Politicen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. V administracij! prejeman vcljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en meseo 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. lO.
V Ljubljani, v sredo 14. januvarja 1885.
Letnik XIII.
Podjetništva na slovenskih tleli.
Kritičen razgovor.
Spisal 'Frane P o d g o r n i k.
(Dalje.)
II.
Kdor bi o naših občegospodarskih razmerah na tuje poročal po resnici, bi pač tuji svet strmel nad postopanjem nenarodnega podjetništva na slovenski zemlji. Vzroki tem dejanstvom so različni in mnogoteri, kterih nam ni nikdar pozabiti, ako nočemo tavati po temi še nadalje in zidati po zraku. Na prvem mestu jo povdarjati, da slovensko ljudstvo se prek in prek peča s kmetijstvom, in kot tako v obče ni vajeno nevarnih in ob enem vznemirjevalnih špekulacij bodisi v veliki obrtniji ali pa v raznoteri veliki trgovini. Ono rajše mirno obdeluje svoja zemljišča, nego da bi se razvnemalo za dvomljive in nevarne dobičke, kakor si ono slika velike dohodke na čez. Od tod je že umeti, da je slovenski narod mirno gledal v preteklosti do dozdanjega časa, kako so se tuji podjetniki med njim naseljevali in posredovali med njegovim in tujim blagom ter med njim mnogokaj novega osnovali. Tudi ni bilo do zdanje dobe pri nas one narodne probujenosti, s pomočjo ktere bi bil mogel Slovenec slutiti nevarnost, ki mu preti od tujih podjetništev na njegovi zemlji. Narod v obče še zdaj tega dobro ne ume in, kar je naj-žalostnejše, si tudi n9 ve pomagati. Glede na poslednjo okolnost, še izobraženi del naroda si ni po vsem jasen, kako bi se izvlekel iz tujih podjetniških verig.
Imeli so Slovenci pa tudi premalo veščakov, ki bi se bili znali sukati v raznoterih oddelkih občega gospodarstva, to pa zopet zarad tega, ker narod ni umel, da bi bil dajal vsaj na lastno roko izučevati najbolj nadarjenih sinov, kteri bi bili potem učili, kako se raznotera podjetja snujejo, in kje bi bil svet ali kraj zato. Kako da smo vsled strokovnjaške nevednosti okorni, je razsoditi ravno iz pomnože-vanja posojilnic na raznih krajih razkrojene naše
domovine. Ko bi znani štajarski rodoljubi ne bili stvari vzeli v roke, še zdaj bi ne imeli navedenih denarnih zavodov, in se posojilnice glede na to okolnost še zdaj samo toliko širijo, v kolikor na pomoč pritekajo isti štajarski veščaki. Tako pa se nam godi, če izvzamemo nekaj slovenskih kmetijskih izšolancev, bolj ali manj tudi na druge strani. Pa da pridemo dalje, je novejša doba ali železna era, ki je toliko naglo in na vse strani razširila svojo tehniko, slovenski narod še v veči meri nepričakovano prehitela ali prehvapila. Vsled tega je bil slovenski narod toliko bolj nepripravljen za vsporedna podjetja in tekmovanja s tujimi narodi, kolikor manjši je bil in kolikor bolj ga je zgodovinska sila pritiskala stoletja na nizko stopinjo razvoja. Uboštvo ali razmerno premajhne moči ga pa še zdaj tlačijo, da se ne more povzdigniti do podjetij, kakoršna tujci vtrjujejo po slovenskih pokrajinah od leta do leta v večem številu.
Dasi blizo Tržaške luke, Slovenci na jadranskem morji nimajo še lastnih ladij, s kterimi bi na tuje prevažali domače pridelke in izdelke ter v domovino za nje dovažali tuje, nam potrebno blago. Na obe strani se nam samo tujci vsiljujejo. Kar se pa tiče železnic, bi se Slovenci pač še s skupnimi močmi prestrašili, ko bi jih kaka moč tirala do tega, da bi se poprijeli samostojno kake železniške zgradbe.
Glede na naštete in še druge vzroke naše slabosti in šibkosti, je težavno vprašati, ali bi smeli Slovenci za-se praktično poštevati narodno gospodarstvo v pravem pomenu prve določbe tega pojma in upati, da se v resnici med nami razvije samostojna ekenomija. Slovenska glasila so že mnogo o tej stroki pretresovala; ali dejansko naše gibanje jim je pa vendar-le kazalo zmerom nasproten obraz.
Da se izognemo teoretičnim, še bolj pa praktičnim zmotam, ozrimo se po narodnem gospodarstvu tudi za naš namen. Da bi si Slovenci mogli vtrditi narodno gospodarstvo v zmislu nemškega nacijonalnega ekonoma, kot samostojen narod, o
tem še misliti ni; saj narodnega gospodarstva v tem pomenu še oni veliki narodi nimajo, ki, kakor n. pr. Francozi, sami za-se obsezajo in zasezajo svet velike, narodnostno enotne države. Tudi tak narod je zavisen od občih gospodarskih sil drugih držav in narodov, in se mora, recimo, zakonom svetovne kon-kurencije vklanjati, kljubu samostojni oblasti, na zunaj zapirati se s pomočjo brambenega ali onega davka, ki ima namen varovati in pospeševati razvijanje vsakovrstnega gospodarstva na znotraj. Velike države z enotnim ali enim glavnim narodom, kakoršna je Francija, pa vendar v obče ne delujejo preenostransko glede na pospeševanje državnega gospodarstva v različnih pokrajinah, ker razna in glavna zastopstva takih držav dobro vedo, da delajo za en in isti, in sicer za oni narod, kteremu so zastopniki. Vse drugače pa je v Avstriji, kjer imamo sicer v obliki ustavno življenje, ali različne narode, kteri se, kolikor morejo, najprej ozirajo na-se in še le potem na skupne državne interese.
Skupno z drugimi ustavnimi državami deli tudi Avstrija svojo gospodarsko osodo v tem, da večine državnih zborov določujejo pospeševanje te ali one stroke občegospodarske; iz tega pa je že razvidno da po ustavnih državah je prenehal enoten načrt, ki bi ugajal skupnim državnogospodarskim interesom, in bi brezvspešno iskali tudi in še manj v Avstriji nego drugod racijonalno razvijanje občega — tii državnega — gospodarstva, ker zaporedna večina ene in iste stranke ali pa naključne drugovrstne politične večine skušajo za svojega parlamentarnega ostanka državno gospodarstvo vrediti tako, kakor njim najbolj ugaja. Ker vladati v našem cesarstvu v resnici v obeh polovicah vedno eni in isti večini, t. j., Nemci tii in Madjari na Ogerskem, je umevno, da se je v Avstriji narodno gospodarstvo narekavalo v resnici v zmislu narodov ali ne vseh, ampak samo nemškega in madjarskega. Zato je možno brez težave samo na podlagi teh dejstev takoj sklepati, da sti imenovani samo parlamentarni večini za druge, v parlamentarne manjšine potisnjene
LISTEK.
Govor č. g. Ant. Puca pri tomboli v „Katoliški družbi" 11. jan. t. 1.
Preč. g. predsednik „Katoliške družbe" povabili so me, naj vam danes nekoliko besed spregovorim. Gotovo je to velika čast za-me — ali še veče je pa zaupanje, ktero g. predsednik s tem vam skažejo. To vé vsak, da človek, ki že skoraj tri leta na Ljubljanskem gradu prebiva, ne more veliko vreden biti, toraj tudi ne more nič prida povedati', tedaj od mene dobrega govora pač ni pričakovati, posebno, ker sem že enkrat skušal vas zapeljati na Ljubljanski grad. A s tem, da so me g. predsednik vkljub moji po-rednosti povabili, naj vara kaj spregovorim, so pokazali, da se zanesejo na vas in stanovitnost vašo, da se meni ne bote dali zapeljati. Pa kaj čem povedati? Hvaliti vas ali sobe, to ne gré, grajati pa — še manj. Tedaj kaj ? Spomnim se, da je zdaj predpustni čas, v kterem si človek marsikaj dovoli, kar bi si drugikrat no dovolil, v kterem jo včasih tudi narobe — prav. Saj je pa tudi res mnogo, le premnogo narobe ; da bilo bi prav, pač ne moremo trditi. Človek lahko poje s starim Kranjcem: „Kaj
doživel sem na svetu, Bog' se smili, kaj se godi, vsak po svoje če živeti in — norosti konca ni." Posebno predpustni čas prav rad priliko daje k raznovrstnim norostim. Tii se napravlja ta, tam druga priložnost, pri kteri se norosti različne uganjajo, vsaka taka priložnost pa večinoma, posebno sedanje čase, vabi človeka tudi k pijančevanju. „Pojdi, greva pit", pozdravi te znanec, s kterim se snideta; „pojdi, greva pit", ti zopet pravi, preden se ločita. Delavec, kteri ti dela, želi, da bi mu vrh plačila, dal še posebej za pijačo, nobena kupčija, nobena pogodba skoraj se ne sklene brez pijače. Pijača je, skoraj bi rekel, solnce, okoli kterega se suče človeško življenje. „Ali smo ga pili", to je navadna pesem, s ktero ti kdo popisuje, kdaj jo največo radost svojega življenja vžival. Pa čudno, dasiravno je pijančevanje tako razširjeno med ljudmi, vendar se mu toliko nasprotuje. V cerkvi in doma se govori zoper to kugo človeškega rodu, jaz pa pravim, da ima pijančevauje tudi dobre strani, ter upam, da mi nihče no bode zameril, ako to strani malo bolj pokažem; morebiti vendar koga pripravim, da postane pijanec. Od vas tega sicer ne pričakujem, ker — mojih naukov, ki vam jih tii dajem, tako ne sprejmete, pa boto doma o tem povedali in nauk moj vendarle zrni pasti na dobro zemljo. Zato lo
pazljivo poslušajte. Rekel sem, da pijančevanje ima tudi dobre strani. Pijančevanje pride od pijač, pijača je pa dobra reč, toraj, ker je iz dobrega drevesa tudi sad dober, je tudi pijančevanje dobro. Pa tudi iz sadu, ki ga pijančevanje rodi, lahko spoznamo, da je res dobro. Pijanec namreč stori: 1. mnogo dobrega sebi; 2. še več pa drugim.
Cujte! Sebi mnogo dobrega stori. Kar človeku posebno preglavico dela, so skrbi in težave vsakdanjega življenja. Skrb za-se, skrb za dr.užino, skrb za svoje imetje, skrb za službo, skrb za kupčijo, skrb ta, skrb una človeku pogosto preseda in mu življenje greni. Kdor bi človeku skrbi pregnal, bi mu gotovo dobro storil. Pijanec ve, da drugim skrbi odganjati ni lahko, prežene jih pa sam sebi. Pijancu ni mar, ima družina njegova kaj jesti, se ima s čem oblačiti, ne skrbi, kako bo svojo službo opravil, ne kako svoje imetje obvaroval, ne skrbi za jutri, da ima le danes kaj po grlu pognati, pa je zadovoljen.
Mnogo ljudi si toliko skrbi napravlja z vprašanjem: s čem se bomo oblačili, kaj bomo jedli, kje in kako stanovali itd. ? Vse to pijancu nobene težave 110 napravlja. Nekega človeka, bil jo oskrbnik grajščinski na Kranjskem, botli so hudomušni znanci v zadrego spraviti. Napovejo se mu v obilnem šte-
narode skrbeli enako mačeham, dasi so poslednji narodi v skupnosti veči in mnogoštevilniši. (Dalje prih.)
Rusija iu Anglija v Aziji.
Kakor velikansk in orjašk svetilnik dviga se v vzhodu Evrope silno cesarstvo Rusko. Vedno bolj vzpenja se iz okov barbarstva in teme, ktera jo je krila še v onem času, ko je druga Evropa že poznala blagodejne učinke razvijajočega se duha in uma človeškega. A kakor tudi ima Rusija še mnogo opraviti sama s seboj, vendar že od zakladov, kterih si je pridobila v tako kratkem času, radodarno drugim podeluje, vendar že prižiga tudi ona luč duševne omike svojim sosedom. Azijo si je namreč izbrala v svoje pozorišče, v kraj svojega neumornega delovanja. Rusija ni sama. A dve velevlasti v Evropi se tii skušate na tem pozorišči. Rusija in Anglija; obeh namere, obeh učinke imamo že pred seboj, in mi, .kakor tudi nasprotniki naši moramo priznavati, da so Rusi svojo nalogo boljše rešili ter osramotili mogočno velevlast Angleško, ktere kraljica si prilastuje ime „carica Indije". Ko je bil duhoviti Disraeli vrhovni minister na Angleškem, je svojo vladarico pregovoril, da si je pridela ta naslov. Spoznal jo bil namreč ta državnik, da se na vzhodu gleda zelo na zunanji blesk, in vsled tega je menil, da bode tako postopanje imelo velik vpliv in dobre učinke za angleško politiko, in v tem se tudi res ni motil, a kot širiteljica omike Anglija ni izpolnila svoje naloge. Imela je le sebične namene in v svoji grablji-vosti je tam samo kolonijalno (naselbinsko) politiko pred očmi imela. Njena najvišja namera in zadnji cilj in konec bil je dobiček in spet dobiček; kupce, trgovce, tovarnarje in take baže ljudi je naselila ona tukaj; ni se pa brigala, da bi nekoliko omikala divje surovo ljudstvo. Tudi ruski car Aleksander II. je spoznal, da mora proti Angliji v Aziji postaviti kako vtežo in tudi on si je mislil pridjati podoben naslov, kakor je to storila kraljica angleška. Žalostna smrt njegova mu je to preprečila. Sedanji car ruski, Aleusander III., pa je to misel zopet sprejel, in v tajnih krogih ruskih se čuje novica, da misli proglasiti se za cesarja srednje Azije. Tudi nektere podrobnosti že vedo povedati. Javno kronanje vršilo naj bi se baje na jesen 1. 1887 v azijskem mestu Samarkandu. Slovesnost ta naj bi se neki vršila v navzočnosti vseh khanov in emirov, kolikor jih je pod ruskim žezlom. Za Rusijo bi bilo to jako umestno; v Evropi ima namreč ta država 97.650 štirjaških milj, med tem, ko jih ima Aziji nad 300.000. In cela Azija meri 796.005 štirjaških milj.
V Rusiji sami se pa do sedaj še mnogo pogreša. Ona potrebuje na vsak način notranje pre-naredbe, da bi vsaj v nekoliko svojo absolutno vlado prenaredila in se preustrojila, ker dokler se to ne zgodi, ne bo imela miru sama s seboj. Lastni njeni podaniki rujejo proti njej in z nedovoljenimi sredstvi se bojujejo proti sedanji upravi. Edina naj bo toraj sama v sebi, edina pa tudi — v veri. Odpad njen od edino zveličavne katoliške cerkve se javlja v
vilu, da ga obiščejo in ostanejo pri njem tudi čez noč. Vedeli so pa, da oskrbnik za toliko gostov nima prostora, pa tudi ne postelj in da jih tako naglo tudi dobiti ne more. Ugibali so, kako jih bode prenočil. Gospo njegovo je tudi res skrbelo, kam jih hoče čez noč djati, pa gospod ji pravi: „Skrbi le, da jim boš dobro večerjo napravila, za prenočišče bom že jaz skrbel". Gospa tudi to stori, da večerjo, mož pa svojim gostom vedno močneja vina nosi na mizo, tako, da so ga vsi nalezejo in pod mizo popadajo. „Zdaj so pa za nocoj preskrbljeni", pravi mož ter greva lahko spat. Tako je pijancu tudi vsaka veža, ja, vsaki graben dober, da zaspi v njem. Kjer je, se vleže, čisto nič zbirčen ni, cesta, graben, grmovje, pod kapom, stelja, gnojišče, vse mu je prav. Saj je bilo letošnjo zimo brati, da je v Ra-doljici nek pijanec se v gnojnico vlegel spat in v njej tudi utonil. Obleka je pijancu tudi deveta briga, o gizdavosti se njemu še ne sanja ne in da to djansko pokaže, je pripravljen najboljšo svojo obleko v najgrjem blatu povaljati in jo tudi povalja. Sploh ima pijanec le eno željo, da bi namreč pil, pil, pa zopet pil. Dva človeka sta videla v zverinjaku ži-rafo. „Tone", pravi jeden, „glej, kako dolg vrat ima ta žival." „Oh", zdihne drugi za odgovor, .ko bi jaz žirafa bil." „Pa zakaj si to želiš?" „Imel
pogubnih nasledkih. Zedini naj se v veri in bratska ljubezen, ki bo tako še večje globokeje korenine pognala, bode rodila v celem Slovanstvu v duševnem obziru veče vspehe.	—r—.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. januvarja.
Uiotranje dežele.
V Tržaški trgovinski zbornici imeli so sejo, v kteri so bili na dnevnem redu nemški parniki, ki mislijo iz Trsta v Azijo voziti. Borzna de-putacija poroča, da se je na podlagi raznih časnikarskih razprav glede ustanovo nemškega parobrod-nega društva, obrnila do visoke vlade s prošnjo, naj na to vpliva, da se dotičnemu nemškemu parobrod-nemu društvu določi Tržaška luka za izletno ali začetno postajo. Da bo imela pa zadeva več veljave, naj še trgovinska zbornica napravi dotično prošnjo na visoko vlado; ob enem naj se pa deputaciji dovoli podporo sesterskih kamor za-se pridobiti. Zarad tega samostalnega postopanja borzne deputacije dvigne se kamorni sovetnik Venezian in jo krepko ošteva, kako da se upa borzna deputacija v tako imenitni zadevi, kakor je ravno ta tako samovoljno postopati in ukrepati, ter da si običajno še le pozneje dovoljenja trgovinske zbornice za svoje postopanje iskat pride. Tega bi trgovinska zbornica kratko in malo več trpeti ne smela, ako hoče še ostati, kar je in ne postati le navadna prikimovalna mašina. — Kar se tiče predmeta samega (ustanove nemškega paro-brodnega društva), pravi Venezian, da se on z njim popolnoma strinja; kljubu temu pa ni treba prezirati tega, kar že imamo, „Lloyda" namreč. V dolenje-avstrijski trgovinski zbornici so nekteri proti njemu rohneli, ker mislijo, da ima vsak trgovec za svoje blago že pravico od „Lloyda" zahtevati vpeljavo nove pomorske črte. Ako bi se vsem vstreči poskušalo, kam bi prišli. „Lloyd" res dobiva od države leto za letom 1,737.000 podpore, ali kaj je to proti podpori, ki jo vlečejo druga slična društva od svojih vlad ! Dobro bi bilo, ko bi trgovinska zbornica vladi dokazala, kako malo da za Trst stori v oziru na mogočne konkurente v inostranstvu. Vlada vse obljubi, pa ničesa ne spolni. Zato se mora vladi dopovedati, da mi ne pričakujemo odrešenja od inostranskih parobrodnih društev, pač pak od povzdige domačega parobrodarstva! Kot Tržaški trgovec mora odločno ugovarjati vsakojakemu obdolževanji, da bi bil „Lloyd" zanikrnež ali malomarnež v trgovini. Tako sodi Venezian. Nam se pa zdi, da največja krivda tukaj ravno „Lloyd" zadeva. Kakor smo že pisali, še vedno trdimo, da je to neodpustljiva zanikrnost, če domače parobrodno društvo celih 53 dni iz iztočne Azije v Trst potrebuje, Nemci bi si pa upali ravno tisto pot v 30 dneh dokončati. Saj ni treba vsega delničarjem v žep vtakniti in pa upravnikom, temveč naj se tudi nekaj za javno korist žrtvuje od državne podpore in pridobljenega dobička.
Na Dunaj i so zopet eno uganili, na kar jim ni prav nič treba ponosnim biti. Izdali so namreč knjižurico, pravi pamtiet, z imenom „das bedrängte Wien" (zatirani Dunaj). Pravijo, da je ta pamflet župan Dunajski naročil, mestni arhivar Weiss pa da ga je spisal. Ondi se bere, da gré z Dunajem leto za letom rakoyo in da so temu na-zadnjaštvu vzrok edino le Čehi, Poljaki in Madjari, ki na Dunaji gospodariti hočejo. Da je to gola nemško-liberalna nesramnost, mislimo da ni treba posebej praviti in da tolikošne krivice obdol-ženi narodi tudi ne bodo molčali, si lahko mislimo.
bi tudi dolg vrat in tako bi pijača dalje po grlu tekla." Tako željo ima pijanec in ker ima le eno željo, ji tudi ložje vstreže. želji podvrže vse, da ima le pijačo, pa je vesel. Prišel je mož pijan domu. Žena se huduje nad njim. „Krava, nikoli nisi pijače sit." „Večkrat kakor ti", odgovori pijanec. Mar li ne stori pijanec veliko dobrega sam sebi, ker si vse skrbi odpravi in edino željo, ki jo ima, pogosto spolnuje.
Pa še več dobrega stori drugim. In tu najprej svoji lastni družini, kteri da toliko prilike, da si s potrpežljivostjo nebesa služi. Tudi njegovim ljudem kmalo ni treba v strahu biti pred tatmi iu goljufi, kjer pijanec gospodari, kmalo še voda nima kaj vzeti, kako bi pa tat kaj najdel. Pa tudi tujim ljudem pijanec stori dobro. Koliko le krčmarji pri pijancih zaslužijo. Pijanec ne gleda natanko, koliko spije, kako pijačo vživa, v kaki posodi se mu prinese. Da je le pijača drugačna, kakor je voda, pa mu je dobra in če mu krčmar malo več zaračuni, kakor je spil, ali pa mu kake kaljuže prinese, mu je vso prav. Več ko polovico krčmarjev na Kranjskem bi si morali drugači kruh služiti, ko bi pijancev ne bilo. Pa ne le krčmarji imajo pri pijancih dober zaslužek, ampak še mnogo drugih. Ker pijanec sebi in drugim mnogokrat bolezen nakoplje,
Čujmo, kaj pravi in kako zavrača nesramni napad madjarski list „Budapešti Hirlap". „Kujižura morala bi se imenovati „nehvaležni Dunaj!" kajti v njej se Dunaj pritožuje čez svojega cesarja, čez avstrijsko vlado, Cehe, Poljake in čez Budapešto. Podobno je Dunajsko mesto v tem slučaji popolnoma starikavi tašči, ktera se zavidljivo ozira na svojo cvetočo sinaho. Kratkovidno mesto tako! Avstrija iu Ogerska ste med absolutistično dobo svoje novce in svoje zaklade in sploh vso bogatijo tjekaj nosili iz vseh pokrajin. Avstrijske vlade so vse le mogoče bunke ondi nastavile, so ves promet tjekaj obrnile. Cesarji obsipali so Dunaj s svojo milostjo, tako, da je razvidna iz vsakega spominka. Posebno pa je sedanji cesar Franc Jožef za Dunaj več storil, kakor cesarica Marija Terezija. Dal je podreti mestni zid, podaril mu je prostor, po kterem je sedaj napeljana „Ring-strasse", zidal mu je opere, gledališča, muzeje, cerkve, spominke, delal mostove iu vodovode. Pa tudi palačo nadvojvodov, arsenal, nova univerza iu še več druzih so delo njegove volje. Cesar Franc Jožef poveličal je Dunaj; dvakrat tolikošenj je, kakor je bil pred njim, obdal ga je s sijajem, kakoršen je le malo mestom lasten. Za vse te dobrote iz cesarjeve volje in roke pa Dunajčani godrnjajo, se vpirajo sedanji vladi, jo hočejo vreči in kolnejo blagodejno roko, od ktere imajo vse, kar imajo. Dunaj je ostal, kar je bil še pod Bachom in Schmerlingom, centralistično mesto, nikakor pa ne centrum, kajti pravo osredje Cehom je Praga, Madjarom Budapešt, druge pokrajine so pa predaleč od njega, da bi kaj koristi od tega dozdevnega osredja imeti in vživati zamogle. Sicer bodo pa Dunajčani že videli, kam da bodo s tako politiko, ki vsa po židovskih brez-domovincih diši, prišli." Prihodnjič hočemo objaviti češke in poljaške odgovore na ta nesramen liberalni napad.
Vnanje države.
Nemci so že dokazali, da jim je vse na tem ležeče, da si pribore mogočno in veljavno besedo v zapadni Afriki. Admiral Knorr pripeljal seje 18. decembra minulega leta s parnikoma „Bismark" in „Olga" pred nemške naselbine ob reki Ivamerun. Na 20., 21. in 22. jel je že streljati na ondašnje uporne zamorce, ki so Nemcem prijaznega kralja Bella spodili in mu premoženje pobrali. Boj je bil bolj zmeren, kajti ni bilo ravno mnogo krvi prelite. Bil je neke bolje vrste pretep; zamorci so imeli dvajset mrtvili in več ranjenih, Nemci pa enega mrtvega in osem ranjenih. Povod zamorskemu uporu in napadu na ondašnjo nemško naselbino so dali Angleži, ki so zamorce toliko časa podpihovali, da so se poslednji res nad Nemce dvignili in so nekega nemškega trgovskega agenta vjeli iu s seboj odgnaii. Kakor poročila v nemških listih govore, so se boja celo angleški misijonarji proti Nemcem vdeležili in so iz svojih misijonskih hiš na nemške vojake streljali. Ce ta novica ni pretirana, dala bode zopet povod daljšim diplomatičnim spletkam, ktere, ako ne bodo ob pravem času in po mirnem potu poravnane, znajo prav lahko osodepolne postati za Nemce kakor tudi za Angleže. Prvi in drugi se že tako več časa pisano gledajo zarad vedno večjega razširjanja nemške trgovinske zastave po zapadni Afriki in po otokih tihega morja. Nemški admiral je v Kameruuski okolici strogo vsako podpihovanje in šuntauje prepovedal in pristavil, da bo vse pod-pihovalne agente, naj bodo ktere narodnosti koli, iz Kameruna zapodil brez milosti. Vse pa kaže na to. da se afrikanska naselbinska politika med Augleži in Nemci ne bo mirno razšla.
Novodobni običaj, ki so ga menda na Laškem izumili, da, če se državi slabo godi, po cerkvenem premoženji seže, našel je tudi že na Francoskem
s tem k zaslužku pomaga zdravnikom; ker si obleke ne varje, daje mnogo zaslužka krojačem, čevljarjem, posebno klobučarjem, ker pijanec posebno klobukov mnogo pogubi, zdravega tudi prvi večer domu ne prinese. Vsled pijanosti nastane pogostokrat požar, tii služijo potem zidarji, tesarji, streharji in drugi. Koliko več je treba žandarjev, bričev, sodnikov in druzih uradnikov, kterim pijanci mnogo opraviti, pa s tem tudi mnogo zaslužka dajo. Saj polovico manj uradpikov bi bilo na Kranjskem treba, če bi pijancev ne bilo in še ti bi no imeli toliko opraviti, kakor zdaj. Le pomislite, koliko pretepov in pobojev je vsled pijančevanja, koliko pijancev postane tatov in sploh hudodelcev, ker vsled pijanosti studi se jim pošteno delo in ga tudi težje dobe. Ko bi tedaj pijancev ne bilo, bi gospodje pri deželni vladi dela ne imeli, koliko manj pa še pri sodnijah, kaj bi žandarji počeli! Po vrhu sem pregledal in našel, da razno c. kr. gosposke z briči in žandarji, kterim vsem pijanci največ zaslužka dajejo, stanejo skupaj le na Kranjskem več kakor 800.000 gold. gotove plače, ki jo le iz cesarskih denarnic dobivajo. Koliko pa še zaslužijo pri druzih komisijah iu pregledih, ktere pijanci provzročijo. Ce bi pijancev ne bilo, saj polovico bi imele gosposke manj dela, toraj tudi polovico, toraj kakih 400.000 gold. manj za-
svoje posnemovalce. Tourški nadškof je bil pred več kakor dvajset leti nakupil osemnajst hiš, kere je mislil ob svojem času parabiti za zidanje nove nadškofijske cerkve sv. Martina. "Vladi ondi sedaj denarja manjka in je meni nič, tebi nič s predrzno roko na roparsk način segla po omenjenih nadškofijskih hišah, češ, ker so brez gospodarja, pripadajo pod državno oblast in jih sme vlada prodati vsakemu, kdor jih želi kupiti. Če tudi je narodni shod v Parizi nadškofijskemu sedežu javno priznal pravico posestva, se vendar vlada v Toursu za ta ukrep jako malo briga in pravi, da nadškofijski sedež, kot tak ne sme in ne more nobenega posestva imeti. Tukaj vlada misli oni ukrep narodnega shoda uničiti in ako se ji obnese, stegnila bo potem svojo roko po vsem cerkvenem posestvu, kakor je to storila njena soseda Lahinja. Najprvi med temi novodobnimi roparji so pa v Parizu mestni očetje sami. Le-ti odločno zahtevajo, da se imajo vse cerkve v Parizu druga za drugo zapreti. Da se je ondi cerkev „Vnebovzetja" zaprla, je Parižki mestni zastop že dosegel; sedaj se poganja za zaklep ccr-kve sv. Ludovika in kedar bo to dosegel, obrnil bo svojo pozornost na druge. Dežela to videti, tudi ne bo zaostajala, kajti hudo se veliko rajši posnema, kakor pa dobro in tako bodo Francozi na svojo lastno nesrečo zopet tjekaj prišli, kjer so bili nekako pred stoletjem, ko so namesto pravega Boga, po njem samem vstvarjeno — pamet — toraj njegovo delo častili.
Novice iz Španjskega so še vedno ena bolj žalostna mimo druge. Potresi ondi še vedno niso ponehali in nesreča ravno sedaj tamkaj prav nič ne praznuje. Ognjene podzemeljsko moči so neki tako silne, da se tu pa tam na široko zemlja razpoči in požre vse brez razločka: ljudi, hiše in živino, kar se ravno na tistom mestu nahaja. Tako se piše o Perijani, da se je na več krajih zemlja razpočila in so se v brezkončno ty-ezdno zvalila cela poslopja. V Santa-Cruz razsulo se je mnogo hiš in cerkva, ki so silno veliko ljudi pod svojimi razvalinami pokopale. Dvanajst ogljarskih družin je žalostno poginilo v svojih kočah, ktere so se deloma podrle in se je ob tisti priložnosti slama in druga vžgalna tvarina na ognjišči prekopicnila, kjer so ravno ogenj imeli. Kar tem revežem potres ni pokončal, vničil jim je do zadnjega klina ogenj iz tega nastali. V Nerji se zemlja po malem vedno stresa, in ga ni dneva, da bi se nekaj hiš ne razsulo, in nekaj ljudi ne pokopalo v grobljah. Kavno tam podrla se je kapela sv. Boštjana in je pod svojimi razva linami zasula vse cerkvene dragocenosti in mnogo pobožnih, ki so ondi ravno pri službi božji bili.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 14. jan. (Mil. knezoškof v semenišči.) Takoj po svojem prihodu v Ljubljano so ob ljubili mil. knezoškof predstavljajočim se bogoslov-cem, da jih bodo čim preje obiskali. Toda prve dni se ve da ni bilo lahko, in potem so jih prihitele božične počitnice. Včeraj pa so se spolnile obeh strani želje. Nekoliko pred enajsto uro se zbere večina bogoslovcev v domači kapeli, ki je za to priliko primerno okiučana in razsviteljena, manjši del iz viših letnikov pa pričakuje prihoda ob stopnicah Kmalu po 11. uri dojdejo mil. knezoškof v tiho prebivališče mladega duhovstva in se podajo naravnost v kapelo, ki je sedaj prvič sprejela višega duhov-nika. Dohajajočemu zadoneli so krepki glasovi novega harmonija nasproti in pretrgali veličastno ti-
služka. Kaj bi jaz počel, ko bi pijanec za-me ne skrbel. No, zdaj se pa smejate! Vsaki mora za-se skrbeti. Več kakor polovico, lahko tudi rečem dobro dve tretjini mojih faranov bi Ljubljanskega gradu od znotraj ne poznali, če bi se nikdar vpija-nili ne bili. Toraj moral bi tudi jaz svojo toliko prijetno faro zapustiti.
Tako upam, da sem vam dokazal, da pijanec sam sebi mnogo dobrega stori; še veliko več kakor sam sebi pa stori dobrega svojemu bližnjemu. Pri vas pač nimam upanja, da bi se toliko pohvaljenega pijančevanja poprijeli; pa morebiti poznate tega ali druzega, ki ima več sposobnosti za to. Prigovarjajte mu, naj saj gotovo pijanec postane. Ako hoče sebe rešiti vseh skrbi za časno in večno srečo, naj pijanec postane. Ako hoče krčmarjem zaslužek pri voščiti, naj pijanec postane. Ako hoče žandarjem policajem, sodnikom delo napraviti, naj le pi janec postane. Posebno pa, če hoče priti v mojo faro z najlepšim razgledom, pa tudi ne s preobilnim trudom živeti, najboljše stori, da pijanec postaue In s tem, dovolite, da sklenem.
hoto. Pri vhodu je pričakoval g. spiritualjn vodja, Janez Flis, z aspergilom višega cerkvenega pastirja, ki je pokropil najprej sebe potem pa kapelo. Jred altarjem je bil pripravljen spodoben klečalnik, in med tem, ko so tukaj mil. knezoškof klečali pred ATajsvetejšim, se je razlegal krepki pozdrav domačih Devcev: „ecce Sacerdos magnus!" Bili so to ginljivi trenutki, v kterih so srca iz svoje polnosti govorila.
Petje je končano, visoki gospod se dvigne in sedaj se mu priklone g. vodja in spiritual kot du-lovni oče in vodnik navzočih, ter mu v navdušeni aesedi, latinsko, slovensko in nazadnje nemško naznanja živa čutstva bogoslovcev ob tej slovesni pri-iki. „Veliko je bilo veselje, pravi, ko smo zvedeli, da imamo zopet višega pastirja. Z zaupanjem smo se obračali do Vas, da bomo dobili v Vas očetovsko srce. Kot dobri sinovi bomo ozirali se na kreposti tega srca in njemu darovali svojo ljubezen. Hišni gospodar ogleda z veseljem rastoča mlada drevesca, etera vzgojuje, da jih enkrat presadi na svoj vrt. Viši pastir ima veselje, ako obeta veliko sadú hiša, kjer se seje seme za vinograd Gospodov. In da se aode to zgodilo, obetamo vsi zvesto pokorščino. Naj nam pomore v to milost božja in škofovski blagoslov, kojega prosimo."
Te misli so bile razpletene v lepem ogovoru, na kterega so mil. knezoškof blizu tako-le odgovorili: (Latinsko.) „Želel sem priti med vas že precej s prva, ali zadržali so me nujni opravki in o praznikih, ko bi morebiti mogel bil vas obiskati, vas ni bilo tukaj. Zato sem danes z radostjo stopil med vas. V svojem pozdravu ste ravno kar peli: „Ecce sacerdos magnus!" Za duhovnike, sacerdotes, se pripravljate tudi vi. Izmed mnogih razlag besede „sacerdos" mi dopade najbolj ona, ki izvaja besedo iz sacra dos — sveta ali posvečena dota, dar. Tak posvečeni dar smo mi sami, ker smo od Boga in za Boga. Tak posvečeni dar imamo mi sami, ker nam je Bog dal milost odrešenja in potem milost našega svetega poklica. Ker nam je to Bog dal, bomo morali tudi mi njemu dati — saeram dotem — in v tem je naše izveličanje. — Potem ste peli: „dedit illum crescere in plebem suam". Duhovniki ne sprejmó svetega daru samo za-se, ampak še največ za ljudstvo, ktero jim je izročeno. Tudi vam bode ljudstvo izročeno, to so duše vernih, za ktere bodete skrb imeli. (Slovensko.) Ta misel mora duhovnika zmirom navdajati, da ne dela samo za-se, ampak za ljudstvo, kteremu je duhovnik dán v zveličanje. Koliko koristi zamore tedaj donašati ta „sacra dos" vernemu ljudstvu, ako ima duhovnik vedno pred očmi svoj visoki poklic. Morali bodete paziti ne samo na-se, ampak tudi na duše vernih, in Gospod bode račun zahteval od vas no samo zaradi vas, ampak tudi zaradi drugih. Da bote pa mogli to biti in vse to storiti, morate sedaj čas v semenišči, ki je tako kratek, dobro porabiti. In to najprej za učenje. Učiti se morate pridno vseh tistih reči, ki se vam tukaj podajajo. Ne mislite, da so nepotrebne in nekoristne, ako sami tega zdaj ne izprevidite. V svoji mladosti in nesku-šenosti še ne morete tega spoznati: spoznali pa bote pozneje, da vam je bilo v prid. — Za drugo krepost, ktero si morate pridobiti, imat6 najlepši izgled v Jezusu Kristusu, ki se je samega sebe ponižal in bil pokoren do smrti. Pokorščina je za vaš du-hovski poklic sploh, pa tudi za ta leta, ko ste v semenišči, potrebna. — (Nemški.) Ne tirja se od nas taka pokorščina, kakor jo je kazal naš Zveličar: naša pokorščina se tiče le malih stvari. Toliko bolj naj nam bode sveta. Pokorščina pa mora biti v pravem duhu: ni tista prava, ki se izvršuje zarad prednikov, da bi oni videli — ad oculos — ampak ona, ki prihaja iz vdanosti do Boga. Prednikom mora biti pokoren človek, kakor da je pokoren Bogu — tam quam Deo servientes. Prava krepost ta prihaja toraj iz notranjega prepričanja, ne pa iz strahu in le kjer taka pokorščina vlada, tam vlada pravi duh — duh ljubezni. Ako bode tak duh v vas, bodete skusili, kako resnično je: quam jucundam habitare fratres in unum! (Latinsko.) Tako pokorščino želim tudi za-se, kakor ste mi jo obljubili po svojem vodji. Preljubi moji: Časi, v kterih živimo so hudi in zdi se, kakor da bi hudo hotelo razdreti vse dobro. V takih časih moramo biti edini med seboj, proti Bogu pa zvesti. Ako smo zvesti služabniki Božji, čaka nas plačilo prihodnjega življenja, kakor pravi antífona : „Euge servo bone in inodieo fidelis, intra in gaudium Domini tui!" V ta namou vas imam, preljubi, zmirom v svojem srci, in spominjal sem se ter se vas tudi bodem pri sveti daritvi. Tako tudi vi mene! Izročam vas v najholjše varstvo: v .Jezusovo
presv. Srce in Srce neomadežane Device in v ta namen podelil vam bodem tudi svoj blagoslov."
Tako nekako so govorili viši pastir naš, kakor oče svojim sinovom in padala je na dobra tla vsaka beseda. Pač se ne motim, ako mislim, da se je vnela iz marsikterega srca pričujočih goreča molitev, da bi Bog na to plodovito njivo, zasejano z dobrim semenom, rositi dal svojo milost. Upati tudi smemo, da je „unum necessarium", ktero so po-vdarjali škof, tudi ostalo marsikomu v spominu kot lesketajoča se zvezda, ki nas naj vodi po zemeljski poti.
Iz kapele so odšli mil. knezo-škof skozi stranska vrata v stanovanje odločeno semeniškemu vodju, ki se jim je zdelo veliko in lepo. Ogledali so si sobo 4. letnika in obiskali tudi precej bogoslovskih stanovanj, posebej vse semeniške duhovnike. Za vsakega so imeli prijazno besedo. Semenišče se jim je zdelo prostorno. Zanimanjem so si ogledali tudi knjižnico, popraševali in pogledali po nekaterih zna-menitejših delih. Zdelo se mi je, da so priznavali resnico: za kapelo je knjižnica prva naprava v semenišči. — Ker je dvanajsta ura že bila potekla, so se podali proti domu, spremljani od vodstva.
Lepo jo videti očeta med obilo družino. Lepša vez, nego je vez telesnega rojstva, je duhovna vez ljubezni, ki veže višega pastirja z duhovščino — njegovo duhovsko družino. Ako bi je ne poznal, pa bi hotel občutiti, kaj je ta ljubezen, šel bi jaz med semeniške gojence, ko se radujejo svojega pričujočega škofa! Naj bi tako Ljubljanski bogoslovci še mnogokrat se radovali!
i\aše slovstvo.
Profesor Zupančičevo „Pastirstvo".
(Dalje.)
Da pa ne bi bila dva glavna dela tako nerazmerna — kajti o osebi pastirjevi pač ni toliko govoriti, kakor o službi — je g. pisatelj slovenski naredil štiri dele, kar je prav dobro pogodil, in ti so: 1. oseba pastirjeva; 2. pastir učitelj, in sicer: a) odrašenim (homiletika), b) nedoraslim (katehetika); 3. pastir delivec življenja milosti (liturgika); 4. pastir vodnik. Kako lepo se dti potem redu razstaviti vsa tvarina! Kako prijetno pa je tudi bodisi v tem velikem pregledu, bodisi v posameznostih opazovati ono tesno vez, ki oklepa duhovnega pastirja s pravim in najvišim duhovnim pastirjem — Kristusom!
—	V „zgodovini pastirskega znanstva" bi želeli spoznati nekoliko bolje stvarni razvoj te vede, ki se ne razodeva samo v knjigah z napisom „pastirstvo", ampak v živem duhu, ki je vladal, in ta je več vreden, nego celi skladi suhoparnih knjig; in ker je „pastirstvo" praktična veda, mora se ozirati tudi na zgodovino prakse. Vsaj nekoliko migljejev bi ne bilo odveč, kako da se sklepa „Duh. Pastirstvo" s cerkveno zgodovino. Sploh pogrešam tudi v drugih pastirskih učnih knjigah enega ali dveh poglavij, ki bi skušali uvesti bodočega duhovnega pastirja ne samo v zgodovino pastirske vede, ampak pastirstva samega. Bodoč pastir naj bi se zavedel, da mora kot ud učeče cerkve nadaljevati zgodovinsko delovanje sv. cerkve in da tudi nadaljuje, akoravno pase v oddaljeni gorski samoti svoje ovčice, nadaljuje nič manj, nego škof na svoji stolici. Kako drugačno stališče je to, s kterega vidi duh. pastir pomen in namen svoj, kakor pa, če se navadi imeti se samo za cerkvenega služabnika! Nikoli ni dovolj povdarjati edinosti in celotnosti, ki vlada v katoliški cerkvi, bodisi glede preteklosti in sedanjosti, t. j. da je vedno ista
—	telo Kristusovo, kakor tudi glede njene sedanje skupnosti. Zadnje se povdarja v duh. pastirstvu naj-lože pri „sv. maši in brevijarju", prvo pa v zgodovinskih pregledih.
Podajmo se v prvi oddelek, ki obravnava osebo duhovnega pastirja. Tii se nam kaže. da je treba a) naravnih zmožnosti, b) zakramentalne zmožnosti in c) cerkvenega pooblaščenja. Po teh trel\ razdelkih govori g. pisatetj o osebi. Izvrstno je, kar nahajamo v prvem razdelku in pač vredno, da vsakdo, ki jo v „ovčnjaku" (morebiti bolje: ovčaku) Gospodovem mnogokrat prebere in si zakliče: fac ut vocem ! Med pripomočke pridobiti si gorečnost (§9 str. 17) bi so zamoglo našteti tudi: d) duhovne vaje; e) občevanje z dobrimi duhovskemi tovariši. Kaka slika na isti strani o mlačnem duh. pastirji! To je ravno, kar je treba glede pastirstva vedno povdarjati: ta služba se ue dti spisati po paragrafih: krščanska
ljubezen, ljubezen do Boga, in sicer neomejena ljubezen mora biti učenica duhovnemu pastirju.
(Daljo prili.)
Domače novice.
(Matica Slovenska) se je danes poklonila novemu knezoškofu izročivši mu s Spomenikom o šeststoletnici začetka Habsburške vlade na Slovenskem društvene knjige 1. 18S4 v lični vezavi po deputaciji, v kteri je bil predsednik g. P. Grasselli, načelnik gospodarskega odseka g. dr. J. Z upan ec, pa načelnik književnega odseka g. prof. J. Marn. G. predsednik omenivši vzroka, zarad kterega prihaja Matica nekoliko pozneje, češ, da ne pride prazna, poklanja knjige prečast. knezu in vladiki, kteri je bil vže pred leti njen družnik, in sedaj postavljen v središče slovenskega naroda, tolikanj važno znanstveno društvo gotovo pospeševal bode, česar pričujoča deputacija prosi. Premilostni knez in vla-dika dr. J. Misija blagovoljno sprejemši knjige odgovoré, da jim je „Slov. Matica" od prvega začetka bila pri srcu, in da ni njihova krivda, da niso ostali vedno v družbi, marveč poverjenikov, kteri o svojem času niso družnikov opominjali in tirjali, kakor se to redovno godi pri družbi Mohorjevi, in da hočejo v prihodnje po svoji moči podpirati njene koristne namene. G. predsednik pripoznava, da so marsikje pokazale se kake nerodnosti, kterih Matica ni zakrivila, a da se dela na to, da se tudi v njej vstanovi boljši red, vzlasti po stanovitnem tajništvu, na kar premilostni knez deputacijo prijazno poslovijo.
(Waicreezkovo zavetje), „Grazer Tagespost", v ktero se je vedno s posebno ljubeznijo zatekal, kedar ga je ta ali oni narodni list po prstih krenil, svojega ljubljenca tudi po njegovi smrti ni zapustila. Lahkovernemu svetu v eni sapi pripoveduje, da je Wawreczko v smrt gnala žaljena čast njegova, ker je bil bajé že dvakrat preterirán in naposled še ni dobil zaželjene službe davkarskega nadzornika, za ktero se je dve leti trudil in pehal. „Laib. Ztg." na te laži, kakor pravi, prisiljena nekoliko zagrinjalo odgrne in iz „poslednjega poglavja Wawreczkovega življenja" njegove lastne besede navaja, rekoč: „Izneveril sem, strašna beseda in vendar resnična! Posoditi sem si le hotel, toda sedaj, ko ne morem več vrniti, je svota izneverjena. Moška čast in poštenost — zgubljeni ste za vedno, toraj moram umreti!" Tudi ni res, da bi bil dav-karski nadzornik v Crnomlji dobil službo zarad tega, kakor „Gr. T." piše, ker je Slovenec, temveč, ker je imel on edini izmed 15 kompetentov predpisane zmožnosti—juridično-politične študije. Prav ima „Laib. Ztg.", da svetu laži odkrije, ki so iz tega namena skovane, omenjeni samoumor olepšati, naš narod in sedanjo vlado ob enem pa ogrditi, očitajoč ji pristranost!
(Nesreča) prigodila se je danes opoludne nekemu fijakerju za Mahrovo hišo v Vodnikovih ulicah. Pri-vozil je prazen semkaj od mesarskega mostu, kar se mu raz Mahrove strehe ravno pred konjem sneg posuje. Konj se splašen nazaj požene, kočija se prevrne, izvošček sam pa pod njo pade. Hujša nesreča ga ni nobena zadela, kakor ta, da se je bil nekaj po obrazu opraskal. Ojnice pri kočiji so se mu zlomile.
(Kranjska eskomptna družba.) 12. t. m. popoludne ob 4. uri imeli so delničarji kranjske eskomptne družbe izreden občni zbor. Iz poročila upravnega sveta posnemamo naslednjo bilanco o stanji banke dne 31. dec. 1884: Po izneverjenji ravnatelja Ze-narija provzročena škoda znaša 105.771 gld. 48 kr., druga od izneverjenja nezavisna izguba (lirma Neuss) 24.792 gld. 82 kr., toraj znaša vsa izguba 130.563 gold. 80 kr. Po odbitji rezervnega zaklada v znesku 89.303 gold, in drugega zneska 263 gold. 99 kr. znaša izguba, ktero imajo pokriti delničarji, 40.996 gold. 81 kr., od ktere pa se mora odšteti še čisti dohodek pro J 884, tako, da se pokaže zguba delničarjev z 21.419 gold., toraj s 14 odstotki delniške glavnice. — Upravni svet je dalje poročal, da je do zdaj 454 upnikov, oziroma vlagateljev z glavnico 574.494 gold. 84 kr. že dovolilo moratorij do konca leta 1885, toraj še ni došla izjava o tem od 134 upnikov z glavnico 114.860 gld. 10 kr. — Po daljnih predlogih, kteri se tičejo izvedbe likvidacije, vršila se je volitev likvidacijskega odseka, in izvoljeni so biii gg.: Eraerih Mayer, Josip Luckmann,
Matej Treun, Josip Kušar, Vaso Petričič, Josip Kordin, F. M. Schmitt, Josip Krisper in Janez Janesch. Sklenjena je toraj likvidacija eskomptne družbe!	(„Lj. L.")
(Učiteljske spremembe.) C. kr. deželni šolski svet kranjski imenoval je učitelja Martina Ger-čarja za stalnega nadučitelja na dvorazrednici v Mirni; začasnega učitelja Franca černilca za stalno na osnovno šolo v Podbrezji; začasnega učitelja Janeza Wresica za stalnega učitelja pri sv. Gregorji; začasnega učitelja Antona Vran-čiča stalno v Zagrac; začasnega učitelja G u s t a v a Spetzlerja za stalnega učitelja v Lescah; začasno učiteljico Marijo Scherz stalno v Mirno-peč ; začasno učiteljico Julijo Borovsky za stalno k sv. Križu pri Turnu in začasno učiteljico Ano Demel za stalno v Mozel.
(Razpisana) je služba dež. stan. okrajnega zdravnika v X. dijetnem razredu pri politični upravi na Kranjskem. Prošnje do 14. februvarja na c. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani.
(Tržaške Lahone) neki neznosne boli domoljubna zavednost slovanskega duhovništva po našem Primorji in bi na vso moč radi izumili nekaj, s čemur bi se zavedena narodnost dušnih pastirjev ali popolnoma zatrla ali pa vsaj toliko omejila, da bi irredenti nič več nevarna ne bila. Mislimo, da se ne motimo, ako izrečemo svoje prepričanje, da je tu ves napor zastonj. Naj se v Trstu laškoljubni dostojanstveniki še tolikanj prizadevajo vničiti in vdušiti slovanski čut v duhovnih voditeljih slovanskega in hrvaškega naroda po Primorji, vničiligane bodo, dokler se ne bode osrednje semenišče v Gorici izključljivo le z mladenči laške in nemške narodnosti napolnjevalo. Dokler se bodo pa mladenči slovanske krvi sprejemali v odgoje-vališče duhovnikov (in to se bode vedno godilo), tako dolgo bodo narod budili k duševnemu in narodnemu življenju. Hvala sedanjim razmeram, že vsak mladeneč s seboj toliko narodnosti v semenišče prinese, da mu je ondi ne bodo izruvali. Slovanski duhovščini gre sploh hvala, da ne pozabi tužnega naroda po Istriji, če tudi ji to edino le sovraštvo in trplenje prinaša od lahonskte strani. Kljubu temu ne sme obupati, temveč po začeti poti nadaljevati in razmere vbozega trpina po Istri se bodo kmalo zboljšale; kajti poleg duševne dedšine rešeni bodo naši bratje Slovani ob enem tudi oderuštva svojih političnih nasprotnikov, kar so Lahoni po Istri Slovanom nasproti skoraj večinoma.
(Tschinkelnove tovarne) v Ljubljani, na Dunaji, v Schonfeldu in Lobozicah kljubu napovedanega konkurza niso še dela vstavile, temveč jim je sodnija še celo dovolila, da smejo kakor do sedaj, tako tudi še nadalje neprestano delati, kar bo izvestno na veliko dobroto ondi svoj kruh služečim delavcem kakor tudi uradnikom njihovim.
(Loterija „Narodnega doma".) Pri žrebanji dobitkov „Narodnega doma" zadele so nadalje dobitke naslednje številk«: 69.079, 608, 22.927, 66.832, 17.747, 33.594, 53.868, 59.802, 8.592, 18.986, 52.938, 66.428, 4.525, 69.087, 45.430, 83.100, 20.076, 28.789, 14.845, 79.612, 85.656, 33.452, 17.630, 21.802, 20.837, 75.700, 41.978, 91.205, 16.768, 57.581, 97.780, 81.851, 44.738, 34.446, 48.800, 21.740, 56.677, 42.306, 50.227, 64.810, 78.746, 75.418, 53.658, 62.419, 79.680, 65.436, 99.305, 45.076, 8.015, 20.866, 58.433, 68.928, 4.866, 64.556, 44.869, 26.315, 35.885, 85.720, 42.611, 18.130, 71.250, 61.906, 80.385, 25.678, 29.738, 53.708, 24.150, 61.891, 85.615, 79.876, 35.780, 94.846, 84.057, 31.223, 31.660, 41.407, 29.809, 19.849, 98.258, 80.227, 58.939, 88.958, 30.704, 67.406, 99.687, 43.427, 12.339, 2.247, 64.021, 36.128, 37.322, 74.477, 15.808, 73.237, 23.727, 47.197, 64.859, 3.591, 69.952, 73.541, 15.648, 92.467, 46.016, 17.973, 81.671, 9.551, 52.713, 70.989, 47.643, 6.872, 6.591, 71.646, 45.775, 84.333, 6.799, 54.702, 40.909, 497, 89.075, 20.038, 34.912, 71.109, 77.740, 86.422, 971, 52.259, 36.139, 62.318, 60.955, 78.024, 27.136, 70.929, 68.176, 69.394, 62.510, 23.376, 51.974, 83.703, 47.613, 44.396, 22.438, 30.160, 76.321, 06.131, 29.223, 3.574, 43.303, 45.641, 24.802, 24.605, 18.263, 59.356, 1.456, 88.499, 63.428, 18.497, 67.085, 41.646, 64.518, 64.654, 1.430, 29.591, 11.697, 92.919, 12.648, 61.731, 2.379, 74.562, 95.958, 49.034, 2.086, 16.708, 11.783, 15.739, (¡9.754, 14.380, 51.020, 9.788,
55.650, 73.857, 90.271, 20.132, 48.316, 57.317, 78.974, 4.765.
Telegrami.
Rim, 14. jan. Nevarnosti zavoljo povod-nji ni več.
Berolin, 14. jan. Državni zbor jo v tretjem branji sprejel zahtevani kredit za po-brežni parnik v Kamenimi. Tudi zahtevanih 150.000 mark za proiskavanjo po notranji Afriki jo dovoljenih.
Frankfurt o. M., 14. jan. Iz socijalnih pravd dobro znani policijski sovetnik Rumpff je umorjen. Našli so ga v krvi ležečega pred njegovim stanovanjem. Na telesu viditi ste bili dve rani od stileta. Morilec neznan.
Tuj c i.
12. januvarja.
Pri Maličt: V. Vogel, trgovec, iz Saksonskega. — Stoiner, Baumann, Schwarz, Lony, trgovci, z Dunaja. — Janoz Za-bransky, trg. pot., iz Linea. — Ernst Elsner, e. kr. davk. nadzornik, iz Kranja. — Globočnik, zasebnik, iz Železnikov.
Pri Slonu: Franc Bastolz, trg. pot., iz Milana. — Sehultze, Fiirber, Fiirst, trg. pot., z Dunaja. — Liiffler, trgovce, iz Linca. — C. Waidmann, inženir, iz Zagreba. — Dralka, e. kr. okr. glavar, in Radoliee. — Kotnik, posestnik, z Vrhnike.
Pri Južnem kolodvoru: Kari Heninger, inarker, z Dunaja. — Jakob Morsan, poštni kondukter, iz Gorico. — Josip Janež, posestnik, iz Št. Martina.
X2ksekutivne dražbe.
17. jan. 1. e. džb. pos. Anton Noli iz Sturije, 123 gld. 60 kr. Vipava.	,
20. jan. 1. e. džb. pos. Marija Žnidaršiu, 3095 gld., s Ceste. Velike Lašče.
24. jan. 2. e. džb. pos. Niko Bodavinec iz Badovinca. Metlika.
I>unajMka borza.
(Telegrafično poročilo.)
14. januvarja.
Papirna renta po 100 gld. ...	83	gl. —	kr.
Sreberna „.,„.,. . .	83	„ 95	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	105	„40	„
Papirna renta, davka prosta . .	98	„ 30
Akcije avstr.-ogerske banke . .	861	„ —	„
Kreditne akcije............294	„80	„
London.......123	„ 80
Srebro.......—	„ —	„
Ces. cekini.......o	„ 80	„
Francoski napoleond......9	„ SO	„
Nemške marke......60	„ 40	„
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 25 kr., — domača 6 gl. 46 kr. — Ež 5 gl. 94 kr. — Ječmen 5 gl. 10 kr. — Ajda 5 gl. 28 kr. — Proso 6 gl. 10 kr. — Turšica 5 gld. 76 kr. — Oves 3 gl. 62 kr.
Vrtnar in trgovec s cvetjem
LUKA TOMŠIČ v LJubljani,
na Poljanah št. 12,	(2) priporoča so si. občinstvu za
■■s« (»■-.=«-<*-«» S»«»g»	.«v
za veselice, konccrle in druge priliko, potem za
pletenje vencev za pogrebe;
izvršuje tudi vsakovrstne tleltoraoije prav po nizki ceni, n. pr. pri pogrebih stane dekoracija za I. razred 4 gld., za 11. razred 3 gld. in za 111. razred 2 gld., ter obeta jako točno in hitro izvršitev.
Prave garantirane
voieene imej
in
voščene zavitke
priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovcem po najnižji ceni
OROSLAV DOLENEC,
(4)	svečar v Ljubljani.
Krščanski nauk
za
"V <" 11.
(l'rvo in drugo šolsko leto.)
Sostavil Himoii Kiijmn,
katohet.
Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofijstva Ljubljanskega. Druzega natisa. Cena: mehko vezan 12 kr., trdo vezan 16 kr. Dobiva so v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.