Leto XXVI, Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za '/s leta 50 lir, za 'h leta 25 lir, mesečno 8 lir. Tedenska izdaja letno 50 lir. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo Številka 7. OreifnlStvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Oprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. ONCESSIONARIO ESCLOSIVOperla pubblicitš dl provenienza italiana ed eiiera: STITUTO ECONOM1CO ITALIANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALI ANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10. Izhaia vsak torek in petek Liubliaia, petek 22. ianuaria 1943-XXI tena ESTS O SO Zapora mezd, plač in drugih nagrad kakršne koli vrste Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal, smatrajoč za umestno ustaliti po naliki predpisov v drugih pokrajinah Kraljevine višino mezd, plač in drugih nagrad kakršne koli vrste, naslednjo naredbo: Člen 1. — Mezde, plače in nagrade kakršne koli vrste, kakor jih določajo veljajoče delovne pogodbe in drugi enaki predpisi ali se dejansko izplačujejo delojemalcem, za katere se kakor koli uporabljajo predpisi o ureditvi delovnega razmerja, se med sedanjim vojnim stanjem ne smejo zviševati. Člen 2. — pravna veljavnost kolektivnih delovnih pogodb, sklenjenih potem, ko je stopila na-redba z dne 2. julija 1941-XIX št. 57 v veljavo, se podaljšuje, dokler traja sedanje vojno stanje, čeprav bi bila prenehala njih veljavnost s pretekom roka, z odpovedjo ali iz drugega vzroka. Člen 3. — V izjemnih primerih in za stroke, v katerih se mezde doslej še niso zenačile, lahko zaprosijo pristojne sindikalne organizacije Visoki komisariat po Inšpekciji dela, da jih pooblasti skleniti nove delovne pogoje. Veljavnost in učinkovitost novih sporazumov sta vezani na odobritev Visokega komisariata in se med vsem sedanjim vojnim stanjem ne bodo mogli nadalje spreminjati. Člen 4. — Po pogojih, na način in z učinkom iz prednjega člena se sindikalna združenja tudi lahko pooblaste za sklepanje kolektivnih delovnih pogodb glede strok, katere jih še nimajo. člen 5. — Trgovinske družbe, ustanove, zavodi kakršne koli vrste, javni in zasebni, ki so po zakonu ali po pravilih zavezani napravljati letne bilance, ne smejo nagrade, ki jih plačujejo svojim poslovodjem, osebno jamčečim članom komanditne družbe, rednim in izrednim komisarjem in likvidatorjem, v nikakršni obliki zvišati nasproti nagradam po poslednji bilanci, odobreni pred dnem uveljavitve te naredbe. Člen 6. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 16. jan. 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Nove oblike g $ starim blagom in odpadki Odškodnina za kaliranje krompirja Visoki komisar je z odločbo z 9. I. 1943-XXI št. VIII 6027/1 °dobril odškodnino za gnitje in osušek pri vskladiščenem krom-03 mesečno 10 lir za vsakih 100 kg počenšd l. novembra 1942-XXI do 31. marca 1»43-XXI. Cene je v smislu odredb dl. 4. naredbe »d 9. 5. 1941-XIX objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi 0 cenah v zvezi z naredbo od ^ I. 1942 št. 8 Sl. 1. 8/42. G tem Se obveščajo vsi trgovci z živili. Opozorilo Vse one naročnike iz pokrajine, ! So te dni prejeli poštne polož-prosimo, da pohite s plača-naročnine, ker s tem prihranijo upravi mnogo nepotreb-hega dela. Uprava. Gospodarstvo s starim blagom in odpadki se je v sedanji vojni razvilo v novo panogo gospodarstva, ki hrani v sebi velikanske rezerve sil in blaga. Glavna naloga tega gospodarstva je, da zajame vse staro blago in vse odpadke, v državi in jih pripravi za njih novo uporabo. Vsak dan prinese nove oblike za uporabo starega blaga. Svoje dni je bila znana samo trgovina s starim blagom, ki je le posameznikom prinašala dobiček. Dames pa zbirajo staro blago in odpadke šole, stranka in posebne akcije, ki so dale izredno ugodne rezultate. Popolna uporaba starega blaga je odvisna od nabiranja blaga in zato je prva naloga, da se zajamejo prav vse staro blago in vsi odpadki. Trgovina naravno zajame samo stvari, ki imajo trgovsko ceno in ki - j ih industrija znova uporablja kot surovine. Zato je bilo pred kratkim predlagano, da se ustanovi državni urad za izravnavo surovin, ki bi totalno zagrabil vse stare stvari in jih izmenjal med zainteresiranimi deželami. Tudi ustanovitev državnega zavoda za raziskovanje starega blaga postaja nujnost, ker bi se uporaba starega blaga bolje pripravila. V zadnjem času je vzbudil posebno pozornost ukrep predsednika nemških državnih železnic dr. Miillerja. Na njegovo pobudo so nemške državne železnice ustanovile poseben urad za pridobivanje starega blaga in odpadkov in pripravo tega blaga za novo uporabo. Gre večinoma za blago, ki je obležalo pri železnici. Trgovina namreč tega blaga ni mogla prevzeti, ker so ji manjkale naprave za razstavljanje blaga. Staro blago ima vrednost šele takrat, kadar je pripravljeno za uporabo ali je vsaj sortirano. Pri dosiedaj sortiranem starem blagu so bili stroški v zdravem razmerju z dosegljivimi izkupički. Pri veliki večini blaga, ki ga zbirajo železnice, pa tega razmerja ni in stroški so večji ko možni izkupiček. Da bi te stroške znižal, je začel dr. Miiller pri pripravi starega blaga uporabljati kaz-nence. Na ozemlju železnic se zbi-tajo neuporabni kabli, vodi, suhe baterije, stikala, motorji, električni aparati, neporabne žarnice in drug material. Vse te stvari se zbirajo v zbirališčih in se nato oddajajo v posebne obrate, ki jih predelujejo in pripravijo za novo uporabo. Kako veliko stvari se tako nabere, kaže to, da zberejo samo železnice okoli 2.5 milijona neporabnih žarnic. S posebnimi pomožnimi sredstvi se je posrečilo dobro razdeliti delo ter se je izkupiček sčasoma dvignil za petkratno. V prejšnjih časih so se kabli, da bi se zopet dobila iz njih kovina, topili. Pri tem se je uničil dragocen ovojni material in tudi čiste kovine se ni dobilo. Z novim razpravljalnim delom pa se je doseg- lo, da se iz 100 ton starega kabla dobi 98.65 tone porabnega materiala. Posebno mnogo se pri tem dobi svinca, ki se nato pretopi v šibike, ki so običajne v trgovini. V velikih količinah pa se pridobi tudi baker, aluminij, staro železo, cink, gutaperča, juta, kavčuk, konoplja in papir. Celo za impregna- cijo kablov uporabljeno olje se znova pridobi. Iz razstavitve električnih žarnic se pridobe med, woli'ram, molibden, nikelj, živo srebro, platina, srebro, parafin in drugi vojuovažni predmeti. Zavod je tako urejen, da more dnevno predelati 20.009 starih žarnic. Dostikrat pa se tudi izkaže, da navidezno nerabne žarnice niso čisto pokvarjene in da zadostuje le malo popravila in stare žarnice so zopet uporabne. Vse pri razstavljanju dobljeno blago se uporabi in tudi drobci stekla žarnic §e odpošljejo steklarnam, ki rade uporabljajo te drobce kot surovino. Vsi ti obrati so silno dobro organizirani, prazni vagoni pa jim vsak dan dovažajo nove odpadke. Dr. Miiller je sedaj predlagal, da bi se ustanovila državna družba, ki bi iz vse Nemčije zbirala in pripravljala staro blago. Za prvi čas naj bi se ustanovili trije veliki zavodi za predelovanje starega blaga. V prvi vrsti naj bi se v teh zavodih predelovalo takšno blago, ki se dosedaj ni moglo uporabljati. Pripomniti pa je treba, da je popolna izvedba tega načrta odvisna tudi od ureditve transportnega vprašanja. Sedaj je Nemčija uvedla obvezno oddajanje starih žarnic ter vseh starih baterij. To je prvi korak za izvajanje dr. Miillerjevega predloga. Pa še druga vprašanja se morejo rešiti, da bi se mogel izvajati načrt dr. Miillerja v celoti. Kako naj se na primer organizira zbiranje blaga? Najbolj navadna pot bi bila, da bi vsakdo oddajal staro blago pri svojem trgovcu, ta bi oddajal zbrano blago svojemu grosistu, ti pa bi blago pošiljali zainteresiranim industrijam. Na vse zadnje pa ni važno, kako sie zbira staro blago, temveč glavno je, da se vse staro blago in vsi odpadki v resnici zberejo in potem pripravijo za novo uporabo. Velikanske rezerve, ki so v starem blagu in odpadkih se morajo uporabiti za vojno gospodarstvo v celoti in do popolnosti. Go$oodar$ka pogaiania Romunije s tujino Sredi decembra so se v Rimu na novo uredili italijansko-romun-ski gospodarski odnošaji za Leto 1943. Podlaga teh odnošajev sloni na trgovinski in plovbni pogodbi z dne 3. januarja 1934 oz. na trgovinski pogodbi z dne 3. decembra 1938, ki med drugim predvidevata za ureditev morebiti nastalih tež-koč redno zasedanje mešanih vladnih odborov. Novi dogovor predvideva znaten dvig italijansko-romunske blagovne izmenjave. To je tem bolj pomembno. ker je domača romunska potrošnja zaradi vojne narasla, a more Romunija kljub temu stopnjevati svoj izvoz. Romunija bo dobavljala Italiji predvsem tekoča goriva, kmetijske proizvode in živalske proizvode, Italija pa Romuniji izdelke svoje kemične in farmacevtske industrije, nadalje stroje in tekstilne izdelke. V decembru so se začela tudi hrvatsko-romunska trgovinska pogajanja v Zagrebu z namenom, da bi dobavljala Hrvatska Romuniji izdelke svoje industrije in rudarstva, Romunija pa Hrvatski kmetijske proizvode. Pri tej priliki se je tudi uredil blagovni promet med Romunijo in Hrvatsko. Dovoljen je tako navadni blagovni promet ko brzi, dočim je pospešeno brzo-vozno pošiljanje blaga zaenkrat še nedopustno. Določile so se tudi vse obmejne postaje, skozi katere se mora dirigirati blagovni promet. Glede plačila voznine je bilo določeno, da plača voznino pošiljatelj do meje, voznino od meje do namembne postaje pa prejemnik blaga. V začetku decembra 1942 je bila podpisana tudi trgovinska pogodba z Bolgarsko, ki ureja blagovno izmenjavo med obema državama do 30. junija 1943. Romunsko-bolgar-ski trgovinski promet, ki je bil od nekdaj za Bolgarsko močno pasiven, je bil mogoč samo zato, ker se zaračunavanje vse blagovne izmenjave vrši sedaj po berlinskem centralnem kliringu. V zadnjem letu je dobavila Romunija Bolgarski blaga za 127.14 milijona levov, Bolgarska Romuniji pa samo za 39.38 milijona levov. Romunija je v glavnem dobavljala petrolej, bencin, les in kameno sol, Bolgarska pa tobak, povrtninska semena, riž, drva in kaolin. 15. novembra je Romunija, kakor smo že poročali, zvišala blagovne tarife za 40%. To zvišanje je zadelo tako ves izvoz in uvoz ko tudi notranje pošiljke. Da te trdote nekoliko omilijo, so romunske železnice' znova uvedle cenene izvozne tarife za nekatere predmete kakor bencin, gazolin, petrolej, strojno olje itd. Poleg tega velja znižana tarifa še za nekatere rude, pirit, rjavi premog in nekatere druge predmete. bodo gotova šele čez leta, se seveda uspeh teh del me more videti že sedaj. Mnogo je vlada tudi storila za zboljšanje in spopolnitev cestnega omrežja in uspehi njenega dela so vidni že sedaj. Mnogo dela je tudi zahtevala oskrba pasivnih krajev z živili. Kljub velikim transportnim težavam se je ta naloga vendarle zadovoljivo izvedla. Vlada je nadalje razvijala živahno investicijsko delavnost. Tudi za ljudsko zdravje in higieno je skrbela vlada in zaradi tega dela je bila Hrvatsk obvarovana pred epidemijami, ki se navadno pojavljajo v vojnih časih. Ker je 87 odstotkov prebivalstva kmetskega stanu, polaga vlada posebno važnost na sodelovanje kmetskega prebivalstva. Vlada bo zato šla kmetovalcem v vsakem oziru na roko in upa, da se ji bodo pridružili zlasti pristaši nekdanje sie-ljačke stranke, ki niso nikdar delovali proti hrvatskim interesom. Upoštevati pa je treba, da je hrvatski kmet ko vsi kmetovalci na jugovzhodu konservativen in ni naklonjen novotarijam. Tudi s tem je treba računati. Ob koncu svojega govora je naglasil minister Sole, da se sedaj v sedanji vojni določa usoda Evrope za stoletja in da morajo zato vsi delati na to, da bo država močna in čim bolje izgrajena. Nakaznice za kurivo Pokrajinski svet korporacij opozarja vse potrošnike kuriva, da so z 20. januarjem zapadli odrezki A, B in C nakaznic za kurivo, ki se nanašajo na pretekle tri mesece oktober, november in december. Od 21. januarja naprej se na te odrezke ne morejo več nabaviti pripadajoče količine, marveč smejo od tega dne dalje trgovci s kurivom oddajati premog, koks in drva le na odrezke D, E in F, to je za mesece januar, februar in marec. Gospodarski razvoi na Hrvatskemv Na nekem zborovanju v Krapini je minister Ljudevit šole poročal tudi o gospodarskih ukrepih, ki jih je izdala zagrebška vlada v preteklem letu. Iz njegovega poročila posnemamo: Ko je nastala Neodvisna hrvatska država, je bila ta brez lastne vojske, uradnikov in tudi brez večjih žitnih zalog. Vlada je zato morala rešiti naloge, ki so se začele prej dostikrat reševati, ki pa se niso nikoli tudi rešile. V prvi vrsti je treba omeniti naselitev hrvat-skih kmetov na za to primerni zemlji. V tem oziru so bili doseženi že lepi uspehi. Zagrebška vlada je morala nadalje skrbeti, da se popravi škoda, ki sta jo povzročila vojna in uporniško gibanje. Istočasno je z vso energijo skrbela za melioracijska dela. Za ta dela potrebni denar je bil dan na razpolago. Ker gre tu za dela, ki Madžarska bo skušala pridobivati kavo in čaj Madžarska si že nekaj časa prizadeva, da bi pridobivala več surovin. Med ta prizadevanja spadajo tu nadaljnje načelo bol- madžarskih zastopnikov in pet ita- gflrske vlade lijanskih. Tako je v upravnem . , ,0, , svetu tudi gen. ravnatelj italijan- dvignil «d jf-7 "ulijarde evov ske petrolejske družbe AGIP grof v • JJJJ- fa 61‘4 miliJarde levov Corafa di Andria. Večina delnic k1’ š kar je v glav« prenove družbe je v madžarskih ro- Bolgarski narodni dohodek se . , . * ji* ozemlja. Hranilne vloge v bankah £&S£rža:,a5srs£i- »- -»^*- niška glavnica družbe znaša 6 mi lijonov pengo. milijard 1939. na 32 milijard levov v letu 1942., dočim so se davčni dohodki zmanjšali od 17.2 milijarde v letu veljali uspehi v letu 1934./35. Naj bolje je odrezala še rudarska in dustrija, ki je mogla skoraj ohraniti prejšnjo višino: 209.7 proti 210.6. Nove evropske valute Zaradi primeroma slabe žetve v letu 1942. ni bilo nobenih žitnih V vsej Italiji je okoli 700 manj- 1QQ8> ^ 16 4 miiijarde levov v šili podjetij, ki proizvajajo razne | lelu ^2 tinte in tiskarske barve. Vsa ta podjetja proizvajajo na leto okoli 20.000 stotov blaga, kar zadostuje |pr^kov za izvoz. Slab pridelek za kritje vse italijanske potrošnje stroga zima sta slabo raznih tint in tiskarskih barv. vplivala na razvoj bolgarske živi-Delodajalci, ki zaposlujejo 20|n€reje Zaradi pičlosti živil so jih uslužbencev, morajo zaposliti vsaj kmetovalci zadrževali, kar je de-enega vojnega invalida, kakor h,oma močno oviralo izvajanje do-opozarja agencija Agit. V januarju ločil o preskrbi. Čeprav je bilo bodo morali vsi delodajalci v stari slunje tekstilne industrije nad ni-Italiji predložiti oblastem seznam Lojem v letu 1939., je vendar za-moških delavcev in uradnikov, iz radi pomanjkanja surovin tekstil katerega bo razvidno, čie imajo za- na industrija nazadovala. Vseeno poslene vojne invalide, kakor za-1 pa se je produkcijski indeks tek htevajo predpisi. Kdor ne bi pred- stilne industrije v primeri z onim ložil tega seznama, se kaznuje z|v letu 1934./35. dvignil od 100 globo do 1000 lir. Velika triestinska družba Acqui-1 Z ustanovitvijo »ostlandmarke« (plačilnega sredstva za vzhodne pokrajine) — piše »Autarchia e Commercio« — je preskrbljeno tudi za rešitev valutnega vprašanja. Pomembno je dejstvo, da kritje novih bankovcev Emisijske No-tenbanke za vzhod ne obstoji samo v menicah, državnem zakladu in gospodarskih kreditih, temveč tudi v blagajniških bonih rajha, v nemških državnih bankovcih ter v hipoteki na vsa zasedena ozemlja na vzhodu v iznosu dveh milijard »ostlandmark«. Slično hipoteko so uporabili tudi pri emisiji zlota v Generalni guberniji in kar-bovanca v Ukrajini. Dočim je bilo za karbovanec v raz-merju «. sovjetskim rubljem določena vrednost 10 nemških pfenigov, velja »ost-landmarka« eno nemško državno marko. Po treh letih vojne kaže evropska valutama slika znatne, spremembe v primeri s predvojno dobo. Z novim političnim redom v Evropi, ki stopa vštric vojaških do- na 106. Po poročilu finančnega ministra izvoz ne samo la, ki ima 55 milijonov lir glav-1 je padel izvoz ne samo žitaric, nice, bo prevzela delniško družbo I temveč tudi soje, premoga, dočim Carolea v Triestu, ki ima 5 mili- se je dvignil izvoz tobaka, svilenih jonov lir glavnice ter družbo Ce- kokonov, rud, sadja in zdravilnih reria Triestina z glavnico 1 mili- rastlin. 70 odstotkov bolgarskega jona lir I izvoza je šlo v Nemčijo, 00 odstot- Svetovno znana tvornica klobu- kov vsega uvoznega blaga pa je kov Borsalino v Alessandriji je dobila Bolgarska ^Nemčije dosegla lani kljub izpadku izvoza Kakor poroča sofijski listt v čezmorske države 0.66 milijona ra« se bo na podlagi 1. decembra lir čistega dobička. Dividende pa h42 sklenjenega bolgarsko - nem-letos družba ne bo izplačala ter skega rgovinskega dogovora bla-bo čisti dobiček porabila za okre- govna izmenjava med Nemčijo m s pitev svojih rezerv. V italijanski industriji precizne mehanike se je izvršila velika fuzija ter je prevzela družba Isario v Milanu večino važnejših industrijskih družb za precizno mehaniko. Tako je prevzela družbo Siemens d. d. v Milanu z glavnico | j 11 milijonov lir, delniško družbo lombardskih delavnic za precizno mehaniko v Milanu z glavnico 5 milijonov Ur, družbo Alfieri & Golli v Milanu z glavnico 2.65 mi- _ lijoča lir in družbo Vipiteno v Mi- j lanu z glavnico 0.16 milijona lir * Bolgarsko še zvišala, oziroma bo Bolgarska na podlagi svojega kli- spodinjstvu, v tekstilni industriji in po tovarnah za konzerve. Vojni ujetniki, ki jih je bilo lansko jesen 1.5 mil., so zaposleni v poljedelstvu (50%), prav toliko pa po raznih industrijah in trgovinah. Pristojni nemški uradi so se mnogo trudili, da so vojni ujetniki po možnosti zaposleni v svoji godkov, se je pojavilo na evropski J obrti. Na ta način so bili zlasti pri celini že šest novih valut. Najprvo |kvalificiranih delavcih doseženi je bila ustanovljena slovaška krona, ki je docela samostojna valuta najboljši uspehi. Čeprav je število tujih delavcev po zlomu Češkoslovaške. L. 1939.1 tako visoko, se ne more govoriti je prišlo do nove emisije zlota v L raznaroditvi nemškega dela. Generalni guberniji. Od starega prav za prav je samo 12% de-lota je sprejela nova valuta sa,T1° navcev in uradnikov tuje narod- z ime. .nosti. Med ročnimi delavkami jih L. 1941. so izginili stari srbski je pa komaj 5%. Ta položaj torej dinarji. Namesto njih so prišli za n* neVaren, tem manj, ker delov-Srbijo novi dinarji, za Hrvatsko uradi in odgovorni organi niso pa kune. Za zasedene dežele na koncentrirali tujcev po posamez-vzliodu sta bila ustanovl jena kar-1 n poklicih in gospodarskih stro-bovanec za Ukrajino in »ostland- hjajj {er nj nikjer tako imenova- nih »tujih profesionistov«. mark« za Vzhodne pokrajine. Tako je bilo ustanovljenih šest novih valut, medtem ko je izginilo devet starih, z aneksijo Av Slovaška socialna politika strije je izginil avstrijski šiling, med sedanjo vojno pa češkoslova-1 ška krona, gdanski goldinar, jugoslovanski dinar, luksemburški | Izgradnji socialnega skrbstva je slovaška vlada tudi v preteklem letu posvečala svojo pozornost. Ni , . „ j. , pa hotela izdajati splošno obvez-rrank, stari poljski zlot. Z zasedbo l.h ^ ker j{j bila mnenja da baltiških držav SO ze 1. 1940. izgi- | • rpSitpv snr-inlnih vnm- nile estonska, letonska in litvanska valuta. Na njih mesto je prišla »ostlandmarka«. Ročno delo v Nemiiii Pod tem naslovom priobčuje ita- delavcev prispeva, da more Nem-ijanski gospodarski tednik »Aut- archia e Commercio« interesantne podatke o številu tujih delavcev v Nemčiji. Po izkazu Nemškega statističnega urada je bilo 30. junija lani 2,138.360 tujcev izmed 24,083.000 delavcev v Nemčiji. Število tujih delavcev se zdi mogočno, čeprav ne preobilno ter bo ostalo takšno ne samo med vojno, temveč tudi po vojni. Vse kaže, da se bo število tujih delovnih moči v Nemčiji še povečalo iz vojnih razlogov, po končani vojni pa iz potrebe po gospodarski obnovi. Zanimivo je, če se preuči sestava te množice po številnosti in kakovosti, saj ta množica ročnih bi mogla rešitev socialnih vprašanj spraviti marsikatero podjetje težave. Pač pa se je j>osrečilo Slovaškemu osrednjemu delovnemu uradu skleniti z Osrednjo organizacijo slovaške industrije dogovor, po katerem bo industrijska organizacija priporočila vsem svojim članom, da v okviru možnosti Sija s svojo proizvajalno sposob-1 s[ogodba in plačilni sporazum ostaneta v veljavi, razen če bi dodatni dogovor določal drugače. Turška naročila švicarskih strojev so zelo znatna in se bodo plačala s kompenzacijskim blagom. f Jože Marčan V torek popoldne so spremili številni prijatelji in znanci k poslednjemu počitku Jožeta Marča-na, upraviteljai Šlajmerjevega doma. Pokojnik je bil doma na Gorenjskem, se izšolal in usposobil za bančno službo, a je moral namesto v službo na vojno. Po vojni je bil nameščen v raznih bankah, 1940. pa je prevzel upravo Šlajmerjevega doma, ki ga je vodil tako vestno in dobro, da mu je hvaležnost njegovih številnih pacientov iza vedno zagotovljena. Jože Marčan je bil krepak in ' esten mož, velikih organizatorič-nih sposobnosti ter kremenit značaj. Ves se je posvetil svojemu delu, ki ga je zato tudi vzgledno opravljal. Za Šlajmerjev dom pomeni njegova smrt veliko in nenadomestljivo izgubo. Slava spominu Jožeta Marčana! Užaloščeni soprogi in obema sinovoma pa naše iskreno sožalje! Oenarstvo Madžarske banke Kratkoročna posojila, ki jih je dovolilo 20 največjih madžarskih dienarnih zavodov, so znašala ob koncu junija 1942 2290 milijonov pengo proti 1669 milijonom pred enim letom. Posojila bank so se torej povečala za 621 milijonov pengo. Vlogie na hranilne knjižice in tekoče račune pa so se v istem času povečale samo za 213 milijonov na 1971 milijonov pengo. Odločujoči krogi denarnih zavodov si sedaj prizadevajo, da na dva načina povečajo aktivnost madžarskih denarnih zavodov, da bi se mogli ti prilagoditi vojnim potrebam. Denarni zavodi naj dovoljujejo kredite predvsem podjetjem, ki so važna za vojno industrijo, podjetjem, ki so za vojno manj važma pa naj se krediti zmanjšajo oz. ustavijo. Po teh navodilih so se denarni zavodi tudi ravnali in se je zaradi tega položaj zboljšal. To stališče je sprejela tudi Madžarska narodna banka in dala denarnim zavodom natančna navodila, po kakšnih načelih naj dovoljujejo kredite. Sedaj so ta navodila ze leto dni v veljavi in reči se more, da niso v gospodarskem živ-jenju povzročila n-ikakih motenj. * Danajsko žirovno in blagajniško arustvo, ki je eden najstarejših du-jja]skih denarnih zavodov, bo likvi- KetetebankPieVZame n^egove P081® Vloge v francoskih bankah neprestano naraščajo in so znašale 31. marca 1942 139 milijard frankov, sredi leta 1942 148 in 30. sen-tembra 1942 161 milijard frankov. Obtok bankovcev je na Nizozemskem po zadnjem izkazu Nizozemce narodne banke narastel na ■i920 milijonov goldinarjev. Vloge v japonskih bankah so moteno( narasle ter dosegle brez “Og v Japonski narodni banki vsoto 46.5 milijard jenov. Obtok bankovcev v državi Chile °d za-četka sedanje vojne po-o 845 na 2000 milijonov pe-So se v prvi polovici leta 1942 zvišale za 14 »/o. Stanie švicarska urarske industrije Pred kratkim je objavil švicarski list >La Jeune Suisse« inter-view svojega dopismika s predsednikom švicarske urarske zbornice Raisom. V svoji izjavi je gospod Rais diejal med drugim naslednje: L. 1935. je švicarska urarska industrija preživljala krizo zaradi padanja cen, ki je bilo deloma tudi posledica prizadevanja, da se z nizkimi cenami izrine nasprotna konkurenca s trga. Urarskim organizacijam pa se je kasneje s pomočjo urarske zbornice posrečilo uvesti minimalne cene in s tem se je' padanje cen ustavilo. To politiko je nato odobril tudi zvezni urad za gospodarstvo. Naslednja leta so se uspešno končala pogajanja glede ureditve in »popolnitve trga tako v tehničnem ko tudi v socialnem pogledu. Od 1. 1935. naprej je švicarska urarska industrija disciplinirana in dobro organizirana. Pogajanja med urarskimi organizacijami so bila zaključena s podpisom pogodbe o otvarjanju in povečavanju podjetij, o določevanju cen ur, o dobavah ur in o ureditvi dela izven tovarn. Posledice te pogodbe so zelo ugodne, da so se že skoraj popolnoma nehali konkurzi v urarski stroki. Precejšne težav© za izvoz švicarskih ur sta povzročile blokada in protiblokada. Nadaljnja težava je v nabavi surovin. Vendar pa se je skupnemu prizadevanju vseh interesentov posrečilo ohraniti izvoz ur tudi v 1. 1942. na normalni višini. Bodočnost švicarske urarske industrije zavisi od svetovnega gospodarstva in deloma tudi od izida vojne. More se pričakovati, da bo potreba po urah po vojni narasla in to tem bolj, čim večje bo vojno razdejanje. Švicarske urarske organizacije delajo že sedaj na tem, da bodo mogle tudi po vojni ohraniti švicarskim uram sedanji visoki sloves po svetu. Naloga zveznih uradov pa bo, da olajšajo izvoz švicarskih ur s sklenitvijo n vili trgovinskih pogodb in plači;-n‘li sporazumov. Poudarit’ ]«• t> eba, da švicarska urarska industrja ne more živeti brez izvoza. V 20. letih, od 1. 1920. do 1939., je izvoz švicarskih urarskih izdelkov dosegel po vrednosti več milijard frankov in je prekosil izvoz švicarske strojne industrije, o kateri je znano, kako važno mesto zavzema v švicarskem j gospodarstvu, za več ko 800 milijonov švicarskih frankov. Tudi v socialnem pogledu se je storilo mnogo. Plačujejo se podpore vpoklicancem, ustanovila se je podporna blagajna za družinske doklade mobiliziranih, določila se je višina plač in uvedle so se počitnice za uslužbence. Razveseljivo je to, da se je nesoglasje med urarskimi tvrdkami nehalo in so se vse disidentske tvrdke priključile švicarskim urarskim organizacijam. Dober razvo, švicarskega urarstva je zagotovljen tudi po podpori, ki jo daje urarstvu in urarskim organizacijam švicarska vlada. Končno je treba še omeniti, da je bil dosežen sporazum z delavstvom, za nekatera vprašanja pa so pogajanja med delojemalci in delodajalci še v teku. V splošnem jie označil predsednik Rais položaz švicarske urarske industrije kot dober. Ameriki primanikuie konoplje Ze ustavitev evropskih pošiljk jih zalog Združene države niso konoplje je močno zadela Združene države Sev. Amerike. Še hujši udarec je bila izguba Filipinov in Nizozemske Indij©, iti sta dobavljala Ameriki manilsko konopljo in sisalagavo. Konoplja pa je za izdelovanje ladijskih vrvi, šotorov in nekaterih vrst blaga ne-obhodno potrebna, in se zato njeno pomanjkanje zlasti v vojnem času težko občuti. Skupno s© ceni letna potreba Združenih držav Severne Amerike in Velike Britanije na 400 do 450 tisoč ton. Najbrže pa je ta cenitev še prenizka. Več- PNiNOG GOMBAČ GLKPAl.lSKA 14 t — «»m •mi x mrt _r želi vsem čitateljem Trgovskega lista srečno Novo leto! s liiihliana Sfilfinlmrnnva a. t„i .» m mlinp in lrfunif*np • strojna de.avnlca Izdeluje vsakovrstne Ljubljana, Šelenburgova 4 > Tel. 43.31 mline in kemične stroje > . WIIHI tovarna bonbonov in peciva Gradišče h v U Brak barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Skrobi in evetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon St. 22-7Ž. nujajo Amerikanci, da bodo po dobrih cenah kupili vsako k ličino konopljie. Toda tudi v Mehiki ovirajo razne težave, da bi se znova dosegla prejšnja maksimalna proizvodnja. Amerikanci si zato prizadevajo, da bi kulturo konoplje zanesli v druge dežele, ki so od njih odvisne in ki imajo ugodne Idi matične razmere za gojitev konoplje. Zlasti v Panami in Kostariki naj bi se gojila manilska konoplja. Oe se bodo ti poskusi tudi posrečili, pa še ni gotovo, ker se je dosedaj ma-nilska konoplja upirala vsaki presaditvi v druge kraje. Laže ''e presadi sisalagava, ki so jo z uspehom gojili na otoku Haiti in dosegli lani že letno proizvodnjo 15 tisoč ton. Letos naj bi se ta proizvodnja podvojila. V Združenih državah samih pa hočejo gojiti evropsko konopljo in v letošnjem letu naj bi se ta gojila na površini 140.000 hektarjev. Tudi lan naj bi se v večji meri ko dosedaj gojil v Združenih državah. Malo verjetno pa je, da bi se mogla tkiva iz teh rastlin uporabljati prej ko spomladi 1. 1944. Do tedaj veliko vrzel v ameriškem gospodarstvu, ki jo predstavlja pomanjkanje konoplje, ne bo mogoče zamašiti. Osne sile imajo zadosti konoplje. V Evropi (skupno z zasedenim vzhodnim ozemljem) pridelajo okoli 350.000 ton, v Vzhodni Aziji pa približno 250.000 ton, da morejo kriti ne samo vse svoje potrebe, temveč .tudi uporabljati konopljo za proizvodnjo papirja in raznih tkanin. Čitajte »Trgovski list«! Angleški javni dolgovi Anglija ne izkazuje samo velikega notranjega dolga v vojne namene, ampak tudi znatne dolgove nasproti inozemstvu. Ob koncu proračunskega leta 1941/42 so znašali angleški vnanji dolgovi skupno 109.880 milijonov šterlin-gov, in sicer: v milijonih šterlingov Finančna pogodba z Nizozemsko 6.192 Reconstruction Finance Corporation 95.255 Vlada na Cejlonu 4.277 Vlada na sv. Mavriciju 329 Vlada v Vzh. Afriki Vlada na Trinidadu Vlada na Nov. Zelandu Dr. dolgovi brez obresti 2.461 771 404 191 Skupaj 109.880 (Po listu »Autarchia e Commercio«) Dvojne sladkorne cene v Turčiji Carigrajski časopisi so objavili z zakonom predpisane cene sladkorja. Po teh sporočilih veljajo v bodoče dvojne cene za sladkor. Z novimi predpisi veljajo za uradnike in nižje nameščence nižje cene, dočiin se je dvignila splošna prodajna cena za sladkor za desetkratno. Dvig cen v primeri s cenami v prejšnjem tednu znaša v Ankari 330 odstotkov. Tako visoko zvišanje cen se utemeljuje s tem, da znašajo zaloge sladkorja samo eno tretjino potrošnje. V teh razmerah da je najboljše, če se izvede potrebna omejitev potrošnje z dvigom cen. imele, ker so bile prepričame, da bodo mogle potrebno konopljo vedno dobivati iz Vzhodne Azije. Amerikanci so najprej skušali pridobivati konopljo oz. nadomestek za konopljo iz bananskih rastlin, ker se pridobiva manilska konoplja iz neke vrste neplodne bananske rastline. Ker se pa ta misel ni dala izvesti, so Amerikanci to zamisel opustili. S tem večjo vnemo skušajo sedaj Amerikanci nadomestiti manjkajočo konopljo z večjim uvozom konoplje iz Vzhodne Afrike in Mehike. Vzhodna Afrika je že pred prvo svetovno vojno modno gojila sisalagavo ter je dosegla letno proizvodnjo 130.000 ton. Ker pa je bil odjem slab, je proizvodnja v kasnejših letih padla. V sedanji vojni pa se je začela ta rastlina zopet bolj gojiti in Vel. Britanija se je 1. 1941. zavezala, da bo letno kupila 115.000 ton te rastline. Združene države Sev. Amerike pa so se 1. 1942. zavezale, da bodo prevzele še vso drugo preostalo količino sisalagave, ki bi jo pridelala Vzhodna Afrika. Tudi cene so ugodne, vendar pa farmerji zaradi pomanjkanja strojev ne morejo proizvodnje v večji meri povečati. Mehika je včasih pridelala iz neke druge rastline letno približno 125.000 ton konoplje. Kasneje je njena proizvodnja padla in ob izbruhu sedanje vojne je znašala samo še 75.000 ton. Tudi Mehiki po- UPRAVA „ŠLAJMERJEVEGA D0MA“ V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je v nedeljo, dne 17. januarja 1948 nenadoma umrl gospod Marčan Josip EKONOM »ŠLAJMERJEVEGA DOMA“ Svojega marljivega in vestnega sodelavca bo uprava ohranila v najlepšem spominu. Ljubljana, dne 18.januarja 1943. Uprava,.Šlajmerjevega doma" Javljamo žalostno vest, da je umrl gospod Viljem Morbacher nadpivovar Delniške družbe pivovarne Union S pokojnim je izgubilo podjetje pridnega sodelavca, nameščenci pa dobrega tovariša in skrbnega predstojnika. Pokojniku bomo ohranili trajen časten spomin. Ravnateljstvo, nameščenci in delavstvo Delniške družbe pivovarne Union Ljubl jana, dne 19. januarja 1943. Gospodarske vesti Mednarodni premogovni trg Davek na vojne dobičke se je uvedel na Hrvatskem. Novi davek naj zajame razliko med povečanimi dohodki v 1. 1942. in normalnimi dohodki v predvojnih letih, če presega razlika eno petino predvojnih dohodkov, znaša davek 10 odstotkov, pri višji razliki pa naraste do 60 odstotkov. Istočasno je bil zvišan davek na poslovni promet na 4%, luksuzni davek pa je bil zvišan od 12 na 40%. Zagrebška občina je zvišala občinske uvoznine in trošarine za 100 odstotkov. V zagrebški trg. register je bila vpisana delniška družba »Dom« za trgovino s tekstilnim blagom na debelo in drobno. Glavnica družbe znaša 30 milijonov kun. Nova družba bo prevzela predvsem ona tekstilna podjetja, ki so bila razlaščena v korist države. Nadalje se je vpisala v register d. d. »Surovina« z glavnico 10 milijonov kun. Družbo je ustanovila hrvatska privilegirana družba »Pohit«. Hrvatska je lani pridelala 9.5 milijona kg tobaka, za polovico več ko prejšnje leto. Hrvatska pa hoče sedaj povečati svoj letni pridelek na 16 milijonov kg. Prebivalstvo v Bački se je zaradi madžarske naselitvene akcije povečalo za 8 odstotkov. Naseljencem je bilo dano 318.000 oralov zemlje, ki je bila večinoma razlaščena po bivši jugoslovanski agrarni reformi. Ljudsko štetje je odredila bolgarska vlada v vseh priključenih pokrajinah bivše južne Srbije in Tra-cije. Površina tobačnih kultur je na Bolgarskem dosegla že 100.000 ha ter se bo še povečala. Bolgarska je dosedaj letno pridelala 62 milijonov kg tobaka, svoj letni pridelek pa hoče povečati na 80 milijonov kilogramov. Bolgarska bo po ravnokar sklenjeni pogodbi z Grčijo dobavila Grčiji večje količine živil. Madžarska vlada je letos poostrila uvozne in izvozne predpise ter je odslej potrebno za izvoz ali uvoz vsakega blaga posebno izvozno oz. uvozno dovoljenje. Maršal Goring je odredil carinsko prostost za vsa živila, ki jih prinesejo potniki s seboj. Tudi paketi do 50 kg, ki se pošiljajo kot darila zasebnikom, so carine prosti. Paketi pa se zaplenijo, če bi bili predmet trgovanja. Nove električne žarnice se smejo v bodoče v Nemčiji prodajati le, če prinesejo kupci nazaj svoje stare žarnice. Obvezna hramba poslovnih papirjev se je v Nemčiji za čas vojne skrajšala od 10 na 5 let. Stari poslovni papir se bo oddal zbiralnicam za star papir ter se bo s tem zboljšala oskrba s starim papirjem. Japonska vlada je sklenila zvišanje posrednih davkov in zvišala ceno tobaka in tobačnih izdelkov. Zvišanje posrednih davkov bo povečalo japonske državne dohodke za 145, podražitev tobaka pa za 442 milijonov jenov. švicarski hoteli morejo prenočiti v 7400 podjetjih 200.000 gostov. V sedanji vojni je dotok tujcev padel na 8 odstotkov. Zaradi tega se je hotelska kriza v Švici še znatno poostrila, čeprav se je povečal obisk domačih gostov. Brutodohod-ki hotelov so padli od 312 milijonov frankov v 1. 1937 na 150 milijonov frankov v 1. 1942. Celulozna podjetja v severnih provincah švedske bodo ustavila obratovanje v zimskih mesecih. Delovne sile, ki se bodo s tem oprostile, se bodo zaposlile v gozdnem gospodarstvu, da se poveča lesna sečnja. Evropski pridelek vina je znašal po cenitvi Mednarodnega urada za kmetijstvo v Rimu lani 140 milijonov hi, za 8% več kakor 1. 1941. in za 17% več kakor 1. 1940. Svetovni pridelek vina se za lani ceni na 175 milijonov hi. Zaradi neugodnega položaja na angleškem premogovnem trgu je čutil angleški minister za goriva potrebo, da je poročal o položaju na premogovnem trgu. Dejal je, da je premogovna proizvodnja še vedno nezadovoljiva in da ne bo dosegla one pred letom dni, ki pa je tudi že zaostajala za normalno. Minister je zato zahteval, da se mora vsakdo strogo ravnati po varčevalnih predpisih. Nadalje je minister naznanil, da se bo cena premoga s 1. januarjem zvišala za en šiling pri toni. Ze v juliju leta 1942. pa je bila zvišana cena angleškega premoga za tri šilinge za tono, da so se mogle kriti zvišane mezde. Končno je izjavil minister, da je naročil v Severni Ameriki za več milijonov funtov strojev, ki se bodo uporabljali predvsem v dnevnih kopih. Izvoz premoga iz Anglije se je skoraj čisto ustavil, kar težko občutijo vse one dežele, ki so uporabljale predvsem angleški premog. V Združenih državah Severne Amerike se je število v premogo-kopih zaposlenih delavcev zaradi vojaških vpoklicev zmanjšalo za 50.000. Zato je tudi v teh državah postal premog pičel. USA so morale zaradi tega znova omejiti izvoz premoga v Kanado. To je povzročilo v zapadni Kanadi nove težkoče. Da bi se te premagale, bi se moralo povečati število v kanadskih premogovnikih zaposle- nih delavcev vsaj za 6000. Tako veliko rudarjev pa ni dobiti. O premogovnem položaju v Rusiji govori poročilo ljudskega komisarja o stanju železne in jekleno industrije v letu 1942. Poročilo pravi, da primanjkuje koksa in premogovno stanje Rusije ni zadovoljivo. Civilno prebivalstvo se mora večinoma zadovoljiti z drvmi. Železnice si morajo pomagati s premogovnimi nadomestki. Poročilo tudi pravi, da je storilnost rudarjev premajhna. Zaradi številnih vpoklicev pod orožje je kvalifikacija delavcev padla. V Franciji je izdala vlada ukrepe za prihranitev premoga v času od 21. decembra do 4. januarja, kar je zlasti zadelo tekstilno industrijo in pariško podzemsko železnico. Na Madžarskem se je dvignila premogovna proizvodnja od 67 milijonov q v letu 1963. na 126 milijonov q v letu 1941. Po nekem poročilu bolgarskega trgovinskega ministra je bila na Bolgarskem premogovna proizvodnja v letu 1942. povprečno za 30 odstotkov višja ko v letu 1941. Potrošnja premoga za železnice in industrijo pa je vsekakor narasla še v večji meri ter se morajo zato v gospodinjstvu namesto premoga uporabljati drva. Proizvodnja v državnem rudniku v Perniku je zadovoljiva, kakor je ugotovila posebna parlamentarna komisija. Gospodarstvo Tracije Tracija je pridelala lani 9,900.000 kilogramov tobaka. Skupaj z Bolgarijo ga je pridelala 61,000.000 kilogramov. Na poedine pokrajine je razdeljen tobačni pridelek takole: Drama 3,000.000, Xanti 1,650.000, Seres 1,430.000, Cihna 1,400.000, Pravište 1,000.000, Giimiirdžina 650.000, Sara Sahban 400.000, Kabala 300.000 in Poroj 70.000. Sere-ška nižina omogoča velik gospodarski razmah. Obsega namreč 108.614 ha rodovitne zemlje. Od tega je pa 25.075 ha poplavno ogroženega ozemlja in 3390 ha močvirja. Tu uspevajo malone vse kulture, tudi bombaž, a dobro tudi krompir. Nižine Drama, Seres in Kabala zadostujejo Traciji za preskrbo prebivalstva z žitom. Za tobakom so najvažnejši pridelek Tracije oljke. Največ jih pridelajo na otoku Thaos. Oljka da povprečno 150 do 200 kg oliv, iz katerih se izdela 50 do 60 kg olja. V Traciji in na otoku Thaosu imajo 38.000 stiskalnic olja. : SIMON izdelovanje sodavice — prodaja premoga in drv LJUBLJANA SV. PKTRA CESTA ^5 DANILO PREDALIČ LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA 18 Na zalogi vse vrste KRZNA DAMSKI PLAŠČI — BOE — SREBRNE LISICE — PLAVE LISICE — OVRATNIKI — KOŽUHOVINASTE IN ŠPORTNE ČEPICE VSEH VRST IN VSI V TO STROKO SPADAJOČI PREDMETI Prevzemam v popravilo in izgofovifev vsa krznarska dela TELEFON 36-46 SREČNO IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM Drogerija Ddiimicdi LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 18 - Telefon 37-08 11 mio bambino a letto con 1’influenza... HJoj otrok fe zbolel za influenco... Le cosi dette forme Influenzali compren-dono, accanto alla vera Influenza, quel complesso dl malattle invernall rappre-sentate da tosse, febbre. faringiti, tra-cheiti, bronchitl. In tutti i malannl da raffredamento č rimedio sovrano la in raditi in tulit It Itrmacie Mi u i tlaki tikarnl luko zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, ie množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis. Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga I [vetličaria SPLIT i L J U BLJANA Frančiškanska ulica Vesele praznike in srečno Novo leto želi cenjenim odjemalcem R. RAZNOŽNIK Z A UVOZ STROJEV OBDELAVO LESA IN ORODJA LJUBLJANA - TELEFON 40-42 - PRAŽAK0VA 8/1. Jaže ICioH trgovina z usnjem in kožami Ljubljana, ul. Ariella Rea dvorišče ,,Figovec'* I e v o SctCKO- kat/o. teta ELBOMA- J. Slejki stroji za obdelavo lesa želi LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 5 Srečno in uspeha polno Novo leto želi vsem cenjenim naročnikom in poslovnim prijateljem FRAN RAVN tesarski mojster, parna žaga in lesna industrija LJUBLJANA Linhartova 25 PRAN C URPK trgovina z mešanim blagom JUSLJANA Hoiimirova štev. 13 j ŽELEZNINA Stanite ‘Sidovac Telefon 46-30 LJUBLJANA, Celovška 72 • ••••MM' I Ivan Rozina | BARVE IN LAKI Ljubljana, Bleiveisova c. 14 • •MMMM« * Srečno Movo leto! Ivan Mihelčič konces. elektrotehnično podjetje L 1 U B L j A N A KASTELIC P. PAPIR NA DEBELO Ljubljana, Dalmatinova ul. 8 j. v SC r 1NS1DER Si VEROVSE' K 8'INUTILB SOFFRIRE ZAKAJ BI TRPELI RODINA Contro 11 raffreddore e le forme InflneuaU Zoper prehlad in oblike influence : TRGOVINA Z ŽELEZNINO LJUBLJANA i I l NA DROBNO NA DEBELO •MM8M*««*M < lsda)at*l| »Koniioreij Trgovskega ll.ta«, njegov predstavnik dr. Ivu PIms. urednik Alek.ander Želeanikar, ti.ka tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani