Doplsi. Iz spodnje Malonedeljske okolice. (S p r e- membe. Napredovaaje. Letiaa.) V prvih tedaib jeaeai se gode v aašib kmečkib družiaah velike, v časi sila imeaitae spremembe. Iz marsikatere ae preseli aamreč v teh daeh ali faatič ali pa tudi mladeaič v aiesto, da zaeae tam aovo življeaje, faatič v šolo, mladeaič v koaarao. ali kakor mi pravimo. služit cesarja. Nju aobedea še ae pozaa doalej mesta veliko, ae mauj pa pozaata življeaje, katero se jima odpira. To jima audi svoje slasti, pa zapleta ju tudi v svoje aevaraosti. Tak, kakor je prišel z doma v mesto, ae vrne ae aobedea več v svojo družiao. Zdrava aa telesu, zdrava aa dubu, krščaaaka Sloveaca, pola žep šmaraib. dvajsetic pa tudi polao glavo Iepih aaukov, tako gresta z doma ali pa ae potlej vraeta, če že ae bolja, vsaj taka še kedaj k ljubim starišem? Skušaja kaže, da se zgodi to primeroma redko; po goatem jima vzame meato zdravje telesa, še večkrat pa zdravje daše. Akoravao ae aedaj odhajajoča mladež v mestu privadi tujega jezika, veadai1 upamo ia se aadjamo, da ae s teai aikoli aoče bahati. ampak vselej zveata oatati kot vrli aiaovi aaae majke Slave! Vse hvale vredao je, da aaša mladiaa že aekaj čaaa sem kaj vrlo aapredaje. Bere pridao slov. časopise iz tukajšajega leposlovaega bralaega društva. 0 pobojib ia pretepih se le redko kedaj sliši. Pozabiti ae amemo tudi bla°ib. mož, koji v aaši srediai aeutradljivo ia uapešao delajejo za ves blagor ia miloto jezika sloveaskega. ter tako rekoč polagajo temeljai kamea aarodaej omiki. Žali Bog, da se aahajajo taki ljudje, ki 80 se bili aa tujem duha aemškutarije aavlekli, ter so potlej doma iz aeumae baharije svoj materai jezik zaaičevali. V tem, kakor pravimo, je aedaj že veliko bolje, ali se aabaja veadar-le še tu ia tam kaka puhla glava, ki meai. da je kaj več od svojih rojakov za to, ker lomi za silo kak tuj jezik. Tako revše ae pomisli, da mu zato ae rodi zemlja le betve več ia se mu davek ae zaiža le za viaar ae, ako zmerja jezik svojib starišev ali pomaga zatirati svoje rojake, tlačeč jih v tuje škoraje. Letiaa se je pri aaa po sredajem obaesla. Ozimiaa, rž in pšeaica ste vsled aa apomlad dolgo trajajočega saega močao izprideai. Pomladaji sadeži, koruza, krompir, ječraea, proso ia ove8 so obrodili po sredajem. Posebao pa je ajda dobro obetala obilaega pridelka. pa v prvib daevih t. m. aam jo je aeaavadao močea jug skorej do cela omlatil. Seaa je bilo zastran pomanjkaaja dežja prav malo, a obilnejši pridelek je bil otave, ali ajo je po odlašaaji košaje večiaa posestnikov prav blatao pospravila. Sadja ravao pri aas letos ai aa izobilje, pac pa v gorajem delu župaije bodo uekateri posestaiki potegaili za-aj lepo svoto deaarja. Viaska trta obeta ae ravao veliko, pa še to zastraa deževja ae bode veliko boljše od laaskega. Vreme je bilo zadaje dai jako aeugodao, vsled česar so se kmetje z delom močao zakasaili, veadar pa, kakor je aavada, slov. kmetič rad upa, da aam ljabi Bog da zopet ugodaega vremeaa. Paatimo tedaj gospodariti božjej previdaosti, ki z eao roko jemlje, z dvema^ pa daje. Živički. Iz Juršinec pri sv. Lovrencu v sl. gor. (Viaakim kupcem.) Ker bomo letoš pri aas vsled zadaje hude zime, peroaoapore ia vremeaakih aezgod zopet imeli slabo viasko leto, bi more biti gospode, ki potrebujejo izborao viasko kapljo, ali za-se ali za trgovino, zaairaalo zvedeti, da še se izvrstaa kaplja iz letaikov 85 ia 86 pri aas tu ia tam braai. Tako aa primer imajo še v Murašeaku stariao Maloaedeljski domoljubi, g. Božič, ftlihalič, Kapljea, Slaaa ia še drugi; pri aas g. Grebeaec, Fras, Kupčič ia še več dragib. Tudi podpisaai zamore še poatreči s petimi štrtiajaki 85. ia toliko štrtiaov 86. leta. Viao je jako fiao iz aajboljše lege imenitaega Muraščaka ia Preroda. Zato gospoda, komur drago, hajdi po-aj, da ga ae zamadite, zakaj kakor vse kaže, bomo zaabiti morali maogo let čakati, predea zopet kaj eaakega priraste. v Poštar. Iz Gornjega Štsijarskega. (Zgodaja zima.) Varal sem se, ko aem ae sprva — prišel aem aamreč dae 10. julija t. 1. sem gor v medvedovo deželo, — daa za daevom tolažil, da prieakam eakrat topleji letai čas, ali zastoaj, doplote ai, ia ko pogledatn v koledar, videl sem, da smo že v jeseai, ia tolažil sem ae še zaova, ia tolažili so me drugi z veselim ia prijazaim jeseaskiai časom, ki bi neki imel priti. Ali oh osoda! Zopet sem se varal, ali takrat mi ai bilo treba koledarja, da bi videl, ob kakem času da živim. Bilo je dae 6. t. m , ko se po zajutreka, zapuativši svoje borno staaovaaje, aa potu za svojim poslom, ozrem po visokib plaaiaah, ki nas tukaj obdajejo. kak prizor! Skoro lastaemu očesn aisem zaupal, pa kaj čuda, saj spodnje-štajarsko oko ai kaj tacega ob tem času videti vajeao, — vse velikaaske plaaiae so 8 saegom pokrite. Ali ai dolgo trajalo. začelo je zopet saežiti ia saeži nepreaeboma, da človek misli, da je ob božiči. Tedaj prijazaega letaega ia jeseaskega čaaa, kakoršajega so moji rojaki, v blažeai spodaje-stajarski, imeti vajeai, aisem dočakal ia z aadalajo tolažbo aa aje je preč, ker saeg, ki ga je dozdaj, že tadi v to ozko doliaico, kjer stoji majhao mestece. v kojem aem se, ne avojevoljao tedaj meada začaaao aaselil, do gležaja, po plaaiaab pa do pol metra visoko aametalo, ae bo se labko umakail. Toplomer, ki je zlezel do 0, ae sodi aa to. Tedaj kožuh aase. pa aiirao trpeti do spomladi, to je zadaja tolažba, ia še kaj! ^ Gočevski. Iz Slatine. (Žgaaje.) Pri amrtai poatelji pred aekaj tedai umrlega, žgaaja vdaaega airomačeka F. ae živo apomiajam dveh krščaaakih resaic. F. je živel siromašao, amilil se je vaakemu, ki ga je videl po zimi vaega premrznjeaega z zobmi klepetati, kadar je hodil prosit s preljukajeaimi škoraji ia raztrgaao teako obleko. Ia veadar mu aiai emel razaa skuhe in kruha dati ae deaarja, ae obleke, ker je dal vse za aesrečao žgaaje. Ta pijača ga je tudi v grob spravila. Prišel je bojSa iz krčme ia je še tudi v Heiarichov hlev prišantuaal ia — po ajern je bilo. V mladosti je bil ves dru- gačea. dokler je prišel v krivičae roke. Pri vojakib si je bil aamreč 700 gold. zaslužil ia ko je prišel Bazaj domu, hotel je ga prijateljem par bokalov plačati. Vsi bi 8e bili dobro imeli ia oa bi bil zaabiti še zdaj dober gospodar, pa — kaj je aapravil ž ajim tisti krčmar? F. se ga je bil že aalezel ia zdaj je pulil krčmar desetak za deaetakom iz ajega. Kolikorkrat ga je vprašal, če je še kaj na dolg. vsakokrat mu je odgovoril: ,,toti firkelj še". Iz desetaka pa ai dobil pijaaec aič aazaj. Tako je plačeval za bokal po 10 do 20 gld. Ni bilo torej čudao, da je v 2 mesecih vseh 700 gld. zapravil, ob eaem ae rau je tudi, ko se je strezail, začelo od žalosti aekoliko mešati. V žgaaji je iakatolažbe, aašel je pa smrt.^ Kako resaičae ao tedaj Slomšekove beeede: Čujte, čujte, kaj žgaaje dela ia da kdor se po božji postavi ae drž. lepe čednosti, trezaoati, bo gotovo aesrečea. — Poaesrečil se je tudi krivični krčmar. Na prisleparjeaem deaarji ai bilo božjega blagoslovai Prišel je ob krčmo ia ob yse in se potem aei kod potepal ia je s tem potrdil, da je renaičea pregovor: 1 krivičea krajcar požre 99 pravičaib. Te reči sem slišal od sosedov že velikrat.