lito daruje partizanskemu bogu Tito je komunist. Njegov spor s Sta¬ linom in z ostalimi boljševiškimi dikta¬ torji, ki so slepo orodje v rokah Mo¬ skve še ne pomeni, da je Tito kaj popu¬ stil v svoji rdeči liniji. Po svobodnem svetu se vedno znova ponavlja mnenje, da je Titov komunizem nekaj drugega kot pa Stalinov, da je Titova politika že kar blizu zahodnim demokracijam, da se s Titom da govoriti itd. Sam Tito mo¬ ra dati od časa do časa mrzel poliv na vroče glave zahodnjakov, ki fantazirajo o takih rečeh, ponavljajoč jasno in odloč¬ no, da je njegova politika komunistična in da bo taka ostala, še več, povdarja rad, da je boljši komunist kot Stalin in njegovi podložniki, da sledi čistemu Marksovemu in Leninovemu nauku, ki ga je sedanji ruski nasilni komunizem že močno spremenil in izmaličil. Ne vem; zakaj bi Titu ne verjeli, da je popoln komunist! Ne le njegove izjave, tudi njegova dejanja pričajo o tem. Ti¬ tova zakonodaja je stoodstotno komuni¬ stična: od ustave do zadnje naredbe, ki jo izda podrejena oblast je vse v skladu s komunistično diktaturo. Tito je komu¬ nist v nasilni propagandi za novi mark¬ sistični red, ki ne pusti svobodne be¬ sede nikomur, ki je drugačnega mnenja. Tito je komunist v vzgoji odraslih in mladine, ki jo pitajo po šolah in preda¬ vanjih s preživelimi in neznanstvenimi materijalističnimi frazami in ji onemo¬ gočajo versko in nadnaravno udejstvo¬ vanje. Tito je komunist v ideološki bor¬ bi, ki se trudi z vsemi sredstvi, dostojni¬ mi in nemoralnimi, za zmago rdeče ide¬ je nad nasprotnimi: vse jim je dobro, vse dovoljeno, kadar gre za to, da do¬ sežejo uspehe; nasilje, laž, krivica, rop, požig, umor. Titov komunizem so ljudje doma do¬ bro spoznali. Po prvih dneh pijanega zmagoslavja je kmalu prišlo streznjenje, a žal prepozno. Marsikdo od navdušenih oboževalcev Titovih poje danes z Gre¬ gorčičem : “Zdaj ozka kletka me zaklepa ko ujel sem se v nesrečno past.” Tito dobro ve, da razen peščice svojih priganjačev nima nikogar za sabo, zato si hoče vzgojiji nov rod, po načelu: mo¬ ji nasprotniki se starajo in umirajo ta¬ ko ali tako, mladina, vzgojena v mark¬ sističnem duhu bo pa že pozabila na preteklost in bo popolnoma vdana ko¬ munizmu. Zato je treba mladino prikle¬ niti na komunizem. Ni bolj uspešnega sredstva za to, kakor če se proglase moralni zakoni za ostanek buržujske reakcije in če se moralni razbrzdanosti da prosta pot. Tito je to storil. Samih komunistov je postalo sprva strah, ko so videli grozne posledice nemorale v delovnih brigadah, v počitniških domo¬ vih, po šolah, tovarnah itd. Toda ko¬ munizem ne popušča v svojih idejah, vedoč, da bo samo moralno pokvarjena mladina tista, ki bo množila vrste ko¬ munistov in sovražila vse, kar ni ko¬ munistično. Kot krono svoje zločinske nemoralne vzgoje in politike, je Tito dal pred ne¬ kaj dnevi izglasovati v parlamentu za¬ kon, ki bi se ga danes vsaka civilizira¬ na država sramovala, zakon, ki dovo¬ ljuje splav. To novico beremo v resnih listih zahodnega sveta, ki jim smemo verjeti, čeprav se nam zdi neverjetna. Titov zakon dovoljuje kvalificiran umor, uničenje otrokovega življenja pod mate¬ rinim srcem nekaznivo, kadar se očetu a 'i materi zazdi ta zločin primeren. Titovi ljudje dobro vedo, kam privedejo taki zakoni: do razsula v družini in v srcu Posameznikov, toda jih proglašajo, ker je komunizmu to razsulo potrebno. Ko bo dosegel, kar namerava, bo pričel drugo politiko, to, ki jo vidimo danes v Rusiji, kjer je razporoka praktično ne¬ mogoča in kjer se pripravlja zakonoda¬ ja, ki bo dala zopet veljavo družini in otroku, čigar življenje ščiti zakon. Baš to je ena glavnih značilnosti ko¬ munizma: popolna nemoralnost, kadar gre za komunistične cilje. Za Tita in njegove je tudi umor nedolžnega otroka dovoljeno, celo junaško delo, če služi” re- Kriza v Maroku narašča Kakor se urejajo zadeve v vzhodnem delu Sredozemlja, tako hite zahodni za¬ vezniki s politiko pomirjevanja na za¬ hodu, to je v Maroku. Francoski vojaš¬ ki guverner v Maroku je dalj časa vodil pogajanja z maroškim sultanom Sidi- jem Mohamedom v Rabatu in v Fezu. Sultan se je hotel priključiti stranki skrajnih nacionalistov Istaqlil, ki terja popolno neodvisnost za Maroko in od¬ hod francoskih čet. To bi pomenilo ko¬ nec vseh francoskih protektoratov v Afriki in dobo dolge nesigurnosti v vsej severni Afriki. Ko je bilo tik na tem, da struja skrajnih nacionalistov zma¬ ga, pa se je oglasil v Moskvi Stalin, ki je pozdravil to gibanje in napadel a- meriško politiko v Afriki: Amerikanci da grade oporišča od Casablance do Sueza, da bi od tam mogli zj letali nosi¬ ti atomske bombe na rusko ozemlje. Ko je Stalin delo Istaqlila pohvalil, je tu¬ di' že padla opora, ki jo je moglo to gi¬ banje še imeti med Amerikanci. Nacio¬ nalisti so za enkrat bitko izgubili in sultan Sidi Mohamed je kapituliral in izločil iz svoje uprave vse, ki pripada¬ jo tej stranki. Istaqlil pa je stranka nacionalistov, ki je usmerjena proti komunistom. So¬ vjeti pogosto manevrirajo tako, da dis¬ kreditirajo najprej nacionaliste in da tako potem za temi prevzamejo vod¬ stvo boja skupine, ki so komunistične ali pa pripravljene sprejeti komunistič¬ no vodstvo. Južno od Maroka! so v francoskih ko¬ lonijah kom. organizacije najmočnejše politične skupine. Teritorij okrog Da¬ karja imajo domači komunisti trdno pod kontrolo. Ako je poraz maroških nacio¬ nalistov in Sultana prevelik, bodo to napako francoske uprave domači ko¬ munisti temeljito izrabili. Poraz maroških nacionalistov in pre¬ velik francoski pritisk na maroškega sultana je izzval kmalu reakcijo. Za¬ stopniki nacionalisotv v New Yorku so poslali poseben protest Trumanu in ter¬ jali, da se ZN peča z maroško zadevo. V Kairu so oklicali “sveto vojno” vseh muslimanov pro’ti Franciji in države Arabske lige se pripravljajo na posebno konferenco, na kateri mislijo skleniti prelomitev diplomatskih svež s Franci¬ jo. Ameriški veleposlanik v Kairu je imel več konferenc z egiptskim zuna¬ njim ministrom: ameriška vlada bo mo¬ rala verjetno posredovati med arabski¬ mi nacionalisti v Maroku in francosko vlado. Amerikanci so posredovali v In¬ doneziji med Nizozemci in nacionalisti na ta način, da so priporočili neodvis¬ nost Indonezije, vendar v uniji z Nizo¬ zemsko. V Indokini so Amerikanci po¬ sredovali na enak način. Opravičevali so to na ta način, da so povdarjali, da s tem preprečujejo, da bi komunisti pre¬ vzeli vodstvo borbe za neodvisnost. V Severni Afriki čaka USA enako delo; sicer ga pa že dolgo napovedujejo ame¬ riški poročevalci sami. OBNOVITEV SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE Na zasedanju socialis t i č n i h strank vsega sveta v Londonu je bilo sklenjeno, da se ponovno usta¬ novi “Internacionalo socialističnih delavcev”. Konferenca je bila v glavnem posvečena odnosu socia¬ listov do titoizma in razkolu v ital. kom. partiji. Na angl. predlog je bilo dogovorjeno, naj se Interna¬ cionala poskuša približati pred¬ stavnikom j ug. titoizma, vendar so pri tem nastale težave, kajti kot uraden predstavnik Soc. stranke Jugoslavije je v Internacionali za¬ stopan njen voditelj Živko Topa- lovič, ki pa je odločen antititoist in protikomunist, kot vsi jug. so¬ cialisti, ki so z njim v emigraciji. Dokončnega sklepa o odnosu do ti- tovstva še niso sprejeli. V pogledu rešitve razkola v ital. KP so tudi težave, ker se je poleg že sprejetih socialističnih strank Saragata in Romite pojavil sedaj še snovatelj nove — bivši komu¬ nist Silone, ki hoče združiti okrog sebe vse odpadnike od KP in od njej naklonjenega in pridruženega Nennija. Tudi v tem vprašanju Internacionala ni sklenila ničesar dokončnega. SVETOVNA VOJAŠKA BILANCA Po amer. podatkih je trenutno raz¬ merje voj. sil obeh taborov naslednje: USA 2,300.000, Anglija 729.000, Fran¬ cija 722.000, Italija 307.000, Belgija 12.000, Nizozemska 114.000, Portugal¬ ska 73.000, Kanada 61.000, Danska 29.000, Norveška 25.000, Luksemburg 2.000, Španija 350.000. Proti tem voj¬ skam pa ima ZSSR s sateliti: ZSSR 4.000. 000, Rumunija 275.000, Poljska 200.000, Češko-Slovaška 140.000, Bolga¬ rija 190.000, Madžarska 60.000, Vzhod¬ na Nemčija 50.000 in Albanija 50.000. Jugoslavija pa ima pod orožjem 330.000 mož. ŠTEVILO KOMUNISTOV PADA Homer Byington, šef oddelka za za¬ hodno Evropo pri amer. zun. ministr¬ stvu je objavil podatke o padanju mo¬ či komunističnih strank po posamez¬ nih zahodnoevropskih državah. Po nje¬ govih ugotovitvah je največji procen- tualni padec v številu članstva od 1. 1946 dalje zadel KP v Luksemburgu (85%b za njo KP Belgije (65%), KP. Norveške (65%) in KP Danske (63%). Francoska KP je padla za 30%, prav tako italijanska (od 2.300.000 članov na 1,600.000), medtem ko je britanska padla od 60.000 na 40.000, KP zahod¬ ne Nemčije pa od 300.000 na 200.000. voluciji. Vidimo v praksi, da niso praz¬ ne besede partizanske pesni, ki pravi: Naš bog je rop, požig, umor... Tito je poklonil partizanskemu bogu strašen dar: desettisoče začetih otroških življenj. Razlika v produkciji leta 1950. pa je naslednja: zahodne države so izdelale petkrat več jekla kot ZSSR, nakopale trikrat več premoga, pridobile šestkrat več petroleja in imele petkrat več elek¬ tričnega toka na razpolago kot ZSSR. V teh številkah pa še ni všteta nemška produkcija. OMEJITEV PREDSEDNIŠKE KANDIDATURE V USA V USA je pred dnevi država Nevada kot 36. država sprejela v svojo ustavo dodatni člen, po katerem bo smel odslej vsak ameriški predsednik biti samo dvakrat izvoljen. S tem je ta zakonski predlog dobil potrebno tričetrtinsko večino ter je stopil v veljavo za vso USA. Izjema je samo še predsednik Truman, ki bo lahko ponovno izvoljen, če bo še kandidiral odn. dokler ga bodo hoteli voliti. Republikanski s enatorji sedaj pri¬ pravljajo nov zakonski predlog, po ka¬ terem bo kongres z dvotretjinsko ne¬ zaupnico lahko prisilil predsednika na odstop ali na razpis volitev novega predsednika, podpredsednika in kon¬ gresa. Tudi ta predlog, če bo izglaso¬ van, ne bo veljal za Trumana. “Prvih 10 tozadevnih ustavnih členov je bilo sprejetih 1. 1789 z listino ‘‘De- claration of Rights”. V letih 1790 do 1870 je naslednjih pet držav sprejelo isti zakon. Naslednjih 7, držav je za¬ kon. sprejelo do konca preteklega sto¬ letja, 13 pa po tretji izvolitvi Roose¬ velta. Poravnajte naročnino EL SR. EDVARD MILLER HIZO EL0GI0S ŠOBRE EL POLICLINICO PRESIDENTE PERON En estos dias visito a la Argentina el Sr. Edvard Miller, secretario adjunto para los Asuntos Latinoamericanos en Departamento del Estado de EE. UU. invitado por el Comite Olimpico de los Juegos Panamericanos. Aprovechando la oportunidad de la visita de los Juegos Panamericanos el Sr. Miller se entrevisto con el Primer Mandatario Gral. Juan D. Peron y luego con las mas altas autori- dades nacionales. Todas las entrevistas se efectuaron en una atmosfera cordial del entendimiento mutuo. Invitado por la esposa del Primer Magistrado, Senora Eva Peron el Sr. Miller visito en la compania ilustre al Policlinico Presidente Peron inaugurado recientemente en la ciudad de Avellaneda. Dspues de recorrer las instalaciones y dependencias del moderno estableci- miento sanatorio, el Sr. Miller expreso su admiracion por la obra y por los de- talles de su realizacion tecnica. EDVARD MILLER SE JE POHVALNO IZRAZIL 0 NOVOGRADBI POLIKLINIKE PREDSEDNIK PERON V teh dneh se je mudil na obisku v Argentini EDVARD MILLER, pomožni tajnik USA zun. min. za zadeve latinsko-ameriških držav, katerega je posebej povabil Olimpijski odbor Vseameriških športnih iger. Ob obisku športnih tekem je Miller napravil pozdravni obisk tudi g. PREDSEDNIKU REPUBLIKE GEN. J. D. PERONU, zatem pa drugim visokim državnim oblastem. Vsi razgovori so potekali v prijateljskem vzdušju medsebojnega razumevanja. Soproga g. predsednika republike gospa EVA PERON pa je MILLERJA povabila na obisk Poliklinike Predsednik Peron, ki so jo nedavno odprli v Ave- llanedi. Po pregledu vseh naprav in oddelkov modernega novozgrajenega sanatorija je Miller izrekel svoje občudovanje nad delom samim, prav tako pa o njegovi tehnični dovršenosti. I. Vseameriške športne igre Po slavnostnem začetku I. Vseame. riških športnih iger na stadionu Pte. Peron 25. februarja so športniki 21 a- meriških držav pričeli meriti svoje spo¬ sobnosti. Vsi kraji, kjer so tekmova¬ nja, so kar polni navdušenih gledalcev, ki z zanimanjem slede dogajanjem. V glavnem so igre že končane, manjka samo še nekaj dni. Primanjkuje prostora, da bi mogli podati vsaj skromno sliko o vsem, kar se dogaja na igriščih. Če bi hoteli na¬ vesti samo ime zmagovalca v posamez¬ nih disciplinah in rezultat, bi to za¬ vzelo več kot pol strani. Vendar pa je prav, da svaj nekoliko skušamo poda¬ ti sliko o teh igrah. Saj je to kar cela olimpiada, športnih disciplin pa je to¬ liko, da nekaterih še po imen« ne po¬ znamo, kaj da bi celo vedeli, kako se n. pr. igra. Kdo od nas v Argentini ve kak šport je prav za prav baseball, o- ni pa, ki so v Ameriki ga pa najbrž že poznajo, saj je tam zelo popularen. Ampak kljub popularnosti v ZDA, je tu postala prvak Cuba, ZDA pa je druga, naše argentinsko moštvo pa se v tej panogi ni izkazalo. Vendar pa moramo priznati, da so ravno te vseameriške igre dokazale, da se je argentinski šport v zadnjih letih visoko povzpel. Brez pretiravanja lah¬ ko trdimo, da ima za ta dvig velike za¬ sluge sedanja vlada in pa še posebno predsednik republike gen. J. D. Peron in njegova gospa. Saj sta ravno ona¬ dva s svojim razumevanjem in prizade¬ vanjem omogočila. I. Vseameriške športne igre. Prizadevanje za splošen dvig na vseh poljih je tudi v športu rodilo — lahko rečemo — popolen uspeh. Zani¬ manje za šport se je zelo dvignilo, vse prireditve so zelo številno obiskane, s tem pa se je tudi dvignilo zanimanje za druge športne panoge; zanimanje ne bo več tako enostransko, kot je bi¬ lo dosedaj, ker se je poznanje športnih panog pomnožilo. Po šestem dnevu I. Vseameriških iger je vodila Argentina s 569 točkami, sle¬ dile so ji ZDA s 426, Mehika s 146, Bra¬ zilija s 140 in čile s 109 točkami. Ka¬ kor vse kaže, je skoraj nemogoče, das bi Argentino v zadnjih dneh teh iger, njen najnevarnejši tekmec ZDA sploh še mogel dohiteti v splošni klasifikaciji. Skoraj zagotovljeno ima med drugim prvenstvo v nogometu. Argentinski a- materji so v dosedanjih nogometnih tekmah z visokimi rezultati porazili vse nasprotnike, čaka jih samo še finale s Paraguajem. Pa tudi v nekaterih panogah je skoraj nepremagljiva. Prav gotovo zelo zanimivo in najbolj napeto bo srečanje med Argentino in ZDA v košarki. Argentina, ki si je ne¬ davno priborila svetovno prvenstvo, bo; prav gotovo vse storila, da bi pono¬ vila svoj uspeh, moštvo ZDA pa bo na vsak način hotelo odnesti naslov vse- ameriškega prvaka v ZDA. V kraljici športa — lahki atletiki — je bilo nekaj dobrih rezultatov, kar se¬ veda ni čudno, saj po tekmovalci sve¬ tovno znani. Prvi naslov za Argentino j s dosegla Ingeborg Mello de Preiss v metu diska in krogle. Razen nje pa so si osvojili naslov prvaka še Sixto Iba- hez v hoji na 50 km, Emilio Ortiz v me¬ tu kladiva, Ricardo Brale v teku 5.000 m in! Ricardo Heber v metu kopja. Lah- koatleti ZDA pa so si osvojili nasled¬ nja prvenstva: C. C. Stone v teku na 10.000 in3.000 m čez zapreke, V. Sevenn v skoku v višino, G. D. Bryan v sko¬ ku v daljino, M. Whitefield v teku na. 400 in 800 m, J. E. Fuchs v metu diska in krogle, R. H. Attlessey v teku 100 m čez zapreke. R. Ricard je zmagal v skoku s palico s, 4.60. Ta je kmalu na¬ to odpotoval v ZDA’ in je pet ur po pri¬ hodu domov postavil nov svetovni re¬ kord v tej disciplini: 4.80 m. Prav ta¬ ko so si atleti ZDA osvojili prvetnstvo v štafetah na 4x100 in 4x400. Za zadnjo in najtežjo disciplino v lahki atletiki — v maratonu — je bi¬ lo velikansko zanimanje. Ob veliki a- venidi Gral Paz se je zbralo neštevilno ljudstva in je z zanimanjem in vese¬ ljem sledilo teku. Cilj je bil na stadio¬ nu River Plate. Znani olimpijec Delfo Cabrera je tudi to pot pokazal svojo zmogljivost in zmagal v tej težki dis¬ ciplini. V streljenju sta bila postavljena dva nova svetovna rekorda: Mehika je po¬ stavila nov rekord v streljanuju s pišto¬ lo na 50 m in Argentina v streljanju s puško. Dosegla je 1634 točk, prejšnji rekord so imeli Švedi s 1616 točkami. Precej disciplin je še, kjer so si na¬ ši argentinski tekmovalci priborili prva mesta, tako v tenisu, kolesarskih dir' kah, sabljanju; v boksu so finalisti; častna mesta do dosegli v plavanju, v vaterpolu tudi vodijo. Prav malo še manjka do zaključka I. Vseameriških tiger, ki so zelo razgibale množice, jih navdušile za šport ,prav gotovo pa so tudi še bolj utrdile prija¬ teljstvo med ameriškimi državami. Velikonočna številka Svobodne Slove¬ nije bo izšla 22. marca. Vse cenjene oglaševalce prosimo, da nam pravočasno dostavijo svoje oglase za to številko! Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 8. III. 1951 Pustite nas v miru? Poudarili smo že v našem listu sta¬ lišče do polemik med emigrantskimi skupinami raznih narodnosti. Svojega stališča nismo spremenili. Prepričani smo namreč, da je naloga političnih de¬ lavcev emigracij raznih narodov, ki ži¬ ve za železno zaveso, v teh časih izred¬ no težka. Ne le, da je tem političnim delavcem treba velike previdnosti, vztrajnosti in osebne požrtvovalnosti, ampak je treba zlasti še poštenosti. Osebne poštenosti v odnosu do emigra¬ cij ostalih narodov, njihovih predstavni¬ kov ter vsega, kar ti narodi smatrajo za svoje dobrine in svoje dobro. Dolžnost in. pravica političnih delav- cev-emigrantov je, da v svobodnem sve¬ tu delajo in pripravljajo bodočnost svo¬ jim narodom. Narodna predstavništva naj to delajo po svoji najboljši vesti in naj utirajo tisto pot, katero po svoji ve¬ sti in razpoloženju svojega naroda smatrajo za najprimernejšo, da bo dose¬ žen cilj, ko bodo ljudstva osvobojena komunističnega nasilja. Izreden doprinos bodočnosti bodo dali, če bodo to delo vršili tako, da zmanjšu¬ jejo in končno odpravijo nasprotstva, ki so nastala med nekaterimi narodi. Zato sodimo, da mnogo greši tisti, ki v besedi ali pisanju neprestano poudar¬ ja vse tisto, kar naj posamezne narode, zlasti še tiste, ki bivajo v soseščini, lo¬ či in razdvaja. Neprestano enostransko poudarjanje ali celo potvarjanje dogod¬ kov, zlasti neposredne preteklosti, neti sovraštvo in dela razdvojenost tam, kjer je doslej ni bilo. Nova Evropa mora biti zgrajena ta¬ ko, da bodo narodi drug drugega spo¬ štovali in si medsebojno priznavali na¬ rodne pravice. Nova Evropa — pa naj bo zgrajena kot Združena Evropa ali iz samostojnih držav ali iz federacij ali konfederacij — bo morala biti prepoje¬ na s. krščanskim duhom in temeljiti na krščanski etiki. Če pa naj bi bila zgra¬ jena na sovraštvu, potem se lahko vpra¬ šamo, čemu boj proti komunizmu? To smo smatrali potrebno poudariti, ker nekateri tega nočejo razumeti. Pri¬ mer za to nam daje v zadnjem času pi¬ sanje “Hrvatske”, ustaškega lista v Buenos Airesu, kadar piše o Slovencih in slovenskih zadevah. Med našim, in hrvatskim narodom ni nasprotij. Poznavalci zgodovine zadnjih desetletij bodo priznali, da je možno le¬ po in iskreno prijateljstvo. Da do tega zopet pride je naša želja. “Hrvatska” pa piše o Slovencih tako, da ponatiskuje (največ po dr. Cirilu Že- botu) ali sama trdi neresničnosti, piše tako, da žali slovenski narod, žali čut pietete in spoštovanja vseh Slovencev do naših pokojnih vodnikov in ponižu¬ joče piše o naših sedanjih predstavni¬ kih. Hrvatje, tako ustaši raznih frakcij, kakor tudi nasprotniki ustašev, trdijo, da se je lansko leto ob zamenjavi uredni¬ kov tega lista dr. Pavelič polastil ne¬ posrednega vpliva na ta list in da je ta¬ ko on sam odgovoren za pisanje lista. Mi se za tega gospoda doslej nismo zanimali. Mogli bi, a nismo hoteli o njem pisati, dasi je materijala v izobi¬ lju. Mnogo je namreč prič — Hrvatov, ki so bili nekdaj visoki ustaški funkcio¬ narji in njegovi najožji sodelavci, pa so sedaj tu v Argentini. O Dr. Paveliču so v tisku, raznih pismih in letakih iznesli stvari, katerih ne bi mogli verjeti, ako jih ne bi napisali in objavili njegovi najbližji sodelavci. (Dr. S. Perič, Dr. Bjelobrajdič in dr.). Prejemali smo tu¬ di dopise od Hrvatov, katerih nismo ho¬ teli objavljati. Naj navedemo samo pri¬ mer iz takega pisma: “Nas kao ljude časti i poštenja čudi samo to, da se dr. Pavelič od stida i sramote, (ker sledijo zelo težke obdolžitve, jih mi tu ne po¬ navljamo. Op. ur.)... nije sakrio negde na kraj s vijeta, da nikada nitko nista više o njemu ne čuje.” In drugo pismo: “šta se može očekivati od čovjeka, koji je uzomoga nadpastira dr. Stepinca na- zivao “balavcem”, jer je osudjivao gri- jehe ustaškog režima..., koji je sklopio poznati rimski ugovor itd. itd.” Mi vseh teh stvari nismo hoteli na¬ vajati, ker prepuščamo Hrvatom, da so dijo in presodijo delo dr. Paveliča v preteklosti. Mi ga le pozivamo: Pustite nas v mi ru! V tej dobi se ne znajdete. Pisanje “Hrvatske” priča, da je preveč najraz¬ ličnejših totalitarizmov v Vaši miselno¬ sti. Ne sejte sovraštva med slovenskim in hrvatskim narodom, ki hočeta naj¬ boljše odnose in iskreno prijateljstvo ter sodelovanje. IZ TEDNA. V TEDEN iz s v o bodli e tja sveta, USA: V USA še vedno ni prišlo do razčiščenja pojmov o potrebi dejanske vojaške pomoči Evropi proti sovjetske¬ mu napadu. V vojaški komisiji senata in zbornice padajo različne izjave vo¬ jaških in političnih strokovnjakov o sodelovanju ameriških pehotnih divizij na bodočem evropskem bojišču. Stas- seii je spet predlagal dati prednost le¬ talstvu in mornarici in finančno ter inaterijalno pomoč protikomunističnim gibanjem za železno zaveso. V senatu so predstavniki držav Californija, Pennsylvanije in New York izdelali skupen načrt za nastop proti skupini Hoover—Taft—Wherry, ki odsvetujejo pošiljanje ameriške vojske v Evropo. Hoover trdi, da z manj kot 100 divizi¬ jami Evrope ni mogoče braniti, Taft pravi, da je potrebnih za obrambo vsaj 18 ameriških divizij, Wherry pa zahte¬ va da najprej zasujejo ZSSR z atom¬ skimi bombami. Ker je po njihovem mnenju trenutno Evropa nebranljiva, naj se tja ne pošilja ameriških vojakov. ZSSR lahko v štirih mesecih mobili¬ zira 500 divizij po pisanju medvojnega tiskovnega atašeja Hitlerjevega glav¬ nega stana. Tudi on se zavzema za čim večjo ameriško nadmoč v zraku in za atomsko uničenje ZSSR, še pred napa¬ dom. Ameriški letalski strokovnjak dr. Puch je tudi izjavil, da bo USA takoj odvrgla atomsko bombo na ZSSR, če ta začne z vojno. Bivši ameriški vojaški poveljnik Berlina gen. Clay pa je dejal, da bi ZSSR že pričela z vojno, če bi smatrala priliko za ugodno. Bivši pred¬ sednik ameriške atomske komisije "Rdeča zver - pijana krvi" Spisal po originalnih virih Matija Škerbec. Izdala in založila Ameriška Domovina v Clevelandu, 1950. Namen pričujoče propagandne bro¬ šure je prav gotovo bil, seznaniti čim širši krog severnoameriških naseljen¬ cev izpred preteklih let z grozotami ‘apokaliptične zveri” — komunizma, ki je v naših krajih s polno mero sataniz¬ ma in sadizma zadostil svojemu nauku. Pisatelj brošure se je pri navajanju do¬ godkov iz revolucije omejil na najbolj kričeče primere mučeništva našega ljud¬ stva in na uničevanje našega narodne¬ ga premoženja, na spošno pa na vso grozo komunističnega terorja zadnjih let. Ob spretni povezavi podatkov iz Črnih bukev ter citatov iz Kalinove črne mase za pobite Slovence mu je uspelo v lahkem slogu prikazati v glav¬ nih obrisih našo borbo 1941-45. Nemo¬ ralnost komunistov je pisatelj prikazal zlasti v njih kameleonski menjavi pol. pripadnosti ob ‘‘čakanju Hitlerja’’ in njega prihodu ter ob vstopu ZSSR v vojno. Podrobneje je pisatelj obdelal komunistična zverstva v njegovih roj¬ stnih krajih. Z objavo brošure bo Ameriška Domo¬ vina ustregla marsikateremu našemu beguncu, ki bo mogel tako svojim ro¬ jakom, ki jih v usodnih letih ni bilo do¬ ma, v preprosti obliki postreči z naj¬ bolj zgovornimi dejstvi. Lilienthal naglaša, da bo upravičena uporaba atomske bombe v bodoči vojni proti ZSSR, da pa ni absolutno orožje. USA se je z izjemo Aljaske že po¬ polnoma obdala z radarskimi naprava¬ mi proti nepričakovanemu sovjetske¬ mu letalskemu napadu. ★ BRAZILIJA: Brazilija stoji pred tež¬ ko finančno krizo po izjavi predsedni¬ ka Vargasa. Obtok denarja je od 1. 1945, ko je znašal 16 milijard cruzeirov, narasel do januarja 1951 na 31 mili¬ jard. ★ URUGUAY: Novi urugvajski pred¬ sednik Andres Martinez Trueba. je 1. marca prevzel oblost. ★ ANGLIJA: “Eisenhowerjeva oblast bo izvirala že iz imenovanja za vrh. po¬ veljnika, še bolj pa iz ustvarjajoče se' organizacije njegove vojske, ‘‘je dejal angl. obrambni min. Shinwell v parla¬ mentu. Angl. vlada pripravlja ustanovitev novega, samostojnega dominiona v Osrednji Afriki, v katerega naj bi spa¬ dali Severna in Južna 'Rodezija ter še nekaj drugega ozemlja. V angl. parlamentu so te dni obrav¬ navali albansko potopitev nekaterih angl. ladij v oktobru 1946, pri kateri je izgubilo življenje 44 mornarjev. Vlada je za odškodnino zahtevala 840.000 fun¬ tov, alb. vlada pa ji je sedaj ponudila samo 40.000, česar seveda Angleži no¬ čejo sprejeti. Na zahtevo nekaterih poslancev, najbi rekvirali kakšno alb. la¬ djo, je pristojni minister dejal, da vsa alb. mornarica ni toliko vredna. ★ FRANCIJA: Ponudbo za sestavo no- ve vlade je sprejel socialist Guy Mollet, katerega pa parlament ni priznal za predsednika. Mandat za sestavo nove vlade je nato dobil Queuille. V Parizu so začeli zborovati namest¬ niki zun. min. štirih velesil. Am. zun. min. zastopa Jessup, francoskega Paro- di, angleškega Davies, sovj. pa Gromi- ko. Konferenca se je začela v razmero¬ ma mirnem vzdušju, že nasledujega dne pa je Gromiko prešel v napad. Vsak dan stavlja nove predloge' za dnevni red. Tudi o tržaškem vprašanju naj bi nam zun. min. tokrat raspravljali. O konferenci bomo še poročali. ★ NEMČIJA: Ponovno je pričela izha¬ jati voj. strokovna revija, kateri je u- vodno besedo napisal dr. Adenauer, ki se zavzema za obrambo Nemčije v ok¬ viru Atlantskega pakta, hkrati pa za¬ hteva, naj bi vsa nemška delavnost bi¬ la posvečena snovanju enotne Evrope. Zah. nemški parlament bo 9. marca na posebni seji podal svoje mnenje in slovesno izjavo k možnosti ustvaritve nemške edinosti kljub zasedbi. Terezija Neumann iz Konnersreutha, ki je ob prihodu Hitlerja na oblast na¬ povedala, da bo njegova oblast trajala ne 1000, ampak samo 12 let (1033- 1945), je po časopisniških poročilih — pred časom napovedala, da bo svetovni mir vzpostavljen leta 1952, kajti vse bo čisto drugače potekalo, kakor pa si to predstavljajo diplomati in vojaki. Tudi Nemčija bo v začetku leta 1952 zedinjena, pravi Terezija. ★ ITALIJA: Ital. vlada je odpoklicala svojega zastopnika v Trstu na razgo¬ vore v Rim. Med Lahi v Trstu je zato zavladala poparjanost, kot javlja AFP, kajti boje se, da bi prišlo do sklenitve dogovora med Jugoslavijo in Italijo, o bodočnosti Trsta, pri čemer bi skleni¬ tev pogodbe podpirali tudi zah. zavez¬ niki. ★ PAKISTAN: V zvezi z razgovori o u- stanovitvi Tihomorskega obrambnega pakta med USA, Avstralijo, Novo Ze¬ landijo in ev. Japonsko, Čankajškovo Formoso in Filipini je preds. pakistan¬ ske vlade izjavil, da bi moral biti tudi Pakistan vključen v takšno zvezo, da¬ si je morda sedanje sklepanje dogovo¬ ra še preuranjeno. ★ JAPONSKA: Foster Dulles, Truma¬ nov odposlanec je po vrnitvi iz Japon¬ ske in po preučitvi položaja dejal, da bo mirovna pogodna sklenjena predvi¬ doma v poznem poletju 1951. Sovjetske čete so nepričakovano za¬ sedle otočje Habomai, ležeče nasproti japonski obali, pod pretvezo, da spa¬ da h kurilskemu otočju. USA priprav¬ ljajo protestno noto z zahtevo po takojš¬ njem umiku sovjetskih čet z otočja. * PERZIJA: Predsednik vlade Ali Raz- mara je postal žrtev atentata v mošeji v Teheranu. Za novega predsednika je imenovan minister Khalil Fahimi. Šah je proglasil v Perziji obsedno stanje. Za železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: Titova vlada je uradno objayila, da bo Tito za nekaj tednov prevzel zun. ministr¬ stvo, ker ga “Kardelj zaradi obolelosti ne more voditi. V volilni borbi za srbski parlament sta imela šef. generalnega štaba Po - povič in . Moša Pijade “pogumna” go¬ vora proti ZSSR. Prvi je med drugim dejal: “ZSSR ni več nepremagljiva in ne more dokazati do bi si s silo mogla osvojiti Svet..” Poudarjajoč, da je sila narodov v obrambi pred ZSSR močnej¬ ša kot njena napadalna sila, je) Popovič za zaključek ugotovil da je “položaj FLRJ sedaj mnogo boljši kot pred e- nim letom ali še pred pol leta, kajti vojna na Koreji je mobilizirala milijone borcev za svobodo, ki bodo vedno in povsod znali pokazati napadalcu, da je nevarno z orožjem v roki izmenjavati misli. — Pijade je povedal, da FLRJ ne bo pristopila k nobenemu paktu z zah. zav., ker bi to samo bila nova kost za sovj. propagando, pač pa se bo ob ev. napadu obrnila na UNO za vso pomoč. Potem pa bodo „sovj. voditelji videli’’, je dejal Pijade, ‘kako se bodo njih vojaki z razbitimi glavami preko mrtvih trupel svojih tovarišev vračali poraženi v ZSSR’’! PODOBA IZ "LJUDSKE DRŽAVE' ^ n l. D ■■ t. “Z BOGOM NAJ SE NA NOVO RODI SVOBODA SVETU” Abraham Lincoln “Pregled”, bilten Narodnega odbora za Svobodno Evropo, je nedavno pona- t: francoski anarhist v listu “Le Liber- taire” svoje vtise s potovanja po Jugo¬ slaviji, kamor je prišel na^povabilo Ti¬ tove vlade. Iz “Pregleda” 'povzemamo njegovo primerjavo cen, ki jih morata kmet in delavec plačevati na karte in na črni borzi, ki se v Jugoslaviji ime¬ nuje “svobodni trg”. Svoje poročilo zaključuje z ugotovit¬ vijo: “Takšna je v praksi Titova država delovnega ljudstva.” Komunisti se pripravljajo na pomladansko ofenzivo Amerikanci so na Koreji potisnili ko¬ muniste dalje proti severu, zlasti na srednjem delu bojišča na široki in viso¬ ki planoti. 30 km! južno od 38. vzpored¬ nika. Na srednjem delu bojišča sodelujejo v napredovanju po zasneženih pogor¬ jih 1. mornariška, 2. pehotna in 7. pe¬ hotna ameriška divizija s francoskimi oddelki. Tudi ob vzhodni obali, se je bo¬ jišče pomaknilo dalje proti severu, kljub hudemu komunističnemu odporu. ARGENTINA V Argentini umre letno 160.000 ljudi. Na epidemične bolezni odpa¬ de 4.200 primerov. Umrljivost za tu¬ berkulozo je pa bila po podatkih zdravstvenega ministra dr. Carri- lla naslednja: Leta 1918—15.149; le¬ ta 1946—11.413; 1950—8.500. Iz po¬ datkov je razvidno, da je umrljivost za tuberkulozo vedno manjša, kar je pripisati zboljšanju zdravstvene službe in gospodarskega stanja de¬ lovnih slojev. Balniških postelj za tuberkulozne bolnike je trenutno v Argentini 15.000. V zadnjih letih se je zelo znižalo tudi število gobavih bolnikov. Leta 1945 je bilo novih primerov te bolezni še 1.140, leta 1950 pa samo 323. Venerfičnih obo¬ lenj je bilo leta 1946 na 10.000 pre- biv. 62, leta 1950 pa na isto število ljudi samo 28. John Black, ravnatelj dveh veli¬ kih angleških avtomobilskih tovarn Standard Motor Co in “Triumph Company Ldt’’ je prispel v Bs. Ai¬ res. Časnikarjem je dejal, da upa, da, bodo tokratna pogajanja med Ar¬ gentino in Vel. Britanijo privedla do uspeha. Kar se pa pmenjenih avto- mob. tovarn tiče sta obe v stanju, da Argentini lahko takoj dobavljata avtomobile in traktorje Vlada je zaradi pomanjkanja pa¬ pirja v svetu odredila zmanjšanje obsega vseh dnevnikov in revij, Ve¬ liki dnevniki izhajajo sedaj dnevno na osmih straneh, ob nedeljah na 12, dnevniki manjšega formata pa dnevno »a 12 in nedeljno na 16 stra- ech. Buenos Aires so proglasili za glavno mesto Argentine pred 125 le¬ ti t. j. 20. sept. 1880. Mesto La- Plata so pa začeli graditi 19. nov. 1882. Dne 15. aprila 1884 se je tja kot v glavno mesto! province Buenos Aires preselila iz Buenos Airesa vla¬ da te province. Med Argentino in Finsko j e bil podpisan dodatni protokol k obstoje¬ či pogodbi med obema državama, po katerem bo Finska to leto izvozila 1 iz Argentine raznega blaga v vrednosti 45 milijonov dolarjev. Guverner province Salta Oscar H. Costa je podal ostavko. Njegovo me¬ sto je prevzel njegov namestnik Carlos Xamena. Japonska vlada je v Argentini na¬ kupila 20.00Q bal volne. Argentina in Avstralija sta edini državi na svetu, ki sta v sedanjem času mogli izvažati še večje količi¬ ne pšenice, kakor pa poprej. To po¬ roča “Corn Trade News” v Londo¬ nu. Minister za zdravstvo dr. Carrillo je podpisal odlok o ustanovitvi zdravstvenega muzeja v Buenos Ai¬ resu. V Bs. Airesu so se prejšnji pone¬ deljek obnovila pogajanja med pred¬ stavniki argentinske in britanske vla¬ de radi nadalnjega pošiljanja argen¬ tinskega mesa v Veliko Britanijo. Argentina je dežela, ki ne pozna brezposelnosti. To je razvidno iz po¬ datkov, ki jih je objavilo ministrstvo za tehnične zadeve. V poročilu nava¬ ja, da je bilo 1940 leta v Argentini 180.700 brezposelnih. Radi gospodar¬ skega razvoja in zboljšanja gospo¬ darskega stanja sploh, je brezposel¬ nost izginila in je v zadnjih letih po¬ vpraševanje po delovnih močeh, več¬ je, kakor jih je pa na razpolago. Leta 1946 je iskalo zaposlitev 62.817 ljudi, prostih delovnih mest je pa bilo 58.986. Leta 1947: prosilcev 54.037, prostih mest 58.790. Leta 1948: pro¬ silcev 39.660, praznih mest 47.605. Leta 1949: prosilcev 71.117, praznih mest pa 76.828. V prvih desetih me¬ secih leta 1950: prosilcev 59.749, praznih mest pa 64.430. Delni sončni mrk imajo danes v severnih argent. provincah. Novo šolsko leto se bo pričelo v vsej republiki dne 2. aprila in bo tra¬ jalo do 30. novembra. Šolsko leto bo imelo 182 dni. Zimske počitnice bodo od 10. do 21. julija. “General San Martin” je nova pe¬ trolejska ladja YPF, ki je priplula včeraj v buenosaireško pristanišče. Pri sprejemu je bila navzoča tudi Eva Peron. Mestna občina v Bs. Airesu je od¬ prla nov umetniški salon Eva Peron. V Buenos Aires je prispel izumitelj insulina kanadski vseuč. prof. Char¬ les H. Best. V Argentini bo ostal 5 tednov kot gost vlade in bo imel več konferenc z argent. medicinskimi strokovnjaki in znanstveniki. Buenos Aires, 8. III. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice Iz “Režim popušča?’’ 'MN**’' 3« tovarne ’ dekorativnih tkanin v Ljb. (se Dobili smo poročilo, ki je bilo proti koncu lanskega leta napisano nekje v Sloveniji in pravi naslednje: “Strogost režima v marsičem po¬ pušča, dasi se teror od časa do časa se pojavlja. To tukaj razlagamo kot znak, da je vlada slaba in da smo prišli v prehodno dobo. Vendar ljudstvo! tega še noče izkoriščevati za dejanski nastop proti režimu. Ljudje namreč še vedno ne verjamejo, da se je Tito zares sprl z Moskvo ter! se bojijo, da se ne bi po¬ ložaj kar preko noči spremenil v prid Moskve. Sadeče so nekatere olajšave, ki smo iih zadnje čase opazili. “Stenski časo¬ pisi” so izginili, ker je režim spoznal, ( [ a s0 neumnost. Tudi ulični in kra¬ jevni "mitingi'’ so bili ukinjeni, ker jih nihče več ni obiskoval.Prav tako je ukinjeno tudi “prostovoljno — udarniš¬ ko delo” dasi je boj s Politbirojem ba¬ je bil hud. Stiki z inozemci, ki priha¬ jajo v deželo, niso več ovirani in tujci sami se smejo precej svobodno giba¬ ti. Kritiziranje je javno. Čuje se po tramvajih, železnicah, kavarnah. Položaj je na deželi mnogo bolj ja¬ sen, kot pa v mestih. Nasilni poskusi, da bi nagnali kmete v kolhoze, so se izjalovili. Razjarjeni kmetje so n. pr. slovenskega ministra za kmetijstvo, ko jim je hvalil kolhoze, enostavno pretep¬ li. Milica ne hodi rada sama okrog po vaseh. Po mnogih krajih se je slišalo, da so bili člani milice likvidirani. Re¬ presalije so strašne. Za vsakega milič¬ nika, ki ga zmanjka, ustrelijo štiri mo¬ ške prebivalce.” Zvesti veri in narodu smrtno ponesrečil), Zofi Krašovec v Polju, Ivan Slatnar, pos. in mlinar v gmarci, Anica Hribar-Veber, roj. Bo¬ žič v Celju, Franc Domicelj v Maribo¬ ru, Leopold Fir iz Berečevasi pri Suho¬ rju, Elizabeta Jug, roj. Weixl, vdova po šol. upravitelju v Mariboru, Ivan Gra¬ šič, čevlj. mojster v Kranju, Nilka Po¬ točnikova v Ljb. (vse svoje življenje se udejstvovala v Družbi sv. Cirila in Metoda), Olga Premerstein - Premrov roj. Lapajne v Ljb., Franc Blažič, mor¬ nar. kapetan 1. razreda v p. v Maribo¬ ru, Ivan Verbič, biv. ravn. tovarne u- snja v Šoštanju v Tržiču, Jože Urek, Kapele pri Brežicah, Katarina Tršan v Ljb. in Josipina Juvanec, roj. Fortuna v Stični. Ljubljanska kom. vlada je ustanovi¬ la “Komite za vodno gospodarstvo”. Za predsednika je imenovan ing. Alojz Kerin, za člane pa: ing. Marjan Tepi¬ na, predsednik Komiteja za komunalne zadeve, ing. Ivo Klemenčič, podpred¬ sednik Planske komisije, Anton Peter¬ nelj, pomočnik min. za kmetijstvo, Ma¬ tevž Hace, pomočnik min. za gozdar¬ stvo, Mirko Eržen, pomočnik min. za gradnje in ing. Vlado Pečenko, gen. in¬ ženir na Gen. direkciji elektrogospo¬ darstva. V Ljubljani je na pravni fakulteti diplomiral Aleksander Javornik. “Mladinska knjiga” v Ljubljani je ob koncu decembra lanskega leta razdelila Levtikovo nagrado. Literarna ocenje¬ valna komisija je prisodila nagrado pe¬ sniku Pavlu Golji za njegovo mladin¬ sko lit. delo “Sneguljčiča”. Likovna komisija je določila prvo nagrado Mar- lenld Mukovi za ilustriranje knjig Iga Grudna “Na Krasu" in Taufer-Novy- jeve “Mojca in živali”. Drugo nagrado je prejel Janez Vidic za slikanico ‘‘Pre¬ magane zverine’, tretjo akad. slikar Nikolaj Omersa za risbe v knjigi Mila¬ na Šege “Zgodbe o živalih” in Tone Kralj za ilustracije “Pravljice o carje¬ viča Jeruslanu “Igorja Šiliha. Poljud¬ noznanstvena ocenjevalna komisija je pa nagradila prof. Antona Kolenca za njegovo knjigo ‘‘Iz življenja žuželk. “Razdelitvi nagrad je prisostval tudi pomočnik min. za kulturo in znanost Lev Modic, nagrajence je pa nagovoril šef uredništva založbe “Mladinska knjiga” Ivan Potrč. Prenapolnjenost bolnišnic. Bolnišni¬ ce v Sloveniji so skoro vse prenapol¬ njene. Nedavno smo tako sporočilo brali za ljubljansko bolnišnico, sedaj pa isto poroča tudi vodstvo celjske bolnišnice. V sporočilu pravi, da v letu 1951 sprejem bolnikov v to bolnišnico ne bo mogoč, razen res v nujnih prime¬ rih, če stranka ne bo prinesla s seboj predpisanih listin in potrdil, ki jo opra¬ vičujejo do brezplačnega zdravljenja oz. do znižane oskrbnine. Bolniki —> sa¬ moplačniki pa morajo položiti akonta¬ cijo v znesku 1.800 dinarjev, ki se pri odhodu bolnika iz bolnišnice obračuna. Za ambulantno zdravljenje, ne glede na način zdravljenja plačajo samo¬ plačniki 130 din., tisti pa, ki imajo pra¬ vico do brezplačnega ali znižanega am¬ bulantnega zdravljenja pa morajo pred¬ ložiti potrebne listine. Oskrbnik koče na Korošici Derganc, biv. lastnik “Bavarskega dvora” se je pod Presedljajem v snežnem plaza smrtno ponesrečil. Slovenci v Argentini Isti poročevalec nadalje ugotovlja: “Dasi je n a eni strani res, da so strah, obup, sovraštvo, topa malomar¬ nost, prepletena z željo po maščevanju, glavna čustva, ki se prelivajo v duši ne¬ srečnega ljudstva, je treba reči, da sta zvestoba do vere in do materinskega naroda ostala dva stebra, na katera je ljudstvo postavilo svoje upe v boljšo bodočnost. Ljubezen do vere in do ma¬ terine zemlje ter jezika utrjuje v ljudstva duha odpornosti, da se ne vda pritisku. Kakor že tolikokrat v zgodo¬ vini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ko so razni nasilni režimi propadli zaradi odpora preprostega kmetskega ljud¬ stva, tako se tudi Titov komunistični režim ruši, ker mu ljudstvo ni pustilo, da se mu razruši tradicionalni način življenja in uniči njegove verske in na¬ rodne svetinje”. V Ljubljani, je 3. februarja t. 1. umrl Dr. Janko Šlebinger, upravnik Narodne in vseučiliške knjižnice. Umrli so: Kože Kanduš, žel. uradnik v p. v Ljb., Cecilija Heybal, roj. Mati¬ čič, umrla v Ljb., pokopali so jo pa v Kamniku, Alojzija Šumak v Ljutome¬ ru, Anton Zupanc v Znojilah pri Krki, Josip Piber, orožn. podpor, v p. v Ljb., Helena Podboršek v Ljb., Leopold Bi¬ tenc, žel. nam. v Ljb., Ciril Zupan, nam. Buenos Aires PROSLAVA MATERINSKEGA DNE Slovenska mladina v Buenos Airesu in okolici bo slovesno proslavila materin¬ ski dan v nedeljo, 18. marca t. 1. Dopoldne bo n a Belgrano ob 10.15 sv. maša in skupno obhajilo fantov in deklet v zahvalo našim materam. Takoj po maši bo v dvorani Salezijanske gim¬ nazije kratko zborovanje slov. fantov. Popoldne ob petih bo slavnostna a" kademija n a čast našim materam v Colegio “La Salle”, Rio bamba 650. Slov. fantovska zveza in Slov. dekli¬ ška organizacija vabita vse fante in dekleta, da se vsi udeleže skupne dopol¬ danske maše in obhajila, popoldne pa slavnostne akademije. OSEBNE NOVICE Poroka. V baziliki San Carlos se je poročila gdč. Miri Malič, hčerka staro- naseljene slov. družine. Ženin je argen¬ tinski rojak, čestitamo! Družinska sreča. G. Janko Marinšek in njegova ga Jela sta v Santos Luga- res dobila sina. Hčerka g. Lojzeta Doli" '»arja in njegove ge Barbare, roj. Lov¬ renčič je pri krstu dobila ime Andreja- Marija. čestitamo! V Švico je odpotovhl kapucin p. Ja¬ kob Vučina. V Argentini je služboval v Cordobi. Comodoro Rivadavia NAŠ FANTJE V COMODORO RIVADAVIA Od slovenskih fantov, ki so zaposle¬ ni na petrolejskih področjih v Como¬ doro Rivadavia smo dobili obširno pis¬ mo, v katerem nam popisujejo svoje življenje in delo na petrolejskih poljih v južnem delu prostrane Argentine. Iz obširnega poročila povzemamo na¬ slednje: Ko je človek pred dobrimi tremi leti pogledal v ta južni argentinski del, se je kar začudil, ko je videl n a prostra¬ nih petrolejskih poljih toliko mladih in drugih slov. obrazov. Vsak je imel svoje delo. Pri vsakem delovnem od¬ seku si lahko videl pridne slovenske roke, si lahko ugotovil, kako si tuk. Slovenci n a vse načine hitro pomaga¬ jo, kakor je pač kdo vedel in znal. V začetku smo bili skoro vsi pri bolj u- mazanih delih, kot n. pr. pri vrtanju in čiščenju cevi. Pozneje smo prosili za boljša dela in smo jih tudi dobili. Pred časom smo imeli vsi razmeroma dobre plače. Sedaj se je stanje nekoli- 1 ko spremenilo, ker so se cene življen- skim potrebščinam zvišale, plače pa so ostale iste. Toda obljubljeno imamo zo¬ petno zvišanje plač. Razlika med uradništvom in ostalim uslužbenstvom je pri tej holandski družbi še vedno precejšnja. Pokaže se predvsem v tem, da ima n. pr. uradni- štvo s svojimi družinami v kinu te družbe ločene prostore od ostalega u- službenstva. Prepričan sem, da bo po¬ časi tudi ta razlika izginila. Precej fantov je odšlo že nazaj v Buenos Aires. Življenje za samca je tu res bolj dolgočasno. Prosti čas izrabi¬ mo za izprehode v Comodoro Rivada¬ via ali pa za obiske kino predstav. Imamo pa tukaj že tudi štiri družine —• 4 Slovenke in 2 tujki. In so kar za¬ dovoljne. Večkrat se zberemo, se pomenimo o vseh stvareh, kako zapojemo in tudi kak kozarec ga zvrnemo. Pri tem smo pa vsi pošteni. Med seboj se imamo radi in ne poznamo nobenih razlik med Kranjci in Štajerci in ne med kleri¬ kalci in liberalci. Vsi se zavedamo, da smo v enaki meri žrtve komunizma in si sedaj v svobodoljubni Argentini s poštenim delom služimo svoj druh. Po napakah svojih sorojakov ne brskamo in bi bilo bolje, da bi tudi tisti, ki do- _bro razmer med nami ne poznajo, ne brskali po naših. To sem zapisal zara¬ di tega, ker sem ob svojem zadnjem obisku v Buenos Airesu slišal o našem življenju v Comodoro Rivadavia take stvari, da nisem mogel nič drugega, kakor smejati se vsem čenčam. Vsem Slovencem po svetu prisrčen pozdrav slovenskih fantov iz Comodo¬ ro Rivadavia. A. K. BarilocKe Slovensko planinsko društvo v Bari- lochah. — Dne 22.11. se je osnovale v Barilochah Slovensko planinsko društvo, ki si je postavilo za svoj silj, da v okviru lokalnega Cluba Andino u- smerja in združuje v harmonično celo¬ to delovanje slovenskih smučarjev, al¬ pinistov in planincev na področju juž¬ ne argentinske Kordiljere, in da olaj¬ ša slovenskim turistom iz Buenos Ai¬ resa obisk bariloških planin. Vstop je odprt vsem Slovencem, ki bi se hoteli v planinskem smislu v naših krajih u- dejstvovati. — Zastopstvo društva v Buenos Airesu je prevzela gdč. Bara Remec. Pošto v Capitalu je naslavljati na naslov: Bara Remec, Victor Marti- nez 50, Baenos Aires. — Film o Catedralskem stolpu. Foto¬ grafsko in filmsko podjetje “Fitz" Roy”, ki se odlikuje po krasni izdela¬ vi pokrajinskih fotografij, si je nade¬ lo nalogo, da v dokumentarnem filmu prikaže vzpon n a glavni stolp Catedra- la. Prva snemanja so se izvedla v dneh 25—27 februarja. Ob tej priliki so tako oba akterja, naš Dinko Berton¬ celj in bralcem “Slovenije” poznani italijanski smučar Bruno Pertile, kot tudi filmska operaterja Guzzi Lalnt- schner in Matzi izvršili peti vzpon na vrtoglavo špico —-Guzzi Lantchner, ki si je 1. 1938 na olimpijadi v Garmisch- Partenkirchnu pridobil srebrno kolaj¬ no v alpskih disciplinah, ter postal znan Naša pristava in naš dom Vhod na pristavo. Kako napreduje ta naša akci¬ ja? Počasi a zanesljivo. Prav po pregovoru: Kamen do kamna... Lahko bi šlo hitreje, toda pri zna¬ ni naši “hitrosti” bodimo zadovolj¬ ni s tem. Da so nam skupni pro¬ stori nujno potrebni, o tem sko¬ ro nihče več ne dvomi. Toda od te¬ ga prepričanja pa do uresničitve naše zamisli je dolga pot. Marsika¬ tero oviro je bilo in bo še treba odstraniti, marsikak ugovor je bi¬ lo in bo še treba pojasniti. Potreb¬ no je zaradi tega sodelovanje vsa¬ kogar z dejanjem in tudi z besedo. Kljub vsemu je še slišati ugo¬ vor: “Kaj bom podpiral skupnost, od katere nič nimam”. O kako hi¬ tro nekateri pozabijo, da so le po zaslugi skupnosti postavljeni v človeka dostojne razmere! Pa bo skupnost vsak izmed nas še potre¬ boval prej ali slej; morebiti še prav kmalu! Izkaži zaradi tega svojo dobro voljo do skupnosti: Podpiši in vplačaj delež za nakup PRISTAVE in DOMA! Izgovor: Ne morem, — ne drži. Štediti more vsak, ako le hoče. Prav redki so danes med nami, ki bi s polnim upravičenjem mogli reči, da jim štednja ni mogoča. Vpis deležev pa je način štednje, ki koristi posameznemu podpisniku in posredno tudi vsej naši skupno¬ sti ! Nihče naj ne stoji oh strani, češ, saj bo šlo tudi brez mene. Pomisli, kaj bi nastalo, ako bi mi vsi tako govorili!... čas teče naglo, zato naj z vpi¬ som deležev vsak pohiti! V alpinističnih krogih Evrope po Svo¬ jih drznih vzponih kot tudi po doku¬ mentarnem filmu “Nevihta na Mont Blancu”, je po svojem prihodu v Ar¬ gentino v družbi prav tako odličnega alpinista Matzija pripravil že dvoje izredno posrečenih filmskih produkcij: “Fitz-Roy”, ki prikazuje nepremaglji¬ vo goro na področju jezera Viedma in “Vzpon na Tronador”, film poln očar¬ ljivih slik z najmikavnejše in najvišje gore bariloškega področja. VA. HUGO WAST 61 6 0 6 DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM. Popolnoma se je zavedal svojih de¬ janj, toda njegova svobodna odločitev je bila kot zlomljena vzmet, in njego¬ va volja kot suha veja v viharju. Pi¬ sano je bilo in odločeno, da bo on ju¬ tri zjutraj — kakor nekoč Judež — izdal svojega Učitelja z izvršitvijo ene¬ ga tistih zločinov, ki se ob njem stre¬ sejo zvezde. še vedno ni vedel kdo je Ivana Ta¬ bor, čeprav je začel že sumiti, da je skrivnostna Mahta Baj. Toda ni si mo- gel misliti, kakšne vezi naj bi jo dru- /-nt & tem kraljem brez imena, na ka- ei e ^ a i e bila naravnost brezumna. Zaspal je v svojem kotu blizu ne¬ srečnih gyos”, jastrebov s črnimi kri¬ li in plešastimi glavami, ki morda že sto let bivajo v teh sesutih nadzidkih razvalin. Ob svita ga je isti vojak, ki mu je bil Prinesel fig in medu, prišel iskat in ga je pupeljal skozi mesto. Vsa diva na trgu so že zgorela in med žgočim pepelom so se svetila o- rodja, s katerimi so to noč žgali v ljudi z žgočim železom znamenje: 666. Možje, ženske, otroci, starci, vsi pre¬ bivalci Sirse so se to noč dali pečatiti s tem znamenjem Antikristovim, bodisi na roko ali celo na čelo. V zraku je še visel zopern smrad po žganem mesu in jok otrok, ki niso mogli razumeti, za¬ kaj so jih to noč tako neusmiljeno muči¬ li. Težko se je premikal skozi ulice, pol¬ ne ljudi vseh vrst: od najnižjih Nepal¬ cev z mongolskimi potezami in tako bednimi, brezveljavnimi, da se po zakonu Manuja smejo zaklinjati samo na svo¬ je zločine, pa do najvišjih na položaju Pendjabskih Isikhsov, ki se zaklinjajo na konje in orožje ter ponosnih Bra- mancev iz Benaresa, ki se zaklinjajo samo na svojo besedo in nič več. Podzemska svetišča, brahmanske pa¬ lače, mohamedanske mošeje, budistične pagode, palače in muzeji, katerih sve¬ tih razvalin ne uničujeta že stoletja dež in veter, so bile prenočišče za te ogromne množice, ki so jo sestavljali: Cingalezijci v lahkih tanikah, ki so krasili svoje lase z glavniki iz roževi- r.e oklepnjač, kmečki Afrigijci, bogati Parsijci,, zaspani Tibetanci, veseli Bir¬ manci, žalostni Bilsi, ki so sanjali o preteklosti, ko so še bili gospodarji vse te dežele. Vsi ti so^ bili tu združeni brez ozira na pleme in kasto, vse je navdajal isti fanatizem in vsi so si dali vpečatiti z razbeljenim železom v telo številko: 666. Nekoliko vstran je gost dim, pome¬ šan s sandalovo dišavo in s smradom žganenega mesa, ovil molčečega Simo¬ na. Ni se drznil vprašati, kaj to pomeni, kajti njegov vodnik ga itak ne bi ra¬ zumel. Toda ta je uganil njegove skrbi in je v lepem esperantu rekel: “Sto krščanskih žensk, ki si niso ho¬ tele dati vžgati Antikristovega zna¬ menja, zdaj žgo na grmadi.” In pokazal je več grmad n a raznih krajih cest, okrog katerih je rajala be¬ sneča množica in rjula od veselja. Vodnik je nato dodal ironično: “Sreča zanje, kajti so iz kaste bra- mancev in so drva iz sandalovega le¬ sa.” Prišla sta končno do neke neizmerne zgradbe. 1 Bila je to palača, ki jo je dal po¬ staviti Ciro Dan iz najboljših ostalih kamenitih skladov razvaljenega mesta Sirsa; bila je to palača iz samega marmorja, obdana od tisočev in tisočev stebrov iz žlahtnega kamena, v kate¬ rih kapitelih je dleto naštevilnih umet¬ nikov z največjo umetelnostjo izrezlja¬ lo simbole verzov iz Bamajane; takih, da so vsi skupaj dali narodno himno Hindujcev. Pod strehami iz jaspisa in na rde¬ čem tlaku so se sprehajali velblodi, slo¬ ni in panterji prav tako svobodno, ka¬ kor v goščavah svoje rodne Bimianije. Zdelo se je, da niti ne vedo, da je v krogu, obdanem od stebrovja sredi njih, zaprtih sedem ujetnikov, oblečenih v črnobela ali povsem bela in tudi pisa¬ na oblačila, kakršen je bil pač meni¬ ški red, kateremu so pripadali ti nesreč¬ neži s tonzurami na temenih in zveza¬ nimi rokami. Nepotrebna stvar, kajti niti malo se niso mislili braniti ali celo uiti, niti se niso preveč motili, kadar so se naj¬ drznejši panterji sprehajali .ob njih, za devajoč se ob njih boke z vihtečimi re- povi in bliskajoč s svojimi pohlepnimi očmi. Bliža njih je bil postavljen oltar, na katerem je še gorelo nekaj svečnikov, cb strani jim je bil pladenj, na kate¬ rem je žarel železni pečatnik za vži- ganje apokaliptičnega znamenja. Na¬ sproti oltarju pa sta bila dva biserna sedeža pod škrlatnim nebesom, ki so ju varovali na obeh straneh ogromni ti¬ gri iz Bengalije, ta hip speči od lenobe. Na desni strani sedeža je stalo deset mogočnih slonov, ki jih je držal na po¬ vodcu vodnik, pred vsakim pa je stal | sklad belega marmorja, rezan v obli¬ ki kocke. Za ujetnike, ki so dobro poznali bar¬ barske navade indijskih knezov, je bila to samo priprava na kruti krvavi ob¬ red, v katerem bodo oni igrali glavno vlogo. Toda njihova srca so ostala od¬ ločna in mirna. V tem hipu pa so mikrofoni, postav¬ ljeni med stebrovjem, oznanili, da pri¬ haja Veliki Mogol, gospod Indije in Azije; trobente so navdušeno zaigrale slavnostno koračnico. Simon de Soma- ria, poslušen svojemu vodniku, je obstal na pragu, pred katerim se je odprla ši¬ roka, pot, da bi lahko šel skozi, ne da bi ga motile množice, najmlajši vseh kraljev, ki pa bi hotel biti tudi tudi naj¬ mogočnejši. Pred njim je šlo čudovito spremstvo, ki je že na prvi hip dalo čutiti hudi¬ čev vpliv ne samo na razumna človeška bitja, temveč tudi na divje zverine. Najprej se je namreč pojavila velika kača, ogromna indostanska žival, kate¬ re vbod je vedno smrtonosen; za njo druga in potem še več in tako tesno skupaj, da se je na prvi pogled zdelo, da je to samo živa preproga, pozlače¬ na in vsa v gladkem blesku. Množica, natrpana pred palačo, se je zdrznila od groze in Simon de Samaria je hotel že zbežali, toda vojak - spremljevalec ga je zadržal: “Ne boj se! Bodo šle mimo!” Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 8. III. 1951 Iz zasužnjene domovine smo dobili žalostno vest, da se je dne 10. februarja v Ševnici na Dolenjskem preselila v večnost mama, stara ma¬ ma, teta ga. Lenarčič* Marija, roj. Čarman Pokojnica je bila vzor slovenske katoliške matere in po svoji dobroti pribljubljena daleč naokrog. Imenovana zapušča doma razen moža 3 hčere in enega sina. V Sever¬ ni Ameriki sina Žaneta in hčerko Angelco. V Argentini sta ostala globoko potrta sin Fonze in nečak Lojze. Naj ji bo lahka zemlja slovenska! Sevnica, Buenos Aires, New York. SLOVENCI PO SVETU BELGIJA Smrt kosi med rojaki V Monsu je 30. decembra 1950 premi¬ nul Karel Verbič, doma iz Št. Jerneja na Dol. Pogreb je bil 2. januarja t. 1. V Limburgu je 2. dec. 1. 1. umrl Janez Kravanja, roj. 15.11.1883 v Bovcu. Pev¬ ski zbor iz Eisdena mu je ob odprtem grobu zapel nekaj žalostink. V Doche- rie' so 18. januarja tj 1. pokopali Marti¬ na Naglost, starega 51 let, doma iz Vi¬ pave. V bolnišnici v Charleroi je pa umrla 9. januarja t. 1. 48 letna ga Ro¬ za Mučič, doma iz Št. Petra v Beneški Sloveniji. Naj jim bo lahka tuja zem¬ lja! Miklavžev obisk. Slovenske otroke v Eisdenu je tudi letos obiskal sv. Mi¬ klavž na Miklavževem večeru dne 17. de¬ cembra 1. 1. Na sporedu je bila tudi igrica. Vrste upokojencev se večajo. V oko¬ lici Charleroi je danes že 57 sloven¬ skih rudarjev v p. Društveni Oglasnik SEZNAM DRUŠTVENE KNJIŽNICE (6. nadaljevanje) XXX. letnik: Ivan Cankar: lz dna. — Podobe iz sanj. — Fr. S. Finžgar: “Fant, ti tega ne razumeš!’’ — Kronika gospoda Ur¬ bana. — Prerokbe zore. — Meško Ksaver: Frančišek in oljka. — Le¬ gende o sv. Frančišku. — Ivan Pre¬ gelj: Balade v prozi. XXXII. letnik: Ivan Cankar: Kurentova modrost. — Fr. S. Finžgar: Polom. — Ivan Pre¬ gelj: Otroci sonca. — Dr. Ivo Šorli: Kazalec na dvanajstih. — Ivan Zo¬ rec: Domačija ob Temenici. — Na polpotu. — Dr, Fr. Detela: Dobrodel¬ nost, — Veseloigra v treh dejanjih. XXXIII. letnik. XXXIV. letnik: Ksaver Meško: Pri Hrastovih. — Dr. Ivan Pregelj: Azazel. — Dante Ali¬ ča Lovrenčič: Trentarski študent. — — I. del. Dante Alighifri (dr. J. Debevec): La Divina Commedia. — Joža Lovren¬ čič: Kronika Trente ali II. del Tren¬ tarskega študenta. — Ksaver Meško: Samsonova smrt. XL. letnik: Anton Lukovec: Jurij Plevnar. — Dra¬ ma. — Matija Malešič: Tam za goro. XLV. letnik: Miran Jarc: Vergerij. — Drama. — France Bevk: Težak kamen na njeni duši. Mirko Javornik: Rdeči mak. — Edvard Kocbek: Luči na severu. — Miško Kranjec: človek na begu. — Bogo¬ mir Magajna: Učiteljica Svetih treh kraljev. Kres (leposloven in znanstven list): I. in III. letnik. Zvon (mesečnik za slovstvo in pro¬ sveto) : za leto 1879. in 1880., (Bo sledilo) Kdor revežem daje, Bogu posojuje. Kaj pa ste Vi že storili za trpeče slo¬ venske begunce v Evropi? Ali ste za¬ nje Društvu Slovencev že poslali kakšen dar? Ako niste še ničesar storili, ne od¬ lašajte več, temveč preglejte svoje oma¬ re in zaboje in naberite stare obleke, obutve in perila in vse to takoj pošljite pisarni Društva Slovencev, Victor Mar- tinez 50, ki bo te stvari poslala tistim, ki zanje prosijo. Če pa takih reči ni¬ mate, darujte konzervirana živila in de¬ nar. Kakor Vi v begunskih letih, tako še sedaj premnogi naši rojaki gladujejo in trpe pomanjkanje. Spomnite se na prestano trpljenje in ne ostanite zakrk¬ njeni! Lepe velikonočne razglednice dobite v pisarni Društva Slovencev. Knjige Goriške Mohorjeve družbe so pošle. Kdor bi jih še želel imeti, naj to sporoči do konca marca, pisarni Dru¬ štva Slovencev, ki bo naročila novo po¬ šiljko knjig, če bo zanje dovolj intere¬ sentov. CERKVENI OGLASNIK Priprava in preznovanje — Velike no¬ či za Slovence v Bs. Airesu in okolici! I. DUHOVNE OBNOVE IN SPOVEDOVANJE . . 1. Ramos Mejia v dneh 15. in 16 mar¬ ca ob pol 8, v soboto 17. marca ob 7. zvečer govor in prilika za spoved. V nedeljo spovedovanje od 6. zjutraj na¬ prej, sv. maša kakor navadno uro. 2. San Martin v dneh 15., .16. in 17. marca ob 7 zvečer govor in prilika za spoved. V nedeljo zjutraj spovedovanje (id 6. dalje, sv. maša kakor navadno uro. 3. Lanus Oeste v cerkvi sv. Jožefa pri g. Hladniku v dneh 16 in 17. mar¬ ca ob. 8. zvečer govor in prilika za spo¬ ved. V nedeljo zjutraj sv. maša kakor navadno za Slovence. 4. San Justo, maša za Slovence iz župnije in okolice v nedeljo 11. marca ob pol 9 v župni cerkvi. Pred mašo in po maši prilika za spoved. 5. V Montegrande je za Slovence spo¬ vedovanje za Veliko noč v soboto 10. marca od 3. do pol 5. popoldne. Po tej uri ne bo spovednika! II. VELIKI TEDEN Veliki petek ob 7. zvečer na Belgra- no (Av. Belgrano 3863) sv. križev pot, pridiga in prilika za sv. spoved. — “Gallus” poje žalostnike. OBVESTILA Slov. fantovska zveza ima sestanek v nedeljo 11. marca ob treh pop. V Don Boscovem zavodu v Buenos Aires. Pri¬ dite! Slov. dekliška organizacija vabi svo¬ je članice na sestanek, ki bo v nedeljo 11. marca ob pol štirih pop. v Colegio Ana Janer. Sestanek se bo'začel točno, ker bo blagoslov kasneje. S seboj pri¬ peljite svoje mlajše sestrice in prija¬ teljice.. “Družabna pravda” bo priredila v nedeljo, 11. marca ob 17. uri v župnišču v Ramos Mejia III. slovenski socialni I večer, na katerem bo imel g. France Žužek zanimiv referat “Vzpon iin zaton cvetoče organizacije.” Po predavanju bo predvajanje irskih dokumentarnih filmov. Vabljeni prav vsi, zlasti pa de¬ kleta in fantje! Odbor. Sporočam, da bom z aprilom odprla tečaj za krojenje in ši¬ vanje. Prijave sprejemam na domu Jose Leon Suarez 1190, Liniers. (Iz Liniersa pridete lahko s kolektivom štev. 104 in 170). MIRA PERHARIČ, profesorica DARILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. P AN E T H y Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 Imprenta ''Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires Velika sobota. Popoldne blagoslov jedil po objavljenem sporedu. Ob 5. je Slovesnost Gospodovega Vstajenja za vse Slovence na Belgrano. Najprej bo¬ do pete jutrnjice, nato procesija z Naj¬ svetejšim po dvorišču salezijanske gim¬ nazije — Po procesiji je blagoslov je¬ dil inj prilika za sv. spoved. Velika nedelja. Dopoldhe na Belgrano ob 10.15 nova maša č. g. Antona Ogri¬ na. — V Ramos Mejia ob 10 nova ma¬ ša č. g. Janeza Grilca. — V San Mar¬ tinu in Lanusu sv. maše kakor za dru¬ ge nedelje in praznike. — Popoldne li- tlinije po vseh cerkvah, kakor druge nedelje, posebej pa še ob 5. v Lanus Este v župni cerkvi Santo Cristo, Villa Obrera pri g. Markiču. Vsi lepo vablje¬ ni! ■k V Lanusu bodo pa velikonočni obre¬ di naslednji: Veliki četrtek maša ob. 9. uri češčenje Najsvetejšega za Sloven¬ ce od 13. —16. ure. Molitvena ura z na¬ govorom ob 19.30. uri. Veliki petek: Obred odkrivanja križa se prične ob 8. uri. Križev pot ob 15. uri. Molitvena ura ob 19.30. uri Velika sobota: Zače¬ tek obreda ob 8. uri. BLAGOSLOV VELIKONOČNEGA JAGNJETA. I. Bs. Aires. 1. Na Paternalu pri slov. šol. sestrah, Paz Soldan 4924 ob 12. 2. V Villa Real pri Krajnikovih, Francisco Bausa, 2874 oh 13. — 3. Mo- l-eto 1475 pri Kogovškovih ob 15. 4. Slovenska hiša na Ramon Falcon 4158 ob 15.30. 5. Na Victor Martinez 50 ob 16. —7. Belgrano v cerkvi po proce¬ siji. II. Ramos Mejia in okolica. 1. San l Antonio de Padua ob 10. pri škuljevih. 2. Moron pri Jenkovih Črnel. Machado 1082 ob 11. — 3. Haedo pri Markeže- vih ob 12. — 4. San Justo v župni cer¬ kvi ob 14. — 5. Penzioni v Ramos Mejia ob 14.45. — 6. Sanatorij ob 15. — 7. Ciudadela pri Novakovih, Pueyrredon 738. —ob 1 8. Ciudadela pri Vrečarje- vih, Charcas 442 ob 15.30. III. San Martin in, okolica. 1. V žup- , ni cerkvi ob 14. — 2. V Slovenski hiši na Felix Ballester ob 14.45. — 3. — V slovenski hiši n a Ayacucho ob 15. — 4. V Lourdes pri Robijevih ob 15.30. IV. Florida in okolica. 1. V župni cer¬ kvi ob 13. — 2. V slovenski hiši na Va¬ lentin Vergara ob 13.30. — 3. V sloven¬ ski hiši v Villa Marteli na Blanco En- ealadal ob 14. — 4. V Carapachay v slo¬ venski hiši ob 14.30. — 5. V Munro pri Homanovih ob 15.30. — 6. V Olivos po dogovoru. V. Lanus. i. Ivanuš Oeste v cerkvi sv. Jožefa pri g. Hladniku ob 15. — 2. Lanus Este v cerkvi Sainto Cristo pri g. Markiču ob 15. ■* Sv. maša za Slovence v San Justo bo v nedeljo 11. marca ob pol 9. Imate pri¬ liko za sv. spoved. — Po sv. maši je v župnijski dvorani sestanek Društva Slo¬ vencev. ★ Na dan Sv. Jožefa, 19. marca, bo v Lanusu slovenska maša ob 6. uri. Kri¬ žev pot je vsako nedeljo ob 16. uri v v cerkvi sv. Jožefa. Vsakoletno romanje Sloven¬ cev v Lujan bo lelos 13. maja ghieri: La Divina Commedia. — Jo- POMOČ DRUŽINAM V SLOVENIJI Rogata izbira paketov x vsemi potrebnimi živili In ostalimi koristnimi predmeti Zahtevajte cenike! — EUROPLATA POZOS 129 - I. nadstropje BUENOS AIRES ? Ali veste, da imamo tudi za vas PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PERESA, ČRNILO, svinčnike, veliko izbiro BIROME in nova NALIVNA PERESA svetovnih znamk, ŠOLSKE potrebščine, ŠOLSKE zvezke, ŠOLSKE TORBICE, vse PISARNIŠKE POTREBŠČINE za doma in v pisarni, lepe in praktične AKTOVKE ter TORBICE, za voščila in pozdrave, lepe RAZGLEDNICE, beležke in NOTESE vseh vrst, ALBUME in vogličke, SPOMINSKE KNJIGE, PODOBE, svetinjice, ROŽNE VEN¬ CE, podobice in KRIŽE, nabožne KIPE, mašne knjižice in latinske ter španske MISALE, pa še marsikaj drugega? PRIDITE in POGLEJTE! GOTOVO .BOSTE ZADOVOLJNI! Santeria y P a p e 1 e ri a Victor Martinez 39 "SANTA J U LI A " PO RDEČEM KRIŽU na Reki pošilja belo moko 000 v vrečah po 46 kg in po naj hitrejši poti kavo, čaj, sladkor, riž, zdravila in originalne Nylon nogavice znana izvozniška tvrdka J. F A B R1S & C o. Obvestila lahko dobite tudi v slovenščini v pisarni na Calle Esta- dos Unidos 4359 (7 kv. od Rivadavije, višina 4.500, do Av. La Plata) Telefon 60 - 7080 Uradne ure od 9.— 12. ure dop. in od 3.—7. ure pop. vsak delavnik ČASA B0YU OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 1/2 kvadre Cabildo 2300 Nudimo ure OMEGA, UNVER, RECORD, DELOS — avtomatične, vo¬ dotesne in antimagnetične — najmodernejše oblike in vse s tovarniško garancijo. Opozarjamo, da si nabavite budilke, dokler je še zaloga. Vsa popravila ur in zlatnine — točno in zanesljivo. Našim strankam nudimo kot olajšavo pri nakupu plačilo na obroke. (Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338, 1. nadstr. dto. 5.) CANGALLO 439, Ofieina ©02 TRANSITO 99 E. 34-9185 ENCOMIENDAS INTERNACIONALE* URADNE URE: OD 9. DO 18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRO POSTAL ZA MONTEVIDEO: CALLE ANDES 1202 Ta c e n i h razveljavlja vse dosedanje e e nih e. No. 22.S 90 — 2 kg Santos kave v zrnju 1,5 kg sladkorja 1 kg riža No. 23.•$ 95.— 3 kg moke 3 kg sladkorja 2 kg čebelnega medu 400 g dišav No. 26. . .$ 105.— 1 kg Santos kave v zrnju 2 kg sladkorja 2 kg svinjske masti 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) % kg marmelade No. 27.$ 115,— 1 konserva z govejim jezikom 1140 g) 1 kg slanine 2 kg svinjske masti 1 kg riža 1 kg čebelnega medu 1 kg sladkorja % kg kakaa No. 30.$ 180,— 1 kg Santos kave v zrnju 1 kg sladkorja 1 kg marmelade 1 kg čistega čebelnega medu 1 kg svinjske masti 1 kg prekajene slanine 1,14 kg govejega jezika 1 steklenica (100 g) mesnega izvlečka 1 manjša konserva s svinino 250 g angleškega kakaa 200 g Ceylon čaja 400 g izbranih dišav 1 kg surove kave 1 kg kakaa % kg čaja