ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 4 • 513—5*8 513 
I r e n a G a n t a r G o d i n a 
NOVOSLOVANSKA IDEJA IN SLOVENCI 
Češka je imela ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja med Slovani v monar­
hiji gotovo največji ugled in vpliv, obenem pa je nudila zgled, kako se aktivno 
in učinkovito zavzemati za svoje nacionalne zahteve. Kot zgled je Češka na­
stopala tudi s svojo gospodarsko in kulturno razvitostjo, tako da so tudi ideje, 
ki so prihajale odtod, praviloma vedno našle odmev tudi v drugih delih monar­
hije. Ena takih idej je bila ideja neoslavizma/novoslovanstva,1 ki je temeljila 
na prepričanju, da se morajo Slovani upreti nemški agresiji skupaj z Rusijo kot 
največjo samostojno slovansko državo. Sam izraz je prvi uporabil ruski pu­
blicist M. M. Fedorov, sicer tudi finančni minister, ki je izdajal slovansko na­
ravnan časopis ,Slovo'; sodeloval je pri ustanavljanju Društva za slovanske 
vede v Petrogradu, pa tudi na vseh sestankih in shodih novoslovanov. 
Med češkimi politiki pa je bil dr. Karel Kramar2 eden prvih, ki je videl v 
sodelovanju z Rusijo velike možnosti za zaščito in uveljavitev slovanstva na­
sproti nemštvu. Kramar je bil sprva član Masarykove realistične skupine, že 
1893 je skupaj z Masarykom, Gollom in Kaizlom vstopil v Mladočeško stranko. 
Kmalu je med Masarykom in Mladočeško stranko prišlo do razkola, tako da je 
ta iz stranke izstopil, Kramaf pa je v okviru stranke svojo politično dejavnost 
osredotočil na snovanje t. i. nove češke politike. 2e 1896 je na Dunaju izdal delo 
»Das Böhmische Staatsrecht-«, v katerem se je zavzemal za dosledno upošte­
vanje češkega državnega prava, za češke zgodovinske pravice, to je, za legitim­
nost čeških zahtev po češkem kraljestvu. S parlamentarno krizo, ki so jo izzvale 
Badenijeve jezikovne reforme in nemške reakcije nanje, je v članku »Prihod­
nost Avstrije« v Revue de Paris leta 1899 nakazal, kako si predstavlja novo 
češko politiko.3 Le-ta naj bi bila nujna zaradi nemškega radikalizma, ki ogroža 
predvsem Slovane v Avstriji, obenem s tem pa ogroža obstoj in prihodnost 
Avstrije same. Nova češka politika naj bi temeljila predvsem na tesnejši po­
vezavi Avstrije z Rusijo, kar bi bistveno olajšalo položaj Slovanov v monarhiji. 
O tem je pisal tudi v Pripombah k češki politiki,4 kjer se je zavzel tudi za go-
, spodarske zveze med Avstrijo in Rusijo. Po letu 1905, ko je Rusija postala 
ustavna monarhija, se je zdela Kramareva ideja sodelovanja vseh Slovanov že 
bolj uresničljiva. Zato si je prizadeval za čim tesnejše stike z drugimi slovan­
skimi politiki in izobraženci, kar je bilo toliko lažje, ker je bila njegova žena 
Rusinja.5 
1 O novoslovanstvu je v češki historiografiji veliko napisanega. Med najpomembnejša dela 
sodi Zbornik Slovanstvi v narodnim živote Cechû a Slovaku, urednik V. Stiastny\ Praha 1968; 
prav tako Otto Urban, Ceska společnost 1848—1918, Praha 1982. Veliko del obravnava novoslovan-
stvo v okviru prikaza Kramafeve politične dejavnosti v Mladočeški stranki. Zelo uporabno In 
zelo informativno je delo, ki ga je 1957 izdal Hans Kolin, Panslavista, Vintage Books, New York, 
ki novoslovansko idejo obravnava v okviru celotne slovanske problematike. Najbolj celovito Je 
novoslovansko gibanje in idejo predstavil Paul vlšny v monografiji »Neo-Slavism and the 
Czechs«, Cambridge university Press, Cambridge 1977. 
V slovenski historiografiji nisem zasledila posebne obravnave tega vprašanja; najbolj zgo­
ščeno informacijo o novoslovanski ideji Je podal Vasilij Melik v spremni besedi k Hribarjevim 
spominom: Ivan Hribar, Moji spomini, П. del, Ljubljana 1984, str. 619—661. 
2 Dr. Karel Kramar, 27. 12. 1860—26. 5. 1937. Obiskoval je univerzi v Berlinu in Strassburgu. 
Leta 1884 je doktoriral Iz prava na Karlovi univerzi v Pragi. Študiral je tudi v Parizu in Lon­
donu; bil je prvi Ceh, ki je študiral na pariški L'école des sciences. Vpliv Kramafa In Mlado-
češke stranke na Slovence bi zaslužil posebno obravnavo. 
3 André Chéradame, Evropa a otâzka rakouska na prahu XX. stoleti, V Praze 1901, str. 27. 
4 Karei Kramaf, Pamâtky češke politice, Praha 1906. 
5 Josef Kalvoda. The Genesis of Czechoslovakia, East European Monographs, Boulder, Co­
lumbia University Press, 1986, str. 15. 
514 L GANTAR GODINA : NOVOSLOVANSKA IDEJA IN SLOVENCI 
Po letu 1903 se je dokaj radikalno spremenila ruska zunanja politika. V 
večji meri se je obrnila k slovanskim narodom. K temu so poleg zunanjepoli­
tičnega položaja prispevali tudi nekateri — sicer redki — ruski izobraženci, ki 
so nastopali proti povezovanju Rusije z Nemčijo. Rezultat nove, proslovanske 
usmeritve Rusije sta bili malo kasneje ustanovljeni dve slovanski društvi. Prvo 
je bilo v Moskvi Društvo za slovansko kulturo, drugo v Petrogradu Društvo 
za slovanske vede. V Rusiji so bila tudi vedno glasnejša opozorila ruski politiki, 
naj si Rusija med Slovani ponovno pridobi zaupanje; poudarjali so, da Rusija 
ne namerava Slovanov ne ovirati ne omejevati pri njihovem kulturnem in go­
spodarskem razvoju. Veliko teh sprememb v zunanji pa tudi notranji politiki 
je bilo v tesni povezavi s politiko Petra Stolypina, ruskega ministrskega pred­
sednika od 1906 do 1911. Kramaf je veliko sodeloval s Stolypinom, ki ga je na­
čelno vseskozi podpiral, toda mnogi slovanski politiki in izobraženci tega sode­
lovanja niso odobravali. 
Za prvo obdobje novoslovanskega gibanja je bilo sodelovanje s Poljaki go­
tovo med najpomembnejšimi. Med Poljaki, ki so bili poleg Cehov najštevilnejši 
slovanski narod v monarhiji, je bila slovanska ideja sicer vseskozi prisotna, 
toda med nekaterimi izobraženci (z duhovščino), precej nepopularna. Poljaki 
so vztrajali pri poudarjanju državnega prava in katolištva, ki da je ogroženo 
s strani ruske politike. Eden prvih, ki je videl v povezovanju Slovanov pred­
vsem zaščito proti germanizaciji, je bil Feliks Koneczni, urednik lista Swiat 
Slowianski" in kustos Jagellonske biblioteke. Se pomembnejši je bil v tem smi­
slu duhovni oziroma politični preobrat Romana Dmowskega, sprva predstav­
nika najbolj ekstremnega poljskega nacionalizma. Dmowski je še leta 1895 stal 
na strogo nacionalističnem stališču. Zavzemal se je za Veliko Poljsko, ki bi na­
stala z odvzemom ozemlja Avstriji, Prusiji in Rusiji. Po letu 1905 je na spre­
membo njegovega stališča vplivala spremenjena politika Rusije do Poljakov, 
pa tudi spoznanje, da je za Poljake mnogo nevarnejša velikonemška politika. 
Ideja slovanske vzajemnosti je bila tradicionalno popularna tudi na Hrva­
škem. Stjepan Radić7 je že 1895 zagovarjal tezo o slovanski vzajemnosti, sprva 
s stališča Masarykovega pojmovanja slovanske ideje, kasneje pa je stališče 
spremenil in aktivno sodeloval na prvem novoslovanskem kongresu v Pragi. 
S Kramafem so skoraj od vsega začetka sodelovali tudi nekateri drugi hrvaški 
politiki, na primer Tresić-Pavičić, Mandić in Ljuba Babić-Gjalski. Tudi med 
hrvaško Napredno omladino je bilo nekaj simpatizerjev novoslovanske ideje, 
saj so menili, da bi lahko to idejo prenesli tudi na jugoslovanske razmere. Mi­
rjana Gros trdi, da je prav ideja novoslovanstva med Napredno omladino še 
okrepila jugoslovansko.8 
Tudi Slovaki so imeli nekaj povezav s slovanstvom. 
Ukrajinci so bili v posebnem položaju: v novoslovanskem gibanju niso ho­
teli sodelovati predvsem zaradi ruske in avstrijske politike. Ruska politika je 
Ukrajincem omejevala vsakršen političen, gospodarski in kulturen razvoj. 
Avstrijska politika je dajala »svojim« Ukrajincem ravno toliko koncesij, da so 
bili s tem do neke mere zadovoljni; kljub temu so bili konflikti s Poljaki pre­
vladujoči in Taaffejevo priznanje avtonomije Poljakom in poljskega jezika kot 
uradnega, je te'konflikte še poglobilo. Značilna je izjava ukrajinskega zgodo­
vinarja Mihaila Hruševskega, ki je bil od 1894 profesor ukrajinske zgodovine 
na Univerzi v Lvovu ter urednik glasila Društva Ševčenko (Zapysky). 
- r — — • • * > - ч У ^ Ц ^ г е | К , . Ш - у : ® •-••*,••••••> •••• '•mu-i-i^H'' лЈ^-Ч^ : 
" Swiat Sîowianski Je začel 1901 izdajati »Slovanski klub« v Krakowu; prvi urednik Je bil 
Marian Sdziecnowski, kasneje je uredništvo prevzel Feliks Koneczni. 
' Radić se Je že v Hrvatski Misli, ki Jo je Izdajal v Pragi leta 1896, zavzemal za povezave 
Hrvatov z ostalimi slovanskimi narodi, po vrnitvi v Zagreb (1902) pa je izdal brošuro »Kako 
ćemo iz našega zla u dobro«; tu je predvsem poudaril, da so Hrvati usodno povezani s Srbi na 
eni strani, na drugi strani pa s Slovenci In Bolgari. »Od narodne sloge da prijeđemo na slaven­
sko bratimstvo s Česima i Slovacima, s Poljacima i s Rusima, a napokon da tu svoju narodnu 
i slavensku politiku okrunimo iskrenom i trajnom ljubavlju k plemenitomu i jakomu ruskom 
stricu.- (Stjepan Radić, Politički spisi, Znanje, Zagreb 1971, str. 23). 
8 Mirjana Gros, Hrvatska napredna omladina, Historijski zbornik, Zagreb 1972, s«. 88. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 4 5I5 
»Bistvo novoslovanstva je v tem, da je naperjen proti nemškemu narodu. 
Toda ta narod ni storil Ukrajincem nič slabega; Zakaj bi se ti, ki jih zatirajo 
Poljaki in Rusi, borili proti Nemcem? Protinemško novoslovanstvo je naper­
jeno proti zahodni civilizaciji, ki pa je Ukrajinci ne bomo nikoli opustili. Novo­
slovanstvo je orodje reakcije, mi pa smo bili vedno na strani napredka.«9 Kljub 
temu je bil eden prvih Kramafevih sodelavcev Ukrajinec Glibovicki,10 ki pa je 
spadal v t. i. skupino »rusofilov«. 
Tudi med Slovani, ki niso živeli v okviru monarhije, so bile težnje po te­
snejšem sodelovanju s slovanskimi narodi dokaj izrazite, zlasti med Srbi. V 
Srbiji se je 1903 radikalno spremenila tako notranja kot zunanje-politična 
usmeritev. Odpor do avstrofilstva je bil sprva prisoten predvsem med inteli­
genco, kasneje pa je nujnost povezovanja spoznala tudi politika. Pomembna 
je bila zunanje-politična preusmeritev na Rusijo, kar je bilo predvsem v ru­
skem interesu — tako s stališča utrjevanja pravoslavja kot s stališča izrivanja 
avstrijskega vpliva na Balkanu. Med najbolj dejavnimi je bila srbska akadem­
ska mladina v Beogradu, ki je delovala predvsem za osvoboditev Srbov izpod 
avstrijske oziroma ogrske nadvlade. Bila je pod precejšnjim vplivom anarhi­
stičnih idej iz Rusije. V svojem listu »Slovenski Jug« so natisnili svoje politične 
zahteve: 1. Balkan balkanskim narodom na najširši liberalno-humanitarni 
osnovi; 2. Ta princip se da izvesti le združeno s slovanskim in anglo-romanskim 
blokom; 3. Dokler je Rusija avtokratska in pravoslavna, dokler ne priznava 
Poljski polne politične avtonomije, dokler Rusija hodi z oficijelno Avstrijo, je 
nemogoče rešiti vseslovansko vprašanje.«11 Kot dokaz, da Rusija še ni priprav­
ljena na enakopravno, sodelovanje, so v »Slovenskem Jugu« ponatisnili »vseslo-
vanski program«, ki ga je objavil list »Rossija«: »1. Slovanski narodi se imajo 
podčinjati ruski oblasti. 2. Poljsko vprašanje je rusko-poljsko vprašanje ter ne 
briga ostalih Slovanov. 3. Poljaki se imajo v interesu Slovanstva okleniti Ru­
sije. 4. Slovani potrebujejo veliko, pravoslavno avtokratsko državo.«12 Objava 
teh zahtev je tedaj pa tudi kasneje mnogim nasprotnikom sodelovanja z Rusijo 
služila kot dokaz za ruski hegemonizem in njeno nepripravljenost, priznati 
drugim Slovanom pravico do samostojnega razvoja. Kljub temu so tudi srbski 
predstavniki sodelovali v novoslovanskem gibanju. Tudi med Bolgari je bilo 
v tem času vedno več simpatij do slovanske vzajemnosti. Sprva je sodelovanje 
potekalo predvsem na področju dijaških in študentskih stikov, kasneje so se 
pojavili tudi interesi za sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju. 
Tudi v Bolgariji je bilo ustanovljeno Slovansko dobrotvorno društvo, ki pa je 
bilo usmerjeno predvsem na sodelovanje z Rusijo. Idejo slovanske vzajemnosti 
so v Bolgariji podpirali predvsem redki izobraženci, in to ni bila uradna po­
litika. 
Na Slovenskem so bile simpatije do Češke in do slovanske ideje vseskozi 
prisotne. Ideja sodelovanja z drugimi Slovani oziroma ideja slovanske vzajem­
nosti je bila zapisana v programih obeh meščanskih strank, prav tako v pro­
gramu skupine realistov13 in v programu Narodno-radikalnega dijaštva.14 Med 
najbolj dejavnimi na tem področju sta bila gotovo Ivan Hribar in Fran Pod-
gornik. Ivan Hribar je že 1884 skupaj z Ivanom Tavčarjem začel izdajati list 
»Slovan« (izhajal do 1887). Z njim je želel Slovence »natančneje seznanjati 
z razmerami pri drugih slovanskih narodih, ter tako buditi v njih čut za slo-
* Hans Kohn, Panslavlsm, str. 249. O Ukrajincih tudi Robert A. Kann, The Multinational 
Empire, Nationalism and National Reform in the Habsburg Monarchy, VOL I., pogl. ХШ, Colum­
bia University Press, New York, str. 318—332. 
10 M. Glibovicki (pisano tudi Hlibovlcki) in A. Markov sta bila predstavnika Ukrajincev v 
avstrijskem parlamentu. Hribar ju v spominih označuje kot »Rusa« — Moji spomini, I. del, Ljub­
ljana 1983, str. 221. 
u Rdeči prapor, 20. 6. 1908, št. 49. 
u Prav tam. 
u Kaj hočemo — Poslanica slovenski mladini, LJubljana 1901, str. IS. 
M V Resoluciji s I. shoda 1903 v Trstu je navedena predvsem želja po obiskovanju slovan­
skih univerz. • 
516 т- GANTAR GODINA: NOVOSLOVANSKA IDEJA IN SLOVENCI 
vansko vzajemnost« . . ,15 Hribar je propagiral učenje slovanskih jezikov, zlasti 
ruskega, spodbujal obiskovanje slovanskih dežel. Veliko je pripomogel k usta­
novitvi ruskih »krožkov«, v okviru katerih naj bi slovenski dijaki prebirali slo­
vansko, zlasti rusko literaturo. Kot je ugotovil Hribar sam, je na ta način do­
segel »razveseljive uspehe na poprišču slovanske vzajemnosti in kar se tiče 
odgoje v smeri slovanskega ponosa«.. . i e Tudi Fran Podgornik je s svojim li­
stom ,Slovanski svet' propagiral predvsem Rusijo in njen pomen za ostale Slo­
vane, obenem s tem pa tudi slovansko bogoslužje." 
П. 
Predhodnica in spodbuda za začetek razmišljanj o novem, drugačnem slo­
vanskem povezovanju je bila gotovo manifestacija, ki so jo Čehi 1898 organizi­
rali v Pragi. To je bilo zborovanje ob stoletnici rojstva Františka Palackega ter 
ob 50-letnici prvega vseslovenskega shoda v Pragi leta 1848. V okviru številnih 
kulturno-političnih in znanstvenih manifestacij je bil takrat tudi 1. časnikarski 
shod, ki se ga je udeležil tudi Ivan Hribar in bil celo predsedujoči. Sam se 
shoda spominja in izvolitev za predsednika razlaga z dejstvom, da je bilo nje­
govo ime med Cehi takrat že tako znano (pa tudi v slovanskem svetu sploh) 
»da se je sklicateljem shoda samo po sebi umevno zdelo, da mu predsedujem 
jaz. Res sem bil soglasno izvoljen . . .«.18 Za samo gibanje oziroma za Kramarevo 
vizijo povezovanja Slovanov in Avstrije z Rusijo je bila pomembna tudi pri­
sotnost ruskega odposlanca Komarova, ki je v svojem govoru poudaril rusko 
solidarnost z bojem Slovanov proti nemštvu ter obenem izrazil tudi upanje, da 
bodo Slovani nekega dne uspeli preseči vse razlike, ki jih trenutno razdvajajo, 
ki pa bi jih morale v bistvu združevati. Konkreten rezultat tega shoda je bila 
odločitev, da začnejo v Pragi izdajati novo glasilo, Slovansky Prehled,-katerega 
urednik je postal Adolf Czerny. List je bil namenjen predvsem seznanjanju 
Slovanov z dogodki z vseh področij v slovanskem svetu, hkrati pa naj bi po­
udarjal in pospeševal idejo slovanske vzajemnosti. Toda kljub optimističnim 
tonom v Pragi 1898 se je stara ideja slovanske vzajemnosti vseeno izkazala kot 
neučinkovita v boju proti nemški agresivnosti, medtem ko je bila za konkretno 
delo še vedno preveč abstraktna. Obenem pa so bili do slovanske ideje in njene 
povezave z Rusijo še vedno zelo kritični, predvsem pa do Rusije nezaupljivi. 
Idejo ponovnega »prevrednotenja« slovanske vzajemnosti je z novim geslom 
»svoboda, bratstvo, enakost« formuliral Kramar, ki je po dogodkih v Rusiji leta 
1905 pričakoval drugačno rusko zunanjo in notranjo politiko. Zlasti je priča­
koval drugačno nacionalno politiko, ki bi Slovanom omogočala učinkovitejši 
odpor proti germanizaciji oziroma nemškemu Drang nach Osten. 
Manifestacija, ki je še dodatno spodbudila Kramafa in njegove somišljenike 
k razmišljanju o novem vseslovanskem gibanju, je bil 5. sokolski zlet julija 1907 
v Pragi. Zlet je bil pomemben tudi zato, ker se ga je udeležilo precejšnje šte­
vilo ruskih politikov in kulturnih delavcev; udeležili so se ga takorekoč pred­
stavniki vseh slovanskih narodov z izjemo Poljakov, ki so istočasno organizirali 
svoj zlet v Lvovu. V Pragi so bili tudi Slovenci, Ivan Hribar, Ivan Sernec in 
Otokar Rybar. Manifestacija je močno odmevala tudi na Slovenskem. Najob-
širneje je o tem poročala goriška Soča, kjer so poudarili, da je zlet še potrdil 
prepričanje o potrebi po širšem in tesnejšem sodelovanju Slovanov.18 
Skoraj istočasno je, kot navaja v Spominih Ivan Hribar,19 ruski profesor 
Borzenko z univerze v Odessi namenil večjo vsoto denarja za to, da bi se vsako 
15 Hribar, Spomini I., str. 106. 
18 Nav. d., str. 183. 
1 7 Fran Podgornik Je od 1889 do 1898 izdajal revijo Slovanski svet, leta 1901 Je bil Izdajatelj 
lista Glas, ki sta ga na Dunaju Izdajala Stjepan Radić in Svetozar Pribičevlć. O Franu Podgor-
nlku glej Janko Pleterski, Jugoslovanska misel pri Slovencih v dobi Taaffejeve vlade. Zgodovin­
ski časopis 1975, str. 263—275. 
1 8 v. vsesokolsM zlet v Pragi, Soča, 22. junij 1907. 
18 Hribar, Spomini I., str. 221. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 4Î . 1989 . 4 517 
leto »vršili sestanki zastopnikov vseh slovanskih narodov ...«. Njegovo dejanje 
je spodbudilo zastopnike vseh slovanskih parlamentarnih klubov, da so se zbra­
li na posvetovanju in se odločili za konkretno akcijo, s katero bi dokazali, da 
»slovanska solidarnost ni prazna beseda in ne utopija .. .«.20 Ze na drugi seji so 
se zbrali odposlanci Cehov, južnih Slovanov, Poljakov in Rusov. Slovence so 
zastopali Hribar, Krek, Roblek in Strekelj, pa tudi Mandić, ki je bil sicer Hrvat, 
a je zastopal slovenski istrski volilni okraj. Za predsednika so izvolili Hribarja, 
podpredsednika sta bila-Kramar in Glibovicki. Tajnik je postal Tresić-Pavičić. 
Iz Hribarjevega poročila 'o sestanku je razvidno, da si poslanci niso bili enotni 
glede zamisli o slovanskih shodih; medtem ko so večinoma podprli Kramafevo 
zamisel, naj bi bili shodi čim pogosteje, je Poljak Tomaszewski trdil, da sedanji 
sestanki zadoščajo. Kramar se je zavzemal za čim širšo sestavo sestankov, na 
katerih naj bi sodelovali vsi sloji prebivalstva. Prav tako je poudaril potrebo, 
da imajo shodi čimbolj slovanski značaj. Menil je, da ne bi smeli in bi bilo tudi 
nevarno, če bi na sestanke vabili poslance ogrskega ali nemškega državnega 
zbora. V tem primeru bi poznanjski Poljaki ali Slovani na Ogrskem »čutili že­
lezne pesti svojih v lad. . .«.žl Svoj program je v tem času Krama? imenoval 
»novi veliki program«, katerega temelj naj bi bila ,dogma': enakost, svoboda, 
bratstvo vseh slovanskih narodov. Po tem, pogojno rečeno, ustanovitvenem se­
stanku, so se v podobni sestavi zbirali slovanski poslanci na rednih sestankih 
pri Kramam v Pragi. Na enem takih sestankov so se dogovorili, da bodo prir 
pravili prvo predposvetovanje v Petrogradu. 
Hribarjeva dejavnost in Kramafeve ideje so močno odmevale tudi v slo­
venski .javnosti. Slovenski, zlasti liberalni tisk je precej natančno spremljal 
razvoj novoslovanskega gibanja. Ze leta 1907 je Naš list ponatisnil anketo, ki 
jo je leta 1906 razpisal češki literarni list Mâj. V anketi so sodelovali mnogi 
kulturni in politični delavci iz večine slovanskih dežel. Glavna tema' je bila 
seveda novoslovanskä ideja. Postavljeni sta bili dve vprašanji: Ali je vzajemno 
delo slovanskih narodov v državi mogoče in v kateri smeri? In: Kako si pred­
stavljate, da bi moglo biti vzajemno postopanje najpametneje urejeno? Ured­
ništvo Našega lista je dodalo tudi misli nekaterih slovenskih politikov in izobra­
žencev. Zanimivoje, da so skoraj vsi slovenski anketiranci videli največ mož­
nosti na področju kulturnega sodelovanja. Tako je Anton Aškerc zapisal, da 
sicer priznava potrebo po skupnem delovanju na vseh poljih, toda »najbolj 
nujno je jezikovno vprašanje. Potreba je,' da bi izobražen Slovan razumel druge 
in govoril v svojem jeziku. Tako bodo omogočeni potrebni kulturni stiki. Vse 
drugo je stvar primerne organizacije.. .«.и Tudi Gustav Gregorin, odvetnik in 
izdajatelj tržaške Edinosti, je na slovansko vzajemnost gledal predvsem s kul-
turno-literarnega stališča. Poudaril je,'da bi morali Slovani "delovati za to, da 
»bi skupna slovanska izobrazba vriikla v slovansko družbo«. .*., zato je pripo­
ročal predvsem organizacijo skupnega slovanskega knjižnega trga, s pomočjo 
katerega bi se lahko širilo jezikovno znanje in pripravljala.tla za določen način 
skupnega občevanja slovanske inteligence.22 Matija Murko, profesor slavistike 
na graški univerzi, se je zavzemal za skupen nastop na področju znanosti, lite­
rature in umetnosti. »Slovanska akademija in učena Društva bi se mogli spo­
razumeti glede delitve nalog in predočiti si skupno delo. Slavistične študije je 
treba povznesti (popularizacija slavističnega znanja po šolah). Urediti pouk v 
materinščini po srednjih šolah tako, da bi bili učenci naučeni lahko se po slo­
vansko sporazumeti.. .«.a Trnovski župnik Ivan Vrhovnik je na novoslovan-
sko idejo gledal predvsem s stališča narodnostnega vprašanja, tako slovenskega 
kot slovanskega nasploh. Poudaril je, da je v zgodovini dovolj dokazov za trdi­
tev, da je slovanstvo celota. »Preteklost priča, da je skupno slovansko posto-
2 0 Nav. d., str. 222. 
2 1 »Slovanska vzajemnost«, št. 17, 25. april 1908. 
a Prav tam. 
2 3 Prav tam. 
518 I- GANTAR GODINA : NOVOSLOVANSKA IDEJA Ш SLOVENCI 
panje mogoče. Vsaka ponemčena dušica je udarec za vse slovenstvo. Bilo bi 
treba »Šolske slovanske družbe« v državi.. .«.и Na gospodarski pomen poven 
zovanja Slovanov sta opozorila predvsem Henrik Tuma in poslanec Josip Le­
narčič, predsednik trgovske in obrtne zbornice. Lenarčič je trdil, da je za Slo­
vane povezovanje »naravnost pogoj bodočega obstanka. Predvsem na gospodar­
skem polju. Pogoj je, da se zasigura sredstvo medsebojnega sporazumevanja. 
Dokler se Slovani sporazumevajo s pomočjo tujega jezika, ni mogoče nikako 
zedinjenje.. .«.25 Gospodarski problem je Tuma zastavil povsem drugače kot 
Lenarčič. Tumov odgovor je uredništvo označilo kot ,historično-biologično sta­
lišče'; Tuma je poudaril, da je »naravna naloga Čehov in Jugoslovanov, da to 
napredovanje Nemcev zaustavijo. Obe skupini sta i po strani gospodarsko na­
vezani druga na drugo... Idejno navdušenje pomaga gospodarskemu razvoju 
plemen. Naloga pride na organizacijo raznih kulturnih oddelkov.«26 Z e v tem 
obdobju je bil Tuma do Krama?eve in Hribarjeve dejavnosti precej zadržan, 
zlasti zaradi nezaupanja do Rusije, kar je leto kasneje povsem jasno izrazil v 
zapisih v Rdečem praporju. Seveda so se za gospodarsko sodelovanje zavzemali 
tudi ostali, neslovenski anketiranci, na primer František Prochaszka, ravnatelj 
Deželne banke v Pragi, pa gimnazijski ravnatelj iz Tarnowa R. Zawilinski, ki 
je priporočal predvsem »veliko slovansko trgovsko in industrielno zvezo.. .«.2T 
Med odgovori Slovencev je bil gotovo najzanimivejši Hribarjev, ki bi mo­
ral biti objavljen tudi v češkem Mâju, toda, kot navaja Višn?,** gä je poslal 
prepozno in je bil zato objavljen šele.leta 1911. Hribar je v anketi poudaril, da 
morajo »Slovani v Predlitvi najtesneje sodelovati na vseh poljih, tudi v poli­
tiki. S Slovani druge državne polovice je možen skupen postop le na kultur­
nem in gospodarskem polju. Isto velja o vseh drugih Slovanih izven meja ...«. 
Hribar je poudaril, da »ni res, da bi razlike v interesih med slovanskimi ple­
meni bile tako velike, da bi bil skupen politični nastop izključen. Nasprotno: 
potrebno je le najti točke, kjer se interesi stikajo in pokaže se, da je skupnih 
interesov mnogo več in mnogo važnejših kot pa drugih. Bilo bi dobro sestaviti 
v ta namen parlamentarni organ.. ,«.29 Za nekaj podobnega se je zavzel v svo­
jem odgovoru tudi Luka Svetec, ki je predlagal »skupno slovansko obrambo«, 
kajti »treba je priboriti prava za vsakega člana društva, radi tega je treba skup­
nega organizma...«. Za vsak narod Svetec predlaga Narodni svet, ki bi bil za­
stopan v osrednjem Slovanskem svetu.30 Podobno sta razmišljala tudi dr. Josip 
Hèrgold, poslanec in predsednik češkega Narodnega sveta v Pragi, ter prof. 
Ivan Vladimir, državni poslanec iz Prage. Hergold je v anketi odgovoril: »Ne­
kdanja oblika slovanske vzajemnosti danes ne zadošča. Ideji je potreba realnej­
šega temelja. V praktičnem interesu Slovanov je, da bi dosegli politično'moč 
v državi, kjer tvorijo večino. Doslej je to zabranjevala čepljenost sil. Sile je 
treba spojiti...«.31 Se bolj določno kot Hergold je o političnem združevanju 
govoril prof. Vladimir, ki je predlagal, naj se »slovanski državni poslanci v 
predlitavskem parlamentu združijo v jeden klub za posvetovanje in enotno na­
stopanje v skupnih, vseslovanskih zadevah in naj vsi slovanski klubi imajo 
skupni parlamentarni odbor.. ,«.32 Tudi Poljak Vladimir Milkowicz iz Cernovic 
se je zavzemal za »Narodni svet slovanski«, pa tudi za skupen slovanski dnev­
nik, ki naj bi izhajal na Dunaju.33 Seveda se je tudi Hribar dobro zavedal po­
mena gospodarskega sodelovanja in je dejansko zastavil svoj program sode-
2 4 Prav tam. 
2 5 Prav tam. 
** Prav tam. 
'" Prav tam. . . i 
2 8 Višrtf, str. 57; Hribarjev odgovor z naslovom Slovanska postup le bil objavljen v Mâju 
1911, str. 617—619 m 629—630. 
*» NaS Ust, št. 18, 2. maj 1908. 
3 0 Nav. d., ät. 17, 23. april 1908. 
8 1 Nav. d., st. 18, 2. maj 1908. 
" Nav. d., St. 19, 9. maj 1908. 
M Nav. d., St. 18, 2. maj 1908. 
, ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 4 , 519 
lovanja zelo širokopotezno. Menil-je, da bi morali Slovani s primerno gospo­
darsko organizacijo «-postaviti ves slovanski kapital v narodno službo, oživeti 
veletrgovino, zlasti pomorsko, zvezo slovanskih denarnih zavodov, zvezo trgov­
skih zbornic.radi organizacije veletrgovine medslovanskih in svetovnih pod­
jetij . . .«.** Bil je tudi eden iniciatorjev ustanovitve Slovanske banke. Tako kot 
večina anketirancev je tudi Hribar poudaril pomen kulturnega sodelovanja in 
zbliževanja; predlagal je, ustanovitev Zveze prislušnih društev in korporacij, 
ki bi bila organizirana po principu slovanskih sokolskih društev. Naloga teh 
društev bi bila predvsem organizacija kulturnih slovanskih slavnosti ob raznih 
znanstvenih in univerzitetnih shodih. Optimistično je verjel, da bi prav take 
manifestacije najhitreje odpravile jezikovne pregrade med Slovani. 
Anketa v Našem listu.je pokazala; da je bila ideja novoslovanstva med 
Slovenci različno sprejeta in razlagana. Velika večina je.o novoslovanstvu raz­
mišljala predvsem v smeri kulturnega sodelovanja, v smeri literarno-jezikov-
nih povezav, ki bi koristile tudi Slovencem. Zanimivo je, da noben anketiranec 
ni omenil vloge Rusije pri tem gibanju, prav tako ne takrat pomembnega polj­
skega, vprašanja. Komentar uredništva je bil povsem v duhu Hribarjevih za­
misli: »-Skupni interes slovanskih narodov je osvoboditev izpod neslovanskih 
narodov; to je, z drugimi besedami, pridobiti slovanskemu življu politično 
moč. -.. Politično moč je mogoče doseči le s pomočjo združenih kulturnih sil . . .«. 
Za vse to sta potrebna dva pogoja, to je, skupni slovanski jezik ter Slovanski 
svet »-kot skupna organizacija, sestavljena iz delegacij narodnih organizacij. 
Taka organizacija je mogoča le v mejah veljavnih zakonov.-« Slovanski svet bi 
sestavili »na temelju nravne avtoritete svobodno voljenega organa.. .«, pred­
stavljal pa bi organizacijo narodnih enot nad političnimi strankami prav zato, 
ker bi njegova »nravna avtoriteta« izhajala »iz zaupljivosti narodnih celot do 
vrednosti oseb in nezavisnosti poverjenih glasov.. .«.35 Kljub temu, da Hribar 
svojega sodelovanja v Našem listu v Spominih ne navaja, je ravno komentar 
k anketi lahko dokaz, da se je uredništvo Našega lista v največji meri zavze­
malo za njegovo vizijo slovanske vzajemnosti. 
Zal v Našem listu niso ponatisnili odgovorov Svatkovskega in J. Hrubyja, 
ki sta o slovanskem povezovanju razmišljala podobno kot Hribar. Tako Svat-
kovski kot Hruby sta se zavzemala za čim pogostejše skupne akcije Slovanov, 
še pomembnejše pa je bilo, da sta tudi onadva, kot Hribar, y svoje načrte vklju­
čila tudi Slovane izven monarhije. Hruby je poudarjal, da slovanskih interesov 
ni mogoče ločevati glede na to, kje živijo, znotraj ali zunaj monarhije, marveč 
naj bi jih obravnavali enotno. Zato je bil odločen nasprotnik avstroslavizma, ki 
da je ovira, ki hromi in slabi idejo vseslovanstva.38 
Kramafeva .vizija sodelovanja vseh Slovanov tako na kulturnem kot na 
gospodarskem področju je.temeljila predvsem na zbliževanju z Rusijo ter na 
tesnejšem sodelovanju s Poljaki, ki jih je obravnaval kot odločujoč faktor vser 
slovanstva. Kljub dolgoletnemu sodelovanju je imela Hribarjeva inačica vse-
slovanstva nekoliko drugačno podobo, kar. je bilo gotovo posledica dejstva, da 
je imelo Kramafevo politično delovanje povsem druge značilnosti kot Hribar­
jevo. Medtem ko je bil Kramar praktično vseskozi v središču t. i. »velike poli­
tike«, je Hribar deloval v okvirih »majhne« slovenske politike in je zato na 
slovansko vzajemnost lahko gledal bolj konkretno, s stališča konkretnih nalog 
in zahtev. Hribar tudi na Poljake ni gledal kot na izrecno odločujoč faktor v 
vseslovanskem gibanju; pomembnejša mu je bila krepitev skupne slovanske 
zavesti, tako skozi kulturno kot skozi gospodarsko sodelovanje. 
Sicer pa je Naš list po letu 1907 vseskozi objavljal prispevke s slovansko 
problematiko. Zanimivo je razmišljanje Kazimira Osojskega, ki je februarja 
M P r a v t a m . 
3 5 Nav. d., št. 19, 9. maj 19084 3 8 Višn£, str. 57. 
520 I. GANTAR GODINA : NOVOSLOVANSKA IDEJA IN SLOVENCI 
1908 objavil svoje zamisli o skupnem slovanskem jeziku. Osojski je poudaril, 
da bi bil za vse Slovane najprimernejši srbsko-hrvatski jezik, oziroma srbo­
hrvaško primorsko narečje. Prepričan je bil, da bi ta jezik sprejeli tudi Ukra­
jinci (ki jih imenuje Malorusi), Cehi in Poljaki, »kajti ruskega prav ti narodi 
ne bi hoteli sprejeti. . .«.37 
Članek Osojskega je tudi odgovor na predloge dveh Cehov, Jirečka in 
Adolfa Czernyja; le-ta je. v Slovanskem Prehledu predlagal diskusijo o skup­
nem slovanskem jeziku, ki naj bi potekala v vseh slovanskih časopisih. Osojski 
je predlagal, naj bi njegov predlog obravnavali tudi na kongresu v Pragi, kajti 
vprašanje je »tudi eminentno socialnega in kulturnega pomena, ter bi se ga 
morali lotiti delavci, obrtniki in trgovci. Ti najbolj čutijo usodo malega na­
roda ...«. Toda bil je zelo nestrpen, zato je obenem predlagal, naj Slovenci ne 
čakajo na sklepe kongresa: »Vprašujemo se, ali je treba čakati, kaj sklene na­
meravani vseslovanski shod. Kaj pa ko bi ta shod predloga glede skupnega 
slovanskega jezika ne sprejel?. . . Kaj če se bo izjalovil?« Predlagal je, naj »o 
tem vprašanju odloči ljudstvo z glasovanjem. Nekdo pač mora začeti delati, 
kajti teoretično delo ne pomaga nič. Baš Slovenci kot najmanjši slovanski na­
rod, ki najbolj živo čuti usodo malega naroda, ima storiti začetek. Naj se izvoli 
nekakšen .Narodni odbor za uvedbo skupnega občevalnega jezika vseh Slova­
nov med Slovenci', kateri bi vodil propagando za realizacijo te misli med sloji 
vsega naroda. Ce store Slovenci začetek, gotovo Cehi in drugi ne izostanejo. 
Zatorej na delo!«38 Osojski je svoj prispevek poslal iz Prage, resnejših odmevov 
na članek pa v slovenskem časopisju ni bilo. V razpravo o skupnem občeval-
nèm jeziku Slovanov se jé vključil le katoliški Cas, s kratko notico sicer, ki pa 
se ni bistveno razlikovala od predloga Osojskega. Pisec je nastopil tako proti 
staroslovanščini kot proti ruščini ali celo umetnemu jeziku. Poudaril je, da 
ruščine ne bi sprejeli ne Cehi ne Poljaki, zato je predlagal srbohrvaški jezik, 
»kakor se govori ' v Hercegovini in Dubrovniku...«, zlasti zato, ker ga lahko 
pišejo v latinici kot cirilici: Obenem je v tem jeziku videl »že zdaj svetovno 
potezo, ker ga raznašajo državni mornarji po vseh pristaniščih naše zemlje ...«. 
Prepričan je bil, da bi se tega jezika radi učili vsi izobraženi'Slovani tudi zato, 
ker jim »izgovarjava né bi delala nikakih težav.. ,«.39-
Sicer pa so v slovenskem tisku v tem času precej odmevali dogodki v Ga­
liciji. Po uvedbi novega volilnega reda v Avstriji leta 1907 so maja 1908 v Gali­
ciji izbruhnili nemiri, ki so se jih udeležili tudi kmetje, ženske in otroci. Poljaki 
so nemire krvavo zatrli, kar je Naš list komentiral" kot »škandal in sramoto 
obeh prizadetih narodov.. .«.40 Dogodki so še povečali politično napetost v Ga­
liciji, rezultat tega pa je bil atentat mladega Ukrajinca na namestnika Poto-
ckega. Vsi slovenski listi so atentat obsodili, obenem pa je Naš list dogodek 
obsodil tudi s stališča slovanske vzajemnosti in sodelovanja. Atentat je Naš list 
navedel kot dokaz, da so Slovani še daleč od prave slovanske vzajemnosti, pred­
vsem pa daleč od prave politične zrelosti. Pisec je bil prepričan, da Slovani ne 
morejo doseči enakopravnejše nacionalne politike ali jezikovne enakopravnosti, 
če si bodo med seboj »najkrivičnejši sovražniki. Kako naj se doseže pomirjenje 
med narodi, ako se v vsakem narodu pobija in grize cela vrsta s t rank. . .« . 
Z očitno zamenjavo vzroka in posledice je zahteval, naj Slovani najprej uve­
dejo »red doma med seboj, potem šele zahtevajmo, da napravi vlada red in mir 
med narodi. . .« . Kot ostali novoslovani se je zavzel za trezno, pozitivno in kul­
turno rodoljubje: »Ne z revolucijo in batino, nego s knjigo in časopisjem sé 
borimo za svoje pravice! Kultura bodi naš meč, ki nas dovede do zmage, do 
svobode !«41 
3 4 Skupni obče valni jezik vseh Slovanov, Naä list, St. 8, 22. februar 1908. 
3 8 Prav tam. 
3 9 O skupnem obcevalnem Jeziku vseh Slovanov, Cas 2, 1908, str. 150. 
4 0 Predigra slovanskemu kongresu, NaS list, St. 22, 30. maj 1808. 
4 1 Prav tam. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 4 521 
Ob nemirih v Galiciji se je v komentarjih slovenskih listov pokazalo tudi 
slovensko nerazumevanje ukrajinskega nacionalnega vprašanja. Slovenski Na­
rod je o razpravi, ki so jo ob nemirih sprožili v parlamentu ukrajinski poslanci, 
zapisal: »Toda kdo je zakrivil vse ono, kar se je upravičeno žigosalo pri tej 
razpravi? Ali so krivi vsega zlega, ki tišči ob tla vse gališko prebivalstvo brez 
razlike narodnosti, res samo in edino Poljaki, kakor se hoče to prikazati v malo-
ruskih nujnih predlogih? Kdor sodi brezstrastno in nepristransko.. . vidi, da 
zadene krivda na škandaloznih razmerah, ki so nastale v gališkem javnem živ­
ljenju, obe protivniški stranki — tako Poljake, kakor »Ukrajince«.« Ukrajin­
cem so očitali hujskaštvo, »naravnost zversko sovraštvo do politike svojih na­
sprotnikov in naj si bodo to že Poljaki ali oni sorojaki, ki se dičijo z ruskim 
imenom.« Predvsem je Slovenski Narod ukrajinske proteste in razpravo o vo­
litvah ocenjeval s stališča slovanstva ter jih obžaloval, ker »kažejo v naj dr a-
stičnejši luči našo staro slovansko mizerijo in ker izpričujejo, da se Malorusi, 
ki v svoji neverjetni slepoti in politični omejenosti hočejo veljati za »Ukrajince« 
v tisti meri oddaljujejo od slovanskega programa, kakor se mu približujejo Po­
ljaki . . . »Ukrajinci« računajo v svoji slepoti in politični kratkovidnosti na po­
moč Nemcev v borbi proti Poljakom.« 
Edino možnost za rešitev sporov med Ukrajinci in Poljaki je Slovenski 
Narod videl v poštenem sporazumu, kajti »gotovo je, da se bo s sporazumom 
s Poljaki dàlo več doseči za rusinsko stvar, kakor pa če maloruski politiki vo­
dijo borbo na nož s Poljaki pod nemško patronanco Î«42 Tudi pisec te notice 
Ukrajincem ni priznaval njihovega lastnega naziva in jih je striktno imenoval 
»Maloruse«. 
Za samo nadaljevanje nove slovanske politike je bilo pomembno posveto­
vanje slovanskih poslancev v Petrogradu od 25. do 31. maja 1908. Sestanka, 
na katerem naj bi razpravljali predvsem o rusko-poljskih odnosih, so se od 
avstrijskih Slovanov udeležili Kramar, Glibovički in Ivan Hribar, udeležil pa se 
ga je tudi Roman Dmowski, vodja poljskih poslancev v gosudarstveni dumi. 
Izbira kraja ni bila naključna — s svojo prisotnostjo in zamislimi so imeli na­
men navdušiti tudi rusko politiko. Hribar se spominja, da je pomenil sestanek 
»prvo rusko posvetovanje z zastopniki izvendržavnih slovanskih narodov, ka­
terega se je poloficijelno udeleževala tudi vlada sama.«43 Za samo gibanje pa 
je bil najbolj pomemben Roman Dmowski, ki je s svojo prisotnostjo potrdil 
pripravljenost Poljakov zà sodelovanje. 
Slovenski liberalni tisk je dogodkom v Petrogradu posvetil precej pozor-
nosti; poudarjali so prisrčen in neformalističen sprejem, ki so ga avstrijskim 
slovanskim poslancem pripravili člani slovanskih društev v Rusiji; za najpo­
membnejši del srečanja so v Slovenskem Narodu proglasili izjavo Dmowskega, 
da je »spas poljskega naroda ob sedanji politični konstelaciji odvisen od moči 
in velikosti Rusije, ker Nemčija nastopa proti Poljski z najskrajnejšim sovra­
štvom in da so se zato zastopniki poljskega naroda enodušno odločili, da se 
udeleže vseslovanskega kongresa in se izreko za idejo slovanske vzajemnosti.«44 
Slovenski Narod je .v tej izjavi videl »historično važnost«, ker je »s spremembo 
dosedanje politike dan tudi nov temelj splošni slovanski politiki«. Velik pomen 
so pripisovali tudi dejstvu, da je slovanske poslance sprejel tudi Peter Stolypin, 
ruski ministrski predsednik, kar naj bi pomenilo, da je bila tudi ruska uradna 
politika pripravljena na sodelovanje v novoslovanskem gibanju. »Ako jih je 
ministrski predsednik Stolypin, vedoč za njihov program, sprejel, se mora 
sklepati, da v principu soglaša z njihovim programom in da je pripravljen v tej 
smeri uravnavati svojo politiko.« Upali so, da to pomeni, da bo ruska politika 
4 2 Poljaki In Malorusi, Slovenski Narod, ät. 123, 26. maj 1908. 
« Hribar, Spomini I., str. 223. 
4 4 SN, št. 125, 29. maj 1908. 
522 I.GANTAR GODINA: NOVOSLOVANSKA IDEJA IN SLOVENCI 
začela upoštevati tudi »slovanski moment, kar bo za skupno slovansko stvar 
dalekosežnega pomena«.45 
Kot dokaz, da je temu delno že tako, so v Slovenskem Narodu ponatisnili 
dele nekaj člankov in notic, ki so izšli v ruskih časnikih, in v katerih so ruski 
novinarji pisali o oživitvi slovanske ideje oziroma o »oživljenju narodnih čustev 
z ozirom na naše zunanje brate ...«. Značilno za te zapise je, da so poudarjali 
nepolitičnost novega slovanstva, ki naj bi delovalo predvsem na kulturnem pod­
ročju: ».. .Tem trajnejša mora biti naša sloga z bratskimi narodi, ne da bi se 
tangirala kje politika. Zbliževanje vseh Slovanov na mirnem polju kulture, lite­
rature, umetnosti in muzike, je ideal, za katerim ruski narod že davno stremi.-«48 
Prav tako je v pogovorih z ruskimi novinarji tudi Kramar poudarjal po­
vsem kulturni značaj vseslovanskega gibanja: »Stari panslavizem se je preživel. 
Novi panslavizem nima nič bojevitega napram drugim narodom na sebi. Slo­
vani se morajo zavedati/da ideja njihovega združevanja in sredstva k temu, 
namreč kongresi, ne morejo imeti političnega, temveč le čisto kulturni značaj.«4T 
Kljub temu je poudaril velik pomen rešitve rusko-poljskega spora, prav tako 
tudi srbsko-hrvaškega kot srbsko-bolgarskega. V Petrogradu so sprejeli odlo­
čitev o organizaciji vseslovanskega shoda v Pragi, katerega prvi pogoj naj bi 
bil, da se kongresa udeležijo vsi slovanski narodi brez izjeme, predvsem pa 
Poljaki. 
V okviru obiska v Petrogradu so se slovanski poslanci sestali tudi z ruskimi 
novinarji ter skupaj z njimi ugotovili potrebo po večji enotnosti v slovanskem 
časopisju. M. M. Fedorov in Ivan Hribar sta predlagala organizacijo slovanskih 
časnikarskih kongresov, ki bi veliko pripomogla k boljšemu spoznavanju raz­
mer slovanskih narodov. Obenem sta predlagala ustanovitev slovanskega kore-
spondenčnega urada, ki bi-imel središče v Petrogradu in podružnico na Du­
naju. Prav tako so določili, da bo III. slovanski časnikarski kongres septembra 
istega leta v Ljubljani. . : 
Slovenski klerikalni tisk o sestanku v Petrogradu ni poročal; v Slovencu 
so kritizirali le Hribarjevo udeležbo, češ da mu »ni nihče poveril mandata, da 
bi smel govoriti v imenu slovenskega ljudstva...«. Obenem so se že vnaprej 
odrekli sodelovanju na slovanskem kongresu: »Kar pa se tiče slovanskega kon­
gresa, že danes lahko to povemo, da slovensko ljudstvo na njem ne bo zasto­
pano, ker pod falitno liberalno zastavo naše ljudstvo nikamor ne gre.«48 Svoj 
protest so poslali tudi v Neue Freie Presse, kar je še bolj razjezilo liberalce, ki 
so zato poslali vprašanje poslancu J. E. Kreku: »ali se strinja s sramotno škan­
daloznim nastopom Slovenca v vprašanju kongresa?«.50 O napovedanem kon­
gresu v Pragi je Slovenski Narod zapisal, povsem v Kramafevem duhu, da »ne 
gre tu za nikake politične načrte, ampak samo za duševno in kulturno edinstvo 
Slovanov«.503 
Po vrnitvi na Dunaj so Hribar, Kramaf in Glibovicki poročali tudi ostalim 
poslancem. Sestanka se je udeležilo kakih 100 poslancev vseh strank, z izjemo 
predstavnikov Slovenske ljudske stranke. Tudi tu so sprejeli nekaj sklepov, 
med katerimi sta bila najpomembnejša, da se leta 1911 organizira vseslovenska 
razstava v Moskvi, ter da se ustanovi Slovanska banka. Prav tako so na Du­
naju izvolili 15-člansko parlamentarno komisijo, ki naj bi skrbela za nemoteno 
« Preobrat v slovanski polittici, SN, št. 127, 1. Juni] 1908. 
*" Slovanski gostje v Petrogradu, prav tam. 
" Poslanec dr. Kramar o panslavizmu (intervju iz Biräevskih VJedomosti), SN, St. 124. 27. 
maj 1908. 
" Slovenec, 1. Junij 1908. 
4 9 Prav tam. 
• и SN, ät. 128, 2. Junij 1908; o »incidentu« s klerikalci Je objavil vest tudi Naâ list: •<•... A 
kdo se temu potovanju vendarle roga? Kdo te tri poslance sumniči in namigovalno denuncira? 
Kdo Je prav infernalno napadel poslanca Hribarja, češ da je proti udeležbi Slovencev pri po-
klonstvenem lzprevodu na Dunaju, a da ima čas äe k Rusom . . . To slavo si je pridobilo glavno 
glasilo kranjske SLS . . . Obžalujemo pa tak način pobijanja političnega nasprotnika zlasti kot 
Slovenci in Slovani. . .« . (št. 21, 23. maj 1908). 
'** SN, št. 129, 5. Junij 1908. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 43 . i989 . 4 523 
pripravo vseslovanskega kongresa. Slovenci so imeli enega predstavnika v ko­
misiji, kot navaja Slovenski Narod, klerikalca, verjetno je bil to Krek. 
Po povratku v Ljubljano je Hribar sklical sestanek z vsemi, ki so sodelovali 
v anketi časopisa Naš list, ter jim poročal o sestanku v Petrogradu. Naš list 
navaja, da so praktično vsi z odobravanjem sprejeli njegovo poročilo, z izjemo 
socialdemokrata Et bina Kristana. Etbin Kristan je tako poročilo kot Hribarjevo 
delovanje odklonil in poudaril, da od novoslovanske ideje ne pričakuje za slo­
vensko ljudstvo nobene koristi. Hribar je Kristana skušal prepričati, da je 
ravno na tem sestanku Krama? uspel po diplomatski poti pridobiti Poljake in 
Ruse za sodelovanje ter da pri gibanju sodelujejo vse stranke, razen skrajne 
levice in skrajne desnice. Kljub temu, da je Hribar Kristanu dokazoval, da se 
v tem času Rusija »na nek način demokratizira in obrača k slovanstvu«, Kri­
stana ni prepričal.51 
Socialistični tisk, zlasti Rdeči prapor, je ostro kritiziral petrograjski sesta­
nek, zlasti zato, ker so se pomembni slovanski voditelji »fraternizirali z onimi 
ljudmi, katerih bi se ogromna večina ruskega naroda in v Rusiji živečih na­
rodov sploh rada-rešila z vsemi sredstvi.Л«. Predvsem so kritizirali in obso­
jali sprejem in napovedano sodelovanje s Stolypinom in drugimi ruskimi reak-
cionarji: »S tem je vseslovanski kongres obsojen. Ce si ta zbor res nadene slo­
vansko ime, bo to prava blasfemija. Od slovanstva zahtevati, da bi marširalo 
pod Stoljipinovo komando, pomeni krvavo žalitev.«52 
Naš list je poročal, da namerava poslance sprejeti tudi ruski car ter, da je 
to srečanje, »spričo razmer in napetosti med raznimi slovanskimi narodi naj­
večjega in najdalekosežnejšega pomena.. .«. Pisec poročila je bil prepričan, da 
bo ta dogodek uspel usmeriti »idejo vseslovenske vzajemnosti v strujo realnih, 
pozitivnih ukrepov in sklepov...«. Zato je uredništvo Hribarjevo potovanje v 
Petrograd in posvetovanje samo označilo kot dogodek »epohalnega pomena«.53 
Tudi drugi liberalni listi so pozorno spremljali Hribarjevo dejavnost v 
okviru novoslovanskega gibanja. Med listi, ki so naklonjeno pisali o tem, je 
bilo tudi glasilo'novoustanovljene Slovenske gospodarske stranke, Nova Doba. 
Med najbolj dejavnimi pri ustanavljanju nove stranke je bil dr. Vladimir Rav-
nihar, ki je imel tako v stranki kot pri uredniški politiki gotovo največji vpliv. 
Junija 1908 so v listu napovedali vseslovanski kongres v Pragi kot »zborovanje 
predstaviteljev vseh slovanskih plemen«. Svoje simpatije do novega gibanja so 
utemeljili s primerjavo »prejšnjega« panslavizma: »... Predmarčni panslavizem 
(je) m r t e v . . . »Panslavizem« je bila lepo doneča beseda za slovanske sanjarje, 
ki so v duhu gledali vse slovanstvo združeno pod sveto krono belega carja. To 
je bilo še takrat, ko so ljudje oficijelno Rusijo smatrali za rešiteljico vseh Slo­
vanov ...«. Razliko med »starim« in »novim« slovanštvom je pisec videl pred­
vsem v dejstvu, da si »danes nihče več niti ne želi priti pod trdo rusko žezlo, 
vsaj današnje Rusije ne ...«; novoslovanstvo se bori,predvsem za to, da postane 
»vsako pleme to kar je, in tam kjer je; toda naj bo svobodno v svojem narod­
nem kulturnem in gospodarskem razvoju«. Glavni namen kongresa je pisec v 
Novi Dobi videl v sodelovanju še sprtih slovanskih narodov, pri, čemer je mi­
slil predvsem na Ruse in Poljake ter Srbe in Bolgare. Glavni namen kongresa 
naj bi bil predvsem približati slovansko idejo Poljakom: »to naj bo ena izmed 
poglavitnih točk slovanskega kongresa...«. Obenem je avtor zapisa navedel 
tudi poglavitno nalogo slovanskih narodov, to je, osvoboditi se izpod nadvlade 
neslovanskega življa, da bi si potem lahko »priborili politično m o č . . . Do te 
lahko Slovani pridejo le po poti združenih kulturnih sil . . .«. Enotnost na kul­
turnem področju bi bila mogoča le, če bi uresničili dva pogoja. Prvi: uvedba 
»skupnega kulturnega orodja« — slovanščine, ki naj bi jo uvajali v šole, upo-
31 Vseslovanski kongres, Naš list, št. 25, 20. junij 1908. 
K Vseslovanski kongres, Rdeči prapor, St. 45, 6. junij 1908. 
M Avstrijski slovanski delegati v Petersburgu, Naä list, št. 21, 23. maj 1908. 
524 I- GANTAR GODINA : NOVOSLOVANSKA IDEJA IN SLOVENCI 
rabljala naj bi jo »nova« slovanska inteligenca. In drugi, ustanovitev skupne 
slovanske organizacije, Slovanski svet, sestavljen iz delegacij narodnih organi­
zacij. Tudi ti dve zahtevi naj bi obravnaval in uresničil slovanski kongres v 
Pragi, ker »lahko s tem postavi temelj vzajemnemu kulturnemu in gospodar­
skemu delu med Slovani.. .«. Obenem je poudaril, da sta to za Slovane tre­
nutno najpomembnejši vprašanji, vse drugo je manj pomembno. Preveč za­
htevne je posvaril: »Le pričetek resnega premišljenega in sistematičnega dela 
naj pomenja zborovanje zastopnikov vseh slovanskih narodov. Drugih učinkov 
ne iščimo pri tem; kdor bo lovil na slovanskem kongresu drugih efektov, po­
kvaril bo stvar za desetletja.«54 Skoda, da je Nova Doba prenehala izhajati tik 
pred kongresom, tako da ni mogoče vedeti, kakšni bi bili komentarji po njem; 
Tudi Slovenski Narod je pred bližajočim se kongresom objavljal komen­
tarje o slovanski ideji in gibanju, predvsem pa o Hribarjevi aktivnosti. Med 
zanimivejšimi je gotovo objava članka, ki je 2. julija 1908 izšel v ruskem časo­
pisu Novoj e Vremja kot nekakšen povzetek zapisov o novem panslavizmu iz 
nekaterih nemških časopisov. Poudarili so, da nekateri nemški časopisi obrav­
navajo novo slovansko gibanje kot »praktični panslavizem«, ki je predvsem 
kulturno in gospodarsko naravnan panslavizem in je mnogo pozitivnejši kot 
politični ali literarni panslavizem. Hkrati s tem so v Novoje Vremja videli prav 
v Hribarjevem programu največ pozitivnih točk in ga zato označili kot »vele-
praktičen«. Predvsem so podprli zamisel o ustanovitvi Slovanske banke, Kore^ 
spondenčnega urada ter kulturne, športne in druge stike. Obenem je ruskim 
urednikom gotovo zelo ugajala Hribarjeva zamisel in vztrajno prizadevanje za 
učenje ruskega jezika med slovanskimi narodi. Tudi uredniki Slovenskega Na­
roda so v Hribarjevem programu videli veliko pozitivnega ter poudarili, da je 
»udoben v toliko, da ga lahko sprejmejo vse politične stranke in da razen dobre 
volje ni potreba v to svrho nobenega posebnega truda . . ,«.55 
Tik pred začetkom kongresa so v Slovenskem Narodu še enkrat orisali 
svoje videnje slovanskega gibanja. Glavne zasluge za obnovitev ideje slovanske 
vzajemnosti so pripisali Rusiji oziroma ruskemu narodu, kajti novoslovanstvo 
in kongres sam naj bi bila »rezultat velikega političnega in'idejnega preobrata, 
ki se je izvršil v zadnjih letih. Politični preobrat se je zgodil na Ruskem, kjer 
je z ustavo prišel ruski narod do besede. . . Idejni preobrat v pojmovanju slo­
vanske vzajemnosti se je izvršil polagoma.. . Novoslovanstvo stoji na stališču 
popolne enakopravnosti vseh Slovanov, popolne svobode v verskih stvareh in 
na demokratičnem stališču. To je principialni temelj novòslovanskega giba-
n j a . . .«.5e Velik simpatizer, pa tudi udeleženec slovanskega kongresa v Pragi je 
bil tudi Otokar Rybar, urednik tržaške Edinosti. Tudi Edinost je pozorno sprem-
ljala dejavnost novoslovanskih politikov. Pred začetkom kongresa je zapisala, 
da, kar se bode tam sklepalo, postane gotovo mejnik v zgodovini Slovanstva in 
bomo zato mi, mal narod v veliki slovanski družini, spremljali praške dogodke 
z največjo pozornostjo in radostjo«. Tržaški uredniki so poudarili, da gibanje 
in kongres gotovo ne bosta več »fantastični in utopistični panslavizem, ampak 
skupna slovanska organizacija na polju prosvete in gospodarstva ...«. Tako kot 
večina slovenskih simpatizerj ev novoslovanstva so tudi tu menili, da se bo po­
litična sila razvila sama po sebi, »lahko tudi »realistični panslavizem«...«. 
Ravno zato so poudarili, da je praški shod »epohalne važnosti v razvoju slo­
vanske ideje in slovanskega dela .. .«." 
Obenem z navdušenim pričakovanjem rezultatov kongresa pa so v Edinosti 
objavili sestavek češkega socialnega demokrata F. V. Krejčija, ki je v praškem 
časopisu ,Akademia' objavil sestavek Novo Slovanstvo. Krejčijeva razmišljanja 
8 4 Slovanski kongres, Nova Doba, št. 41, 6. junij 1908. 
8 5 Praktični panslavizem, SN, 2. julij 1908. 
5 8 Slovanski shod v Pragi, SN, 14. julij 1908. 
3 7 Romanje vseh Slovanov v Prago, Edinost, št. 188, 9. julij 1908 in Pripravljalni slovanski 
shod v Pragi, št. 191, 12. julij 1908. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS «3 • 1989 • 4 525 
je ponatisnilo tudi glasilo češke socialno-demokratske stranke Pravo Lidu, kar 
naj bi pomenilo, da je Krejčijevo stališče do novoslovanstva tudi uradno sta­
lišče stranke. V Edinosti so ob objavi zapisali, da so mnogi čakali, kakšno sta­
lišče bo zavzela češka socialna demokracija do novoslavizma, in z zadovoljstvom 
ugotovili, da je »zavzela odločno stališče, ki je le v čast tej poglavitni slovanski 
proletarski stranki in v tolažbo za vse one, ki verujejo v bodočnost Slovan-
stvä«.58 Uredniki Edinosti so Krejčijev članek ponatisnili gotovo tudi zato, da 
bi slovenski socialni demokraciji dokazali, drugim pa pokazali njeno nezmož­
nost reševanja nacionalnega vprašanja oziroma njeno »indiferentnost«, ki naj 
bi se kazala skozi deklarirano internacionalistično stališče.59 
F. V. Krejči je v svojem zapisu poudaril predvsem dejstvo, da »slovanska 
ideja stopa na tla pozitivnega dela. Vrača se stari sen Kollârja, Safarika, ali v 
novi obl iki . . . Skepsa, s katero smo mi ( t . j . socialisti) svoje čase upravičeno 
odbivali slovanske fantazije naših narodnjakov, in nasprotstvo, ki smo je čutili 
proti njim radi njihovega reakcionarnega ozadja, mora v tem slučaju utihniti. 
Kajti to novo gibanje nima ničesar opraviti s starim carofilskim panslavizmom, 
nastopa tudi pod novim imenom neoslavizma, novega slovanstva, ki ne računa 
več z Rusko kakor samodržavo, marveč kot s konstitucionalnim narodom, in 
proglaša, da hoče stati na polju enakosti, svobode, bratstva.. .«. Ravno ta pre­
obrat naj bi spodbudil tudi socialnno demokracijo, da se bo »primorana pečati 
s slovansko idejo...«, kajti »proletariat ne more na dolgo dopuščati, da bi ka­
kor voditelji celih narodov nastopali v, tej stvari le predstavitelji buržoaznih 
strank ...«. Dotedanjo zadržanost in skepso socialne demokracije do gibanja je 
Krejči opravičeval z dejstvom, da je bila to le »previdna rezerva, nikakor pa 
ne principielno zavračanje slovanske ideje...«. Prepričan je bil, da bi s sode­
lovanjem socialna demokracija veliko pridobila, kajti solidarnost slovanskega 
proletariate bi na ta način precej okrepila splošno mednarodno proletarsko 
solidarnost. Obenem je optimistično napovedal možnost razvoja »slovanskega 
socializma«, kajti »značaj in čustvovanje slovanskega plemena ne more.ostati 
brez vpliva na razvoj socialističnega mišljenja v teh narodih. . .« . Pod vplivom 
Sombarta je bil tudi Krejči prepričan, da so Slovani »rasa bodočnosti-«, ki bo 
imela pomembno vlogo v prihodnji ureditvi sveta: ».. .Ako je slovanstvo rasa 
bodočnosti, je že s tem označeno, kako važna vloga mu pripade na bodočem 
•urejevanju sveta, in s tem je tudi povedana zveza med slovansko idejo v njeni 
novi obliki in socijalizmom.«60 
Edinost je Krejčijev članek izkoristila tudi za to, da je slovensko socialno 
demokracijo opozorila, da se je češka ,socialna demokracija začela »obračati 
k nacionalizaciji, ne glede na svoje internacionalistično stališče ...«. Neposredno 
na slovenske socialiste pa so naslovili misel: ».. . In slovenska socialna demo­
kracija? Zavist nasproti Cehom nas obdaja, ko mislimo nanjo. Pač boljšega ji 
ne moremo svetovati nego naj hodi pridno v šolo k češki socialni demokra­
ciji . . .«.81 
Objava Krejčijevih razmišljanj je slovenske socialiste zelo razjezila. Ogla­
sili so se tako socialisti okrog osrednjega lista Rdeči prapor, kakor tudi pri­
morski socialisti. Zanimivo je, da so vsak po svoje razumeli objavo. Rdeči pra­
por je Edinosti očital predvsem, da je Krejčijev članek prikrojila'po svoje: 
»... Edinost misli, da' na Slovenskem nihče ne čita , Akademij e' in da zato 
lahko natveze svojim čitateljem, kar hoče . . .«'.62 Na drugi strani je primorski 
Delavski list v objavi videl le ost, naperjeno proti slovenski socialni demokra­
ciji. V odgovoru so primorski socialisti Edinosti vrnili milo za drago; s primer­
javo češkega in slovenskega meščanstva so dokazovali, da slovensko meščanstvo 
и Novo Slovanstvo v social-demokratski luči, nav. d., št. 198, 19. julij 1908. 
" Glej Franc Rozman, JSDS In nacionalno vprašanje, PZDG, Ljubljana 1981, str. 21—28. 
6 0 Novo Slovanstvo v social-demokratski luči, Edinost, št. 198, 19. julij 1908. 
"' Prav tam. 
ra O vseslovanski konferenci v Pragi, Rdeči prapor, št. 61, 1. avgust 1908. 
526 l- GANTAR GODINA : NOVOSLOVANSKÄ IDEJA IN SLOVENCI 
ni ne liberalno ne moderno in ne delavno kakor je'češko! »Zato češki sodrugi 
še vedno upajo, da bo tudi neoslovanstvo koristilo češkemu narodu, ker je če­
ško meščanstvo moderno in delavno; mi te koristi ne moremo pričakovati, ker 
naše meščanstvo, kar ga je, ni moderno in ni delavno...«. Poudarili'so; da 
»•samo objavljati članke in se navduševati za neoslavizem pri Čehih, ni še" nič 
narejenega. Češka buržoazija lahko misli na velike stvari, ker je svoje-malo 
delo takorekoč izvršila. Vse drugo je na Slovenskem«.83 Tako kot Krejči tudi 
primorski socialisti načelno niso nasprotovali ideji vseslovanstva: »Za tisto slo-
vanstvo, za katero še zavzema dr. Krejči, se zavzemamo tudi mi. Toda vseslo-
vanski shod v Pragi nima s tistim Slovanstvom nič opravit i . . .«.M Delavski list 
je v objavi Krejčijevega članka videl predvsem napad na slovensko socialno 
demokracijo in ni videl takih ideoloških ovir za sodelovanje kakor Rdeči pra­
por. Tudi Rdeči prapor je ob Krejčijevem članku dodal nekaj misli o novoslo-
vanstvu. Poudaril je, da so Krejčijeve ideje povsem sprejemljive in se z njimi 
strinjajo,-da pa Krejči ne pozna razmer na Slovenskem, »ne pozna tako dobro 
naših Hejslovanov, pa misli,,da so boljši od čeških ...«. Tako do novoslovanstva 
kot do Krejčijevega-članka je Rdeči prapor zavzel povsem razredno stališče. 
Poudaril je, da se predstavniki novoslovanskega gibanja preveč »priklanjajo 
ruskemu carju, Stoljipinu, poljskim stancikom, češkim aristokratom in kapi 7 
talistom, torej povsod tam, prav tistim, proti katerim se bojujejo dotični na­
rodi . . .-K.*5. 
- Poleg Krejčijevega spornega članka je Edinost objavila tudi zanimiv ko-*-
mentar madžarskega glasila Budapest, v katerem so Madžari s svojega zornega 
kota ocenjevali in komentirali novoslovansko gibanje in slovanski shod v Pragi. 
Iz članka je razvidna skrb Madžarov, da bi utegnili Slovani; ki živijo vokviru 
Ogrske, najprej nastopiti proti Madžarom. 
Slovanski kongres v Pragi je samo velika zvijača: »Pod plaščem kulture 
hočejo napeljati vodo na mlin slovanske politike, kàr je nevarnost za Avstrijo 
kot za Ogrsko.. .«. Zaradi občutka ogroženosti je list pozval vse Madžare, naj 
kar najhitreje združijo vse svoje sile zato, da bi bili »dovolj močni proti nara­
ščajoči slovanski nevarnosti. Kajti germanštvo ni od daleč za nas tako nevarno 
kót Slovanstvo, ki s svojo kulturo neprestano r a s t e . . '.«. Pisec je bil prepričan, 
da imajo v Avstriji vodilno vlogo Slovani, in je zato tudi nasprotoval ustano­
vitvi kulturnega centra v Petrogradtu Prepričan je bil,' da ga bodo »vedno v 
tem pogledu uporabljali kot orodje proti nam, da, celo rusko orožje bi mogli 
vzeti na pomoč proti nam in gérmanstvu...«. Za Madžare bi bilo pomembno 
in pozitivno, ravno iz strahu pred utopitvijo v slovanstvu in pred Rusijo, »àko 
bi sedaj započeta slovanska akcija napravila f iaskó. . . Kakor otok bi ses težko 
ubranili besnim navalom Slovanstva. Radi tega moramo v tej borbi prožiti 
roko Nemcem, našim starim sovražnikom. Treba nam postopati skupno.".' .«.6e 
Uredništvo je članek objavilo brez komentarja, saj so bili prepričani, da govori 
že sam po sebi dovolj zgovorno in prepričljivo. 
' . ' . * ' ш - ,.. . 
Slovensko liberalno dijaštvo, organizirano v okviru Narodno-radikalne 
struje, je že na svojem prvem shodu v Trstu septembra 1905 poudarilo in spre­
jelo v program sodelovanje z drugimi slovanskimi študentskimi organizacijami, 
pa tudi delovanje v smeri slovanske vzajemnosti. Idejni vodja Gregor Žerjav 
je poudaril, da je za Slovence slovanska vzajemnost nujna zlasti zato, ker so 
Slovenci slab in hudo eksponiran narod ter zato potrebuje oporo kot obrambo 
pred nemško nevarnostjo. Kot prvi motiv slovanske vzajemnosti je navedel 
»? Novo Slovanstvo, Delavski list, ät. 30, 24. julij 1908. 
8 4 Prav tam.. : : ! - . 6 5 O vseslovenski konferenci v Pragi, Rdeči prapor, št. 61, 1. avgust 1908. 
и Edinost, št. 199, 20. Julij 1908. . 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 4 527 
»negativni element, ki leži v obrambi . . . Nam vsem je v korist, da se vsi ohra­
nimo in ojačimo. Iz tega skupnega interesa izvira čut slovanske vzajemnosti.*"7 
Žerjav se je zavzel predvsem za- kulturne in gospodarske stike, ki »politično 
solidarnost v prihodnosti omogočajo«. Je pa obenem poudaril, da Narodno^ 
radikalno dijaštvo od slovanstva ne pričakuje rešitve za slovenski narod, mar­
več je to le opora in pomoč. »Samega sebe treba povzdigniti in ne se le na brata 
zanašati. Pri tem pa nismo »Samoslovenci«, ampak hočemo, da smo Slovani 
medsebojno deležni svojega dela. Naš nacijonalizem je omejen po slovanski 
vzajemnosti.« Kljub temu, da je tudi Žerjav videl v nekaterih besedah in de­
janjih le fraze o slovanstvu, ki idejo le diskreditiraj o, se je postavil na stališče, 
da so Slovani »interesna skupina, ki se dejansko množi pod pritiskom sovraž­
nika, in nas samih«.68 Ravno zato se je zavzemal za čim tesnejše stike slovan­
skega di j aštva, tudi s tem, da obiskujejo slovanska univerzitetna mesta. Na ta 
način dijaštvo »posreduje kulturni napredek drugih narodov. Sestajajoč se na 
izletih in shodih z drugim slovanskim dijaštvom goji medsebojno spoznavanje, 
opozarja na važnost položaja slovenskega naroda.« Tudi zato se je zavzemal za 
učenje slovanskih jezikov, tako ruščine kot češčine, ki da je dolžnost sloven­
skega dijaka.69 Dejansko se je v tem času število slovenskih študentov na praški 
univerzi bistveno povečalo.'0 
V času aktualizacije slovanske vzajemnosti in Hribarjeve aktivnosti v no-
voslovanskem gibanju tudi katoliški študentje niso hoteli zaostajati za liberal­
nimi. Najbolj dejavni "so bili študentje in izobraženci okrog katoliškega dija­
škega lista Zora. Slovenski akademiki so se že v začetku julija 1908 udeležili 
slovanskega kongresa katoliških akademikov. Zora je o shodu poročala obsežno 
in izčrpno. Shoda v Pragi so se udeležili predstavniki štirih slovanskih narodov, 
Hrvati, Poljaki, Cehi in Slovenci. Sklepi, ki so jih sprejeli, pa so se nanašali na 
vse Slovane V monarhiji. Najpomembnejši sklep, ki so gà sprejeli, je bil sklep 
o ustanovitvi Slovanske lige katoliških akademikov, ki naj bi imela namen/na-
logo, »širiti slovansko in krščansko idejo med slovanskim dijaštvom, zastopati 
skupne interese in pospeševati medsebojno spoznavanje...«." Za sedež Lige so 
predvideli Dunaj, kjer naj bi izhajal tudi skupen list, pisan v vseh slovanskih 
jezikih,1 »priznanih v Monarhiji«. Tudi'Slovenec je ustanovitev Lige toplo po­
zdravil ter poudaril, da je »kulturna vzajemnost Slovanov mogoča le v okviru 
krščanskih idej. . .«. Poudarili so, da morajo tako Slovenci kot Slovani presojati 
prvi shod slovanskih katoliških akademikov ravno s stališča kulturne vzajem­
nosti, ki bi temeljila na krščanskem svetovnem nazoru. Slovenec je nastopal 
predvsem proti nekritičnemu prevzemanju liberalističnih idej. Ravno zato so se 
v Slovencu zavzeli za večjo aktivnost slovenskega in slovanskega katoliškega 
dijaštva, ki bi lahko z ustrezno protide javnost j o preseglo »dekadenco« liberal­
nega dijaštva. V tem so videli možnost nekega »preporoda« slovanske katoliške 
inteligence, ki je bila dotedaj premalo aktivna. Obenem so odkrito priznavali, 
da je »na strani svobodomislecev večina dijaštva, vemo, da je malo, zelo majhno 
število katoliško trdnega dijaštva ;..«, toda pisec je bil prepričan, da bodo vsaj 
ti, maloštevilni, delovali s svojim zgledom in delom ter dokazali možnost vza­
jemnega kulturnega zbliževanja slovanskih' rodov na temelju krščanskega sve­
tovnega nazora. . .«.и 
Zato je skušala katoliška inteligenca na vsak način najti neko protiutež 
Češki in češkemu liberalizmu ter je začela propagirati poljske univerze, poudar­
jati poljsko vdanost slovanski ideji, objavljati zapise s Poljske ipd. Vse to je 
6 7 Gregor Žerjav, Slovanska vzajemnost. Omladina, St. 5, 1905, str. 65. 
M Nav. d., str. 60. 
w Nav d str. 61. 
7 0 Po podatkih tz Arhiva Karlove Univerze v Pragi je od leta 1883, ko je bila ceäka uni­
verza ustanovljena, doktoriralo do leta 1906 le 7 Slovencev, od leta 1907 do 1916/1917 pâ 78 Sloven­
cev. 
7 1 Slovanska liga katoliških akademikov, Slovenec, 10. junij 1908. * • 
" Slovansko katoliško dijaStvo lri slovansko kulturne- vprašanje, Slovenec, 13.-junij 1908. 
528 !• GANTAR GODINA : NOVOSLOVANSKA ШЕЈА IN SLOVENCI 
povzročilo, da so se v tem času začele med liberalnim in katoliškim dijaštvom 
tudi polemike o primernosti oziroma neprimernosti nekaterih slovanskih uni­
verz. Medtem ko so Narodni radikali in večinoma vsi liberalci priporočali pred­
vsem študij na češki univerzi v Pragi, so katoliški akademiki priporočali študij 
na poljskih univerzah, zlasti v Krakovu in Lvovu. Tako je bilo v Zori v tem 
času objavljenih precej prispevkov, ki so primerjala Češko in Poljsko, češke in 
poljske univerze. V Zori je »Pražan« objavil svoje mnenje o Pragi, ki da je za 
slovenskega dijaka povsem neprimerna, tako z dijaškega kakor s političnega 
stališča. »Tukaj ne vlada boj za načela, boj razuma; tu odloča slepa strast. Stoj 
na tem in takem boju na tej ali oni strani, dobrega vpliva ne boš čutil. Če si še 
tako idealen, nizki nasprotnik te bo nehote umazal in oškropil.. ,«.13 Tudi A. V. 
je za Prago ugotovil, da je za katoliško dijaštvo izredno neugodno mesto; ime 
katoličan je v Pragi tako zasramovano, kakor v nobenem drugem mestu v 
Avstriji. Češka meščanska družba je skozinskoz prepojena s protikrščanskim 
duhom, češka inteligenca je vzgojena izključno v Masarykovem skepticizmu, 
ki nujno pelje v verski nihilizem...«. Glavni kamen spotike je avtor zapisa 
videl v dejstvu, da se »v najbolj slovanskem mestu v P r a g i . . . vedno bolj širi 
internacijonalizem, kozmopolitizem in anarhizem. Značilno je, da so iz slovan­
ske Prage izšli prvi slovanski anarhist i . . ,«.74 Zaradi vsega navedenega je bil 
A. V. prepričan, da Praga in z njo Češka sama ni primerna za slovanskega di­
jaka, zato »v ta milieu-češke družbe ne svetujemo iti nobenemu resnomisle-
čemu slovenskemu dijaku«.75 Zanimivo, da je bil tudi Henrik Turna zelo skep­
tičen do tega, da veliko slovenskih študentov študira v Pragi, seveda iz povsem 
drugih razlogov kot katoliški intelektualci. V svojih spominih je zapisal, da.za 
Prago »-nisem bil preveč navdušen, ker sem se bal enostranske vzgoje naše aka-
demične mladine. Poznal sem Čehe kot precejšnje šoviniste, ki enostransko po­
udarjajo vse, kar je češkega . . .«.7e Toda še leta 1909 sta bila na krakovski uni­
verzi samo dva slovenska študenta, Josip Stuller in Vojeslav Mole.78" Tudi Stul­
ler je videl bistveno razliko med Prago in Krakowim predvsem v dejstvu, da 
»nosi ime Praga s seboj tudi »svobodomiselnost«, Krakow pa ,konservativnost'-«, 
kar naj bi bila predvsenv zasluga radikalnega dijaštva. Kljub temu Stuller ni 
nasprotoval odhajanju Slovencev v Prago; argumenti, ki jih je Stuller navedel 
v korist Krakowa, pa so bili: »1. stanovske koristi dijaštva samega; 2. slovanska 
ideja; 3. rešitev slovenskega vseučiliškega vprašanja; 4. očiščenje naše kulturne 
primesi nemškega duha, ustvarjanje lastne nacionalne samostojne slovenske 
kulture; 5. gospodarske koristi.« Obenem pa je opozoril, naj hodijo v Krakow 
študirat predvsem tisti, ki so premožnejši.77 
Kljub precej močni propagandi je ostala Praga v tem času vabljivo univer­
zitetno mesto zlasti za liberalno opredeljeno dijaštvo. Ti so vseskozi sodelovali 
na raznih sestankih in shodih slovanskega dijaštva, sodelovali z društvi ter v 
Omladini dijaštvo obveščali o dejavnostih slovanskih dijaških in študentskih 
društev. Narodni radikali so sodelovali tudi-na 1. shodu naprednega slovan­
skega dijaštva v Pragi, ki je bil le nekaj dni pred začetkom vseslovenskega 
kongresa. V tem času v Omladini še niso objavili kakih ocen ali mnenj o novo-
slovanskem gibanju, tik pred shodom pa so objavili dokaj izzivalen članek 
Poljaka Hipolita Boczkowskega »Razvoj slovanske misli«.78 Boczkowski je bil 
do novoslovanstva zelo skeptičen, saj je v tem videl predvsem delo v smeri 
praktične slovanske vzajemnosti, ki jo je formuliral samo kot »nesimpatično 
besedo: ,panslavizem'. Poudaril je, da mlada generacija ne bi smela biti zado­
voljna s to novo teorijo, ki »hoče biti moderna, a se vendar ne more otresti 
73 Prazan, Zora 1908, str. 177. 
74 A. V., V Prago!, Zora 1908, str. 178. 
's prav tam. 
™ Henrik Turna, Iz mojega življenja, Ljubljana 1937, str. 301. 
'"> Vojeslav Mole, Iz knjige spominov, Ljubljana 1970. 
" Josip Stuller, str. 184. 
78 Hi polit Boczkowski, Bazvoj slovanske misli, omladina 1908, str. 59—И. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 4 529 
nekaterih hib prejšnjih smeri. . .«. Ker »nima neke precizne formulacije«, tudi 
ni jasno, do katere mere je ta novi program res nov. Boczkowski ni navedel, 
katere so te hibe, mladini je le predlagal, naj sprejme tri točke, ki bi jih mo­
rala upoštevati pri sodelovanju v novoslovanskem gibanju: »1. razmerje do ne­
slovenskih narodov; 2. poravnanje notranjih sporov med slovanskimi narodi; 
3. organizacija realnega dela za slovansko misel v bodočnosti.«7e Ob vsem tem 
je podal tudi nekaj konkretnih predlogov kulturno-znanstvenega sodelovanja 
slovanskega izobraženstva: predlagal je ustanovitev posebne slovanske akade­
mije, visokošolskega zavoda, ki bi nudil teoretično in praktično izobrazbo za 
krepitev slovanske vzajemnosti. Slovanska akademija bi bila pomemben dejav­
nik pri organizaciji »slovanske žurnalistike«, slovanskega časopisa, kakršen je 
češki Slovansky Prehled. Zamislil si je tudi izdajo Slovanske enciklopedije, 
Slovanskega atlasa, Slovanskega letopisa, pa tudi ustanavljanje stolić za sla-
vistiko in posamezne slovanske jezike. Predlagal je tudi izdajanje slovanske 
dijaške revije, ki bi izhajala v vseh slovanskih jezikih. List bi imel tudi nalogo 
ustanavljati in vzdrževati tečaje za učitelje slovanskih jezikov, pospeševati po­
tovanja slovanskega dijaštva po slovanskih deželah ipd. Boczkowski se je torej 
zavzemal predvsem za strogo kulturni novoslavizem, s katerim bi Slovani 
morda le lahko presegli oziroma »preboleli panslavizem z njegovim ekspanziv­
nim sistemom...«. Kljub temu, da se ta program ni bistveno razlikoval od 
Kramafevega ali Hribarjevega, je bilo poudarjanje strogo kulturnega delovanja 
posledica vseskozi prisotnega poljskega nezaupanja do Rusije in ruskega pan­
slavizma. Uredništvo Omladine je sestavek objavilo brez komentarja. 
Povsem nasprotno skepsi in bojazni Poljaka je o novoslovanstvu pisal Bo­
gumil Vošnjak, ki je bil poleg Hribarja in Gabrščka gotovo eden najbolj na­
vdušenih pristašev novoslovanstva med slovenskimi izobraženci. Vošnjakov čla­
nek8 0 je bil na eni strani prikaz lastnih razmišljanj o novoslovanstvu, na drugi 
strani pa tudi odgovor Poljaku. Vošnjak je skušal slovenskemu dijaštvu pri­
kazati predvsem pozitivne plati novega gibanja, v katerem je videl predvsem 
velik kulturni pomen. Novoslovansko gibanje je označil kot kulturno gibanje, 
ki bi ga moralo narodno radikalno dijaštvo kot nepolitična struja ravno zaradi 
njegove izrazite nepolitičnosti brezpogojno sprejeti. Novoslovanstvo kot kul­
turna ideja se mu je zdela zato sprejemljiva tako za levico kot za desnico. V 
kulturnem poslanstvu novoslavizma je videl predvsem »združevalno moč«, kajti 
dejstvo je, je trdil Vošnjak, da so »narodni momenti v kulturi tako mogočni, 
da brezpogojno zahtevajo medsebojno razumevanje in posnemanje ...«. Obenem 
je bil prepričan, da bi lahko ideja pripomogla »spraviti v sklad ožjo slovensko 
s široko slovansko mislijo...«. Ravno zäto naj bi slovensko napredno dijaštvo 
z drobnim delom delovalo za oživitev te ideje, predvsem zato, ker je dijaštvo 
tisto, ki naj bi »prej kot drugi sloji uvidelo velik pomen novoslovanskih kul­
turnih smotrov.. .«.81 Glede na to, da kulturni program novoslovanstva še ni 
bil dokončno izdelan, je Vošnjak slovensko dijaštvo pozval, naj »ustvari tak 
enoten program, v katerem ne bi smela zavzemati zadnjega mesta organizacija 
ljudskoprosvetnega dela, kakor tudi medsebojno približevanje in izmenjavanje 
znanstvenega dela raznih strok . . . Oboje se lahko dopolnjuje, drobno pozitivno 
delo in široki, vseobsegajoči konventi, ki jih ustvarja novoslovanstvo. Obojno 
delo je dolžnost dijaštva.. .«.82 Zaradi dokaj zadržanega odnosa slovenskega 
narodno-radikalnega dijaštva do novoslovanske ideje je Vošnjak dijake svaril 
pred nepotrebno »blaziranostjo« oziroma pred »blazirano ravnodušnostjo, s ka­
tero bi utegnili zavračati novoslovansko misel. . .«. Kljub Vošnjakovim zahte­
vam po kulturnem in izobraževalnem delu pa ni upošteval konkretnih predlo­
gov Boczkowskega za širitev kulturnega sodelovanja med Slovani. 
F; c ^&ШШсШ^Ш^т^М^?. >• •"••> *"- '•- '-•«' '•• •'$&' 'rìh:-*y i 
™ Nav. d., str. 60. „ ^ .„, ,„„ 
M Slovensko dijaštvo In novoslovanska misel, Omladina V, 1908, str. 121—124. 
n Nav. d., str. 122. 
82 Nav. d., str. 124. 
530 I. GANTAR GODINA : NOVOSLOVANSKA IDEJA IN SLOVENCI 
Dobrih štirinajst dni pred novoslovanskim shodom, od 24. do 30. junija 
1908 je bil v Pragi shod naprednega slovanskega dijaštva. Shod bi lahko ozna­
čili tudi kot predhodnico vseslovanskemu kongresu, udeležili pa so se ga pred­
stavniki vseh slovanskih narodov, tako znotraj kot zunaj monarhije. Slovensko 
dijaštvo so zastopali:Pučnik, Mihajlo Rostohar, Ivan Lah, Albert Kramer ter 
Pustoslemšek. Glavne teme so bile sicer posvečene dijaškim oziroma študent­
skim vprašanjem, kljub temu pa se niso mogli izogniti razpravi !o odnosu di­
jaštva do novoslovanstva. Tudi v tem primeru se uredništvo Omladine ni odlo­
čilo za lasten komentar, morda tüdi zato ne, ker slovenski predstavniki o tem 
v Pragi niso razpravljali, z izjemo Pučnika, ki se je do novoslovanstva opre­
delil pozitivno.83 Omladina je rajši objavila diskusijski prispevek poljskega 
predstavnika Brezskowskega. Brezskowski je v diskusiji poudaril predvsem 
razliko med uradnim in neuradnim pojmovanjem slovanske ideje. Menil je, da 
gredo »slovanski politiki in slovanska mladina v delu za slovansko vzajemnost 
različna pota. Na prvi pogled se kaže velika razlika: za politike je slovansko 
vprašanje stvar kompromisov (slovanskega shoda se udeležijo tudi klerikalci), 
za mladino pa pomenja slovansko vprašanje načelno rešitev etičnih princi­
pov . . .-K84 Rahlo drugačno formulacijo je v poročilu iz Prage objavilo tudi ured­
ništvo Omladine. Poudarili so, da je napredno dijaštvo v na shodu v Pragi »pro­
glasilo novo geslo, nov temelj vzajemnega dela v smislu kulturne vzajemnosti 
napredne slovanske generacije. Slovansko dijaštvo je izločilo vse one elemente, 
ki vsled nesoglasja nazorov in potov otežkočajo slovansko delo ...«. Posebej so 
poudarili, da se »pot, ki si jo je začrtalo slovansko napredno dijaštvo . . . loči od 
one, ki jo meri neoslavizem slovanskih politikov Hribarja, Kramara, Glibovic-
kega. . ,«.85 Prav sodelovanje z neliberalnimi in katoliškimi strankami je v ve­
liki meri pripomoglo k temu, da je narodno radikalno dijaštvo odklanjalo sode­
lovanje s Hribarjem in drugimi slovenskimi novoslovani. Na drugi strani pa so 
v tem času narodni radikali začeli v večji meri poudarjati »slovenstvo«, slo­
vensko idejo. 
Na odnos do slovanstva je vplivalo predvsem dejstvo, da je postajala med 
narodnimi radikali čedalje bolj aktualna jugoslovanska ideja, ki je že na shodu 
naslednje leto postala prevladujoča možnost rešitve nacionalnega vprašanja.88 
Ne' glede na različne odmeve slovenskega tiska in javnosti na novoslovansko 
idejo in gibanje je mogoče sklepati, da so tako simpatizerji kot nasprotniki 
z velikim zanimanjem pričakovali začetek vseslovenskega kongresa v Pragi. 
it-
IV. 
Novoslovanski kongres v Pragi se je začel 12. julija 1908. 2e v Petrogradu 
so ga označili kot »pripravljalni«, tako da je imel tak tudi uradni naziv. Kon­
gres naj bi bil ,vseslovanski', kar naj bi pomenilo, da bodo na shod povabljeni 
predstavniki vseh slovanskih narodov znotraj in zunaj monarhije. Toda vabilu 
se niso mogli odzvati vsi. Najštevilnejša je bila delegacija Cehov, med katerimi 
je bilo največ predstavnikov Mladočeške stranke. Prisotni so bili tudi pred­
stavniki Agrarne in Nacionalne socialistične stranke, ki jo je zastopal Josef 
Klofač. Kongresa se ni hotel udeležiti urednik lista Slovansky Prehled, Adolf 
Czerny, kljub temu, da je bil eden najbolj dejavnih Cehov pri popularizaciji 
slovanske ideje in vzajemnosti. Kot razlog je navedel, da je bil na shod povab­
ljen en sam znanstvenik, da prevladujejo samo politiki, kar naj bi bilo v na­
sprotju z osnovnim namenom kongresa, to je, naj bi imel predvsem kulturni in 
33 Shod slovanskega naprednega dijaštva, 24.—30. junija 1908, SN, 25. junij 1908;—...za slo­
vensko sekcijo je govoril predsednik Adrije, jurist Pučnik (s stališča neoslavizma) . . . da le po­
trebno v slovansko gibanje nov tok, ideje napredka, svobodomiselnosti, ravnopravnosti.. -
M Brezkowski, Omladina 1908, str. 97. 
B Nav. d., str. 53.? * 
"• Ш. shod je NRD struja skoraj v celoti posvetila obravnavi jugoslovanskega vprašanja 
glej moj članek ZC, 1982, str. 226. • • ^ ' ' 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1389 . 4 531 
gospodarski pomen.8J Na kongres niso povabili T. G. Masaryka zaradi njegovega 
odklanjanja Kramareve vizije slovanske vzajemnosti. Masarykova vizija: slo­
vanske vzajemnosti je temeljila na predpostavki, da se morajo v ta namen 
združiti vse napredne stranke in s konkretnim delom ustvarjati primerne te­
melje slovanski skupnosti. Glavni očitek Kramam in novoslovanski ideji je bilo 
ravno sodelovanje s konservativnimi, klerikalnimi strankami: »Ravno za kul­
turno delo' se morejo spojiti le sorodne struje; jaz bi s svojega stališča mogel 
delati, resnično'delati, le z liberalnimi in naprednimi strankami. S klerikalnimi 
strankami smo doma v boju ravno v kulturnih vprašanjih — kako se s temi 
nasprotniki moremo kar naenkrat združiti za isto kulturno delo? Ali naj bomo 
napredni kot Čehi in nazadnjaški kot Slovani? Slovanstvo ni vendar nič brez 
rustva, češtva itd. Slovanstvo ni nekaj višjega nad narodnostjo.-«88 Masaryk je 
bil skeptičen predvsem do sodelovanja z Rusijo, za katero naj bi bilo slovanstvo 
le element, ki bi ga lahko uporabljala proti Avstriji v tekmi za oblast in vpliv 
v Srbiji, Romuniji in Bolgariji. Obenem s tem naj bi ji šlo predvsem za prestiž 
v Galiciji in na Poljskem. »To je bil za oficijelno Rusijo pravi slovanski pro­
gram, le da je bilo slovanstvo na drugem mestu, podrejeno pradavnim politič­
nim in kulturno cerkvenim n a č r t o m . . . Takšna je bila in je ruska resničnost. 
Pri nas je bila ta resničnost malo znana, večina naših rusofilov se je zadovolje­
vala z nejasnimi nazori,o Rusiji; Rusija je bila zanje velika in mogočna, in ker 
smo proti Avstriji in Nemčiji nujno potrebovali tuje pomoči, naj bi nas rešila 
velika bratska Rusija.. .«.Ma Slovenski Narod je Masarykovo neudeležbo ime­
noval »racionalno dejanje-«, ker se njegova vizija ne sklada s Kramafevo, med­
tem ko so bili v Slovencu bolj naklonjeni Kramam kot Masaryku; »Slovenec-« 
navaja, da se »Cas« (glasilo čeških realistov) »silno togoti« zaradi tega, toda 
»Vseslovanski komite pa je čisto prav ravnal, da ni povabil na shod internacio­
nalnega čvekača, ki s svojim svobodomiselstvom spada veliko bolj v judovski 
ghetto kot pa na slovanski kongres . . .«.88 Glavni očitek slovenskih katolikov 
Masaryku je bil predvsem njegov internacionalizem in simpatiziranje s češko 
socialnodemokratsko stranko. Kljub temu, da so bili slovenski katoliki kot Ma­
saryk skeptični do sodelovanja z Rusijo, tega dejstva niso ne poudarjali ne 
omenjali. 
Poleg češkega zastopstva je bilo najštevilnejše rusko. Kot navaja Paul Vi-
šny so bili to predvsem predstavniki desnega centra, ki so bili obenem tudi slo-
vanofili starega kova. Precej liberalnih politikov je svoje sodelovanje zavrnilo 
ravno iz tega razloga. 
Dokaj številno je bilo tudi poljsko zastopstvo. Največ je bilo udeležencev 
iz ruske Poljske, nekaj manj je bilo avstrijskih Poljakov, medtem ko se nem­
ški kongresa niso smeli udeležiti. Najpomembneje je bilo, da sta prišla Roman 
Dmowski, predstavnik poljske Narodne demokratične stranke ter prvi urednik 
lista Swiat Slowianski, Marian Zdziechowski. Pravzaprav je bilo ravno v polj­
ski delegaciji največ kulturnikov, znanstvenikov, novinarjev, pravnikov ter 
univerzitetnih profesorjev, tako da je bilo očitno, da so samo Poljaki dobesedno 
razumeli kongres kot »kulturno in znanstveno« zbliževanje med Slovani. 
Srbe so zastopali državni svetnik Geršić, bivši minister Drago Pavlovič, 
beograjski župan Vulović, bivši minister Milan Marković ter univerzitetni pro­
fesor dr. Kumanudi. Iz Kotora je prišel dr. Bajak kot edini predstavnik Srbov 
iz monarhije. Hrvate so zastopali Stjepan Radić, Tresić-Pavičić, Ljuba Babić-
Gjalski, Božo Vinković ter profesor Đuro Surmin. Bolgari so imeli štiri pred­
stavnike, med katerimi je bil po svoji slovanski naravnanosti najbolj znan Ste-
van F. Bobčev. Glede prisotnosti Slovakov, Lužiških Srbov in Ukrajincev so 
"' Višny, str. 95. 
м Radovan Krivic, Masaryk o novoslavlzmu, Omladina 1910, str. 88. 
*" T. G. Masaryk, Svetovna revolucija, Ljubljana 1937, str, 29—30. 
6 9 Slovenec, št. 160, 15. julij 1908. 
w Vseslovenski kongres In župan Hribar, Priloga Slovenskega Naroda, St. 171, 25. julij 1808. 
532 L GANTAR GODINA : NOVOSLOVANSKA IDEJA IN SLOVENCI 
poročila različna. Paul Visny navaja, da na kongresu niso sodelovali Slovaki, 
Lužiški Srbi, Belorusi, večina Ukrajincev ter Poljaki iz Nemčije.91 Andrej Gabr-
šček v svojih spominih navaja, da so Lužiški Srbi imeli svojega predstavnika, 
dr. Muko, prav tako tudi Slovaki državnega poslanca dr. Hodžo, kar je verjetno 
povzel po pisanju Slovenskega Naroda.92 
Ukrajince sta zastopala t. i. »rusofila« Glibovicki in Markov, ki pa dejansko 
nista predstavljala ukrajinskega naroda in njegovih interesov. Ukrajinci so 
Kramam kot vodji organizacijskega odbora poslali sporočilo oziroma spome­
nico, v kateri so zapisali, da se »organizacija kongresa ne ozira na stremljenja 
in potrebe ukrajinskega naroda. V odbor organizatorjev so se povabili v Petro­
grad taki možje, ki zanikajo obstoj ukrajinskega naroda. Vse te napake organi­
zacije so zakrivile, da se zastopnikom ukrajinskega naroda ni bilo mogoče ude­
ležiti kongresa.«92 Pisec te notice v Slovenskem Narodu je še vedno vztrajal 
pri poimenovanju Malorusi, <saj je zapisal, da »Malorusi (namreč mladi, to je 
Ukrajinci), ne smatrajo kongresa za izraz solidarnosti, ker se ta konferenca 
vedoma izogiba glavnim življenjskim vprašanjem zatiranih narodov.«83 Ured­
ništvo Slovenskega Naroda je neudeležbo in razloge zanjo imenovalo »-le pra­
zen izgovor, kakor so tudi slovenski klerikalci smešno opravičevali svojo ne­
udeležbo«. 
Slovensko zastopstvo je imelo štiri člane: trije so bili predstavniki poli­
tike, člani Narodno napredne stranke; to so bili Ivan Hribar, Otokar Rybaf ter 
Andrej Gabršček. Edini nepolitik je bil publicist Bogumil Vošnjak. Hribar v 
Spominih navaja, da bi se morala-— glede na predhodne dogovore — shoda 
udeležiti tudi Janez E. Krek in Ivan Šušteršič, toda v Prago ju ni bilo. S tem 
v zvezi je »-Slovenec« zapisal: »ker imamo zdaj doma toliko koristnega opravila 
čez glavo se res nismo mogli podati na tako prijeten izlet, kakor so praški kon­
gres s svojimi velikimi govori in banket i . . ,«.94 Paul Visny v svojem delu ugo­
tavlja, da so bila vabila poslana tudi Kreku in Sušteršiču, »voditeljema naj­
večje slovenske politične stranke, klerikalne, ki pa sta zavrnila sodelovanje 
zato, ker je liberalni voditelj, Hribar, njun politični nasprotnik, sodeloval pri 
organizaciji kongresa.«95 
Tudi Slovenski Narod je komentiral odločitev Kluba klerikalnih državnih 
poslancev, da se ne udeleži vseslovenskega kongresa, ker se je, »kolikor se tiče 
zastopstva slovenskega ljudstva, dalo vseslovanski prireditvi že izpočetka iz­
recno strankarsko-politični značaj«. Uredništvo Slovenskega Naroda je videlo 
pravi vzrok v tem, »da se klerikalci b'oje zamere pri vladi in pri svojih nem­
ških zaveznikih. Vlada se boji kongresa, kakor se boji vsake najmanjše stva-
rice, ki bliža Slovane . . . Sicer pa je čisto prav, da ne gredo v Prago . . . ker so 
rimska in brezdomovinska stranka, ne pa slovanska . . .«.w 
Program shoda je imel osem točk: 1. vseslovanska razstava v Moskvi; 2. 
pospeševanje turistike, zlasti dijaške v slovanskih deželah; 3. prirejevanje 
kmetskih izletov v slovanskih deželah; 4. ustanovitev vseslovanske banke (po­
ročevalca dr. Preiss in župan Hribar); 5. razširjanje sokolske organizacije v vse 
slovanske dežele (poročevalec dr. Scheiner) ; 6. organizacija prosvetnih zvez in 
ljudske vzgoje ter organizacija slovanskega knjigotrštva; 7. ustanovitev per­
manentnega zbora delegatov slovanskih narodov in organizacija slovanske žur­
nalistike; 8. sklepanje o prireditvi splošnega vseslovanskega shoda.« Svoje po­
sebne predloge je podal Kramar tudi v imenu Mladočeške stranke: 1. naj se 
v Petrogradu zasnuje časopis, ki bo v vseh slovanskih jezikih prinašal poročila 
o vsem, kar se v kulturnem oziru zgodi in stori znamenitega med posameznimi 
n Višrtf, str. 92. 
№ Ukrajinci in vseslovanski kongres, SN, St. 162, 13. julij 1908. 
M Prav tam. 
и Slovenec, št. 159, 14. julij 1908. 
» Višn£, str. 98. 
« Vseslovanski kongres v Pragi, SN, 10. julij 1908. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 4 533 
slovanskimi narodi; 2. Omogoči naj se recipročno priznavanje izpitov ruskih in 
avstrijskih univerz; 3. V Pragi naj se ustanovi Slovansko čitalnico; 4. v posa­
meznih slovanskih deželah naj se ustanovijo uradi za posredovanje služb Slo­
vanom. 
. Vsi predlogi, tako uradnega programa kot Kramarevi, so bili sprejeti. 2e 
iz programskih točk je razvidna popolna odsotnost političnih vprašanj, kljub 
temu, da so na shodu sodelovali predvsem politiki. Vsi so bolj ali manj enotno 
poudarjali, da ima shod predvsem kulturno-gospodarski pomen in značaj; v 
končni resoluciji so se izognili vsakršnim političnim opredelitvam, ki bi lahko 
škodile medsebojnim odnosom ali pa naletele na kritiko s strani avstrijske, 
nemške ali ruske uradne politike. Za enega največjih uspehov shoda so prire­
ditelji šteli udeležbo Poljakov in zgladitev njihovega spora z Rusi, kar pa se ni 
dogajalo javno, marveč so dogovori tekli »za kulisami-«. Glavno sporočilo shoda 
je formuliral Kramaf, ki je ponovno poudaril, da so ostale najpomembnejše 
točke gibanja «-svoboda, enakost, bratstvo«, delo za kulturni in gospodarski na­
predek vseh slovanskih narodov. V izjavi za poljski list Czas, ki jo je ponatisnil 
tudi Slovenski Narod, je Kramaf poudaril, da je pred kongresom dejansko ob­
stajala bojazen, da kongres ne bo uspel, toda, «-ta bojazen se ni uresničila. Mi 
vsi smo ostali skupaj in smo se razšli v docela drugem razpoloženju, kakor smo 
se seš l i . . . Pričakujem, da bo po tej konferenci nastala velika sprememba v 
poljsko-ruskih odnošajih. Načela, ki so se izrekla, bodo našla močan odmev 
v ruskem in poljem narodu. . .-«.97 Delo shoda je potekalo po sekcijah. Kot po­
roča v spominih Andrej Gabršček,98 je bila najbolj aktivna gospodarska sekcija, 
v kateri sta sodelovala tudi on in Ivan Hribar. Prav tu so potrdili odločitev 
o ustanovitvi Slovanske banke. Hribar svoje udeležbe na kongresu v Spominih 
ne omenja,98 tako da imamo Slovenci samo dve neposredni pričevanji s kon­
gresa, Gabrščkovo in Vošnjakovo. 
Gabršček je svoje poročilo s kongresa napisal dokaj natančno; kljub temu, 
da je svoje spomine natisnil šele leta 1934, je njegovo poročilo pisano predvsem 
s stališča slovenske in slovanske lojalnosti Avstriji; poudaril je, da je imela 
»neoslovanska ideja povsem pacifistično lice in je hotela pokazati, da je za 
Avstrijo poleg trozveze neka druga zveza bolj praktična in veliko bolj ko­
ristna.«89 
Drugačno, predvsem pa z dnevno politiko neobremenjeno poročilo je v 
Ljubljanskem Zvonu objavil Bogumil Vošnjak. Primerjal je stari politični pan-
slavizem," ki je vodil predvsem «-balkansko in ne slovansko politiko« in preveč 
poudarjal pravoslavje, z novo slovansko idejo, ki ji je prisodil izjemno velik 
pomen. Tako kot Kramar je tudi Vošnjak videl v sodelovanju Poljakov naj­
večji uspeh shoda in ideje nasploh, kajti menil je, da je za slovanstvo izredno 
pomemben ravno odnos Poljakov do gibanja in ideje. Velik pomen je videl v 
drugačnem odnosu poljskega tiska do slovanstva: »Malo časa pred praškim 
shodom si je priborilo v poljskem časnikarstvu slovansko gibanje tako zmago, 
kakršne si prvoboritelji sami niso nikdar nadeja l i . . . Vseslovanstvo doslej za­
smehovano in smatrano za narodno izdajstvo, se je zdajci prikazalo Poljakom 
kakor narodna rešitev. . .^.10° Tudi iz nadaljnjega orisa kongresa veje Vošnja­
kovo navdušenje nad dogajanji v Pragi. To je na Slovenskem in v časopisju 
pravzaprav edini oris vzdušja na shodu. 
Tudi Vošnjak se je zavzel za splošno slovansko kulturno sodelovanje ter 
obenem podal tudi svoje zamisli o tem, kako naj bi Slovani to dosegli. Naj­
učinkovitejše naj bi bile avtonomne narodnosti, v okviru katerih bi Slovani 
najlaže razvijali svoje kulturne posebnosti in kulturna stremljenja. Vošnjak 
trdi, da je kultura predvsem skrb naroda in ne države, zato se je zavzel za 
" Priloga SN, št. 171, 25. Julij 1908. 
" Hribar, Spomini П., str. 641. 
m Vseslovenski kongres v Pragi, Goriški Slovenci П., Gorica 1934, str. 280. 
1M Slovanski shod v Pragi, Ljubljanski Zvon, 1908, str. 601—808, 666—672. 
534 I- GANTAR GODINA : NOVOSLOVANSKA ШЕЈА IN SLOVENCI 
ustanovitev »-narodnostne kulturne zveze«. «-Diferencijacija med slovanskimi 
narodi se še ni razvila tako daleč, da bi bila vsaka slovanska narodnost ravno 
tako oddaljena od druge kakor.Francozi od Italijanov, Spancev ali Portugal­
cev«. Zato se zdi Vošnjaku, da je razmerje med slovanskimi narodi podobno 
onemu, ki vlada med Skandinavci, Danci, Norvežani in Svedi. »Kakor imajo 
Skandinavci kljub temu, da živijo v mnogih državah, pravico, ustvariti si svo­
jo kulturno vzajemnost, se tudi Slovanom.. . ta pravica ne more odrekati«. 
V narodnostno mešani državi vidi Vošnjak »višji tip države«. Slovanske narod­
nosti bi gojile in razvijale svoje kulturne posebnosti brez ozira na državne 
meje, da bi pa bilo to lažje, je treba skleniti narodnostno kulturno zvezo.101 
Vošnjak je posebej pozdravljal rusko-poljski sporazum na podlagi priznanja, 
da ima vsak slovanski narod pravico do svobodnega razvoja. »Narodna avto­
nomija nima samo za Avstrijo svojega velikega.. . pomena, ona je tudi za bo­
dočnost rase, kakršna so Slovani, neprecenljive vrednosti«. 
Morda prav zato, ker Vošnjak ni bil politik, je malce naivno verjel v po­
polno enotnost in konkretni uspeh shoda, zlasti v uspeh rusko-poljskega dogo­
varjanja. Verjel je v enotnost čeških strank do tega vprašanja. Neudeležbi 
Ukrajincev po njegovem »ni mogoče pripisovati prevelikega pomena«. Težaven 
pa se mu je zdel poljsko-rusinski problem, ki ga je obravnaval predvsem kot 
»razredni problem, ki temelji v posestnih razmerah. . . Poljsko plemstvo, ki po­
seduje zemljo, se ne more zvezati s poljedelskim proletarcem, Rusinom, ki ga 
je doslej izsesavalo in zatiralo. Ta nasprotja so gospodarska, zaradi tega jih je 
težko poravnati«.102 Ne glede na to, edino nerešeno vprašanje, je po njegovem 
mnenju kongres v Pragi uspel, saj je izpolnil vsa pričakovanja, to je, dokaza! je 
kulturni in gospodarski potencial Slovanov. Zato je navedel tudi besede Bol­
gara Bobčeva, ki bi jih lahko pripisali tudi njemu: »Silno Slovanstvo lahko ob­
staja poleg silne Rusije in silne Avstrije...«, ter še dodal, da slovanstvo »noče 
premikati riikakih obmejnih kolov, onò zahteva samo svobodni razvitek lastnih 
sil«.103 
Vošnjakov teoretični, nepolitični odnos in obravnava slovanskega vpra­
šanja sta bila v tem času dokaj tipična za večino slovenskega izobraženštva, ki 
je nacionalno vprašanje večinoma obravnavalo kot kulturno vprašanje. Obe­
nem je na možnosti gledal preveč optimistično. Uredništvo Ljubljanskega Zvo­
na je v kratki vesti ò kongresu poudarilo, da sodelovanje Rusov in Poljakov na 
kongresu še ne more pomeniti pobratimstva obeh narodov. Pisec notice je bil 
kljub skepsi prepričan, da pa je začetek storjen in »ob resni volji merodajnih 
faktorjev se bo dalo doseči vse«.104 Obenem pa je sam kongres označil predvsem 
kot »veliko moralno oporo« vsem slovanskim narodom. i 
Najbolj naklonjeno je o praškem shodu poročal liberalni tisk: tako Slo­
venski Narod; Naš list, tržaška Edinost ter goriška Soča. Zè dan po končanem 
shodu je Slovenski Narod zapisal, da je bil shod »posledica velikega političnega 
in idejnega preobrata, ki' se je izvršil v zadnjih let ih. . .«, pri čemer je imela 
veliko vlogo tudi politična sprememba v Rusiji. Poudaril je, da je med Slovani 
zmagalo spoznanje, da je slovanskim narodom vendarle mnogo stvari skupnih 
ter da je zato shod potrdil najpomembnejša stališča novoslovanstva, ki so jih 
sprejeli vsi sodelujoči; to so popolna enakopravnost, popolna svoboda v verskih 
stvareh ter demokratičnost.105 • 
Naš list je o shodu zapisal, da je v Pragi »nastopilo novo slovansko gibanje, 
ki je začetek popolnoma nove smeri v razvoju slovanske misli. Slovanska vza­
jemnost danes ne pomeni kot stari panslavizem pretapljanja slovanskih narodov 
v en narod, temveč zaščito vsega slovanstva za vsak narod.« Poudarili so, da 
m Nav. d., str. 606, 666. 
>ш Nav. d., str. 670. 
103 Nav. d., str. 672. 
104 Slovanski kongres v Pragi, Ljubljanski Zvon, 1908, str. 512. 
l u s Slovanski shod v Pragi, SN, 14. Julij 1908. 
ZGODOVINSKI Č A S O P I S 43 . 1989 . 4 535 
slovanska vzajemnost nima političnih ciljev, da ima samo kulturne, zato se bo 
»izogibalo politike, vseh napadujočih namenov, in poudarjalo samo ono kar 
nas druži, kar druži Ruse s Poljaki, Poljake s Čehi, Cehe s Slovenci, Slovence 
s Hrvati in drugimi Jugoslovani...«. Poudarili so velik pomen gospodarskega 
sodelovanja, ker »ves politični razvoj temelji na kulturnem in gospodarskem 
napredku ...«, obenem pa navedli že na shodu izraženo splošno ugotovitev, da 
sé je »vera v slovanstvo kot v močan politični faktor, ki nas bo kulturno, gospo­
darsko, narodno in politično dvignil, umaknila spoznanju, da samo močni slo­
vanski narodi morejo šele ustvariti močno slovanstvo, da moč slovanskih na­
rodov ne izvira iz slovanstva, temveč moč slovanstva je samo rezultantna sila 
posamičnih slovanskih narodov.« Zato so sklepe praškega shoda označili kot 
povsem »realne«, ker »skupno delo na praktičnih pòdvzetjih mnogo bolj zbli-
žuje ljudi'od teoretskih razjasnjevanj...«. Kot večina komentatorjev je tudi 
pisec v Našem listu posvetil veliko pozornosti političnim spremembam v Ru­
siji. Predvsem je apeliral na Rusijo, naj se reši »starega, notranjega protislov­
ja«, da bo lahko postala »slovanska država ne le na zunaj, temveč tudi v svoji 
notranji politiki...«. To naj bi bila tista prava vloga Rusije pa obenem tudi 
vsakega slovanskega naroda. 'Obenem s tem je od celotne slovanske zunanje 
politike zahteval predvsem enoten nastop proti Nemčiji, kajti, le tako bo lahko 
»ta politika predstavljala močno organizirano silo proti manj številnim Nem­
cem . . . Če pridejo' Slovani in slovanska politika do vpliva v Rusiji in Avstriji 
in na Balkanu, potem je lahko izpeljiva osvoboditev in zaščita vseh slovanskih 
narodov.. .«.loe Politični problemi, ki so se v tem času nakopičili v monarhiji, 
so tudi poročevalcem s kongresa narekovali previdno in predvsem do Avstrije 
lojalno delovanje', zato je pisec vNašem listu poudaril, da slovanstvo »ne trga 
mej, ne dela revolucije«j hoče pa »pripeljati Slovane do vpliva in moči, do no­
tranje svobode in do zunanjega varstva . . .«.107 
O sprejetih resolucijah so v Našem listu menili, da so »važne že same po 
sebi, ker nalagajo posameznim slovanskim delegatom dolžnost, da delajo na do­
tičnih poljih in jih delajo odgovorne za usodo teh sklepov...«. Predvsem so se 
zavzeli za uresničitev ustanovitve Slovanske banke, pa slovanskega glasila, kajti 
Slovansky Prehled »ne more zadoščati«, zato naj bi začeli izdajati »nekak vse-
slovanski zbornik, vestnik, ki bi izhajal v vseh jezikih in prinašal preglede vseh 
slovanskih literatur.. ' .«. Kot možnost so omenili tudi to, da bi vsak narod iz­
dajal poseben, lastni »Prehled«, »kjer bi izhajali prevodi boljših del in ocene 
o knjigah in pisateljih.. .«.V Našem listu so se zavzeli tudi za shode slovan­
skih znanstvenikov strokovnjakov, tehnikov, kajti tudi ti naj »imajo svoj kul­
turni in praktični pomen.. .« . Prav tako bi bilo pomembno izmenjavanje revij, 
ker to »omogočuje in spolnjuje skupno terminologijo in oživlja delo v organi­
zacijah. ..«. Ob vsem tem so.se zavzeli za čim številnejše obiskovanje slovan­
skih univerz, medsebojno spoznavanje dijaštva oziroma mladine sploh.108 
Tudi Slovenski Narod je polemiziral s stališči, ki so v novoslovanstvu videla 
politično gibanje ali vsaj težnje po političnem delovanju. Poudarjali so, da 
»... kdor bi hotel misliti na politično združenje, bi se osmešil, kajti politično 
združenje je kratkomalo nemogoče in je izključeno...«. Zato je pisec tudi pri­
merjal idejo slovanstva s pangermansko idejo, med katerima vidi bistveno raz­
liko, ki se kaže v tem, da »Slovani ne iščejo drugega kakor vzajemnost v kul­
turnih in gospodarskih stvareh. Vse drugo je izključeno...«. Razloček je tudi 
v tem, da »hočejo Slovani kulturno in gospodarsko vzajemnost v .okviru ob­
stoječih držav, medtem ko delajo Nemci na to, da razbij ej o Avstrijo, in jo po­
tlačijo pod pruski podplat, da dosežejo politično združevanje z Nemčijo...«. 
Zato je bila nemška nevarnost velika tudi s slovenskega in slovanskega sta-
1W> Slovanski k o n g r e s v P r a g i , NaS list, št . 29, 18. Julij 1908. 
107 Prav tam. 
108 p r a v t a m _ 
536 I. GANTAR GODINA : NOVOSLOVANSKA IDEJA Ш SLOVENCI 
lišča. -Kolikor bolj se utrdi nemštvo, toliko bolj se je bati, da nas požre Nem­
čija ...«. Prepričevanje slovenske in slovanske javnosti ter s tem obenem tudi 
avstrijske politike o nepolitičnosti gibanja se je še intenzivneje nadaljevalo po 
aneksiji Bosne in Hercegovine oktobra 1908, pri čemer je bil ponovno najbolj 
dejaven ravno Kramar. 
Tudi tržaška Edinost je o kongresu poročala precej obširno, obenem pa še 
vedno nadaljevala s »sklicevanjem« na češko socialno demokratsko stranko ozi­
roma na njeno glasilo, ki je objavljalo svoje komentarje s shoda. Češka socialna 
demokracija se shoda ni udeležila, tako da mnenje, ki je bilo zapisano v glasilu 
Nova Dobâ hi moglo biti uradno stališče stranke. Edinost je iz Nove Dobe po­
natisnila stališče, da,morajo socialni demokrati napram »slovanskemu zbliža-
nju meščanskih strank, h kateremu je dal shod mogočen nagib, zavzemati sim­
patično stališče. Dobro je, da so premožni sloji posameznih slovanskih narodov 
in njih političnih strank slednjič izprevideli, da je pot sporazumljenja dejstvo, 
da je bil po praškem shodu okrepčan duh mednarodnosti, da se bo negovalo 
kulturno dotiko in širilo vzajemno spoznavanje in zaupanje ...«. Obenem so iz­
razili upanje, da bo vsaj na ta način mogoče izvajati skupne kulturne akcije 
-med novoslovansko buržoazijo in slovanskim proletarstvom, dasi ima sociali­
zem na političnem in gospodarskem polju svoje posebno poslanstvo...«.1 1 0 
Uredništvo Edinosti je bilo očitno navdušeno nad tem spravljivim mnenjem, 
zato je moralo takoj dodati pripombo na račun slovenskih socialistov, ici da so 
»žalibog . . . še grozno, grozno daleč od take modrosti . . .«.1U 
Res je, da so slovenski socialisti in njihov tisk že ob samem začetku odkla­
njali slovansko idejo, za kakršno so se zavzemali Kramar, Hribar ali Gabršček. 
Kristan je že takoj po povratku Hribarja iz Petrograda maja 1908 zavrnil nje­
gove optimistične napovedi spremembe ruske politike; tudi socialistični tisk je 
bil že pred kongresom kritičen do priprav in do udeležencev samega shoda. 
Rdeči prapor je zapisal, da načelno ne nasprotuje ideji vseslovanstva niti ne 
vseslovanskemu shodu. Toda, so poudarili, shoda, na katerem Hribar in ostali 
slovenski udeleženci zastopajo slovenski narod, Rdeči prapor ne more prizna­
vati. Poudarili so, da »kdor hoče zastopati vse Slovence, ne sme pozabiti, da je 
na svetu tudi slovensko socialno-demokratično delavstvo. Ta del slovenskega 
naroda ne bi nikoli dovolil, da.se ga zastopa pri ruski avtokraciji.. .«.ш Uvod­
ničar v Rdečem prapor j u se je zavzel za kongres, na katerem bi se reševali tudi 
mednacionalni spori, toda v to je dvomil, kajti tisti, ki so ta shod pripravili, 
»sodijo površno in niti ne ponujajo pravih vzrokov teh bojev...«. Obenem je 
poudaril tudi razredni interes oziroma nujnost solidarnosti med razredi, o če­
mer tisti, »ki so romali v Petersburg, pa tudi ne tisti, ki so jih poslali, niso raz­
mišljali . . ,«.ш ' ' 
Tudi Henrik Turna je bil dò novoslovanskega gibanja zelo kritičen, kajti 
prepričan je bil, da je sodelovanje Slovanov z Rusijo tako z geografskega, na­
cionalnega, socialnega in političnega stališča nemogoče. Vlogo Rusije je videl 
predvsem na vzhodu, v Aziji, »tam ima Rusija svoje veliko kulturno delo: Ru­
sija od severa, Anglija od juga ...«. Avstrijskim Slovanom in zlasti Slovencem 
je priporočal predvsem sodelovanje na kulturnem področju, ki bi predvidelo 
tudi skupen občevalni jezik, le-ta pa »ne bo nikdar in ne more biti ruski. . .«. 
Ob tem ni povedal, kakšen skupen'jezik misli. Turna je bil skeptičen do skup­
nega nastopa vseh Slovanov,' saj skupen nastop ni uspel ne romanskim ne ger­
manskim narodom, zato naj bi bil ta načrt tudi za Slovane neizvedljiv. Menil je, 
da že zato.ne, ker »že po naravi, po svojih interesih, je ločena skupina poljsko-^ 
ruska od skupine češko-jugoslovanske...«. Posebno vlogo v slovanskem delo-
lu* Pangerraanstvo, SN, 30. julij 1908. 
110 Po slovanskem shodu, Edinost, ät. 204, 25. julij 1908. 
111 Prav tam. 1 1 2 Vseslovenski kongres, Rdeči prapor, ät. 45, 6. junij 1908. 
nj P r a v t a m _ 
• Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 43 . îsra . 4 537 
vanju je namenil Cehom,' ker zapirajo pot germanstvu v dunajsko dolino, odtod 
pa prodiranje na Balkan; čudil se je, da Cehi prednosti svojega geografskega 
položaja še niso uvideli, kajti ravno ta jim je omogočal hitrejši gospodarski 
vzpon. Toda tudi za Cehe je Turna videl edino možnost obstoja v okviru po­
donavske države avtonomnih narodnosti.114 Ob vsem tem pa Turna ni upošteval 
Slovanov izven monarhije in ni razpravljal ne o Srbih ne o Bolgarih, prav tako 
ne o manjših slovanskih narodih v okviru monarhije ali izven nje. Ne glede na 
povsem odklonilno stališče je le videl rahlo možnost uspešnega nastopa Slo­
vanov, ki ga je povezoval z rešitvijo socialnega vprašanja: »Internacijonalni boj 
delavstva proti internacijonalnemu kapitalu vodi preko avtonomije vseh na­
rodov do skupnega stremljenja, in na tem torišču je mogoče, da se slovanski 
narodi najdejo pri skupnem nastopu.. ,«.115 
Takoj po končanem kongresu se je skepša slovenskih socialistov še poglo­
bila in se sprevrgla v popolno negacijo in odklanjanje vsakršnih povezav z gi­
banjem. Rdeči prapor je v uvodniku »Vseslovenska burka« zapisal, da se je v 
Pragi začela »neslana burka, ki jo njeni prireditelji z otročjo bahatostjo ime­
nujejo ,vseslovanski kongres'. Zbralo se je tam namreč nekaj brezposelnih 
ljudi, ki bodo govorili, jedli in pili ter se naposled razšli prav tako pametni, 
kakor so se bili sešli...«. Pisca uvodnika je jezilo predvsem to, da so ti ljudje 
»v svoji predrznosti trdili, da govore, jedo in pij o v imenu slovanskih naro­
dov . . ,«.116 Zanimiv je opis sodelujočih predstavnikov: za Ruse je menil, da so 
prišli »zmerni svobodnjaki, ki so svojo slavo tako hitro in tako klavrno zapra­
vili in se zdaj prav dobro počutijo v družbi carjevih hlapcev.. .«; za Poljake 
je zapisal, da so prišli »nekateri izmed tistih plemenitašev, ki so znani oderuhi 
in biriči svojega ljudstva ...«; za Cehe, da jim bodo delali »sramoto Mladočehi, 
ki so jih lanske volitve položile na smrtno posteljo ...«. Kot slovenski predstav­
nik je v Prago »prifrazal iz Ljubljane župan Hribar in iz Trsta je prijokal Ry-
baf. Lepa familija!«. Uvodničar Rdečega praporja je bil predvsem kritičen do 
dejstva, da na shodu niso razpravljali o političnih vprašanjih, da je bila »iz­
ključena vsaka beseda o medsebojnem razmerju slovanskih plemen, izključena 
celo beseda o razmerju tega ali onega neslovanskega naroda — sploh vse iz­
ključeno, kar bi moglo starim gospodom kvariti apet i t . . .«.lle Socialisti okrog 
Rdečega praporja so bili prepričani, da gospodarsko in kulturno zbliževanje slo­
vanskih narodov oni sami »že dolgo praktično izvajajo«, zato je bila njihova 
zadnja in dokončna ugotovitev ta, da »toliko žalosti in dolgega časa se na enem 
kupu in ob enem dnevu še nikoli in nikjer ni zbralo nego te dni v Pragi. Da se 
ta kupček revščine imenuje »kongres« in še ,vseslovanski' povrhu, je le pusta 
šala. S tem je za nas ta vseslovanska burka opravljena.«117 
Socialistični Naprej je bil še bolj odklonilen. Navedli so imena slovenskih 
predstavnikov v Pragi, ne da bi omenili Otokarja Rybafa, ter poudarili: »Ra­
zume se, da so bili vsi udeležniki buržoazijci. Proletarijat nima za sedaj še 
časa, da bi se s tem pečal. Kadar pa se bo, se pa seveda ne bo na način buržo­
azije.«118 
O vseslovanskem kongresu je poročal tudi LaibacherZeitung, ki je zapisal, 
da so se v Pragi zbrali predstavniki vseh slovanskih narodov: »In der heutigen 
Sitzung der allslawischen Konferenz brachte das Exekutivkomitee der Realisten 
eine Resolution auf Gründung eines Blattes in Petersburg ein, worin kritische 
Aufsätze in allen slavischen Sprachen erscheinen sollen über alles, was für die 
slavische Kunst, Wissenschaft und Literatur wichtig ist. Ferner soll in Prag 
eine Lesehalle mit sämtlichen Blättern errichtet werden. Endlich beantragt die 
1 1 4 Henrik Tuma, Vseslovanski kongres, Bdeči prapor, ät. 45, 6. junij 1908. 
"s Prav tam. 
ne vseslovanska burka, : Rdeči prapor, St. 56, 15. julij 1908.. -
i " Prav tam. .„-„ 
1 1 3 Slovanska konferenca v Pragi, Naprej, št. 3, 4. avgust 1908. 
538 I- GANTAR GODINA : NOVOSLOVANSKA IDEJA Ш SLOVENCI 
Resolution die Errichtung von Burreaux in allen slavischen Ländern. . .< 
Laibacher Zeitung kasneje ni zaslediti posebnih komentarjev o kongresu. 
Najmanj razumevanja in simpatij do novoslovanskega gibanja in do ideje, 
kasneje pa tudi do kongresa, so pokazali slovenski klerikalci. Ze pred kongre­
som je Slovenec kritično in mestoma prav strupeno komentiral Hribarjevo 
sodelovanje s Kramafem in njegova potovanja v Petrograd. O kongresu so pi­
sali izredno kritično. Glavnina kritike je bila naperjena predvsem proti Hri­
barju in Kramafu. O Kramafu so zapisali, da si «-veliko domišljuje na tej svoji 
iznajdbi in proglaša »neoslavizem« kot novo »vigred Slovanstva«, ki še poganja 
na vseh s t raneh. . .-K. S primerjavo starih »slavjanofilskih idej« in idej Prokopa 
Gregra so dokazovali, da se »Kramar moti, če misli, da je iznašel nekaj novega, 
ampak da so to ideje, ki so jih imeli že stari slavjanofili...«. Poudarili so, da 
so bila vprašanja tiskovne organizacije ter drugih zadev slovanske vzajemnosti 
obravnavane že na vseslovanskih časnikarskih shodih. Zato »res ni bilo treba 
iznajti neoslavizma, da se pogrevajo kot nekaj novega ...«. Omenili so tudi kri­
tiko Mladočehov, ki da so kritizirali Slovensko ljudsko stranko, ker ni podprla 
Hribarjeve dejavnosti, obenem pa zagotovili, da želijo »gospodom v Pragi, da 
bi poleg iznajdbe »neoslavizma-« in medsebojnega kadila tudi kaj koristnega 
uganil i . . .-w.120 
Kongres sam je za katoliško inteligenco pomenil tudi spodbudo za začetek 
dokaj obširnih in temeljitih obravnav slovanskega vprašanja, zlasti izobražen­
cev okrog listov Čas in Zora. V obeh listih so začeli po kongresu objavljati pri­
spevke z vseh področij — tako so pisali o slovanskem vprašanju slavisti, prav­
niki, teologi in drugi. Med najbolj dejavnimi je bil pri Času gotovo teolog Leo­
pold Lenard,121 ki je objavil največ prispevkov na to temo. 
Problem, ki ga je liberalni tisk le malokrat omenjal, ki pa je pomenil eno 
ključnih vprašanj za uspešno delovanje novoslovanskega gibanja, je bil gotovo 
problem Poljakov in njihovega vključevanja v slovansko skupnost. Prav temu 
vprašanju se je Lenard najbolj posvetil — med drugim nemara tudi zato, ker je 
nekaj časa deloval v Krakovu in Lvovu in je zato poljske razmere dobro poznal. 
Lenard poljsko-ruskega spora ni obravnaval kot politično, marveč pred­
vsem kot zgodovinsko vprašanje, katerega je izzvala in bila zanj odgovorna 
predvsem ruska birokracija. Ruska birokracija je bila, po Lenardu, pod veli­
kim vplivom Nemčije. »Stranka .resničnih ruskih ljudi', ki je stranka ruskih 
policijskih, birokratičnih in dvornih krogov, je vsa zaverovana v Nemčijo. . . a 
oficiozno glasilo ruskega ministrstva za zunanje zadeve ,Novoje Vremja', ki je 
obenem oficielno glasilo ruskega panslavizma, zagovarja v ruski notranji poli­
tiki vedno načela in postopanje .pravih ruskih ljudi'...-« Lenard je bil prepri­
čan, da je tudi Nemčija zainteresirana za rusko-poljski spor ter da zato ne na­
stopa proti zatiranju Poljakov v Rusiji. Nemčiji gre v bistvu za to, da do sprave 
sploh ne bi prišlo. m Lenard je obenem Rusiji odrekal »evropejskost«, zato je 
videl v ruskem načrtovanju rusko-poljske sprave le prevaro, ki »prihaja včasih 
iz zle volje, večkrat pa tudi iz pomote, da prenašamo naše evropejske pojme na 
Rusijo ...«. Ravno zato je trdil, da Slovenci premalo upoštevajo »edini na Ru­
skem merodajni faktor: policijo in birokracijo . . .«.ш 
To je bilo stališče, s katerega je Lenard ocenjeval tudi novoslovansko idejo 
in gibanje. V ideji ni videl nič novega, saj je menil, da sta tako ideja kot gi­
banje »le poizkus in sicer najbrže zadnji poizkus oživiti stari slavizem ...«. Kot 
ш Die Slawische Konferenz in Prague, Laibacher Zeitung, Nr. 161, 16. Juli 1908. ш Slovenec, ät. 159, 14. juU1 1908. 
u l Leopold Lenard, rojen 1876 v Svibnem, študiral teologijo v Innsbrucku, filozofijo v Lvo-
vu (1903—4) in na Dunaju; živel v Krakovski (1906) in Varäavski škofiji (1907). 
122 Nekaj slovanskih vprašanj (rusko-poljska sprava). Cas 1909, str. 84. (Rusko-poljska spra-
va.) 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 4 539 
dokaz je navedel članke iz glasila mladočeške stranke Narodny listy. Glede na 
vsebino je list označil kot »organ starega slovanofilstva«, ker je objavljal pred­
vsem prispevke ruskih »slovanofilov«, ki so vse to, kar ponuja novoslovanstvo, 
že imeli v svojih programih. Obenem je analiziral tudi prispevke v listih No­
vo je Vremja (urednik je bil eden udeležencev kongresa, Maklakov) ter Moskov-
skie Vjedomosti. Lenard je trdil, da vsebina prispevkov dokazuje, da uredniki 
niso ločevali starega in novega slavizma, da med njima niso videli nobenega 
načelnega nasprotja; kot pomembno dejstvo je navedel svarila teh listov, naj 
bodo avstrijski Slovani previdni, »naj ne prinašajo med slovanstvo preveč 
avstrijske barve .. .«.m 
Lenard je dokazoval, da Rusi sodelujejo pri gibanju samo zato, ker ideja 
sama njihovega vpliva ni niti omejevala niti zavračala. Prepričan je bil, da v 
nasprotnem primeru Rusi tako polnoštevilno ne bi nikoli sodelovali. Sprava 
Poljakov in Rusov, ki sta jo načrtovala Kramar in Dmowski, se je zdela Le-
nardu povsem nemogoča, ker sta imeli Rusija in Poljska popolnoma nasproten 
kulturni in politični razvoj. »Med Rusom in Poljakom stoji pa skoraj nepro-
dirna stena, različna kultura, na eni strani bizantinizem, kateremu so primešani 
tartarski vplivi, na drugi Zahodno-evropejski katolicizem.-« V ruski birokraciji 
je videl zavoro, ki preprečuje spravo dveh narodov, kajti, »ako bi privolila v 
tako spravo, bi to storila le iz splošno človeških, iz slovanskih ali ruskih pa-
triotičnih razlogov proti svojim osebnim koris t im.. . Rusko-poljska sprava bi 
bila torej mogoča, ako bi imela ruska birokracija toliko patriotizma, da bi bila 
sposobna žrtvovati del svojih osebnih koristi na oltar domovini. Toda ena naj^ 
bolj groznih in obupnih prikazni za Rusijo je, da manjka ruski birokraciji po­
polnoma vsakega patriotičnega čustva.« Zato je bil do napovedane sprave iz­
redno skeptičen, saj je menil, da »ni mogoče najti niti, ki bi mogla privesti do 
sprave«.124 Novoslovansko misel in njene glavne predstavnike je ocenjeval pred­
vsem s stališča katoliške cerkve. Ze samo geslo »enakost, bratstvo, svoboda« je 
izzivalo ogorčenje, kajti, »to so kričali največji krvoloki francoske revolucije 
in v tem imenu izvrševali grozodejstva.. .«.ш Druge programske točke je oce­
njeval le kot taktiko, ker kažejo le na trenutne rešitve položaja Slovanov, ne 
dajejo pa »osnovnih načel, po katerih bi se moral novi slavizem voditi. . .«. Dej­
stvo, da so novoslovansko idejo nekateri proglašali kot izključno kulturno de­
lovanje, je ocenjeval kot popuščanje Rusiji, kajti tudi Rusi so, potem ko jim 
ideja panslavizma ni uspela, »potisnili. . . politično idejo v ozadje in pričeli na-
glašati, da hočejo le kulturno edinstvo. Ta fraza je samo krinka, a tudi nezmi-
sel, ker kulturnega zbližanja, recimo, z Rusijo, nam ni potreba . . .«.ш 
Lenardov odpor do Rusije, do njene notranje in zunanje politike, je bil 
torej glavni motiv za zavračanje novoslovanske ideje. Zato je novoslovanstvo 
označil kot »epigonstvo starega panslavizma«, ki da je že imel v programu 
tako ustanovitev Slovanske banke, propagando za potovanja po slovanskih de­
želah, predlog za organizacijo slovanske razstave ipd. 
Lenard se je zavzel za novi, drugačni, od Rusije neodvisni panslavizem. 
Hkrati s tem je vseskozi poudarjal, da slovansko vprašanje ni istovetno z ru­
skim, da je slovanska bodočnost mogoča tudi »brez bodočnosti Rusije in celo 
mogoča proti sedanji Rusiji...«. Edino prihodnost ruskega naroda v političnem 
in državnem smislu je videl šele s padcem tedanje ruske države. Edini vseslo-
vanski program, ki ga je Lenard zagovarjal in ga tudi brez zadržkov podpiral, 
je bil program skupine poljskih kulturnikov okrog lista Swiat Slowianski. Nji­
hov program je Lenard označil kot »edini jasen slovanski program«, zato ga je 
navedel v celoti: 1. Vsak slovanski narod si sam določi obliko, v kateri hoče 
obstojati. Ce hoče biti klerikalen, naj bo klerikalen, če liberalen, naj bo libe-
1 3 3 Nav. d., str. 84. 
1 2 4 Nav. d., str. 84. 
1 M Nav. d., str. 85. 
, и Nav. d., str. 85. 
540 *• GANTAR GODINA : NOVOSLOVANSKA IDEJA I N SLOVENCI 
ralen, če socialističen, naj bo socialističen. Noben soseden narod nima pravice 
vsiljevati mu gotovih form. 2. Slovanska vzajemnost mora imeti zmisel le kot 
politično vprašanje. Kulturna vzajemnost je fraza, ki nima nobenega zmisla. 
3. Težišče slovanstva ne leži v Rusiji, ampak v Avstriji. Ruski Slovani so pod 
gotovimi oziri še bolj zatirani kakor na Turškem. Morda pride čas, ko bo Av­
strija morala osvoboditi Rusijo absolutizma in birokratizma. 4. Dosledno je tudi 
Avstrija edina poklicana narediti na jugu red in dati južnim Slovanom skupno 
državno obliko. Ne iz Srbije, ampak iz Avstrije mora izhajati južnoslovanska 
politika. 5. Dualizem je nemogoča in nenaravna državna oblika za Avstrijo. 
Ustroj, ki edini odgovarja nje bistvu in potrebam, je federalizem.«127 
Ne glede na to, da Lenard ni posebej komentiral tega programa, je očitno, 
da je bil med Slovenci eden redkih, ki je slovansko vprašanje obravnaval kot 
izključno politično vprašanje. Obenem je poudaril, da program ni »protiavstrij-
ski, ampak nasprotno, celo velikoavstrijski; ni protiruski, ker obeta ruskemu 
narodu svobodo v federaciji z Avstrijo; ni proti jugoslovanski, nasprotno, obeta 
jim zedinjenje v višji kulturi.« 
Lenard je v okviru takega avstroslavizma predvidel rešitev še enega po­
membnega vprašanja, ki naj bi pogojevalo slovansko vzajemnost, tO je, zedi­
njenje vzhodne in zahodne cerkve. Kèr je bilo vprašanje zedinjenja cerkva 
staro že 900 let in se je za zedinjenje zavzemala predvsem katoliška cerkev, je 
Lenard krivil pravoslavno cerkev za to, da se zedinjenje še ni uresničilo. Menil 
je, da so »pri pravoslavnih občutili to potrebo le jako sporadično posamezni, 
bolj genialni in dalekovidni ljudje, ki so jih rojaki takoj ,desavouirali', zata­
jili.«128 Obenem je obžaloval, da je tudi v Rusiji katoliška cerkev nazadovala, 
med drugim tudi zato, ker iz Rima niso dobili prave podpore. Lenard je vpra­
šanje zedinjenja cerkva obravnaval kot prvovrstno politično vprašanje, zaradi 
katerega tudi ni možno tesnejše sodelovanje z Rusijo. »Naivno je, ako se včasih 
sliši, da smo si bratje, loči nas samo nekaj dogem. To ni resnično, loči nas jako 
mnogo, loči nas dogma, politika, zgodovina, življenje, kultura; pravoslavne loči 
cela skupina pojavov, katere moremo zaznamovati s skupnim imenom »bizan-
tinizem«.«129 Samo zedinjenje se Lenardu ne zdi smiselno, kajti, »mi bomo lo­
čeni, tudi ako bi se dogmatično zedinili. Nikar se ne slepimo s frazo, da so pra­
voslavni tako privezani na svoje obrede, da bi bili pripravljeni se zediniti, ako 
bi imeli le zagotovilo, da se jim puste obredi in samostojnost cerkva.«u o Glede 
na vsa nepremostljiva nasprotja med zahodno in vzhodno cerkvijo je Lenard 
predlagal, naj zahodna cerkev začne v ogroženih področjih enostavno ustanav­
ljati verske družbe, oziroma »naj bi se oživila in temu priredila stara, častit­
ljiva Ciril-Metodova družba. Zbrani denar bi se uporabljal, da bi se katoliča­
nom, zlasti v Litvi, na Beloruskem in Maloruskem . . . pomagalo postaviti cerkve 
ali kapelice. . . Ustanovila bi se katehetska šola . . . To bi bila tudi ena oblika 
praktičnega panslavizma — propaganda dela . . .«.130 
Podobne poglede na slovansko vzajemnost je imel tudi urednik lista Swiat 
Slowianski, Feliks Koneczni, ki je bil prav tako skeptičen in nezaupljiv do ru­
ske politike. V razgovoru z Ivanom Lahom leta 1910 je pojasnil to poljsko ne­
zaupanje do Rusije ter s tem do novoslovanstva sploh, zaradi česar se Poljaki 
drugega kongresa v Sofiji leta 1910 tudi niso udeležili. V razgovoru je Koneczni 
poudaril, da novoslovanstvo »še ni premagalo vseh zaprek, ni moglo uničiti pre­
teklosti«. Zato so Poljaki predlagali delitev slovanstva na katoliško in pravo­
slavno,131 kar je očitno sprejel tudi Lenard. Lenard si je tudi v praksi prizadeval 
za tesnejše stike s Poljaki, s katerimi je navezal stike že ob svojem bivanju 
v Lvovu in Krakovu. Prav tako kot drugi katoliški izobraženci je bil prepričan, 
— ' • A i l i ï l l ^ — 
ш Nav. d., s tr . 85—86. 
1 2 8 (Neka] s l o v a n s k i h v p r a š a n j ) . O zedinjenju cerkva , Cas 1909. s t r . 136. 
129 Nav . d., s t r . 138. 
130 Nav . d., str . 139. 
181 I van Lah, V Sofijo, SN, 9. Julij 1910. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS « . 1989 • i 541 
da je-Poljska dobra protiutež češkemu vplivu, zato se je tudi on zavzemal za 
študij na poljskih univerzah: Hkrati s tem je s svojim dopisovanjem v poljske 
časopise veliko prispeval tudi k spoznavanju Poljakov s slovenskimi kulturnimi 
in gospodarskimi razmerami in znanstvenimi dosežki. 
Med zanimivejšimi prispevki o slovanskih problemih je tudi članek J. Adle-
šiča o slovanskem pravu.13* S krajšim zgodovinskim pregledom pravnih teorij 
je skušal dokazati, da v znanosti obstoji tudi posebno .slovansko pravo'. Kot je 
zapisal, »se je začelo instinktivno slutiti in čutiti, da eksistira posebna pravna 
individualnost slovanska«. Adlešič je bil previden in je priznal, da zaenkrat še 
ni mogoče podati neke jasne slike ali splošne karakteristike slovanskega prava, 
toda optimistično je verjel, da-bo to mogoče, »ko razberemo, kaj imajo vsi ti 
narodi skupnega ali enakega...«. Vsekakor je v Adlešičevem prispevku naj­
bolj zanimiva omemba Joachima Lelewela,133 ki je že pred letom 1848 poudarjal, 
da temelji slovansko pravo na načelih skupnosti in občnosti, ter da so bila na­
čela francoske revolucije »enakost, bratstvo, svoboda« vsebovana že v slovan­
skem pravu. Adlešič je Lelewela in njegovo trditev navedel le kot eno med 
mnogimi drugimi in o njej ni podal nobene sodbe. Težko bi bilo trditi, da Kra­
mar ni poznal Lelewelovè teorije, prav tako pa ni nobene podlage za trditev, 
da bi ravno od Lelewela prevzel geslo »enakost, bratstvo, svoboda« kot te-
meljno geslo novoslovanstva. 
V Času so objavili prispevke o jezikovnih vprašanjih,134 o vprašanju ruske 
cerkve,"5 ponatisnili pa so tudi veliko poljskih prispevkov, zlasti iz lista Swiat 
Slowianski. Da bi pritegnili čim večje število slovenske dijaške mladine, so vse­
skozi objavljali poročila o poljski solidarnosti z bojem Slovencev za lastno uni­
verzo. Prav tako so bili prepričani, da Slovenci Poljakom niso tako naklonjeni 
kakor Cehom. Josip Stuller je zapisal, da »še mnogo Slovencev živi v starem 
predsodku, da Poljaki še zmerom stoje na takozvanem vsepoljsko-šovinistič-
nem stališču ter se ne brigajo za noben drugi slovanski narod, ampak poznajo 
samo sebe in blagor svojega naroda, misel obnovitve nekdanjega kraljestva, 
z eno besedo, da so gluhi za vsako slovansko vzajemnost, bodisi kulturno, bodisi 
politično. Kdor bi tako sodil, je prespal razvoj slovanske misli najmanj za deset 
let.«137. Da bi bralce prepričal, je Stuller objavil obsežen oris tedanjega politič­
nega in kulturnega delovanja Poljakov ter skozi ta oris skušal dokazati »slo-
vanskost« Poljakov ter upravičenost velike pozornosti, ki jim jo je izkazovala 
slovenska katoliška stranka in njen tisk. 
VI. 
Obdobje med praškim in sofijskim kongresom leta 1910 je potekalo v zna­
menju avstrijske zunanje politike. Najpomembnejši dogodek leta 1908 je bila 
gotovo aneksija Bosne in Hercegovine, medtem ko so bili za Slovence najbolj 
odmevni septembrski dogodki, ki so povzročili še ostrejšo razcepljenost glavnin 
nosilcev slovenske politike. Aneksija je pomenila za Kramara, utemeljitelja 
novoslovanstva, pravo katastrofo. Čeprav ne dokazano, pa vendarle vseskozi 
poudarjano sodelovanje Rusije in zunanjega ministra Izvolskega, Kramarevega 
pogostega sogovornika, pri aneksiji, je pomenilo nasprotnikom gibanja še do­
daten dokaz, dage povezovanje z Rusijo nemogoče, iluzorno. Kljub temu se je 
Krama? omejil na kritiko avstrijske zunanje politike, kar je jasno povedal na 
u i Slovansko pravo, Cas, 1910, str. 309. 
ш Joachim Lelewel, 1788—1861, poljski zgodovinar, profesor na univerzi v vilnl In Varšavi; 
po poljski novembrski vstaji deloval v emigraciji v Parizu; tam Izdal delo .Considerations sur 
l'état politique de l'ancienne Pologne et sur l'histoire de son peuple', Lille 1844. Lelewel ni odkla­
njal sodelovanja Slovanov z Rusijo; kot največjo nevarnost je videl Nemce, zato je po poljski 
vstaji propagiral skupen nastop Slovanov proti nemški nevarnosti. 
w Anton Breznik : Slovanske besede k slovanščini, Cas 1909, str. 268. 
ш A. Pavlica, O položaju ruske cerkve v sedanjem času, Cas 1909, str. 432—438. 
m Josip Stuller. O stališču Poljakov In poljskega akademskega dijaštva do slovanskega 
vseučlliškega vprašanja, Zora 1908/1909, str. 102. 
•*» Nav. d., str. 105. 
542 l- GANTAR GODINA : NOVOSLOVANSKA IDEJA IN SLOVENCI 
Dunaju v delegacijah. Njegov govor je ponatisnila goriška Soča.138 Kramar je 
predvsem poudaril, da Avstrija z aneksijo ni veliko pridobila, da pa so veliko 
izgubili prav avstrijski Slovani. Zato so Slovani z avstrijsko zunanjo politiko 
zelo nezadovoljni, čeprav so »zvesti Avstrijci«. Posebej je omenil sovražen od­
nos avstrijske politike do novoslovanstva, »akoravno je posebno Aerenthal iz­
vrstno informiran, da neoslavizem nima nobenega političnega ozadja; temveč 
da le stremi za kulturno in gospodarsko zbližanje slovanskih narodov. Kar ho^ 
čejo prijatelji svetovnega miru izvesti med narodi vsega sveta, to hočejo neo­
slavisti izvesti predvsem med slovanskimi brat i . . .« . Kramar je zahteval, naj 
bo avstrijska politika manj odvisna od nemške ter naj se »ozira na dejstvo, da 
je 60 % avstrijskega prebivalstva Slovanov«. Ob tem je poudaril, da Čehi »ne 
zahtevajo, da bodi Avstrija slovanska, ker/vedo, da bi ne mogla obstojati brez 
konfliktov, kakor ne more obstojati brez konfliktov nemška Avstrija.« Zato je 
še enkrat omenil, da »neoslavizma ni smatrati za nevarnost Avstriji, izjemši 
slučaj, če se hoče delati protislovansko..-.«. S Kramarem se je strinjal tudi če­
ški socialni demokrat Nemec, ki je novoslovanstvo označil kot gibanje, name­
njeno le napredku in naprednim slovanskim elementom. Ker je bil Krama? 
prepričan, da je bila pri vprašanju aneksije Rusija v bistvu izigrana, je obdržal 
stike z večino .ruskih politikov še naprej. 
Na shodu v Pragi 1908 so med drugim sprejeli tudi sklep, da bo naslednji 
vseslovanski kongres leta 1910 v Sofiji. Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor, 
ki je imel leta 1909 sestanek v Petrogradu in februarja 1910 še enega prav tako 
v Petrogradu. Tudi pri teh pripravah je od Slovencev sodeloval Ivan Hribar. 
Kongres v Sofiji se je začel 10. julija 1910, predsedoval pa mu je Stevan 
Savov Bobčev, eden najbolj dejavnih bolgarskih novoslovanov. Nekaj dni pred 
začetkom kongresa je Bobčev izjavil, da »kongres ne bo demonstracija zoper 
kak narod, temveč miren sestanek, ki naj širi medsebojno spoznavanje in kul­
turno zbliževanje...«. Komentiral jè ' tudi neudeležbo Poljakov in Ukrajincev: 
»Kar se tiče onih slovanskih bratov, ki nočejo priti v Sofijo, ponavljam, da 
jim je najpotrebnejši rusko-poljski mir, in torej slovanski kongres. Vsak Slovan 
bo dobil vtisk, da tisti, ki se ogiblje odgovora, ne želi miru.«1388 V okviru dejav­
nosti kongresa so organizirali vrsto spremljajočih prireditev, tako shode slovan­
skih zdravnikov, časnikarjev, pravnikov. Zborovali so tudi vsi slovanski turi­
stični delavci, čebelarji, sokolske organizacije, organizirali so razstavo knjig 
ipd. 
Poljske razloge za neudeležbo je Ivanu Lahu, ki je skozi poljsko ozemlje 
potoval v Sofijo, razložil Feliks Konecžni, urednik lista Swiat Slowianski. Ko-
neczni je poudaril, da sofijski shod »ni nadaljevanje praškega shoda«, tudi zato 
ne, ker so Bolgari »rusofili«, pa tudi grof Bobrowski je po mnenju Konecznega 
»spremenil svoje mnenje glede slovanstva...«. Konecžni je povedal, da bodo 
Poljaki še naprej vztrajali pri svojih starih, stalnih in ustaljenih pravicah in 
zahtevah, ki jim jih je Rusija,vseskozi odrekala. Te pa so avtonomija, uvedba 
poljskega jezika v šole in urade, politična,enakopravnost in priznavanje držav­
ljanskih pravic.139 »Kdor nam to odreka, ni Slovan!« je kategorično zatrdil. De­
jansko so ne.le slovansko usmerjeni Poljaki po letu 1905 in še bolj po letu 1908 
pričakovali, da jim bo Rusija naštete zahteve odobrila, toda zgodilo se ni nič, 
Rusija ni dovolila niti uvedbe poljskega jezika v šole. Ukrajinci se shoda niso 
udeležili iz enakih razlogov kakor pred dvema letoma. 
Tudi temu shodu je predsedoval Karel Kramar in v uvodnem govoru po­
novil temeljne točke programa, to je, svobodo, enakost in bratstvo vseh slovan­
skih narodov. Obenem je izrazil svoje veliko razočaranje nad odsotnostjo Po­
ljakov, nič pa ni omenil Ukrajincev. S tem v zvezi je še dodal: »kdor podira 
<•  •u* Iz delegacij, Soča, št. 119, 18. oktober 1910. 
raa Nemci, Turki in vseslovanski kongres, SN, 4. juli] 1910. 
1 3 9 Ivan Lah, V Sofijo, SN, 9. julij 1910. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 43 . i m • 4 543 
te temelje, ta je škodljivec svete slovanske stvari. Slovan, ki drugega Slovana 
zatira, ni Slovan, kdor se sani postavlja na druge, ali stoji v družbi onih, ki 
hočejo druge s silo vladati, ni Slovan.. .«.140 Obenem je Kramar izrazil obža­
lovanje, da na kongresu ni prisoten tudi Ivan Hribar. V poročilu v Slovenskem 
Narodu je zapisano: »ko je govornik izgovoril Hribarjevo ime, se je vse občin­
stvo kakor elektrizirano dvignilo s sedežev, vse je klicalo Zivio Hribar, urâ, 
Hribarju izkazan aplavz pa je trajal več m i n u t . . .«.140a 
Kljub temu, da so bile v tem času politične razmere za slovanske narode 
slabe, so se voditelji novoslovanskega gibanja odločili, da vztrajajo pri izključno 
kulturno-prosvétnih in gospodarskih temah, kar se je zelo hitro izkazalo kot 
napačno. Resolucije, sprejete v Sofiji, so bile: resolucija o realizaciji slovanske 
razstave, ki naj bi"bila 1913 ali 1915 v Petrogradu ali Moskvi; resolucija o usta­
novitvi slovanske banke; o slovanskem književnem bazarju, s katerim naj bi se 
otresli odvisnosti od leipziškega sejma; resolucija o ustanovitvi zveze slovan­
skih turističnih društev; resolucija o ustanovitvi Zveze slovanskih gledališč; 
resolucija o združenju slovanskih akademij; o izdajanju slovanskih antologij. 
Sprejeli so tudi resolucijo, naj akademije v Beogradu, Krakovu, Petrogradu, 
Pragi in Zagrebu ustanovijo svojo zvezo, k'i bi vključevala tudi slovansko zvezo 
univerzitetnih knjižnic. 
Pravzaprav je bila v Sofiji še najbolj zanimiva diskusija o vseslovenskem 
jeziku. Večina je bilà enotna v ugotovitvi, da ruščine ne morejo sprejeti za 
vseslovanski jezik; poudarili so, da vse dotedaj, »dokler ne bodo ruski profe­
sorji na mednarodnih učenih shodih zahtevali, da se upošteva kot svetoven 
jezik . . .-K.141 Ob tem vprašanju je Ivan'Lah v svojem poročilu omenil, da ravno 
Slovenci govorijo največ slovanskih jezikov, da pa bi morali na Slovenskem v 
večji meri propagirati učenje ruščine, ki je »-za nas zelo lahka in velikega po­
mena, ker nâm odpre veliko in krasno literaturo.«142 
Na kongresu je govoril tudi Andrej Gabršček, ki je v govoru poudaril, da 
je rešitelj vseh Slovanov »drugi car Osvoboditelj — ruski narod, ki bo zopet 
prinesel zasužnim bratom zlato svobodo...«. Pisec poročila navaja, da je imel 
Gabrščkov govor »kolosalen e fekt . . . Vse je hitelp k n j e m u . . . Toda ploskanje 
ni hotelo prenehat i . . .«.142a 
Iz sprejetih resolucij je razvidno, da na shodu ponovno niso, vsaj javno ne, 
obravnavali rusko-poljskega vprašanja in prav tako ne odnosov med južnoslo-
vanskimi narodi, zlasti med Bolgari in Srbi. Sofijski kongres je pravzaprav 
pokazal edino to, da je gibanje izgubilo vpliv, moč in predvsem enotnost. Tako 
ruska kot avstrijska politika sta bili v tem obdobju taki, da bi Kramar in so­
delavci lahko ponovno enotnost vzpostavili le z odločnejšimi in predvsem bolj 
konkretno določenimi cilji gibanja, če se ne bi v takšni meri ozirali na nemško 
in na avstrijsko politiko. Tako pa so s poudarjanjem izrecno kulturnega značaja 
gibanja vseskozi skušali prepričati avstrijsko politiko, da je gibanje za obstoj 
Avstrije povsem neškodljivo, in predvsem, da je povsem nepolitično. Na drugi 
strani pa so skušali prepričati nasprotnike gibanja med Slovani s trditvijo, da 
je prav kulturna ideja tista, ki lahko v okviru novoslovanskega gibanja zdru­
žuje različne ideologije in politične opredelitve. 
Poročila o kongresu v Sofiji so bila v slovenskih časopisih sila skromna in 
redka. Največ je o shodu poročal Slovenski Narod, toda mnogo bolj zmerno in 
previdno kakor pred dvëmà letoma. Ponatisnili so izjavo bolgarskega predstav-
nika Bobčeva, ki je tudi v Sofiji poudaril najbolj nujen problem, problem raz­
rešitve spora med Rusi in Poljaki, kar bi dobro vplivalo predvsem na odnos 
Poljakov in Ukrajincev do slovanstva, ohrabrilo pa bi tudi ostale slovanske na-
1 4 0 Ivan Lah, Slovanski shod v Sofiji, Omladina VII., str. 74. 
140» Kramafev govor, SN, St. 169, 13. julij 1910. 
1 4 1 Ivah bali, - Slovanski shod v Sofiji, Omladina VII;, 1910, str. 75: 
1 , 3 Prav tam. 
544 I- GANTAR GODINA : NOVOSLOVANSKA IDEJA IN SLOVKMCT 
rode.143 Glavni »spiritus agens« novoslovanske ideje na Slovenskem, Naš list, v 
tem času ni več izhajal;144 odmevi v drugih listih pa so bili bolj ali manj skopi 
in kritični. 
Dokaj kritičen je bil komentar slovenskih socialnih demokratov, objavljen 
v Naših zapiskih. Predvsem je bil pisec skeptičen do novoslovanstva s stališča 
jugoslovanskega zbliževanja in s stališča vse bolj izrazitega ruskega približe­
vanja Srbiji. Pisec »Junij-« (Etbin Kristan) je videl glavno nevarnost v pravo-
slavju: »Mislili smo, da vendar napoči čas, ko preneha ljubimkanje s pravoslav-
j e m . . . Ni dvoma, da je križarska vojna proti Avstriji predvsem zaradi tega 
v Rusiji tako priljubljena, ker ogromna večina Rusov vidi v Srbiji pravoslavno 
državo, ki se naj po robu postavi katolicizmu Avstrije.. .«.14S Sodelovanje Ru­
sije v novoslovanskem gibanju je ocenjeval izključno skozi ruske interese, na­
perjene,proti Avstriji, kar je vzpodbudila že avstrijska aneksija Bosne in Her­
cegovine. Sicer pa si je tudi »Junij« predstavljal slovansko sodelovanje pred­
vsem kot kulturno približevanje vseh slovanskih »plemen«, kot kulturno pove­
zovanje brez političnih ciljev: »Vsaka politična primes škoduje in jo je treba 
odvračati...«. Kot edino pravilno možnost je videl le »vsestransko izmenjava­
nje kulturnih vrednot posameznih slovanskih narodov, občno dajanje in spre­
jemanje vsega, kar je najboljše med kulturnimi zakladi vsakega slovanskega 
naroda.« Kot nekaj novega, kar doslej v razpravah in komentarjih na Sloven­
skem še ni bilo omenjeno, je iJunij' nakazal možnost, da bi na ta način Slovani 
lahko prišli do nekega novega skupnega filozofskega in socialnega nazora, ki 
bi ustrezal skupnim črtam slovanske narodne psihologije. V tem je videl edino 
pravo in veliko kulturno nalogo slovenstva, »to je vseslovanstvo Prešernove 
Zdravljice.. .«.14e V takem »duševnem« slovenstvu bi bilo veliko pozitivnega 
tudi za Slovence, kar pa seveda na noben način ne bi smelo biti povezano z ru­
skim panslavizmom. Prepričan je bil namreč, da »tako slovanstvo nima nič 
skupnega niti s Kazaki niti s sabljami in topovi...«. Sicer pa se Junij v pri­
spevku ni dotaknil vprašanja rusko-poljskih odnosov, prav tako ni bil — tako 
kot ostali socialisti okrog Rdečega prapor j a ali Delavskega lista — kritičen do 
sodelovanja Kramara z reakcionarnimi oziroma konservativnimi politiki in 
strankami. V nasprotju s socialisti, ki so vseskozi opozarjali na nedemokratič­
nost sodelujočih predstavnikov reakcionarnih režimov in se zavzemali za poli­
tičen pristop k reševanju nacionalnega vprašanja, s tem pa tudi socialnega, je 
bila ,Junijeva' kritika osredotočena predvsem na odnos do ruske politike. Junij 
tudi ni komentiral Hribarjeve udeležbe v gibanju. 
Najbolj popolno informacijo s shoda je podal Ivan Lah v podlistku v Slo­
venskem Narodu1 4 7 ter v poročilu v Omladini,148 medtem ko je Gabrščkov oris 
dogodkov v Sofiji precej krajši kakor dve leti prej.1 4 9 Lahovo poročilo v Omla­
dini je izredno izčrpno, natančno* predvsem pa pomeni ponoven poskus, pre­
pričati slovensko mladino in vso slovensko javnost, da novoslovanstvo ni ne­
varno,, da to ni »neko iredentstvo ali celo veleizdajalstvo«. Proti novoslovan-
stvu nastopajo predvsem tisti, ki v gibanju in ideji vidijo »raznim državam 
nevarno gibanje. . . panslavistično ali rusofilsko agitacijo oziroma rusko pro­
pagando . . .«.150 Lah je sicer navedel, da gibanju in ideji nasprotujejo tudi na­
predna gibanja in struje, ker »vidijo v njih premalo naprednosti oziroma pre­
več nazadnjaških elementov«, toda temu nasproti ni navedel nobenih argumen­
tov ali protidokazov. Prav tako je;omenil »razne cerkvene in klerikalne stranke, 
ki v gibanju vidijo preveč pravoslavnih oziroma naprednih elementov ...«. Edi-
1 4 3 Nemci, Turki In vseslovenski kongres, SN, 4. Julij 1910. 
144 Naš list Je Izhajal do leta 1909. 145 Junij, Poraz?, Naši zapiski, 1909/1910, str. 53. 
i*« N a v - d } s t r 5 4 
1 4 7 Ivan Lah, v Sofijo, SN, 9. julij 1910. 
>« Ivan Lah, Slovanski shod v Sofiji, Omladina VII., 1910. 
" " Slovanski dnevi v Sofiji, Gabršcek, Goriški Slovenci II., Gorica 1934. str. 345—348. 
1 3 0 Lah, Slovanski shod v Sofiji, Omladina vu., 1910, str. 74. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 4 545 
ni protiargument je bilo njegovo sklicevanje na Kramareve besede na kon­
gresu, da je potrebno o novoslovanstvu veliko razmišljati in »nekatere misli 
večkrat ponavljati, kajti že to bi opravičevalo slovanske narode, da se sha­
jajo ...«. Obenem je bil tudi prepričan, da je kljub temu, da resolucije s pra­
škega shoda večinoma niso bile realizirane, za Slovane pozitivno že to, da se po­
navljajo; »ponavljale se bodo tako dolgo, da se uresničijo...«, kajti, »glavna 
stvar je, da vemo, kaj je potrebno, s časom pride tudi delo .. .«.1S1 
Zanimivo primerjalno analizo je takoj po končanem kongresu napisal tudi 
Bogumil Vošnjak. Primerjal je zahteve Slovanov, izražene na kongresu leta 
1848 v Pragi s kongresoma 1908 in 1910. Glavno razliko je videl v pričakova­
njih Slovanov; menil je,'da je leta 1848 »prešinjala udeležnike misel narodne 
avtonomije, dasi pojmu niso dali današnjega, že precej točnega in jasnega po­
mena ...«, ki pa tudi kasneje ni kaj prida napredovala. Razlika med prvim in 
drugim praškim shodom je bila tudi v tem, da je imel drugi shod že povsem 
meddržavni značaj, »pojavlja se mogočen okvir neke velike meddržavne orga­
nizacije slovanskih narodov-«. Vošnjak je poudaril tudi, da je bilo na prvem 
kongresu prisotno predvsem plemstvo, »leta 1908 pa češko plemstvo sploh ni 
bilo pozvano, kar dokazuje, da se je slovanska misel tekom pol stoletja tudi 
zdemokratizirala«. Glavni problem je videl predvsem v dejstvu, da si je slovan­
ski shod leta 1908 kot glavno načelo postavil »nedotakljivost meja«, da »tako 
kot 1848.. . ne stoji na stališču narodu lastne države, ne spoznava narodne 
države kot edine oblike, ki bi jo imela narodnost v svojem razvoju.«152 Vošnja-
kovo razmišljanje je bilo eno redkih kritičnih pogledov na novoslovansko gi­
banje v času sofijskega shoda. 
S kongresom v Sofiji se je novoslovansko gibanje praktično izteklo. Izka­
zalo se je, da izogibanje političnim vprašanjem oziroma problemom slovanskim 
narodom ni prineslo nič koristnega, nič pričakovanega. Nasprotno, tako Poljaki 
kot tudi drugi slovanski narodi so bili razočarani; zlasti med Poljaki se je utr­
dilo prepričanje, da sporazum ali sprava z Rusijo nista mogoča. Na drugi strani 
pa poudarjena »kulturnost« gibanja ni prepričala Avstrije, da Slovani dejansko 
delujejo za njeno ohranitev, in je gibanje vseskozi obravnavala kot potencialno 
nevarnost in sovražno delovanje proti državi. Kramafeva vizija in želja po zbli-
žanju Avstrije in Rusije za protiutež Nemčiji ter rusko-poljska sprava sta se 
izkazali kot povsem nerealni in predvsem preveč idealistični. 
Kaj so pridobili Slovenci? Po časopisnem gradivu je težko soditi, kako na 
široko so simpatije do gibanja segale med Slovenci. Glasila slovenskih strank 
so objavljala predvsem mnenja in stališča najbolj vplivnih osebnosti v stran­
kah, tako da časopisno gradivo ne more biti merilo v širšem smislu. 
Slovenci vseh strank so po aneksiji iskali in utrjevali stike s Hrvati in 
Srbi v monarhiji. S priključitvijo Bosne in Hercegovine Avstriji so mnogi pri­
čakovali spremembe, ki bi Avstrijo dejansko spremenile v trialistično državo, 
v kateri bi imeli južni Slovani svojo tvorbo. Zato je bila ugotovitev Bogumila 
Vošnjaka iz leta 1910, da »stoji med Slovencem in Slovanom Jugoslovan« zelo 
točna in zelo realna. 
1 5 1 Nav. d., str. 75. 
152 Slovanski kulturni parlament, SN, st. 175, 15. julij 1910. 
546 I. GANTAR GODINA : NOVOSLOVANSKA IDEJA IN SLOVENCI 
S u m m a r y 
NEO-SLAVISM AND THE SLOVENES 
Irena Gantar Godina 
The article is a short survey of how the Neo-Släv idea was implemented among 
the Slovenes. It is based mainly on the articles and short news in Slovene newspapers 
and, weekly and monthly magazines. Neo-Slav idea promoted by Karel Kramar was, 
though not as widely as in Bohemia, accepted also among Slovene liberal politicians 
and intellectuals. One of the most active and enthusiastic about the idea of equal co-
operation of the Slavs within the Habsburg Monarchy and, also with other Slavs, was 
Ivan Hribar. But Hribar's idea of political cooperation with all Slav nations, including 
Russia, was not accepted by all Slovene simpathizers of the Neo-Slav idea. The majo-
rity accepted Kramar's visions of cultural and economical cooperation. 
Since the Slovene political scene was strongly divided into two different ideolo-
gical groups, liberal and catholic, also the catholics had their own project of all-Slav 
cooperation. The catholics and their Slovene People's Party accepted only the links 
realized with Poles, Czechs, Croats and, Austrian Serbs; they strongly rejected any 
cooperation with Russia. They claimed for the cooperation of the Slavs within the 
Monarchy only, i. e. they claimed for Austroslav principle. 
The liberal Slovenes were quite actively involved with the activity of the Neo-
Slav movement — they were present at both congresses, in Prague and in Sofia — 
but among the Slovenes the idea with its results did not have such an impact as it 
was expected. One of the reasons was also the annexation of Bosna and Herzegovina 
which caused greater interest in the links and the cooperation with the Croats and the 
Serbs within the Monarchy, i. e. the Yugoslav idea. The annexation raised new hopes 
among the Slovenes that the Monarchy could become a real Slav state realized on thè 
principles of federalism. Thus since that time the Yugoslav idea has prevailed also 
among the Slovenes. 
Inštitut za novejšo zgodovino, Yü-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1 
Od leta 1960 izdaja revijo Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 
(PZDG), ki je doslej izšla v 25 letnikih (1964 ni izšla). Leta 1986 se je 
preimenovala v Prispevke za novejšo zgodovino. Revija objavlja razprave, 
članke, historično dokumentacijo, poročila o simpozijih, knjižna poročila 
in recenzije, različne bibliografije in tekočo bibliografijo sodelavcev in­
štituta. V prvih letih izhajanja je bila revija izrazito usmerjena v zgo­
dovino naprednega delavskega gibanja in NOB, vedno bolj pa je širila 
krog svojega objavljanja tudi na širša področja slovenske zgodovine. Zdaj 
lahko rečemo, da je to revija za novejšo slovensko zgodovino. Uredništvo 
se trudi, da bi bila revija pestra, kvalitetna in sodobna. 
Prilagamo seznam še dostopnih letnikov, pri čemer opozarjamo, da sta 
letnika 1962 in 1973 že razprodana, nekaj letnikov pa je že skoraj razpro­
danih. Revijo lahko naročite pri založbi Partizanska knjiga, YU-61000 
Ljubljana, Trg osvoboditve 13, kupite pa pri vseh slovenskih knjigarnah. 
PZDG 
PZDG 
PZDG 
PZDG 
PZDG 
PZDG 
PZDG 
PZDG 
PZDG 
PZDG 
PZDG 
PZDG 
PZDG 
1960/1 
1960/2 
1961/1-2 
1963/1-2 
1965/1-2 
1966/1-2 
1967/1-2 
1968/69, 1-
1970/1-2 
1971/72 
1974 
1975/76 
1977 
PZDG 1978/79 
PZDG 1980 
PZDG 1981 
PZDG 1982 
PZDG 1983 
PZDG 1984 
PZDG 1985 
PNZ 1986 
PNZ 1987 
PNZ 1988 
PNZ 1989/1 — Trideset let Inštituta 
za zgodovino delavskega giba­
nja. — Biobibliografije. 
PNZ 1989/2