo so znižali za 25 odstotkov in jo bodo z 18. novembrom še za 5 odstotkov, skupaj torej za 30 odstotkov. Za kopanje 7.57 stotov določena plača 48 čeških kron se je razmerno znižala ,na 44 kron, a to velja samo za 7 stotov, torej pravo razmerje. Družinske doklade so znižali splošno za 25 odstotkov, od 18. novembra naprej bo pa veljal nov dogovor, ki bo določil vračunjenje teh doklad v plačo s 70 odstotki, torej s tridesetodstotnim odbitkom. Vpeljavo dvakratnega dela na dan za one, ki so zaposleni zunaj, smatra ministrstvo za javna dela kot zadevo, ki naj jo uredi
delavski red in o kojl odloča okrožni
rudarski urad Za prehodno dobo bo okrožni rudarski urad takoj vse potrebno ukrenil.
Dogovor ima kakor rečeno daleko-sežen pomen za nadaljno prospevanje češke premogovne industrije. Obe stranki sta veliko žrtvovali, premog bo dosti cenejši; ker bo vsled tega premogovni trg bolj živahen, bodo delali po več dni na teden ter že vsled tega več zaslužili. Vrhtegg se bo pa tudi vsa ostala industrija poživila, kar ima pri tako izrazito industrijski državi kakor je Češkoslovaška velikanski pomen za ves narod. In ker bo poživljena industrija delala vsled znižanih cen premoga bolj poceni, bodo tako tudi delavci na boljšem in se jim znižanje plač ne bo toliko poznalo. Vidimo, da je treba nekje začeti, pa naj bo že kjerkoli, kolo je treba zavrteti, potem se suče samood* sebe.
»Nimamo še primera za tako hitro rešitev tako eminentno važne zadeve kakor je opisana: da so rešili ta resni spor v tako kratkem času, za to imata v prvi vrsti zaslugo ministrski predsednik švehla in minister za javna dela Srba, ki sta se za stvar takoj zavzela in jo tudi srečno izpeljala. Za novo češkoslovaško vlado je bil ostravski premogovni štrajk takorekoč prava obremenilna preskušnja, ki je izpadla izredno ugodno tako za vlado samo kakor za celo državo. Saj ima cela država dobiček od pogodbe. Ne smemo pa pozabiti, da je pokazalo del?vstvo to pot veliko večje umevanje državnih potreb kakor ga pa moremo opazovati drugod.«
Kolikor moremo sklepati po časni-ških poročilih zadnjih dni, ima opisana pogodba že dobre posledice in delavstvo samo uvideva, da je bila enkratna žrtev samo navidezna, da ne bodo vsled znižanih nakupovalnih cen nič na slabšem, da so pa pomagali milijonom drugih. Tako so znižali cene premogu in pomaeali vsemu prebivalstvu na Češko slovaškem.
Dnevne vesti.
— Ponosnim Jn zavednim ženam. V
težkih časih, ko je naš jezik vržen iz šole. uradov in delom^ tudi iz cerkve, ko je edino pribežališče našega jezika slovenska mati, so sklenila vsa ženska društva v Primorju, tla bodo izdajala svoj list, da bo s tem njihovo narodno delo še bolj uspešno. Zato apeliramo na vse slovenske žene, da postanejo marljive prijateljice tega lista. Naj bo vsem zavednim ženam v ponos, da so tudi one pripomogle k rešitvi našega vprašanja v Primorju.
— Volilni manever. Gospod Al. Ba-šin nam je dostavil popravek k »Slovenčevi« notici, tičoče se bivše tvrdke Bašin in drug, v katerem izjavlja, da so vse navedbe navedene notice neisti-nite.
— Nova popoina poštna tarifa, sestavljena po točnih službenih podatkih, je pravkar izšla. Dobi se za 10 D v »Narodni knjižnici« v Zagrebu, Vojniška ulica 13 in v Ljubljani pri Jugoslovenski knjigarni.
— Vloge za tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski. Kakor se nam poroča je ministrstvo trgovine in industrije dovolilo, da sme Mestna hranilnica ljubljanska poleg hranilnih vlog sprejemati tudi vloge na tekoči račun. . Glej inserat v današnji številki lista!
— Na državni žrebCarnl na Selu pri
Ljubljani je popolniti izpraznjeno mesto upravnika. Natančnejši podatki in pogoji so navedeni v razpisu v Uradnem listu za Slovenijo.
— Srnic ni mogel videti. Pod tem naslovom smo priobčili pred par dnevi notico, da je bil obsojen Franc Kuhar Iz Zg. Duplje. Pravilno bi se moralo glasiti »Franc Kuhar od sv. Ane* in ne i* Zg. Duplje.
— Zagonetna smrt. V Slovenskih Goricah so tamošnji kmetje našli v potoku Ščavnica Alojzija Munchhoferja, mrtvega. Pokojnik je star 76 let in Je doma iz Sv. Petra pri Radgoni. Ne ve se še, ali se gre tu za zločin, ali je staf-ček po nesreči zašel v vodo.
— Posilstvo. 23 letni vagabund For-tunat Mejavšek, rodom iz Zg. Zreč Je dne 10. t. m. posilil 28 letno Antonijo Kotnik z Dobrove ter nato pobegnil neznano kam.
— Goljuf. Tovarnarju opekarnarju Alojziju Cominu v Dragi pri Igu se Je neki neznan možakar predstavil z napačnim imenom ter ga na ta način ogoljufal za večjo množino opeke, v skupni vrednosti 14.000 K.
— Človeku ni dobro samemu biti, si je mislil pastor William Jones v Day-tonu v Ameriki, pa se je kar trilnštlri-
Jasno sveti na našem nebesju zvezda jutranjica, zato pa mora biti naš korak trden, naš pogled mora zreti samo navzgor in naprej, a nikdar več nazaj...
Nedeljski pomenki.
X.
Imenovanje novih ljubljanskih ulic.
Ljubljanski mestni magistrat je v preteklih dnevih prikrito pozval »merodajne faktorje«, naj mu stavijo predloge glede krstitve ulic, ki so nastale vsled živahnega stavbnega gibanja v zadnjih dveh letih.
Po našem mnenju je to stvar bodočega občinskega sveta, a če je sedanji komisar za sedaj prepričan, da dr. Žerjav ne bo priznal izida predstoječih volitev in da bo on še naprej vodil županske posle, tedaj je gotovo njegov korak vreden vsega prepričanja, dolžnost »merodajnih« faktorje, pa »e, da se temu vljudnemu pozivu polnoštevilno odzovejo. Ker jaz brtz dvoma ne spadam med »merodajne faktorje«, si seveda ne drznem poslati na magistrat primerne vloge, ki bi jo moral najbrže še kolko-vati, ne morem si kaj, da bi vsaj tem potom ne navede! nekoliko misli, ki mi že dalj časa roje po glavi.
Sedanja imena so nastala polagoma in nekaj jih je še iz davne davnine. Ko sem trgal na Grabnu svoje šolarske hlače, so visele po ulicah še dvojezične tablice, tam po septemberskih dogodkih enkrat so pa vpeljali samoslovenske In tedaj pmo zagledali tudi označbo »ulica« mesto poprejšnje »ulice«. Ce se
prav ne motim, je imel pri teh izpre-membah svoje prste vmes tudi dr. Ilešič, kar je sklepati že iz tega, da kažejo nove, še precej čedne napisne tablice prav grobe slovniške napake, n. pr. »Valentin Zarnikova ulica« namesto »Valentina Zarnika ulica«; dr Ilešič, kakor znano, ne zna ne slovensko in ne srbohrvaško, temveč kvečjemu ilirsko ali sedaj jugoslovensko.
Torej, gospod komisar, ne bilo bi napačno, če se ob tej priliki očisti in razčisti najprej vprašanje dosedanjih imen, potem šele novih Tudi so ob prevratu »postrgali mnogo starega kvasu«, to se pravi, očistili ljubljanske ulice avstrija-kantščine ter jih krstili z vsemi mogočimi, bolj ali manj posrečenimi imeni, a večina teh ulic še danes ni dobila novih napisov, tako da človek ne ve, ali so bile te prekrstitve resno mišljene ali ne.
Ce hodi človek danes po ljubljanskih ulicah, cestah in trgih, tedaj ima pred seboj skoro kompletno kazalo literarne zgodovine, celo mnogo takih imen, pod katerimi si povprečni Izobraženec ne predstavlja ničesar. To gotovo ni nič slabega, celo prav dobro in le znak hvaležnega naroda, vendar se mi pa zdi, da je to vendarle nekoliko Preenostranski, kajti literatura je končno vendarle samo del narodove kulture Popolnoma se je pozabilo pri krščevanju ulic na našo upodabljajočo in gledališko umetnost in tudi naša, čeprav revna zgodovina ni našla prav nobenega odmeva.
Zadnjič je predlagal v »Narodu« nekdo, naj dobi veliki češki Masaryk tudi v Ljubljani svojo ulico. Prav je to in gotovo b: ne bilo napačno, če bi se spomnili še kakega drugega velikega Slova-
na, n. pr. Tolstega Puškina, Micklewic-za, Vuka Karadžiča, Celakovskega itd. Nekaj je pa treba pri vsem tem vendarle povdariti, namreč, da naj se ne briše starih, tradicionalnih označb ljubljanskih ulic, ki so pogosto pravi zgodovinski dokumenti in da naj se poslužujemo takega umetničenia le tam, kjer še ni nobene dobre in lepe domače označbe. Naravnost barbarsko bi bilo n. pr. brisati historični »Turjaški trg« ali »Kongresni trg« in privleči za lase iz groba kakega novega poeta in ga posaditi tja.
Dalje je tudi potrebno opozoriti, da se varujmo smešnosti, kakršne so zagrešili po prevratu n. pr. v Mariboru, kjer je hotela imeti vsaka politična stranka par ulic, imenovanih po svojih strankarskih voditeljih. Dalje glejmo, da ne bomo vsaj preveč kričali o svoji hlapčevski naturi, ki se je valjala nekoč pred Dunajem, danes se pa valja pred Beogradom in bi se valjala jutri pred Rimom.
Za g. komisarja je vsa ta zadeva torej vendarle precej kočljive narave, zato je gotovo najpametneje, če jo odloži in prepusti bodočemu občinskemu svetu, potem naj pa pride ta kadar že hoče. Ce bi pa res ne bilo mogoče potrpeti, tedaj bi bilo morda pa še najbolje, da sebe zavaruje in prepusti odločitev enostavno vsem političnim strankam in stanovskim organizacijam, seveda po proporcu in te naj bi potem Izvršile provizorično imenovanje. Tudi za ta slučaj sl ne morem kaj, da ne bi ponudil par gotovo vsega uvaževania vrednih nasvetov, ki bi bili aktualni prav za vse stranke in organizacije. V smislu svojih prejšnjih izvajanj moram biti seveda z vso odloč-
nostjo za to, da se upošteva vse panoge javnega življenja in vse smeri, ki se
v	njem udejstvujejo Danes je gotovo na prvem mestu politika, zato n. pr. nikakor ne moremo preiti na dnevni red preko predloga, da bi ne dobil dr. Žerjav svojega trga 'n enako dr. Kukovec, oba že iz hvaležnosti za nesebično In požrtvovalno ljubezen, ki io izkazujeta našemu mestu Brezdvomno bi bilo dobiti kje tudi še kako ulico ali vsaj stezo za Adolfa Ribnikarja in pa Zvonimira Bernota. Za politiko je danes na prvem mestu narodno gospodarstvo in zato Ljubljana ne sme ostati brez »Augusta Praprotnika trga« in vsaj še »Petra Smole ulice«. No, za politiko in gospodarstvom pa lahko pride zopet literatura. Tu pride seveda v prvi vrsti v poštev g. Anton Podbevšek, kateremu naj se pokloni kak park ali drevored, a PO* zabiti se nikakor re sme tudi na gospoda Govekarja in l Laha, pa če bi se moralo vsled tega tudi odvzeti že podeljeno čast kakemu Cegnarju ali Vrhovcu, moža sta bila dovolj pametna, da bi tega ne zamerila. Zlasti za Govekarja je samo po sebi umevno, da mora dobiti trg ali pa vsaj dostojno ulico, saj njegovo ime bo živelo, dokler bo znal kdo slovensko brati, če ne drugod pa vsaj v Cankarjevi »Krpanovi kobili« in v »Naših zapiskih« Iz le,a 1906, str. 126.
Potem ne smemo pozabiti na našo znanost, ki je sedaj tako skopo zastopana. Tu stoji v prvi vrsti luč zagrebške univerze ter dika in ponos vse uje-dlnjene domovine od Triglava do Vardarja, dr. France Ilešič, ki bi zaslužil najmanj celo Poljansko predmestje. Poleg Ilešiča pridejo v poštev seveda v pr-
Strarf '4.
desetkrat zaporedoma ofenll. Noben« Izmed njegovih žen ni vedela za svojo »tovarišico«. Izdajal se je za trgovskega potnika, vsled česar se nobeni izmed »triinštiridesetih« ni zdelo čudno, ako ga dlje časa ni bilo. Pri vsaki ženi je bival le nekaj časa, potem je pa odpotoval — »po opravkih« — k drugi. Da *• ie povrnil k prvi ženi, je rabil točno
6	tednov. Tudi kerlcl
Ljubljana.
** Krajevni odbor Jugoslovanske Cajednice za Dvorski okraj nima v ponedeljek 20. L nt. ob 8. zvečer seje, kakor je bilo napovedano, ker se ob istem času vrši shod pri »Zlatorogu«, katerega naj se blagovolijo udeležiti vsi odborniki. Seja se vrši v torek ob 8. uri zvečer v prostoru, kakor je bilo dogovorjeno. Za odbor: predsednik.
Pisarna centralnega volilnega odbora »Jugoslovanske zajednice« se nahaja v ljubljanskem »Narodnem domu«, pritličje, desno. — Tam dobe zaupniki krajevnih volilnih odborov NSS in dr. Ravniharjeve skupine vsak delavnik od 4. do 7. ure pop. vse potrebne informacije. Tam ie vlagati vse vloge, zadevajoče volilne agitacije. Krajevnim odborom so v pisarni na razpolago volilne tiskovine, kakor vabila na shode itd.
■= »Ljubljanska megla« se zadnje dni prav pridno pojavlja in je tako svo-jeglavna, da jo zamore prodreti ljubo •olnce šele opoldan, ali pa še kasneje. Pa končno je megla še vseeno boljša kakor dež ali celo sneg, zato bi bili Ljubljančani prav zadovoljni, ako bi Ostalo tako vsaj do Božiča.
«■ Koncert v Zvezdi. V nedeljo, dne 99. L m. ob 11. url dopoldne priredi todba ZJ2 v Zvezdi promenadni kon-cert
*= Glasbena Matica v Ljubljani priredi v proslavo svoje 50 letnice lepo itevilo pokrajinskih koncertov širom Slovenije. Skoda pa je, da je pri tem prezrla naše Prekmurje, kamor bi Glasbena Matica Po pravici smela zanesti »lovensko in jugoslovansko pesem.
= »... Fiinfzehntausend — eno imamo pr’ nas, aber die hat keine Kinder,« je zatrjevala neka ljubljanska »narodna dama« drugi, seveda tudi narodni dami včeraj okrog pol ene ure popoldne nasproti Narodnega doma in kosmata ušesa našega poročevalca so se spomnila na tiste čase, ko so slavnoznane ljubljanske frajle in bivše frajle gojile svoj materni jezik po priliki s sličnimi pogovori: »Ah, ljuba moja, wie sle riechen!«
— »Freilich, veš danes hab ich mich mit der Selfe gewaschen...«
= Predrzna tatvina. Pod tem naslovom smo včeraj poročali o veliki tatvini pri Goršetu na Gosposvetski cesti. Kakor smo danes izvedeli, se ceni vrednost ukradenih predmetov na 400.000 kron. Trgovce z zlatnino se svari pred nakupom.
= Tatvine v Ljubljani. Iz garderobe Narodnega doma je bil g. Juliju Baru ukraden 10.000 kron vreden površnik.
— Izpred starinarske trgovine Salmič Benjamina na Sv. Jakoba nabr. štev. 27, je bilo ukradenih par škornjev, vrednih 1200 kron. — Raz vrvi dvorišča hiše št. 13, Cesta na Rožnik je bila grofici Angeli Auersperg ukradena volnena pletena jopica rujave barve, vredna 3000 kron, nadalje ženska obleka kmetskega kroja z velikimi rožami, vredna 2000 kron, majhen bel predpasnik, vreden 200 kron in bela že nekoliko raztrgana rjuha, vredna tudi 200 K.
Maribor.
. Učne knjige so silno drage, vsled česar jih mnogim učencem ni mogoče kupiti ter vsled tega v šoli zaostajajo. Tu bi morala poklicana oblastva najti kako pomoč, ker bo sicer izobrazba naše mladine silno pomanjkljiva, kar državi nikakor ne bo koristilo.
Smolo ima trgovec Zentner v Mariboru. Pred nekaj dnevi so, kakor smo poročali, vlomili neznani storilci v njegovo trgovino in mu napravili za mnogo tisočakov škode. Ampak ta nesreča še ni bila dovolj. Štirje šolarčki so se šli po Gosposki ulici »vojsko«, ampak »zares«, ker je frčalo kamenje čez cesto kakor v ofenzivi. Pri tem je nehote razbil eden od teh junakov — ne morebiti glavo ali nos svojemu nasprotniku, ampak šipo izložbenega okna omenjenega trgovca.
Midva sva srbska sina švabske matere, sta vpila nekega večera po Koroški^ cesti razgrajajoča brata Miha' in Jože Volker. Ker nista hotela ubogati policijskega nadzornika, ju je ta dal aretirati; tička pa sta jo hotela popihati, vendar se je posrečilo vjeti Jožeta in ga odvesti na stražnico. Od okr. sodišča sta dobila Jože Vblker 14 dni strogega zapora, Miha VSlker pa samo dva dni zapora.
Celje.
Kumrovo posestvo na Tovstu, katero je imel do sedaj dr. Gollitsch v najemu, je v četrtek 16. t. ni. izdražbal Celjski odsek Sav. podr. S. P. D. Tako je prešla ta važna postojanka v slovenske roke. To narodno pridobitev moramo z veseljem pozdraviti tudi Iz stališča turistike in tujskega prometa.
V	celjskem pogorju nismo imeli do sedaj nikakršnega pravega zavetišča, ki bi bilo primerno oskrbovano. Odsek bode namestil v »Celjski koči« oskrbnika, da bodo obiskovalci tega pogorja vsak čas lahko postreženi z jestvinami in dobro pijačo. Urejeno bo pa tudi prenočišče 5—6 postelj, kar bo posebno važno za zimski šport oz. za smučarje, ki imajo svoj teren na Svetini. Odsek prevzame posestvo takoj, kakor hitro potrdi najemno pogodbo mestna občina.
Mestno gledališče v Celju. V četrtek zvečer je naše dramatično društvo z dobrim uspehom uprizorilo Mo-ličrejevega »Namišljenega bolnika«. V naslovni vlogi je gostoval g. Plut iz Ljubljane. Gledališče je bilo popolnoma razprodano.
Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju namerava za Božič obdarovati z obleko najrevnejšo deco. V ta namen je od celjskih denarnih zavodov prejela že precej denarja. Vendar pa je to še veliko premalo in se bodo med občinstvom zbirali še nadaljni prispevki Društvo upa in prosi, da bi se nabiralce povsod prijazno sprejelo. Dobrodošel je vsak tudi najmanjši dar.
Odlikovanje. Z redom belega orla V. reda sta bila odlikovana gg. major Šuput in major Plaskan, oba iz Celja.
Cene mesa, slanine in masti v Celju. Govedina v mesnicah I. vrste 52 K, II. vrste 48 K, na trgu I. vrste 48 K, II. vrste 36 K. — Teletina I. vrste 64 K, II. vrste 56 K. — Slanina se prodaja domača po 120 K, amerikanska 106 do 112 K; mast domača 124 K, amerikanska 114 K. — Svinjsko meso I. vrste 80 kron, II. vrste 70 K kg.
Jajca stanejo v Celju 7 K 50 v komad. —- Mleko se prodaja liter po 12 K in ga je dovolj na razpolago.
Mlevski izdelki. Moka št. 0 se prodaja po 25 K, št. 2 24 K, št. 4 22 K 60 v, št. 6 20 K. — Sladkor v kočkah stane 70 K, kristalni 60 K.
Tapelnik g. Leopold Dola.* je otvo-ril v Kapucinski ulici novo delavnico.
Pokrajina.
Iz Metlike. Na Martinovo nedeljo je bila uprizorjena v čitalnici veseloigra
— enodejanka »Doktor Hribar«. Hvala gre Sokolovi agilnosti ,da imamo v tem letu že dve uprizoritvi. Igra je lepo uspela. Posebno je ugajal g. Ivan Malešič, ki se obrača na odru prosto in neprisiljeno, kot bi bil doma. Njegov nad vse lep in zvočen glas je v kuple-ju izpopolnil, kar je manjkalo. Tudi ostali sodelujoči so pokazali, da bi lahko igrali, ako bi bilo več dobre volje. Režija je bila v dobrih rokah. Končni užitek sta nudila gos in vino pri gostilničarju g. Kurentu. Ves večer nam ostane v lepem spominu, le žalibog, da bo treba čakati morda zopet par mesecev na kako prireditev.
Prosvetni oddelek Sokola I vabi na predavanja, ki se bodo bodoče mesece vršila na Taboru. Na sporedu so predavanja iz zdravstvene, idejne sokolske, nacijonalne in zgodovinsko literarne stroke. Posebna predavanja oskrbi mladinski odsek za sokolski naraščaj in deco. — Za člane priredi starosta dr. Pestotnik krajši tečaj za češki jezik, namenjen v prvi vrsti onim, ki hočejo proučevati češko sokolsko literaturo. — Vsako nedeljo popoldne so članom na razpolago topli društveni prostori na Taboru, kjer se obiskovalci lahko poslužijo časopisov, revij in knjig. — Javna knjižnica na Vidovdanski cesti posluje trikrat na teden. — Pevski odsek ima odslej redno skušnje v torkih in četrtkih. Pevci, prijavite se!
— Orkester ima svoje vaje vsak torek in petek, — Prosvetno zabavne prireditve: 5. decembra Matjažev popoldan za mladino — za člane zvečer na Taboru. Telovadni večer 7. decembra v Unionu. — Delo je lepo zasnovano. Poživljamo vse člane, da se dela živahno udeležujejo in da sebi v prid uporabijo plodove, ki jih nudijo naše prosvetne prireditve. Predsednik.
6l@da!iš£e In glasba.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Nedelja 19. novembra 1922:
Drama: Ob 15. Krojaček-junaček. Izv.
Ob 20. Jack Straw. Izven.
Opera: Seviljski brivec. Izven.
Pondeljek, 20. novembra 1922:
Drama: Ploha. Red C.
Opera: Zaprto.
Muzika Dravske divizijske oblast: izvaja pod vodstvom svojega kapelnika dr. Josipa Čerina na svojem I. letošnjem sinfoničnem koncertu v pondeljek, dne
20. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Union Brahmsovo IV. sinfonijo v e-molu. Johannes Brahms je bil rojen leta 1833 v Hamburgu. Nekaj časa je deloval kot dirigent, nato pa se je posvetil popolnoma kompoziciji do svoje smrti 3. aprila 1897. Število njegovih skladb najraznovrstnejše oblike je veliko In najodličnejši glasbeni estetiki in kritiki smatrajo Brahmsa kot najboljšega naslednika neumrlega Beethovna. Njegove skladbe se odlikujejo po globoko občuteni invenciji in po strogi klasični obliki. Brahms ne pozna drznih postopov ne v harmoniji, kakor tudi ne v vodstvu posameznih instrumentov, vse je lepo umerjeno in skladno. Svojo IV. sinfonijc je napisal v karakterističnem 'e-molu in zato nosi celotna ta skladba globok melanholičen značaj. Vstopnic je še dovolj na razpolago in se dobe v pondeljek cel dan v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in zvečer od 7. ure dalje pri koncertni blagajni v Unionu. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Koncert gospe Ade Poljakove. Ga. Ada Poljakova, ki je dosegla pri dveh gostovanjih v naši operi sijajen in popoln uspeh, nastopi v opernem gledališču kot koncertna pevka v torek, dne
21. t. m. Pela bo skladbe Rimski-Korsa-kova, Rahmaninova, Dargomižskega, Balakireva, Glinke, Cimarose, Martinija, Pergolesija, Debussyja, Schumanna, Grečanina in Musorgskega nekatere znamenite otroške pesmi. Na klavirju bo spremljal g. prof. Ruč, pri pesmi Glinke »Dvom« bo igral čelo operni so-ločelist g. Feršnik. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Lepaki s sporedom in tekstom nekaterih ruskih pesmi, ki se bodo na koncertu izvajale, so na razpolago pri operni blagajni in na večer koncerta pri biljeterjih.
Marilonetno gledališče v doma igra danes na splošno željo bal^
Volilni shodi
»Jugoslovanske zafednlce
6&
»kraljevič Rožencvet fn princesa
?ana«. Pred tem burka Preizkušnja«' Predstave se vrše ob 15. in 18. url
Društvene vesti.
Odba.’ saveza dobrovoijaca vabi v*1
v Ljubljani bivajoče dobrovoljce, da ** udeležijo sestanka dne 21. t, m. ob uri v salonu restavracije Lloyd. Pon** delegat o beograjskem kongresu-
* Policijski preglednik na bru. Na Dunaju se ie obesil na pM kandelaber policijski preglednik « ter Loser, ki si je že večkrat P°s^v,„ vzeti življenje. To je v zadnjem že drugi slučaj, da se Dunajčani ob«*8 jo na ulične svetiljke.
Imaš Metina y obraza? V talem telesu?	.
Uporabljaj Elza-Fli*1(1,
Potrebuješ ti dobrodejno in okrapfujota mazito ?
Uporabljaj Elza-Fluid*
1 te muči glavobol? Zobobol? Trganje? .
Uporabljaj Elza-Fl^d!
Ali želi! najbolj!« za ojtgovanje zob, kole,
Uporabljaj Elza-Flu^'
Ali si prevet občutljiv gleda mrzlega zrafci?
Uporabljaj Elza-FlujC*'
Ali želiš dobro domače in kmetsko sredstdj
Uporablj aj Elza-Flitfd*
Fellerjev pravi Elzaft^l mnogo nioffnejši, izdatne), boljšega delovanja francosko žganje. Nek0'
kapljic zadostuje, da hi®1 rečeš:
ItenMjotPj
MaaaHavMaaiHnMHN«****1
V NEDELJO, DNE 19. NOVEMBRA:
Gostilna »pri Ribiču«, Dolenjska cesta (ob pol 10. dopoldne), govore Škulj, Rupnik, Jelačin.
Gostilna »pri Sokliču«, Pred konjušnico (ob 10. dopoldne), govore Pu-stoslemšck, Stane Vidmar, Juvan.
V PONDELJEK, 20. NOVEMBRA: «
Gostilna »pri Zlatorogu«, Gosposka ulica (ob 8. zvečer), govore dr. Ravnihar, Ivan Tavčar.
Gostilna »pri Flegarju«, Zaloška cesta (ob 8. zvečer), govore dr. Hacin, Stane Vidmar, Rupnik.
VOLILCIi UDELEŽUJTE SE SHODOV V NAJVEČJEM ŠTEVILU!
Išči Elsafiutd v v s e h dotičnih posl o v® c a h, vendar pa zahtevaj samo pravi I®* fluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravn0^ stane s pakovanjem in poštnino če se 4en pošlje naprej ali po povzetju: 3dvojnateali 1 Specijalna steklenica 24 O1" 12dvojnatih„ 4 špecijalne steklenice 84 ” 24	8	Specifalnih	steklenic 146
36	„	„12	„	208	.
Na te cene se računa sedaj 5 % dopis**1*1 Pisma je natančno adresirati na:
LI. FELLER. Ififeainai
Elzatrg št. 357. HrvatskO^
KOI primot: Elza-obliž zoper kurja oče*» 9 in 3 Din; Eba-mentolni žrtnikl 4 Din; Elza-s«®1** . kapljice za želodoc 10 Din; Klzn-zagorsk! proti kašlju9Din; Elza-rlbje olje20 Din;	.
za usta 12 Din; Elza-kolonska voda J 5 Dio: * ^ samski miriš za sobo 15 Din; Glvcerin 4 15 Din; Lvsol. Lysofonn 12 Din; Kineški 2*1 1 Din dalje; originalno Radikum francosko velika steklen. 15 Din; Elza-mrčesnf prašek' ^ strup za podgane in miši 7 Din. — Za pd® pakovanje in poštnina posebej račun*'
vi	vrsti Niko Zupanič, dr. Derganc, Vladimir Knaflič in podobni heroji, ki s tako vnemo razganjajo slovensko temo.
Dalje bi ne bilo odveč ovekovečiti tudi nekaj najvažnejših zgodovinskih dogodkov, kakor n. pr. otvoritev nove dolenjske (Pucljeve) železnice, ustanovitve mariborske oblasti odprave nepotrebne slovenske univerze in podobnih velepomembnih momentov.
Kakor je torej imenovanje in poimenovanje ljubljanskih ulic na videz brezpomembna lapalija, tako da Jo je večina Ljubljančanov gotovo še prezrla, po-menja v resnici vendarle dogodek, ki globoko posega v vse naše javno življenje In bi pravzaprav moral razburkati vse ljubljanske duhove, vsaj toliko, kot jih je Svengali.
PETER KUŠTRIN:
Untvern".
»
Beseda »lintvern« je sicer nemška in Domeni toliko kakor »zmaj«. Mislim pa, da ml tujke ne bo nihče zameril, ker za pojm, o katerem sem se namenil pisati, slovenske besede nisem mogel najti. —■ Ko sem bil še kratkosrajčnik, mi je babica Pripovedovala povesti o lintvemu in spominjam se, da me je bilo silno strah, kadar je nazorno opisovala, koliko devic je ob celovškem jezeru požrl in kako mu je hrabri vitez sekal glavo za glavo, pa so mu vedno zrasle nove. Grozna prikazen In strašna pošast je bil bojda lintvern in zato Imenujem vse zakonske žene, ki hočejo nositi moške hlače, kratkomalo »lintverne«. Naj vam dragi čitatelji — saj .vem8 da ste siti
političnih polemik — za kratek čas predstavim vsaj enega takega lintvema. — Takoj pa zaradi miru in prekrasne za-stopnosti v hiši povem, da moja žena ni lintvern. Ljubka je in zavberna ter mi ni zmožna reči nobene žal besede, če bi bil še tako neroden. —
Imam prijatelja, ki je pošten in soliden dečko. Rad poje, veseli ga zabavna družba. Vinjenega še nisem videl niko-
li.	Nekoč ga je nenadoma pri srcu zaše-getalo in zahotelo se mu je po družici, ki bi mu lajšala pezo življenskih skrbi. Odločno sem mu prijateljsko svetoval, naj ne skoči v jarem sv. zakona, ker so danes hudi časi — fant je državni uradnik in s tem se razume sijajno plačan — in pa, ker je še premlad in premalo izkušen v tozadevnih zadevah. — Povedal sem mu, da brez gmotnih sredstev ni srečnega zakona, ker gre ljubezen skozi želodec in da sl lepega zakona brez poštenega stanovanja misliti ne morem. Pa ga je vseeno vrag zmotil. Punčke so res pridkane in ljubeznive v ljubezni in čakajo samo trenotka, da župnik zaveže čez roki štolo. Takrat pa se čudno hitro izpremene. Nataknejo si rožičke, angeljček se izpreobrne v hudička: zagospodovati hoče! Prvih štirinajst dni je v zakonu sicer prav prijetno, četudi ni stanovanja in presrečni zakonski par lahko počiva (ali pa tudi ne?) v nezakurjeni podstrešni kamri. Kmalu pa zadovoljnost gine in mož občuti v žepu kačo. Joj. Nujnih potreb na cente. Drv ni, premoga še manj žena ima obnošeno obleko, rada bi novo boo, lep klobuk in njeni čeveljčki niso več moderni. Mož bi vse rad kupil, ustregel bi rad ljubi ženici, toda v žepu — kača!
Žalost mu zleze v srce, obupan je, ker svoji dragi ustreči ne more. —
Tako približno se je godilo po medenih tednih tudi mojemu prijatelju. Po dveh tednih se mu je ljubljeni angeljček, zlata dušca, srček in pikapolonca izpre-menila v hudička, koncem tretjega tedna pa že v lintvema. Prišel mi je potožit svojo srčno bol, razjokal se je bridko in obupano vzkliknil: »Oh, zakaj te, moj preizkušeni Peter Kuštrin, takrat nisem poslušal in ostal samec.« Smeje sem mu odvrnil: »Zvoniti po toči je prepozno. Udaj se v božjo voljo! Kakor si si postlal, tako boš ležal, če je vitez ugnal celovškega lintverna, uženeš tl tudi svojega!« — Zahvalil se mi je in odšel. —
Ubogega nesrečnika od tistihmal nisem srečal pet mesecev. Izvedel sem, da mu je štorklja prinesla punčko. — Čudno se mi je to zdelo in proti vsem naravnim zakonom nekoliko prenaglo, kar se pač v današnjem protizakonitem času precej pogosto dogaja. Srečen in zadovoljen ml je prišel povedat veselo novico. Toda potožil mi je hkratu, da ima njegov lintvern čezdalje več glav. Včasih je dejal, že navsezgodaj zjutraj začne rentačiti. »Neroda, kaj sedaš na stranico postelje? Ali ne veš, da se s tem postelja kvari? — Kje sl se sinoči potepal? — Po čudnem parfumu dišiš!
—	V društva ne smeš nikoli več! Tam se samo drug drugega podpihujete in opravljate svoje žene. — Ko si se odpravljal od doma si si pol ure umival zobe. Tako vesten za negovanje zob nisi bil nikoli. Gotovo si šel kako flenčo poljubovat. — Pod TranČo si potem stal z dvema harfama! Čakaj, Čakaj! —
i
Molčal sem in šel v službo. Bilo je precej dela in sem se vrnil šele ob četrt na tri popoldne. Še nisem dobro odprl vrat, je že zagrmelo: Zopet si bil v gostilni, pijanec! Ali ni škoda denarja? In pridiga brezpotrebna, neutemeljena, se je nadljevala ves čas kosila. Še pes ima rad mir pri jedi, zakonski mož, kateremu je Bog za pokoro naprtil lintverna na raino, ga nima. Včasih sem ji odgovarjal, sedaj molčim. To jo seveda še bolj razkači. Peter Kuštrin pomagaj mi, daj mi dober svet, kaj naj storim!«
»Nič se ne jezi, nič si ne beli glave, lintvern! so vsi enaki«, sem mu odvrnil. »Lintverni so hudobe — blagih, dobrosrčnih žena med njimi ni. Hudobe so, ki vse ljudi sodijo slabo po merilu svojih slabili lastnosti. Llntvernu je vsaka moževa družba ničvredna, vsak še najboljši prijatelj človek pod potjo. Lintvern svojega moža ne razume ali ga noče razumel Lintvern moža zmerja vpričo otrok, zato, da ga jim prisovra-ži. Lintvern z neutemeljeno ljubosumnostjo odganja moža od sebe in ga nezavedno tira v naročje drugi ženski, ki ga želi razumeti In ki njegove napake odpravlja z lepo, prijazno in dobrohotno besedo. — Skratka lintvern je grobo-kop svoje, sreče svojega moža ta svoje dmžlne. — Dobro te poznam prijatelj, da si soliden, da nisi babjek, da vso svojo plačo prvega prineseš ženi Vem, da se nima prav nič pritoževati. In zato vzemi njene hrulacije in sitnosti za dovtip. Smej se in kadar bo zopet odprla vse registre svojega hudobnega jezika, ji pomoli pod nos polo papirja in svinčnik, pa reči: »Ljuba ženka nič ne slišim, kar hočeš povedati, napiši! Zvečer bom
pa prebral!« Okreni se in pojdi v rijo. Kregati se ne bo mogla, naP*5L,, pa tudi ne bo nobene besede. In z9 ^i krat bo mir. Drugič pa poskus P0*10^. Sicer pa mislim, da bo lintvern1* sekal glave njegov otročiček. Zib3*9 ^ bo in cmrljala, motila se bo z nji11** Dosedaj je Imela pač preveč 5as9 je nepotrebne sekature! — Prijatelj *ju vidno potolažen poslovil in mi i°. M’ sporočil, da je moje zdravilo vsai 3 ^ liko pomagalo. Zato se ga Poslu^rlaui njegovi sotrpini in morda še d°.
—	upanja imam sicer malo — da >z zarod lintvernov — Ksantip!	j
Dostavek. Zakonski mož! P1? ^ danes ta podlistek svoji ženi. C« j. je ujezil in razkačil bo to znamenje. .,Q ona — lintvern. Gotovo, kot se jaz pišem Peter Kuštrin.
Oris. SchapirosraP*1 THE REX Co, Liubjlgjg
Zato
velik®** 0 množi**0 sukn*> platn®. P®r hent* *
jas*
-Sttr
inozemskih tovaren, čudovito nizkih cenah
H. Stmaofei,
Cenik s tisoč slik®10*
S.*®
Taiinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
Viljem je šel mimo obeh moških, ki sta bila zatopljena v ^oj pogovor, da nista slišala njegovih tihih korakov. In mimogrede je slišni dovelj. Ker popolnoma razločno je čul, ko je fleJal John svojemu spremljevalcu besede »prokleta sodrga — •Oznanil — policija«.
. »Le potrpi lopov!« je škripal Viljem. Sedaj vem, kdo nam j* naprtil nočni obisk policije. Le potrplenje! Za svoje izdajstvo J»i5 plačilo, — toda drugo kot od policije razpisano nagrado tisočih funtov šlerlingov.«
Edina rešitev.
Elen Morris, ki se je nahajala v vili barona Hardinga, sl je korala obupana priznati, da je proti baronovim nakanam brez »sake moči.
, Slišala je, ko je baron zapustil hišo. Zavedala se je, da bo “?ub(jcna, ko se bo vrnil zjutraj vinjen in poln strasti domov. . Zgubljena? Izročena baronovi pohoti na milost in nemilost? Ne! Tega ni hotela dopustiti in magari če bi se imela Obesiti na vrvice okenskih zaves.
V	strašnem strahu je ubogo dekle prečulo vso dolgo — “Olgo noč, vedno v strahu, da vstopi tako osovraženi ji baron J|sobo. Kaj naj ji pomaga njena šibka moč proti korenjaškemu toožu, ki je imel poleg tega gotovo še več pomagačev, da jo Podvrže svoji volji. Ničesar ji ne preostaja, kot smrt.
Mislila je na Viljema, toda taji ni mogel pomagati, vsaj ni )^del, kam da so jo zvabili. Nobene rešitve nikjer — bila je «?ubljena.
Končno se je pričelo daniti. Elen je slišala udarce ure iz nekega zvonika v daljavi.
Naenkrat pa je zaslišala še druge glasove. Nekako praskanje in šumenje, kot da se nekaj pred vrati giblje. Nehote se je ozrla proti vratom. Težka hrastova miza je stala še vedno pred njimi. Toda polagoma je nekdo pri špranji porinil bel listič v sobo, ki je padel na tla.
Začudena ga je Elen pobrala. Listič je bil popisan in Elen je videla na prvi pogled, da izvira pisava od ženske roke. Na njem je bilo zapisano:
Nesrečna sotrpinka!
Še Imaš eno sredstvo, da se rešiš. Toda ne smeš se obotavljati, ker če pride baron Hardy nazaj, potem bo prepozno. Zato stori, kar ti tukaj svetujem, ker sicer si izgubljena!	x
Kmalu se bo v sobi prikazala odprtina, iz katere se bo dvignila miza, obložena z jedili in pijačo. Ne dotakni se ničesar, temveč čakaj, da se prične miza zopet pogrezati. Tedaj stopi brez pomisleka nanjo in se spusti z njo vred v globino/
In sedaj pazi! Ko se bo zaprl strop nad teboj, boš zapazila na desni strani zidu močan železen kavcij. Obesi se nanj in zdrži vsaj nekaj sekund, potem te bom rešila!
Jane.
Elen je mislila, da sanja, ko je zopet in zopet brala te tako tolažilne besede. Toda ali ni bila to morda le zvito nastavljena past, da bi se ji vzelo celo zadnje pribežališče — smrt?
Toda ne! Kakšen smisel naj bi to imelo, ko se je mogel odpor šibkega dekleta lahko premagati.
Elen se je odločila slediti nasvetu nepoznane pomočnici.
V	skrajni napetosti je čakala na prihod mize.
Ni dolgo trajalo, ko se je neslišno odmaknil en del tal in takoj se je na njegovem mestu prikazala bogato obložena miza. Llen je zapazila, da se je plošča, na kateri je stala miza, popolnoma prilegala odprtini.
Pristopila je bližje. Čakala je že precej časa, toda miza je ostala negibna na svojem mestu. Mrzlo je spreletelo ubogo dekle: če bi prišel sedaj baron tiardy, potem bi se izjalovilo tudi zadnje nieno upanje na rešitev.
Naenkrat se je Elen stresla. Popolnoma jasno je videla, da se je miza polagoma pričela pogrezati. Hitro je stopila na pogrezajočo se ploščo in se sklonila s svojim trupom čez mizo, da ne bi zadela ob rob odprtine.
Vedno globlje se je pogrezala miza. Sedaj se je zaprl strop nad njo. Zagledala je železni kavelj, pognala se proti njemu in v prihodnjem trenotku je visela na zarjavelem železu. Takoj Je občutila, da ne bo mogla dolgo zdržati. Nekaj trenotkov samo, moči ji bodo opešale in padla bo v globino.
2e so popuščali njeni prsti, ko je naenkrat čutila, da so stena giblje. Dvoje rok jo je objelo in jo potegnilo v popolnoma temen hodnik.
»Rešena!« je nekdo zašepetal tik nje.
Elen je čutila, kako jo nekdo vleče za seboj, toda videti ni mogla ničesar. Tudi jo je čudežna rešitev tako presenetila, da ni mogla spraviti iz sebe nobene besedice, s katero bi se zahvalila svoji rešiteljici.
Naenkrat je prodrl v hodnik slaboten svetlobni žarek In šele sedaj je Elen zagledala poleg sebe osebo, ki jo je rešila. Hilo je mlado dekle z lepim, toda mrtvaško bledim obrazom.
1
'iflt
MAL!
| OGLAS! § ~  ...
PRODAJA:
Mrvo. lepa hi5a, no j*. Popravljena, poleg tudi jjjpbnl materiia! za dozi-VL' 6 oralov zemlje, velik Ha°*rad, gozd itd. Leži ob bJN cesti, pol ure od Mo Proda se radi bo ' Do jako ucodni
pismeno:	Blagajna	I.	du-
navskog parobrodskog društva Beograd, Bogojavljen-ska br. 8/11.	829	UČENCE
...	SPREJEMAM	v preobllko-
SbiU^Sk "	vanje moSke	tn	damske
klobuke. Sprejme	tudi vsa
   IN UČENKE modistovska dela in čepice:
isprejmeta Brata Knez, zla-|j. Stemberger, Dunajska ŠTEDILNIK.	21X30	mm,	z tarja	in draguljarja	Celje cesta 9.	813
modnlcami In	opeko	ter	tudij—	Gaberje. Kupujeta	tudi
ena lončena peč za večjo [zlomi ieno zlato in srebro po sobo pri .los. Senica, Za'liajVj3jj cenl	§33
Bežigradom 6.	826
, IŠČEM MESTA kot preje-APNO la, garantirano do-^alec vsakovrstnega lesa po bro žgano iz vodnega ka- dogovoru v okraju Celje — menja (krogle) več vago- Dravograd. Ponudbe pod nov za takojšnjo ali poznej-:»prejemalec« 184« na upra-5o dobavo po zmernih ce- vo lista, oah. istotam 1 vagon smre.1
SOLIDNA TRGOVKA vzame manufakturno blago v komisijo za prodajo. Dopise pod »Solidna trgovka« na upravo lista.	788
DRVA oddaja vsako ntno-,lo_ Žino. Rezanj drv z motor-§32 nim obratom. Ludvik Her-—-—Sič. na FriSkovcu za prej. ceni kovih suhih plohov, 50 rmnJV/TČ ČEVLJARSKIH PO- belg. vojašnico	671
jai\u	vvu.	r\uvm	hUlllll	JJIUJIUV,	Ul/ 1111111 v v-	►	Woiw.v*.	-	w
Barbara Spar. G.!debe!ine. Več pove ŠtefanjAfOČJV//(OV, se sprejme pro. št. 35 pri Mokro-;Oruden, trgovec z lesom In ‘tl dobremu plačilu s hrano 835 apnom, Stranje pri Kamni-|in stanovanjem. Sprejme se
818 tudi enega učenca. Zglasiti
ku.
Mka izbiro
CTrr£S8Kgu. •r,wKsr5r?? sr "“»Mit mn*
ftjt-ICNO HIŠO, dve so-  -----------------------------------:---jse je pri Anton Marčan, čev-l
**d?>Ve kuhinji, zraven velik MlSO v sredini Ljubljane. ijarskl mojster. Primskovo'
j Urar i
\ Ed. Šbopeli f
f Ljoliliana. Mestni trg St. B. s
Velika zaloga ut, zlalnine. sre- » D brnine in optike, - Popravila se a a izvršujejo strokovno in pod S "	jamstvom.	~
Cene nizke.
stanovanje takoj jljrpiago. Poizve se v Ze - St. 45.
ali mlajša moč, zanesljiv, se HIŠO V BELJAKU (Koro-jiakoi sprejme nri tvrdki An-ško) na epem kraju, s pro- ton Mohorič, Ptuj. 828 stlm stanovanjem, tronad-
HIŠO z vrtom v vasi, pol ure od stropno, 21 prostorov, vo. j, nla. Pripravna za kake- dovod in drvarnice In lepim K-Trtnika, stanovanie profil 'akoj. Več pove lastnik
GOSPODIČNA Iz ugledne
jjflP Kristančič, čbvlj. mol* Predoslje 79, p. Krani.
831
vrtom po nizki ceni takoj !rodb,I1te že>' mes^ Prodatla|-Ignac \Vedam, Beljak. Fluss-|k® ali blagajničarke. Ima gasse 10.	812jveč	let	pisarniške	prakse.
Mariji-
IBatleV
Stari trg
Sprejemajo se v polno popravo zn emajliranje z op-njem in ponikljanje vokolesa, otroški vozički, Šivalni a«.-.==a jn razni stroji, emu«*«
NOV PISALNI STROJ po
^    _— ugodni ceni pri Fr, P Za-
(vila) z vrtom in nji- iec, Ljubljana, Stari trg 9. |(y ceno 150.nn0 dinar-]	780
^tu *-eRa v letoviščnemj------------------------------——
?aWm0J).Savi 'n_. Postaji. zi- PLETILNI STROJ štev. 8,
Ponudbe prosi pod va in zanesljiva« na upravo ista.	756
—	_	Brežice.	Poslop-
ilui'l dovršeno. Agenti Iz-
JU^Chf n i« ____________ ct.a
nekoliko rabljen.
Snih*'11' Pfoda "še Tž služ- dogovoru. Naslov v upravi,Ponudbe na
UAZHO:
PEKARNA na prometnem Cena po^iraju se vzame v najem.
upravo lista
ozirov. Natančneje lista.
789, nod št. 824.
lubliana pap^}nB
,Tri])una‘ otroških vozičkov Unbljana
Karlovška cesta 4. - Zvonarska ul. 1
SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
A. & E. Skaberne
Ljubljana. Mestni trs St. 10.
iz slavonskega hrasta,
Mo lEpenlio.lesul cement
dobavljam v vsaki množini
najceneje.
I. Jugoslovanska tvornlca Baku la
nos. R. PUH
L3UBUANA Oradažka ut. 22 - Telef. 513
P8F* Enkratna objava tk din. 'HH
era
PJporočaio se sledeče tvrdke:
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Ljubljana. Sodna ul. 3. tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c.
VELETRGOVINA V!\A: Restavracija »Zlatorog«, Ljubljana, Gosnnska ulica.
FOTOGRAFSKI ATE LIJE:
Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za povečanje slik.
SLAŠČIČARNA. Kalaš, Ljubljana, Židovska ul.
Franc Rrumat, Ljubljana, Mesttii trg 257.
TRGOVINA ROMB Al A: SUKANCA ITD..
Karl Prelog. Ljubljana. Stari trg, 12.
PARNA PEKARNA.
Jakob Kaučič, Ljubljana, Gradišče.
PAPIRNA TRGOVINA:
I. Gajšek. Ljubljana. Sv. Petra c.
VLIVANJE VSAKOVRSTNIH KOVIN: Pezclirnik & Cie. Ljubljana — Zg. Šiška.
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna, Ljubljana, Mari«
lin trg 8._______________
KAVARNE:
»Central*, Ljubljana, poleg jubttel-nega mosta. Štefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncert.
TRGOVINA Z ZLATNINO IN SRE« BRNI NO:
Ivan Pakiž, Ljubljana, Slari trg 20.
KAMNOLOM IN OPF.K.
Kleemanns ver. Fabriken, Obert tiirkhem and Faurndau.
Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev, reg. 2. z o. z.. Ljubljana, Gosposka ul. 4.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE: " J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova
cesta št. 3^_______
DOBAVLJALEC KLOBAS: Novak Tavladijac, Ljubljana, Moste 145, najcenejše in najlinejše klobase.
STAVBNO IN UMETNO TESARSTVO: Jakob Pavlič. Domžale.
Zahvala.
Ob priliki prebridke izgube nepozabnega soproga in očeta
Henrika Debevca
ravnatelja podružnice I. hrvatske štedionlce v Ljubljani
Izkazalo se nam je toliko iskrenega sočutja, da ni mogoče izreči vsakemu posamezniku našo zahvalo in se tem potom zahvaljujemo najsrčnejše vsem onim, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti in vsem onim, ki so položili na njegov mrtvaški oder prekrasne vence in šopke.
Ravno tako se zahvaljujemo tudi 2a vse neštete pismene dokaze iskrenega sočutja.
Žalujoči ostali.
Za Miklavža!
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim ie:
n03 ZVERINJAK
kniig-a s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas K 20'-
M03I UUBCKI
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32‘—
MLAD! SLIKAR
tO tiskanih predlog; za pobarvan je z akvarel-barvami ali pastel - barvniki K 12‘~.
ČRNI PETER
staroznana, vesela družabna igTa za zimske večere. 1 igra K 12--Vse se dobi v
« i •*	•
—: IVAN JAK IN SIN :=
UUBUANA - GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 2.
stroji m strop za pleteni©
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v UNCU. — Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujejo brezplačno — Popravila se sprejemajo. — Lastna delavnica.
Pisalni stroji Jdler". tea iz pmiii tesar en!
DCrkop
Styrla
Waffenrad.
 ""llllllllllllllll
5 Uobliani, Marifin trn 8.
NAZNANILO.
M.e$t$ia hranilnica ljubljanska
naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog r*a knjižica tudi
Vloge na tekoči račun
ter jih obrestuje po najugodnejši obrestni meri. Enako kakor za hranilne vloge, jamči tudi ^ za vloge v tekočem računu mestna občina ljubljanska z * vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo.
Ravnatelistvo Mestne hranilnice ljubljanske.
Parna žaga
air ur unua Mwa ius
Kupuje po najvlšjih dnevnih cenah pozne vrste skffosiesa j^^lesa, feahor tudi cele gozdne parcele. A
Lepi trgovski
LOKALI
s skladišči
takoj na razpolago
kupcu dvonaist^opne hiše z staro dobro vpeljano trgovini v sredini mesta Ljubljane na zelo prometni toi-
kl. Lokali so ra/ven špecerije pripravni posebno za trgovino z manufakturo, konfekcijo, želpzn no, usnjem in mesarijo. Zmerna cena. Po nudbe pod „Sigurna eksistenca- na An zav Dr<igo Beseliak, Ljubljana, Sodna 5
Razno perilo
za dame, gospode (n
deco priporoča tvrdka
S UJEDAMI &,Steni tifllO.
Zdravnik za notranje otroške bolezni
•ijuliljoni), Emonsko cesto 20
ima telefon štev. 620.
miiiiiimmiii
I
(Pragedruck -
dobro gumirane v vseh barvah in najfinejSi i?vršitvi izdeluje najhitrtje Tvornica pečatnih znamk, štampilij in pefatov
ANTON ČERNE,
graveur
13UBL3ANA. Dvorni trg 1 Katalogi —* franko!
•!!!!" , •,	!!i!i)H!! iimiiiiiimnH
Nekoiiio hidra uličnih
stiskalnic
za klobuke
) ,
popolnoma kompletnih, se proda po zelo ugodni ceni. Pismene ponudbe na upravo našega lista pod št. 617.
Prvovrstne banaške prašiče, Špeharje |
ter vsako soboto in nedeljo
sveže domače jetrne, krvave in mesene klobase
ima na zalogi
Md 3eba£in, Ljubljana, lota jsta cestaZ. T‘UI° ”
• dolenjska in štajerska vina.
Zahvalo in priporočilo!
Osebno mi ni mogoče, vsakemu posebej se zahvaliti za naklonjenost, katero sem skozi dolga leta uživala od svojih odjemalcev kruha. Zatorej se še enkrat zahvaljujem vsem, kateri ste me podpirali in obenem naznanjam, da sem s 1. novembrom 1.1- oddala svojo pekarijo v najem gospodu
LEO ŠTRUKLJU
katerega vsem starim in novim odjemalcem toplo priporočam ker zaupam, da bode ugled znane Bizjakove pekarije (po imenu *Pri peku.na štengeah") obdržal; ker je poznan kot pravi strokovnjak v tej obrti Znanost v tej stroki si je pridobil kot mlad pomočnik v največjih mestih sveta kotna Dunaju, Zagrebu, Sarajevu, Trstu, Poli, Parizu, Chicago, New-Jorku itd., tako da bode ljubljanskemu občinstvu lahko nudil vsakovrsto pecivo različnih mest. Meni bode pa v zadoščenje, da ga podpirate, ter da vidim to obrt cveteti.
Ljubljana, dne 17. novembra 1922.
Terezija Bizjak, posestnica in obrtnica
(„Pri peku na štengcah“) Poljanska cesta 25.
1-^ krasno pesniško zbirko* ki V X\ 1 1N H rC r je preložena v vse svetovne jezike, je založila v izbranem prevodu Dr. A. Gradnika
Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8 Cena broširanemu izvodu Din. 16'—, vezanemu v papir Din. 20'—, v usnje krasno vezano Din. 50*—.
UH«
PoSnojarmenik
(Vollgatter)
žag« ter stroje za obdelavo lesa vseh vrst, rrajnovejse konstrukcije dobavijo takoj po najugodnejših cenah U
iugoslovansVegfa skladišča
„Su!we k s'* Leipiig-Kleinzsche, Dlskaustr. 68
WelterwerJief lenM, Brelfenstrasse 58.
H. Suttner fimetnlk
Tvorni« kuvert
Prvovrstni	Brez	konkurence
Tovarna gumbov • Slov. bistrita
obratuje sedaj
(vogal Karlovške ceste) ter se priporoča *• d0t> vseh vrst kuvert
vsaki čas po
najnižjih cenah
UDiLgJJEM
Velike množine zimskega blaga ravnokar došle
ULfeHAt
vse vrste
UNITED - AMERICAN * LINES - INC
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko
kakor: obleke za tnoške in ženske, avtomobilne pla-če itd Delo je špedjelno prirejeno Vsa tozadevna naročila sprejema
j&uro
Benci.n. — Pneumatika Olje. — Vsa popravila Mast — in vožnje.
Le prvovrstno blago in delo po solid cenah nudi
Jugo-Auto d. z o. z.
v Ljubljani.
izvoz divjačine in perutnine
Sprejemališče:
Seienburgova u!. 5.
Podružnice •
Maribor, Zagreb, Ko čevje, Novo mesto.
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo ItušOana, Kolodvorska utica 28,
Brzojavi: Vajda, Čakovec. — Telet. 39.
PRISTflE KRRnJSKE KLOBASE
z garant samo svinjskega mesa izceuje In razpošilja v vsaki množini stara renomirana tvrdka
M. Urbas, Ljubljana, Slomškova ul. 13
poleg mestne elektrarne.
LjllldOd, Bohoričeva m. 20.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industriisbo podjetja in razpečavo:
Prima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo*
kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta
Poziv
izvršujoč sklep konstruirajočega glavnega zborovanje od 28. maja 1922 ter pozivom rta sklep seje ravnateljstva od 17. julija 1922 objavlja podpisani odbor s tem
in to od Din 1,500.000- na Din 2,500.000
z izdajo noih 100.000 delnic po n«m Din 100‘-
Podpisana upravna sveta Siovenske eskomptne banke in Trgovske banke d. d. v Ljubljani naznanjata, da sta se združila oba zavoda vsled soglasnih sklepov izrednega občnega zbora z dne 20. maja 1922 ter bodeta odslej vodila posle pod tvrdko
I	Emisija	delnic	se	bo izvedla pod sledečimi pogoji:
1. Stari delničarji imajo pravico na vsako staro delnico po eno delnico,	nove
emisije po tečaju od Din 100’— po komadu, ter Din lO'— vpisnine po delnici.
2. Z delnicami, katere po starih delničarjih ne bodo optirane, razpolaga Upravni	1
Odbor na ta način, da jih prepusti subskribentom nove emisije, ki dosedaj niso bili	1
^	delničarji „3uSCS!ovenskCS novinsfcOS d. d •• po nominali ter Din 15 — vpisnine po	j|
9	delnici, pri tem si Upravni Odbor pridrži pravo reparticije.	*
J	3. Delničarji, kateri žele izvršiti svoje pravice opcije, dolžni so predložiti	svoje	®
9	stare delnice na prekolkovanje v času od 1. do 50. septembra 1922 in sicer pri onem	®
J	denarnem zavodu, pri katerem so do sedaj vplačevali za naše društvo ali pri enem od	*
% zavodov, pri katerem se vrši vpis sedanje emisije.	<®
4. Vpisovanje nove emisije delnic „JugosIovenskog novinskog d. d.“ začenja	^
IS 15. septembrom t. 1. in traja do 31. decembra 1922.
5. Vpis in vplačilo nove emisije vršilo se bo na sledeči način: pri vpisovanju	8
se vplača 50 "/„ od vsake delnice ter Din 10— oziroma Din 15— vpisnine po	8
komadu; vplačilo preostalih 50% mora sledeti najpozneje do 31. januarja 1. 1923.
6 Na položena vplačila se bo izdalo začasno potrdilo, a pri vplačilu celokupnega iznosa delnica društva.
•	Ta emisija je deležna dobička tekočega leta.	©
%	7. Za vplačevanje fungira: „jadranska banka d. d.“, Beograd; „Prva Hrvatska
•	Stedionica“, i.cgreb; »Francusko-Srpska banka A. D.“, Beograd; „Hrvatska Eskomptna	®
0	banka d. d.“ Zagreb; »Slavenska banka d. d.“ Zagreb; „Jugoslavenska banka d. d.“
|0si;ek ter vse njihove podružnice.
2-AGREB, dne 5. septembra 1922. •
TRGOVSKA BANKA
Novi zavod razpolaga z delniško glavnico od
K 60,000.000 -
in precejšnjimi rezervami ter bode mogel ustreči zahtevam svoje cenj. Mijentele najkulantneje.
Prosimo, da ohranite do sedaj naklonjeno zaupanje tudi novemu zavodu in beležimo
Upravni svet	Upravni	svet
uublia ul
Glavni in odgovorni urednik Zorko Talon.
Izdaja »jugo slo v. no vinsko d. <L«,
Tiska »Zvezna tiskarna4