P o^sinczne StcvDk©! Navadne Din ob nedeljah Din 1*~* .TABOR- bhaj« T»*k dai^ raxra«i nedelje k* pratnUcor, ob 1». un s datumom naslednjega doc ter stane mesečno po poiti D 10-—, »a ino-semstvo D 18' doetaeljea na dom D 11*—, na izkaznice DIO*—» inaerati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA-MARIBOR juruičeva ulica štev. ii Poštnina plačana v gotovini Cena danasnle štev. 1*50 DlnJ Peaamezne številke; Navadne Din —*75^ ob nedeljah Din 1* Naslov Tit. K 1 ce .i a n Maribor, sobota 1. novembra 1924. UREDNIŠTVO «a nahaja v Mari. boru, Jurčičeva ul. $L 4, L. nadstropje. Telefon intorurb- št 27«. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno- Telo* fon sta 24. — SHS poštnočekovni račun štev. 11.787. Na naročila brez dsoarja ae a« eaira. — Rokooisi se ne vračajo- Leto: V. — Številka: 251. Borza. o volilnih številkah v posameznih volilnih okrožjih, sc nam zdi verjeten. Mnogi vo-lilci so res samo iz mržnjc do labouristov glasovali za konzervativce. Konzervativci obžalujejo, da jc bil poražen liberalni voditelj As.udth, veseli pa jih, da se ta sloveči politik radi tega ne bo umaknil iz političnega življenja-■P Mii Hi!!■ IIIIMIIIII IMIIII—IOTTM Po volilni bitki v Ansliii. Angleške volitve, ki niso velikega pojme na samo za Anglije. aropa>k tudi za ves evropski kontinent, so po vsej verjetnosti porazile politiko Mac Donalda in delavske stranke. Veliko večino so si pridobili konzervativci. Jjiberaloi in lar bonristi so izšli potolčeni iz boja. V tem trenutku ni mogočo reči, kakšno bodo posledice njih poraza za ostalo Evropo; ni pa treba, da bi pripisovali zmagi kon-zerrvativceiv pretiran pomen. Nesporno je to: Mac Donaldova politika jo imela poleg svetlih tudi senčne strani. Nihče ne more »eči, da ni bil Mac Donald do- volj umerjen, gonvermonta!on in previden. Niti v mednarodni politiki niti v domači socialni politiki ni kazal pretiranosti. V splošnem so lahko bili z njim zadovoljni i ultrapatrioti i težki kapitalisti. Njegova mirovna liglzadevanja so bila vsakomur simpatična — izvzemši tovarnarjem orožja in mainicije ter ljudem, ki žive izključno od vojaških naprav. Mac Donald ni bil demagog, temveč se je celo boril zoper preveč bojevito levičarja v lastni stranki. So pa včasih malenkostne slabosti in napake, ki se. v ra^Roioženijftt zuas rastejo y stra- šila in zločine. Tudi Mač Donald jih je delal kot vsak politik na svetu. Tedaj pa se je konzervativni-liberalni Damoklov meč nagnil nizko ob njegovo glavo. Neznatna zadeva z urednikom nekega komunističnega lista ga je pokopala, v parlamentu. V ozadju je stala užaljenost petičnih angleških slojev radi pogodbe z Rusijo. Tu je angleški laboairlutlčni premier storil to napako, da je obljubil sovjetom posojilo, ne da bi vprašal bankirje in ne da bi bile zadostno krite izgube, ki jih je imelo angleško gospodarstvo vsled ruskih revolucij. Dalje so zlasti konzervativci očitali Mac Donaldu, da je germanofil. Še enkrat se je dvignil val razpoloženja, ki ga je ustvarila vojna in je butnil ob labouristično vlado. Kakor vidimo, ji je prizadela težke izgube. Anglija je hotela pokazati, da 1. ne mara prerndikalnih metod v domači in mednarodni politiki, 2. da se noče preveč angažirati za Evropo, ne da bi imela od tega trgovinski profit, 3. da na mednarodna gesla ne da veliko, temveč hoče svoje probleme reševati sama v duhu dosedanjih tradicij. Nadaljnje točko so gospodarsko-socialnega značaja (metode v pobijanju brezposelnosti,^ konkurenca z Nemčijo na svetovnih tržiščih in v Rusiji, vprašanje proste ali vezane trgovine ter ne na zadnjem mestu tudi razmerje do sovjetske Rusije). Nedvomno je tudi proslulo pismo Zinovjevo nekaj škodovalo, kajti Anglež ni Balkanec in si ne da diktirati iz Moskve, kako se lahko zveliča na tem svetu. Ali je zmaga konzervativcev v Angliji znamenje, da v Evropi zopet zmagujejo socialno in politično konzervativne ideologije in sc pojavlja reakcija na socializem,‘komunizem itd. — to bo pokazal šele razvoj dogodkov v prihodnjih letih. Lahko je poraz labouristov le prehodna stopnja prod vzraistom, lahko pa je tudi znamenje, da ideje te vrste izgubljajo agitacijsko učinkovitost in da so mase razočarane. Zakaj labour.sti so bili poraženi tudi v nekaterih čisto delavskih okrožjih. Verjetno pa je, da se bodo socialni boji le poostrili, z a.kaj doba je taka in razvoj se da pač brzdati, ne pa popolnoma zaustaviti. Pritisk bo rodil odpor, trdovratnostno desničarstvo bo prineslo radikalno levičarstvo. Za one, ki hočejo biti mirni kot nekoč naši dedje, ne obeta ne ena ne druga stran nič veselega. Živimo v dobi bcijev, in kdor bi hotel Prezreti znamenja časa, bi se učil življenjske modrosti od noja. Za naša notranja vprašanja je dokaj vseeno, kako so izpadle angleške volitve. Tendenca, ki jo kaže čas, je ta, da nobena država ne dovoljuje neprijetnega vmešavanja drugih držav v njene notranje zadeve. Naša vprašanju, se bodo reševala slejkoprej v domači hiši in je vsako upanje v tujo intervencijo, katere nas Bog vamij, navadna samoprevara. Če res pridejo konzervativci na vlado, bodo še bolj ogradili angleški otok pred Evropo, zanimajoč 8e zgolj za poslovne stvari. Celo sovjetska vlada je v odgovoru Franciji priznala načelo: Ne vmešavaj se v notranje zadeve držav! kot prepotreben pogoj, ki brez nje?a niso mioisfoči mmi gospodarski in politični stiki mod državami. Ruski boljševizem in vzhodni narodi. Dogodki na Kitajskem so izzvali v sovjetskem tisku živahno odmeve. Na rtom mestu smo žo omenili važnost, dejstva, da so ruski boljševiki v ozkih stikih s kitajskimi nezadovoljneži in rc-volucijonarjb Kitajci nimajo umevanja za abstraktne teorije Marxovega komunizma, socialno razmere pa, ki T njih žive, pritiskajo vodno bolj na »Upo razmnožene revne sloje in povzročajo nasičeno ozračje, kot ga Kitajska še nikdar ni imela. Kitajski narod je veliko preveč razmnožen, zemlja nima več dovolj hrano za tolike milijone, življenjske zahteve in potrebe pa so se pod vplivom »tikov znatno izDremenilc Danes ne moreš Kitajca kar zlahka zadovoljiti; njegov mentalitet je začel dobivati nova obeležja, ki so-morda znak mnenj, da se pripravlja doba kitajske zgodovine, doba. ki utegne prinesti še ve lika presenečenja, Rusi so se že od nekdaj zanimali za daljni vzhod. Koliko se je trudil caristi-čni sistem, da si utrdi pozicije na vzhodu, je dovolj znano. Ruski invperijali-zem so prevzeli tudi boljševiki. Deloma, si skušajo osvojiti teritorijalne postojanke, da dobe v lastno oblast kar največ prometnih cest in gospodarskih virov; odtod njihova smotrena politika N Mandžuriji in v Mongoliji, pa njih pogajanja z Japonsko in Kitajsko. Delo-rna pa so se navzeli vere Dostojevskega, ki je že v 80 letih minulega stoletja oznanjal, da so Rusi edini poklicani, širiti med Kitajci, Japonci in drugimi narodi občečloveško omiko, ki bo sinteza, iztočnega in zapadnega duha; Seveda boljševiki razumejo to omiko nekoliko drugače kot Dostojevski j: po njihovem! nazoru bodo Kitajci najprej pokazali novo omiko, če se bodo uspešno bunili in posnemali komunistične metode. ■—> Ornika je dobra dresura in nič več. Pri sedanjih revolta h na Kitajskem! je imel dokaj važno vlogo sovjetski denar; menda so pošiljali tudi orožje iz Rusije, samo da kar najbolj podjarijo revolucijonarne instiklc Kitajcev in. izigrajo zapadno - evropski imperiijali-zem, ki mu kitajske razprtije niso niti najmanj všeč. Kaj pričakujejo ruski boljševiki od Kitajcev, nam pripoveduje nastopna izjava nekega vodilnega moskovskega lista: »Po petletnem trudu komunistov na daljnem Iztoku je napočila ura triumfa. Čez malo časa bo 490 milijonov Kitajcev združenih s komunistično internncijo-nalo in pripravljenih za boj pod rdečim praporom' proletarijata. Kitajski 'bo sledila Indija. Šele nato bo izbruhnila svetovna revolucija.« Po neuspehih na. zaipadu skuša III. internacijonala pridobiti za boj proti svetovnemu kapitalu in za utrditev komunistične akcije v sodobni družbi nezadovoljne elemente na vzhodu, kjer je diktatura manjšine daleko lažja kot v Evropi in v Ameriki. Vsak uspeh na vzhodu znači ojačenje boljševizma v Rusiji in utrditev sovjetskega vpliva & Evropi. Na komunistični »univerzi«« v Taškentu se je v zadnjih letih izšolalo veČ sto agitatorjev za Indijo in Kitajsko. Ko slušatelj dovrši študije, dobi ogromne denarne svote, da lahko začno agitirali med svojim narodom, proti obstoječemu stanju, prav posebno še zoper angleški vpLiv v Indi ji in v Orientu sploh'. Tako Rusija organizira boj pro-tt evropski civilizaciji, sloneči na individualnem! pravu in zasebni lastnini. Ni tedaj čudo, če skuša Anglijo tudi doma kar najbolj oslabeti in nko podpira v srednji in v vzhodni Evropi vsaiko revolucijsko stremljenje, nadejajoč se., da bo zadnja; in najobilnejšn žetev — komunistična. 2369 Za gospodje neophodno potrebno. Doma m p® svetu. t Miha Vollmeier. Po težkih mukah je dne 28. okt. v sanatoriju bratov Tavčarjev izdihnil g. Miha Vollmeier, veleposestnik, gostilničar in župan v Rdečem bregu pri Breznu, star komaj 40 let V noči 30. avg. se jo vozil iz Brezna domov. Ob cesti zida inž. Lenarčič žolezni-co v .Tosipdol v svoj kamnolom. Ker manjkajo tami vsakršne varnostno na* pravo, je Vollmeier v temi — ko je stopil z voza. in prišel preveč na rob cesta — nadel v globok potok Velko, pri če- 5h«J l /TABO K* V Mariboru, rine 1'. novembra l924i — — SntaT si je zlomil hrbtenico in dobil t6Žke notranjo pošikodbe. Prepeljali so ga hromega na celem spodnjem delu telesa v Mariboir v Tavčarjev sanatorij, kjer je po strašnih večmesečnih mukah izdihnil. Pokojnik je bil plemenit mož, dober gospodar, dober mož in blag oče svojih otrok, pri ljudstvu v Dravski dolini izredno pri ljubil,jen. Kot zaveden naprednjak je bil član demokratske stranke in se je živahno udeleževal političnega življenja. Blag -mu bodi spomin, težko prizadeti rodbina iskreno sožalje! — Smrtna kosa. V splošni bolnici v Gradcu je umrl v četrtek dne 30. tm. znani ljutomerski trgovec g. Ferdinand Herzog, oče kapelnika, mariborske vojaške godbe g. Ferdo Herzoga in kapelnika Alojzija Herzoga. Telesne ostanke rajnkega bodo prepeljali v Ljutomer. Bodi mu blag spomin, rodbini pa naše iskreno sožalje. — Herriot in nelojalna Alzacija - Lo rena. Osebno glasilo francoskega ministrskega predsednika Herriota »Popu-laire« je zagrozilo katolikom- v Alzaciji in Loreni, ki nočejo priznati francoskih zakonov, z — amputacijo. Tako je pisalo te dni v nekem članku: »Čemu smo pač osvobodili Alzacijo in Loreno, če se nočeta duhovno ujediniti s Francijo! Ako ne bodo katoličani obeh dežel voljni privoliti v laiciziranj-o, bo boljše, da Alzacijo in Loreno pustimo v zameno za nekoliko milijard in za mirovno pogodbo, ki bo ugodna za našo državno varnost.« Talko poznajo tudi v Parizu — amputacijo. Ko so naši prenapeti Srbi zagrozili z ruj-o brvatskim separatistom, je Radič-zarohnel nad — barbarstvom Beograda. Nje.gov državniški vzor (na odpoved!) Herriot pa bi odstopal cele pokrajine — ne radi veleizdajske gonje, marveč zbo-g čisto kulturnih vprašanj. —- Češki klerikalci proti dr. Benešu. Na kongresu češke klerikalne stranke, ki se je sestal minule dni v Pragi, je bila sprejeta resolucija, v kateri se ta vladna stranka izjavlja proti zunanjemu ministru dru Benešu, češ, da preveč podpira politiko francoske vlade. Iler-riotova vlada je začela kulturni bolj, zato je katoliška stranka ne more podpirati. — Drugačni so seve naši klerikalci. S kakim' navdušenjem so pozdravili He-rriotovo zmago, samo da bi se lahko potrkali na prsi, češ: Sedaj je napočila doba za nove stranko in nove ljudi. Tudi pri nas: Korošec, Sp ah o, Radie..... Danes pa so se jim simpatije za Herriota že politično skisale. «Te pač re-s vseskozi zapadnjaik, ta monsieur Herriot! Celjske novice. Narodna Čitalnica kn® občni zbor 8. nov. ob 20._ari v eital-ni.ŠK-i sobi. — Glasbena Matica v Celju trna v petek 4. nov. ob 20. uri občni zbor v prostorih šole G. M. — Podporno društvo za uboge učence na državni gimnaziji v Celju je imelo v sredo 20. okt. občni zbor. — Iz Središča ob Dravi nam' pišejo:. Izvršujoč važno delo kulturnega zbliževanja z našimi brati onkraj Drine in Save, je proslavilo naše Sokolsko društvo petdesetletnico srbskega pisatelj a Branislava Nušiča v nedeljo, dine 26. tm. z uprizoritvijo njegove veseloigre »Svet«. Uvodoma Pa je br. Vittori v kratkih potezah orisal življenje^ in delovanje tega znamenitega pisatelja. Predstava je bila prav dobra; režijo je vodil br. Zerjiav, ki je ob enem izborno odigral 'vlogo penzijonerca Matijca. Njemu ob strani drugi »penzijonerae«. Gašpa-r br. Vittorija mi zaostajal. Tudi vsi ostali so bili dobri,, in kar je najbolj razveseljivo, Skoraj sanmi novinci, ki pa se jim- niti najemanje ni poznalo, da so prvič na o-dru. Sestri Zidaričev!, Iva/nuševi, sestra Miki, Kočevarjeva in Raušlova ter br. Savora, vsi so podali svoje vloge naravnost sijajno. Središki »svet« jih želi pogosto videti na sokolskem odru. V obče. je našemu »svetu« Nušičev »Svet« zelo ugajal, že po šaljivo-poučni vsebini, zlasti pa radi dobre igre naših pridnih gledaliških naraščajnikov. Petdesetletnico pisatelja Fr. Ks. Meška proslavimo drugo nedeljo v novembru z uprizoritvijo njegove drame »Pri Hrastovih«. Režijo vodi tokrat naš neumorni br. Ve-niigerholc in naši diletantje se že pridno vadijo, da bo proslava Meškova, ki je naš ožji rojak, lepa in dostojna, vredna našega velikega rojaka. _ — Požar v Slov. Bistrici. Da-ie-s v petek 3L okt. popoldne je bila poklicana v Slov. Bistrico tukajšnja požarna hramba, k-i je takoj odrinila z avtoturblnsko -brizgalno. Razširile so se govorice, da je izbruhnil v Slov. Bistrici zelo nevaren požar. Kakor pa smo se informirali ob sklepu lista, je vsaka nevarnost že odstranjena. Na Tržaški cesti se. je vnel kozolec posestnika Vrega. Ker veje neugoden veter, je bila prvotno nevarnost, da se bo požar razširil na sosedna pošlo so jim prihiteli tudi Mariborčani na po moč, gre hvala, da je v tem trenutku požar že lokal-iziran — Čitajte! Prejeli suito-: Da olajšamo neizmerno bedo našim sotrpinom, smo se odločili tudi letos založiti in izdati žepni koledar in zapisnik za leto 1925. Ta koledar jo že izšel in se dobi v vsaki knjigarni in trgovini s papirjem, kakor tudi, trafikah vojnih slepih. Pri današnji draginji so radi d-agega tiska in solidne ter trpežne vezave v platno stroški tega koledarja narastli precej visoko. — Ako hočemo, da nam kaj preostane v korist našim sotrpina,m1, moramo določiti prodajno ceno posameznega koledarja na 20 din. Ta koledar nadomesti vsakomur tudi celotni žepni zapisnik, radi česar ga toplo priporočamo in prosimo, da naj ne bo nihče brez našega koledarja v prih. letu 1925. Nadejamo se, da najde naše delo rodovitno- zemljo in da se vsakdo-rpo trudi položiti dar slepim na oltar s tem, da kupi naš žepni koledar. Naroči se tudi lahko pismeno v pisarni založništva Podpornega društva slepih v Ljubljani, Wo-lfova ul. 12, — Nazareuci so položili prisego. Do-čim »o se sremski rvazarenci uprli zahtevi vojaške oblasti, d,a prisežejo na predpisan način in so jih radi tega zaprli ter zaplenili njih imetje, so bili novosadski nazaranci veliko praktičneijši. Brez vsakega odpora so položili prisego, pa so kljub temu ostali nazaren-ci in kar je za todobne vernike najvažnejše — ni jim bilo treba trpeti za versko prepričanje. — Muslimanski fanatizem. Iz Ohrida javljajo: Kako fanatični so še tukajšnji muslimani, priča naslednji dogodek: Poštno ravnateljstvo v S kopi ju je poslalo v Ohrid dva uradnika, da bi uredila brzojavno progo. Med delom sta morala posekati veje na nekem drevesu, ki ga muslimani smatrajo za »sveto drevo«, ker ga je pred -stoletji zasadil neki Turek. Ko so muslimani videli, da sta se uradnika lotila »svetega » drevesa, so alarmirali vse mesto in se je čez malo časa Zbralo okoli 590 mož, ki so hoteli uradnika napasti. Seveda ni tema preostalo nič drugega kot — oditi. Muslimani pa so iz -tega napravili velik hrup ju trdijo, da našo oblasti žalijo njihova verska čustva. — Posebno židovsko vseučilišče na Madžarskem. Ker so Madžari uvedli za svoj najm-o-čnejši kulturni sloj — Žide — numeru« clausus, je židovski mladini o-nemogočen študij na vBcučilišcu v Budimpešti, so židovske cerkveno občine sklenile, da bodo delale za ustanovitev posebnega židovskega vseučilišča. — Štiri justifikaci.18 v Montrealu. V torek so bili v Montrealu justifieirani štirje tolovaji, ki so v aprilu umorili in oropali šoferja neke banke. Frvi je bil detektiv montrealske policije, drugi — Aimerikanec — je slovel med zločinci kot kralj podzemnega sveta, ostala dva pa sta bila Italijana. Prva dvojica je šla ravnodušno v sni rt, tretji jo padel v nezavest, četrti — ki se je ravnokar vrnil z ženitovanjskega potovanja — pa seje jokaje oklepal duhovnika, —• Za ukinjenje vizumov in vseh pristojbin se je soglasno izrekla dunajska trgovska zbornica Izjema naj bi veljala le za sovjetsko Rusijo in obrobne države. Iz krogov avstrijske vlade pa javljajo, da vlada za sedaj ne more ugoditi tej želji, ker ima od vizumov lepe dohodke. — Pismo Zinovjeva ni ponarejeno. — Angleški zunanji urad izjavlja, da tudi po znanem sporočilu sovjetske vlade, češ, da je pismo ponarejeno, vztraja na tem, da je pismo pristno. Zelo verjetno je, da ima angleški zunanji urad prav, ker ve mo, da so boljševiki mojstri v takih sleparijah in da je sploh njihovo načelo, voditi »buržuazijo« za nos, če to le koristi komunistični stvari. — Tudi Švedska pripravlja razorožitev. Po vzgledu Danske bo tudi Švedska razorožila svojo armado. Pri nedavnih volitvah so se namreč ojačili socialni demokratje. Zanimivo pa je, da so v sosedni Norveški ob istem času utrdili svoje pozicije desničarji. — 200 odmetnikov v zetski Zetska oblast je izdala imenik 200 odmetnikov iz njenega področja, ki so pobegnili v Albanijo ali se potikajo po obmejnih gorah v službi znanega Bajram Cura. Vsi so mnogokratni zločinci. Postavljeni so izven zakona in so jim že zaplenili vse imotje. — Komunisti nazadujejo. Na Norveškem so bili komunisti pri volitvah, ki so se izvršile minule dni, silno potolčeni. Od 300.000 glasov so jih tokrat rešili komaj 60.000. Tudi naklada komunističnih listov je padla za polovico. — Bajke o pokradenih draguljih iz češke krone. Nedavno so nekateri ino- dragulji iz češke kraljevske krone naj-brže pokradeni in da je sploh vprašanje, če so češki kraljevski znaki še na svojem! mestu. K^kor znano, so češke kraljevske insignije varno hranjeno za silnimi železnimi vrati s sedem ključi v kapeli Sv. Vaclava v cerkvi'sv. Vida v Pragi. Sedem ključev je v rokah sedmorice glavnih državnih dostojanstvenikov, ki so te dni ponovno ugotovili, da so vse insignije nedotakne-ne. Komisiji so pri-so, /ovali tudi kot člani razni češki u-čenja-ki. — Kako sodi Slovenec o Dalmaciji. Ne o njenih slovečih lepotah, temveč o kulturni zanemarjenosti. O tem nam:piše prijatelj, ki se je nedavno -mudil v Dalmaciji: Radi Roke in Trsta, še bel j pa vsled mržnje do Slovanstva, je rajna Avstro-Ogrska skrajno zanemarjala u-boge Dalmatince. ‘Nerazumljivo pa mi je, kako morejo biti naše vlade po preobratu tako zakrknjene in brezbrižne, da puščajo naše vrle brate v nemar. — Vzemimo samo šolsko panogo in iz te samo en vzgled! Rečica, p. Proložat v imotskem okraju ima več stotin hiš, menda okoli 400. Nobena ni oddaljena od cerkve nad 4 km, a šole ta vas nima. Okoli 400 za šolo godnih otrok je brez pouka. V verskem1 oziru ni tež koč, saj so vsi občani katoliki — toda to je uboga para, ki pač za izveličanje svoje duše ne potrebuje ni pisanja ni čitanja. Nikalne mislimo, da je to ljudstvo topo in vdano brezbrižno v svojo usodo. Predobro se zaveda svoje gmotne in duševne mize rije, ker sicer ne bi dajalo duška činiteljev z besedami, ki si jih tu ne upam ponoviti in katerih me je strah. Car daleko, a Bog visoko! — Josipovič. — Razpis nagrade. Pri deželnem sodišču v Ljubljani jo založen znesek 10.000 din., ki se naj po želji založnika izroči kot nagrada oni osebi, ki bi dala sodišču takšne, podatke, da bo mogočo na njih podlagi izslediti pravega krivca umora trgovca Ferdinanda Pipa na. O tem-, komu naj ta nagrada pripade, bo odločil preiskovalnf sodnik. Vse podatke je nasloviti na sodnega svetnika dr. Gradnika kot preiskovalnega sodnika. m Naše domače industrije. Kakor zvemo, je ustanovila znana tukajšnja Splošna stavbena družba, zraven že obstoječe velike žolezokonštrukcijske dolaruioe na najmodernejši način urejeno tovarno vijakov, ki se nahaja že v obratu. Ta tor vama je v stanu, izdelovati vijake za le« in zakovice za pločevino v vseh dimenzijah iz železa, bakra, medenine in aluminija in je s tem ustvarjena veliko-vredna neodvisnost od inozemstva, ker ima naša d-omiača industrija in naši odjemalci sedaj priliko, kriti svoje potre"' be naravnost pri enem glasovi temi domačem podjetju. Priporočamo našim kouzum-entaim, da na ta način podpirajo našo domačo industrijo ter opozarjamo na tozadevni današnji iuserat v našem listu. 2482 Za sokolski naraščaj. Na poslovilnem! večeru kapetana Milije Bauaševiča in Janka Hrasta, ki odhajata^ s podoficirsko a>rt. šolo v Čuprijo, se je nabral za sokolski naraščaj znesek 1000 din. Denar začasno hrani podstar-osta. DINARSKI DAN NA KORIST NE* ODREŠENIH BRATOV! Pokrajinski' odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani je razposlal vsem po* družnica-m, raznim prosvetnim- društvom, župnimi urad-ottnJ i-n drugimi korporacijam- tiskani okli-c glede priredbe in organizacije »Dinarskega dne« po vsej Sloveniji v nedeljo 9. novembra. Juigoslovenska Matica so tem! potoni ponovno obrača na vso narodno čuteče prebivalstvo Slovenije, da organizira v svoijeani okolišu »Dinarski dan«, kajti potrebe na Primorskem in Koroškem so vsaki dan večje in nujnejše. Zato mora biti tudi naša pom-oč tem* zasužnjenimi bratom- čim- izdatnejša, V dosego denarnih sredstev naj služi tudi »dinarski dan«. Vsak Slovenec mora dati vsaj 1 din. Vodilne i-n agilne osebe v vsakem, kraju prosimo, da prirede nabiralno zbirko v nedeljo od hiše dto hiše, od o-sebe do osebe. Pobira naj se nal javni h ^ mestih, n-a deželi posebno pred cerkvijo, pred ali po končani službi božji. Dinarski dan naj jamči našim1 tani preko, da nismo pozabili na nij-e ter da jim- hočemo pomagati, da vztrajajo kot dobri in zavedni Slovenci na svo-jih rodnih tleh, če prav tlačeni in izpostavljeni pod tujim go? pod s tvorni. Zato vsi na delo in uspeh ne izostane. Zneski naj so nakažejo na Pokrajin* sbi odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Obiskujte mestni muze) r Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedeljo od 10.—12. ure. Vstopnina 1 dinar. Oetker-)ev prašek Svetla glava. Dobi se povsod allpa pri Josip Reich 2165 Maribor. Pozabljenim. Bliža se dan vseh mrtvih. Tega d n« se spominjamo s pieteto pokojnih svojcev, krasimo jii-m grobove ter prižigamo lučice -kakor poje naš veldlk pesnik Gregorčič: »Na tisto tiho domovanje, Kjer mnogi spe nevzdrammo spanje, Kjer kmalu, kanalu dom bo moj In — tvoj, N-oeoij so vsul j© roj močim. Saj jutri -bo vseh mrtvih dan. Vseh mrtvih dan! Kdo pa se spominja tega dne vojačkih grobov? Da-leč od sv-o-jcev so umrli v-o-jniki za nas. Sp-omi-njiajo se jih sicer svojci s pomilovanjem-, a grobov jim ne morejo okrasiti, ker so predaleč od njih« Kdo se torej nuji spominja pokojnih- bori tel jev, ki so imeli nesrečo, da so podlegli grozotam vojne? Mi pa simo ostali brez lastnega zaslužen ja živi in zdravi. V Mariboru je n-a Pobrežju tik mestnega pokopališča posebno vojno pokopališče, kjer počiva na stotine in stotine vojakov. Tja Obrnimo na dan vseh svetnikov svoj korak, ponesimo seboj šopek cvetja in zelenja. Naše okoliške šole so se spomnile pozabljenih pokoj n i h vojakov. Šol »ki otroci vseh okoliških šol se pri-pravlj-ajo,_ da počaiste njihov spomin s tem, da jim bodo naploli vencev in zvezali šopkov ter jih pod vodstvom! učiteljstva položili na grobove v tolažbo oddaljenim sorodnikom, kakor poje pesnik: »Vas, za-bljeni grobovi, Kjer križ ne kamen ne stoji, Ki niste venčani s cvetovi; Kjer luč no-bena ne gori. O, čo nikdo Nocoj so vas ne spomini Pozabil ni vas pevec skromni In pa — nebo! Sokolsko društvo v Mariboru naznanja razpored sokolske telovadbe v realni telovadnici. Takojšnjemu nastopu gasilcev, ki t zemsk-i listi zopet prinesli vest. da so Oddelek j telovadi v od v telovadnici vaditelji ni oš. deca od 8 — 14. leta pondeljek in petek 17- V, 19 Realki Lavrenčič Iv. moš. narašč. od 14—16. leta torek in četrtek V-19—20 tf Novak Julče moš. narašč. od 16—18. leta pondeljek in petek »/s 19-20 n Dr. Pivko žen. narašč. od 16—18. leta sreda in sobota 17—y219 v Kranjc Mačus, namest. žen. narašč. obrtni sreda in sobota V-19—20 >* Mačus moš. narašč obrtni torek in Četrtek 20-22 J« Zotter Članice dijakinje torek in četrtek 17—Vj19 Lavrenčič Ci {VRMarijbbntr, Wn'e^'®Wv^®fr(*ai'1935v. HTlTVinE^ tBtrStt 37 Mariborske vesti. Maribor, 31. oktobra 1984. p ia MARIBORSKO OBČINSTVO SE ENKRAT OPOZARJAMO na selit kon-! cert »Ljubki. Zvona«, ki se vrši v ponde-Ijek dne 3. nov. v veliki dvorani pri Gotzu. Program je prvovrsten iu le želeti bi bilo, da se dvorana napolni do zadnjega kotička. Pevci pridejo y pon* deljek popoldne z vlakom. ml KONCERT PEVSKEGA DRUŠTVA »LJUBLJANSKI ZVON«, ki je bil radi pogreba dr. Rosine odpovedan, se vrši v pondeljek, dne !). novembra v veliki Gotzovi dvorani. Vstopnice v predpro-daji pri Zlati Brišnik. ml Smrtna kosa. Včeraj je mrPrl gosp. Nujos Hofer, trgovec z muzikali jami v Šolski ulici, znana mariborska osebnost. Zadela ga je kap. Blag mul spomin! ttnl Mariborski novinarski klub. Dne 30. oktobra se je vršil plenarni sestanek mariborskih poklicnih novinarjev, na katerem so se pretresale lokalne stanovske zadeve. V svrho čuvanja skupnih stanovskih interesov in povzeli ge ugleda novinarskega stanu se je sklenila fuzija Obeh doslej obstoječih klubov v enotno organizacijo pod naslovom: Mariborski novinarski klub. Predsednikom kluba je bil izvoljen g. Božidar Borko, urednik »Tabora«, podpredsednik je gosp. Tine Gmaj.ner, urednik »Straže«, tajniške in blagajniške posle pa bo vodil g. Rudolf Ozi mi urednik »Manburger Zeitung«. ■— Člani kluba so nadalje sledeči mariborski novinarji: Vek. Špindler, urednik »Tabora«, Udo Kasper, in Ante Lesie, urednika »Marbunger Zeitung«, Jožo Goleč, Januš Goleč, urednika »Straže«, IViktor Eržen, urednik »Volksstimme«, Radi voj Rehar in Franc Pirc, stalna dopisnika zunanjih listov, ter narodni poslanec Franjo Žebot in tiskovni referent velikega župana v Mariboru Robert Polhar. Klub [pristopi korporativno k Ju-gpsio venskemu novinarskemu udiruženju ter si je osvojil koit svojo glavno nalogo, pripravljati sindikalno organizacijo poklicnih novinarjev. m Pevsko društvo Ljubljanski Zvon priredi v pondeljek dne 3. nov. tl. ob 20. uri ikoncert pri Gotzu. Ljubljanski Zvon prispe v pondeljek dne 3. nov. 1.1. ob 10. 'oni 17. minut v Maribor gl. kol. Predsedstvo »Zveze slov. pevskih zborov« po-ziVa vsa v Zvezi včlanjena društva, da se udeleže sprejema Ljubljanskega Zvona ob zgoraj navedenem času na glavnem' kolodvoru, kakor tudi, da se polnoštevilno udeleže koncerta. ml Na koncertu »Ljubljanskega Zvona« se bodb pelo sledeče pesmi: 1.) T. Gaspari - E. Adamič: Kaj ti je, Mojca? 2. S. Sardeniko - E. Adamič: Zrelo žito. 3. OD. Dami jan ič - A- Lajovic: Lan. 4. F. Kozak - J- Ravnik: Zemljica. 5. St Premrl: [V Korotan! 6. Fr. Levstik - E. Adamič: Zapuščena. 7. Petrovič - St. Binički: Čini, ne čini... 8. Črnogorska narodna — A. Bobrouič: Uspavanka. 9. Medjimtor-ska narodna — V. Žganec: Ni mi volja. 10. Narodna iz vojne — Z. Prelovec; Oj Doberdob. 10. Koroška narodna — O. Dev: Vigred približa se. 12. Koroška narodna — O. Dev: Pojdem v Rute. 13. Prekmurska narodna — E. Adamič: Pojdem na Hrvatsko. 14. M. Vilhar — E. Adamič: Po jezeru1. IS. Srbske narodne — SL Mokranjoc: 10. rukovel. m Nov vodja moške kaznilnice. Za začasnega' vodjo tukajšnje moške kaznilnice je imenovan okrajni sodnik g. I.N. [Vrabl. m Iz Jugoslov. češkoslovaške lige. Na včerajšnji) odboravi seji FČL je bilo sklenjeno, da liga priredi v nedeljo dne 9. novembra izlet v Ptu j. Izlet bo hkratu manifestacija liginih' idej in ima poleg ogledovanja ptu jskih starin tudi hvalevreden naimien, da zbere in Organizira vi Ptuju živeče Čehe tter vso Slovence, fci se zanimajo za Zbl ižamje obeh slotvan-skih narodov. Izletniki bodo odpotovali z vlakom ob 8.34 uri z glavnega kolodvora in se bodo takoj po prihodu v Ptuj podali V znameniti Herbersteinov grad, ki še kaže vse zanimivosti srednjeveškega gradu. Uprava gradu je namreč ligi dovolila ogled notranjih prostorov, ki so celo miausibateremta ptujskemu domačinu popolnoma neznano (letos je bil dovoljen ogled samo zgodovinarjem, ki so se Zbrali na jubilejni proslavi Muzejskega društva). Po ogledu gradu krenejo izletniki v Narodni dom k skupnemu kosilu, nato pa se bo vršilo istotaral kratko zborovanje, ki se ga nameravajo u-deležiti tamošuji ligiui samišljenifci. — Popoldne pai pešizlet k miitirejem' v Hajdino alii pa — če bo slabo vreme — zabava v Narodnem domu. Priprave v Ptiuju vodi ga Vi sen jakova sporazumno s tamošnjo čitalnico-. m1 Kateri pisalni stroj si naj nabavimo? Da bomo z nabavo pisalnega stroja zadovoljni, ,je merodajnih več vidikov: dobra konstrukcija, preciznost, trpež-notst, priročnost, dober materijbl pa tudi lična oblika. Med dvainpetdesetimi pisalnimi stroji raznih sistemov, ki so bili uvedeni v strokovnih šolah: v nekdanji zasebni trgovski šoli Ant. Rud. Legata v Mariboru, v trgovski šoli dr ja. Finka v Gradcu in v sedanji šoli za stenotipijo Ant. Rud. Legata v Mariboru se je pisalni stroj »Continental« najbolj obnesel. »Continental« je izdelek svetovno znane tvon-nice »\Vanderer« v Schonau pri Cheuninitz-u, kjer izdelujejo tudi slovita motorna kolosa in automobile tipa »Wanderer« ter seštevalme stroje »Continental«. Pisalni stroj »Continental« velja med strokovnjaki kot najboljši med vsemi pisalnimi stroji. Tudi v deželah, kjer so pisalni stroji doma, prednjači »Continental« kot najbolj priljubljena marka. To izborno marko ima v saano-prodaji za vso Slovenijo tvrdka Ant. Rud. Legat, Maribor, le Slovenska ulica 7, telefon 109. Tvrdka nima nobene podružnice! Za izborno kakovost tega pisalnega stroja jamči dejstvo, da je »Continental« v severni Sloveniji povsod uveden in najbolj razširjen. Najboljša reklama zanj so vsi, ki ga imajo, ker ga hvalijo. Vprašajte in prepričali se bodeite! 2478 m Esperantski učni tečaj. V svrho končne določitve učnih ur za ta tečaj, ki bo trajal pribliČno 3 mesece, se vabijo udeleženci, da zanesljivo pridejo v torek, dne 4. novembra 1924 ob pol 19. uri ('Al. uri zvečer) v učno sobo III. b. pri-tličjo levo v poslopju drž. realke. Kdor bi se botol udeležiti nadaljevalnega (konverzacijskega) tečaja, se blagovoli prijaviti do 15. novembra v odvetniški pisarni dra, Haas-a, Sodna ul. 14. I. m O vplivu spolnih bolezni na človeški organizem bo predaval v pondeljek dne 3. novembra v »Ljudski univerzi« znani naš dermatolog g. primarij dr. H. DL Z. Lovska. '' Zadnjič sem! padel medi lovce, to se pravi, v njihov krožek som' prišel šele prvič. Ko je moja soseda o temi cula, se je sladko zasmejala, kakor znajo samo ženske, kadar moškemu nič več ne verjamejo in je izustila krilato besede: Vi — pa lovec, to sta dve reči. Pikolovec že še, ampak lovec — hm'! Tako me j-e prijazno podučila, da mi no bo nič verjela, kar j‘i mislimi povedati. In začel sem sam dvomiti, ali j« vse to res, kar se je res zgodilo, kajti puške in nabojev res nimam, tudi orožnega lista ne in lovske pravice že celo ne. Bilo je onega dne, no saj veste kdaj, ko je listje po večini že izgubilo svojo zelenilo (klorofil) in se prebarvalo z ru-taienilomi in rdečilom (antoibijjanom) in je vetrič stresava! _ to pisano odejo z drevja in jo nastiljal po gozdnih potih in grapah, da je kar šumelo pri vsaki stopinji!. Lovska) pratika je govorila, da so: pometali zajci in srnjaki zopet brezpravni, ker jih oblast za nekaj časa neče več ščititi in jih prepušča v varstvo prirode same. Zato se je velikanska družba star idh dn mladih lovcev odločila, da maipra-yjJ^.daiiaakado. ali kakor se.žeAafeU.aU. gonja in morija zove. In res je deseterica njih svoj Sklep tudii uresničila. Zaradi tega ta gonja ni postala tako krvava, kakor bi jo človek pričakoval v tako ob-šimeml revirju, ki ga gotovo vsi poznate. Neki Pohorec je o njem! trdil, da zato ni; dosti zajcev notri, kor jih lisice pojedo. Na vprašanje, če jo res mnogo lisic tu, pa je odgovoril: O lisic pa ni tukaj. Najbrže je bil sam tista lisica. Člani lovske družbe so hiteli po strmih bregovih navzgor in v razdrte' jarke navzdol in zopet navzgor in navzdol in so pri tem- izgubljali v obliki potnih srag bar cente svoje odvisne .masti, To spada namreč tudi v namene pravega lova. Končno bi bili kmalu1 morali reči z apostolski mi lovci v svetem' pismu: Gospod, ves dan smo lovili, pa |—«, pa se prikaže nenadoma' rojen lisjak, ki ga je bil pes izvohal in predramil iz pregrešnih sanj in 'kioj nato mu je že star domač lovec pokazal pravo smer v večno spanje. Pok strela pa je zbudil tudi nekaj zajčev, ki so zleteli skozi šumo naravnost na strelne cevi ostalih lovcev v bližini. Lovska družba je zadostno! oživela in so zmagovito pomikala z ustreljeno divjačino na večer proti koči, kjer je bila že naročena silna večerjal Kuharica jo bila namreč že v skrbeh, i sploh. kS4l .P£ide,,kq5 se .ves džuihai Robič. 'Predavatelj boi poljudno pojasnil postanek, razvoj in posledice spolnih bolezni', njih zdravljenje in profilakso; očrtal 'bo higijeno spolnega življenja in velik pomen boja zoper venerične bolezni za zdravo in srečno potomstvo. Razlago bo ponazorilo čez 20 skioptičnih slik vrhu tega si bodo slušatelji lahko ogledali ves materijal, ki je bil izložon na bigi jenski razstavi v Ljubljani! ter na medicin sko-far.maccvtski razstavi v Zagrebu. Pristop k predavanju je dovoljen samo odraslimi obeh spolov. Mladine se ne bo pustilo v dvorano. Začetek ob pol 20. uri (kazinska dvorana). nuj Dramatično društvo odkrije jutri 1. novembra svojemu prvemu predsodni ku in neumornemu nerodnemu delavcu Srečku Stegnarju spomenik na pokopališču na Pobrežju. K odkritju vabimo vse njegove prijatelje in znance. Pevsko društvo »Drava« bo zapelo na grobu žaloistinko. m Marconijev govor v Radio-klubu v Mariboru. V sredo zvečer "»o številni člani našega 'Radio-kluba imeli redko priliko, slišati živ glas genitalnega izumitelja radio-telegrafije Marconija, ki je govoril z rimske cbdajalme postaje. — Slavni izumitelji jev svojem govoru po-vdarjal velik pomen radio-telefona za napredek in bodočnost človeštva na vsej zemeljski obli. Povedal je, da je v Ameriki že okoli 2 milijona radio-amaterjev, na Angleškem pa čez en milijon. Tako so radio zmagovito in hitreje kot katerakoli sodobna tehnična iznajdba širi po svetu. Marconijev govor iz Rima se je slišal v Mariboru prav razločno in vzbudil v klubu še večje navdušenje. Kakor izvemo, se naš »Radio-klub« razvija izredno zadovoljivo in tako spontane kot nobeno drugo društvo. Že sedaj šteje o-koli 200 članov, dočim! jih zagrebški šteje 180. Talko Maribor za sedaj prednjači pred drugimi mesti v Jugoslaviji. Priporočamo vsem, ki se zanimajo za to vse s koz moderno, koristno in prijetno gibanje, da takoj pristopijo h klubu, ki ima lepe prostore v hotelu pri »Zamorcu«, kjer se shaja vsak večer od 20. ure dalje. m 171etno Dunajčanko Heleno Jablom-ski je odvedel neki Italijan iz Aleksandrije v Egiptu pod pretvezo, da jo bo poročil. Oblasti pa resno sumijo, da gre za trgovino z belimi ženskami. ml Grajski kino začne že danes v petek, s I. delom! največjega filma o džunglah »,S Stanleyem skozi Afriko«. Film nam pripoveduje o pustolovščinah in doživljajih dveh znamenitih naravoslovcev Stanleya in Livingstone. Polna senzacij, atrakcij, nevarnih bojev z ljudmi in živalmi, vzbuja ta pustolovna drama v gledalcu silno napetost in začudenje. Glavne vloge so v rokah znamenitih igralcev George Walsch in Louise Lorraine. Ta veliki film je bil v inozemstvu predvajan v mestih po mesece in mesece nepretrgoma; na Dunaju ga je igralo nad 110 kinematografov naenkrat z ogromnim’ uspehonu »S Stanleyem skozi Afriko« je film zabave, poduka in senzacij. Drugi del se začne v torek. m Mestni kino; »Prosim samo prijazno«, veseloigra v 6 činih, v glavni vlogi svetovnoznana komika Pat in Patachon kot slikarja, so predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. m Najemnikom! Društvo stanovanjskih najemnikov za Mariborsko oblast sklicuje javen shod za dne 9. novembra čulo z doline ne pokanja psov, ne lajanja pušk, ali prav zaprav narobe. Mislila je pri tem na tistega krčmarja v okolici Dunaja, ki je imel po leti ob lepih nedeljah popoldne nabito polno gostov iz mesta. Letos v juliju in avgustu, torej >vi sezoni, pa je vsako nedeljo deževalo in njegova družina jo morala sama pojesti obilna jedila, ki so bila že od prejšnjega dne pripravljena: V septembru so bili že vsi člani družine tako debeli in zaliti, da jih jesenski gostje niso več spoznali. To kuharsko sentimentalno premišljevanje jo prekinili glas lovskega roga, naznanjajočega prihod vesele čete. Hišni gospodar jimi taikoiji leti naproti' do meje vrta, da jih tam spodobno pozdravi. ,V| hitrici si je bil zasnoval vznesen govor (ne smešen), kako ho pohvalil dobre strelce, vztrajno hodce in sploh vse 'lovce domorodce. Omenil je, da na naši klaverni zemlji prav za prav vse lovi in sc peha za srečo, da imlaimloi več vrat lovcev dn da sol v itej družbi gotovo sami pravi lovci. Divji lovci so namreč ta dan ostali doma, nedeljski lovci so šli v drug revir, babji lovci se potikajo po mestu in. bližnji okolici' in tekmujejo tam' s srečolovci dn koristolovci, po pisarnah in šolah sitnarijo muholovci in pikolovci, J$U£aii nnadlggp _ misfolaviiL 1924. ob pol 10. uri. v dvorani Gotz. Nat dnevnem redu je važno poročilo delegata, ki se je udeležil kongresa stanovanj-: skih najemnikov v Beogradu dne 19., 20. in 21. okt. tl. Odbor vabi vse najemnike. iz Mariborske oblasti k obilni udeležbi: m Težka telesna poškodba ali uboj? Snoči ob tri četrt na 21. uro' je prišel v mesto Vinko Knuplež iz Sv. Jakoba na' Rečici ves krvav in obupan. Takoj se je javil pri bližnjem stražniku in mu! razložil, da so imeli popoldne doma hud prepir. Šlo je za nekega vola, pri čemur ■ so nastala nesoglasja med očetom in: dvema sinovoma. Ker pa je vsak izmed njiju zastopal posebno minenje o volovski zadevi in nista mogla drug drugega prepričati, je 241etni brat vzel revolver in Vinka tolkel s kopitom po trdi buči. Ne bodi len, je Vinko pograbil težko poleno in parkrat zamahnil po bratu. Ta se je čez malo časa zgrudil na tla. Vinka je to silno preplašilo in ne da bi se bil prepričal, kaj je z bratom1, jo odhitel krvave glave v Maribor in se javil prvemu stražniku. Ta ga je najprej povabil n,a rešilni oddelek, da so ga malce izprali in obvezali, potem pa ga jo odvedel v; hotel »Graf«. Danes zjutraj' so ga že oddali v preiskovalni zapor. Ni še znano, ali se je brat samo onesvestil ali pa je res umrl od udarcev s polenom1. m Iz policijske kronike. Aretirana ja bila 1 oseba radi težke telesne poškodbe. Straže so vložile nastopne prijave: tatvina 1. poneverba 1, žalitev straže 3. prestopek zoper telesno varnost 2, poškodba tuje lastnine 1, costno-policijski red 7, prekoračenje policijsko ure 1, najdba 1, zguba 1. — Ključavničar F. je o-vadiil mehanika Jožefa B., da mu je leta ukradel jopič, ko je bil pred kratkim pri njem v službi. — fiSletni starka se jo zgrudila na tla. Pri tem' se je nekolika, poškodovala na nosu. — Tovarnar Lie-big z Dunaja je ovadil trgovskega pot* nika Rudolfa R., da mu je prodal 4 svilnate ženske naglavne rute, ki mu jih ja bil dal kot vzorec na pot. Mož ie denar zapravil. — Včeraj okoli 20. ure. so je nudil na Koroški cesti prizor, kot je naslikan večkrat v zakotnih krčmah: pred* mestno ženšče — post rejnica ali kaj takega — se ga je nakresalo, da je bilo joj. Tovarišice so jo hotele spraviti domov, a preobložena strina se je vrgla na tla, cepetala z nogami in se ni dala še geniti z mesta. Radovedni ljudje so jo koj obkolili, se debelo zabavali na račun pijane ženske. Ko pa je prišel stražnik, da bi napravil red, ga je vinska sestra tako opisovala, da jo je moral ovaditi] radi žalitve uradne osebe. Dve devici, obe samici.; Antonija K. in Marija H. sta se snoči talko pretepali, da je moral a' policija šiloma potolažiti razburjam tovarišici. — Anton K. iz Poljčan se ja vozil z avtomobilom: po Koroški cesti1 in. je po nerodnosti zavozil na neko dvorišče v Vrbanavi ulici, kjer se je na veliko sušilo perilo. Potrgal je vrvce in razmetal perilo na vse strani. Perica ga je »debelo gledala, par gorkih mu poveda* la,« 'kaj hujšega pa k sreči ni bilo. m Iz »Študijske knjižnice«. Študijska knjižnica in čitalnica sta od 1. septembra 1.1. dalje odprti vsak delavnik od 15. —18. ure. Poset čitalnice je popolnoma prost. Četrtletna pristojbina za izposojanje knjiig na dom iznaša 10 din. Knjige so izposojujejio na 30 dni. Kdor prekorači1 ta rok, plača 10 din. posebne pristojbine za vsako izposojeno knjigo. kmetijah pa jalovci .in puhlovciJ in nai Koroškemu je polno smolovcev, (-brinje). Ker spada vsak lov v resort pol jedel j-skeag ministra (ali bolje ministra za' poljeprivrede in vode), zato tudi srečelov spada tja in sploh vsi našteti tudi* lovci. Pozabil je le na veliko skupina talmi-lovcev, kakor so bajeslovci, bogoslovci, jezike-, medica-, prirodo-, vzgoje-in zvezdioslovci itd. in pa na 1 astmo imen-ske, kakor so: Golovci, Kulovci, Puhlovi* ci, Prelovci itd. Ponudil je .pri tem' lovski družbi! po staroslovanski šegi kruha in soli, toda! le v besedah, ker bodo to dobili itak y 'koči in ker ni mogel vzeti s seboj toliko hlebov kruha, kakor je bilo lovcev naznanjenih. Med tem, ko se je bil govornik do dobra razvnel in razgovoril v klasifikaciji lovcev, mu je že vsa družba ušla v gorko kočo, ker je bila lačna, pregreta, in trudna in je začela pihati' hladna večerna sapica.. Iu tako je ostaj govor brez pravega konca. Iu zgodilo se je tisti večer, da ni gospodar pogostil gostov lovcev, imarveo lovci njega, kar je bilo gotovo! proti lovskim predpisom1, ki jiih pa ne poznami Tudi meni so dali jesti im piti in še sedaj! se vsakokrat obliznem, kadar se spomnim na tisto večerjo. Družba jo prišla kjm^Iu.k sebi in l<*y&feg SCrafi t »T A n O E«, V Mariboni, cfne !* M Radio klub. Seja tehn. odseka v torek dne 4. novembra 1922 ob 20. uri pri »Zamorcu«. m Konverzacija!« tečaj (II.) angleškega jezika se pirične v četrtek dne 6. novembra v poslopju drž. realke ob pol 7, uri zvečer. N 44 m Knjige, leposlovne Iti znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih, kupuje po najvišjih cenah vedno »Ljudska knjižnica« v Mariboru, Narodni dom I. Dog»i$L Sv. Štefan pri Šmarju. V nedeljo 26, okt. tl. se je ustanovila pri nas Javna ljudska knjižnica. Pravila društva so nam bila perdložena, društvo smo ustano vili, sedaj pa na novo plodonosno delo! Izvolil se je sledeči odbor: Za predsednika: Tone Malgaj, nam. in tajnik: Janko Koprivec; blagajničar in knjižničar: Martin Strašek; nam: Julijana Tal jan; odborniki: Fr. Seničar, Planinšek in Frid. Johan; nam. Alojz Železnik; pregl. rac.: Fr. Planinšek in Tal jan. Novo izvoljeni odbor nam jamči, da. bo knjižnica pod njihovo marljivostjo lepo napredoval a. JDS. Krajevna organizacija JDS v Ptuju je imela v četrtek 30. okt. zvečer v Narodnem domu lepo obiskan izredni občni Zbor. Oblastno organizacijo je zastopal g, Kejžar in je tudi podal poročilo, zlasti iz gospodarskega vidika. Obširno je govoril o usodepolni brezposelnosti naših domačih ljudi, ker naša industrija zaposluje še vedno cele trume inozem-cev in se ne izvrši nje zakon. Za predsednika organizacije je bil izvoljen g. dr. M. Senčar. Marodrso gledafillče. REPERTOAR. Sobota; 1. nov. »Nikolaj Šubic Zr inski j«. Ab. D. Gostovanje prvega baritonista ljubljanske opere. Nedeljo, 2. nov. »Liliom« Ab. A. (Premi-jera). Gostovanje odlične članice ljubljanske drame ge Juovanove. * Sprememba repertoarja. Repertoar se »premeni v toliko, da je »Liliom« v nedeljo in ne v soboto kot je bilo javljeno. V soboto je »Zrinskii«. Že fiksiran abonma za soboto tj. ab. D Pa ostane. Začetek »Zrinskega« ob 19. in pol, začetek »Lilioma« ob 20. »Liliom«. V nedeljo 2. nov. se vrši premijera Molnarjeve predmestne legende v 7 slikah »Liliom«. Molnar je eden izmed dramatikov, katerega številna dela (med drugimi »Vrag«, »Bajka o volku« itd. itd.) so stalno na repertoarju najrazličnejših gledališč. V »Liliouu« nam predočuje Molnar predmestno življenje zabavišč, kjer »praterski umetniki« gonijo svojo gugalice, vrtiljake, kamor si hodita iskat beda in življenje najnižjih 6lojev svoje momentane utehe. Srečujemo najrazličnejše ljudi: bahato »direktorice vrtiljaka«, njenega pomočnika, oklioevavca v zabavišču Lilio-ma, podlo dušo vagabunda Tičnaja, nežno in ljubezni polno bitje Zulko itd. itd. le in se kresale po sobi, da so se trebuščki tresli in stoli majali in da «o stene odmevale od smeha. Na vse zadnje nisem vedel, komu naj več verjamem. Po noči pa se mii je potem sanjalo, da sem jaz sam postreljal itste štiri zajce in lisjaka, da sem bil pravzaprav samo jaz pravi lovec. Ko sem ji drugi dan, namreč svoji sosedi, povedal to zgodbo, je ona hotela zopet imeti zadnjo besedo ter je na kratko pripomnila: no, no, lovec pa tak! Hermann Bahr.*) G0edaBSš&a kritika. Položaj gledališkega kritika jo malce čuden, zakaj vsakdo, kdor jo z njim v kakršnihkoli odnošajih: občinstvo, gledališki ravnatelj, igralec, vsakdo hoče od njega nekaj drugega, le tega ne, kar hoče kritik saitn. Občinstvo bi rado izvedelo iz lista, ali je nov komad vreden, da si ga človek o-gleda ali ne. Dolga literarna razlaganja občinstvo spregleda in od šest do osem kolon, ki jih je spisal kritik, prebere zgolj zadnjih deset vrst, kjer je zabeleženo, ali so v gledališču ploskali ali pa nemara žvižgali. Kaj-kritik o tem misli, to pač nikogar ne zanima. Čitatelj bi rad takoj izvedel, ali si bo to stvar res Dejanje, d asi samo več ali manj v legendarnem stilu je mestoma strogo realistično in močno dramatično. Prva slika se odigrava v mestnem logu, druga, tretja in peta pri fotografu v mestnem logu, četrta ob železniškem viaduktu, šesta pri nebeški policiji, sedma pred skromno kočo na vasi. Po tretji in peti sliki daljši odmor. Igrajo: V glavni vlogi kot Liliom nastopi g. Grom. V večjih vlogah nastopajo dalje gdč. Kraljeva, gdč. Kovačičeva itd. ter gg. Kovič, Železnik, Rasberger, Škerl. Posebno pa nas bo zanimalo gostovanje ge Juvanove, ki nastopi v vlogi ravnateljice vrtiljaka. Režira g. Kovičj Interesantni gostovanji v mariborskem gledališču. V soboto 1. nov. gostuje prvi bariton ljubljanske opere g. Cvejič kot Zrinski v istoimenski Zajčevi operi, v nedeljo, 2. novembra po nastopi pri premijeri Molnarjevega »Lilioma«, kise vrši za abonma A. odlična članica ljubljanske drame gospa Juvanova v vlogi ravnateljice vrtiljaka Muškatke. Začetek gledaliških predstav. Ker so mnogi obiskovalci gledališča prosili, da se, kakor doslej, začenjajo i v bodoče predstave ob 20. uri, se naprošajo vsi zainteresirane! da pošljejo tozadevni svoj predlog gledališki upravi na dopisnici s polnim podpisom, najdalje do 1. novembra. Gledališče bo potem nastavilo začetek predstav v skladu z željo večine. Abonma D. Jutri 30. okt. se vrši prva predstava za ab. D Gg. abonentje naj tekom jutrajšnega dneva blagovolijo dvigniti svoje legitimacije prt dnevni gledališki blagajni. Začetek predstav v mariborskem gledališču. Z ozirom na zadnji predlog gledališke upravo, kjer se naprošajo, da vsi zainteresiranoi pošljejo svotj predlog gledališki upravi potom dopisnice do 1. nov., se prično gled. predstave po načinu ljubljanskega gledališča v sledečem času: drama ob 20., opera oz. opereta ob 1914. Po 1. nov. so bo javil pa definitivno začetek predstav za celo sezono. Otvarja se nov abonma (D). Priglasi se sprejemajo do 30. oktobra in jo še mnogo lepih sedežev na razpolago. Spoirf. : Prvenstvena tekma 1SSK Maribor: SV Rapid, Maribor. V nedeljo dne 2. nov. tl. popoldne ob 15. uri nastopita obe prvi moštvi k prvenstveni tekmi, ki se bo nahajala v izrazitem boju za uN M c j Ivan Kravos, Alekandrova c. 13 3Š mr rtTTaTn^rTTirei— Z?8tiLV,m^ Najboljše manufakturno blago se dobi pri tvrdki Ako štedite z vsemi nepotrebnimi izdatki! Vi zakurite kapital, če ne kurite Vaše sobe, urade, delavnice i. t. d. z našo HBBsanoBEEfflBaaBEisfflHiraHiHniaBMBaisHsosiEiiasiBtSBE Tovarna kanditov i; Fr. Rozman Co. i; o a Maribor, ftieksairadrova «. 57 ° ° □ o 00 v v priporoča svoje priznano dobre bonbone ° ° ORfflRB!Bi9ainB)BB3^nBnnagsniinnBaoiSiS9iiH!!siaiBaaiBOS* Mor, leteanirova cesti št. ti TELEFON ŠTEV. 222. Trgovina z modnim, manufakturnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami. = Na debelo in drobno. =; 1715 V« 1 • * V • pečjo za kurjavo z žaganjem Šlairta iiiiisla driiiba e«™* Opozorilo! prodaja premog iz SLOVENSKIH PREM OOOVNiKOV vseh kakovosti, v celih vagonili po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOO IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete 4—12 Naslov: 385 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI NlklošiCeva cesta 15/11. Opozarjam osebe, katera bi moji ženi Mariji Štrablek kaj posodile, da jaz nisem plačnik njenih dolgov. Jožef Štrablek, Kaplja PERHAVEC &VALSAK tovarna za Izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov v Mariboru, Merska cesta št. 3 Priporoča za'nastopajočo jesensko dobo zlasti svojo veliko zalogo fzbornaga vermuta, ki jc priporočljiv zlasti rekonvalescentom in je splošno davno znano krepilno kakor tudi zdravilno sredstvo proti različnim notranjim boleznim. $ Flor nogavice ©in. 38"— Vsaka gospodinja je najboljše postrežena s svežim blagom in konku-renč., cenami pri tvrdki A. Poiar Maribor, Gosposka ni. 4 Ako ne verjamete, poskusile I Ral na debelo nudi po najnižji ceni Miloš Oset, Maribo* Glavni trg 1619 jc zopet vsak dan prijeten KONCERT na glnso-virjn. Kakor znano, so cenjenemu občinstva na razpolago lepo opremljeni lokali s krasno klubsko sobo In je kavarna najugodnejši prostor za rendez-Tons-e. Najboljše vino v steklenicah po 15, 20 in 80 din. Solidna postrežba. Številnega obiska prosi — IVAN KOKOL. 1707 Grajski trg i Dovoljujem si cenjenemu občinstvu naznaniti, da sem svojo špecerijsko trgovino v Gosposki ulici št, 46 prodal gosp. iwmPENKO ter prevzel trgovino s špecerijami in železnino g. Sergej Vabič-a preje Fontana, Aleksandrova cesta 23. Poleprspecerijskega blaga bom vodil v naprej tudi železnino, kakor kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine. — Zagotavljajoč, da bom tudi v bodoče imel vedno le prvovrstno blago po zmernih cenah ter vedno skrbel za točno, hitro in solidno postrežbo, prosim, da mi občinstvo tudi še nadalje ohrani svojo naklonjenost ter beležim z odličnim spoštovanjem Josip Laufer, trgovec Dovoljujem se cenjenemu občinstvu sporočiti, da sem z današnjim dnem prevzel znano trgovino špecerijskega blaga g. Jos. laufer-Ja v Gosposki ulici št. 46 v Mariboru ter prosim slavno občinstvo, da tudi meni nakloni kakor mojemu predniku izkazano naklonjenost. — Prizadeval si bom, da si z prvovrstnim blagom, zmernimi cenami in solidno postrežbo ohranim dober sloves prevzete trgovine in pridobim še nadaljno naklonjenost svojih cenjenih odjemalcev. Za obilen obisk ae priporoča Ivan Penko, trgovec Maribor 2480 Gosposka ulica štev. 46. Volna, trikotažo, parilo, nogavice, dei> nike, palice, kovčeke, ročne torbice. po izvauradno nizkih ee* Ivah t latogl paUStra če, Šolsko potrebščine itd. Vse potrebšilne za šivilje In kro> jače po najnlSjlh cenah. Maribor Gosposka ulica St. 90 (Pirahanova hita} SSP* Svobod« ogled CoatU brezplačno I Aleksandrova cesta štev. 23 ZAHVALA. Ob nenadni izgubi-našega preblagega očeta, gospoda Adrlena H5fer roj. Tischler naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Josipa, Štefanije, Hermana, Karla in Edmunda ter v imenu ostalih sorodnikov vsem sočustvujočim prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen iskrenoljubljeni nepozabni soprog oziroma oče, gospod soproga in Ljudevit-a Premrou NUJOS HOFER TRGOVEC Z MUZIKAUJAMI v četrtek, dne 30. oktobra 1924 ob a/410. ure zvečer, po kratkem, težkem trpljenju in previden s tolažili sv. vere v 72. letu svoje dobe boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 1. novembra 1924 ob 16. (4). uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju v rodbinski grob. Sv. maga zadužnica bo darovana dne 4. novembra 1924 ob 7. uri v stolni župni cerkvi. Maribor, dne 31. oktobra 1924. PoMbni parte s« v Mariboru na bodo razposlali. Rodbina Premrou IkktaŠfc *■ kd risdntt: Kaaaomii »Baham. m e*aw^. JKoktAla* S p i n d 1