Tečaj XIV. List 03. gospodarske, obertnijske národsk Uhajajovsako sredo in saboto. Veljajo sa eelo leto po posti4 fl., sicer 3 fl.; sa pol leta 2 fl.po posti, sicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v sredo 6. augusta 1856. Dobrovoljna beseda do naših deželanov po Slovenskem. ) j »pj Znano je, da na tukajšnem vertu c. k. kmetijske družbe stojí že nekaj let tolikanj potrebna učilnica umnega pod-kovstva in živinozdravstva in pa živinozdravilnica , v kteri se ucí v domaćem jeziku. r ■ . i r Ako premislimo , koliko raznih bolezen je , ki ubogo, nam tolikanj koristno živino po deželi vseskozi napadajo m tudi morijo, in da ga skor ni umnega ? izucenega cloveka da bi p vedil kaj je v tacih potrebah storiti ? premislimo, kako neumno, vsi zdravi pameti nasproti ako do- stikrat v tacih okolišinah uboga mislimo , da posestniki revne bolne izučenih pomočnikov so pi ljudem. živina gaj* živine ako pre-ob pomanjkanji svoje zaupanje vzeti k ki se nikjer in nikoli učili niso, in zatorej kaj ta- cega tudi ne morejo znati ako vse to in škodo > tega izvira. premislimo, pravim, nas mora serce boleti - - , , . V « • 1 1 1 damo knje delati ednemu krojaču boj ki iz Ne da bi nam je ne skazil ne kornjic nevednemu kerparju, da bi nam nerodnega obuvala ne napravi! živino pa, ki vec edna, ki je dostikrat naše naj večje premoženje eliko ki i naše nar težje delà opravlja, ki nam polje orje, ki nam kruh prideljuje, zaupamo nevednim ljudem, ki se niso nikoli nič učili kakor jo pačuhiti in mazačiti po svojem kopitu brez f p r a ^ niške spoznanja Ijubezni, brez p vednosti zdi Kako zlo je tedaj želeti, da bi iz 1 i po deželi kak brihten mládenec pi k i saj vecje fare , umnega živinozdravstv nimi gospodi in s kantonsko leto poslati semkaj v živinozdravniško šolo takih mladenčev kteri bi za to bili, ktere bi veselilo in bi isel semkaj ucit se Naj bi srenjski župani z duhov- posko vred poskerbeli, vsako glavo imeli se kaj tacega učiti V dveh letih se bojo veliko koristne po trebnega naučili v tem in zraven tudi v poglavitnih p o d lagah um nega îïiurb © d dj or ej i, v reji Inih (židnih) cer viče v in kmetijstva, v i n več druzih gospodarju potrebnih reci, ce znajo le pisati m brati, če tudi le samo v domaćem slovenskem jeziku. Stro- ški niso veliki; da zamore učenec le ob svojem živeti, sta- l^H^H^H^^ÉÉHHB^^^^Hi ker 5 Bovanje plaćati in potrebne bukve si kupiti, je dosti vès nauk se deli vsem učencem brez vsega plačila. Gotovo i dobroto naklanjale bi enje ali soseske le m b ? ako bi vergle tište goldinarje skupaj, ki jih potřebuje uce nec v Ljublj ? da bi prip fante, to je, fante okoli čed- nega 18 let, ki imajo bistro glavo, so pridni in postenega, obnašanja, pošiljale v šolo. Taki v šoli dobro izučeni bi jim vedili potem svètovati v mnogih potrebah in nadlogah. S konj i kar so morebiti Če bi oteli gospodarju le eno kravo ali jim bilo že s tem desetkrát povernjen pripomogli mládenců za šolo. Da bo pa tudi v ti šoli iz učen človek, če .bo kdaj gospodar , bi si m b b Je pom a gal, pa tudi s svojimi sveti si marsikaj prisluzil ocitno kot beli dan, zakaj to je gotovo, da mora kdo že prav neumen biti, ako išče sveta in pomoči pri m oj str u- skazu. &u, namesto da bi ga šel iskat k mojst Na družbenem vertu na Poljanah v Ljubljani Zalokar Drevjoreja. Koristnost ptujega ali inostranskega drevja. (Konec) 6. Planêra. Jako koristno drevó je planera (gekerbte Planere, Planera crenata). Pervotna domovina njena je na bregovji hvalinskega morja , pa že od 80 let je upeljana na Francozko. Popoinoma dorastla planera je drevó pervega reda, visoko do 80 čevljev in 10 do 12 čevljev debelo. Skorja starejih drevés se ne razpoka nikoli, ampak ostane vedno sivkljato-zelena ali rudečkasta , ter se lupi v malih listikih. Cvetje je majhno, v šopkih, ter se prikaže nekoliko prej od perja; plod je tudi majhen: suha shrambica z dvema pre-delcoma, po eno zernice v vsakem predelcu. V botaniskih vertih je viditi že mnogo planer, posebno na Francozkem; le seme, da bi kal poganjalo, ni dozorelo se nikj er ; ako bi tedaj hotli si mladih planer zarediti, bi mogli semena iz njih domovine si preskerbeti; je pa tudi izreja iz semena najbolja. Planêra raste trikrat hitreje memo bresta, vendar je njeni tamno-rudečkasti les močneji in terdneji od bresto- ; I MM BIH wtĚ H i skobljati se dá težje , gladiti pa prav lepo. Ker je les je ugoden ga ne preminja ne mokrota ne suhota. ga pruziv, je ugoden za kolesne glavine in stope. Červ se tega lesa ne loti; dolgo se derží pod vodo in v zemlji; na zraku V njegovi domovini potrebujejo za dile in stavbě, tudi mnogo pohišja izde-lujejo iz njega, ker je lepe barvě, pa tankogostega jedra, ter je lepo žilast. Verh vsega tega je tudi dober za kurjavo. Planêra je posebno ugodna, da bi jo sadili na spreho-diščih, ob velikih cestah in po javnih tergiščih; lep doho- dek bi donasala, ako bi dozorela za poseč. Tudi ni zbirčna, zastran zemlje, ter poganja serčno korenino, pa ne, kakor brest, različnih korenin , ktere pod poverhno zemljo le na okoli lazijo. Njenega perja ne gloje merčesje, kar se godi toli krat na brestu, in rak ne razdeva nje debla, kakor po-gostoma brestovino, ktera po tem ni več za rabo. Nahaja se pa ta drevna bolezen na brestovih tako često, da neredko na sprehodiščih izjeda skorej vsako deseto drevó. Iz recenega se vidi ocitno, da planêra je koristneja, od navadnega bresta, da tedaj je vredna, da bi jo redili vlast-niki povsod, kjer je dosedaj brestje stalo: na javnih spre- hodiščih, ob cestah i v S oj z d i h 5 na bregovih, po berdih in goličavah. Naj bi se lotili nje nasadbe posebno grajšaki pa posestniki prostornejega sveta , viksi gojzdnari, upravitelji cest in stavb ob vodah: kajti planêra je drevó, vredno, da bi se prav obilno redilo. Toliko od ptujega listnatega drevja, ktero menimo na- zelenega drevja, šim krajinam ugodno. Od vedno hovja po *inostranskih deželah povémo pa le to-le : ali od V Ameriki je mnogo vedno zelenega drevja, večidel kterega pa se še Izmed tega drevja je najime- ? hovja, kterega dobre lastnosti so znane ni veliko v Evropo upeljalo. nitneje sledeče: 1. Dvoperjata cipresa. Po močvirjih južnih deržav je je sila veliko. Je krasno in visoko drevó, vcasih po 120 čevljev visoko- in 25 do 40 čevliev debelo v okrosru. Les 2 5 2 je rudečkast, mocněji pa bolj pruživ od jelovine; rabijo ga za mnogoverstno orodje in pohišje. To dvoperjato in pa ueko černo cipreso, ktero je že Michaux priporočal, so upe-Ijali že na Francozko, ter jo redijo na vertu v Fromontu, odkodar se je zaplodila tudi dalje po Evropi z drugim amerikanskim drevjem vred, kakoršno v tein velikem sadišču redijo pa množijo. ' * ' " 2. Arstralski bor je koristno drevó, ktero se nahaja tudi v Virginii. Raste posebno rad na suhi pešeni zemlji, in ima veliko smole v sebi. Les njegov je čverst, gost in krepak, porabljiv za brodove iu obertniške izdelke. Zvedeni možje terdijo, da ta bor je posebno ugoden , da bi ž njim se nasadile peščene planjave, kterih je na Francozkem, Nemškem, pa tudi po slovanském svetu dovelj. Vendar je to drevno pleme po Evropi še redko, in drago seme njegovo. Dobiva se tudi v Fromontu na Francozkem. Te baže so tudi bodeči, planinski, rudeci, rumeni bor in pa strob. Koristili so vsi, pa les porabljiv za mnoge stvari. Le od poslednjega povémo še nekaj posebej. Strob ( Weimouthkiefer, Pinus Strobus ) je imenovan tako na cast zasluženemu Angležu Weimouth-u. Domá je to drevó v umernih okrajnah Amerike, kjer raste prav obilno. Je važno in lepo drevó, velikega mraza in velike vrocine pa ne sterpi, vendar je zadovoljno z vsako zemljo , ce le ni vedno pod vodó. Izmed vsega borovega drevja zraste strob naj visji. Les njegov je za mnogoverstno rabo. 2. Izmed amerikanskih j e 1 so najvažniše : B e 1 a, c e r n a, in rude ca jela. Bela raste v najmerzlejših krajih severne Amerike in po Kanadi v vlažni pešenici. C e r n e jele je ondi sila veliko, kjer delà ogromne gojzde, in rodi debla ravne in visoke. Jelovina vseh teh baž je zlo terda, pa lahka in pruživa, je ugodna za brodove, posebno kjer manjka hra-stovine, pa tudi za mnogoverstno orodje in pohišje. Končaje ta spisek menimo, da v tem imajo verli slovenski kmetovavci in drevjorejci plemen dovelj, ktere bi se-jali v svoje gojzde in verte, med domaće drevje ali namesto njega. Serčno pa želimo, da bi se lotili in da bi jim slavna vlada pomagala, p o g o j z d i t i koj in obilno velike golicave in opustošene planjave, ktere je neusmiljena dervača obropala zelenega kinča, pa ga ropa še vedno. Zadnji čas je namreč, da dobi domovina naša zopet zeleni drevnati plajš, kakoršnega je imela v starodavnih časih, in ki jo je varova! nesrečne toče in nebeškega ognja , ktera obá dan današnji tolikokrat in večkrat ko prej prihrumeta v groznih nevihtah, na perotnicah burje, ter pokončujeta rumeno klasje na poljih, in po vinskih goricah toliko blagega tersja. J. Subie. Gospodarske skusnje. (Od rička nekaj.) Po zadnjem naznanilu, kako dobro se je obnesel bivec (nova žlalina ogeršica) na tu-kajšnem družbeuem vertu, pridem sedaj do rička (Lein-dotter), ki sem ga bil letos mesca sušca (marca) za poskušnjo na družbenem vertu vsejal, in ga je iz 4 lotov semena do 15. malega šerpa na (julija) dozorilo na po-gnojenem peščenem majhnem prostoru 46 funtov, lepega olj-natega zerna. Na boljšem svetu bi se bil gotovo še veliko bolje obnesel, čeravno vzame skorej vsake baže (gnojno) zemljo za ljubo; toda redko, pa enako, naj se seje, in sicer tako, da na čveternat pedanj ga ne pride več od ene bilke stati, ker se v košaté veje zlo razraste, da je kakor malo košato drevesice polno betičic, ki so tudi polne drob-nega, oljnatega in detelji podobnega semena. Od konca mesca velicega travna, ali maja pri pletvi se izpuli, kar je pregostega. Na oral ga po tem takem ne gré več od enega fnnta, in svet, kjer je rastel, se dá še tisto leto kakor po bivcu tako tudi po ričku ali za ajdo, ali pa vnovič pognojen, za repo lahko rabiti. Nismo še poskusili, kako oljnat da je, pa rad verjamem skušenemu gosp. Dularju na Skerjančevem, ki ga je v lanskih ,,Novicahu močno pohva- li!. Po tem takem je tudi ricek, kakor bivec, za bogat oljnat pridelk, ki se berž in dobro prodá, priporočevanja vre-deu in se tukaj pri meni seme po 20 kr. funt dobi. Na družbenem vertu na Poljanah v Ljubljani. Zalokar. (Mjilo (žajfa) se dá domá napraviti) prav lahko takole: Vzame naj se sodec, pa se dene va-nj nekoliko loj a z lugom vred; postavi se sod v klet, ter se premeša včasih. V 3 do 4 tednih je mjilo gotovo in tako dobro, kakor navadno od mjilarja napravljeno. (Nepremočlj i v o obuvalo) posebno prikladno ljudém, kterih opravila so takošne, da morajo včasih dolgo v vodi stati, se napravi takole: Vzemi 2 funta lanénega olja, pol funta ovčjega lója, 16 unč belega voska, 4 unce pa smole. Vse to se dobro zmeša pa stopi; stopljeno pa še gorko naj se namaže in vriblje po novih čev-ljih ali škornjah in s kertačo povsod dobro razširi po njih. Ko potem je usnje do dobrega se bilo posušilo, ni nič zgubilo svoje mehkote. — Tako napravljeno obuvalo rabijo angležki čolnarji pa mornarji, ki so pogostoma in dolgo dolgo v vodi, škornje pa jim vendar niso premočene. o vica svilorejeem. V Kalifornii, tisti gorki deželi Amerike, kjer so poslednje leta neznano veliko zlata našli, so našli sedaj tudi neke svilo de (žitne červe), ki napredejo veliko več svile (žide ) kakor naši navadni svilodi, kterih pervotna domovina je Azija. Mešički (kokoni) teh kaliforniških svilodov so debeli kot kurje jajca; naši kokoni niso dosti debeleji kot go-lobje jajca. Kolikor večji je pa mešiček, ki ga je červ iz svojih svilnih nitk napredel, toliko več se vé da je svile. — Ali se bojo pa dali amerikanski svilodi udomaćiti tudi v Evropi, v naših deželah? Gotovega se sicer o tem ne more nič reci ; nemogoče pa ni, kakor tudi ni bilo z a z i j a t i š k i m i. Bomo vidili ! Narodopisje. Rezijani. (Dalje.) Ker Rezijani vedno po svetu hodijo in v razne kraje zahajajo, imajo tudi raznoverstne šege v nosi in oblek i. Večidel posnemajo v tem ljudi tistih dežel, v ktere bolj pogostoma zahajajo: zato se nekteri nosijo po Ogersko, drugi se oblačijo kakor Poljaki, drugi posnemajo Avstrijance. drugi nosijo Furlanske pisane oblačila , in zopet drugi se nosijo kakor Parci. Same ženske se vse deržé svoje domaće re-zijanske šege, s tem samim razločkom, da se nektere lepše in dražje oblačijo, nektere pa revniše, kakor jim premoženje dopušča. Sploh pa Ijubijo svilnate oblačila, ki jih obilno nosijo. \7si Rezijani nosijo svoje otroke v farno cerkev k sve-teinu kerstu; ravno tako nosijo k farni cerkvi tudi svoje merlice , in jih tam zakopujejo, se vé da se tudi samo v tej cerkvi poročujejo. Novorojene otroke donašajo h kerstu v opertnem košu. Kadar je dete keršeno, moli duhoven med tem , ko se vračajo od kerstnega kamna k velikemu oltarju, začetek evangelija sv. Janeza, in ko pride do velikega oltarja, se tamkej ustavi in dá poljubej mirú deteto-vemu očetu, kumu ali botru, botri in babi, in dobi od vsa-kega kak dar v dnarji, ki ga na oltar položé. — Potem gredó vsi skupej, z duhovnim vred, v kerčmo k južini, ktero Rezijani karstinje (Carstigne) imenujejo. Porodnice ostanejo ene tedne po porodu domá; po tem pa jih spremlja baba do cerkve k navadnemu blagoslovu. Tù pokleknejo pred cerkvenimi vrati ogernjene od glave do pet z rijuho ali pa kakim dolgim kosom platna, in nektere imajo na glavi tudi klobuk. Tako ostanejo ondi celi čas, ko duhoven sveti blagoslov čez nje govori, kakor stojí v rimskem obredniku; na zadnje podá duhovnik porodnici in babi poljubej mirú pri vélikem oltarji; tii porodnica rijuho od sebe dene, in se podá na svoje opravila. Zvečer tistega dné potem napravi na svojem domu večerjo, h kteri povabi pokornosti" in tedaj nima nobene prave cene, naznanuje v botra, botro in pa babo. dokaz domoljubja in hrabrost ruskega kmeta med drugim Kadar se ženijo premožniši, pridejo na dan poroke do sledečo dogodbo od leta 1812. cerkve v velikem številu svatov. Kar je možkih , gredó v Ko se je pomikaval Napoleon 1. s svojo mogočno voj- lepem redu po dva in dva, eden za drugim, in na zadnje sko proti Moskvi, pripeljejo neki dan v tabor njegov ruskega ženin na desni svojega druga; za njimi gredó kar jih je kmeta, kterega so na polji vjeli, da bi ga izpraševali o ženskih, v ravno takem redu; V • ali nevesta pred všemi y s mnogih cestah in potih tište okolice. Ker ni nihče ruski razumel. svojo družico na levi. Kaksenkrat imajo tudi godce, ki jim razumel, je poljsk častnik tolmačil pogovor. Priprosti kme celo pot do cerkve, in potem iz cerkve nazaj na dom go- tle je na vprašanja mirno in odkritoserčno odgovarjal; go dej o. Po svetem opravilu v cerkvi, pri kterem gredó ženin, tovo ni nevesta in vsi svatje k poljubeju mirú ali, kakor sploh pra vimo, .,k oťru mislil, da bi utegnil u kjer vsakter kak dnar na oltar položí, se odkritoserčnosti s tem škodovati svoji domovini. Pričujoči francozki častniki pa se pričnejo zastran njegove poje sveta masa, da bi Bog novi zakon blagoslovil, iz njega norca delati, in med drugim V I masi pojejo sred cerkve „Miserere" in „De profundis" m po napise eden izmed njih na levo roko veliko čerko N, kar pa kmet ni koj zapazii. Ko vendar čez malo časa zagleda in se neke druge molitve za rajnke ženina in neveste, in zo- cerko na svoji roki, se prične krog sebe ozirati, kakor da pet pri tem daruje vsakdo izmed pričujočih kaj malega du- bi hotel s tem pričujoče vprašati: kaj da prav za prav ta hovniku. Kadar pridejo iz cerkve, obsujejo vsi ženina in napis pomeni? — Da bi mu se še bolj smejali, mu reče nevesto, da jima srećo voscijo, potem pa se vernejo na svoj zdaj en castnik po poljski: „Cerka N na tvoji roči pomeni, dom v ravno tistem redu, v kterem so prišli. Tu se na- da odslej nisi več sužen svojega dosedanjega cara, ampak pravi vesela zenitnina, in se plese. podložnik velikega Napoleona u Komaj sliši kmet te be Kadar kdo umerje y ga vselej eden ali vec duhovnov sede, se mu potemní obraz in jeze se strese na celem truplu. Molcec vzame izzad pasa malo rusko sekirico, položi levo spremlja, bodi si ubog ali přemožen, in to se godi vselej ________ .„________________, .««.w , , pred poldnem. Kadar vzdignejo merliča, da bi ga iz hiše s čerko N zaznamovano roko na mizo bližnjega pisarja nesli, začnejo na včs glas jokati in žalovati vsi njegovi so- y y m z enim mahljejem si odtesne lastno roko, ter reče: „tu rodniki in znanci, da je joj in to terpí celo pot noter do imate, kar je vašega i ..V. 1 , . ____. u cerkve; v cerkvi se ta jok enmalo utolazi med svetim opra vilom, začne se pa zopet potem in še z večim krikom, kadar Vsi osupnjeni se pogledujejo sedaj Francozi, zakaj pod merliča v jamo spuščajo. Ni je pogrebščiue na Rezijanskem, ražniku gredó nasproti. Kakošen prerok pa jim je bila od učil jih je bil le predobro priprosti mož, k a k o š n e m u sov pri kteri bi se ne slišal tak jok in stok , in sicer je to ža lovanje mnogokrat prisiljeno , ker je taka navada. Na dan ktere je bil merlič, v kaki kerčmi spremili, in kadar pogrebscine napravi hisa, iz obed vsem tištim, ki so merliča do groba je obed h koncu, molijo še vsi skupej za rajncega. Zavoljo tega se zbere k pogrebu vselej dosti sekana roka, so imeli potem še mnogokrat priliko premislje vati, in tudi potomstvu je dobro znano iz zgodovine. - Î ] J. Levičnik. ljudi, cez dve sto, tri sto. do pet sto oseb. Kaksenkrat je ta gostija se precej obilna; jé se in pije tako, da se nekteri tudi upijanijo tako se prigodi in kakšenkrat, da tisti, ki so zjutrej plakali in na glas jokali za mertvaško trugo, zvečer veseli domů gredó in si po poti vriskajo in pojejo mišljeno, ampak resnično. Kratkocasno berílo. Zima in poiiilad. Indijanska pravlica. Stara ženica je sedela samši v svoji koči, ki je stala ob reki, z ledom kriti. Zima je jenjevala . . V V y ogenj na ognjiscu To, kar tù pravim, ni iz je skoraj ugasnil, starica je bila, kakor podoba, docela za Rezijani svojih rajnkih ne za-bijo, in radi in zvesto za nje molijo: na dan pogreba pla-čajo za péto mašo po rajnkem, ravno tako tretji dan po pogrebu , sedmi in trideseti, in pa ob obletnici ; zraven tega denejo vsakokrat kak dnar v to namenjeno cerkveno truzico, kadar se molitve po njih mertvih v cerkvi opravljajo. Ce je bil rajnki iz premožne hiše, se péte maše po njem še z večjo slovesnostjo opravljajo. Vse cerkvene svete opravila so o praznikih lepe in slo-vesne. Veiika maša se vsako nedeljo poje in še posebno takrat, kadar so večji prazniki, ker je tedaj péta maša z leviti. Tudi v poddružnicah se pojejo maše z leviti o njih posebnih godovih in praznikih. Naj pa se poje maša z leviti v farni cerkvi ali v kaki poddružni, vselej je ofer, kjer zato, da se svete opra- puscena. Sivi lasje so ji glavo krili, in tresli so se siudje. Tako je živela dan za dnevom v svoji vsamelosti, ne sli-šaje druzega ko bučanje viharja, ki je dervil snežne zve-zdice po ravninah. Kar se prikaže nekega dné, ko je ogenj ravno popolnoma pogasniti hotel, lepa divica pred kočo. V polni čverstoti življenja ji razcveta lice, očí iskré in ustne so ji na smeh obernjene. Ko serna lahka je prišla. Krog cêla je imela ven cek voljne trave, v roki rožno kitico. rekoc: Da si mi zdrava, hčerka moja t Starica jo nagovori Drago mi, da te sopet vidim. Pridi in mi povej, kaj si vidila v ptujih deželah. Hočeve to noč skupej ostati, in tudi jez ti hočem povedati, kaj sem storila in kaj premorem u Na to nabaše tobaka v čudno posodico, pridene še ne kaj druzega dišečega bilja, zalije z vodo, sogreje in odcedí vsakdo kaj malega na oltar dene. In ima vila v cerkvi lepše in z vecjo slovesnostjo opravljajo, vsaka cerkev po šest pevcov, tadaj je vseh pevcov štiri in dvajset. Kadar kteri teh pevcov unierje, se koj drug poišče; ali nobeden ne more biti pevec, kterega pěvci sami ne iz-volijo, in potem mora še fajmošter v njegovo volitev privo-liti. Ta volitev in to privoljenje se godí vselej tisti dan leta, ter čudno pijaco poda svoji gostinji. Ko ta odpije, se začne sledeči pogovor med njima: ' " ,Ako jez izdahnem" — začne starka — „zastanejo reke, y in voda okamení". Jez dihnem" yy zaverne divica yy in rožice klijejo po hribih in dolinah". ko vseh 24 pevcov vkup pride y kar se vsako leto enkrat Jez stresem svoje lase pa sneg zgodí. Ta dan povabita vse pevce fajmošter in starašina k obědu, kterega ona dva plačata. (Dalje sledí.) pravi starka listje raz drevja in moja odveva. Ptice se dvignejo na pot v daljne kraje; živali se skrivaj o pred mojim dihom , zemlja oterpne vsa „ pokrije zemljo. Ako velim, popada sapa ga Ogled po svetu. Junaštvo ruskesa kmeta. y y Jez zmajem s svojimi koderci povzame divica Berolinski časopis (Po ilirskem.) „Neue Pr. Ztg a y bi V « včasih in topel dežek rosí zemljico. Zeli iz tal pomaljajo svoje glavice ter se veselo spogledujejo ko mile deca. Moj glas da koli hodim, oglaša se godba privabljuje ptice nazaj. Topla sapa moja reke otajava šumljajo spet urnega teka. Kjer y sko krepost proti napadanju zapadnih časopisov, kteri pogostoma pišejo. da hrabrost Rusov izvira edino le s „sužne v gajih in vse se veselí". In ravno je solnce izza gore prišlo in mila gorkota se je jela razširjati- Staričin jezik utihne. Pastaričica in taška ste jele žgoleti, in potočić zraven koče šumljati, zeli in cvet lice so jele pocvetati ter svoje zlahno disave razsipati krog in krog. Pri belem dnevu je zamogla divica starico bolj natanko ogledati. Vidila je, da je imela ledeni obraz Pe-boane — zime. Iz njenih oči so se jele bistre reke izli— vati, in cem visje je solnce vzhajalo, tem manja in manja je bivala starka, — in opoldne se je docela raztajala. Na mesti pa, kjer je stala njena koča, ni ostalo druzega, ko na ognjiscu majhna bela cvetlicica s temnorudecim okrajkom. To je cvetlica Miskodihd Indijanov (Claytonia virginica) ki oznanuje Severo-Amerikancem pomlad. ? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Celja 1. augusta. Povem Vam danes le vesele reči. Med tem, ko beremo v časnikih ali čujemo pripove-dovati ljudi , da po mnogih unanjih deželah, pa tudi po nekterih krajih domovine nase so divjale hude nevihte, da neusmiijena toča je pokončala tù pa tam up ladanjca, rumene setve in vinsko tertje, je milota nebes okolico našo dozdaj obvarovala uime skorej popolnoma. Lepo je dozorelo silje na poljih, in o ugodni dobi so ga poželi selani ter po spravili pridelke svoje v shrambe. Posebno je pšenica letos kaj lepa, težka, moknata; pa tudi drugih plodov bo obilno, V ce i nam prijazno ostane jesensko vreme: kajti koruza prihaja visoka, debelo-storžata ; tertje po nogradih je zdravo grojzdja polno, in prav veselo raste ljubi krompir. — Konec minnlega mesca julija je bilo na celjskem gimnazii dopol- dan, to je, pervega augusta, se je drugi njeno šolsko leto; obhajala dopoldne v mestni glavni cerkvi zahvalna masa, potem je bila javna delitev daríl v krasno nakinčani gim- nazijalni dvorani. Ob tej slovesnosti je iz začetka besedil mlad govornik po slovenski krepko in izverstno. Da 5 da ? se ve Ij á naš domaći jezik; materinščina blaga ni še pobegnila vsa iz naših sere; to se je vidilo tudi ob tej priliki ocitno. Bilo je danes menda pervokrat, kar celjske gimnazijalne šole stoje, da v njih dvorani se je glasil javno slovenski govor; ko so ga pa zaslišali mnogobrojni poslušavci, se jim je milo storilo in veselja so jim se lesketale so slušali gospodje pa gospé , in ko je mlad v f oci. Pažljivo govornik wgmmmmm■■■■■■■^■■■■■^l bu končal, je enoglasno zadonela hvala in slava. Po razdelitvi je govori! drug govornik tudi lepo po nemški; potem so peli dijaki izverstne pesmi, in v sklep lepe svečanosti ce-sarsko pesem, ktero ž njimi vred so nadušeno pevali Danes sta Njih eksc. • * V • vsi pncujoci Itl Postojne 30. julija. c gospod minister notrajnih oprav baron Bach in Njih eksc. naš deželni gosp. poglavar grof Chorinsky obiskala našo , in sicer ne le nje stari svet noter do „Kalavarije", temuč tudi v „Novicah" popisani novi oddelk i to je lepo „Peklenšico" in „Galerijo44 med „Spominkoma", kjer je že mogoče iti, čeravno ne še povsod lahko, ker pot ni še popolnoma dodelana. Spremljal je visoka gospoda gosp. inže- nir Eunike, kteri vodi podzemeljske stavbě, z jamsko komisijo vred. Na poti, kjer delavci delajo, so jima na čast nekterekrat ustřelili s podkopi. Slavna gospoda sta zelo pohvalila novo napravo. Gotovo bo ta pohvala še holj oserčila vse k hitremu in lepemu dognanju. Novičar iz raznih krajev. Preklicani bankovci po 10 gold, st (V.) podob ki se že v tem ločijo od novih, da ti so po širokém pisani y uni pa so podolgasti za plačilo le še do k se boj teg pri vseh cesarskih kasah a mesca jemali; banka na Dunaji jih bo menjala do konca prihodnjega mesca septembra, potem pa brez posebne prošnje ne več. Kdor ima tedaj kak tak bankovec, naj se podviza, da ga spečá bi vse škode; menda jih tudi štacunarji še jemljejo, ker imajo večkrat priložnosti jih na Dunaj za plačilo blaga pošiljati. N vprašanje: ali se morejo pasterki zavolj te ira ? ker jim ocrni in macohe gospodarstvo odstopijo, tako od voja Odgovorni vrednik : Dr. Smet Bleiweis šine oprostiti in izpustiti kakor je v postavi zastran rekru-tiranja od leta 1827 in v najvišjem sklepu od 7. januarja 1840 dovoljeno? je visoko c. k. ministerstvo notranjih oprav odpisalo, da ta pravica do odstopljenja gospodarstva po očmih in mačohah na pasterke ne more veljati, ker po občnem deržavljaii8kem zakoniku očmi in mačohe pa pasterki si niso v žlahti, ampak le v svak o vši ni; po zgorej omenjenih najvišjih predpisih pa se le takrat pravica do oprostenja od vojaščine zadobí, ko pravi starši svojim zakonskim sinovom gospodarstvo odstopijo. — Ponoči 31. p. m. so prišli presv. cesar iz Toplic sopet domů na Dunaj; „Praž. Nov." pi-šejo, da so povsod bili slavno prejemani. — Gosp. minister baron Bach je na svojem potovanji iz Reke že došel v Zadar. — lz mnozih krajih pišejo časniki, da že več let rež in pšenica niste bile tako lepega zerna kot letošnje in da bi se ga bilo toliko namlatilo kot letos. — Iz Mu rika ča na Ogerskem se piše, da se je unidan v ondašnji okolici več steklih volkov prikazalo, ki so popadli mnogo goved, od teh pa je bilo popadeno več ljudi, izmed kterih jih je nek že pet za steklino umerlo. Berž so šli lovci s puškami nad divjo zver, pa dosihmal niso še nobene ustřelili. Čuda, da niso nobene meitve našli, ako je bila res stekla. — Sopet beremo od nesreče, ki se je pripetila 29. dan p. m. v Ber ni na Marskem po povžitih strupenih gobah; 6 oséb ene hiše, ki so jih le malo povžile v polivki, bi bilo kmali strašno smert storilo, ako bi ne bilo hitre pomoči bilo. Da bi pač take nesreče, ki se primerjejo leto za letom, podučile vsacega,, nikoli jesti gób , od kterih se gotovo ne vé, da niso škodljive. — Znani česki pisatelj in vrednik gosp. Karl Havlíček je 29. dan p. m. še le 35 let star umerl v Pragi za pljučno sušico. — Na Š p a nj-skem je spet mir in boja konec. Iz Madrida piše „Moniteur", da „1. dan t. m. se je Saragosa po 5dnevnem po-gajanji podala in da zjutrej ob poli dveh so generalu Dulce-u in njegovi armadi Saragoščani mestne vrata odperli". Ker je Saragosa, poglavno mesto Aragonije, še edina bila, ki seje novi deželni vladi zoperstavljala in se je sedaj tudi podvergla, je tedaj vse Spanjsko sopet upokojeno. Ali se bo O'Donel na čelu nove vlade obderžal? je sedaj važno vprašanje v deželi, ktera že več kot 20 let ne more k sta-novitnemu pokoju priti. Espar ter a, pravijo, se vprihodnje nima veliko več bati, ker je zavolj svojega se danje ga obnašanja ob vse zaupanje pri svoji stranki přišel in vso svojo nekdanjo veljavnost zgubil. Ali se bo pa zamogel odkri-žati tudi mogočnega Narvaeza in njegove stranke, je še težje reči, čeravno je francozka vlada zoper njega in mu je nek tudi kraljica španjska unidan, ko je hotel v Madrid priti, sledečo kratko pismice pisala: „Dragi maršal! Tvojih ponudb se ne morem poslužiti; verni se tedaj tje, odkodar si přišel. Bog Ti daj dolgo življenje". Že je mogel O'Donel odjenjati nekoliko od tistih pravil (programa), ki jih je oklical, ko je vladařstvo v roke vzel. Kako se bo dalje vêdel in sicer sedaj, ko bo namesti po-prejšnih vladnih pravil treba novih upeljati, je tisto važno vprašanje, ki bo določilo njegovo osodo in pa to, ali se bo vedno nepokojná dežela umirila ali zabředla v nove prekucije. Zraven teh homatij razsaja pa v mnogih mestih južnega Spanjskega tudi kolera. Stan kursa na Ounaji 4. augusta 1856. 5 °/0 837/s fl. I* Esterhaz. srećke po 40fl. 69 3. Obligacije ) 4l/2 » 73% „ I Windiègrac. „ „ 20 „ 23% „ deržavnega <' 4 „ 65% „ I Waldstein. „ „ 20„ 24 „ dolga j 3 „ 50 „ j Keglevićeve „ ,, 10 „ 10% „ ; 21 „ 4112 „ I Cesarski cekini......4 0.49 Oblig. 5% od leta 1851 B 89" „ I Napoleondor (20 frankov) 8fl. 2 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 81 „ I Suverendor .......14 fl. Zajem od leta 1834 . . . 245'/2 „ I Ruski imperial .....8fl.lt» „ „ 1839 ... 121 „I Pruski Fridrihsdor ... 8A.20 z loterijo od leta 1854 | Angležki suverendor . . 10 fl. 6 106 „ „ narodni od leta 1854 I Nadavk (agio) srebra: 85% „ I na 100 fl. 3 '/4 fl. Natiskar in založnik : joief Blaxnik