TRST, torek 7. avgusta 1956
Leto XII. . Št. 174 (3412)
'tOR l M ' )V
k
i Ricr
3wll
DHEVMIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93 808, 37-338
it n« °:	UL>	MONTECCH1	št.	*, II. nad. — TELEFON Hill in 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tei. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480,. vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ; Izvod 10, mesečno 21 d .
višin ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Teleron 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 —• ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozoa si v j . e v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 • lzdaia Založništvo tržaškega tiska O.
2 londonsko konferoneo skuša skupina velesil ohraniti imperialistični vpliv na Srednjem vzhodu
Francija in Anglija hnčcta ustvariti dirclttnrij tlr/ar izven Organizacije združenih narndot/ - Knnierenca se sklicuje v ozračju snt/rasti/a in nasilja in njeni sklepi so kili že i/naprej pripravljeni - Izjava ravnatelja egiptovske tiskovne agencije in glavnega tajnika Arahske lige - Podpora Iraka ligiptu povzroča precejšnje skrbi londonski vladi • Protestna akcija skupine laburističnih poslancev proti uporabi sile
Stassen ponovno obtožuje vodstvo republikanske stranke
eint	6 — Zdi se, da e-
5c v10 sta*‘^e du london-. e konference ne bo urad-
Tn i?v'ieno še nekaj dni-’.s,e je zvedelo po današnji b egiptovske vlade, to	visoka osebnost, ki
.1° glede tega vprašali za muTi.1*' ie oc govorila: «Ce-im„ a naglica? Za odgovor ‘mamo čas do polnoči pel-nalstega augusta.« nie * i,tern na poluradno mne-rav' , , ga je izrekel glavni aoJ . u egiptovske tiskovne agencije MEN Galal El Ha-
pot?S‘ v dolgi izjavi za th,k' a lule mnenje egiptovskih
gle(f“v' to je, da Egipt ne ne e na to ali bo sprejel ali k-;,- . eležbo na konferenci, stoDetra idei°> obliko in po-ce * napovedane konferen-
l0^amamsi je izjavil, da je pre.°nska konferenca že vna-Pad k°* konferenca za nanj. *n ne kot konferenca za terern val te »Ozračje, v kača . bo potekala konferen-*afje» °,zračje groženj z letal
)em koncentriranja ladij,
Skl
tenci
‘n čet.»
‘canje londonske konfe-
dru-a Predstavlja prvikrat po da . svetovni vojni poizkus, Pini ?ret*l°ži določeni sku-“arod Zav Proučevanje medlo naaega spora, za katerega
Ali «st°j;r>i Združeni narodi. s»m p m°rda pred posku-
^tvaritaa '
Rženih arnost
Francije in Anglije ,c a
nov organizem narodov in nov ni svet?«
*daa^.amsi Je tud‘ izjavil, čaj a*Protno kakor je obi-dnevm; bil objavljen noben dejstvi rfd”- »Poleg tega pa bo u„ -,da se izjavlja, da se kim ,.n'erenca začela z vsa-ltietij	udeležencev,	po-
’ “P nameravata Franci-
ja
sklepe	Angl‘ja	vsiliti s-voje
“ato „s s‘lo.»	Hamamsi je
skega “menil napade britan-cev	>n	parlamentar-
«Jasn	Naserja	in je dočal:
bes zgj-1®'. da hoče angleški liietp “Pšiti arabski naciona-'mptri ?-a ki ponovno vsilili nad ^“‘‘stično nadzorstvo mat(1^rednjim vzhodom.« Ha-°rgan;, .,e .zatem izjavil, da f»renc “torji londonske kon-ško-8»f- , “niso povabili afriških držav, čeprav te
predstavljajo znatno mednarodno silo«.
Poudaril je zatem, da ima Egipt vso pravico nacionalizirati družbo za Sueški prekop ter je dodal; »Razburjanje v Londonu in Parizu je nevihta v kozarcu vode. Pravica E-gipta do nacionalizacije prekopa je jasna. Egiptovska suverenost v ‘tej okoliščini je jasna. Londonska konferenca ne more menjati položaja«
Na pobudo osvobodilnega odbora islamskega ljudstva bo 10, avgusta v Kairu kongres, posvečen nacionalizaciji Sueškega prekopa. Udeležili se ga bodo predstavniki vseh držav, ki so podprle sklep egiptovske vlade, in predstavniki tujih skupnosti v Egiptu.
Medtem pa je glavni tajnik Arabske lige sporočil, da bo sestanek političnega odbora, ki je imel biti jutri, šele 12. avgusta, ker se jutri začenja leto 1376 Egire (muslimanske dobe).
Glavni tajnik Arabske lige Ahdel Ilalek Hussuna je v izjavi, ki jo je nocoj oddajal kairki radio, med dragim izjavil:	e vidim, kako bi mo-
gel Egipt pristati na udeležbo na londonski konferenci Iti avgustu, ki jo organizirajo ,s ozračju sovraštvu in nasilja in katere sklepe je ie prej določil direktorij velikih držav, ki jitn je za to, da ohranijo svoj imperialistični vpliv na Sred n jem vzhodu».
Glavni tajnik je zatem izjavil, da je bil seznam udeležencev konference sestavljen samovoljno, in je izrazil mnenje, da bi morali države, kakor so Avstrija, Madžarska, CSR, Jugoslavija in Poljska, k: so bile sestavni del avstro-ogrskega cesarstva, logično tudi povabiti enako kot podpisnice konvencije iz leta 1SHS.
Na koncu je Hussuna izju-vil: «Ne razumemo, kako more Organizacija združenih narodov, katere listirm določa instance zu ohranitev miru in miroljubna sredstva za rešitev mednarodnih sporov, ostati indiferentna spričo očitne nezakonitosti londonske konference. Egipt in ob njegovi strani člani bandumške konference imstjo še dalje zaupanje v OZN in se bodo kakor v
preteklosti še dalje borili za svetovni mir.s
Urad delegacij arabskih čr-žav v OZN pa je objavil izjavo, v kateri se poudarja, da nacionalizacija Sueškega prekopa ne ogroža svobodne plovbe.
Izjava poudarja, da bo E-gipt. ki želi dobiti fonde za graditev asuanskega jezu, želel je bolj olajšati in povečati promet po prekopu in ne ga ovirati, in dodaja, da ni mogoče govoriti o internacionalizaciji prekopa.
V Kairu nadaljuje Naser razgovoie s številnimi poslaniki. Včeraj se je ponovno razgovarja, s sovjetskim poslanikom Kiseljevom in z jugoslovanskim poslanikom Djer-djo. Danes pa je sprejel indonezijskega. tunizijskega in češkoslovaškega predstavnika.
Popbidne se je Naser ponovno razgovarjal s sovjetskim in indijskim poslanikom, zatem pa s poslanikom Saudove Arabije. Po teh razgovorih je Naser predsedoval izredni seji vlade, ki je trajala 90 m‘-nut. Na seji so govorili o zadnjem razvoju dogodkov in o stikih s tujimi diplomatskimi predstavniki.
Tudi zunanji minister Favzi se je razgovarjal s številnimi tujimi diplomatskimi predstavniki.
Danes popoldne , je Favzi sprejel italijanskega in iraškega poslanika. Obisk iraškega predstavnika pri egiptovskem zunanjem ministru spravljajo v zvezo z izjavo bagdadske vlade, da podpira Egipt. V Kairu je ta izjava izzvala veliko zadovoljstvo in ji pripisujejo še poseben pomen zaradi posebnega položaja Iraka. ki je član Arabske lige a hkrati bagdadskega pakta.
Iraška vlada je namreč včeraj objavila uradno izjavo, v kateri izrecno poudarja, da je »Irak ob strani Egipta v sporu zaradi Sueškega prekopa«, in še dodaja da je »nacionalizacija pravica katere koli države«. Izjavo so objavili po povratku ministrskega predsednika Nuri El Saida iz Londona.
V Londonu pa je ta izjava izzvala veliko razburjenje
JAMER CIIARDIAN “ OBSOlfl genrame načel Združenih narodov
V Londonu se bojijo, da bo Irak nacionaliziral petrolejske vrelce - Komentarji egiptovskega tiska
,t^ONDc>N,
-•«r	n.,"’.	— »Manche-
°. da ard‘an» obsoja dej-»°ski n„iSo br‘tanski in fran-drUŽenii opustili načelo ‘“»dnarori ‘“»odov, naj se »il0 .atu spori ne rešujejo se ne ogroža drža,8 Tn.edotakljivost dru-« ga ‘ Nist hvali stališče, ; Vt)i tai ?,avz«l ameriški dr-Ja, da	Dulles, in doda-
f°ve k„ bodo poslušali nje-
Phk“ JešU bo ZaUud še i hleau svoje dobro ime.
»Vil, (j • nadaljuje list, je iz-U rePe 1* trpba sprejeti vse d!! Popustu se Prisili Egipt dejai, jtlJivost, Mollet pa je
Jerali11. dlond°d0 Znali VSiUt'
šče zastopajo tudi mnogi pri- da skličejo konferenco skupi-
s» fta18lahTdonske sklepe. To “atrin	“Pokorilo. Lahko
2i, g; domneva, da Fran-
friL. ’ieni S° to,*ko časa zalo. ’ n,s Zarad‘. Neverne A-k staljL Vl,deli, kam bi ta-Viibi ga*k- ahik° pripeljalo, h- Plen	mogoče	opra-
ed najd svetom in tudi ne
•Velik!	Stjo'
?aa sta v!,tunlJa in Eran-i?ruisnih “bliud‘li v listini
tod reševalfrodov, .da ne bo'
a tih O	SVOllh	medna.
J* hostf	v
svojih medna-
hl-°osta" 7,‘”v . s silo in da
Qk °takliivr,*l“žab ozemeljske Pbsni-.v‘Vosti drugih drJžav
da so v Lon-
h-^di ' wazizu v zaletu jeze . Pravliem erJeve odločitve
DSoi- • v
d‘U odgov Vredno le, da za> in p°arrni Politiki v ‘“radi žiarizu
lahu°*j VeDstnmoral‘ b‘ti med »lko se reznelm‘ državami in
ka Britanija in
Ve, “Viler,:	ouiucuve
Pp^ddsti. Vol?151151’^ te ob" - “dcila .Vel‘ka Brit eni 1 n in »J h -Ja
i'y^r6e' Vrtrrind’
bili°gIh ljud?mvajal' zauPa»Je r*n smeli Y. svetu. Ne bi *a?pe5*lije sliti na vojaške lečaJa b>la LV- bi oaeionali-
b&i^*Sn%"JVe- tako bo’
ti „rajo kanal EK‘Pčam ne da “P.ravičila ‘a- ne.more bi-
koi bl se arav, u VOJno- Mm'-tio KZrušil, tod ‘v odP°r ta-Petrni m‘ ostah R0'3 veriet' Arak iz Tret, ez "»šega Da K!raka- .Saudova
.Ut/r Kdvait.»7asedla Bab-bi list 1-
sta “rali «t<meraj P‘,al- da
8ritanadnia dva ka'kršnim rib n‘Ja in v, dn‘ Velika
»leniti konferencianh!ja govo' stain ’ ker b0 ’d - spre* vabh nevarno de Ugace poda iehe držav Se b°do po-»amo50 P0Vabgn p°^.utile, Col na . zato d;i , ■ v London
* i ?«***	°	kuverto111**	j'«
nljiv Pripravljen ka‘ List acrt».	nespre-
^^•p,1«jsSS,1%0 "iS
'lja oz^. x.^:k=
staši levega krila laburistič ne stranke.
Danes pa britanski tisk z velikim poudarkom objavlja sinočnjo izjavo iraške vlade. Liberalni «News Chronicle« pravi, da bi iraška odločitev, da podpre Egipt, utegnila uničiti bagdadski pakt. «Paily Telegraph« obsoja Irak zaradi stališča, ki ga je zavzel in to «tem bolj, ker je Irak povezan z Veliko Britanijo z bagdadskim paktom«. «Dai!y tierald« objavlja vest o iraški izjavi pod velikim naslovom; »Irak, naš edini arabski zaveznik, podpira Egipt.«
«Daily Express» pa je zaskrbljen zaradi učinka, ki ga bo ta izjava napravila na A-meričane, »ki imajo skoraj patološki strah pred nepopularnostjo«. «Daily Mail« pravi, da Iraku «ni bilo treba, da se tako odločno postavi na stran Naserja«, in dodaja, da je iraško stališče »razočarale« iz komentarjev se vidi tudi bojazen, da ne bi Irak mislil izkoristiti položaja za nacionalizacijo svojega petroleja. Isti iist piše tudi, da je ameriška odločitev, da bo pla. čevala 10 milijonov šterlingov letno za pristojbine za prekop »družbi Naser« dokaz ne. enotnosti med tremi zahodnjaki. Kar se tiče ameriškega pooblastila ameriškim ladjam, da izplačujejo pristojbine r.o-vi nacionalizirani druži, i Sueškega prekopa, piše današnji «limes«, da to nikakor ni dokaz neenotnosti med zahodnimi. državami. List prav., da so ZDA, ki malo uporabljajo piekop, vedno plačevale pr:-sujbine v Egiptu.
Pariški »Franc Tireur« pa piše, da je «washingtonsK* ou_ ločitev, da pooblasti ameriške ladje plačevanje pristojbin »družbi Naser«, prva razpoka v londonski tristranski frenti. Ta odločitev je bila vsaj prezgodnja pred zaključkom konference «24» in pomeni darilo, ki ga egiptovska vlada gotovo ni pričakovala«.
Tudi ekiptovski tisk poudarja, da se v londonskem sporočilu sploh ne omenja OZN. * Al Ahram« piie s tem v zvezi; »Priznati je treba, da tudi če bi razširili število vabil na konferenco, la ne »i predstavljala tiste organizacije preko katere so vsi narodi sveta izjavili, da bodo reševali svoje spore, to so Združeni narodi«.
Dnevnik »Al Caab« pravi: »Sklep treh zahodnih držav,
ne držav, predstavlja kršitev listine OZN- Pričakovati le treba reakcijo vseh drugih dr. žav članic OZN proti takemu ravnanju«.
»Al Gumhuria« poudarja najprej, da poteka promet po Sueškem prekopu normalno, in se sprašuje:	«Kako boijfi
mogle tri zahodne države o-pravičiti svoj sklep, da se ne ozirajo na obstoj Združenih narodov?« List zaključuje: »Sedanja kriza postaja toliko bolj resna, ker so države afriško-azijske skupine in vse druge miroljubne države izjavile, da v celoti podpirajo Eg.pt Zaradi tega soglasnega stališča postaja akcija vojne mornarice in armad iluzorne«
Moskovska «Pravda» pravi danes, da se je v zadnjem času vedno bolj pogostoma zahtevalo v Angliji objektivno in razumno stališče do vprašanja Sueškega prekopa. «V ozračju nervozizma, ki so ga umetno ustvarili reakcionarni listi je treba te zdrave glasove toliko bolj upoštevati, ket prihajajo od znanih politikov in javnih delavcev in jih objavljajo priznane publi-kaci je»
List 'dodaja, da Egipt ni kr-šil mednarodnega prava in tu-di ne mednarodnih obveznosti in zato ni nobenega razloga, da bi proti njemu sprejeli kakršne koli sankcije. List za-kUučuje. da se je večkrat pokazalo, da politika ustrahovanja in groženj nima uspeha, kadar se izvaja proti neodvisnim državam.
Panamski tisk zavzema danes stališče proti temu da Panama ni bila povabljena na londonsko konferenco o
Suezu.	_.	.
Dnevnik »El Dia« označuje to kot žalitev. »Organizatorji konference, pravi list, so se nalašč delali, kakor da so pozabili, da Panamski prekop pripada Panami in ne ZDA«. List pravi zatem, da bi morala vlada zavzeti bolj odločno stališče spričo te »žalitve ugleda panamske republike«.
List «La Hora« pa piše, da mora Panama iti na konferenco, in dodaja: «Ce se bo Panama udeležila konference zaradi pobude arabskih držav, se bo ustvarila struja simpatije med majhnimi državami in arabskimi državami, ki so priznale, da je navzočnost Paname, po kateri vodi tudi prekop, povsem primernt na londonski konferenci.*
Predstavnik Foreign Officea je izjavil v zvezi s tem: »Mi se v celoti strinjamo z upanjem iraške vlade, to je, da bo prevladal razum, ki bo o-mogočil rešitev spora. Mi podpiramo tudi težnjo Egipta do dostojanstva, suverenosti in neodvisnosti«. Ta izjava kaže zaskrbljenost Londona, ki se boji. da bi se Irak popolnoma odtujil od bagdadskega pakta. Irak je namreč istočasno član bagdadskega pakta in A-rabske lige. Zato se skušajo v Londonu izogniti alternativi, pred katero bi se znašel Bagdad, da se odloči med o-berna zavezništvoma. Znano je namreč, da je iraško ljudstvo v ogromni večini naklonjeno Egiptu in da se ministrskemu predsedniku očita, da je naklonjen Angležem.
Iraški podtajnik v zunanjem ministrstvu je danes sprejel diplomatske predstavnike Libanona. Sirije. Jordana, Egipta in Saudove Arabije ter jim izročil besedilo včerajšnje izjave
jemenski prestolonaslednik Mr hamed Ahmed El Badr ie v Kairu izjavil, da so oborožene sile in viri Jemena na razpolago Egiptu, da se odbije zahodni napad. Dodal, je, da Jemen podpira nacionalizacijo družbe za Sueški prekop in da v arabskem svetu ne bo mesta za imperializem. El Badr se je v Kairu razgovarjal z egiptovskim vojnim ministrom, jutri bo odpotoval v Gedo, kjer se bo razgovar-jan z voditelji Saudove Arabije.
Vojaški predstavnik Sirije pa je danes izjavil, da bo Sirija mobilizirala vse svoje vojaške sile, kajti sirska vojska je mnenja, enako kakor vlada in ljudstvo, da je uso-ra Sirije povezana z usodo Egipta. Po včerajšnji nočni seji vlade je obrambni minister izjavil:	»Sirija je pri-
pravljeha. Prišla bo na pomoč Egiptu in se bo borila ob njegovi strani do smrti«.
Diplomatska posvetovanja se nadaljujejo tudi v Londonu, Parizu in Washingtonu. Angleški zunanji minister Sel-wyn Llo.vd je danes imel razgovor z indijsko predstavnico v Londonu gospo Lakšmi Pandit, Zvedelo se je, da je gospa Pandit zahtevala pojasnila v zvezi s konferenco o Suezu. V poučenih krogih zatrjujejo, da je gospa Pandit sporočila S'elwynu Lloydu, da se Indija ne bo vnaprej obvezala glede sklepov konference, ter je poudarila, da Indija niti ne more sprejeti nobene ooveznosti niti odločitve, ki bi jo sprejela večina in da morajo vse države udeleženke imeti možnost, da povedo svoje mnenje.
Dalje zatrjujejo v istih krogih da je gospa Pandit zahtevala povabilo vseh arabskih držav na konferenco, kar pa je Selwyn Lloyd zavrnil, češ da so bila vabila omejena na države podpisnice konven. cije o prekopu in države, ki so zaradi svoje trgovine in plovbe najbolj zainteresirane za ta prekop.
Gospa Pandit je dalje zahtevala, naj bi bil sedež konference drugje, toda tudi ta predlog je Selwyn Llo.vd zavrnil. Gospa Pandit je odgo-vo' sporočila Nehruju in od stališča, ki ga bo ta zavzel, bo odvisen odgovor indijske vlade na vabilo. Nehju pa je danes v indijskem parlamentu sporočil, da bo podal v sredo izjavo o zadevi Sueškega prekopa «Zavedam se, je dejal, zaskrbljenosti zbornice v zvezi s tem vprašanjem in zaradi resnega položaja, ki se u-stvarja v zvezi s tem. Prav zato. ker je položaj dokaj resen, nočem podati nobenih izjav, dokler nam niso znana vsa dejstva, in ndčem izjaviti ničesar, kar bi moglo ovirati akcijo, ki bi jo utegnili začeti pozneje«.
Tudi cejlonski ministrski predsednik Bandaranaike je izjavil, da je zahteval pojas-nija v zvezi s konferenco in da še čaka na odgovor. Dodal je, da cejlonska udeležba na konferenci ne bi mogla imeti koristnega rezultata, če »ne bodo države, ki so dale pobudo za konferenco, in Egipt spremenile svojega stališča«.
V Londonu javljajo medtem, da bo predsednik vlade Eden govoril v sredo zvečer po radiu in televiziji o Suezu. Iz Portsmoutha je danes odplula v Sredozemlje najbolj moderna britanska letalonosilka «Bolwark». Včeraj pa je v isto smer odplula letalonosilka «Teseus». Tisk in večina političnih krogov v Londonu podpirajo dosedanje vojaške ukrepe ki pa so precej majhni, k lub temu, da se mnogo piše in govori o njih.
Skupina laburističnih poslancev, ki pripadajo levemu krilu stranke, pa je organizirala protestno akcijo proti slehernemu poizkusu, da bi s silo uvedli mednarodno u-pravljanje Sueškega prekopa. Ti poslanci, med katerimi je tudi Koni Žilliacus, so poslali ostalim poslancem izjavo, v kateri obrazložujejo svoje stališče. Izjava bo objavljena proti koncu tedna. Ta skupina pripravlja tudi javno protestno zborovanje v Londonu za dan pred začetkom konference e Suezu. V pisrvu, ki
ga je poslal liberalnemu listu »Manchester Guardian«, pa pravi Zilliacus med drugim. da je «bla-zno upoštevati možnost vojne«. Dalje pravi Zilliacus, da se je ustvaril lažen vtis, da je v parlamentu glede Sueza enotnost, s tem da se odreka beseda poslancem, ki so nasprotnega mnenja.
Zilliacus pravi dalje, da za socialiste, ki mislijo kot internacional isti in ne kot imperialisti. je rešitev vprašanja med zahtevami nacionalizma in potrebami mednarodne skupnosti in ne v nasilni rešitvi.
Številna posvetovanja je imel tudi francoski zunanji minister Pineau. Danes popoldne je sprejel italijanskega poslanika, zatem pa za-hodnonemškega, nizozemskega in etiopskega.
V VVashingtonu pa se je Dulles posvetoval s predsednikom Eisenhorverjem. Po razgovoru je Dulles izjavil časnikarjem, da se je s predsednikom razgovarjal o Suezu in o drugih vprašanjih.
Pozneje se je Dulles razgovarjal o Suezu z indijskim poslanikom Mehto. Jutri ne bo Dulles imel tiskovne kan-' ference «znradi številnih j ob-j veznosti«
Pomočnik državnega tajnika za Srednji vzhod je sprejel poslanika Saudove Arabije. ki je po razgovoru izjavil, da njegova vlada podpira Egipt v sporu zaradi Sueza. Izrekel je mnenje, da tri zahodne države ne bodo uporabile sile.
Egiptovsko poslaništvo v VVashingtonu in Rimu je objavilo sledečo uradno izjavo egiptovske vlade v zvezi s Suezom: »Egipt ima ves interes, da poveča plovbo preko Sueškega prekopa. Zato bo vložil vse napore, da poglobi in razširi prekop in v ta namen bo določil glavni del dohodkov nacionalizirane družbe o prekopu. Egipt bo sikrbel za tehnični del, ki se tiče delovanja prekopa, in ga bo v bodoče izboljšal. Vsa .-poročila v zvezi s prekopom bodo istočasno sestavljena v arabskem in francoskem jeziku.«
Po izjavah predstavnikov raznih ladijskih družb na svetu poteka premet skozi Kneški prekop popolnoma normalno. Agencije, lastniki ladij. trgovci in nameščenci uprave prekopa potrjujejo, da egiptovske oblasti ,na noben način U£ ovtVajo Prehoda ladij j i n da Suprajva prekopa nermarno posluje.
Njegov predlog za imenovanje guvernerja Herterja za podpredsedniškega kandidata namesto Nixona vedno bolj pridobiva tla
VVASHINGTON, 6. — Eisen-hovverjev svetovalec za razoro-žitvene zadeve Harold Stassen je danes na tiskovni konferenci ponovil svoje obtožbe, da nacionalni odbor republikanske stranke skusa preprečiti vsako diskusijo o imenovanju drugih republikanskih kandidatov za podpredsednika ZDA namesto Nrxona, in to kljub temu. da je predsednik F.isenhovver dal jasno razumeli. da želi »odprto konvencijo«
Stassen je nato izjavil, da mu je se neki drugi delegat za republikansko konvencijo telefoniral, da je naklonjen imenovanju Herterja za kandidata. Po njegovih računih se je že pet delegatov odločilo za Herterja.
Eisenhoverjevo izjavo o Stassenovi akciji, da bo Republikanska stranka kandidirala za podpredsednika ller-terja (liberalno usmerjenega guvernerja države Massachusetts) r.amesto dosedanjega podpredsednika Nixona (za katerega sta se izrekla vodstvo stranke in večina članov Predstavniškega doma) razlagajo tukajšnji komentarji na dva nasprotujoča sr načina. Eni pravijo, da je Eisenhovver dovolil Stassenu, da lahko nadaljuje svojo kampanjo in da se skladne s tradicijo strinja s tem. naj bi bila razprava o sestavi kandidatnih list javna do končnega sklepa strankinega kongresa. Drugi skupini pa se zdi. da Eisenhovver še zmerom podpira Nixona, če-
prav ni rekel, da je to edina njegova izbira. Znaten del u-deležencev zadnje Eisenhovver. jeve tiskovne konfeience ni opazil, da je Eisenhovver zdaj s hladnejšim tonom govoril o Nixonu. kakor prej. ko je imenik da bi smatral, da je vsak napad na podpredsednika napeljem proti njemu o-sebno.
Nixonovi pristaši, vplivni pripadniki desnega krila republikanske stranke Knovv-land in irugi, so obsodili Stassena, češ da »razbija e-notnost stranke« in napovedali. da bo lista Eisenhovver-Nixon konec avgusta v San Franciscu sprejeta s ploika-njem. Stassen pa je razumel Eisenhoverjevo izjavo kot o-hrabritev in začel včeraj u-radno kampanjo v korist Herterja. Čigar izjavo, da nikomur ni dovolil postaviti njegove kandidature mnogi tolmačijo s presenečenjem spričo Eisenhovverjevega mnenja o tem vprašanju. Za razpoloženje javnosti je z.načilna sprememba v mnenju mnogih komentarjev časnikov v korist Stassenovih argumentov proti Nixonovi kandidaturi. Čeprav Stassen ni dobil odkrite poc pore nobenega u-glednega republikanca, vendar ni povsem osamljen. Pridobil si je delno naklonjenost vplivnih predstavnikov javnosti. Pozornost je namreč zbudila njegova izjava, da Nixon opričo Eisenhower-jevega zdravstvenega stanja ni dovolj močan partner in
VI
Na sestanku (jronchi - Segni - Martino bodo določili stališče do sueškega vprašanja
da je treba poiskati vplivnejšega.
«iNew York Times*, sicer zelo previden glede vsega, kar se neposredno nanaša na predsednika, piše v komentarju, da so ameriški državljani. čeprav so na sestanku 7. novinarji znova videli v Eisenhovver ju	odkritosrčnega
moža dobrih namenov, zelo zaskrbljeni spričo njegovega zdravja. Posamezni komentarji trdijo, da se bije v zvezi z j\ixofiom boj med konservativnim in libeialnim krilom stranke. Stan iepublikanci po njihovem mnenju leta 1952 niso želeli Eiscnhovverja za predsednisk?ga kandidata. Zavzemajo se za zmanjšanje po* moči, tujini, za neomejeno akcijo proti vzhodnim deželam in za strogo kontrolo nad sindikati. Stari republikanci so sprejeli Eisenhovverja z veii-kim obotavljanjem m šele po srditem boju. Liberalni republikanci niso bili zaskrbljeni, dokler je bilo kaj upanja, da je Bela hiša naklonjena njihovi stvari. Zdaj pa so po pravici zaskrbljeni, pravijo komentatorji, ker vse kaže, da bi utegnil predsedniku pred potekom štiriletnega roka slediti podpredsednik, ki je ljubljenec konservativcev.
Osamljeno tudi ni mnenja, da se bije boj okrog kontrole stranke. Mnogi misiijo, da izraža Stassen strah zmernega krila stranice, v katerem so ugledne politične, industrijske in finančne osebnosti, da bo Eisenhovver v novem obdobju morda uveljavljal slabšo kontrolo kakor doslej in da bi si lahko «mladi, agresivni in spretni Nixon pridobil vpliv nad stranko, če bi ostal na strateško važnem položaju podpredsednika*.
Saragatovo neugodno stališče do Naserjeve upravičene poteze doKazuje ponovno šKodlJivo vmešavanje v zunanje zadeve - RimsKi poKraJinsKi svet izvolil demoKristJansKo-levičarsHi odbor, iz Katerega pa bodo odborniKi DK izstopili
(Od našega dopisnika)
RIM, 6. — Martino se je moral vrniti iz Švice, da bi skupaj z najodgovornejšimi člani vlade, predvsem pa s sodelovanjem varnega predsednika republike Gronchija. določil stališče Italije, ki ga bo zavzela na konferenci o Sueškem prekopu. Ze danes je imel več sestankov, nato pa je odjootoval popoldne v Messino in se bo vrnil v Rim šele v četrtek.
V četrtek bo namreč skupni sestanek med Gronchijem, Segnijem in Martinom, na katerem bodo določili omenjeno stališče do Naserjeve odločitve. Kakšno bo to stališče, še vedno ni mogoče predvideti. Vsekakor se je Martino o tem razgovarjal danes s podpredsednikom vlade Saragatom. Po sestanku ni bilo izdano nobeno poročilo, ki bi vsebovalo predmet razgovorov. Kljub temu pa se je zvedelo, da so se med stališčem načelnika palače Chigi in socialdemokratskim voditeljem pokazala precejšnja nasprotja. Palača Chigi precej umerjeno gleda na vprašanje, ki je v zadnjih dneh razburkalo ves svet. ker se tako na veliko piše in govori o vojnih ladjah, bombnikih, mobilizacijah, kot da bi v resnici že bila huda vojna nevarnost. Proti pričakovanju pa Karagat zelo ostro obsoja Naserjevo nacionalizacijo, čeprav bi biio pričakovati, da bo ‘•ocialdeinukratski prvak zagovarjal pravico slehernega naroda nad dobrinami 'v lastni deželi ir> obsojal ‘vjil^kd i/S koriščanje po tujcih.
Saragatovo obrazložitev obsodbe Naserjevega ravnanju najdemo v današnjem glasilu PSI)! »La Giustizia«, ki objavlja o tem poseben članek, za katerega se govori, da ga je napisal ali pa vsaj inspiri-ral <iam Saragat. V tem članku beremo, da je hotel Naser — namesto da bi pokazal po odhodu angleških vojakov iz Egipta, da .ie »svoboda njegove dežele v skladu z vsemi narodi, katerih ladje uporabljajo prekop« — »storiti nasilno ter nevarno in jalovo potezo«. Kljub temu, da se v članku trdi, da socialdemokratov ne skrbijo koristi delničarjev družbe Sueškega prekopa, prihaja član-kar do zaključka, da se vsa zadeva ne tiče samo Naserja in se sprašuje, kaj bi se zgodilo. če zainteresirane države ne bi hotele priznati nove družbe in plačevati določene pristojbine kot to delajo že Francozi, za Amerikance pa pravijo, da sicer plačujejo, toda ob «dolžnih protestih«. List pravi dalje, da je Naser postavljen pred nerešljivo vprašanje, ker gre za enostransko odločitev in ker ne more preprečiti plovbe ladij «ne da bi pri tem postal napadalec«, ter je zaradi tega prav on najbolj zainteresiran za konferenco, ki bi vsa ta vprašanja rešila. Spričo takšnega napada na nacionalizacijo pa zvenijo naravnost hinavsko člankarjeve besede, da ((goreče želi v interesu egiptovskih delavcev, da nacionalistično vrenje v Egiptu ne bi bilo izkoriščeno za izogibanje reševanja socialnih vpiašanj«. Saragat namreč noče slišati, da bo dohodek nacionalizirane družbe uporab-
ljen za gradnjo asuanskega jezu, brez katerega pač Egipt ne more učinkovito reševati nobenih gospodarskih in socialnih vprašanj. Ves članek je napisan tako, da izzveni v pravo jalovo dokazovanje, ka. ko je pravzaprav Italija zaradi Naserjevega odloka še bolj «oškodovana» kot pa Francija in Anglija, Sicer pa ni prvič, da se Saragat meša v zunanjo politiki) Italije s tem, da sleherni pomirjevalni potezi postavlja ovire.
Zato napredno javno mnenje upravičeno pričakuje, da bo na četrtkovem sestanku, na katerem Saragat ne bo navzoč, prevladala treznost in da bodo trije vodilni državniki v prvi vrsti pa Gronchi, ki je že večkrat pokazal koristne pobude v politiki mednarodne pomiritve, izdelali stališče, ki bo doprineslo k odstranjevanju sleherne nevarnosti. hkrati pa pustilo nedotaknjeno pravico Egipta, da postane in ostane na svoji zemlji svoj gospodar.
V zvezi s pisanjem Neniii-jevega glasila uAvuntia o sueškem vprašanju in poudarjanju meščanskega reakcionarnega tiska, da gre za bistvene razlike med PSI in KPI. se tukaj poudarja, da teh razlije ni. Govori se lahko kvečjemu o različnih posrednih nasvetih, ki jih dajeta Naserju glasili obeh strank.
Medtem pa je v rimskem pokrajinskem svetu ponovno prišlo do izvolitve odbora, ki ne bo mogel ostati pri življenju. Potem ko ni pri prvem glasovanja nocoj nobeden od kandidatov prejel po zakonu določene večine, je prišlo do balotažnega glasovanja med
demokristjansko in levičarsko osemimensko listo. Toda obe listi sta prejeli vsaka po 22 glasov, t. j. enako število, tako da so po starosti določili od osmih itiri demokrist-janske in štiri levičarske odbornike. Značilno je, da je svetovalec PSDI Ric-cardi izjavil, da bo glasoval za itiri socialistične kandidate, ki so prejeli po 22 glasov- Medtem pa so ostali štirje levičarski kandidati prejeli samo po 21 glasov
Izvoljeni demokristjanski od. borniki so podali ostavko, ker nočejo sodelovati v odboru z levičarji, tako kot se je zgodilo že pred tedni, ko so bili v odbor izvoljeni poleg petih demokristjanov še trije levičarji. Zato se bo glasovanje ponovilo, saj spada po današnjem izidu rimski pokrajinski odbor pač med najbolj stežavne odbore» v državi in je zelo verjetno, da se bo vsa zadeva končala z vladnim komisarjem in morebitnimi novimi volitvami.
Liberalni svetovalci obsojajo republikance in socialdemokrate zaradi «nelojalnosti»: republikanec se je namreč glasovanja- vzdržal.
V Trapani.iu so izvolili danes’ enobarvni demokrištjan-ski odbor V Pisi pa je nocoj ponovno propadel poizkus .izvolitve župana, Demol4ristjan-ski kahdidat je prejel samo 13 glasov od 40, njegov socialistični nasprotnik pa 20.
. A. P.
Sporazum o Laosu
\ ENTIANE, 6- Predstavniki laoške vlade in Patet Laosa
Izseljenski teden v Sloveniji
Spomenik L. Adamiču v Grosuplju
LJUBLJANA. 6. — Danes se je v Sloveniji začel izseljenski teden v znamenju čim večje povezave slovenskih izseljencev v vsem svelu s staro domovino. Poleg 800 izseljencev iz Francije, Južne A-merike in Severne Amerike, ki so prispeli v Slovenijo, je danes prispela v Ljubljano skupina 450 izseljencev iz Francije, naslednje dni pa se pričakuje prihod večje skupine iz /DA in 350 izseljencev iz Belgije, Nemčije in Nizozemske. Ostali bodo v Jugoslaviji do konca tega meseca.
Osrednja proslava izseljenskega tedna bo v Grosuplju 8. avgusta, ko bodo odkrili spomenik velikemu ameriškemu pisatelju slovenskega porekla Louisu Adamiču, Ob priliki .izseljenskega tedna so izseljeniške matice Srbije, Hr-vaiske, Slovenije, Makedonije. Bosne in Hercegovine poslale pismo predsedniku republike maršalu Titu, s katerim ga pozdravljajo in čestitajo k velikim povojnim uspehom jugoslovanskih narodov v izgradnji države, kakor tudi na mednarodnem področju za pomir-jenje v svetu. V pismu se dalje poudarja ljubezen izseljen-
cev do stare domovine in njihova prizadevanja za poglobitev in okrepitev prijateljskih odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in državami, v katerih živijo.
Movalno pismo Pija 1 o»
BEOGRAD, 6 — Zvezno javno tožilstvo je danes odredilo, da se na ozemlju Jugoslavije prepove tiskanje in širjenje besedila pisma papeža Pija XII. datirano iz Rima 29. junija 1956. »To pismo, je rečeno v sporočilu tožilstva, vsebuje vrsto klevet in neresničnih trditev o stanju v Jugoslaviji, a posebno o tem, da v Jugoslaviji ni možnosti za svobodno delovanje verskih skupnosti in njihovih pripadnikov. To predstavlja grob poizkus izkoriščanja vere v politične namene in nedovoljeno vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije. Celotna vsebina pisma potrjuje namen, da se z neresničnimi trditvami škoduje ugledu Jugoslavije«.
so danes začeli pogajanja o združitvi. Skupna izjava, ki so jo objavili po današnjih razgovorih, pravi, da uta se obe, stranki sporazumeli o splošnih načelih notranje in zunanje politike.
Poročilo dodaja, da so se sporazumeli o sledečem; Pristanek na pet načel miroljubne koeksistence. Kraljeva vlada se obvezuje, da bo jamčila demokratične pravice in svoboščine za vse crž.avljane brez razlike. Obe etra ni se obvezujeta, da bosta ustavili sovražnosti. Sile Patet Laosa pristajajo na to. da upravlja pokrajini Fonh Saly in Sam Neua kraljeva vlada in da se borbene enote Patet Laosa postavijo pod kraljevo poveljstvo.
Zdi se, da je delegacija Patet Laosa sprejela etališče kraljeve delegacije. Zaradi tega ne bo splošnih vdlitev, pač pa po reviziji volilnega zakona samo delne volitve, po katerih bo lahko prišlo do preosnove vlade.
Pred 11 leti atomska bomba nad Hirošimo
mokkva. s, — sdvjetsko-
japonsk* pogajanja za f sklenitev mirovne pogodbe med obema državama so se danes nadaljevala.
Na Japonskem pa so se v Ilirošimi s posebnimi ceremonijami spomnili 11. obletnice prvega atomskega bombardiranja. ko je izgubilo življenje 60.000 prebivalcev. Zupan Hirošime , je imel govor, v katerem je dejal, da se bo prebivalstvo tega mesta borilo, dokler ne bodo s sveta izginile strahote atomske bombe.
Vsa komemoracija je letos združena s kampanjo za prepoved nuklearnega orožja in pri njej sodelujejo delegati iz 14 držav. Trajala bo do 11. avg. v Nagasakiju in Tokiu, kjer se je danes začela mednarodna konferenca za prepoved nuklearnega orožja.
Posebno poslanico je poslal indijski ministrski predsednik Nehru. «Ne samo atomsko vojno je treba prepovedati, pravi Nehru v poslanici, temveč je treba prav tako narediti konec poskusnim eksplozijam, sedaj, ko je dovolj vzroka, da se lahko misli, da so take eksplozije nevarne za človeški rod. Nikakor ne smemo ostati pasivni opazovalci v spopadih, ki jih povzročata sovraštvo in strah, ki prav lahko pomenita konec človeštva, če jima pustimo obstanek. Človeštvo moramo usmeriti na pot miru; samo v mirnem sožitju se lahko narodi ohranijo.«
Požari v Alžiru
ALZ1R, 6. — V gozdu Bai-uen, 10 km od Alžira, je izbruhnil velik požar; pravijo, da so ogenj zažgali uporniki. Vojska, oro/ništvo in gasilci imajo zaradi vetra težko delo. Medtem pa je izbruhnil požar tudi v drugem delu mesta v neki tovarni. Tudi ta požar je baje delo upornikov.
BEOGRAD, 6. — Kakor poroča Jugopress sta se zunanjetrgovinski zbornici Jugoslavije in Vzhodne Nemčije sporazumeli, da bosta v Beogradu in Berlinu odprli svoja predstavništva. Ti dve predstavništvi bosta delovali za uspešnejšo blagovno izmenjavo. ki jo predvideva sporazum zbornic, k' so ga podpisali v Beogradu 4. t. m.
Hammarskjoeld o incidentih na meji Izraela in Jordanije
NEW VORK, 6 — Glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld je predložil danes Varnostnemu svetu v proučevanje podrobno poročilo o novejših incidentih na meji med Izraelom in Jordanijo. Poročilo je napravljeno na osnovi podatkov, ki jih je na samem mestu incidentov zbial general Burns, sef nadzorstvene organizacije za premirje. Gr* za incidente, ki so se pripetiti 24. in 25. julija blizu kraja Sejk abd el Azie in gore Skopus. Tedaj so bili celo nekateri opazovalci OZN ranjeni po oboroženih Arabcih.
Po daljšem- odlašanju j« včeraj izraelska vlada začela pretresati svojo zunanjo politiko. Mogoče, se bo Izrael pridružil nevtralnim državam.
Po nekaterih vesteh iz. Damaska je Sirija objavila *ta-■nje pripravljenosti ob izraelsko - sirski meji zaradi premikov izraelskih čet.
NIAGARA FALLS, 6. — Silna eksplozija je popolnoma porušila tri : zgradbe tovarne »Mathieson Chemical Corporation« v Niagara Falls. Pri tem sta dve osebi izgubili življenje, ranjenih pa je bilo lt. Neko osebo pa pogrešajo.
Eksploziji je sledil še velik požar.
CHICAGO. 6. — Huce nevihte v srednjih in vzhodnih predelih ZDA so ob koncu prejšnjega tedna povzročile smrt najmanj II oseb. Skoda znaša samo v Clevelandu ] milijona dolarjev.
HONGKONG. 6. — Agencija «Nova Kitajska« poroča, da je tajfun «wanda» prejšnji teden povzročil smrt 1980 oseb, ranil pa jih je 1200. Porušenih je 38.000 stanovanjskih hiš. uničenega pa je 20 odstotkov pridelka bombaža in tretjina pridelka riža.
ISTAMBUL, 6Libijski kralj Ičris je prispel po morju v Istambul na uradni obisk. V Turčiji bo ostal teden dni. Ob prihodu ga je sprejel turški predsednik B»-jar.
PEKING — Predsednik LR Kitajske Maocetung je sprejel predsednika indonezijskega parlamenta Sartona in člane indonezijske delegacije, ki je na onisku na Kitajskem. Med razgovorom je Sartono predlagal sklicanje konference parlamentarnih predstavnikov Afrike in Azije.
ATENE, f. Grški statistični urad je sporočil, da ie bilo ob zadnjem popisu v deželi 8 milijonov 190.000 prebivalcev. Po poklicih je prebivalstvo takole razdeljeno: kmetijstvo 3,140.000, industrija in obrt 505.000, trgovina 350.000, oborožene sile 170 000 svobodni poklici 150.000, transport in promet 135.000, državni uradniki 120.000, zaposlenih pr. gradbenih delih 95.000, v rudnikih 25.000, 200.000 ljudi pa je br*2poselnih.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 28, nai-nižja 19. ob 17. uri 26,8, zračni tlak 1018.2 stanoviten, veter 8 km zahodnik, vlaga 53 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24,.
Danes, TOREK 7. avgusta
Kajetan, sp., Damir ' Sonce vzide ob 4.55 Irt zatone 0” 19.26. Dolžina dneva 14.31. Dud* vzide ob 6.11 in zatone ob 19.37.
Jutri, SREDA «. avgusta Ci r11rk irt tov., muč.. GodeeisT
KLJUB NEIZPODBITNIM DOKAZOM OBRAMBE, DA GRE ZA DOGODEK POLITIČNEGA ZNAČAJA
Predsednik sodišča ponovno odredil nadaljevanje procesa proti obtoženim škedenjskim antifašistom
Rutar in Stepančič obtožila bivšega predstojnika letečega oddelka dr, Grappona, da sta bila noč in dan vklenjena, da jima niso štiri dni dajali nobene hrane, da so ju pretepali itd. Protislovja in «čudeinb spomin dveh obremenilnih prič - Razprava se nadaljuje v četrtek
Proces proti Škedenjskim antifašistom se bo nadaljeval. Ob koncu sinočnje razprave, ko sta bili zaslišani zadnji obremenilni priči in ko se je obramba odrekla zaslišanju odv. Mianija, F. Stoke in Tolloya, je odv. Tončič v imenu obrambnega kolegija izjavil, da je prišel čas za aplikacijo odloka 190 vladnega generalnega komisarja (člen 6 Spomenice o soglasju), saj je Iz dosedanjega poteka razprav, iz številnih pričevanj, predvsem pa iz izpovedi bolničarjev Rdečega križa, prišlo jasno do izraza, v kakšnih okoliščinah je prišlo do Alecci-jeve smrti. V svoji odločbi o nadaljevanju procesa je predsednik sodišča izjavil, da se bo o vprašanju aplikacije odloka 190 razpravljalo potem, ko bodo zaslišane vse priče. Sedaj je ta trenutek nastopil, je nadaljeval odv. Tončič, zaradi česar naj se sodišče izjasni, ali je šlo za politični dogodek ali ne oziroma ali naj se odlok 190 aplicira ali ne. V tej zvezi je odv. Tončič naglasil, da je člen 152 civilnega postopka jasen:	če	nastopi
dejstvo, da kaznivo dejan ie zamre, ali da se ne sme nadaljevati, lahko sodišče postopek ustavi v vsaki fazi procesa.
Odgovor predsednika sodišča je bil kratek: Glede na predhodno odločbo o nadaljevanju procesa, ki pravi, da se bo o aplikaciji odloka 190 diskutiralo po končani debati, je odredil, da se razprava nadaljuje, in sicer v čeirtek dopoldne, ko bodo govorili odvetniki zasebne stranke, za njimi Javni toZilec in končno odvetniki obrambe. To pomeni, da se bo razprava nadaljevala do konca ne glede na to, ali bodo obtoženci obsojeni a-11 oproščeni ali pa bo sodišče takrat apliciralo tolikokrat zahtevani odlok 190.
Zelo dvomimo, ali je imel predsednik sodišča sploh pravico, da Je sam odredil nadaljevanje procesa, ker bi tako važna odločitev spadala vsekakor v pristojnost celotnega sodišča.
Ne glede na to ponovno izražamo svoje ogorčenje spričo nadaljevanja tega protipo-stavnega procesa, zaveda ioč se. da se z nami strinla vsa antifašistična javnost. Dokazi obrambe so dovoli Jasni in prepričljivi! Mar hoče sodišče še nadalie nuditi vedno nove priložnosti šovinističnemu tisku za strupene komentarje, pristransko poročanje in hujskanje?
Kam vse to vodi in kaj to pomeni? Ali je to normalizacija in pomiritev, o kateri se toliko govori? Vsekakor ne eno ne drugo! In končno: ali se morda hoče s tem procesom ustvariti osnova za izpodbijanje Londonskega memoranduma? Naj bo tako ali drugače, zdi se, kot da se pro-ces proti škedenjskim antifašistom spreminja v proces pro-ti členu S Spomenice o soglasju!
Včerajšnja dopoldanska razprava se je začela s čitanjem
zapisnikov priče Ezelinde Cherman, ki se je med tem časom izselila v Avstralijo. Takoj zatem je kut priča nastopil bivši poveljnik letečega oddelka tržaške kvesture dr. Giovanni Grappone, ki je potrdil resničnost v preiskavi zbranih podatkov ter prijavo sodnim oblastem, na osnovi katere se je začela sodna preiskava in kasneje sam proces. Na vprašanje predsednika sodišča, če je res, da so bili obtoženi mučeni, da je policija nad njimi izvajala pritisk, je dr. Grappone odgovoril, da to izključuje, kajti vse izjave, ki so jih obtoženi podali v preiskavi, so bile spontane ter da so vsi obtoženci	razen Prunka,
ki je klonil šele ob soočenju z drugimi obtoženci - - priznali svojo udeležbo in odgovornost. Grappone je nadalje povedal, kako je prišlo do preiskave ter pri tem izjavil. da je aretacija v nočnih urah bila v skladu s policijskimi pravili.
Do prvega majhnega incidenta je prišlo, ko je odvetnik zasebne stranke zahteval naj se prečita zapisnik, v katerem naj bi bilo napisano, da je Grappone udaril enega izmed obtožencev ter mu pri tem izbil zob, V besednem dvoboju, ki je nastal med zasebno stranko in obrambo, je prišlo na dan, da to ni bil Grappone. temveč inšpektor Fertz. Priča je nato zanikal, da bi bil v koronejskih zaporih, kjer je javni tožilec Grubissi zasliševal Rutarja in Stepančiča, kot je tudi zanikal, da bi skupno z inšp. Rappom kričal nanj: »Zločinec, hinavec, zdravnik, zdravnik, slecite ga« Grappone tudi ni nič vedel, da je manjkal Rutarjev prvi zapisnik, kot tudi ni vedel, da bi bil Rutarja pregledal zdravnik. Skratka, Grappone jt^ zanikal vščj kar sb obtoženci ji a račun policijskih metod ž< . izjavili na prvih razpravah, 'zaradi česar je odvetnik Tončič zahtečal soočenje.
Rutarju, pa tudi vsem ostalim obtožencem sc je med zasliševanjem bivšega šefa letečega oddelka poznalo, da se komaj zadržujejo. Ko je predsednik sodišča dovolil, da Rutar spregovori, je ta z glasom, ki je trepetal od razburjenja in ogorčenja in s pr-'tom, ki je bil uperj.-n v pričo, začel pripovedovati, kaj vse se mu je na policiji zgodilo, Čeprav večkrat brez zveze, je Rutar povedal, kako ga je Grappone porival v klet, kako so okoli njega kričali, češ »boš že še govorila, kako jo je dobil po glavi, da je padel v nezavest, kako je potekalo soočenje med njim in Hrovatom, kako je bil od ponedeljka do četrtka brez vsake nrane, kako je bil on, invalid, noc in dan uklenjen. Rutarju se je poznalo, da govori resnico. Grapponejeva za nikanja in njegovo delno priznanje, da so bili obtoženci vklenjeni »iz varnostnih razlogov* le j>o nekaj ur, ni prepričalo nikogar.
Poleg Rutarja je tudi Stepančič potrdil, da je bil Grap-
pone v koronejskih zaporih, kjer mu je ta zabičal, češ da mora povedati isto, kar je izjavil na policiji in da bo nato izpuščen. Na vprašanje enega izmed odvetnikov obrambe, če so policisti, ki so vodili preiskavo, upoštevali atmosfero in okoliščine, v katerih je prišlo do Aleccijeve smrti, je Grappone negativno odgovoril ter pri tem izjavil, da mu ni bilo znano, če je bilo tisti dan v Trstu kaj ranjenih in celo en mrtev (kar sicer sledi iz sodnih aktov).
Naslednja priča je bil Do-menico Cannatella, ki je prišel skupno z Aleecijem in Sciuto v Trst, da bi tu. »prodajal olje«. Opisal je svoj prihod v Skedenj ter dogodke. ki so sledili od trenutka, ko je skupina ljudi, 7 ali 8 po številu, zahtevala njihove dokumente. Povedal je, da je Alecci potegnil iz žepa listnico. iz katere je vzel orožni list ter ga pokazal. Takoj so ga preiskali in mu odvzeli revolver, ki ga je inr.el v toku na posebnem pasu. Njemu in Seiuti listnic niso odvzeli, temveč so ju le preiskali, če imata orožje. Strela ni slišal in ni videl, kako je Alecci umrl. Izmed obtožencev je spoznal Prunka, za katerega se mu zdi, da bi ga udaril. S pasom v roki ni videl nobenega. Pove, da se je nekdo (Bensi) končno le prepričal, da so nedolžni ter jim z Aleccijevim revolverjem v roki utrl pot med množico do rešilnega avtomobila ter jih spremil v bolnišnico, kjer je rešitelj revolver oddal službujočemu policistu, kateremu je tudi povedal, kaj se je v Skednju zgodilo.
Priča j« med drugim šf povedala, da so prišli v Trst brez propustnice, ki je bila takrat potrebna za vstop na Tržaško ozemlje. Nadalje je izpovedal, da si hi-li ljudje, ki so jih napadli neoboroženi ter ca m se celo hvalili, češ «mi smo brez orožja, vi pa hodite oboroženi okoli«. Nadalje je izpovedal. da so bili napadalci komunisti. kar nai bi mu izjavil Bensi v avtomobilu Rdečega križa na poti v bolnišnico, ko je dejal, »da ubogajo samo Togliattija in Scoc-cimarra«.
Z zaslišanjem Cannatella se je končala dopoldanska razprava, popoldne pa je prišel na vrsto drugi «trgovec z o-Ijem«. Camielo Sciuto. ki je v svojih Izvajanjih večkrat zapadel v protislovja ali pa povečal stvari, o katerih se mu pred 11 leti niti kasneje še sanjalo ni. Tako je Sciuto izjavil preiskovalnemu sodniku v Cataniji, da so ljudje, ki so napadli njega in prijatelja, imeli v gumbnicah zvezde s srpom in kladivom, vče. raj pa tega ni več vedel. Pred leti je izjavil, da ga je udaril neki moški, katerega je na fotografiji spoznal za Prunka, včeraj pa je izjavil, da ga je udarila neka ženska. V preiskavi je načalje izjavil, da je oseba, ki je Alecciju odvzela revolver, bila ista.
KMETJE PRI SPODNJI MAGDALENI IN D0MJU HUDO PRIZADETI
ova §k Zave	oda zara Ij na tr	idi g m	radn 0 c	je prik BStO P	ljučka ces ri Katina
Zaradi gradnje tega priključka bo oškodovanih nadaljnjih 30 kmetov, ki ne bodo mogli niti pobrati letošnjega pridelka - Kdaj jim bodo izplačali odškodnino?					
Kmetje pri Spodnji Magda-eni in Domju so letos najbolj inzadeti. Za rezidencialno oodročje industrijskega pristanišča jim razlašfajo zemljišča jn ponujajo smešno nizke cene buldožerji in drugi stroji lomastijo po vinogradih in nj.vah za gradnjo krožne ceste; toča je prav v tem predelu uničila dober del grozdja sadja in povrtnin; pred dr.evi pa so začeli graditi še drugo cesto, zaradi katere bo prizadetih precej kmetov.
Nova cesta se bo odcepila od ceste Trst Koper pri tovarni testenin Lorenzetti in se bo priključila trbiški avtocesti na Katinari. Široka bo 20 m, na vsaki strani bo še 5 m širok pas, na ovinkih pa bo cesta seveda širša.
' Lastniki zemljišč, po katerih bo speljana nova cesta, so dobili pred dnevi dek ete o razlastitvi od uprave držav, nih cest ANAS. Razlastitve »e vršijo na podlagi ministrskega dekreta štev. 1985-C 5 od 8. 5, 195«. Iz tega je razvidno, da zadeva ne spada v okvir industrijskega pristanišča Kmetje so komaj dobili dekrete o razlastitvi in že so prišli tehniki omenjene ustanove, da pregledajo zemljišča in napravijo zapisnike o sedanjem stanju, nekak inventar kultur, trt, sadnega drevja itd., na podlagi katerega bodo pcdem izplačali odškodnino. Zaceli pa so že sekati trte in sadno drevje, ni jim mar za koruzo in drugi pridelek, ki bi ga lahko rešili, če bi se malo počakali
Prizadeti kmetje so zpIo zaskrbljeni in razburjeni. Marsikateremu bodo uničili najlep-j, vrtove in vinograde ali pa razkosali posestvo. Kdaj m
kako bodo plačali odškodnino, pa še nihče ne ve.
Pred dnevi je novi pokrajinski svetovalec Marij Grbec osebno interveniral na uradu za razlaščevanje pri ANAS v obrambo interesov prizadetih kmetov. Ko smo se obrnili do njega, nam je v razgovoru po-veda' marsikatere podrobnosti in nekaj nasvetov kmetom.
»Koliko kmetov bo razlaščenih zaradi gradnje te ceste in kako naj se ravnajo, da ne bodo opeharjeni?«
Tov. Grbec nam je odgovoril: »Prizadetih bo nad3()l:me_ tov. Nekateri so že dobili dekrete, drugi še ne. V dokaz, kako bodo prizadeti nekateri, naj navedem en primer. Kmet Božič, ki je pridelal 20-25 hi vina. bo zdaj ob vse trle.
Ko pridejo tehniki in sestavijo zapisnik (atto di con-sistenza). naj vsak kmet. preden podpiše, dobro pazi, da
j
je vse napisano. Ni dovolj, da so naštete trte. sadno drevje itd., označeno mora biti tudi, kako bo speljana cesta, če bo zemljišče razkosano, če so tam vodnjaki, če' bodo zaradi ceste trpele poljske poti; če bodo' poleg ceste tudi kanalizacija ln druge napeljave. V zapisniku, ki ga morata podpisati tudi dve priči. mora namreč biti jasna in točna <'lika razlaščenega zemljišča. To je zelo važno pri določanju odškodnine«
»Kaj naj napravi kmet. če zapazi, da ni vse točno označeno?«
»C'e ni vse točno označeno, nai ne nodoi e Taktu pa nat se obrne na svoji strokovni organizaciji, ta bo pismeno sporočil ustanovi ANAS vse nepravilntrsti in netočnosti*
»Kako pa bo z odškodnino?«
«Naši kmetje imajo, žal, že grenke izkušnje o odplačilu razlaščenih zemljišč. Pri vodstvu ANAS sem zahteval, naj knietom čimprej, |e pred zimo, izplačajo odškodnino za uničeni pridelek, za trte. sadno drevje in druge kulture. Obljubili so, da bodo o tem razpravljali na prihodnji seji odbora. Poudarjam, da mimo tega ne smejo in ne morejo. 2e v jeseni mora biti izplačana odškodnina za pridelek, ki ga bodo kmetje izgubili zaradi gradnje ceste«
Kmetom svetujemo, naj u-poštevajo gornje nasvete, da bodo z večjim uspehom branili svoje koristi, ustanova ANA.S pa mora upoštevati potrebe prizadetih lastnikov in čimprej poravnati škodo na pridelkih in kulturah ter primerno plačati razlaščena zemljišča. Vsekakor pa se nam zdi, da gradnja te ceste ni prav tako bujna, da bi u-pravičiia tako naglico in škodo, ki bo zaradi tega nastala.
Padec po stopnicah
Na stopnicah hiše št. 5 v Ul. Ponziana, kjer stanuje, je v nedeljo zveeer nerodno padel t>8-letni Giuseppe Righini. Pri padcu si je zlomil cesno nogo. včeraj zjutraj pa so ga pripeljali v glavno bolnišnico. kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo ozdravel v KO dneh, če ne bo komplikacij.
Včeraj ob 9. je umrl na ortopedskem oddelku 75-lelni Ruggero Ipavic iz Ul. Pieth št. 31. ki je 20. julija nerodno padel in si pri tem zlomil desno nogo.
ki ga je nato spremila v bolnišnico .medtem ko je včeraj to zanikal. Rutarja na fotografijah, ki so mu bile pokazane, ni spoznal, včeraj pa je izjavil, da ga je videl v skupini napadalcev in da je imel v rokah Aleccijev revolver.
Očitna protislovja, v katera je priča zapadel, so močno sumljiva. Obramba je. u-pravičeno vprašala, kako je priča spoznal Rutarja šele danes, pred 11 leti pa ne in kako to, da tudi o revolverju ni prej večel ničesar.
Predsednik; Zato, ker ga ni nihče vprašal.
Odv. Tončič: Toda tudi danes ne!
Na precizno vprašanje o-brambe je Sciuto najprej odgovoril. da se ne spomni, če je včeraj s kom govoril o procesu, kasneje pa je izjavil, da je bil na kosilu z dopot-dne zaslišanim Cannaiello in Aleccijevim bratom.
V protislovja je zapadel tudi naslecnja priča Luigj Ferraro. ki je bil zaslišan že leta 194«. Medtem ko je takrat izjavil, da je videl .Rutarja z usnjenim pasom v roki, je na včerajšnji razpravi izjavil, da ga je videl, ko je z njim
tolkel enega od Sicilijancev.
Odv. Tončič: Leta ; 1946 ste izjavili, da ne veste, če je Rutar s pasom koga tolkel.
Priča: Da.
Odv. Tončič: Danes se torej spominjate bolje kot pred 11 leti?
Priča: Da.
Poleg Rutarja je priča spoznal v skupini napadalcev tudi Hrovata, o katerem prečil leti ni govoril. Izjavil je, da naj bi Hrovat pretepal e-nega od Sicilijancev z bodečo žico, kar je obtoženca spravilo iz tira. Skočil je z zatožne klopi in začel prisegati, da to ni res ter obtožil Ferrara krivega pričevanja. Na vprašanje obrambe, kako da ni prej nikoli govoril o Hrovatu, je priča izjavil, da ga je poznal le na videz in da zaradi tega ni mogel povedati njegovega imena.
Ferraro je bil zadnja priča in potem, ko je predsednik zavrnil zahtevo obrambe po aplikaciji odloka 190, je bila razprava prekinjena.
Preds- Rossi. tož. Pascoli, obramba odv. Tončič. Kukanja, Ferluga, Skrk, Morgera in Kezich, odv. zas. stranke Nardi in Coen, zap, Magliac-ca.
Predvajanje filma o kolonijah drevi ob 20.30 pri Sv. Jakobu
Vladni generalni komisariat sporoča, da bo drevi.(jb 20.30 v okviru jiredstav o otroških počitniških kolonijah na Trgu 'fpri Sv. Jakobu predvajanje dokumentarija »Pozdrav iz . . .», ki ga je snemal ^urad
za tisk in inlotmacije vladnega generalnega komisariata. V filmu bodo predvajali posnetke iz kolonij v krajih Monte Maggiore (Socchieve). Villa Santina. Ampezzo Carni-ou. Comeglians, Pierabech, Sappada, o. Stefano, Pesariis,
Včeraj so v mestnem podjetju ACEGAT prekinili protest-.	no	stavkovno	gibanje.	V	so-
Tualis, torni dl Soprp, Ova- jbolo je namreč posrejloval žu-ro, Paularo in Bela peč.	—,-_i: t.., • . ,m ...
V Bazovici pa bo' ob 20.30 predstava dokungentarijev didaktične, kultuone ih zabavne
vsebine.
Izlet v Avstrijo
Komisija za razvedrilo in šport pri novi Delavski zbor-nisi CGIL sporoča, da ne more zadovoljiti vseh tistih, ki bi se še radi vpisali za krožni izlet po Avstriji, ker je bilo doseženo že določeno število. Zato pa je komisija sklenila, da ponovi izlet v septembru, in sicer za isto ceno in z istim sporedom. Za maloštevilna mesta, ki so še na razpolago, se sprejemajo prijave v Ul. Zonta 2 - tel. 23-675.
Sestanek na uradu za delo
Danes bo na uradu za delo sestanek predstavnikov stare Delavske zbornice in predstavnikov vedstva otroške bolnišnice. Razpravljali bodo o sporu, ki je nastal med vodstvom bolnišnice in njenimi uslužbenci.
ALI BO IZKLJUČITEV LIBERALCEV RES IZBOLJŠALA DELO 0BC. ODBORA?
Politični in upravni program nove tržaške občinske uprave
Pričakujemo, da bo novi odbor v bodočnosti tudi dejansko spoštoval narodnostne pravice Slovencev, ki jih jamčita ustava in Memorandum
Na zadnji seji tržaškega ob-
činskega sveta, na kateri sta bila izvoljena župan in odbor,
je župan Bartoli prečital u-
piavni in politični program nove občinske uprave. V političnem delu programa se ni megel Bartoli izogniti, kot .'e to njegova navada, vprašanju Istre in je dejal, da v tem trenutku ni mogoče pozabiti na dežele in mesta, ki so bile od nekdaj italijanska in ki morajo na osnovi pravičnega miru postati ponovno žarišče italijanske kulture in civilizacije, «V tem smilu«, je dejal Bartoli, «bomo nadaljevali zagotavljati manjšinam njihove osnovne pravice, ki jim jih zagotavlja ustava«.
Na isti seji pa je Bartoli dovolil fašistom in drugim nestrpnim šovinistom, da so histerično vpili, ko je svetovalec Agneletto spregovoril nekaj uvodnih besed v sloven-šč ni. Osebno pa je opozoril dr. Agneletta, da je zaman, da se trudi govoriti slovensko v občinskem svetu. To je naj-bolj veren dokaz, kako si zamišlja Bartoli spoštovanje slovenskih pravic. Poleg tega pa ni v celotnem programu niti besedice o uporabi slovenščine v občinskih uradih in u-st„novah, o zaposlitvi uradnikov ki poznajo tudi slovenščino in o prenehanju diskriminacijskega ravnanja proti slovenskemu delovnemu človeku, ki mu je skoraj nemogoče dobiti zaposlitev pri katerikoli občinski ustanovi. Hkrati pa ni niti omenil slovenskega šolskega vprašanja, vprašanja slovenske kulture in podpore slovenskim kultur, nim ustanovam, kar v upravnem delu programa govori in zagotavlja italijanskemu delu prebivalstva. Ignoriranje vseh teh in ie drugih vprašanj slovenskih občanov pomeni najbolj grobo kršitev republikam ske ustave in londonskega me moranduma, ki zagotavljata narodnostnim manjšinam oziroma Slovencem na Tržaškem enake pravice z italijanskim prebivalstvom na narodnostnem, gospodarskem, socialnem in vzgojnem področju,
V upravnem aelu programa zagotavlja novi občinski odbor da bodo vsa javna dela, ki so sedaj v načrtih in bodo finansirana z raznimi posojili, ki jih je najela pretekla u-prava (obnovitev cestišča in podzemskih naprav in kanalizacije v Ulici Battisti, Ulici Udine, Ulici Giulia, na Trgu Goldoni, na Furlanski cesti ter povečanje pokopališča pri Sv Ani.). Foleg tega pa bodo začeli prva dela za rušenje starega mesta.
Na šolskem področju bodo dogradili številna nova šolska poslopja, ki so jih začeli graditi, začeli in sezidali bodo sedem novih šolskih poslopij na osnovi posebnega zakona in posojila, ki ga bo občina najela pri raznih denarnih zavodih. Hkrati pa bedo zgradili nekaj novih otroških vrtcev in vzgajali^ ( ricreatorijev )• Pri vseh teh milijardnih stroških za zidanje novih šol, otroških vrtcev in vzgajališč, ni občinska uprava našla niti toliko denarja, da bi u-stanovila otroški vrtec za slu. venske otroke v središču mesta in vsaj eno vzgajalisče za slovenske otroke.
Na kulturnem področju pravijo, da bodo dokončno uredili vprašanje glasbene sole »Tartini«, da hoijo uredili muzeje, modernizirali in razširili naprave občinske knjižnice, uredili arheološko področje Sv. Justa in izboljšali naprave gledališč »Verdi« in »Nuo-vo», ki bo v kratkem posta-
lo občinsko. Tudi v teh postavkah niso niti omenjene slovenske kulturne ustanove, kot da ne bi slovenski občani, ki imajo pravico do svojih gledaliških in crugih kulturnih ustanov, plačevali ravno .tako davke kot njihovi i-talijanski someščani.
Glede javnih uslug pa napovedujejo, da bodo začeli z deli novega vodovoda in da bodo zgradili naprave za predelavo smeti, kot je že sklenil bivši občinski svet. Poleg ureditve nekaterih vprašanj na zdravstveno-higienskem, anagrafikem, športnem in turističnem področju obljublja občinski odbor novo finančno politiko. V tem smislu zagotavljajo. da bodo revidirali plačevanje družinskega davka in da še bodo vzdrževali obremenjevanja najnujnejših predmetov široke potrošnje s trošarino. Izboljšali bodo ugotovitve dohodkov za plačevanje družinskega davka, da dosežejo vedno bolj pravično porazdelitev davčne obremenitve, Poleg tega pa zagotavljajo, da bodo takoj uveljavili obdavčevanje zemljišč za zidanje stanovanjskih hiš, ki so bila valorizirana z občinskimi javnimi deli.
Glede proste cone pa je Bartoli izjavil, ca se bo občinski svet ravnal po dosedanjih sklepih občinske uprave. Hkrati pa je poudaril, da si bo ie nadalje prizadeval za uvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom v Furlaniji-Julijski krajini skupno s Trotom, kot določa u-stava.
V programu nove občinske uprave pa tudi zagotavljajo,
da bodo predstavniki opozicije zastopani v upravnih svetih občinskih podjetij in u-stanov. Kot je znano, je dosedanja občinska uprava vseskozi zavračala zastopstvo o-pozicije v raznih občinskih podjetjih in> ustanovah. Poleg tega pa zagotavljajo^ da bo-.d.o, „ustanpvijj, posebne komisije, ki bodo obravnavale izključno politična vprašanja in vprašanja vsedržavnega značaja. Te komisije bodo sestavljene iz predstavnikov vseh skupin v občinskem svetu.
NA POSREDOVANJE TRŽAŠKEGA ŽUPANSTVA
Uslužbenci ACEGAT prekinili protestno stavkovno gibanje
Upravna komisija ACEGAl' se mora obvezati, da prične čimprej podajan ja o dokladi za menzo, do konca t. m. pa podajanja o sklenitvi normativne pogodbe
pan'Bartoli pri "sindikatih in pri uprgvni komisiji ACEGAT, s 'čnner je nastala lniožnbst. da se bodo lahko padaijevala pogajanja., ki jih’ je ravno' u-pravna komisija prekinila. V svojem posredovanju je župan predlagal, naj se upravna komisija ACEGAT obveže, da prične prihodnji teden pogajanja za sklenitev sporazuma o dokladi za menzo; nadalje naj se komisija obveže, da prične po velikem šmarnu ali vsaj pred koncem tega meseca pogajanja za sklenitev normativne delovne pogodbe za u-službence ACEGAT, Sindikalni voditelji ACEGAT so sprejetjem posredovalnega predloga ponovno dokazali vso pripravljenost delavcev, da se spor čimprej resi ter da se s tem preprečijo vse nevšečnosti za prebivalstvo
nost predvsem člani, toda združenje ne bi smelo odreči pomoči tudi drugim najemnikom, čeprav nimajo izkaznice tega združenja. Sicer bi lahko držal očitek, da je tudi delo 'tega združenj‘a shtžilo za pridobivai\je volivcev določeni strbnki, kar so nekateri trdili za časa volilne kampanje.
V nedeljo splovitev nove ladje v CRDA
Včeraj zvečer se je tudi sestala upravna komisija ACEGAT. ki bo proučila položaj, ki je nastal pa posredovanju tržaške občine. Sindikalna organizacija pričakuje za danes odgovor, ki bi moral tudi določiti dan začetka pogajanj. S prenehanjem stavkovnega gibanja so se končale tudi vse omejitve pri tramvajski službi. tako da zopet vozijo vsi avtobusi, filobusi in tramvaji h kopališčem, oziroma k predstavam na gradu Sv. Justa.
Včeraj dopoldne pa je kljub temu bila stavka v osrednjem skladišču delavnic v Ul. Bro-Ietto, ker je bila že prej določena. Stavka je popolnoma uspela, ker so se je udeležili prav vsi uslužbenci.
Neumestna odločitev združenja stanovaojsliil) uoravičencev
Z.druženje stanovanjskih u-pravičencev je baje pred nekaj dnevi odredilo, da bo pomagalo pri reševanju stanovanjskih sporov in v primeru stanovanjskih izgonov samo svojim elanom. Doslej je namreč to zidruženje pomagalo vsem tistim meščanom, ki jim je grozil sodni izgon ter v številnih, primerih doseglo, da so bili stanovanjski izgoni vsaj za nekaj časa odloženi.
Ta vest je povzročila nezadovoljstvo številnih stanovanjskih najemnikov, ki so se o-bračali na združenje. Res je sicer, da morajo imeti pred-
V Tržiču so svečano splovili veliko potniško ladjo <Ausonia>
Ob tej priliki je m mster ta trgovinsko mornarico tagolovil da bodo v kratkem kupili štiri ladje ta progo proti Daljnemu vihodu
V nedeljo dopoldne so v Tržiču svečano splovili potniško ladjo *Ausonio». Novi ladji je botrovala soproga predsednika republike Carla Gronchi. ki je s sekirico presekala trak in na ta način spustila v pogon naprave, tako da je ladja počasi na saneh zdrsnila v morje. Splovitvi so prisostvovali tudi minister za trgovinsko mornarico Cassiani, generalni vladni komisar Palamara, goriški prefekt Zerbi, tržaški, goriški in beneški žuPan in številne druge osebnosti političnega,
PO OBNOVITVI ODSEKA ZA KREDIT MALI INDUSTRIJI
; Pričakuje se preureditev načina izdajanja posojil
Ustanovili bodo tudi posebno komisijo, ki bo pregledovala prošnje za dodelitev posojil
Z dekretom št. 263 je vladni generalni komisar obnovil delovanje sekcije za kredit mali in srednji industriji pri «Ban-ca Nazionale del Lavoro#.
Ta sekcija je obstajala že od 15. decembra 1947, vendar ni zadovoljila tržaških malih in srednjih industrijcev, ker so bančni predstavniki zahtevali preostre pogoje, tako da je delovanje sekcije počasi zamrlo.
Z omenjenim ukazom vladnega generalnega komisarja pa se pričakuje ponovna okre. pitev te dejavnosti in preureditev dosedanjega načina izdajanja posojil. Novi ukrep določa ustanovitev posebnega fonda s pomočjo 100 milijonov lir, katere je ZVU izplačala v ta namen že leta 1951. Pc!eg tega je »Banca Nazionale del Lavoro« plačala tudi 100 milijonov lir. Sekcija /a kredit mali in srednji industriji bo lahko poslovala tudi z raznimi drugimi sredstvi vladnega generalnega komisariata, sredstvi »Banca Nazio. nale del Lavoro« in sredstvi drugih podobnih ustanov. Vladni generalni komisariat jamči za eventualne izgube do 70 odlito'kov vrednosti in do skupne vsote 500 milijonov lir Poleg tega bo vladni generalni komisariat v vsakem finančnem letu nakazoval posek ne vsote na obresti v korist tistih, katerim bodo po-
sojila odobrena, S temi vsotami bodo praktično znižali za 2 odstotka obrestno mero v korist dolžnikov.
Prav v zvezi s tem pomembnim olajšanjem bo u-stanovljena posebna komisija, ki bo pregledovala vse prošnje za posojila- Komisija bo sestavljena iz štirih predstavnikov komisariata, predstavnika Centra za goepodar-ski razvoj, predstavnika Združenja malih industrijcev in predstavnika Združenja in-čustrijcev.
Pričakuje se, da bo ta novi deklet generalnega vladnega komisariata odstranil zapreke za uspešno delovanje omenjene sekcije in tako vsaj delno olajšal kritični položaj številnih malih in srednjih tržaških industrijskih podjetij. Vendar pa se čujejo zaskrbljeni glasovi, ker bo imela omenjena komisija samo posvetovalni značaj, medtem ko bo še nadalje odločala direkcija «Banca Nazionale del Lavoro«. Znano pa je, da so vse težave v preteklosti nastale prav zaradi stališča te direkcije. Pričakuje se tudi, da bo čimprej rešeno vprašanje 50(1 milijonov lir, katere predvideva člen 7 zakona o rotacijskem fondu, da jih bodo nudili na razpolago za kreditiranje male in srednje industrije v okviru «Banca Nazionale del Lavoro*.
gospodarskega in upravnega življenja.
Po splovitvi sta imela krajša govora predsednik IRI Al-do Fascetti in minister za trgovinsko mornarico Cassiani. Za Trst so bile zlasti zanimive izjave ministra za trgovinsko mornarico, ki je dejal, da so pogajanja za nakup štirih novih francoskih ladij za Lloydovo progo proti Daljnemu vzhodu tik pred zaključkom. Zdelo se je. da so se pogajanja za nakup teh ladij že pred meseci skoraj zaključila, vendar so kasneje nastopile težave zaradi različnih cen. Sedaj pa so po izjavi ministra vse težave odstranjene, tako da bodo lahko v kratkem dokončno podpisali pogodbo. Gre za štiri 7700-tonske francoske ladje, ki bodo razvijale 16 milj na uro in ki bodo plule na redni progi iz Jadranskega morja proti Daljnemu vzhodu.
Zanimive so bile tudi izjave predsednika IRI Alda Fa-scettija, ki je dejal, da bodo podpisali med ladjedelnico «Ansa)do» in pomorsko družbo «Italia» pogodbo za gradnjo nove velike potniške ladje, ki naj nadomesti potopljeno ladjo »Ancrea Doria« in ki bo nosila isto ime. To pogodbo bodo podpisali v sredo v Rimu.
Po splovitvi si je soproga predsednika republike ogleda-
la, Gorico, popoldne pa je ob-Rdeče-
iskala sedež tržaškega ga križa.
Gregoretti je prisegel
Snoči je novi predsednik pokrajinskega sveta prof. Et-tere Gregoretti prisegel pred vladnim generalnim komisarjem dr. Palamaro. Kot priči sta bila navzoča podprefest dr Giovanni Santini in glavni tajnik pokrajine dr. Amelio Leotti.
Huda nezgoda vespista
V noči med nedeljo in ponedeljkom je na cestnem križišču v Križu padel z vespe, s katero se je vračal domov z nedeljskega izleta, 29-letni mehanik Giuseppe Ferlat iz Ul, Buonarroti 43, Ponesrečenec se je močno pobil po obrazu in je dobil pretres možganov, V glavno bolnišnico so ga pripeljali z rešilnim avtom in sprejeli na prvi kir. oddelek s pridržano prognozo, Ferlat, katerega zdravstveno stanje je zelo resno, še ne govori in re zaradi tega ne ve o vzrokih nesrečnega padca.
V nedeljo bodo splovili v ladjedelnicah CRDA 9550-ton-sko tovorno ladjo «Maria An-ge>a Martinoli« za tržaško pomorsko 'družbo Martinoli. Nova ladja je enaka kot že prej splovljena ladja «U. Martinoli«, katero grade jrrav tako ladjedelnice CRDA, Ladja oo dolga 129,6 m, široka 18,10 m, in visoka 8,95 m. Opremljena bo z motorjem Diesel, ki bo razvijal ".600 konjskih sil in omogočal 13,2 milje brzine na uro
Ladja „Elda" rešila tri progrešane Tržačane
V nedeljo popoldne so se odpeljali s čolnom »Marisa« iz čedaškega portiča 44-letni Natale D'Ancrea iz Ul. Gat-teri 31, 29-letni Pietro Cella iz Ul, Martinago 6 in 46-letni Virgilio Sorgerello iz Ul. Pra-tello 4. Morje je bilo mirno in kar privlačno. Obetalo jim je lep nedeljski izlet in užitek. Ko pa so bili trije izletniki negoliko oddaljeni od o-bale. so valovi postajali vedno bolj nevarni, tako da se izletnjki niso mogli več vrniti v portič. Z vedno večjo silo so valovi zaganjali čolnič dlje in dlje od obale. Nič ni pomagalo:	ob 20. pa se je
čoln prevrnil. Napeli so vse sile in s težavo rešili čoln, kajti ta je bil še edino njihovo upanje.
Vso noč in včeraj do 18.30 so kljubovali morju in upirali oči v daljavo, ča bi zagledali ladjo ali barko, ki bi jim prišla na pomoč. Bili so že približno 4 milje od Gra-deža. Mimo je tedaj pripeljala ladja «Elda». s katero so brodolomce pripeljali v Sesljam od koder so jih nato z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico v Trst. Cella in Sorgerello sta se precej o-praskala; sprejeli so ju na drugi kir. oddelek in bosta okrevala v nekaj dneh. D’An-drea je nepoškodovan. Iz previdnosti pn so ga .obdržali na opazovalnem oddelku. Imeli so precej sreče in dosti poguma, da so se rešili. ' >'
r OLEDJUlSČA )
Jutri 5 ob 21. uri bo prva
predstava Ravmondove operete v'treh'dejThjlh «Modra krinka«. V raznih vlogah nastopijo Rosy Barson.v, Elvio Calderoni, Nuto Navarrini, Loris Gizži, Edda Ricci, Franco Artioli, Gualtiero Rispoli, Ivan Cocchini, Franz Stein-lerg. Dirigira Cesare Gnilimi; zborovodja Fanfani, režiserja C. Piccinato in Luciano Ramo, koreografka Nives Poli. Pri gledališki blagajni in blagajni Centrale pa se nadaljuje prodaja vstopnic.
Mladinci prosvetnega društva
'SLAVKO ŠKAMPERLE'
priredijo v soboto 11. t. m. ob 20.30 do 1. ure
po polnoči ples v foyerju na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta št. 7. Igrat bo izbran orkester ter bo preskrbljeno za bife in pijačo
Prijatelji mladine vljudno vabljeni!
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POKORE
Dne 6. avgusta t. 1. se Je v 1 rstu rodilo 19 otrok (1 mrtvo-roeju), umrlo je 14 oseb, porok Pa ie bilo 9.
POROČILI SO SE: pomorščak Giamfranco Martin in uradnica A.ve Maria Tacheo, tapetnik Luciano Roncelli In delavka Bruna Počkar, mehanik Virrcenzo He-rardi in gospodinja Plerina Pie-razzoli uradnik Stelio Forti in kemičarka Maria Silva Preudini. uradnik Lucio Frezza in gospodinja Silvana Milazzi, natakar Evgen Kriščak in frizerka Lilija Mihčič. delavec Antonio Sque-glia in gospodinja Vittoria Manfredoma. mehanik Giuseppe Gia-chin in gospodinja Liliana Tre-visan. trgovec Fiorenzo Borra in gospodinja Gabriella Pernetz.
UMRLI SO:	57-letrii Artemlo
Fornasiero. 80-letna Elisa Peli-zon por. Bernfeld, 55-letni Antonio Zorzenon, 83-lctnl Glacomo Derossi, 60-letna Maria Benve-<nu vd. Caselll. 80-letna Angela Maria Veronio vd. Maraffa. 2 dni stari Roberto Rigolini, 56-letni Vittorio $pctz, 60-letni Gu-glielmo Corsalini, 44-letna Gio-vanna Rota por. Razza, 52-letni Carlo Bubnich, 50-letna France-sra Bisiani nor. Burlinl, 48-1 etui Roriolfo Itirhan. 35-letn* Am-neris Pilot vd. Mariani.
LEKARNE ZAPRTE ZARADI POČITNIC (od 29.7. do 11.8.)
Codermatz Ul. Tor S Piero 2: De colle, Ul, Revoltella 42; Godina, Trg S, Glacomo l;Man-zoni. Ul, Settefontane 14; Rovis,
Trg Goldoni 8; Roesettl.
t)!.
Schiapparelii 58: Tamaro * ri, Ul. Dante 7; Vielmetti. T™ Bor s a 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN V AVGUSTU
Barbo-Carniel, Trg GaribaMl^ Benussi, Ul. Cavana 11: Al
leno. Ul S. Cilino 36 (Sv. Iv?™! Al la Minerva, Trg Sv. Francis« 1: Ravasini. Trg Liberta 6: BJj rabaglia v Barkovliah in Ni«11 v Skedniu.
Excelsior. 16.00: «Počitnice v P* rizu«. E. Constantine, D. GodK Fenice. 16.00; »Velika savan*’' L. Manca. G. Longo.	-
AFcobaleno; 16.30: «Atomska 'r keta dr. Oustermassa«. B. D®"' levv, J. VVarner.	„
Astra Rojan. 16.00: »pekel je Dien Bien Fuju«, J. Serl>aJ K Kasznar	,,
Capifol. 16.00:	»Svet Pri«,afv
ženskam«, L. Bacall. J. l.vson.	.
Cristallo. 16.00:	«Napad Kyb*r
jev«, T. Power, T. Moore. u Grattacielo. 16.30: «Sven«al». F Neff. T. Morgan.
Alabarda. 16.30: «Gusarji na ” liki reki«, T. Curtis. C. Mil1«1 Armonia. 18.00: «Zenska. ki J odkrila ljubezen«. S. pamP* nini, R. Brazzi.
Aurora. 16.30: »Moj ljubimec t razbojnik«, B. Stanwyck. Sullivan.
Garibaldi. 16.30: «G. Men ubežnik 50574», S. Mac Ck»' J. Jordan.
Ideale. 17.00: «Ustrahovalec S*1*’ sterjev«. M. Stevens. M- ' Impero. 16.30: «Hanibal in v stalka«. E. VVilliams, H. Kee1'. Italia. 16.00: »Nočem te iz*ul*
ti« B. Stanwyck, J. Lund.
S Marco, 17.00: »Jekleni živCl"
A. Sheridan, J. Lund. , Moderno. 16.00: «Cheri flibi«. " Padovani. J. Richard.
Savona. 16.00:	«Mesto razboli'1’
kov«, J. Crain, D. Robertson. , Viale. 16.00: »Viharji nad K®!T geni«. S Hayward. R. M' chutn-
Beivedere. 16.30: «Nevidna patftl'
lja«.
Marconi. 16.30: «Brezupno nje«. H. Keel, P. Medina. Massimo. 16.30: «Bojni red«, ' Lund, VV. Bendi*
Novo cine. 16.00: »kraljevi M0!'
narji«, J. Hunter. M. Renfj; Odeon. 16.00: »Tolsti koren«. Kneff, E. von Stroheim. M** doletnim prepov.	,
Radio. 16.00: «08-15», W. Seifr'1’ E. Scholz.
Venezia. 15.30:	«2:1 veli bod°!*
H. Bogart. J. A),l.vson. Skedenj. 18.00: »Nesmrtne m«* dlje«,
POLETNI KINO
Ar^a dei fiori. 20.00:	»Ml*!
ljubimci«, O. Versois.
Knight.
Aristoh. 20.15: »Pazi na žog°! D. Martin, J. Levvis.
Armonia. 19.30;’ «Zenška, ki ’ar>
odkrila ljubezen«. S. P
Pini.
Garibaldi. 2015:	»G. Men
ubežnik 50574», S. Mac 0 J. Jordan.
Marconi. 20.30: »Brezupno 9 nje«. H.'Kčel. P. Medina. Paradiso. 20.00:	«Rimske P°
nice«, G. Pečk, A Hepbuh Parco delle rose. 20.15: krvi«, T. Morgan. M. Mil Ponziana. 20.15:	«Lepotice
nebu«. R. Ha.yworth, L. P* Rojan. 21.00: Variete. Ob ® «Pustite nas peti«, J. Dur*1 Skedenj. 20.30:	»Nesmrtne 1
lodiie«,
Stadio. 20.3D: »Malaga*. M-Bara.
Valmaura. 20.15: «Poižaste' 51 nice«. Q. MacGuire. E. B*'
more.
,111*1’ PONIAJA A TOREK, 7. avgusta 195®,
11.30 Zaba.vna glasba:	i'
Predavanje:	12.10 Za vsakol
r.ekaj; 12.45 V svetu kult1! 12.55 Vokalni kvintet Niko S tof: 17.30 Plesna čajanka: 1 Rahmaninov:	Trije siroto™
plesi; 18.34 Melodije iz r* 19.00 Franck: Simfonične v*{ cije za klavir in orkester: ' Zdravniški vedež; 19.30 glasba: 20.00 Šport; 20.05 Z™ ni ritmi; 20.30 Vokalni tt'l Metuljček; 20.50 Bizet; Otf? igre; 21.00 Stanko Kociper: tanje«, drama v treh dei*® 23,.00	Slovenske ritmične
pevke.
'I' It ,H T' I.
14.30 Tržaška kulturna kf® ka; 18 45 Spored za otroke: Igra pianist Giantii Zafred: L Operetne melodije: 22.10 G*'; wln: Koncert v F-duru za ki’ in orkester.
K 4» I* 10 It
Poročila	v	slovenščini:
13.30 in 19.00.
Poročila v italllanščtnl: 12.30, 17.45 ln 23.00.
5.00-5.45 in 6.00-6.10 Spor*L Ljubljane; 6.10 Jutranja 7 00-12.00 Spored iz LjublF,,i
13.40 Iz operne zakladnice »f Lhotke-Kalinskega: 1. Ana radijska opera v 1 dej.; »v-jif
1	vr>zv-	1 n T M UV|.|
ključni prizor iz opere Gubec«:	14.20	Zabavna	S
14.30-17.00 Spored iz Lju#1,'/
Lju
17.00 Ritmi in popevke: af Glasbeni oder; 18.00-19.00 red iz Ljubljane: 19.15 MeJJgf
•ed iz Ljubljane; 19.15 m^ii ta predvečer, izvaja °r af 'Valter Fenske: 19.30-22.15, .a'
na
'Valter Fenske:	19.30-22.'« „d’
red iz Ljubljane:	22.15
znani pianisti; 22.30 LjJJJf, univerza:	22.40	Poje d|U
komorni zbor.
« I. 4» V V. N ■ J A 327,1 m, 2112,1 m, 212,*
Poročila ob 5.00,	6,00.-
13.0(1 15.00 17 00 19 00. 22-0 5.00 Pester glasbeni	V.
6.20-6.25 Naš iedllnik' bavni zvoki; 8.00 Pisana , (7 domačih pesmi in napevo?' Radijski roman - Jan de (tj log: Thalassa - XVII:	f’
vi ja priljubi lenih popevk. j|t Erich Kaestner:	Detektiv1'
er:	ueieki'>,
10.00 Claude Debuss.v, čl° , F
umetnik (glasbena oddaj* 1*! mentorjem >: 11.05 Zabavne^ lodije; 11.45 Cicibanom "-r*‘ dani (Angleška pravljica ku, ki si ie želel rdeče Fri' nice); 13.35 Od arije do V, 14 30 Za dom in žepe; 7v, v, leli ste — poslušajte!; '‘"Lel11, ški kvintet in Gorenjski .MijS
ni kvintet pojeta: 16.00 Vrfjj Iz literature - Cen H* fL
Cienjp.rig; 16." > Popoidansk eert; 17.15 Zabavna id tffjl glasba; IS.OO Športni
lovu	.-»ijtjiiiii	jnFi,
18.30 Poie Mariborski ^
zbor:	20.00 Mali koncert .f
Lanskega komornega zbOr?'|(t’ Radijska igra - AverčeokO-
čija s smrtjo.
iir.nv iz.i.ia
18,00 »Viharni vrhovi«.
SL
dalj. dramat. romana, j' fj
llronteja; 21.00 Vesti; 2l [.pij,:
145 iz ,rr
jateli živali; 21.v- — „ . torbe; 22 05 Musič Ham Novi Italijanski filmi.
Nasprotja, jki so nastala v vrhovih finske socialdemokratske stranice ie 'V čašu formiranja koalicijske vlade z
agrarci marca	letos, so	v
zadnjih	dneh	privedla	do
nepričakovanega razpleta: naj-
NADVSE USPEL KONCERT NAŠE PESMI V ŠEMPOLAJU
Na enajstem tradicionalnem koncertu v Sempolaju je poleg domačega sodelovalo še več zborov iz okoliških vasi
Letošnji tradicionalni koncert zborovske pesmi v Sem-Polaju je nedvomno presegel ^*a pričakovanja. V prijetno kraško vasico se je v nede-jo popoldne zgrnila množica Judi ne samo iz Nabrežinske-Ra, marveč tudi iz bolj oddaljenih krajev na Tržaškem in Donskem ter iz Trsta. Lepo 'reme je seveda pripomoglo, a ie prireditev. ki sta jo * upno pripravila koordinacijski odbor obeh prosvetnih ruštev iz Sempolaja, vseskozi uspela: obisk je bil takšen, a Ra vaščani ne pomnijo. Avtobus, ki je nekaj pred . Uro pripeljal iz Trsta, je .Prepoln ljudi, mnogi so Pnsli z avtomobili, mladina j51 ha motornih vozilih in ko-esih. Ob 17. uri se je prire-■tveni prostor pri «Kokče-
pesmi; Aljaževo'«Naše gore«, Venturinijevo ((Pohojena trav-ca» in narodno «Oglar», za katero je žel veliko aplavza. Moški zbor «Vesna» iz Križa, ki ga je vodil Franc Žerjal, se je številnemu občinstvu predstavil z izborom lepih pesmi. Posebno je navdušil poslušalce s pesmijo Vinka Vodopivca »Žabe# in V. Mirka «Kolo». Tudi Medvedova ((Ljubezen in pomladi) ter še malo znana Gotovčeva ((Jadranu« sta Ugajali.
Kot tretji je nastopil mešani peyski zbor «Salež-Zgo-nik», vodil ga je pevovodja Milič. Tudi šaleški in zgoni-ški pevci in' pevke so se na tradicionalni koncert lepo pripravili. Izbrali so Vodopivčevo ((Goriške trte«, Venturinijevo »Nove žarjen in Aljaže-
IIMUIVIVIIMIUV iu AWUV«I tu ilVfCHaBK	*
Sempolaju sla nastopila domači mešani iu moški zbor.
let ’ *Der ie bil že tretje skr, *ra^‘c'onaIn' koncert pev-m zborov iz Nabrezinskega. "»polnil z občinstvom, Z' ve-
'Ijem
^isk,
smo ugotovili zned; o-uvalci veliko število mla-lb 'iudi, ki niso prišli samo 0 fl*s, ampak tudi na kon-slovenske pesmi, ki se leta vedno bolj upor-, ampak tudi na kon-slovenske pesmi rani mogoče zamisliti predelovanja med šlo' Ruskim ljudstvom, bilo to “stran ali onstran meja ma-Cr'e domovine.
- 11. tradicionalni koncert v sempolaju je na odprtem
otvoril domačin Stanko
dru
Zidarič, ki je v imenu doma« *Ra društva «Zarja v svobo-’* Pozdravil vse navzoče.
o i
p 0 le domači mešani zbor . r njegovim vodstvom zapel Venturinijevo pesem dei°rn?.r*- Številne člane so-Vs uJ°čih pevskih zborov in zdr osta'o pa sta nato po-Kare’*-8 V imenu SPZ tov Pa F
arel Pahor in v imenu SHLP
vo ((Slovan na dani), za vsa pesmi so bili toplo nagrajeni; Drugi moški1 zbor Iz Križa »Albin ^Sirkii ni^ zaostajal za domačini, ki so nastopili pred njim. Pod vodstvom Albina Verginelle so Križani zapeli Jerebovo «Pisemce», Pregljevo ((Prelepa je Selška dolina)), A-damičevo «Lucipeter ban» ip Aljaževo ((Triglava. Peto- toč* ko program^ je izpopolnil mešani zbor ptosvetiTega cPru-štva «Ig.o Gruden# iz Nabre-inrfe, ki ga je vodil Oskar Kjuder. Nabrežinci so lepo zapeli Medvedovo «Nazaj v planinski raj#, nato pa še tri: Laharnarjevo ((Mladosti ni», Gotovčevo «Nove brazde# in kot zadnjo ob spremljavi hart monike Boštjančičevo «Naš
Kras«. Za zaključek je nastopil še moški zbor iz Sempolaja. ki je pod taktirko Stanka Zidariča s tremi pesmimi Zajčevo «Pobratimijo» in «U boju ter narodno »Vojaci na poti# dosegel lep uspeh in priznanje vseh prisotnih.
Lep spored domačih in u-metnih pesmi je kar prehitro minil, sodelujoči zbori so z nedeljskim nastopom pokazali, da vneto in z ljubeznijo goje slovensko pesem. Veliko je v zborih že mladih ljudi, ki so porok da, naša pesem ne bo zamrla, ampak se bo razvijala naprej'in bo tudi v bodoče steber našega prosvetnega delovanja.
Po koncertu, na katerega so Sempolajci in vsi sodelujoči lahko upravičeno ponosni, se je razvila prosta zabava. Na brjarju so se do poznega večera veselo vrteli številni pari ob prijetnih zvokih orkestra «Herman» iz Križa. Preskrbljeno je bilo tudi za pijačo in prigrizek.
V Aldenshotu blizu Portsmoutha na Angleškem se angleški padalci pripravljajo za uposeg v sueški sporu
ZAKLJUČEK DOLGEGA TRENJA MED FINSKIMI SOCIALDEMOKRATI
*
V vodstvu vodilne stranke j e prišlo do resnega razcepa
so nastala v socialdemo-
višje vodstvo stranke se je razcepilo v dva tabora:	na
eni strani je predsednik stranke in minister za narodne obrambo Emil Skug s 7 člani izvršnega odbora, na drugi jla »v opoziciji# njen prejšnji predsednik in sedanji predsednik vlade Fagerholm, kateremu se je pridružilo šest članov izvršnega odbora.
Spor je obstajal že delj časa in se razvil do viška v začetku preteklega, meseca, ko je generalni tajnik stranke Leskinen objavil v strankinem glasilu oster -napad na njeno politiko. Leskinen je v svojem članku ugotovil, da je stranka razcepljena in da se je morda preživela. «I.evica ne ve, kaj dela desnica# je trdil tajnik stranke. Po njegovem mnenju stranka
trpi ne zaradi nekih napak
v socialističnih idejah, am pak zaradi njene zgrešene politike in zgrešenih metod. Te pa obstajajo predvsem v tem, ker je stranka stopila v zadnjo vlado s programom, ki je bil že ob svojem nastanku prepoln nasprotij in ker je onemogoči! izvajanje koristne ekonomske politike.
Po mnenju ki ga je tajnik stranke prikazal v članku, je neobhodno čimprej izvesti reorganizacijo v strankinem vodstvu, samo stranko razbremeniti prevelikega birokratizma, ki jo sedaj tlači, in ukiniti veliko število plačan ih mest..
Na ta tajnikov Članek *e odgovoril predsednik stranke Skug v intervjuju, ki je bil objavljen v glavnem strankinem časopisu uSuomen Sosia-lidemokraatti#, kjer je ostro napadel gornje trditve. Po njegovem imajo pri reševanju teh edini besedo člani stranke. s čimer posredno predlaga nekak plebiscit med
IME AMERIŠKEGA PILOTA EVERESTA BO OSTALO V ZGODOVINI LETALSTVA
Malo ameriško
je_ prebilo	tudi	zid»
Letalo je zelo majhno, leti pa z brzino 3.000 km na uro, kar je trikrat več kot brzina zvoka - Vtisi 34-letnega pilota, ki se še noče odpovedati nevarnostim poizkusnih poletov
Fantazija in znanost sta se v zadnjem času v marsičem spojili v en pojem. To se zdi čudno in marsikateremu starokopitnemu profesorju določenih preciznejših ved bi se ta trditev zdela nemogoča ali celo nedopustna. In vendar je tako. Q tem nam pričajo številni novejši dosežki v tehniki. Danes se bomo pomudili pri enem takem dosežku, ki so ga pred desetimi dnevi ali kaj več poizkusili v ZDA. Gre namreč za novo letalo, ki je prav navadno raketno letalo, ki pa je prebilo tako imenovani ((toplotni zid#. Da nam bo jas-rio, kaj to pomeni, bbmo nekoliko spregovorili, kaj razumemo pod ((toplotnim zidom#.
Pred leti je letalo prebilo tako imenovani «zvočni zid#, kar pomeni, da je letelo z večjo brzino, kot jo ima zvok — okoli 1000 kilometrov na uro. Danes je ta brzina še vedno velika, seveda pa le za normalna moderna letala, za poizkusna vojaška letala pa to že ni več neka izredna posebnost. Kaj pa ((toplotni zid#?
Da bi ta pojem razložili, se bomo lotili malo daljše raz-
lage:	Kakor vemo, je atmo-
sfera ali ozračje sestavljeno iz kisika, vodika, dušika in drugih sestavin, ki so v plinastem stanju. Ozračje je v nižjih legah gostejše, v višjih pa redkejše. Kadar neko telo ■— v našem primeru letalo — leti skozi ozračje z normalno brzino do pet sto kilometrov na uro, pride med zrakom in telesom oz. letalom do nekega trenja, ki pa je razmeroma majhno. Ko pa se ta brzina letala veča, se veča tudi trenje. Trenje pa povzroča segrevanje. To segrevanje temelji na sledečem načelu: Letalo
co, s ‘Tem
zračnimi molekulami, z delci zraka, ki se odbijajo od njegovih kril in Irupa. Ko se ti odbijajo; se pri tem zadevajo ob druge .molekule ali delce, ki -so prav tako že same po s e Dl v stalnem gibanju. In čim večja je brzina telesa, od katerega se ti delci odbijajo, torej čim večja je brzina letala, tem večje je trenje, tem večje je tore] segrevanje, saj je segrevanje z drugimi besedami povedano, le povečanie povprečne brzine molekul. Zato se zrak, skozi katerega prodira letalo z veliko nagli-
co, segreje in tatoplota se prenaša r.a letalo posebno v tistih delih, ki «sekajo» zrak. to se pravi prednji del trupa in prednji robovi kril ter seveda posamezni deli repa.
Pri pojavu dviganja temperature ozračja zaradi trenja ima besedo še drugi fenomen ali proces. Letalo, ki leti skozi ozračje, je takorekoč ovito v tanko plast zraka in ta plast je v nekakem razmerju z brzino letala. Toda to velja le dokler gre letalo z normalno brzino. Ko pa gre letalo z izredno brzino, ostane ta plast zraka na mestu.
im se letalo premika in tedaj pride ob ponovnem stiku med tem zrakom do ponovnega trenja, torej do ponovnega dviganja temperature. Kot vemo, ima dviganje temperature močan vpliv tak > na človeka kot na tvarino in pri brzini 2500 km na uro se temperatura tako dvigne, da se tudi kovina tako segreje, da postane bolj mehka in neodporna.
Ta pojav, ki je povsem fizičnega značaja, dela graditeljem letat posebne preglavice, ker bi sicer vprašanje določene kovine ali tvaripe, ki bi zdržala temperaturo, ki
rane Gombač. ho^redstavn,k SPZ tov. Pa-hem Se ^ V sv°iem pozdrav-dorn- -^0Voru najprej zahvalil štVuacemu Prosvetnemu dru-
Va'nosH Je S Svojo P°žrtv°-.. stJ° omogočilo že 11-
b^uch'0]18111’ koncert. Ma,° ie
t azn iv	i
1,1 letos v znamenju
Pr
več
ar'l, da praznujemo ta
“Cip
njR' enntnosti in razumeva-!Hni ar°dna kultura je ena je tfPV!n n<“dcljiva. gojiti jo nSr a sporedno z matičnim Pok'C?m’ *cait' z.godovina je m0 'IZa'a, da je vse drugo sa-slej . seltana veja, ki prej ali vesa Rablle >n odpade od dre-jal °^- Pahor je nato de-Pfosv'**	prav v 1juds’11
koreni« n8*H moč' da Ueh t
hr»himo ‘Udi v bodo^e °-Čo u Zato gojimo doma-
bojne Ur° enotno v medse-
tucli .spoštovanju včasih
•tranrazbčnih mnenj in v od-
vir fva"iu še preostalih o-
1,'seVak0 homo omogočili,
holi -	° 'ihdska prosveta še
hodno,,iVila in b° ,udl v pri’
hegu , 0Ktala pogoj narod-obstoj* in tivjjenja.
. *dstavnik SBI.P Gombač
a se za-v teh kraških
Pa
bdani V Svoiem Pozdravu po-irna	Vc*'ko važnost, ki jo
tem p^osvotno delovanje na
Razstava Avgusta Černigoja
v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani
Pred dnevi je bila v Ljubljani, v Jakopičevem paviljonu IModerna galerija je bila zasedena z razstavo koroškega slikarstva j odprta razstava nestorju tržaških slovenskih slikarjev, prof. Avg. Černigoja. Odtlej si je razstavo ogledalo že lepo število ljubiteljev umetnosti, ljubljan-
ski tisk pa jo je zabeležil kot lep kulturni dogodek. Listi pa so poudarili originalnost Černigojevega slikarskega prijema in tehnik, ki jih uporablja.
Tržačanom Černigoja zares ni treba predstavljati, zlasti še ne iz Ljubljane. Pa vendar je na razstavi marsikaj nove-
Področju zgod
obmejn
ojnem jezikovnem Dejal je, da je po-
Veoskn	ne ’n jezika slo-
Podpor#	obramba in
mora ]	obstoja. Ona:
debli, * 0Kp*i in dati našemu dilo POVih moči, da ho ro-b°do n° bo*jše sadove, ki nas hotoi Z vsakogar, ki bi Sesede "np8°m°mti.
Poslušalb govornikov so
dohi'*vanjemrejen * t0pUl" °'
našli izra- : sa] 80 v njih b°tenju. svojim željam in
Pna samanianrCd"a ■ kuUura je hti «	,	ni° je treba go-
da bo kos1*"'"1' moimi, tako ku, gj ' , .Vsakemu sovražni-je7iWk.Z' nanj° posebno tu
“y 2SR -c—
j Č-tC;.1' j'"!' nadaljeval
^empolaja. k-i , l /bor iz ‘še tri,
aJa, je tapel
L)vt lifturi — linorez r- Avgust Černigoj
ga tudi za onega, ki pozna umetnikovo snovanje v Tr-stu. Nova niso samo razstav Ijena dela — tu spadajo vsa v produkcijo zudnjih dveh let — temveč so novi tudi mnogi prijemi, tehnika in iz-razna sredstva, nadaljnjo stopnjo v slikarjevem razvojni pa kaže tudi odnos do u-podobljenega objekta ali ideje. Černigoj je vedno mlad, vedno nemiren, nikoli zadovoljen z doseženim, večen i-skalec novih izraznih možnosti.
Tako so za marsikoga presenečanja njegovi akvareli, izvedeni v posebni tehniki, ki kaže tesno sorodnost z njegovim ostalim delom, zlasti z olji, ki so osrednji del te razstave. Černigoj kombinira a-kvarel s perorisbo: slika jo z rahlimi potezami s tušem razdeljena na večje in manjše ploskve, pobarvane skoraj e-nakomerno, brez opaznejših tonskih prelivov. Tako zapušča slika vtis nekega ploskovnega konstruktivizmu, ki pa vendar nekje seže .tudi u globino — svojska poteza, ki je lastna tudi večini razstavljenih olj. Po tematiki so ti a-kvarel i krajine, z motivi s Krasa ali iz francoske Pro-vence. Sorodnost obeh pokrajin je tolikšna, da čtovek razbere razliko le z napisov. Prehod med to ' Černigojevo akvare (no tehniko m čisto grafiko pa so barvane skice s tušem, tako sveže in obenem spokojne, pa tako polne nekega gracioznega ritma, da spominjajo na rokoko v moderni izdaji.
Černigoj sam pravi, da je od nekdaj imel rad akvarel in da je z njim tudi mnogo delal, čeprav ga je doslej le mimogrede pokazal na kakšni razstavi. 13 tl mu je nekako privatno razvedrilo, prani. V Jakopičevem paviljonu se to razvedrilo kaže v res visoki umetniški potenci.
Osrednjo dvorano zavzemajo olja, ki na svojevrsten način družijo abstraktne težnje z realističnim odnosom do narave, geometrično igro barvastih likov z razstavljenimi ali tudi skoraj nerazsta oljenimi realnimi predmeti. Toda zdi se, da Černigoja bolj kot razstavljanje in konstruiranje zarlima igra barv, tako da človeku — kot se to morda absurdno <sliši ~ zadiši po nekakem abstraktnem impresionizmu.
Seveda je obilo zastopanu tudi grafiku in n njej skoraj prav vse tehnike od jedkanice (tudi tu Ipuli Černigoj švoju tehnična pota) in lesoreza do svojevrstne variacije perorisbe s «/!omasterjem», ki na t>rvi pogled spominja na litografijo. Svojevrstne so tudi skice s tušem s tematiko iz živulskegu sveta, bežne študije po naravi s presenetljivo kombinacijo hitrih, rekli bi improviziranih potez.
Černigoja sem dobil na razstavi, oblečenega prav po tržaško nonšalantuo. Po razgovoru o njegovem delu in o razstavi, s katero je zelo zadovoljen, je sledilo že obrežno vprašanje: kdaj pa razstava v Trstu?
uUpam, da kmalu,» je odgovoril. eSeveda je v Trstu teže kot v Ljubljani, ker so galerije, z izjemo občinske, drage; isto velja tudi za Italijo. V občinski galeriji bi lahko razstavljal že avgustu, toda tržaški sferragostos res ni primeren za umetniške priredit ve. Kot rečeno, pa upam, da se bom kmalu predstavil tudi tržaškemu občinstvu s svojimi najnovejšimi deli. Rad bi še poudaril ugodnosti ki jih uživajo umetniki pri razstavljanju v Ljubljani, saj ne dobijo praktično zastonj samo razstavnih prostorni temveč imajo na razpolago tudi okvirje za slike, kar je včasih pruv tako problem.s
nastane oj> trenju.
Ko smo tako napravili ta daljši uvod, bomo opisali še zadnji uspeh ameriške letalske industrije in podvig pilota, ki je napravil prvi to vrsten uspel poizkus.
Letalo, ki je letelo z brzino, ki je prebila '((toplotni zid#, je zelo majhno 7 m dolgo letalo na raketni pogon,; imenovano »Bell X2» in je izdelano iz nerjavečega jekla. Njegova krila so ozka in nazaj pomaknjena, kljun je dolg in Rptčast in Ima spredaj še posebno dolgo jekleno ost, ki mu pomaga pri rezanju zraka. Nesorazmerno velik pa je njegov rep. Letalo poganja raketni motoi znamke «Cur-tiss Wright», izdelalo pa ga je podjetje «Bell Aircraff Corp.#,
Preden spregovorimo o pilotu, bomo dali še nekaj podatkov, ki nam bodo prikazali brzino tega letala. 25. preteklega meseca je poizkusni pilot polkovnik Frank Eve-re.st, ki ga imenujejo tudi ((Virginijska raketa#, napravil poizkusni polet, pri katerem je dosegel brzino 1900 milj ali nad .2000 km na uro. Ta brzina je trikrat večja od zvočne brzine in celo štirikrat večja od brzine, ki jo ima granata kalibra 45 mm. Letalo ni odletelo z letališča, ampak je bilo priključeno na spodnji del trupa nekega velikega bombnika, ki ga je spravil na višino kakih 900U do 19.000 metrov. Tu je stopil v pogon raketni motor
poizkusnega letala «Bell X2»,
ki se je ločilo od bombnika in samostojno odletelo. Jasno je, da s tako brzino ni muglu napraviti dolgega poleta, ker potrebuje tako letalo izredno mnogo goriva in ker bi ne vzdržalo izredne temperature, ki nastane ob trenju. Toda lakonično poročilo nam pove, «da se je poizkus popolnoma posrečil#. To pa nam v tem primeru zadošča.
Prej smo omenilj, da je letalo dosegio brzino 1900 milj oziroma 200Q km na uro. Toda ta brzina je približna, kajti znano je, da vojaški' krogi ne bodo tako zlepa povedali dejanske braing in to; iz povsem ^razumljivih razlogov. Toda to nas ne zanima toliko, kajti sto milj na uro več ali manj pri tem še nima posebnega pomena, kajti dovolj je, da je bil ((toplotni zid# z u-spehorn prebit.
/,daj pa še nekaj o pilotu polkovniku Franku Everestu. Polkovnik Frank Everest je star komaj 24 let in je nekak šef vseh poizkusnih pilotov
ameriškega letalstva. O svojem podvigu ni hotel nič kaj preveč govoriti, ker so mu njegovi predstojniki prepovedali vsak komentar, vsako in-diskretnost. On je na račun letala rekel le to, da ve o letalu še manj kot drugi, da pa se je zavedal tega, da s« lahko povsem zaupa letalu in da pri 2000 km na uro lahko še pospeši brzino. Poleg tega je polkovnik Everest rekel, da se je v letalu počutil kot. hi bil na nekem drugem planetu, ker je vse okoli njega vladala popolna tišina. Enano je namreč, da ni mogel slišati niti svojega letala. Izjavil je tudi, da ni imel časa gledati z letala na zemljo, da bi opazoval panoramo, vendar da je imel pri tej višini in brzini čudovit občutek, Ker je mož poročen in ima tri otroke, so ga vprašali, če namerava še leteti, polkovnik Everest je odgovoril, da pred vsakim poletom prav gotovo misli na svojo družino, ker se pa zaveda, da mora vsak novi tip letala vendarle nekdo preizkusiti, ga preizkusi pač sam, ker se smatra še vedno za dovolj krepkega in zdravega za take podvige. Kot vemo, človeški organizem ne more prenesti mnogo takih naporov in ameriško letalsko ministrstvo je polkovniku Everestu že dvakrat svetovalo, naj	»zamenja po-
klic#. Toda polkovnik Everest je rekel, da bo o tem razmišljal šele ko bo pri 40 letih.
Ce vemo. da se je polkovnik Everest posebno izkazal že v času zadnje vojne kot pilot na bombnikih	in da je po
vojni napravil že nešteto zelo tveganih poizkusnih poletov, potem ni nič čudnega, da ga mikajo vedno	novi uspehi,
saj bo njegova ime — sedaj — prav gotovo ostalo v zgodovini letalskega razvoja.
Kar se pa	tiče podjetja
»Bell Aircraff	Corp.# se ve,
da je na tem letalu delalo pet let in da še naprej dela z veliko vnemo na tem, da bi gradilo nova letala, ki bi vzdržala »toplotni zid#.
članstvom in pa kongres
stranke.
9. julija je bil plenarni sestanek izvršnega odbora, ki je imel kot glavno točko analizo dela organizacije delavske športne zveze. Tej organizaciji je bila prepuščena iniciativa za ustanovitev splošne športne zveze za vso Finsko torej športne organizacije, ki naj bi ne imela določene politične usmerjenosti. Razpravljanje o tem vprašanju pa je služilo le kot osnova za analizo mnogo važnejših problemov strank**. Pokazalo se je namreč, da so pristaši prej omenjene športne organizacije, ki naj bi ostala takšna kot je danes, dejan-ko isti ljudje, ki so se postavili na stališče, da niso potrebne v stranki nobene struktualne spremembe. Predstavniki te skupine,' ki ima v izvršnem odboru stranke. Je neznatno večino enega člana, so ostro napadli »opozicijo#. češ da tezi to za teni, da bi razbila enotnost stranke in jo kot lahek plen izročila meščanskim opozi-cionalnim strankam.
7. a resolucijo, s katero se obsoja stališče «opo?.icije» glede vprašanja reorganizacije delavske športne zveze so poleg predsednika Skuga glasoval- tudi minister za socialno politiko, minister financ, minister za delo, predsednik in podpredsednik socialdemokratskih sindikatov ter še dva poslanca, »opozicijo# pro‘i tei resoluciji pa so tvordi predsednik vlade Fagerholm. Veino Taner, tajnik stranke Veino Leskinen, generalni tainik sindikatov Olavi Lind-blum, poslanec Karialainen ter še nekateri drugi.
Značilno za vse to je dFjstvo. da se je predsednik vlade postavil na stran Leski-nena, ki je bil do leta 1948 njegov glavni nasprotnik. Čeprav se je spor tako daleč razvil šele nedavno, se iz materiala, k^ je bil objavljen. lahko opazi, da predstavlja Leskinenova ((opozicija# dejansko naprednejši del stranke, ker	zahteva evolui-
ranje strankine politike, nadalje demokratizacijo vodstva, borbo proti birokraciji 'n odstranitev Skugove »garde#, ki jo označuje kot zavoro- za nadaljnjo- uspešno dejavnost finskih socialdemokratov. Z.a-radi tega je po številnih ocenah povsem prirodno, da se je Fagerholm postavil danes proti neznatni večini strankinega	vodstva. kajti
čeprav so ga ti isti ljudje leta- 194H pri formiranju vlade podpirali,	so pozneje po-
gosto napadali jjosameizre njegove j idilične poteze, za katere se je puzneje ugotovilo da niso bile najboljše. Glede tega je	dovolj omeniti
dejstvo, da	finski socialde-
PREJELI SMO
Naša sodobnost, leto IV., št. 7-8. Izdaja Državna založba Slovenije; odgovorni urednik Drago Sega; uredništvo in uprava: Ljubljana, Stritar, jeva ul. 2. Revijo dobite tudi v Tržaški knjigarni v Dl. Sv. Frančiška 20.
mokrati niso zavzeli pozi-
t*vnega stališča glede sodelovanja Finske v nordijskem svetu, kar ni dobro sprejela večina predstavnikov stranke na plenarnem sestanku izvršnega odbora 7, druge strani je tudi gotovo, da so nujno petrebne mnoge in korenite spremembe v sami stranki, da bi mogla ta napredovati v skladu z duhom časa.
V osrednjem vodstvu stranke se posamezni člani izvršnega odbora postavljajo v obrambo interesov skupine, ki jo predstavljajo, pri tem pa izgubljajo iz vida tako širšo splošno strankino perspektivo, kakor tudi interese stranke same. To se je pokazale tudi pri obnašanju socialdemokratskih ministrov v sedanj: vladi. Kot je znano, je koalicijska vlada Finske s( stavljena od šestih socialdemokratov in prav toliko agrarcev. Skupina ministrov socialdemokratov s predsednikom Skugom na čelu je vsaj do sedaj zavzemala konservativno stališče v vseh onih primerih, ko je bilo potrebno sprejeti in izvesti bolj liberalne ukrepe v socialni in gospodarski politiki.
Proces razcepi*ve v finski socialdemokratski stranki je malu zavzel širši obseg. Prvotno prepričanje v to. da nesoglasja v vrhovih lahko privedejo le do nezaželenih posledic glede ugleda in vpliva stranke na splošnem političnem področju, je privedlo do tega, da so posamezne področne organizacije stranke zahtevale. naj se takoj podvzamejo izredni ukrepi. Na področnih strankinih konferencah, ki so bile pred kratkim v štirih me--tih, je članstvo zahtevalo izveden kongres strarke. V resoluciji, ki so jo sprejeli na taki konferenci v Biernebodu, se zahteva, naj se izredni kongres izvede najmanj do 28. februarja prihodnjega leta.
Na teh sestankih so govorili predstavniki oheh struj in iz njihovih govorov in tez izhaja najvažnejši zaključek, ki ga lahko strnemo takole: finski socialdemokrati morajo i-meti boli stalen in boli določen politični program in ker tega sedaj nimajo, je vprav temu treba pripisati vzroke za dosedanje razmere.
7,e sedaj lahko predvidevamo. da 'bo ta spor privedel do daljnosežnih posledic v nadaljnjem razvoju finske socialdemokratske stranke. Glede na dejstvo, da je ta stranka ena najmočnejših političnih strank v deželi, ni pretirano domnevati, da se bo nadaljnji razvoj dogodkov v finski 'socialdemokratski stranki odražal tudi v splošni politični liniji te skandinavske dežele in predvsem seveda v njeni notranji politiki.
LETOS BOMO ZVEDELI ČE ŽIVI KDO NA MARSU
Letošnji september je ena redkih priložnosti za pobližje opazovanje tega planeta
Šestega septembra bodo vsi teleskopi sveta uperjeni proti Marsu. Ta dan bo planet tako blizu Zemlje, kakor je lahko' samo šestkrat v enem stoletju. Drupič bo zopet tako blizu Zemlje 1971, Točno vsakih 15 let se Mars približa našemu planetu v razdalji, ki je 150-krat manjša od razdalje, ki deli Zemljo od Lune, Astronomi bodo izkoristili ta moment in že sedaj skušajo pomnožiti opazovalnice tega priljubljenega planeta, na katerem se zdi, da je možno življenje in da ima ne eno, marveč dve luni: Thobos in Demos. Mars izpolni svoj krog okrog Sonca v 887 dneh. Marsovsko leto je torej dvakrat daljše od našega, njegovi letni časi pa trajajo približno dva meseca več od naših. Sedaj s0 tudi ugotovili, da se tla Marsa spreminjajo pr letnih časih:
Letalo aBell X2a in ob njem mladi polkovnik Everest, ki Je z njioi prebil etoplotm zidu.
to nam da misliti, da je njegova površina organske narave in da je potemtakem možno tudi življenje. Istočasno z Amerikanci, Rusi, Angleži in Avstralci se na ta zgodovinski datum pripravljajo tudi Francozi. Svojo »Marsovsko operacijo# bodo izvedli Iz zvezdarne Pik du Midi, ki stoji na 2870 m visoki gori. Zvezdarno vodi Baudouin Dolfuss, ki je že pred dvema letoma izvršil z balonom nočni podvig v 7000-metrsko višino, da bi bolj od blizu opazoval ta zanimivi planet. Skupina «marsovcev» iz Pik du Midija šteje med drugim tudi Francoza Carni-chaela, Italijana De Motoni-ja in Grka Focasa.
Štirje znanstveniki imajo na razpolago čudovit teleskop 800 mm premera, ki ga 1941, leta, ko so zadnjikrat podrobno opazovali Mars, niso imeli. Nov teleskop namreč lahko tisočkrat poveča oddaljen pojav. Tudi več francoskih astronomov diletantov že pripravlja svoj privatni material, razne teleskope itd.
Ne gre samo za to, da bi z vizuelno registracijo priljubljenega planeta ugotovili najmanjše detajle. S pomočjo metričnih rner ob tečaju bomo prišli lahko do informacij o tleh, ki pokrivajo ta planet, z mikrometričnimi merami pa bomo natančno spoznali premer tega planeta in veličino njegovih polarnih področij. V Palomari bodo Amerikanci skušali izvedeti tudi temperaturo Marsove površine. PoleR tega pa bodo tokrat uporabili tudi radioteleskope, česar 1941. leta niso mogli storiti. Ko bo «Marsovska operacija* zaključena, bo študija o novih ugotovitvah trajala več mesecev, Takrat bomo — najbrž že to zimo — izvedeli, če obstajajo ali ne življenjska bitja na Marsu.
S SEJE PUKRA.IINSKKflA SVETA V SOBOTO ZMltlti
V letu 1954 pokrajinska uprava ni uresničila načrtov, ki jih je vseboval proračun za to leto
Pokrajini vrnili arhive, ki so jih fotografirali in kopijo poslali Jugoslaviji
Z II glasovi proti 5 vzdržanim (leva opozicija) je bil na zadnji seji pokrajinskega sveta v soboto zvečer sprejet obračun pokrajinske uprave za leto 1954.
Poročilo o obračunu je imel pokrajinski predsednik odv. Culot, ki je na dolgo govoril o raznih delih Omenil je, da so za popravila poti potrošili 72 milijonov, za popravila raznih stavb pa 7 milijonov in pol lir. Za izredna gradbena dela so potrošili 6 milijonov in pol.
Nadalje je v poročilu omenil pogajanja med Italijo in Jugoslavijo glede arhivov. Mešana italijansko-jugoslovanska komisija je namreč določila, da pripadajo arhivi Italiji, medtem ko se Italija obveže, da dokumente fotografira in mikrofilm o dokumentih, ki se nanašajo na k Jugoslaviji priključeno ozemlje, izroči Jugoslaviji. Po opravljenem delu so dokumente ponovno arhivirali v pokrajinski palači Attems, po eno kopijo mikrofilma pa so izročili Jugoslaviji in pokrajinski upravi.
V diskusiji o obračunu sta predstavnika leve opozicije Poletto in Bergamas prikazala neskladnost med proračunom in obračunom za leto 1954 ter zaključila, da številna dela, ki so bila v proračunu, niso bila opravljena, zaradi česar sta izjavila, da bo njihova skupina glasovala proti obračunu. Svetovalec Delpin (MSI) pa je pozval svetovalce, naj glasujejo v prid. Tudi sam je glasoval za obračun.
PROMET V MESECU JULIJU
Spropuslnicamipnšlo34000 odšio pa 22.000 oseb
Obmejna policija je sporočili podatke o obmejnem prometu v mesecu juliju. Z vsemi vrstami prepustnic je odšlo v Jugoslavijo iz našega pasu 22.027 oseb, k nam pa je prišlo 34.274 Jugoslovanov. V pr.merjavi s prejšnjim mese-
cem se je število prehodov nekoliko povečalo.
S potnim listom je odšlo ' Jugoslavijo 1051, prišlo pa 1389 italijanskih državljanov; v istem mesecu je prišlo k nam 1091 inozemskih državljanov, odšlo pa jih je od nas 1256.
Z dvolastnišklmi izkaznicami je odšlo v Jugoslavijo 5168 italijanskih, k nam pa je prišlo 14,324 jugoslovanskih dvolastnikov.
SEJA MESTNEGA SVETA
Za razsvetljavo v Grojni določili 390.000 lir
Na zadnji seji mestnega občinskega sveta v tej sezoni so med drugimi manj važnimi sklepi odobrili strošek v znesku 390.000 lir, od katerih bo 200 tisoč plačaia • električna družba, za podaljšanje e-ltktričnega omrežja v Grojno, Električni vod bodo napeljali do mosta v Sčednem.
Prste so ji priprli med vrata avtomobila
Rešilni avto Zelenega križa je včeraj okrog 14. ure pri-
peljal v bolnišnico Brigata Pavia 29-letno Elodio Bizzaro iz Ul. Verdi 3 v Koprivi, kjer so ji obvezali: rane na prstih desne roke. Ob 13.20 se je Bizzarova odpravila na delo v podgorsko predilnice, kamor se vozi z avtobusom. Ko je, vstopila v avtobus, je neki potnik zapri vrata in ji stisnil desno roko. Ozdravela bo v približno enem tednu.
DEŽURNA LEKAHNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese, Ul. Rossini 1, tel. 24-43;
— KINO —
CORSO, 17.:	«999 Scotland
Yard», v barvah, D. Farrar. CENTRALE, 17.: »Slavna dogodivščina«, G, Cooper in A. LeMi 1 /	?	/
VITTORIA. 17.: «Znak nevar-nostig.*
MODERNO, 17.:	«Rdeče in,
LETNI KINO, 21.: «Annie», v barvah, L.TPalmer.
DVB ZELO USPEH IZLETA t SOBOTO IN NEDELJO
Okoli sto planincev k izviru Soče ter en avtobus okoličanov na Bled
Slovens-ko planinsko društvo v Gorici je z zelo posrečenim izletom k izviru Soče organiziralo enega izmed najboljših izletov v zadnjih letih, saj je bilo za dva avtobusa udeležencev, medtem ko je bik) več česetin izletnikov z avtomobili in motocikli. Prepričani smo, da celo rami organizatorji niso pričakovali, da se bo izleta udeležilo okoli sto oseb.
Iz Gorice so v jutranjem
ZOPET NESREČA PRI MAJ NICI
Zaradi hudih poshodb v slavi moioclKllsl učerai izdihnil
V nedeljo dopoldne se je 64-letni Giuseppe Angiolini iz zaselka Mocchetta 3 v bo-rici odpeljal z vespo proti mestu. Ko je prišel nekaj sto metrov pred križišče na Maj-nici. je iz še neznanih vzrokov naenkrat stisnil zavore-Vozilo se je naglo ustavilo in močan sunek je vrgel motociklista na asfalt. Očividci so takoj obvestili Zeleni križ. ki je zelo poškodovanega ve-spista odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Pri pačcu si je Angiolini pretresel možgane, nalomil lobanjo in se ranil po telesu. Zaradi resnega zdravstvenega stanja so si zdravniki pridržali prognozo. Proti večeru se je stanje ponesrečenca še poslabšalo in vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Včeraj ob 7-40 je u-mrl.
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini je bilo od 29 julija do 4 avgusta 14 rojstev, 7 primerov smrti, 8 oklicev in 1 poroka.
Rojstva:	Franco	Musulin,
Loredana Cibau, Sergio Jaein, Daniela Fornasetti, Franca Fe-
dele, Piero Baldassari, Diego Antoniacomi, Cesare , Zadro, Gabriella Liuhi, Giuliana Ro-daro. Maurizio Proderzutti, Mamo Carli, Tullio Ppressin, Carlo Gsftichi.j
Smrti; 66-letni upokojenec Er.Tico Raccolin, 87-letna gospodinja Caterina Lupieri, vd Gallas, 17-letni ,dijak GfoSdano Stepla bot. 77-lotna gospodinja M.frta i Padovan, vd.- lusša, H2-letni podoficir orožnikov E-milio Chiesa, 62-letni industrialec Antonio MaSelli in 61-letni natakar Gustavo Ber-naceli.
Oklici:	mehanik Giordano
Cargnel in tkalka Adriana Graunar, delavec Cipriano Maraspin in frizerka Elda Ma-riri, delavec Antonio Marus-si in tkalka Rina Roncato, delavec Valentino Pavletič in gospodinja Marija Kočnik, delavec Pietro Sbogar in gospodinja Maria Markočič, modeli t Jožef Lužnik in gospodinja Liliana Jeroncig, trgovski agent Antonio Mighetti in o-t.roška vrtnarica Alma Poja-ni, podbrigadir orožnikov Bruno D’Angelo in gospodinja Arina Maria Sclauzero;
Poroke:	policijski stražnik
Nicola Muscari in gospodinja Anna Maria Verdoliva.
hladu zavili v dolino Soče ter vseskozi občudovali njene slikovitosti, ki so vsaki-krat lepe, čeprav jih marsikdo dobro pozna, V dobrem razpoloženju po se pripeljali do pod izvira Soče. Večina izletnikov se je potrudila čo samega izvira. Obilno kosilo je bilo v Trenti. Nekoliko oblačno vreme okoli poldne ter nekaj kapljic dežja ni moglo skaliti velikega zadovoljstva Goričanov, ki so sproščeno preživeli nekaj u-ric v kraljestvu Trentarske doline.
Na povratku so se ustavili v Kobaridu in v Solkanu. Naj bi temu razveseljivemu dogodku sledili še . drugi, da bi se obnovila stara navada našega Planinskega čruštva, ki je prirejalo vedno dobro obiskane izlete. Prepričani smo, da bodo nove možnosti obiskovanja naših gora spodbudno vplivale na liubitelje narave in pripomogle k množičnosti našega planinstva.
V soboto pa so se na nekoliko daljši izlet odpravili So-vodcnjci, Pevmci in Olavci-Organizirali so dvodnevni avtobusni izlet v Ljubljano in
thlite in c
Plimolbki dnevniki
na Bled, Na poti v Ljubljano so si oglečali Postojnsko jamo. Prespali so v Ljubljani ter se naslednji dan odpeljali proti Bledu. Izletniki so si ogledali blejske zanimivosti in padalske tekme. S težkim srcem so zapustili Gorenjsko. Nad njenimi lepotami so bili tako navdušeni, da so bili nekateri mnenja, da je treba kmalu napraviti je en izlet. Med vožnjo so zlasti Sovo-denjci s petjem zabavali u-čeleženee. Veselja in dobre volje oba dni ni manjkalo, za/adi tega so bili vjT z izletom zelo zadovoljni;
-	-	i	-	L	A,
r	Jasi	■
: ...
j:
" r , ~	^	t	•	z	t
umi:::
**■ -
T	<*
mm * ~ m  11 i!
a r
Mh.
VELIKI FINALE NA lOO M V BERLINU
W i 11 i a ms še en k ra 110,1 pred M n reli i so 11 «11110,
Na mednarodnem lahkoatletskem tekmovanju vojaških reprezentanc v Berlinu je v nedeljo vladalo pač glavno zanimanje zo dvoboj Williams-Murchison v filanu na 100 m. Že se je zdelo, da bo šlo vse «po vodi» (prav zaradi obilne vode: malo pred začetkom tekmovanja je namreč divjala močna ploha), vendar se je vreme zopet popravilo. Seveda teren ni bil več idealen, kar se je poznalo pri nekaterih rezultatih.
V dvoboju med Williamsom in Murchisonom se je zopet ponovil rezultat sve*ovnega rekorda, tretjič v teh treh dneh. Williams pa je letos drugič premagal svojega rivala, medtem ko je prej Murchison zmagal nad svojim nasprotnikom že trikrat, in to vse letos.
Na tekmovanju je bilo še nekaj rezultatov velike mednarodne vrednosti. Zanimivo, da sta v skoku s palico zasedla prvi me$ti, Italijana <?hie-sa in Ballotta, čeprav z nekoliko skromnim rezultatom, ki ga je pa v ostalem dp§egel tudi tretji. Američan Linne.
Navajamo del rezultatov s tekmovanja v Berlinu.
IM m; 1. Wilnams (ZDA) 10”1; 2. Murchison (ZDA) 10”2:
3. Khalik (Pakistan) 10 4; 4. Lissenko (Fr.)	10”5.
2M m: 1, Prati (ZDA) 21"lj 2. Glaze (ZDA) 21**4; 3. Khalik (Pakistan) 21”4: 4. Zein-Ei-Abed r.o .( Eg.) 22”.
400 m:	1. Griffith (ZDA)
47 ”1; 2. Degat (Fr.) 47 9; 3. Sillis (Gr.) 48”6; 4. Panciera (It.) 49'.; 5’ Tadros (Eg.) 49”
800 m: 1. Courtney (ZDA) 1’53’T;	2. Blankestein (Hol.)
1’54”1; 3. Rivierre (Fr.) 1'54’T;
4. Depastas (Gr.)	1’54”2;	5,
Janssen (Hol.) 1’54”9; 6. Wild (ZDA) 1’56”; 7. Spinozzi (It.) 1'57”; 8. Martinelli (It.) 1’58”.
1500 in: 1. Zellers (ZDA) 3’52"6; 2. Konstandinidis (Gr.) 3’53"2; 3. Boehm (ZDA) 3'54”4; 4. Dalzel (ZDA) 3'56”8: 5. Am-bu (It.) 3'57”8; 6. Perrone (It.) 3’58”4.
110 zapreke: 1. Pratt (ZDA) 14”; 2, Hanif (Pakistan) 14”7:
K.Puckett (ZDA) 14”7; 4. Ra-zik (Pakistan) 15"; 5. Candal (Fr.) 15”.
400 m zapreke: 1. Culbreath (ZDA) 51 ”1;	2. Kampadelis
(Gr.) 58"8; 3. Danelutti (It.) 54”4; 4. Mordelet (Fr.) 54 5.
Višina:	1. Riggins (ZDA)
1.905; 2. Fields (ZDA) 1,905; 3. Van Kleess (Hol.) 1,88: 4. Po-litis (Gr.) 1.88; 5. Le Guehen-nec (Fr.) 1,85.
Kopje:	1. Cantello (ZDA)
71,53 m; 2. 'Sjrovatski (Fr.) 67.79; 3. I.ievore (It.) 67,66.
Palica: 1. Chiesa (It.) 4,11 m; 2. Ballotta (It.) 4.11; 3. Line (ZDA) 4.11.
Kladivo:	1. Engel (ZDA)
56,66 m; 2. Henderson (ZDA) 55,17; 3. Iqbal (Pakistan) 52,98; 4. Song (Koreja) 50,56.
4 x 100: 1. ZDA 40”7; 2. Fr. 41"8; 3. Pakistan 42”; 4. Koreja 43”.
4 x 400: 1. ZDA 3’12"2; 2. Fr. 3T8”; 3. Grčija 3'19’T; 4. Koreja 3’2I”4; 5. Italija 3’24"8.
Genoa oproščena
MILAN. 6. — Državni svet nogometne lige, ki se je v soboto in v nedeljo ter -e danes ukvarjal z afero Genoe. je danes objavil, da se ustavi postopek proti temu klubu, kei se je ugotovilo, da so obtožbe neosnovane.
Državna liga je tudi Genui dovolila, da nastopi proti to-žiteljem pred rednim sodiščem.
Brazilija - ČSR 0:1
Cehom je treba čestitati. J zadnjem času so že pokazali, da se vračajo v slavno dobo češkoslovaškega nogometa, To so potrdili znova v nedeljo s svojo zmago nad brazilsko re. prezentanco v Riu de Janeiru. Edini gol tekme je dosegel v 9’ drugega polčasa Moravič-ka desna zveza.
TENI S
Pokal Galea mladim Špancem
VICIIY, 6. — Včeraj je v tekmovanju mladinskih teniških reprezentanc za pokal Galea Italija premagala Špani, jo v igrah parov. Drisaldi n Moggi sta premagala Gimena in Arillo z 1:6, 6:4, 6:3. Francoski par pa je premagal češkoslovaški par in tako je bilo stanje 2:1 v korist Španije v dvoboju za prvo mesto ter prav tako 2:1 v korist Francije v dvoboju za tretje mesto.
Danes pa sta zopet oba Spanca premagala svoja italijanska naspr/tnika: Gimeno -Bcnetti 6:3, 6:2, Saptana - Bo. nciti 6:4, 7:5. Španija si je torej osvojila pokal Galea s finalno zmago proti Italiji s 4:1.
Z eno zmago in enim porazom v dvoboju s CSR je Francija danes dosegla stanje 3:2 in si tako osvojila tretje mesto pred CSR.
* * #
Dvoboj ZDA - Mehika (Davisov pokal) se je končal s 3:2 v korist ZDA.
NOGOMETNO PRVENSTVO FLRJ
PRVE ZMAGE IN PRVI PORAZI
V četrtek mednarodna tekma s Kitajci
Dinamo — »Zagreb« 2:1 Lokomotiva — »Sarajevo« 3:2 BSK — Partizan 2:5 Crvena zvezda"— Radnički 3:0 Spartak — Vardar 4:0 »Vojvodina« — Buducnost 2:0 Hajduk — Velež 0:0
:0 2 0 :0 2 1
:3
2 2 2 2 2
0 1 0 1 4	0
:2 0 0 0
NEDELJSKA DIRKA »TRE VALU VARES1NE«
NENCINI SAM HA CILJU
Coppi je prispet 23. na čelu glavne skupine 6’30” za zmagovalcem
Nedeljska kolesarska dirka «Tre valji varesine« ni bila samo prestižnega pomena. Za tehničnega komisarja Bindo r-1 In seveda tudi za dirkače — je bila ta dirka ze nekaka izbirna tekma za svetovno prvenstvo v Kopenhag-nu. Dirkačem, ki so se v nedeljo dobro izkazali m ki bodo uspeh kolikor toliko ponovili še 15. tega meseca na dirki Milano - Vignola, je pot v Kopenhagen zagotovljena.
V nedeljo je zopet, dosegel enega svojih najvtčjih uspehov mladi Toskunee Nencin ki je že -zmagai pred -tremi leti na ,sti dirki. Dirkač je dobro vozil in ko je proti vrhu Sassa di Gayii'3te opazil. Ja je sam, je prili.žr.c-st izkori-
stil ter pobegnj ostalim dirkačem, tako da je prispel na cilj skoro minuto pičd dru gim.
Veliko zanimanje je vladalo
za Coppija, ki je po presled ku, ko se je v prvih etapah na Giru poškodoval, V nedeljo 'zopet nastopil. To oot še ni mogel avtoritativno poseči v razgovor me j p rvimi vendar pa je dejal, da je zadovoljen. Upa, da bo čez nekaj dni zopet na mestu.
Vrstni red na cilju:
1. Nencini 6.23’32”; 2. Alba-ni z zaostankom 51”; 3. Minardi: 4. Padovan; 5. Agosti-no Coletto; 6. De Čock; 7. Grassi 213”; 9. Maule 2’41”; 10. Aureggi; 11. Barducci; 12. Moser 3'19"; 13. Plankart; 14.
Giusti 3’44”; 15. Gauthier 3’52”; 16. Cainero; 17. Pintarelli; 18. Sobrero 4 20”;' 19. Benedetti 5’30”; 20. Zamboni, 21. Cleark 6'26”; 22, De Santi; 23. Coppi z zaostankom 6’35”, ki je privozil na čelu večje skupine.
Italijanska zmaga v I. holandski etapi
STEENWIJKERWOLDE, fi- . V prvi etapi dirke po Holandiji (Utrecht - Steemvijker. \volde, 210 km) je zmagal Ita. lijan Baroni. V istem času sta privozila še Piazza (It.) :n Graf (Sv.).
Med moštvi vodi po prvi e-tapi Italija pred Švico, Belgijo B itd.
Motiv il Sovodenj
Jutri bodo v Zagrebu star-tali dirkači, ki bodo prevozili v osmih etapah čez 1700 km evropskih cest. To niso profesionalci, vendar bo imela dirka tak zunanji videz, ki bo precej podoben takim dirkam, kot sta na primer Giro in Tour. Tudi to dirko bo spremljala karavana, kot se dogaja pri omenjenih dveh dirkah. Že v nedeljo je skozi Trst potovala karavana v Zagreb. Mejo je prekoračila na Pesku, kjer je na obeh straneh zelo hitro opravila obmejne formalnosti, ter se nato odpeljala proti Reki ter od tod v Zagreb.
Prva etapa bo tekmovalce iz Zagreba privedla na Reko. Mnogi med dirkači ta del poti že dobro poznajo, saj so ga nekaleri že tudi po večkrat prevozili na dirki «Po Hrvatski in Sloveniji« ali, kakor se sedaj ta dirka imenuje. «Po Jugoslaviji«.
Z Reke bodo dirkači v četrtek vozili proti Vidmu. Jugoslovansko - italijansko mejo bodo prekoračili pri Rdeči hiši v Gorici, V Vidmu bo cilj druge etape, od koder bodo v petek startali za tretjo etapo, ki se bo končala v Trentu.
Za dirko so se prijavila moštva, ki jih tu navajamo. Se-
Dirka «Po Evropi» jutri start v Zagrebu
veda ni izključeno, da ne pride v seznamu tekmovalcev pred začetkom dirke se do kakih sprememb, vendar bi te spremembe ne mogle biti velike.
Prijavljeni dirkači BELGIJA
BRONSELAER Paul DENYS Daniel MEULfcMA^! Maurice fREFOIS Marcel.
VAN MEENEN Rene VERMAELEN Jean VOI.CKAERT Geprges DANSKA ANDERSEli Svend H AN SEN Ib."
HANSEN Kurt JENSE Arne JORGENSEN Jorgen LARSEN Mogens RASMUSSEN Tonny FINSKA KOITKKARI Rauno LOEFMAN Leo MANNINEN Ossi
SANTANEN Kalevi VALJAKKA Aimo WACKSTROF.M Erik WACKSTROEM Ole FRANCIJA LECLERQ Michel MICHEL Pierre P LATE L Albert RIVIERE Roger ROHRBACH Marcel WASKQ Joseph ZULIAnI Mario
NIZOZEMSKA WOLFS Marfinus POST Krijn
VAN STEENSELF.N Adri BROERS Jan
VAN PUTTEN A.
LUTEN Fief STEVENS Leo
ITALIJA FALASCHI Roberto FALLARINI Giuseppe FAVERO Vito FERLENGHI Gianni GERVASONI Mario TOGNACCINI Bruno ULIANA Antonio
JUGOSLAVIJA
BAJC Alojz JUGO Daniel LEVAČIČ Ivan PETROVIČ Veselin VALCIC Nevio VUKSAN Djordje ŽIROVNIK Janez MEHIKA BARAJAS Enrique DAOU Leon JIMENLZ Abelardo PEREZ Miguel ROJAS Odilon SOLIS Antonio
VZHODNA NEMČIJA BRINKMANN Hans BUGDAHL Klaus FUNKE Willi GRUNF.FELD Fritz HARDT Reimar MEIER Karl-Heinz MEINhOLD Jurgen ’ POLJSKA BUGALSKI Stanislave CHWIENDACZ Gregorz CZARNECKI Josef JANKOWSKI Jerzy KOWALSKI Henryk KROLAK Stanislavv WIECKOWSKl Marian ROMUNIJA DUMITRESCU C.onstantin VASILE Ion MOICEANU Gabriel MAXIM Nicolae PORECEANU Stefan STEFU Stefan ZANONI Ludovik
Spartak	1	1	U	0	4
Crv. zvezda 1	1	0 U 3
Vojvodina	1	1	0	U	2
Partizan 110 0	5
Dinamo	1	1	0	I)	2
Lokomotiva	1	1	U	U	4
Hajduk	10	10	0
Velež	1	0	1	o	u
»Sarajevo« 10 0 13 »Zagreb« 10 0 11 BSK	1	0	0	1	2:5
Buducnost	1	0	0	1	0:2
Radnički	1	0	0	1	0:3	U
Vardar	1	0	0	1	0:4	0
V Jugoslaviji so odigrali prvo kolo nogometnega prvenstva zvezne lige. To prvenstveno tekmovanje je prišlo precej hitro in našlo je seveda moštva še nekoliko nepripravljena. V nedeljo ni bilo videti kake posebne igre ne pri tem ne pri onem moštvu. Končalo se je vse več ali manj po pričakovanjih. Se najbolj je lahko zadovoljen mostarski Velež ,ki ima že točko e tujega igrišča. Hajduk bržkone še preživlja krizo. V tem moštvu je pač nekaj odličnih igralcev, prav tako pa so mnoga mesta slabo zasedena in ie torej Hajduk še daleč od tega. kar je bil. namreč veliko moštvo.
Tudi Partizanu zadnje čase ni šlo vse preveč gladko, čeprav je v nekaterih tekmah, ki jih je nedavno igral, imel zelo močne nasprotnike. V nedeljo je dosegel visoko zmago. Pri tem je zanimivo, da je vseh pet golov dosegel isti igralec; Valok.
V četrtek pa čaka Jugoslovane mednarodna tekma pro-
ti Kitajcem. To bi morala biti po vreh pravilih za Jugoslovane le nekaka trening-
tekma. Kapetan Tirnanič i* nedavno določil blizu 50 kan* didatov za razne državne reprezentance in za reprezentanco Jugoslavije, ki bo nastopila na olimpijskem prvenstvu. Mogoče bo prav v tekmi s Kitajci preizkusil nekaj kandidatov moštva, ki naj bi nastopilo v Avstraliji. Namen kapetana namreč je. naj na olimpiadi nastopi povsem novo, pomlajeno mošstvo.
Kitajski nogometaši v Jugoslaviji
BEOGRAD, 6. — V Beograd
je prispela danes kitajska nogometna reprezentanca, ki bo 9. avgusta igrala z reprezentanco Jugoslavije. Kitajski nogometaši bodo odigrali v Ju' goslaviji se tri druge tekmet 12. avgusta v Sarajevu z reprezentanco Bosne in Hercegovine. 15. avgusta v Splitn z mestno reprezentanco in l«1 avgusta v Ljubljani z reprezentanco Slovenije.
odgovorni ureanne
STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Tr»<
telili hino v Šhednjii
predvaja danes 7. t. m. ob 17. in 20.30 na prostem film
NESMRTNE
MELODIJE
Toucna
llnTZftnttk
Predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 15. in ob 20.30 na prostem film
Varietejska predstava
mm
(Mm
s
SOOOOOOOOOOOOOOOOClOOOCOOOOOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOQO°
11.
IZ «SPOMINOV NA SODOBNIKE*
M.	Gorki:Lev Tolstoj
«Da, za kakšen greh?«
Nekoč sem šel z njim po spodnji poti iz Djulberja v Ai-Todor. Stopal je lahkotno kakor mladenič in govoril nekoliko bolj živčno kakor navadno:
»Meso bi moralo biti duhu pokoren pes, ki bi tekel, kamor bi ga duh poslal. Kako pa živimo v resnici? Meso besni in divja in duh hodi za njim klavern in brez moči.«
Podrgnil se je trdo v bližini srca po prsih, dvignil obrvi in povedal tale spomin;
»Neke jeseni sem videl v Mo«kvi na samotni ulici blizu Suharevljevega trga pijano žensko; ležala je tik ob pločniku. 7, dvorišča je tekla babi umazana voda ravno pod tilnik in hrbet: ležala je v mrzli mlakuži, godrnjala, se premetavala, njeno telo je čofotalo po mokroti, a dvigniti se ni mogla.«
Streslo ga je, priprl je oči, otrnil z glavo in mi tiho predlagal:
»Sediva tjale .. . to je najstrašnejša, najodvratnejša stvar na svetu — pijana baba! Hotel sem ji pomagati
na noge, toda nisem mogel, gnusila se mi je; bila je spolzka in sluzasta; če bi se je bil dotaknil, bi si štiri tedne ne mogel očediti rok. Strahota! Na robniku je sedel plavolas fantiček s sivimi očmi. Po licih so mu tekle solze, posmrkaval je in brezupno, utrujeno jokal: ,Pest-na... pest-na .. . vstani no!’ Zganila je z rokami, za-grohala, vzdignila glavo in spet — plosk! S tilnikom v nesnago.#
Umolknil je, nato pa se je ozrl in skoraj šepetaje razburjeno ponovil:
«Da, da, strašno! Vi ste videli veliko pijanih žensk! Veliko, ah, moj bog! Pa ne pišite o takih stvareh, ni treba!«
»Zakaj ne?«
Pogledal mi je v oči in s smehljajem ponovil;
»Zakaj ne?«
Nato je rekel razmišljeno, počasi:
«Ne vem. Rekel sem kar tako... človeka je sram pisati o ostudnih rečeh. Se pravi... zakaj ne? Ne, pisati je treba o vsem, o vsem.,.#
V očeh so se mu pokazale solze. Obrisal si jih je in s smehljajem gledal svo-j ro-
bec, medtem pa so mu spet zdrknile po gubah,
«Jokam,» je dejal. «Star sem; k srcu mi gre, če se spomnim česa strašnega!«
Sunil me je nalahno s komolcem in rekel:
»Tudi vaše življenje bo minilo in vse bo ostalp, kakor je bilo. Potem boste tudi vi jokali, še bridkeje kakor jaz, ,v potokih’, kakor pravijo kmečke ženice. Toda pisati je treba o vsem. Sicer bo plavolasi deček ogorčen in nas bo ošteval. To ni res, to ni vsa resnica, bo dejal. Glede resnice je zelo strog!«
Nenadoma pa se je otresel in me povabil z dobrim glasom;
»No, povejte kaj! Pripovedujete dobro. Kaj o svojih otroških letih. Človek si kar ne more misliti, da ste bili tudi vi kdaj majhni, ko ste tako čudni! Kakor da bi bili odrasli prišli na svet. V vašem mišljenju	je marsikaj
otroškega, nezrelega, toda o življenju	veste	dovolj; več
niti ni	treba.	No, povejte
kaj...«
Legel je udobno na gole korenine smreke in opazoval mravlje,	ki *o	marljivo be-
gale in snovale med sivimi iglami.
Sredi te nam, severnjakom, tuje, pisane, južne narave. sredi njenega samozadovoljnega, bujnega, bahato razkošnega rastlinstva je bil Lev Tolstoj, ki že njegovo ime razodeva njegovo notranjo moč, ta mah, grčasti, iz najodpornejših, globoko zemeljskih korenin spleteni človek — sredi bahate krimske narave, pravim, je bil Lev Tolstoj hkrati tuj in domač. Nekakšen prastar človek in nekakšen gospod vsega okoliša; gospodar in stvarnik se je po stoletni odsotnosti vrnil na svoje posestvo, ki ga je sam ustvaril, Marsikaj je pozabil, marsikaj mu je novo; vse je, kakor mora biti,' in vendar ni čisto prav in takoj je treba videti, kaj ni v redu in zakaj ne.
Hodi po cestah in stezah z urnim, naglim korakom veščega zemeljskega raziskovalca ter z ostrim očesom, ki se mu ne skrije noben kamen pa tudi nobena misel, gleda in meri, raziskuje in vzporeja in razsipa živa semena svoje neukrotljive misli.
Sulerju je rekel:
»Ti nič ne bereš, Levuška. To ni dobro, kajti to se pravi, da sam sebe precenjuješ Gorki bere preveč, To tudi ni dobro, ker pomeni, da mu manjka samozavesti. Jaz pišem preveč in to ni dobro, ker to počnem iz starčevske
samoljubnosti; ker hočem, da bi vsi mislili, kakor mislim jaz. Seveda mislim dobro zase; in Gorki misli, da je to slabo zanj. Ti pa, sploh ne misliš, marveč samo mežikaš in izbiraš, česa bi se lotil. Tako naletiš na stvari, ki niso zate; to se ti je že primerilo. Lotiš se česa, nekaj časa vztrajaš, ko pa ti prične stvar lesti iz rok. je niti ne skušaš več zadržat!. Cehov je, tspisal prekrasno povest «Dušica», ti si ji skoraj poddben.«
«Kak0 to?« je smeje se vprašal Suler.
«Ljubiti znaš, pa ne izbirati. In se ves izgubljaš v ničevosti.«
«Alt so vsi taki?«
»Vsi?« je ponovil Lev Nikolajevič. »Ne, ne vsi «
In nenadoma je vpraša! mene. kakor da bi me bil udaril:
«Zakaj ne verujete v Boga?«
»Nimam vere, Lev Nikolajevič.«
»To ni res. Po naravi ste veren človek in brez. Boge ne boste mogli prebiti. To boste tudi kmalu čutili! Neverni ste iz svojeglavosti, iz užaljenosti, ker svet ni u-stvarjen, kakor bi vi radi. Marsikdo je neveren iz bo-ječnosti. pri mladih fantih se dogajajo takele stvari: obožuje žensko, pa ji noče pokazati svoje ljubezni; boj: se, da bi ga ne razumela, manjka mu pa tudi pogum.
7,a vero in za ljubezen ie treba pogurna in drznosti-Morate si reči: verujem, Pc' tem bo vse dobro; vse b°' kakor vam je potrebno, vs® se vam bo pojasnilo samo i*1 vas pritegnilo. Saj vendar ljubite toliko stvari! Vera P* ni nič drugega kakor stop* njevana ljubezen. Ljubite s* bolj in vaša ljubezen se i'aZ” vije v vero. Ce moški ljub* žensko, mu je najboljša n> svetu, in vsak moški ljub1 vedno najboljšo žensko. F0 je že vera! Neveren človek ne more ljubiti; danes s® zaljubi v eno, čez leto dn! v drugo. Duša takega člov*” ka je potepuška in živi ntr. plodno, to ni dobro. Prisl) ste verni na svet, zakaj bj se pačili? Lepota, praviif' Kaj pa je lepota? Najviši* in najpopolnejše je Bog!«
Prej ni skoraj nikoli voril z menoj o tem preb' metu. Resnoba in nenadni njegovih besed sta me por8' zili. Molčal sem Qn je ** del s podvitimi nogami b® divanu, spustil je v bra^1) zmagoslaven smehljaj in dejal, žugajoč mi s prstod^
«Z molkom tega ne odpr®' vite, ne!«
Jaz pa, ki ne verujeth ' boga, sem ga iz neznane^* razloga pogledal zelo opte>/ no in nekoliko boječe, j pogledal sern ga in sem s mislil:
#Ta človek je boku p0<^° bon!«
KONEC,