P« ¡>«$11 preja«*!!; ta »*lo loto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , (etri , , 6 , 50 , mesec , 2,20, V mpravniitvu prejemati za celo leto naprej 20 K — h pol lota , 10 , — , detrt , , 6 „ — , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Naročnini 'in fnserat e sprejema upravniitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredniitvo je v Semenskih ulicah St. 2, L, 17 Izhaja vsak dan. iivzemSi nedelje in praznike, ol» pol 6. uri popoldne. Političen list za slovenski narod. Stev. 268. V Ljubljani, v četrtek 21. novembra 1901. Deljenje čeških škofij. češko duhovstvo je podalo proti deljenju deških škofij dunajskemu nunciju prošnjo, katero ima nunciatura izročiti sv. očetu. Češki duhovniki pravijo v tej prošnji, da namerava vlada na željo Nemcev in zlasti onih duhovnikov, ki so udani liberalizmu in se ne brigajo mnogo za korist sv. cerkve, ustanoviti čisto nemško škofijo v Hebu in polagoma razdeliti vse škofije v kraljestvu češkem po narodnosti. Češki duhovniki opozarjajo na to, da se ne da jezikovna meja potegniti z gotovostjo nikjer, ker tudi med Nemci živi mnogo uehov. Niti vasi niti mesta ni v celem češkem kraljestvu, ki bi bilo čisto nemško in ne bi imelo tudi češkega prebivalstva. Čehi imajo v takih mestih šole, v katerih se njihovo mladež češko poučuje in vzgojuje. Zato bi bila ustanovitev čisto nem ške škcfije ne le proti božjemu in cerkvenemu zakonu, ampak tudi proti narodnemu pravu. Geško ljudstvo bi iz pomanjkanja dušnega pastirstva zapadlo v takih krajih anarhizmu, socijalizmu, liberalizmu, bi odpadlo od vero k protestantizmu, starokato-liškemu ali ruskemu razkolu. -------Številke, na katere ee sklicujejo Nemci, niso zanesljive, ker po znanem načinu ljudskega štetja, kjer se ne beleži materinski, ampak občevalni jezik, se mnogo Cehov zapisuje za Nemce. Dobro vemo, da hoče vlada s to kon cesijo zajeziti gibanje »Proč od Rima«. Po svojem prepričanju pa moramo reči, da s tem sredstvom vlada svojega namena ne bo dosegla. Propagatorji tega gibanja so brezverci, ljudje, kateri se ne bore samo proti apostolski stolici, ampak tudi proti katoliškemu duhovstvu in katoličanstvu sploh. Jasno je, da ti ljudje od svojega ro-vanja no bodo prenehali zaradi nemško škofije. Bati se je pa, da bi s tem korakom vlada ne zbudila takega protirimskoga gibanja med Cehi. To gibanje med Cehi bi LISTEK. Pismo iz Južne Afrike. Piiobčil P. K. G. Durban, 26. okt. 1901. Dragi brati Ob slovesu si me prosil, naj Ti popišem svoje potovanje v Južno Afriko, kamor zre sedaj vsak politik. In sedaj sem tukaj. A tako hitro, gladko in prijetno ni šlo, kakor če bi šel na Šmarno goro ali k svetemu Joštu. 10. septembra zjutraj me je potegnil naglič v Reko. Na Trsatu sem se priporočil Materi Božji, potem pa — 11. septembra — hajdi na parnik »Daniel« v An-kono. Morje je bilo mirno — da bi le tudi pozneje mirovalo! — a deževalo je prav pošteno. Ob 3. uri popoludne se jo že začelo kazati obrežje italijanskega čevlja in ob 6. sem stopil na tla blažene Italije, v kraljestvo odiranja in korupcije. Takoj sem spoznal Lahe, katere sem ohranil v najslabšem spominu. Na mojo in mojega tovariša prtljago se je vrglo kar kakih deset fakinov, jako podobnih arnbrucijskim tolovajem. Ko jih vprašavn, koliko računijo, da spravijo prtljago do pregledninskega urada, odgovore kar unisono: »Gospoda, prav po ceni 1« In urad je prav blizu. Cene bilo jako nevarno, ker je znano, kako se nagiba češki narod k staroslovenski litur-giji in razkolu. Mnogo Cehov je po zgodovinskih lažeh zapeljanih, in ti so polni predsodkov in verujejo, da je apostolska stolica in katoliška cerkev v prejšnjih stoletjih neprijazno postopala proti Cehom in jih tlačila. Zaradi teh predsodkov se odvračajo od vere katol. in se nagibajo k husitstvu, protestantstvu in ruskemu razkolu. Priznati se pa mora, da se je v zadnjem Času mnogo storilo med Cehi. Katol. pisatelji in časopisi so so borili proti omenjenim predsodkom, kateri so se zmanjšali v marsičem ; nagnjenje k husitstvu in protestantstvu zlorabljajo samo fanatični »radi-kalci« za svoje politične namene. Posebno je pa pravičnost, previdnost in ljubezen našega sv. očeta mnogo Cshov združila tesneje s katoliško cerkvijo. Z veliko radostjo nas napolnjuje, da naš narod kakor od mrtvih vetaja k novemu verskemu življenju. Vlada podpira nemško težnjo, da bi se kraljestvo češko razdelilo na dva dela. A češki narod in njegovi voditelji nečejo nič slišati o tej razdelitvi. Zato pa hoče vlada najprej razdeliti oeško v cerkvenem oziru. Torej cerkev, vera ima služiti političnim namenom vlade, cerkev bodi dekla in služkinja vladi, kakor je bilo pred 120 leti ob času cesarja Jožefa II. Vse ogorčenje, katero bi zbudilo politično in cerkveno deljenje češkega kraljestva, ima pasti na cerkev, vlada pa bi si ohranila čiste roke. To načelo je nekrščansko in nenravno. Ako hoče sveta stolica ustanoviti novo škofije na Češkem, naj to stori v sporazumu s češkimi škofi in z voditelji češkega naroda. Naj se torej ustanovi na zapadu naše domovine, kjer žive Nemci v večini, škcfija, a ustanoviti so mora tudi druga škofi|a v kraiu, kjer imajo Cehi večino. A nobena škofija se ne sme nazivati niti nemška niti češka, ker v obeh je prebivalstvo mešano. To bi bilo tudi za Avstrijo najbolje, saj niso hoteli povedati, dasiravno jih je moj kolega dregal, kar jo moge1. Morala sva se zadovoljiti. Prišedši do urada pa so takoj znali račun: 20 lir! Ne boš Jaka! Tu imate 4 lire, pa kričajte, zabavljajte z vsemi besedami svojega leksikona! Kakor sem zvedel pozneje, bi zadostovala jedna stma lira. V uradu naju vpraša uradnik, jo li imava seboj kaj orožja ali tobaka. Orožja nič, pač pa mu pomolim tobaka za kakih deset cigaret. Halo — tihotapstvo! To naznani s pravo »Amtsmiene«. Plačaj globo, 2-4 lire! Ne boš jo vtaknil! Na, pa ti pokadi avstrijski tobak! In mirno ga spravi. Sedaj pa zahteva, da morava vse odpreti in pokazati. Premečejo vse od ovratnika do zadnjih hlač, le jednega kovčeka, kateremu se je pokvarila ključavnica, niso mogli odpreti. Tovariš jim reče, naj pošljejo po doktorja-ključavni-čarja, na kar preglednik milostno odvrne, da je že vse dobro, ker drugod ni dobil ničesar zanj zanimivega. Zahteval pa je za to dobroto kaj »za pod prste«. Na, sitnež! Jako dvomim, da bi se kaj takega moglo zgoditi v drugih državah. Pakini pa naroče v tem dva izvošČka, da odpeljeta naju in najine stvari na postajo. Prašava po računu, a molčita kakor tinta dva čuvaja na stopnicah tivolske;? yradu. Dobro! Pn so vrnita in nam;', dajl prtljago, če no povesta cene! Tedaj i a spregovori jcden in pove, da sta oboji, bodisi Nemci ali Cehi, so vendarle eno katoliško ljudstvo ! Tako češki duhovniki. Iz njihovih besed se vidi, da hočejo v prvi vrsti obvarovati Cehe, da se ne vname med njimi protika-toliška agitacija. Nemci se togote nad katol. cerkvijo, da je preveč prijazna Slovanom ; a tu ji delajo veliko krivico, ker enakopravnost ni krivična nikomur, ampak izvira iz načel katoličanstva. Nemški duhovniki, na čelu jim Opitz, so se preveč udali nemško-nacionalnim težnjam. To so da pač umeti, ako pomislimo, v kako silno težavnem položaju so v času, ko ljudstvo slepo posluša strastne vsenemške agitatorje. A pomisliti morajo, da se s krivico nikdar ne doseže kaj dobrega, in da se revolucija nikdar ne omeji s tem, ako se kažejo njej nasproti slabotni oni, proti katerim je naperjena. Politični pregled. V Lj ubij an i, 21. novembra. Odgovor češke delegacije na znano izjavo nemških levičarjev je včeraj zagledal beli dan. bostavili so odgovor na včerajšnji konferenci zbrani zastopniki treh čeških klubov : Pacak, Stransky, Brzorad, Herold in Kramar-, dalje Sylva - Tarouca, Schwarzenberg in C z e r n i n ter Ra t a j in Kubr. Vsebina odgovora je v glavnih potezah sledeča: Zastopniki češkega naroda uvidevajo resnost položaja in priznajo, da vlada ne more rešiti težavnih nalog, ako ne najde podpore pri vseh ljudskih zastopnikih. Tembolj pa se čutijo ravno sedaj dolžne, pojasniti krivice, ki so gode češkemu narodu v narodnostnem oziru. Dovolj dolgo smo čakali, da se nam izvedo v državnih osnovnih zakonih zajamčena enakopravnost, a vzeli so nam še celo to, kar je bilo dve leti v veljavi, ne da bi bilo kaj škodilo državni upravi in narodnim pravicam Nemcev. S tem bi bil zagotovljen toliko zaželeni narod nostni mir, in ustvarjena podlaga za na-daljna spravna pogajanja. Odkrito in lojalno hlapca, a gospodar da je na postaji. Ob jednem zavihti bič in kar dirjali smo po mestu. »Kje je gospodar?« vprašava pri-šedša na postajo. In jedcn izmed njih se oglasi: »Jaz sem! Prosim 16 lir za vožnjo.« In zopet smo so sprijeli in še le po posredovanju policijskega komisarja, ki jo bil zraven, sva jima plačala 5 lir. Vlak oddrdra v Neapol via Foggia zvečer ob 11 V»» torej še nekaj časa, da si ogledava mi sto, kolikor je zvečer sploh mogoče. A ker je kar lilo izpod neba, stopiva v prvo gostilno. Vso je bilo natlačeno. Prisedeva k mizi, kjer je vedril nek duhovnik, meneča, da govori nemški. Odgovori pa nama v gladki angleščini in pove, da je bogoslovni profesor v Toskani in da jo prišel na božjo pot v Loreto. Kmalu se jo vnel živahen pogovor h preprijaznim gospodom pri izvrstnem muškatelcu. Kar načuditi se nisem mogel, da je tako vino tukaj tako ceno : steklenica, 70 ctl. samo 12 1. A gospod profesor pripomni, da je prilično drago, kajti vina, in sicer jako lina, bo tukaj tako rekoč brez cene, da se dobi tukaj in v toskanskem okraju letos prav dobra kapljica liter po 6 do 8 centez. (Kar prodajajo v Ljubljani za laško vino, velja tukaj k vočjemu 3 do 5 c.) Med pogovorom pride mimo večja četa vojakov, menda z vaj. Vsak je čel v svojem taktu. «Ti,« rečem tovaiišu, »ti pa tako ho- —--- ---——-- Letnik XXIX. so izrazili češki zastopniki svoje nazore in torej zahtevajo, da se postopa lojalno tudi napram njim samim. Zastopniki so radi odzovejo povabilu na razgovor o zboljšanju parlamentarnega položaja, pridržujejo si pa pravico, da bodo smeli izraziti svoje mnenje ne samo glede parlamentarnega kalendarija, marveč tudi o parlamentu in njega položaju, kajti prej ne moremo dati nikakega poroštva za boljSo bodočnost, ako so no odstrani nam povzročena krivica. Že štiri leta boleha naš parlamentarizem. Država in vsi slojevi prebivalstva so s tem resno oškodovani, vendar ves ta nenormalni položaj ni mogel ustaviti nemško obstrukcije. Za narodno gospodarsko delo Bmo vneti prej ko slej; to smo pokazali pri razpravi o investicijah. Tudi danes no zahtevamo ničesar druzega, nego to, kar jo pravično, in temu se odreči nam prepoveduje narodni interes in ugled našega naroda. S tem jo pojasnjeno naše stališče. Svoje postopanje bomo pa uredili po tem, kako stališče bodo zavzele vlada in nemške stranke napram našim opravičenim zahtevam. — S tem odgovorom niso neki zadovoljni Nemci in tudi ne vlada. Pogreša se namreč v odgovoru potrebne jasnosti glede parlamentarnega dela. Drugi so pa zopet mnenja, da je ravno nejasnost v tem odgovoru ugodno znamenje, da so tudi Cohi udajo usodi in za nekaj časa odstopijo od svojih narodnostnih zahtev. Izjava jo baje bolj namenjena v pomirjenje češkega naroda, ki bi se v precejšnjem delu no strinjal z nekako kapitulacijo svojih poslancev. Poljake zahteve, ki jih jo sestavila v eni zadnjih zaupnih sej parlamentarna komisija poljskega kluba, jo včeraj izročila deputacija pod vodstvom načelnika viteza Javvorskega ministorskemu predsedniku Koerberju. Ta jo zahteve vzol na znanje in obljubil, da jih bo vlada pro-tresavala. No, Poljaki že smejo gojiti nado, da vlada no prezre njih želj, ker gotovo niso take, da bi so radi njih moralo razburjati vso avstrijsko nemštvo. hodijo, kakor jo bilo včasih v Ljubljani videti purane in purice.« Vem, da gosp. profesor ni razumel mojo opombo, a zapazil jo najin ameb in reče: »Ti se res ne dajo primerjati z avstrijskimi vojaki. Ko sem bil preteklo leto na Tirolskem in Solnograj-skem, Bem z veseljem gledal čvrste avstrijske vojake « (Dalje prih) Sestra. Maloruski spisal M. E. Markovič, preložil J. 1. (Dalje.) 4. Jako rano sem vstala. Vsi so še spali, niti zora še ni napočila, mrak jo še bil. Zadnjič pogledam po deci, po bratu. I po nevesti mi jo bilo hudo. Vzamem svoj zve-ženj pa grem tiho iz koče. Grem, grem in se ne oziram okrog j glej veliko molilo*), katera je nedaleč zelenela v tem kraju. Stopim na mogilo in pogledam v svoje selo, solnce pa je ravno vzšlo. Selo kakor na dlani. Pred cčmi mi zablesto belo kočico. drevesa in cvc tni vrtovi. Ugledam tudi očetovo dvorišče in ono gr-často in skrivijeno vrbo, pod katero sem šo kot mala deklica igrala. Tam mi je j.nana vsaka stezica, vsak grmiček; gledam in glodam ... i svoje ljubko d tin^tvo i svoja lopa Tsenemci in cesarjeva civilna lista. V predvčerajšnji seji proračunskega odseka je predlagal poslanec Wolt, naj se črta dva milijona kron iz cesarjeve civilne liste in vsa svota za kabinetno pisarno, Češ, naj cesar za to da iz svojega premoženja. Za ta predlog sta glasovala samo posl. Wolf in Pernerstorfer Aneksi ja Bosne in Hercegovine? Zagrebdki listi prijavljajo senzačne, sedaj seveda de ne povsem avtentične vesti, da namerava avstro ogerska vlada v najkrajšem času oficijelno priklopiti Bosno in Hercegovino. To vladno namero dokazujejo baje razna znamenja zadnjega časa. V prvi vrsti pride v poštev nenadni razpust hrvatskega deželnega zbora in z nenavadno na glostjo izvedene nove volitve. Dalje se govori z vso gotovostjo, da sedanji upravitelj okupiranih dežel. Kailay, v najkrajšem času ostavi svoje dosedanje mesto in pride na mestu njega sedanji hrvatski ban Khuen-Hedervary. Prideljen mu bo kot civilni ad-latus sekcijski načelnik Krajčevič. Tudi na Čelo vojaške uprave pride mesto barona Ap-pela nekdo drugi, ki ga določijo na Dunaju. Appel gre v pokoj. Na bansko mesto v Zagreb pride potem grof Pejačevič To vse so po poročilih hrvatskih listov znaki, ki kažejo, da si naša monarhija kmalu oficijelno prilasti okupirani deželi (?). Ban Khuen-Hedervary in Srbi. Razni mažar&ki listi, posebno pa »Budapest. Hirlap«, so jeli v zadnjem času resno prijemati hrvaškega bana, ker se baje pri svoji vladi vse preveč opira na Srbe. Ma-žarom ni dovolj, da jim je pripravil dež. zbor, kakoršnega si morda žele najbolj zagrizeni mažaroni, ne zadostuje jim, če ban vse stori, karkoli žele v Budimpešti, in so mu sedaj jeli očitati neko preintimno zvezo s Srbi Res je sicer, da so mu ljubši gotovi srbski elementi nego domoljubni Hrvati, katere zatira vladni zistem, kjerkoli more, vendar se pa sme trditi, da tudi s Srbi ni gojil ban tako intimnih zvez, da bi bile nevarne obstoju Mažarske. Za bana Khuen-Hedervary so se seveda v tem boju takoj zavzeli pristaši vladne »hrvaško - narodne stranke«, ki pravijo mej drugim, da zveza s Srbi tudi sicer ne more biti pregrešna, ker so po navadi zelo lojalni, in ker ko-nečno ban ne sme vladati proti dvema tretjinama prebivalstva. S tem merijo ti zagovorniki kajpada na svojo stranko, ki pa nikakor nima za seboj dvetretjinske večine prebivalstva. Campell - Bannermann o angleško burski vojski. V Plymouthu je imel ta vodja liberalne stranke pomenljiv govor o postopanju angleške konservativne vlade. Izjavil je mej drugim: Jameson bi nikdar ne bil udri v Transval, ko bi bila na krmilu liberalna vlada. Govornik je trdno prepričan, da mej Buri ni bilo nikake zarote, ki bi merila na to, da se Angleži iztirajo iz Južne Afrike. deviška leta i svoje srečno zakonsko življenje i svoj hladni vdovski stan: vse to zrem kakor naslikano pred seboj. Kam pojdem ? nikogar ne poznam, nemir in tuga se me polastita. Slišala sem nekoč še od pokojnega očeta, da žive v De-mijanovki nekaki sorodniki: materina se-strična je bila tam omožena s kovačem Ljaščem. »K njima pojdem«, pomislim, »tam bo-dem lažje služila, ker so mojega rodu.« Šla sem in se bala. Mamka božja! Rada sem videla, če me je kdo srečal. Pa cesta ni bila brez ljudi; sedaj me sreča ta, sedaj oni, ali se vozi ali pa gre peš. Že sem prehodila nekoliko sel i kozaških i gosposkih; nisem se zadrževala niti spuščala v dolge pogovore, vprašala sem za pot v Demja-novko, zahvalila se za kruh in sol — pa šla dalje. Drugi dan sem se jako upehala, pa sem se vsedla v hlad pod vrbo, da bi si odpočila. Okrog mene se ziblje žito, v žitu cveto plavice, v daljavi pa se zeleni gozd; na goro se je vila peščena pot kakor zlata nit. Bog je dal vroč dan, niti vetrič ni po-pihljaval. Vse je bilo tiho, le kaka ptica za-cvrči zdajpazdaj sama sebi ravno tako, kakor moja revna duša, in bučele brenčc nad dišečo ajdo. (Dalje prih.) To trditev so si izmislili le vodivni- angleški politiki v namen, da dobe nekak povod za vojsko in uduše javno vest v Angliji. Govornik sicer ne simpatizira z Buri, toda izjaviti se mora glasno proti načinu sedanjega vojskovanja. Campell-Bannermann nima prav nikake nade, da bi se mogla odstraniti velika nevarnost, ki sedaj preti Angliji, če 6e nadalje ostaneta na svojih mestih Chamber-lain in pa Milner. Konečno izjavi govornik, da bi bila dolžnost Anglije, vkljub temu, da nadaljuje vojsko, nastopiti z vsprejemljivimi in določnimi mirovnimi pogoji. — Cham-berlain in Salisbury seveda tudi sedaj še ne bota slušala glasu večine prebivalstva. Da, poslednji je še celo toliko predrzen, da si predrzne v odgovoru na izjavo društva »Primrose-Liga« zapisati besede: Anglija je menim edina dežela, kjer ob času vojske odlični možje javno pišejo in govore na način, kot bi pripadali v sovražni tabor. — To je bržkone že odgovor na gorenjo izjavo. Književnost in umetnost. Foma Gordjejev. Ruski napisao Maksim Gorkij. Preveo Milan Saric. Naklada i tisak dioničke tiskare v Zagrebu. Ciena 2 40 K poštom 2 60 K. /jalostna, srce pretresujoča tragedija je ta roman Gbrkega. Da, tragedija, ena onih, ki nam jih nudi življenje dan za dnem, ki pa jih mi ne opažamo. Foma Gordjejev se po smrti svojega očeta trgovca, ki se je od navadnega delavca povspel po različnih, nepoštenih špe kulacijah do milijonarja, popolnoma izgubi. Povod njegovemu duševnemu in telesnemu propadanju pa so največ brezdušni, podli, nizki samopašniki, lakomniki, bogatini, krvosesi, ki so se samo po goljufiji povspeli do imetja. In Foma Gordjejev jih sovraži, črti, zato se spušča ž njimi v boj. Pri tem pa trpi, obilo trpi. Neuk, a naklonjen k razmišljanju, rezomranju — toda premalo energičen ; velik nasprotnik nemorale, a sam preveč slab, da bi se ubranil ženskih — se zapleta vedno bolj in bolj, udaja se iz obup nosti pijači in naposled žalostno podleže. Isti trgovci, ki jih je on grajal, isti trgovci ga proglase blaznim — dasi v resnici ni — in se mu rogajo. To je v glavnem vsebina prvega večjega dela, ki ga je uprav mojstersko spisal Gorkij. To vam je psihologija, to analiza dušnih problemov I — Ni čuda, da je pisatelj v kratkem času zaslovel po svetu. Tu in tam so mesta, trenutki, ko te pisatelj nehote in nevede potegne za seboj in ti misliš, ti imaš občutek, kakor bi bil ti sam oni — ki je naslikan v romanu. Le škoda, da se Gorkij še ni otresel onih naturalističnih, podrobnih opisovanj nemorale, ki se jih je navzel v domovini; dobil jih je od Francozov. Knjige nikakor ne moremo priporočati zlasti mladini ne. Hrvaški prevod je izvrsten, gladek, lep slog. Tiskarna pa bi bila oskrbela lahko finejši papir in opremo. Pri čitanju oči preveč trpe, ker se črke preveč udirajo v slabem papirju. —ov. Dopisi. Iz Podrage, 17. nov. Blagoslov podružnice sv. Servula, muč. nadPodrago. Že od leta 1877. je bila podružna cerkvica sv. Servula na tri četrt ure oddaljenem hribu nad Podrago opuščena. Toraj 25 let se že ni ondi obhajala služba božja, in bilo je že misliti, da se pusti podružnica popolnoma razpasti. A žu-pljani župnije Podrage in tudi nekateri okoličani so pred dvema letoma v Podrago do-šlemu novemu g. župniku iznzili željo, da se razpadajoča podružnica zopet pozida in popravi. Hoteč tej želji ustreči, pričel jo gosp. župnik nabirati prostovoljne darove župlja-nov in okoličanov, in nabralo se je toliko, da se je delo pričelo in tudi srečno zvršilo. Podružnica se je pozidala, na novo prekrila in oBnažila. Leseni nastavek na altarju in kip sv. servula se je odstranil ter nadomestil z novim kipom, katerega jo izdelal g. Tončič, podobar v Kamniku. Po tridnevnem ponavljanju sv. misijona, ki se je obhajalo v Podragi od 24. do 26. okt., in katerega so se župljani z malimi izjemami prav pridno udeleževali, je dne 27. okt. g. župnik iz Podrage ob azistenci gg. sosednih duhovnikov in ob mnogobrojni udeležbi vernega ljudstva popravljeno cerkvico in nov kip sv. Servula slovesno blagoslovil. Potem je opravil najsvetejšo daritev, med katero je imel cerkveni slovesnosti primeren govor. Odslej bode zopet vsako leto dne 24. majnika, to je na smrtni dan sv. Servula pri podružnici služba božja. Z Goriškega, 17. nov. (Kurjava v š o 1 i.) V 262, št. »SI. Naroda« sem čital: »Šolsko počitnice vsled ¿upnikove malomarnosti. V Radovici pri Metliki je župnik Novak predsednik kraj. šol. sveta in kraj. šol. nadzornik. Ker se celo (?) leto ni pobrigal, da bi se bilo moglo šolo zakuriti, ko pritisne mraz, zato so se morale začetkom tega meseca oznaniti otrokom počitnice v veliko veselje zanikrnih starišev. Takemu brezbrižnemu predsedniku kraj. šol. sveta naj bi okr. šolski Bvet brezobzirno svojo moč pokazal.« Sicer najbrž, kakor nas uči izkušnja, tudi ta »Narodova« vest ne bo resnična, vendar moramo k nji omeniti sledeče: Pri nas na Goriškem skrbi za kurjavo c. kr. okrajni šol. svet, t. j. on nakazuje novce za kurjavo. Ta zadeva in posel je v rokah in v skrbi c. k. okr. šol. nadzornika in ta je pri nas v goriškem okraju, sedaj ne kak župnik, ampak napreden profesor. V tekočem šol. letu je bil tudi pri nas že občutljiv mraz (do 0°j in je od dne do dno večji, a do danes se v naših šolah še ne kuri, ker kraj. šol. sveti še niso dobili od c. kr. okr. šol. sveta novcev za kurjavo ; je treba pač potrpeti I Kar je g. dopisnik v »Slov. Nar.« v onem dopisu pisal na račun dotičnega g. župnika, bi se lahko v veliko večji meri obrnilo na naš c. kr. okr. šol. svet, oziroma na onega, ki ima to zadevo v rokah! Vidite g. dopisnik »Narodov«, da znajo biti nemarni tudi »naprednjaki« in to celo v večji meri, ker če bi bili naši šol. voditelji tako .natančni', kakor oni v Radovici, bi imelo okoli 70 šol goriškega okraja šolske počitnice, vsled čegave malomarnosti, to prepuščam Vaši in gg. čitateljev »Slovenca« nepristranosti v razsodbo. Iz Buzeščine, dne 20. nov. Dvajset let je vže tega, — tako pišejo taljanski časopisi — odkar v Buzetu ni bilo duhovnika po volji božji. No, sedaj še le se jim je posrečilo, da so ga vlovili v osebi Poropata, domačina iz Jelovic — župnije Vodice v (Jičariji, občine Materija. Mislili smo, da bodo vsaj sedaj buzetski italjani bolj spoštovali božje in cerkvene zapovedi, ko jim je vendar došel duhovnik — če tudi rodom Hrvat, — mišljenja povsem italjanskega. — Zmotili smo se! Ob času desetdnevnega misjona v Buzetu bilo je od vč. gospoda dekana odločeno, da sta na dan po dve pridigi v hrvatskem in jedna v taljanskem jeziku. Vse to pa iz duhovne ljubezni do njih, da bi za-mogli tudi oni prejeti milosti svetega misijona. No, takrat so pokazali, da jo njim za dobrote svetega poslanstva toliko, kot za lanski sneg komu na Kranjskem. Vsled odredbe preč. škofovskega namestnika v Trstu, monsignora Petronija, došel je v Buzet za kapelana duhovnik, ki niti neče razumeti materinega jezika, ki je, kakor pravi, »du-šom tjelom« Taljan. I pa kaj hočejo več naši italjani? Saj vendar opušča pridige, ker neče hrvatski pridigati! Saj ne moli po tihi sv. maši običajnih treh Cešenamarij v hrvatskem jeziku! oaj neče spovedavati, ker skoro samo Hrvatje prosijo za podeljenje tega zakramenta, a obhaja v latinskem jeziku. Ne vem, kaj hočejo buzetski meščani se več! Saj niti takrat v cerkev ne pridejo, kadar mašuje ta »prete exemplare«. Tu so pač vidi, da tem ljudem ni nič za vero, ampak da hočejo tudi duhovnike imeti za propagatorje Italijanstva. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. novembra. Peticije za slovensko vseučilišče so odposlali: Občini Podgora in Kom-polje, posojilnica vDobrepoljah in kmetijsko društvo vDobrepoljah. — Peticijo za vseučilišče je daljo odposlal občinski odbor v H r e n o v i c a h. Imel je v ta namen včeraj izredno sejo. — Občina Šmartno pri Litiji in kat. slov. politično društvo za litijski okraj sta pred nekaj dnevi poslala prošnjo za vseučilišče v Ljubljani. — Isto ' je storil občinski zastop v T r e b e 1 e v e m. — Občina V o j s k o je včeraj odposlala prošnjo za vseučilišče v Ljubljani.. — Za vseučilišče v Ljubljani so poslali prošnje iz I dir i j e : 1. Katoliška delavska družba; 2. Duhovščina idrijskega dekanata; 3.Udje podružnice Slomšekove zveze. — Občina Staraloka je poslala prošnjo na. vis* ministerstvo za bogoöastje in uk za vstanovitev vseučilišča v Ljubljani. Velik shod sa vseučilišče v Ljubljani. Kakor čujemo, so včeraj slovenski vseučiliščniki imeli »pri roži« Bestanek, na katerem se je sklenilo, da se priredi velik, shod meščanstva za vseučilišče v Ljubljani in sicer v nedeljo teden v »Mestnem domu«. Prav je, da bi se odločno za to velevažno zadevo zganilo tudi meščanstvo ia tako sledilo lepemu vzgledu slovenskega delavstva. Menda bodo shodi istočasno tudi v Trstu in v Gorici. Osebna vest. Na Dunaj je danes dopoldne odpotoval s svojo gospo soprogo deželni predsednik ekscelenca baron Hein. Tudi župan Hribar se je za več dni odpeljal na Dunaj. — Vojaštvo tukajšnje gar-nizije nadzorovat je došel danes popoldne poveljnik 3. voja fzm. vitez Succovaty. Umeščen je bil včeraj č. gosp. Ferdinand Erker na župnijo Kočevje. Imenovan je gospod dr. Tomaž Zamik v Zagorju okrajnim zdravnikom istotam. »Glasbena Matica« priredi v prvi polovici meseca decembra slavnosten koncert v proslavo šestdeset-letnice svojega častnega člana, največjega skladatelja sedanje dobe, dr. Antona D v o i a k a. Na tem koncertu se bodo izvajale samo Dvcfäkove skladbe, in sicer najpriljubljenejše in najnovejše. Pevski zbor »Glasbene Matice« je v teku svojega desetletnega obstanka izvajal že večino njegovih zborovih del, kakor »149. psalm«, »Moravske dvospeve«, oratorij »Stabat mater«, kantato »Hymnus«, balado »Mrtvaški ženin«, cerkveno skladbo »Te Deum«, oratorij »Sv. Ljudmila« (I. del). Nadalje se je v koncertih »Glasbene Matice« izvajala njegova velika simfonija d-dur, uvertura »Car-neval«, »olovanski plesi« itd. Gospod Dvorak z zanimanjem zasleduje delovanje in razvoj »Glasbene Matice«, odkar je osebno dirigiral nje pevski zbor v drugem dunajskem koncertu. Zato pač pristoja »Glasbeni Matici«, da proslavlja svojega slavnega častnega člana. Za december nameravana desetletnica pevskega zbora se zato po odboro-vem sklepu preloži na začetek januvarija. Javno predavanje. Včeraj jo predaval g. dr. Krek o Josipu M a z z i n i j u , provzročitelju »združene Italije«. Razlagal je, kako so se Mazzinijeve ideje razširile po Evropi in poklicale v življenje premnogo revolucijonarnih društev in zvez. Opozoril je na to, da so bile Mazzinijeve misli vzrok, da je kralj Humbert bil kralj zedinjene Italije, pa tudi temu, da je isti Humbert moral umreti nasilne smrti. Slednjič je dokazal, da Mazzinijev duh živi še dandanes in ruje proti evropskim vladarskim hišam, zlasti pa proti obstoju Avstrije. — Dvorana je bila napolnjena poslušalcev. — Prihodnjo sredo, 27. t. m. bo predaval gospod dr. Viljem Schweitzer o iramasonih. Meščanski klub ima danes zvečer družbinski večer v svojih društvenih prostorih v »Katol. Domu«. Občni zbor »Meščanske godbe« se včeraj ni vršil. Došlo je samo okolu 34 oseb-Občni zbor je bil spojen s koncertom popolne meščanske godbe ob brezplačnem vstopu in vendar ni bilo zadostno ljudij, izostali so gospodje, ki imajo sicer polna usta besedij, da je meščanska godba zelo potrebna Ljubljani. Pogrešali smo pred vsem zastopnike raznih ljubljanskih društev, ker razun zastopnikov ognjegasnega društva, »Mešč. kluba« in »Zveze« ni bilo na zboru zastopnikov ostalih društev. Zborovalce je pozdravil g. Fran F a b i j a n, nakar so je sklenilo, da se občni zbor preloži. G. dr. V. Gregorič je podal nekaj praktičnih predlogov, kako bi naraslo zanimanje za godbo. Društva naj bi prirejala zabavne večere z godbo, opustila pa naj bi draga vabila potom pošte, pač pa naj bi časopisi otvorili posebno rubriko, v kateri bi naznanjali razne zabave po Ljubljani. Vršil so je na to kon- cert meščanske godbe. Kakor čujemo, ne bo odbor imel druge poti, nego godbo sredi meseca decembra razpustiti, ako godba do tedaj ne dobi zadostne podpore. To bi bilo pač žalostno za slovensko središče, zato naj bi vsi merodajni krogi še za časa proučili sredstva, da se to prepreči in se Ljubljani ohrani tako izborna meščanska godba! 401etni službeni jubilej c. kr. predsednika novomeškega sodišča gosp. Jožefa Gerdešiča se je v Novem mestu posebno slovesno praznoval. Mestna godba, meščanska garda in ognjegasno društvo so priredili bakljado po mestu, pred hišo jubi-larjevo pa je »Dolenjsko pevsko društvo« zapelo dve pesmi in godba je zaigrala tri točke. G. jubilar se je zahvalil, na kar So mu zadoneli srčni »Živio!« klici. Včeraj so so g. jubilarju poklonile razne deputacije. Sodni uradniki so mu izročili krasen album v lepi kaseti. Opoludne je bil banket, kate rega se je udeležilo 95 oseb. Naj priljubljenega g. predsednika Bog še dolgo vrsto let ohrani zdravega in čilega. Nekaka abstruzna teozofična »razodetja« z naslovom »Die heilige Dreieinig-keit« razpošilja znani Ljubljančan Fran S c h u m i. Tiskana so nekje na Nemškem. Pravi, da mu je Bog sam diktiral tiste stvari, v katerih je zmešal svoje čudne misli in čustva v neumljivo kolcbocijo. Tudi eti-mologizira se v teh »razodetjih«, kar je najboljši dokaz za njihovo — pristnost, btvar seveda nima nikake vrednosti. Potrjeni deželni zakoni Njegovo Veličanstvo cesar je potrdilo od deželnega zbora kranjskega sklenjene zakone o novi zgradbi okrajne ceste Podlipa - Smrečje v cestnem okraju vrhniškem, o ureditvi pristojbin za ogled mrtvih, izjemši Ljubljano, in o preložitvi okrajne ceste Tacen • bkaru-čina-Vodice v Tacnu in na progi Šmartno-Povodje. Uljudnega gosta so imeli v nedeljo zvečer v Štrukljevi gostilni v Vižmarjih. Neki Mat. Erjavec je najprej zmerjal navzoče goste in jim pozneje pretil z nožem. Ko so ga trdo prijeli, je sicer ostavil gostilno, a se kmalu vrnil z gnojnimi vilami in dregal z njimi skozi okno. Ubil je 9 šip. Ljudem se ni zgodilo nič žalega, bili so pa v tolikem strahu, da si niso upali iz hiše, ki jo je pozneje stražilo orožništvo. Naslednji dan so Erjavca prijeli in ga izročili sodišču. Tele je zdivjalo posestniku Pogiajenu v Zabreznem pri Gorjah. Meseca avgusta je bilo, ko je Poglajen gnal tele v planino. Živalici pa se je zmešalo v glavi, in tele je pričelo divjati po raznih planinah. Na be-lanski planini bi bili pastirji radi vjeli tele, pa ni bilo mogoče. Šele ta teden so je vjeli lovci s pomočjo psov. Na tukajšnji podkovski šoli se prične 2. januvarija nov tečaj, ki traja do konca junija. Ubožni učenci dobe ustanove po 100 K. Prošnje za sprejem naj se vlože do 15. decembra. Služba učitelja je razpisana do 30. nov. na trirazrednici v Crmošnjicah. Prošnje je odposlati okr. šol. svetu v No-vemmestu. V Maribor je došel včeraj inspicirat vojaštvo fzm. nadvojvoda Rainer, višji poveljnik domobran^tva. Podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju 13. občni zbor bii je nenavadno mnogobrojno obiskan. Za veliko zasluge, ki sta si jih za društvo pridobila, imenovana sta bila častnima udoma gg. Fr. Kališ ter iz Trsta, ki je društvu poklonil 5000 K, in Vilj. P f e i f e r, drž. poslanec, ki je ne samo ustanovnik društva, temveč je deset let zaporedoma za društvo nabiral darove. G. blagajniku dr. Klem. S e s h u n u izrekel je občni zbor posebno zahvalo za njegovo trudapolno po-žrtovalno delovanje v korist društvu. — Natančno poročilo sledi. Zopet vas pogorela. Iz Litije se poroča, da je včeraj zvečer vas V o 1 a v 1 j e 3koro vsa pogorela. Samomor šolskega učenca ? Osemletni Jožef Dežman, sin peka Janeza Dež-mana na Bledu, so jo 13. t. m. popoludne podal brez dovoljenja svojega očeta v Spodnje Gorje in so je vrnil še Io zvečer ob 6. uri. Mati mu je zagrozila, da ga bode oče pretepel. Deček je na to okolu '/»7. ure zvečer odšel od doma in ga ni bilo več nazaj. Predvčerajšnjim so ga potegnili iz bled-skega jezera. Sumi se, da je skočil v jezero v strahu pred kaznijo. Čudni gospodarski nazori. Koncem oktobra t. 1. je imel g. Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe, v hrenoviški županiji j»vno predavanje. Za predavanja smo mu jako hvaležni. ¿jelo čudno se nam pa zdi, da je g. Pire popolnoma brez povoda zavihtel svoj liberalni bič nad tukajšno posojilnico, katera je po njegovem mnenju največja nesreča za faro. To se nam zdi tem bolj čudno, ker je ravno on pred dvema letoma priporočal kmetom, naj si ustanovijo posojilnico. Mi bi bili gospodu tajniku veliko bolj hvaležni, če bi nas bil podučil, kako bi več dobili za seno, in da ga ne bi ob času potrebe za vsako ceno prodajali gotovim gospodom. Iz Zagorja ob Savi. V nedeljo po noči je padel v Medijo 461etni steklar Ferdinand Lanegger. Drugo jutro be potegnili mrtvo truplo iz vode. Ponesrečeni, ki je bil vdovec, je zapustil pet nepreskrblienih otrok. — Na sadnem vrtu gospoda Intiharja je potegnil plaz. Skoda je znatna. Volivno gibanje v Istri. V Kopru razobesili so se lepaki, ki priporočajo de želnozborskim kandidatom za mesto Koper dosedanjega poslanca dr. Gambinija, med tem ko so nekateri volivci laškemu centralnemu volivnemu odboru priporočili kandidaturo odvetnika dr. Nikolaja Belli-ja. — Volitve volivnih mož se nadaljujejo. Iz Mo-ščenic je nenadejano došla neugodna vest. Zmagali so nasprotniki radi tega, ker so volivci iz Brseča — morda, ker so bili gotovi zmage, ostali doma. Občina Klanec je volila petorico narodnih volivnih mož, Materija pa 11. Na volitvi volivnih mož za zunanja sela mestne občine Koper so se godile očividne nezakonitosti. V jasnem nasprotstvu z določili zakona so volili tudi taki, ki imajo volivno pravico v mestu. Ti bodo volili dvakrat vsem zakonom v brk. Stavka na učiteljišču v Kopru. Na učitel]išču v Kopru so slovenski dijaki napovedali stavko za one ure, v katerih se predava njihova materinščina, in to vsled surovega postopanja učitelja Drag. P f i b i 1 a. Dijaštvo zahteva, da se temu gospodu ta predmet odvzame in izroči drugemu profesorju, kateri naj bi bil vešč svoji nalogi in ki bo razpolagal z malce več takta nasproti dijakom. G. Dragotin Pfibil jo prišel na kopersko učiteljišče namestu gosp. prof. Žiliha. ki je odšel v Gorico. Most odneslo. Leseni most, ki preko Sočo veže Zdravščino in Gradišče, je povo-denj odnesla. Škodo cenijo na 40.000 kron. Mestna godba v Celovcu se bode razpustila ali pa se bode morala zmanjšati. Občinstvo se zanjo premalo zanima. Ljubljanske novice. Komisijo-n a 1n i ogled za zgradbo državne gimnazije se je izrazil, da so prostori ob Elizabetni cesti za zgradbo gimnazijal-nega poslopja prav primerni. Odločilo bodo o prostoru seve naučno ministerstvo. — Pasijonska predstava za šolsko mladino je bila danes popoludne v »Katoliškem Domu«. Pasijonske predstave sta-robavarske družbe se vrše v »Katol. Domu« se danes, jutri in v soboto zvečer ob pol 8. uri. — Obrti v Ljubljani. Meseca novembra so priglasili obrti med drugimi : Henrik H i e n g, na Mestnem trgu štev. 17, trgovino z mešanim blagom, Berta Š e v a r, Dolenjska cesta 8, trgovina papirja, Jožef Be tria ni, Komenskega ulice 36, ključavničarstvo, Franc K u k m a n, Stari trg 11, čevljarstvo, Terezija Lampret, Dunajska cesta 35, trgovino s kurivom in apnom, Viktorija Elsner, Liningerjeve ulice, prodajo s čevlji, J. L u z n e r, Gra dišče 7, ključavničarstvo, J. M i k 1 a v c, Stari trg 13, trgovino z mešanim blagom, Franc a t a r e, Breg 18, pleskarstvo, Viktorija B a n,"Dunajska cesta 31, prodaja dam-skih klobukov, Anton Bezlaj, Marije Terezije cesta, podobarstvo, Jak.ob Zalaz-n i k, Stari trg 22, branjarijo, Jožef Petrič, Martinova cesta, tovarno za papirne izdelke, Janez Česen, prevažanje tovorov, Jerica F o r t u n a, branjevka, Jožaf Praprot-ft i k, Karolinška zemlja, štev. 6, prodaja premoga, Franc M a i e r, Svetega Petra cesta štev. 23, prodaja sladkarij. — Odglasili so svoje obrti: Maks Domi-celj, Rimska cesta, trgovina z moko; Franc Vi dali, izdelovanje Žičnih mo-drocev; Vincenc Ž n i d er š i č, knjigoveštvo. — Sprememba posestva. Hišo v Florijanskib ulicah štev. 1, doslej last g. dr. Jožefa D e r č a, je kupil bivši trgovee gosp. Jožef Leskovic za 46 000 kron. — Konj s p 1 a š i 1 se je včeraj zvečer v Frančiškanski ulici Francu Gregorinu iz Trnovske ulico štav. 6 ter je letel preko Marijinega trga v Wolfovo ulice, kjer ga je ustavil hlapec Franc Sotlar. Gregorin in njegova hči sta padla z voza, ne da bi se poškodovala. — Nepreviden voznik. Včeraj zvečer je ob deželnem dvorcu in Gosposkih ulicah voznik Franc oimončič z Rimske ceste štev. 5 povozil delavko Marijo Kopica, stanujočo na Sv. Potra cesti štev. 31. Darila za posle. Iz cesarja Franca Jožefa I. zaklada. ki je bil ustanovljen 1. 1898 v proslavo vladarjeve petdesetletnice, se letos odda deset daril po 20 kron. T» darila se razdel» pričetkom meseca decembra takim kmetijskim poslom s Kranjskega, ki še sedaj služijo in se izkažejo, da so nrav-nega vedenja in da služijo mnogo (najmanj 30) let neprenehoma pri eniinisti hiši, ki se peča s kmetijstvom, pa doslej še niso bili obdarovani. Prošnjo je vložiti do 5. decembra t. 1. pri podpisanem odboru. Vsaka prošnja (katere ni treba kolekovati) mora biti potrjena od domačega gospoda župnika in (d županstva. Podpisani odbor prav prijazno prosi vso one, katerim so taki posli znani, naj jih opozore na ta razglas ter jim pomagajo sestaviti prošnjo, ali pa naj jo narede namesto njih. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. — V Ljubljani, 15. novembra 1901. Umrl je dne 16. t. m. v Aleksandriji g. Andrej P 1 e s n i č a r, trgovec, star še le 44 let. V dolgotrajni bolezni, katero je zelo vdano prenašal, je prejel večkrat sv. zakramente in je bil zgled po svoji krotkoBti in pobožnosti drugim boln kom v bolnici. Zapustil je vdovo in tri nedorasle otročiče. Naj počiva v miru! Prvi slovenski misijon v Egiptu. V adventu se bo vršil v Aleksandriji in Kahiri prvi slovenski misijon. * * » Velika defravdacija. V Budimpešti je davčni urad notranjega mesta storil veliko neprevidnost, da je zaupal transport 713.000 kron mlademu praktikantu Viktorju Kecskemetyiu. Praktikanta je sicer sprem l|al uradni sluga, a praktikant poslal je slugo v neko hišo s pismom in toliko časa imel v rokah denarnico. Ko se je sluga vrnil, iz ročil je dotično denarnico slugi in mu rekel, naj jo nese v glavni urad, on pa bodo skoro prišel za njim. Ko so v glavnem uradu čez jedno uro odprli denarnico, — ni bilo de narja nikjer. Keoskemety, ki je bil tudi eden vodij liberalnega dijaštva in je še le nedavno govoril na Košutovem grobu, jo pone-verii veliko svoto. Bil je tudi glavni blagajnik dijaškega podpornega društva. Defrav-dant je ušeil v Italijo, in sicer preko L i u b-ljane in Trbiža. Mudil se je tudi v Trstu. Na ljubljanskem kolodvoru se je dalje časa mudil v restavraciji. Ljubljanska policija takrat še ni dobila nobenega poročila iz Budimpešte, torej ni prijela defravdanta. V Italijo sledita delravdantu dva detektiva. Obravnava proti „bavarskemu Hieselu." Dne 14. t. m. se je pričela v Augsburgu obravnava proti glasovitemu roparju Mat. K n e i s s 1 u , ki se je dolgo časa znal spretno odtegovati roki pravico. Končno so ga orožniki zalotili v neki hiši, katero so obkolili in toliko časa streljali vanjo, da se v njej ni nič več ganilo. So le potem si je upalo 25 orožnikov naskočiti hišo. Ropar se je podal še-le, ko so ga orož niki smrtno nevarno ranili. Skoro gotovo bode s svojim ujetim tovarišem Riegerjem obsojen na smrt. Hus »svetnik«. »Nar. Listom« poročajo iz Retrograda, da so v Rusiji živeči pravoslavni v^fhi prosili sveti sinod, naj prišteje »mučenika« Ilusa — svetnikom. Prošnja nosi baje 200 podpisov. Pobedonoszev je neki tej misli naklonjen. Spominek cesarice Elizabete na Dunaju. Odbor za spomenik ce^anci Elizabeti je izdal včeraj proglas do prebivalstva, s katerim poživlja isto na sodelovanje s prispevki. Dobro poučeni diplomat jn gotovo dosedanji portugalski zastopnik v Washing-tonu de Santo Thyrso. Ta mož je že tri dni pred smrtjo Mac Kinleya obvestil svojo vlado o tem dogodku. Za svojo »vestnost« je sedaj odpoklican. Spomenik Zrinjikemu v Budimpešti Minister Szell je odobril predlog, po katerem se bodo v Andrassyjevi ulici v Budimpešti postavili štirje spomeniki: Palfiyju, Bethlemu, Bocskayu in Zrinjskemu. Pevsko akademijo za ptioe je v Berolinu ustanovil nek Rus V tej »akademiji« se ptice »nauče« za izborne pevke. Stanovanja pod zemljo priporoča angleški zdravnik dr. Wynter Blyth v Londonu. Navedeni učenjak je trdnega prepričanja, da bodojo jedenkrat vsi ljudje zopet pod zemljo prebivali. Naveličali se bodo nadzemeljskega stanovanja in stanovali bodo v izkopanih jamah 30, 50 in 100 m globoko, kjer ni niti prememb vremena in ne spremembe temperature. Podapneno zemeljsko streho, v elektriško razsvitljenih in ventili-ranih jamah bode baje človek tudi bolje obvarovan pred bacili, nego je sedaj. Društva. (Vabilo k zabavnemu večeru) katerega priredi »Katoliško društvo za mladeniče v Ljubljani« v nedeljo, dne 24. novembra 1901 ob 6 uri zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulice štev. 12. Vspored: 1. Don Manuel. Igra s petjem v treh dejanjih. 2. Govor. 3. Kazen ne izostane. Igra v treh dejanjih. — Priredil ZagoriSki. Vstopnina: Sedeži od I.-V. vrste 60 h., od VI.—X. vrste 40 h., stojišče 20 h. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 21. novembra. Včeraj je poslanec K o bi o grajal v proračunskem odseku, da politične oblasti rabijo orožništvo cesto za stvari, za katere orožništvo ni določeno. Pernerstorfer je zahteval, naj bo vsako obrtno podjetje vsaj enkrat na leto inspioirano, in je zahteval imenovanje novih obrtnih nadzornikov. Dunaj, 21. nov. V pravnem odseku ie bil sprejet predlog poslanca Schiiekerja, da dobe avskultanti plače od 1600 do 2000 IC. Pravni praktikanti dobe adjutum 1000 K na leto. Predlog posl. Pantučeka, naj bi se avskultante uvrstilo v 11 plač. razred, je v odseku propadel. Finančni minister je naznanil, da se v kratkem ustanovi tretje mesto adjutuma, kakih 1600 K za koneeptne praktikante in 1000 K za ostale, vendar se mora prej pečati s to zadevo budgetni odsek. Dunaj. 21. nov. Budgetni odsek je pričel razpravo o „domobranskem niinisterstvu". Mnogi govorniki so zahtevali preinembo vojaškega pravdnega reda in olajšav glede orožnih vaj. Posl. Fort je priporočal vladi, naj na pravičen in takten način spravi s sveta „zde"-vprašanje. Dunaj, 21. novembra. 291etni iurist Alojzij Pečar iz Kamrice pri Mariboru je aretovan, ker je raznim trgovcem pohištva izvabil vrednostij nad 800 kron. Dunaj, 21. nov. Umrl je tu včeraj popoldne profesor tehnike dvorni svetnik Radinger. Dunaj. 21. nov. Sirijo se vesti, da se je na kraljico Drago izvršil atentat. Potrjena ta vest še ni. Tešin, 21. nov. Tukajšnje sodišče je Stojalovskega obsodilo v enomesečni zapor radi razžaljenja voditelja poljske ljudske stranke. Lvov, 21. novembra. Predavanja na vseučilišču so radi nemirov mej ru-sinskimi dijaki sistirana. Kusinski dijaki demonstrirajo za rusinsko univerzo. Kusinski dijaki so radi sistiranja predavanj poslali depulacijo pritožit so k minister-skemu predsedniku, naučnemu ministru in k rusinskim poslancem. Milan, 21. novembra. 1*500 lito-grafov stavka. Zurich, 21. nov. V velikem mestu kantona Bern je uložena od vseh strank podpisana resolucija, s katero se veliki svet poziva sprožiti incijativo. zvezni svet naj so sporazume z ostalimi evropskimi vladami, ki naj skupno pripravijo angleško vlado, da opusti nečloveški način vojskovanja v Južni Afriki in in-redi konec bedi ujetih burskih žena in in otrok. Augsburg. 21. nov. V obravnavi proti roparju Kneisslu jo bilo porot- nikom glede Kneissla predloženih 14 vprašanj, glede njegovega tovariša pa 10 vprašanj. Kneissl je obsojen na smrt, daljo na 151etno ječo in na zgubo državljanskih pravic. Njegov tovariš je bil oproščen. Haagr, 21. nov. Krtiger ostane po zimi v Hilversumu. London, 21. nov. O predlogu Krii-gerjevem je danes izrazilo haagško mirovno sodišče, da ni kompetentno. Krii-ger izda sedaj oklic na angleško Vlado. London, 21. nov. Kitchener poroča o dveh bitkah ob železnici mej Malalapiem in Warmbodhem. Buri imajo 2 ubita in 2 ranjena; 54 jih je ujetih (In Angleži?) — V nekem boju meseca oktobra so Buri pri Doornbuschu ujeli 180 Angležev in 190 k nj. Večina angleških listov je to vest dosedaj zamolčala. V mrli ho: 19. novembra. Martin Kermavnar, hlapec, 43 let, Cerkvene ulice 23, spridenje droba. — Katarina Zaletel, strežnica, 74 let, Poljanska cesta 20, otrpnenje pluč. Žitne cene dn6 20. novembra 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen.......K — do — „ „ pomlad 1902 . ■ . . „ 8*81 „ 8-82 Rž za jesen........„ — „ — „ „ pomlad 1902 .....„ 7'62 „ 7-63 Koruza za november.....„ — „ — , maj-junij 1902 . . . „ 5 83 „ 5 84 Oves za jesen.......„ — , — , » pomlad 1902 • . . „ 7-92 „ 793 Na budimpeštanski borzi: Pšenica za oktober......K — do — „ „ april 1902 .......8 66 „ 8-67 Rž za oktober.......„ - „ — „ „ april 1902 ......„ 7 32 „ 7 33 Oves za oktober......„ — „ — „ „ april 1902.......7 o9 „ 7 00 Koruza za oktober......„ — „ — „ maj 1902 .....„ 5 51 „ 5-52 (Efektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška.......K 8-35 do '895 južne žel.........8 55 „ 8'95 Rž * „......„ 7-40 , 760 Ječmen „ „......„ 7 20 „ 8 60 „ ob Tisi.........675 „ 7-75 Koruza ogerska, stara.....„ 5-90 „ 6 00 „ „ nova.......5 35 „ 545 Cinkvant p .......„ 700 „ 7-35 Oves srednji..........7-70 , 7 95 Fižol.............7-75 „ 10-75 Meteoroiogično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. srednji zračni tlak 736-0mm I Cm opa- »T&iiia 20| 9. zvcù. Stanj« barometra r um. Temperature po C»liiju Vetrerl Nebo s t. ►u ® d ft 736 1 I 31 I sl.jzah. 736 9 I 7352 18 1 10 3 „.17. zjutr. H2. popol. Srednja včerajšnja temperatuia 2-9 normale: 2 6 si. sever si. zab. ofolač. del. jasno jasno I 00 r umetni zavod I. vrste, t pritličju meščanske liiše. Vhod s Pogačar j evega trga. Fotoplastišk* potovanja po celem svetu v popolni istini. Razstavljeno lo do sobote 23. novembra: Prvo potovanje skoz zanimivo Sanlinijo in Sicilijo. Nikdo naj ne zamudi si ogledati to zanimivo potovanje. Sicilija je razdeljena v tri različne skupine. Odprto vse dni, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 1118 1—1 Vstopnice za dorasle 40 h, za otroke, dijake in voiake od narednika niže 20 h. povsod le ivindnike, ki nosijo napis: „Svinfinik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljini'-. Ti svmčuiki so novo blago in zanesljivo dobri, od svetovno-znane avstrijske tvrdke Hardtmuth-ove, in niso nič dražji od druzih. Svinčniki družbe sv. Cirila in Metoda naj se vpeljejo v vse šole. saj dična dražba skrbi največ za narodne iole, in vsak kraicar ji dobro dojde. Z blagim namenom je pa združeno tudi dobro blago. 1018 10--5 Cena 12 tuoatov: št. 100 St. 90 ¡tžto št. 30 i št. 302 št. 504 K 1-42 K 2 70 K 4.50 K 5 04 K6.(4 Glavno zalogo ima trgovina Ivan Bonač-a v Ljubljani. V. zvezek (25 adventnih in 7 božičnih napevov) zložil P. Angelik Hribar. Cena partituri 2 K, vsak glas posebej 40 h, po pošti 20 h več. Dobi se pri Fr. Petru Rešeta, frančiškan v Ljubljani. U25 2—1 Na Golniku pri Tržiču, postaja Kranj, se proda na H2i 4-1 prostovoljni dražbi dne 26. novembra od 10 ure zjutraj: 19 krav, 1 bik, 20 glav mlade govedi, 1 kobila, 2000 stotov sena, stroj za posnemanje mleka (centrifuga) in druga mlekarska oprava. Vsled preselitve predam dobro ohranjen glasovir, obseg 61,1, oktave (SalonfluKel), lepo doneč glas, cena pod 100 gld. Več se izve pri lastniku glasovirja Antonu Muroveo-u, urarju v Radovljici. 1112 3— 'd risar in sestavljalec proračunov se sprejme takoj pri ljubljanskem stav-binskem podjetniku i 24 3-1 Natančneje pove upravništvo ^Slovenca». V službo sprejme takoj mlinarja, Žagarja in kočij aža H23 i-i Franc Adamič, vas Ponikva, pošta Vel. Lašičo. s hišo in gospodarskimi poslopji v Zagorji za Savo se prodS Nkiijaj ali pa posamezno. Il ša m poslopja ležijo na najlepšem prostoru blizo cerkve, ter se ] da s trgovino še veliko narediti, posebno če se bodo delavci rudokopa od 1500 na 5000 pomnožili. V hiši je gostilna, zraven le tenja, mesarija in strojarija, vse te obrti jako lepo na predujeio. 1096 3 3 Tik zemljišča je veliVa vodna moč, kjer bi se dala tudi kaka industrija napraviti. Več se izve pri g. M Intihar-ju v Zagorii za Savo. ali pa pri lastniku gosp. Iv. Modic-u v Novi vasi pri Rakeku. „Grand Prix". IV a j višja odlika! •»i*"' Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. e* " 1089 10—5 1* Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 parov I Edini kontrahenti: MesstoriT, Belin A €<>., Dunaj, I. Na drobno na prodaj v vsaki boljSi prodajalni čevljev, gumi- ln modnega blaga. priporoča raznovrstne vizitnice po nizi i ceni. Leštilni ocltiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri po-hišlvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 20 11—4 Št. 413/Ž. Razglas. 1119 2-1 Pri podpisanem mestnem magistratu razpisuje se služba policijskega nadstražnika z letno plačo 1000 kron, eventualno služba policijskega stražnika z letno plačo 900 kron. Službi sta stalni in dobivajo nameščenci tudi naturalno obleko, obutev in dejalnostno priklarlo, ki znaša 10% plače dotiCnega plačilnega razreda. Prošnje za te službe je vložiti pri podpisanem mestnem magistratu do dne 30. novembra 1901. Prošnjo, katera mora biti pravilno kolkovana s prilogami vred, spisi prosilec sam in ji prideni krstni list, zdravniško spričevalo in izkazilo o posebni sposobnosti za službo, o znanju slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi in pa o dozdanjem vedenju in službovanju, oziroma poslovanju. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. dne 16. novembra 1901. HClWHJWWMMI m stm Denarni promet du 30 sept. 1901 : K 17,006.531 88 Stanje vlog dné 30 sept 1901: K 7,263 956 34 Ljudska posojilnica registrov, zadrug-a z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg 2,1. nadsfr. sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure. 1034 8 i > iti il a j s It a t» o r x lin*- 20. novembra. Skupni ariftvm doig v notah . . Skopni dria?fli dolp v »rj-bu . . 3tr»tnj»kft zlata renta 4°/0..... Avatrijeka kronska renta 4°/p, 200 kron . Ogerska -zlata renta 4°/„ . . ... Ogerska kronska renta 4°/„, 200 .... Jkvitro-ogereke bančne doloice, 600 gld. • Kreditne delnice, 160 ¡?ld..... London viata .... Nemški dri. bankovci ta 100 ¡r. o«w,.ir*.vol< 99— . 98-90 118-55 95-50 118-, 93 10 1620— . 630 — . 289 40 117-12' „ 20 mark....... 20 frankov (napoleondor) . . Italijanski bankovci..... C. kr. cekini ......... »na 20. novembra. 3-2°,c državne srčike 1. 185-V. 250 gld.. 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 pld. . Državne urečke 1. 1864, 100 gld. . . 4u/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... tiunavske vravnavn« srečke 6°/0 23-44 19 i 0 92 80 11-33 190 50 170— 223— 95 50 145-50 266'fiO Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne ieleznice > > južne ielezniue 3°/„ > » južne železnice 5°/0 > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečka, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskcga > „ » 6 » Budirapešt, bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfov» srečke, 10 gld. .... 1C6 — Sa'iJiove srečke, 40 gld. . . . . 225 — 94 70 3t Génois srečke, 40 gld. ..... . 257 - 432 50 Waldste>nove srečka, '¿0 gld, .... -- 31L - Ljubljansxe srečke..... . . , , 70 — lt9 65 Akaje anglo-avatrijske banEi, 200 gi-.i. . 260 — — Akoi)o Ferdin.-indove sev. telez., 1000 gl. at. v. . 5550 — 40Ž- Akcije tržaškega Lloyda. 500 ald. . 801 - 500 - Akciju južne Železnice, 200 gld sr. . . Splošna avstrijska jtavbinska družba . . 61 25 48-25 . 137 — 24-- Montunska družba avstr. plan. .... . 358 — 15 70 Trboveljska premosai-jKa druf.ba, 70 gi-l. 40 J - 59 - Papirnih rubijov 100........ . 253 25 SS,ji »aiiiiv in prodaja "¿A.V rsanovtstoih tfriavnlli ps,jpir>v. src6k, donarjev itd. Zav&ro-vanja -h ignbe pri '/.rebaiijih, pri izžrebanju n»iniarijie?R dobitka. - Proi&ese iu vsiko Irelianj«. Kulauln* i * v r * 11 e v uaroèll aa borzi. lzdijateli : Or. Eogen Lampe. Menjarnicija delniška aruzäa „m « m c I., SSnllziÜB Iß in 13, DnnaJ, I., éé 2. <&JS~ Pojaaulla "&JO, v vseli Kus{iu(lar»klh in Jinnučmh stvmroii, potem o kursnih vrednostih vseh *pekulaol)*kiS vriJlsoitiaJS ItApIrjar in vestni -