PRIMOr DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ____'4 1 • Abb. postale I emppo “ Vj6I18 4>U llT Leto XX. St. 220 (5903) TRST, torek 29. septembra 1964 NADALJUJE SE POLEMIKA ZNOTRAJ VLADNE KOALICIJE Podpredsednik vlade Nenni zahteva naj se KD izjasni glede programa V nasprotnem primeru je bolje, da se vladna koalicija razpusti - «La Voce repubblicana» odgovarja glasilu KD «11 Popolo» - Zasedanje glavnega odbora PSI UP - V Ženevi se je sestala italijansko-avstrijska komisija izvedencev RIM, 28. — Podpredsednik vlade Nenni je govoril včeraj v Marinu, v bližini Rima, ob priliki stoletnice ustanovitve socialistične internacionale, ki se je je udeležil tudi Manc. ITen-ni se je zadržal pretežno na treh vprašanjih: zasedanje glavnega odbora KD, ki mora povedati, kako KD namerava nadaljevati s politiko levega centra; kako premostiti praznino, ki je nastala na vrhu države; zavrni------------------- tev v senatu vladnega zakonskega odloka o povišanju splošnega davka za promet (IGE). Glede prvega vprašanja je «enni sicer poudaril vrednost sodelovanja med katoličani in socialisti, vendar je pripomnil, r.a Je v tem sodelovanju občutili pritisk koalicije nasprotnih Sjl in nasprotja glede programske vsebine, načinov in rokov njenega uresničenja. Velikega Pomena je vsekakor reforma a-grarnih pogodb, ostane pa še mnogo: premostitev konjunktu- re; polna zaposlitev, stabilizacija cen; šolski načrt; urbanistični zakon; gospodarsko načrtovanje. Kar zadeva vprašanje predsedstva republike je Nenni poudaril, da ga je treba čimprej rešiti, ker odnosi med strankami vladne koalicije niso danes taki, da bi izključili možnost vladne krize; začasni predsednik republike pa nima pooblastila za rešitev krize. Glede zavrnitve vladnega odloka o povišanju IGE pa je dejal, da tu ne gre le za tehnično nezgodo, ampak za pomanjkanje ""•■mini i,n, )■,,n,,,,,,,, NMnnmmnMummmmHHHmminiuMiiiinuHmMHNmintmnimmMmmmM Denarna seja zveznega odbora szdlj RAZPRAVA 0 KADROVSKI POLITIKI IN PRIPRAVE ZA SKUPŠČINSKE VOLITVE Nujnost nadaljnje demokratizacije kadrovske politike in izvajanja resolucije zvezne skupščine o gospodarskem sistemu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Pod predsed-l#* * * * v®n Lazarja Koliševskega je bi-3 danes v Beogradu šesta plenar-^ja zveznega odbora Sociali-ucne delovnega ljudstva Ju- goslavije, na kateri so razpravljali Pripravah za skupščinske volitve, aktualnih vprašanjih kadrovske P°btike in o aktualnih vprašanjih zvezi z izvajanjem resolucije fyezne skupščine o gospodarskem nort6mu' Boleg članov zveznega in j ““zornega odbora so se seje ude-i®?*" nekateri člani glavnega od-r01"®, glavnih odborov republik, Predsedniki okrajnih in nekaterih občinskih odborov Socialistične 5'e*e, člani komisij za volitve, “*upina političnih delavcev in čla-nov družbenih organizacij. j-.0 Pripravah za skupščinske vo-nekaterih aktualnih vpra-^“nJih kadrovske politike je podal poročilo predsednik zveznega odlet4 Bazar Koliševski. Prihodnje eto bo namreč polovici članom seb skupščin od občinskih do mandatslcupSiine P°tekel dvoletni , dopolnitev njihovih mest bo-razpisane volitve, na katerih , °do prvič v praksi izvajali nače-o omejitve ponovne izvolitve in na" I)a^e*° rotacije. Izvajanje teh acel bo omogočilo vedno večje-u številu delovnih ljudi, da ne-p sredno sodelujejo pri upravlja- DANES Tisk z velikim poudarkom po-®ca o poročilu preiskovalne komisije, ki je raziskovala okolišči-■**> v katerih je bil umorjen a-1 riški predsednik Kennedy. V glavnem prihaja poročilo do s(ih zaključkov, do katerih so Prišle preiskovalne oblasti v Dal-‘as“ in zvezna informacijska užba. Poročilo pravi, da je Ken-c«ayja umoril oswald in da ni *i z nikomer neposredno ali po-redno povezan. **cakcija na to poročilo je pre-e* živahna. Nekateri ga odobra-*j°. drugi pa ga ostro kritizi-aJo. Na splošno pa vsi ugotav-Jsjo, da je umor Kennedyja si*l še vedno zavit v tajnost. Posebno ostro sta poročilo kri-jfrala newyorški advokat Mark ne, ki vodi neuradno preiska-o na lastno pest, in angleški fi-1 z°t Bertrand Russell. Agenci-■ Tass pa ugotavlja, da poroči-hi popolnoma razpršilo vseh Ovomov in sumov. 0 " Moskvi so včeraj svečano o “slavili stoletnico ustanovitve tnif 'hiemacionalc. Govoril je nul HruSčov, ki je poudaril dpi ost enotnosti mednarodnega •avskega gibanja. Moskovska UvfaVt*a* P°sve*a tej stoletnici in zagovarja nujnost -J^anja konference komunistični . strank, kakor predlaga So-vJetska zveza. le ranc°ski predsednik de Gaul-.. .hadaljuje svoje potovanje po si 4V,a*' Latinske Amerike, kjer 1 *adeva, doseči večje sodelo-stl * teb držav 8 Francijo, zlati—. na kulturnem in tehničnem Področju. ■Jugoslovanski državni tajnik za nadeve Koča Popovič je Se Potoval včeraj v Kairo, kjer — P° udeležil konference neve-ui,1" držav, ki se bo začela 1. le»°i a‘ seznamu držav ude-Ža» j konference je sedaj 57 dr-dežel. Kakor je znano, ni bi-Conibejeva vlada povabljena u ‘° konferenco. Toda včeraj kim* mbe sporočil, da se misli “hference udeležiti. nju družbenih poslov. Po členu 82 jugoslovanske ustave ne more nihče biti dvakrat zaporedoma izvoljen za člana iste skupščine, niti izvršnega sveta. Člen 23 zakona o izvajanju ustave vsebuje v tem pogledu izjemo samo za zvezne poslance, izvoljene na prvih volitvah, katerim dopušča, da lahko ponovno kandidirajo. V tezah, ki so bile razdeljene udeležencem plenuma kot osnova za razpravo, in v referatu Koliševskega, pa se priporoča, da zvezni poslanci, katerim poteka mandat, ne izkoristijo možnosti ponovnega kandidiranja, kar pa ne pomeni, da se želi s tem prikrajšati državljanom pravica, da predlagajo za ponovno izvolitev poslance, katerim poteka mandat. V diskusiji je v zvezi z načelom rotacije in omejitve ponovne izvolitve, poudarjena potreba nadaljnje demokratizacije kadrovske politike v luči ustavnih Da bi Socialistična zveza mogla popolnoma izpolniti svojo nalogo v pripravah za volitve, je poudaril Koliševski, je neobhodno potrebno, da skrbi za čim tesnejšo uresničenje demokratskih pravic državljanov, da analizira izkušnje volitev za predstavniške organe in družbenih organizacij in da nenehoma spremlja in usmerja široko politično delovanje. Za uresničenje te naloge je plenum sprejel predlog, da se v vseh organih Socialistične zveze od občinskih odborov do zveznega odbora ustanovijo stalne volilne komisije. V sklepih o aktualnih gospodarskih vprašanjih se nalaga vsem družbeno-političnim činiteljem, naj se zavzemajo za enotno akcijo za ugotovitev nadaljnjega skladnejšega gibanja v gospodarstvu, za dosledno izvajanje resolucije zvezne skupščine o nadaljnjem razvoju gospodarskega sistema. V ta namen je potrebno pospešeno delati za sprejem ustreznih zakonskih predpisov in gospodarskih ukrepov, ki bodo omogočili stabilnejše gibanje v gospodarstvu in nadaljnji razvoj družbeno-gospodarskih odnosov na liniji poglobitve samoupravljanja in razdelitve dohodka po opravljenem delu. _ _ B. B. politične volje, kar ni v skladu z vladnimi obvezami, ki da zahtevajo »železno voljo». Ali večina strne svoje vrste in nadaljuje po svoji poti z uresničenjem dogovorjenega programa ali pa je bolje, da se razpusti — je namignil Nenni in pripomnil, da socialisti soglašajo z geslom predsednika vlade Mora: «Nič več, toda nič manj od programa Ce ne, ne.» Ko je govoril o ustanovitvi socialistične internacionale je Nenni poudaril napredek, ki ga je doseglo delavsko gibanje v tem prvem stoletju tako na evropskem vzhodu, kot na zahodu. Te izkušnje delavskega gibanja imajo stične točke in nasprotja: na severu Evrope in v Angliji imamo blagostanje, kljub obstoju kapitalističnega gospodarskega sistema, toda izkoriščanje človeka po človeku je tu minimalno; na evropskem vzhodu pa ni blagostanja, kljub temu, da so odpravili izkoriščanje človeka po človeku, toda nastala je kasta birokratov in tehnokratov; na severu Evrope in v Angliji je močno razvito demokratično življenje množic, medtem ko na evropskem vzhodu manjka tako življenje. Po mnenju Nennija je treba najti sintezo med raznimi izkušnjami socializma. Glasilo PRI «La Voce republica-na» polemizira z glasilom KD «11 Popolo-> in odgovarja na stališče, ki ga je to glasilo zavzelo spričo kritik, ki so jih zavezniki KD naslovili nanjo in v katerih se zatrjuje, da KD nima danes jasnega stališča glede politike levega centra. Ker je «11 Popolo« odgovoril na te kritike, da «se v bistvu celotna KD istoveti, dasi z različnimi oznakami in poudarki, s to važno izkušnjo in podpira njen program«, glasilo PRI pripominja: «Ce je bila naša zaskrbljenost precejšnja preden smo čitali to trditev, je postala zelo resna po njej«, nato pa nadaljuje: «Mislili smo, da je Rumor približal dorotejce levemu centru in povečal razdaljo med desnico in transformizmom Fanfa-nijeve struje; danes pa izvemo z velikim začudenjem, da levi center ne zagovarjajo le tri struje, od teh ena z dvoumnim stališčem, ampak celo vse štiri struje. Kako je moč prikazati ta rezultat kot ’non plus ultra’ jasnosti, je podvig, ki se ga more lotiti — s precejšnjimi težkočami, menimo — le Tl Popolo’. Ce bi morali oceniti potek celotne zadeve, od pogajanj za sestavo druge Morove vlade, do trditve glasila KD in se pri tem držati dejstev, bi morali reči, da medtem ko je PSI videl del avtonomistične struje preiti v opozicijo, je KD našla način, da so s stališčem Rumorja levi center prebavili vsi«. «La Voce republicana« zaključuje, da nihče ni podprl obeh Moro-vih vlad bolj kot republikanci, ki so izrekli zaupanje tudi Rumor ju; «toda vse to so storili s popolno lojalnostjo in iskrenostjo v pojmovanju levega centra, le zaradi katerega ima levi center pravico do obstoja, želimo si, da se nismo zmotili. Sicer nam ne bo težko javno priznati svoje zmote in ponovno začeti, hkrati pa tudi druge pozvati v borbo proti tradicionalni zmernosti, ki se. — kot sto-teroglavi zmaj — vedno znova po javlja iz globine določenega poli tičnega Doimovanja«. Poslanci KPI so predložili v poslanski zbornici zakonski predlog o reformi občinskih in pokrajinski uprav; predlog je podoben onemu, ki so ga bili predložili že v prejšnji zakonodajni dobi, vendar pa vsebuje važne novosti, zlasti kar zadeva funkcijo in naloge krajevnih uprav, občinsko decentralizacijo in oblike koordinacije in povezave med krajevnimi upravami. Danes se je začelo zasedanje glavnega odbora PSIUP, na katerem je Vecchietti poročal o poli tičnem položaju tudi v zvezi bližnjimi upravnimi volitvami. Govornik je zatrjeval med drugim, da so napori vlade usmerjeni k temu, da se gospodarska konjunktura izkoristi za ostvaritev »novega kapitalističnega ravnotežja, v katerem bi monopolistične skupine neovirano prevladovale«; kongres KD da pomeni premik v desno. Ko je govoril o potrebi dialoga s katoliškimi delavci, je dejal, da morajo upravne volitve nuditi priliko za tak dialog, ker da je moč vplivati na te delavce in ker da so tudi oni «objektivno zainteresirani nad odpravo kapitalistične družbe«. Bližnje upravne volitve morajo po mnenju Vecchiettija «poglobiti krizo levega centra, poraziti upravne večine levega centra v mnogih velikih mestih in preprečiti sestavo novih večin levega centra v drugih važnih središčih«. V Ženevi se je danes sestala mešana italijansko-avstri.iska komisija izvedencev, ki mora — po navodilih italijanskega in avstrijskega zunanjega ministra — doseči sporazum o še nerešenih vprašanjih spora med Avstrijo in Italijo glede Južne Tirolske in tako pripraviti podlago za nov sestanek med Saragatom in Kreiskim, ki bo v drugi polovici oktobra v Ženevi. Socialdemokrati napredovali v Zahodni Nemčiji BONN, 28. — Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Porenju in Vestfaliji so socialni demcVrrati občutno napredovali, medtem ko so demokristjani nazadovali. Na Spodnjem Saškem pa so demokristjani izboljšali svoje pozicije v večji meri kakor socialni demokrati. Oboji so izboljšali pozicije v škodo majhnih ekstremističnih strank, predvsem v škodo stranke beguncev, ki je zgubila 5,4 odstotka glasov v primerjavi z letom 1961. V Porenju in Vestfaliji se Je volitev udeležilo 76,1 odstotka volivcev, medtem ko se jih je leta 1961 udeležilo 78,2 odstotka. Demokristjani so dobili 43,1 odstotka glasov (prej 45 odst.), socialdemokratska stranka 46,6 odst. (40,7), liberalci 8 (10,2), Sledijo manjše stranke, ki so dobile vsaka manj kakor en odstotek glasov. Na Spodnjem Saškem so socialdemokrati dobili 43,2 odstotka glasov, (38,8) demokristjani 37,5 (28,2); sledijo manjše stranke. Klotz prepeljan na Dunaj DUNAJ, 28. — Notranje ministrstvo javlja, da so Georga Klo tza prepeljali danes na Dunaj, potem ko so zdravniki ugotovili, da je njegov prevoz mogoč. Sporočilo dodaja, da je to potrebno, ker bi nadaljnje bivanje Klotza na Tirolskem bilo v nasprotju s sedanjim pravnim položajem, ker mu ni dovoljeno bivanje na ti rolskem ozemlju Ta ukrep so sprejeli sporazumno s pravosodnim ministrstvom, ker je bilo za proces proti Klotzu pooblaščeno dunajsko kazensko sodišče. PRIPRAVE NA KONFERENCO NEVEZANIH V KAIRU Konference se bo udeležilo 57 dežel s štirih celin Najmočnejše je zastopana Afrika - Čombe vsiljuje svojo navzočnost BEOGRAD, 28. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je odpotoval danes v Kairo, kjer bo prvega oktobra sodeloval na sestanku zunanjih ministrov nevezanih držav. Skupno z državnim tajnikom je odpotoval tudi opolnomočeni minister in član jugoslovanske delegacije na kairski konferenci Budi-mir Lončar. Z istim letalom je odpotovala v Kairo tudi skupina jugoslovanskih novinarjev, ki bodo kot posebni poročevalci svojih listov, agencij in radijskih postaj poročali o delu konference nevezanih držav. V uradnih krogih Združene arabske republike menijo, da je seznam 57 dežel udeleženk drugega vrhunskega zborovanja nevezanih, skorajda dokončen, če zadnji hip ne bo prišlo do sprememb, se bo na kairski konferenci zbralo 46 delegacij polnopravnih udeleženk in 11 opazovalk. Pred tremi leti je na prvi konferenci nevezanih v Beogradu sodelovalo skupaj 28 dežel, od katerih so bile tri opazovalke. Letos se bo v Kairu število polnopravnih udeleženk povečalo za 21. število dežel, k! bodo sodelovale kot opazovalke, pa se bo povečalo skoraj štirikrat. V Kairu menijo, da to izredno povečanje števila udeležencev najbolje priča o veliki moči in uspehu politike, ki jo sprejema čedalje več dežel. Na kairski konferenci se bodo se- stali voditelji dežel s štirih celin: treh iz Evrope, desetih iz Centralne in Južne Amerike, petnajstih iz Azije in devetindvajsetih iz Afrike, čeprav bodo na konferenci sodelovale nove države z vseh štirih celin, se je najizraziteje povečala udeležba afriških dežel. To se je izrazilo že na prvi konferenci šefov držav in vlad afriških držav, ko so v afriški listini, ki so jo sprejeli maja 1963 v A-dis Abebi nepovezovanje sprejeli kot eno vodilnih načel afriške politike. Na drugi strani pa ima, kakor da je to že pravilo, vsaka no-voosvobojena dežela te celine politiko nepovezovanja za edino sprejemljivo in učinkovito politiko pri reševanju svojih in svetovnih problemov. Delo kairske konference bo spremljalo tudi mnogo opazovalcev iz osvobodilnih gibanj, političnih strank in drugih organizacij. Kot je bilo to v Beogradu, bo pred avditorijem na konferenci v imenu vseh osvobodilnih gibanj govoril eden izmed izvoljenih zastopnikov. Slednjič bosta med gosti na konferenci tudi generalni tajnik organizacije afriške enotnosti Dialo Telli in generalni tajnik a-rabske lige Abdel Halek Hasuna. Combe je nocoj objavil sporočilo, v katerem pravi, da se bo Kongo udeležil konference nevezanih držav v Kairu, ki se bo llllllllllllllll.. OBJAVLJENO POROČILO KOMISIJE WARREN O UMORU KENNEDYJA Dolgo poročilo ni popolnoma razpršilo vseh dvomov in sumov v zvezi z umorom Mark Lane napoveduje objavo svojega poročila, ki bo vsebovalo «pravo resnico» - Izjave filozofa Bertranda Russella - Tassov komentar WASHENGTON, 28. — Včeraj so v New Yorku objavili poročilo preiskovalne komisije Warren o umoru predsednika Kennetha. Poročilo pravi, da je Kennedyja ubil Oswald in samo on, ki da je sam nastopil, ne da bi bil s kom neposredno ali posredno povezan. Dalje pravi poročilo, da pri tem ni imel drugih nagibov nego »nezadovoljstvo s svetom« in željo, da «gre v zgodovino«. Poročilo pravi v glavnem nasled nje: 1. Streli iz puške, ki so ubili Ken-nedyja In ranili guvernerja Connal-lyja, so bili izstreljeni z okna šestega nadstropja na jugovzhodnem vogalu skladišča šolskih knjig. 2. Na podlagi zbranih dokazov so bili izstreljeni trije streli. 3. Izvedenci so prepričani, da isti naboj, ki je prebil grlo Kennedyja, je ranil tudi guvernerja Connallyja. 4. Strele je izstrelil Lee Harley Oswald. 5. Petinštirideset minut pozneje je isti Oswald ubil s samokresom policijskega agenta Tippita. 6. Osemdeset minut po umoru Kennedyja in 35 minut po umoru Tippita se je Oswald upiral aretaciji v nekem kinematografu ln skušal streljati proti nekemu drugemu policijskemu agentu. 7. Noben dokaz ne opravičuje suma, da je šlo za zaroto, desničarsko ali levičarsko, organizirano v notranjosti ali v tujini za umor predsednika Kenned.vja. 8. Ni dokazov o obstoju zarote alt katere koli zveze med Oswaldom in Rubyjem. Iz različnih razlogov je enega in drugega pripeljala do zločina njuna čustvena razgibanost. ....................................................inntmii.. De Gaulle nadaljuje potovanje po državnh Latinske Amerike Danes prispe v Čile - Pozivi na aktivnejše sodelovanje v mednarodnem življenju COCHABAMBA, 28. — Predsednik de Gaulle Je prispel danes na letališče v Cochabambo v Boliviji, ki je rudarsko središče bolivijskih And. Prišel je iz perujske prestolnice Lime. Na letališču ga je čakal bolivijski predsednik Estensso-ro. De Gaullov obisk v Boliviji se je omejil samo na Cochabambo, da se Izogne neprijetnim posledicam Izredne zemljepisne višine, na kateri je prestolnica La Paz, ki Je štiri tisoč metrov nad morsko gladino. O razgovorih de Gaulla s perujskimi voditelji so objavili danes v Limi skupno sporočilo, ki pravi med drugim, da so še posebej proučili rezultate konference OZN za trgovino ln razvoj. Sporazumeli so se, da bosta Francija ln Peru zavzela pozitivno stališče glede zaključkov te konference. Bistveno je, da se doseže, da se cene osnovnih proizvodov gibajo na primerni višini, da se prepreči poslabšanje splošnih pogojev mednarodne trgovine v škodo razvijajočih se držav. Poročilo govori o razvoju fran-cosko-perujskih odnosov, zlasti na kulturnem in tehničnem, sektorju in dodaja, da so govorili tudi o zahodnoevropski gospodarski skupnosti ter o latinskoameriškem združenju za svobodno trgovino ter da so ugotovili, da bi morali ti dve organizaciji iskati koordinacijo svoje politike v mednarodni trgovini. De Gaulle je govoril v soboto na skupni seji perujskega kongresa. Pozval Je latinskoameriške države, naj aktivneje sodelujejo v mednarodnem življenju. Dodal je, da bi njihov prispevek v ravnotežju sil lahko bil v korist miru In zelo važen. Dodal je, da je Francija »pripravljena nuditi Latinski Ameriki znanstveno, kulturno in socialno pomoč, ki bi temeljila na medsebojnem prijateljstvu.« »Mislim, da je napočil trenutek, ko je Latinski Ameriki treba pomagati,* je dejal francoski predsednik, nato pa dodal: »Na sodelovanje pozivamo v imenu našega prijateljstva, zaradi velikanskega latinskoameriškega potenciala in v želji, da bi se dežele Latinske Amerike uveljavile na svetovnem prizorišču kot pomembne činiteljice ravnotežja in miru.» »Upam,* je potem dejal de Gaulle, »da vas bo duh nekdanjih latinskoameriških borcev za svobodo navdihoval, da boste uresničili reforme, ki bodo vaše dežele povzdignile na raven naše dobe.» V zaključku govora je predsednik de Gaulle ponovno poudaril, da je pri uresničevanju socialnega in gospodarskega napredka nujr.o potrebno sodelovanje med deželami. De Gaulle je govoril na kosilu, ki mu ga je priredil bolivijski predsednik. Omenil je sedanje perspektive za francosko-bolivij-sko sodelovanje »ob spoštovanju neodvisnosti in značilnosti vsake od obeh držav v okviru ustvarjalnega tekmovanja, ki bi se lahko uvedlo med državami", ki lahko prispevajo k razvoju Latinske Amerike*. V prestolnici Čila je policija javila, da iščejo bivšega polkovnika in bivšega člana OAS Jo-berta, o katerem domnevajo, da je utegnil tajno priti v Čile in bi mogel pomeniti največjo grožnjo za varnost de Gaulla, ki bo prispel jutri v Santiago. 9. Ukrepi, ki jih je sprejela tajna služba za zaščito predsednika, so bili res neprimerni, ker so zanemarili celo poprejšnjo preiskavo v stavbah ob poti, kjer je šel mimo predsedniški sprevod, kakor je to običaj. FBI je naravnost pozabila opozoriti tajno službo, da je v Dallasu navzoč človek kakor Oswald, znan zaradi pripadnosti marksističnim gibanjem in zaradi bega v Rusijo. Iz vsega lega izhaja, da je treba metode za zaščito predsednika naglo modernizirati. 10. Med agenti zvezne in krajevne policije se ni ugotovilo nobeno pomanjkanje zvestobe, prav tako se ni ugotovilo nobeno dejanje prevrata ali zarotništva. 11. Od treh strelov, ki so bili izstreljeni v času desetih sekund in osem desetink do sedmih sekund, sta dva strela zadela Kennedyja in Connallyja. Ko je ranjeni predsednik prispel v bolnišnico, je bil še živ, toda v takem stanju, ki ni dopuščalo več upanja. 12. Glede smeri, od katere so prihajali streli, ln kraja, ki ga je Izbral atentator za streljanje, ni dvoma. Razne priče so opazile puško v okviru okna skladišča knjig v Istem trenutku, ko so počili streli, in nekaj sekund potem. Priporočila komisije za učinkovitejšo in koordinirano zaščito predsednika so v glavnem naslednja: 1. Ustanovitev odbora, ki bi ga sestavljali ministri in ki bi imel nalogo «verificlratl ln nadzorovati zaščitno dejavnost tajne službe«. 2. Imenovanje posebnega asistenta tajnika za zaklad z nalogo, da nadzoruje tajno službo. 3. Popolna reorganizacija siedstev, ki jih ima na razpolago tajna služba za nevtralizirale potencialne nevarnosti za življenje predsednika. 4. Ob predsedniku mora biti stalno navzoč njegov osebni zdravnik. 5. O-dobrltev zakona, ki naj označi za «zvezni zločin« umor predsednika ali podpredsednika. Državni departma bo moral skrbeti v največji meri, da opozori pristojne oblasti o povratku v ZDA oseb, ki so pokazale nelojalnost ali sovražnost do dežele ali ki so izrazile željo, da se odpovedo ameriškemu državljanstvu. 6. Dojočijo naj se pravila o poklicnem obnašanju tiska, advokature in drugih zveznih preiskovalnih ustanov, da se zajamči pravica do pravičnega procesa in nevmeša-vanje v raziskovanja o zločinih. Objava poročila je izzvala številne komentarje, ki ugotavljajo, da je z njegovo objavo še vedno ostal dvom. Thomas Buchanan, ki je napisal knjigo «Kdo je ubil Kennedyja», pravi, da je bila komisija »podvržena pritisku« ln da ni izvedla prave preiskave. Buchanan postavlja domnevo o povezavi med Oswaldom in ameriško informacijsko službo. O-swaldova mati Marguerlte je Izjavila, da dokument ne vsebuje nobenega dokaza o krivdi njenega sina. Newyorškl advokat Mark Lane, ki predseduje »preiskovalnemu od- vseh dvomov In sumov, ki so sle- boru državljanov« in ki je potrošil že 25 tisoč dolarjev za neuradno preiskavo, je izjavil, da bi na podlagi elementov, ki jih navaja poročilo, bil Oswald oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, tako glede umora Kennedyja kakor glede umora Tippita. Dodal je, da bo njegov odbor nadaljeval preiskavo ln bo nekega dne predložil svoje poročilo, ki bo vsebovalo «pravo resnico«. V prihodnjih dneh bodo objavili zvezke, ki vsebujejo zapisnike o pričanjih; verjetno kakih dvajset pričanj. Med pričanji bo tudi pričanje Jacqueline Kennedy. Toda zelo verjetno je, da ne bo celotno gradivo nikoli objavljeno, kakor je to že opozoril predsednik Warren. Tajen bo ostal tisti del gradiva, ki se tiče Informacij, katere sta sporočili Sovjetska zveza ln Kuba, in nekatera «zaupna poročila«, ker jih ne bi mogli objaviti, ne da bi škodovali delu obveščevalne službe ln bi eventualno spravili v nevarnosti Informatorje. Ti tajni dokumenti bodo skupno z drugimi položeni v državnih arhivih. Običaj Je, da do teh dokumentov nima nihče dostopa vsaj 75 let, razen če urad ali organ, ki je te dokumente pripravil, ne da posebnega dovoljenja. Toda ne glede na vse to poudarjajo številni opazovalci, da bo umor predsednika Kennedyja ostal še vedno zavit v tajnost. Agencija Tass ugotavlja, da dolgo poročilo ni popolnoma razpršilo dill umoru predsednika Kennedyja. Tass ugotavlja še posebej, da poročilo ni na zadovoljiv način razjasnilo dvomov glede števila strelov proti Kennedyju in glede smeri strelov. Dalje pravi agencija, da komisija «ne daje točnega odgovora« glede razlogov, zaradi katerih Je Oswald streljal. Tudi fiiozof Bertrand Russell pravi, da poročilo ne razjasnjuje dvomov glede zadnje ln uradne verzije o umoru. «Videli smo, pravi Bertrand Russell, spremenjena zdravniška pričanja, tri uradne in protislovne verzije o umoru; razdelitev podatkov o C)swaldu kot morilcu Tippita več ko dvajset minut prej, preden je bil Tippit ubit; Iz trte izvito poročilo oblasti iz Dallasa; ignoriranje očividcev, laži o številu nabojev; celo vrsto potvorjenih in izumetničenih pričanj. Ta dejstva je ugotovila preiskava Marka Laneja. Russell pravi o poročilu naslednje: «Je povsem nepristojen in reven dokument, ki pokriva svoje avtorje s sramoto. Gospod Lane je upravičen, ko primerja akcijo komisije Warren s procesi trockistov v Rusiji in Dreyfusa v Franciji. Jasno je, da se mnogo še skriva javnosti. Nadaljevali bomo kampanjo in objavljali dejstva, ki bodo prišla v ospredje, dokler ne bodo znani pravi morilci predsednika začela 1, oktobra. Sporočilo poudarja »zvestobo leopoldvilske vlade politiki nevezanosti, kateri se je Kongo pridružil, ko je postal neodvisen*. Sporočilo omenja dalje, da je Kongo član konference nevezanih držav jz leta 1961, ko se je ta sestala v Beogradu in je med 23 državami, ki so se marca udeležile v Kolombu pripravljalnega sestanka za kairsko konferenco. Razvrednoten tunizijski dinar TUNIS, 28. - Tunizijska vlada je danes javila, da je bil tuniški dinar razvrednoten. Agencija »Tunis Afrique Presse« javlja, da je bil dinar razvrednoten za 25 odstotkov. Finančni minister Ben Šalah Je izjavil, da so se za razvrednotenje odločili v okviru programa za stabilizacijo in za razvoj Tunizije. Dodal je, da se bodo s tem izognili nevarnosti inflacije, omogočena bo obnova valutnih rezerv, razvil ss bo tunizijski izvoz in zmanjšal uvoz, ne da bi to škodovalo gospodarskemu razvoju Tunizije. Ben Šalah je tudi dejal, da zvišanje življenjskih stroškov, ki bo temu sledilo, ne bo preseglo deset odstotkov. Da se utrdijo že doseženi rezultati in tisti, ki so še v programu, bodo mezde blokirane do konca leta 1965. Ben Šalah je končno dejal, da bo Tunizija do-bila kredit 14 milijonov 250 tisoč dolarjev iz mednarodnega denarnega sklada, ki ni do sedaj priznal tečaja starega dinarja. Pripomnil je, da je omenjeni sklad sedaj priznal novi dinar. Ciper zahteva razpravo v skupščini OZN NEW YORK, 28. — Ciprska vlada je foraialno zahtevala, naj se spor okoli Cipra sprejme na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN, ki se bo začelo 10. novembra. Iz Nikozije poročajo, da tamkajšnji Turki nočejo odpreti prehoda na cesti Nikozija — Kire-nija za civilni piomet ciprskih Grkov ter nočejo prepustiti nadzorstvo nad to cesto Združenim narodom. V turškem poslaništvu v Nikoziji izjavljajo, da čeprav so v teku pogajanja v ta namen, bodo potrebni ukrepi, da se »zajamči varnost ciprskih Turkov« in zato «je treba izključiti, da bi ti prepustili OZN izključno nadzorstvo nad cesto«. Predstavnik ciprskih Turkov pa je zanikal, da bi odprtje ceste za civilni promet ciprskih Grkov dovolili v zameno za privolitev ciprske vlade v zamenjavo dela turških čet na otoku. PARIZ, 28. — Laoški princ Su-fanuvong je odpotoval danes iz Pariza v Moskvo. Na letališču je izjavil, da upa v možnost sporazuma z ostalimi laoškimi strujami. Pripomnil je, da je mnenja, da se bodo mogli sporazumeti, ko bodo nadaljevali razgovore na vrhu, s pogojem, da se sporazumejo o dveh bistvenih točkah, ki sta; 1. Nujnost sklicanja konference štirinajstih. 2. Prenehanje bojev v Laosu. Sufanuvong je dejal, da je njegov povratek v Pariz odvisen od stališča Kennedyja. Pomanjkanje neoporeč-1 ostalih dveh strank do omenjenih nostl komisije AVarren je bilo po- točk. Konferenco v Parizu bodo na-polnoma dokazano«. | daljevali Izvedenci. aiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V Moskvi so svečano proslavili stoletnico prve internacionale Govor Hruščova in Ponomarjeva - lll>f||,l,,llilf> Vohunski proces v ZDA Pred sodiščem sta Aleksander Sokolnikov in njegova žena PO ZADNJIH VOLITVAH NA DANSKEM IN ŠVEDSKEM Volivci so se ponovno opredelili za politiko «vlad v plavili tutah» K čemu težijo skandinavski «individualis ti»?- «Skandinavski levi krog» je sedaj še bolj zaključen - V besedah ni razlike, toda končni cilji so «močno narazen» StfOCI , se je pokazalo, da je njun bsPeh bil vendarle jalov: dose-en je bil v pretežni meri na ra-Un drugih meščanskih strank, °^'m so njuni glavni nasprot- niki - socialni demokrati hranili svoje položaje. formalno se je volilna kampa-n^a v obeh deželah, na Šved-Jkem m na Danskem, ukvarjala Pretežno s praktičnimi notranji-.!*** vPrašanji. Kot vedno doslej, 6 desnica mobilizirala svoje pri-*taše v zvezi z zahtevami po niž-davkih, za neomejeno zaseb-iniciativo tei hkrati tudi za fle°mejeno in nekontrolirano de-itev. Pripisujoč hkrati socialdemokratski vladi neučinkovitost Pri reševanju vrste težav, ki so kljub visoki življenjski ravni __ visoki ekonomski ekspanziji ®ktualne v teh deželah, so so-c a'ni demokrati ponovno, bolj kot z držnostjo svojega programa, nabrali politične uspehe s tem, da so sprejeli bitko prav na terenu buržoaznih elementov. Ce je točno, da so davki previsoki — so odgovorili — od kod torej v razmerah, ko je še vedno 90 odst. gospodarstva v zasebnih rokah, najti sredstva za učinkovitejše kritje skupnih potreb, za gradnjo šol, zdravstvenih ustanov, zg gradnjo stanovanj, komunikacij in vsega drugega? Ali ni teža teh problemov prav v tem, da »individualist:« in njihove stranke nudijo ogorčen odpor proti reševanju in finansiranju del, ki bodo rešila te težave? Toda za #špansko steno, ki je prikrivala ideološka nasprotstva« se je borba vodila okoli velikih vprašanj državne politike; in sicer okoli švedske nevtralnosti na primer, in okoli zmernega stališča Danske v atlantskem paktu. Ko je govora med vlado in opozicijo o teh dveh državah, ni v besedah, v načinu izražanja nobenih večjih, bistvenih razlik. Nikaka tajnost pa ni, da bi meščanske stranke, če bi jim bilo možno, da to store, bile pripravljene vsa ta načela «žrtvovati», da bi ta načela služila na primer za pristop k skupnemu tržišču ali za še bolj neposredno »solidarnost konservativnega sveta«, ki bi, kot menijo, nudila trdnejša jamstva za ohranitev privilegijev enega, t. j. njihovega razreda. In zaradi tega stališča so nedavne volitve močna podpora naprednejšim koncepcijam v političnem življenju teh dveh dežel. Za utrditev celotne skandinavske levice je pomemben tudi na- predek švedskih komunistov, socialistične narodne stranke ter komunistov na Danskem na zadnjih volitvah. V razmerah, kjer se glavna politična borba vodi med socialnimi demokrati ter med meščanskimi strankami, radikalna levica ni številčno močna. Toda v istih razmerah, kjer so sile pogosto v stanju nekakšnega ravnotežja, more njen vpliv biti znatno večji kot to kažejo same številke. Osem komunističnih poslancev v švedskem parlamentu, namesto dosedanjih petih, ter deset levih socialistov v danskem parlamentu — kljub temu da socialni demokrati vztrajno odklanjajo sodelovanje z njimi — so pomemben moralni činitel j - v splošni borbi za napredek v teh deželah. V. KNIVALD Sedanjega tretjega zasedanja vatikanskega koncila se udeležuje tudi nekaj žensk v vlogi «poslušalk». Ena teh je Maria Luisa Monnet, ki je bila izvoljena v veliki katoliški organizaciji «Milieux sociatuc independentes«, da jo zastopa na koncilu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiimntiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PO KRATKI »MODI« UTILITARNIH VOZIL NA AMERIŠKI NAČIN Za prihodnje leto je «G. M.» pripravila same velikane Novi tipi avtomobilov, katerih ku-batura gre od 5.400 kub. em do obilnih 7.000 kub. cm - Za naše, evropske razmere je to nedosegljivo iMunmamiuu. L ________ To je eden velikanov in sicer «Grand Prix» podjetja «Pontiae» Ko se je pred kakimi štirimi ali petimi leti evropska avtomobilska industrija začela obračati tudi . na ameriško tržišče, da bi tudi tu plasirala nekaj svojega izdelka, je bil eden izmed motivov teh upov tudi v tem, da so ulice ameriških mest sicer široke, vendar pa že preozke za veliko število vozil, ki krožijo po Ameriki. Zato bi marsikateremu Američanu prišlo manjše, evropsko vozilo kot nalašč, da bi se z njim laže kretal po prenatrpanih ameriških cestah in ulicah. In ti upi niso bili izneverjeni. Nasprotno, od tedaj se število iz Evrope v Ameriko prodanih vozil iz leta v leto veča, ne da bi se hkrati večalo število avtomobilov, ki bj šli v ohratni smeri! Nekatera ameriška podjetja so se celo sama lotila izdelovanja »utilitarnih« vozil, ali tako imenovanih «compact čarov«, ki pa so utilitarna bolj na ameriški način, kajti šlo je za vozila, ki spadajo pri nas med kar «poštena vozila« s kubaturo od 1200 kub. cm navzgor, pa vse do 1500. Bila pa je to bolj kratkotrajna »moda«. Američani sicer še vedno krepko kupujejo srednja evropska vozila, predvsem nemške izdelave, toda doma raje izdelujejo svoje velike avtomobile, ker da ameriški trg to zahteva. 1 To se vidi še posebno v zadnjem času. Kakor je znano, imamo v ZDA tri velikane, vendar pa še vrsto manjših avtomobilskih industrij, ki pa v glavnem v konkurenci z velikimi tremi industrijami komaj životarijo. V letošnjem letu jim je glede proizvodnje in razpečavanja vozil bilo veliko lažje kot prejšnja leta, ker je «vsa proizvodnja šla v promet«. In tega ni malo, saj računajo, da bodo vsa ameriška industrijska podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo avtomobilov, vrgla' na trg nad 8 milijonov vozil, ki pa bodo šla vsa v prodajo. Hkrati tllliilliiiiiliiiimiiiiliMuiiiiliiiintiiiliiHiiiiiiiiilllilliliiliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiMliiliMMitiiiiiiiiiiiilliiiMMiillimiiiiiuiiiiiiitiiiiillliiiiiiillilimiiniiilliimiiMiiiiiiiio Kakšne vse organe more kirurgija nadomestiti Morda je prezgodaj govoriti o dnevu, ko bodo obstajale specializirane trgovine, ki se bodo ukvarjale s prodajo rezervnih delov človeškega organizma, vendar pa je neizpodbitno dejstvo, da je v zadnjih letih kirurgija dosegla napredek. Danes se dajo odstraniti in nadomestiti mnogi deli človeškega organizma. Kljub temu pa bo morala kirurgija premagati še mnoge težave, preden bo lahko rekla, da je opravila svojo nalogo. Končni cilj — umetno srce — je še zelo daleč, vendar po mnenju strokovnjakov ni nedosegljiv. Nekateri celo trdijo, da bo ta končni cilj uresničen že v petih letih. Sele tedaj se bo dalo govoriti o možnosti »generalnega popravila« izrabljenega organizma. Toda že sedaj lahko govorimo o zadovoljivih uspehih, ki jih niti ni malo Navedli bomo le nekatere: Danes more kirurgija nadomestiti celo vrsto delov človeških organov. Tako n.pr. more nadomestiti del lobanje s kovinsko ploščico iz litine kobalta in kroma, iz tako imenovanega »vitaliuma«. Človeku, ki je izgubil uhelj, mu plastična kirurgija more dati novega iz plastične snovi. Kirurg more nadomestiti spodnjo čeljust prav tako iz vitaliuma in to zelo gibljivo čeljust, da more človek z njo žvečiti. plastične sno- vi more zamenjati požiralnik, pa tudi sapnik iz plastične snovi je bi! že preizkušen. Dihanje premika ali giba elektronski vibrator, ki namesto uničenih glasilk omogoča določene artikulame zvoke. Kadar pacientu odstranijo del pljuč, mu v prazen prostor vsujejo kroglice iz plastične mase, kajti organizem ne trpi praznin. Doslej je strokovnjakom že uspelo 'napraviti povsem uporabno u-metno. roko in to roko, s katero moremo gibati v komolcu, pa tudi v prstnih členkih. Umetna roka je prevlečena s plastično snovjo, ki povsem imitira kožo. Njene «mišice» gibajo impulzi iz tako imenovane magnetne celice. Golenica je zelo delikatna kost. In vendar se da nadomestiti s kovino. Litina vitalium je najprimernejša, ker je zelo trdna ln tudi elastična, hkrati pa jo človeški organizem rad prenaša. Znano Je, da si kirurgi pomagajo z najlonskimi cevkami, da z njimi nadomestijo prirodne žile. Umetno oko Je tudi možno Napravijo ga iz plastičnih snovi, pravzaprav so jih delali že dolgo iz stekla. Zal ima to oko še vedno le estetski namen, toda najnovejša umetna očesa iz plastičnih snovi so tako napravljena, da se obračajo levo In desno, popolnoma sinhronizirano z zdravim očesom, poleg tega k očesu pri- Pregibna cev iz """"»ni....um,i,niinii,im, .......im.............................................................. pad, ki pa naj ne vpliva na vaše sklepe. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dvomi in zavlačevanja, ki se bodo slabo odražala v vaših poslih. Ce kaj v družini ne gre, ni treba jemati vsega za zlo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Razmere bodo terjale izredno pozornost. Neko novo prijateljstvo, morda prvi znaki ljubezni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izboljšali boste svoje položaj, vendar ne bo šlo vse gladko. Izogibajte se ljudem, ki so po navadi ihtavi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Veliko časa boste izgubili v praznih marnjah. Tudi v družini ne bo šlo vse, kot bi bilo želeti. bo°Y?N (od 23- 3- d° 20.4.) Uspeh i« ',!dvlsen izključno od vaše pod-bnF°iSt 1 Pazite, da ste nekaj oblju-“ ln tega se držite. stifiK, (od 21.4. do 205.) Izkori-hnce, ipedno priložnost, ki se ne hitro ponovila. Prijetno zpoioženje, ki vas bo razvedrilo. ra?mPJCKA (od 21.5. do 22.6.) Zelo ruK.ii an dan> ki bo vendarle pri-m «L,tudl lta-l pozitivnega. Pozlllv-sKtepi v družinskem krogu. fam^i. (od 23.6. do 22.7.) Preveč ne k Je je v vaših načrtih, zato oo šlo vse prav. Priložnost, da % S, družbi izkažete, bo ,,V (od 23-7- d« 22.8.) Nekaj se zat„v Poslovnem življenju zapletlo, 0 »nalo več previdnosti. Prijetno, morda celo odločilno srečanje. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Ne smete si privoščiti raztresenosti, posebno ko bo šlo za važne poslovne zadeve. Majhni spori v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10. Posloven uspeh, ki pa naj vam ne zleze v glavo. V neki razpravi se držite raje ob strani. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)’ Cernu bi ne upoštevali pametnih nasvetov sodelavcev. Ostrejši spo- ključena najlonska nit pomaga vekam, da se odpirajo in zapirajo, kot pri zdravem očesu. Še več. Tako imenovana solzna cev ali kanal se prav tako da nadomestiti. Napravljen Je iz kroma in kobalta, tako da je umetno oko vedno primerno vlažno, da morejo veke po njem drseti. Spreten kirurg zna napraviti iz plastične snovi tudi umetni nos, ki pa se pritrdi na očala in ima, seveda, izključno estetski pomen. Omenili smo že čeljust, spodnjo čeljust, ki se izdela iz vitaliuma in ki dobro služi svojemu namenu. Možno pa Je čeljust napraviti tudi iz prožnega najlona, v katerem najdejo svoje mesto tudi zobje iz plastične mase ali iz porcelana. Ustavili se bomo pri srcu. Tran-slstorska naprava na baterije regulira in spodbuja k delu srce, ki je še vedno najtežji problem, Katerega so se lotili strokovnjaki Glavno težavo za one, ki se u-kvarjajo z izdelovanjem umetnega srca, predstavljajo snovi, iz katerih bi bilo treba srce napraviti, ter prenos psihičnih in emocionalnih dražljajev na tako pomemben ali najpomembnejši organ. Preizkusili so že kroglaste ventile iz najlona. Preizkusili so tudi ploščice iz plastične mase, ki odpirajo odnosno zapirajo odprtine med prekati in preddvori. Omenili smo že krvne žile iz plastike, kirurgom je uspelo zamenjati tudi večje arterije s cevmi iz najlona in tudi plastične mreže, ki učinkovito podpirajo ledvice v primerih, ko so te povešene. Strokovnjaki so izdelali tudi plastično nogo, ki je sestavljena iz treh delov in to tako, da so omogočeni vsi vertikalni in tudi stranski gibi. Noga iz plastičnih snovi omogoča invalidu, da se premika, ne da bi kdo opazil, da nima lastne noge. Navedli smo kar celo vrsto konkretnejših uspehov, toda pred strokovnjaki je še veliko, veliko dela. pa je treba dodati, da ima ameriški interesent dovolj veliko izbiro. Predaleč bi šli, če bi hoteli navajati vse novosti, ki jih mogočna ameriška avtomobilska industrija pripravlja za prihodnje leto. Zatq se bomo ustavili samo pri enem izmed treh velikanov, pri največjem — »General Motors«. Ta sama- družba je v letu 1963 izdelala skoraj 6 milijonov vozil. Kakor je znano, je to dejansko velikanska družba, ki zajema podjetja Buick, Cadillac, Oldsmobile in Pontiac. Samo ta podjetja so za prihodnje leto pripravila kar 153 novih tipov. Nemogoče je prikazati vse, navedli pa bomo le nekatere, ki nam bodo nazorno prikazala, zakaj so Američani sprejeli evropska vozila s srednjo in tudi nekoliko višjo kubaturo kot nekakšna utalitar-na vozila, zakaj je zanje naše vozilo «FIAT 1300 ali celo «1500» enako, kot je za nas »Fiat 600». Ustavimo se najprej pri Buicku. To podjetje bo prihodnje leto vrglo na trg 6 novih avtomobilov v 39 inačicah. Na kratko bomo prikazali značilnosti najmočnejšega vozila vrste Buick. Je to »Electra 225». Ima motor na 8 cilindrov in kubaturo 6574 kub. cm, ki pri 4.400 obratih razvije silo 329 konjskih sil (Hp). V kolikor bi že ta kubatura ne bila dovolj, so izdelali še inačico s kubaturo 6964 kub. cm, ki pri istih obratih omogoča silo 345 HP. Pa še ena inačica, pri istem vozilu, toda z dvema karburatorjema, ki omogoča 365 HP. Zal cena še ni znana, kot ni znano to, koliko goriva ta mogočen motor požre. V naših pogojih, pri naših cenah bencina, taksah ,n vsem ostalem si je nemogoče tako vozilo sploh zamisliti. Podjetje Oldsmobile je pripravilo za prihodnje leto 5 novih ali obnovljenih vozil v 32 inačicah. Eno od teh vozil je «Cutlass», da navedemo le ono, ki spada med največja vozila. Je to vozilo z 8-cilindrskim motorjem in s kubaturo 5405 kub. cm, ki pri 4800 obratih v minuti razvija 253 , HP, ali pa pri 5200 obratih — seveda v drugi inačici — 319 HP. Kar se tiče vozila, je treba dodat: še to, da je v svojem zunanjem videzu zelo elegantno, ker ima razmeroma malo bleščečega se kroma, s katerim je bolj bogata »Electra 225», ki smo jo prikazali malo prej. Podjetje «Pontiac» je pripravilo za leto 1965 popolnoma nova vozila, razen enega, «Tem-pest«, ki ga je le izboljšalo in mu dalo primernejšo linijo. Sicer pa je vseh ostalih pet novih vozil popolnoma novih in v 26 inačicah odnosno modelih. Tudi pri »Pontiacu« se bomo u-stavilj pri najrazkošnejšem m hkrati najmočnejšem serijskem izdelku. Gre za avtomobil »Grand Prix». Dejansko Je to razkošno športno vozilo, v ka terem je vgrajenih lahko cela vrsta motorjev, odnosno istega motorja z raznimi popravki v zvezi z brzino in porabo. Standardni motor v avtomobilu «Grand Prix» je motor s 6377 kub. cm, ki razvije 260 HP pri 4.600 obratih. Naslednje verzije razvijajo do 294, 338 in celo 343 HP, vendar pa imajo na razpolago tudi motor 6899 kub. cm, ki pri 4800 obratih razvije kar 361 HP. Ustavili se bomo na koncu še pri «Cadillacu», ki je vsekakor na najvišjem položaju družbe «General Motor«, nekako tako kot ima v Italiji sloves »Alfa Romeo« ali pa v Nemčiji »Mercedes«. «Cadillac» je pripravila za prihodnje leto 3 vozila, ki bodo prišla na trg v 11 inačicah ali modelih. Med temi zasluži posebno pozornost tip «Calais». Ta ima 8-cilindrski motor 7025 kubičnih cm, ki pri 4600 obratih razvije 345 HP. Prepričani smo, da si ne bi nihče, ki bo bral ta kratki prikaz, zaželel nabaviti si eno izmed na kratko prikazanih vozil. Preveč je to za naše evropske razmere. Vtem ko si evropski konstruktorji. belijo glave, kako bi iz čim manjšega motorja izsilili čim več konjskih sil, se ameriški konstruktorji s tem problemom ne ubadajo veliko. Enostavno okrepijo motor, da bi prišli do večje sile in to ne glede na potrošnjo goriva, ne glede na vzdrževalne stroške. A-merika je pač bogata. IZJAVA PREDSEDNIKA POKRAJINSKE VLADE ZA KOROŠKO FERDINANDA WEDENIGA Vsestranski pomen ljubeljskega predora V soboto je bM jugoslovanski zvezni tajnik za promet in zveze Marin Cetdnič na obisku v Sloveniji in si med drugim ogledal tudi ljubeljsko cesto ter, seveda, novi ljubeljska predor, ki povezuje Slovenijo z Avstrijo. Poleg tega si je ogledal tudi novi odsek avtomobilske ceste od Naklega do Bistrice. Pri tem je rekel, da je ljubeljska cesta s predorom vred v celoti zgrajena in že izročena prometu podobno kot sam ljubeljski predor, ki je usposobljen za promet. Zato je tudi mnenja, da ni več ovire, da bi skupaj z Avstrijo izročili predor za mednarodni promet. To gre verjetno za uradno izročitev te komunikacije v promet. V naslednjem objavljamo članek, ki ga je pred nedavnim objavil ljubljanski ((Gospodarski vestnik« v zvezi s predorom in njegovim prometom ter mnenje, ki ga je o tem povedal predsednik deželne vlade Koroške F. Wedenig. Sredi tega leta so na jugoslo-vansko-avstrijskem mejnem prehodu pri Ljubelju odprli enega najsodobnejših alpskih predorov v Evropi. V obliki ravnih zavojev se širi skoraj kilometer in pol: 650 metrov ga je na jugoslovanskem in približno 800 metrov na avstrijskem ozemlju. Širok je 7 metrov in ima neonsko razsvetljavo. Dovoljena hitrost vožnje je 50 km na uro. Iz jugosiovanske strani je od Naklega preko Tržiča do samega ljubeljskega predora, ki je na višini 1050 metrov, urejena sodobna asfaltna avtomobilska cesta, priključena na gorenjsko magistralo. Po njej je mogoče voziti s hitrostjo od 70 do 100 km na uro. Kot je znano, je bil ljubeljski prehod preko Karavank eden najtežavnejših. Njegove strmine so znašale na posameznih sektorjih tudi nad 30 stopinj. Pozimi zaradi snega motorna vozila niso mogla voziti preko tega, 1370 metrov visokega vrha. Sedaj pa lahko poteka promet med Jugoslavijo in Avstrijo preko Ljubelja vse leto, ne glede na. vremenske razmere. Res je, da bodo morala vozila na avstrijski strani premagovati dvakrat večje vzpone, saj bo na sosednjem ozemlju še vedno ostala stara ozka makadamska cesta, ki je že dokaj izrabljena in ima vzpone in padce nad 20 stopinj. Za številne zahodnoevropske turiste je postal ljubeljski predor že zelo privlačen, saj jim občutno krajša vožnjo do znanih alpskih in jadranskih jugoslovanskih turističnih središč. Zato je letos prešlo skozi nov predor v masiv Karavank po 1000 in več motornih vozil dnevno. Posebno se je povečal promet avtomobilov iz avstrijskih predelov Koroške, Tirolske in Salzburga. Ljubljanski dopisnik RTV Beograd, ki je pred dnevi potoval skozi ljubeljski predor, Je obiskal Celovec, središče avstrijskega dela Koroške, ki je 30 km oddaljen od Ljubelja. Ob tej priložnosti ga je sprejel predsednik pokrajinske vlade Koroške Ferdinand Wedenig. Na vprašanje, ali po njegovem mnenju v zadnjem letu evidentiran občutnejši porast prometa, maloobmejnega in drugega, med sosednima območjema, ki ju ločujejo masivi Karavank, je Wedenig odgovoril: »Prijateljske vezi med Jugoslavijo in Avstrijo se med drugim izražajo tudi v prometu med Koroško in Slovenijo, ki je sedaj znatno večji kot prejšnja leta. To je dobro in koristno za obe sosednji državi. Medsebojni stiki ljudi iz sosednih držav že sami ob sebi pripomorejo k temu, da izginjajo mnogi predsodki in da se med njimi ustvarja in razvija duh medsebojnega razumevanja, sloge in prijateljstva.« Predsednik pokrajinske vlade Koroške Ferdinand VVedenig je imel za potrebno, da posebej poudari, da pomeni novi ljubeljski predor velik prispevek k razvoju prometa in trgovinskega prometa med Slovenijo in Koroško. «Razen tega smo opazili,« je poudaril, «da ta mejni prehod sedaj uporablja neprimerno več raznih turistov iz Evrope, ki odhajajo na letovanje v Jugoslavijo. Mnogi med njimi pa se za kak šen dan ustavijo tudi v izletni- ških središčih ob Vrbskem jezeru in drugih jezerih na Koroškem, kot tudi v samem Celovcu. V turističnem pogledu so torej koristi za obe sosednji državi vidne.« Ljubljanski dopisnik je spomnil predsednika pokrajinske vlade Wc* deniga, da je urejena na jugoslovanski strani predora moderna avtomobilska cesta, medtem ko je na avstrijski strani še ostala težavna in zelo slaba makadamska cesta. «Trasa od Ljubelja do Podljubelja,« je rekel Wedenig, «ima mnogo krivin in jarkov. Teren je težaven za cestna dela. Prav zdaj se pripravlja projekt za zgraditev moderne ceste od Ljubelja do podnožja na avstrijski strani,« je poudaril Wedenig. Na vprašanje, kdaj je mogoče pričakovati začetek del, ki bi omogočila, da bo prehod preko Ljubelja lažji in hitrejši, je predsednik pokrajinske vlade Koroške odgovoril: «Te*avno Je precizirati termin, ker še ni zagotovljeno finansiranje. Zgrauitov te ceste spada v zvezno pristojnost Avstrije. Kot je znano, je na območju Koroške 2.200. km cest, od tega 1000 km zveznih in 1200 km pokrajinskih. Cimveč ljudi pa bo potovalo skozi ljubeljski predor, toliko večje bodo zahteve po tem, da se uredijo ceste tudi na avstrijski strani Ljubelja. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da ceste in promet zbližujejo države in ljudi, ki jim je predvsem za to, da bi se ohranil mir med narodi in na svetu suloh.B V nadaljnjem razgovoru je predsednik pokrajinske vlade Koroške Ferdinand Wedenig izrazil željo, da bi se še bolj liberaliziral maloobmejni in drug promet med obema državama, da bi se okrepila prometna frekvenca, ki se je že letos v primerjavi s prejšnjo povzpela na rekordno raven. Dosedanji rezultati vzbujajo upanje, da bodo nadaljnji dogodki nedvomno vodili k intenzlfikaciji po. spodarskega sodelovanja sosednjih območij obeh držav, saj je to v obojestranskem interesu. Dopisnik je zaprosil predsednika pokrajinske vlade Wedeniga, naj Izrazi svoje mnenje v zvezi z razvijanjem kulturnega sodelovanja med Koroško in Slovenijo, ki se ’ plodno razvija že več kot desetletje «Kot je znano,# je odgovoril We. denig, ((prihajajo ljubljanski umetniki v Celovec dvakrat spomladi in dvakrat jeseni, medtem ko glas. beni interpretatorji iz središča Ko. roške prav tolikokrat gostujejo v Ljubljani. To je stalna oblika sodelovanja med Slovenijo in Koroško. Menimo, da je treba to kulturno sodelovanje, ki zajema razen izmenjave glasbenih umetnikov tudi prireditve likovnih in aru. gih ustvarjalcev, še bolj razširiti.« Na koncu razgovora z ljubljanskim dopisnikom RTV Beograd je predsednik pokrajinske vlade Koroške Ferdinand VVedenig optimistično izrazil prepričanje, »da bodo dobri sosedski odnosi med obmejnimi območji obeh držav pozitivno vplivali na nadaljnji potek medsebojnega sodelovanja Koroške m Slovenije na vseh področjih. To še toliko bolj, ker na jugoslovansko-avstrijski meji nt nikakršnega razloga, da bi se skalili meddržavni odnosi in mir v tem delu Evrope«. TOREK, 29. SEPTEMBRA 1964 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Folklorni mozaik; 12.15 Ženski liki; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 G. Safred igra na marimbo; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. dela R. Straussa; 19.15 Pripovedke o narodnih junakih; nato Jug. ritmični motivi; 20.00 Šport; 20.30 Revija pevcev; 21.00 Radijska novela; 21.30 Orkester Norrie Para-mor; 21.50 Ples; 22.45 Sodobna simf. glasba. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Kot Juke-box; 13.40 Zgodovina Krasa; 14.00 Uspeli motivi: 14.10 Pesnik U. Saba. Nacionalni program 6.30 Vreme na Ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Ezopove basni; 16.30 Komorna glasba; 17,25 Simf. koncert; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Goldonijeva «Krčmarica»; 22.25 Plesna glasba. II. Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Dve skladbi B. Berse; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Fantje na vasi; 14.00 Popularne melodije; 15.30 Domači ansambli; 16.15 Harmonikarski zbor »Kajuh«; 16.45 Pesnik Simon Gregorčič; 17.00 O-perna glasba; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 A-driano Celentano; 19.30 Prenos RL; 22.15 Nino Impallomeni; 22.40 Boccherinljeva glasb«. 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Poje E. Poligattl; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove pesmi; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17.00 Filmske novosti; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Revijski program; 18.35 Enotni .razred; 18.50 Izbranci; 21.00 Sama glasba; 22.15 Jazz. 18.30 Zdravniške vede; 18.45 Brittenov preludij; 18.55 Pisatelj W. Faulkner; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Milhaud in Ho-negger; 22.15 Radijska črtica; 22.45 Bachove kantate. Slovenijo Za vsakogar nekaj; 8.05 Jug. pevci popevk; 8.30 Slovenske narodpe; 8.55 Radijska šola; 9.25 Pesmi za otroke; 9.40 Zabavni ansambli; 10.15 Operni pevci; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola: Spartak; 14.35 Allegro in scherzo; 14.50 Zvoki kitar; 15.15 Zabavna Klasba; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Zabavna glasba; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.10 Koncert po željah: 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Visoka romantika: 20.20 Radijska igra; 20.51 Pastoralna razpoloženja: 21.31 Zvočna panorama; 22.10 Plesna glasba; 23 05 Nočni koncert. Ital. televizija 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.20 Lahka atletika; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «La cavalcata del ter-rore; 22,40 V deželi Don Kihota; 23.10 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Verdijeva opera »Falstaff«; 28.30 Športne vesti. Jug. televizija NI SPOREDA. Vreme včeraj: najvtšja temperatura 20.1, najnižja 16.4, ob 19, uri 19; vlage 78 odst., zračni tlak 1021.9 raste, veter 2 km Jugovzhod-rtik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 29. septembra Mihael Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 17.30. Dolžina dneva 11.50. Luna vzide ob 23.29 in zatone ob 14.41 Jutri, SREDA, 30. septembra Jelka L OKTOBRA URADNI ZAČETEK DELOVANJA Prihod prvih docentov in štipendistov mednarodnega centra za teoretsko fiziko Stalni sedež centra v Miramaru bodo začeli v kratkem graditi 1. oktobra bo mednarodni center za teoretsko fiziko začel uradno delovati. Njegovo delovanje bo v začetku precej omejeno zaradi pomanjkanja ustreznih učnih prostorov ter zaradi pomanjkanja stanovanj za stalne predavatelje, tehnično osebje in štipendiste. Kljub temu pa so v Trstu za sedaj poskrbeli za začasne prostore centra v stavbi na Trgu Ober-dan štev. 6, kjer je bil doslej ženski tehnični zavod in od koder se bo v kratkem izselil tudi urad za delo. Pokrajinska, uprava, ki skrbi za ureditev začasnega sedeža, je že svoj čas začela z deli za preureditev prostorov in zagotavljajo, da bo mednarodni center za teoretsko fiziko lahko začel delovati v začasnem sedežu s 1. oktobrom. Prav v tej zvezi se je sinoči sestal tržaški odbor mednarodnega centra za teoretsko fiziko. ki ima nalogo, da uredi vsa tehnična in u-pravna vprašanja v zvezi z začasnim in s stalnim sedežem centra. Prav tako poročajo, da bodo stalni sedež centra v Miramaru začeli graditi v najkrajšem času. Dražba je bila že razpisana in prizadeta podjetja so že vložila svoje ponudbe. Sedaj pričakujejo, da bo Zavod za ljudske hiše, ki mu je bila poverjena gradnja, dodelil dela podjetju, ki bo zmagalo na dražbi. Včeraj pa so prišli v Trst že prvi docenti in štipendisti novega mednarodnega centra za teoretsko fiziko. Med drugimi so prišli 1 profesor iz Češkoslovaške, 1 iz Velike Britanije in 2 iz ZDA. Za danes pa pričakujejo prihod še nekaterih štipendistov, med drugimi tudi 2 iz Pakistana, 1 iz Čila in 1 iz Grčije. Podelitev priznanj uslužbencem arzenala za 20-Ietno službovanje V nedeljo so v krožku Tržaškega arzenala v Ul. Mazzini izročili zlate kolajne in diplome 76 uslužbencem arzenala, ki so vsaj 20 let stalno v službi v tem podjetju. Pri tem je ravnatelj arzenala inž. Plinio Stuparich v kratkem govoru poudaril pomen ceremonije, ki Je priznanje zvestobi delu. Kolajne in diplome so prejeli: Lico Colautti, Aldo Moresan, Jožef Pegan, Cornelio Paiero,- Paolo Peratti, Giovanni Uva. Lino Ele-fante, Teodor Marsič, Giorgio Men-guzzato, Giovanni Novel, Mario Canciani, Pietro Dapiran, Ferruc-cio Nicolini, Ferruccio Marassi, Sergio Bosco, Romano Flego, Giuseppe DTtalia, Vasco Bossi, Bruno Kuret, Carlo Galizzi, Nicolb Do-brovich, Sergio Bravin, Bruno Mi- col, Aurelio Flumiani, Albino Cre-vatin, Guido Gulli, Bruno Ferlet-ti, Salvatore Canova, Carlo Godina, Arturo Glavina, Fioravante DalFA-sta, Mario Candotti, Serafino Fon, Bruno Coollarini, Mario Serdi, Pietro Vecchlet, Cosimo Lattanzio, Sergio Fragiacomo, Ermanno Co-mar, Nicola Rizzitelli, Giovanni Ma-iani, Mario Turina, Olga Margon, Angelo De Lorenzi. Italo Martino-li, Gastone Millo, Mario Apollonio, Luigi Bensi, Ervino Bensi, Carlo Mauro, Sergio Bertocchi, Sergio Mauro, Bruno Schierani, Guido Frausin, Remigio Fichfach, Bruno Prešel, Aurelio Ubaldini, Giuseppe Cecconi, Fulvio Fontanot, Dante Crevatin, Mario Fontanot, La Marino Novello, Giulio Chert, Mario Apostoli, Domenico Colombin, Al- Parovel, Fiorenzo Bernes, Nicolb De Lorenzis, Nicolb Tomini, Nata-le Umer, Umberto Cecutin in Vit-torio Menazza. Prihodnjo soboto in nedeljo bo v Trstu kongres Vsedržavne zveze potrošnikov. Na kongresu bosta sodelovala tudi ministrstvo za industrijo in trgovino ter tržaška trgovinska zbornica. Kongres se bo začel v soboto ob 9.30. Predsednik Vsedržavne zveze potrošnikov bo pozdravil prisotne oblasti, goste in kongresiste. Nato bo tajnik zveze Guglielmo Taglia-carne podal poročilo o temi: »Proučitev rezultatov zadnjega kongresa zveze in trgovinskih zbornic, ki je bil v Rimu«; ob 11. uri bo imel predsednik «Union Federal de la Consommation« Andre Romieu poročilo o temi: «Patologija potrošnje)); ob 12. uri st. bo začela razprava; ob 12.30 bo tržaška občinska uprava priredila kongresistom zakusko; cb 16. uri bo univerzitetni tllimimtiiHiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiMiiiimiHiiiiiti,iitiuni,ii,mi||||,n,|„|||,,ni||i,|„||l||M|llllll)llllml||l|MII)l|)|ai„|||||||||t„||||||||||,||||||||11||)I||||1||itl|(||||||||), Jutri stavka lesne stroke Jutri se prične stavka delavcev lesne stroke, ki bo trajala dva dni. Stavko so napovedale sindikalne organizacije po vsej državi in sta se ji pridružila tudi tukajšnja sindikata. Delavci so prisiljeni stavkati, ker so se razbila pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe. Prejšnja stavka je bila 16. in 17. septembra. Jutri ob 10. uri bo v prostorih Delavske zbornice v Ul. Duca d’Ao- do Vallon, Giulio Millo, Natale sta 12 enotna skupščina stavkajo-Pecchiari, Mano Boscolo, Tullio I čih delavcev. PRIHODNJO SOBOTO IN NEDELJO V TRSTU Kongres Vsedržavne zveze potrošnikov o usiutirjanju potrošnikov pri nakupih Govorili bodo tudi o «patologiji potrošnje», o koristnosti in odgovornosti trgovske propagande in o drugih vprašanjih V OKVIRU KAMPANJE ZA VEČJO PRODAJO GROZDJA Najprivlačnejši praznik grozdja je bil tudi letos v Boljuncu Nastopili so pevski zbori in godbe - Na tisoče obiskovalcev - Praznik tudi v Miljah in na pokritem trgu v Trstu - Grozdja so prodali manj kot lani V okviru kampanje za večjo potrošnjo grozdja prirejajo tudi letos po vsej državi «Praznik grozd-ja», ki je običajno povezan z začetkom trgatve. Na Tržaškem je bil ta praznik v nedeljo s približno enakim sporedom kot prejšnja leta. Ministrstvo za kmetijstvo je tudi letos razpisalo nagrade za najlepše kioske in najbolj prikupno, vabljivo prodajo grozdja. Temu so se odzvale, kot običajno, predvsem branjevke, ki prodajajo sadje na pokritem trgu v Ul. Carducci. Tu jp bilo tudi središče nedeljskega praznika. Ze v soboto zvečer so uredili stojnice, na katerih je bilo razstavljeno samo namizno grozdje. Nekateri so stojnice tudi okrasili in razobesili lepo grozdje espero-ne», da bi privabili kupce. Grozdje so seveda v nedeljo prodajali po znižani ceni in to priložnost je izkoristila marsikatera gospodinja, daje kupila grozdje za nekaj dni in tudi za vlaganje. Ljudi je bilo precej, zlasti popoldne, ko je tam tudi igrala godba na pihala, ki je dopoldne igrala na Trgu Uniti. Na tem trgu pa je bila samo ena stojnica z grozdjem. niiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHimiiimmmiiiitiiiiiitimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluniiiiiiiiiiiii NA ZADNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA Poročilo o 4-letnem delovanju zgoniške občinske uprave Število prebivalstva v občini pada zaradi izseljevanja - Za javna dela v okviru gospodarskih načrtov je bilo odobrenih 34 milijonov lir Na zadnji seji zgoniškega občinskega sveta, ki je bila pretekli teden, je župan podal kratko poročilo o štiriletnem delovanju občinske uprave. Na tej seji so tudi odobrili občinski obračun za leto 1963 in imenovali revizorje za leto 1964, ob začetku seje pa so počastili spomin pok. Palmira Togliattija. Zupan je v svojem poročilu predvsem pripomnil, da je zgoni-ška občina sorazmerno z drugimi podeželskimi občinami na Tržaškem precej obsežna, a po prebivalstvu in industrijski dejavnosti precej skromna. Od konca vojne, je dejal, je bilo storjenih mnogo del (voda, luč, stanovanja, šole, ceste, otroški vrtci itd.), ostalo pa je še precej problemov, katerih se bo morala lotiti prihodnja občinska uprava. Občinski svet je imel v teh štirih letih 10 sej, na katerih je sprejel 75 sklepov, občinski odbor pa se je sestajal skoraj vsak teden in je sprejel skupno 411 sklepov. Vse občinske komisije so redno delovale. Število prebivalstva ne zaznamuje porasta, pač pa je nekoliko padlo. V letu 1961 je bilo v zgo-niški občini 1318 prebivalcev, sedaj pa jih je 1270. Število rojstev ni naraslo, pač pa se vedno bolj opaža pojav izseljevanja. Volivcev je bilo leta 1961 skupno 897, letos pa 983. Občinska uprava, je poudaril župan, je vložila vse sile, da bi ugodila zahtevam in potrebam prebivalstva, toda večkrat je naletela na težave. Pred kratkim je opozorila pristojne oblasti -ia vprašanje dobave bode i-n je predložila zahtevo za podaljšanje vodovoda do železniške postaje in za povečanje rezervoarja v Zagradcu. Občinska uprava je z veseljem pozdravila gradnjo industrijskega obrata Coca-Cola in dograditev nove restavracije ob trbiški avto cesti. Od teh dejavnosti si občina precej obeta, kakor tudi od razvoja turizma. Ob koncu je župan še navedel dela in vsote denarja, ki so bile dodeljene za javna dela v zgoniški občini v okviru gospodarskih načrtov od leta 1960 do 1964. Tako je bilo odobrenih v tej dobi za cesto skupno 14 milijonov 500.000 lir, za vodovod 5.500.000, za šolo v Saležu m o-troški vrtec v Gabrovcu 10 milijonov lir, kar znaša skupno 34 milijonov lir. Skupščina uslužbencev mesnic Jutri ob 18. uri bo v prostorih Nov« delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares 8 skupščina uslužben. cev mesnic, ki jo sklicuje FIL-CAMS. Na skupščini bodo razpravljali o zahtevah, ki jih bodo postavili za sklenitev nove delovne pogodbe za stroko. Zasedanje uslužbencev zav. zavoda INPS V nedeljo je prišlo na zasedanje v Trst iz vseh pokrajin 500 nameščencev Zavoda za socialno zavarovanje INPS. Najprej so šli na grič Sv. Justa, kjer so položili venec na spomenik padlim, nato so obiskali mesto in okolico. Ustavili so se tudi pred novo palačo INPS v Ulici Udine. Opoldne je podžupan prof. Cum-bat sprejel zastopstvo nameščencev INPS na županstvu. Prof. Cumbat jih je pozdravil v dovinski pomen občinske rane, v kateri jih je s] rekel, da je bila pred tel dvorani ustanovljena tudi dežela. Dejal je, da sprejemajo v tej ijne dvo-iprejel, ter kratkim v ... j dvorani posebno dobrodošle goste, med katere spadajo tudi uslužbenci INPS. Zahvalil se jim je, da so izbrali Trst za kraj svojega zasedanja ter rekel, da bo to zasedanje prineslo korist ne le uslužbencem, marveč tudi vsem zavarovancem, tako da bodo lahko gledali mirneje v prihodnost, ko se bo izboljšal sistem socialnega zavarovanja. J Občina sporoča, da bo kot prejšnja leta tudi letos občinski pokriti bazen zaprt v oktobru in novembru. PeVski zbor «Lipa» iz Bazovice poje v Boljuncu V nedeljo so prodajali precej stotov grozdja, a vendar ne toliko kot so pričakovali. Morda je temu nekoliko krivo tudi dejstvo, da je domačega namiznega grozdja, ki je bolj okusno, čeprav ne tako lepo in debelo kot iz južnih krajev, pač zelo malo. Najlepše kioske in stojnice bodo nagradili z denarnimi nagradami ter kolajnami in diplomami. Tudi v Miljah so za ta praznik uredili lep kiosk, pozno popoldne pa je na trgu igrala godba na pihala. Nekateri trgovci so lepo uredili izložbena okna z grozdjem in bodo dobili diplome ter kolajne. V Miljah sicer niso prodali mnogo grozdja, več vina pa so sto-čili v gostilnah, ki so jih napolnili Tržačani. Lepo sončno jesensko vreme pa je privabilo na to prireditev največ gostov iz Trsta in iz vseh okoliških vasi v Boljunec. Uspeh prireditve je v celoti poplačal trud organizatorjev. «Na gorici» je bil velik oder, na katerem se je razvijal kulturni program, vse okrog na trgu pa so bili postavljeni kioski, kjer so prodajali prvovrstno, izbrano grozdje, po 100 lir za kilogram, ter letošnji mošt. Za prijatelje dobre kapljice je bilo seveda v prodaji tudi belo in črno staro vino. Zato niso manjkale stojnice, kjer so rezali domač pršut in sir. Na drugi strani trga pa so kot običajno na takih prireditvah pekli okusne čevapčiče. Okoli 15. ure, ko se je začel kulturni program, ni bilo na trgu še mnogo ljudi. Mnogi so namreč izkoristili priliko in so šli raje prej na izlet v privlačno boljunsko okolico, posebno v Glinščico. Malo kasneje so začele prihajati gruče izletnikov z vseh koncev in krajev, z izrednimi avtobusi, z osebnimi avtomobili in skuterji, kakor di peš, tako da se je po 16. uri rala na trgu prava množica. Tur vse gostilne in bari. ki so *Na gorici», so bili polni gostov. Pester in bogat kulturni spored je otvorila godba na pihala občinskega zdbavišča «Giglio Padovan» iz Trsta, ki je pod vodstvom dirigenta Liliana Corettiia imela koncert opernih skladb ter veselih in poskočnih melodij in koračnic. Sledil je moški pevski zbor prosvetnega društva «Lipa» iz Bazovice, ki je pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca zelo dobro zapel več narodnih slovenskih pesmi. Furlanska folklorna skupina iz Caprive, ki jo vodi Michele Grion, je nastopila v živobarvnih nošah in zaplesala več furlanskih, rezijanskih in Pogled na furlanske plesalce in del množice na boljunskem trgu štajerskih plesov. Plesalci so izvedli tudi nekatere furlanske plese s petjem. V zadnji točki programa je nastopil moški pevski zbor «Se-ghizzh iz Gorice, ki je pod vodstvom Francesca Valentinsiga prav dobro zapel več furlanskih, tržaških in italijanskih narodniji pesmi. Vsi nastoppjoči so želi veliko priznanje občinstva, ki jih je nagradilo z burnim ploskanjem. Sestanek deželnih svetovalcev PSDI Včeraj se je v uradu podpredsednika deželnega odbora odv. De-vetaga sestala skupina deželnih svetovalcev PSDI. Na sestanku so razpravljali o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja deželnega sveta, ki se zač. ne v četrtek. Danes dve javni zborovanji KPI prof. Pierpaolo Luzzatto-Fegiz govoril o temi: «Običaji in fantazija potrošnje»; ob 17. uri obrazložitev nekaterih značilnih odstavkov poročila; ob 18. uri razprava. V nedeljo se bo kongres nadaljeval ob 9.30, ko bo predsednik Italijanske federacije reklamnih strokovnjakov Roberto Cortopassi podal poročilo o temi: »Koristnost, meje in odgovornosti trgovske reklame«; ob 10.30 bo docent Višje časnikarske šole katoliške univerze v Milanu prof. Marco Beltramo Ceppi imel poročilo o temi: »Možnosti in težave sodobne znanosti pri usmeritvi potrošnje«; ob 11.30 razprava; ob 12.30 zaključek kongresa; ob 13. uri zakuska, ki jo priredi tržaška pokrajinska uprava; ob 16. url priredi Pokrajinska turistična ustanova za kongresiste izlet po mestu in okolici. Program in smotri kongresa se skoraj v celoti sklicujejo na temo: «Usmeritev potrošnikov pri nakupovanju in uporabi živil«, o čemer so na prejšnjem kongresu v Rimu najbolj obširno razpravljali. Prireditelji kongresa zagotavljajo, da nimajo nobenega namena pozivati potrošnike »na varčevanje z živili«. Danes bi bilo absurdno zahtevati od italijanskega potrošnika, da oe odreče nekaterim vrstam živil, ker je dobro znano, da je izboljšanje prehrane za velik del potrošnikov šele nedavna pridobitev; hkrati pa se ugotavlja, da je potrošnja nekaterih vrst živil v Italiji sorazmerno znatno pod povprečjem potrošnje v ostalih državah SET. Potrebno je, pravijo prireditelji, da se potrošnik navadi na boljšo izbiro, na pravilno izkoriščanje svojih dohodkov, kar je tako v njegovo korist, kot tudi v korist skupnosti. Zato je treba prdevsem posvetiti vso pozornost vzgoji in prepričevanju potrošnikov, hkrati pa tudi lojalni trgovski informaciji. Prav zato je bilo zelo koristno povabilo, ki so ga prireditelji poslali predsedniku Italijanske federacije reklamnih strokovnjakov, ki bo na kongresu podal važno poročilo o tem vprašanju. V svojem dosedanjem delovanju so voditelji Vsedržavne zveze potrošnikov vedno poudarili, da je osnovna napaka skoraj vseh dosedanjih gospodarskih teorij in gospodarskega vodenja države v tem, da skoraj vsi preveč zanemarjajo vprašanja, koristi, odločilno vlogo potrošnje ter obnašanje potrošnikov. Ta zmeda, ki jo sodobna reklamna sredstva stalno večajo, je začela končno skrbeti Judi predstavnike državne in krajevnih oblasti, katere je zveza od svojega obstoja stalno opozarjala na vse kar je bilo negativnega v zvezi s potrošnjo in potrošniki. Razumljivo pa je, menijo predstavniki zveze, da teh vprašanj ni mogoče rešiti kar čez noč. Zato je bilo potrebno prirediti ta kongres, na katerem se bo o vseh teh vprašanjih temeljito razpravljalo. Ta razprava pa se bo nadaljevala na drugem kongresu, ki bo v začetku druge polovice oktobra v Palermu. Pogajanja za pogodbo uslužbencev javnih lokalov Na sedežu italijanske zveze lastnikov javnih lokalov v Rimu je bil sestanek predstavnikov delodajalcev in uslužbencev, da bi se pomenili o načinu, kako bi se začeli pogajati za obnovitev delovne pogodbe gostinske stroke. Sestanek je bil predhodnega značaja in je bil njegov namen seznaniti delodajalce z zahtevami u-službencev. Danes se bo v Rimu sestal vodstveni odbor zveze lastnikov javnih lokalov, ki bo te zahteve proučil. Predstavniki u-službencev so predvsem zahtevali, naj se poenotijo delovne pogodbe za razne sektorje, V zadevi Bearzatto spet na slepem tiru? Zdi se, da je preiskava v zvezi z zagonetnim umorom 43-letne Irene Bearzatto v zakotni sobici v Ul. Cavazzem spet zaspala. Policijski organi baje tavajo ponovno v temi, kajti marsikakšna sled, ki so jo do nedavnega smatrali za zelo važno, se je izkazala za negotovo, če ne celo za zgrešeno. Eno izmed teh sledi je predstavljal neki južnjak, ki je bil baje strastno zaljubljen v Bearzattovo. Spočetka se je zdelo, da je morda prav on zagrešil zločin. Nenadoma pa se je nehalo govoriti o njem ter se je začelo namigovati, da bi zločin utegnil zagrešiti 21-letni Vir. gilio Saincich, katerega so pred dnevi našli utopljenega v «Sac-chetti«. V resnici odgovorni policijski organi ne mislijo, da bi zločin utegnil zagrešiti pokojni Saincich. Po njihovem gre v tem primeru za navaden samomor, ki ni na nikakršen način povezan z zločinom v Ul. Cavazzeni. Z druge strani potrjujejo to domnevo tudi sostanovalci pok. Saincicha, ki pravijo, da je mladenič * utegnil poznati Bearzattovo, toda ni bil po svojem značaju nagnjen na nasilno reševanje svojih problemov. To tezo podkrepljuje dejstvo, da je mladenič dejal še istega dne prej kot je izginil s pozorišča v Ul. Ciami-cian, da bi želel odpotovati v Nemčijo, kjer si je hotel poiskati nove možnosti zaslužka. IIIIUItliiiimmiiitfiiiiiiiiiiiititiiimtiitiiiiiiiiiiiiiiitiimiMvmiruiiiiiiliitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuil V NEDELJO DOPOLDNE V UL. RIO PRIMARIO Tržaška federacija KPI sporoča, da bo danes priredila dve javni zborovanji, in sicer: ob 12. uri pred ladjedelnico Sv. Marka bo govori tajnik federacije prof. Paolo Šema o temi: «Sedanji gospodarski in politični položaj«; ob 18. uri pa bo v naselju S. Sergio go. voril občinski svetovalec Claudio Tonel. iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'|>i|ll|ii»iiii"iiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiii MED NEDELJSKO DIBK0 <»ALLYE S. GIUSTO« Avto zdrvel po pobočju: šoler ostal nepoškodovan Do nesreče pri Razklanem hribu je prišlo zaradi neprevidnosti nemškega avtomobila, ki je s parkirnega prostora zavozil na cesto in dirkaču zaprl pot Otvoritev modernega centra trgovske organizacije Spar Razdeljevalna mreža te mednarodne organizacije ima samo na Tržaškem 110 poslovalnic V nedeljo dopoldne je bila v Ul. | in detajlisti — elani trgovske mre-Rio Primarlo pri Sv. Soboti urad- j že Spar na Tržaškem in Goriškem, na otvoritev novega skladišča in uradnih prostorov trgovske organizacije Spar za Trst in Gorico. Otvoritve so se poleg lastnikov tvrdke Bortolo Beltrame, ki je nominalni predstavnik organizacije Spar v Trstu, udeležili tudi predstavniki oblasti, deželni odbornik za trgovino in industrijo dr. Marpillero, zastopnik župana odbornik Vascotto, podkvestor dr. Marsulli, ravnatelj združenja trgovcev dr. Geppi, msgr. Fornasaro v imenu škofa in drugi, podpredsednik italijanske centrale Spar Vignali iz Milana, glavni direktor mednarodne centrale Spar iz Amsterdama A.J.D. Daniels ter okrog 300 povabljenih oseb, med katerimi so bili prvenstveno grosisti Med predvčerajšnjo avtomobilsko tekmo «4. Rallye S. Giusto« je prišlo v bližini Razklanega hri. ba na državni cesti 202 do slikovitega avtomobilskega karambola, ki k sreči ni zahteval človeških žrtev. Eden izmed avtomobilov, ki se je udeležil tekme, je pri razgledni točki zdrsnil s cestišča, se zaletel v ograjo in se nato prevrnil po pobočju navzdol. K sreči se Je vozilo ustavilo kakih 10 metrov ob niže ležečem drevesu. Ce bi ne bilo debla, ki je zaustavilo avto, bi ta zdrčal navzdol po bregu do bazoviške ceste. Do nesreče Je prišlo baje zaradi vsaj deloma neprevidnega prečkanja ceste nekega nemškega avtomobilista. Bilo je okoli poldne, ko je 34-letni Manfred Riedmueller zapeljal svoj OpelNK 416 iz parkirnega mesta na razglednem parkirnem prostoru na , glavno cesto. Nemški avtomobilist je hotel zaviti na levo, se pravi v smeri proti Opčinam. K sreči, vsaj tako je mislil nemški avtomobilist, mu je v tistem trenutku prihajal z desne strani samo en avto, medtem, ko ni opazil na svoji levi strani nobenega vozila. Zato Je pognal svoj avto do sredine ceste ter počakal, da bi vozilo, ki je prihajalo z desne strani, šlo mimo njega. V tistem trenutku pa je pridrvel iz nasprotne strani avto znamke »Alfa romeo 1600» PD 113702, ki se je udeleževal omenjene avtomobilske dirke. Šofer vozila, ki je bilo na tekmi označeno s števiiko 22, je skušal obiti nemški avto z des. ne strani ter je pri tem močno pritisnil na zavore. Manever pa se 19-letnemu Micheleju Mazzonettu ni posrečil, kajti avto se je par-krat zasukal na cesti ter končno udaril ob ograjo in se nato zrušil pod cesto. K sreči se oba potnika v avtu nista poškodovala. Vozilo so spravili na cesto in potem odpeljali tržaški gasilci. V trgovini Coin padla na premičnih stopnicah Včeraj ob 16. uri so prepeljali na ortopedski oddelek 55-letno grško državljanko Sideriso Chryascu-lo iz Aten, ki biva v našem mestu v hotelu «Regina». Zenska se je malo prej ponesrečila v trgovini Coin, ko se je peljala po premičnih stonicah v prvo nadstropje trgovine. Iz neznanih razlogov je nerodno padla ter se pobila po spodnjem delu hrbta. Na ortopedskem oddelku se bo morala zdraviti okoli 10 dni. Med njimi so bili tudi številni slovenski trgovci iz Trsta in tržaške pokrajine Med otvoritveno slovesnostjo so govorili podpredsednik italijanske centrale Spar Vignalli, ki je izrazil pozdrave tudi v imenu odsotnega predsednika, lastnik tvrdke Bortolo Beltrame, njegov sin dr. Lucio Beltrame, predsednik združenja Spar za Trst in Gorico Nichetto, generalni direktor centrale Spar iz Amsterdama Daniels in ob zaključku deželni odbornik za trgovino dr. Marpillero. Vsi govorniki so govorili prvenstveno o vlogi dejavnosti organizacije Spar. ki Ima svojo mrežo v 13 državah Evrope in Južne Afrike s skoraj 40.000 trgovinami. na Tržaškem in Goriškem pa z 216 trgovinami (na Tržaškem okrog 110) od katerih so mnoge že modernizirane in pieurejene v samopostrežne poslovalnice. Lastnik tržaške tvrdke Bortolo Beltrame se je zaustavil prvenstveno na dosedanjem delovanju podjetja; dr. Lucio Beltrame se Je podrobneje zadržal pri dosedanjem razvoju mreže Spar na Tržaškem in Goriškem odkar Je bila ustanovljena pred štirimi leti, o nalogah in o bodočih načrtih organizacije za povečanje števila obratov in predvsem za povečanje števila klientov, v čemer Je pogojena možnost cenenega prodajanja kvalitetnega blaga; dr. Daniels je v nemščini govoril o potrebi mednarodne trgovske kooperacije na bazi svobodnega poslovanja, g. Nichetto pa je podal nekaj podatkov o posebnih prodajnih akcijah v trgovinah Spar v zadnjem času. Deželni odbornik za trgovino dr. Marpillero Je v svojem govoru poudaril potrebo in nujnost, da se razdeljevalna trgovska mreža modernizira in prilagodi tempu in duhu časa in dal glede tega priznanje organizaciji Spar. Pohvalil je tudi njena prizadevanja za zadržanje cen in s tem nesporno socialno vlogo. Zagotovil je tudi, da bo deželna uprava, ko bo razpolagala s potrebnimi statutarnimi inštrumenti za svojo dejavnost, naredila kar bo v njeni moči in kompetenci, za modernizacijo trgovine Pred otvoritveno slovesnostjo so si povabljeni gostje lahko ogledali prostore novega skladišča, ki se razteza na površini nad 2000 kv. m. Skladišče je zgrajeno po najmodernejših načelih ob upoštevanju najsodobnejših higienskih pravil in po kriteriju praktičnega in hitrega mehaniziranega poslovanja. Prav do skladišča vodi železniški tir, tako da so tudi transportni stroški zmanjšani na minimum. PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi v četrtek, 1. oktobra ob 20.30 v društvenih prostorih, PROSLAVO SIMONA GREGORČIČA Predaval bo profesor in pisatelj ALOJZ REBULA PESMI BODO RECITIRALI ČLANI DRUŠTVA Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva Šolske vesti Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1964-1965 v četrtek dne 1. oktobra 1964 ob 8.30 s Sv. Mašo v cerkvi na Mon-tuzzi. * * • Ravnateljstvo Slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu, Ul. L. Frausin 14 opozarja na natečaj za eno študijsko nagrado (60.000 lir), za katero lahko prosijo učenci-ke, ki so izdelali drugi razred v poletnem roku tega šolskega leta. Rok za vlaganje prošenj je do 30. septembra. Vsa potrebna pojasnila se dobijo v tajništvu. «. • • Ravnateljstvo Slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu. Ul. Frausin 14 obvešča, da se bo začel pouk dne 1. oktobra. Šolska maša bo ob 8. url v cerkvi v Ul. Besenghi. * * * Ravnateljstvo Državne srednje šole v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. 10. 1964 ob 9. uri v Nabrežini. * * * Ravnateljstvo Državne srednje in industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Ulica Montorsino 8, obvešča, da bo začetna šolska maša v četrtek, dne 1. oktobra tj. Zbirališče učencev in u-čenk pred šolskim poslopjem ob 10.30. * • * Maša, s katero bodo učenci učiteljišča in trgovskega tehničnega zavoda v Trstu začeli novo šolsko leto, bo v četrtek dne 1. oktobra ob 10.15 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se začne v petek 2. oktobra ob osmi uri. * * * Ravnateljstvo Državne srednje šole ter Nižie trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v četrtek l oktobra ob 10.15 v cerkvi pri Sv' Ivanu. * * • Ravnateljstvo šole pri Sv. Ivanu obvešča vse starše in otroke, da bo maša v četrtek, 1. oktobra t.l, v sve-toivanski cerkvi ob 11. uri Vpisovanje v šolo klasičnega plesa V četrtek, 1. okt., se bo začel pouk v šoli za klasične plese «Cit-ta di Trieste«, ki jo vodi Maria Panzini. Medtem se nadaljuje vpisovanje v razne tečaje šole, ki ima svoj sedež v Ul. Rossini 4, tel.. 28-246. Sprejemajo se gojenke od 8. do 16. leta starosti, če se nameravajo posvetiti poklicu klasičnih plesalk, ter od 4. do 8. leta starosti, če nameravajo študirati ples kot dopolnilo za svojo telesno in umetnostno kulturo. Za informacije je tajništvo šole odprto vsak delavnik od 17. do 19. ure. SPDT priredi v nedeljo «. oktobru izlet v Kanalsko dolino, v dolino Zaj-zere tn mimo zavetišča Grego na Poludnik (Jot dl Mezzagriot). Avtobus se bo ustavil tud' pri postajali šču žičnice na Višarje in ria Lovca ljudska prosveta Vstopnice za koncert poljskega zbora »Tadeusza Tylewskiego» ki je danes 29. septembra ob 20 uri v koprskem gledališču, lahko' rezervirate pri Prosvetni zvezi, tel. 31-119 Vstopnina 200 lir. Razna obvestila Na sedežu združenja Italija - ZSSR v Trstu. Ul. S. Nicolo 11-11., tel. 29-403. je v teku vpisovanje v tečaje ruskega Jezika. Kdoi se zeli vpisati, naj se obrne na sedež Združenja vsak dan od 17.30 do 20. ure Sestanek sindikatov kovinarjev v Tržiču Snoči so se v Tržiču sestali predstavniki sindikatov kovinarjev iz Trsta in Tržiča ter razpravljali o sporu, ki se tiče proizvodnih nagrad v ladjedelnicah. Za ta teden se namreč pričakujejo nove stavke, ki pa jih sindikati ne napovedo vnaprej, tako da presenetijo de-lodajalce. — Na ladjo «Eugenio C«, ki jo gradijo v ladjedelnicah v Tržiču, bodo danes dopoldne na zadnjem de-lu položili velik blok, ki tehta 60 ton. Sveženj časopisov vlakovodji v oko Zelo čudna nezgoda se Je pripeli*8 včeraj zjutraj 56-letnemu vlakovodju Fedeleju Deanni iz Ulice Udine 32, ko se je peljal z vlakom iz Vidma v Trst. Ko je iz preda, lov poštnega vagona pobiral svežnje časopise, mu je eden izmed teh padel na obraz ter mu poškodoval desno roko. Na očesnem oddelku se bo moral zdraviti okoli 10 dni. Gledališča VERDI Jutri se ,pri blagajni gledališča Verdi začenja prodaja vstopnic za zadnji, od petih ljudskih koncertov, ki bo v četrtek ob 21. uri. Koncert bo dirigiral Aladar Janes, sodeloval pa bo pianist Franco Angeleri. Program obsega skladbe: Masca-gni — Simfonija iz opere «Maske»; Viozzi — »Kontrasti« (novo za Trst); Mozart — Koncert za klavir in orkester št. 23; Schubert — Simfonija (Nedokončana); Weber — Obe-ron (uvertura). V umetnostni galeriji «Alcione» v pasaži Fenioe razstavljajo od 26. septembra do 9. oktobra Duren, Mania-go. Milia in Nevyjei. Otvoritev razstave je bila včeraj ob 19. url. Nazionale 16.00 «11 piacere e il ml-stero« Technicolor. prepovedano mladini. Arcobaleno 16.00 «Per un pugno dollan« Technicolor. Excelslor 16.00 «Intrigo a Taormina« VValter Chiari, Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini. Fenice 15.00 «Marnie» Technicolor, Tipi Hedren, Sean Connery. Prepovedano mladini. Grattacieio 16.00 «11 gaucho« Vitto-rio Gassman, Silvana Pampanini, Nino Manfredi. Alabarda 16.30 «Gli anlmali« Življenje živali v naravi. Filodrammatico 16.30 «Tentazioni del-la notte« Technicolor. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «11 muro della paura«. Cristallo 16.30 «Sfida sotto 11 sole« Prepovedano mladini. Capitol 16.00 «All’owest niente di nuovo«. Garibaldi 16.30 «11 Texano» Technicolor. John Wayne. Impero 16.30 «7 giomi a maggio«. Moderno 16.00 «La nave piu scassa-ta... rtelPesercito« Scopecolor. Jack Lemmon, Ricky Nelson. Astra 16.30 «Vino, whisky e acqua sa-lata« Prepovedano mladini. Astoria Danes počitek. Jutri ob 17.00 «1 bolidi«. Abbazia 16.00 «11 mio corpo ti ap-partiene« Marlon Brando, Teresa Wright. Ideale 16.00 «L'infanzia di Ivan« Ruski film. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 27. in 28. septembra 1964 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo je 21 oseb. UMRLI SO: 91-let n a Antonia Ri®1 zatto vd. HoLler, 32-letna Jullana Železni por. Zeriali, 7Wetni Mario Cen-tis, 43jletni Giorgio Lauri, 81-letna Vittoria Francovich vd. Crivellari, 73-letna Paola Klun vd. Tommasi. 7S-letni Rodolfo Stcassi, 26-letna Palmira Zaic por. Ravasi, 59-letni Vitto-re Godia, 75-letni Angelo Sulcic, 64-letni Enrico Žari, 76-1 etn i Andrea Kosmač, 72-letna Santa Rossi vd. Toccacell, 60-letni Giovanni Span-ger, 38-letna Maria Crevatin, 84-let-ni Giuseppe Siderini, 51-letni Can-dido Radovinl, 59-letna Angelina Ne-doch vd. Paoletti, 83-letna Annun-ziata Fontanot, 20-letni Virgilio Saincich, 64-ietni Stanislao Susanj. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (28. 9. — 4. 10.) AUa Salute, Ul. Giuiia 1; Benus-si, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. O-rianl 2; Vernari, Trg Valmaura 10; D’Ambrosi, Ul. Zoruttl 19 -c; Croce Verde, ul. Settefontane 39; Ravasi-ni, Trg Libertž 6; Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (28. 9. — 4. 10.) Alla Šali te, Ul. Giuiia 1; Benus-si, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. O riani 2; Vernari, Trg Valmaura 10. PODI m pokrivala za pooe, preproge m sintetične Dreproge za nodnike iz plastike, gume, Moauette In Me-raklon. Beneške zavese (tende veiie-z;ane) po meri, zastori. Cinz iava-tex. prevleke iz plastike A. R- F. ITALPLAST — Trg Ospedale št; *• Tel. 95-919. DAHIV1L — Piazza S. Giovanni St * — natančna m vestna popravila a* In zlatnine. DOBITE različne štedilnike na drva in premog, na plin in elektriko, različne peči, tratno -če In na i ~en, pralne stroje in hladilnike najboljših znamk, plačilo po dogovoru, tudi na obroke PRI CARLU BRUSI-NI, Trst, Ul. C. Battisti št 2«. Tel 29941. SOŽALJA Ob smrti tov. Ivana spangerj izraža sekcija socialistični strani na Proseku globoko sožalje vdo\ bratu Vekoslavu in vsem soro nikom. Ob smrti tov. Ivana Spanger; izreka uredništvo m uprava P1 morskega dnevnika iskreno sožal, vsem svojcem. SOŽALJE Prosvetno društvo Prosek • Kor tovel izreka druini pok. Ivan špangerja svoje globoko sožalje. 27. t.m. nas je za vedno zapustil Angel Suldič Pogreb bo danes, 29. t m ob 16 uri v Sv. Križu Žalujoča hčerka Sonja z družin®' , in ostalo sorodstvo I.T.F. Ul. Zonta 3, tel. 38006 Sporočamo žalostno vest, da nas Je po mučni bolezni v starosti 60 let zapustil IVAN ŠPANGER Pogreb bo danes na Proseku iz hiše žalosti ob 16 30 na domače pokopališče. in ostMi^aorodnlki 8lD’ hž*ri’ brata' 8estra- nečaki, nečakinji Družine Spanger, Lipovec in Trampuš Prosek, Trst, Sežana, 29.9.1964. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Skozi okno je hodila krast blago in denar sostanovalki Priz.vni sodniki so potrdili kazen, ki jo je izreklo goriško kazen-sko sodišče - Potrjena obsodba šoferja, ki je zakrivil smrtno nesrečo Pred prizivnim sodiščem (pred- no je odprla okna ter Jih pustila ss-onik Cinelli, topilec Santonasta- dalj časa priprta. Sf. ztpisn,kar Pari8^) se je mo- Spričo teh ugotovitev so policij-f‘iifco ponovli?„ za“oviirJaJ-1 50-letna funkcionarji obrnili svojo po-tusegpina Ellero por. Crevatin iz zornost na nekatere sostanovalce. Gorica — piacut.a 6, ki je bila ob-tfcaua, da je okradla svojo sostanovalko. Obravnava pred sodiščem Ptve stopnje je bila v Gorici 25. -eeruarja letos. Sodniki so spoznali tedkj Ellerjevo (ki je doma iz Milj) za itj-ivo ter so jo obso-hui na 8 mesecev in 5 dni zapora ‘er Jia 35.090 lir glpbe. Prizadeta zenska se je pritožila proti tej-razsodbi na tržaško prizivno sodišče, Ja menila, da je bila razsodba Soritkega kazenskega sodišča prehuda in nesorazmerna s škodo, ki i°. J® povzročila svoji sostanovalcu Ellerjeva je namreč trdila, da ;e bila ta škoda razmeroma nizka rir- da je zaradi tega imela pra-«co do posebnih olajševalnih oko-hsčin, ki jih predvideva kazenski fak°n. Prizivni sodniki pa te oko-““h.ure niso upoštevali ter so po-trdUi prvotno razsodbo. Bilo je 25. septembra lani okoli poldne, ko je 60-letna Nada Tusu--W, ki stanuje v .istem poslopju kot Ellerova, opazila, da ji je ne-Kdo ukradel v spalnici ročno tor-pico, v kateri je hranila 60.000 lir * .32.000 dinarjev. Ženska je takoj odšla na policijo, kjer je prijavila tatvino agentom. Poleg tega jim Je Povedala, da so iz stanova-nJa izginili tudi nekateri drugi Predmeti. Neznan tat ji je baje ukradel 16 rjuh, par čevljev ter ogrlico. Tusulinova je pojasnila, da 1® bila odsotna iz svojega stanovanja od 7. do 17. septembra. Ker le zaklenila vrata ter skrbno za-Prla okna svojega stanovanja (ki lp v pritličju) je menila, da je tat-jnno lahko zagrešil samo nekdo. 10 s® je prikradel v stanovanje s Ponarejenimi ključi. vendar pa domneva, da je kradel človek, ki naj bi prišel v sta-hovanje s ponarejenimi ključi, ni bila pravilna. Tusulinova je med drugim povedala tudi, da je za čaju njene odsotnosti njena sestra, zornost na nekatere sostanovalce. Odločilno je bilo dejstvo, da so nekateri policijski funkcionarji o-pazili Ellerjevo, ko se je ta mudila v goriški zastavljalnici, noseč s seboj majhen, sveženj. Policisti so seveda žensko takoj zaslišali. Ellerjeva je spočetka zanikala vsakršno krivdo, toda nazadnje se je le vdala ter priznala svojo odgovornost. Ženska je izpovedala, da je nekega -dne -opazila odprta okna v stanovanj Tusulinove. Ker je vedela, da gospodinje ni doma, se je opogumila ter se prikradla v spalnico skozi odprto okno. Spočetka je odnesla le rjuhe in drugo blago, toda 23. septembra, ko je bila Tusulinova doma že skoraj teden dni, je ukradla še denar (lire in dinarje). • * • Pred istimi sodniki se je zagovarjal tudi 32-letni Antonio Canto-ni iz Vidma — Ul. Martignacco 58, ki 'je bil obtožen, da je 17. oktobra 1963 nenamerno ubil neko žensko na mostu čez Ter na pokrajinski cesti Povoletto-Videm. Obtožnica je trdila, da ie Cantoni zagrešil prekršek zaradi neprevidnosti in malomarnosti. Videmski kazenski sodniki so na prvi razpravi spoznali Cantonija za krivega ter so ga obsodili na 4 mesece zapora. Poleg tega so mu odvzeli vozniško dovoljenje za 6 mesecev. Obsojenec bi moral nadalje plačati pol milijona lir predujma možu pokojnice ter 68 tisoč lir za stroške zastopniku zasebne stranke. Prizivni sodniki so potrdili to razsodbo. Smatrali so namreč, kot sodniki kazenskega sodišča, da .ie žrtev sama sodelovala pri nesreči ter da je treba njej pripisati nekaj več kot tretjino krivde. Spričo moral Cantoni poravnati Goriško-beneški dnevnik PROSLAVE OB 20LETNICI POŽIGA NEM\ AHTNA IN F0JDE Potrebno je še veliko narediti da se uresniči duh odporništva To skupno misel so poudarili v svojih govorih predsednik deželne vlade Berzanti, prof. Caron in senator Secchia ■ Podtajnik Pelizzo je zastopal vlado Bivši partizanski borci in domačini na proslavi v Ahtnu V Nemah, Ahtnu in Fojdi, treh | oddaljena dobrih deset kilometrov. tega bo odvisne sodnijske stroške ter pla-"i stanuje v istem poslopju, skr-1 čati še 72.000 lir zastopniku zaseb-bela za zračenje stanovanja. Občas. ne stranke. ,,iiiiiiii||M1ll||I|1I|||||||||||||n|||IMnllmlnl,,,,,,,,,,,,,1,,,,|„,n,,m,umuimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiitiiniitiiniiiiiiiiimiiiHi furlanskih občinah, ki ležijo na začetnih obronkih hribov med furlansko nižino in alpskim svetom z Muž-ci v ozadju, so v nedeljo popoldne svečano proslavili 20-letnlco požiganja naselij ter ubijanja civilnega prebivalstva. Kriminalno delo so izvršile nemške nacistične horde v svoji ofenzivi proti osvobojenemu ozemlju. Svečanosti so bile v vseh treh občinskih središčih, največja pa je bila ravno v Fojdi. ki je od Čedada vesti iz koprskega okraja Na Štjaku, v Tolminskem Lomu in v Idriji proslave ob obletnicah partizanskih dogodkov ^ Štjaku so proslavili prvo pokrajinsko konferenco AFŽ, v Tolminskem Lomu so odkrili spominsko Ploščo, v Idriji pa so imeli občinski praznik ob 21-letnici ustanovitve brigade Janka Premrla-Vojka Na trgu pred cerkvijo se je ob 11. uri zbrala številna množica, ki so jo sestavljali poleg domačinov tudi bivši partizani iz vseh krajev videmske, goriške in tržaške pokrajine. Proslave so se udeležila številna občinska zastopstva, ki so prinesla tudi svoje prapore. Opazili smo prapore občinskih uprav iz Vidma, Cer-vinjana, Aquileie, Butria, Artegne, Premariacca. Tricesima, Fiumicella. Čedada, Tarčenta in številnih občin goriške pokrajine, zlasti s tržiškega okoliša. Med osebnostmi, ki so se udeležile proslav, naj omenimo podtajnika v obrambnem ministrstvu senatorja Pelizza, predsednika deželne vlade Berzantija, tržaškega župana Franzila, predsednika videmske pokrajine Burtola, številne odpustili smo jim, nikoli pa ne bomo pozabili gorja, ki je bilo storjeno. Senator Secchia je nadalje naglasil socialno vsebino odporniškega gibanja. Partizani vseh prepričanj so vzeli puško v roke tudi zato, da bodo dobrine pravično razdeljene in da ne bo v rokah peščice združeno vse državno bogastvo. S svojo krvjo so zapisali ustavo, temeljni kamen naše stvarnosti. «U-stava je odporništvo — je dejal — pretvorjena v pravno obliko. Potrebna je njena uresničitev. Državljani morajo poznati njeno vsebino, njene člene; samo takrat bodo lahko spoznali, kje so tiste sile, ki je še niso uresničile, če bi jo prečita!!, bi se prepričali c tem, koliko poti moramo še prehoditi, da bomo odpravili krivice, na katerih boleha naša oblasto. Senator Pelizzo, podtajnik v o-brambnem ministrstvu, je predstavljal na svečanosti ministra za o-hrambo Andreottija, ki osebno hi mogel biti navzoč. Poudaril je dolžnost države, da se v okviru proslav ob 20-letnici oopc rništva spomni dogodkov, ki so se pripetili’ v teh treh krajih ter naglasil vrednote odporništva, ki se sedaj pretvarjajo v uresničevanje evropskega skupnega telesa, ki bo imelo svojo evropsko ustavo. Ta nova združena Evropa naj zagotovi Italiji svobodo in prost razvoj den.okratičnim ustanovam. Ob koncu je videmski župan prof. Cadetto izročil županu Fojde, poprej pa tudi županoma Nem m Ahtna prepis utemeljitve, s katero je Videm prejel zlato medaljo za Gez soboto in nedeljo je bilo na Primorskem več pomembnih Pariizanskih in drugih prireditev-. Pozornost prebivalstva, je bila u-smerjena zlasti na majhno-kraško jasico Štjak, kjer so praznovali jjvajsetletnico prve pokrajinske konference AFZ in Zveze mladine Slovenije za Primorsko. V Štjaku *° skromno, vendar zelo prisrčno sprejelj v svoji sredi 120 udele^ ženk takratne konference. Sobotni Večer z njimi je bil poln spominov na tiste težke dni, ko so ude-|otenke prihajale v Štjak mimo bunkerjev in sovražnih zased. Sa-bia konferenca je pomenila ogro-nisn korak naprej v organizacijski povezavi primorskih žena, “ktoti pa so takrat sprejeli vrsto sklepov za še izdatnejšo pomoč tena partizanskim brigadam pri njihovem dokončnem uničevanju s°vražnika. Proslave dvajsetletnice pokrajin-ske konference so se nadaljevale v, nedeljo ves dan v Lipici. Tu je gpvoril tudi zvezni poslanec Jote Smole,' ki je podčrtal vlogo pri- morske žene v osvobodilnem boju, tatem pa je izčrpno obravnaval hajpomembnejše notranje in zunanje politične dogodke. Med dru-E1In je omenil bližnjo konferenco nevezanih držav v Kairu, ki bo Pomenila nov prispevek k miru v svetu, hkrati pa bo nedvomno Prišlo do novih pobud za odpravljanje razlik med razvitimi in ne-azvitimi deželami. Govoril je tu-“i o zgodovinskem pomenu ustanovitve prve internacionale, z oornsčega področja pa je obravnaval predvsem realizacijo zad-njih ukrepov zveznih organov na »ospodarskem področju razna druga športna tekmovanja, krsti) novincev Srednje pomorske šole. Prireditev vsako leto moč- Pomembno slovesnost so imeli včgraj^ tudi v Tolminskem Lomu. Tam $o namreč odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je bil med 1942. in 1843. letom sedež pokrajinskega komiteja Komunistične partije Slovenije za Slovensko Primorje, Hkrati je bil v tej hiši tudi štab tretje operativne alpsae cone. Med NOB se je mudil v tem kraju inštruktor CK KP Slovenije dr. Aleš Bebler in vodil oboroženo vstajo no Primorski. Na slovesnosti ob odkritju spominske plošče sta govorila bivši sekretar pokrajinskega komiteja KP Slovenije Branko Babič in nekdanji politični komisar tretje alpske cone dr. Dušan Pirjevec-Ahac. Kulturni program pa so izvedli domači pevski zbor, domača šolska mladina in tolminski učite-ljiščniki. V soboto in nedeljo so imeli večje slovesnosti tudi v Idriji. Proslavljali so svoj tradicionalni občinski praznik v spomin na u-stanovitev partizanske brigade Janka Premrla Vojka 26. septembra 1943. Svečana seja občinske skupščine je bila v Cerknem, kjer je govoril predsednik občinske Skupščine. Poudaril je velik razvoj občine v Zadnjih letih. V letošnjih prvih osmih mesecih je znašal celotni dohodek občine že 8 milijard, kar. je za 50 odstotkov več kot lani v enakem razdobju. V okviru prireditev je bil na glavnem trgu bogat kulturni spored, idrijski mladinci pa so odšli v tradicionalnem partizanskem po- — - hodu na Vojščico, kjer so se piv . Svečanosti v Lipici so se zaklju- klonili spominu 300 padlih parti-nioV ,b0Ea,tim kulturnim progra- f zanov- k>. sp tam pokopani v skup- sodelovali ba “°„ltl_.Peyct (O. tamkajšnja god- 'Jivaški . - na pihala, razen tega pa so bi-na sporedu konjske dirke in ni grobnici. * * # Tudi letos so v Piranu organizirali tradicionalni «Pomorski -mmmmnjm- Predvaja danes, 29. t. m. ob **• uri Eastmancnlor totalsco-Pc — dramatičen film: MM D!0 DELLA GUERRA (Mars — bog vojne) Igrajo: no razgiba domače prebivalstvo, zelo radi pa si jo. ogledajo tudi domači in tujk-turisti. Tudi letos so nastopili #gusarji» s svojo barko, nato pa je sledil nagovor Neptuna m obred «krsta». ki se sestoji iz pitja mprske vode in iz tun-kanja novincev. Letos je opravilo «pomorski krsto 74 novincev srednje pomorske šole. Filmsko podjetje Schweizer iz Baden Badna in Film servis iz Ljubljane snemata na koprski o bali filmsko komedijo »Postelja s 100 konjskimi močmi«. Nekaj posnetkov so že napravili na prista niškem trgu in pred Loggio v Ko pru, snemanje pa se bo nadaljevalo v Portorožu, Piranu, Umagu in še nekaterih krajih istrske obale. Računajo, da bodo film končali v 25 dneh. parlamentarce in deželne poslance, j odporništvo v Furlaniji, župane, predstavnike partizanskih ! Svečanosti, ki so bile v treh ob-organizacij itd. činah, so se začele ob 9. url v Ne- mah z odigranjem državne •himne,' Slavnost v Fojdi je začel župan 0p zvokih katere je stopil na oder,. Pelizzo, senatorjev brat, s pozdrav-1 pripravljen za povabljence, podtaj-nim nagovorom, nakar je predal j njk pelizzo številnemu občinstvu besedo uradnemu govorniku Pletru | je v Nemah spregovori) predsednik Secchii, podpredsedniku senata. Sec-1 deželne vlade Berzanti, ki je bil chia se je uvodoma spomnil vseh 1 poveljnik ozopovs’rih enot. Omenil mrtvih v osvobodilnem boju. po- je neenako bor00 med številno udaril važnost osvobojenih ozemelj, majhnimi in s!g,,:o oboroženimi par- . ki jih je’ imenoval «oaze demokra- tižanskimi oddelki in številčnimi \ cije in svobode*, enotnost vseh pro-1 --- -- -■— - — -■ -------1 tifašisttfinih sil v borbi proti ni in udeleženci slavnosti v Nemah. Počastitev tragičnih dogodkov je začel domači župan, ki je prisotnim predstavil prof. Carona, ravnatelja liceja iz Padove, udeleženca v odporniškem gibanju. Prof. Ca-ron, ki pripada demokristjanski stranki, se je uvodoma oprostil, da ne zna biti uradni govornik, ker nima takšnih kvalitet. Poudaril je, da je njegova naloga govoriti dijakom, jih učiti zgodovine. Morda pa je bil prav prof. Caron tisti, ki je v nedeljo najbolj ogrel poslušalce in povedal nekaj najbolj žalostnih resnic. Omenil Je, da so jih z zastarelim orožjem pošiljali s Trga Venezla v Rusijo, čes da se tamkaj umira za domovino. V Vipavi je fašistični polkovn.k med prisego zahteval cd njega kot od ostalih vojakov, da umrejo za domovino. «Nas so pošiljali v smrt, toda nihče izmed generalov n* umrl za domovino. Kakor je mogoče izvedeti iz spominov, ki so jih objavljali po vojni, so vsi vedeli da bo vojna izgubljena. pa so vejake navzlic temu pošiljali v smrt«. Obsodil je hinavščino, ki se je vedno pojavljala v naši državi ter izrazil željo, da bi državljani našli vsak svoje-varno in prijetno ognji, »e v naši družbeni stvarnosti, v kateri bo potrebno narediti še marsikaj, da b .-mo. dosegli pravičnost in mir. Iz Ahtna se je dolga kolona av- Senator Pletro Secchia govori na proslavi v podtajnik ministrstva za Fojdi. Poleg njega Predsednik deželnega odbora in bivši komisar osoppovskih parti-zanskih enot dr. Berzanti govori na proslavi v Nemah je hila osrednja in obenem zaključna manifestacija, s katero so različne partizanske organizacije počastile krvave dogodke v krajih na meji med slovenskim in italijanskim narodnostn m ozemljem. Nedeljske svečanosti dokazujejo, tomobilov odpeljala v Fojdo, kjer j da si kljub težavam in počasnosti vendarle utira pot prepričanje, da je odporništvu potrebno odkazati pravo mesto ter izhajati iz njegovih načel, če ge hoče uveljaviti demokracija ter družbena pravičnost, če se hoče najti široka učinkovita osnova za vsestranski napredek, ki ga terja sodobni človek. iiitiiiiiiiiiiminiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiilijmiiiiiiiiiiimiiiimimitiiifiiiiiimiitiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiittii PO URADNI OTVORITVI V NEDELJO Posojilnica v Sovodnjah ima končno svoj lastni dom Ob podpori in zaupanju domačinov bo njeno delovanje uspešno tudi v bodoče Pto- ter do zob oboroženimi nemškimi imeli v Sovodnjah. swianost, ' četami. V njej so padli številni bor- | j0 nestrpno pričak6vali vsi c ki so šizmu, še prav posebno enotnost Cj in Izgubili življenja civilisti, ma-j ig cosebntT na člani,* domače°kmeč-Italijanov in Slovencev v teh kr* j tere in otroei. *Te ?rtve. kfbo-parf koSske hranSTposohlni-jih, ter enotnost ljudi najrazličnej-| le za nove generacije, da bi jim ' *° Ob £? ših prepričanj, ki so gojili samo eno bilo boljše, niso bile zaman. Duo otvorili novo poslopje sredi Sovo- skupno željo — premagati okupatorja. Dejal je, da so bili enotni krajevni odbori na osvobojenih o-zemljih začetek uresničevanja nove, demokratične Italije. Pohvalil je pobude, da se padlim zgradijo spomeniki, vendar to ne bi bilo do-' strpnostjo. Imamo zakone, toda za-volj, če se struKtura države ne ob- koni sami še ne zadostujejo Ponovi v duhu tistih, ki so padli za- trebno je najti stične točke, da se te epske borbe mora ostati živ. ker je na njem grajena naša svoboda in boljša prihodnost«. Odporništvo se mera nadaljevati v borbi za človeško svobodo. Svobodo pa je mogoče utrditi s sodelovanjem in s V nedeljo dopoldne ob 11, uri so Gorice dr. Ferruccia Bertogno, tajnika . zwezeM (kmečkih in obtrniških posojilnic za Furlanijo gosp. Bar-bino iz Vidma, zastopnika SKGZ dr.' Petra 'Sancina,'' ravnatelja Kmečke banke iz Gorice dr. Bašo in vse odbornike posojilnice in druge. njo. Ko je govoril o nasilju okupatorja. je dejal, da so mu partizani zoperstavili nasilje, ker so hoteli odpraviti diktaturo in vzpostaviti svobodo, tisto svobodo, ki so jo bili deležni celo sami fašisti. Ml se nismo nikoli znesli nad nikomer, celo denj, v katerem bo odslej imela ta ustanova svoj sedež, kar bo nedvomno še bolj povečalo njen ugled in ji pomagalo do nadaljnjega razvoja. Točno ob 11. uri je domači župnik g. Komac blagoslovil nove prostore. Nato je predsednik upravnega odbora Andrej Pipan pozdravil goste in številne domačine, ki so ustvari harmonija med našimi običaji in našo .oblastjo. «Dežela je zaslužen sad borb, ki jih danes pro- se zbrali pred poslopjem. Zahva-slavljamo«, je zaključil svoj govor Ul se je, so se odzvali povabilu ter se udeležili otvoritvene svečanosti. Med gosti smo opazili predstavnika Banca dTtalia iz predsednik deželne vlade. Ob 10. uri so se zbrali pred županstvom v Ahtnu številni domači- Zbrane je nagovoril župan Jožef Ceščut, ki je ob tej priliki na kratko orisal zgodovino sovodenjske posojilnice, ki so ji postavili trdne emelje že leta 1908. Cilj ustanoviteljev je bil, da bi se z združenimi močmi uprli takratnemu čezmernemu izkoriščanju delovnega človeka. S samopomočjo so pripomogli k dvigu življenjske rav- odobravanjem. Za njim je spregovoril še zastopnik Banca dltalia, dr. Bertogna, .ki je pohvalil vzorno delovanj^ sovodenjske posojilnice, kar je zasluga predvsem njegovega upravnega odbora in zlasti predsednika Poudaril je, da Banca dTtalia podpira delovanje takih ljudskih posojilnic in jim čestital k dograditvi novega sedeža, ki bo popolnoma odgovarjal potrebam posojilnice ter jim želel uspešno delovanje v bodoče. Tudi njegov govor je občinstvo sprejelo z odobravanjem. Sledil je ogled prostorov, kjer sta v pritličju večja in manjša soba ter pri- ™«p™* mogoče je točno ugotoviti, kolikim - - - - E -1 m prostoru, ki bo- je posojilnica pomagala v stiski v ..........m............................................................................................1........■■■............................................................................................................................................................................... STRAŠNA PROMETNA NESREČA BLIZU PERTE0LE Smrt zakoncev iz Gorice pri nezgodi v Furlaniji Nesrečo je zakrivil avtomobilist, ki ni upošteval znaka «stop> pri vstopu na glavno cesto MED VOŽNJO NA KONCERT V B0LJUNCU Avtobus s pevci «Seghizzi» v Jamljah zavozil s ceste Hudo ranjen predsednik Zrlter - lažje poškodovana dva pevca ROGER BROWNE JACKIE LANE Linda sini Dante di paolo in drugi Včeraj popoldne ob 16. uri so v Gorici pokopali zakonca 41-let-nega trgovskega zastopnika Maria Bergamasca in njegovo ženo 27-letno Marijo Carli iz Gorice, Ul. T. Grossi 15, ki sta bila v nedeljo ob 11. uri žrtev prometne nesreče blizu Perteole v Furlaniji. S svojim avtom fiat 600 sta bila namenjena v Padovo. Od zadaj sta bila v avtu Je 4-letni sinček Alessio in njegova 7-letna sestrična Alida. Blizu Perteola je privozil z neke stranske ceste avto fiat 1100 51-letni Vittorio Pači iz Toblacha in se zaletel v fiat 600, ki se je prevrnil s ceste. Oba zakonca sta med prevozom v bolnišnico v Palmanovo podlegla poškodbam. Otroka sta dobili le manjše poškodbe in tudi potni ki fiata 1100 so bili nepoškodova ni. / pobijanje malarije iz Benetk, ki si bo ogledal stanje ter svetoval najboljši način za zatiranje zajedalcev. Termiti so se v Farri pojavili 1955. leta. Predvaja danes, 29, t. m. ob 18.30 url dramatičen film: «QUELLE DUE» Igrajo: (TISTI DVE) AUDREY HEPBURN, SHIRLEY MC LAINE in JAMES GARNER _ Prepovedan vstop mladini pod 18. letom Popravite grobove do 25. oktobra Goriški župan sporoča vsem, ki se jih tiče, da se mora urejevanje grobov na glavnem pokopališču in po vaseh zaključiti najkasneje do 25. oktobra. Po tem datumu ne bo do dovolili nikakršnih del, ker bo občinska uprava uredila pokopali šče za bližnji dan vseh mrtvih. Termiti v Farri domala uničili hišo Občinska gradbena komisija iz Farre je ugotovila, da so termiti povzročili največ škode v hiši Ce šara Medeota, kjer Je primerna za bivanje samo ena soba. Uničili so vsa zapirala, leseni del ostrešja In pode. Poleg Medeotove so termi- Novo vodstvo sekcije PSDI Na nedeljski mestni skupščini PSDI so sprejeli resolucijo o gospodarskih in socialnih vprašanjih Gorice in pokrajine. Ugotovili so, da je naše gospodarstvo v hudem položaju, kar povzroča odpuste delavcev. Vsem predstavnikom stranke v ustanovah so naročili, naj proučijo možnosti, da bi se zmanjšale posledice tega stanja, zlasti brezposelnost. Mestno sekcijo vodijo odslej dalje naslednji odborniki: Agostino Candussi, Giorgio Dellago, Sergio Rovis, Ezio Bianconi, Paolo Castel-lan, Mario Del Bon, Margherita Policardo, por, Micotti, Arnaldo Bernardinis, Antonino Contino. Izvolili so 11-člansko delegacijo, ki bo sekcijo zastopala na pokrajinskem kongresu dne 4. oktobra. V nedeljo popoldne se je peljal goriški pevski zbor »Seghizzi« z Ribijevim avtobusom proti Trstu, kjer bi moral nastopiti na prireditvi v Boljuncu. Na ovinku pri Jamljah pa je počila guma pri prvem kolesu in avtobus je zavozil s ceste Šoferju se je z velikim naporom posrečilo preprečiti, da bi se vozilo prevrnilo, ter je tako preprečil večjo nesrečo. Vendar pa je bil huje ranjen predsednik društva 66-letni goriški trgovec Anton Zitter iz Gorice, Ul. Morelli 13. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom hrbtenice ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Z nekim drugim avtobusom, ki so ga poslali iz Gorice, so pevci nadaljevali svo- jo pot proti Trstu. Včeraj popoldne okrog 14. ure sta prišla po pomoč v goriško bolnišnico še dva pevca, ki sta bila v avtobusu, in sicer 22-letni Giovanni Crepaldi iz Gorice, Ul. Rossini 12, ki se je udaril na levem stegnu ter so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 15 dneh in 23-letni Lucio Pirovec iz Gorice, Ul. Lunga 22. ki se je poškodoval na prsih in desni roki ter bo okreval v 5 dneh. Darovi in prispevki Za eno posteljo v zavodu Canta-valle v Gorici daruje pokrajinska zveza trgovcev v Gorici v počastitev spomina Giuseppine Ressi, matere uradnice Alme, lir 30.000. tej dobi svojega obstoja. Splošno je znano, da bi brez nje marsikatera domačija propadla. Kar je veljalo v preteklosti, velja tudi za današnje dni, čeprav morda ne v tolikšni meri. Posojilnica Je v dobi svojega obstoja doživljala mirne in burne čase, zlasti med prvo in drugo svetovno vojno. Včasih je izgledalo, da bo vsega konec. Ce se to ni zgodilo, je zasluga tistih, ki so tudi v najtežjih trenutkih ostali zvesti idealom ustanoviteljev. Ob 56. obletnici obstoja posojilnice naj navedemo nekaj podatkov o njenem sedanjem stanju: Posojilnica šteje 140 članov. Hranilne vloge presegajo 100 milijonov, posojila pa 73 milijonov. V rezervnem skladu je nad tri milijone lir. Poleg tega pa je treba vračunati vrednost nove zgradbe, ki ni v bilanci. Danes se torej uresničuje sen mnogih, je poudaril govornik, ki so hoteli in si prizadevali, da bi dobila Posojilnica svoj lastni dom! Ob podpori in zaupanju vsega domačega prebivalstva gre naša ustanova z neomajno vero bodočnosti nasproti. V prepričanju, da bo tudi v bodoče vršila svojo človečansko nalogo, predaja upravni odbor po sojilniško zgradbo njenemu namenu. županov govor so vsi prisotni sprejeli z živahnim ploskanjem in Pogajanje za delavce mestnih podjetij Zastopniki sindikatov so se včeraj sestali s predstavniki občinskih podjetij v Gorici, da bi odpravili spor, ki traja le več mesecev. Sporazumeli so se o izplačilu dvanaj-stink proizvodne nagrade novim delavcem, o pravicah vajencev, kurjačev ter o starostni dobi delavcev. Prekinili pa so pogajanja o dokladi osebam, ki s pregledovanjem števcev ugotavljajo potrošnjo vode, plina in elektrike. Spo ti napadli še 12 hiš V tem tednu razum bodo po vsej verjetnosti pričakujejo prihod ravnatelja za podpisali v začetku oktobra. Otvoritev novega sedeža posojilnice v Sovodnjah — upravni odbor in predstavniki oblasti pred vhodom do lahko služili za stanovanje, u-rade ali kaj podobnega. Vse poslopje je zelo racionalno urejeno ter daje tudi od zunaj lep videz. Slovesnost, se je zaključila z malo zakusko za goste in člane. Kratke iz bolnišnice Včeraj okrog IU5 So z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico v Gorici 37-letno France-sco Martinis iz Podgore, Ul. Co-tonificio 30, ki se je pobila, ko ji je postalo slabo in je padla doma na stopnicah. V bolnišnici so ji ugotovili rano in udarec na tilniku ter so ji nudili prvo pomoč. Okrevala bo v 15 dneh. Malo prej so pripeljali v bolnišnico 11-letno Annamario An-drian iz Ločnika, Ul. Sartono 67, ki je padla s kolesom, ko se je peljala v trgovino. Nudili so ji prvo pomoč zaradi številnih prask po levi strani obraza. O-krevala bo v 10 dneh. Včeraj popoldne je postalo slabo na ulici tudi 67-letni Mariji Cimarosti iz Gorice, Ul. Brigata Etna 2. V civilni bolnišnici so ji ugotovili udarec na medenici, kjer si je verjetno zlomila ko-t. Pridržali so jo za 30 dni na zdravljenju. ' VERDI. 15.15, zadnja ob 22: «L'uo-mo di Rio«, J B. Bchuondo m F. Dorleac. Francoski iilm v Darvah. CORSO. 17.30: «Doppio giuoco a Scotland Yard», M. Patr.ck in M. Whiting. Angleški film, mladini pod 14. letom prepoveaan VITTORIA. 17.00, zadnja ob 21.30: «11 colore della pellea, A. Lualdi in J. Sorel. Itai.-franc. koprodukcija; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «La strage del vampiri«, D. Eppler in W Eran-dl. Italijanski film, mladini pod 16. letom prepovedan. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odpr. ta v Gorici lekarna D'UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 21,2 stopinje ob 14.20 in najnižjo 13,8 ob 4. uri. Dežja je padlo ponoči 2 mm; povprečna dnevna vlaga 85 odstotkov. CiIAPI' ^ ŠiS&lž V III. KOLU PRVENSTVA ZA NASLOV Od velikih samo Milan z 2 točkama Neodločeno za BOLOGNO in poraz za JUVENTUS Od prvoligaških velikanov je samo Milan napravil korak naprej. V nedeljskem dvoboju v Vicenzi se je moral sicer precej truditi, a v drugem polča su (prvi se je namreč končal brez gola), je prevladala boljša tehnika Milana, ki je spravila na kolena zelo požrtvovalne in borbene igralce Lanerossi. Precej golov je padlo tudi v Rimu, kjer je gostoval novinec Varese. Tudi v tej tekmi se je prvi polčas zaključil, zaradi enakovrednosti sil na igrišču, brez gola. V drugem pa jih je padlo kar 7: pet po zaslugi napadalcev Rome, 2 pa s podpisom gostov. Italijanski prvaki Bologne so našli v Genovi pretežko oviro, da bi jo lahko prebredli. Zaradi tega so se morali zadovoljiti z delitvijo točk, kar za nosilce značke najboljših ni preveč častno. Dosti slabše pa se je zgodilo Juventusu v daljni Cata-niji. Tu so bili Turinčani na milost in nemilost gostiteljev, ki so jih ob navdušenju domačih navijačev poslali s pekočim porazom z igrišča. Atalanta se je tudi po tretjem kolu obdržala na vrhu lestvice. Za ta pcdvig ji je zadostoval neodločen izid, ki so si ga igralci iz Bergama izsilili v tekmi z močnim in predvsem nevarnim Torinom. Medtem ko je moral Cagliari prepustiti točko gostujoči Sampdo-riji, ki je z živahno igro pokazala, da spada med tienutno najboljše enajsterice, je Fiorentina s težavo odpravila vztrajni Lazio, ki je klonil le pod žogo iz kazenskega strela. Do prve zmage je prišla tudi Fog-gia, ki je skupno z Varese in enajsterico Cagliarija novinec v tej elitni nogometni skupini, žrtev novincev je tokrat postala Mantova, ki je šla na gostovanje z namenom, da reši neodločen rezultat. Kljub strogi obrambi se ji ni posrečilo in tako se bo morala še nadalje zadovoljiti z ničlo v stolpcu zabeleženih zmag. MEDNARODNI NOGOMET MOSKVA, 28. -- Z zmago 1:0 nad enajsterico iz Kujbiševa je Dinamo iz Kijeva osvojil pokal Sovjetske zveze. * • * ISTANBUL, 28. — V prijateljski tekmi je Poljska premagala Turčijo 3.2 (2:1). AlilU 2 IZIDI •Cagliari-Sampdoria 1-1 •Catania-Juventus 3-1 •Fiorentina-Lazio 1-0 •Foggia-Mantova l-o •Genoa-Bologna 0-0 Milan-*LR Vicenza 3-2 •Roma-Varese 5-2 •Torino-Ataianta 1-1 Prihodnje tekme (4. oktobra) Bologna - Messlna; Cagliari -LR Vicenza; Catania - Genoa; Foggia - Atalanta; Juventus -Mantova; Lazio - In ter; Sampdo-ria - Roma; Milan - Torino; Varese - Fiorentina. LESTVICA Atalanta 3 2 1 0 4 I 5 Milan 3 2 1 0 8 3 5 Sampdoria 3 1 2 0 4 1 4 Roma 3 2 0 1 7 4 4 Catania 3 1 2 0 6 4 4 Fiorentina s 2 0 1 4 4 4 Inter 2 1 1 0 2 0 3 Messina 2 1 1 0 2 1 3 Bologna 3 1 1 1 3 2 3 Genoa 3 1 1 1 1 1 3 Torino 3 1 1 1 3 3 3 Varese 3 I 1 1 4 5 3 Cagliari 3 0 2 1 2 3 2 Juventus S 0 2 1 2 4 2 Foggia 3 1 0 2 2 5 2 Lazio 3 0 1 2 2 4 1 Vicenza 3 0 1 2 2 6 1 Mantova 3 0 0 3 0 7 0 PRIJATELJSKO NOGOMETNO SREČANJE NA FRATRU V nedeljo proti Jugoslaviji 3:2 (1:1) v korist Avstrije V tekmi mladinskih reprezentanc zmaga Jugoslavije AVSTRIJA: Szanwald, Himschrodt (Windisch), Vienboeck (Lude- v katerem je vztrajala do 12’, scher), Skocic, Glechner, Binder, Flogel, Hasil (Senekovitz, Nemetz, | ^^jo^ugoslovanom Koller, Skerlan. JUGOSLAVIJA: šoškič, Durkovič, Jusufi, Radakovič, Vasovič, Popovič, Cebinac, Melič, Jerkovič, Galič, Skoblar. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimmmuiiiimiriiiiimiimtiiiHii* TRIESTINA BREZ SREČE V FERRARI Poraz s tremi goli razlike lažni in nepravični rezultat Sodnik razveljavil gol Triestini in priznal Spalu iz offsidea STRELCI: v 43’ p.p. Frascoli; v 6’ d.p. Bagnoli, v 29’ Cavallito. SPAL: Brusohini; Olivieri, Pa- LESTVICA IZIDI •Lecco-Reggiana 1-0 Catanzaro-*Motlena 1-0 Napoli-*Modena 1-0 •S. Monza-Alessandria 1-1 Palermo-*Parma 1-0 •Potenza-Padova 3-1 •Pro Patria-Bari 4-2 •Spal-Triestina 3-0 •Trani-Brescia 0-0 •V erona-V enezia 1-0 Prihodnje tekme (4. oktobra) Alessandria - Pro Patria; Livorno - Palermo; Monza - Modena; Napoli - Spal; Parma - Verona; Potenza - Brescia; Reggiana - Ca-tanzaro; Trani - Padova; Triesti-na - Lecco; Venezia - Bari. Palermo Lecco Napoli Brescia Spal Catanzaro Potenza Modena Alessandria Verona Bari Reggiana Pro Patria Livorno S. Monza Triestina Trani Padova Venezia Parma DUNAJ, 28. — Avstrijci, ki v zadnjem obdobju ne pomenijo mnogo na mednarodnem nogometnem polju, so v nedeljo zabeležili zmago nad jugoslovansko reprezentanco. Priznati je treba, da so se domačini zagrizeno vrgli v borbo, medtem ko v vrstah jugoslovanskih nogometašev ni bilo veliko volje. Nekateri so se sicer potrudili, vendar niso mogli prikazati (morda tudi zaradi utrujenosti — posledica tekme z reprezentanco Evrope) zanimive igre. Ta je bila raztrgana in večkrat dolgočasna. Le tu pa tam so posamezniki razgibali tekmo s hitrimi prodori. Avstrijci so bili že v 2’ nevarni, vendar jim je šoškič z drzno parado prestregel žogo. Jugoslovani so jim odgovorili, a sodnik je napadalce vedno «prestregel» v off-sideu». V 20’ je bila prva nevarna akcija jugoslovanskega napada in pet minut kasneje je Jerkovič pretresel mrežo domačinov. Zaradi offsidea pa sodnik gola ni priznal. Priznal pa ga je v 29’, ko. so Avstrijci prisebno izrabili napako jugoslovanske obrambe in tudi šo-škiča, ki je zapustil vrata: Hasil je žogo poslal visoko nad glavo igralcev v paraboli do mreže, kjer je obtičala. 1:0. V 35’ je Melič izvedel prodor, ki se je zaključil z golom. Zveza je preigrala dva branilca in končno tudi vratarja ter tako izenačila stanje. Že v četrti minuti drugega polčasa je Nemetz izkoristil priložnost in povedel Avstrijo v vodstvo. setti; Ranzani, Riva, Frascoli; De Bernardi, Bagnoli, Muzzio, Massei, Cavallito. TRIESTINA: Colovatti; Fri- geri. Ferrara; Pez, Varglien, Sadar; Cignani, Dalio, Bemasco-ni, Palcini, Novelli. ~ SODNIK: GUSSOni iz Varese. J blar in stanje je bilo ponovno izenačeno 2:2. Preostali del tekme je bil ne zanimiv, pa čeprav ni manjkalo razburljivih trenutkov. Tik pred koncem pa je moral šoškič še enkrat kloniti. Tudi tokrat ga je spravil na kolena Nemetz, ki je žogo usmeril z glavo v mrežo. 3:2 in peta zmaga Avstrije nad Jugoslavijo, ki je bila samo trikrat zmagovita, medtem ko so se tri od enajstih odigranih tekem končale neodločeno. * * • V tekmi mladinskih reprezentanc jo Jugoslavija premagala Avstrijo 2:1 (2:1). ]VA MITINGU ZA MEMORIAL B. ZAULI V RIMU Poljak Sidlo 85,09 m v kopju Več zmag jugoslovanskih atletov RIM. 28. — Mednarodni miting za prvi Memorial Bruna Zaulija se je obnesel na celi črti: prireditev je privabila precejšnje število atletov in tudi gledalcev ter se lahko reče, da so bili tudi rezultati zadovoljivi. Najboljšega je dosegel Poljak Sidlo v metu kopja, medtem ko je njegov rojak Schmidt po enoletnem odmoru ponovno prišel do OLIMPIJSKE VESTI 65 J ugoslo vanov odpotovalo v Tokio Italijani ne preveč zadovoljni * bivališčem v olimpijskem naselju BEOGRAD, 28. — V nedeljo dopoldne je z letališča Surčin odpotovala v Tokio večja skupina jugoslovanskih olimpijcev. Pod vodstvom predsednika jugoslovanske zveze organizacije za telesno vzgojo Pere Djeteliča je v Tokio odpotovalo 65 oseb. V tej skupini so poleg funkcionarjev nogometaši, košarkarji, vaterpolisti in veslači. Z naknadno uvrstitvijo plavalcev -’ Veljka Rogošiča in Slobodana Di-jakoviča ter atleta Daka Radoševi-ča v olimpijsko reprezentanco, se je število Jugoslovanov, ki bo nastopilo na tokijskih olimpijskih igrah povečalo na 78. V Tokiu se bo pod jugoslovansko zastavo zbralo 18 nogometašev, 12 košarkarjev, 12 veslačev, 11 vaterpolistov, 9 atletov, 6 telovadcev, 4 kajakaši, 4 rokoborci in 2 plavalca. • * * TOKIO, 28. — Danes bi morali zmage v troskoku. Jugoslovan Ara-povič je skočil s palico 4,72 m. vendar mu znamke niso priznali. Izidi so naslednji: 110 m ovire: t. Comacchla (Fiat) 14’’4, 2. Petrušič (Jug.) 15”, 3. Sar (Snia) 15”1. 100 m: 1. Ottolina (Esercito) 10”5, 2. Giannatasio iFiamme Gialle) 10”7, 3. Giani (Gallaratese) 10”7. 800 m: Schiavi (Fratellanza) 1’51”4, 2. Imelek (CSSSR) 1’51”4, 3. Arese (Snia) 1’51”6. Kopje: 1. Sidlo (Pol.) 85,09, 2. Radman (CUS Piša) 76,71, 3. špilar (Jug.) 73,01, 4. Lievore (Fiat) 72,91. 400 m ovire: 1. Morale (Pro Patria) 51”4, 2. Cvar (Jug.) 53”5, 3. Becchettl (CUS Roma) 53”8. 200 m: 1. Ottolina (Esercito) 21”, 2. Sardi (Snia) 21”5, 3. Mikina (CSSR) 22”3. 1500 m: 1. Bianchi (Pro Šesto) 3’52”1, 2. Cvrtcka (ČSSR) 3’54”1, 3. Saccini (CUS Roma) 3’54”5. Krogla: 1. Meconi (Assl) 18,23, 2. Furunovič (Jug.) 16,45, 3. Pikula (Jug.) 16,05. švedska štafeta: 1. CUS Roma 1'59”3, 2. CUS Padova 1’59”5, 3. CUS Genova 2’00”9. Višina: 1. Vivod (Jug.) 2,06, 2. Zamparelli (Snia) 2,03, 3. Andjel-kovič (Jug.) 2,03. Skok s palico: 1. Arapovič (Jug) 4,60, 2. Sojka (ČSSR) 4,50, 3. Dio-nisi (Benacense) 4,40. Troskok: 1. Schmidt (Pol.) 15,81, 2. Jočič (Jug.) 14,79. 5000 m: Farčič (Jug.) 14’34”4, 2. D'Agcstino (Irpinia) 14’36”4, 3. De Palma (C.D.A. Terni) 14’45”8. 4. Peris (CUS Roma) 1’51”6. Štafeta 4x100 m: 1. Italija (Sardi, Preatoni, Giani, Ottolina) 40”2, 2. Mens Sana Siena (Camarrone, Franci, Rabizzi, Tozzl) 42” 1. * * * VARŠAVA, 28. — V moškem dvoboju je Poljska premagala Finsko 113:99. * * * LUDWIGSHAFEN, 28. — V atletskem dvoboju je Zahodna Nemčija premagala Švico 148:64. dvigniti v olimpijskem naselju italijansko zastavo. To slovesnost P* so morali odložiti. Ves čas je djb ževalo in vse kaže, da bo treba se precej časa čakati na sonce. Zrak je v Tokiu precej hladen in ker je vlažno, se atleti ne morejo posvetiti treningom. Samo boksarji, plavalci in vaterpolisti so začeli s treningom, ki ga bodo opustili samo tik pred začetkom olimpijskih nastopov. Na splošno so Italijani kolikor-toliko zadovoljni z bivališči. To J* izjavil podtajnik CONI dr. Fabjan, katerega lesene hišice, kjer so nastanjeni Italijani, niso preveč prepričale. Italijani imajo na razpolago 19 hišic in kljub temu so morali nastaniti tudi po 4 atlete V eno sobo. * • • TOKIO, 28. — Prireditveni odbor tokijskih olimpijskih iger je danes potrdil, da ne bo dovolil vstopa v olimpijsko naselju nobenemu a-tletu, ki je bil diskvalificiran ali se je udeležil iger Ganefo. Kot je znano sta mednarodna atletska in plavalna zveza diskvalificirali vse atlete ozirome plavalce, ki so nastopili na igrah v Djakarti. PLAVANJE Sidlo VANCOUVER, 28. — šestnajstletna članica kanadske olimpijske plavalne reprezentance je danes **• boljšala s časom 9’57”1 svetovni rekord na 880 jardov prosto. Prejšnji rekord je od 1959. leta pripadal * 10’1I”4 Avstralki lise Konrads. V S N L Slab dan primorskih predstavnikov Tudi prejšnje kolo slovenske nogometne lige se je končalo slabo za primorska predstavnika. Delamaris je na domačih tleh klonu Celju, Nova Gorica pa je moral* prepustiti točko gostujoči Soboti-Izidi: Slovan - Rudar Ljubljana . Aluminij DELAMARIS - Celje Železničar - Hrastnik Triglav . Ilirija GORICA - Sobota 2:2 (l:?) 0:1 (0:1| 1:4 (1:2 1:1 (0:0) 2:0 (1:0) 2:2 (1:1) 2:0 (1:0) Branik - Svoboda iiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiminiitiiiuiiiiiaiHiiiiiiiiiiiRiiiiiminimimimH>||,,|‘tia,> = = TUINTAM ZDA PORAŽENE S 3:2 Avstraliji Davisov pokal 1964 CLEVELAND, 28. — Avstralija je premagala v «challenge round» za Davisov pokal ZDA s 3:2. V zadnjem dnevu je Avstralec Fred Stol. le premagal Američana Dennisa Ralstona 7:5, 6:3, 3:6, 9:11, 6:4 in tako izenačil stanje. Zadnji single dvoboja pa so morali zaradi slabega vremena odložiti na danes. V današnjem srečanju je Roy E-merson premagal Američana Chu-cha McKinleya 3:6, 6:2, 6:4, 6:4 in tako prinesel zmago avstralskim barvam. V RAZREDU SNIPE Rečanu Gregu pokal Barbanera V nedeljo se je zaključila mednarodna regata za jadrnice razreda Snipe za pokal Barbanera. V tej skupini je zmaga pripadi® evropskemu viceprvaku Gregu * Reke, ki je z Nikoličem pripe J®‘ svojo Gamo zmagovito do cilj®; Tudi drugo mesto je pripadlo goslovanski posadki Babič-Katalin«-z Delto, medtem ko je tretje P*1' padlo Italijanoma Lipani-Bianco * jadrnico Dodo II. Omeniti mor®; mo zelo častno četrto mesto kop*; ske «Slavice» s članima Jadra C°K' Cok. V skupini ((letečih Holandcev«'P® je končna zmaga pripadla Muelle*' ju in Erhartu iz Salzburga. gresom v Livornu čutil vpliv doktorja Henrika Tume in Josipa Petejana, ki se med seboj sicer nista strinjala in ju med seboj niti od daleč ne smemo primerjati. Dr. Tuma je svoje socialistične sekcije, katere je ustanovil na Goriškem, a posebej v Soški dolini, imenoval komunistične. Skupaj s svojimi pristaši je širil maksimali-stlčne, Josip Petejan pa reformistične ideje. Treba je bilo nastopiti proti vsem, ki niso sprejemali ideoloških in političnih smernic komunistične frakcije — katero je zastopalo «Delo» proti vsem, ki so vnašali razdor v komunistične vrste. Le dejstvu, da so posamez- ni 4 n,,n *•! K L Irnlror nv\B in-orlnil/ To delo ni bilo lahko, ni imelo nič skupnega s sentimentalnostjo. Bilo je zelo resno, bojevito. Toliko je res, da so celo bratje izključevali brate iz stranke in da še 1924, za čas volitev v italijanski parlament, je moralo vodstvo razpustiti komunistično organizacijo v Idriji, ki je bila prešla pod vpliv Draga Godine, ki je širil idejo, da se ni treba udeležiti volitev in ki je bil vnet pristaš filozofskega idealizma, ki je torej zavračal marksizem. (Zaradi njegove protiparlamentarne agitacije, ki je bila v korist združenim slovenskim narodnjakom, je stranka v Idriji zgubila prav mnogo glasov). V drugih sekcijah se je pred kon- tlRFDNlSTVO- TRST - UL. MONTECCHI 8-II. TELEFON 93-808 ln 94-638 T _ .. n nnrt n- etra t. .. on H «Dela» Josip Pertot, Jože Srebrnič in drugi širili med člani idejo o potrebi ustanovitve komunistične stranke, o potrebi enotnosti in proti frakcijam ter odločnemu pisanju «Dela», ki je tudi zagovarjalo to zamisel, se je zahvaliti, da so socialistične sekcije med Slovenci in Hrvati v Julijski krajini in Istri oddale 1921. večino svojih glasov za ustanovitev Komunistične partije Italije. To so vsekakor bile posledice neenotnosti, nevezljivosti o-srednjega vodstva. Med italijanskimi člani vodstva pa je bilo še hujše, tem bolj, ker pri marsikom poleg neznanja in nerazumevanja ni bilo niti odkritosrčnosti. Položaj v Julijski krajini in v Istri Je postal po prvi svetovni vojni povsem drugačen kot je bil pred vojno. Ne gre samo za to, da Je prva svetovna vojna spremenila politične meje, likvidirala nekdanjo av-stro-ogrsko monarhijo in ustanovila poleg drugih držav in državic tudi Jugoslavijo Kara- ftli dr^RVn SHS. Vse to je bilo prav gotovo važno. Toda v zvezi z vsem tem se je spremenil tudi gospodarski položaj Primorske, Trsta, Istre in dela Notranjske, ki so postale sedaj del Italije. Spremenila se je državna uprava, spremenili so se zakoni, spremenila so se tržišča. V zvezi s tem se je tudi gospodarski položaj vsega prebivalstva močno spremenil, a gospodarski položaj delavcev in kmetov je postal povsem drugačen, še bolj nestalen kot je bil pred začetkom prve svetovne vojne. Ustrezno temu spremenjenemu gospodarskemu in političnemu položaju v Julijski krajini, v Istri in delu Notranjske je spočetka socialistično, a kasneje komunistično gibanje postopoma postalo odločujoči faktor. Ne morda toliko po številu glasov, ki jih je komunistična partija dobila pri posameznih volitvah, in katerih glasov ni bilo malo, marveč je to gibanje postalo odločujoči faktor predvsem zaradi vpliva, ki si ga je znalo pridobiti med množicami, zaradi aktivnega dela njenih članov in pa zavoljo dejstva, da so slovenski in hrvatski narod- njaki, slovenski liberalci in klerikalci zaradi svojega ponižujočega obnašanja do okupacijskih italijanskih sil, a pozneje tudi do fašistov, izgubili pri ljudstvu vsako zaupanje. VI. V povojni zgodovini raznih pojavov in bojev v Julijski krajini in v Istri se zelo mnogo in upravičeno govori o krivicah italijanskega nacionalizma ter o krivicah in zločinih fašizma proti slovenskemu in hrvat-skemu prebivalstvu. Teh krivic in zločinov je bilo zelo veliko. Pa ne samo proti slovenskemu prebivalstvu nasploh, marveč tudi proti italijanskim delavcem in kmetom, kakor tudi proti antifašističnim intelektualcem. V zgodovini gre marsikaj v pozabo. Te krivice in ti zločini pa ne morejo in ne smejo iti v pozabo. Nekateri italijanski (»zgodovinarji* bi radi te krivice omilili ali celo zagovarjali. Za skoraj vse krivice skušajo zvaliti odgovornost na Slovence, Hrvate in delavce. Zaman. Italijanski nacionalisti in fašisti si madeža ter krivic ne bodo mogli nikdar več izbrisati. In tudi mi ne moremo nanje pozabiti' Sicer pa ni treba, da bi ljudje nenehno pozabljali na krivice in na zločine. To so stvari, ki se rade ponavljajo, če se ljudje nehajo boriti proti njim. Ne pozabiti nanje je tembolj potrebno, ker so krivice in zločini imeli na sebi pečat rasizma, ki je imel tudi tu, kakor sicer povsod razredni značaj. Krivice in zločini proti slovenskemu in hrvatske-mu prebivalstvu v Julijski krajini in v Istri pa so po svojem obsegu in kvalitativno enaki, kakršne je zagrešil fašizem italijanskemu delovnemu ljudstvu, če izvzamemo morda dejstvo, da so fašisti oropali Slovence ln Hrvate vseh njihovih šol, da so jim vzeli in uničili vsa njihova prosvetna in gospodarska društva, jim onemogočili vsako prosvetno in družbeno dejavnost (kar so onemogočili tudi italijanskim delavcem in kmetom) ter jim vsiljevali italijanski jezik. Ne smemo se čuditi, če vse skupaj izgleda in se prikazuje, kakor da so fašisti in italijanski nacionalisti dogovorno s političnimi in vo- jaškimi oblastmi te krivice in zločine delali proti slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu kot takemu, čeprav je tu nedvomno del resnice. Vsa resnica je nekoliko drugačna. V Julijski krajini in v Istri je razsajal poleg gospodarskega in političnega pritiska nad delavci in kmeti še pritisk na narodne pravice Slovencev in Hrvatov. Prvi pritisk je bil naperjen proti delovnemu ljudstvu vseh treh narodnosti, t. j. proti delovnemu ljudstvu slovenske, hrvatske in italijanske narodnosti. Zato je ustvarjal neverjetno ugodne pogoje za nezadovoljstvo in radikalizacijo vsega delovnega prebivalstva. Zato krivice in zločini fašistov proti slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu v Julijski krajini in v Istri spadajo v sklop boja, ki ga je bil kapitalizem napovedal delavskemu revolucionarnemu razpoloženju, ki se je najočitnejše Izražalo v komunističnem gibanju. Ce prištejemo fašistične žrtve v Julijski krajini in v Istri, slovenske in hrvatske in italijanske žrtve, bomo kmalu zračunali, da število žrtev, ki jih je fašizem po- vzročil med delovnim prebivalstvom, t. j. med delavci in kme-ti vseh treh narodnosti v Julijski krajini in v Istri, daleč pre" sega žrtve ostalih slojev. Fašizem se namreč ni zadovoljil s tem, da bi. otežkočil politično in kulturno življenje Slovencev in Hrvatov v Julijski krajin* in v Istri, tudi se ni zadovolji) s tem, da bi otežkočil politično in sindikalno življenje ter zahteve italijanskih delavcev sploh v naših provincah; faši' zem je popolnoma uničil vso prejšnjo ustavo italijanske dl' žave, odpravil vse demokratične pridobitve italijanskega ljudstva, odpravil demokratične zakone in ni prepovedal s®' mo udejstvovanja Komunistične partije, ampak vseh italijanskih nefašističnih strank-Boj fašizma proti slovenskem11 in% hrvatskemu ljudstvu v Julijski krajini moremo pravilno razumeti, če ga uskladim0 z bojem fašizma proti vsem*1 delovnemu ljudstvu v Italiji' predvsem proti Komunistični partiji, ki je bila najnevarnejše-ker je bila naj doslednejša nasprotnica fašizma. (Nadaljevanje sledi) letna 2.250 lir,’ polletna 4.400 lir celoletna 7.700 lir-SBTU:v Jata, »«Jn, vsakm™, šZ Tega stolpca:Trgovski 150, finančno upravni 250, Stari trg 3/1.. telefon 22-207, tekoči račun ^T^uZSkmjln lulje JSuaf - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja 1 osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst beseda. — Oglasi tržaške ln goriške pokrajin*