LETO XV., ŠTEV. 130.
SLOVENSKI
Izdiija	«aiuzuiAk.	'< 1/1	. \a- u»k« OireKlor.
Radi janhuba • Odgovorni urednik:	Sergej Vodnjak Tiska
tiskarna »Slov poročevalca« , Uredništvo: Ljubljana. I omsičeva alica 5. telefon »3-522 do 23-526 ' Uprava: Ljubljana. TomSičeve 5 II.. telefon 23-522 do 23-526 • Oglasni oddelek:	Ljubljana,
Kardeljeve, ulica 6. telefon 21-SV6, «.a ljubljanske naročnike 20-463, ca cunanie 21 S32 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Nnrorine banke 601 *T*-tkJ \1“«ečna naročnin» ■»00 *|ir
Cena 10 (Ea
TRETJI
DAN V GRČIJI
— je izjavil posebnim poročevalcem jugoslovanskega tiska maršal Papagos
Atene, 4. jun. (Po tel.) Predsednik grške vlade maršal Papagos je ob navzočnosti grškega ministra za informacije g. Rallisa sprejel danes ob 10 dopoldne v svojem kabinetu skupino jugoslovanskih novinarjev, ki so ob obisku predsednika Tita v Atenah. Po pozdravu je maršal Papagos izjavil:
»Kad bi vam povedal, gospodje, kako srečen sem, da sem se srečal z vami in vam lahko stisnil roko. Grška vlada in jaz osebno smo srečni, ker smo imeli priložnost sprejeti vašega velikega vodjo maršala Tita in njegove ugledne sodelavce.
Obisk maršala Tita bo še bolj utrdil tesne zveze med
našima dvema državama.
Naši državi sta bili v sodelovanju vedno druga ob drugi in sta imeli od tega vedno koristi. Trdno smo odločeni nadaljevati po tej poti. Naše sodelovanje bo postalo še tesnejše. Sklenili smo spremeniti ankarski sporazum v zvezo. Moram pribiti, da ta zveza ni naperjena proti nikomur. Njen smoter je, napraviti našo obrambo učinkovitejšo za primer napada. Ta zveza je sad realistične politike, kajti včerajšnja nevarnost pred vojno še ni odstranjena. In ker ta nevarnost še obstoja, bo ta zveza pomagala utrditi neodvisnost in nedotakljivost držav podpisnic. Zveza bo prispevala ne le k
učinkovitejši obrambi v tem delu sveta, ■ pač pa tudi k utrditvi obrambe vseh narodov svobodne Evrope.
Včerajšnji dan, v katerem smo izmenjali gledišča z maršalom Titom, bo eden izmed nepozabnih dni v zgodovini naših dveh držav.
Prepričani smo, da smo izpolnili nalogo ne le do naših dveh držav, pač pa tudi do vsega človeštva.
Ministra za zunanje zadeve se bosta sešla danes, nakar bo objavljeno uradno sporočilo. Vaš cenjeni minister in moj prijatelj Koča Popovič bo imel tiskovno konferenco, na kateri vam bo povedal več podrobnosti.«
V imenu jugoslovanskih novinarjev se je predsedniku Papagosu zahvalil za sprejem in izjavo posebni dopisnik »Borbe« Jože Smole.
Predsednik Tito na Akropoli
Maršala Tita js spremljal ,tudi grški prosvetni minister Jerokostopulos - Maršal Tito je z velikim zanimanjem poslušal razlaganje vodiča ge. Papakonstantinu
Atene, 4. junija. (Po telefonu.) Ob Erehteonu, enem najlepših akropolskih zgodovinskih spomenikov je predsednik republike maršal Tito danes dopoldne z zanimanjem posluša! zgodbo iz mitologije, ki pripoveduje, kako je boginja Atena v borbi za nadoblast premagala Pozejdona_. Tamkaj je maršalu Titu izročil sekretar grškega provsetnega ministrstva tudi oljčno vejico z drevesa, ki ga je pred 50 leti za-aknila grška kraljica Sofija na mestu, kjer naj bi po mitologiji zraslo oljčno drevo takrat, ko je boginja Atena udarila s kopjem v zemljo. Oljčna vejica s tega drevesa, ki so ga s celotno Akropolo vred pozneje porušili Perzijci, je v tistih časih veljala kot najvišje priznanje zmagovalcem v igrah, v btrkah itd. Maršal Tito je obiskal najlepšo tvorbo klasične dobe Akropolo danes dopoldne ob 10. Spremljali so ga generalni sekretar dr. Vilfan, generala 2eželj in Sumonja, prof. dr. Lavrič in drugi. Pred Akropolo so jugoslovanske goste dočakali prosvetni minister Jerokostapolos, sekretar ministrstva prosvete direktor Akropole g. Milijadis in diplomirani arheološki vodič ga. Nena Papakonstantinu, ki ie predsedniku republike razkazovala akropolske znamenitosti in pripovedovala o njihovi zgodovini.
Ko je maršal Tito prišel po stopnicah do Belletovih vrat, imenovanih po francoskem arheologu, ki jih je obnovil, se je maršal ustavil na mestu, odkoder je lep razgled na hribe in na Atene prav do Pireja. Hribi se v verigi razprostirajo jugovzhodno od Akropolisa. Prvi je Filipasov hrib, na čigar vznoziu so še danes tri vdolbine, za katere menijo, da so pripadale zaporu, v katerem je bil Sokrat. S tega hriba je v 17. stoletju benečanski general Morosini bombardiral Partenon. Na Pnixu, srednjem hribu, je imel svoje govore Demosten.
Jugoslovanski gostje so prestopili Akropolo skozi Eulejzeje-va vr2ta, nato pa so se po želji predsednika Tita povzpeli do Profilej ne po stopnicah, pač pa
po tisti poti, po kateri so pred 25 stoletji šli stari Grki in katere ostanki so še danes vidni. V Propilejah, v tej veličastni stavbi iz belega marmorja, ki je izmed vseh akropolskih zgradb zaradi peloponeške vojne najpozneje dokončana, se je maršal Tito zadržal delj časa ter se zanimal za najmanjše podrobnosti.
Od tu je pot vodila dalje do Panteona te najbolj dovršene stavbe vseh časov, ki so jo skozi 11 let gradili Periklejevi najboljši arhitekti. Ob pripovedovanju zgodovine gradnje tega monumentalnega svetišča boginje Atene, katerega nekdaj beli pensiliški marmor je danes navzel lahno rdečkasto barvo, se je maršal Tito prisrčno nasmejal besedam, s katerimi je baje Periklej odgovoril na očitke atenskih meščanov, češ da veliko preveč troši za marmor, iz katerega gradi Panteon: »Bodite mirni, ta marmor bo dajal Grčiji večne procente«.
Ob Panteonu so jugoslovanskim gostom razkazali obzidje Akropole, s katerega je tako lep pogled na desno na Dionizijevo najstarejše gledališče, kjer so svoj čas želi uspehe Ethiol, So-fokles, Evripides, Aristofan, levo pa na stari stadion, grajen v času Likurga.
Se enkrat so predsednik Tito in njegovo spremstvo stopili v Panteon, v to stavbo, o kateri pravijo, da ni niti ena črta ravna, da niti en steber ni enak drugemu, da je vse različno, vendar pa je grajeno tako, da ustvarja dovršeno skladnost. Tu v vzhodnem delu zgradbe, kjer je bil nekoč glavni vhod, se je maršal Tito tudi slikal.
Predsednik republike je dalje z velikim zanimanjem ogledoval ostanke Temistoklejevega zidu, grajenega po bitki pri Salamini in ostanke ruševin, zapuščine perzijskega rušenja Akropole. Začetek tega 18 km dolgega zidu je na Akropoli, konec pa nekje v Pireju.
Ob balkonu z znanimi kariati-dami v Eresteonu so predsednika republike ponovno vlovile leče številnih fotoreporterjev, ki
se ves čas ogleda Akropole niso premaknili iz njegove neposredne bližine. Ob pogledu nanje je maršal Tito smehljaje dejal: »Upam, da bo kaka slika le uspela, saj vas je toliko tukaj!« Maršal Tito si je pred odhodom ogledal še najlepše tvorbe jonskega stila z reliefi, ki so bili izreden primer grške skulpture, klasične dobe — hram brezkril-ne zmage.
Tu se je še zanimal za oltar iz Mikenske dobe, ki so ga nedavno odkrili, nato pa je po enournem ogledu zapustil Akropolo in odšel v etnografski muzej Benkis. Pred odhodom iz Akropole je vodič ga. Nena Papakonstantinu, ki se ji je predsednik republike zahvalil za njeno razkazovanje in razlago, vprašala jugoslovanskega gosta: »Kako vam ugajajo Atene?« Dobila je odgovor: »Krasno mesto, krasno ljudstvo!« D. Benko
Slavnostno kosilo v jugoslovanskem veleposlaništvu
Atene, 4. junija. Predsednik republike Josip Broz Tito je
priredil danes ob 12. uri slavnostno kosilo v prostorih jugoslovanskega veleposlaništva na čast kraljevskemu paru. Od grške strani so bili poleg kra-
ljevskega pära navzoči predsednik vlade Aleksander Papagos, minister za zunanje zadeve Stefanopulos, minister za obrambo Panajotis Ka-nelopulos, veliki maršal dvora Dimitrios Levidis in
Predsednik republike Tito s člani atenske občine Nikolopulos izroča
atenskega občinskega sveta v palači »Maksimos«. Predsednik predsedniku Titu diplomo častnega meščana
dvorno spremstvo, predsednik narodne skupščine Konstantin Godopulos, načelnik generalnega štaba grških oboroženih sil general Stilijanos Kitrila-kis, generalni ravnatelj ministrstva za zunanje zadeve Aleksis Kiru, grški veleposlanik v Beogradu Spiros Kape-tanides in grški vojaški odposlanec v Beogradu general Epaminondas Vretos. Na kosilu je bil tudi turški veleposlanik v Atenah Husni Taraj. Od jugoslovanske strani so bili na kosilu državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan, generala Milan 2eželj in Miloš Sumonja, viceadmiral Josip Cerni in ostali člani maršalovega ožjega spremstva, jugoslovanski veleposlanik v Atenah Radoš Jovanovič, svetnik veleposlaništva Petar Ivkovič in vojaški odposlanec polkovnik Radovan Vojvodič.
Po slavnostnem kosilu v prostorih jugoslovanskega veleposlaništva je predsednik Tito ostal nekaj časa v veleposlaništvu. V razgovoru z uslužbenci veleposlaništva je predsednik republike izrazil željo, da bi rad videl otroke uslužbencev in njihove družine. Kmalu nato so se na vrtu veleposlaništva začeli zbirati otroci s svojimi mamicami in mu izročili dva lepa šopka rdečih vrtnic. Razburjena mala Vesna mu je pokazala zajčke na svojem Krilcu in rekla:	»Glej, jaz imam
zajčke, ti pa ne!« S svojim živahnim in prikupnim nastopom je Vesna navdušila mar-
šala, ki jo je dvignil in poljubil. Nato je začel mali Mlada Jovanovič predstavljati predsedniku republike mlade goste, ki so se mu takoj približali Ozračje je bilo zelo prisrčno. Zelo razpoložen se je maršal razgovarjal in šalil s svojimi mladimi obiskovalci, ki so prihajali k njemu, kramljali z njim in ga vpraševali za podrobnosti na njegovi uniformi. Na koncu so se otroci in njihove mamice slikali s predsednikom republike. Pridružili so se jim še uslužbenci veleposlaništva, s katerimi se je predsednik toplo razgovarjal in se zanimal za njihovo življenje in delo.
Izjava Steianopulosa
Atene, 4. jun. Grški minister za zunanje zadeve Stefsnopulos je izjavil, da so bili danes ob
11.30	končani politični razgovori med jugoslovanskimi in grškimi predstavniki. Na današnjem sestanku so se sporazumeli o glavnih vprašanjih, ki jih bo vsebovalo uradno sporočilo. Uradno sporočilo o političnih razgovorih pripravljajo strokovnjaki in bo objavljeno jutri opoldne
llil
:
Po Izkrcanja v pirejskem pristanišču «*» grški kralj Pavel in predsednik Tito obšla častno četo
Grški kralj Pavel in predsednik Tito v odprtem kraljevem avtomobilu na poti la pirejskega pristanišča v Atene
GRŠKI TISK O OBISKU MARŠALA TITA
Spremenitev trojnega sporazuma v vojaško zvezo je neizogibna
Grška vlada Je za pregled grške flote, ki bo Jutri dopoldne, Izdala poseben zemljevid, na katerem Je z rdečimi črticami označena pot, po kateri bo plula ladja, s krova katere bosta grški kralj Pavel in predsednik Tito opazo vala parado grških bojnih ladij
Atene, 4. junija. (Tanjug.) Včeraj je bila potrjena popolna istovetnost gledišč na prvem jugoslovansko-grškem posvetovanju, piše v naslovu »Katimerini«. Vsi današnji atenski časopisi posvečajo glavno pozornost razgovorom, ki sta jih imela včeraj v grškem ministrstvu za zunanje zadeve predsednik FLRJ Tito in predsednik grške vlade Papagos. Vladni »Etn,kos Kiriks«, ki je blizu Marke-zinisu, je objavil poročilo o razgovorih v članku z naslovom:	Popolno soglasje Grči-
je in Jugoslavije glede trojne zveze«, glasilo skupine bivših
Trst, 4. jun. (Tanjug.) Uvodna mesta na prvih straneh tržaških protianeksionističnih časopisov so še vedno polna obširnih poročil o bivanju predsednika republike Josipa Broza Tita v prijateljski in zavezniški Grčiji. Davišnji »Primorski dnevnik« je objavil v članku z naslovom »Popolni sporazum med obema predsednikoma o mednarodnem položaju in obrambi Balkana« dolgo poročilo o prvem dnevu političnih razgovorov v Atenah. Kakor piše, dokazujejo veličastni sprejem predsednika Tita v Grčiji, zlasti pa poročila o razgovorih v Atenah, da so končno padla v vodo upanja tistih, ki so pričakovali, da bo mogoče zavlačevati balkansko zvezo. Dokaz za to je mogoče najti tudi v rimskih časopisih, ki kažejo razočaranje zaradi neuspeha italijanske diplomacije, ki je želela preprečiti ugodni razvoj zvez med tremi balkanskimi državami ter doseči zase ugodnosti v zvezi s tržaškim problemom, piše »Primorski dnevnik«.
Tudi neodvisni »Corriere di Trieste« ugotavlja davi, da bo balkanski pakt podpisan, ne da bi bilo prej rešeno tržaško vprašanje. Omenja izjavo zastopnika grškega ministrstva za zunanje zadeve, da je bil med predsednikom grške vlade in predsednikom FLRJ maršalom Titom dosežen popoln sporazum o vseh točkah, o katerih sta govo-
London, 4. jun. (Tanjug). — Neodvisni »Times« in liberalni »Manchester Guardian« sta objavila danes poročila, da so se
SKLICANJE 3. SEJE ODBORA ZA GOSPODARSTVO REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
Predsednik Odbora za gospodarstvo Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 3. sejo odbora v torek, dne 8. junija 1954, ob 10. uri v sejni dvorani palače Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS, Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23.
Predlog dnevnega reda:
1.	Sklepanje o odborovem poslovniku,
2.	Poročilo o izpolnjevanju družbenega plana LRS za leto 1954.
Atene, 4. jun. (Tanjug). Danes se je v Atenah končal drugi sestanek zastopnikov študentskih organizacij Grčije, Turčije in Jugoslavije, na katerem so sklepali o nadaljnjem sodelovanju in ustanovitvi koordinacijskega telesa za izvedbo skupnih akcij: festivala, športnih iger, zamenjave skupin študentov itd Gršiki in turški predstavniki so izjavili, da bodo v kratkem začeli s študentskimi delovnimi akcijami v svojih državah.
liberalcev »Vima« pa piše v naslovu, da sta oba maršala ugotovila, da je zveza potrebna. »Tri balkanske države odločno korakajo proti sklenitvi vojaškega sporazuma«, piše v naslovu grški opozicijski liberalni »Elefteros Logos«. Neodvisna »Elefteria« pa poudarja, da »je bil včeraj sprejet sklep o balkanski zvezi«. Atenski časopisi so priobčili mnogo fotografij s sprejema na dvoru, položitve vencev na grob Neznanega junaka, z izročitve daril, razgovorov v ministrstvu za zunanje zadeve, s sprejema v atenskem občinskem svetu in sli-
rila. Časopis meni, da je zlasti važno dejstvo, da je bilo doseženo soglasje na sestanku, ki je trajal malo časa in da bosta zato imela razgovore danes samo jugoslov. državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in grški minister za zunanje zadeve Stefa-nopulos. V Atenah sodijo, piše list, da sklenitev balkanske vojaške zveze ni v nikaki zvezi s problemom Trsta.
Trst, 4. junija. (Po telefonu.) Uradni italijanski krogi skušajo prikriti poraz ter varajo italijansko javno mnenje, da še niso izgubljene vse možnosti pri poizkusih zavlačevanja uresničitve balkanske zveze, ve tudi vesti iz Aten dokazujejo popoln polom italijanske diplomatske akcije v zvezi z balkansko zvezo. Razumljivo je, da vse to povzroča vročo kri ne le v Rimu, temveč tudi med iredentisti vseh barv v Trstu, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da nimajo na Balkanu kaj iskati. Zlasti se čutijo prizadeti kominfor-misti, sodeč po njihovih vedno bolj histeričnih napadih na Titine »Unita«, zelo težko prebolevajo ta udarec rimskim imperialističnim težnjam. V tržaških naprednih krogih pa poudarjajo, da se bodo morali sprijazniti z dejstvom, da balkanski narodi zaradi histeričnega kričanja iredentistov niso in ne bodo odstopili od svojih načrtov poglabljanja in utrjevanja med balkanskimi narodi za ohranitev miru.
S. L.
včeraj v Atenah začeli razgovori med predsednikom FLRJ Titom in predsednikom grške vlade Paipagosom. Oba sta priobčila izjavo generalnega direktorja grškega ministrstva za zunanje zadeve Kiruja, da tržaško vprašanje ni povezano s sklenitvijo balkanske vojaške zveze in da je podpis zveze samo stvar postopka. »Times«, ki je priobčil tudi fotografijo maršala Tita in kralja Pavla na vožnji po Atenah, piše tudi, da je sporazum med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo o sklenitvi zveze izvršeno dejstvo. »Manchester Guardian« piše, da je množica ljudi pozdravila maršala Tita, ko je položil venec na grob Neznanega junaka. V istem poročilu omenja darila maršala Tita in grškega kraljevskega para.
Na sestanku so predlagali, da bi bil ob pomoči UNESCO konec leta seminar za voditelje študentskih in mladinskih organizacij vseh treh držav ter držav Bližnjega vzhoda. Do konca avgusta bo izšla skupna publikacija o enoletnem delu študentskih organizacij Turčije, Grčije in Jugoslavije. Turška delegacija bo poslala na letošnjo delovno akcijo v Jugoslavijo skupino turških študentov. Grška delegacija bo skušala storiti podobno.
ke o drugih dogodkih včerajšnjega bivanja predsednika Tita v Atenah. Vsa prva stran vladnega »Akropolisa« je v fotografijah.
Ko komentira razgovore, ki so jih imeli včeraj v Atenah, poudarja »Katimerini«, da so se na razgovorih zedinili, da je spremenitev balkanskega trojnega sporazuma v vojaško zvezo neogibna. Časopis dodaja, da so bili razgovori v glavnem med maršalom Titom in maršalom Papagosom in da je predsednik grške vlade podal obsežen referat o mednarodnem položaju ter razvoju zvez med tremi državami v zadnjih 15 mesecih, odkar je bil podpisan ankarski sporazum.
»Vima« piše v komentarju uredništva, da so vzbudili obisk maršala Tita v Atenah, prisrčen sprejem, ki so mu ga priredili kralj, vlada in narod, ter razgovori, ki potekajo sedaj med obema vladama, zanimanje v svetu in očividne simpatije in odobravanje Zahoda. Isti časopis je obiavil v članku z naslovom »Zakaj Grčija vztraja pri vojaški zvezi« članek armadnega generala v pokoju in bivšega načelnika generalnega štaba Merenditisa. v katerem izraža mnenie, da sklenitev trojne vojaške zveze natančno določa obveznosti za primer voine in zagotavlja njihovo Izpolnitev.
Časopisi so danes objavili tudi poročila o položitvi vencev na grob Neznanega junaka. o izročitvi odlikovanj predsedniku FLRJ ter darilih, ki jih je dal predsednik Tito kraljevi hiši. Priobčili so tudi vest o odlikovancu grških funkcionarjev in darilu maršala Tita atenski občini v znesku 80.000 novih drahem. Opo«’eii«ka »Elefteros Logos« in »Elefteria« objavljata članke o osebnosti maršala Tita ter črtice o njegovem bivanju v Atenah. Časopisi prinašajo tudi obširne izvlečke iz jugoslovanskih časonisov o bivaniu predsednika Tita v Atenah.
VmPTrrn blvcmlf nredsed-nikn Tita za soboto
Atene, 4. junija. (Tanjug.) Okrog 9.30 si bosta predsednik Josip Broz Tito in grški kralj Pavle s svojim spremstvom ogledala parado enot grškega brodovja v Salaminskem zalivu. Popoldne ob 17.30 se bodo predsednik Tito, kralj Pavle in spremstvo vkrcali na križarko »Helli« in odpotovali v Solun.
Kakor se je zvedelo, bo imel državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič popoldne tiskovno konferenco za predstavnike jugoslovanskega in tujega tiska.
Računajo, da bo jutri opoldne objavljeno uradno sporočilo o razgovorih med grškimi in jugoslovanskimi predstavniki.
Edvard Kardelj sprejel
ameriške
gospodarstvenike
Beograd, 4. jun. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je popoldne sprejel skupino ameriških gospodarstvenikov ter predstavnikov uprave za pomoč inozemstvu, ki so kot gostje zvezne trgovinske zbornice in zvezne industrjske zbornice obiskali Jugoslavijo in se zadržal z njimi v daljšem prijateljskem razgovoru. Sprejemu je prisostvoval tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič -Tempo, z ameriške strani pa g. McKielen, svetnik za ekonomska vprašanja ameriške ambasade v Beogradu.
Pred velesejmom v Trstu
Trst, 4. junija. Na današnji tiskovni konferenci je podpredsednik tržaškega velesejma g. Ulessi seznanil novinarje o letošnjem velesejmu, ki bo odprt 16. junija popoldne. Skupno razstavlja 1044 raznih podjetij, od katerih je 350 tujih, in med njimi okoli 100 jugoslovanskih. Sodeluje 23 inozemskih držav (lani 33), od teh 8 s kolektivnimi razstavami.
Kjub temu, da je otvoritev velesejma vprašanje nekaj dni, anglo-ameriška vojaška uprava še ni izdala FLRJ dovoljenja za kontingent 295 milijo-no. lir, kar povzroča velike težave jugoslovanskim podjetjem, ki sodelujejo na velesejmu.	S. L.
Angleški turisti v Dalmaciji
SPLIT, 4. Junija. (Po telefonu) Velika angleška potniška ladja »Orsadec«, ki Ima 28.000 brutto registrskih ton, Je i skupino 1200 angleških turistov obiskala Dubrovnik. Ladja je na krožnem potovanju po Sredozemlju. Angleški turisti z ladje »Orsadec« so sl v spremstvu vodičev ogledali kulturne In zgodovinske spomenike in znamenitosti Dubrovnika ter obiskali Izvor reke Dubrovačke. Ladja »Orsadec« bo iz Splita odplula v Grčijo, kjer bo pristala na otoku Krfu,
Tudi tržaški tisk spremlja obisk maršala Tita
Obširno poročanje britanskega tiska
Iz tajništva
Ljudske skupščine LRS
Sodelovanje študentov treh balkanskih držav
IZ ODBORA ZA SOCIAL NO POLITIKO IN LJUDS KO ZDRAVSTVO
Podrobna razprava o načrtu zakona o bolniškem zavarovanju
Zavarovanje učencev industrijskih šol — 0 pravici do zdravljenja v naravnih zdraviliščih — Za smotrno uporabljanje zdravil
beograjskega do-
(Od našega Pisnika)
Beograd, 4. jun. Odbor za socialno politiko in Ij \>ko zdravstvo je dopoldne začel razpravljati o posameznostih načrta zakona o bolniškem zavarovanju delavcev in uslužbencev.
Medtem, ko so o prvih devetih členih načrta zakona člani odbora dosegli soglasje brez večje razprave, so se o formulaciji 10. člena sporazumeli šele po daljši in živahni razpravi. Ta člen, ki našteva kategorije, ki imajo tudi pravico do bolniškega zavarovanja, v svojem prvotnem »sedilu ne zajetna učencev industrijskih šol.
Ljudski poslanec Tomo Brejc je naglasil važnost industrijskih šol .za vzgajanje kvalificiranih delavcev, pa tudi interes, ki ga imamo na čim večjem številu strokovno kvalificiranih delavcev. Naglasil je, da je treba učence industrijskih šol glede pravice do bolniškega zavarovanja izenačiti z učenci srednjih šol in visokošolci, ki uživajo po zakonskem predlogu pravico bolniškega zavarovanja v času obveznega praktičnega dela v gospodarskih organizacijah ali ustanovah.
V razpravi o predlogu tovariša Brejca so govorili skoro vsi člani odbora, pa tudi predstavnik zveznega izvršnega sveta tovariš Moma Markovič. Izkazalo se je, da imajo učenci industrijskih šol po predpisih, ki so v veljavi, pravico do bolniškega zavarovanja, člen 128 predloga zakona o bolniškem zavarovanju pa določa, da se osebam, ki so bile doslej obvezno zavarovane za primer bolezni in ki po sedanjem predlogu zakona o bolniškem zavarovanju niso obvezno zavarovane, podaljša zavarovanje do izdelave novih predpisov odnosno do zaključitve pogodbe o njihovem bolniškem zavarovanju, to pa najdlje do konca tega leta.
Tov. Moma Morkovič je dejal, da bo kmalu izdelan zakon o zdravstveni zaščiti vse mladine, da pa nima nič proti, ako se tudi v predlog zakona, o katerem se sedaj razpravlja, vnese formulacija, po kateri imajo učenci industrijskih šol pravico do bolni-
škega zavarovanja. Večina ljudskih poslancev je bila mnenja, da je to v predlogu zakona potrebno naglasiti, ker bi drugače prizadetim bilo lahko nejasno, kako je z njihovo tozadevno pravico. Zato je odbor soglasno sklenil, da imajo določene pravice iz bolniškega zavarovanja tudi »učenci nižjih in srednjih strokovnih šol, učenci srednjih šol in visokošolci v času opravljanja obveznega praktičnega dela v gospodarskih organizacijah ali ustanovah.«
Tudi o čl. 12, ki govori o določenih pravicah do bolniškega zavarovanja tistih oseb, ki se bavijo z domačo obrtjo po naročilu gospodarskih organizacij in z njihovim materialom in katerim je to glavna zaposlitev, je bilo precej govora. Ostalo pa je pri prvotnem besedilu tega člena, ki pravi, da bodo ljudske republike določile s svojimi predpisi vrste domače obrti, v kateri bodo delavci, ki delajo doma, imeli pravico do bolniškega zavarovanja. Skupščine okrajnih (mestnih) zavodov za socialno zavarovanje pa bodo določile, kakšne pravice do bolniškega zavarovanja bodo imele osebe,
ki se doma bavijo z domačo obrtjo.
V svojem 15. čienu je predlog zakona rešil tudi vprašanje zdravljenja v toplicah in klimatskih zdraviliščih, ki je bilo sedaj pogosto zlorabljeno za vse drugo, kakor pa za zdravljenje. Ena izmed določb v čl. 17 pravi, da obsega zdravstvena zaščita tudi »zdravljenje s popolno oskrbo v onih objektih naravnih zdravilišč, ki so organizirana kot zdravstvene ustanove, kadar je tako zdravljenje neobhodno potrebno.« Iz te določbe je razvidno, da ne bo več mogoče, da bi zavarovanci v zdraviliščih živeli brez zdravniške kontrole, kakor da so na letnem dopustu, ne pa na zdravljenju. Zavarovanci bodo torej šli na stroške zavoda za socialno zavarovanje samo v tista zdravilišča, ki imajo objekte, organizirane kot zdravstvene ustanove.
Medtem ko je na ta način predlog zakona pravilno rešil vprašanje zdravljenja v naravnih zdraviliščih, ki je doslej kakor so ljudski poslanci slišali med svojo anketo na terenu — omogočalo zlorabe, pa ni bil prvotno določen pravzaprav nikakršen ukrep proti razsipanju zdravil, o čemer so bili med anketo tudi zabeleženi drastični primeri. Ko je bilo v razpravi
omenjeno to vprašanje, se člani odbora zelo dolgo niso mogli zediniti, kakšni ukrepi so potrebni, da se to razsipanje čim bolj onemogoči. Predpisovati količino zdravil za zdravljenje posameznih bolezni, je z medicinskega stališča nemogoče, prav tako pa ni mogoče predpisovati kvalitete zdravil. Potrebno je prepovedati uvoz tistih zdravil, ki jih sami izdelujemo, in ki so pogosto boljša kakor inozemska, ne more pa se predpisati zdravnikom, da morajo za določene bolezni predpisovati določena zdravila, če menijo, da bi drugo zdravilo imelo boijši učinek. Z organizacijskimi ukrepi je tudi treba preprečiti posameznim zavarovancem, da lahko hodijo od zdravnika do zdravnika ter z dobljenimi recepti dobivajo in kopičijo zdravila. Od tovarn je treba zahtevati, da dostavljajo lekarnam zdravila tudi v manjših zavitkih in stekleničkah, ker se prepogosto dogaja, da velik del zdravil, ki jih dobijo zavarovanci na recept, ostane neizkoriščen. Končno je odbor sklenil, da se v predlogu zakona pooblasti zvezni izvršni svet, da lahko izdela posebne predpise o uporabi in izkoriščanju zdravil, zdravilnih sredstev ter sanitarnega materiala.
Odbor je nadaljeval razprava ob 17. popoldne.	M. P.
NA PRVI SEJI NOVOIMENOVANEGA SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO
Osvojen predlog odloma o družbenem upravljanju v šolah
Ljubljana, 4. junija. Danes dopoldne se je sestal novoimenovani republiški svet za prosveto in kulturo k svoji prvi seji. Otvor il jo je predsednik sveta dr. Dolfe Vogelnik, zatem pa je v imenu izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS France Kimovec - Žiga pozdravil novi svet ter vvsem članom čestital k njihovemu imenovanju. V krajšem nagovoru je dal priznanje delu dosedanjega sveta za prosveto in kulturo LRS ter naglasil važne naloge, ki stojijo pred novim svetom. Nato je orisal vlogo družbenega upravljanja v šolah, kar je bilo tudi danes prvo in najvažnejše delo novoimenovanega sveta.
Podrobno je obrazložil predlog odloka o družbenem upravljanju v šolah sekretar Sveta Vlado Vodopivec. Iz njegove utemeljitve in načelne razprave, ki se je razvila nato, posnemamo, da so
Razgovor z avstrijskima trgovinskima delegatoma
Odlikovala ga je iskrenost, ki preveva želje in prizadevanja trgovinskih predstavnikov sosednje Avstrije
po številnih razpravah med našimi prosvetnimi delavci, v političnih in družbenih organizacijah, bila osnovna načela družbenega upravljanja v šolstvu že tako jasno postavljena, da je to vprašanje že dovolj zrelo tudi za pravni akt, to je za odlok o družbenem upravljanju. Predlog tega odloka je danes svet tudi soglasno sprejet in sedaj je samo še na naši Ljudski skupščini, da o njem razpravlja in ga izda.
Člani sveta so nato skrbno pretresali stavek za stavkom, člen za členom novega odloka o družbenem upravljanju v splošno izobraževalnih ter strokovnih šolah. Ob vsakem
členu posebej so se vnele živahne razprave, v katerih so se križala številna mnenja. Po temeljitem pretresu je svet spreiel tudi celotni osnutek pravilnika z vsemi spremembami. O tem bomo še poročali.
Podrobno je svet pretresal še predlog pravilnika o vede-niu. pravicah in dolžnostih dijakov v srednjh in strokovnih šolah. Obrazložil ga je načelnik oddelka Sveta za prosveto in kulturo LRS tovariš Stupan. Ta predloženi osnutek se v mnogočem loči od starih disciplinskih pravil. Uvaja pravice diiakov in sistem pohval, odpravlja pa vrsto nepotrebnih kazni ter daie pravico glasovanja na konferencah za izključitev učencev tudi zastopnikom šolskih odborov. Tudi o predlogu tega pravilnika je bila živahna razprava in ga je svet z vsemi spremembami v celoti sprejel.
Popoldne je svet za prosveto in kulturo razpravljal še o nadalinjih predloženih osnutkih in predlogih. Z delom bo nadaljeval še jutri.
Ponarejevalci dolarjev pred sodiščem
Gg. dr. Kraus in dr. Laitl med razgovorom v sejni dovarnl Trgovinske zbornice za LR Slo venijo
Ljubljana, 4. junija. Na pobudo avstrijskega trgovinskega delegata g. dr. Norberta Krau-sa iz Beograda in trgovinskega atašeja avstrijskega konzulata v Zagrebu g. dr. Franza Laitla je bil danes pri Trgovinski zbornici za Slovenijo pod vodstvom tajnika odbora za zunanjo trgovino dr. Ivana Plesa razgovor s predstavniki naših slovenskih podjetij, ki so zainteresirani na povečanju blagovne izmenjave s sosedno Avstrijo.
Kakor je poudaril g. dr. N. Kraus v uvodnih besedah (v srbskem jeziku), je želja avstrijskih trgovinskih predstavnikov, da se v osebnih stikih z našimi podjetji ugotovijo težave, ki morebiti ovirajo živahnejše medsebojne trgovinske zveze, in da se skupaj poišče pot za njihovo odstranitev. Po njegovem mnenju blagovna izmenjava samo po liniji obstoječega trgovinskega sporazuma še daleč ni edini možni način za sodelovanje dveh držav na področju blagovne izmenjave. Samo na kratko je nakazal, da je takšno sodelovanje mogoče razširiti in poglobiti s tem, da se naša — jugoslovanska — in njihova — avstrijska — podjetja dogovarjajo za skupen nastop ali samo n3 našem ali samo na niihovem ali na obeh tržiščih; da si vzajemno pomagajo s tehnično dokumen-
tacijo za to ali ono novo proizvodnjo in z licencami; da odstranjujejo ovire, ki so še na poti intenzivnejšemu vzajemnemu turizmu itd. Omenil je iskreno željo avstrijskih trgovinskih in gospodarskih krogov sploh, da se trgovinski odnosi vsestransko razširijo, in povabil predstavnike naših podjetij, da gredo v Avstrijo in da navežejo.čim več osebnih stikov. Avstrijski poslovni krogi namreč razmeroma slabo poznajo zmogljivosti naše države, zlasti še njeno novo industrijo, in imajo še veliko predsodkov. Po njegovem mnenju jih je najlaže odpraviti z medsebojnimi obiski, pri čemer pa ne smemo pozabiti zelo važne stvari: čas, ko je kupec iskal prodajalca, je minil In živimo v času, ko mora prodajalec poiskati kupca.
V samem razgovoru so predstavniki večjega števila podjetij, med njimi Slovenija-Tmpeks. Hmezad. Slovenija -vino, Litostroj, Impol, Slovenija - sadje in drugih iznašali konkretne primere, na katere s+a avstrijska trgovinska ata-šeia odgovarjala. Na dnevni red so prišle težave v zvezi s kontingenti, licencami, devizami. .medseboinimi odnosi med nosameznimi podjetji, turističnim prometom in podobno.
Split, 4. junija (Po telefonu). Sredi- tega meseca bo pred okrožnim sodiščem v Splitu proces proti tolpi prebrisanih falzifikatorjev čekov in dolarskih bankovcev, ki je pričela s svojo falzifikatorsko delavnostjo že v stari Jugoslaviji, jo nadaljevala med vojno in tudi po osvoboditvi vse dokler ji tega ni preprečila naša kriminalistična služba. Med prijetimi ponarejevalci so Slavka Juričič, ki je bila pred vojno lastnica železnine v Splitu, natakar Josip Lazarušič, Mate Bačič, imenovan Jolič, 60-letni kmet iz vasi Vinovica pri Drnišu in Rade Kudelj, operni pevec iz Sarajeva. V Trstu, zahodnem Berlinu, Baltimoru in New Yorku so krožili dolarski bankovci te tolpe, ki jih je
Omejeval je pravice združevanja
SPLIT, 4. junija. (Po telefonu.) Okrajno sodišče v Starem gradu na otoku Hvaru je kaznovalo hvarskega škofa Niko Pušiča s 40.000 dinarji denarne kazni zaradi protizakonitega postopanja. Škof Pušič je precej dolgo, posebno pa zadnji dve leti, stalno na najrazličnejše načine preprečeval duhovnikom, da bi se vključili v svoje stanovsko združenje, oziroma, da bi ga sploh osnovali. S svojim delovanjem proti stanovskemu združenju in s preganjanjem rodoljubnih duhovnikov je škof Pušič zakrivil kaznivo dejanje ter je bil zaradi tega kaznovan z denarno kaznijo.	L j. M.
Toča v Maribora in okolici
Maribor, 4. Jun. Popoldne Je divjala nad Mariborom in okolico huda nevihta. Od 15.30 do 16. Je padlo 15 litrov dežja na kvadratni meter. Višek je dosegla nevihta nekaj minut po 16. uri, ko Je med nevihto in viharlem pobelila ulice tudi toča. Po 15 minutah se Je deloma zvedrilo, vendar večina ulic dalj časa ni bilo mogoče prekoračiti, ker Je voda v potokih drla po cestah, ker Je kanali niso mogli požirati. Na mnogih krajih Je obležala ves popoldan več cm debela plast toče. Po prvih poročilih kmetovalcev kaže. da so nalbolt prizadeti predeli okoli Griča. Kamnice ln Urbana. Več Škode kakor toča 1e tam povzročil vihar, ki je polomil kole v vinogradih. Grič 1e ostal tudi brez luči, ker Je vihar pretrgal električni vod.
samo spretno oko strokovnjaka moglo ločiti od pravih. Za ta primer se je zanimala ameriška in internacionalna policija. Tolpo so odkrili naši kriminalistični organi, ki so s tem dosegli znaten uspeh ter ponovno dokazali svojo sposobnost.	Lj. M.
DEVIZNI TEČAJI
Na Dev. obračunskem mestu v Ljubljani so bili- dne 4. junija zaključki po naslednjih tečajih:
USA dolar 950	(921.60,	941.06,
213 (angl. funt 24C4.17	(2402,22,
2405,31, 186); DM 20.553.57 (20.324,93, 20.313.94,	184); belg. frank —
(2678.78, 2597.06, 332); fraiLC. frank 271.68 (271.68, 272.12, 217); klir. Švic. frank 18.250 (18.247.72, 18.622.44, 171); it. lira 134.56 (134.20, 134.90, 181); Lit STO 127 (126.27, 127.21; 165): ho-land. forint 21.280 (21.224,96, 21.267.09, 169); Šved. kr. — (16523,65. 16532.57, 185); egipt. funt — (1881.66, 1890.56, 119): obr. dolar avstr. 829 (829,68, 828.18, 176); obr. dolar Norveške
—	(650, 650, 116); obr. dolar Gr-
čije 727.32 (727.32. 727.32, 142); obr. dolar Turčije 620 (620. 620, 106); obr. dolar Argent. — (613.10, 625.50, 108); obr. dolar Braz. — (651.10, 657.64,	119); obr. dolar Paragvaj
—	(603, 603, 101).
Opombe:	številke v oklepaju
pomenijo:	1.	število	prehodni
srednji tečaj FLRJ, 2. število srednji tečaj FLRJ, 3. število ažio v •/«, črtica za označbo devize pomeni, da v tej devizi ni bilo zaključkov v Ljubljani.
Situacija:	Celokupni zaključki
na danšnjem sestanku so dosegli zelo visok znesek. Prodane so bile velike količine nem. mark, angl. funtov, hol and. forintov, USA dolarjev in avstr, ter turških obrač dolarjev, tako da so kupci pokupili velik del svojih potreb. Kljub veliki ponudbi pa so prodajalci vztrajali pri visokih tečajih, celo nad predhodnim državnim povprečnim tečajem, zaradi česar je en del reflektantov za nakup prisiljenih, da odstopijo pri licitaciji. Neprodanih je ostalo 95.000 belg. frankov pri li-centu 2.678,78 za blago.
Antiperonosporna služba
Napoved: Pojav peronospore Je v vinorodnih okoliših Štajerske, Dolenjske in Bele Krajine v glavnem še nadalje pričakovati v noči od 5. na 6. junij; v okolici Jeruzalema, Slov. Konjic, Rogaške Slatine. Bizeljskega. Novega mesta in Mokronoga pa v noči od 6. na 7. junij. Da bi preprečili nadaljnje okužbe, izkoristite vsak trenutek lenega vremena in pohitite s škropljenjem.
Kmetijski raziskovalni in kontr. z. Uprava hidrometeorološke službe
cjoH-ko V
Iskanje izhoda
Pariško industrijsko predmestje Ivry je sedež 13. kongresa Komunistične partije Francije, ki bi moral sicer biti po pravilih že pred dve-
na letoma. Na dnevnem redu so 4 točke: poročilo centralnega odbora, problemi organizacijskega dela, komunistična organizacija in mladina, iz-
■olitve centralnega odbora in finančne kontrole. Na čelu kongresnega odbora je Maurice Thorez, ki prvič javno nastopa po svoji vrnitvi iz ZSSR.
V štirih letih od zadnjega kongresa je bilo reč pomembnih dogodkov, ki so povzročili hudo krizo v partiji. Po-
olnoma sta odrekli dve stav-’ i meseca februarja in maja 1933, potem pa so sledili tudi spori v vodstim stranke, med katerimi je po znani zadevi 3 tarty ja prišel na vrsto primer bivšega organizacijskega sekretarja Augusta hecoeurja, ki je baje povzročil »pojave opozicije in snovanja frakcij« v partiji. Marty in Lecoeur fer nekateri drugi iz bivšega vodstva, naj bi bili vzrok, da se je število članstva partije zelo znižalo. Leta 1945 je imela KP Francije nad milijon članov. ~daj na jih ima samo še blizu pol milijona in je letos do konca marca obnovilo svoje članstvo samo okoli
5.1.000	delavcev in okoli 11.000 mladincev.
Sekretar Jacaues Duclos je v svojem poročilu priznal, da se partiji ni posrečilo, da bi v svoje vrste pritegnila mladino. Potem pa je razodel, da je glavna naloga kongresa boj proti Evropski obrambni skupnosti in da je treba v ta boj vključiti vse, ki hočejo preprečiti, obnovo nemškega militarizma. S temi svojimi poudarki je hote ali nehote razodel, da je glavni namen kongresa, čeprav to v programu ni navedeno, ustanovitev neke nove Ibidske fronte v Franciji pod vodstvom kov: i nformovcev.
Njegovega poročila ni mogoče drugače razumeti, kot iskanje izhoda iz krize, nastale v partiji zaradi tena, ker francoski proletariat čedalje bolj spoznava, da je partija samo še podružnica Moskve.
Razočaranci
Sprejem, ki so ga v Atenah priredili predsedniku Titu ter izjave vodilnih grških in turških politikov ob tem obisku so tako razjezile italijanske iredentiste, da so izgubili vsako razsodnost. Tržaški »Gior-nule di Trieste« se jezi na predsednika, turške vlade Men-deresa, ker je v Washingtonu izjavil novinarjem, da za balkansko vojaško zvezo ni potrebno posebno privoljenje članic Atlantskega pakta, še bolj nezaslišano pa se zdi temu listu dejstvo, da sta ob obisku predsednika Tita Grčiji veleposlanika Jugoslavije in Grčije v Washingtonu objavila skupno deklaracijo, v kafcri pozdrav1 jata obisk kot novo manifestacijo razvoja solidarnosti treh balkanskih držav.
Iredentistični uvodničar Ugo D 'Andrea, ki pravi, da ima vzrok dvomiti v oportunost take politike grških in turških državnikov, se nadalje zgraža nad izjavo Menderesa, Xda balkanskega zavezništva ni mogoče v nedogled podrejati tržaškemu vprašanju«. V omen jenem uvodniku je namreč dalje rečeno, da nihče ne more trditi, da je tržaško vprašanie ostalo nerešeno po krivdi Italije, »ki je vendar svoječasno sprejela tristransko deklaracijo od 20. marca 1948!« To je bila res »velika žrtev«, saj so prav pred nekaj dnevi na skupščini tržaškega združenja »julijskih in dalmatinskih prostovoljcev« postavljali zahtevo po mejah iz leta 1940. »mejah, ki jih je označil bog in posvetila kri med Italijo in Slavijo.« Vendar, kakor nadaljuje »Gi-ornnle di Trieste«, Italija ni ostala samo pri tej vrvi »žrtvi«, temveč je kasneje, »vedno pripravljena pokarati dobro voljo.« spreiela tudi sklep od 8. oktobra 1953 (!). Maršal Tito pa je vse odklanjal in sedaj »noče sprejeti niti tega. da bi v nedogled podredil svoje novo zavezništvo tržaškemu vprašanju.«
Takole piše tržaški »Gior-nale di Trieste«. kateremu je ze^o »hvdo. ko vidi, kako se ankarski in atenski politiki, ki so v zadnjih letih pokazali toliko preudarnosti in zmernosti, spuščajo v tako sumljive akcije.« Na tak način izražajo tržaški iredentisti svoje razočaranje, ker Rim ni uspel s svojo izsiljevalno akcijo in zavezniki, niso »prisilili Tita. da bi sprejel kompromis glede Trsta, preden utrdi svoj položaj.«
AZIJSKA KONFERENCA V ŽENEVI
Poiožai še vedno nespremenjen
Živahna diplomatska dejavnost — Eden potuje v London na
izredno sejo vlade
Pred vhodom v grško prestolni co Je pri Hadrijanovih vratih po zdravil predsednika FLRJ predsednik atenske občine Niko lopulos
Pogled na obalo pirejskega pri stanišča oil sprejemu predsednika jugoslovanske republik®
Demanti Državnega sekretariata za zunanje zadeve
Dogodek se ni pripetil v jugoslovanskem zračnem prostoru
Ženeva, 4. jun. (AFP). Danes se je ob 15. ur: začela 12. tajna seja o Indokini pod predsedstvom sovjetskega ministra Molotova. Istočasno se ie začel tudi sestanek zastopnikov vojaških poveljstev, ki se posvetujejo o sklenitvi morebitnega sporazuma za ustavitev sovražnosti.
ženeva, 4. jun. (Reuter). — Delegati Južne Koreje in 15 držav udeleženk v korejski vojni pod zastavo Združenih narodov so imeli danes sestanek, da bi določili taktiko na prihodnji plenarni seji ženevske konference o korejskem vprašanju. Plenarna seja bo verjetno jutri.
Indijski državnik Krišna Me-non se je srečal danes z vodjo vietnamske delegacije Fam Van Dongom. Sinoči je ponovno razgovarjal s Cu En Lajem, danes Pa bo imel verjetno sestanek tudi z Molotovom in Be-dellom Smithom.
Novo imenovani francoski minister za priključene države Edouard Frederic Dupont je prispel danes opoldne v Ženevo. Ob prihodu je poudaril pomen ženevske konference in dejal, da je prišel pomagat francoskemu ministru za zunanje zadeve v njegovi nalogi. Dupont ni povedal, če je prinesel kaka nova navodila francoske vlade-
Canberra, 4- jun- (AFP). — Richard Casey, avstralski minister za zunanje zadeve, bo v
kratkem odpotoval v Ženevo, kjer bo prevzel vodstvo avstralske delegacije na azijski konferenci. Svoje bivanje v Evropi bo izkoristil za obisk Londona, verjetno pa se bo o-dipeljal tu-di v Washington.
Casey, ki je bil poklican v Avstralijo zaradi nedavnih parlamentarnih volitev, je stalno obveščal svojo vlado o podrobnostih v zvezi z razgovori o Koreji in Indokini na ženevski konferenci.
London, 4. jun. (Tanjug). — V britanskem ministrstvu za zunanje zadeve uradno potrjujejo, da bo britanski minister za zunanje zadeve Anthony
Ženeva, 4. jun. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Delegacije 16 držav udeleženk v korejski vojni na strani OZN, so danes sprejele zahtevo zastopnika Severne Koreje, da bo jutri po 10-dnevnem premoru, še ena plenarna seja o korejskem vprašanju. To je bil edini sklep, ki so ga sprejeli davi na tajni seji v Palači narodov.
Zastoj korejskega vprašanja, ki ga povzročata različni stališči južnokorejskega in se-
vodi pooblaščeni minister Dragoje Djarii. Na prejšnjem zasedanju komisije je ibl Djurič izvoljen za sekretarja Donavske komisije.
To pot je zasedanje prvič v Budimpešti. Na zadnjem zasedanju so namreč sklenili, da bodo premestili sedež komisije iz Galca v glavno mesto Madžarske.
Na tem zasedanju bo direktor komisije podal poročilo o izvajanju delovnega načrta za 1954 in imenovanju osebja v upravo komisije. Proučili bodo poročilo o izpolnitvi proračuna za 1953. Zastopniki držav članic komisije bodo podali poročila o delu za ustanovitev enotnega sistema plovnih poti na Donavi. Komisija bo na koncu izdelala orientacijski dnevni red za prihodnje zase-dan je.
je posrečilo zbežati iz dvorane in poklicati policijo. Nad 200 policajev je skušalo napraviti red; Tedaj pa so vsi poslanci navalili nanje in jih obmetavali z vsem, kar jim je prišio pod roko. Red je nastal šele po 20 minutah, ker so policajem prepovedali uporabljati gumijevke. Predsednik japonske vlade Jošida ni bil navzoč pri tem dogodku. Jutri bi moral odpotovati na uradni obisk v ZDA.
Eden drevi odpotoval Iz Ženeve v London, kjer bo ostal nekaj dni. Predsednik Churchill je za jutri dopoldne sklical sejo vlade, na kateri bo Eden podal izčrpno poročilo o ženevski konferenci. Sodijo, da se bo Eden posvetoval z vlado o sestavi komisije, ki naj bi nadzirala premirje v Indokini.
Kakor se je zvedelo, je Kambodža zahtevala od ZDA orožje. Razgovore o tem imajo v Ženevi in prestolnici Kambodže Pnom Penu. ZDA so baje ugodno odgovorile na to zahtevo, menijo pa, da bi dobavljale Kambodži orožje po posredovanju Francije.
vernokorejskega predstavnika, je zaostrilo nesoglasja med državami udeleženkami v korejski vojni. Na današnji seji so zastopniki 16 držav spet grajali stališče delegata Južne Koreje, ki je med drugim vztrajal tudi pri tem, da je »skrajni čas za zaklju-čitev korejske debate«. Na jutrišnji seji bodo baje govorili samo zastopniki vzhodnih delegacij. Zahodni zastopniki so sklenili, da bodo predlagali sklicanje tajne seje o Koreji, na kateri »bi potipali žilo popustljivosti nasprotne strani«. Tako je predlagal danes ameriški zastopnik, ki je dejal nato, da bi morali, Če bo propadla tudi tajna seja, končno zaključiti korejski del ženevske konference. '
Južnokorejska in ameriška delegacija sodita, da bi morali glede na ta zastoj končati dosedanjo korejsko debato in predložiti ce’otno vprašanje Organizaciji - Tuženih narodov, večina držav udeleženk v korejski vojni na strani OZN pa meni, da nasprotni strani ne bi smeli dovoliti propagandne prednosti s prekinitvijo debate, pač pa. da je treba še enkrat poskusiti ter z morebitnim popuščanjem Zahoda prevaliti odgovornost za morebitno p:e-kinitev korejske debate na nasprotno stran.
Monografija % »Jugoslavija In OZN«
Beograd, 4. jun. (Jugopres.) Skupina desetih znanih jugoslovanskih strokovnjakov za mednarodno pravo, med njimi dr. Aleš Bebler in dr. Milan Bartoš, je te dni na povabilo Carnegiejeve ustanove končala monografijo »Jugoslavija in OZN«. Ta publikacija vsebuje dokumentacijo o doprinosu Jugoslavije k .ustanovitvi OZN, o njeni udeležbi v delu te organizacije, poleg tega pa daje tudi kritično analizo sedanje ustanovne listine OZN ter predlog jugoslovanskih strokovnjakov za njeno revizijo. To monografijo in monografijo 17 drugih držav bo Carne-giejeva ustanova objavila v prihodnji razpravi o reviziji ustanovne listine OZN.
BiJke na delti Rdeče reke
Hanoj, 4. jun. (AFP.) Viet-minske sile so izvedle dva ostra napada na francoske položaje na delti Rdeče reke jugovzhodno in južno od Hanoja.
Po prvem vietminškem napadu se je francoska garnizija iz Čonuia umaknila na položaje v bližini Leikua in Hungjena, 60 km južno in jugovzhodno od Hanoja. V drugem napadu so vietminške sile zavzele Koan Fong navzlic srditemu odporu franco-sko-vienamskih sil.
Beograd, 4. junija. (Tanjug.) Državni sekretariat za zunanje zadeve je danes zanikal kot neresnične vesti tujih agencij, da je bila v belgijskem prevoznem letalu, ki ga je včeraj napadlo neko lovsko letalo, jugoslovanska diplomatska pošta.
Oddelek za informacije drž. sekretariata je sporočil danes, da jugoslovanski obmejni organi niso zaznamovali preleta omenjenega belgijskega letala čez jugoslovansko zračno mejo. Prihod belgijskega letala pa je bil napovedan po običajni poti, je rečeno v istem sporočilu. Potemtakem se dogodek ni pripetil v jugoslovanskem zračnem prostoru.
Dunaj, 4. junija. (Tanjug.) Dosedaj še ni bilo izdano uradno sporočilo o preiskavi, ki jo vodi britanska vojaška policija o včerajšnjem napadu nekega lovskega letala Mig-15 na belgijsko transportno letalo. Iz zanesljivih virov pa se je zvedelo, da je napadalec izstrelil 4 naboje, od katerih je eden zadel krilo letala, dva sta ranila dva člana, I pa je ubil enega člana posadke. Vsi so Belgijci, nepoškodovani, drugi pilot pa je britanski državljan, ki je rešil letalo in pristal na letališču Thaler-hof pri Gradcu.
Napadeno prevozno letalo belgijske družbe »Sabena« je
letelo v družbi enega belgijskega in enega jugoslovanskega letala, od katerih je prvo prispelo v Beograd, drugo pa se je vrnilo iz Zagreba in prevzelo v Gradcu . tovor plemenskih svinj s poškodo-
Odnosi med In Pekingom
London, 4. junija (Tanjug.) Dvanajst britanskih poslovnih ljudi, ki žive že tri leta proti svoji volji na Kitajskem, je sedaj dobilo dovoljenje, da smejo zapustiti državo. Kakor se je zvedelo v Londonu, je to eden izmed ugodnih korakov, ki jih je napravila kitajska delegacija na ženevski konferenci po razgovorih z britanskimi zastopniki. Kitajske oblasti so prisilile te britanske poslovne ljudi, da so morali naprej voditi podružnice britanskih tvrdk na Kitajskem, čeprav so delale za izgubo.
V	Londonu izjavljajo, da je na Kitajskem 350 britanskih državljanov, ki čakajo na dovoljenje, da bi se vrnili v Veliko Britanijo.
V	zvezi z zboljševanjem od-nošajev med Veliko Britanijo in Kitajsko je razveseljiva
vanega letala. Zvedelo se je tudi, da so neresnične vesti nekaterih agencij, da je b:la v napadenem letalu diplomatska pošta.
Avstrijski časopisi navajajo, da je imelo lovsko letalo oči-vidno namen prisiliti prevozno letalo, da bi se obrnilo v smeri Madžarske.
Londonom
se zboljšulejo
vest, da bo v nekaj tednih neka kitajska trgovinska delegacija obiskala Britanijo in se pogajala za povečanje trgovinske izmenjave. Čeprav je marsikako blago, ki ga Kitajska potrebuje, še na seznamu predmetov, prepovedanih za izvoz, je tudi v okviru dovoljenega izvoza možnost za veliko povečanje trgovine s Kitajsko.
Potres na Cipru
Nicosia, 4. jun. (Reuter) Prebivalci Farosa, jugozahodnega dela Cipra, so sinoči zapustili svoje hiše in prebili noč na prostem, ker je zajel to področje potres. Po prvih poročilih doslej ni bilo žrtev. Septembra lani je potres terja! življenja 40 prebivalcev tega področja.	j
Pred zasedanjem tionavske
Naša delegacija je že odpotovala —
Zasedanje bo v Budimpešti
Beograd, 4. jun. (Tanjug) Davi je odpotovala v Budimpešto jugoslovanska delegacija na 10. zasedanje Donavske komisije, ki se bo začelo 8. junija. Delegacijo
DROBNE VESTI
Ottawa, 4. jun. (AP) Cesar Etiopije Haile Selassi je odpotoval sinoči v Ottavvo na enodnevni uradni obisk.
New York, 4. jun. (AP) Novinar Leroi Gore, ki je v državi Wisconsin začel zbirati podpise za odpoklic senatorja McCarthyja, je izjavil sinoči, da je zbral skoraj dovolj podpisov za odpoklic senatorja, da pa ima njegova akcija vzlic temu malo upanja na uspeh. Zbral je 375.000 podpisov. Po zakonih države Wisconsin, kjer je bil McCarthy izvoljen, je potrebno za odpoklic okrog 404.000 podpisov. Gore bi moral zbrati ostale podpise najpozneje do jutri ponoči.
Pretep v japonskem parlamentu
Tokio, 3. jun. (Reuter) V japonskem parlamentu je prišlo sinoči do hudega pretepa, v katerega je pozneje posegla tudi policija. Po prvih poročilih je poškodovanih 24 policajev, 30 skupščinskih stražarjev in 2 narodna poslanca. Pretep se je začel, ker je vlada zahtevala od skupščine, da bi sprejela spremembo zakona o policiji. Socialisti so hoteli preprečiti debato o tem zakonu, nakar je nastal v dvorani splošen nered. Predsedniku skupščine se
...ob posredovanju Indije ženevska konferenca uspešno napreduje...	(Karikatura: M. Bregar)
Pred zaključkom razprave o Koreji?
LR Kitajska dovolila nekaterim Britancem odhod v domovino
Danes	brezposieni delavci
jutri senatorji
»Ce vlada ne bo začela odločnejše politike proti brezposelnosti, bodo volivci sami rešili ta problem letos novembra s tem, da bodo poslali med brezposelne nekaj ducatov reakcionarnih politikov,« je izjavil Waiter Reuther, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, druge največje delavske sindikalne organizacije v ZDA.
Problem brezposelnosti postaja čedalje bolj pereč. Kongres industrijskih organizacij je sklical posebno konferenco v Washingtonu meseca maja, katere se je udeležilo nad 300 delegatov. Delegati so prvi dan razpravljali o problemu brezposelnosti, drugi dan pa so odšli v kongres, kjer so nadaljevali razpravo s poslanci in senatorji- Razprava ni ostala omejena zgolj na delavce in senatorje, temveč sta se je udeležila v imenu vlade tudi finančni minister Humphrey, od demokratske stranke pa bivši predsednik Truman.
Diskusija je odkrila, da de-
lavci drugače presojajo nevarnosti sedanje brezposelnosti kot vlada in da zato predstavniki sindikalno organiziranih delavcev zahtevajo drugačno ekonomsko politiko, kot jo izvršuje ali pa namerava izvrševati vlada.
Vlada optimistično ugotavlja, da se je v aprilu število brezposelnih znižalo od 3,725.000 v mesecu marcu na 3,465.000, kar pa pomeni še vedno 5.4% civilne delovne sile. Vlada meni, da so se razmere zboljšale in da zato niso potrebni posebni ukrepi proti brezposelnosti. Neki novinar je vprašal na tiskovni konferenci prezidenta Eisenhowerja. če misli administracija kaj storiti proti brezposelnosti, toda predsednik ni dal pravega odgovora, ko je izjavil, da administracija problem stalno študira in da še ni popustila v težnji, da bi bila vedno pravilno poučena o razmerah in perspektivi. Predstavniki delavskih sindikatov slikajo današnje stanje drugače ter
zahtevajo drugačno politiko. Walter Reuther je na konferenci izjavil, da so statistike vlade netočne, ker ne vračunavajo tistih delavcev, ki so nezadostno zaposleni in ki jih je vedno več. Reuther je cenil, da je v ZDA brezposelnih nad 5 milijonov delavcev.
Različno je tudi mnenje glede ukrepov proti brezposelnosti. Vlada se še vedno drži svoje osnovne ekonomske filozofije, po kateri naj bi šlo vse svojo pot, kar pa pomeni po mnenju predstavnikov delavcev, da ne misli ničesar storiti. Finančni minister je delavcem razlagal, da enostavno povečanje kupne moči ne more rešiti problema, češ da bi tako povečanje sicer vrnilo zaposlitev delavcem v potrošni industriji, toda delavci v jeklarski industriji bi biti še vedno brez dela. Zato je vlada izbrala drugo pot, je razlagal minister, ter dala delodajalcem razne olajšave. med katere je treba šteti tudi ukinitev »krivičnega obdavčenja čezmernih dobičkov«, kar bo omogočilo povečanje in-
vesticij in tudi zaposlenosti.
Predstavniki delavstva so na tako politiko odgovorili negativno in celo ogorčeno. Značilen je bil govor, ki ga je imel Jacob Potofsky, predsednik sindikata delavcev oblačilne industrije, ki je ministru za delo izjavil, da besede ohrabritve ne spremenijo ničesar v tragični situaciji in da od besed predstavnikov vlade brezposelni delavci ne bodo dobili dela in kruha. Potofsky se je zahvalil za bodrilne besede, hkrati pa dejal: »Povejte ministru za delo, da ga osebno visoko cenimo, toda on sam v teh stvareh sploh ne odloča. V nekaterih pogledih tudi predsednik Eisenhower ni odločilna osebnost. O teh vprašanjih odločajo tisti ministri, ki so milijonarji.«
Reuther je nato zahteval, naj začne vlada izvajati pozitivno politiko proti brezposelnosti s tem. da bi stimulirala potrošnjo, da bt zmanjšala davke državljanom z nizkimi dohodki, da bi zvišala minimalne mezde, povečala kompenzacije za brezposelne in socialno zaščito, da 'bi dala finančno pomoč malim podjetnikom in kmetom ter
podpirala graditev stanovanj in javna dela. Na konferenci sprejeta resolucija vsebuje vse te zahteve.
Toda resolucija tistih, ki, kakor pravi Potofsky, resnično odločajo, je bila prav tako ogorčena. »Wall Street Journal« je problemu posvetil uvodnik pod naslovom »Polna zaposlitev«. To glasilo finančnega kapitala se norčuje iz zahtev delavstva za zmanjšanje brezposelnosti, češ da je popolna zaposlenost mogoča samo v primitivni družbi, kjer so sicer zaposleni vsi, toda vsi skupaj skoraj ničesar ne producirajo. Nadalje se norčuje, da sta politiko popolne zaposlitve »najlepše izvajala Hitler in Stalin«. Popolna zaposlitev se lahko doseže po mnenju tega glasila z večjim pozivanjem ljudi v vojaško službo. Zaradi tega popolna zaposlitev ni nekaj, kar bi si morali želeti, temveč nekaj. česar se moramo za vsako ceno izogibati.
Bivši predsednik Truman je navdušil delavce, ko je govoril pred delavci v svojem znanem slogu »brcni jih z nogo v zadnjico«. Trdil je, da so republikanci prinesli državi krizo, ker
Izvajajo docela napačno ekonomsko politiko. Namesto, da bi branili ogromno bazo gospodarstva — potrošno moč — pa današnja administracija deluje od vrha ekonomske lestvice navzdol. Truman je trdil, da je najboljši odgovor na tako politiko, če omeriški narod letos v jeseni izvoli nov kongres, ki bo nastopil proti taki politiki.
Tako postaja vprašanje zaposlitve in brezposelnosti eno od osnovnih političnih vprašanj današnje Amerike. Demokratična stranka čuti, da je politična atmosfera preveč histerična, da bi lahko svojo volilno kampanjo zasnovala na kritiki republikanske zunanje politike, ki doživlja strahovito kritiko po vsem svetu, zato skuša svoj glavni udarec usmeriti na položaj v ameriškem gospodarstvu. Nekateri sicer upravičeno naglašajo, da Eisenhower ne bo dovolil, da bi zgodovina označila njegovo predsednikovanje z »dobo Eisenhowerjeve depresije«, kot se je govorilo tudi o »Hooverjevi depresiji«, toda drugi spet opozarjajo, da je zelo daleč od predsednikovih že-Ijä in namenov do njegove praktične politike. Tine Korea
Oblike poslovanja v trgovini no novi uredbi
V okmjih Kočevje in Postojna so se
osamosvojile vse trgovine
Ze lep čas se v nasiti trgovskih podjetjih in trgovinah ni toliko govorilo o oblikah dela, kot te dni, ko se organizacija trgovine pr.lagaja novi uredbi. Vsekakor je to pozitiven pojav, ki bo — upajmo — prispeval k temu, kar je osnovni smoter nove uredbe, to je zboljšanje trgovinskega poslovanja in večja zadovoljitev potrošnikov. Uresničenje tega smotra omogočajo glavna načela nove uredbe, to je samostojnost trgovin in s tem v zvezi povečana konkurenca in odprava monopolizma, odprava možnosti za ustvarjanje prekomernega dobička in demokratičnost v upravljanju.
K kor je bilo razvidno v razpravi o tem vprašanju pred kratkim v republiški Trgovinski zbornici, kjer je o stanju reorganizacije poročal republiški trgovinski inšpektor tovariš Ljubo Kobal, smo imeli doslej nekaj samostojnih trgovin na podeželju, medtem ko smo imeli v mestih in vetjih središčih le trgovska podjetja s prodajalnami. O tem, ali naj se trgovina popolnoma osamosvoji oziroma ali naj bo v sestavu trgovskega podjetja pod določenimi pogoji, odloča praviloma kolektiv trgovine- Dosedanje izkušnje pa kažejo, da se kolektivi v pretežni meri niso odločili za popolno osamosvojitev, temveč so si večinoma izbrali eno izmed možnosti poslovanja v sestavu trgovskega podjetja. Le ponekod, kakor n. pr. v okrajih Kočevje in Postojna, so izvedli popolno osamosvojitev vseh trgovin, medtem ko v večjih mestih doslej n: bilo opaziti podobnih primerov. Nedvomno bo slej ko prej moralo priti do popolne osamosvojitve vseh trgo-
vin, vendar pa je ta korak odvisen od nekaterih pogojev.
V podjetjih, kjer so že doslej prodajalne imele določeno samostojnost v komercialnih poslih, kar velja zlasti za podjetja v mestih, bi bil ta prehod lahko hitrejši kot pa v podeželskih trgovinah, ki so bile doslej v vsem odvisne od uprav podjetij in pri njih tudi strokovna kvalifikacija osebja pogosto ne ustreza Pripomniti pa je treba, da se je z navodilom o predložitvi mesečnega poročila o obračunskem plačilnem skladu gospodarskih organizacij za predvidene uprave podjetij, ki naj bi imela v svojem sestavu trgovine, pojavila nova težava. Kajti po tem navodilu se bo moral obračunavati plačni sklad za vsak obrat posebej in bodo tako uslužbenci uprav podjetij, ki imajo višje plače zaradi odgovornosti dela oziroma višjih strokovnih kvalifikacij, le zelo težko dosegli svoj plačni sklad- Merilo, ali naj se kolektiv trgovine odloči za popolno osamosvojitev, naj bi bil
Mali® se znafdel® mladi delavci
Delavski sveti osnovni, upravni odbori pa ie izvršni organi delavskega samoupravljanja — cogoste drobnolastniške tendence
—	Leža 1543 16.000, lani že S6.000 delavcev v Makedoniji — Velik delež sindikalnih organizacij pri đeiavskeir, samoupravljanju
—	Sveti proizvajalcev v ljudskih odborih sc vedno bolj odločni
Naš sodelavec se je mudil več časa v LR Makedoniji. Ob tej priliki je imel daljši razgovor s predsednikom zbora proizvajalcev Narodnega sobranja LR Makedonije in predsednikom republiškega odbora zveze sindikatov Borkom Temeljkovskim, ki mu je pojasnil položaj in probleme, ki nastajajo pri razvijanju delavskega upravljanja v Makedoniji.
Na vprašanje, kakšne izkušnje so pridobili v delavskem samoupravljanju v Makedoniji, upoštevajoč pri tem nekatere značilnosti, zlasti relativno mlad delavski razred v tej republiki, je tov. Te-meljkovski odgovoril, da so splošni uspehi v delavskem upravljanju v naši državi karakteristični tudi za delavsko samoupravljanje v Makedoniji in da specifični pogoji v njihovi republiki niso ovirali popolne utrditve delavskega samoupravljanja kot najbolj demokratične in najnaprednejše oblike vodenja socialističnega gospodarstva.
Preteklo leto lahko smatramo kot obdobje izoblikovanja in notranje konsolidacije sistema delavskega samoupravljanja. zlasti njegovih organov. Delovni kolektivi so odklonili prakso, po kateri naj bi bili upravni odbori glavni nosilci vse problematike gospodarskih organizacij. Osnovni organi in nosilci delavskega upravljanja postajajo vedno bolj delavski sveti, upravni odbori pa delujejo v glavnem kot izvršni organi delavskega sveta. Poleg tega pa so se lani utrdile tendence. da rešujejo glavne probleme gospodarskih organizacij delovni kolektivi sami. V tej zvezi je posebno značilno. da je vedno več delovnih kolektivov, ki skrbijo predvsem za razširjeno reprodukcijo. pospeševanje proizvodnje, produktivnosti dela itd. in da je ta problematika prevladujoča v reševanju vprašanj, ki jih obravnavajo gospodarske organizacije.
»Četudi specifični pogoji v Makedoniji niso ustvarili nekega posebnega stanja v delavskem samoupravljanju, je nadaljeval predsednik Temelj-kovski, nastopajo kljub temu nekateri pojavi. Tako prihaja n. pr. tu in tam pri zaposlovanju visoko kvalificiranih strokovnjakov, pri modernizaciji proizvajalnih sredstev itd. do nerazumevanja pri enem delu organov delavskega upravljanja in delovnih kolektivov. V zadnjem času se vedno pogosteje pojavljajo tudi drobnolastniške tendence Bili so pomeri, ko so delavci, med njimi celo člani organov delavskega samoupravljanja, izkoriščal: sredstva za proizvodnjo za svoje osebne potrebe dalie. da so mimo delovnih kolektivov sklepali pogodbe za opravljanja posameznih del pri podjetjh. So
pa tudi primeri, da delajo posamezni delavci po končanem delu v tovarni še pri zasebnih obrtnikih.«
Delavski razred v Makedoniji je razmeroma mlad. Do osvoboditve ni bilo v naši republiki — razen rudnika Zletovo in Raduša ter tobačne tovarne z več kot 100 delavci, ki bi imela moderna proizvajalna sredstva. Sele po osvoboditvi se je začel proces industrializacije in porasta delavskega razreda. Tako n. pr. je bilo leta 1946 v Makedoniji 15.936 delavcev, medtem ko se je lani število delavcev in uslužbencev povečalo na 95.852. Okrog 70°/» delavcev ima delovni staž mapjši od pet let. To stanje kakor tudi nerazvite proizvodne sile in nizka produktivnost dela v primeri z ostalimi republikami so predstavljali in še predstavljajo skrite izvore raznih negativnih in nesocialističnih pojavov ter tendenc v vrstah delavskega samoupravljanja in delovnih kolektivov. Prav zaradi tega položaja so uspehi, doseženi v delavskem samoupravljanju, še bolj pomembni.«
Na vprašanje, kakšen prispevek so dale sindikalne organizacije v razvoju delavskega samoupravljanja, je tovariš Temeljkovski odgovoril, da je treba smatrati uspehe delavskega samoupravljanja kot rezultat borbe zavestnih socialističnih sil, v kateri so dale sindikalne organizacije svoj velik delež. Problemi delavskega samoupravljanja zavzemajo v delovanju sindikalnih organizacij glasno mesto. Slabosti sindikalnih organizacij pa se odražajo seveda prav zaradi tega tudi v slabostih delavskega samoupravljanja.
Tov. Temeljkovski je odgovoril tudi na vprašanje o delu zborov proizvajalcev pri okrajnih ljudskih odborih. Poudaril je. da se ie oo lanskoletnih volitvah zbolišal sestav in delo okrajnih zborov pro-izvajalecv. Ti se sedaj sestajajo pogosteje in se v celotnem liudsk°m odboru njihova vloga z°lo čuti. Predvsem pa
t* -o 7 h Mri nrshrabipas ve^no hol' pomembni öinUell* v borb' nrnti Dartiknlaristir-nim terdopcam po^amoznlb
"Mr »»m.I m — c V , J, oi-aani-r-ipJi j p
pro*ieoi“v> fo, rašubb nosa-merns rnraiJatiia 7 v’dita in-
torosnv komune ter skupnosti.
V tem pa je njihova glavna politična in družbena vloga.
B. Kuhar
predvsem gospodarski račun, pogoji dela in pa strokovna usposobljenost uslužbencev. Mnoge trgovine v mestih in ostalih središčih imajo že vse pogoje, da se osamosvojijo. Težji pa je ta korak predvsem za trgovine z manjšim prometom v oddaljenih krajih. V nekaterih primerih bo potrebno tem trgovinam dopolniti predmet poslovanja, če hočemo, da bodo sploh lahko obstajale, potrebne pa bi bile tudi spremembe pri prodaji artiklov, ki imajo določeno prodajno ceno. Imamo namreč trgovine, pri katerih predstavlja promet z artikli, ki imajo določeno prodajno ceno, 70 do 80°/o (n. pr. moka, mast, sladkor) jn je zaradi tega vprašanje njih obstoja pereče- Morebiti bi se dalo vprašanje rešiti na ta način, da bi dobili ljudski odbori pooblastila, da smejo v posameznih primerih povišati odrejeno prodajno ceno za določeni znesek, s katerim bj trgovine krile doka: visoke transportne stroške. Tako povišanje bi se tudi za potrošnike v teh krajih bolj splačalo. kakor pa, če bi morali nabavljati dnevno potrebne artikle v krajih, ki so včasih tudi po 10 in več kilometrov oddaljeni od bivališč.
Poseben problem predstavljajo prodajalne kmetijskih zadrug in sploh zadružna trgovina, ki obsega 31% skupnega števila prodajaln. Način poslovanja trgovin kmetijskih zadrug določa poseben predpis; po katerem so zadruge dolžne urediti to poslovanje do konca tega leta. Tudi pri zadrugah se kaže težnja, da ne bi ustanovile samostojnih trgovinskih obratov, pač pa, da bi poslovale njih trgovine kot doslej. Zadruge so sicer dosegle določene uspehe predvsem v pogledu nakupa poljedelskih artiklov, vendar pa se je pri nekaterih zadrugah trgovanje preveč razmahnilo in rodilo negativne posledice. Znano je tudi, da je kader v trgovinah kmetijskih zadrug strokovno slabši od ostalega trgovskega kadra. Tudi notranja ureditev teh trgovin je v mnogih primerih zelo slaba in bodo ravno zadruge morale v zvezi z novim pravilnikom o tehnični opremi trgovin, ki bo v kratkem izšel, vložiti precej truda za ureditev svojih trgovin. Predmet poslovanja teh trgovin je pogosto preširok in že zaradi tega delo ne more biti kvalitetno. Zato bo treba v bodoče skrbeti za to, da se predmet poslovanja skrči in tudi na ta način doseže boljša kvaliteta dela. Vsekakor pa osamosvojitev obratov zadružni trgovini še posebno lshko pripomore do zboljšanja poslovanja in se bo moralo v bodoče v večji meri tudi razvijati njeno delo.
Ko je bilo govora o stroških novih decentraliziranih trgovin, je zastopnik iz Kranja dejal, da o kakem povečanju stroškov ne more biti govora. Špecerijske trgovine v Kranju so se že odločile za osamosvojitev. Račun je pokazal, da bodo zanesljivo že drugi mesec po decentralizaciji prodajale 3 do 4% ceneje, kajti odpadel bo pretežni del stroškov za upravo, skladišča in tudi transport. Del teh stroškov bo sicer res odpadel na grosiste, vendar pa bo ob pametni organizaciji grosistične mreže stroške možno v celot:
Gospodarske
vesti
Povečanje industrijske proix-vodnje v Zahodni Nemčiji. Za-
hodnonemška industrija je letos v prvih 4 mesecih dosegla nadaljnje povečanje proizvodnje. V aprilu je bila industrijska proizvodnja Zahodne Nemčije za 71,4% večja kakor aprila 1936. Aprilska proizvodnja je bila tudi večja kot lani oktobra, ko so v Zahodni Nemčiji zabeležili rekord v mesečni proizvodnji. Na splošno je bila proizvodnja v prvih 4 mesecih letošnjega leta za 8.6% večja, kakor lani v istem obdobju.
Po podatkih združenja zahod-nonemških proizvajalcev avtomobilov se je proizvodnja avtomobilov in traktorjev zmanjšala v aprilu od 58.170 (v marcu) na 52.566 avtomobilov in traktorjev v aprilu. Zmanjšana proizvodnja je deloma posledica manjših naročil. Aprila je Zahodna Nemčija izvozila 21.400 avtomobilov in traktorjev, marca 23.783.
Ustanovitev mešane družbe za proizvodnjo kmetijskih strojev in traktorjev v Turčiji.
Osnovni kapital ob ustanovitvi družbe je vpisalo več turških državnih podjetij in neka ameriška tvrdka. S proizvodnjo naj bi začeli takoj, in sicer v Ankari. Letno naj bi izdelali po 2000 traktorjev in 40% potrebnih rezervnih delov. Po 4 letih pa naj bi ta tovarna dosegla letno proizvodnjo 5000 traktorjev.
Turčija je sklenila z ZDA pogodbo o izvozu 3000 ton kromove rude po ceni, ki je nižja od sedanje.
Japonska proizvodnja titana se je povečala od 19,183 kg (v marcu) na 49.500 kg v aprilu. Izvoz titana je znašal aprila 18.419 kg. Japonski titan sta uvozili izključno Vel. Britanija in ZDA.
Švicarska industrija ' ur pogreša naročil. V prvih 4 mesecih t. 1. so švicarske tovarne ur izvozile za 294.7 milijonov šv. frankov svojih izdelkov. Lani v istem obdobju je znašala vrednost izvoza teh tovarn skoraj 320 milijonov frankov.
Argentinski inštitut za napredek zunanje trgovine je objavil, da je prodal naši državi 227.000 argentinskih suhih kož.
KULTURNI KAZ<>iL£UI
D
C
Gostovanje francoskih dramskih
Umetnikov pod vodstvom Jeana Darcanta
Posebni razlogi nas poleg prirojene gostoljubnosti silijo, da z največjim veseljem pozdravljamo tuje umetnike in njihovo umetnost. Kot mlad narod se želimo učiti pri starejših, ki so jim porok za omiko stoletna izročila in žive v pomembnejših
stvarno kulturno sodelovanje-In to priznanje je prva misel našega kritičnega poročila.
Druga naj skoipo obseže problematiko predstav samih.
Spored dveh francoskih gledaliških večerov je obsegal najpomembnejša obdobja francoske
Prizor iz Cocteanjevega »Peklenskega stroja«
umetnostnih središčih. Ta ugotovitev je že stara in zveni že čisto po šolsko. Gre pa za mi-kavnejšo resnico: zavoljo sodobnih telekomunikacij lahko čedalje bolj vneto ugotavljamo, da nimamo nobene potrebe več obstajati provinca. Zato gostovanja tujih umetnikov spadajo v bitko za razširitev naših umetniških meja, saj iaihko v njihovi umetnosti premerimo domačo umetnost in naravnamo njena pota v evropske perspektive.
Ta uvod je bil potreben, da bi pametno izrazili zadovoljstvo, s katerim smo sprejeli gostovanje pariške skupine dramskih umetnikov pod vodstvom. Jeana Darcanta. S takim zadovoljstvom izražamo tudi najgloblje priznanje za njihovo
dramatike: klasiko, romantiko in moderno dobo. Pričakovali smo bleščeče uprizoritve dedičev Batyjeve umetnosti z vsemi tistimi odrskimi lepotami, ki živijo med gledališčem Mont-parnase in Renaissance. Naj nam bo dovoljeno, da mimo olikanih in prijaznih besed vdre na dan tudi resnica o delnem razočaranju.
Imenitna scenerija Moličrove »Izsiljene ženitve« je obljubljala, da bomo videli skrajno izčiščeno Dredstavo francoskega klasika, Moliera v najpristnejši obliki! Vse bolj in bolj pa se je kazala neskladnost med posameznimi igralci, zastoji v tempu in kar je za nas glavno: ceneno igrana komika s tistim značilnim karikiranjem, ki ga
Vroči Brici in previdni odborniki
Lani 22 strelskih postaj - letos 74 — Točo bodo skušali preprečiti tudi na Vipavskem in Bizeljskem
Včeraj dopoldne je Odbor za obrambo proti toči in drugim vremenskim nezgodam sklical v Ljubljani tiskovno konferenco, na kateri so poročali o lanskih uspehih in letošnjih načrtih. Lani so v Brdih uredili 22 strelskih postaj, iz katerih so petkrat izstrelili skupno 140 raket, napolnjenih s srebrovim jodidom.
zmanjšati-
J.
Že začetek borbe proti toči je Brice silno navdušil. Verjetno so si v Brdih zapomnili predvsem tiste tri dni v avgustu in septembru, ko je menda streljanje z vseh strelskih postaj (to se je zgodilo 21. in 22. avgusta ter. 20. septembra) preprečilo, da bi bila škoda zaradi toče zelo huda in občutna. Vsekakor vročekrvni Brici zaupajo raketam, hvalijo jih daleč okrog tako, da se je močno razširilo mnenje: že samo streljanje z raketami je zadosti učinkovito sredstvo za preprečevanje škode, ki jo prinese toča. Na osnovi skrbnega proučevanja vseh akcij strelskih postaj v Br-
kakor predlanskim, ko še niso streljali z raketami. V tem računu resda ni upoštevana intenzivnost neviht, o katerih trdijo domačini, da so bile zelo hude ter so obetale katastrofo, ki so jo po njihovem prepričanju preprečile prav rakete. (Pred meseci so bili objavljeni tudi rezultati petletnih (!) poskusov zaščite pred točo v Švici v okolici Locama. V Švici so spoznali, da so eksplozivne rakete neučinkovite; pri nas uporabljamo kot smo že omenili rakete, napolnjene s srebrovim jodidom).
Po vsem tem Odbor za obrambo proti toči in drugim vremenskim nezgodam ni obupal. Nasprotno: letos bo organiziral borbo iproti toči v še večjem obsegu! Medtem ko je lani delovalo le 22 strelskih postaj, jih bomo imeli letos 74. Brici bodo dobili 5 novih, na Bizeljskem (okoli Sušice) jih je postavljenih 25. Razen tega pa bo pripravljenih za borbo proti toči še 22 strelskih postaj v Vipavski dolini. Na Bizeljskem in v Brdih bodo takoimenovani uradni poskusi borbe proti toči. Vodil jih bo odbor ob sodelovanju in finančni pomoči okrajnih ljudskih odborov Gorica in Krško. Vipavci pa so dobili strelske postaje takorekoč na lastno pobudo:
zahtevali so nenavadne možnarje, iz katerih bodo streljali na račun okrajnega ljudskega odbora Gorica; seveda bo odbor nadzoroval tudi ta tretji odsek fronte, na katerem se bomo borili proti toči, da bi spoznali, če je srebrov jodid zanesljiv.
Ali imajo prav Brici ali odborniki je še težko reči! Poskusi bodo morali trajati dalj časa, najmanj pet let. Treba pa je povedati, da mnogi kmetje iz Brd, ki letos odklanjajo zavarovanje proti toči, češ, da so z raketami dovolj zanesljivo zavarovani, gotovo nimajo povsem prav. Odborniki, ki vodijo organizacijo borbe proti toči in delo odbora, v -katerem so naši agronomi, strokovnjaki Glavne zadružne zveze, metereologi in mnogi drugi, so na tiskovni konferenci izjavili, da učinkovitost raket še ni točno dognana ter je po mišljenju samega generala Rubya zgolj zaščita z raketami prešibka proti intenzivnim in katastrofalnim nevihtam. Eden izmed organizatorjev borbe proti toči v severnih predelih Švice g. A. Eberli, pa je zapisal med drugim: »Ne gre eno uvajati, drugo pa opu-ščati.« S tem je hotel povedati, da je zavarovanje proti toči tudi potrebno.	J. K.
Zanimanje za lepo se širi
/«rrn<
r /&**#	*	-ViOht
Motiv iz Bizeljskega, kjer je toča posebno nadležna in pogosta
80-letnica gasilstva v Lenartu v Slov. goricah
dih pa so odborniki mnogo bolj hladni. Pravijo, da sta zaenkrat preuranjena tako preveliko na-
_	______, vdušenje, kakor tudi neutemeljen
Slovenskih goricah bo praznovalo pesimizem. Nekaj spopadov s točo 5. avgusta svojo so-letnLco. Ob je prekratek čas, da bi popolnoma
zaupali raketam, o katerih še pi-šeio žolčne razprave v mnogih državah.
Po statističnih podatkih Državnega zavarovalnega zavoda je bila lani v Brdih Strd? prizadejana po toči v zavarovanih vinogradih celo za 3 stotinke odstotka večja
tej priložnosti bo društvo priredilo večjo gasilsko proslavo, kjei bodo sedelovala tudi okoliška gasilska društva; tedaj bodo gasilci razvili tudi bovi društveni prapor. Za to slovesnost pripravljajo še akademijo in kulturni spored ter zbirajo zgodovinsko gradivo iz prvih začetkov društvenega obstoja.
3. R.
(S pomenka aranžerjev)
Minulo nedeljo so pregledali svoje enoletno delo tudi naši aranžerji. Na svoji drugi letni skupščini v Ljubljani so člani kluiba izložbenih aranžerjev mesta Ljubljane in okolice ponovno potrdili, da jih ne gre podcenjevati pri pospeševanju naše trgovine in turizma. Iz poročila, ki ga je imel sekretar kluba tov. Stane Megušar, je bilo razvidno, da so organizirali že v prvih mesecih t. 1. kar štiri aranžerske tečaje, in sicer pod pokroviteljstvom trgovinske zbornice za mesto Ljubljana. Izkušeni mojstri, k! so vodili te tečaje, so nemalo pripomogli, da smo dobili lepo število novih požrtvovalnih sodelavcev v aranžerstvu. Uspeh tečajev so potrdile mnoge lepe in praktične izložbe. Razveseljivo je, da se zadnje čase zanima za to dejavnost čedalje več deklet.
Na letni skupščini so član: kluba izrazili želje, da bi se strokovno še bolj usposobili s pomočjo tečajev, predavanj, ekskurzij in revij. V razpravi so pohvalili organizacijo aran-
žerjev predstavniki trgovinskih zbornic in družbenih organizacij, aranžerji pa so menili, da bi bilo njihovo delo se boljše, če bodo imeli v bodoče še več konkretne pomoči. Sklepi te skupščine bodo verjetno kmalu dovedli do otvoritve lastnih klubskih prostorov, do osnovanja Zveze aranžerjev Jugoslavije In medrepubliškega tekmovanja izložbenih aranžerjev pod pokroviteljstvom trgovinske zbornice LR Slovenije-
—šf
Iz proračuna lenarške občine
Po nedavni seji Občinskega ljudskega odbora občine Lenart so v nedeljo 23. maja t. 1. Izvedli zbor volivcev, na katerem so obravnavali občinski pror.-.čun, ki dosega v I. 1954-55	8,002.675	din
dohodkov in prav toliko izdatkov. Dohodke bodo zbrali z davki od podjetij, obrtnikov in kmetov. Med izdatki so določili za negospodarske investicije kot so elektrifikacija, ureditev parka, podaljšanje kanalizacije ter za ureditev trga skupno 2,703.000 din, za prosveto in kulturo to je za potrebe obeh šol so določili 1,853.065 din, za socialno zaščito ljudstva 726.000 din, za ceste in komunikacije 541.700 din, itd.
preganjamo po nsših odrih. Stilizirana bur-kavost, ki je v stoletjih, odkar igrajo v Franciji Moliera, postala posebne vrste odrska vrednota, je bila razdejana in zreducirana na preprosto prosvetno smešnost. In zavoljo vseh raznih kamenčkov, ki so se zataknili v kolesje uprizoritve, nismo mogli doživeti tistega očiščujočega duha, ki je rezultat vsake velike odrske umetnosti, Moličrove imenitne komike pa še posebej-
»Marianine muhavosti« so bile že za precej stopenj boljša uprizoritev. Predvsem se je predstava odlikovala po pomembnejših igralskih ustvaritvah, po enotnejšem tempu režije, po izredno lepih igralskih kompozicijah in romantičnem čaru. Pogrešali smo samo zanesene in vroče strastnosti Musseta, ki pa ga lahko posreduje le prizadeto srce. Vendarle pa so nas nekateri igralski liki resnično očarali: predvsem zrela in umerjena igra Marie Mauban, romantični lik Jeana Negronija in dognana komika Henryja Charetta- ki nas v Mo-iieru ni zadovoljila, v »Maria-ninih muhavostih« ,pa se je razvila do pravega mojstrstva.
Naslednji večer je igralska skupina Jeana Darcanta igrala Cocteaujevo odrsko tragedijo »Peklenski stroj«. — Ko je Jean Cocteau približno pred dvajsetimi leti napisal tragedijo o Edipu, so mu očitali in te očitke še pred nedavnim ponavljali, da gre pri »Peklenskem stroju« samo za novotarijo, s katero bo čas neusmiljeno obračunal. A izkazalo se je, da je dandanes »Peklenski stroi« še poln žive energije-Cocteau je čarovnik. Cocteau je s svojim vsestranskim duhom počlovečil Sofoklejeve junake tako, da jih je psihološko razčlenil z orodjem natančnih človeških izkustev, ki so značilnost današnje evropske kulture-In pri tem se je strogo držal odrskih učinkov (v katerih je njegova spretnost že legendarna). Tako je njegov »Peklenski stroj«, ki je zdaj doživel svojo krstno predstavo v Jugoslaviji, uspel kot pomehno delo moderne dramatike.
In tudi igralci so se z živim, sodobno bistrim in vendarle tako globoko humanim Cocteau-jevim delom spoprijeli z veliko večjo umetniško silo, kot pa se jim je sprostila pri Moličru ali Mussetu. Ali do klasike mogoče nimajo posebnega veselja? Ali jim je bližja Cocteaujeva umetnost, pisana v modernem jeziku in ustvarjena iz modernih občutij? Odgovora ne znamo napisati, v približnih besedah pa lahko povemo bistvo igralske umetnosti skupine Jeana Darcanta, ki išče predvsem to, kar je najdoločnejšega in najoprijemljivejšega v strastnem odrskem svetu. Natančnost in smisel za slog sta njena prednost, zanemarja pa emocije, kakršnokoli sanjavost, temperament in zanesenost. Ta suha, na goloto znižana intelektualna igra je tudi sicer izhodišče največjih francoskih odrskih umetnikov,. Reči je treba, da veje preko teh njihovih osnov kakor preko trdno ukoreninjenih dreves vihar žive umetniške ustvarjalnosti. Nekaj tega viharja je bilo čutiti v interpretaciji posameznih likov v »Peklenskem stroju«. Mislimo predvsem na Edipa, ki ga je igral Michel Herbault. Njegova vloga se je razvila v presenetljivo globoke tragične note. Mislimo zlasti na Jokasto, ki jo je igrala Maria Servane s komično strastnostjo in tudi tragičnim materinskim trpljenjem. Mislimo pa tudi na ponosni, hladno mogočni lik Sfinge, katere posrednica je bila Maria Mauban. Res je:, igra v »Peklenskem stroju« je bila igra dobrih igralcev, režija pa nadvse zgledna.
A če premišljujemo o umetniških doživetjih, ki so nam jih prinesli igralci Darcantove skupine in za katere smo jim hvaležni, moramo ugotoviti, da so nas pustili kljub vsemu žejne in lačne- Radi bi videli, da bi bila naša pričakovanja ob vsakem umetniškem obisku v celoti potešena. Za nas pa so resnično nesporne vrednote predstavljale samo scenske umetnine Suzanne Reymond, čista scenerija genialnega odrskega mojstra Christiana Berarda, poseben način intelektualne igre, smisel za dekorativnost režijskih opravkov, jasna dikcija in splošna odrska kultura. To pa so — razen klasika moderne scenografije Christiana Berarda — dokaj splošne francoske vrednote. Zato nastaja poleg veselja, da smo videli pri nas »Marianine muhavosti«, da smo prvič doživeli Cocteauja in da smo videli igralsko skupino Jeana Darcanta, še želja po večjih umetniških doživetjih francoske odrske umetnosti.
Jože Javoršek
MALO JÖDY L
Po knjigi. M. Kinnuri RawLini/sove — Rike Miki Muster
16.
»Kje pa bova začela z lovom?« — »Pri izviru; tja pride pit!« — »Veš, danes je bila tam velika srna, sledove sem videl. In mlinček sem si postavil,« je povedal Jody. Mati je takoj prisluhnila. »Torej si se potepal, kujon kujo-
nasti___« Toda resnično razjezila se ni. Jody
je to takoj opazil, v enem skoku je bil za njenim hrbtom in ji odvezal trak pri predpasniku. Predpasnik je padel na tla, mati pa se je naglo okrenila in prisolila sinu milo zaušnico. Od veselja ga je popadla prava vrtoglavost. Na medveda pojde... Kakor v mrzlici se je odpravil spat.
17.
Zjutraj je bil Jody pokonci, še preden ga je mati poklicala. Pomladno jutro mu je spa- mel vanj. »Veš, mama, da sem pravzaprav
2 OMARI in poenemaLnik 1401 na uro, v dobrem ßianju, prodam. — Mateno 42, Ig pri Ljubljani. 8683-4 VEC VOZ stoječe dobre trave — košnjo, takoj prodam. Dvor 11, Šentvid pri Ljubljani (pri Moskru).
8646-4
RADIO >Kärting Šifrer« prodam. — Pržan 16, Šentvid, Ljubljana.
8692-4
KLAVIR »HOFMAN«, angleška mehanika, pancer plošča, prodam. — Naslov v ogl. oddelku. 8725-4 PRVOVRSTNÖ SADKO SENO. travo, takoj prodam. Ljubljana, Trnovski pristan 20.	8732-4
NOV MOTOR znamke »Ford«, tipa 8 z menjalnikom, prodam. — Komel, Gorišnica.	S665-4
ELEKTRIČEN ŠTEDILNIK s pečico prodam Šušteršič, Cesta v Mestni log 9.	8668-4
GLOBOK, TAPECIRAN VOZIČEK in posteljico prodam. Naslov v ogl. oddelku.	8765-4
ZENSKO KOLO prodam. Naslov v ogl. oddelku.	8</0-4
IŠČEMO UDOBNO SOBO s hrano v glasbeni družini v centru mesta (event. Mirje, Vrtača) za ameriško štipendistko. Ponudbe je poslati na Slovensko izseljensko matico, Cankarjeva 5-1.	8665-9
ENOSOBNO STANOVANJE na periferiji zamenjam za enako ali večje kjerkoli v mestu Ljubljani. Ponudbe v ogi. oddelek pod »Plačam selitev«.	8621-9
TRISOBNO SONČNO STANOVANJE v vili v Celju zamenjam za primerno v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku.	8760-9
korespondenco in administracijo z znanjem francoskega in nemškega ali enega teh dveh jezikov iščemo za zastopniško podjetje. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pod »Verzirana moč« v ogl. odd. 8808-1 KMETIJSKA ZADRUGA GORJE pri Bledu išče knjigovodjo z večletno prakso. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe poslati z navedbo zadnjih za-poriitev. Stanovanje za sam-
takrat si tudi najbolj prikupna,« se je odrezal postrigel, a brž so se mu spet na tilniku razra- kmeu jSKAliezadruga Artiče Jody. Zvižgaje je krenil h koritu in si ga sli v štrleče šope. »Račji repki,« je pravila	razpisuje mesto upravnika, sposob-
napolnil z vodo. Nato si je omočil lase ter si mati temu. Jody si je še ogledal svoja štrleča jih s prsti počesal in pogladil.	ušesa, nato pa se je namrdnil in obesil ogle-
dalo nazaj.
nec kar odpihnilo. Brž je smuknil v hlače. Iz grozno grd,« je vzkliknil. — »No, kakšnega kuhinje je že dišalo po vročem kruhu. »Dobro posebno zalega Baxterja še ni bilo na svetu«, jutro, mama. rad te imam,« je zaklical že med — Ogledalce mu je kazalo ozek obrazek, bled vrati. »Saj, ti in živali kar ne veste, kaj bi od in pegast, a čisto zdrave barve. Lasje so bili same ljubezni, kadar ste lačni in imam jaz kaj svetli kot slama in ščetinasti in so mu zmeraj užitnega v rokah,« je odvrnila. — »Zares, delali preglavice. Oče mu jih je vsak mesec
H*M»# «•••»• •••■«••


KOLEDAR
SOBOTA, 5. junija: Ferdinand.
5. Vi.1941 je pačila p-vtt partizanska puška v Srbiji, v vasi Kamenici, okraj Valjevo.
*
5. VI. 1945 je bil podpisan sporazum med SZ, ZDA, Anglijo in Francijo o prevzemu uprave v Nemčiji.
5. junija 1S26 je umrl KARL MAFIA WEBER, nemški skladatelj, di-
r.	gent in klavirski virtuoz — tvorec :.-mške romantične opere. Umrl je
Londonu, kamor je šel na prvo • prizoriiev svoje opere »Oberon«. Njegovi prvi operi »Abu Hasan« sluza vzor še v precejšnji meri Mozart, v operi »Carostrelec« pa je
»*ber že razvil svoj oc^ebni sfog in ni dal izrazit romantični značaj, ni j večji u<peh pa je žel s svojo po-
s.	fdnjo opero »Oberon«; Weber je zapustil tudi vrsto pomembnih klavirskih skladb.
Na današnji dan leta 1872 je umrl tudi poljski skladatelj STANISLAV MONIUSZKO, ki pomeni za Poljake to, kar za Rus« Glinka ali za Cehe Smetana. Moniuszko je bil začetnik na rodne poljske glasbene umetnosti. T1 je dosegel z velikim številom pes-.7" uglasbil jih je nad tri sto — jih je naslonil na narodne prvi-poleg tega pa s svojimi roman-I ;ui narodnimi operami, med kami sta zlasti uspeli »Halka« in ikieti gradi. Obe operi imata iz-
:/.;to romantično osnovo, v katero vpletena ljudska glasbena motivika, ljudski napevi in plesi. Prav ta-“* »e tudi vsebina naslanja na poljsko narodno okolje.
Na medicinski fakulteti v Zagrebu je promovirala Kralj Jasna iz Maribora. — Iskreno čestitamo!
Dr. Emilijan Cevc vedi po raz-
PeTaLin
— bo zaščitil Vašo garderobo pred molji. \fe pozabite: PeTaLin
GLEDALIŠČE
MESTNO GLEDALIŠČE NA JESENICAH
Nedelja, 6. junija ob 14.15: Tijar-dovič: Mala Floramij. — Opereta. Zveze z vlaki ugodne. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 5. junija 1954 ob 20	—
Hans Tierney er: »Mladost pred sodiščem« — gostovanje v Rimskih Toplicah.
Nedelja, 6. junija 1954 ob 14 — Linhartova komedija: »Matiček se ženi« — gostovanje v Topol-ščici.
Torek, 8. junija 1954 ob 15. in 20. uri — Pero Budak: »Klopčič« — gostovanje v Kranju.
Sprejemni izpit iz matematike ZAVOD MESTNA KANALIZACIJA - -- —!1*u— ---------*—1—	Ljubljana, Ambrožev trg 7, razpi-
bo v pričetku meseca septembra, o točnem datumu bodo interesenti obveščeni pismeno in po dnevnem časopisju.
Pouk na šoli traja tri leta, nakar prejmejo' učenci po opravljenem strokovnem izpitu spričevalo o kvalifikaciji za kemolabo-rante.
nega voditi kmetijsko zadrugo trgovsko, strojno, kmetijsko in ostalo dejavnost. Interesenti z večletno prakso naj te z opisom dosedanjega dela javijo Kmetijski zadrugi Artiče pri Brežicah S805-1 MOŠKO KOLO »PUCH«. «koraj novo, in plinski kuhalnik za butan plin prodam. Erjavec, Ambrožev .	.	.	w	.	trg 10d.	S069-4
suje: 1 mesto gradb. tehnika ali KMETIJSKA ZADRUGA PREKOPA.
••••• ••«•••••«
hidrotehnika, 1 mesto tehn. risar-ja. Prosilci morajo biti vojaščine prosti. Plača po predpisih za samostojne finančne zavode, oziroma po dogovoru. Prijave je poslati na zavod Mestna kanalizacija do 15. junija 1954.	8632-1
DRAMA LJUBLJANA
Sobota, 5. Junija ob 2U: Shakespeare, Romeo in Julija. Abonma H.
(Julija — Ivanka Mežanova,
Romeo — Boris Kralj, Mercu-tio — Vladimir Skrbinšek.)
Nedelja, 6. junija ob 20: Shakespeare, Romeo in Julija. Izven 1n za podeželje
(Julija — Duša Počkajeva, Romeo — Andrej Kurent, Mercu-tio — Jurij Souček.)
Ponedeljek, 7. junija ob 20:
O’Neil: Strast pod bresti. Diplomska predstava Akademije za igralsko umetnost.
Torek, 8. junija ob 20: Cocteau:
Monologi, J. B. Luc: Poslednja
noč. Diplomska predstava Aka- “«»wp v i^juoijani.	ki
rifM-nii#» 7a ipraieiicr» nmptnn^t. Pavel Šivic. Zaradi izredne;
imajo dijaki možnost popolne oskrbe proti mesečni oskrboval-nini.
Vse nadaljnje informacije dobe interesenti na Upravi šole.
Uprava šole.
KONCERTI
demije za igralsko umetnost.
OPERA
Sobota, 5. junija: zaprto.
Nedelja, 6. junija: Gostovanje v Celovcu ob 20; Sutermeister, Romeo in Julija.
Ponedeljek, 7. junija: Gostovanje v Celovcu: ob 11. Rossini: Seviljski brivec.
Sopranistka Michiko Sunahara
iz Hiroshime koncertira z japonskimi pesmimi in opernimi arijami (Pavel, Bizet, Gounod, Puccini) v ponedeljek v Filharmo- Ana Cerkvenik, ni ji. Umetnica je imela z istim Ljubljana, 4. VI. 1954. sporedom v Beogradu izreden uspeh. To bo njen edini solistični nastopov Ljubljani. Pri klavirju a zanimanja dvignite rezervirane vstopnice najkasneje danes, v soboto od 17. do 19. ure v Koncertni poslovalnici.
Sola je internatsko urejena in PREPISOVANJE na stroj prevza-
....	-	•	*	mem v«a dela na dom. Naslov v
ogl. oddelku.	8756-2
SPECIALIST za foto negative sprejme delo na dom. Naslov v ogl. oddelku.	8750-2
VEČJI ŠTEDILNIK na 3 kuhalne plošče s pečnjakom in bakrenim kotlom poceni prodam. — Lunder, Rimska c. 7. vrata 5.	8656-4
UPRAVA MUZEJA narodne osvoboditve proda večjo količino tramov 'dolžine do 6 nj),. 12.000 kosov strešne opeke (zarezne) ter več okenskih kril in vrat, peči in drugi rabljeni gr^^eni material. Interesenti naj se zglasijo med 8. in 10. uro v upravi Muzeja NO, Celovška c. 23 (Cekinov grad). 8729-4
UMRLI
Sporočava vsem sorodnikom in znancem, da je umrla najina ljuba sestr.9	,	- -
KATARINA KREGAR roj. JEZERŠEK Po>greh nepozabne pokojnice bo v soboto, 5. VI. 1954. ob 17.30 z Zal — Petrove mrliške vežice.
Žalujoči sestri:	Mici Leopold in
pošta Kostanjevica na Krki, proda Kompletno novo mlatilnico tipa »Zmaj«, vel. 1070 mm, ali zamenja za manjšo proti dogovoru. Interesenti naj se zglasijo na upravi.
8806-4
PISALNI STROJ »Olympia« prodam. Ob Ljubljanici 10, Ljubljana-Moste.	S846-4
STABILNI MOTOR 4—6 HP kupim. Ponudbe poslati na SP Celje.
8802-5
MOŠKO KOLO kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lahko«. 8854-5 STAVBNO PARCELO 1000 m* v Sp. Šiški prodam. Naslov v ogl. oddelku.	8840-7
POSESTVO Z VINOGRADOM, sadovnjakom, njivo, travnikom, velikost 3 ha, dve hiši 8 km _od Maribora ugodno prodam. Vprašati: Jerina, Dalmatinska 17, Maribor.
ŠS00-7
NOVO VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO, primerno za dve stanovanj:, prodamo. Naslov v ogl. odd. 8854-7
»UNION«: francoski film »Povest ljubezni«. Tednik. Predstave ob 16, 18 m 20. Prodaja vstopnic od 10 — ll ter od 15 dalje. JUGOSLOVANSKA KINOTEKA predvaja: dne 8. VI. 1954 ob 20. uri — franc, film »Otroci raja L del«. Dne 9. VI. 1954 ob 20. uri — franc, film »Otroci raja H. del«. Prodaja vstopnic pri blagajni kina Union od 5. VI. 1954, dalje od 17. ure, razen v nedeljo.
KINO »KOMUNA«: amer. barvni film »NIAGARA«. Tednik: Filmske novosti št. 22. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 14. ure dalje. Mladini pod IS. letccn vstop strogo prepovedan. »SLOGA«: an:^r. barvn: tiicn »Vr; nitev na Brodway«. Tednik. — Predstave ob 16, 18 in 2u. Ob 10. uri je matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9 — 11 ter od 15 dalje.
»SOČA«:	amer. film »Titanik«.
Tednik. Predstavi ob 17. in 19. Prodaja vstopnic od 10 - 11 ter od is dalje
LETNI KINO »TABOR«: nemški film »Srce lažnivo bije«. Tednik Predstava ob 29.30.
LETNI KINO »JLA«: amer. barvni film »Vrnitev na Brodway«. — Tednik Predstava ob 20.30. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: amer. film »Titanik«. Tednik. Predstave ob 20.30. uri.
Prodaja vstopnic v vseh treh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave.
»ŠIŠKA«: amer. barvni film »Bobni in trobente«. Tednik. Obisk predsednika tov. Tita v Turčiji. Predstave ob 16. 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »TRIGLAV«: ameriški film »Titanik« in tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
»LTTOSTROJ«:	ameriški barvni
film »Karavana« in tednik. Predstave ob 18. in 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
»VEVČE«: amer. barvni film »Plavajoče Gledališče«.
»SVOBODA ŠENTVID«:	ameriški
film »Skrivnostno življenje« W. Mittya ob 18. i 20.
»DOMŽALE«:	amer. barvni film
»Ostržek«.
CELJE »UNTON«: ameriški film »Točno onoldan«.
CELJE »DO1'*«: angl. film »Obrni VHu* po t!hem*.
LE’1” NI KTNO CELJE:	angleški
film »Obrni ključ po tihem«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barvni film »Proti vsem zastavam« ob 16. 18 in 20.
KR ANT	angl. film
KRANJ SVOBODA«; indijski film »Aandhiyan« ob 18. in 20. »BT-T’D«:	ameriški bormii film
»Divii sever« in tednik. Predstave ob 18. in 20.30.
Kl A VIR po tmođni r~ni predam. — Naslov p ogl. oddelku. 8786-4-PR \7NO ali onvml'pno soho dobro plača Čerin odsoten uradnik potovalnega urada. Prosiro ponudbe rvod »\i|?no« v Off!, ođd. 8855-9 IZGUBLJENO rtavo kri’o od Krilne— Domžal, oros’m. vrniti za nagrado. Klopčič, Kokošnje 7.	8856-10
Z žalostjo naznanjamo, da je preminil v 93. letu naš ljubljeni oče, ded, praded
Za avto »DKW« model F 8 kupimo šasijo in motor,
oziroma ohišje.
Naslov v oglasnem oddelku »Slovenskega poročevalca«
RAZPIS
Uprava Železniške industrijske
JOSIP GARTNER, upokojenec mestne ^plinarne. Pogreb bo v nedeljo, 6. junija, ob 15 uri z Zal — kapelice ‘sv. Jakoba.
Žalujoči otroci: Mici, Ančka, Franci, Milan, Metka, Francka in ostalo
«••-••••* *•*••»••• •••*•«••
šole Ljubljana-šiška razpisuje sorodstvo.
sprejem novih učencev za izuči- " Ljubljana, Zagreb, Reka, Zemun,
Akademija za igralsko umetnost v Ljubljani priredi v Drami SNG dve diplomski predstavi absolventov osmega semestra (slušatelji predavateljice Vide Juvanove). V ponedeljek, 7. junija bodo igrali O’Neillovo dramo Strast pod bresti, v torek, 8. junija pa Monologe J. Cocteauja in
stavi kiparke Bratuž-Furlanove v dramo J. B. Luca Poslednja noč.
Mali galeriji na Titovi cesti nedeljo ob 11. uri.
Zahvala: Namesto venca na grob pokojnemu prof. Franu Jeranu je prof. dr. Simon Dolar daroval terenskemu odboru Rdečega križa Gradišče 1.000 dan. Za to darilo se mu terenski odbor Rdečega križa Gradišče najiskreneje zahvaljuje.
Mesec dni po Sredozemlju —
Latakija. Beiruth, Port Said, Aleksadrija, Benetke, Trst, Reka. Zahtevajte program potovanja z vsemi navodili in predpisi v najbližji poslovalnici PUTNIK-a.
Potovanje z avionom je udobno
in prijetno. Vse informacije, rezervacije mest in prodajo kart za tu in inozemstvo vrši PUTNIK.
Uprava za ceste LRS sporoča: Zaradi rekonstrukcije bo cesta I. reda št. 10 v odseku Logatec —Planina zaprta za ves promet, v odseku Vrhnika—Logatec pa bo dopusten enosmeren promet.
Od ponedeljka, 7. VI. 1954 dalje pa do preklica bo ves promet v tem odseku sledeč:
a)	v smeri Vrhnika—Planina po glavni cesti od Vrhnike do Logatca, od tu pa po obvozni cesti skozi vas Laze do Planine.
b)	v smeri Planina—Vrhnika pa od Planine po obvozni cesti skozi vas Laze do Logatca in od tu dalje po cesti Logatec—Stem-petov most do Vrhnike.
Priporočamo previdno vožnjo!
Akademski športni odbor obvešča vsa športna društva, klube in vse ostale interesente, ki bi želeli uporabljati igrišče za košarko in odbojko pod Cekinovim gradom, naj vložijo pismeno prošnjo 10 dni prej na naslov: Akademski športni odbor — Uprava igrišča, Miklošičeva 5a.
Avto moto društvo Ljubljana, krožek Trnovo v Ljubljani, priredi v nedeljo, 6. junija 1954 popoldan ob 14. uri OCENJEVALNO VOŽNJO na svojem okolišu. Start in cilj bo pri gostilni »Krim« na Dolenjski cesti. Po prireditvi društvena zabava, razdeljevanje nagrad in daril. Ples in srečolov. Vsi avtomobilisti In motoristi vljudno vabljeni. — ODBOR.
Lani MOTOX — in letos zopet samo MOTOX, ker samo MOTOX je zanesljivo sredstvo proti moljem.
Noge te bole? — Vzemi STLVA-
SOL za kopanje nog. ki vsebuje zdravilna smrečno olja in klorofil.
Strela udarila v kozolec
Nad vario Svilna pri Trbovljah je divjala huda nevihta. Strela je udarila v kozolec Antonije Knez. ki se je vnel in pogorel do tal. Knezova je utrpela za okrog 400.000 diQarjev škode.
Žrtev pretepa
V četrtek. 3. junija, ponoči je umrl V O., doma iz Radika pri Diva/ O. ;p v sredo ponoči kvartal z	af znanci, « katerimi «e je ste-
pel. Pri pretepu je dobil hude te ie^ne poškodbe, ki so bile
Ob 20: Baletni večer (Coppelia, tev naslednjih strok: strojno kiju- Chicago, Dunaj. Amazonke, Simfonično kolo). čavničarsko, strugarsko, kovaško,
mizarsko in elektromehansko stroko.
Pouk
praktičen, ter traja tri leta.
Kandidati morajo predložiti upravi šole lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano s 30 din in 20 din v gotovini najkasneje do 5. julija 1954.
Prošnji je priložiti:
1. potrdilo o državljanstvu, 2. rojstni list (starostna doba od 14.—17. leta), 3. šolsko spričevalo o dokončani nižji srednji šoli, 4. potrdilo o premoženjskem stanju in 5. kratek življenjepis.
Nekolkovane prošnje in prošnje brez priloženih listin se ne bo upoštevalo. V prošnji je potrebno navesti točen naslov in zadnjo železniško postajo ter poklic, za
• •-«Mt. .«M«.«««	••»*••••• *•"•* *•**
NAJPREJ ZDRAVJE, POTEM SELE VSE DRUGO!
Skreperje, vlačilce (traktorje) in buldožerje
potrebuje podjetje
»Elektrosrbija«
Beograd, Brankova br. 30/11 - Gradjevinska operativa.
Vstopnice od 80 din navzdol bodo v predprodaji pri gledališki blagajni dva dni pred predstavo. Opozarjamo, da se predstavi ne bosta ponavljali.
. ..	.	. Umrla je naša mama, babica, pra-
soli je teoretičen in babica
FRANČIŠKA KACIN bivša trgovka iz Sovodenj
Pogreb bo 5. junija ob 16. uri v Begunjah pri Lescah. — Žalujoči: hčeri, sin in.;ostalo sorodstvo.
Umrla je naša mama, babica in teta
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 5. junija ob 20: Otto Beer, Tišina — snemanje. Premiera. Izven.
Nedelja, 6. junija ob 20:	F. H.
Herbert, Vsakih sto let. Izven. (Slater-Bezlaj).
KATARINA GJUD roj. Satošek
Pogreb bo v soboto, dne 5. t. m. ob 14.30 iz Krištofove mrliške katerega se želi kandidat izučiti, veže. — Žalujoči: družini Gjud-Prosilec naj tudi navede, ali želi Vrhovec stanovati v Domu.
Okrajni zdravstveni dom, Celje
Ponedeliek 7 iuniia ob 20’ Otto razP1suje mesto zobne asistentke poneaeijek, /. junija od ze. Otto za zdravstveni dom Žalec s predpisano strokovno izobrazbo. Plača po uredbi. Nastop službe takoj. Kolkovano prošnjo je dostaviti
ZAHVALE
Beer, Tišina — snemanje. Zaključena predstava za TSS I.
Torek, 8. junija ob 16: Otto Beer,
Tišina —snemanje. Red Torek na Okrajni zdravstveni dom Če-popoldanski. Vstopnice so v lje.
üloda:il‘	...	Okrajna zadružna zveza z o. 1„
Ob 20.30: Otto Beer, Tišina — Celje razpisuje mesto direktorja snemanje. Zaključena predstava knjigovodje in vrtnarja za Kme-za GT in TSS II.	tijsko gospodarstvo OZZ Celje
Danes ob 20. uri bo zadnja v Vojniku.
premiera v letošnji sezoni, ko- Pogoji: Direktor mora biti agro-medija avstrijskega avtorja Otta riom ali tehnik z najmanj pet-Beera, Tišina — snemanje. Delo letno prakso, knjigovodja mora je pripravil Jože Gale, insceni- imeti popolno srednjo šolo in sa-ral Milan Butina. V glavnih mostojno opravljati vse knjigo-vlogah sodelujejo Slavka Gla- vodske posle, vrtnar mora imeti
Vsem, ki ste mojega dragega
očeta
IVANA TRATENSKA
spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter za vse izraze sožalja, iskrena hvala. — Žalujoči sin Milan in sorodniki. t
•	Bolezni	srca in krvnih žil (sklerozo), ledvic (pesek	in	i
*	kamne),	živcev (nervozo, nevrastenijo) in notranjih	i
!	žlez	(protin, sladkorno, basedow) zdravi uspešno	i
I	ZDRAVILIŠČE RADENSKA SLATINA ?
j	Slatina Radenci	T
T	•
••••••.•* ••••••»•«	.*.
*•* •#••••••• ••«#•••• •••*•»«•* ••*•••••■
j Kaj bo v nedeljo, dne 6. junija ob 17. uri I v Mariboru?	i
Žrebanje I. loterije Počitniške zveze	:
Slovenije.	]
KOLIKO STANE SREČKA? — Samo 50 din. ?
KOLIKO ZNAŠAJO DOBITKI? — Skupaj j 6,000.000 dinarjev. Izžrebana bo vsaka i
KJE BOMO KUPILI SREČKE? — Na vseh j srednjih in srednje-strokovnih šolah v •
Sloveniji ter pri prodajalcih srečk Jugo-	•
slovanske loterije v Ljubljani in	•
Mariboru.	•
Privatno podjetje
sprejme URADNICO,
vajeno vseh administrativnih del v gradbeni stroki. — Ponudbe na »Sl. poročevalec« Celje, pod »Dobro plačana«.
Sprejmemo več nekvalificiranih DELAVCEV za pomoč pri elektroinsta-lacijskih delih. Plača po tarifnem pravilniku. — Toplovod — Ljubljana, Crtomirova 6.
RADIO
•••••m«« ■•••»•■•• ••••»Mf.	•••
Rohaček, drugi.
France Presetnik in
usodne.
zanj
Dnevni spored za soboto Poročila:	5.35, 6.00, 7.00, 13.00,
15.00, 17.00,	19.00 ln 22.00.
____	_ ___ _	____ _____ 5.30 — 7.30 Dobro jutro, dragi
vinova, Nika Juvanova. Janez vrtnarsko	šolo z	najmanj 5 let	poslušalci! (Pester glasbeni s-po-
P|raj5fe	v	vrtnarstvu.	—	Nastop	red):	7.20 Za gospodinje; 12.00
službe	takoj. Plače	po	dogovoru.	Lahka glasba; 12.15 Cicibanom —
Prijave z	življenjepisom	pošljite	dober dan! 12.30 Opoldanski kon-
na	tajništvo Okrajne	zadružne	cert — Richard Wagner: Uvertu-
- e-ie- _	„	ra k operi »Leteči holandec«, P. I.
Okrajna	zadružna	zveza	z o. J.,	Čajkovski:	Hamlet, fantazija za
ceije	razpisuje	mesto	daktilo-	orkester: 13.45 Za pionirje; 14.05
za upravo Okrajne zadruž- Slovenski samospevi: 14.20 E .}\e	v	Cel.iu.	ska narodna glasba (Pren<
_	aJmanJ 5-letna praksa Zagreba); 14.45 Zabavne meioaije
®nst/°15pisja	fera Llubllanskl plesni sekstet;
15.30 Operetne predigre: 16.00 Kulturni pregled:	V dečeli mošej,
minaretov in seratev*: 16.10 Uganite kaj igramo! 17.10 Poje Liub-lianski komorni zbor p. v. Milka škobemeta; 17.30 Okno v svet
—	Pogled na grško gospodarstvo:	17 A 0 Spored popularnih orkestralnih skladb:	18.20
Ljudsko prosvetni obzornik — Ob 60-let.nici prvega pevskega društva v Ljutomeru: 18.30 To Jn ono jz arhiva slovenskih narodnih pesmi: 20.00 Pisan sobotni večer:	22.10
Kaj ho prihodnji teden na sporedu: 22.20 Glasbena medigra- 22.30
—	23.no Oddaia za na$e izseUonre (na valu 327.1 m): 23.00 — 24.no oddaja za tui’PO — na valu 327.1 m (Pre^^slfz Zagreba)
MALI OGLASI
ISCEM ZENSKO, ki bi čuvala otroke od 7—14 za hrano in plačilo. Nariov v ogl. oddelku.	8623-1
MARLJIVO DEKLE sprejme službo šolske snažilke na periferiji. Naslov v osi. oddelku.	8591-1
PRIUČENA ŠIVILJA išče službo kjerkoli, sprejme delo «nnžilke-«o-bariee. Naslov v ogl. odd. 8751-1 SLAŠČIČARJA in dva pekovska vajenca v Ljubljani sprejmem takoj. Ponudbe ie poslali v ogl oddelek pod »Slaščičar«.	8764-1
SAMOSTOJNO FRIZERSKO POMOČNICO z večletno prakso in z znan.jem hladne trajne sprejmem. Jakše, Store.	8761-t

••••••
Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA —
MESTNI DOM
Nedelja, 6. junija ob 16: Lichten- in stenografije. Nastop službe ta-berg:	»Veselo potovanje«. Ve- koj. Plača po uredbi. — Prijave
seloigra v treh dejanjih. Izven, z življenjepisom pošljite na taj-Ob 20: Streicher — C. Kosmač:	ništvo Okrajne zadružne zveze
»Kam iz zadreg«. Izven.	Celje.
V soboto in nedeljo ponovi	«
Šentjakobsko gledališče nadvse	ŠOLSTVO
zabavno veseloigro s petjem
»Kam iz zadreg«. V nedeljo po- Razpis industrijske kovinarske poldne bo zadnja ponovitev šole. Tovarne emajlirane posode uspele veseloigre »Veselo poto- Celje, za sprejem gojencev: stroj-vanje, na kar opozarjamo zlasti no ključavničarske strugarske, okoliške obiskovalce.	orodjarske, varilne in kovaške
Vstopnice so v prodaji pri bla- stroke. Kandidati stari od 14 do gajni v Mestnem domu od 10.	16 let. ki so dokončali najmanj
do 12. in od 15.—17. ure ter eno 3 razrede gimnazije, naj do 15. uro pred pričetkom predstave, julija 1954 vložijo osebno ali poš-Rezerviranje tel. št. 30-923.	--	----
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 5. junija ob 17.30: Kuret »Obuti maček«.
Nedelja, 6. junija ob 11: Malik »2ogica Marogica«.
Torek, 8. junija ob 16: Taufer-Novy »Mojca in živali«.
Prodaja vstopnic za vse predstave danes ob 11 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži ali telefon 32-020 do 10. ure. Blagajna v gledališču je odpita pol ure pred predstavo.
Ijejo po pošti na upravo šole lastnoročno pisano in nekolko-vano prošnjo z naslednjimi prilogami: 1. zadnje šolsko izpričevalo. 2. rojstni list in 3. zdravniško potrdilo, da so fizično sposobni za gornje poklice. Učenci prejemajo od šole mesečno nagrado in sicer prvo leto 1000 din, drugo 1500 din in tretje 2000 din. Oskrbovalnina v internatu znaša 3500 din mesečno. — Uprava šole.
Industrijska šola kemične stroke v Rušah sprejema prijave za vpis v 1. letnik šolskega leta 1954/55 do 19. junija t. 1.
Prošnji za vpis. kolkovani s 30 dinarji, je treba priložiti šolsko spričevalo 4. razreda gimnazije, rojstni list, zdravniško spričevalo o sposobnosti za kemično službo, premoženjski izkaz in kratek življenjepis.
Tovarna poljedelskih strojev Šentjur pri Celju
lllllllllllllllllllllllllllllllllllll MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIlllllllllimilllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllMIIIII
obvešča vsa državna, zadružna in individualna kmetijska gospodarstva, da je pričela serijsko izdelovati
drobilce zo žito in žitne mline
na motorni pogon
Mlini in drobilci so visoko kvalitetni ter imajo garancijsko dobo.
Tovarna opravlja remont na vseh vrstah mlinov
7se zaaevne informacije dobile v tovarni ali v vseh poslovalnicah
Agrotehnike in Kmetijskega magacina.
.............................................
Pohitite s naročili!
• ••••
»•»••» »•»«••••»«•••••«•« >•»«•»••1 «••••«•
Spomini okrog Štfaka
Lep je spomin na prvo pokrajinsko konferenco SPZZ na Štjaku, ko smo se prvič v zgodovini srečale borbene žene iz vseh delov Slovenskega Primorja in ko smo sklepale o vprašanjih, ki so bila odločilna za naše nadaljnje življenje in deio. Toda spomin na konferenco je le del spominov, ki so povezani s Štjakom.
Zame se začenjajo ti spomini pri seji Pokrajinskega iniciativnega odbora SPZZ, konec decembra 1943, ko smo sklenile, da bomo priredile konferenco na
Štjaku. Mislim, da ne pretiravam če rečem, da so se čutili uspehi Štjaka vse tja do osvoboditve.
Zadnje dni decembra 1943 smo se zbrale v Šmarju na Vipavskem članice Pokrajinskega iniciativnega odbora za Slovensko Primorje.
Na seji v Šmarjah eno sprejele v glavnem le sklep za prvo pokrajinsko konferenco 3?ZZ, ki naj bi bila 2. februarja 1944 na Štjaku. Dogovorile smo se tudi za dnevni red konference.
Srečanje nepozabnih vtisov
Prvi vtisi s Štjaka so bili tako mogočni, da bi bilo vsako še tako navdušeno opisovanje brezbarvno. Se danes se mi zdi skorajda neverjetno, s kakšno ljubeznijo smo se pozdravljale delegatke s severa in juga, z vzhoda in zahoda. Bilo je, ko da smo se sestale znanke, ki nas je kruta usoda za dolga ieta ločila. »Od kod ste? Kako delate pri vas?« smo se spraševale in izmenjavale izkušnje. Z največjo ljubeznijo pa smo pozdravile delegatke glavnega odbora SPZZ Slovenije, tovarišici Angelo Ocepek in Heleno Puhar.
Konferenca je začela z delom
2.	februarja okoli 10. ure. Največji doživljaj je bil zame govor tov. Ocepkove. Ko je govorila o izkoriščevalski jugoslovanski čaršiji in o izdajalski begunski vladi, je bilo v dvorani tako tiho, da bi slišali, če bi šivanka padla, saj smo Primorke, ki smo dolga leta čakale odrešenja od stare Jugoslavije, šele takrat spoznale pravo podobo skorumpirane države. Govorila pa nam je tudi o KP. ki je edina začela z oboroženim odporom in o našem skupnem boju, s katerim bomo podprle vsiljeno mejo med nami. Na konferenci je podala tov. Helena Puharjeva še organizacijski referat, Katja Rupena pa je poročala o delu organizacije SPZZ na Primorskem. Zatem se je začela diskusija, ki je pokazala, da so primorske žene že takrat dodobra poznale vse probleme in da so delale že na vseh področjih. Referati in diskusija so pokazali, da bo treba še mnogo trpljenja, in da bo prav žena tista, ki bo morala največ doprinesti, bodisi da bo žrtvovala svoje najdražje, bodisi z lastnim delom. Vsa diskusija je bila zelo stvarna, brez obljub, brez olepšavanja.
Slovenka Darinka Piščanec iz Trsta, ki so jo Nemci pozneje zverinsko ubili, je prikazala, pod kako težkimi pogoji delajo žene v Trstu in koliko bojev in tržaških žrtev bo še treba za svobodo Trsta. Frankova mama iz Čelj je govorila o nemških občinah, ki jih je okupator ustanavljal, da bi zavajal ljudstvo: »Nočemo nemških občin! Živele bomo brez pošte in riža!«
Mnogo so žene diskutirale tudi o ustanavljanju partizanskih šol. Prvo pobudo za njih je dal tov. Kardelj, ki je bil 14. septembra na Mašunu, ko je rekel, da moramo takoj, pa čeprav v najtežjih pogojih, začeti s partizanskimi šolami, ker bo tudi okupator začel s slovenskimi šolami, da bi preslepil ljudstvo, ki je tako željno slovenskih šol. Ze po tem navodilu smo začele s prvimi pripravami, natančnejša navodila pa sta nam pozneje prinesla tov. Zdešar in tov. Mara Sarnsova in na Štjaku so se že videli uspehi našega dela.
Tudi o dopisništvu je bilo mnogo govora, saj je tokrat v vsakem odboru ena zanj odgovarjala. Pod besedo dopisništvo smo takrat razumela vse vrste pismenih izdelkov, med njimi tudi pesmi in igrice, ki so jih žene pisale z veliko vnemo.
Ob koncu konference je bil izvoljen prvi Pokrajinski odbor SPZZ na čelu s tov. Katjo, ki jo je CK KPS poslal, da vzpostavi na Primorskem žensko organizacijo.
Dan smo zaključile s kulturno prireditvijo, iz katere sem si zapomnila predvsem odlomek iz »Hlapca Jerneja«, ki so ga igrale tovarišice iz Podrage in kolo v jugoslovanskih narodnih nošah, ki ga je plesala skupina iz Pivke.
Ponoči in prihodnje jutro se je velika večina delegatk z nepozabnimi vtisi in novimi pobudami za delo vračala na svoje domove, le članice novoizvoljenega Pokrajinskega odbora smo se sestale še na prvo sejo, kjer smo iz pobud, ki jih je dala konferenca, izoblikovale sklepe za naše nadaljnje delo. Mnogo smo govorile predvsem o prosvetnem delu med ženami, ki so stale zaradi množičnega odhoda moških v partizane pred vedno novimi nalogami. Dogovorile smo se tudi za pomoč žena pri spomladanski mobilizaciji, za praznovanje 8. marca, za ustanavljanje šol, za pomoč tiskarni »Slavnik«, predvsem pa za enotno delo naše organizacije po vsej Primorski.
Takoj po vrnitvi v svoja okrožja smo začele uresničevati sklepe in reči moram, da so uspehi pr«e«gli vsako pričakovanje.
Prvikrat 8. marše na Primorskem
Prva množična akcija, ki smo jo izvajale v Brkinih pa tudi drugod, je bila proslava 8. marca. Žene po vaseh takrat še niso poznale pomena 8. marca. Čutile so se počaščene, da je posvečen napredni borbeni ženi poseben praznik in iz tega dne so napravile res praznik. Počedile so hiše, ponekod so jih celo pobelile, svečano so se oblekle in tudi kosilo je bilo praznično. Pionirji so pisali materam pisma, jim pomagali pri delu in jim priredili zvečer skromne, toda toliko bolj prisrčne prireditve. Žene pa so povssd bogato njihovem terenu. Najmogočnejša obdarovale -vojsko, ki je bila na akcija za 8. marec pa je bila množična obdaritev bolnišnic. Na prvi seji Pokrajinskega odbora smo določile, da bodo okrožja, ki so bliže stare jugoslovanske meje kot Pivka, Brkini, Istra, Krasi in Trst obdarila bolnišnice VII. korpusa, ostala okrožja pa bolnišnice IX. korpusa. Darila vseh okrožij za
VII.	korpus so se zbirala na javki v Koritnici, pa tudi vsako okrožje je imelo zbirno javko. Iz vseh okrajev brkinskega okrožja, iz Kozine, Bazovice, Slivja, Ilirske Bistrice in ostalih kor, prepečenec, za takratne raz-predelov so vozili z vozovi slad-mere predragoceno olje, sanitetni material, ogromno število rjuh in drugo na javko pri Bo-štjančičevem mlinu pod Šmarja-mi, od koder je zvozil neki voznik iz Topolca 2—3 zvrhane kamione na Koritnico, poleg tega pa so vozili tudi z vozovi. V zavojih, zabojih in vrečah pa je bilo tudi veliko število nadvse prisrčnih pisem.
Prav tako množična kot akcija za 8. marec je bila velika velikonočna akcija, ko so žene obdarile z najboljšim, kar so premogli njihovi domvoi, komandi mest Materija in Ilirska Bistrica, Istrsko področje in Istrski odred ter bataljon VDV. Z okrašenimi vozovi, s spremstvom harmoni-
ke so žene vozile darila vojaškim enotam, drugod spet so jih nosile v velikih okrašenih jer-
basih in spet so bila priložena pisma, ki so govorila o veliki ljubezni do borcev za svobodo.
Niti en desn brez slovenskih šol
Toda tudi ostali sklepi Štjaka so obrodili lepe sadove! Eden najbolj trajnih je bilo verjetno kulturno prosvetno delo. Partizanske šole so rasle dobesedno kot gobe po dežju, ponekod v najtežjih pogojih. V Brezovem brdu so Nemci skoro do tal požgali vas in pobesili nekaj ljudi, toda kljub tem strahotam se je naslednjega dne spet vršil pouk. Niti en dan niso pustili starši otrok brez slovenske šole, ki je bila za njih tako dragocena pridobitev. V Artvižah je ostalo od vse vasi le še 4-r-5 hiš, v katerih so se stiskale številne družine pogorelcev in vendar so našli prostor za šolo. Takih primerov bi lahko še več našteli. Poučevala so domača dekleta in žene, ki so kljub nezadostni lastni izobrazbi, zaradi svoje izredne prizadevnosti dosegle lepe uspehe. Žene so ustanavljale tudi čitalnice in knjižnice, kamor so znosile svoje doslej skrite knjige, celo prosvetni domovi v Brkinih so iz te dobe. Prvi je bil na Erjavčah. Za marsikatero prireditev so žene, ki so bile le
slabo vešče pismene sloven., _»ne, celo same spisale igre in pesmi, ki so govorile o njihovem velikem trpljenju pod fašisti, o njihovi požrtvovalnosti in o borbi za svobodo in lepše življenje.
Zelo uspešno smo izvajale tudi sklep o pomoči pri mobilizaciji. Kljub delu na polju, ki je takrat ravno začelo, je bila spomladanska mobilizacija’ uspešno izvedena, ker so žene brez oklevanj prevzele skrb za domačije, pa tudi vse dolžnosti za politično in gospodarsko dejavnost na vasi in v rajonu. Ze takrat je bilo v vseh odborih mnogo žena, do osvoboditve pa so bili le še zelo redki moški, ki ne bi zagrabili za orožje. Z njimi ramo ob rami pa se je borilo tudi mnogo žensk.
To so bili najvidnejši uspehi Štjaka. Dosegle smo jih poleg drugega tudi zato, ker smo na Štjaku izmenjavale izkušnje o delu in ker nam je dala konferenca napotke, kako naj se gradimo in kako naj organiaj rano delamo. Marija Kapov-Orana
V krškem okraju so zaključili taborjenja predvojaške vzgoje
Pohvaljeni mladinci predvojaške vzgoje
Svet za kulturo in prosveto je skupno z okrajnim ljudskim odborom organiziral v krškem okra ju 4 taborjenja, ki se jih je udeležilo 1076 mladincev. Prva skupina je bila nastanjena v kostanje-viškem gradu, ki so ga mladinci lepo uredili. Dve skupini sta bili na Bizeljskem. Mladfeuii so tudi tam Uredili &r*d ter očistili zgodovinske spomenike okrog njega.
Obvezniki predvojaške vzgoje so taborili tudi v Sevnici. Med
njimi so bili 4 pionirji, ki so bili v dopoldanskih urah v šoli, popoldne pa so vadili v mladinci.
Ob zaključku taborjenja obveznikov predvojaške vzgoje je mladincem čestital k doseženim uspehom major Hohkraut iz Ljubljane, v imenu okrajnega komiteja Zveze komunistov v Krškem pa tov Karl Štrukelj. S tem so bila spomladanska taborjenja obveznikov predvojažke vzgoje končana.
A. R.
TO IN ONO IZ SLOVENSKIH GOBIC
Občn; zbor KZ v Gradišču
Občni zbor KZ v Gradišču. Dne
23.	5. 1954 so polagali zadružniki v Gradišču v Slovenskih goricah obračun o svojem lanskoletnem delu in uspehih. Zadruga je po ugotovitvah bilance dosegla 2 milijona 400.000 din čistega dobička, iz katerega bodo črpali za ureditev krajevne mesnice ter uredili potrebne hladilne naprave. Zadruga bo najela za svoje nadal-nje poslovanje 12,000.000 din rednega kredita ter 20,000.000 investicijskega kredita, nadalje bodo popravili mlatilnico ter namestili v prosvetno dvorano že lani nabavljen kinoprojektor. V zadrugi so dobro delovali iani živinorejski, sadjarski, trgovski in odkupni odsek. Revizijsko poročilo, pre-čitano zadružnikom, pa je prikazalo nekaj negativnih pojavov med njimi poslovanje bivšega trgovca Maksa Ermana, na čigar pobudo je bilo v zadrugi lani in predlanskim izplačanih za 890.000 dinarjev plač preveč. Poslovodja Erman je prejemal povprečno okrog 40.000 din mesečne plače, blagajnik Golob pa 20.000 din. Ker to ni v skladu s socialističnim načinom nagrajevanja, so zadružniki sklenili, da morajo uslužbenci preveč prejeti denar vrniti zadrugi. Na zboru je bilo tudi ugotovljeno, da so v zadrugi prekomerno navijali cene, kar je
Pri OLO Celje je bila ustanovljena komisija za desetletni plan gozdarstva in lesne industrije. V sklepu te komisije bodo delali odseki za gozdarstvo, lesno industrijo, potrošnjo lesa in odsek za ekonomska vprašanja.
šlo le v škodo kmei g "družni-kov. Vse te in podob napake so sklenili odpraviti. Upravnemu odboru pa niso dali razrešnice, dokler pomanjkljivosti ne uredi.
M & 1 i 8 0 R
Dežurna lekarna:
»Planinka«, Glavni trg 20.
Slovensko narodno gledališče:
Ob 20: Raimund Berger, Balada o golem možu. Red LMS-1. Nedelja, ob 20: Raimund Berger, Balada o golem možu. Izven.
Radio Maribor:
5.30	Prenos sporeda Radda Ljub-
ljana; 7.30 Pohorski fantje pojo in igrajo: 7.50 Oglasi in objave;
8.C0 Za vsakogar nekaj; 8.15 Za naše gospodinje:	8.20 Zabavna
glasba; 8.30 Poročila; 8.40 Igramo za dobro vo>ljo. Od 12.00 do 15.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana;
15.30	Spored po vaših željah: 17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana;
22.30	Plesna glasba; 23.00 Zaključek oddaje.
Kino Maribor:
Partizan: ameriški film »Glej tička«.
Udarnik: mehiški film »Zapor za žene«.
Pobrežje:	ameriški barvni film
»Viharni zaliv«.
Studenci: mehiški film »Zapor za
žene«.	't
Letni kino šola:	mehiški film
»Zapor za žene«.
Kino Park Murska Sobota: ameriški barvni film »Veselo in brez skrbi«.
PRVO KOLO DRŽAVNE GA MOŠTVENEGA PRV ENSTVA
Zdaj pa atleti - vsi do zadnjega
»Kraljica športa« atletika letos zaradi silno nevšečnih vremenskih razmer ne more in ne moie do pc.ave besede. Kljub temu se prireditelji v drugi polovici maja niso dali zadržati in so, koliko: se je pač dalo, izvedli obvezne prvenstvene nastope za mladince. Pri teh nastopih so se med slovenskimi atleti najbolj postavili Celjani in člani Ljubljane, ki so že v prvem nastopu podrli nekaj rekordov in si nabrali nadvse častno število točk za končno oceno.
Jutri pojdejo za mladinci — člani. Prav gotovo bodo te prireditve še mnogo zanimivejše od mladinskih in upajmo, da jim bo tudi vreme bolj naklonjeno, ka-j kor je bilo prvim, i Spored I. kola državne atlet-I ske lige za člane obsega to ne-I del j o pri nas kar tri srečanja na treh različnih stadionih:
V Ljubljani bodo v dopoldanskih urah s pričetkom ob 9. uri , nastopili v tej konkurenci atleti Ljubljane v dvoboju z AK 2e-j lezničarjem iz Maribora na sta-I dionu v šiški. Tekmovanje obsega celoten olimpijski spored, razen teka na 10.000 m in štafete na 4 X 400 m. Kakor vedo povedati prireditelji, bo na tem mitingu nastopilo okrog 80 atletov, med njimi najbolj znani Jože Puc, Penko, Požun, Zupan od Ljubljančanov ter Cerpez, Mar-keš, Male, Breznik in drugi iz Maribora.
Iz propagandnih razlogov za to prireditev vstopnine ne bo.
*r
Druga ljubljanska atletska prireditev bo poooldne oa 15.30. ure claije na stauionu Odreda, in sicer v dvojnem dvoboju, se pravi moških zagrebškega Dinama in ljubljanskega Odreda ter žensk zagrebške Mladosti in domačink. Da bo konkurenca še zanimivejša, bodo šli izven konkurence na progo še člani atletske reprezentance aachenske univerze iz Za-
hodne Nemčije, ki se mudijo ta čas v naših krajih», S seboj imajo enega zelo znanih nemških atletov Kleve j a za tek na 800 m.
Zanimivo novost so uvedli prireditelji na tem mitingu s prodajo pionirskih ^vstopnic, od katerih bo 200 izžrebanih za nagrade. Najsrečnejši dobitnik bo deležen tritedenskega taborjenja ob morju.
Vstopnice za ta miting bodo po 40 in 10 din.
*
V Celju bo v okviru I. kola te lige zanimiv dvoboj moških reprezentanc Mladosti iz Zagreba in domačega Kladivarja. Tekmovanje bo ob 10. uri na stadionu »Borist Kidriča«.
Zanimive tekme v Novem mestu
Te dni so bile v Novem mestu letos že drugič atletske tekme, katerih so se udeležili atleti domačega Partizana in pripadniki JLA iz Novega mesta. Prireditev je bila na novem stadionu, ki bo v kratkem dograjen.
Vteku na 60 m je zmagala med mladinkami Svetličičeva (N. m. s časom 8.4, na 100 m), člani (Djurič, JLA) 11.6, med mladinci Potrč (N. m.) 12.1. V daljini in metu kopja se je uveljavil Djurič s 6.10 oziroma 42.70 m, na 1.000 m je bil prvi Galčič (JLA) 2:57.5, v metu krogle pa mladinec Potrč 12.10. Slednji je bil najboljši tudi v skoku v višino (155), in v skoku s palico (2.50). V metu diska je med člani zmagal prof. Dobovšek (33,44), med mladinci pa Hudoklin 26.76. Najboljša mladinka v skoku v višino je bila Svetličičeva (135 cm).
... in mnogoboj nižješolcev
Društvo učiteljev in profesorjev telesne vzgoje v Novem mestu je izvedlo ondan prvenstvo v mnogoboju za vse nižje gimnazije novomeškega okraja. Nastopilo je 130 dijakov, ki jih je pred začetkom tekmovanja pozdravil načelnik Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Novo mesto tov. Kastelic.
Končni uspeh nižješolcev: 1. Novo mesto 499.8 točke, 2. Trebnje 455.5, 3. Dolenjske Toplice 400.5; — NIŽJESOLKE: 1. Novo mesto 439.8, 2. Trebnje 422.2, 3. Šentjernej 405.8 točke.
Zmagovalci so prejeli lepe praktične nagrade.
Vrhniški in borovniški dijaki med seboj
Dijaki in dijakinje iz Borovnice so te dni merili svoje sposobnosti v atletiki z dijaki z Vrhnike. Pri domačinih so se najbolj odlikovali Hrovatin, Zalar, Turkova, pri gostih pa Petrovčičeva in Lukančičeva.
V	teku na 60 m je zmagal Hrovatin (B) s časom 7.8. v daijinl Hrovatin 4.79 m, v višini in metanju krogle pa je bil najboljši Zalar z rezultatom 140 cm, oziroma 13.11. Med pionirkami je na 60 m zmagala Petrovčičeva z 9.0, v daljini Lukančičeva 3.85, v skoku v višino pa so dosegli isto višino (115 cm) Klemenčič, Založnik (oba B) ter Grah (V). V metu krogle je bil najboljši Turk (B) z 9.40.
V	končnem plasmaju so domačini nabrali 5786, Vrhničani pa 4620 točk.
PRIPRAVE ZA REPUBLI SKX ZLET PARTIZANA
Veselje med gorlško mladino
IZ CELJSKEGA OKRAJA
Komisija za odkup zemlje po zakonu o kmetijskem zemljiškem skladu je končala svoje delo. V celoti je komisija obravnavala 156 primerov ter odkupila 358.25 ha zemlje. Vsa odkupljena zemlja je bila že dana v uporabo djžavn posestvom, kmetijskem zacirugjin ali ustanovam.
Komisija za odkup žrmlje po zakonu o viničarskih in podobnih odnosih pa je obravnavala 361 primerov, od tega je izdala 81 odločb za 83 ha zemlje s poslopji. Na račun 81 izdanih odločb je prišlo 42 pritožb. Od teh pa je bilo upoštevanih, oziroma odločb razveljavljenih le sedem.
*
Na predlog hmeljarskega instituta bo OLO Celje finansiral pedološko raziskovanje tal. Rezultati tega raziskovanja bodo upoštevani pri obnovi površin.
*
Svet za gospodarstvo pri OLO Celje je pred kratkim razpravljal o vsebini odloka o obnovi sadovnjakov in vinogradov. Po tem predlogu se bodo obnavljale same tiste površine, za katere bodo izdelani načrti, ki bodo tudi strokovno in gospodarsko utemeljeni. Po tem odloku se bodo obnavljale pri sadovnjakih le površine od 2 ha naprej, pri vinogradih pa od enega. To delo, oziroma nadzor bo vodila posebna okrajna komisija.	M. B.
V Rimskih Topiicch bodo praznovali
Pred trinajstimi leti, 22. maja 1941, je bil v bližini Rimskih Toplic, v gozdu Kojzica, na pobuao CK KP Slovenije ustanovljen Pokrajinski odbor OF za Štajersko. Tega sestanka se je udeležilo 13 tovarišev, od katerih je danes živih šest. Med padlimi so bili tudi Slavko Šlander, Miloš Zidanšek in Angel Besednjak, vsi narodni heroji.
Ker je 22. maj eden od najbolj značilnih datumov za celo Štajersko, a za območje Rimskih Toplic posebno, je občinski LO na predlog občinskega odbora ZB na slavnostni seji dne 22. maja 1954 sprejel odlok, da se 22. maj proglasi za občinski praznik.
Letos bo ljudstvo tega kraja svoj občinski praznik praznovalo z zakasnitvijo, in sicer 5. in 6. junija. V teh dneh bo odkritje treh spominskih plošč, in sicer ustanoviteljem Pokrajinskega odbora OF za štajersko na Kojzici, borcem NOV, talcem in ostalim žrtvam fašizma, pokopanim na pokopališču v Rimskih Toplicah, in pa petim neznanim Slovencem-oglarjem na poslopju »Stare pošte« v Rimskih Toplicah. 6. junija bo v zgodnjih jutranjih urah budnica in od 4. do 7. ure zvečer manever predvojaške vzgoje. Istega dne bosta odkriti spominski plošči na Kojzici in »Stari pošti«. Ob 15. uri bo koncert godbe na pihala »Svobode« iz Hrastnika in pevskega zbora iz Laškega. Po končanem koncertu pa bo partizansko rajanje.	C. I.
Veselje med goriško mladino
Goriška mladina se zelo veseli 'republiškega zleta, ki bo 12. in 13. t. m. v Ljubljani, saj se za to veliko fizkulturno manifestacijo telesnovzgojnih društev Partizan že dlje časa vneto pripravlja.
V	zvezi s tem zletom je imel
odbor Okrajne zveze Partizan v Gorici poseben sestanek pod predsedstvom Mirka Remca. Zastopniki društev so poročali, da so člani društev pokazali z vajami in občinskimi zleti že dobro pripravljenost in da se bodo do odhoda v Ljubljano še izpopolnjevali v svojem znanju. Doslej je pripravljenih tisoč nastopajočih, izmed katerih bo 132 telovadcev zastopalo Partizana iz Nove Gorice, ostali pa bodo iz Zalega hriba, Ajdovščine, Šempetra in Mirna pri Gorici. Prav bi bilo, da bi še preostalim društvom omogočili udeležbo na zletu, saj bi se tega velikega praznika radi udeležili prav vsi mladi telovadci, če bi imeli na razpolago dovolj denarnih sredstev.	—jp—
Okrajne tekme v Sevnici
V	Sevnici so bile te dni okrajne tekme v vajah na orodju in akademskih sestavah, ki jih je organizirala Okrajna zveza Partizan v Krškem. Nastopilo je 65 tekmovalcev iz 4 društev. Po končanih vajah je bila telovadna akademija. Največ pozornosti je vzbujala baletna točka, ki so jo
Ilirija začenja plavalno sezono
Zaradi izredno muhastega vremena se tudi plavalci doslej nikakor še niso mogli ogreli za svoje nastope v letošnji sezoni, toda marljivi Ilirijani pa vendarle hočejo začeti z javnimi tekmami, izmed katerih bo prvi nedeljski mednarodni dvoboj s plavalci Wackerja iz Burghausena (Bavarska). Tekma bo ob 15.30 v bazenu v Vevčah, kjer bodo nastopajoči imeli skoraj popcln olimpijski program. Ljubitelji plavanja bodo tokrat prav gotovo prišli na svej račun, saj bo v mnogih disciplinah borba za najboljša mesta napeta in zanimiva.
Porazen začetek naših dirkačev
in.- - _ -i.  —n  KavoV
Nihče ni pričakoval, da bodo naši kolesarji v prvi etapi mednarodne dirke po Franciji zasedli najslabša mesta, oziroma doživeli največji neuspeh odkar tekmujejo sploh. Petrovič je bil 70., Panič 71., Lahovič 86., Viđali 94., Perne pa poslednji — 102.
Ekipa ljubljanskega Univerzitetnega šahovskega kluba v Zahodni Nemčiji. Ljubljanski šahisti so na turneji po Zahodni Nemčiji izgubili dvoboj z ekipo mtin-chenskega kluba 3 in pol proti 4 in pol, za tem pa so premagali kombinirano ekipo šahovskega kluba iz Kölna »1861« in kluba Nordstern s 5 in pol proti 1 in pol, reprezentanco univerze v Kölnu pa s 5:3.
odlično izvajale brežiške mladinke. Najboljše društvo je bilo iz Brežic, za njim pa so se zvrstili Sevničani, Krčani in Senovčani.
Jutri pa bo na stadionu »Matije Gubca« v Krškem okrajni telovadni nastop, na katerem bo nastopilo okoli 450 tekmovalcev.
Letni nastop v Polju
Pred dnevi je imelo telesno-vzgojno društvo v Polju svoj letni nastop, ki je bil eden najboljših po osvoboditvi. Sodelovali so vsi oddelki, med katerimi pa je treba posebno pohvaliti mladince in članice s prostimi vajami, kakor tudi mladinke na dvovišinskl bradlji.
Za uspelo prireditev gre zasluga vodnikom in upravnemu odboru, ki posvečajo največ pozornosti mladini. Najboljši telesno-vzgojni delavci (inž. Repe. dr. Jenko in Majda Kuhar) so prejeli darila in pohvale.
EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI ZA ŽENSKE
Uvodne tekma ni bila lepa
Beograd, 4. jun. Danes dopoldne se je začelo v Beogradu III. evropsko prvenstvo v košarki za ženske, na katerem sodeluje 10 reprezentanc, ki so razdeljene v tri skupine, in sicer: Madžarska. Italija. Francija, Avstrija: II. skupina Rusija. Jugoslavija, Nemčija: III. skupina CSR, Bolgarija in banska. Igrajo po enojnem sistemu na točke. Po dve najboljši ekipi iz vsake skupine pojdejo v finale.
Prva tekma med CSR in Dansko je bila odigrana v veliki vročini in ni nudila kdo ve kaj lepega. Kljub temu, da CSR ni igrala s svojo najboljšo postavo, je odpravila nasprotnika z visokim rezultatom 76:19 (36:7).
Ostale tekme I. kola so bile na sporedu ves dan in zvečer.
Sloboda : Ljubljana
Kakor smo že poročali bo prvenstvena tekma hrvatsko-slovenske lige med Slobodo iz Varaždina in domačo Ljubljano jutri ob 11 n ne ob 10, kot je bilo prvotno določeno. Srečanje bo na stadionu v Šiški.
❖
Jutrišnji dopoldanski nogometni spored na stadionu Odreda. Dopoldne ob 9 bo pionirska prvenstvena nogometna tekma med Ilirijo in Odredom, za tem (ob 10.) pa prvenstvena mladinska tekma med Odredom in Ločanom.
Nogometaši Sarajeva, ki so bili na turneji po Nemčiji, se bodo po pisanju züriSkega »Športa« danes popoldne pomerili s švicarsko reprezentanco, in sicer v Chaud de Fondsu.
*
V prvenstvenem srečanju zvezne odbojkarske lige je Lokcaio-tivativa v Zagrebu premagala Grafičarja 3:2	(15:6,	7:15,	12:15,
15:6, 15:5).
Betka jo je objela in poljubila na drobna lica in bele lase. Ne da bi sama prav vedela zakaj, ni Reche več klicala mamica. Chana jo je zapustila samo s preplašenim, slabotnim otrokom, s katerim je bilo življenje tako kruto.
Toda ta otrok je poznal svojo usodo.
»Veš, Betka, meni ni dalo življenje ničesar in me je maločesa naučilo. Ničesar nisem videla in nič izkusila. Zdaj sedim tu s praznimi rokami in imam samo tebe.«
Malo naučilo, nič izkusila. Ali je bilo res prepozno? Svet je bil pred njima. Spomnila se je strogega Chaninega opomina, naj obrneta poljski deželi hrbet, preden bo prepozno.
Cbana je imela pred očmi nevarnosti, politične oblake, ki je pred njihovo senco Henrik onemel in zlezel skupaj. Morda pa bi taka sprememba pomenila tudi ozdravljenje in srečo za Recho — in rešitev zanjo.
Toda naloga ji je jemala pogum. Elizabeta si je predočila tiho in mirno materino življenje. Komaj da še zapusti hišo in vrt Že vožnja tja v mestece je bila zanjo dogodek. Elizabeta se je bala, da bi jo zbegala že s prvo besedo, s katero bi omenila kaj takega.
Nikakor ni smela govoriti, preden ni imela jasnega, pametnega načrta. Toda nikogar ni bilo, s komer bi se mogla posvetovati
Henrika ni smela predčasno seznaniti s tem. Taka sprememba bi pregloboko zarezala v njegovo življenje. Gospodična Skarga? Času odmaknjena devica ni od svojih mladih dni nikoli več potovala. Dobri poznavalec sveta. Krasna, je bil mrtev, njegov sin, naslednik v notarski pisarni, je pikolovski poštenjak z majhnim izkustvom. Edini, na katerega pošteno razumnost je vedno gradila, Pjotr, pa ji je mogel
pri tem malo pomagati.
Ni se mogla odločiti. Čutila se je nemočno. Naposled je bila šele devetnajstleten otrok.
Nenadoma, že proti koncu pomladi je prišlo obsežno pismo iz Švice. Madame Dieudonne je ponovila svojo ponudbo. Liza, tako je pisala, je zdaj sama z materjo. Zato bo preselitev manj težavna kot prej, ko je še živela njena stara sorodnica. Pametno bi bilo, da ne odlaša. Nihče ne more vnaprej videti, kako dolgo bo še možna neovirana preselitev. Povsod se že tresejo tla pred prvimi sunki prihajajoče nesreče.
Kar se tiče nje. Lize — pač ni mislila, ko je odšla, da ji bo tako zelo manjkala. Hiša ji je postala samotna, čeprav je v njej toliko mladine. Poleg tega je prav zdaj ob dve učni moči: v gospodični Dinklage se je po prevratu v Nemčiji razvilo neko živčno stanje, zaradi katerega je postala neznosna. Miss Abercrombie pa se je poročila. Liza bo našla dovol j dela.
Toda šla je še dalje. Misel, da bi svoje življenjsko delo popolnoma izročila v Elizabetine roke — misel, ki jo je sanjavo izgovorila tistega zadnjega popoldne — ni bila zdaj več v oblakih. Ali je res tako važno, če ima Liza nekaj let več ali manj? Ali ni imela med otroki ugleda in so jo spoštovali. ko je bila še sama skoraj otrok? Madame E)ieiidonne jo je šaljivo spomnila robčkov, ki so izginili. Potem pa — kdo ve. morda že kmalu — se bo tudi Liza poročila z učenim človekom, s katerim bo delila delo in odgovornost. Madame Dieudonne je skrbno zgradila praktični sen svojih želja.
Sledili so neposredni predlogi. Ponudila ji je letno plačo, ki je bila glede na njeno gospodarsko previdnost
kar odlična. Vabljivo je opisovala stanovanje, ki ga je imela pripravljeno zanju. Šlo je za gornje sobe v stranskem krilu — Liza jih pozna — prijazne in okusno opremljene, vrhu tega sveže tapecirane, vse tri z odprtim razgledom na mesto in jezero. Gotovo bi se tudi Lizina mati dobro počutila, ko bi bila tako sama zase in vendar tako blizu veselemu mlademu življenju.
V Elizabeti je zažarelo upanje. Pismo je bilo migljaj, je bilo pot. Takoj se je začela ukvarjati s podrobnostmi velike spremembe.
Kako naj vključi v načrt predvsem Pjotra, ki ne bo razumel v Švici nikogar? Edino, kar je bilo gotovo, je namreč bilo, da se ne bo nikoli ločila od Pjotra.
Vendar je še molčala. Čakala je, da pride pravi trenutek. Vsa znamenja so kazala ugodno. Upala je lahko, da se bo Reclia manj bala življenja in ne bo tako nedostopna, kot je že dolgo. Majhen znak ji je dajal pogum.
Še ni minil teden, ko je gospod Gelbfisch pripovedoval o umetniškem dogodku, ki ga pričakujejo v mestecu. Na svoji poti po deželi bo nastopil v njem umetnik svetovnega slovesa, in sicer z orkestrom iz glavnega mesta. Priljubljen, .sijajen spored: Szymanowski, Brahms in veliki violinski koncert Čajkovskega Bil je prvi takšen nastop v tem kraju. Vsi sedeži so bili že skoraj razprodani.
Ko je Recha izrazila željo, da bi šla na koncert, se je Elizabeta neizrečno razveselila. Ugotovili so, da je umetnika nekoč poznala. Opisovala je slavnega moža. kot ga je bila videla najprej v Berlinu in pozneje večkrat v Varšavi: mož neznatne postave, z vznemirjajoče privlačno glavo otožnega dečka, prav nič nečimrn, čudovito razumen in v. mnogih stvareh silno zgovoren.