Slovenski protest zoper bismarkovanje. Nemcem avstrijskim se dobro godi; v narodnem in političnem oziru imajo vsega v obilici. Vkljub temu škili peščica nemSkih prenapetnežev zmiraj v prusko Nemčijo, najiskrenejše želeč, da bi zapadne naše dežele prišle nekako pod ncmškega cesarja, ki bi naj zlasti Čehe in Slovence do čista iztrebil. V to svrho neprenehoma rogovilijo. Doma ovirajo narodni napredek Slovanov, na zunaj pa upijejo, kako se pri nas nemštvo zatiruje, zraven pa prusaštvo v zvezde kujejo in starega Bismarka že kar obožavajo. Najhujši so štajarski Bismarkovci, vseh glavači pa celjski kričači. Sedaj se pripravljajo, da bi dne 1. aprila t. 1. slovesno obhajali 801etnico Bismarkovo, to pa na način, ki presega vso politično dostojnost, žali avslrijsko dojnoljubje ter izzi/a slovanskc prebivalstvo na odločeii odpor. Po vseh mestih in trgih prirejajo slavnosti. Poseben železniški vlak odpelje častilce na Prusko, da podarijo starcu srebrn kozarec »als Huldigung der deutschen Steiermark« t. j. v znamenje, da nemška Štajarska staremu Bismarku prisega zveslobo in udanost. Nezaslišana predrznost! Kdo pa ima pravico od nas terjati takšno zvestobo in udanost? Komu smojo dolžni vsi, Nemci in Slovenci? Nihče drug nima pravice, kakor edini naš preljubljeni vladar iz prevzvišene hiše Habsburške; Slovenci šlajarski jo hranimo že več kakor 600 let in pri tem ostanemo! Zvestobo in udanost prisegamo štajarski Slovenci edino le svojemu vladarju, nikoli pruskemu Bismarku in protestujemo zoper postopanje naših Bismarkovcev. Na kozarcu so imena vseh štajarskih mest in trgov in ženska podoba na pokrivalu »Styria« podaje liismarku lovorov venec v imenu »nemške Štajarske«. Narodni ponos veleva Slovencem protestovati zoper lakšno ravnanje. Šlajarska še ni vsa ponemčena in tudi ne bode, ona šteje še zmiraj nad 400.000 Slovencev, dobro treljino vsega prebivalstva. Slovenci štajarski ne moremo se do tolike politi«y:ne brezznačajnosti ponižati, da bi kedaj pozabili, kaj je Bismark našej Avstriji pa sv. katoliški cerkvi bil — namreč najkrutejši sovražnik in preganjalec: 15.000 avstrijskih vojakov ubitib trohni okoli Kraljevega Gradca, katoličanov pa v 19. stoletju noben državnik ni toliko preganjal, kakor pruski Bismark. Nemški katoličani na Hruskem so v državnem zboru odklonili, udeležiti se njegove 801etnice, le naši katoliški liberalci, framasoni in kričači ne vedrj, kako se ima avstrijski katoličan vesti nasproti lutrovcu Bismarku, kar je močno obžalovati. Naši zaslepljeni Bismarkovci žalijo torej na nezaslišan način naše katoliško, versko prepričanje, naše avstrijsko domoljubje in našo slovensko narodnost. Vse to pa nam nalaga sveto dolžnost, najodločnejše ugovar- jati, zavračati in protestovati. Dvignite se torej slovenski zastopi štajarski ter se oglasite javno tako dostojno in krepko, kakor sta to slavna zastopa občine Griže in trga Braslovee že storila! Ne udajmo se! Naprej zastava slave! Vse za vero, dorn in cesarja —• avslrijskega!