Stev. 11.
Vetja po poŠti:
la celo leto naprej K 26-— ta pol leta „ „ 13'— ta fctrt leta „ „ 6 50 ta en mesec „ „ 2-20
V upravništvu:
a ce!c I e! o naprej K 20' — (a pol leta „ „ 10' — ta četrt leta „ „ 51 — ta «n mesec ,, „ 1'70
V Ljubljani, u ponedeljek, dne 14. Januarja 1901
la pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo J* Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
---dvori5?e nad tiskarno). — Rokopisi se
me vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Mitičen list za slovenski
Leto xxxu.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm); za enkrat . . . . li h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmotidvrsta ž 26 h. Pri večkratnem o!>-javljenju primeren popuit.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, o!> pol 6 uri popoldne.
GpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
_J-_ Vsprejema naročnino, Inserate
reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188,
Naše mnenle.
(Iz Štajerskega.)
Naša »Narodna stranka« sc trudi na vse mogoče načine svetu dokazati, da ni filialka kranjske liberalne stranke. Taktika ni slaba, kajti očitno pripoznavan.ie tega sorodstva bi ji več škodovalo kakor vse nerodnosti njenega voditelja dr. Kukovca. A da je faktično izključila iz svoje organizacije vse katoliško-zavednc laike, nadalje duhovnike in celo na programu sloge stoječe »prvake«, ter sezidala svojo organizacijo na liberalne učitelje in vse, ki so znani kot odločni liberalci, to govori dovolj jasno. Samo, da bi vjeli tudi med kmeti kaj pristašev, zato še s pajčolanom diskretno pokrivajo svoj liberalizem.
Katoliška struja pa je med tem začela organizirati svoje pristaše v odločno agrarno stranko. Ciotovo nc izključuje tudi meščanskih in tržanskih elementov iz svojih vrst, a naravno je, da začne najprej stranka koncentrirati svoje moči, kjer jih ima največ, to je med kmečkim prebivalstvom. To ie naraven poče-tek, a brezdvomno je, da bo s časom vse stanovske organizacije zvezala v eno politično stranko, katera ne bo najmanjša.
Liberalci čutijo nevarnost, ki jim preti od nove agrarne stranke. Zato pa v štajerskih in kranjskih listih zadnji čas neprestano dokazujejo, da osnujoča se »Kmečka zveza« nc sme biti politična, da se ne sme ozirati na nobeno stranko, ampak da mora biti nad strankami, samo narodna in stanovska. Ne vemo, kdo ima vse niti snujoče se »Kmečke zveze« v . rokah, toda to je gotovo, če bodo šli njeni ustanovitelji liberalnim nasvetom na limanice, potem je »Kmečka zveza« mrtvorojeno dete. Agrarna stranka mora imeti popolen program, in v takega spada tudi njeno razmerje do vere, do šole, do etično-pravnih vprašanj; in posebno drzna je zahteva, da ne sme biti politična. Agrarna zveza ali stranka, ki je nepolitična, jc nonsens! Brane, brizgalnice, poučna predavanja, vse to je koristno, a to še vendar ni agrarna politika! Agrarna stranka brez politike je dandanes samo ideal liberalcev in političnih bebcev, če se sme delati ta razdelitev, kajti nam sc zdi, da so politični bcbci docela zadržani v pojmu liberalec.
Kakor sc sliši izza kulis, šc nekateri mo-
žje katoliške struje vedno omahujejo ter se ne morejo ločiti od takozvajiih »prvakov«. Zopet kratkovidna politika! Da je liberalna stranka na Slovenskem Štajerju osnovana, je dejstvo, ravno tako dejstvo je tudi, da ne bo tako hitro izginila. Zato pa ie treba takoj pokazati barvo, da se ljudstvo ne bo zbegalo. Ljudstvo zahteva v politiki jasnih barv! Kar se zadeva »prvakov«, za božjo voljo, ali mislite v Mariboru, da bo v teku enega leta še sploh mnogo »prvakov« ob vaši strani? Z liberalno stranko boste morali začeti vesel boj, ako nočete postati izdajice naše katoliške stvari, povdarjati boste morali odslej točke, katere ste doslej zaradi ljube sloge postavljali v ozadje, in tako bo prišlo, da bo vas polagoma zapustil »prvak« za »prvakom«, jeden ob tej, drug cb drugi priliki. Sedaj je treba pogumno razviti zastavo ter se ogibati vsakega omahovanja. Nejasnost, cincanje je smrt vsake stranke.
Bližamo se času hudih političnih bojev. Toda mi si lahko umijemo roke, mi nismo ru-šilci dosedanje sloge, katero smo smatrali zaradi našega nevarnega narodnega položaja vkljub velikim žrtvam potrebno. Liberalci so nam vrgli rokavico in mi .io moramo pobrati, če nočemo, da se naše ljudstvo izroči ljudem, ki bodo ljudstvo rabili ne toliko za svoje politične vzore, kakor za svoje žepe.
Zaradi bodočih volitev se baje v Mariboru še vedno pogajajo za kako skupno postopanje. Mi zunaj tega ne moremo odobravati ! Ah sc naj borimo proti liberalcem, potem moramo to storiti povsodi in vselej, ali pa .... tega nočemo izreči. Ves čas agitirati proti liberalni stranki, ob volitvah pa ž njo skupaj iti, to sc pravi, igrati hinavščino, demoralizirati ljudstvo, a tega nočemo! Pričakujemo, da se bodo naši voditelji pokazali v sedanjem kritičnem času kot cele može in potem stvar ni izgubljena.	X.
Včeraj je predaval v »Splošnem ženskem društvu« dr. Novak o razmerju med cerkvijo in državo. Dr. Novak je kritiki delo zelo olajšal, kajti z diletanti na ccrkvenopravnem polju je polemika zelo lahka, tembolj, ker dr. Novakove predavanje ni izpolnilo niti najprimi-tivnejših pogojev, ki jih mora imeti znanstveno predavanje. Nc bomo pojasnjevali, kako jc naše stališče načelno nasproti trditvam dr. Novakovim, ki ni niti ene same teze utemeljeval:
cjuod gratis asseritur, gratis negatur. Kier ni dokazov, tam ni treba protidokazov.
Tu bomo le čisto objektivno dokazali, da je dr. Novak navajal 1.) čisto napačna dejstva,
2.)	ne pozna predmeta, o katerem je govoril in
3.)	ni niti poizkušal, kar je trdil, dokazati.
Začnimo pri «kulturnem» boju na Francoskem, ki ga je dr. Novak obravnaval proti koncu svojega govora. Izvajal je izključno tc-le misli :Francoski separacijski zakon je čisto nedolžen, ne dotika se vere, ne krši pravic cerkve. Varanje javnega mnenja, da, — celo lažnjivo je — pravi dr. Novak, — ako nekateri listi povdarjajo, da je francoska vlada oropala cerkev njenega premoženja, kajti, dala ga je cerkvi na razpolago, če ta privoli v ustanovitev verskih družb. Ce pa cerkev ne ustanovi bogočastnih družb, šele tedaj si država prilasti cerkveno premoženje. Ni krivično, ako vlada preganja škofe iz njihovih stolic, kajti postavi se mora pokoriti vsakdo. Saj država ne zahteva nič drugega, kakor da cerkev prijavi vladi »vero« (dobesedno). Cerkev pa, pravi dr. Novak — »te postave iz meni ne-umljivih razlogov noče sprejeti.«
Da dr. Novaku ti razlogi niso umljivi, to vemo. O tem se ž njim tudi nc bomo prerekali. Stvar je drugod pogrešena: dr. Novak govori o neki francoski postavi o ločitvi cerkve od države in o papeževem odporu proti njej, toda ne navaja ne določb te postave, ne papeževega pravnega stališča. Razlog je čisto enostaven, dr. Novak nc pozna namreč ne eno ne drugo. Ako trdi, da francoska separacijska postava nc nasprotuje verskim načelom in cerkvi, potem jc primoran, postavo navesti in dokazati, kar trdi. Dr. Novak pa ne pozna separacijske postave ne v originalu in ne v prevodu. To mu tudi dokažemo.
Dr. Novak pravi, da si francoska vlada ni prilastila cerkvenega premoženja, ampak ga prepusti cerkvi, ako ta ustanovi verska društva (association cultuelle). To ni res. Postava o ločitvi, objavljena v »Journal Officicl« II. decembra 1905 določa, da preide vse cerkveno premoženje, premično in nepremično v last države (Titre III. Art. 12.): Les edifices qui ont čtč mis a la disposition de la nation et cjui, en vertu de la loi du 18 germinal an X, servent a 1' exercice puhlic des cultes ou au lo-gement des leurs nainistres (cathedrales, egli-ses, chapelles, temples, synagogues, archeve-ches, prcsbytercs, seminaires), ainci que leurs dčpendances immobilieres et les objets mobi-licrs q ti i les garnissaient du moment ou les dits edifices ont čtč remis aux cultes, sont et de-meurent proprietes de 1' Etat, des dčpartmcnts et des communes. (Loi de Scparation des Egli-ses et de 1'etat. 11. decembre 1905). Vsa premična in nepremična last cerkve postane državna last, naj potem ccrkcv ustanovi verske družbe ali nc. Država daje pod gotovimi pogoji to premoženje cerkvi le na razpolago. (Primerjaj še člen II. postave in art. 14, člena
III.: Les archevechčs . . . seront laissčs gra-tuiment a la disposition des associations), S tem država ne krši zgolj zgodovinskih pravic cerkve, ampak njeno hierarhično avtonomijo, ki je dogmatična. S tem pa krši vero samo. Torej ni nedolžna.
Kaj pa verske družbe, katerim se da na razpolago cerkvena last? Tega pogoja cerkev ne more sprejeti zato, ker postava od 11. decembra 1905 ne da nobenega varstva, da bo cerkvena hierarhija nemoteno in avtonomno mogla urejati, voditi in vladati verska društva. Ako se na primer v kaki občini na podlagi te postave ustanovita dve verski družbi, ena iz katoliških društvenikov, ena iz razkolniških, kateri se da na razpolago cerkveno premoženje? Jasno je, da katoliški, pravoverni. Kdo pa ima določati, katera od teh družb je pravoverna? Edino le cerkev, ki ima edina pravico presojevati, kdo cerkvi pripada in kdo ne. Alt pa, če se ustanovita v kaki občini dve verski družbi, ena sestavljena od katoličanov, druga iz katoličanov, ki so sicer krščeni, v resnici pa cerkvi gasprotni in versko indiferentni ter ustanovijo versko družbo le zato, da se polastijo bogočastnih poslopij, kdo bo razsodil, kateri pripada cerkvena last in pravica do uredbe bogoslužja? Gotovo, cerkcv, ker je to njena notranja zadeva. Postava od 11. decembra 1905 pa določa, da v tem slučaju razsoja zgolj »Državni Svet« (Conseil d'Etat). Recimo, da so člani državnega sveta cerkvi in verstvu sploh sovražni, potem jc jasno, da ni dana nobena garancija, da bo res cerkev upraviteljica premoženja, danega ji na razpolago (Titre II. art. 8.: Dans le cas ou les bicns attribues en vertu de 1'article 4 . . . seront soit des i ori-gine, soit dans la suite, reclames par plusieurs associations formčes pour 1' exercice du menie culte, 1" attribution qui en aura čtč faite par les reprčsentants de I' ctablissement ou par dčeret pourra etre contestče devant Ic Conseil d' Etat statuant au contentieux, lcqucl pronon-ccra cn tenant compte de toutes circonstances de fait). To so torej ti razlogi, ki so dr. Novaku neminljivi, ker nc pozna postave o ločitvi, o kateri pa je vendarle predaval.
Zakaj cerkev ne pripozna verskih družb, kakršne hoče imeti francoska vlada, to bi bil dr. Novah lahko tudi izvedel iz papeževe en-ciklike »Gravissimo officii munere.« Ce torej pravi, da so mu razlogi neumljivi, s tem zgol.i dokazuje, da jih ni proučeval pri edino kompe-tentnih virih: eden je francoski zakon o ločitvi od 11. decembra 1905, drugi enciklika »Gravissimo«. Druge postave glede na ločitev, na-redbe Briandove, ki podvrže cerkev združevalnemu zakonu od 30. junija 1881. dr. Novak ni uiti oddaleč omenil, dejal je le, da ni krivično, ako jc cerkev primorana, javiti vladi »vero«. V tc.i postavi se ne govori o javljenju vere, ampak o objavljenju posameznih bogočastnih dejanj. Briand jc to postavo modificiral v toliko, da jc določil enkratno javljenje,
LIHCL
Sfciiunostnt! ušraMeu.
(Angleški napisal Conan Doyle.) (Dalje.)
Toda Holmcs je zmajal z glavo in napravil bolj začuden nego vesel obraz.
»Kolo gotovo, toda nc ono kolo.« jc rekel.
Poznam dvainšlirideset različnih sledov koles. To jc od Dunlop-obroča, ki jc na dveh mestih zakrpan. Meidcgger jc imel pa Palmer-pnevmatiko, ki pušča za seboj paralelne žlebove. Torej ne more biti sled za Heidegger-iem.«
»Morda je pa sled za dečkom?«
»To bi ne bilo nemogoče. Toda midva do zdaj še nisva mogla dokazati, da jc vzel deček kolo s seboj. Vsekako vodi ta sled, kakor bodeš videl, od šole sem.
»Meni sc bolj zdi, da proti šoli.«
»Nc. ne, moj ljubi VVatson. Najglobočji vtis napravi vedno zadnje kolo, na katerem ^loni teža vozačeva. Na različnih mestih, kjer ie zadnje kolo prekrižalo sled prednjega kolesa, moreva opazovati, da je eden sled glo-bočji, nego drugi. Kolesar jc brezdvomno prišel v smeri od šole sem. Naj bo že to v zvezi
z najinim zasledovanjem ali nc, na vsak način liočeva temu sledu slediti nazaj, predno greva naprej.«
Ko sva šla par sto metrov nazaj, je postala cesta suha in najin sled jc seveda prenehal. Toda vendar sva šla po tej stezi še nekoliko dalje in sva prišla na vlažno mesto, čez katero je tekla voda. Tu sva našla zopet stari sled, čeprav skoraj popolnoma shojen od brezštevilnih sledov kravjih kopit. Steza jc vodila direktno v oni mali gaj poleg šole. Kolo je moralo brezdvomno od tam priti. Holmcs jc sedel na kamen in se je globoko zamislil, glavo ob roke uprto. Pokadil sem dve cigareti, predno sc je prebudil iz svojega premišljevanja. Potem je rekel:
»Vsekakor more prebrisanec sled svojega kolesa spremeniti, da vara policijo. Da imam s takim hudodelcem opravila, bi bil ponosen. Toda tega ne bova dalje premišljevala, temveč sc liočeva vrniti na najino močvirje, kajti tam imava šc mnogo opravila.«
Svoje sistematično preiskovanje sva nadaljevala, iu najina vztrajnost je bila kmalu poplačana. Na desni strani, čez višje ležeči del barja jc vodila vlažna steza. Ko sva prišla v njeno obližje, jc Holines veselo vskliknil. Po sredi te steze se jc videl sled Palnier-obroča.
»I u je vozil gospod Heidcggcr!« je rekei
veselo. »Moja kalkulacija bo vendar prava, Watson.«
»Čestitam.«
»Toda dolgo še nismo pri cilju. Lc zasle-dujva to sled. Bojim sc, da ne bo daleč vodila.«
Ta del barja je pa imel mnogo majhnih, vlažnih udrtin, tako, da sva sled, katerega sva čestokrat izgubila, vendar vedno zopet našla:.
»Ali vidiš.« jc rekel Holmcs, »d:i je mož brezdvomno tukaj svoj tempo pospešil. To ic gotovo. Opazuj tale vtis, kjer sc lahko razločujeta obe kolesi. Obe sta enako globoko zarezali. To jc le tedaj, čc se kdo močno na krmilo nagne, kakor se to dogaja pri hitri vožnji. Za Boga! moral je pasti.«
Videla sva širok, nepravilen sled, par stopinj, in potem sva videla zopet stari kolovoz.
»Najbrže .ic zdrčnil,« sem rekel.
Holmcs mi je pokazal odlomljeno vejico robidovja. Ustrašil sem sc, ko sem zapazil, da so posamezni listi krvavi. In tudi na stezi so bili črni madeži krvi.
»Slabo!« je vskliknil Holmes. »Slabo! Počakaj, \Vatson! Nobenega nepremišljenega koraka! Kai moram iz tega sklepati? Bil je ranjen ter je padel s kolesa, potem je zopet vstal, sedel na kolo ter se peljal dalje. Toda cd drugih ljudij nimamo nikakoršucga sledu.
lc nekaj živinskih stopinj poleg steze. Morda ga vendar ni kak bik zabodel? Ne, to jc nemogoče! Toda da ni nikakršnih človeških sledov, tega si nc morem razlagati. Morava dalje, VVatson. Ker imava dva sledova, sc pač nc moreva zmotiti.«
Nisva dolgo iskala. Kolovoz postajal ie kmalu prav čudno kriv. Naenkrat, ko sem pred se gledal, sem zagledal ob stezi v grmičevju nekaj svetlega. Kolo je bilo, eden pedal ie bil skrivljcn in spredaj je bil cel stroj grozovito s krvjo pomazan. Ob kolesu je ležal nesrečni kolesar. Bil jc velike postave s polno brado in očali, pri katerih je manjkalo jedno steklo. Moral je dobiti grozen udarec na glavo, vsled česar je bila črepinja deloma razbita. Da se je mogel s tako rano šc dalje voziti, .ie kazalo pač o njegovi moči in vztrajnosti. Imel je čevlje, toda bil je brez nogavic, in izpod odprte suknje sc je videla nočna srajca. Brezdvomno ic bil nemški učitelj. Holmes jc mrtveca oprezno obrnil ter ga pazno preiskava!. Potem je sedel poleg njega in je nekaj časa napeto mislil. Jaz sem na gubah njegovega čela spoznal, da to strašno odkritje po njegovem mnenju nc korisii prav mnogo najinemu raziskavanjn.
»V resnici je težko reči. kai naj zdaj storiva, VVatson,« je rekel konečno »Jaz /a svojo osebo menim, da nai dalje iščcva, kajti iz-
\eljavno za cclo leto. Za cerkev je ta določba nevsprejemijiva, ker bogoslužna dejanja, maše in vsa liturgija, niso jayni politiški shodi. Ce cerkev sprejme to določbo neizpremenjeno, kakor to veli zakon iz leta 1881, s tem zataji svoja načela, svoj raison d' etre. Dogmatiško je načelo, da je cerkev družba, od države v svojem delokrogu neodvisna. Postave od 30. junija 1881, od 16. avgusta 1901 in 11. decembra 1905 kršijo dogmatiški temelj kanoničnega prava, torej so nevsprejemljive in za vernike neobvezne, ker nasprotujejo njihovi svobodni vesti. Ker pa postava od 11. dec. 1905 izjavlja, da ščiti svobodno vest, si s tem sama nasprotuje (Titre I. Art. premier: La Republitiue as-sure la liberte de conscience. Loi de Separa-tion. 11. dec. 1905.) S tem smo z dr. Novakom, kar se tiče Francoske, opravili.
Druga njegova izvajanja, nikjer podprta z razlogi, ne prenesejo nobene kritike. Le troje omenimo. Dr. Novak je omenjal »neko« bulo Bonifacija VIII. Ako ne ve, kako se ta znana bula imenuje, mu radi postrežemo; pravi se ji »Unam Sanctam«.
Dr. Novak je o njej podal napačno vsebino bodisi po smislu, bodisi po besedah. Dr. Novak je pojasnjeval poslušalcem, da je Bonifacij VIII. v tej buli trdil, da ima papež dva meča na razpolago, posvetnega iu duhovnega; prvega da cesarju v roke, drugega obdrži zase. To ne odgovarja dejstvu. Papež pravi v buli, da je posvetni meč last cesarjeva, ki ga pa mora voditi po Božji volji. Odločno pravi tu papež, da je cesarju posvetna oblast neposredno podeljena od Boga. Kar Bonifacij Vili. povdarja, je le podrejenost posvetne oblasti pod cerkveno. (Nam cum dicat Apostolus: Non est potestas, nisi a Deo, qitae anteni sunt, a Deo ordinata sunt; non ordinata essent, nisi gladius esset sub gladio. Bulla »Unam Sanctam«; Jungniann, Hist. eccl. 1886.)
Nadalje je trdil dr. Novak, da so lani avstrijski škofje odobrili avstrijsko šolsko postavo. Ravnotako bo papež končno vendarle odobril tudi francoske postave. Tudi to ne odgovarja dejtsvu. Avstrijski škofje avstrijske šolske postave niso odobrili, izjavili so le, da jo tolerirajo, trpijo, da ne bi nastalo še večje zlo. (»znano nam jo. predragi, da so naše šolske postave v marsičem pomanjkljive, in že večkrat smo zahtevali, da se izboljšajo. Zadnji čas smo molčali, da ne bi bila zmešnjava še večja.« Past. 1. avstr. škofov.)
> Konečno je dr. Novak med drugim dejal, da je Ferdinand I. celo določil, kako se morajo deliti zakramenti. Zgodovina o tem ne ve ničesar. Ferdinand I. je tedanjega papeža naprosil, naj, da pomiri verski boj med katoličani in protestanti, dovoli obhajati tudi z vinom in naj odpravi celibat, ki pa ni zakrament. Papež je dovolil prvo pod gotovimi pogoji — papež je določil in dovolil, ne pa Ferdinand, ki je samo papeža naprosil. Sicer pa obhajanje v podobi vina ni nič protidogmatiškega. Kar se pa tiče celibata, ni Ferdin. 1. pri papežu prav nič dosegel, kajti papež je to kratkomalo odklonil. (Weiss: Weltgeschichte. VIII. B.)
Nadalje je že zdavna ovržena trditev, da so cesarji prvotno sami skliceval; cerkvene koncile. Cesarji so sklicevali koncile (prvih osem) vednole s privoljenjem papeževim, sklepi koncilov pa sploh niti veljavni niso bili, ako jih niso papeži formalno odobrili. To je danes stvar, ki jo čivkajo vrabci na strehah. Res je le, da so katerikrat cesarji za sklicevanje koncila dali iniciiativo.
Takšno je torej bilo to predavanje, o katerem se nikakor ne da trditi, da bi bilo vara-nje javnega mnenja. Vara tisti, ki ve, kakšna je v resnici stvar, o kateri vara. Sicer smo večkrat med predavanjem opazili, kako je dr. Novak vpletel med svoja »izvajanja« odijozno-sti, ki spadajo drugam, omenjal je tudi mimogrede vedo, ki od vere in cerkve zahteva to in ono, toda deli se predavatelj ni spuščal v zahteve vede, ker najbrž sam dobro ve, do kam segajo njegove moči. Ce je vse drugo za nič, je vsaj ta ponižnost hvalevredna.
gubila sva že toliko časa. da morava vsako uro izrabiti. Na drugi strani sva dolžna, da obvestiva policijo o mrtvecu in da skrbiva za to, da se zavzame za tega nesrečnega moža.«
»To .iaz lahko poskrbim.«
»Toda jaz potrebujem tvoje spremstvo in tvojo pomoč. Počakaj nekoliko. Na oni strani reže nekdo šoto. Pojdi po njega, on lahko potem obvesti policijo.«
Šel sem po kmeta in Holmes mu jc izročil sporočilo za ravnatelja Huxtab!a.
»Torej, Watson,« jc potem nadaljeval Holmes, »danes zjutraj sva našla, dva sledova; enega od Palmer-, drugega od Dunlop-pnevmatike. Prvi za naju ima več pomena, in, predno drugo dalje zasledujeva, liočeva najpreic poskusiti razjasniti si, kaj pravzaprav veva, in bistveno od postranskega ločiti.«
»V prvi vrsti ti moram povedati, da jc deček radovoljno šel. Ušel je skozi okno, sam ali pa v spremstvu kake druge osebe. O tem ne moreva dvomiti.«
Jaz sem mu pritrdil.
»Dobro, zdaj hočeva premišljevati o usodi nesrečnega učitelja. Deček je bil popolnoma oblečen, ko je ušel. On ie torej v naprej vedel, kaj da hoče. Učitelj ic pa brez nogavic odhitel, torej ni imel mnogo časa in se jc hitro odločil k temu.«
»Brezdvomno«.
»Zakaj pa je šel? Ker je videl iz svoje
Cerkveni rop na Francoskem.
Coinbes proti postavi o ločitvi.
Framason brezverec Coinbes, bivši francoski ministrski predsednik, obsoja v »N. Fr. Prcsse« od 13. t. m. v dolgem članku francoski zakon o ločitve cerkve od države. Com-bes izvaja, da cerkev tega krivičnega in nasilnega zakona dosledno ne more sprejeti. Papež je storil svojo dolžnost, ako ga je zavrnil.
Listi.
»Soleil«, »Figaro«, »Siecle«, »Gaulois« iu »Temps« se obširno bavijo s papeževo okrožnico. Priznavajo njen zgodovinski pomen, dasi se republikanski listi tolažijo s tem, da okrožnica ne daje francoskim katoličanom nobenih pozitivnih navodil. To ni treba — opravijo francoski katoličani že sami.
Značajnl diplomat.
Poslaniški tajnik Trubert je odložil svoje dostojanstvo, ker ne more v inozemstvu zastopati države, katere protiversko politiko ne odobrava.
KRESOVI NA TIROLSKEM NA ČAST VOLILNI PREOSNOVI.
»Tirolska kmečka zveza« je naročila svojim članom, naj zažgo po vsem Tirolskem 10. februarja ob 8. uri zvečer kresove v znak veselja, ker je zmagala splošna, enaka in direktna volilna pravica. Nadalje so naročili, naj pošljejo vladi zahvalna pisma.
DRŽAVNI ZBOR. — DR. ŠUSTERŠlC PROTI S IS.
Dne 12. t. m. je poslanska zbornica rešila dva zakona: zakon v varstvo volivne svobode, katerega vsebino smo objavili zadnjo soboto, in zakon o konverziji hipotekarnih tirjatev. Tudi to tvarino smo obdelali v članku »Kmečki dolgovi« zadnji ponedeljek. Pri razpravljanju o zakonu v varstvo volivne svobode se je vnela daljša debata le pri 8 18., ki določa po smislu sledeče: Ako državno pravdništvo ne dvigne obtožbe zaradi kršenja volivne svobode, ima tožitelj sam pravico, tožiti neodvisno od državnega pravdništva, seveda le pod gotovimi pogoji. Proti temu paragrafu ie govori! dr. Šusteršič, ki je izvaial, da ta določba prevrne ves kazenskopravni zi-stem in onemogoča vsako agitacijo. S 18. so zagovarjali dr. Adler, Locker in Ofner. Zbornica pa je § 18. s 111 proti 40 glasovom odklonila. Zbornica je sprejela k S 21. in 22. sledeča dva dodatna predloga: dr. Šusteršiča, naj stopi zakon v varstvo volivne svobode takoj tisti dan, ko bo objavljen, v veljavo, in dr. Sobotke, naj se bistvene določbe zakona v varstvo volivne svobode ponatisnejo na re-verzno stran volivnih legitimacij. Nato sprejme zbornica zakon v tretjem branju, ravnotako zakon o konverziji hipotekarnih tirjatev in zmanjšanju pristojbin pri konverziji teh dolgov.
URADNIŠKI ZAKON.
V proračunskem odseku .ie finančni minister pri razpravljanju o državnouradniškem zakonu izjavil, da se pridruži sklepu odseka, naj velja nova postava počenši od 1. aprila 1907. Uveljavljenje od 1. januarja 1907 je nemogoče. Za poročevalca za plenum .ie bil izvoljen Skene. Finančni minister ie pojasnil še sledeče: Uradniki, stari nad 60 let, se sicer ne bodo mogli povzdigniti v višjo plačilno stopnjo, pač pa vedno lahko v višji činovni ra,zred. Cisto nemogoče je, da bi se zvišale uradnikom, ki so bili vpokojeni pred letom 1896, oziroma 1898, pokojnine na isto stopnjo, kakor po teh letih vpokojenim uradnikom.
OBRAMBA INŽENIRSKEGA NASLOVA.
Dne 13. t. m. je zborovalo v Pragi 3000 nemških in čeških tehnikov. Razpravljali so o obrambi inženirskega, naslova. Poročala sta za Nemce dvorni svetnik Doifl, za Cehe pa rektor češke tehnike Hrasky. Soglasno so sklenili resolucijo, ki navaja: Inženirski naslov
spalne sobe, da hoče učenec uiti, in ker ga ie hotel doiti in nazaj prinesti. Vzel je svoje kolo, sledil je do sem dečku in pri tem zasledovanju našel smrt.«
»Tako bode skoraj gotovo.«
»Zdaj pridem k najbistvenejši točki. Naj-naravnejše bi bilo, da mož, ki zasleduje malega dečka, za tem teče, ker ve, da ga bo na ta način kmalu dohitel. Ta mož pa tega ni napravil; vzel je kolo. Zvedel sem, da je bil izvrsten kolesar. Gotovo bi sc tega sredstva ne posluževal, če bi ne vedel, da ima tudi deček na svojem begu hitra sredstva na razpolago.«
»Drugo kolo.«
»Pusti naju najprejc še dalje sklepati. Mrlič leži pet milj od šole — umrl ni, dobro si zapomni, morda vsled kroglje, s katero bi ga tudi deček lahko ustrelil, temveč ubit je bil 7 močno moško roko. Deček jc moral imeti torej spremljevalca na svojem begu. Ta beg je moral biti zelo nagel, kajti dober kolesar je potreboval pet milj, predno je dohitel ubežnike. Preiščiva okolico kraja, kjer se je umor zgodil. Kaj najdeva? Le par stopinj goveje živine, sicer pa ničesar. Preiskal sem vso okolico daleč naokoli, toda petdeset metrov naokoli nisem našel nobenega pota. Kak drug kolesar ni mogel imeti interesa na tem umoru. Sicer pa tudi ni nikakoršnih človeških sledov.«
je zgodovinski in tesno spojen s prejšnjimi inženirskimi šolami, iz katerih so se razvile sedanje tehnike. V tesni zvezi z napredkom tehnike je napredek industrije, trgovine in prometa. Manjvrednost visokih šol bi se čutilo go spodarsko in kulturno. Manjvredne pa postanejo visoke šole, če dobe učenci obrtnih šol z manjšo znanostjo in na lažji način inženirski naslov. Obrtne šole imajo svoj namen in po svojem programu izobražujejo tehnično pomožno osobje in ne inženirjev. Zahteva obiskovalcev obrtnih šol po inženirskem naslovu ne odgovarja namenu in ne njihovim strokovnim sposobnostim. Inženirski naslov naj le dobe, če obiskujejo redno tehniko. Zahteva se, da imajo do inženirskega naslova brez vsakih pridevkov le absolventi tehnike in enakovrednih visokih šol pravico.
IZBOLJŠANJE PLAČ PROFESORJEM.
Pri uravnavi uradniških plač se država ni spomnila profesorjev. 12. t. m. je bila depu-tacija praških čeških vseučiliških profesorjev, ki je intervenirala tudi za nemške, v parlament^, kjer se je z vlado in poslanci posvetovala o uravnavi profesorskih plač. Uredba bo najbrže tale: Izvanredni profesorji, ki so v sedmem činovnem razredu, pa vlečejo plače osmega činovnega razreda, dobijo odslej plače VII. razreda, rednim profesorjem pa se zviša aktivitetna doklada od 800 na 1000 K. in dovoli tudi peta kvinkvenalna doklada. Sedaj se pogajata o tem načrtu finančno in naučno ministrstvo.
PANAMA PREKOP.
Komisiji o Panama prekopu v Vašingtonu so došle štiri ponudbe. Najnižja ponudba je združenih tvrdk S. W. Oliver v Kushville, in Auson M. Bango v New Jorkii. Tvrdki izjavljata, da prevzameta dela za 6iU% višjo vsoto, kakor jo navaja proračun.
Dnevne novice.
+ Combes in dr. Novak. Zla usoda je hotela, da jc isti dan, ko je dr. Novak, član izvr-ševalnega odbora narodno-napredne stranke v Ljubljani, v »Mestnem Domu« zagovarjal postavo o ločitvi cerkve od države, bivši francoski ministrski predsednik, prvi izmed svo-bodomislecev na Francoskem, znani Ktnil Combes, to postavo v posebnem uvodnem članku v dunajski »Neue Freie Presse« ostro obsodil. Emil Combes izvaja v »Pressi« od 13. januarja t. 1., (št. 15229) torej včeraj, da je postava o ločitvi cerkve od države popolnoma pogrešena, da je proti cerkvi in katoliški veri nasilna (»Die Urheber des Trennungsgesetzes . . . haben einem Kult \venigstens in seinem Wesen Ge\valt angetan«.) Cerkev, izvaja Combes, te postave ne more sprejeti in jo nikoli ne bo sprejela, ker postava nasprotuje bistv. načelom cerkve. Postava ne uvažuje, da ima edinole papež odločevati o notranji uredbi cerkve. Combes — framason — ne brani cerkve, toda obsoja postavo o ločitvi, ker se ta postava navidez prilagoduje cerkvi, v resnici pa s svojimi določbami hoče cerkveno hierarhijo streti. To hinavščino in nedoslednost zavrača Combes(»DieSchopfer des Gesctzes stiirzen diese als gottlich angesehene Organisation um, indem sie — und lediglich diesen Punkt treffen meine kritisehen Bemer-kungen — sich den Anschein geben, ihre Texte derselben anpassen zu \vollen. Anstatt sich zur Bildung ihrer Kultusvereine an die Initiative von oben (na papeža) zu wenden, rufen sie die Initiative der einfachen Laien an.« N. Fr. Pr. 13. januarja 1907; str. 2. odspodaj). Emil Combes, eden izmed najhujših nasprotnikov kato-
»Holmes,« sem zaklical, »tako je n c-mogoče!«
»Čudovito!« je odgovoril. »Zelo dobra opazka. Nemogoče je, kakor jaz to razlagam, tedaj mora biti moje dokazovanje v tem oziru napačno. Torej premišljuj sam nekoliko o stvari. Ali mi moreš kje kaj napačnega navesti ?«
»Ali ni morda padel in se pri tem poškodoval ?«
»Na mehkih močvirnatih tleh, \Vatson ?«
»Potem tudi jaz ne vem.«
»Le ne izgubi takoj poguma! Rešila sva že težje probleme. Imava vsaj dosti materiala, samo vporabiti ga morava dobro. Pojdi zdaj, ker jc sled Pahncr-pncvmatike za naju zdaj brez pomena, hočeva si ogledati ono drugo, kolesa Dunlop in videti, do kakšnih rezultatov bova prišla.«
Zasledovala sva drugi sled. Toda po kratkem času sva prišla do jarka iu na drugi strani jarka sc je barje polagoma dvigalo ter se spreminjalo v goljavo, kjer pa nisva našla nikakega sledu več. Od mesta, kjer sva nazadnje videla sled zakrpane Dunlop-pnevma-tike, bi ta sled vodila ravnotako lahko proti Holderness Hallu. katerega mogočne stolpe sva videla nekoliko milj proti levi strani, kakor tudi proti mali vasi ob Chcstcrfieidski cesti.
(Dalje prihodnjič.)
liške vere, izjavlja v tem svojem članku, da je
papež to postavo po pravici zavrgel in jo moral zavreči, ker je to njegova sveta dolžnost. (»So entspricht denn die Weigerung Pius X., der Organisation der vom 1905er Gesetze vor-gesehriebenen Kultusvereine beizustimmen dem Be\vusstsein seiner Plichten gegen die Kirche.«) Combes pravi eno vrstico dalje, da je otročje, očitati papežu trmo. Papež je ravnal dosledno. Sedaj je le še vprašanje, kdo bolj pozna francoske razmere, ali Combes, bivši francoski minister in svobodmislec, ali dr. Novak, ljubljanski advokat in član izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, ki, kakor smo dokazali v našem poročilu o včerajšnjem shodu v »Mestnem domu« niti ne pozna postave o ločitvi, o kateri je govoril. Ako bi bil dr. Novak vsaj preje poizvedoval, kakšna je postava o ločitvi, bi mu bili mi dali na razpolago francoski original postave, kajti tudi nam je hudo, če se kdo po nepotrebnem blamira. Alj bi bil pa vsaj naprosil Kopača, da bi mu bil predavanje napravil. Stvar pa je pravzaprav čisto enostavna. Narodno napredna stranka ni namreč samo neumna — to je znana stvar — ampak tudi hinavska, kar sicer tudi ni nič novega. Combes je še toliko pošten, da priznava to: Mo.ie naziranje je nasprotno katoliškemu, zato sem za postave, ki naj cerkev ali stro ali pa puste čisto pri miru. (Taka je postava od leta 1901, ki jo Combes zagovarja). Francoska postava o ločitvi od 1905 pa jc hinavska, ker priznava svobodo vesti in vere, obenem pa tudi svobodo uničuje! Naša kranjska liberalna stranka je še hujša kot Combes. Nasprotnica vere in cerkve je in je ni sram, jasno zagovarjati najhujša nasilja. Tako svobedoljubje je za pod peč.
t V informacijo. Zupan Ivan Hribar je res potrkal za pomoč pri socialnih demokratih. Imel je konferenco z Ftbinom Kristanom, katerega jc vpraševal, ako bodo socialni demokratje v Ljubljani podpirali liberalce. Kristan je odgovoril, da bodo socialni demokrati samostojno nastopili. Gospod župan: Potem .bodete pa doživeli razočaranje. Kristan: Vpraša se lc, na kateri strani. Gospod župan je zagotavljal Kristana o veliki moči »narodno napredne« stranke v Ljubljani. Kakor se čuje iz zanesljivega vira, računa gospod župan, kot predsednik narodno - naprednega izvrševalnega. odbora, na pomoč Nemcev. -- »Notra-njec« piše: Na Koroškem, kjer morda zmagamo, se namerava, če osrednje vodstvo socialne demokracije za vso Avstrijo na Dunaju to dovoli, od socialistične strani kandidirati Ftbina Kristana proti slovensko-klerikalnemu kandidatu. — Žitnik bo zopet kandidiral na Notranjskem. — V tržaški okolici se postavi kandidatom Mandič.
»Gorenjec piše: » V kranjsko-loškem volilnem okraju bodo klerikalci kandidirali deželnega poslanca Franca Demšarja s Cešnjice v selški dolini. G. Franc Omersa, veletržec in posestnik v Kranju, bivši 241etni član trgovske in obrtne zbornice ter dopisnik poljedelskega ministrstva itd., nas pa prosi, da objavimo, da bode kandidiral v tem okraju kot neodvisen kandidat.
+ Sestanek mlekarskih zadrug, katerega je za danes sklicala v Ljubljano »Zadružna zveza« je izborno obiskan. Nad 100 zastopnikov kranjskih mlekarskih zadrug in kmetovalcev zboruje v mali dvorani »Uniona« — dokaz, kako veliko je zanimanje med našimi kmetovalci za zadružništvo in narodnogospodarski napredek. Shod je otvoril podpredsednik »Zadružne zveze« gospod kanonik Šiška, iz ministrstva sta navzočna dvorni svetnik dr. Ertl in gospod Charausek, kranjsko deželno vlado zastopa vitez Laschan, splošno mlekarsko zvezo gospod Raffai. Za nekaj časa je prišel na sestanek tudi deželni odbornik gospod Povše. Predavanjem predseduje predsednik »Zadružne zveze« dr. Krek. Dopoludne so predavali: mlekarski nadzornik gospod Legvart o mlekarstvu, gospod ravnatelj dr. Kramar o preizkušnjah mleka, zastopnik gospodarske zveze v Trstu gospod Rosman o trgovini z mlekom. Predavanja sc nadaljujejo. Sprejete resolucije in obširnejše poročilo priobčimo. Z enketo je združena tudi razstava masla, katere se jc udeležilo z izbornimi izdelki 30 zadrug.
+ Predavanje. Včeraj je v strokovnem društvu delavstva kranjske industrijske družbe na Jesenicah predaval gospod dr. V. Pegam
+ Gabrščkova mladost. V »Soči« in »Primorcu« sc priobčuje načrt programa narodno-napredne stranke na Goriškem in dolgi članki o reorganizaciji te stranke. Obetajo, da se po ti poti ustanovi svobodomiselna ljudska stranka na Goriškem. Sklicati nameravajo zaupen shod v Gorico, kjer sprejmejo program in potem začno delati. V zadnji »Soči« označuiejo svojo stranko takole: »Naša stranka na Goriškem je stranka mladih. Niso bili še na krmilu, šc nikjer ni bila dana prilika, da bi razvijali svoje moči ter izkoristili svoje znanje in vporabili svojo dobro voljo na političnem polju. Mi mladi napredniaki, svobodomiselni, šele delujemo z vso silo na to, da bi nam bila dana prilika koristiti svojemu narodu tako, kakor hočemo. Zato šele želimo, da pridejo mladi do primernega zastopstva v zakonodajnih zastopih in drugodi.« — Ce prav razumemo. sc to pravi po naše, da so goriški liberalci zato mladi, ker Gabršček šc ni ne deželni, ne državni poslanec; razvidno je pa tudi iz tega, da svojega dosedanjega dela ne šteje med delo na političnem polju. V tem ima
prav, ker njegovo delo se je res gibalo in se še giblje na gospodarskem, trgovskem polju takozvanega kšefta. Ce se bodo na Goriškem le količkaj razgibali, bo Gabršček s svojo stranko vedno mlad. In to bo na obe strani prav!
-i Iz Št. Ruperta. Osupnil nas je zadnji članek v »Slovencu«, ,kjer se govori o železnici Trebnje-Št. Janž. V dotičnem članku se »od povsem nepristranske strani« piše glede Št. Ruperta tudi tole: »Sedaj nameravajo napraviti na Rakovniku postajo za Št. Rupct, na Puščavi pa za Mokronog. Št. Ruperčani so lahko zadovoljni, drugače pa je za Mokrono-žane.« — Predragi dopisnik! Nikakor ni res, da šo Št. Ruperčani lahko zadovoljni, ker imajo iste težave, kakor Mokronožani. Prav imajo Mokronožani, da se potegujejo za kolodvor — tudi Š t. Ruperčani ga hočemo imeti bližje. Ako dopisnik misli, da je pot od Rakovnika do Št. Ruperta kaj veliko bližja, se moti. Ravno tako je v drugih rečeh, katere navaja dopisnik. Ravno tako oponiramo tudi popolno enakemu članku v »Domoljubu«. Vidi se, da je oba članka pisala ista roka — a ne iz Št. Ruperta. Št. Ruperčani imajo iste težnje, kot Mokronožani, zato se bomo tudi borili z onimi vred. Zgage pa ni treba delati!
+ »Piccolo« polemizira s »Slovencem«. »Piccolo« od 12. t. m. polemizuje s »Slovencem«, češ, »Slovenec« je javil, da je vodja slovenskih »liberalcev« dr. Šusteršič zahteval od vlade za plačilo, ker je podpiral volivno reformo, naj zgradi v Trstu slovensko šolo, kar mu je vlada tudi obljubila. »Piccolo« nato pravi, da jc »Edinost« bolj »skeptična« kot »Slovenec«., ker tej vladni obljubi ne verjame in sc sploh ne ogreva za volivno reformo. »Piccolo« obljubujc »Slovencu«, dase bo vse storilo, da se slovenska šola v Trstu ne bo ustanovila.
+ Sirotinski zaupniki in sveti. Opozarjamo na to izborno razpravo, katero v »Občinski upravi« priobčuje sodni tajnik g. Fr. Mil-činski.
Osebne vesti, Poročil se bo v pondeljek učitelj v Šempolaju pri Nabrežini g. Vekoslav Maccarol z gospodično Marico Škok. — Nagle smrti je umrl dr. Gustav Kornitzer, odvetnik v Kariovcu. — V Sarajevu jc umrla soproga predsednika srbske pravoslavne občine gospa Jeftalija.
—	Strassnov obsojen. Slepar Strassnov, ki je osleparil v Zagrebu več kanonikov in politikov, ker se je izdajal za ministrijalnega svetnika, jc bil v soboto v Zagrebu obsojen na pet let težke ječe. Strassnov je uložil pritožbo ničnosti.
—	Iz Gorenje vasi se nam poroča: Josip Šubic in odborniki S. L. S. na Trati protestiramo, da bi župan zagovarjal nas v listu kakor je »Slovenski Narod.«
—	Žensko telovadno društvo so včeraj ustanovili v Šiški.
—	Mož ustrelil ženo. V Zagrebu je 451etni trgovski agent Tomič, ki je bil že večkrat v blaznici, ustrelil svojo ženo R.ozalijo, s katero ni bil še eno leto poročen. Vzrok je ljubosumnost. Morilca so odpeljali v blaznico.
—	Delavci iz Vipavskega se letos par trumoma selijo v Ameriko. Vsled tega bo v poletnem času vinogradnikom pomanjkovalo delavskih moči.
—	Kitajec v Gorici. V Gorici se že nekaj dni nahaja Kitajec, ki trguje s kitajskimi izdelki. Star je 20 let, doma iz Šangaja, piše se pa Ling-Nien-Fszo. V Gorico je prišel iz Ljubljane, kjer se nahajajo še drugi njegovi tovariši. Vsi skupaj odidejo kmalu v Budimpešto. Bili so na milanski razstavi. Iz domovine so že odsotni osem mesecev, dve leti pa še nameravajo potovati. Ling-Nieso-Fszo govori izmed evropskih jezikov le laško in angleško V Milanu je doživel ljubezenski roman. Ker nc zna čitati laško, mu njegova ljubezenska pisma, ki jih dobiva iz Milana,, čitajo na njegovo prošnjo rade volje gostje po goriških hotelih. Vede se prav prikupljivo.
Vipavske novice. Grozen umor zgodil se ie v nedeljo, dne 6. t. m. na Kovku občine S>turije. Janez Peljhan iz Kovka je nadlegoval v gostilni Antona Vidmarja tamkaj mirno sedeče pivce z raznimi izzivajočimi besedami. Da bi v gostilni napravil mir, odtiral je krč-mar Anton Vidmar prepirljivca iz krčme. Ko sta pa bila zunaj na prostem, je vzel Janez Peljhan nož v roke in je nesrečnega krčmarja Antona Vidmarja tako nevarno zabodel, da mu je ranil srce in je isti bil v par minutah mrtev. Ko jc ležal Anton Vidmar ves krvav na tleli, vrgel se je zverinski ubijalec na mrtvega in mu še ves obraz razrezal z nožem.
Ljubljanske nouice.
Ij »Narodov« in magistratov kandidat za Ljubljano bo za prihodnje državnozborske volitve, kakor je sedaj že gotovo dr. Karol Tril-Icr.
Ij Javno predavanje dr. Aleša Ušeničnika
bo jutri točno ob pol osmi uri zvečer v dvorani »Slovenske krščansko-socialne zveze.« Vstop vsakemu prost.
Ij Zabavni večer ženskega oddelka »Slovenske krščansko-socialne zveze v Ljubljani ie bil v društvenih prostorih sijajno obiskan. Slavnostni govor dr. Krekov ki jc slavil žensko delo je izval viharno pritrjevanje. »Zvezin« mešani pevski zbor je rešil izborno svojo nalogo. Čast marljivemu pevovod.ii Cadežu. Dc-
klaanacije so se prednašale izborno. Tudi veseloigra »Kukavica — modra ptica« ali »Boj za doto« je dobro uspela. Čestitamo vrlemu ženskemu oddelku »Slov. kršč. soc. zveze« na uspehu in pričakujemo, da nam kmalu zopet priredi tako prijetni večer.
Ij »Dohtar« Cham je včeraj zopet začutil potrebo po blamaži. Sklical je v »Mestni dom« občni zbor »svojega društva«. Mestni delavci so bili mobilizirani in prišlo jih je tako na komando z magistrata na shod .30 tako da je bilo na shodu vsega občinstva ogromno število 50 glav. Cham je obljuboval, da bodo mestnim delavcem zvišane plače. Ce se izvrši že pred letom v občinskem svetu sklenieno izboljšanje mestnim delavcem seve ne bo Chaniova zasluga, ampak bojazen, da bi se kak mestni delavec ne ohrabril in mestno občino tožil za to, kar bi delavci morali vsled sklepa občinskega sveta že davno dobiti, a jim je bilo pritrgano.
Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek, (nepar) se ponovi zanimiva Štolbova trideianjska veseloigra »Na letovišču«. — Pripravlja se Donizettijeva tragična opera »Lu-cia di Lammermoor.« — Gledališkemu vodstvu sc je posrečilo pridobiti za gostovanje gospoda Ignacija Borštnika s kr. hrv. gledališča v Zagrebu. Nastopil bode v veliki karakterski ulogi Izidorja Lechata v Mirbeauovem igro-kazu »Kupčija je kupčija«, ki spada med najznamenitejša dela moderne francoske drame. Gostovanje je določeno za 5. in 7. februarja tega leta.
Ij Samoumor vojaka. Sinoči se je ustrelil v vojašnici s puško prostak c. in kr. pešpolka št. 27. Ivan Kantz, sin lesnega trgovca iz Bru-ka ob Muri. Zadel se je v levo stran prsi in je kmalu potem v garnizijski bolnišnici umrl. Služil je prvo leto in je vzrok baje šikana.
Ij Velikodušen dar. Vodstvo slovenskega gledališča nam poroča: Za prospevanje slovenskega gledališča vnet rodoljub, ki želi ostati neimenovan, poslal je dramatičnemu društvu petdeset kron z željo, da se ustanovi fond za izobraževanje domačega igralskega naraščaja. Točasno gledališko vodstvo se resno bavi z vprašanjem ustanovitve prave dra-matiške šole, ki naj bi se odprla takoj po končani sezoni. Tehniški del pouka bi prevzel sedanji prvi režiser, gospod Taborsky, za jezikovna in estetska predavanja pa bi se dale pridobiti nekatere tukajšnje znanstvene moči. Stroški, ki bi vzrastli s tem »Dramatičnemu društvu« bi bili minimalni, Seveda se mora pri naših skromnih razmerah gledati na vsak vinar, kar direktno onemogočuje razvoj prave gledališke umetnosti. Ali bi se ne dal ustanoviti kak gledališki sklad, za katerega bi prispeval ves narod?
Telefonska In firzolcsuna poročila.
SANKCIJONIRANJE VOLILNE REFORME.
Dunaj, 14. januarja. Sankcioniranje volilne reforme priobči »Wiener Zeitung« v nedeljo 27. t. m.
SMRTNA KOSA.
Postojna, 14. januarja. Ignacij Koren, kurat ubeljski, je danes ob 5. uri zjutraj umrl. Pogreb bo dne lo. t. m., ob 10. uri dopoldne.
ZA PROFESORJE.
Dunaj, 14, januarja. Deputacija vseuči-liških profesorjev je bila danes pri ministrskem predsedniku ter je prosila, naj bi izredni profesorji, ki imajo VII. činovni razred, a plačo VIII. činovnega razreda, dobili plačo VII. činovnega razreda. Tudi deputacija vseh avstrijskih profesorjev je bila za izboljšanje položaja profesorjev danes pri ministrskem predsedniku, ki je deputaciji obljubil, da predloži vlada jutri državni zbornici predlogo, v kateri se bo ozirala na želje profesorjev ter regulirala tudi profesorske plače.
NEMŠKI NARODNI SHOD V LJUBNU.
Ljubno, 14. januarja. Ob veliki udeležbi se je danes vršil od štajerske nemške ljudske stranke sklicani narodni shod alpskih Nemcev, katerega sta se udeležila tudi ministra Derschatta in Prade. Sklenili so resolucijo, kjer poživljajo vse »svobodomiselne« alpske Nemce, naj požrtvovalno skupno nastopijo pri volivnem boju. Shod je prepričan, da zamore le koncentracija vseh nemških »svobodomiselnih« strank uspešno zastopati nemške interese. Shod izraža nado, da se bodo nemški »svobodomiselni« poslanci v bodočem parlamentu potegovali za »meščansko svobodo«, gospodarski iu kulturni razvoj Nemcev ter vedno povdarjaii nemško »Ge-meinbiirgschaft«.
SCHONERERIJANCI.
Na včerajšnjem shodu Schonererjevih zaupnikov se je sklenilo kandidirati le take može, ki se Schonererju brezpogojno pokore. — Stranka se je izrekla proti delitvam dežel. — Schčinerer bo kandidiral v hebskein volivnem okraju.
NOVO LETO V BELGRADU.
B e I g r a d , 14. januarja. Za današnje pravoslavno novo leto so izvršene obširne varnostne naredbe. Vse nezanesljive osebe so odstranjene Iz Belgrada. Garnizija je oborožena z ostrimi patroni. Patrulje hodijo po mestu. Po deželi je mir.
mm.
Izvanreden lovec. V kraju Casale Maril-tiitio na Beneškem je v noči od 3. do 4. ja-
nuarja t. I. ustrelil dva velika stara mrjasca lovec Evgen Gremigni, ki je star že — 91 iet.
— Anarhistiško zaroto proti laškemu kralju so odkrile laške oblasti, kakor javlja list »Corriere d Italia.«
Jožefa Ressla znameniti konj. O Jožefu Ressiu, glasovitem iznajditelju vijaka za ladje se pripoveduje sledeči verodostoini do-godljaj: Okoli 1. 1817, ko je Ressel služboval kot gozdar v graščini v Pleterjah na Dolenjskem (sedaj samostan oo. kartuzijancev) jaše v noči skozi gozd proti domu. Naenkrat ga napadejo trije divji roparji, zahtevajoč od njega denar in konja, ali pa življenje. Ressel je kljub nevarnemu položaju ostal popolnoma miren na sedlu svojega konja, pobral, kar je imel denarja pri sebi in ga izročil glavarju roparjev, rekoč: Tu imate ves moj denar. Svarim pa Vas, da mi pustite mojega konja pri miru, kajti konj je širom znan kot moj službeni konj in če mi ga odvzamete, vzamete si z njim le nevarno sled, kajtiJomior pridete ž njim, poznali bodo, da je to moj ukradeni konj.« In glejte! Roparji so to svarilo uva-žcvali, zadovoljili so se z denarjem, pustili jezdeca in konja pri miru, ter odšli. Pozno v noč, tri dni pozneje, pa začuje Ressel močno trkanje na svojih vratih. Vstal je, oborožil se in šel nevstrašeno odpret. Pred vrati so ga čakali zopet oni trije roparji, ki so ga v gozdu napadli. Ressel se je s puško postavil v bran, toda glavar roparjev mu reče povsem mirno: »Mirujte! Nočemo Vam ničesar hudega; le denar, katerega smo Vam v gozdu oropali, smo Vam prinesli zopet nazaj. Kajti bilo bi proti naši časti, da bi vživali denar od moža tako plemenitega značaja, kakor ste Vi.« Rekši to, izročil .ie glavar oropani denar skoraj osuplemu Ressiu nazaj. In nato so roparji zopet izginili v temno noč. V tem tre-notku pa začuje Ressel strašen ropot v njegovi sobi. Misleč, da so ga roparji s kako zvijačo prekanili, hiti proti svoji sobi, ali ko dospe na prag, obstal je osupel med durimi. V tem času, ko je on govoril z roparji, se je vdrl vže slabi strop njegove sobe in da bi bil Ressel v tistem času v postelji, odkoder so ga roparji izvabili, ležal bi bil sedaj že grozne smrti pod.razvalinami vpadlega stropa. Ressel je bil rojen 29. junija 1793. v Chrudinu na Češkem in je umrl 10. oktobra 1857 v Ljubljani.
Knllžeurso^t In umetnost. ~~
* Das sociale VVirken der katholisehen Kirche in Oesterreich. IV. Band. Diozese Lai-bach. Von dr. I. Gruden. Ta važna knjiga, ki smo jo že ocenili, stane 3 K 40 vin., in se dobiva v »Katol. bukvami.«
* Osebno-dohodninski davek. Ker je tekom meseca januarja treba vložiti napoved o osebni dohodnini, opozarjamo, da nudi za to napoved najzanesljivejše podatke knjiga g. c. kr. davčnega nadzornika Valentina Žuna z naslovom »Osebna dohodnina«, IV. poglavje zakona z dne 25. oktobra 1896, št. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi odločbami c. kr. upravnega sodišča in raznimi vzorci. Knjiga je zelo pregledno sestavljena in velja 1 K 20 h, po pošti 1 K 30 h. V zalogi jo ima »Katoliška bukvama« v Ljubljani.
Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča dalje: Al. Sachs: Predpustne pesmi za moški zbor in čveterospev s spremljevanjem j klavirja. Cena: 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h. | — Al. Sachs: Novi Salomon, šaljivi tro- ! spev za bariton, tenor in bas, se spremljeva- ! njem klavirja. Cena 2 K 60 h, s pošt. 2 K 80 h. j Al. Sachs: Pesmi za moške glasove, i Cena: 2 K 70 h, s pošt. 2 K 90 h.	j
»Šesti venček narodnih pesmi«
Našim društvom sostavno priredil Fran j F e r j a n č i č.
Kako so priljubljeni proizvodi tega skla-	i
datelja, nam je pokazal najboljši uspeh njego-	!
vih dosedanjih skladb, ki so razun najnovejših	j
»možkih zborov« že vse razprodane. »Šesti	i
venček« nikakor ne zaostaja za svojimi pred-	j
niki, temveč jih, reči smemo, nadkriljuje. Pri	I
tem »šestem venčku narodnih pesmi« se je bolj kakor pri prejšnjih pazilo na to, da je venček bodisi po besedilu, bodisi po sestavi poraben za ženski in možki zbor. Zlasti za možki zbor ima ta venček pred drugimi to prednost, da ga ni treba postavljati čisto nič višje. V ženskem zboru mora drugi alt peti nekaterekrati v par pesmicah spodnji »f«; kjer nimajo tako nizkih altov, lahko pomaga na onih mestih tenor.
Istodobno priporočamo
Ferjančičeve »možke zbore«,
ki so izšli pred nekaj meseci v isti zalogi. Ferjančičevi zbori so vredni vsega priporočila in je želeti, da jih nabavijo vsa naša društva v splošno korist glasbenega napredka.
Cena za »šesti venček« znaša 40 vin., s poštnino 45 v.; 10 i z v o d o v 3 K- — Cena »možkih zborov« pa znaša 2 K 20 v., s poštnino 2 K 40 v.; 5 iz vodo v 7 K 50 v.
Naročila sprejema »Katoliška bukvama« v Ljubljani.
Ocvirk Ivan, Nageljni. Pesmi za mešane in moške glasove. Cena: 2 K, s pošt. 2 K 20 h.
Igre (z mešanimi vlogami). Talija-zvezek: 1. Pri puščavniku; veseloigra, 45 h, 2. Bratranec, burka, 45 v. — 3. Starinari.ca, veseloigra, 45 h. — Medved-snubač, veseloigra 45 v. — Dr. Hribar, veseloigra, 45 v. — Čitalnica pri branjevki, burka, 45 v. — Idealna tašča, veseloigra, 45 v. — Eno uro doktor, burka, 45 v. — Dve tašči, veseloigra, 45 v. — Mesalina, burka, 45 v. — Nemški ne znajo, burka, 45 v. — Raztresenca, burka, 45 v. — Prvi ples, komedija 45 v. — V medenih dneh. veseloigra, 45 v. — Mlinar in njegova hči. ža-loigra, 65 v. — V Ljubljano jo dajmo, veseloigra, 65 v. — Pot do srca, veseloigra, 45 v. — Zupanova Micika, veseloigra, 85 v. — Coeur dame (Srčna dama), veseloigra, 45 v. — Brat Sokol, šaloigra, 45 v. — Cigani, šaloigra, 85 v. — Celotna zbirka, kakor tudi posamezni zvezki se naročajo v »Katoliški bukvami« v Ljubljani.
Gospodom katehetom priporočamo znano najboljše tozadevno delo: Dr. J. Schuster und dr. J. B. Holzammer Handbuch zur Biblischen Geschichte, fiir den Unterricht in Kirche und Schule, so\vie zur Selbstbelehrung, katero je ravnokar v šestem popolnoma pregledanem natisu celotno. Predelala sta knjigo znana učenjaka profesor dr. Schafer in dr. Selbst. Prvi zvezek te knjige obsega staro, drugi pa novo zavezo. Oba zvezka sta okrašena z mnogimi izvirnimi ilustracijami. Cena popolnega dela znaša 24 kron, v lični vezavi 30 kron. »Katoliška bukvama« v Ljubljani dopošlje delo poštnine prosto.
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma sin, brat in stric gospod
Artur Sedlak,
c. kr. davčni pristav
danes 14. t. m. ob '/48 zjutraj, po dolgem, težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pigreb dragega pokojnika bo v torek 15. januarja ob V25- uri popoldne izpred hiše žalosti Rimska cesta št. 9 na pokopališče k sv. Križu
Sv. mase zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Janeza Kr.-tnika.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, 14. jan. 1907.
101	Žalujoči ostali.
fes" fe VI	■ P	T
m Podlesnik ml.
LJubljana - -
immmmmmm

; Av/ v... .
• >yi>;yi-
m
rr/. ^
m m
T/.
Priporoča svojo
—.—
* 'AV? <' \W. •A'-:'A'<<'V v •-•/-. .-•/->-•/-.. XW. <'.V<'.\' •'-.s .V/ > •/'.•■ v-.\ V-.\
> .v. a- v- aVa
V".\ AV? vi!- */—A V-..'
mm:
ir
mmmmmm
.V. V-Vv>.\V>.\/> VV < >V .< . VV < VV < < '.V
-- .. . . —— —— >Y '
Podružnice:
Pr»R» t menjalnicami: Oraben 25, Maln štren, Most allc. 17, Žliko«. Rrno, Bftden, IVHa l.lpt, Celk« Knimica. Borar.kl Zamberfc, Hodilng, Fotl Jlfin, Plr.en, HtIUt. In Llberco.
Menjalnice na Dunajn:
I. Wollzcllc 10, II. T.borslrasse 4, lil Ur.Kargnsse 69 (vogal Rennwega), III. L8-wengasse 27, IV Wl«1ner Hanpl.lrasst 12, V Schftnbrunncratraaic 88 a, VII Marlabiferstrassc 76, VIII Lerchenfcldcrstrasst 132, IX Ali»r»trB«»f 52, X. PavnriletKtraaae 19, XVIII. WSbrlogtr«lra.i€ 82, XIX. DBblinger Hauplslr. 33, XXI. Haanlftra.it 22.
«a«|alni6na dslmska družba 45 tao—4

E R C U E
46
Dunaj, 1„ Wollzeile SO,
Ako. Vaptta,! IS 16.090 OOO. R»aor. aultla« K 7 ttoo.ooo
^ajnuiantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, rastavnlc, srečk deviz, valut in denarja.
-<»■ Zamenjava in eskomptiranje
Ir.žrebanih castavntc in ohliggcit	in kuponov
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
Štev. telefona 210.
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
2469 >50—16
marčno i» I m v »odrih in «t t»k i c n t r a h.
PODOBE
v največji izberi
priporoča 79 4-1
Almzii Pansclnn
zaloga stekla porcelana in svetilk v Ljubljani,
Wolfove ulice 6.
Zahtevajte brezplačno dopošiljatev mojega ilustr. cenika z nad 1000 slikami. Jamstvo več let. Vsako neugajajoče blago se
vzame nazaj za polni znesek. Slika i/s "ar. velikosti. _________
F OSffilllHHBMMMMKJHHM
št. 365 loo 3—1 im srebr. damska remont. gld. 3-50.
št. 322
srebr. remont, za _gospode gl. 3 50.
št. 337
srebrna s sidro, 15 kamnov gl. 5' — Dvojni plašč pa gld. 6 50._
št. 341.
srebr. s sidr.,dvojni plaščin 15kam-nov in posebno močna gl.7—9-50.
Anton Riffmnnn,
največja zaloga ur, zlatnine srebrnine. Izvoz v vse dežele
Maribor L. 5.	Štajersko.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 24	Fa HITI
Pred škofijo St. 20.
Zunanja naročila se točno Izvršujejo
Odda se v najem dobro vpeljana
PEK A It I.I t
s stanovanjem vred takoj ali pa s 1. februarjem, ležeča tik glavne ceste v nepo-srednji bližini tovarne. — Istotam odda se tudi več
več parcel za stavbisča.
Več se izve pri Martinu Planinšek,
pekovskem mojstru na Koroški Beli št. 93, pošta Jawornik. 96 l-i
Zdaj ali pa nikoli!
Ta prodaja bode kmalu potekla!
Vsako blago moramo izpečati, predno mine pogodba Odločili smo se za trdno, da na vsak način odpravimo pojedine lepotičja naše zaloge s krasno blestečimi
demanti
Najlepši posnetek na svetu.
Še dalje znižana cena.
Na i/.biro imate razun tukaj naslikanih stvarij — dokler imamo še kaj blagaše tisoč drugih, pa ker nam zmanjkuje prostora, ni bilo mogoče vseh tukaj naslikati, namreč prstane, kravatne igle, broše, obeske, uhane, manšetne gumbe
itd. s krasno blestečimi
TUDOR demanti
ki so tudi znanstveno preskušeni.
i in
dokler je Kal
pri nas
kroni
TUDOE-ske tiemaote prodaja:
.ilUTOlT KBIGPZB
v Sjubljani, pestiti trg št. 21.
Znnau|a naročila s® »ar.* i-AmJ«k|« piroAllpovzetJa,
I ii
1 DunnjsRo cesta st. 19. ^ v Ljubljani ¥ Hedjatovn hiša.

zavaruje
1.	Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke
2.	proti prelomu zvonove in
3.	za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača slovenska zavarovalnica!
2985 12-1
Svoji k svojim!
■ I • '-,V « HV
Priloga II« itev. „8lovenca" dnč 14. januarja 1907.
Obrambena zveza obrtnikov.
Ljubljana, 15. januarja 1907.
Zadnji čas opažamo med ljubljanskimi obrtniki jako živahno gibanje. Živahna so obrtniška zborovanja po zadrugah in dobro ubiskana. Seveda jih motijo neumestna vmešavanja zastopnikov obrtne nadzorovalne oblasti, ki mislijo menda, da ie njihova glavna naloga zavirati na podlagi mrtve črke paragrafov uspešno delovanje za obrtni stan. \ kljub sitnostim in zastarelim policijskim nazorom naše ljubljanske obrtne nadzorovalne oblasti, kažejo tudi obrtniški zadružni shodi, da je zavrvrelo med našim obrtništvom novo življenje .Samozavest obrtnikov raste in čim-dalje bolj prodira i med našim obrtništvom misel samoobrambe in načelo, da mora vsak stan z vso odločnostjo ne glede na politično mišljenje z vso silo delovati za svoje koristi. Ne motimo se, če trdimo, da je prešinjala ta misel one pogumne obrtnike, ki so ustanovili stanovsko obrtniško politično društvo »Obrambena zveza zavednih obrtnikov«'. Ze une pove, kaj da hoče doseči novo društvo: braniti pravice in koristi obrtnikov.
Danes je sklicala »Obrambena zveza zavednih obrtnikov« političen shod v ljubljanski »Puntigamski pivnici«. Udeležba nepričakovano velika. Našteli smo nad 180 samih zavednih in odločnih obrtnikov. Zanimanje veliko. Govori dovršeni. Poročevalci obrtniki sami. Zborovalci obrtniki navdušeni. Navzoči tudi obrtniki iz Novega mesta, Domžal, Vrhnike.
Ne trdimo preveč, če pravimo, da je že zdaj oni moreči led brezbrižnosti med našimi obrtniki prebit. Skupen nastop obrtnikov za svoje koristi mora zmajati javnost in jo prisiliti, da upošteva obrtnika in njegove zahteve. »Obrambeni zvezi zavednih obrtnikov« pa želimo, naj vztrajno nadaljuje tako lepo pričeto delo in naj ne odneha, dokler ni zadnji obrtnik v njenem taboru. V slogi in edinosti je moč in zmaga. Živi Bog pošteno rokodelstvo!
Predsednik Weibl otvori shod s kratkim pozdravom: Oremo skupno, odločno in nepristransko v boj. Pozdravi iz Domžal, Novega mesta in z Vrhnike na shod došle obrtnike. (2ivio-klici.) Podeli besedo tajniku »Obram-bene zveze« zborničnemu svetniku Ivanu Krcgarju, da poroča o točki: Obrtništvo in iKilitični položaj v Avstriji. Kregar govori nekako takole: Današnji shod dokazuje, da se obrtniki ne ozirajo več na one puhlice, češ, da naj se obrtniki ne brigajo za politiko. Imamo obrtne zadruge, ki pa nimajo tiste veljave, ki bi jo morale imeti in so menda no mnenju nekaterih gospodov le podrepnice raznim obrtnim komisarjem, (Aledklici: Šešek! Ogorčenje!) ki le sitnarijo. Neki list je pozdravil obrtnike v »Obrambeni zvezi« s klerikalnimi agenti, kravtlarji in z otroci, da ni nobenega pametnega človeka zraven. Obrtniki bodo s svojo organizacijo že priborili one pravice, ki jim grejo po božji in človeški pravni postavi sami. Pri »Slovenskem Narodu« poznajo samo velike industrijce in se potegujejo zanje. Malih obrtnikov je pa več, kakor velikih in-dustrijcev in bodo zato tudi zmagali, ako bodo hoteli. Boriti se morajo le še boli za svoj obstanek, kakor so se dozdaj. Napadli so na^ s klerikalci, ko smo zborovali le za svoje obrtniške koristi. Ako zborujejo advokati raznih političnih strank, ako zborujejo žurnalisti v svoji stanovski organizaciji, je to seveda nekaj drugega, kakor pa če zboruje obrtnik. In obrtniki se moramo politično združili, da dosežemo svoje pravice. Veliko obrtnikov je, ki še niso zraven. Potrebno je, da se pridružijo, ker je treba., da smo politično združeni, ker le tako je mogoče, da bomo zastopani po ljudeh, ki se zavežejo, da hočejo delati v našo korist. Seveda, ako bi mi obrtniki storiji vse, kar hočejo pri »Slovenskem Narodu«, bi nas pa hvalili. A mi smo na odločno nestrankarskem, strogo obrtnem stališču. Navada je pa pri nas, če stopiš na kurje oko kakemu časnikarju od uredništva »Slovenskega Naroda« in če si tudi njegov najboljši prijatelj, ti pa pravi potem v svojem listu, da si klerikalec.
A obrtniki se ne bomo ozirali, ako nas nazivljajo kravtlar.ie ali pa čc nas psujejo z otroci. Pri »Slovenskem Narodu« naj si zapomnijo. da ne bomo hodili vpraševat za svet nekega ruskega profesorja, znanega po Štajerskem in tudi ne dr. Streckerja, ki je srebril pri Št. Marjeti na Štajerskem srebrne žlice. (Medklici: B blo dobr, če b jeli nazaj nesel. Malovrh.) Ce hočejo to v »Slovenskem Narodu«, se lahko tudi razvije obrtnikom gotova afera, ki nam pripoveduje, kako vlogo je igral svoj čas neki slovenski žurnaiist.
Najvitalnejše koristi obrtnikov so združene po zastopstvu obrtnikov v občinskem, deželnem in državnem zastopstvu. Veste, kako se zastopajo koristi obrtnikov. Saj se sklepajo v državnem zboru postave, ki sevajo globoko v ljudsko maso. Ni bilo veliko, kar so nam dali v državnem zboru. In še to ni bilo prav niagnatom v gosposki zbornici, ker jim ui všeč, da bi imela krojaški in črevljarski obrt pravice, ki jima grejo.
Obrtniki plačujete velike davke. Ako jih ne plačate takoj, sledi eksekucija.
Carina je važen faktor. Tu se mora poseči vmes in moramo doseči, da sc bodo ozi-ra'i na nas in da dosežemo vsaj delne >:a-nteve, ki nam grejo.
'nano jc, da je padla stara volivna geometrija. Na deželi so imeli kmetje svoje za stopnike, a v mestih (Medklic: dr. Ferjančič!) ie pa odločevalo nradništvo. Ko sc .ie sprožilo vPrašanje o splošni volivni pravici, je zagnal ^Slovenski Narod« krik, da to ne sme biti. uozdaj je odločevalo po mestih uradništvo,
a sedaj bo v prihodnjem državnem zboru odločevalo ljudstvo po svojih zastopnikih. Prepričan sem, da se bo nova ljudska zbornica bolj ozirala na uradništvo, kakor se je stara, ker uradništvo mora biti. A nova zbornica se bo morala tudi bolj ozirati na obrtništvo, ako seveda obrtni stan tudi odločno vedno naglaša svoje težnje in zahteve. V stari zbornici je bila pretežna večina nemško-romanska, v novem državnem zboru pa bo, dasi majhna, večina slovanska. Novo zbornico čaka velikansko delo. Glavna točka bo pač nagodba z Ogrsko. Upajmo, da jo reši nova zbornica ne v korist Ogrske, namreč v korist naše državne polovice.
Sedanji davčni zistem je krivičen, lndi-rektni davki niso ravno pravični, dasi so socialni ekonomi precej edini v tem, da je ta davek primeren glede na razdelitev davkov.
Neopravičen je zemljiški davek. Podra-žuje živila. Tudi ui pravičen hišnonajemninski davek.
Najbolj krivičen je pa obrtno dohodninski davek. Preje je imel davčni vijak svoje zaupnike, ki so povedali davčnemu uradniku, kakšne dohodke ima obrtnik. A zaupniki so bili taki, da so povedali v mnogih slučajih popolnoma napačne številke. Obrtniki so se pritoževali in končno so izpremenili postavo tako, da volijo v komisijo polovico članov davkoplačevalci, polovico jih pa imenuje ministrstvo. Pa prezreti ne smemo, da sta predsednik in pa tajnik davčna uradnika in da odločuje pri nesporazumljenjih predsednik. Pri odmeri davkov se dogajajo v Ljubljani stvari, da sc ježi.io človeku lasje. Znan mi je slučaj, ko je moral plačati neki mojster z dvema pomočnikoma in z enim vajencem -48 kron davka, neki drugi mojster s 30 delavci pa tudi 48 kron. Razmere, so take, da mora »Obrambena zveza« poseči vmes in se bo tudi zanimala za to. Država določi gotovo svoto, ki jo morajo plačati posamezni kraji za davek Davčne komisije drugod skrbe, da se ta vsota ne doseže. Narobe je pa v Ljubljani. Tu gledajo, da izžme davčni vijak od obrtnikov višjo vsoto, kakor jo zahteva osrednja vlada in tako dosežejo, da stavi vlada za Ljubljano višjo postavko. »Obrambena zveza« bo vzela stvar v roko. Pred volitvijo v davčno komisijo se bo obravnavalo o zadevi na shodu in se bodo postavili zavedni obrtniški kandidati. (Medklici: Tako .ie prav! Odobravanje.) Ne ozirajo se prav nič, ko določujejo pridobninski davek, na dolgove, ki jih ima obrtnik. To se mora preustrojiti (Medklici: Na vsak način!) in se morajo ozirati tudi na dolgove, ki jih ima obrtnik. (Medklici: Tako ie! Živahno odobravanje.)
Mali obrtnik pri nas se rekrutira iz nižjih ljudskih slojev. In zato mali obrtnik nima kapitala, premoženja. Zelja po svobodi in neodvisnosti ga goni, da spravi toliko skupaj, da prične samostojno svojo obrt in da spravi taiko svojce v boljši položaj. Paziti se mora, da se uredi kredit za obrtnika. Glede na kredit obrtniku ne smemo izgubiti pozornosti. (Medklic: Saj kredit zastopajo pri »Narodu«!) Res, da zastopajo kredit pri »Narodu«. Saj, če zahteva natakarica plačilo od pufarjev, pa očrnijo gospodarja, češ da je klerikalec. (Smeh.) Obrtniki potrebujemo svoje kreditne zadruge. Davka bi morale biti proste obrtniške kreditne zadruge. Dr. Tavčar je pisal leta 1885. v »Slovenskem Pravniku« o notranjskih oderuhih. Sledile so po kmetih rajfajznovke. Od takrat se ie znižala obrestna mera. Z organizacijo dosežemo tudi obrtniki kreditne zadru-. ge s cenenimi pogoji za kredit. Za delavcc določa S 291 eksekucijskega reda, da ne smejo eksekutirati delavskih vlog do 500 gld. Ce je torej delavec dolžan in ima vlogo 490 goldinarjev, mu je ne smejo zarubiti. Pri obrtnikih (Medklici: Postelje! Postelje!) mu pa vzamejo vse do zadnjega krajcarja in pa še napolnikelnasto uro. (Medklic: In pa korito!) Novi državni zbor mora skleniti tudi postavo, da se malemu obrtniku ne bo smelo vzeti vse. Saj nekaj se mora pustiti, ako ima nesrečo, da je eksekutiran in bo tako njegova eksistenca bolj zagotovljena, kakor je sedaj.
Vso pozornost bo morala obračati naša zakonodaja in vlada na obrtniški eksport, izvoz! Imamo jug za eksport naših izdelkov. Na severu nimamo ničesar več iskati.
Veliko je še, na kar bi se moral ozirati. Iz teh potez razvidite, koliko dolžnosti imamo za svoj stan. Ni danes dovolj, da se dela lc v delavnici, obrtnik mora posegati tudi v politiko. (Odobravanje.) Zahtevajmo svoje pravice v zastopih. (Odobravanje.)
Vsi stanovi se bore za svoje koristi. Delavstvo zahteva neodvisne svoje zadruge in neodvisne politične organizacije. Tudi drugi stanovi so več dosegli, kakor obrtniki.
Obrtni stan ne bo šc izginil. Domačin obrtnik naredi bolje, kakor v tujini, kar uči izkušnja. Marljivi bodite, obrtniki v svojih delavnicah, skrbite za strokovno izobrazbo. Ka-uar sc pa gre za pravice našega stanu, pa vun iz delavnic in boljša bodočnost obrtniku bo nastopila. (Živahno odobravanje.)
Po nekaterih opazkah obrtnika Kastclica glede na, dolgove pri natakaricah, pripomni šc zbornični svetnik Kregar:
Učimo sc od boljših slojev, kako nasto-pajmo, čc se zgodi komu krivica. Znana ie zadeva dr. Robide. Takoj jc bil shod, na katerem sc je obravnavalo o zadevi. Prav jc, da se odpravi po naših deželnih zavodih korupcija. Kolikokrat pa so sc že zgodile velike krivice kakemu obrtniku ali pa delavcu, pa šc ni bilo shoda. Ako se zgodi kaka krivica obrtniku, se mora tudi obravnavati na shodu. (Odobravanje.)
• • •
Predsednik podeli besedo kolarskemu mojstru Anžiču, ki izvaja:
Bil sem že na shodih, ki so jih prirejale starejše politične stranke, a so bili slabše obiskani. In to me navdušuje. Navdušenost pa rodi idealnost in pa požrtvovalnost. Kadar ie hotelo ljudstvo kaj doseči in je kai doseglo, se je zgodilo le, če so sodelovale vse tri navedene stvari. Požrtvovalni moramo biti, ako hočemo, da dosežemo svoje pravice. Naj bo noč ali dan, če kliče »Obrambena zvezai«, skup! Bodite navdušeni! Ako kaj žrtvujete, žrtvujete sami sebi.
Naša slovenska inteligenca v Ljubljani vlada žc nekaj let. Le ob času volitev poznajo obrtnike, drugače jih jc sram. (Medklici: Pfuj! Sramota!) Ce se vsede obrtnik k mizi v gostilni, kjer sedi kak doktor, se ta, če niso volitve, obrtnika sramuje. (Medklici: Resnica! Pfuj!) Pri volitvah pokažite v dejanju, da se ne pustite več zasramovati. Očitajo nam, da smo zanemarjeni. A zakaj smo! Zato, ker se brigali niso za našo izobrazbo.
Kako napadajo obrtnike, če so prisiljeni, da zvišajo cene. In po krivici. Načelnik graške mesarske zadruge je izjavil, da mu ostane čistega dobička pri enem volu 24 kron. Ker proda na dan dva vola, že zasluži, a izjavil je tudi, kako naj pa izhaja mesar, ki proda celi teden le enega vola. Priznati moramo, da so mnogi mesarji reveži, berači.
Boj vojaštvu mora voditi z vso odločnostjo zavedno obrtništvo in sicer tako, da se odpravi armada. Ko bi bilo zavedno obrtništvo, bi moralo nastopiti proti vojaštvu. V poznejših časih bodo izšle debele knjige, ki se bodo pečale s tem, koiiko požre militarizem. Naši potomci se bodo čudili, da smo trpeli tako breme. Služil sem pri vojakih tri leta, čez 6 mesecev so me pa zopet pozvali pod crožje, da sem vtikal lesene patrone v puško. (Smeh.) Kakor gotovo računa opravičeno »Slovenska Ljudska Stranka« na zmago, tako gotovo bo poražena čez deset let, ako ne prevzame v svoj program boj militarizmu. Kot samostojni program »Obrambene zveze za,-vednih obrtnikov« predlaga:
1. Tesno zvezo vseh avstrijskih obrtnikov. 2. Delovati se mora na to, da se doseže narodni mir. Boljša bi bila prijateljska zveza, kakor pa da se pulijo razne avstrijske narodnosti med seboj. 3. Vojaštvo naj se zmanjša ali pa popolnoma odpravi. Avstrijski obrtniki naj prevzamejo iniciativo, da bodo nastopili obrtniki vseh držav za to zahtevo po svojih državah. Govornik naglaša, da se njegov predlog ne sme napačno tolmačiti. Sam dobro vč, da se razoroževanje prej ne more izvršiti, dokler ne sklenejo razoroževanja vse države. 4. Izobrazba obrtnikov. Obrtniki naj čitajo časopise in naj sc zanimajo za javnost. (Medklic: Parfim in lak sta za nič!) 5. Obrtni kredit naj se uredi.
Nadalje naj naroči shod odboru »Obrambene zveze«:
O našem programu naj se obveste vsi avstrijski listi in da poživlja današnji shod vse avstrijske obrtnike, naj se pridružijo našemu delovanju. V to svrho naj se skliče meseca marca v Ljubljani vseavstrijski obrtni shod.
Predlaga tudi, naj se izvolijo agitacijski odbori po vseh ljubljanskih okrajih in siccr tako, da bodo v vsakem okraju stanujoči agitacijski odborniki vedno v zvezi z obrtniki uotičnega okraja.
Poživlja obrtnike, naj pristopijo vsi v »Obrambeno zvezo«. (Živahno pritrjevanje.)
Razprave se udeleže obrtniki: Potokar, Ložar in Pust. Anžičevi predlogi obveljajo z dostavkom Ložarja in Pusta, da se prepusti odboru »Obrambene zveze« izvršitev teh predlogov.
* * *
O umazani konkurenci govori »Obrambene zveze« predsednik Weibel. Mnogokrat čujerno o umazani konkurenci. Največ umazane konkurence je v krojaškem, črcvljar-skem in pa v kovinarskem obrtu, a najbolj umazana konkurenca je pa v krojaškem obrtu po konfekcijah. Znan nam je slučaj, da je zahteval nekdo v izložbi visečo obleko z označeno ceno 12 gld. A reklo sc mu je v trgovini, da velja to le za rckelc. Ko je pa rekel dotič-nik, da bo dal stvar v liste, je pa dobil vse skup za 12 gld., samo, da ne pride v liste. Znan je slučaj, da je eden, ki prižiga luči, snel otročjo obleko z napisom 1 gld., stopil v prodajalno, dal goldinar, pa šel. Seveda so mu v prodajalnici vse stvari pripovedovali: obleka ne bo prav itd., a on je šel in jih ni poslušal. Pri zadrugah o tem ne smemo govoriti. Ali imajo sploh zadruge kakšno pravico? (Medklici: Nobene!) Cc govoriš na shodu zadruge, si ustavljen in ne smeš več govoriti. Zadruge imajo lep namen, da združujejo, posredujejo med mojstri, pomočniki in vajenci in magistratom. Kako pa sc to godi. Fn vajenec ic pri meni udaril drugega. Kolikokrat sc to zgodi. Vajencu so na magistratu svetovali, naj gre k okrajnemu sodišču. (Medklici: Sramota! Ali ni bil to Scšek P) Iu pri sodišču so ucoma-deževanega fanta obsodili na 48 ur. (Medklici: Res, sramotno jc to!)
Zbornični svetnik Kregar: K umazani konkurenci spada tudi plakatiranje in podobna reklama. Obrtniki preveč konkurirajo med seboj, a še bolj umazano konkurira z obrtniki velika industrija z agenti in inserati. Proti umazani konkurenci se mora obrtništvo bojevati, a vplivati se mora tudi na odpravo
medsebojne konkurence. (Odobravanje.)
* * *
Tesarski mojster Pust izvaja: »Slovenski Narod« trdi. da jc »Obrambena zveza« klerikalna. Pošlje naj zastopnika v našo sredo, pa bode videl, da so v njej obrtniki vseh strui.
(Medklici: Tako je! Istina!) Piše pa tudi, da ni pristopil noben boljši obrtnik. Torej naj »Slovenski Narod« pove, kateri so boljši obrtniki, ki imajo ugled. (Medklici: Dobro! Tako je.) Nadalje piše, da se razgovarjamo o kreditu, kakor otroci. (Medklici: Sramota!) Pošlje naj svojega zastopnika in prepričal se bo, da se moti. (Medklic: Piše naj, kako bomo najlažje povračali dolgove!) Imenuje pa »Slovenski Narod« vse obrtnike, ki so v »Obrambeni zvezi«, kravtarje. (Medklici: Sramota! — Splošno ogorčenje.) Želeti bi pač bilo, naj pove, kateri obrtniki niso takšni kravtarji in ki imajo kredit na razpolago ter ničesar ne doi-gujejo. (Smeh. Odobravanje.) Kar se pa tiče kovača Kunstlerja, se mu pa priporoča, naj si obleče frak in naj kuje v cilindru, in sicer cekine (Bučen smeh. Odobravanje), pa bede imel dovolj ugleda in dosti kredita. Čudno se zdi človeku, da pride tak inteligenten človek k obrtnemu stanu. Predlaga sledečo resolucijo :
»Današnji shod naroča odboru »Obrambene zveze«, da se čirnpreje konstituira kot volivni odbor, preskrbi kandidaturo iz obrtniških krogov za vse javne politične korpo-racije. Odbor ukreni pravočasno vse potrebno in naj skrbi za gotovo izvolitev. Kandidat mora biti član »Obrambene zveze zavednih obrtnikov« ter voljen od odbora iste. Kandidat se obveže, da bode zastopal vse javne obrtne koristi po programu in načelu »Obrambene zveze« zavednih obrtnikov. Kandidat predloži dnevni red pred vsakim zborovanjem v presojo »Obrambeni zvezi« ter po isti presoji na podlagi danega mu programa brez ovinkov zastopa obrtne koristi. Kandidat mora biti samostojni obrtnik v okrožju volivcev.«
(Živahno odobravanje.) Predlogi obveljajo soglasno.
* * *
Predsednik VVeibel: »Naš List«, tako se imenuje, pa ni naš list, je pisal, da smo klerikalne babe. Na Francoskem je tudi enkrat neki časnikar pisal razžaljivo. Poslali so ponj in na dvorišču sredi vojakov ni moral le vzeti nazaj besede, ampak je moral požreti celo papir. (Smeh.) Tako vpliva moč in tako bo vplivala tudi moč v »Obrambeni zvezi« združenih obrtnikov. (Živahno odobravanje.)
Podpredsednik Ivan Pust naglaša potrebo, da sc obrtniki medsebojno ljubijo in združujejo. (Živahno pritrjevanje.)
Predsednik Weibel zaključi zborovanje: V »Obrambeni zvezi« nismo ne klerikalci in nc liberalci. Obrtniki smo, ki moramo delovati složno za koristi svojega stanu. Povabi obrtnike na veselico »Obrambene zveze« 2. februarja v »Unionti«. Vstopnina za gospode je 1 K 40 h, za dame 1 krona. Povabi tovariše, ki morejo, naj se udeleže shoda »Obrambene zveze« prihodnjo nedeljo v Novem mestu.
S ki ici ■ Na svidenje v Novem mestu ali pa 2. februarja v »Unionti«, so se razšli zavedni zborovalci obrtniki.
ueliKi ijiidsHl Koncert ..Gltisnene Notice".
Kolikorkrat smo bili navzoči pri koncertih, ki jih ie v zadnji dobi priredila »Glasbena Matica«, se je vrivalo vprašanje, je-li moč pri naših razmerah še več doseči, je-li moč še napredovati? Z veseljem moramo priznati, — o tem je priča včerajšnji koncert, — da zbor »Matični« ne le vztraja na višini umetniškega petja, ampak, da stremi za idealom popolnosti.
Prepričani smo, da hvala in odlikovanje, ki ga jc zbor »Glasbene Matice« že vžil tekom zadnjih let, ne bo pojemalo, ampak rastlo ter da bo slavni pevski zbor dosegel vrhunec umetniške izobrazbe, dokler bo v rokah tako skrbnega in neumornega šolanja.
G. Hubad razpolaga z vsem proviantom pravega koncertnega vodje. Da so tudi pevci in pevke njegovega odličnega zbora sposobni in dovzetni zato, kar jim nudi njegova nedosegljiva spretnost, — smo se prepričali snoči v koncertni dvorani hotela »Union«. Vrednost zbora zamore rasti in pojemati, kakor se tudi pevske moči vedno menjavajo. A prav sedaj se ponaša »Glasbena Matica« z nekaterimi iz-bornimi močmi, ki so za zbor njen velika pridobitev, kakor smo zaznali včeraj. Omenjamo le gospico Josipino Šusteršič, ki je zaslovela po Ljubljani vsled svoje velike pevske daro-vitosti; odlikuje se z zvonkim, čistim in mehkim glasom. Seveda za toliko dvorano in tolik zbor z orkestrom je za solopevce in solopevke treba tudi vaje ter telesne in organske jakosti.
Kot prva točka na vzporedu jc bila mogočna, izvirna skladba g. Ant. Foersterja: »Turki na Slevici«. V tej krasni kompoziciji sc je g. skladatelj s finim glasbenim čutom za-globil v besedilo pesnikovo. Izvajanje je napravilo očaruioč vtis na poslušalce. Lepi so zlasti nekateri zbori n. pr. mešan zbor ob sklepu.
G. skladatelju, ki jc bil tudi navzoč, jo eb-činstvo priredilo srčne in navdušene ovacijc.
Mnogo je peval pri včerajšnjem koncertu Ljubljančanom dobro znani, izborili operni pevec Erncst vitez Cammarota. Nastopil je samostojno ter pel »Arijo« in »Smrt Chopinovo« iz Oreficeve opere »Chopin«.
Ni zlepa tenorista, ki bi pel tako prikup-liivo, gladko iu mehko, kakor g. Cammarota. Njegov glas je obsežen, poln in čist v vseh višinah; poleg tega ga odlikuje izredna lahkota v izvajanju ter jasna izgovarjava teksta. Hvalevredno jc tudi to, da poje brez gest in brez truda, kakor bi se igral.
Nedvedov solospev »Pogled v nedolžno oko« je imel loliko večjo veljavo, ker ga je pel g. Cammarota. Istotako lepe pevske vrline
ima tudi g. Julij Betetto; njegov nastOD je vrlo ugajal.
Med manjšimi točkami vsporeda ne smemo prezreti mešanega zbora »Lilije«, ki ga je zložil nadarjeni skladatelj konservatorist Stan. Premeri. Dasi ie pesmica bolj priprosta, vendar ni bila brez znatnega učinka.
Dobro znana, krasna Nedvedova »Nazaj v planinski raj«, je in ostane ena najlepših slovenskih kompozicij. To je skladba, ki se res poda za ljudski koncert prve vrste. Poskuša se z njo marsikak zbor, a treba je vrlih moči, da jo spravijo pod streho. — Ce se poslušalec količkaj vglobi v besedilo pesnikovo, potem pa čuje to veličastno pesem, tako, kakor jo je prednašal zbor »Matični«, potem mora imeti ledeno ali pa grčavo srce, ako se ne čuti globoko ginjenega in bajno očaranega. Ko smo se divili včeraj nad to skladbo, smo rekli: Tako je treba peti! Kje najdeš lepšega, in plemenitejšega vžitka!
Velika skladba Bendlova, šaljivega značaja: »Švanda dudak« ima zopet svoje glasbene lepote, a tudi mnogo težkoč za pevce. Prav izborno so jo pogodili i zbor i godba, v tem, ko je bil orkester pri Foersterjevi »Turki na Slevici« mestoma prebučen.
Pač mnogo časa in truda je bilo treba žrtvovati, da je zbor tako točno in dobro naštudi-ral skladbo, ki vsebuje toliko težkoč.
Vso hvalo smo dolžni slavnemu pevskemu zboru »Glasbene Matice« in njegovemu truda-l.iubivemu koncertnemu vodji za obilen umetniški vžitek včerajšnjega večera; hvala tudi odboru, da se je odločil pritegniti širše občinstvo k tej prireditvi, kar je možno le v veliki dvorani hotela Union. Občinstvo se je rade-volje odzvalo povabilu ter je napolnilo do zadnjega kotička vso dvorano, balkon in galerijo. Toliko udeležencev najbrže še ni bilo zbranih doslej pri nobenem »Matičnem« koncertu. Med navzočimi smo opazili tudi gosp. grofa Cho-rinskega s soprogo, najvišje vojaške dostojanstvenike in mnogo izvenljubljanskih gostov. To je pač v ponos, čast, pa tudi v korist vrlemu glasbenemu zavodu, njegovemu slove-čemu zboru in g. Hubadu.
Včerajšnji koncert je bil pravi triumf »Glasbene Matice«. Na stotine ljudij ni moglo več v dvorano, ker je bila ogromna dvorana »Unionova« tako natlačeno polna, da je bil vhod končno policijsko zaprt. Po koncertu se je v veliki dvorani in v stranskih prostorih hitro aranžirala prijetna prosta zabava ter je tudi v tem oziru »Union« pokazal, kako pripravno je zgrajen za take prilike.
»Glasbena Matica« je včeraj poiskala pot med ljudstvo in ljudstvo jo je sprejelo z odprtimi rokami.
Štajerske novice.
š Shod v Trbovljah. Včeraj je imel v Trbovljah shod dr. Krek. Govornika so^socialni demokratje motili z medklici in očka Cobal so se zrepenčili, dr. Krek pa jim je povedal take, da so končno povesili glave in umolknili.
š Konkurz. Galanterijski trgovec Albin Pristernik v Mariboru je postal insolventen.
š Nemški kandidat za celjski mestni okraj. Nemški zaupniki v Celju so postavili državno-zborskim kandidatom za nemško mestno skupino deželnosodnega svetnika Rih. Marckhla iz Celovca. Marckhl je hud nacionalec, ki je dolgo časa služboval v Celju in bil velik podpornik nemški stvari. Ko je bil imenovan sodnim svetnikom za Celovec, mu je bilo zelo neprijetno zapustiti Celje in svoje nemško delo. Da pride vendarle iz Celovca nazaj v Celje se poteguje za državnozborski mandat. Nam je vseeno, kdo bo prišel iz Celja v državni zbor Marckhl, Oechs ali pa Gussenbauer.
š Umri je v Celju bivši hišni posestnik in strugarski mojster Ferdinand Stadler v starosti 68 let.
š Rudosledbo ie dovolil rudarski urad v celju Albertu Dub, rudniškemu posestniku iz Dunaja.
š Nezaslišano. Nemški časniki se že cel teden sem zgražajo nad činom, ki ga je zakrivila nemška gospa Marija Mraz v Brežicah: prodala je namreč svojo hišo najbol.išeniu kupcu, ki je bil — Slovenec! Sedaj oponašajo gospej, kaj so ji Nemci vse dobrega storili. Lepa nemška čednost to očitanje. — Vsa jeza izvira odtod, ker niso mogli dobiti hiše za slepo ceno v roke in ker bo moral iz hiše nemški pek. — Gospa Mraz se bo že potolažila zaradi tega nemškega vpitja.
š Iz poštne službe. Poštni asistent Martin Gratz je prestavljen iz Celja v Gradec, Štefan Wirth pa iz Selške doline v Celje. — Oficijalu Fdvardu Urban iz Zidanega mosta je poverjeno vodstvo kolodvorske pošte na Prager-skem.
š Štajerski odvetniki. Odvetniška zbornica štajerska je imela ob koncu minulega leta vpisanih 165 odvetnikov, med temi 72.v Gradcu, 11 v Celju, 14 v Mariboru, 5 v Ljubnem, 6 v Ptuju, ostali po drugih krajili na deželi.
š Izobraževalno društvo v Celju priredi v nedeljo 20. januarja ob uri popoldne predavanje o kmetijstvu. Predaval bode strokovnjak kmetijstva g. učitelj F. Levstik. Noben kmet celjske okolice naj ne izostane!
š Poroka. V soboto 12. januarja- je bila v Vetrovčah pri Celju poroka g. Julija Fischerja. c. kr. kazniiničnega pristava v Kopru, z gdč. Julijano Kupljen, hčerko rajnega c. kr. notarja v Celju. Bilo srečno!
š Slovenjgradec. Podružnica sv. Cirila in Metoda je imela dne 6. januarja t. I. občni zbor. Predsednik gospod Pečnik pozdravi navzoče; nato govorita gg. Konrad Šmid in A. Bcrk, ki v navdušenih besedah vzodbuiata, naj se ta prekoristna družba vsestransko podpira in naj nc mine nobena vesela družba, da bi sc kaj ne prispevalo za to družbo. Naša sveta dolžnost je, ohraniti zavode, ki jih je ustanovila družba. Navzoči so takoj darovali biizo 50 kron za družbo. Pri volitvi novega
cdbora so bili enoglasno izvoljeni: A. Berk, predsednik, S. Šalamon, tajnik, Ivan Kač, blagajnik; namestniki: Fr. Pečnik, Mat, Šmid,
Lovrenc Verčkovnik. Odbornik: Fischer Iv. Podružnica namerava med drugim tudi veliko narodno veselico prirediti v prid družbi.
š Južna železnica širiteljica nemškega šovinizmu. »Domovina« piše: Neka slovenska tvrdka je hotela poslati nekaj blaga v Kranj. Izpolnila je dvojezični tovorni list slovenski. Uradnik Južne železnice odkloni tovor ter izda slugi listek s to-le izjavo: »Kranj ist kei-ne Station, kommt \veder itn Cursbuch nocli in anderen Biichern vor. Frsuche neben Kranj auch das Wort Krainburg ze setzcn. — Cilli k. k. priv. Siidbalm-G. I0./I, 07. - (Uradni pečat) podpis nečitljiv. Ta pismena izjava .ie najjasnejši dokaz, da smatrajo uslužbenci Južne železnice gojenje nemško - narodnega šovinizma in nemške nestrpnosti kot prvo, glavno in edino svojo uradno dolžnost. Da ie uradnik vedel,kaj in kje jc Kranj, nam jc dal pismeno potrdilo. »Kursbuch« Južne ali ka-teresikoli bodi železnice, ki teče po slovenskih tleh, nas prav nič ne briga. To so notranji uradni pripomočki, da uradnikom olajšajo poslovanje. Cc so ti tako nepopolni, da stoje v njih samo nemška imena slovenskih krajev, .ie to za železniška podjetja samo dokaz njih zaostalosti in neumnosti, da bi pa nemško-nacijonalni železniški uradniki izkoriščali te nedostatke v propagando nemško-nacijonalne politike, tega ne trpimo in ne bomo trpeli. Železnice tečejo po naši zemlji in so bile zidane edino v ta namen, da služijo vsemu prebivalstvu. ue samo par nemškutarjem v slovenskih krajili. Takih nesramnosti, kakršna je ta, ne bomo trpeli, čeprav je nemški na-u.ionaiec dr. Derschatta železniški minister. Železnice naj opravljajo svojo dolžnost in izvršujejo svojo nalogo kot prometno sredstvo, svojim uslužbencem pa naj povedo, naj svojo politiko uganjajo po krčmah, če hočejo, ne pa v uradu!
š Judeže v denar. V Središču je umrl oče znanega zagrizenega uernčurja J. Polantza, Katri je v Celju napadal Slovence in kateremu je potem Stidinarka s podporo k trgovini pripomogla. Pri zapuščinski obravnavi v Ormožu ga je sestra vprašala: »Kie pa imaš tiste krone, za katere si svoj materini ;czik prodal ?«
Mm'm nem.
k Slovenski kandidat na Koroškem. S Koroškega se nam piše: Cilje se, da bo kandidiral v državni zbor za koroški slovenski mandat vrli narodnjak g. Urban Piskernik, župan občine Bela pri Železni Kaplji.
k Komičen dogodek se jc pred nekaj dnevi zgodil v Šmohorju. Tamošnji župan Gasser je namreč poslal domačo deklo k brivcu, kateri se piše Pardon, rekoč: »Pojdi k Pardonu, in reci, da me naj pride obrit!« Dekla je pa te besede narobe zastopila ter jc šla mesto k Pardonu, k baronu, okrajnemu glavarju, kjer je potem povedala županovo naročilo. Seveda je bil vsled tega okrajni glavar skrajno razburjen, ter je kljub pozni uri komisarju naročil da se mora občinski svet takoj k seji sniti. Ko so bili začudeni občinski odborniki z županom vred skupaj in se je začela seja, se ie šele zvedelo, zakai da so bili klicani, namreč radi deklinega naročila. Tu se je pa pojasnila cela stvar na kar je bila seja takoj zaključena. Radi dekline zmote je mislil okrajni glavar, da ga župan za nos vleče, vsled česar je v svoji baronski ošabnosti sklical občinske odbornike. Ravno tako kakor v »starih časih«.
k Koroški deželni glavar odlikovan. Kakor ic zvedel »Korresp. biro«, jc deželnemu glavarju koroškemu, Zenu grofu Goessu, podeljen red železne krone I. razreda.
nmt o špirita.
V soboto popoldne se je vršila civilna pravda pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. Trgovski sotrudnik pri gospodu Grošlju Viktor Šobcr toži Liningerjevega koči.aža za povračilo polovice one vsote, ki io je plačal Šober kot kazen v znani zadevi, ko so mesto špirita dobili pri mitnici na Radeckega cesti v sodu vodo. Sodnik, sodni tajnik Koblar, Šobra zastopa dr. Sajovic, Kotnika pa dr. Ravnihar. Poslušalcev jc lepo število, med njimi občinski svetnik Lenče in bivši sorški župnik Brce. ki zadovoljno pokima, ko zagleda Slovenče-vega poročevalca. Sodni tajnik Koblar nazna-nia kar jc do sedaj dognala razprava. Kotnik ie nasvetoval Šobru. špirit pustiti doma in napolniti sod z vodo. Tožnik trdi, da se je branil, a sc je končno udal. Pri čepinu sta bila poiita soda s špiritom, da bi mislili na mitnici, češ da se nahfija špirit v sodih. Sodnik zavrne več predlogov zastopnikov tožnika in toženca. To-ženče\ zastopnik dr. Ravnihar naglaša, naj se prečita akt vžitninskega zakupa, ki bo dokazal, da to ni edini slučaj, ko jc bil prizadet Šobcr pri vžitninskih prestopkih. Zaslišijo naj se mit-ničarski prejemniki Kapler in mitničarska paznika Zaje in Lavrič in dr. Tavčarjev koči.iaž o tem, kar je govoril Šober potem, ko je žc plačal pri mitnici poravnalno vsoto. Prične za-šlišavati priče. Dragotin Ciril, 24 let star, izpove: Kotnik je nagovarjal Šobra, naj napolni spiritov sod z vodo, da ga odpelje kot transito blago v Vodmat. Kotnik jc rekel, da ic to že večkrat storil. Ko jc prigovarjal Kotnik Gro-šlju, je bila navzoča gospa Grošljeva, ki je rekla, da noče o tem ničesar vedeti in jc takoj odšla iz prodajalne. Kotnik ic nato še prigovarjal Šobru, da je že vozil za druge trgovce na ta način in da prevzame vso odgovornost nase in da nima pri vsem tem Šober ničesar opraviti. Gril jc posodil Šobru denar, da je plačal, kar je bilo predpisanega. Par dni pozneje mu je pravil Šober, da vsega denarja pač ne bo dobil povrnjenega, pač pa polovico, ker mu je tako
obljubil Kotnik. Priča Anton Kokalj, hlapec pri Grošlju pove, da je prišel opoldne ob 2. uri Kotnik z vozom, da odpelje sod z vodo, ki sta ga natočila Šober in pa on. Kotnik je rekel Sobru, da bi bilo dobro, če se sod polije s špiritom. Po Šobrovem ukazu je prinesel Kokalj špirit v steklenici in toženec ga je zlil pri so-dovem čepinu in ga razrnazal, ceš, da užitnin-ski pazniki le potipajo s prstom in poduhajo, če je vsebina špirit. Drugega priča ne ve. Ko so ga pa zasačili, je prišel Kotnik in rekel, da bo plačati okoli 400 kron. Cez nekaj časa pa sc je povrnil nazaj in je rekel, naj poravna zadevo Šober. Franc Grošelj, trgovec, star 54 let izpove: Tožniku nisem pri ravnateljstvu užitninskega zakupa plačanega zneska povrnil razven 55 kron 43 vin., kateri znesek spada sicer na dac. Sober služi pri njem dobro leto tudi sicer vestno. Sodni tajnik Koblar ne pripusti dr. Ravniharju vprašanja, če je imel Grošelj že pre.i kake sitnosti z užitninskim zakupom. Liningerjev hlapec je slišal, ko je rekel Kotnik Šobru: »Ce čte, naredite, silim vas ne.« 1 o je bilo dopoldne. Popoldne je imel tožnik pripravljen sod. Komi (Sober) je imel v rokah špirit in je rekel Kotniku, naj ga polije po vehi. Kotnik jc pa to odklonil. Na čepinu je pa bil sod polit s špiritom. Na vse dogodke pa priča ;ii pazil. Par dni pozneje .ie zopet prišel s Kotnikom h Grošlju in takrat je vprašal komi: »Koliko boste plačali?« Kotnik je pa rekel: »Nič ne bom dal.« Šober mu je nato rekel: »Te bom tako pre . . . udaril za tih.« Drugega ne ve. Priča Alfred Lininger izpove: »Mislim da neki ponedeljek okoli deyete ure dopoldne me sreča po poti proti pošti Šober in me vpraša, če grem plačat kazen. Na moje zanikanje mi reče, naj hitro grem in vredim celo zadevo, ker bodo sicer prišle ua dan stvari, ki mi utegnejo zelo škodovati. Priča je odgovoril dra-stično in negativno. Popoldne je pa zahteval Sober od Liningerja starejšega plačilo, na kar mu je odgovoril, da ne mara imeti s tem nič opraviti.« Tožnik Viktor Šober, 25 let star, uslužbenec Grošljev: »Dne 19. novembra 1906 je vprašal toženca na cesti z ozirom nato, da .ie on prevzel vso odgovornost nase, če bo plačal, in on je obljubil, da bo plačal, saj bo le nekaj desetakov, ker je že govoril z Lavren-čičem. Denarja pa da nima in naj zato on založi. Rekel je, da si bo izposodil denar od Liningerja. Lininger pa ni hotel nič dati in Šober ni imel prilike, da prosi na posodo, ker ga je prijel Lininger koj, kaj je govoril glede na zadevo z njegovim sinom. Z od Grila izposojenim denarjem je plačal kazen. Kakih 14 dni pozneje je vprašal toženca: »Ali boste plačali«, toženec pa je odklonil vsako plačilo. Pavel Kotnik, kočijaž pri Liningerju: V ponedeljek 19. novembra okoli poldevete ure ga je dobil Šobcr na cesti in mu rekel: »Kako bova naredila s to stvarjo. On mu je pa rekel: Nimam denarja. Sober pa: Jaz tudi nc. Sla sta k Liningerju, da posodi Šobru denar, a v Li-ningerjevi pisarni je pa Šobra gospodar takoj trdo prijel in tako sploh ni prišlo do tega, da bi bil zahteval Šober denar zase. Res je, da je šel na gospodarjev ukaz k Lavrenčiču toda samo, da se izroči voz, ker smo ga rabili. Glede na plačilo pa ni prosil in tudi ne vprašal, marveč mu je rekel Lavrenčič, da ne bo toliko plačati, ker se bo kazen znižala. Ko mu je povedal Sober, da Lininger ne da, mu je svetoval, naj gre h Grošlju. Šobcr me je pozval, naj nui kaj povrnem. Rekel sem mu, da nisem kriv, da so odkrili stvar na mitnici, ker je bilo premalo vode v sodu. Šobru ni sploh nikdar obljubil kakega povračila. Ko ga je Šober vprašal dva dni pozneje, koliko bo dal, in mu je rekel, da nič, je zamahnil Šober z roko in rekel, da ga bo udaril za uh. Sodnik prečita dejanjski opis glede na zamenjani špirit z vodo. Dejanski opis navaja kot storilca prestopka do-hodarstvenega zakona trgovca Grošlja, podpisan pa je Šober. Sodnik zavrne vse nadaljne predloge obeh zastopnikov, ker se gre v tem slučaju le za to, če je obljubil Kotnik Šobru kako povračilo ali ne. Razsodbo naznani pismeno.
Nakopičevanje velikanskega kapitala v roke posameznikov jc izined socialno-politi-ških ftojavov v današnji dobi eden izmed najbolj nevarnih. Da se držimo lc enega konkretnega slučaja, naj navedemo premoženjsko stanje francoskega Rotšilda.')
Francoski Rotšild ima danes premoženja deset milijard. Kako velika je ta svota in kaj pomeni v gospodarskem življenju Francoske, razvidimo le tedaj, če uvažujemo, da iznaša danes vse nacionalno bagastvo eeie Francoske 200 milijard; torej ie dvajseti del premoženja cele Francoske v rokah Rotšildovih. Rotšild je lastnik najbogatejših francoskih rudnikov, on nadzoruje vse javne kredite, celo francosko banko; ravnotako železnice in kanale. V Parizu so največje hiše in prostori last Rotšildov, okoli eiizeiskih planjav Bois de Bologne, monceauskcga parka in severnega, kolodvora so cele dolge ulice njihovo posestvo. To desetmilijardsko premoženje .ie na-rastlo na tako visoko svoto iz 800.000 mark Jakoba Rotšilda v teku 90 let. To premoženje pa vedno bolj, neprestano in neopazovano narašča. Stari baron Alfonz Rotšild .ic nekoč dejal: »Moj oče mi je zapustil eno miljardo, jaz zapustim svojemu sinu deset«. Ce bo to premoženje naraščalo v enakem razmerju kot scda.i, bo v doglednem času obsegalo malo-ik.nc vse premoženje Francoske. Narodni ekonomi si nc vedo kako pomagati, ko vidijo kako to velikansko premoženje požira vsa manjša. Rotšildi so na Francoskem previdni, uvažujejo vse politiško-socialne izpremembe in sc jim prilagodijo tako, da jc njihovo stališče in njihova finančna moč na varnem.
Značilno je, da francoski Rotšildi izdatno podpirajo vsa socialisliška glasila na Francoskem
brez izjeme.
O ameriškikh milijarderjih niti ne govorimo: tam ima Rockefeller na dam 700.000 K dohodkov. V Ameriki že mislijo na to, kako odvrniti tako socialno-politično in narodnogospodarsko zlo. Bogati Carnegie sam je na nekem shodu društva »National Civis Fede-ration« predlagal, naj država uvede na zapuščine milijarderjev petdesetodstotni davek; polovica premoženja naj zapade državi, oziroma celemu narodu.
Plutokratstvo narašča tudi pri nas. Tudi o tem problemu bodo morali prejalislej premišljevati ljudski zastopniki. Prvo, kar se dd doseči, da se nacionalno premoženje ne nakopiči v rokah posameznikov s krivičnim dobičkom vred, ie: podržavljenje vseh prometnih zvez in rudarstva. .
Tržne cene v Ljubljani
dne 12. januarja.
		Tfl	b		K	h
•oveje meso i. v.	kg	t		100 kg pšen.m. št. 0	28	SO
. ,11. v.	D	1	36	» 1) It D ^	2	60
. m- v.	n	1	iO	• » » D ^	27	'0
"elečje meso	»	1	H6	i n » » ^	26	70
raSifije > sveže	»	1	68	s , , » ^	23	5
» prek.	n	1	9«	. • » » ®	22	4
\o9trunovo mesu	b	1	0)-	* » » » ®	21	40
Kozljifi . . . .	n	1	41)	7 n ' ti n '	U	80
lagnje . . . .	n	1	40	n » n » 8	14	7o
Vlaslo . . .	>	2	4 C	„ koruzne moke	18	
„ surovo	n	2	40	» ajdovo „	35	60
rtast prašičja . .	»	1	72			
ilaniua sveža	>	1	4S	(fižol, liter . . .	—	24
» prekajena	»	1	68	'irah. > . . .	—	48
Salo.....		1	bi			<0
				Kaša, „ ... .	—	21
iajca, tri . . .		_	3>	Ričet, „ ... .	—	22
Mleko, liter . .			Ifl			
„ „ posneto		—	08	Pšenica . . 100 kg	16	50
Smetana sladka,	lit.	2	2«	Rž . . . » »	i5	
„ kisla,	J)		80	Ječmen . . » »	14	50
Med, kg . . .		1	20	Oves ... > »	17	
Krompir, 100 kg		r.		Ajda ... » »	17	50
Piščanec . , .		i	20	Proeo, belo. » >	17	—
(lolob . , . .		_	6o	„ navadno „ ,	17	_
		2	_	Koruza . • >	15	60
Gos ...	•	10	—	„ bosenska „	—	—
') Charles Fngei v »Lclio« (Bruselj).
Katoliška Tiskarna
priporoča raznovrstno
vizitnice TBi
po nitki C«ni.
Zahtevane „S'ovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na Roloflvorihi
Borzna poročila.
»Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 12 januarja 1907
XnloabcBi p&plrjt.
l"7, majeva renta......
i%l, arobrna renta . . . p/, avstrijska kronata rantu i, zlata renta ■% ogrska kronsks , . ■ .»/„ , slata 0 ■ . &*/. posojilo dežele Kranjske t-V/, popojila mesta Sp\jet . i V/. » . Zador •
IV/. boan -bor«, žel, pon. 1903 l®/. Is/ška dei banka k. o. l*f" » . , i. o. i V/, nast pisma ga! d, hip. b
IV/, Požt- kom- * * pr 1 V/, gRRt- P"iSma Innorat. hr. i1'.*/. . » ogr, cen. de*, hr. i V/. , r . hip. banke IV/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr, i',7/, obl. Cefike ind. banke . . P/, prior. Trst-PoreC lok .
prior. dol. iel.....
p/, , Juž. žal. kup. VtV» t v/. wstT. pos. aa žel. p. o
Sr e J k «
',rt*.!;v od f. 1860'/i .
, . SUM......
tUHkU
»cm. kredit«® >■■ einifiij«
. > » . •
, ogr. hip. bjniie • . . < srb«ko 4 fts. HX» — turške	. .
toilika	»Mflk«
<,i*ditne	n
'aamoSko	n
Krakovske	»
•Jubilaiisk«	m
ivvsti rud. krlfv ,,
->i;r * « »
iudotfove	»I
talcburčko	I!	4
Juarjsfcfr kom „
f> 4 t a I * v
iuittfl ielernico ... ■ • Jržsvne žoleintet , , . .
o^; .-ikt bančne dr,'nkr ivm- kreditne bacjr« Jurske „ n ... JtvnoRtcrmkt „ franio>;okop v Mostu (Brili,
Upinske mentan.....
'ruftkc žel. indr. družbe
!ltoii-Mur4nyi......
frbovijske premog, družbi.' \v»tr. ororne tovr rirušbu "ladkorsa druibt
* »i»tii.
i. kr. cekin .....
10 franki ....
tO marke.......
•cveroignu ... tarke
.adkl bankovci . , . Sublji ...
Jolarji.........
Denar	Blago
99 30	99-50
100 25	100-14
99-35	99 -5
1 7 35	117 55
96 26	96 45
114 t,6	114 85
15< 25	9190
13 3 J	313 65
98 90	100 86
99 90	100-»6
99 tO	9970
60	ion 10
100 30	101 31
IC5-06	1C6 05
100 -	101 -
100 —	100 25
100 —	100-15
100'—	101-
t00'25	101-25
99-90	
V) 50	—
422 50	42 V50
10U —	1J1-
216 -	217 -
266 51	268 50
1*4-25	li5 25
275 75	286 75
284 5 j	29450
'5 i	,61 -
168 -	110 50
6-« 15	i69 S5
2 75	24 78
448 -	It 8 -
7 T-	82
9) -	96 —
66-	fl0---
46 75	48'75
27-74	2976
S5 -	60--
75- -	81 -
500	609 -
77-76	i78 75
694 90	B95 90
1775	<785
689 50	690 50
838 50	839 50
244 50	■> 5 50
744 -	748 -
626 -	626 -
2673 -	2683' -
572 50	-,7 v.nO
283 —	28V60
o7t	»80-
•48--	14850
V »6	11-40
.9 1»	19* 13
»•<61	j3-7i
4 02	7i 10
11 26 6	1782»
9 f- b0	■tb 85
1-6260	2 6350
4-34