PR ,jA KMJliNlCA ■ IVI Poštnina plačana v gotovini nan Abb. postale I gruppo ®.j6Ilct *UU III* wr*SKI DNEVNIK Leto XXXV. Št. 5 (10.226) TRST. torek, 9. januarja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vaša Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Pod pritiskom notranjih in zunanjih nasprotnikov se je Pol Potov rešim zrušil ODPRTJE SODNEGA LETA V TRSTU OB PODPORI VIETNAMA ENOTE FUNKS ZASEDLE PHNOM PENH ODPRAVITI JE TREBA VZROKE ZASKRBLJENOST V SVETU OB RAZPLETU VOJNE V INDOKINI KI PORAJAJO KRIMINALNOST! Rdeči hmeri napovedujejo gverilsko vojno proti novim voditeljem, ki so že oblikovali prve organe oblasti - Princ Sihanuk poziva k «odporu proti zavojevalcem» Tri leta in pol po padcu kola-boracionističnega proameriškega Lon Nolovega režima so v Phnom Penhu zaplapolane zastave novih «o-svoboditeljev», zastave «združene fronte nacionalne rešitve Kampu-čije» FUNKS. Borci FUNKS so v nedeljo ob podpori vietnamskih e-not zavzeli kampučijsko glavno mesto in, kot kaže, imajo sedaj pod nadzorstvom večino državnega o-zemlja. Pol Pot in Ieng Sary, voditelja rdečih hmerov, ki sta v zadnjih časih združevala v lastnih rokah skoraj vso ablast, sta pobegnila in zaenkrat ni znano, ali sta že dosegla kitajsko obemlje. ali Pa sta se ustavila v najbolj odročnih krajih države, da organizirata odpor proti nasprotnikom. Razplet dogodkov na indokitaj-skem polotoku je bil tako bliskovit da je presenetil vse mednarodne komentatorje, saj ni najbrž nihče Pričakoval, da se bo Pol Potov In Sargjev režim zrušil v tako kratkem času, dasi jima najbrž ni Pjav tako nihče prerokoval vojaške zmage. Vsi pa so bili prepričani, da je še časa za posredovanje. Spričo tako bliskovitega raz-noja dogodkov ih skopih ter nedvo-mno zainteresiranih vesti iz Phnom Penha, Hanoja, pa tudi iz Bangkoka, Pekinga in Moskve, je zelo težko oceniti dejanski položaj v državi, kot tudi predvideti nadaljnje razplete. Bolj kot se v sedanjem trenutku opredeljevati z eno ali za drugo stran, se zdi važno predvsem razumeti v vsej njegovi razsežnosti dogajanje v lndokini, dojeti brez predsodkov in lažnega moralizma tamk^jjgiji razplet in njegovo ozadje. S tega zornega kota se zdi, da je treba najprej ugotoviti, kako je &*! dosedanji kampučijski režim krhek, če ne bi bil tako šibak in če ne bi njegovi nasprotniki lahko računali na določene sile v državi, ki najbrž lahko veliko dlje kljubo-Val ofenzivi FUNKS. To seveda še ne pomeni, da so enote «Združene fronte nacionalne rešitve Kampučije* z lastnimi silami porazile rde-ve hmere; pomoč vietnamskih čet fe bila odločilna, čeravno je za enkrat težko presoditi v kolikšni meri so se hanojske enote udeležile bojev. Dejstvo pa je vsekakor, da r UNKS ne moremo tolmačiti zgolj kot krinko, s katero naj bi Vietnam skušal prikriti in sprejemljivo obarvati svojo ofenzivo. Nastanek fronte je tudi posledica postopnega razkroja kampučijskega družbenega tkiva, v katerem je politika o-samljanja in avtoritarizma zarezani tj}°boke razpoke nezadovoljstva, oditelji, ki so znali združiti Ijud-loo hmerov v boju proti ameri-kim napadalcem in njihovim po-repnikom, so si po zmagi v krat-em času odtujili ljudi, o čemer le dramatično pričal beg desetti-•oceu Kampučijcev na Tajsko in Vietnam. In o čemer priča dej-Jvo, da so sedaj prepustili medna-odne politične pobude princu Si-anu/cu, ki je bil v zadnjih dveh otih dejansko odstranjen in postaven na stranski tir. Ro drugi strani pa bi bilo nedvo-,n° zgrešeno tolmačiti kampučij-> *e dogodke kot zgolj notranje vpra-aaje te nesrečne indokitajske dr-')e- \ojna ima mednarodne raz-Znosti in zelo razvejane korenine: z^°dovinskih nasprotij, ki jih bmpučijici in Vietnamci niso znali P emostiti kljub dolgoletni skupni fti proti ameriškemu napadalcu, _ dnarodnih, ki so vsaj posred-rtagniti plod ((zavezništev* Viet-pj!la (z Moskvo) in Kampučije (s m Tlorn) ter globokega spora za Kitajsko in SZ. Ni tu mesto onalizo vzrokov tega spora, ni ^ bfogoče mimo ugotovitve, da gre va tzredno nevarno konfrontacijo Socjalističnem taboru, kar hudo 9®*i9no vpliva na boj vseh na-' ednih sil in osvobodilnih gibanj v svetu. V tem bkvlru je krvavi spopad d j Kampučijo in Vietnamom se-*•■. tudi udarec gibanju in poli-* neuvrščenosti. Kot že pred ča-' m Somalija in Etiopija sta zdaj Sgl dve predstavnici gibanja, ki dnJ:?Vzerna za pravičnejšo gospo-za ■ ™ Poetično ureditev sveta, n™”0'iubno reševanje sporov, za amsnost, suverenost in enako-avn°st vsakega, pa še tako majhno naroda, s posegi od zunaj se-d P° orožju. To brez dvoma ško-fe Oibanju, ki si je s svojo na-,.° Politiko pridobilo veliko ugle-j w teženj na odru mednarodnega sefj.nfa- Prav te sile bodo morale rj,t s Posredovanjem v mednarodni- Jorumih in med državama, v doseči, da se ta tragični spo-• a razreši v korist obeh narodov n svetovnega miru. V.T. Posnetek iz Phnom Penha: dekleta z borci FUNKS (Telefoto Ansa-Upi) muiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiii PO NAVIDEZNEM ZATIŠJU Ponovno vzplamtel protišahovski upor Baktiarova civilna vlada doživela nezaupnico iranskih ljudskih množic TEHERAN — Iran se je ponovno stresel pod navalom protišahovski h manifestacij. Nekajdnevno zatišje in čakanje na razvoj dogodkov v zvezi s sestavo civilne Baktiaro-ve vlade se jo zaključilo v krvi. Laična in verska opozicija je včeraj oklicala splošno stavko in dan žalovanja za žrtvami Šahove solda-teske. Ljudstvo se je kot vedno odzvalo pozivu in stopilo na ulice, da bi vsemu svetu dokazalo, da je Baktiarova vlada le tragična farsa, I-ran lahko reši le odstop Reze Pahlavija in oklic islamske republike. V včerajšnjih nemirih v Teheranu so vojaki ubili vsaj pet ljudi, več deset pa ranili. Demonstranti so v bulvarjih postavljali barikade in sežigali vojaška vozila. Obračunali so tudi si «šakali» ki so izrabljali nemire zr: kraje in rope. V Tabrizu pa je ljudski srd prerastel v odkrit upor. Osem kinodvoran, simbolov zahodne pokvarjene miselno sti, je zgorelo. Demonstranti so tudi napadli državne urade in javna poslopja. Vesti iz Tabriza so pomanjkljive, nedvomno pa je mesto doživelo svojo «krvavo uro*, saj je celo teheranski radio sporočil, da je Tabriz v plamenih. Baktiarov vladni ckoktajls je torej doživel svoj drugi neuspeh. Nezaupnico mu je izreklo iransko ljudstvo, potem ko je laična opozicija Baktiara izključila iz svojih vrst, za islamsko šiitsko versko opozicijo pa je bil navaden izdajalec, njegova vlada pa uzurpatorska in ilegalna. Kljub temu pa skuša Baktiar s poslednjimi aduti rešiti svoj položaj. Včeraj je napovedal preklic izrednega stanja v Širazu, da bi si pridobil zaupanje množic. Manifestacije pa so dokazale, da je zgrešil cilj, v očeh ljudstva ostaja le navaden šahov hlapec. Iranska naftna proizvodnja še vedno krije le tretjino domače porabe, kar dokazuje, da se niso stavkajoči vrnili na delo. Ni še povsem jasno, če so se uprli predlogu opozicije, da zadostijo domačim potrebam, ali pa uprava iranske naftne družbe ni sprejela predlogov delavcev in opozicije. Vsekakor pa je to dejstvo ponoven dokaz, da so delavci in ljudske množice aktivni dejavnik v političnem dogajanju in da morajo o tem voditi račune tudi voditelji opozicije. «Naftno orožje* pa ostaja še vedno najzanesljivejše sredstvo za zru-šenje Pahlavijevega trinoštva. Ameriški minister za energetiko James Schlesinger je v intervjuju za neko televizijsko omrežje izjavil, da se bodo Američani soočali z racionira-njem bencina, s podražitvijo goriv in s strogim nadzorstvom nad dobavo, če ne bo Iran v roku treh mesecev ponovno izvažal nafte v ZDA. Tuji izvedenci So prepričani, da se bodo Schlesingerjeve napovedi uresničile, saj je večtedenski premor na naftnih vrelcih hudo načel tehnološko sposobnost, da bo potrebno kar nekaj mesecev po vrnitvi de-lavcev, da lahko proizvodnja steče j do prejšnje ravni. Voditelj iranske verske opozicije ajtulah Homeini je zavrnil šahove izjave, da bi islamska republika ustavila dobavo nafte Zahodu. «To ti bilo mogoče — je poudarilsamo, če bi nafta služila za nakup najsodobnejšega in zapletenega orožja, ki bi zaradi svoje tajnosti ostal pod tujim nadzorstvom. To pa se ne bo zgodilo — je izjavil Homeini — v bodoči iranski republiki, ki bo prodajala svojo nafto vsakomur, ki jo bo pravično plačeval.* Glede ameriškega prepričanja, da le šah brani Iran pred Sovjetsko zvezo, je Homeini pripomnil, da se bo iransko ljudstvo uprlo vsem poskusom sovjetskega vmešavanja, kot danes zavrača ameriške pritisket ki odkrito podpidajo Šdtih. (voc) Forlanija bo sprejel tudi predsednik Tito RIM j— Kot poroča tiskovna a-gencija «Italia» bo v petek, 12. januarja, sprejel italijanskega zunanjega ministra Forlanija tudi jugoslovanski predsednik Tito. Z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem pa se bo Forlani pogovarjal o dvostranskih odnosih, s posebnim poudarkom na izvajanje osimskega sporazuma. Med drugim bosta govorila o odnosih med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo tik pred obnovo gospodarskega in trgovinskega sporazuma in o naibolj perečih temah zunanje politike ter o tako imenovanih «kriznih območij* BANGKOK — Phnom Penh je padel: enote «Združene fronte nacionalne rešitve Kampučije« FUNKS so v nedeljo oh podpori Vietnama zasedle glavno mesto Kampučije in dober del državnega ozemlja. Po sporočilu radijske postaje FUNKS ((revolucionarne sile« nadzorujejo vse vzhodne pokrajine države in dober del zahodnih. Voditelja dosedanjega kampučijskega režima Pol Pot in Ieng Sary sta zapustila prestolnico. Zaenkrat ni znano, če sta že na varnem v tujini, ali pa v najbolj odročnih predelih države organizirata gverilski odpor proti nasprotnikom. Po vesteh iz zahodnih krogov namreč kaže, da sta Pol Pot in Ieng Sary že pred časom ustvarila v džungli zaloge orožja, streliva in hrane, tako da čete rdečih hmerov lahko računajo na znatne rezerve. Medtem ko se Pol Potove čete trenutno še umikajo v džunglo proti meji s Tajsko, novi režim v Phnom Penhu ustanavlja organe svoje oblasti. Po poročanju hanoi-skega radia naj bi že ustanovili ((revolucionarni svet kampučijskega ljudstva*, ki naj bi izvolil za svojega predsednika Henga Samrjna, dosedanjega voditelja «Združene fon-te nacionalne rešitve Kampučije*. S Hengom bp sodelovalo drugih sedem voditeljev, med katerimi bo dolžnost zunanjega ministra prevzel Mun Sen. Ostali voditelji, ki bodo začasno upravljali državo širši javnosti niso znani. Zaradi fragmentarnih vesti iz Kampučije je zaenkrat zelo težko presoditi, kakšen je dejanski položaj na bojnem polju. Kot rečeno kaže, da se Pol Potove čete umikajo proti meji s Tajsko, kjer naj bi imele svoja oporišča. Med umikom naj bi prišlo do manjših spopadov s pristaši i.ovega režima. Skupno z rdečimi hmeri je zapustilo kampučijsko glavno mesto okrog 600 diplomatov in funkcionarjev diplomatskih predstavništev. Rdeči hmeri so jih pospremili do meje s Tajsko in se nato vrnili v džunglo. Medtem ko se dosedanjemu režimu zveste enote pripravljajo na gverilski boj, bivši kampučijski premier Norodom Sihanuk pripravlja širokopotezno diplomatsko ofenzivo proti novim voditeljem in njihovim vietnamskim pokroviteljem. Princ, ki je bil skoraj tri leta na hišnem priporu v Phnom Penhu, je pred nekaj dnevi prispel v Peking, od koder bo odpotoval v New York, kjer bo govoril varnostnemu svetu OZN. Med včerajšnjim srečanjem s tujimi časnikarji v Pekingu je Sihanuk poudaril, da sicer ni povsem soglašal z dosedanjo notranjo politiko Pol Potovega in Ieng Saryje-vega režima, vendar je v celoti o-svajal njihovo zunanjo politiko V isti sapi je tudi odločno obsodil «vietnamsko invazijo Kampučije* ter pri tem poudaril, da so «zavojevalci zagrešili najhujša grozodejstva*. Priznal je tudi, da ne upa v konkretne korake mednarodne organizacije, dodal pa je vsekakor, da gre za odlično propagandistično tribuno, e-dino, s katere se trenutno Kampučija lahko oglaša. Reakcije v svetu na nepričakovan razplet vojne na Indokitajskem polotoku so različne. V Pekingu na primer odločno obsojajo vietnamsko invazijo in poudarjajo, da ima pri tem prste vmes tudi Sovjetska zveza; v Moskvi zaenkrat ni bilo u-iradnih ocen vendar časopisi v svojih komentarjih prikazujejo zmago FUNKS kot «zmago vsega kampučijskega ljudstva nad kliko Po) Pota in Ieng Saryja». Na Zahodu končno spremljajo dogajanje s precejšnjo zaskrbljenostjo. Ta zaskrbljenost se odraža zlasti v uradnem sporočilu ameriške vlade, ki obsoja ((invazijo Kampučije kot grožnjo za mir in za stabilnost v Indoki-ni» obenem pa poudarja tudi, da ni mogoče odobravati Pol Potovega teptanja človeških pravic, (vt) Realistično in poglobljeno poročilo glavnega državnega pravd-nika dr. Luigija Giannuzzija - Pozdrav «narodnostnim in jezikovnim manjšinam, ki so manjšine samo po številu» «V svojem govoru hočem poudariti še zlasti pomen družbenih aspektov za dejavnost sodstva. Prepričan sem namreč, da so za boj proti kriminalu bistveni predvsem tisti aspekti, katerih namen je odpraviti vzroke, zaradi katerih se kriminal poraja.« Ta misel se kot dolga rdeča nit vleče skozi tehtno poročilo, ki ga je, včeraj, na slovesnosti ob otvoritvi sodnega leta 1979, prebral glavni državni pravdnih tržaškega prizivnega sodišča dr. Lu>gi Giannuzzi. Prav v tej osrednji misli se Giannuzzijevo poročilo bistveno razlikuje od tistih, ki smo jih slišali v prejšnjih letih, ko so bili na čelu tržaškega glavnega državnega pravdništva sodniki izrazito reakcionarnega kova. Tej novi vsebini dobro pristaja tudi nova oblika: letos nismo več prisostvovali tradicionalnemu in anahronističnemu sprevodu sodnikov skozi vso sodno palačo preko dvorišča v veliko dvorano, ampak se je slovesnost odvijala brez velikih «okraskov», skorajda tako, kot vsaka sodna obravnava. Osrednja točka otvoritvene slovesnosti pa je še vedno govor glavnega državnega pravdnika, ki je bil včeraj nenavad- no dolg in poglobljen. Giannuzzi je v uvodu naslovil pozdrav na predsednika republike, pozdrav, «ki nečebiti le znak spoštovanja do človeka, ki predstavlja e-notnost države, ampak tudi izrecni pozdrav zagovorniku najiskrenejših vrednot demokracije, za uveljavitev katerih je sam trpel in se je.zanjo boril.* Sledil je pozdrav predstavnikom oblasti, vsemu tržaškemu prebivalstvu, tudi «narodnostnim in je- uiiiiuiniHHm ........................imimmim....mi........................................... V PETIH URAH ZASLIŠANJA PRED BENEŠKIMI SODNIKI GENERAL MINGARELLI SE BRANI: «NISEM IZKRIVLJAL PREISKA VE» Neučinkovito izmikanje pred navzkrižnimi vprašanji - Zakaj so karabinjerji opustili «črno sled»? - Jutri bo na vrsti tožilec Bruno Pascoli (Od našega poročevalca) BENETKE — Skoraj pet ur se je moral general Dino Mingarelli včeraj zagovarjati pred beneškimi sodniki, Proces zaradi izkrivljanja preiskave o pstoveljskem atentatu je tako končno prešel v živo, delovno fazo in takoj sprožil vrsto polemik ter izzval ,veliko . razburjenja. Sicer pa smo to' oričakovah, kajti general Mingarelli, ni vsakdanji obtoženec. Pravzaprav bi Mingarellijevo zasliševanje lahko odpravili z nekaj besedami. Rekli bi, da se mož pač ničesar ne spominja in, če komu peša scomin, ga zaradi tega ne moremo dolžiti. To «pešanje spomina* pa je na včerajšnji razpravi prišlo do iz-aza prav v tistih ključnih trenutkih, ko bi bil moral general pojasniti najbolj zagonetne točke preiskave o petoveljskem atentatu. Sicer pa je Mingarelli že takoj ob začetku zaslišanja predvidel naj; hujše in se je hotel takoj izogniti vsakršni odgovornosti: «Preiskavo sem vodil le nekaj mesecev, od a-tentata do 13. aprila 1973. Nato se za petoveljski atentat nisem več bi lahko kdo komentiral — saj je bil Mingarelli poveljnik videmske legije karabinjerjev, ki ozemeljsko ustreza celotni deželi Furlaniji -Julijski krajini. Pri Petovljah so izgubili življenje trije karabinjerji in razumljivih bi bilo, da bi se i)ji; m —r...r— -i gpvori) , hov nadrejeni še naprej zanimal za ju Pedrinate. kjer naj bi bili atentatorji prejeli razstrelivo. Vendar razvoj preiskave, ne glede na to, če je od tistega 13. aprila dalje u-radno skrbel za to goriški državni pravdnik in kasneje preiskovalni sodnik. Mingarelli je na začetku zaslišanja s to izjavo dejansko hotel opravičiti svoje pomanjkljive odgovore, ki jih je bilo še kar precej. Začelo se je z odgovarjanjem na vprašanja o «skspediicijah» kapetana Chi-rica in majorja Farra v Švico, kjer naj bi ugotovila, kje je tedanji o-sumljenec atentata Romano Resen nabavil razstrelivo za atentat. Mingarelli se je včeraj izognil odgovorom. Dejal je, da je potovanji o-beh častnikov v dveh različnih obdobjih odredil sam državni pravdnik in da je on le izdal potno dovoljenje, potem ko je prejel za to izrecno pooblastilo vrhovnega poveljstva karabinjerjev. zanimal,* je poudaril. Res čudno — ................................................mm,,um,||||,,|,mn..................................... PREDSEDNIK DEŽELNEGA SVETA COLU NA DNEVU EMIGRANTA V ČEDADU Zaščita pravic manjšinske skupnosti je poglavitna dolžnost večinskega naroda Valentino Noacco: «Listina o pravicah Slovencev v videmski pokrajini sredstvo za identiiikacijo beneških SIovencev» ■ Navzoči vidni predstavniki oblasti - Pester, z domačimi silami izveden program prebivalci Nadiških dolin, Terske doline, Rezije in Kanalske doline izpričali svojo nacionalno identiteto. S svojo navzočnostjo so potrdili svojo živo zavzetost za celovito reševanje vseh odprtih vprašanj narodnostnega, gospodarskega, kulturnega in splošno družbenega značaja. V njihovih enotnih prizadevanjih so imeli na svoji strani celotno slovensko narodnostno skupnost, italijanske demokratične sile in solidarnost matične domovine. Njihovemu povabilu so se namreč odzvali če-dajski župan- Giovanni Dal Basso, senator KPI Arnaldo Baracetti, predsednik deželnega sveta Mario Colli, predsednik SKGZ Boris Race, občinski svetovalec PSI v Trstu in ravnatelj slovenskega radia v Trstu Filibert Benedetič, predsednik go-riške SSk Miro Gradnik, predsednik prosvetnega društva «Ivan Trinko* Viljem Černo, konzul SFRJ v Trstu Lojze Kante, predsednic medobčinske konference SZDL za severnoprimorske občine Vlado Uršič. Med udeleženci smo nadalje opazili tri beneške župane Zufferlija, Bo-ninija in Mazorinija, deželna svetovalca Romana Specogno (KD) in Ligia Simsiga (KPI), pokrajinska svetovalca Paola Petriciga (KPI) in Giuseppa Chiabudinija (KD) ter zelo številno skupino slovenskih duhovnikov v Benečiji, ki se zbirajo okoli lista Dom. Na sliki: natrpana dvorana v gledališču Ristori. Dan emigranta, ki ga je prosvetno društvo «Ivan Trinkc* prvič priredilo 1966. leta, takrat še v svojih skromnih prostorih, je v 13 letih presegel vsa pričakovanja. Iz skromnih začetko' se je prireditev hitro razvila v pravo manifestacijo slovenske bitnosti, na kateri se visoko postavlja tudi zahteva po gospodarskem razvoju Benečije. V nekaj več kot desetih letih je ta prireditev povsem utemeljila upravičenost odločitve tistih, ki so pred leti nosili breme skrbi za preporod našega življa v Nadiških dolinah, da namreč postane emigrant- ski dan eden izmed osrednjih prireditev, preko katere bodo beneški Slovenci vedno znova in na vedno bolj ustvarjalen in izdelan način izpričevali svojo zahteve po narodni enakopravnosti. Tudi v nedeljo, v kinodvorani Ri stori v Čedadu, so emigranti in (Poročilo na 3. strani). Zakaj pa je bilo potrebno potovanje v Švico? Zato, da preverijo i-zjave «superpriče» Walterja Di Biaggia, ki je podal še kar verodo stojno verzijo o atentatu in o pripravah na atentat. Prav Di Biaggio je govoril o Švici in točneje o kra- pa v začetku karabinjerji Di Biag-giu niso verjeli. Mingarelli ga je V Courchevalu za SP KRIŽAJ TRETJI V VELESLALOMU Jugoslovanski alpski smučar Bojan Križaj je tudi v nedeljskem veleslalomu v Morzinu, veljavnem za svetovni pokal, pripravil prijetno presenečenje (če o presenečenju lahko sploh še govorimo) z osvojitvijo tretjega mesta. S tem uspešnim rezultatom, ki je že četrti po vrsti, se je Križaj dokončno utrdil v samem vrhu svetovnega alpskega smučanja, saj je trenutno na skupni lestvici na odličnem četrtem mestu. Podrobnejše poročilo na 5. strani. namreč prvič uradno zaslišal 8. avgusta 1972, vendar mu, kot je včeraj sam priznal, ni verjel. Verjeti mu je začei šele v zadnjih oktobrskih dneh. Zakaj? Na to vprašanje je odgovoril, da je medtem ugotovil, da nekatere Di Biaggio ve trditve ustrezajo resnici. Gre za potovanje Rešena v Genovo, za obstoj skladišč v Švici in za zamudo, s katero se je predstavil Resen nekaj dni pred atentatom v službi. »Zaradi teh ugotovitev — je dejal Mingarelli — sem začel verjeti v Di Biaggiovo pripoved in sem odredil nadaljevanje preiskave v tej smeri.* S to izjavo pa se je general sam ujel v past. Iz sodnih aktov namreč jasno izhaja, da je «odre-dil preiskavo v tej smeri* preden je razpolagal z dokaznim gradivom o resničnosti teh trditev. Tu je treba torej iskati resnico. BOJAN BREZIGAR (Nadaljevanje na zadnji strani) zikovnim manjšinam, ki so manjšine samo po številu, kajti vneto sodelujejo v življenju mesta* in prebivalstvu Furlanije, ki ga je leta 1976 tako hudo prizadel potres. Ko je govoril o Trstu, je Giannazzi obžaloval, da se mesto ne razvija tako, kot se je nekoč in izrazil upanje, da bo v bodoče deležno konkretnejših priznanj. Glavni državni pravdnik je naslovil pozdrav še na pripadnike varnostnih sil in na predstavnike tiska, ki ga je ocenil k-t neodtujljiv dejavnik demokracije in svobode. Kar pa zadeva sodno dejavnost je Giannuzzi že v uvodu poudaril besede predsednika Pertini-ja: «Brez pravice ni svobode, pa tudi brez svobode ni pravice.* In sodna oblast skrbi, po Giannuzzijevem mnenju, le za del «upravljanja pra-vice», za tisti delček, v katerem je treba usklajati želje zasebnikov in skupnosti s splošno pravno ureditvijo. Prav te želje, četudi so upravičene, pa ne morejo nikoli priti v celoti do izraza, kajti prej ali slej trčijo v želje drugih posameznikov ali skupnosti in tedaj mora poseči sodna oblast. Seveda, nekatere od teh želja so lahko povsem upravičene, vendar jih ni mogoče uresničiti s kršenjem uveljavljenega reda ali celo s prevratniško dejavnostjo, temveč samo po pravni poti, ki edina omogoča razvoj vseh teženj po reformi. V nadaljevanju svojega govora .je Giannuzzi prešel k proučevanju po-same7.nih dejavnosti v obdobju od 1. novembra 1977 do 31. oktobra 1978, torej v letu dni, na katero se nanaša njegovo poročilo. Še pred analizo kriminalne dejavnosti v preteklem letu pa je glavni državni pravdnik poudaril družbeni pomen zadnjih zakonskih določil (zakon o mamilih in reforma kaznilnic) ter dejal, da zakonodajna oblast teži k omogočanju prestopnikom, da se ponovno vključilo v družbo, kar še zlasti velja za mladino. Vendar pa morajo tu s sodnikom sodelovati drugi dejavniki, predvsem dežela in krajevne uprave, ki morajo poskrbeti za prepotrebne družbene strukture, ki jih sicer tudi predvidevajo zakoni. Statistični pregled dejavnosti preteklega leta kaže na zmerno naraščanje kriminala. Na prvem mestu so še vedno tatvine, sledijo ropi in druga dejanja. V naši deželi smo v preteklem letu zabeležili 12 umorov, 5 poskusov umora, 1798 povzročitev telesnih poškodb, 192 ropov, 289 sleparij, 20.522 tatvin (od katerih skoraj 9.000 v Trstu) itd. Kar zadeva tatvine je Giannuzzi dejal, da je število tako visoko tudi zaradi vsakodnevnega dotoka tujcev. To trditev je podkrepil z dejstvom, da varnostni organi pogosto odkrijejo storilce «na delu* in da imajo mnogi izmed teh ponarejene dokumente, kar priča, da so prišli preko meje s trdnim namenom, da se no-svetijo prevratniški dejavnosti. Tatovi pa se ne zadovoljijo s takimi manjšimi podvigi, ampak se pogosto podajo v prave banditske akcije, kakršnih je bilo v našem mestu nekaj tudi v preteklem letu (n.pr. umor zlatarja Giacoma Barucha in rop pred sedežem obrata Smoiars). Giannuzzi je nato prešel k obravnavanju smrtnih prometnih nesreč in je poudaril, da je prepogosto kazen premila, kajti sodniki v preveliki merj upoštevajo finančni aspekt nesreče in znižajo kazen, če je zavarovalnica že izplačala odškodnino. Državni pravdnik pa je mnenja, da so povzročitelji nesreč pogosto nevarni družbi in premila kazen ne doseže svojega cilja. Težak je tudi obračun smrtnih nesreč na delu: 8 v Trstu, 15 v Vidmu, L v Pordenonu, 3 v Gorici. In končno še samomori, kjer se nadaljuje tragično prvenstvo naše dežele: 137 samomorov in 69 poskusov samomora je tragični obračun lanskega leta. V nadaljevanju svojega govora ja prešel Giannuzzi k obravnavanju političnega kriminala. Na prvem mestu je seveda umor poveljnika paznikov videmske jetnišnice podčastnika Santora, ki so ga 6. junija neznanci umorili nekaj korakov od njegove hiše. To pa je p0 Giannuzzijevem mnenju tudi edino hujše dejanje s političnim ozadjem. Bili pa smo priča vrsti pobalinskih napadov na sedeže na stranke, napadov na vodilne osebnosti strank in organizacij, atentatov z zažigal-nimi steklenicami, ter skrunitev in mazanja spomenikov. Giannuzzi ni prešel k analizi posameznih dogodkov. dejal pa je, da imajo številne izmed teh akcij namen ustvarjati zmedo, oživljati sovraštva in otežkočati odnose mirnega sožitja in dobrega sosedstva v našem mestu, ki je dober zvočnik za te akcije zaradi interesa, s katerim sledijo zunanji dejavniki tukajšnjim dogajanjem. Gre v veliki meri za dogodke, ki bi jih lahko ocenili kot tekmovanje v eksibicionizmu, vendar pa jim je treba, zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo pozorno slediti. Končno pa je Giannuzzi posvetil nekaj besed izrecno skrunjenju in mazanju spomenikov: gre za znamenja, ki spominjajo na slavne in na težke trenutke naše preteklo- (Nadaljevanje na zadnji strani) TRŽAŠKI DNEVNIK PODTAJNIK FONTANA V NAŠI DEŽELI Kmalu pred ANAS izvršni načrti za avtocestne odseke do meje Se ta mesec jih bo družba .(.■ Božični koncert v tržaški stolnici V tržaški stolnici sv. Justa je bil v nedeljo popoldne tradicionalni koncert božičnih pesmi, ki ga je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov. Nastopili so združeni pevski zbori pod vodstvom Janka Bana. Kot solisti so nastopili Ljubica Berce Košuta, Marijan Dolenc, Nerina Pelicon, Bruno Kralj in Albert Miklavec, na orgle pa je spremljal Tomaž Simčič. Nedeljski božični koncert, ki ga prirejajo že petnajsto leto in je torej letos doživljal nekakšen jubilej, je bil prvič v glavni tržaški cerkvi. Nedvomno je tud; v tem znamenje spreminjajočih se razmer v tržaških verskih krogih ter boljših odnosov do slovenske narodnostne skupnosti. Vse to je le še potrdil s svojo prisotnostjo ter z nagovorom v slovenskem jeziku novi tržaški škof msgr. Bellomi. »Vaše petje, ki razodeva globoka čustva in navdušenje vašega srca, je med drugim dejal škof, je javna ter topla izpoved vaše povezanosti in enotnosti. Naj bo to petje tudi molitev, v kateri so obsežene vse vaše svete želje in pričakovanja.* O pomenu slovenskega nastopa v tržaški baziliki je spregovoril tudi predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov Zorko Harej. obtožbo neprestanih tatvin z obte-žilnimi okoliščinami in združevanja v zločinske namer.e, Cavatonija pa dolže nakupa ukradenega blaga. Kakor so nam neposredno povedali v preiskovEilnih krogih, je Ca-vatonj — sedaj pač tudi sam v ječi — nabavljal omenjeno blago od Mancusa. V njegovem stanovanju so orožniki cdkrili med drugim nekaj radiobudilk, gramofonov, filmskih kamer in fotografskih aparatov pa tudi usnjeni hranilnik radiobudilke. katero naj bi mož daroval tašči, ki biva nekje v Jugoslaviji. Karabinjerji nadaljujejo s preiskavo, ki bi po logiki morala privesti do novih aretacij Cavatoniju podobnih zlikovcev, saj ni mogoče misliti, da bi »tolpa četverih* pri plasiranju nakradenega blaga uporabljala enega samega prekupčevalca. Pristojne oblasti so kajpak poostrile tudi nadzorstvo na mejnih prehodih, kajti m izključeno, da u-tegnejo pribočniki Doza in njegovih treh pajdašev nekaj blaga pretihotapiti na tuje. Načelnik postaje in železničarska trojica so po dosedanjem izračunu nagrabili iz železniških voz najmanj za kakih 100 milijonov lir dragocenih izdelkov, tako tudi čmobelih in barvnih televizijskih sprejemnikov najboljših znamk. Osebje openske ranžirne postaje, ki smo ga pobarali, naj nam kaj več pove o vsej zadevi, je bilo z nami sila redkobesedno; čutiti je, da so uslužbenci precej zmedeni, saj utegne sedaj kdor koli podvomiti v poštenost slehernegp železničarja. »Kolodvorske miši* so jim storile seveda medvedjo uslugo. Nerodno je tudi deseterici policijske službe, ki ji .je poverjena skrb za red in varnost na openski železniški postaji. Marsikdo se je vprašal, kje so pravzaprav bili ti agenti, ko .je četverica na debelo kradla. V resnici je treba reči, da je število članov Polfer vse prenizko za takšen ranžirni prostor, pa tudi sicer bi človek težko podvomil v poklicno korektnost postajenačelni-ka, brez čigar zaslombe bi bil »pod vig* nemara nemogoč. Doz in pajdaši so bili na moč premeteni. S posebnimi kleščami so |*......... "v Mauriziu Cavatoni odstranjevali z vagonskih vrat svinčene pečate, lagodno izbirali »material* in odnašali le ono, kar j* mogoče brez težav postaviti na trg, nakradeno blago odnašali na varno z vozički, kakršne uporabljajo npr. za prevoz prtljage ter nameščali nove svinčene pečate, tako da so bili vozovi videti povsem nedotaknjeni, Vse to so počenjali najmanj že leto dni, za kraj pa so si izbrali od kolodvora znatno oddaljeni prostor blizu nadvoza pri vojašnici. Škodo je utrpelo nič koliko podjetij v notranjosti Italije, zlasti pa na območju treh Benečij. Ko niso prejela vsega naročenega blaga, so se najprej pritožila pri dobavitelju, pozneje pa Dri železniški upravj in šele tedaj je bilo jasno, da televizorji in drugi podobni izdelki izginjajo prav na openski postaji. Večina nabaviteljev se je sicer brž obrnila na zavarovalnico, a nekateri se tudi sploh niso oglasili. Karabinjerska preiskava je trajala več mesecev, tatove pa je bilo težko izslediti, ker niso z vagonov odnašali večjih količin blaga, temveč le največ po dva ali tri komade. (dg) » s redom za šole. Ravnateljstva, ki so zainteresirana se lahko obrnejo na tiskovni urad gledališča Verdi (tel. 62-9311. Predstave so brezplačne. Razna obvestila TPPZ sporoča urnik vaj orkestra in zbora v Bazovskem domu. Zbor: vsak torek in petek od 20.30 do 22. ure; orkester: vsak petek od 19. do 20.30, nato skupno z zborom in solisti. Med 'tednom po dogovoru z dirigentom ločene vaje recitatorjev, članov orkestra in solistov. Ob 30-letnici Filatelističnega kluba Koper je v Pokrajinskem muzeju v Kopru prvič v zgodovini jugoslovanske filatelije odprta razstava originalnih osnutkov za jugoslovanske znamke, ki jih je izdelal mojster Božidar Jakac. Na ogled so tudi študijske zbirke znamk članov Filatelističnega kluba Koper. Razstava bo odprta do 31. januarja 1979 vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure,' ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Vstop prost. - Včeraj - danes Izleti PD »Valentin Vodnik« iz Doline prireja 21. januarja smučarski izlet v Ravascletto - Zoncolan. Vpisovanje ob torkih in četrtkih od 20. do 20.30 na društvenem sedežu. Razstave V galeriji Tribbio, Piazza Vecchia 6, razstava tržaškega slikarja Ma-riana Černeta, ki bo ostala odprta do 19. januarja. Kino La Cappeila Underground Zaprto. Ariston 15.30—22.00 «Ultimo valzer*. Erič Clapton, Neil Diamond, Johnny Mitchell, Ringo Starr. Barvni film. Ritz 16.30 «Dove vai in vacanza?* Alberto Sordi, Ugo Tognazzi, Ste-fania Sandrelli, Paolo Villaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.30 «Assassinio sul Nilo*. Peter Ustinov, Jeane Birkin, Bette Davis, Mia Farrow, David Niven. Barvni film. Graltaciclo 16.30 «Valanga». Excelsior 16.00 «Convoy, trincea d'a-sfalto*. Kris Kristofferson, Ali Mac-Graw, Ernest Borgnine. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenicc 15.30 «Lo squalo 2». Nazionale 15.30 «La carica dei 101». Walt Disneyeva barvna risanka. Mignon 15.00 «Heidi torna tra i monti». Cristallo 16.00 «1* caduta degli dei». L. Viscontija. Sledi revija «Travol-tissimamente pon-pon». Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrainmatico 15.30—22.00 «L'ultima isola del piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.30 «Grease» John Travol-ta, Ohvia Newton-john. Barvni film. Aurora 16.30 «11 vizietto*. Ugo Tognazzi, Michel Serrault. Barvni film. Capitol 16.30 «Driver l’imprendibile». R. 0’Neal, I. Adjani, B. Dem. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Ciao maschio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta Milje Danes zaprto. Skladatelj Pavle Merku Prodaja vstopnic v p: ni GM od 9. do 12. ure in eno uro drpteOft&ft#1 'kdntma ■ pri Magajni .K^turn^a^doma. Mali oglasi NA EMIGRANTSKEM DNEVU V ČEDADU IZRAŽENA ZELJA V letu 1979 pričakujemo celovito zakonsko ureditev položaja Slovencev Gospodarska kriza v razvitih državah bo tudi v bodoče pestila zlasti tuje delavce Ker se bodo vračali, jim je treba zagotoviti ustrezne delovne in življenjske razmere Slika s sobotne otvoritve slikarske razstave A. Z. Mušiča Danes, TOREK, 9 januarja JULIJAN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.39 — Dolžina dneva 8.54 — Lu-a® vzide ob 14.04 in zatone ob 4.02 Jutri SREDA, 10. januarja GREGOR Vfeine včeraj: najvišja temperatura "■® stopinje, najnižja —0,8, ob 13. Ur’ 3.6 stopinje, zračni tlak 1034 mb Pada, vlaga 60-odstotna, nebo 7 de-Sel>nk pooblačeno, veter jugozahod-Wk, morje skoraj mimo, tempera-tura morja 9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI D.ne 8. januarja 1978 se je v Trstu ri^iL 11 otrok, umrlo'na je 16 oseb. r RODILI SO SE: Angela Marcon, , abriella Eranca, Francesco Pipo-?■ Eva Simonovič, Ciro Ciuoffo, Andrea Fornasiero Matteo Senabor, riuca Sparagna. Michela Iurincic, Aaron Coslevaz Daniela Busan. m UMRLI SO. 79-letna Giustina Uivch vd. Mayar, 75-letni Santo revisan, 85 letna Klena Ruoena vd. Busdon, 78 letna Maria Sabadin vd. "ririan, 57-letna Bruna Gregorini vd Karnjel, 81-letna Irma Wielepp ^d. Cimprič, US-letni Silvano Schie berna, 72 letna Antonietta Risconi por, Aceste. 74-lettia Anna Antoni-P' vd. Martini 8l-letna Anna Gua r,agn0 vd. Rizzi, BMetna Caterir.a ijdergetta vd. Suffi 83-let.na Maria Uicchierao por. Zucca. 87-letna Ines urlan vd. Bonomo. 64-letni Gior-ano Cermel. 98 letna Rachele Coen Por. Acco. 81-letna Luigia Sartorel 1 vd. Mangiarotti. ONEVNA SLUŽBA LEKARN T (od 8.30 do 20.30) riar8o Piave 2, Borzni trg 12, Mi- ramarski drevored 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM tn ENPAS od 22. do 7. ure: telet štev. 732-627. Prispevki Ob 2. obletnici smrti Vesne ula-vina roj. Žafran daruje teta G'zel a 5.000 lir za opremo Babne hiše v Ricmanjih. Ob L obletnici smrti Tončke Čokove in v spomin na profesorje Toneta Penka, Ivana Šavlija in Zavrtanika darujeta Vlasta in Armido 5.000 lir za Dijaško matico. Ob 12. obletnici smrti drage mame in žene Nade Renko daruje družina Hrovatin 10.000 lir za Dijaško matico. ODDAJATE STANOVANJE? Vzamemo v najem stanovanje ali hišo v okolici Trsta. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Stanovanje». ZAMENJAM smučarske (usnjene) čevlje št. 44 s št. 42. Telefonirati na št. 226-196 v popoldanskih urah. NA NOVO LETO sta se izgubila naša dva psa, čmi pointer z belo liso spredaj ter nemški ptičar rjave barve z belimi pikami. Kdor ju je videl, naj nas pokliče po telefonu (0487) 882006. > ■ PRODAM avto fiat 500 L letnik 1969 v zelo dobrem stanju. Telefon 756515. KUPIM gorilec na odpadno olje za centralno kurjavo. Navedite ceno; ponudbe na ADIT -1 Gradišče 10 p.p. 171 Ljubljana, i f : KUPIM rabljen gumijasti tekoči trak (električen) dolg približno 5 m. Telefonirati na št. 220109. ZANESLJIVO osebo za varstvo 10-me-sečnega otroka potrebujemo od 1. februarja dalje. Telefonirajte na št. 232112. MALO sobno kolo zamenjam za veliko' (normalno) ali. kupim rabljeno. Tel. 53160. SLIKE tržaških avtorjev prodajam po zmerni ceni. Telefonirati na štev. 814832. DOBRO ohranjeno spalnico v provansalskem stilu, z dvema stoloma, ročno izrezljano ogledalo ter stilni lestenec prodajam po izred ni ceni. Telefon 814832. IŠČEM v Skednju pritlični prostor za slikarski atelje. Telefon 814832 POTREBUJEM pridnega in zanesljivega delavca srednje starostne dobe za skladišče v centru mesta tn za stalno zaposlitev, po možnosti z znanjem slovenskega jezika. Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «Pošten». UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli pro da 850 '68: 127 '72-'73: alfasud '73; ja 850 '68: 127 '72 '73: alfasud '73: AR 2000 '72: 128 '72: 124 '68; 125 '68 '71 72: A 112 '70: R 16 '72: AR 1300 '70: 238 furgon '69; ford transi! '70; 124 '71 Ogled v Ul. B. Ca šale 7. NA PRODAJ kuhinjska kredenca v dnbrem stanju. Oglasiti se pri O-skarju Jamniku. 63000 Celje, Slomškov trg št. 8. Na prireditvi, ki so jo organizirala Zveza emigrantov iz Benečije ter slovenska kulturna društva, sta spregovorila predsednik deželnega sveta Mario Colli in predstavnik kulturnih društev dr. Valentin No-acco. Oba sta, vsak s svojega gledišča, opredelila stališče do poglavitnih vprašanj beneških Slovencev in celotnega deželnega področja, nakar je sledil z domačimi silami izveden bogat kulturno - prosvetni program. «V imenu vsieh kulturnih društev, ki delajo v Benečiji, an v imenu zveze naših emigrantov, pozdravim use vas, ki ste paršli na tel naš dan emigranta, an usim želim srečno novo leto,» je na začetku svojega govora dejal Valentino Noacco, potem pa je dodal, da slovenska narodnostna skupnost v pokrajini Videm preživlja odločilne trenutke, važne za njeno prihodnost. V zgodovini Slovencev v Furlaniji mora postati 1979. leto odločilnega pomena. Doslej opravljeno delo je namreč že rodilo stvarne sadove in nam nakazalo, kako doseči preporod in razvoj naše skupnosti. Naše zahteve preučujejo na vsedržavni ravni ter jih je potrebno zakonsko opredeliti. Ko je omenil obisk enotne slovenske delegacije pri predsedniku republike Sandru Pertiniju, je Noacco v beneškem narečju dejal: «Daržava niema ki šenkat — je jau Pertini — ma muora priznati manjšine, an ist sam z vami. Interveniral bom pri predsedniku vlade an pri predsednikih obeh vej parlamenta, ker je treba, da zakoni gredo naprej.* Potem ko je omenil ugodne perspektive po osimskem sporazumu, je Noacco obširno govoril o gospodarskih vprašanj ter je omenil konkretne pobude za ustvarjanje delovnih mest v Benečiji, pri čemer ima še posebno vlogo ravno obmejno sodelovanje. Govornik je visoko postavil vlogo emigrantov pri razvoju Benečije ter je navedel poročilo organizacije za kooperacijo in gospodarski razvoj, ki ne predvideva razpleta gospodarske krize razvitih držav v srednjeročnem razdobju, kar pomeni, da se bo brezposelnost nadaljevala in da bodo njene posledice občutili predvsem tuji delavci. Noacco je predlagal, da se to vprašanje rešuje z največjo odgovornostjo in da je potrebno povratek emigrantov omogočiti z izdelavo načrta gospodarskega razvoja RAVASCLETTO ZONCOLAN SMUČARSKI TEČAJ Štiri nedelje od 14 januarja dalje tečaj za otroke in odrasle Informacije na sedežu UNION, Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459 vsak dan od 17. do 19.30. k l- « O I* Informacije SIP uporabnikom Številka 16 ni več v rabi. Službo ((Točne ure» dobimo samo če telefoniramo na novo številko «161». Točna ura 161 5IP Societd Italiana per |’EsercizioTe!efonico ----------a .dati odgovore na1 'ta ' vprašanja. Gospodarskih in zaposlitvenih vprašanj ni mogoče reševati na spontan način, ampak je potreben celovit pristop, če se hočejo sedanja neravnovesja v razvoju omejiti. Za emigrante ni do volj kakšno delovno mesto več, ampak so jim predvsem potrebni pogoji za zaposlovanje in za življenje, tako z gospodarskega kot družbenega družinskega in kulturnega pogleda. Listina o pravicah Slovencev v Videmski pokrajini mora postati sredstvo' za identifikacijo beneških Slovencev ter mora biti deležna čim širše podpore. «Prišel je čas, je nadaljeval dr. Noacco, ko mora naša skupnost ponovno svobodno odločati o svoji usodi in se ne smejo več pojavljati provokacijska vmešavanja bd zunaj, da b; nas s' - po tisnili za 30 let nazaj, kot se je skušalo to doseči z zbiranjem pod p-isov, s pobudo ozke skupine nostalgičnih agitatorjev, ki so jih izkoriščali ljudje, ki z našo skupnostjo nimajo nobenega opravka. «Po-trebno je poiskati celovite rešitve zakaj samo tako bomo lahko postali zaupanja vrednj sogovorniki javnih ustanov, zlasti občin, gorskih skupnosti, pokrajine in dežele Napravili smo lep napredek na deželnem in pokrajinskem nivoju, žal pa še vedno preveč naših občin ne kaže potrebe po dialogu. Dr. Noacco je rabil trde besede za tiste občine, ki so v uradnem dokumentu zapisale, da se samo v nekaterih krajih ene občine v Nadiških dolinah govori slovenščina. Predstavnik kulturnih društev in zveze emigrantov je poudaril polr. interes Slovencev v videmski pokrajini, da z. globalno zakonsko zaščito dosežejo pogoje za vsestranski razvoj. «No-čemo postafi sterilni etnološki, radovednost vzbujajoči predmet, primeren za folkloristični muzej, ampak hočemo imeti sredstva, da postanemo šiva skupnost, protagonist svoje usode in sestavni del vse slovenske skupnosti.* Mario Colli, predsednik deželne ga sveta, se je najprej zahvalil za povabilo na dan emigranta, ki je postal pomembna priložnost, da se ob pričetku leta preveri prehojena pot in sprejme obveza, nadaljevati hojo oo pred leti,, izbrani poti. «To srečanje ni , važno samo z® vas, za vse prebivalstvo teh dolin, ampak za vso deželo, ker na zgovoren način dokazuje omikano rast, družbeni in kulturni napredek, vse bolj živo prepričanje o pomembni vrednosti, ki jo predstavlja odkrivanje kulturnih in jezikovnih značilnosti in etnične istovetnosti, da bi ovrednotili svoje dragoceni: in nenadomestljivo bogastvo. Govoreč o izkušnjah, ki si jih je pridobil s preučevanjem manjšinska in splošne družbene problematike, je Mario Colli dejal, di so sadovi boja demokratičnih sil in slovenske narodnostne skupnosti tgkšni, da spodbujajo k zahtevi po globalni zakonski zaščiti Slovencev v pokrajinah Trst, Gorica in Videm, k odpravi krivične razdelitve na dve ali tri kategorije, odvisno od pokrajine, kjer prebivajo. Ti cilj Potrebno je zatreti stališče, da bi z zaščito ustvarili za Slovence takšen privilegij, da bi bilo v nevarnosti italijanstvo in da bi se manjšina povzpela nad večino. Perspektivo Benečiji je Colli nakazal v italijansko - jugoslovanskih sporazumih, v evropski menjavi in v gospodarskem razvoju celotnega deželnega obmejnega področja. «Osimski sporazum je odstranil vsako možno oviro za celovit pristop k problemom slovenske manjšine in sicer na podlagi načel u-stave, ki so zajete tudi v deželnem statutu. Pred parlamentom so zakonski osnutki, obstaja vladna obveza, obstajata široko podprta volja in' aktiven poseg dežele, da se ta vprašanja rešijo... Z zadovoljstvom lahko gledamo v prihodnost, je dejal Colli, da bomo v letu 1979 dosegli pomembne uspehe, da bo v tem letu parlament sprejel ustrezen zakon za slovensko manjšino, V kulturno-prosvetnem delu programa so nastopili Birtičevi harmonikarji, Rezijanski citiravci, zbor «:Planika» iz Ukev, Keko in Ana, ter Beneško gledališče s Predanovo komedijo «Modar hlapec*. združuje Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter združuje tudi večji del italijanskih ljudskih in demokratičnih sil. Ob odstranjevanju nerazumevanja pa lahko združuje tudi vse tiste, ki sprejemajo ustavo. Colli je nato dejal, da obstajajo razlike v razvoju italijanskega in slovenskega prebivalstva, vendar te razlike ne smejo biti več razlog, da se preprečuje svobodni razvoj in da se zavarujejo pravice državljana in skupnosti. Bolj kot je položaj slab — slab zaradi px>sledic preteklosti, fašističnega raznarodovanja in kasnejših napak in pomanjkljivosti, več skrbi mu je potrebno posvečati. «Potrebno je pospeševati najbolj prikladne oblike svobodnega izražanja volje, omogočati avtonomni razvoj državljanov in celotne skup-nosti ter opredeliti zaščito pravic manjšinske narodnostne skupnosti za poglavitno dolžnost večine,* je dejal predsednik deželnega sveta Colli. Potrebno je dokončno premostiti zgrešena pojmovanja, ki se pojavljajo zlasti v Trstu in katerih p>osledice smo v preteklosti vsi drago plačali, Slovenci pa še najbolj. minil mm,m m ...................................................... PO PODATKIH GORIŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE Upočasnjena rast življenjskih stroškov tudi v trimesečju od julija do septembra Cene so se v Gorici lani od januarja do septembra zvišale za 3,5 odstotka, v državnem merilu pa za 7,9 odstotka Spor med Boscarolom in občinsko upravo se vleče že. nekaj let. Hiša, ki jo bo treba porušiti, naj bi bila po mnenju občine zgrajena brez ustreznega dovoljenja, oziroma na podlagi dovoljenja, ki je že poteklo. Poleg tega pa stoji na kraju, kjer je v regulacijskem načrtu predvidena gradnja nekaterih cestnih povezav. Občina je najprej lastnika pozvala naj poskrbi za odstranitev stavbe, ki je po njenem mnenju grajena na črno, drugič pa ga obvestila da bo sama poskrbela za rušenje, kolikor ne bo zgradbe odstranil. Lansko jesen je prišla zadeva tudi pred civilno sčdišde, ki je Bo-scarola oprostilo, ker da ni zagrešil kgzjuvess dP.iaj?jft,;priwačnMa mnenja pa je bilo upravno sodisče, ki je priziv zavrnilo. Po vrsti neugodnih podatkov o gospodarskih gibanjih v preteklem letu, o naraščanju inflacije, o nezaposlenosti, beležimo tokrat, na prvi pogled rahlo ohrabruje j podatek, da se je v lanskem letu le upočasnil ritem naraščanja življenjskih stroškov na Goriškem. Zadnja številka glasila goriške trgovinske zbornice, Economia isontina, objavlja vrsto zanimivih podatkov, iz katerih povzemamo, da so življenjski stroški v tretjem trimesečju lani (od julija do septembra) narasli le za 1,9 odstotkov, kar jo znatno manj v primerjavi s porastom v predhodnem obdobju. Tako si v prvem ' trimesečju leta 1978 zabeležili porast v višini 2,5 odstotkov, v drugem. pa 2,2 odstotka, v tretjem pa le 1,9, kar pomeni, da se kažejo očitni znaki popuščanja inflacije. Vprašanje zase je, če gre za časovno in krajevno omejen pojav. Na drugo vprašanje že lahko tudi odgovorimo pritrdilno. Po podatkih statističnega zavod® ISTAT so cene blaga v' Gorici v lanskem letu, posebej pa v tretjem trimesečju naraščale počasneje kakor v vsedržavnem poprečju. Vse do predlanskim pa je bilo to razmerje povsem drugačno in so cene v Gorici rasle hitreje kakor v drugih krajih. Tako so se cene v Gorici (podatke lahko uporabimo tudi za celotno pokrajino) od januarja lanskega leta do konca septembia, dvignile poprečno za 5,3 odstotke, v državnem poprečju pa za 7,9 odstotkov. Ker pa se podatki nanašajo na poletno obdobje, ko je nopraševanje po blagu navadno nekoliko bo'j u-merjeno, bo treba najbrž počakati, da bodo znani tudi podatki za oktober. november ir. december, iz katerih bo mogoče ugotoviti, če inflacija dejansko popušča, ali pa je bilo bolj umerjeno naraščanje življenjskih stroškov le kratkotrajnega značaja; Prevladuje vtis, da so cene v zadnjem obdobju lanskega leta, spričo povečanega popra-ševanja (pri tem ne gre zanemariti vloge kupcev iz sosednje republike), vnovič poskočile. Vsekakor pa velja počakati na točne podatke. obravnavali ureditev nekaterih komunalnih zadev v štandirežu, predvsem vprašanje odtokov deževnice v Ulici Natisone. Menda bo občinska tehnična služba že v prihodnjih dneh obiskala prizadeto področje, v dobrem mesecu dni pa naj bi zadevo vsaj začasno uredili. Ivan Renko na poslovilnem obisku v Sovodnjah , Jugoslovanski gensralnj kc>nzyl v Trstu, Ivan Renko.rbje te dni opravil poslovilni obisk na županstvu v Sovodnjah. Zadržal se je, v prijetnem razgovoru z županom Če-ščutom, nekaterimi člani odbora ter občinskimi uslužbenci. Kakor je znano, bo Ivan Renko v kratkem odšel na novo službeno dolžnost. Občina naj končno poskrbi za nogometno igrišče v Štandrežu Predsednik štandreškega rajonskega sveta, Valter Reščič je v petek, 5. t. m.,, naslovil goriškemu županu in v vednost odbornikom za javna dela, šport in finance, pismo v katerem opozarja na nevzdržno stanje nogometnega, igrišča v Štandre-žu ter zahteva od občine, da zadevni strošek, tako glede odkupa ali zamenjave zemljišča, kakor glede ureditve športnih naprav, vnese v proračun za leto 1979. Pri načrtovanju posega bo treba upoštevati tudi nujnost ojačitve električne struje, kajti sedanja električna napeljava ne ustreza več. V petek oopoldne pa je bil na občini tudi sestanek, na katerem so Jutri seja sveta za Podturn-Sv. Ano Jutri zvečer, ob 21. uri, bo v dvorani z.avoda Lenassi seja rajonskega sveta za Podturn - Sv. Ano, kjer bodo verificirali sestavo rajonskega sveta, istočasno pa tudi pripravili skupščino prebivalstva, ki n-1 bi bila še v teku januarja. Predsednik konzulte prof Sergio Lutman je v vabilu članon. konzulte opozoril, da večkrat niso bile seje sklepčne, ker so bili številni člani odsotni. (mo gradnjo bo treba res porušiti Deželno administrativno sodišče (TAR) je zavrnilo priziv, ki ga je vložil geometer Giovanni Boscarol proti sklepu tržiške občine o ruše nju stanovanjske hiše na Largo Mar-celliana. Zdaj ostaja še možnost priziva na državni svet. Od danes dalje bodo dokončno zaprli za promet odsek Ulice Fai-ti v Gorici. Gre za skrajni konec ulice, kjer že- gradijo stanovanjsko hišo. Cestno povezavo mod Ulico F.aiti in Ulico Terza armatu so u-redili z dograditvijo novega odcepa. Pridržana prognoza za kolesarja Huda nesreča se je zgodila vče raj zvečer, okrog 17.45, na državni cesti št. 56 blizu Krmina. Policijska oll.odnica je z avtom povozila 50-letnega kolesarja Alberta Jakončiča stanujočega v kraju Bose di Sot št. 11. Do nesreče naj bi prišlo, ko je kolesar naenkrat in nepriča kovano pripeljal iz stranske na glavno cesto, ki jo je nameraval sekati in to ravno v trenutku, ko je mimo pripeljal avto policijske ob-hodnice. Trčenje je bilo neizbežno. Pri nesreči je Jakončič zadobil hude poškodbe. Prepeljali so ga najprej v krminsko, od tam pa v videmsko bolnišnico. Zdravniki so si pridržali prognozo. Kot smo že v nedeljo objavili je v Attemsovi palači odprta antološka razstava del goriškega rojaka, slikarja Antona Zorana Mušiča, ki slavi letos svoj i sedemdesetletnico. Razstava bo .idprta do 25. februarja in ogledati si jo je moč ob delavnikih tako zjutraj kot popoldne. Na naši sliki trenutek s sobotne otvoritve razstave, ko govori umetnostni kritik prof. Mazzariol, ob njem stoji umetnik Anton Zoran Mušič. V ŠEMPETRSKI GLASBENI ŠOU Koncert Lina Urdcna in Helene Pie s n L ar V okviru koncertov, ki jih prireja Šolska skupnost Glasbene Sole v Šempetru, sta nastopila v mali dvorani gosta iz zamejstva klarinetist L'no Vrdan in stara znanka naše publike pianistka Helena Plesničar. Mladi klarinetist, ki poučuje na konservatoriju v Trstu je že veliko nastopal solistično in v raznih komornih sestavah. Odlikuje ga tehnična dovršenot, ki se druži z žlahtnim, nikdar surovim tonom. Uspešno zna premostiti tudi mto-nančne probleme, ki so pogojeni s skupno igro. Klarinetist je našel v pianistki varno oporo in enakovred-no poustvarjalko. Skupna igra obeh izvajalcev je. .pila uravnovešena in odtehtana. Njun komorni dvogovor "e bil vedno logično izpeljan in sti-lisVčno odtehtan. Spored je bil sestavljen iz del iz 19. in 20. stoletja. Tri fantazije R. Schumanna so zahtevala od izvajalcev svobodno muziciranje, Sonata v f-moht J. Brahmsa pa nasprotno premišljeno soigro, ki ie podčrtovala zaokroženo oblikovno fakturo in vsebinsko odtehtanost posameznih stavkov. Izrazno naprednost in kontinuirano iskanje novega, ob dobrem poznavanju starega v glasbi So lastnosti in odlike del članov t.nn. •rfrancoske šesterice», ki se je formirala po zgledu «ruske peterke*. Član framcoske skupine je bil tudi pred štirimi leti umrli skladatelj D. Milhaud. Njegov drzni, hudomušni m domiselno izvirni Koncertni duo za klarinet in klavir lepo ponazarja orientiranost skupine, fci ji je skladatelj pripadal. Sonata v Rs duru C. Saint Saen-sa ie glasbeno tudi mani izobraženemu poslušalcu prikazala, kako neopazno je v romantiki zas drano 19. stol. prehajalo v vsebinsko, predvsem pa oblikovno m tehnično zapleteno 20. stol. Na zahtevo publike sta izvajalca dodala še Andante F. Mendelssohna in s tem dokončno dokazalu visok nivo svojih izvajalskih zmogljivosti. H. B OBVESTILO Trgovinska Zbornica za iodu strijo, obrtništvo in kmetijstvo iz Gorice namerava sprejeti v službo zaradi nujne izredne potrebe knjigovodje za 3-mesečno obdobje. Zainteresirane osebe lahko predložijo prošnje na naslov; Ca mera di Commercio Tndustria Artigianato e Agricoltura, Ulica Cfispi ! 10, Gorica. Gorica, 4. januarja 1979 ....................... STALIŠČE SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V slovenskih otroških vrtcih naj bo osebje v celoti slovensko V nekaterih vrtcih bivše 0NAIRC je pomožno osebje italijanske narodnosti Že večkrat je Sindikat slovenske šole posvetil pozornost našim otroškim vrtcem. Obravnaval je razne probleme, ki zadevajo obstoj in rast naših vrtcev in te probleme tudi predočil pristojnim oblastem. Z zadovoljstvom je ugotavljal, da naše vrtce obiskuje kar lepo število o-trok, vendar je pri tem zabeležil, da v njih niso samo slovenski o-troci. To, seveda, jemlje slovenskim vrtcem njihovo fiziognomijo in namen. Na zadnji seji Sindikata je to vprašanje zopet orišlo na dnevni red, tudi na pobudo prizadetih staršev. Gre pa za vrtce, kjer sta v istem poslopju slovenska in italijanska sekcija, kjer otroci skupaj obedujejo in se skupaj igrajo, pomožno osebje pa je italijansko. To je deloma dediščina ukinjenih vrtcev ONAIRC, dediščina, ki jo slovenska javnost odklanja. Vrtce bivše ONAIRC je prevzela država. Tudi v teh mora delovati zavedno slovensko učno in neučno osebje, kajti nihče ne more dati, česar sam nima, v našem primeru lepe slovensk. besedv in slovenskega u’.a. Starši pa imajo pra vico, da se njihovi otroci dosledno vzgajajo v materinščini. Didaktično delovanje se namreč ne omejuje na učni čas, pač pa zajema vse momente življenja v vrtcih. Problem je žgoč, ker prehajamo v utrakvi-stične vrtce, ki niso po zakonu predvideni in po katerih bi naša šola utrpela nepopravljivi, škodo. Sindikat slovenske šole poziva torej odgovorne, da vzamejo resno v pretres ta položaj in da podvza mejj vse potrebne ukrepe, da bodo tudi slovenski vrtci delovali po ob stoječih normah. Kino (i or iv a CORSO 17.30—22.00 «Tre simpatiche carogne*. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 17.00—22.00 «11 vizietto*. Ugo Tognazzi. VITTORIA Danes zaprto. Jutri: «Pia-ceri erotici di una signora bene*. Prepovedan mladini pod 18, letom. Tržič EXCELS10R 16.30-22.00 «Non com-mettere alti impuri*. PRINCIPE 17.30-22.00 «Dr. Živago*. /Vzzjvi fioricu in okolica SOČA 18.00—20.00 «Ljudje. proti*. Italijanski film. SVOBODA 18.00- 20.00 «Pekel na Floridi*, Ameriški film. DESKLE 19.30 «Ni, ampak...*. Jugoslovanski film. Božični koncert v goriški stolnici Združenje goriških cerkvenih pev skih zborov je priredilo v nedeljo v goriški stolnici koncert božičnih peimi. Nastopili so mladinski pevski zbor pod vodstvom Iva Bolčine, moški zbor, ki ga vodi Zdravko Klanjšček in mešani zbor pod vodstvom Mirka Špacapana. Povezoval je F anko Žerjal, priložnostni govor pa je imela Marija Če-ščut. DEŽURNA LEKARNA v GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel 72-480. Prispevki V spomin na nepozabnega Sava Vogriča darujejo družin, i prijatelji 75.000 lir za tabornike Rode modrega vala in 75.000 lir za Slovenski fotoklub «Skupina 75*. NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Juventus zmagal v Firencah MRH GORIŠKEMU PA GNOSSINU ° Goričani so zanesljivo premagali tržaški Hurlingham - Emerson vodi Milan brez težav premagal Catanzaro - Perugia izbojevala le točko Trinajsto kolo prve italijanske nogometne lige je moralo razčistiti še marsikatero nejasnost. Juventus, ki je nedvomno najboljša italijanska e-najsterica, saj je praktično državna reprezentanca iz Argentine brez Rossija, je doslej pokazal veliko ne-kostantnost, kar je dalo duška debatam in govoricam. Prav v nedeljo pa je Turinčane čakal težji izpit v Firencah proti ekipi, ki je na svojem igrišču še najbolj nevarna in Zopet izgredi Tekmo Napoli - Lazio, ki se je končala z remijem 1:1, so v nedeljo prav gotovo igrali le formalno. Preden se je srečanje začelo, so se namreč pripetili hujši dogodki, zaradi katerih bo zvezni sodnik «podaril» obe točki Laziu. Ko so igralci stopali na igrišče je nekaj petard priletelo na igrišče. Do tu vse v redu, ker je to na italijanskih igriščih že sicer navaden običaj. Nekaj petard pa je «logično» neznan o-strostrelec naperil prav med nogomateše. Na tleh sta ostala Manfredonija in Pighin, ki i-grata oba za gostujoče moštvo. Pod šokom so ju morali peljati celo v bolnišnico in sodnik je moral začeti srečanje s polurno zamudo. To je zgolj kronika dogodka, ki pa v bistvu pove že vse. Postavlja pa na mizo več stvari, katere je treba v italijanskem nogometu razčistiti. Mnogi ne dvomijo, da je nedeljske incidente povzročila neodgovornost ljudi, ki so v tednu pred tekmo aalj duška hujšim in zelo zagrizenim polemikam. Ko se namreč ali nogometaši ali trenerji med seboj kregarijo morajo pomisliti. da navijači vse to berejo po raznih časopisih. Navijači pa vse to vzamejo zelo resno in pridejo na tribune že razjarjeni. To pa še ni vse. Mnogi tudi dvomijo v poškodbo Manfredo-nije in Pighina. Tudi tu bi radi poudarili na resnost in odgovornost nogometašev - profesionalcev. ki bi se ne smeli poslužiti takih sredstev za osvojitev zmage. Ne bomo dvomili v verodostojnost in poštenost igralcev hazia. na misel pa nam je prišel dogodek iz preteklega državnega prvenstva. Manfredo-nio je v Perugii prav tako zadel petard, priletel pa je očitno s strani navijačev Lazia. Manfredoma je za minuto stal na robu igrišča, nato pa je tekmo odigral do konecrr (is) ki je na lestvici imela celo točko več. No, Juventus je uspešno ta izpit opravil, saj je domačinom odnesel obe točki in tako le nekoliko popravil svoje mesto na razpredelnici. Milan je sicer še zelo daleč, saj ima sedaj že pet točk prednosti, zmaga nad Fiorentino pa je vsem obvestilo, da bo treba z Juventusom v tem prvenstvu še računati. To pa tudi pomeni, da bo prvenstvo postalo dokaj zanimivejše in da ne bo samo mrtvi tek Milana in Perugie, ki sta doslej sicer pokazala daleč največ. Od obeh vodečih enajsteric je v nedeljo nekoliko razočarala. Perugia, ki je proti skromni Veroni odnesla le točko in to na domačih tleh. Trener Perugie Castagner je sicer že nekajkrat izjavil, da je njegovo moštvo bolj «nadarjeno» za igranje na tujem igrišču in da ga zato ne preseneča, če nerodno izgublja točke doma. To odgovarja tudi resnici, saj je Perugia žela doslej več pomembnih zmag na tujem igrišču. Milan pa je brez posebnih težav odpravil Catanzaro, ki je sicer zelo solidna ekipa. Milančani so pokazali dobro formo, saj so mimogrede dosegli visoko zmago in dokazali, da so najresnejši kandidat za osvojitev na slova in s tem tudi toliko pričakovano zvezdico na majicah. Inter je z Rima, kjer je Juventus pustil kožo, prinesel zadovoljivo točko, Rimljani pa so s prihodom Val-careggija pridobili na kvaliteti igre in predvsem postali pogumnejši. Roma je sedaj trd oreh za vsakogar. Bologna je s porazom v Turinu v vedno nevarnejših vodar: tudi menjava trenerja ni prinesla zaželenih sadov. Neodločen izid je zapečatil srečanje med Vicenzo, ki je z o- krevanjem Rossija postala solidna enajsterica, in Ascolijem. Atalanta pa je v Avellinu iztržila dragoceno točko .ostala pa je na zadnjem mestu lestvice. IZIDI 13. KOLA Avellino - Atalanta 0:0 Fiorentina - Juventus 0:1 L.R. Vicenza - Ascoli 1:1 Milan - Catanzaro 4:0 Napoli - Lazio 1:1 Perugia - Verona 1:1 Roma - Inter 1:1 Torino - Bologna 3:1 LESTVICA Milan 21: Perugia 19; Inter, Torino, Juventus 16; Fiorentina 15, Napoli, Lazio 14; Catanzaro 12; Ascoli, L.R. Vicenza 11; Avellino, Roma 10; Bologna, Verona 8; Atalanta 7. PRIHODNJE KOLO (14. 1.) Ascoli - Fiorentina; Atalanta -Roma; Bologna - Milan; Catanzaro -Napoli; Inter - Avellino; Juventus -L. R. Vicenza; Lazio - Perugia, Verona - Torino. Najboljši st/elci 9 — Giordano (Lazio) 7 — Rossi (L. R. Vicmza) in Sa-voldi (Napoli) 5 — De Ponti (Avellino), Bettega (Juventus), Calloni (Verona), Chiodi in Bigon (Milan). Pagnossin - Hurlingham 97:76 (46:37) PAGNOSSIN: Campestrini, Valen-tinsig 11, Turel 2, Pomdexter 36, Premier 13, Ardessi 14, Laing 10, Cortinovis 2, Antonucci 3, Bruni 6. HURLINGHAM: Starc 2, Ritossa, Čuk, Scolini 6, Bechini 28, Meneghel 5, Forza 4, Jacuzzo 8, Laurel 23. SODNIKA: Garibotti (Chiaravi) in Marchis (Turin). PM: Pagnossin 19:26, Hurlingham 8:9. SON: Pagnossin 19, Hurlingham 22. V deželnem derbiju v Gorici je Pagnossin povsem zasluženo, z nepričakovano visoko razliko v koših premagal tržaški Hurlingham. V delno opravičilo gostov je treba omeniti, da so igrali brez drugega A-meričana Bostona, ki se je lažje poškodoval v prometni nesreči, toda kljub temu pred tekmo nihče ni pričakoval takih razpletov na igrišču. Pagnossin je zmagal predvsem po zaslugi svojih centrov, ki se jim je pod košema uspešno upiral le osamljeni Bechini, in po zaslugi običajnega Pondexterja, ki je v prvem polčasu dosegel 22 košev, pri ten pa zgrešil le dva meta. Med gosti je poleg omenjenega Bechinija zaigral dobro tudi Laurel, ki pa je popustil v drugem polčasu. Tekma se je pričela pred nabito KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Jadranovci zopet uspešni V nedeljo so premagali Ferroviario - Borovci nerodno izgubili DL Ferroviario — Jadran 61:62 (33:39) JADRAN: A. Sosič (k) 6, Prašelj 4 (0:1), Ban 22 (4:8), B. Vitez 17 (1:1), I. Starc 9 (3:5), I. Ambrožič, V. Sosič, M. Vitez 2, S. Ambrožič 2. SODNIKA: Policastro in Polh iz Trsta Jadranovi košarkarji so v nedeljo dosegli pomembno zmago v promocijskem prvenstvu, saj so na tujem premagali peterko Ferrovia-ria, ki je doslej delila prvo mesto na lestvici z našimi predstavniki. Tekma sama se je izkazala kot veliko težja od predvidenega, saj so bili prav vse zunanje okolnosti proti našim košarkarjem: velik mraz je naravnost »zmrznil* roke Jadrano-vim strelcem, ki so vsi po vrsti mp-tali mimo koša tudi iz najbolj ugodnih pozicij, izredno spolzko igrišče je predsta vljajp, PSitfšljMg Jt Francozinje in Italijanke. Lestvica je bila taka: L Sackl (Av.) “■ Polen (Fr.) Moser - Proll (Av.) ’• Serrat (Fr.) Giordani (It.) . ®- Zini (It.) '■ Rosa Quario (It.) «• Gatta (It.) “■ Solkner (Av.) 10. Wenzel (Liecht.) Ji' Kaserer (Av.) J2. Zechmeister (NDR) JI Kurz - Schlechter (Av,) J5- Tautchning (Av.) JO' Konzett (Liecht.) — — }'■ Fournier (Fr.) 1’31”00 JO- Dorsey (ZDA) 1'31”01 19' Charvatova (ČSSR) 1'31”04 Lestvica za SP: *• Nadig (švi.) in Proll-Moser (Av.) 90 “■ Wenzel (Liecht.) 81 Pelen (Fr.) 51 0 Kinshofer (ZRN) 50 0- Sackl (Av.) 47 v nedeljo je bil na sporedu tudi senski veleslalom za svetovni pokal, magala pa je Kinshoferjeva (ZRN) Pned IVenzlovo (Liecht.), Sackltovo J'?v-). Nadigovo (Švi.), Loikejevo IrAvJ in drugimi. Najboljša Italijan a Giordanijeva je bila enajsta. V PORTOROŽU Začela se je intcrliga V nedeljo se je v Portorožu začela Popularna in že tradicionalna ša-ovska manifestacija «4. moštveni l lJllr prijateljstva - interliga*, na i . fi nastopajo ekipe iz dežele Fur-n,i® - Julijske krajine, slovenske-rf. Primorja ter tudi iz Koroške. V deljo so odigrali prvi koli, turnir Pa se bo nato odvijal enkrat meseč-,°> vedno v drugem mestu na na-Tto območju. Turnirja se udeležuje 13 ekip, vendar pa se jim bo ver-J tno že z naslednjim kolom priklju-3 še ekipa iz Idrije, tako da bo-0 lahko kola bolje stekla. Iz Trsta 1’26”58 1’27”05 1’27”08 1’27”36 1’27”37 1’27”88 1’28"27 1’28”52 1'28”53 1’29”46 1’30”01 1’30”28 1’« 1’30”45 r30'’51 nastopajo tri ekipe in sicer Trst 1 in Trst 2. To sta mešani ekipi dveh najmočnejših tržaških krožkov in sicer Tržaškega šahovskega društva in Tržaške šahovske akademije. Tretja tržaška ekipa je postava Costa-lunge. Iz naše dežele nastopajo še Gorica, Tržič in lanskoletni zmagovalec, ekipa Vidma. Ekipe iz matične domovine so sledeče: Nova Gorica, Koper, Ilirska Bistrica, Tolmin, Piran in Sežana. Iz Avstrije je slovenska ekipa iz Celovca pod imenom Slovenske šahovske zveze. Rezultati prvih dveh kol so naslednji: Trst 1. - Trst 2. 6:0 Videm - Celovec 5:1 Koper - Gorica 5:1 Nova Gorica - Piran 3:3 Sežana - Ilirska Bistrica 4,5:1,5 Tolmin - Costalunga 4,5:1,5 Počival je Tržič 2. kolo Ilirska Bistrica - Costalunga 3,5:2,5 Piran - Sežana 5:1 Nova Gorica - Gorica 5:1 Trst 1. - Celovec 5,5:0,5 Koper - Videm 3,5:2,5 Trst 2. - Tržič 4,5:1,5 Počival je Tolmin Po prvih kolih vodi prva ekipa Trsta, ki je skupno izgubila le pol točke pred tradicionalnimi nasprotniki kot so Nova Gorica, Koper, Videm in še drugi. Uvodni govor temu tekmovanju je imel predsednik skupščine občine Piran Anton Mikeln, ki je poudaril pomen šaha v obmejnih prijateljskih stikih, za njim pa sta še spregovorila predsednik primorske šahovske zveze Ivan Zabukovec in predsednik šahovske lige F-JK Tullio Bregant. Naslednji dve koli bosta v Trstu, v nedeljo, 4. februarja, favorizirana prva ekipa Trsta pa se bo spoprijela z močnima ekipama Kopra in Nove Gorice. BUDIMPEŠTA - V polfinalni ženskega namiznoteniškega evropskega pokala prvakov je v Budimpešti domača ekipa Statisztike po ostri in dramatični borbi nadigrala jugoslovanskega prvaka Proleterja iz Čoke s tesnim izidom 5:4. Jugoslovanke so v skupnem seštevanju že vodile 3:0, takrat pa se je posebno odlični mladinki Gordani Perkučin zataknilo, tako da so morale jugoslovanske predstavnice ostati praznih ro’:. NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Zarja in Primorje uspešna v derbijih Gaja ni igrala - Hud poraz Juventine - Mraz oviral tekme Zarja — 2:0 (2:0) ZARJA: Pucer, Bidussi, Cecchi, Metlika, Vojko Križmančič, Sanese, Dargo Grgič, Mikuš, Sulčič, Ivo Grgič, Fonda v d.p. Lupidi, 12 Favento. BREG: Mikor, Poropat, Klun, v 15. min. p.p. Samec, Ražem, Dagri, Melon, Cigui, Lovriha, Jez, Azzo-lin, Strnad, 12. Ghersinich. STRELCA: v 17. min. Metlika, v 31. min. Ivo Grgič. Predstavniki bazoviške Zarje so v prvi tekmi v novem letu gladko zmagali, čeprav so vsi slovenski derbiji dokaj izenačeni, pa so v nedeljo Bazovci zaigrali veliko bolje od Brežanov. Pri Bazovcih so bili tokrat odsotni kar trije standardni igralci, tako da je moral trener Pertič poslati na igrišče poškodovanega Vojka Križmančiča in mladega Fondo, ki je tudi prvič zaigral s članskim moštvom. Po začetnem žvižgu sta ekipi predvsem nadzorovali nasprotnika, tako da se je igra razvijala pretežno na sredini igrišča. Zarja pa je prešla v vodstvo v 17. min. z lepim golom Metlike, ki je z glavo potisnil usnje v zgonji desni kot Mikorjevih vrat. Po golu so vsi pričakovali silovito reakcijo Brega, toda zarjanom je |,l,imll,ll>l„„„nli,liii„iiiiiiiiiiiiii-aiiiiiinniiimiiUiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinimiiHMinii»nnHMiim.................................. ODBOJKA V PRVENSTVU MOŠKE C LIGE Uspešen start borovcev Tudi v ŽBL zmaja «plavih» - V ŽCL Sloja plačala davek svoji neizkušenosti MOŠKA C LIGA Apies Fiume Veneto - Bor 1:3 (8:15, 15:8, 7:15, 7:15) APIES: Berti, Bcrtoncin, Canton, Coral, Da Ros, De Marchi, De Paoli, Galber, Pasini, Pigozzo, Pittini, Pontisso. BOR: Kralj, Fučka, Kodrič, Neubauer, Zadnik, Krebel, Ugrin, Koren, Veljak. V prvem nastopu letošnjega prvenstva C lige je Bor v gosteh dosegel pomembno in spodbudno zmago proti ekipi Apies iz Fiume Veneta. Borovci so v eni sami uri igre, brez posebnih težav ugnali sicer solidne, toda ne preveč močne nasprotr nike. Le v drugem setu so bili domačini boljši, še to pa predvsem po zaslugi pavze, ki so si jo borovci privoščili pred odličnim in brezpogojnim finišem. Prišla je predvsem do..izraza., izkušenost in avtoritarnost »plavih*, ki so tako (predvsem psihično)"Onesposobili domačine že od všega 'začetka. V prvem setu, ki je bil gotovo najboljši, so «plavi» takoj povedli s 4:1, nato s 6:3 in celo 11:3. Z lepimi akcijami v napadu, predvsem z dobrimi podajami, ki so presenetile domači blok (ta je bil vedno nepripravljen) in z zelo učinkovitimi servisi, ki so kmalu razkrili najhujšo hibo Apiesa, sprejem, je Bor takoj pokazal, da bo zmaga gotova. Drugi set je bil izenačen vse do stanja 7:7, nakar so domačini povedli do 14:7. Z nekaterimi odličnimi akcijami na centru in z izredno požrtvovalno igro v polju so domačini v tem setu pokazali največ, žrtvovali pa so tudi vse moči, tako da sta bila ostala dva seta le gola formalnost in monolog «plavih», ki so le s polovičnim trudom pridno kot stroj nabirali točko za točko. Pri Boru je treba pohvaliti prav vse igralce za tako uspešen začetek, še posebno pa Iztoka Kodriča, ki je uspešno serviral in dobro igral v napadu ter Klavdija Veljaka, ki je vnesel v Borove vrste tisto prepotrebno samozavest in mirnost v igri. ŽENSKA B LIGA Mantova — Bor 0:3 (4:15, 11:15, 12:15) BOR: Bolčina, Debenjak, Fičur, Glavina, Hrovatin, Kalan, Kus, Mesesnel, Zupančič. Borovke so s- v soboto v Mantovi pomerile z istoimensko ekipo, ki je na dnu lestvice, brez točk. Eki- pa pa ni tako slaba, kot kaže njen položaj. Tehnično so sicer igralke precej slabše od borovk, so pa zelo borbene in požrtvovalne. Bor je s svojim nastopom v glavnem zadovoljil. Naše igralke so končno le zaigrale umirjeno in sproščeno, na igrišču ni bilo živčnosti in zmede, ki sta bili značilni za Borovo igro v dosedanjih srečanjih. Od časa do časa so se sicer «plave» nekoliko zmedle in popustile, vendar so znale te trenutke ob pravem času premostiti. Zgrešile so tudi nekaj servisov, vendar pa so na splošno s prikazano igro zapustile dober vtis, kar dopušča upanje za uspešnejše bodoče nastope. V prvem setu tekme je bila premoč borovk več kot očitna, saj so »plave* domačinkam prepustile le 4 točke. Podobno je bilo tudi na začetku 2. niza, nakar se je Mantova razigrala in se enakovredno borila do konca tekme. Borovke so' znale v pravem času zaustaviti pobudo nasprotnic in jo prevzeti v svoje roke, kar jim je seveda omogočilo zmago in s tem tudi mesto na sredini lestvice. INKA ŽENSKA C LIGA La Scarpofeca — Sloga 3:1 (15:11, 7:15, 15:10, 15:9) SLOGA: Ticijana, Milena in Lučka Križmančič, Mira, Suzana in Neva Grgič, Čuk, Ražem, Hrovatin, Gulič, Vidali, Milič. V soboto se je začelo tudi prvenstvo v ženski C ligi, kjer nastopa od slovenskih ekip edinole Sloga. Slogašice so prvo tekmo igrale v gosteh v Gradišču proti domači e-kipi Torriana La Scarpoteca in so morale poražene Zapustiti igrišče. Kljub porazu pa so zadovoljile. Ne smemo namreč pozabiti, da je letos ekipa zelo mlada in neizkušena, prav neizkušenosti pa gre pripisati glavno krivdo za poraz. Tehnično je bila naša ekipa odločno boljša od domačink, izdala pa jo je trema, predvsem po drugem setu, ko je bilo jasnb, da sta si ekipi enakovredni. Tekma sama je zadovoljila, saj je bila lepa in borbena. V tej zvezi moramo pohvaliti tudi sodnika. Morda je sicer pustil nekoliko »preveč igre*, česar naše igralke niso navajene, in je tako nehote favoriziral domačinke, kar pa ni vplivalo na končni izid. Sloga je še vedno zaigrala v nekoliko okrnjeni postavi, saj je čukova igrala le občasno. Sta- rejše igralke so morda zaigrale nekoliko pod svojimi sposobnostmi, pohvaliti pa moramo Darinko Ražmo-vo in Nevo Grgičevo zaradi njune borbene igre. Obe sta v tej tekmi tudi prvič nastopili kot standardni igralki. Kljub porazu je torej Sloga s prikazano igro zadovoljila, kar daje u-panje za bodoče pozitivne nastope. INKA KOŠARKA MLADINCI Alabarda - Jadran 74:90 KADETI SABA - Kontovel 31:115 DEČKI Sokol - Servolana 29:91 uspelo, da so napade Brežanov odbili in večkrat tudi ogrožali vrata gostov z nevarnimi protinapadi. V enem izmed teh pa je Ivo Grgič po lepi oodaji Mikuša podvojil za svoje barve. S tem pa je bilo praktično te tekme konec, saj so Bazovci v drugem polčasu z lahkoto nadzorovali neorganizirane napade gostov in bi lahko še potrojili, toda Ivo Grgič je ob praznih vratih streljal mimo gola. Pri gostih moramo vsekakor pohvaliti požrtvovalnega Ražma ter kapetana Strnada, pri domačinih pa NARAŠČAJNIKI Don Bo«ro - Kontovel 85:78 1. ŽENSKA DIVIZIJA Breg --FvaU*-- 0:3 Hrast - Rivignano 1:3 DEKLICE OMA - Kontovel 0-3 Olimpija pričenja s pripravami LJUBLJANA — Nogometaši Olimpije bodo danes pričeli s pripravami za spomladanski del prvoligaškega prvenstva. Do 15. t.m. bodo trenirali v dvorani VŠTK na Kodeljevem, zatem pa bodo odpotovali na osemdnevne priprave na Črni vrh nad Idrijo. Nato bodo sledile enomesečne priprave v Kopru. Včeraj se je pričel tudi t. ,eden-ski prestopni rok. Že prvi dan bo pogodbo podpisal dosedanji igralec Čelika iz Zenice Mehmed Buza, ki je v Ljubljano dopotoval že pretekli teden. Zadeva s prestopom Veljka Tukše iz zagrebškega Dinama se je nekoliko zapletla, kajti njegov sedanji klub se ogreva za prestop k ZagreDU. Utegne pa se zgoditi, da bo ta igralec le prestopil k Olimpiji, ker si sam menda bolj želi v Ljubljano. Vodstvo Olimpije računa tudi na velenjska igralca Janeza Huda-rina in Slobodana Miljkoviča, ki sto že pristala na selitev za Bežigrad. Pri Olimpiji pričakujejo še Terčiča iz Mercatorja, utegne pa j zgoditi, da bo do 15. t.m., ko se bo zimski «mimi» prestopni rok iztekel, o-okrepila še s kakim igralcem. Od osmih napovedanih tekem so odigrali le štiri. V Bazovici sta se pomerila Zarja in Breg ob prisotnosti lepega števila navijačev. Domačini so ie v prvih 45 minutah igre dvakrat zadeli mrežo Brežanov. V Trebčah pa je bil na sporedu derbi med domačim Primorcem in Primorjem. Vse je izgledalo, da domačini, ki so po 11 minutah igre že vodili z 2:0, da bodo z lahkoto odnesli obe točki, vendar je prišlo do pravega preobrata. V nadaljevanju so Prosečani dobesedno nadigrali zmedene domačine. Med ostalimi izidi naj omenimo zmago Opicine nad Campa-nellami s katero so Openci o-hranili prvo mesto na lestvici, skupno z Zarjo. Dobro se je o-drezal tudi Libertas, ki je s . klasičnim izidom odprgvil S. Marco. Gaja tokrat zaradi poledenelega igrišča v Dolini ni igrala, gajevci pa bodo stopili na igrišče jutri, ko bodo na Opčinah igrali zaostalo tekmo z Opici-no. Jutri bosta na sporedu še dve zaostali tekmi in sicer GMT - Primorje ter Giarizzo-le - Rosandra. IZIDI 15. KOLA Sovrana - Costalunga odg. Libertas - S. Marco 2:0 Zarja - Breg 2:0 Rosandra - Gaja odg. Primorec - Primorje 2:3 Aurisina - Zaule odg. Opicina - Campanelle 2:1 GMT - Giarizzole odg. LESTVICA Opicina in Zarja 20, Libertas 19, Zaule, Campanelle in San Marco 16, Sovrana in Primorec 15, Costalunga 14, Rosandra in Breg 13, Primorje 12. Aurisina M, Giarizzote, .in, .P.MT 9, Gaja 7. PRIHODNJE KOLO (15. 1.) Zaule - Campanelle ■" • Aurisina - Giarizzole Costalunga - Primorje Zarja - Rosandra S. Marco - Primorec Sovrana - Gaja Libertas - Opicina Breg - GMT B.R. kanil Babudra; v 10. min. so dosegli še drugi gol (po zaslugi Franka Milkoviča). Od tedaj dalje pa je Primorje prevzelo vajeti igre v svoje roke. Trebenci so popustili. Prosečani so s hitrimi in vedno bolj nevarnimi akcijami stalno ogrožali Mahničeva vrata. V 34. min. je ta «presing» privedel do gola. Edvin Kralj je podal žogo Albiju namesto svojemu soigralcu. Albi je hitro podal Rustji, ki je z lepim strelom zatresel mrežo. V drugem polčasu je izgledalo, da bodo Trebenci spet zaigrali dobro. V 5. min. so imeli edinstveno priložnost, ko je Franko Milkovič popolnoma sam pred vratarjem streljal mimo vratnice. V 6. min. pa je Primorje prišlo do remija. Kazenski strel je streljal Olivo. Na žogo se je pognal Mauro Kralj H., a ni mu uspelo žoge odbiti v kot. S tem pa je tudi ukanil Maglico, ki je nemočen gledal pot žoge v mrežo. Trebenci so zdaj reagirali dokaj medlo. Na igrišču so se primorjaši boljše znašli in z dokajšnjo lahkoto držali igro v svojih rokah. Ko sta se ekipi že »sporazumeli* za remi, pa je prišlo v 45. min. do ključnega dogodka. Na sredini igrišča se je žoge polastil Albi, hitro je podal Rustji, ki je z močnim strelom ukanil tre-benskega vratarja. Takoj nato končni trikratni žvižg in veliko veselje v taboru Primorja. Bruno Križmančič Sevegliano — Juventina 3:0 (1:0) SEVEGLIANO: Suppa, Fantini, Vida], Pečini, Mischis, Bertossi, Bat-tiston, Nardini, Virgilio II., Mischis II., Virgilio I. JUVENTINA: Plesničar, Gomi- šček, Tavčar, Zin, Nanut, Medeot, Radikon, Lepore, Čevdek, Devetak, Panico. STRELCI: v p.p Battiston,- v d.p. Battiston in Mischis n. SODNIK: Sibilia iz Mester. Leto 1979 ni prineslo nič novega Juventini, ki je v prvem kolu z eno zmago, 5 remiji in 9 porazi obtičala na predzadnjem mestu lestvice. Vsekakor 7 nabranih točk v 15 tekmah je preslab izkupiček, da bi bilo vodstvo Juventine z dosedanjimi rezultati zadovoljno. V novem letu bo vsekakor treba odločno zavihati rokave in z novimi močmi pričeti prvenstvo, če bodo juventinci hoteli popraviti, kar so doslej zgrešili po lastni krivdi (in tudi ne). Kar zadeva nedeljsko srečanje ni kaj dosti povedati, saj so bili domačini boljši od gostov. Prvi gol je Sevegliano dosegel že v prvih minutah srečanja V drugem delu tekme pa so domačini še dvakrat zatoes i Juventinino mrežo. O štandrežcih moramo reči, da so bili glede atletske sposobnosti in borbenosti enakovredni Seveglianu, slabši pa so bili pri gradnji igre. (pr) liiiiilMiimiiiiiiliiiiiiMiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiriiiiMiimiiiiiiiimiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiit NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Štirje goli Mladosti Sovodnje so doživele tesen poraz Vojka Križmančiča Fondo. ter debitanta Big 2:3 Primorec — Primorje (2:1) PRIMOREC: Maglica, M. Kralj, Mauro Kralj II., Skrem, Husu (v 23. min. d.p. A. Milkovič), Kralj, Edvin Kralj, Možina, F. Milkovič, B. Kralj, Mauro Kralj I., 12 Pavatič. PRIMORJE: Babuder, Blsžina, G. Husu (v 25. min. d p. Brizzi), Angil-leri, M. Sugan, Tnmizza, F. Sugan, W. Husu, Albi, Olivo, Rustja. STRELCI: v 1. min. B. Kralj, v 10. min. F. Milkovič, v 34. min. Rustja, v 6, min. d.p. Olivo, v 45. min. Rustja. SODNIK: Zucchiatti iz Tržiča. GLEDALCEV: približno 300. Trebenci so že vodili z 2:0, ko so popustili. Prosečani so najprej remizirali in nato v zadnji minuti še zmagali. Trebenci so v prvih 10. min. zaigrali kot prerojeni. Že v 1. minuti je Boris Kralj z močnim strelom u- Mladost — Mariano 4:0 (2:0) MLADOST: S. Gergolet (v 46. min. S. Ferfolja), Frandolič, Pahor, Barbana, D. Gergolet, Marizza, K. Ferfolja, Šuligoj, G. Ferfolja, Rusin in E. Gergolet (v 84. min. Cotič). MARIANO: Regazzo, Baldassi, Grion, Vidoz, Paviot, Pettarin, Čadež, Seculin, Celante, Fontanin in Giancani. STRELCI: v 10., 13. in 86. min. G. Ferfolja; v 52. min. E. Gergolet. SODNIK: Brumat iz Ronk. V 13. kolu je Mladost visoko pre-magrla enajsterico iz Mariana in tako zabeležila svojo peto domačo zmago. Glavni junak nedeljskega spopada je bil zopet Gabrijel Ferfolja, ki je tokrat zabil kar tri gole. v letošnjem prvenstvu pa je že desetkrat stresel mrežo nasprotnega vratarja. Proti Mariapu. sta res, o-dlično igraia tudi mlada obetajoča nogometaša Darip,,, .JJdi, Gefgojet, Dario je zanesljivo odigral vlogo srednjega branilca, Edi pa je to-u-at igral v napadu, soigralcem ,e nudil več uporabnih žog, sam pa bil strelec tretjega zadetka Do-oerdobcev. Tokrat pa moramo posebno pohvaliti sodnika Brumata iz Ronk, ki je res dobro opravil svojo dolžnost. V uvodnih potezah se je igra od vijala pretežno na sredini igrišča, kjer so imeli gostje le izkušenejše nogometaše in imeli lažjo terensko premoč. Ko pa so minevale minute je prišla na dan boljša telesna pri pravljenost domačinov, ki so potiš nili nasprotnika v njegov kazenski prostor in ustvarili nekaj pritožno sti za gol. V 10. minuti je Mladost povedla, ko j Gabrijel Ferfolja z giavo preusmeril v mreži panov in ne, kot so v rvem trenutku domnev ii. da je nrrila do možganskih komplikacij. To je vsekakor nova hipoteza, ki odpira i- zredno važno in predvsem v Italiji še nerešeno in žgoče vprašanje o socialnem zdravstvu. Dobršen del staršev umrlih otrok, je o tem de jal prof. Alfredo Call, kot odbornik za zdravstvo v neapeljski obči ni, so predvsem delavci, ..i živijo v predmestju Neaplja. So to druži ne, ki živijo tudi v devetih v eni sami vlažni sobi. Nič čudnega torej, če ljudje v takih nehigienskih razmerah in tohlih ambientih zbo lijo, in to predvsem na pljučih, naj mlajši pa in predvsem nebogljeni umrejo. Seveda so zaenkrat to samo še hiooteze. Trenutno je na oddelku za otivka^je bolnišnice «S’rtobono* 20 ot ok. Vi ima':> iste srn ■ e. zdtavniki pa jim zaenkrat ne mo rejo pomagati, (ap) šno zagovarjal odvetnik Taddei. Med drugim je proces trajal že predolgo, sodni zbor že razpolaga z vsem gradivom za razsodbo. Čisto iz u sluge bi lahko odložili razpravo za kak dan in nič več. Da 11’Or a je tu di zavrhil predlog Tanassijevih bra nilcev, ki ga razširjeno ustavno so dišče še ni proučilo, da se razora va odloži, dokler ne bodo iz Švice sporočili, da je bil lastnik računa 161-161 švicarske kreditne banke za znesek 224.000 dolarjev, ki ga je vložil Ovidiio Lefebvre, kot prvi o brok podkupnine. 18. januarja namreč zapade rok priziva banke proti | sklepu švicarske federalne policije, ki je zahtevala, naj sporoči imena italijanskim oblastem. Istovetnost zagonetnega (»koristnika* za sedaj leži v zapečatenem pismu, ki ga ima luganski sodnik dr. Regazzoni Odvetnik Taddei je predlaeal zboru kompromis dvotedenskega odlo ga, kar naj hi omogočilo odvetniku De Marsicu, da si opomore, ali pa da predloži pismeno obrambo, /.boi »devetindvajseterice* je kot rečeno, po dvajsetminutnem posvetovanju sprejel 15 dni odloga tako da bo prihodnja razprava šele 23. ja nuarja. Medtem se je izvedelo, da so v Švici aretirali Luigija Olivija. po slovnega posrednika, obtoženega ko rupcije. v zvezi s podkupninami Lockheed. Italijanske oblasti so že pred meseci zahtevale izročitev Lui gija Olivija, a jo je švicarsko sod stvo zavrnilo Za sedaj niso še no vsem znani vzroki aretacije, brž kone je bil Olivi vpleten v poskus da bi opeharili številne švicarske banke, (voc) TRST A 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Ženska stran neba; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Disco mušic; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Miško Kranjec: »Strici so md povedali*; 11.35 Z glasbo po svetu; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Literarni utrinki; 14.20 Od prvih uspehov do danes; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Slovenska književnost v Italiji; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.25, 16.30. 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30, 22.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.32 O- perni protagonisti; 9.00 Gypsy Wooman z Leroy Gomez; 9.15 «Bouvard in Pecuchet*; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardd; 10.32 Glasbeni, odmor; 10.40 Program z Vanno; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Sodobni filmi; 14.10 Zimska plošča; 14.33 Simfonična glasba; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.10 Glasbeni moment; 15.15 Edizioni Liscio Folk; 15.40 Jugoslovanski motivi; 16.00 Calendarietto; 16.05 Edig Gal-letti; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Reklame in zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.33 Crash; 20.00 Glasbena fantazija; 21.32 Rock party; 21.00 Ob 21. uri; 21.32 Komorna glasba; 22.00 Glasbena oddaja; 22.45 Klasična glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 - 7.30 To noč, danes zjutraj: 8.40 Glasbeni odmor; 9.00 -10.35 Radio anch'io; 11.30 Program z Mino; 12.05 - 13.30 Vi in jaz '78; 14.05 Glasbeni program; 14.30 Librodiscoteca; 15.05 Rally; 15.30 Errepiuno; 16.45 Srečanje z VIP; 17.05 Aster Perennis; 17.45 Glasbena šola; 18.35 Srečanje z Ginom Paoli jem in Madleen Kane; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Program o glasbi; 20.30 Kulturna oddaja; 21.05 Radio 1 jazz '79; 21.30 Dogodivščine abecede; 21.40 Ana-lasunga; 22.10 Combinazione suo-no; 23.08 Lahko noč od. .. RADiO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 - 7.55 En drugi dan; 8.45 Najnovejše pesmi; 9.32 Radijska igra; 10.00 športne vesti; 10.12 Sala F; 11.32 Sodobne pripovedi, pripovedke in pravljice; 11.52 Pesmi za vse; 12.45 Alto gradimento; 13.40 Romanca; 15.00 Tu Radio 2; 15.45 in 16.37 Tu Radio 2; 17.55 Long play hit; 18.33 Prostor X. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00, 24.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. ure: 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. .; 14.55 Pet minut za EP; 15.30 Glasbeni intermezzo; 1J.45 Pota sodobne medicine; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Obiski naših solistov; 18.55 Pet minut za EP; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z an samblom Ati Soss; 20.00 Sloven ska zemlja v 'esmi in besedi; 20.30 Radijska igra; 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 Skupni program JRT. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti Nevidne množice 13.00 Filo diretto Na strani kupcev 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 VLAKEC Pravljice, pripovedi in igre 17.30 Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro 17.35 Nekoč je bil. .. jutri 18.00 Argumenti Pakistan 18.30 DNEVNIK 1 - KRONIKE 19.00 Slika pripoveduje Londonsko vsakdanje življenje pred sto leti 19.20 Happy days, TV film UČITELJ LJUBEZNI 19.45 Almanah ..o m Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 PROCES STRAHU, TV film, prvo nadaljevanje 21.40 Notranji pekel, prvi del 22.40 Graham Greene pripoveduje: lahke ljubezni, težke ljubezni Ob koncu DNEVNIK in Vre menska slika Drugi kanal 12.30 Objektiv Jug Dogodki in ljudje z italijan skega juga 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Pravice otroka, drugo nada ljevaoje Igranje 17.00 Program za najmlajše Buli in Bill, risanke 17.05 Risanke 17.30 Mladih trideset minut Aktualni dogodki 18.00 Otroštvo danes Risbe govorijo 18.30 DNEVNIK 2 — športne vesti 18.50 Dober večer z . . . Quartettom Cetra Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 - Gulliver 21.30 L1NVASIONE DEGLI UL TRACORPI, film Režija: Don Siegel, igrajo: Kevin McCarthy, Dana Wyn ter, Larry Gates itd. Predstavitev najnovejših fil mov Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.25 in 12.55 Slalom za moške 16.30 Slalom za moške 17.35 P. Šivic: Otrokom 18.05 Daljnogled 18.35 Obzornik 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Kako živijo borci, dokumen tarna oddaja 20.45 Janičici: POTA POLJSKE TV nadaljevanka 22.15 TV DNEVNIK 22.30 Razvoj popularne glasbe, se rijska oddaja Koper 18.00 Smučanje: slalom moški 19.30 ODPRTA MEJA 20.00 Otroški kotiček 20.15 TV DNEVNIK 20.35 Lucien Leuvven, TV nadalje vanka 21.25 Aktualna tema, dokumentarna oddaja 21.55 Narodna glasba — Turčija 22.25 Stičišče Zagreb 9.00 11.25 TV v šoli 16.35 Slalom za moške 17.45 Moja zlata dolina, otroška oddaja 18.15 Nove knjige 20.00 V središču 20.55 Celovečerni film ŠVICA 10.25 Slalom za moške 18.00 Ti pripoveduj, prvi del 19.35 Svet v katerem živimo 20.45 R. Pinget: Tu ali kje drugje 22.15 Športne vesti