PRIMORLiCI DNEVNIK Poštnina plačana ? gotovini Abb. nestaie 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 159 (9161) TRST, sobota, 12. julija 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Narodne manjšine in ženevska konferenca Te dni se bo končala druga faza konference za evropsko varnost in sodelovanje, katere naloga je bila pripraviti besedilo dokončnega dokumenta, ki naj bi ga šefi sodelujočih držav podpisali v Helsinkih. V tretjem komiteju konference, ki je obravnaval stike med ljudmi, informacije, kulturo in izobraževanje, kar se neposredno povezuje tudi na vprašanje narodnih manjšin, je sodelovala kot članica jugoslovanske delegacije na konferenci Marija Vilfan. Za naš list je napisala ekskluzivni članek o poteku dela na konferenci in posebej še v tretjem komiteju. deželam tretjega sveta, da bi se lahko informirale in nas informirale o sebi ali pa za pravico narodnih manjšin do informiranja na lastnem jeziku. Jugoslovanska delegacija je bila zelo aktivna, v dajanju predlogov za besedilo dokumenta in si je tudi na ta način zagotovila vidno mesto pri oblikovanju besedila in u-strezen vpliv nanj. še na konferenci v Helsinkih leta 1973 je objavila predloge za deklaracijo načel o odnosih med državami, kasneje pa o narodnih manjšinah, o zdomcih, posamezne predloge za ekonomsko besedilo in za besedilo s področja informacij, kulture in izobraževanja. Deklaracija o načelnih odnosov med sodelujočimi državami vsebuje načela o suvereni enakosti, o vzdrževanju od grožnje s silo, o nedotakljivosti meje, o ozemeljski celovitosti držav, o mirnem reševanju sporov, nevmešavanju v notranje zadeve, spoštovanju človekovih pravic in osnovnih svoboščin, o enakih pravicah in samoodločbi ljudstev, o sodelovanju med državami in izpolnjevanju obvez po mednarodnem pravu. Besedilo je moralo zadovoljiti vse sodelujoče države. Na mnogih mestih je tudi napravljena , na osnovi jugoslovanskih predlogov.. Prvi stavek preambule npr. je vzet iz predloga jugoslovanske . delegacije za deklaracijo o načelih odnosov med državami in vsebuje neokrnjeno stališče tega predloga, o , aplikaciji, načel ne glede na družbeni sistem, velikost, geografski položaj in stopnjo razvitosti države. Politično najpomembnejše je besedilo tretjega načela o nedotakljivosti meja, ki je bilo sprejeto že aprila lanskega leta. To je bila glavna koncesija Zahoda državam Varšavske pogodbe in še posebej Sovjetski zvezi, ki naj jamči mejni status qu.o. Na zahtevo Zvezne republike Nemčije je julija 1974 Sovjetska zveza dala koncesijo s svoje strani in sprejela stavek o možnosti mirnega spreminjanja meja. Te dni je bilo sklenjeno, da bo ta stavek priključen prvemu načelu o suvereni enakosti. Za manjšine je posebno pomembno 7. načelo o spoštovanju člo- V glavnem je besedilo dokumenta končano. Že pretekli petek je bilo za registracijo pripravljeno besedilo tretjega komiteja o sodelovanju na področju stikov med ljudmi, informacij, kulture in izobraževanja. V glavnem je končano besedilo deklaracije o načelih odnosov med sodelujočimi državami, kakor tudi besedilo o ekonomskem sodelovanju. Rešujejo se zadnja odprta-vprašanja. Eno teh je kontinuiteta konference. Manjše evropske države, tiste zunaj blokov, nekatere v zahodnem bloku ter Romunija so zainteresirane, da sodelujoče države sprejmejo medsebojno obvezo, da se bodo v bodoče sestajale in nadaljevale začeto delo. Temu je dolgo nasprotovala deveterica na čelu s Francijo, ki je bila pripravljena sprejeti le predlog o sestanku visokih funkcionarjev po preteku dveh let. Sovjetska stran pa je zamisel o kontinuiteti konference, za katero je v začetku kazala zanimanje, podpirala zalo formalno. Kaže pa, da so sodelujoče države preteklo soboto glede tega le našle skupen jezik. Dosežen je tudi sporazum o vojaških vprašanjih. Predstavniki NATO in predstavniki Varšavske pogodbe so se, u-poštevajoč tudi zahteve izven-blckovskih držav, sporazume-M.^da je treba obveščati o vojaških vajah, pri katerih sodeluje 250.000 mož, da je rok obveščanja 21 dni ter globina ozemlja 250 km. In kakšen bo pomen tega dokumenta, za katerega so pogajanja tekla skoraj dve leti in bila izredno trda, pogajalci pa trdovratni in zagrizeni? Ni šlo za formulacije, šlo je za vsako nianso, pri tem pa je bilo važno mesto v odstavku, ločilo, ki sledi. Danes že vemo, da bodo vsa besedila tvorila en dokument, število dokumentov je bilo namreč dolgo časa sporno. Sovjetska stran je sprva zahtevala, naj bo deklaracija o načelih odnosov med državami poseben dokument. S tem je hotela podčrtati prednost zaključkov, ki so bili zanjo najvažnejši, predvsem načelo o nedotakljivosti meja. Zahod Pa je vztrajal na medsebojni povezanosti in pogojenosti celotnega besedila, na enakovrednosti sklepov tretjega komiteja o intenzivnejšem kroženju idej, predmetov in oseb med sodelujočimi državami in zahteval en dokument. Dokument, ki bo podpisan v Helsinkih, ne bo neka meddržavna konvencija, ki bi jo ratificirali nacionalni parlamenti. Bo političen dokument, ki Pa bo imel velik moralno političen pomen, saj ga bodo Podpisali šefi držav. Pravniki Pa so danes itak mnenja, da ni več mogoče tako jasno razlikovati med dokumentom, ki j« samo političnega značaja, m dokumentom ,ki je pravno trdno obvezen. Pri sestavljanju tega dokumenta je bila bolj prisotna stvarnost in z njo konkretne obveznosti, kot je to navadno pri sestavljanju dokumentov Združenih narodov. In kon-nno, ne pozabimo, da je še Pred kratkim delil države Varšavske pogodbe od držav zahodne Evrope zid, da je bilo zelo malo stikov vsake vrste, skratka da je bila hladna vojna. Dokument, ki bo podpisan v Helsinkih, pa vendarle odraža popolnoma spremenjeno stanje in namen spreminjati ga tudi v bodoče. Vsekakor pa bo dokument toliko vreden, kolikor bo resnične volje za medsebojno sodelovanje evropskih držav in kolikor se bodo na raznih področjih znova in znova ustvarjali pogoji za razširitev in poglobitev sodelovanja. Na nekaterih področjih pa bo dokument tudi razgalil revščino. Pod naslovom «stiki med ljudmi» so se predstavniki sodelujočih držav dolgo pogajali Za likvidacijo hladne vojne, kolikor je_ zadevala družinske člane, ki živijo ločeno v državah vzhodne in zahodne Evrope, jugoslovanska delegacija pa ni uspela vzbuditi pozornosti za človeško stisko mnogih zdomcev, ki žive v državah zahodne Evrope brez družin. Dolgo so se pogajali o tem, kako se bosta medsebojno informirali vzhodna in zahodna Evropa, konferenca pa i* imela gluha ušesa za pomoč vekovih pravic in svoboščin, ki vsebuje odstavek o narodnih manjšinah. Predložila ga je jugoslovanska delegacija. O samem sedmem načelu so razpravljali na 50 sejah, od tega je bilo 15 sej posvečenih odstavku o narodnih manjšinah, ki pravi, da bodo sodelujoče države spoštovale pravice oseb, ki pripadajo narodnim manjšinam, do enakosti pred zakonom, da jim bodo dale polno možnost za dejansko uživanje človekovih pravic in bodo na ta način ščitile njihove legitimne interese. Odpor zoper vsako omenjanje manjšinskih pravic je prihaja! predvsem s strani predstavnikov Grčije, Turčije, Bolgarije, Francije, Belgije in Španije. Vendar je deklaracija zaradi vztrajnosti jugoslovanske delegacije in podpore nekaterih drugih delegacij, med njimi tudi italijanske, prvi multila-MARIJA VILFAN (Nadaljevanje m 8. strani) NA POBUDO FANFANIJA SESTANEK «NA VRHU» KRŠČANSKE DEMOKRACIJE VEČINA VODITELJEV KD ŽE OBRAČUNALA S FANFANIJEM NJEGOVO US090 BO ZAPEČATIL VSEDRŽAVNI SVET STRANKE Pozivi na obnovitev strankine politike in na enotnost vodstva po razči-šeenju notranjih odnosov in ponovni uveljavitvi ljudskega značaja KD RIM, 11. — Fanfani je sinoči nenadoma sklical za danes opoldne sestanek najvidnejših voditeljev krščanske demokracije, pripadnikov vseh strankinih struj. Zdi se, da je hotel še pred razpravo v vsedržavnem svetu, ki se bo začela 19. in zaključil 21. julija, razčistili osnovna vprašanja notranjega spora v stranki in pokazati, da se ne da tako zlahka odsloviti. Sestanek, katerega so se udele- žili poleg tajnika stranke predsednik vlade Moro, predsednika parlamentarnih skupin Bartolomei in Piccoli, predsednik vsedržavnega sveta stranka Zaccagnini, namestnika tajnika Ruffini in Antoniozzi, zunanji minister Rumor, obrambni minister Forlani, finančni minister Andreotti, zakladni minister Colombo, minister za zunanjo trgovino De Mita, minister za industrijo Donat Cattin, ter še nekateri drugi voditelji, je bil zelo živahen in so v razpravo posegli vsi navzoči. Ob zaključku niso objavili nobenega uradnega sporočila. Zvedelo pa se je, da se je sestanek zaključil s sklepom, da bo Fanfani podal na zasedanju vsedržavnega sveta poročilo, ki bo dano na glasovanje. Iz govorov posameznih predstavnikov struj pa sledi, ugotavljajo rimski politični opazovalci, je večina dala razumeti Fanfani ju, da bo moral v najkrajšem času odstopiti. Zato je tudi ob zaključku seje Fanfani poudaril, da ne namerava ostati na vodstvu stranke brez volje vsedržavnega sveta, še prej pa je izjavil, da bo moral vsakdo na zasedanju vsedržavnega sveta prevzeti svojo odgovornost ob llllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIUIIIIIIIItinillllllllllUllllllllillllllllllllllllllUIIIUllllIlllllllllllinillllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIHUHIIinillllltlllllllllllllllllllllA ČEDALJE BOLJ VPRAŠLJIVA DOtOČIHV DATUMA ZAKLJUČNEGA DELA Konferenca o varnosti še vedno blokirana zaradi zahtev Malte Zahteva malteške delegacije nima v sedanjih pogojih nohtnega izgloda, da hi jo sprejeli - Sedanji zaplet temna senca na doslej opravljeno pozitivno delo (Poseben dopis) ŽENEVA, 11. — Medtem ko sta zunanja ministra obeh velikih sil Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze Kissinger in Gromiko po svojih dvodnevnih pogovorih, ki so trajali skupaj deset ur, izrazila mi-ren onUmizem glede prihodnosti med-narbomn odnosov, Gromiko je celo zagotavljal, da je pot uresničitve sklepov zadnjega kongresa sovjetske partije o miroljubnem sodelovanju z ostalim svetom neustavljiva, je na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju, ki naj bi se te dni v Ženevi zaključila, prišlo do neljubega zastoja. Že dva dni je delo konference praktično blokirano zavoljo zahteve Malte, da se v sklepne dokumente konference vnesejo konkretnejši in ostrejši zahtevki glede Sredozemlja. Maltežani niso zadovoljni « predlagano listino o Sredozemlju, ki pravi, da je to področje posebnega evropskega interesa in da je treba z državami tega bazena učinkoviteje sodelovati in skuša v sklepno listino na vsak način vnesti tudi zahtevo, da se celotno tuje ladjevje, še zla- sti seveda vojaške enote Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike, nemudoma umakne iz tega mednarodnega morja. Takšna zahteva, ki jo sicer po vsebini podpira velika večina držav udeleženk evropske konference, je v danem stanju neuresničljiva, ker se hkrati na Dunaju vodijo pogovori o zmanjšanju vojaštva v Evropi nasploh in je to vprašanje posebnega pomena za to konferenco, je nestvarno pričakovati, da bi lahko na evropski konferenci, ki je postavljala le temelje bodočim odnosom v Evropi, takšna zahteva prodrla. Toda Maltežani so uporni in so s svojim vztrajanjem pri zahtevi, za katero trdijo, da je zahteva njihovega premiera Dom Mintofa, praktično že dva dni povzročili blokado konference. Danes zvečer se je koordinacijski odbor konference, ki se od 26. junija sestaja vsakodnevno večkrat, znova sešel na posvet in pričakovati je, da bodo države vendarle uspele od Malte izsiliti popuščanje. Kakor koli že, pa je že zdaj-šen zaplet na zaključku ženevskega dela evropske konference vrgel tem- no senco na vse doslej doseženo. Bilo bi nerealno, ko bi napovedovali, da utegne kriza resno ogroziti uspeh konference. Večina že sprejetih listin namreč ne predstavlja samo napredka v mednarodnih odnosih, temveč po vsebini celo edinstvene mednarodne dokumente. Omenimo samo dogovor o prijavljanju manevrov, o zaščiti zdomcev, o humanitarnih vprašanjih in kulturnem sodelovanju, v katerem so kot posebno pomembne omenjene tudi narodnostne manjšine. Drži pa, da bo sedanji zastoj po nepotrebnem zavlekel konec konference, ki zdaj kljub najboljši volji Fincev, v juliju skoraj ni več uresničljiv. Nenehna odlaganja tudi grozijo zvodeneti učinkovitost sklepov in povzročiti nevarnost prevelikega vpliva zunanjih dogodkov. BORIS BERGANT iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiHiininMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! Koroški visokošolci v Trstu V naše mesto je včeraj prispela skupina članov Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Najprej so bili koroški visokošolci gostje Slovenske kulturno gospodarske zveze (na sliki), nato pa so obiskali še naš dnevnik. ir!iiimu(in,rii,in„!iiiinnti(,i,iiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiii iiiiiniiimiiiiiiiMiMuniliitiiiiminiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiioiMimiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiii stal v Portugalski po izstopu Neki milanski dnevnik je včeraj napisal, da v krščanski demokraciji sploh ne vedo, kaj delajo. Ta pripomba se je nanašala na nenadno sklicanje «sestanka na vrhu» voditeljev krščanske demokracije, za katero je dal pobudo Fanfani. Sestanek je bil včeraj opoldne in na njem je prišlo še bolj do izraza, da večina voditeljev KD zahteva Fan-fanijevo glavo, ki bi morala pasti na prihodnjem zasedanju vsedržavnega sveta stranke. Tega se Fanfani dobro zaveda, in je zato ob zaključku sestanka opozoril navzoče, da si bo moral vsakdo ob glasovanju o potrditvi ali zavrnitvi njegovega poročila v vsedržavnem svetu sprejeti svojo odgovornost. Potem ko je dejal, da ne namerava ostati na vodstvu stranke brez volje vsedržavnega sveta je zapustil sestanek in odšel. Ostali so se dogovorili, da se po- lli DAihujO Eisi HM novno sestanejo pred 19. julijem. Na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju je prišlo do zastoja, ko je malteški predstavnik zahteval, naj konferenca sprejme dodatni dokument o položaju na Sredozemskem morju kar je v sedanji fazi popolnoma nemogoče, čeprav se z besedilom resolucije strinja večina držav. Zahteva malteškega zastopnika je tako samo zavrla potek konference in je trenutno veliko vprašanje, če bo do zaključne faze v Helsinkih lahko prišlo še ta mesec. V Lizboni se je sestal centralni odbor sveta revolucije, da bi proučil politični položaj, ki je na- P° socialistov iz koalicijske vlade. Portugalski socialisti obtožujejo gibanje oboroženih sil, da je hotelo z ustanovitvijo ljudskih odborov dejansko odpraviti demokratične stranke, kar bi pomenilo korak k uvedbi diktature Ženevsko srečanje med zunanjima ministroma Gromikom in Kissingerjem se je zaključil. O-srednja tema pogovorov med o-bema so bila pogajanja za skrinje strateške oborožitve. Kaže, da je bil storjen na tem področju gotov napredek in da bo do podpisa sporazuma prišlo za časa obiska generalnega tajnika KP SZ Brežnjeva v ZDA letos jeseni. Kissinger in Gromiko sta obravnavala tudi vprašanje krize na Bližnjem vzhodu, o čemer se bo šef ameriške diplomacije danes v Bonnu pogovarjal z raelskim ministrskim predsednikom Rabinom. Odnosi m«d KPI in RP Španije RIM, 11. — Ob zaključku obiska delegacije Komunistične partije Španije v Italiji, ki je bil na vabilo KPI, je slednja sporočila, da sta se delegaciji obeh partij pogovarjali na najvišji ravni. Med pogovori je tajnik KP Španije Carrillo čestital italijanskim komunistom za veliko zmago na junijskih volitvah, tajnik KPI Berlinguer pa je izrazil španskim komunistom vso solidarnost italijanske partije v njihovem boju proti Francovi represiji za svobodo španskega naroda. V Rimu ustanovlpa «Nova ljudska stranka» RIM, 11. — V Rimu je bila ustanovljena «Nova ljudska stranka», ki se sklicuje na načela Luigija Sturza, ustanovitelja Ljudske stranke v Italiji po prvi svetovni vojni, iz katere je nastala sedanja krščanska demokracija. Nova stranka bo sredinsko usmerjena. Njen sedež bo v Rimu v Ulici Consulta. Politični tajnik je Filippo Lupo Epifanio, član izvršnega odbora «Mednarodnega združenja katoliškega apostolata». Sporočajo, da so v novo stranko že pristopili nekateri predstavniki industrij-cev. V svojem programu «Nova ljudska stranka» pojasnjuje, da bo vodila politiko «narodne pomiritve». Zato tudi nasprotuje tako imenovanim nasprotujočim si ekstremizmom, kakor tudi «načelu ustavnega loka», ki pravi, da povzročata samo diskriminacijo in nesoglasje med narodno skupnostjo. glasovanju o njegovem poročilu. Takoj nato je Fanfani zapustil dvorano. Ostali člani vodstva pa so se dogovorili, da se bodo ponovno sestali čez nekaj dni, se pravi pred 19. julijem. Po sestanku so nekateri udeleženci povedali časnikarjem, kaj so govorili. Tako je minister De Mita (leva struja «base») pozval Fan-fanija, naj sam da pobudo za čimprejšnje razčiščenje odnosov v KD. Poslanec Misasi (struja «base») je izjavil, da je strankina levica pripravljena sodelovati pri notranji obnovitvi stranke in prispevati k sestavi nove večine. Znano je, da levica postavlja kot pogoj za začetek razprave o obnovitvi strankine politike odstop Fanfanija in imenovanje skupinskega tajništva, ki naj bi vodilo stranko do prihodnjega kongresa. Daljši poseg je imel predsednik poslanske skupine Piccoli, ki je tu di tokrat opozoril na sedanjo politično osamljenost krščanske demokracije in torej na potrebo, da se čimprej navežejo tesni odnosi z demokratičnimi silami in še posebno s socialistično stranko, «katere pridobitev za sodelovanje je osnovnega pomena». Piccoli je vztrajal pri svojem stališču, da vlada v stranki velik nemir in nezadovoljstvo in da je treba zaradi tega sprejeti takšno strankarsko politiko, ki bo ustrezala ljudskemu značaju KD in ohranila v svoji sredi sodelovanje strankine levice. V tem kontekstu, je dejal Piccoli, se postavlja tudi vprašanje zamenjave ljudi. Med drugimi je govoril tudi obrambni minister Forlani, ki je bil svoj čas najožji Fanfanijev sodelavec. Zato je tudi tokrat branil Fanfanija in izjavil, da nasprotuje zamenjavi tajnika. Kljub temu pa je dodal, da je treba poskrbeti za novo strankino politično linijo in strategijo še pred sklicanjem kongresa. Značilno je, da so na današnjem sestanku govorili vsi navzoči in vsi, čeprav iz različnih zornih kotov, ugotovili, da je treba obnoviti stranko. Na to ugotovitev se je skliceval v svojem govoru tudi zunanji minister Rumor, eden glavnih voditeljev večinske dorotejske skupine v stranki, ki je dejal, da mora obnoritev sloneti na resni avtokritiki dosedanje politike in strategije krščanske demokracije. Seja osrednjega vodstva PRI RIM, 11. — Osrednje vodstvo re-puolikanske stranke se je danes sestalo in začelo obravnavati politična vprašanja, ki so povezana z obstojem vlade, sestavo deželnih in krajevnih odborov po volitvah 15. junija in s prihodnjo politiko strank vladne večine. Republikanci so zagotovili, da ne bodo dali nobene pobude za vladno krizo in izjavili, da ne bodo sodelovali s komunisti v nobeni deželni ali krajevni upravi, hkrati pa, da so pripravljeni razpravljati z levico o upravnih in gospodarskih, programih deželnih krajevnih uprav, ki pa morajo biti v skladu z vsedržavnim načrtovanjem. ifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiniuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiKiiii GIBANJE OBOROŽENIH SIL ZAVRAČA SOCIALISTIČNE OBTOŽBE Stopnjevanje napetosti po izstopu socialistov iz portugalske vlade Po vsej verjetnosti bo iz koalicije izstopila tudi ljudska demokratična stranka - Solidarnost evropskih socialistov s Soaresom LIZBONA,, 11. — Po izstopu socialistov iz portugalske vlade se je tukajšnji politični položaj še bolj zapletel. Zastopniki ljudske demokratične stranke so zahtevali nujno Srečanje s predsednikom Costa Gome-som, preden se tudi oni odločijo za be obeh največjih portugalskih političnih strank, socialistične in ljudske demokratične, češ da pomeni sklep gibanja oboroženih sil o ustanovitvi ljudskih odborov korak k novi diktaturi in k uvedbi-policijske države. Socialisti in socialdemokrati, ki so Amintore Fanfani odvisno od zadržanja vojakov. Medtem se je sestal osrednji odbor sveta revolucije, da bi proučil politični položaj. V Lizboni sta bila ponoči dva množična ljudska shoda. Enega so sklicale sindikalne organizacije in gibanje oboroženih sil, na njem pa sta govorila ministrski predsednik Vasco Gonjalves in predsednik Costa Gomes, drugega pa so sklicali socialisti in so na njem spregovorili vsi vidni zastopniki portugalskih socialistov. Prvega shoda se je udeležilo približno 15.000 oseb, drugega pa kakih 50.000. V svojih posegih sta Gongalves in Costa Gomes odločno zavrnila obtož- morebitni izstop iz vlade. Glasnik | na aprilskih volitvah prejeli skupno stranke je dejal, da je trenutno vse j 64 odst. glasov so sklep gibanja o- boroženih sil zavrnili in ga označili kot protidemokratičnega, češ da gre proti volji, ki jo je ljudstvo izrazilo na svobodnih volitvah. llllilllIllllliimuiiiiililliililillllllllilililliniirHiiiiiiiiiiillllllliiimiililillililiiiiiiiiiillHliliiiiiiimiiiiiiiiiiiil AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK PRISPEL V BONN Zaključeni pogovori Kissinger-Gromiko Danes se bo šel ameriške diplomacije sestal z izraelskim premieram Rabinom Sindikati zahtevajo znižanje telefonskih tarif RIM, 11. — Tajništvo sindikalne federacije je poslalo pismo predsedniku vlade in ministru za državne udeležbe, ki so ga podpisali glavni tajniki Lama, Storti in Vanni, v katerem zahteva takojšen sestanek za razpravo o telefonskih tarifah. Sindikalni voditelji ugotavljajo v svojem pismu, da so se telefonske tarife tako zvišale, da predstavljajo preveliko breme za veliko število zaposlenih ljudi. BONN, 11. — Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je po zaključku svojih pogovorov z zunanjim ministrom SZ Andrejem Gromikom že odpotoval v Bonn, kjer bo imel jutri pogovore z zahodnonemškim zunanjim ministrom Genscherjem ter z izraelskim premierom Rabinom. Poleg tega se bo Kissinger sestal tudi z zveznim kanclerjem Schmidtom. Do prvih pogovorov med šefoma zahodnonemške in ameriške diplomacije je prišlo že danes zvečer. Kissinger in Gromiko sta imela skupno kar 12 ur pogovorov, poglavitne teme pa so zadevale Bližnji vzhod, pogajanja SALT o skrčenju strateške oborožitve ter perspektive konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. V zvezi z zadnjim predmetom sta Gromiko in Kissinger izjavila, da se popolnoma strinjata s kanadskim predlogom o datumu zaključnega dela konference, ki bi moral biti na najvišji ravni. Kanadčani so namreč predlagali, da se zaključni del konference začne 30. julija, seveda, če bodo rešili vsa sporna vprašanja do 15. t.m. Ob koncu Kissingerjevega obiska v Ženevi so ameriški funkcionarji, člani delegacije, ki jo vodi šef ameriške diplomacije, dali razumeti, da bo po vsej verjetnosti ameriški zunanji minister v kratkem obiskal Moskvo, da bi premostili še zadnje težave pred podpisom sporazuma o skrčenju strateške oborožitve, do katerega naj bi prišlo med obiskom Brežnjeva v ZDA, ki bo jeseni. Ob koncu pogovorov med obema zunanjima ministroma so v Ženevi objavili skupno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da sta Gro-1 miko in Kissinger razpravljala o vpra- Na množičnem shodu na enem lizbonskih stadionov je generalni tajnik socialistične stranke Soares uvodoma izjavil, da se Portugalci dobro zavedajo hude politične krize, ki je ta čas v državi. V zvezi s primerom dnevnika «A Republica» je Soares obsodil dejstvo, da so oborožene sile dovolile, da je izšla ilegalna številka dnevnika za katero je poskrbela skupina delavcev, kar je proti sklepu sveta revolucije. Soares je tudi dejal, da ima sociahstična stranka podporo 50 odst. portugalskega ljudstva in da ne bo dovolila manjšinam, ki govorijo imenu ljudstva, dejansko pa delajo proti njegovi volji, da teptajo njenih pravic. Socialistični tajnik je dejal, da portugalsko Ijud-j stvo ni naklonjeno niti fašizmu, niti I komunizmu, temveč da je socialistično. V zvezi z «akcijskim načrtom», ki ga je v sredo odobrila skupščina gibanja oboroženih sil. je Soares dejal, da bo slej ko prej pripeljal v diktaturo, ki pa je njegova stranka ne bo nikoli sprejela. Akcijski načrt, pomeni po mnenju socialistič-! nega voditelja kršitev sporazuma j med strankami in gibanjem oborb-šanjih obojestranskega interesa in da ! Ženih sil. Omenil ie tudi simna- sta posvetila posebno pozornost vprašanjem sklenitve dolgoročnega sporazuma o omejitvi strateške oborožitve, na podlagi dogovora, ki sta ga dosegla v Vladivostoku tajnik KP SZ Brežnjev in ameriški predsednik Ford. Kar zadeva druga mednarodna vprašanja obojestranskega interesa sta Kissinger in Gromiko imela poglobljeno razpravo o poteku konference o varnosti- in sodelovanju v Evropi ter sta izmenjala misli o možnosti za vzpostavitev pravičnega mini na Bližnjem vzhodu, s posebnim ozirom na ponovno sklicanje ženevske konference. Pogovori med obema zunanjima ministroma, nadaljuje sklepno sporočilo, so bili konstruktivni ter bodo prispevali k okrepitvi odnosov med ZDA in SZ. Iz suhoparne proze diplomatskih dokumentov izhaja, da se je Kissinger posvetoval z Gromikom o položaju na Bližnjem vzhodu, kar ima še poseben pomen pred jutrišnjim sestankom z izraelskim premierom Rabinom. Kar zadeva to srečanje, je a-meriški zunanji minister izjavil, da ni pričakovati nobenega sporazuma, vsaj v tem delu pogovorov, čeprav tako v Izraelu, kot v Egiptu in ZDA čedalje vztrajneje govorijo o njegovi ponovni posredovalni misiji tijo. ki jo portugalska socialistična stranka uživa v vsem svetu in tudi on komunistični stranki Italije ter je spričo tega napadel portugalski KP, katere stališče bi utegnilo patiniti Portugalsko na pot proti revoluciji. Neodvisni levičarski tednik «O Jornal», objavlja danes uvodnik, v katerem pravi, da je po izstopu socialistov iz vlade sedanja koaliciia že ' krojena na propad, ne glede na odločitev, ki jo bodo sprejeli zastopniki ljudske demokratične stranke. V izjavi, ki so jo objavili danes v Amsterdamu izraža nizozemska socialistična stranka svojo solidarnost s portugalskimi socialisti v «njihovi upraviščeni borbi za demokracijo in socializem v Portugalski». Nizozemski socialisti so poslali tajniku portugalske socialistične stranke Soaresu brzojavko, s katero mu izražajo svojo podporo. Predsednik PSI Nenni in tajnik stranke De Martino sta tudi poslala Soaresu brzojavko, v kateri mu izražata solidarnost italijanskih socialistov v trenutku, ko se Portugalci borijo, da bi branili sociah-stično revolucijo. član vsedržavnega tajništva PSI BUKAREŠTA, 11. — Avstrijski Manca v zvezi s portugalskim položa-kancler Kreisky je prispel včeraj [ jem pravi, da pomeni izstop socia-na uradni obisk v Romunijo, kamor -1—-- ~,-J- ga je povabil romunski predsednik Manescu. Romunska tiskovni agen cija «Agerpress» pravi v svojem listične stranke iz vlade potrditev resnega položaja, ki je nastal v Portugalski. Zadeva z dnevnikom «A Republica» ter sklep gibanja oborože- poročilu, da je Kreiskega, ki ga nih sil o ustanovitvi ljudskih odbo- spremlja minister za industrijo in trgovino Staribacher, sprejel na letališču sam predsednik Manescu. rov pomeni ošibitev vloge demokratičnih strank ter grožnjo za mlado portugalsko demokracijo. TRŽAŠKI DNEVNIK 12. Julija 197J KOMISIJA IA URBANISTIKO JE ODLOŽILA RAZPRAVO NA SEPTEMBER Župan Spaccini o dveh alternativah urbanističnih rešitev kraških vasi Svetovalec KPI Costa zagovarja takojšen, pa čeprav omejen, ukrep v interesu prebivalstva - Nujen je sestanek obeh kraških konzuli Vroči dnevi v Trstu Tržaška občinski urbanistična ko- in nič ne prepoveduje, da danes iciia niH VI i »o tvwxi Tri ini n « t_•. .i. • _ r i _ i - t-n misija niti včeraj ni razpravljala o perimetraciji in novih normativih za gradnjo v kraških vaseh tržaške občine in je bila dopuščena samo možnost, da se urbanistična komisija sestane na izredni seji. Kasneje nam je župan Spaccini v zvezi s sejo komisije in z grozečo odložitvijo razprave o urbanističnih vprašanjih kraških vasi odgovoril, da obstajata dve možnosti: 1. Takoj se lahko določi perime-tracija zgodovinskih središč, saj zato razpolaga občina z dobro študijo in lahko se tudi obnovijo normativi v smislu njihove sprostitve. Vendar pa to pomeni, da bodo ostali nekateri osnovni limiti, kot je predvsem tipičnost neke stavbe. S tem ne bo rešeno širše vprašanje kraških vasi in novega dela perime-tracije, kjer bi lahko izdelali nove normative in torej omogočili tudi gradnje vil. 2. Dva-trije meseci so potrebni za izdelavo perspektivne perimetra-cije vasi, za kar bo služila kot dobra osnova znana študija in da se poleg zgodovinskega središča uredi celotno področje vasi in torej reši to vprašanje ža daljši rok v pričakovanju podrobnega regulacijskega načrta, ki bo uredil celotno področje Krasa. To pa seveda pomeni odložitev za dva-tri mesece in s tem tudi odložitev razprave na september-oktober. Pri tem smo župana opozorili na riziko odlašanja in na možnost, da se stvari rešujejo postopoma: sedaj zgodovinska središča vasi, jeseni pa vse ostalo. Odgovoril je, da ni mogoče od dežele pričakovati, niti zahtevati, da v roku dveh mesecev dvakrat razpravlja in odobri dva različna popravka tržaškega urbanističnega načrta. Jesenski rok, pa je obveza, seveda s podrejanjem objektivnim okoliščinam, v katerih deluje občinska uprava. •šot vidimo gre za odgovorne odločitve o zelo važnem vprašanju, ki zanima vaščane vseh slovenskih o-koliških vasi tržaške občine, v katerih je že šest let veljala ostra prepoved gradenj in ki komaj čakajo, da lahko v lastni vasi kaj zgra-de Zaradi tega bi bilo prav, da o stvari razpravljata in tudi odločata obe prizadeti kraški rajonski kon-zulti. Svoje mnenje pa bodo prav gotovo povedale tudi slovenske organizacije, ki so se s stvarjo poglobljeno ukvarjale O teh alternativah smo vprašali za mnenje svetovalca KPI arh. Roberta Costo, ki nam je odgovoril, da je napačno zastavljen , alternativa, kot da bi šlo za odločitev, če je boljše jajce danes ali kokoš jutri. Stvari pa niso take pojemo jajce jutri pa še kokoš. Danes lahko sprejmemo del rešitev, jutri, v septembru, pa ostale. Costa je nadaljeval, da obstaja sum, da gre za vprašanje zaupanja v odbor in da postopek odraža krizo, ki jo preživlja odbor tako, da težko nekaj stvarnega naredi in tudi obljubi. Na vsak način pa je bistveno narediti nekaj v korist ljudi, to je vprašanje, o katerem se razpravlja. Predlog, da se za sedaj uredi vsaj zgodovinski center, je pravilen in sprejemljiv, seveda če odgovarja normativ res interesom ljudi in če je dovolj širok. Tu pa se celotno vprašanje povezuje z rajonskima konzultama, ki ne bi smeli odločati o napačni alternativi, temveč o prvem delu rešitve problema in o njegovi vsebini. Pred konzultama je treba ponoviti obvezo, da bodo zadevo dokončno rešili septembra in to s sodelovanjem prizadetih. Vse to se lahko pripravi v ponedeljek, ko se lahko skliče izred- na seja urbanistične komisije zvečer seji obeh konzult. Resolucija proti povišanju telefonskih pristojbin Tajništvo deželne sindikalne konfederacije CGIL, CISL, UIL je poslalo včeraj pismo predsedniku vlade Moru in ministru za državne u-deležbe Risagli, z zahtevo po nujnem sestanku za preučitev problema, ki ga je sprožilo povišanje telefonskih pristojbin. Tajništvo konfederacije je dodalo pismu resolucijo za znižanje pristojbin, ki jo je v manj kot tednu dni podpisalo nad 15.000 meščanov. Resolucija u-gotavlja, da je povišanje telefonskih pristojbin diskriminacijsko prizadelo predvsem delavce in upokojence, torej tiste, ki imajo nižje osebne dohodke. Val vročih«? je' te' dni. zajel večji del Evrope, V najhujši obliki pa se je pokazal v Sredozemlju. Visoke temperature so zabeležili tudi, v severnoitalijanskih mestjh, kjer je najvišja srednja temperatura bila v Milanu — 33° C. Tudi v Trstu in okolici je včeraj vročina dosegla najvišjo letošnjo stopnjo: živo srebro se je v nekaterih predelih mesta ustavilo na 34° C, povsod pa preseglo 30° C. Zjutraj je bil na mestnih ulicah velik vrvež, predvsem zaradi osvežujočega vetra, ki je vlekel iz zaliva. Okrog dveh popoldne pa so ulice opustele, med hišami pa je zavladalo sonce. Kopališča so se napolnila, vendar v vodo ponekod se ni smelo, pa čeprav je bilo s 24° C primerno za osvežitev. Prepoved kopanja je namreč še vedno v veljavi. V notranjosti Furlanije so bile popoldanske nevihte, ki so se že razširile tudi na Trst. Ponoči je namreč močno deževalo. Na mejnih prehodih z Jugoslavijo je bil promet v obeh smerah gost. SESTANEK MED PSI IN KD PSI, je za enobarvni odbor KD na pokrajini Socialisti so zahtevali uvedbo slovenske, ga jezika na sejah pokrajinskega sveta Zaključeno razdeljevanje telefonskih imenikov Vsedržavna telefonska družba SIP obvešča; da šo v preteklih dneh porazdelili po stanovanjih telefonske imenike za leto 1975-76. Kdor ni še Pokrajinsko tajništvo PSI je u-radno sporočilo, da so se sinoči sestali s pokrajinskim tajništvo mKD, katerega j g'ja. Turnirja ŠD Polet Danes na sporedu tri srečanja ŠD Polet bo od danes do ponedeljka priredilo dva turnirja za dečke in mladince. To ne bo le zaključni turnir letošnje Poletove sezone, temveč celotne sezone vseh naših košarkarskih ekip, ki so se letos še posebno izkazale. Danes bodo na sporedu tri srečanja. Že ob 9. uri se bosta pomerili peterki dečkov Poleta in Bora. Nedvomno bo srečanje dokaj izenačeno in zanimivo. Obe ekipi sta se namreč v prvenstvu dobro obnesli. Za borovce bo seveda najhujši problem ustaviti kapetana Poleta Valterja Sosiča, ki sod; med najboljše košarkarje v zamejstvu v tej kategoriji. Popoldne pa bosta na sporedu dve tekmi mladincev (letniki 1957 in mlajši). Ob 16. un se bosta pomerili ekipi Poleta, in Scoglietta. Ob 17.30 pa bo na vrsti srečanje Bor — Scoglietto. ■■ Te ekipe je težko oceniti, saj bodo skoraj vse nastopile z okrnjenimi postavami. gledalcev. Zeltwegu S^vie^razpradan? zl'n^C^omaéUa‘Sa0U^de.Tmri^bJdo piloti počivab. Prihodnja VN Ju> v AnglijL v soboto, 19. julija. Na sliki start v Zandvoortu na Nizozemskem. Kljub dežju je bilo prisotnih preko 200 tisoč gledalcev. , .........................................................................................................m JUTRI S STARTOM V BAZOVICI KOLESARSTVO Član Adrie Bruno Vižintin kandidat za deželni naslov V tretji kategoriji nastop I. Sosiča v Buji pri Vidmu i. - 2, — 3. — 4. - 5. - prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugj , pr-vi drugi. 2 X 2 1 1 2 X 1 1 X !• 1 1 X 2 Nedeljska dirka veteranov bo prav gotovo videla na prvem mestu Tržačana: na sporedu bo namreč deželno prvenstvo te kategorije, na katerem bo nastopalo okrog petintrideset kolesarjev iz Tržaške pokrajine ter dva tekmovalca iz Tržiča. To je namreč celotno moštvo, ki tekmuje v naši deželi. Vsi ostali veterani, ki so lani nastopali pod okriljem italijanske kolesarske zveze, so namreč letos prestopili v vrste Enal Dace. Kot že dolgo let zaporedoma bo tudi letošnje deželno prvenstvo priredil nekdanji profesionalni kolesar Giordano Cottur, sedaj eden od voditeljev deželne tehnične komisije. Dirka bo potekala po istih poteh kot lani in bo zelo naporna, predvsem če bo še dolgo trajalo toplo vreme, ki je te dni zajelo celotno področje. Start bo ob 9.30 v Bazovici, nadaljnja proga pa je naslednja: Padriče, Trebče, Opčine, Prosek, Križ, Sesljan, Mavhinje, Prečnik, Gabrovec, Božje polje, Križ, Nabrežina, Sesljan, Mavhinje, Gabrovec, Božje polje, Križ, državna cesta 202, Opčine, Drašca, Razov: ska cesta, Bazovica. Skupno 87 kilometrov. m .tmi^ .tMiiMiiimni.ini ii mi«, ii litim m »..nì..ì.l.........HÌ.WHÌU.l..........IIII.IIH.II....IIIII......U.H..1*1. OGORČENJE 1TAEIJANSKEGA TISKA PO PRESTOPU SAV0LDIJA K NAPOLIJU 2 miiijmdi «sramote» V trenutku ko Italija doživlja eno svojih največjih ekonomskih povojnih kriz, je. prišlo v italijanskem nogometu do največjega nakupa v športni zgodovini sploh. Napoli, to je društvo iz enega najbolj revnih in neurejenih mest, je kupil Beppeja Savoldija od Bologne za 2 milijardi lir! Dosegel se je višek! Pravi absurd! Savoldi je star 28 let, igral je pri Bologni in je bil vedno med najboljšimi italijanskimi strelci. V 'evropskem merilu pa danes Savoldi pomeni malo ali nič. če so za Savoldija dali 2 milijardi lir kaj bi torej danes v Italiji veljali Cruyff. Gadocha, Lato, Oblak, Nee-skens, Beckenbauer, Miiller in drugi? Italijanski nogomet je v veliki inflaciji. Mladih talentov ni, vete rani pa pridno branijo svoje bajne plače in s tem tudi svoje izredno dragocene noge. Če torej iz tehničnega vidika ocenimo ta «absurdni» nakup, lahko rečemo le to, da je «primer Savoldi» jasno pokazal, da je bila italijanska nogometna politika povsem napačna. Pred leti so lahko v Italiji igrali tujci, ki so domačinom res pobrali ključna mesta v vseh enajstericah (Schiaffino, Altafini, Clerici, Sivori, Charles in drugi), nedvomno pa je prihod tujcev tudi koristil predvsem italijanskim mladim nogometašem, ki so se morali zares potruditi, da so si lahko tudi z manjšimi plačami priborili mesto v ekipah. Ko pa so tujcem «zaprli meje», so se sicer zares uveljavib nekateri mladi italijanski talenti (Rivera, Mazzola, Facchetti, Burgnich in drugi) a teh je bilo izredno malo. Domači navijači pa so od teh skromnih nogometašev zahtevali vrhunsko igro, ki je le-ti niso bili zmožni. Italijanski nogometni am-bient pa je znal zbuditi med občinstvom pozornost s polemikami, «show!», kreganjem (Chinaglia-Lenzini, Rivera-Buticchi, Mazzola-Suarez itd.). Nezadovoljno občinstvo (ne samo zaradi slabe igre svojih nogometnih ljubljencev) pa je v zadnjih časih zahajalo na stadione predvsem, da bi «sprožilo» svoje nezadovoljstvo, zatiranje v tovarnah, v uradih, v sami družini. Nogometni stadioni so se spremenili 'v prave «španske arene», kjer je poleg nogometašev bila predvsem zaposlena policija. V takem vzdušju in ob taki hudi italijanski krizi je torej prišlo do tega «absurdnega nakupa». Pri tem pa ostaja, na srečo, razveseljivo dejstvo, da je tudi doma- «s----- -----y-yr-^ Beppe Savoldi če športno časopisje sprejelo ta nakup s polemičnim duhom. Dvoko-Ionski naslov največjeka italijanskega športnega dnevnika La Gazzetta dello Sport iz Milana «Otroci nas gledajo» («I bambini ci guardano») jasno kaže, da se je tudi itabjanski tisk, ki je navadno navdušeno podčrtal take «milijonske nakupe», le zavedel, da taki primeri kot «primer Savoldi» pomenijo pogubo italijanskega nogometa in športa sploh. «Otroci» pa gledajo navdušeno Savoldijeve slike in sanjajo, kako bodo tudi oni nekdaj zaslužib dve milijardi lir. . . Kako jih bodo zaslužib, to pa ni važno. Eden izmed največjih favoritov tega letošnjega deželnega prvenstva je kolesar lonjerske Adrie Bruno Vižintin: «Če me ne bo zajela kriza v zadnjih kbometrih, ne bi smel letos zgrešiti cilja, kot se mi je zgodilo lani. Dovolj je, da se predstavi na ciljni ravnini skupina kolesarjev, v kateri bi seveda moral biti tudi sam, pa bi Adria imela deželnega prvaka, saj sem za sedaj še vedno med najboljšimi sprinterji te kategorije.» Lani je Vižintin odpovedal na Trbiški cesti pri Trebčah, vendar pa bo letos lahko računal na podporo izredno dobro pripravljenega Macarola, ki tudi sam lahko poseže po najvišji lovoriki. Lo njerski predstavniki imajo torej tokrat idealno priložnost, da ponesejo domov majico deželnega prvaka, vendar pa se lahko med dirko pripeti marsikaj. Predvsem pa morata oba predstavnika Adrie, skupno z Maverjem in Bonannom, računati na to, da bosta imela proti sebi celotno tržaško koalicijo veteranov ki bodo skušali z ekipno taktiko preprečiti obema «modro - belima» predstavnikoma prekrižati račune. Med drugimi bi lahko posegli v boj za zmago še člana «Cotturja» Bo-scolo in Pisani, pa tudi Del Be i ter zastopnika kluba SCAT Monteduro. Na vsak način pa bo jutrišnji nastop idealna priložnost, da se Adria ovenča v svojem štiriletnem delovanju na tekmovalnem področju tudi z naslovom deželnega prvaka. Ne sme pa se pozabiti, da ne nastopajo na prvenstvu le kolesarji Adrie, zaradi česar bo borba izred no huda, ko ne bo nihče za trenutek pomagal drugemu na raznih poskusih begov. Upajmo, da bo športnemu vodji «belo-modrih» Milanu Čoku uspelo izbrati pravo taktiko na tej prireditvi. * * * Mladi Sosič pa bo tudi tokrat tekmoval. Udeležil pa se bo dirke amaterjev tretje kategorije v Buji pri Vidmu. Kolesarji se bodo pomerili na 9,5 km dolgi poti, ki jo bodo morali prevoziti desetkrat v skupni dolžini 95 kilometrov. Start bo dan ob 15. uri popoldne, med največjo vročino, ki bo gotovo naj-Lujši nasprotnik vseh nastopajočih. Proga je valovita in nima hujših zaprek, tako da bi moral mladi o-penski kolesar z lahkoto prispeti v skupini najboljših, potem ko je v zadnjih nastopih pobral dobre uvrstitve. Vendar pa še vedno velja u-gotovitev, da «si komaj dela kosti» in da bo prišel do izraza v celoti šele prihodnje leto, ko bo imel za seboj dobo ' -košenj, ki mu trenutno še manjkajo. Pozna se mu namreč, da je nastopal leto dn; premalo v v nižji kategoriji mladincev, potem ko je letos italijanska kolesarska federacija znižala vse starostne meje za prestope iz ene kategorije v drugo. R. Pečar NOGOMET : ; -i, Djajic odpotoval v Francijo BEOGRAD, 11. — Dragan Djajič, član jugoslovanske državne reprezentance in beograjske Crvene zvezde, je odpotoval v Francijo, kjer bo v Parizu podpisal pogodbo z nekim francoskim prvoligašem (Ba-stio s Korzike?). Medtem pa bodo Beograjčani izgubili še dva svoja boljša nogometaša, in sicer Jeftiča in Antonijeviča, ki bosta baje igrala v Grčiji. Tudi Ačimovič, Olja Petrovič in Jankovič bi lahko odpotovali v tujino, saj jim je društvo ze nudilo možnost, da dobijo izpisnico. OBVESTILO ŠZ Bor obvešča vse svoje košarkarje, da je igrišče na «Prvem maju» odprto za rekreacijsko košarko vsak torek in petek, od 18. do 23. ure. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 12. julija 1975 KOŠARKA ZAKLJUČEK SEZONE ŠD POLET DEČKI 9.00 na Opčinah Polet — Bor MLADINCI 16.00 na Opčinah Polet — Kontovel 17.30 na Opčinah Bor — Scoglietto JUTRI NEDELJA, 13. jul ja 1975 KOŠARKA ZAKLJUČEK SEZONE ŠD POLET DEČKI 9.00 na Opčinah Polet — Kontovel MLADINCI 10.30 na Opčinah Bor — Kontovel * * * 16.00 na Opčinah Polet — Bor * * * 17.30 na Opčinah Kontovel — Scoglietto KOLESARSTVO VETERANI A - B DEŽELNO PRVENSTVO 9.30 v Bazovici Nastopa tudi Adria AMATERJI 3. KAT. 15.00 v Buji Nastopa tudi Adria ! :::::: Janko kprsnik: 25. CIKLAMEN Dopoldne se je v prostih urah posmehoval samemu sebi, popoldne po dokaj obilnem obedu pri izpraznjeni bu-felji pikrega terana so ga obhajale redno romantične misli in vdal bi se jim bil gotovo ter šel ven, tja ven proti znanemu logu, ko bi bilo vsaj že — mračno. A do tja je bilo še mnogo ur in suhi pravni spisi, katere je študiral, zadušili so vso romantiko. Zvečer je zatorej redno — mesto na levo iz trga — krenil na desno v gostilno. Kakor ga poznamo do zdaj, tega našega junaka, ne moremo se čuditi takim izpremembam. Megla ga je počastil torej šele predzadnji dan pred veselico s svojo vpisno polo. ... /‘Krasno bode letos, gospod doktor,» hitel je neutrudljivi aranžer, «vse se bode udeležilo, trg in okolica. Rakete so izborne, po goldinarju sem jih plačal!» Hrasta je malo neprijetno dimilo, ko je oni imenoval okolico. Spomnil se je Boletovih in Elze, katero je bil toliko časa brez izgovora zanemaril. «Kdo bo prišel iz okolice?» vpraša potem radovedno. «I no! Meden, Boletovi, potem oni iz Predvora, zaloška gospoda — ali ni to dovolj?» «Dovolj pač! A ti pridejo vsako leto; torej letos ne bo nič lepše nego druga leta,» smeje se doktor. Pri tem je iz- ročil Megli svoj donesek za vino in pivo. «Mislite?» deje oni skrivnostno. «A seveda,» posmehuje se Hrast, «vaših raket sem pozabil in morda ste mesto ene harmonike naročili štiri!» «Ne, ne tako! Vedite, gospod doktor, nikomur še nisem povedal, pa nekaj sem vendar dobro naredil. To me bodo zavidali naši gospodje; morda še celo vi?» «Kaj vraga!» kliče Hrast; neka slutnja se ga je bila polastila. «Pri Boletovih sem bil včeraj!» «A — a!» «In tam sem dobil ono krasno gospo z Medenove pristave —» «Kaj — Ilovsko?» zakliče doktor ter plane s stola. «Glejte, glejte! Saj sem pravil, da me boste zavidali. Ime že dalj poznate nego jaz!» «Ne, ne, začudil sem se le, kako srečo imate vi glede novih znanstev!» reče zopet doktor navidezno mirno; utripalo je pa vendar vse po njem. «Torej kaj ste opravili tam pri Boletovih?» nadaljuje ter sede zopet k mizi. «Vse sem povabil, tudi to krasno tujko, in na daljše prigovarjanje — vidite, jaz znam govoriti, kadar hočem — obljubila je, da pride z Boleško k našemu kresu. Soprog njen pa ne more.» «No, no! čestitam vam!» «Pa to je še skrivnost. Samo vam sem jo razodel, torej prosim, molčite do tedaj ! » «Da jo vi pripeljete zmagonosno v našo družbo!» deje Hrast porogljivo. «Ne bojte se, da bi izdal vašo skrivnost. Molčal bom ko zid.» Megla se je odpravil. «Stojte malo,» oglasi se Hrast še en pot, «povejte mi, kako je prišla ona tujka k Boletovim?» «Vprašal nisem! Pa to bi morali vi bolje vedeti, ker ste mnogokrat na Drenovem.» «Dolgo me že ni bilo gori!» «Ah, tako! Jaz tudi rajši drugod jašem,» smeje se adjunkt. «Morda okrog pristave,» roga se oni. Jezilo ga je govorjenje tega gizdalina. Megla namežika samosvestno. «Kregala se ne bodeva, gospod doktor, in vi mi ne boste poti gradili. Torej na svidenje!» Rekši to, je zaloputnil že duri za seboj. Doktor je zrl z zaničljivim pogledom za njim. Pa takoj potem je vstal s stola ter z naglim korakom premeril sobo. Imenovanje Katinke Ilovske po drugem in misel, da si bodeta čez malo časa vendarle stala nasproti — vse to ga je vnovič močno razburilo. Proč je bil ves mir, proč ono sarkastično nadziranje samega sebe, s katerim se je posmehoval svojim slabostim, svoji strasti. «Videl jo bom, videl jo bom!» šepetal je ter mel si roki. «Pa kako bo to svidenje? Kaj poreče ona? Ah, nič,nič; ko tujca naju bodo predstavili — bode li barvo izpreme-nila? Pa — Elza? Poleg bode stala! Ah, kaj to! Saj nisem sedemnajst let star!» Enkrat se je bil doktor že tolažil s tem izrekom; a bilo je to v ravno nasprotnem slučaju nego danes. Stopil je k oknu ter pritisnil vroče čelo na steklo. Na oknu v kozarcu vode pa so stale zopet rože, cel šopek, katerega mu je pripravila skrbna hišna gospodinja; pa ta vonjava, ta duh ni imel več take moči ko nekdaj one vijolice; to je bilo vse navadno, vsakdanje, brez ognja! Le tu v njegovi glavi, v prsih, tu je gorelo in peklo. Opoldanski zvon ga je vzdramil. «Neumnost, grozna neumnost!» siknil je ter zmajal rame, kakor bi hotel nekaj otresti; obraz mu je bil nena- vadno resen. Ko je nekoliko trenutkov pozneje korakal čez trg proti gostilni, kjer je zdaj navadno obedoval, bil je zopet stari doktor Hrast. DVANAJSTO POGLAVJE «Radovedna sem, kako vam bode ugajala naša kresna veselica,» dejala je Boleška svoji sosedinji v vozu, ko sta se odpeljali pozno popoldne od Medenove pristave. Pripeljala se je bila tja ponjo; nasproti njima je sedela guvernanta s starejšo Boletovo hčerko. Vozil je pa Bolè sam, sedeč poleg sluge. Treba je bilo skoro peljati se do podnožja onega holma, kjer je bil napravljen kres, ker bi bila sicer pot gospema preutrudna. Borjanom je bilo bliže tja. «Enake gotovo še nisem videla,» odgovori z lahkim smehljajem Katinka Ilovska, kajti ta je sedela poleg Bo-leške. Bila je elegantno, temno opravljena in ravno ta temna barva ji je najbolj prištevala. Elza jo je pazljivo ogledovala, a povedati ni moč, kakov vtis je napravila tujka nanjo. «Posebnega ne smete pričakovati; tudi družba, da se prav izrazim, ni posebno kočljiva, pa zanimalo vas bode morda marsikaj.» «Žal mi je, da se moj soprog ne more udeležiti tega izleta; a-bolje mu je vendar tu v vašem zdravem zraku in v nekoliko mesecih mora okrevati, če pojde tako,» reče Katinka skrbIj ivo in odkritosrčno. «Bog daj!» pristavi Boleška. «Torej družba bo velika?» vpraša zopet ona. «Prepričali se bodete sami; pripovedovati vam ne smem preveč, da potem ne boste neprijetno iznenadeni.» «Vi se smejete, gospodična?» obrne se Ilovska k Elzi, kateri je bil v istini ušel lahek smehljaj. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 12. julija 1975 Za SFRJ Žiro račun 50101 603 45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno« upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m gonšku pokraimo se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Odgovorni urednik Gorazd Vese. Izdaia in tiska ZTT ~ Trst ODSTAVLJENA «MOČNA OSEBNOST» REŽIMA, LOPEZ RECA Isabelita Peron je kapitulirala pod pritiskom sindikalne centrale Odobrene delovne pogodbe in poviški plač za 130 odst. ■ Lo-peza Rego obtožujejo, da je navdihoval zločinsko tolpo AAA BUENOS AIRES, 11. - Z več tiskovnimi sporočili zapovrstjo je predsednica argentinske republike, Maria Estella (Isabelita) Peron sporočila javnosti, da je ratificirala delovne pogodbe med sindikati in delodajalci, ki predvidevajo povišek mezd v višini med 100 in 130 odst., kar ustreza stopnji inflacije v tej državi, ki je sicer bogata na surovinah in virih proizvodnje, a jo je nepremišljena in demagoška gospodarska politika pripeljala na rob propada. Obenem je Isabelita, verjetno v upanju, da bo na tak način rešila predvsem lastno predsedniško mesto (senat ji je že imenoval naslednika"1 sporočila, da je sprejela ostavko treh najbolj o-sovraženih ministrov : notranjega ministra Rocamora, ministra za gospodarstvo Rodriga, predvsem pa «močnega človeka» argentinskega režima, Joseja Lopeza Rego, ki je ■liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiia Narodne manjšine (Nadaljevanje s 1. strani) teralni dokument, ki z vidika potreb miru in varnosti vsebuje načelna politična stališča o narodnih manjšinah in na ta način podpira pozitivne napore za reševanje tega vprašanja v Evropi. že zdavnaj je gotovo besedilo o ekonomskih odnosih, ki je bilo predmet najmanj o-strih pogajanj na tej Konferenci. Očitno so obojestranski interesi za razvoj ekonomskih odnosov zelo mečni. Besedilo daje zeleno luč poglabljanju odnosov. Bo prv dokument, s katerim se Sovjetska zveza obvezuje na objavljanje določenih statističnih podatkov, na reguliranje položaja tujih družb v vzhedno-evrop-skih državah, pogojev za industrijsko kooperacijo in podobno. V vsakem članku o konferenci za evropsko varnost in sodelovanje boste v zahodnih listih našli stavek, da je Sovjetska zveza glede nedotakljivosti meja dobila, kar je hotela, da pa za prctduslugo Zahod zahteva koncesije glede nemotenega kroženja po sodelujočih državah idej, ljudi in predmetov na področju informacij, kulture in izobraževanja, kar naj bi deloma paraliziralo učinek načela o nedotakljivosti meja. Prvotni zahodni predlogi v tej zvezd so bili maksimalistič-nd, zahtevali so prost izvoz in uvoz vseh časopisov, publikacij, knjig, in filmov brez vsakršne omejitve. Z druge strani pa so države Varšavske pogodbe hotele popolno kontrolo vsebine informacije, vsebine umetniškega dela, ki ga u-važajo, predvsem pa samega kroženja oseb po državah Varšavske pogodbe. Njihovi predstavniki so to pojasnjevali z različnostjo ekonomskih in družbenih sistemov ter predvsem ideoloških izhodišč. Zato ni nič čudnega, če bo v besedilu dokumenta, ki bo podpisan v Helsinkih, na področju informacij, kulture in izobraževanja v vsakem odstavku beseda «v okviru pogodb». Sovjetska in druge vzhodnoevropske države so seveda prvenstveno zainteresirane za stike med ljudmi, zahodne pa za stike msd posamezniki. Stališče jugoslovanske delegacije je bilo, da razvoj sveta zahteva čim tesnejšo izmenjavo informacij, čim bolj neovirano kroženje ljudi in idej, istočasno pa je opozarjala na enosmernost tega kroženja, od močnejših proti manjšim državam in na nujnost, da sodelujoče države omogočijo večjo enakopravnost v izmenjavi. Vztrajala je pri večji pozornosti, ki naj se posveti jezikom in literaturam manj znanih kultur, pri spoštovanju kultur, velikih in malih, pri univerzalnosti kulture. Za nekatere evropske države je evropska kultura še vedno nosilka posebne misije. Mislijo pa pri tem predvsem na vodilno vlogo, ki naj jo njihova nacionalna kultura ima v evropski. Pozabljajo, da so tudi evropsko kulturo v t' ku njenega razvoja oplemenitili mnogi tuji elementi in da je danes en kontinent preozek okvir za o-blikovanje neke posebne kulturne sposobnosti. Posebej je jugoslovanska delegacija kritizirala metode pritiska, s kar terimi so nekatere zahodne države hotele na konferenci izsiliti koncesije. Besedili o kulturi in izobraževanju vsebujeta tudi za slovensko manjšino v Italiji dragocen odstavek o prispevku, ki ga lahko narodne manjšine ali regionalne kulture dajo sodelovanju med državami na področju kulture ali izobraževanj?.. Besedilo pravi, da ga sodelujoče države nameravajo lajšati vodeč računa o zakonitih interesih pripadnikov na-rockuh manjšin. med zadnjo splošno stavko in demonstracijami bil označen za «sovražnika ljudstva št. 1». Isabelita je pozneje, proti popoldnevu, sporočila tudi, da je Lopez Rega zapustil tudi mesto njenega osebnega tajnika. S tem je dejansko konec nekega obdobja «peronizma po Peronu» in predvsem konec absolutne oblasti človeka, ki je, kakor Lopez Rega, veljal za skrajnega desničarja. Ni naključje, da so časopisi še istega dne objavili javno obtožbo pero-nističnega poslanca Jesusa Porto-ja, češ da je Lopez Rega bil dejanski «navdihovalec» morilske fašistične tolpe «AAA» (argentinsko protikomunistično zavezništvo), v kateri so bili tudi nekateri ustaški zločinci. S temi ukrepi postaja iz dneva v dan bolj jasno, da je močna sindikalna centrala, ki se sklicuje na napredne ideje peronističnega gibanja «descamisados», žela popoln uspeh in kapitulacijo Isabelite, oziroma režima. Ni izključeno, da bo sedaj CGT Isabeliti Peron izrazila hvaležnost, vendar le pod pogojem, da korenito spremeni ljudi v svoji vladi, da imenuje na mesto gospodarskega ministra človeka, ki bo sposoben z resnim načrtom rešiti | Argentino iz klešč krize in inflacije, j Zadnji dan razčlenjenih, divjih stavk, je potekal v ozračju napetosti, kateri so dajali ton občasni teroristični nastopi gibanja «Mon-toneros» proti policiji. obdelani in so bili razvrščeni v bojni formaciji, konjeniki in pešči pa imajo pravo kovinsko orožje. Gre za posebno kovinsko zmes, ki je ohranila značilen blesk tudi po 2.000 letih. STJtAff PRED NOVO KOLERO? Po posredovanju prefekta v Neaplju prekinjena stavka mestnih smetarjev Medtem so se po ulicah grmadile tone nesnage, hi so jo meščani prostovoljno odnašati ali sežigali - Stavko so oklicali, ker jim občina ni jamčila več zdravstvene oskrbe NEAPELJ, 11. — Približno opol-1 no oskrbo osebja in obljubila, da smetarji partenopejskega I bo smetarjem izplačala večmesečne Podtajnik za zunanje zadeve ZRN umrl na Jalovcu DUNAJ, 11. — Zahodnonemški podtajnik za zunanje zadeva Hans Georg Sachs je umri včeraj na Jalovcu. Sachs, ki je bil na dopustu na Koroškem z ženo in hčerko, se je včeraj odpravil na izlet v gore, pa je skupaj z vodičem zašel na jugoslovansko ozemlje. Ko sta se gornika spuščala z Jalovca v dolino, se je z grebena okrušila skala, ki je zadela Sachsa in ga ubila. Podtajnikova žena je prišla danes v Slovenijo, da bi zaprosila za dovoljenje, da odpelje podtajnikovo truplo v Nemčijo. Trčenje štirih španskih lovcev MADRID, 11. — štirje lovci španskega vojaškega letalstva so med poletom trčili in se zrušili na Mur-cio. V nesreči je pet letalcev izgubilo življenje. Po sporočilu španskega obrambnega ministrstva kaže, da so lovci pred nesrečo leteli v strnjeni formaciji. Pomembno arheološko odkritje na Kitajskem PEKING, 11. — Pred nedavnim so v šensiju v severozahodu LR Kitajske odkrili na stotine keramičnih kipov, ki upodabljajo bojevnike in konje. Kipe so skupaj z drugimi arheološkimi ostanki našli v prostrani podzemski sobani nedaleč od groba cesarja šin Huan-tija, ki je leta 221 pred našim štetjem združil Kitajsko. Kipi so zelo skrbno DEMOKRATIZACIJA PA TAKA Obrambno ministrstvo je včeraj sporočilo, da bo poskusno uvedlo določene spremembe v občevalni jezik med vojaki in častniki, tako da bodo morali odslej častniki dosledno vikati vojaka, temu pa se ne bo treba klanjati nadrejenemu ob vsakem koraku. Bralci naj nam ne zamerijo grobosti, toda če nas izkušnja ne vara se bo vse to izteklo tako. da se častnik ne bo več zaničljivo obračal na voljaka s «Ti, bedak» pač pa ga bo spoštljivo pozval «Vi, bedak». Ni nam znano, kakšne spremembe vsebuje še novi vojaški disciplinski pravilnik in če je prepojen z demokratičnim ter antifašističnim duhom ustave. Jasno pa je vsekakor, da se demokratizacija ne uveljavi le z enostavno uvedbo irikanja podrejenih. Dokler se bodo lahko ponavljali primeri Sotgiu in Di Francesco, bodo vsa vojaška telesa v Italiji represivna in nedemokratična. Vojaki bi verjetno bolj cenili reformo, če bi vikanje prezrla in jim dejansko omogočila svobodno izražanje svojih misli in potreb, kot pa da — poskusno — «Ti, bedak» zamenjajo z «Vi, bedak». dne so mesta šli spet na delo. Kjer ni zalegla neumestna «trda roka», je u-spelo posredovanje prefekta in zagotovilo, da bodo smetarjem še naprej nudili zdravstveno oskrbo INA DEL. Prefekt Amari je namreč, ko je spoznal, da traja stavka štiri dni in da mestu, kjer so se ob grmadah vsemogoče nesnage začele divje množiti podgane in druga mrčes, preko policije in karabinjerjev skušal «mobilizirati» približno 250 do 300 smetarjev, v upanju, da bodo slednji odpravili vsaj največje nevšečnosti. Nad mestom je namreč legala senca kake nove kolere. Res so agenti kvesture in karabinjerski orožniki obiskali domove smetarjev, jim izročili prefektov «mobilizacijski ukaz». Kakih 250 se jih je odzvalo, vendar so se samo javili na delovnem mestu, niso pa hoteli na noben način stopiti na tovornjake, s katerimi naj bi odvažali smeti. Izjavili so, da ne marajo biti stavkokazi. Stavka neapeljskih smetarjev je trajala štiri dni, kar za mesto, kot je Neapelj pomeni pravo katastrofo. Na vseh ulicah in uličicah so se nagrmadile smeti in razna nesnaga ter zarojile podgane in druga mrčes. V mestu so si ljudje pomagali, tudi zaradi panike o možni koleri v teh vročih dneh, ko se je povsod širil neznosen smrad, medtem ko so turisti trumoma bežali proti Jugu. Skupine fantalinov so začele netiti pod smetmi ogenj, da so morali marsikje poseči gasilci iz bojazni, da bi plameni ne zajeli kake stanovanjske hiše, skladišča ali trgovine. Spet drugje so, kot v mestni četrti Vasto — Arenaccia, prostovoljci najeli nekaj desetin tovornjakov in nalagali nanje smeti. Ljudje v tej četrti so s samoprispevkom izvedli odvoz smeti v bolj oddaljene in osamljene kraje. Marsikje je še sedaj videti po Neaplju skupine ljudi, ki trosijo klor in druga desinfekcijska sredstva. To je trajalo, kot rečeno, do poldne, ko je prefekt Amari pristal in sprejel delegacijo stavkovnega odbora smetarjev. Ti so mu jasno povedali, da protestirajo zato, ker so jim lekarnarji odpovedali oskrbovanje nujnih zdravil. To se je lahko zgodilo — kot je prefekt ugotovil pred tem v ločenih sestankih s prizadetimi strokami — ker občina ni plačevala prispevkov INADEL in prav tako ni poravnala svojih dolgov, ki znašajo samo na zdravstvenem področju lastnega osebja več kot dve milijardi. Ko je prefektu uspelo najti nujna sredstva, od občine zagotovilo, da bo odslej skrbela tudi za zdravstve- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimminiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZJAVE KUBANSKEGA PREMIERA CIA je organizirala najmanj 60 neuspelih atentatov na Castra Kubanski voditelj obtožuje ameriško obveščevalno službo, da je «izumila» preusmeritve letal takoj po revoluciji na otoku HAVANA, 11. — «Ameriška obveščevalna služba CIA me je poskusila ubiti najmanj šestdesetkrat v zadnjih petnajstih letih, vendar menim, da za načrtovane atentate — ki so vsi spodletel: — niso vedeli ne tedanji predsednik John Kennedy, ne njegova brata Ted in Bob.» Tako je izjavil kubanski premier Fidel Castro v razgovoru s časnikarji med obiskom jamajskega prvega ministra v Santiagu na Kubi, Fidel Castro se ni spuščal v velike podrobnosti in je dodal le, da bo ob pravem času razkril vse načrte organizacije CIA v zvezi z u-bijanjem tujih državnih poglavarjev. Očitno je, da Fidel Castro tempira vsa ta razkritja in objavo dokumentacije na čas, ko bosta Rockefellerjeva komisija in senatna komisija kongresa ZDA zaključili svoje delo, ki je zelo omejeno in dejansko skuša vsaj omiliti, če že ne prikriti njene najbolj kričeče zločine. Fidel Castro je tako navedel vsaj dva primera atentata. Leta 1961, se Preizkus ameriške ladjice za polet «Sojuz Apollo» pravi dve leti po zmagi revolucije j na Kubi, je CIA zamešala v njegovo pijačo strup, vendar ji je poskus spodletel. Spet drugič pa so ga poskusili umoriti leta 1971, ko je bil v Čilu na obisku pri predsedniku Saldavoru Allendeju. Tedaj bi ga morali ubiti z napravami, skritimi v fotografski aparaturi. Leta 1961 je CIA organizirala tudi atentat na njegovega namestnika Carlosa Rafaela Rodrigueza, Nanj so nameravali vreči ročno bombo, a je eksplodirala v rokah nespretnega atentatorja, njegovega pomočnika pa je policija tedaj pri priči a-retirala. Fidel Castro je nadaljeval svoja razkritja z obtožbo obveščevalne službe CIA, da je sama «izumila» preusmerjanje letal, ko je takoj po zmagi revolucije plačevala z mastnimi nagradami antikastristične aktiviste, ki so preusmerjali letala s Kube v ZDA. Prav tako je skušala organizirati več izzivalnih preusmeritev, zaradi česar je na kubanskih letalih večkrat prišlo do streljanja med teroristi in kubanskimi varnostnimi agenti. Zanimivo je, da «zadeva Fidela Castra» vzbuja v ZDA veliko polemik in debat, predvsem glede na to, da so se zadnje čase zabeležili razni znaki pomirjevanja in odprle možnosti sporazumevanja s karaib-sko republiko. Tako je republikanski senator, znani konservativec Barry Goldwater predlagal senatni komisiji, naj bi poiskala «informacije pri zainteresiranemu» in zato predlaga, naj bi zaslišala kubanskega premiera Fidela Castra. Ker je to zelo tež* ko izvedljivo predlaga Goldwater, naj bi ga zaslišali v palači OZN ali pa kar navarnost na Kubi. Seveda, če bo pristal. V zvezi z dejavnostjo CIA poročajo agencije, da je njen načelnik Helms infiltriral v urad za boj proti mamilom svoje agente, da bi nadzorovali razpečevanje mamil v ZDA. To dejanje je bilo nezakonito, ker CIA ne sme delovati v notranjosti- države. i zaostanke na plačo, je stavkovni odbor smetarjev sklenil, da prekine stavko, vendar boskrbno bedel nad izvajanjem sporazuma. Izkušnje so namreč smetarje naučile, da je bil že pred časom sklenjen podoben sporazum med sindikati in občinsko u-pravo in se je le-ta na vse to svečano požvižgala. Mòrda bi ne bilo potrebno dodati, da pravijo Neapeljčani, da jim vladata dve prikazni: kolera in poslanec Gava. Levica in KD za skupen nastop proti čilski fašistični hunti COLONIA TROVAR. 11. — Venezuelski list «Ultimas Noticias» piše v svoji zadnji številki, da so se predstavniki čilskih levičarskih strank sestali z zastopniki krščanske demokracije v mestu Colonia Trovai nedaleč od Caracasa. Namen sestanka je bil postaviti temelje skupni politično-vojaški strategiji, da bi zrušili fašistično hunto generala Pinocheta. Sestanka so se udeležili Clodomi-ro Alroeyda in Aniceto Rodriguez za socialiste, Bernardo Leyton in Gabriel Vaidez za demokristjane in Carlos iViorales Abarzua ter Anseimo Sula za radikalno stranko. Slednjemu ki je predsedoval radikalni stranki, je Pinochet odvzel čilsko državljanstvo, «ker je v tujini rovaril proti varnosti države». Saie je bil takoj po udaru aretiran, pred štirimi meseci pa so ga osvobodili in izgnali iz domovine po osebnem posegu caracaškega guvernerja. Doslej je hunta odvzela državljanstvo le časnikarju Hemanu Uribeju. Spopadi v Angoli Gospodarski rezultati (Nadaljevanje s 6. strani) nje obalne ceste, smo se odločili, da iz izdelave urbanističnega načrta izvzamemo izdelavo prometne situacije, tako da bodo osnutki v javni razpravi že v septembru tega leta. K izdelavi teh osnutkov smo povabili strokovnjake iz različnih institucij. Končno me še zanima, kako gledate na trenutno situacijo glede življenjskega standarda občanov. Pri tem me zanima, ali je obala glede odstranjevanja žalostne dediščine preteklosti še naprej prepuščena sama sebi, ali lahko računa tudi na pomoč širše družbene skupnosti? Najtežje pa vendarle ostaja še vprašanje stanovanjske izgradnje ter izgradnje objektov družbenega stan- darda za naše občane. Skromni denarni rezultati naših delovnih organizacij, ki so letos še posebej prizadete zaradi težje prodaje izdelkov na tujih tržiščih, nam otežuje reševanje stanovanjskih in drugih objektov. Vse kaže, da ne bomo mogli hitreje odpravljati žalostne dediščine preteklosti, saj pomoči širše družbene skupnosti iz Slovenije ali Jugoslavije za reševanje teh vprašanj ne moremo pričakovati. Preostane nam torej še naprej le bitka za bolj pošteno delitev ustvarjenega dohodka. Dosedanje izkušnje v Izoli in na obali o-čitno kažejo, da je prizadevnost naših občanov izredna in da daje boljše rezultate tam in takrat, kjer smo uspeli vse iniciative združiti v samoupravno odločitev. LUANDA, 11. — Napetost v Angoli znova narašča po valu nasilja, ki je danes ponoči zajel prestolnico Luando. Po vesteh iz angolskega glavnega mesta kaže, da se nadaljujejo siloviti spopadi, ki so se začeli včeraj zvečer. Portugalska vojska je ob sodelovanju čet osvobodilnih gibanj skušala preprečiti spopade, ne ve se pa še s kakšnim uspehom. Vse kaže, da so spopadi še vedno posledica ostrih nasprotij med osvobodilnima gibanjema FNLA in MPLA. Pred tremi tedni so angolska o-svobodilna gibanja podpisala v Keniji sporazum, s katerim so se odpovedala nasilju kot metodi za reševanje sporov. PIVOVARNA «UNION» TOZD SKLADIŠČE in PROIZVODNJA «VESNA» IZOLA, Kajuhova ulica Tel. štev.: 71-108, 71-210, 71-507 CIMOS vozila CITROEN IZOLA BRAND riba s povrtnino • kot predjed • izdatna malica • na weekendu • za večerjo • na potovanju iZOLJt