IX. letnik.	v	Ciorici,	dne	17.	januvarija	1001.	3	številka.
ra ~~
slovensko ljudstvo na'fy
Sta vero dom evso
Izdajatelj in odgovorni vrodnik: I v mi Itajl v Gorici.
<—\\ ■	—‘
Tiska »Aarodnn liskama11 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
r-@/ l/haj.i vs.ik i Četrtek ob II. m* ‘•»».•ioKIiio. Rokopisi se ne vračajo. Nefriiiiltoviina l>isma se ne sprejemaj«.
Cen« listu /na5a za	celo	leto	4	krone,
za	pol	leta	2	kroni.
Za manj premožne za	celo	leto	3	krone,
/h	pol	leta	K	1 *i5().
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvoriSče sv. Hiliirija Stev. 7.
Z iirednikom je mogoče govoriti vsak dan od H 12 dopoldne v upravniStveni sobi.
w ’
Naročnino i , naznani!.; prej m a li|>r;i .,'.Ivo v (iorici, Sel . ;a ulica 5t. H. Posamezne številke se piiul.ijujo v toba-karnali v dolski ulici, Nunski ulici iu na Korcnjskem bregu (Kiva Como) 51. 1-4 po S vin.
Uglasi iu poslanice se računijo po petit vrstah, iu sicer: če se tiska enkrat M vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Naročnino in oglase je plačati v Gorici.
JAVEN SHOD
priredi
v nedeljo 20. t. m.
v prostorih g. Josipa (101lJA.\C-a, v Attemsovi palači na Korun v Ciorici ob j. uri popoliidne. DNEVNI UKU:
0 novem domovinske m zakonu.
Govori gosp. E. Klavzur.
Slovenci! Udeležite so v obilnem številu!
Organizujmo se!
Zadnje državnozborske volitve so pokazale, kako smo razdeljeni v stranke in strančice. Vsaka vas ima po tri stranke, ki se med seboj prepirajo za nič. Te prepire je porabila „Soča", da nas je v marsikateri občini premagala. Če je do-lenja vas bila za nas, nahujskala je ..Soča11 gorenjo vas proti nam, če je pa gorenja bila za nas, nahujskala je pa dolenjo proti nam, ker je vedela, da so Gorenjci in Dolenjci med seboj v prepiru. Učitelje so hujskali naprednjaki proti nam, češ, klerikalci so proti povišanju učiteljskih plač, kmete pa so hujskali, češ, klerikalec Gregorčič je gg. učiteljem plače povišal. Trgovce so hujskali proti nam, češ, klerikalci so za konsuntna društva, ki škodujejo trgovcem, kljudstvo pa so hujskali proti nam, češ, Klerikalci ne storijo nič za občni prid. —
gg-j—i—ei_j_ loj. ijujiiii —ta
LISTEK.
„Jug“.
Izdaja Fr. Drganc, št. 1. na Dunaju 1901.
Vsebina: ,,Slovenska kultura", do-kasuje relik pomen slov. vseučilišča v Ijubljani za Slovence in Avstrijo. »Tolstega nov roman'1 t. j. Kobstvo našega časa priporoča ideje ruskega reformatorja, grofa Tolstoja, ki ima sicer nekaj zdravili načel, povzetih iz sv. evangelijev, a vendar samovoljno kroji in zametuje krščanska resnice, cerkev in duhovslvo tako, d* ga je ruska cerkev morala izobčiti.
Pesem »Božji dih1, Kazimirja pl. Hadiča končuje z znanim interkonfesijo-ualniin refrenom: ..Ljubimo se, ljubimo »e, saj vsi smo bratje in sestri5!’1 Na kaki podlagi pa naj ?e ljubimo, uči na-sUdnji jako plitvi in lehkomišljeni se-itavek o »darvinizmu*1. V njem se slavi Charles Darwin kol solnce XIX. stoletja. Pisec tega člančiča zlivu svojo modrost v ta le sklep: „Danes po 4U-Ivlutmi boju lahko pouosno rečemo:
»Darvinizem je zmagal sijajno na v»i črti, devet desetin evropskih, najodličnejših učenjakov goreče in navdušeno oznanja novo resnico. Nasprotnike preštejemo lahko na prste". Ko bi bilo to pisunu pred kakimi 40 leti. bi ne oporekali, a dandanes je ravno nasprotno re». Darvinizem je dandanes učenjakom
Krotko naše ljudstvo je bilo izpostavljeno strašni agitaciji, ki je ljudi majala, kakor maja veter šibke veje. Vse se je gibalo, vse je tekalo, vse je kričalo, vse je lagalo, vse je preklinjalo.
Temu treba nemudoma pomagati! To je gotovo želja vseh slovenskih rodoljubov. Tako ne sme več dalje. Po tej poti ljudstvo zdivja iu se samo sebe ugonobi. Treba je v ljudstvu utrditi značaj, ki bo kakor zid odbijal divje napade itarodno-naprediie stranke.
Kako naj se to zgodi? Resolucija organizacijskega odseka II. slovenskega katoliškega shoda se glasi: 2. »Ustanavljajo naj se za posamezne kraje, župnije, občine ali okraje (dekanije, okrajne sodnije, glavarstva) katoliška politična društva. Vsako tako društvo naj se dogovori z lastništvom kakega katoliškega lista tako, da bo vsak društveni član dobival dotični list kot glasilo svojega društva. 3. Pri osnovanju in preosnavlja nju politiških iu ue-polit iških društev naj se pazi, da društveno delovanje ne bo kalilo rodbinskega življenja; v prvi vrsti naj se gleda, da bodo društva služila pouku iti blaženju srca; od-stranja naj se vsaka priložnost za potrato in razkošnost. 4. Društva naj redno prirejajo shode iu predavanja. Skrbe naj zlasti, da se po stanu društvenih članov v pozim-sketn času osnuje reden strokoven poduk; tako n. pr. v.elementarnih naukih, umnem kmetijstvu, domačih obrtih, knjigovodstvu iu članom primernih pravnih tvarinah. 5. Snujejo naj se javne bravnice in knjižnice. Želeti je, da se v vsaki fari s sodelova njem domačih duhovnikov in zato vnetih 1 a j i k o v
•" ■■	"	  .	i'	■	■ m ■■■ A. J
premagano stališče, neučenim pa ji* bil vže od nekdaj — zmota. Kaj pa je prepričalo iu navdušilo pisatelja, da nam v začetku XX. stoletja ponuja mesto sv. evangelija darvinizem? Zalo, ker je holandski vojaški zdravnik Evgen Dubois izko|ial 1894 I. na otoku Juvi čudne kosti: del lobanje, stegno in nekaj zob in zato, ker je izmej 12 učenjakov trdila trojica, da so človeški, trije drugi, da spadajo k okostju kake opice, šest ostalih pa je dokazovalo, da so to kosti p r e h o d n e obliko 111 e j opico in človek d m. Torej našli so vendarle dolgo pogrešani ..manjkajoči člen" mej opico in človekom. Kolikokrat so ga že bili našli in vendar ni bil pravi. Ako tudi na Javi ma Javi, deželi opic) najdeni, ne bo pravi, gotovo tiče kje pod morjem ali vsaj glava kje na Slovenskem!
V	obrambo svoje podmene se sklicuje pisatelj na Huxleya in llo-ckelja. o katerem morda ne ve, da je v svojih knjigah redoma ponarejal tipe živalskih plemen, da bi tako slepil in pri dobil občinstvo za svojo deseendenčno teorijo, da sklicuje se celo na glavnega prokuratorja ruskega sinoda Petroviča P ob edo nosceva, ki piše v ..Moskovskem Zborniku11 (1896), da darvinizem ne nasprotuje veri. G. pisatelj (Fr. Derganci! Predaleč hodite po vodo. Saj bi darvinizem po Vaših mislih dobil več podpore, ko bi ga odobril kak turški
orgjanizuje po tem potu berilo in širi izobrazba med ljudstvom".
To so v resnici ziate besede, vredne, da jih ljubi slovenski rojaki temeljito premislijo. Vsakdo naj prevdari, kako bi se dale v njegovi občini te besede vresničiti. V vsaki občini je treba združiti četo, ki bo kakor en mož poslavljala se v bran iu se vojskovala nasproti narodno-naprednim navalom.
Na delo, rojaki! Začnimo ustvarjati v ljudstvu trden, neomajen značaj! Naše delo bodi potrpežljivo iu vztrajno! Ne bomo vsega dosegli*v Jenem letu, toda, kar bomo dosegli, bo trajno in blagonosno. Ne popuščajmo dela niti za trenotek. Neuspehi naj nas ne tarejo! Svoje misli in svoje skrbi imejmo vedno obrnene v vresničenje katoliško-narod-nega programa. Ta program je jasen in edino pravi ter se bo brez dvojbe prej ali slej vresničil na vsej črti. V sedanjem času vidimo, kako vztrajno in pogumno delujejo liberalci in socijalni demokratje, katerih program ni druzega kot zmes raznoličnih nazorov. Zakaj bi pogumno in vztrajno ne nastopali mi, ki imamo jasen in edino pravi program? Našemu programu je v bližnji bodočnosti zagotovljena zmaga na vsej črti.
Da se čvrsto lotimo dela, je nujno potrebno tudi radi tega, ker se nam bližajo nove volitve, namreč deželne volitve. Te volitve bodo zahtevale več dela iu truda, kakor državne. Ako se ne pripravimo iu ne uredimt) svojih vrst, bo zmešnjava še večja', kakor je bila zdaj. Začeti moramo o pravem času. Zato kličemo vsem razumnikom goriške dežele iu prosimo, da bi se naš glas ne preslišal:
Na delo!
Šejk-ul Islam ali kak tibetski nadbonce. I)a je to zmoto, ki je grob vsaki veri in nravnosti, obsodil v silahu rimski papež, učitelj krščanskih narodov, Vam se voda ni znano ali pa nočete vedeti. Take otrobi mesto tečnega krnlia ponujale slov. narodu, kterega je vzdržala do XX. stoletja edino le sv. katoliška veri. In pa ali se ne bojite, da se Vam slovenski kmet v obraz zakrohota. vedoč da je med opico in človekom ne samo glede telesnih tlizijoloških) ampak tudi dušnih svojstev (razuma, nravnosti) naloma razlika, neprestopni prepad?
Ta sestavek je novorojenemu Jugu
—	materni madež.
Drugi »Jugovi11 članki n. pr. politiški ..Straža oh Adriji", naravoznanski Razgled po prirodi1*, posebno pa ..Dunajska pisma’1 o moderni ^struji v slovenskem slovstvu, so zanimivi, poučni in pametni.
V	zadnjem čitamo o liberalizmu celo to le izpove^ •
,.Liberalna načela v urejevanju družabnih razmer uplivajo blagodejno na razvoj družbe samo tam, kjer vlada mej pojedinci neka jednakost značaja, istorodnost in sorodnost teženj, sicer rodi liberalizem več zla in bede nego najhujša sužnost. Posameznik je prepuščen sam sebi in svoji.Jjslabosti, nikdo mu ne pomaga, da bi se postavil na noge proti jačjemu nasprotniku. V liberalizmu ne odločuje srcu iu pravica, ampak strast in
Nove volitve za Kavni zbor.
Na Goriške m. — Dne 11. t. m. se je vršila državnozborska volilev za Gorico in trge. Izvoljen je bil prejšnji poslanec Alfred Lenassi z II Ki glasovi. Baron Codelli je dobil 179 glasov, dr. Tuma 330 glasov. — V veleposestvu, ki ji! volilo I k t. in., bil izvoljen dr. Verzeg-uassi s ltif> glasovi, (i. A. Kocjančič je dobil l>2 glasov, grof l)nhsky pa 21. O poslednjem sc; govori, da so je v zadnjem iiipu odpovedal. — Obžalovanja vredno j", da si niso mogli gg. slovenski veleposestniki izbrati pravega kandidata. Ako bo društvo veleposestnikov na la način vršilo svojo nalogo, je bolje, da ga ni. Zadnja volitev je res sramota za slovenske veleposestnike!
V T r slu. — Prvi kolegij mestna skupine .je volil dne 9. I. m. Izvoljen jo progressovec I. Acquaroli s 179 glasovi. Gino Dompieri je dobil lil), Žid dr. Mrei-ler 23 iu Cambon G glasov. — Drugi kolegij je volil dne II. t. m. Izvoljen je progressovec Alojzij Mazorana s l&OO glasovi proti c. kr. uradniku Pederzol-liju, ki je dobil 430 glasov iu Kasluerju, ki je dobil 280 glasov. — Tretji kolegij je volil 13. t. m., katerega je do pretekle volilne dobe zastopal g. I. vit. Nabergoj. Izvoljen je bil zopet Lahon Poldo Mauro-ner z 271-2 glasovi proti 2001 glasu, katere je dobil slovenski kandidat g. dr. Hybar. Da so magistratovei pri tej vol it vi vporabili vsa postavna iu neposlavna sredstva, o tem ni treba da pišemo, ker je samo oh sobi umevno.
V Istri jo bil dno 9. t. m. izvoljen v zapadnih kmečkih občinah dr. Pizzi z 117 glasovi proti hrvatskeinu kandidatu g. Mandiču, ki je dobil 9(5 glasov; v izhodnih kmečkih občinah pa z veliko večino g. V. Spinčič. — V mestni skupini
brezobzirna sebičnost. Tudi v literaturi so pognala pod solncem liberalizma kaj čudna zelišča...Iu kdo piše to? Isti gosp. Fr. Drganc, ki so je smelo podpisal pod članek o darvinizmu. Torej dve duši v enem telesu!
»Jug1' ima h koncu črtice o politiki, trgovini, obrti in gospodarstvu, društvih in športu, književnosti, umetnosti in gledišču — precej široko polje, ktero hoče obdelovati. Se več |ia obeta na platnicah. Da se izvrši tako obsežen program, je pač treba mnogo dušnih močij in denarja.
Po vsebini 1. številke in ohečanih razpravah se lahko spozna smer novemu listu, Uiti hoče pol tič pol miš, liberalen in konservativen, ustreči hoče vsem, obeta mnogo iu še preveč. Mladi gospodje okoli Juga! Le polovičarstva ne! Govorite vedno tako jasno ko o darvinizmu, da bomo vedeli, pri čem da smo. Ideje in nazori, katere podajate v svojem listu, so uasprotni in pogubni slovenskemu katoliškemu narodu. Ako ljubite res svoj narod, ljubite in branite tudi njegovo najdražjo svetinjo sv. vero. Ta nam je nedotakljiva in /.ato moramo svarili svoje čitatelje pred ,.Jugom".
Priporočamo pa mesto njega katoliške liste in sicer ..Dom in Svet" za leposlovje iu razumnikom ..Katoliški Obzornik" za znanost, kur se držita Onega, ki je pot, re.Miiea iu življenje. Kdor hoče
je bil dno 11. I. m. izvoljen tir. M. Bartoli.
N a Š I ;i j (* r s k o ni. — V mariborskem okraju je v kmečki skupini zopet izvoljen p rol'. Fr. Robič, ki je dobil I9;i glasov proti Kresniku, ki je dobil 105 glasov. V mestni skupini Celje je zopet izvoljen nemški kandidat Poiii-mer s 725 proti slovenskemu kandidatu dr. Dečku, ki je dobil 642 glasov. V tej skupini so bržkone Nemci zadnjič premagali Slovence.
Na Dunaju. — V ponedeljek doc 14. t. m. so bile volitve v mestni skupini. Stranki liberalna in krščanskosocialna sta si obranili prejšnje mandate. Razvidno pa je iz Števila krščan-sko-socijalnih volilcev, da je od zadnjih volitev njili število naraslo.
Politični pregled.
Notranje-politični položaj. —
Nove državnozborske volitve so skoro dokončane iu v kratkem prinese dunajski uradni list cesarski patent, s katerim sc skliče državni zbor. Listi poročajo, da je dan sklicanja državnega zbora določen na ;{(). jan. t. I. Ministerski predsednik dr. Koerber se je, sodeč po dosedanjem izidu državnozborskih volitev, jako varal, ko je mislil, da privedo nove volitve v državni zbor zmernejih elementov nego so bili prejšnji. Zato pa je krožila po raznih listih govorica, da Koerberjevo minislerstvo odstopi, še predno se snide državni zbor. Olicijozni listi so sicer to govorico koj dementirali, če tudi ni popolnoma izključena.
Izid državnozborskih volitev.
—	Do sobote je bilo izvoljenih 235 poslancev, in sicer: 30 Mladočehov, 30 Poljakov, 24 članov katol. ljudske stranke, 20 članov nem. ljud.stranke, I4kršč. soci-jalcev, 14 Sehonererijancev, 9 Hrvatov, 9 opozic. Poljakov, 9 soc. demokratov, 9 nem. liberalcev, 9 Italijanov, G čeških agrarcev, 5 Staro- 5 Mladorusinov, 6 čeških socijalcev, 15 Slovencev, ter po dva ,.bauernbundlerja", lib. veleposestnika, češka katolika, Srba in divjaka in 3 Rumuni.
Ruski listi vedo poročati o novi trozvezi, ki se snuje na Balkanu. V tro-zvezo stopijo Srbija, Bolgarija in Orna-gora. Potovanje Črnogorskega princa Danila v Belgrad je baje prvi korak za uresničenje te zveze. Prvi vidni znak najnovejše tripelaliance bo železnica od ruske meje preko Rumunije, Bolgarije, Srbije in Makedonije v Duleigno ob jadranskem morju. Ruski krogi so izredno vneti za to železniško zvezo, ker bi lahko tekmovala z avstro-ogersko železnico iz Serajeva v Solun. Poleg Rusov so prijazni tej ideji umevno tudi Italijani, ki bi imeli od nje posredno korist, ter baje tudi Francozi.
Ruski car zopet bolan. —
Listi poročajo, da je ruski car vnovič obolel na pljučih. Ta bolezen je baje posledica njegove zadnje bolezni. Na ruskem dvoru so v velikih skrbeh za
carja.
spoznati, kaj je darvinizem in kdo je Tolstoj, naj seže po zadnjem.
Slovenski pisatelji in umetniki! Nikar se ne bojte, da bosta znanost in umetnost zasužnjena, ako se držite večno resničnih idej in načel, katere Vam podaja sv. katoliška vera. Prava vera in prava znanost si ne nasprotujeta ampak se šele podpirata, kakor uči zgodovina.
Železnica šele tedaj pride na krivo pot in v nesrečo, kedar se ne drži železnih prog.
Umetnost brez Bogi je prišla v preteklem stoletju do golega, do češčenja mesa in nenravnosti; znanost brez Boga pa je postala neka neurejena skladnica preiskovanj, pridobitev, znajdeb, klasifikacij in nedognanih hipotez, ne da bi se te zlivale v harmonično celoto in se dvigale do nadnaravnega reda. Natora je odsev božjega duha in se ne da razumeti brez nadnatornega bitja, kije vdihnil vsem stvarem življenje, red, vzajemnost, sodelovanje in stremljenje k enemu cilju. —
Torej razumniki slovenski! Navzgor in ne navzdol, naprej in ne nazaj, da bo v novem stoletju povsod Jezus Kristus, Večna Resnica, živel, zmagoval in kraljeval, da bo po njem in v njem tudi nu» ljubljeni narod srečen.
Vojna v južni Afriki. — A n-
g I e ž e m p r i j a z e n dopisnik nekega nemškega avstrijskega lista piše, da je brez vsacega pomena udiranje Burov v Kaplandijo in sploh njihovo nastopanje proti Angležem v guerila-boju. Takih dogodkov da ima zgodovina bojev večjih držav zabeležiti mnogo, ki pa so vsi končali s. porazom upornikov. Enaka usoda da čaka tudi Burov itd. — Soditi po dogodkih v južni Alriki pa Angleži ne morejo biti enacega mnenja, kajti nastop generala Devveta v Kaplandiji se je pojavil na tak način, da je provzročil opravičeno bojazen na vojnem minister-stvu v Londonu.
50U0 Burov mar.šira zdaj naravnost v središče Kapa, mej potom pa so polovili mnogo v angleški službi stoječih kap-skih prostovoljcev. Pri Galviniji se je združilo veliko število kapskih ustašev z Buri. Na raznih krajih kakor v Richmondu, Dooruriverju itd. tabori po več sto Burov, ki hočejo operirati ob obali in na raznih važnih postojankah.
Lord Kitchener je v veliki zadregi, kajti v prvič jelo je primanjkovati njegovim vojakom živil radi obleganja Kapa po Burih, drugič so vse puške angležkih vojakov zarjavele od dežja, a novemu orožja radi pretrganih prometnih zvez ne more dobiti, tretjič pa ne more dobili tako hitro novih vojakov kakor bi jih rad.
Novice.
Slovenci, prepišite se pod mesto ! Za sprejem v občinsko zvezo gori-škega mesta je treba napraviti tako le prošnjo : Slavnemu mestnemu magistratu v Gorici. — Podpisani J. J. stanujoč v Gorici v ulici ... h. št. . . . prosi da ga slavni magistrat sprejme v občinsko zvezo goriškega mesta.
Podpisani je stanoval v Gorici od
 do to• <ij celili deset let,
kar dokazuje -priloženo potrdilo A.
Iz priloženega krstnega lista R se
razvidi, da sem rojen dne 18 . .
torej sem bil ob času, ko se je pričelo postavno desetletno priposestvovanje domovinske pravice, vže polnoleten.
I)ržavljanstvo moje potrjuje pridjani domovinski list G.
Živel sem ves čas ob svojemu brez pomoči občine
Prosim torej na podlagi Jj 2. domovinske postave z dne 5. decembra 1896, da me slavni magistrat sprejme v občinsko zvezo goriškega mesta
V	Gorici, dne ... 1901.
N. N.
Potrdilo A dft policija, ali pa gospodarji, pri katerih je kedo stanoval ali delal.
Duhovske vesti. — Č. g. Franc Pavletič, vikar v Fojani v Brdih, je nevarno obolel. Priporočamo ga sobratom v molitev.
Č g. Alojzij Cleri, vikar v Versije dobil župnijo Št. Peter ob Soči.
Imenovanje. Minister za uk in bogočastje je imenoval učitelja in voditelja meščanske šole v Gorici gosp. Avgusta Z u r m a n a začasnim nadzornikom za ital. ljudske šole v goriškem me9tu in v okolici.
—	Davkar Hugon De ja k in davčni preglednik Matija Bastianutti imenovana sta glavnima davčnima preglednikoma na Primorskem.
Tečaj za odraSčene v krojenju in šivanju vrhne ženske obleke, ter v umetnem vezenji in belem šivanji se prične v »Šolskem domu“ s pričetkom februva-rija t. 1. Učilo se bode po 2krat v tednu od 10.—12. ure dopoludne. Kedor se želi udeležiti enega navedenih tečajev, naj	se oglasi	do	konca t. m.	pri strokovnih	gospodičnah	učiteljicah,	ali pri vod-
stvu šole v „Šolskem domu“.
Mesto poštnega odpravnika na
c. kr. poštnemu uradu v Dekani (III. razred 6. stopinja), okrajno glavarstvo Koper, je razpisano proti pogodbi in kavciji 400 K. Letna plača 3f)0 K, uradni pavšnl 90 K	in	letni pavšal 504 K za
vzdržavo na dan jednokratne pešne zveze med Koprom in Dekani ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev.
Prošnje	v	teku treh	tednov na
poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu.
Državnozborska volitev — za kmečke občine v Gorici. Kakor v V. kuriji, posrečilo se je našim takozvanim „naprednim“ nasprotnikom med našimi volilnimi možmi dobiti tudi v IV. volilni
skupini nekoliko Iškarijotov. Ali so bili ti plačilni s Srebrnjaki, ali pa s čem druzem. In nam ni znano, le toliko je res, du niso brez vsakega odplačila na lako nesramen način izdali svojih prvotnih volilcev, ki so jih volili na naš program. Iu vsled tega je prišlo, da je dobil naprednjaški kandidat 142 glasov, naš pa le 139.
Pn izkazih, katere je priobčevala ..Soča11 o volilnem gibanju na Goriškem, je bilo voljenih v skupini kmečkih občin im naš program in sicer v goriški okolici, v Kanalskem in Ajdovskem okraju 90 volilnih mož, na Tolminskem in Cerkljanskem 30, na Bovškem 3, na Krasu, namreč v Sežanskem okraju pa 26. skupaj torej 14!) slovenskih volilnih mož; na program ,, narodno - napredne1* stranke, pa je bilo voljenih po izkazih o volilnem gibanju iste „Soče“, le 137 slovenskih volilnih mož. Ostaliii 5 volilnih mož pripada Furlanom v Ločniku. Med onimi 137 volilnimi možmi pa so bili tudi taki, katere je „Soča“ prištevala sebi in ki so bili izvoljeni v nekih občinah, kjer ni bilo nikakega strankarskega boja in so se volitve vršile po stari navadi samo za to, ker so se morale izvršiti. No in o takih volilnih možeh so nam zatrjevali naši zaupni možje, da jih „Soča-‘ po vsej krivici šteje v svoje vrste, ter da bodo na vsak način ludi z nami glasovali. Poleg teh občin, kjer se je volilo brez vsakega strankarskega boja, so pa bile nekatere občine, kjer so se vršile prvotne volitve sicer v znamenju hoja, ali la boj je bil naperjen le proti posameznim osebam v takih občinah, ki so veljale kot naši pristaši, nikakor pa ne proti dr. Gregorčiču, kakor so izpovedovali sami izvoljeni volilni možje. K 12 glasovom večine lorej. katere nam je „Soča“ v svojih izkazih o volilnem gibanju na Goriškem suma priznala, prištevali smo tudi glasove volilnih mož iz občin, kjer so se vršile volitve, kakor smo jih ravnokar opisali in o katerih so nam naši zaupniki poročali, da bodo gotovo z nami glasovali, še kakih 8-9 glasov, — tako, da bi znašala naša večina nad 20 glasov, ako bi vsi ti volilni možje ostali pošteni in zvesti svojim prvotnim v o I i I c em.
Že zgorej smo navedli torej število volilnih mož, katere nam je »Soča1* sama priznala kot naše. Vsled korupcije pu in podkupila je glasovalo za našega kandidata v Gorici mesto 90 volilnih mož, le 86; v Tolminu glasovalo jih je mesto 30, le 26, (eden od naših je bil po bolezni zudržan, trije pa so vsled korupcije glasovali za nasprotnega kandidata); v Bovcu je glasoval od treh po ,,Soči“ na naš program izvoljenih mož samo jeden za našega kandidata, a dva je nasprotna stranka, — seve 'a na „ pošten“ način -- pridobila za se. No in tako „zir)ago“ proslavlja „narodno-napredna“ Stranka kot nekaj častnega za — „napredno“ idejo!
Mi se temu seveda ne čudimo, ker nismo smatrali »napredne11 ideje naših „naprednjakdvu nikdar za kaj poštenega. „Napredna idejau, katero je začelo širiti par gorižkih koristolovcev med našim slovenskim ljudstvom, ne obstoja v ničem drugem, nego v širjenju korupcije in demoralizačije, kajti ti ljudje so prepričani, da šele takrat pride prava žetev za koristolovce med našim ljudstvom, kadar je popolnoma deinoralizujejo, kadar uničijo v njem vsak pošten čut in kadar zatro v njem vso značajnost. In ker se jim je posrečilo, doseči pri zadnjih državnozborskih volitvah nekoliko uspehov, s tem namreč, da so podkupili nekaj naših volilnih mož, slavijo oni to svojo „zmago“, mesto da bi se je — sramovali!
Večina našega slovenskega ljudstva pa, ki je pri prvotnih volitvah stavila svoje zaupanje na take nezuačajneže, na ljudij, ki so je tako grdo osleparili, pazi naj prihodnjič dobro, komu da zaupa in koga da si izbira za volilnega moža.
One pa, ki so naše pošteno ljudstvo tako grdo izdali, naj si dobro zapomni in pri vsaki priliki pokaže s prstom nanje rekoč: glejte jih, to so izdajalci, čuvajte se jih povsod, ogibajte se jih!
Padec dekana Zanettija. — Da
ni bil izvoljen furlanskim poslancem dekan Zanetti, je bila največ kriva ne-edinost med duhovščino. O tem pišejo zdaj vsi italijanski listi, kateri ostro obsojajo zlasti list „P o p o 1 o“, ki ni imel
besedico za dekana Zanettija. „Popolo“ se izgovarja, du se ne bavi s politiko
Nam je žul, da jo v Furlaniji zmagal liberalec !
Kompromis mej liberalci.,.L Eco del Litorale“ piše dne 9. jan. t. I. sledeče. eniairio a risapere ohe venne futto un c o m p r o in e s s o Ira i liberali italiani e gli sloveni, chi si »stejigono da votare quattro del Collio, c|,e avreb-bere volato per Zanetti; e si asteranno dal voto altre tanli da Lucinico“. Po naše: Zvedeli smo, da se je sklonil mej italijanskimi in slovenskimi liberalci kompromis, vsled ko-jega se zdržuje volitve štiri mož iz Brd ki bi oddali glas Zanettiju, ravno toliko se jih bo zdržalo volitve iz Ločni k a".
Dne 11. jan. pa objavlja izjavo iz Furlanije, ki se glasi: „Pubblicate pure che i tre fiduciari di Brazzano o i due di Dolegna votarono a Gradišča p e I Tu m a per o rd i n e deli’ „Unione“.
— To je: Le razglasite, da tri volilni možje iz Bracana in dva iz Dolenje so oddali svoj glas v Gradiški Tumu po ukazu društva ,,Unione“! — Brez komentarja!
„PoIltikuj«či duhovni.“ Če duhovnik uči, kar ni po mislih liberalcem pa tudi duhovnik „politikuje“. S tu., menijo, da bodo zaprli usta duhovnikom, katerim mora biti resnica sveta nad vse
— ne glede na to, je li „Soči“ prav ali ne. Zagnala se je nedavno „Soča“ v sv. misijon v Gorici in v druge po deželi, „češ misijonarji politikujejo.11 Svoj napad pa tako zaključuje: „Proti takim rokovnjačem bo treba res drugače nastopiti! Ali doslej ni paragrafov za take vrste bojkotov od farovške strani !? A ko ga n i, bo treba skrbeti da se napravi! Napočilo je novo stoletje! Zakoni.... morejo veljati tudi za poli ti k ujoče sleparje v črnih su k n j ah in k utah.:‘ To so torej, — čuj slovensko ljudstvo — duhovniki in misijonarji! — V štev. 7 priobčuje notico
o	„po!itikujočih kapucinih", zato ker kapucini niso za „Sočo“. Obsodila je nedavno ljubljanskega škofa, pogrej vže škola Napotnika, v zadnjih številkah pa obsoja našega kardinala češ, da vsi „po!i-tikujejo.“ Kmalu bo rekla „Soča“ : vsi škofje politikujejo iu ludi papež. In res je dr. Tuma pri neki priliki obsodil tudi našega sv. Učeta češ, da „politikuje“.
Tako bo kmalu prišlo, da bo vsa sv. cerkev s svetim Očetom v zmoti ker „politikuje“, samo Gaberšček ih Tuma bosta potem — no — zmotljiva.
Korak naprej je storila MSo-'Si" po prvem osleparjenem vspehu pri volitvah. Poprej je vedno trdila, da spoštuje duhovščino na sploh, da le »nevredne1* šiba. S tem je vlovila precej kalinov' Prišel je čas, da stopi dalje t svojem srdu do duhovščine. Začela je vzdigati svoj cepec po duhovščini {sploh.
Tako piše dne 12. jan.: :„Trditev „Soče“, da duhovščina izsesava od pamtivekov ubogega kmeta od rojstv^ do smrti, nas uči zgodovina(?) ih vidijiv dokaz je „mrtva roka“.
Torej „Soča“ z nova očita celemu duhovskemu stanu — od er u št ^ o.
Dne 15. januv. piSe: „Posvečenoi imajo glede volitev vse polno gfehov in celo tolovajstva na vesti. Skazali so se v najslabši luči! Le prod svojim pragom naj pometajo, in kadar bo tam vse čisto, naj gredo drugam I Tam p a n e b o čisto — nikdar, kasta ni vneta za pravO č i s t o t ol“
V	isti številki pa beremo: „Krajnim šolskim svetom za predsednika imenovati duhovnika je anomalija... Tudi za demo-ralizovalno uplivanje na šolskem polju
— je itd. jako nevarno imenovati za predsednika k r a j a i m šolskim sveto m. nune e“.
Dalje v istem članku daje parolo svojim somišljenikom: „Po 1 i t i k u joči nunci ne sodijo v krajne šolske svete in sploh nikamor v naše zastope! Pozor na to stran za bodoč n os t!“ Klic „proč a nevredni-ini“, je spremenila v „proč s črno su-knjo!“ ...
Slovensko ljudstvo, če pojdeš za to liberalno druhaljo — boš kmalu smelo gledati na svojih tleh — le razvaline katoliškega prepričanja !	—L—
Zloraba spovednice. — ,.Soča“ zopet udriha po spovednikih. V 5. št. t. I. pripoveduje, kako si je neki spovednik prizadeval o sv. misijonu v Gorici spreobrniti neko napredno „damo“ ler nagovarjal, naj bi ona tudi naprednega soproga ,.spreobračala“. Nato pa
je „dama“ razjarjena zapustila spovednico. —	,	...	,
No, v čem se je pa pregrešil do-
tični spovednik? Ali ni bila dolžnost opomniti „damo“, da je liberalizem greh in da si mora prizadevati pregovarjati tudi moža? Ako seje „dama“ radi tega razjezila, je pokazala, da ni bila pripravljena za spoved.
'in zopet udriha ,,Soča‘‘ po nekem spovedniku v gorah, ker je v spovednici prepovedoval „Sočo“ in „Primorea“. Mi pa pravimo, du je dotični spovednik vršil le svojo dolžnost, kajti kar la dva lista počenjata, presega vse židovske liste! V nobenem židovskem listu se sv. vera Kristusova duhovščina in celo Škofje bolj ne napadajo, kakor v „Soči“. Take liste čitati ali jih celo z naročevanjem podpirati je greh v pravem pomenu besede.
Po volitvi H. jan. v Tolminu
Ureženski župan je volil dr. Gregorčiča Ves generalni štab kobarijski je bil takrat v Tolminu kupovat »prodanih duš’1 za Tumo. Po 1. volitvi so župana napali kot stekli psi. da se je moral ubogi mož umakniti.
Popoludne je istotako volil dr. Greg. Ob 4. se je odpeljal domov. Tolminski „mob“ mu je žvižgal. Enako volilcu preč. g. vikarju Nemcu. Ista osoda je čakala tudi preč. g. vik. borjanskega. A 011 — stari Avčič — jim se je izmuznil, — Mimo!— V Kobarid dospe onega večera telegram, da je zmagal Gregorčič. —Do-tični adresat prebere, vrže telegram na tla s kletvico : „Da hudič vse poberi!’1 Pride k njemu v krčmo nar. napr. učitelj veseleč se svoje zmage (češ, da je Tumova). A ni našel milosti pri svojem gospodu, ki je bil ravnokar dobil omenjeni telegram o naši zmagi. Tako je moral ubogi narodno napredni učitelj na tleh ležeči telegram pobrati — in sam po Kobaridu raznašati tužno vest, da je Tuma v Gorici — da ga „inai“ ne bode na Dunaj!
— Mimo I — Najhujši razgrajači narodno-napredni so pa v Starem selu pri Kobaridu; namazali so tamkaj podžupanu, ker je bil tako mož, da je volil dr. Greg. (oziroma pri 1. volitvah v Kredu naše može) hišo i poštno tružico z onim blagom, katerega kmet najbolj potrebuje ob setvi za dobro letino. Kako so ti naprednjaki krulili okoli župnišča — tega niti ne omenjamo. In vendar je tamošnji g. kurat pri njih vže en cel človeški rod.
— Mimo ! — Staroselski krčmar se je tudi zarotil, da porabi, če treba tudi 300 gold., da prežene borjanskega »farja-1. Mi pa pravimo, da naj porabi one sto sam za-se.
Krvavo jih sam potrebuje ! O11 ima dumo moč in oblast pijance prestavljati iz svoje hiše na hladno. Dušno pastirje prestavlja pa do sedaj i tudi za naprej le — Škof.
Iz Cerk na. V odgovor „Sočinemu1 dopisniku in t pojesirlo vsem blagovolite sprejeti Sledeče vl-slice. Brca sem, brca tja, pa dam malo odduška svojemu narodno naprednemu srdu, pa osmešim malo naje nunce, spodkopljem jim vsaj nekaj vpliva pri Cerkljanih, oblatim jih pred svetom, tako si je mislil naš prijatelj. Sočin dopisnik, ko je krpucal svoje laži, katerim pač ni bilo treba še Gabrščekovega likanja in piljenja, bile ao vže prišedše izpod rok prvega mojstra godne za umazane Sočine predale. Cujmc torej I Najprej trdi dopisnik, da so bili i cerkljanski klerikalci pripravljeni izdati narod in voliti Italijana, če bi bilo prišlo do ožje volitve mej tem in dr. Tumo. Tako pravi, še je izrazil volilni mož — klerikalec.
Prva laž. Cerkljanski volilci ne poznajo moža, ki bi se bil tako izjavil. Nasprotno je pa lahko čital Sočin dopisnik v „Gorici“ dopis iz Cerkna, ki je izjavil, da so cerkljanski volilni možje — dasi klerikalci — vedno pripravljeni voliti raje liberalnega Slovenca kot liberalnega Laha. Nasprotno pričajo lahko i volilni možje sč Št. Viške gore, torej naši nasprotniki — da so se izrekli po prvej volitvi v jutru volilni možje Gregorčičevi in sicer vsi, da bo pač popoldne le enoglasna volitev bodisi Gregorčiča ali Tume, ker so tudi vsi pričakovali ožje volitve mej enim teh dveh in Italijanom. — Nadalje imenuje cerkljanske naprednjake zaspane in podtika njih malomarnosti tukajšnjo večino za Gregorčiča. Uzrokov te zaspanosti in malomarnosti pa noče imenovati, boječ se pač zameriti se še njim, pri katerih je komaj zadobil nekaj kredita. Zakaj ne navede vse resnice — resnicoljubitelj ? !
Hal se jo pač, da izgubi še pri njih ono malce kredita, katerogu jo zadobil v najnovejšem času se svojo politiko! A zato se zadere tem huje nad klerikalci. Začne z mul nunce m. Pove nam, kako so bile gotovo z nadnunčevo željo nekaj tednov pred volitvami zelo pogosto maše po podružnicah, med lem, ko sr drugače naši 11 unci le neradi potrudijo maševat v podružnico
Druga laž! Naj navede gospod dopisnik le en slučaj, v katerem bi se bil branil kateri izmej nuncev in bi ne bil šel maševat v podružnico, če je bila od tam sv. maša naročena. Kol priče so vsi podružničarji, da se je vselej pri njih opravila sv. maša, če je bilo le mogoče. Tako je resnica in — mirna Bosna!
Nadalje se spravi g. dopisnik na besede, katere podtika g. dekanu, da jih je govoril raz prižnice in navaja sledeče: „Pridito v obilnem številu na volišče, da zmagamo te brezverne ljudi".
Tretja laž! G. dekim je res povabil v cerkvi vse, naj pridejo volit in rekel, da se tu ne gre za domače stranke, ampak za poslance v državnem zboru in da moramo gledali na to, da si volimo kot poslance može katoliškega mišljenja, ne pa brezvercev ali liberalcev. Iz besedij dekanovih ni sklepal nihče, daje imenoval g.dekan katerega Cerkljana brezverca, kakor pravi to dopisnik, katerega p:i najbrž v carkvi tedaj še bilo ni, ker misli, da se je to zgodilo med pridigo in ob enem očita g. dekanu, da hodi vedno nepripravljen na prižnico. Zlobni namen dopisnikov je jasen. Našuntati hoče poštene Ccrkljane, katerim ni nihče očital brezverstva, proti nuncem, posebno pa proti g. dekanu, češ tako vas „šimfajo“. Kar se tiče očitanja g. dekanu, da hodi nepripravljen na prižnico, svetujemo le g. dopisniku, naj le on spolnuje tako vestno svoje dolžnosti kakor g. dekan svoje duhovniške in imel bo tudi 011 več ugleda pri belih in črnih, kakor ga ima morda sedaj. Nadalje trdi g. dopisnik da se pritožuje g. dekan čez preslabo plačo v Cerknem.
Četrta laž! G. dekan se ni pritoževal proti nobenemu in se tudi ne bo pritoževal, če mu tudi g. dopisnik odreče svojo biro in ofer. Pa tudi mlekarnici bi g. dopisnikova hira in ofer malo pomagala. Kaj ima pa mlekarnica opraviti z volitvami ! Seveda, narodno napredno je to, da se udari tudi po mlekarnici, ker je ista kmečka zadruga. — Pribilo je, nadaljuje Sočin dopisnik, da je vkljub vsemu pritisku volilo le 100 mož klerikalno in bi bili lahko zmagali naprednjaki, če bi se bili le združili.
Peta laž! Pribito je, pravimo pa mi, da se naprednjaki niso upali na volišče, ker so se zavedali svoje žalostne manjšine in pa ker še med tistimi ni bilo pravega prepričanja, da je njih stvar dobra, inače bi bili morali volit, če tudi bi propadli. Pribito je, daje velika večina Cerkljanov bila za Gregorčiča. Pribito je, da so agitirali, sicer pa le bolj skrivno in zahrbtno iudi nar. naprednjaki mej Cerkljani, a da niso omajali nobenemu prepričanja, tudi oni agitator ne, ki je morda v ozki zvezi z dopisom in ki je pa uže tudi poprej obupoval nad Cerkljani in jih imenoval bedake, ki verujejo in zaupajo samo duhovnikom. Pribito jo slednjič, da hi v slučaju potrebe prišlo toliko volilcev Gregorčičevih na volišče, da bi porazili nasprotnike, in da se mnogi niso udeležili volitve le zato, ker so vedeli, da jih ni treba. Zato pač odveže dopisnik samega sebe in še nekatere sobojevnike političnega greha, saj je imel dobro voljo. Had bi „Sočin‘- dopisnik spregovoril še kaj o hranilnici in mlekarnici ih o marsičem, kar ni tako, kakor bi moralo biti. Dobro začne naj pometati najprej pred svojim pragom, imel bode tvarine za več dopisov, bolj utemeljenih in resničnih kot je bil ta v „SočT‘, potem naj se pa spravi nad druge. K koncu svojega laži dopisa nam pa slika „Sočin“ dopisnik še kot pikantnost, ki ne sme izostati, zmage pijana, plešoča kaplančka. Le škoda, da je tudi ta novica, sicer pikantna a zopet zlagana.
Šesta laž. Ako trdi dopisnik, da je videl kaplanske suknjiče Irčati po zraku, imenujemo njega in vsakega, ki to trdi ž njim, lažnika in sicer javno in očito, in ne samo na uho temu ali onemu. Morala je biti pač le turobno zelena jeza dopisnikova kriva, da se je tako motil. Priče so na razpolago. Toliko v odgovor na 7. januarija „Soči“ poslane laži!
1/, Kiheinberpa. — Nekaj zanimivega imam vam naznaniti. Kakor blisk
l raznesla se je po nuši občini med liberalci vest o zmagi g. Oskarja Gabršč... To so Vam letali okoli kol brez glave agitatorji omenjeno stranke ter vabili pristaše svoje k skupni veselici. Na večer pa so se razšli zopet vsak v svojo yas ler In in beračili za smodnik, kar so Imli dobili, da so drugi dan dali si otl-duška. Kričali in upili so kot zveri ler pijani celo noč streljali tudi pod okni klerikalcev (kakor nas imenujejo), da so si* loliko bolj osmešili. O surova brez-značajna naprednost ! To Vam bodo njihovi otroci omikani, ponižni, dobrohotni, sploh napredni, ali v samem slabem. —
V	največjem veselju Iudi brez čudeža ni ostalo.
Nekdo je šel v Ajdovščino smodnika kupovat in ga tudi pošteno plačal, spravil ter nesel v veliki skrbi, da bi se mu na poti ne užgal. Ko ga domov prinese, ga nabijači topičev že težko pričakujejo. Slastno planejo po Štoku, da bi hitrejše oznanil, da tudi oni niso zadnji v naprednosti. Pa kaj se zgodi ? Odprejo zavitek in glej smodnik se spremeni v feco ali kvas po domače... 0 kako so bili ti omikanci po tem presenečeni! Kaj ne, g. urednik, da to so prebrisani, ker ne vedo, kaj se jim v prodajalnicah v papir zavija, ali smodnik ali feco. Pa ne mislite, da je takih slučajev pri nas malo ! Kaj še ! Ako bi Vam hotel popisati vse neumnosti, ki so se godile samo tisti dan, ne bi Vi mogli na celem „Pr. Listu** vsega objavili. Z Bogom !
Opazovalec.
I/. vipavske doline. — Prišel sem v neko vas na Vipavskem. Stopim v neko gostilno. Slišim, kako gospodar in gospodinja tožila čez mladino, da se posmehuje molitvi, da nima nobenega strahu božjega, da je vse zdivjano. Sodila sta, da se v cerkvi dela premalo. Iz nadaljnega govora pa spoznam, kje je pravi vir pohujšanja. V vasi, pravita, je bralno društvo. Vpisani so večinoma mladeniči. Kakšne časnike pa berejo? vprašam. „Sočo“ in »Primorca-1, glasilo se je. „No, če mladenič bere te čas-nikeu, sem rekel, ,.ne bo poslušal duhovnika".
Kdo j e 11 aj večji p o h u j š I j i v e c
v	občini? Na to vprašanje so odgovorile volitve. Liberalci so našli dobra tla tam v tistih občinah, kamor zahajata ..Soča1' in „Primorec,‘, zlasti, kjer je kako bralno društvo spridilo mladino. Kjer ni liberalnih časnikov, ni bilo boja pri volitvah ; vsi so bili edini za „Slo-ginega“ kandidata. Protiverski časniki so torej volkovi med čredo. Kdor ljubi svojo čredo, jih bo preganjal, bodisi v družini, v krčmah ali društvih. Naročil pa bo dobre.
Alije potrebno d a 11 d a n e s časnike brati? Dobri časniki so neizogibno potrebni, da branijo resnico in jo zagovarjajo nasproti brezverskim. A tudi iz druzega ozira. Naše dni irna vsak politične pravice. Teh pa ne bo poznal, ako jih bo rabil v škodo sebi, narodu in sv. veri, ako se ne pouči o političnih bojih. Zato smo videli v zadnjih volitvah, da so se dali zapeljati od liberalcev tudi dobri katoličanje, ker ne vedo nič o pomenu volitev, ne o liberalnih agitatorjih. Taki pa, ki bero katoliške časnike, so bili neomahljivi.
S Toininskega. (Popravek). Dne 9. t. m. je novoizvoljeni poslanec g. Oskar Gabršček telegraliral „Soči-1: Kvišku srca! Živela napredua ideja itd. Ej, som nehote vzkliknil, je že zopet vmes imel Gabršček ali pa telegralični škratoljček svoje kremplje. G. Oskar je preinožki, da bi javno lagal. — Mimo grede omenim, da se patenta za figamoživo dobi pri županskemu uradu pri sv. Luciji.
G. Oskar je gotovo pri sestavi telegrama zapisal: živela cestna ideja, ne pa napredna ideja. Torej: „živela cestna ideja-1, ker ta je pomagala kandidatu do zmage.
G. Oskar dobro ve, da bi 011 danes, ko bi ne bil slučajno predsednik cestnega odbora, z dr. Tumo prepeval jeremijado
o	,,propalcm kandidatu".
Upam, da bo s tem popravkom vstreženo javnosti, najbolj pa g. Oskarju samemu, ker 011 zdaj gotovo nima časa, da bi ,.Sočo1- popravljal.
Konim. Tako blagega učitelja, kakor je naš g. A 11 to 11 Leban nima cel svet. Poslal je — kakor piše v „Soči-- št. 148 m. 1. 2 K za Živca, pomilovaje ga, da je izgubil —- oko in to spomnivši se lepih besed iz „Katekizma'1: „Ljubi svojega bližnjega, kokor samega sebe.“ To bi bil pa storil tudi, če bi bil Živec
Mongolec, Klijopet; ali Mal ice, kajti v tej zadevi njegovo rahlo srce ne pozna strankarstva.
Odpustile nam g. Leban, ker nismo vedeli, du imate tako blago in usmiljeno srce. Ce ste dali iz golega usmiljenja za ■Živca 2 K. smemo po pravici sklepati, da sle dali zn vboge kitajske krščanske družini'. ki so v poslednjem činu trpele 11111-čeniško trpljenje, desetake, in to iz golega usmiljenja. Le tako naprej, vi pravi in v z g I e d ni učitelj!
Vprašate nas, kateri učitelj je go-govoril ljudstvu: „Ne volile s farji, ker vas bodo obesili.11 Pravile, da si kaj takega ne morete niti misliti. No,
vi	si marsičesa ne morete misliti, ker imate preblago srce. Sicer pa jo učitelj, kateri očitno v „Sočo“ dopisuje, kateri očitno kaže svojo sorodnost s „Sočinimi" divjaki, zmožen še hujše reči govorili. „Povej mi s kom hodiš in povem li, kdo si.“
Pravite, da vi spoštujete prave in v z g l o d n e duhoVnik e. Nato vam rečemo, da tudi mi spoštujemo prave in v z g I e d 11 o učitelje, med katere pa ne prištevamo njih, ki očitno v „Sočo“ dopisujejo in očitno agitirajo za „Sočino“ divjo stranko.
Zapotok. — Ne vem, ali si dobil, dragi »Primorski list’1, od tu kedaj vže kak dopis. Pa saj ni čudno, ločeni smo skoraj od celega sveta, ker nimamo cest. Naša uboga Idrijska dolina je zelo zapuščena in vendar si je upal prvak narod 110 -naproti n e (prav: brezversko) stranke zadržati v deželnem odboru skozi ti iiiu-secev vse akte, ki zadevajo našo cesto ! In tak naj nam bo ljudski poslanec?!
Tudi tukaj je bilo pretekli teden zelo mrzlo. Idrija je zamrznila čez in čez. Bilo je zjutraj 10 stopinj H. pod ničlo, da je vsaka kapljica zmrznila, hitro ko je padla na tla. Ali sedaj je boljše. II. jauuvarja imeli smo ob I. pop. 19 stop. nad ničlo. Trobentice so tudi v že pognale, ali zima jih je umorila.
Naša cerkev je dobila novo lestence (I uš ter), ki stane 149 K. Tudi tu smo imeli na Silvestrov večer o polnoči mašo. Ljudstva je bila cerkev polna, ki je privrelo od vseh krajev in se poklonilo Kristusu.
Prejšnjo soboto mislil je ubogi Beneški Slovenec, da ponese petrolej kot konlrabant čez Idrijo. Ali groza, ravno v vodi ga zasačita 2 financa in petrolej mu je šel po Idriji. Namesto da bi luč •gledal, pa gleda temo, pa ne tisti* Goriško.
Staroselo pri Kobaridu. Tukaj imamo agenta za »Primorca11, ta je „Jaku sin Brejca’1. Tri posestnike je posilil za naročbo ,.Primorca11. Vsi trije imajo eno kravo, agent nima pa nobene. G. Gabršček bi bolje storil, da bi jim poslal molzno kravo, kakor pa »Primorca-1. „Jaku sin Drejca11 je namignil na sveti Božič, da bo držal „ofer“. Njegovi podrepniki so mu obljubili, pa se vendar ni posrečilo.
Mladi Mešela in „Jaku sin11 pretita, da nam vzameta poštno nabiralnico v Starem selu. To pa govorita le pri re-bulci, kjer se jima dobro godi. Mladi Mešela je „fural“, dokler je imel mošnjo očetovo, v. Trst, potem do Gorice, zdaj pa malo več do Volč. Vemo, vemo, mož hira na živcih !
Po volitvi v veleposestvu dne
14. t. m. je bila zvečer po mestu godba z ognjegasci, ki so nosili baklje ter z najetimi mladeniči, ki so nosili mestne zastave. Peli so razne izzivajoče pesmi in kričali „evviva Pajer-1 z raznoterimi pristavki, kakor so se naučili od slovenskih narodnih naprednjakov dne 3. t. m. Žalilo nas je laško izzivanje, toda izzivanje slovenskih naprednjakov v laškem jeziku nas je še bolj žalilo.
Opoiniu g. Ivanu Dekleva, kot
predsedniku „Trgovsko-obrtne zadruge'1 v Gorici. Opozarjamo Vas, da „Soča“ je začela z nova napadati in sramotiti „Centralno Posojilnico41 — proti znanemu dogovoru obeh strank. Vedite torej, da se bomo branili in da se pri tem onega dogovora ne bomo držali, če bo glasilo Vaše stranke napadalo in grdilo naše denarne zavode. Svobodno Vam, svobodno tudi nam.
Uredništvo ,.Priin. Lista--.
Darovi ita Živca. »Soča’1 in njen sinček »Prismoje n e c-1 so jezita, ker smo očitali, da bi moralo biti v »Soči11
<1 I H' i/.k:iznnili zn ubogega Živca l.» K 10 v in n<> M‘.l K 10 v Mi oslujemo pri
j i trdil vi (lospod jo okolu ,.Sočt*“ naj le bodo ImjI j m n In učni!
Tudi v $1 7. t I ni v«i* izkazano! ..Soča" piavi. da ji* dala H H. na 1).. rojakinja naprednenn mišljenja kron 208 ,.za ubogega Živca, katerega so -topli* la rš k r ha ra b e“.
1’ozor. ubogi život*! tlospu. ki i mu tako plemenito src«, gotovo ni ilala samo
K in S v. ampak veliko več!
Kaču n jo pogrošen. Upamo i.a liodo gg. okoln ..Sore" pogrešek popravili ali pa g. Živcu si* ti K poslali.
I/. Št. Petra. — V nedeljo dne ti. I. m imelo je katoliško slovensko bralno in pevsko društvo svoj redni občni zbor. Predsednik g. I. Mervič pozdravi navzoče zborovalce, katerih se je zbralo ravno polovica. V svojem govoru omenja med drugim, da je društvo pretečeno leto nekako spalo, razim tombole ni priredilo nobene veselice, a to radi tega, ker ni moglo dobiti primernega prostora. K sklepu izraža govornik upanje, da se društvo to leto bolj oživi, ker bo imelo tukajšnje kmet. društvo veliko in lepo dvorano na razpolago. Pri razgovoru o časnikih se je na predlog g. Fr. Blažiča sklenilo, da se „Soča“ radi ostudnih napadov na sv. vero in kat. duhovščino ne naroči več. — Ker dosedanji predsednik ni več hotel izvolitve sprejeti, je bil predsednikom izvoljen g. I. Merzek, odbornikom pa gg. I. Mervič kot podpredsednik. I*. Zakrajšek kot tajnik, Fr. Mlažicu kot blagajničar in Mat Lavrenčič kot pevovodja. Dal Hog, da bi se društvo res oživilo ter dosegalo svoj namen !
Dne 13. t. in. pa, malo pred 11. uro po noči, slavili so naši „naprednjaki** svojo ,.zmago“. Nekaj pijanih šcmpeterskili ..naprednjakov*1 ali prav za prav barab, združenih menda z nekaterimi goričkimi fakini, se je pridrvilo po cesti na sredi vasi, kjer so po svoji stari navadi kazali svoje „napredujaštvo“. Prizor je bil menda isti, kakor na dan izvolitve dr. Gregorčiča v Gorici. Da tudi ..marameo** ni manjkal, se lahko ume, ako se pomisli, da so bili to Gabršče-kovi učenci. Hadovedni smo le. če so šempeterske „naprednjaške glave** kaj ponosne na svoje verne ovčico, pardon, kozliče, ki na tako lin način kažejo ,.n a p r o d n j a š k o‘; svobodoljubno s t in oliko!
Iz Itihcmkerg« dne 7. jan. 1901. Danes teden smo spremili k pogrebu ljubljenega tovariša Anton Lična iz Pre-serij, ki je bil 20 let pevec. Zapustil je udovo iu nedorasle otročiče. Družina je izgubila pridnega gospodarja in očeta v najlepši dobi (41 let). S solznimi očmi in žalostnim srcem smo mu zapeli v slovo : ,..\ad zvezdami*' in ..Jamica tiha".
V	miru počivaj, dragi, ki si nam bil tovariš in prijatelj, dokler se zopet ne združimo onstran groba! Pevec.
Iz Skrilj. Dne 2. januarija t. 1. spremili smo k večnemu počitku dne 31. dec. p. I. umrlo Marijo Rustja roj. Zgonik i/. Dabravelj. Blaga pokojnica bila je stara 78 let; v srečnem zakonu je živela o8let. Žal, da ji Bog ni dal doživeli še kratke dobe I let, ko je imela praznovati djamautno poroko, katere se je posebno veselil sedaj po njej žalujoči soprog: živela sta v najlepšej složnosti in ljubezni. A ne samo v domačem krogu, ampak tudi v celej soseski bila je znana kot dobra mati, .skrbna gospodinja ter usmiljena dobrotnica potrebnim. Kdor je potreboval pomoči, tolažbe, sveta zatekel se je k do brej „ijiateri-‘ in ona mu je pomagala, če je le mogla. Kako je bila obče priljubljena, kazal je pogrebni sprevod, kakoršnegu niso videle Skrilje uže več let. Poleg treh gg. duhovnikov, prihiteli so od blizu m daleč sorodniki, prijatelji, znanci, da skažejo rajni zadnjo čast; na čelu jim šolska mladina se svojo učiteljico. Naj v miru počiva druga mamica !
Pokojnica bila je mati gospoda Josipa Kustja, c. k. gozdnega nadzornika v Motovilim ter gospe Terezije Logarjeve na Opčinah.
Devin. \ nedeljo 13. t. m. po prvi maši prišel je v cerkev sv. Ivana Krst. pri Devinu neznan tujec, baje nek Lah, odtrgal od zidu skrinjico za milodure. jo razbil in odnesel, kar je dobil v nji. Nekaj novcev je pustil še po tleh. Cerkev je bolj osumljena, zato treba več pozornosti ! —
Isto nedeljo po noči dogodila se je nesreča na železnični črti blizu postaje
I	ti vij. kjer je vlak povozil vojaka Frama Gabrovca. 2'J letnega i/. Vižoveljj ko je šel po tiru lin postajo Našli so ga m rt vena.
Vipavska dolina je pridelala lani izvrstno kapljico Gena belemu vinu je zdaj od lf> do IS gld. Id. — Želeti bi bilo le, da bi se več kupcev oglasilo*. Nesrečna vinska klavzula!
..Narodna tiskarna'* v Gorici išče upravitelju za list »Gorica**. Plača po dogovoru. Uglasiti se treba do 27. I. m.
Jlijudif se dobiva v ..Narodni tiskarni" in pri kuj igo tržen Pallieh-u na Travniku, mehko vezana po I K 40 v. v platno vezana po 2 K.
Naša društva.
Za ..Alojzijevifcre**. -* Preč. g. Ant. Cibič 10 K; preč. g. Jož. Golob 20 K; preč. g. Jan. Jarec 10 K v spomin vrlemu sošolcu, izgledneinu a prezgodaj umrlemu M. Avianu; preč. g Jan. Leben 10 K; vIč. g. Jož. Ličan 10 K; preč. g. Jož. Mašera 20 K; preč. Ant. Pahor 20 K ; vIč. g. Pr. Zakrajšek 3 K; duhovnik iz okolice 8 K ; g. Fr. Zuchiati 10 K; neimenovana gospa 10 K; preč. g. Ali'. Poljšak 10 K; preč. gosp. Iv. Kdlavčič 20 K; sl. obč. Solkan 7(5 K; visokor. g. Iv. pl. Grimmer 10 K; g. Božidar Vesel 2f> K.
Lepa hvala! Bog povrni!
Za kratek čas.
Kaj se narodno-napredniin agitatorjem lahko ne pripeti? — Po
Ljubljani se pripoveduje zanimivo do-godbo o agitatorju Baragi. Baraga bil je poln vinskega veselja in kot dober človek jo skrbel, da tudi njegov lijakar, s katerim se je vozil, ni bil brez tega. Tako sta lijakar in Baraga privozila v bližino realke, kjer lijakar Žargi menda ni razločil pred seboj jarka ter je voz priropotal ob izkoplni s toliko silo, da je lijakar dobil na obrazu par udarcev, konji so se pa splašili in — ušli z Barago. Ljudje niso vedeli, ali so se bolj splašili konji, ali Baraga. K sreči volivci nimajo te lastnosti, da bi se z Barago vozili na volišče, in tako je v silnem diru tresel se' v vozu Baraga sam. V „Zvozdi“ so usmiljeni ljudje ustavili konja. Baraga menda toliko še pri nobenih vo-itvah ni trpel.
Tutti irutti! — Zopet je prišel zaželjeni čas „domačih svečanost**'. V tem času pošiljajo kmetje, ki so ravno zaklali svojim sosedom v „pokušnjo“ razno svinjino.
To prelepo navado je hotela ,.Soča“ posnemati in je po dolgem času zopet začela razpošiljati svojim naročnikom t u 11 i I' r u 11 i.
Mlin
z 2 kolesoma in stopami, potem hišno in gospodarsko poslopje in pa zraven kakih 10 oral sveta, - vse na dobrem kraju — proda se po jako nizki ceni.
Kupci naj se oglasijo v pisarni c. kr. notarja g. Franca Č u 1 k v Cerknem.
ji Teodor Slabanja, A
Ji	srebrar,	Hj
v Gorici, ulica Moreli 12, E S
S
A priporoča prečast. duhovščini za iHj (9 izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- ry' nJ rodili nlaUiiin revnim cerkvam lW.
je tudi na obroke. IS
i	preč. p. u. gospod fef sam lahko določi. V
jfaiton J-orz,
klobučar in gostilničar v Senieniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako *olidne.
..Krojačka zadruga11,
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici,
(iospnskn ulica h is, Slov. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufaklurnega Mnga za žensko iu moške obleke, zn vsa k slan in vsak lelni čas >• nujveejl Izbori, kakor: sukno, platno, prlo-riino, (lliillbn, oksforl, srovico, vsakovrstne preprogi?, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo, srajce, .lilger itd. itd.
Vse po naj nižjih cenah.
Ceutt so stalne bro/. p or njnuj n.
iMMMMMi
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Cironcoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Hogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z Irsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z žima mi in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven (Jorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najel elitnejšo sobno opravo, na katero se Sc posebej opozarja p. n. občinstvo!
Izvrstna goriška vina""
• mn nn prodaj
Karol Draščik,
pekovski mojster ua Komu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlijega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinejega, za nove maSe in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Krojaški mojster
Franc Čufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje
vsakovrstne obleke za mojke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebuo pa č. duhovščini ;n učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
Anton Obidi c,
čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporoča so
za raznovrstna naročila po meri
Za gOSpe ill gO^pOll«.
Naročila se izvršujejo hitro.
Miij® Miig,i i' Si 'cim
(pri Gorici).
Priporočujc ista tudi za maše čč. gg duhovnikom. Za pristnost se jamči.
Oebdno voščene sveče
pod garancijo 2000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbnišlvom in slavnemu p. n. občinstvu.
,Med garantiran oebelni pitance najbolje vrste nu drobno K", po K 1.20.
Z odličnim spoštovanjem J. Kopač,
svečar,
ulica sv. Antona 7, Gorica.
5^ Večna luč!
Medko kedaj se dobi prozornega, dobrega pristnega oljkinega olja za „venio luč“, marveč navadno le mešano, nesnažno olje. Najslabše olje pa je tako, ki obleži na dnu posode. Prodajalec da tudi tako olje za „večno luč*‘ ; da pa tako olje z nobenimi stenji, uiti z .lavadnimi „dušeami‘* ne gori, je znano vsakemu iz skušnje. •
Da ne bo več pritožb,
da ol je ne gori, ali pa da premočno gori, ali da stenj preveč olja por-žije, omislil sem si troje vrst stenjev. Priporočani torej, da se po dobroti olja rabijo
Kofolovi stenji,
katere g a ra n t i r a m za trajno „večno luč*4 tudi v najhujšem mrazu. Pouk s pošiljatvijo.
Za prozorno dobro olje stenj O, it slabše I., najslabše (nesnažno) II. — Za visoka ste .la „Glullonov Aparat" stenj O, I K 60 v., stenja I. In II. 3 K. — Za navadna nizka stekla steoj O I K., I. In II. 2 K 40 v. — Skatljlca stenjev zadostuje za eno leto.
Stokla rseh vrat in barv. Dolenčeve sveče is pravega čebelnega voska po originalnih cenah.
Se priporoča preč. duhovSčini
Tine Kofol,
Cerkvenik v Kanalu (Gorlfiko)
Važno za vsakega!
prodajalnica po najnižjih j
cenah, dokler je še kaj v zalogil
Dobiva se za
Hill 9'9fl	aiitcr remonte* ura s po-
bili. u ul) srobrneno franc, verižico in tokom. Illli Aftf ljr!tva »rebrna rem. ura s posrebrn. Hill. UJ nmerikansko verižico in tokom.
Iflfi l'Qn l’rava srebrna reiu. ura za gospe s J[1U. *r JU posrebrneno angl. verižico in tokom, fll 11 '7fl PraVH ^ karatnu zlata remoat. žepna
|[l	11 IU ura,zbariuu. škatloineleg. veriiinu.
Za vsako uro S lota poroštva.
irlH 1 Afi PraT* karatni zlati prslau in «n |[lll. i JU lep kamen.
Pošilja tudi proti povzetju ali proti predplačilu zneska. Kar ne ugaja, »r vzame r 8 dneh nazaj in se koj vrne dotičnl znesek, taki da kupec ni v zgubi.
Bratje Hurvlz. kupčija Izvoza. Krakati Stradom 17
Bogato ilustrovani zapisniki cen za ure, nakite, zlato, srebrno iu kiiieško-srebrno blago po znižanih cenah se dobivajo brszplaOiio in poštnine prosto. Agenti se iSčejo.