Eiuzelverkaulspreia ВМ jS.U HardtpanknBote Verlag und Schrlftleltung: Klagenlurt, Bljsmarckrlng 13, Postfach 115 / Bezugsprele (Im voraua lahlbar) monatllch RM 1— frel Haus (elnschlleBllch RM 0.20 ZuitellgebUhr Abbertellungen der Zeitung ftir den nachfolgenden Monat werden nur echriftlich und nur bls 25. des laufenden Monata angenommen Nr. 62. Krainburg, den 7. August 1943. Noč pred Orlom Dva desetnika v veliki bitki - Raniena pa vseeno pripraviiena za bo] . . . kaj sta vedela naslednje jutro še o posameznostih t« noči, kot to, da sta streljala, da so bili zaboji- in bobniči prazni. Nista vedela več, kolikokrat sta se hotela pred topniškim ognjem zariti v zemljo. Noč je bila z ognjem nasičena, brezpotna zmešnjava. Na Vzhodu, avgusta 1943. PK.-Posebno poročilo. Da sta v civilnem življenju eden mizar v nekem velikem mizarskem podjetju nekje v srednji Nemčiji in eden pomožni delavec pri neki stavbinski tvrdki, sta oba že skoraj pozabila. Tega dne gotovo nista mislila na to, še manj v noči, ki ju je objela. Najprej je bilo precej mirno. Nato je pričelo polagoma rositi, najprej so padale kaplje, dokler se ni vlila prava ploha. S kletvico v ustih sta potegnila svoji šoto-rovini pred sebe, sta si jih povlekla preko glave in strmela v noč. Poleg njiju je moral imeti stražar neizmerno mnogo svetilnih krogel], kljti vsakih par minut je sfr-čala krogla v zrak. Vsepovsod, spredaj in zadaj so vstajale in padale bele zvezde, so pretrgale nočno temo in razsvetlile sprednje polje. Eno uro pred polnočjo Na nebesu so zažarela svetilna padala. V neposredni bližini se je oglasilo lahko protiletalsko topništvo in je udarjalo m svojimi svetilnimi izstrelki v nebes. Bombe so padale, videla sta samo sij ognja in sta opazila na tleh pretres. Zvezde in luna so •e skrivali za oblaki. Eno uro pred polnočjo, ko je bila tema največja, ju je zajel ognjeni napad. Na vsej fronti, kolikor daleč sta mogla videti, so udarjali žareči Izstrelki. Bilo jih je toliko, ker so si sledili tako hitro, da posameznih nista mogla več razločevati. »Pazi!« zavpije eden drugemu, »sedaj kmalu pridejo!« Ni pa bilo še tako daleč. Nad eno uro je streljalo topništvo; nad eno uro sta se vznemirjala, da tu ležita brez moči in čakata, pa sta vseeno ležala in čakala, pričvrstila sta si čelado, se še bolj stisnila k zemlji, potegnila strojnico med sebe, da bi jo ne zadeli razstrelki. Zopet je začelo deževati. Sedaj so prišli V hrupu izstrelkov so neslišno pridrdrali oklopnjaki bližje, radi temnega gozda ni bilo videti njihovih senc, dokler niso prišli čisto blizu. Streljali skoro niso — kam naj bi vendar ciljali. Pridrdrali so sedaj čisto blizu, vedno bližje, kot sence. Malo na desno je opazil desetnik, kako drdra eden proti njegovi postojanki, kateri je poprej tako pridno streljal svetilne krogle in kjer je bilo sedaj tiho. Čakala sta v zasedi. Čeprav sta tako zelo strmela v bliskanju izstrelkov in v luči tu in tam izstreljenih krogelj v noč, videla sta samo oklopnjake in nobene pehote. Sedaj je začelo streljati protioklopnjaško topništvo. Svetlikajoča se sled je iskala pot na eno izmed senc, se je odbila in je odsiknila nekje v noč. Oklop-njak je lahko še tako vrtel svoj stolp in streljal, protioklopnjaško topništvo je molčalo, nekje je neko drugo streljalo, ali pa je bil lastni oklopnjak, ki je streljal, na sovjetskem oklopnjaku pa se je zasvetilo, zažarelo. Ali je gorel? Oklopnjak je obtičal, ogenj je pojenjal, pa tudi streljal ni več. Drug oklopnjak poleg njune postojanke je prišel bližje. Bil je skoraj v isti višini, ko sta bila ona. Nato sta videla njegovo senco za seboj in sedaj se nista, mogla več vzdržati, streljala sta, streljala brez vsakega cilja, divje v sprednje polje, čeprav sta vedela, da je to neumno, dokler nista mogla kaj razločiti in sta s tem kvečjem privabila ogenj nad se. Toda nekako so hoteli njuni živci najti izhod iz nezaslišane napetosti. Njuno streljanje je učinkovalo kot signal. Vsepovsod je streljalo proti robu gozda, na katerega je ravnotako gosto kot preje pri njih streljalo lastno topništvo zaporni ogenj. Nato sta zagledala pehoto! Morda 30 sledili boljše viki neopaženo svojemu oklopnjaku, obležali so pa vseeno v sprednjem polju. Tu in tam sta videla v svetlikanju koga skočiti, ročne granate so pokale dalje na desno, zdi se, da so se tam bolj približali. Sledi svetilnih krogelj so se križale, one, ki so odskočile, so pa sikale po zraku. Na oklopnjak sta oba desetnika skoraj pozabila. Neopaženo je drdral nazaj in je vozil pred glavno bojno črto sem in tja. Enkrat je streljal na nju, nista imela več časa, da bi glavo odmaknila, oba desetnika. Kaj sta vedela naslednje jutro Se o po-zameznostih te noči — samo to, da sta streljala, da so bili zaboji in bobniči prazni, da je enkrat sk^il eden nazaj in se povrnil z novimi zaboji, jih vrgel poleg sebe brez besede in da sta nato bolj štedila z muni-cijo, nič več nista vedela, kolikokrat sta se hotela zariti v zemljo pred topniškim ognjem, nič več nista vedela, kje je bil oklopnjak. Noč je bila polna ognja, brezpotna zmešnjava, v kateri se navsezadnje nista več spoznala. Ali so boljševiki vdrli, ali so se nahajali sto ali dvajset metrov pred njima? Ko je nekoč nekdo iz prednjega polja streljal na nju, ko sta slišala krogle vkljub ropotu nad seboj, sta vztrajala sredi ognja, dokler ni ponehal. Enkrat sta vrgla ročne granate, bila sta že pripravljena, da skočita pokonci, ker sta menila, da so boljševiki že tik pred njima. Toda boljše viška pehota se ni približala. Nalahno je, rosilo, strojnica je imela vedno pogosteje zapreke, in vsak prijem z umazanimi prsti je prinesel novega peska v zaklopko, kar se je opazilo na napenjaču, katerega se je moglo samo s silo potegniti nazaj. Nato se je zdanilo. Bila sta živa. Polagoma sta lezla bližje. Ko sta prilezla do svoje luknje, sta vedela, zakaj se to noč ni približala boljševiška pehota s svojimi oklopnjaki; 72 let je bil star prvi in 14 let drugi. Sicer sta bila ta dva ujetnika izjema, toda večina njih, ki so jih privedli, so bili pripadniki turških plemen in so doma daleč za Uralom. Slabejši je postajal topniški ogenj, sla- Zopel visohe zgnbe oklopnjakow in ielal Silni sovietsU protinapadi ob Miusu popolnoma spodleteli Oberkommando der Wehrmacht je dne 5. avgusta objavilo; Sovjeti eo začeli včeraj ob Miusu z močnimi pehotnimi silami in številnimi oklopnjaki proti novo pridobljenim nemškim postojankam severno od Kujbiševa silne protinapade, ki so pa popolnoma spodleteli z visokimi sovražnimi zgubami. Tudi ob srednjem Doncu 80 ostali napadi Sovjetov brez uspeha. V prostoru Bjelgoroda Se nadalje trajajo težki in premenljivi obrambni boji. V loku Orla je bila, ne da bi sovražnik oviral, izvršena za skrajšanje fronte že dalj časa predvidena izpraznitev mesta Orla v noči od 4. na 5. avgust. Vse zaloge so bile po načrtu odpeljane nazaj, za vojno važne naprave pa so bile popolnoma porušene. Južno od Ladoškega jezera so se zrušili močni napadi Sovjetov pred našimi postojankami. Včeraj je bilo na vzhodni fronti odstre-Ijenih 123 oklopnjakov. Odredi zračnega orožja bojnih in strmoglavnih letal ter letal za bitko so prizadejali sovražniku hude u-darce na žariščih obrambne bitke, predvsem v prostoru Bjelgoroda in Orla. V zračnih bojih je bilo včeraj sestreljenih 161 sovjetskih Ičtal, sedem lastnih letal se ni vrnilo. Pri v zadnjih tednih v zadaj ležečem Stockholm, 6. avgusta. V Londonu se razširja, kot potrjujejo švedska poročila in angleške časopisne vesti, vedno bolj nepe-trpežljivost o stanju stvari v in okoli Italije. Angleška in ameriška poročila beležijo hud odpor osovinskih čet na Siciliji, posebno pa ostre nasprotrie napade nemških čet. Ogorčeno izjavljajo v Angliji, kot poroča časopis »Svenska Dagbladet« iz Londona, da čas ne dela v Italiji za zaveznike. Anglosaška javnost kaže močno nestrpnost o razvoju na Sredozemskem morju. Nemško vojno vodstvo da je z običajno hitrostjo računalo z resnostjo vojaškega položaja in dobro izrabilo obotavljanje zaveznikov. »Dagens Nyheter« meni v nekem brzojavu iz Londona, da so iz Anglije morebiti z nekaj pretiranim optimizmom opazovali položaj v Italiji. Angleško časopisje je vseskozi hudo napadalo maršala Badoglia, toda kritiziralo je tudi "lastno strategijo in politiko. »Daily 8. Jahrgang. bejše je postajalo vrenje fronte. Osem sovjetskih oklopnjakov sta videla ležati n*-premičnih v sprednjem polju. Sedaj je šd* opazil eden izmed obeh desetnikov, da je bil ponoči ranjen. Razstrelek mu je predrl škorenj in mu ranil mečo. Ravno ko se je drugi dvignil, da bi po-migal ujetnikom, da naj beže v ozadje, ko je eden v istem trenutku omajeval strojnico, katere vilice so se globoko zarile v mehka tla, je zadel pred nju neslišno približujoči se zadetek metalca granat. Oba sta bila ranjena. Eden na rami, drugi zopet na nogi. Medsebojno sta s svojimi umazanimi prsti previdno obvezala rani. In sta še nadalje ležala za strojnico Dokler se končno ni popolnoma zdanilo, in ni prišel vodja skupine in ju poslal v ozadje na obvezovališče. Na obrazih se jima je poznala prestana noč, toda, ker so imeli vsi take obraze, ju nihče ni posebej opazil. Eden je služil vojake tri leta, drugi pa pet let. Eden je bil dvakrat ranjen, sedaj tretjič in enkrat drugi, sedaj tudi tretjič. Brezimna desetnika v bitki pri Orlu. / Preko polja sta iskala poti v ozadje. Kriegsbertchter Walter Bandecker. ozemlju vzhodne fronte izvedenih bojih proti sovjetskim tolpam so SA izkazali posebno ogrske Ше, ki so delovale v samostojnih podvzetjih ali pa skupno z odredi vnjske in Waffen-ff. Na Siciliji so poskušale severnoameriške čete tudi včeraj pfedreti srednji odsek fronte. Po ostrih, z veliko ogorčenostjo izvedenih bojih so se zrušili vsi napadi z občutnimi zgubami za sovražnika. Močan odred težkih nemških bojnih letal je napadel močno zasedeno pristanišče Palermo. Poleg številnih bombnih zadetkov na pristaniške naprave, sta bili potopljeni dve trgovski ladji s skupno 13.000 brt in en rušilec ,ena lahka križarka, trije rušilci in osem prevoznih ladij je bilo pa poškodovanih. 23 sovražnih letal je bilo sestreljenih nad Sicilijo in italijanskim obalnim ozemljem. Preteklo noč je vdrlo nekaj sovražnih motilnih letal v zapadno ozemlje Reicha. Po posameznih odvrženih bombah je nastala brezpomembna škoda. » Zaščitne bojne sile vojne mornarice in mornariškega protiletalskega topništva so sestrelile nad zapadnim evropskim obalnim ozemljem deset sovražnih letal. Nemški brzi čolni so potopili pred angleško vzhodno bbalo preteklo noč en angleški čoln za iskanje min. Pridušena preniišljanja Anylezew o llaliii čas ne dela za zaveznike - Presenečen]e nad zadržan]em Italiie Mailt izjavlja, da se položaj za zaveznike poslabšuje, kateri so se pustili od Badoglia zadrževati in so s tem nudili Nemcem čas za protiukrepe. Razni časopisi psujejo maršala Badoglia z izrazi kot »tipičen primer italijanske macchiavellistične diplomacije« in izjavljajo, da se mora smatrati s stališča zaveznikov za »političnega mrtveca«, ker ni ugodil njihovim zahtevam. Angleži in Amerikanci zahtevajo po posvetovanju s Sovjeti bolj kot kdaj prej brezpogojno kapitulacijo. Kot je »Daily Express« že prejšnji teden pisal, bi se pa moralo doseči predvsem sledeče; »Italijo hočemo napraviti za oporišče proti našim sovražnikom. Ta sklep je neomajen.« Nasprotne izjave italijanskega časopisa, predvsem one časopisa »Tribjjna«, da se vojna nadaljuje, in prav ostra odgovarjanja na najnovejše grožnje bombardiranja po plutokratih, so jih presenetile. »Times« (Nadaljevanje a& 2. itrani.) Veliki obramlini wspehi proll dvojni oienzivi Poskusi sovražnikov, da zlomijo v na veliko zasnovani dvojni ofenzivi na Vzhodu in na Siciliji vojaško moč Nemčije, se morajo smatrati za izjalovljen« z ozirom Ла obrambne uspehe, katere so dosegle nemške čete te dni na obeh frontah. Tako na Vzhodni fronti, kot tudi na Siciliji, »o bil* izjalovljene namere prodora močnejših sovražnih sil s težkimi, krvavimi zgubami za sovražnika. Severni del fronte ob Miusu so si izbrali Sovjeti kot južni ogel svoje letošnje poletne ofenzive. Položaj ob Miusu sam, ki je že pogosto prestal najhujše obrambne poskuse, tvori zapah za morebitne namere sovražnika, da obide od obale Azovskega morja sem, celokupno vzhodno fronto in da se razvije od juga sem. Sovjeti so zato hoteli ta zapah odstraniti z obkoljevalnim napadom na severnem koncu postojanke ob Miusu, ki je bil zamišljen v splošni ju-gozapadni smeri, nekako na Mariupol. Začetkoma se je tudi posrečil Sovjetom vdor na enem mestu, kjer je zastrlo nepregledno ozemlje pripravljenost močnih skupin čet in precejšnjih oklopnjaških sil. Protinapad, ki se je sedaj končal, je sovražne skupine, ki so vdrle, odrezal in z nasprotnimi sunki zopet vzpostavil staro frontno postojanko. Okoli 18 dni je trajala ta bitka ob Miusu, v kateri je padlo v naše roke veliko ujetnikov in vojnega materiala kot plen-Obrambna bitka ob Miusu kaže jasno premoč gibljivega nemškega vojskovanja, ki je znalo najprej dati prostora sovražnemu mnoštvenemu napadu, da vrže nato kasneje z močnim protisunkom sovražnika nazaj. Cel6 angleški tabor mora priznati ta način vojskovanja kot učinkovit, kajti sedaj objavljajo v angleških časopisih tudi trezno ugotovitev moskovskega dopisnika, da »ne morejo Sovjeti dalje s svojo poletno ofenzivo«. Na Siciliji je bila operativna namera sovražnika pravočasno spoznana, da bi predrli fronto mostišča ob Mesini v sredini, da bi se s tem zrušila vsa obrambna postojanka. Izvedba te naloge je bila izročena ameriškim četam, ki so pred nekaj dnevi začeli napadati po najhujši topničarski pripravi s številnimi divizijami in stotinami oklopnjakov, ter s podporo bojnih letal. Čeprav je bila premoč napadalcev zelo velika, so vseeno dosegli nemški in italijanski odredi popolen^ uspeh, ki daje tam ob najtežavnejših razmerah bojujočim se četam najboljše spričevalo njihove borilne in moralične ka-ko'vosti. Uničenih je bilo 309 angleško-se-vemoamerišklh oklopnjakov, sestreljenih je bilo 132 letal, če popolnoma prezremo Slran 'i. — štev. 62. KARAWANKEN BOTE Sobota. 7. avgusta 1943. siceršnje zgube sovražnika, ki se označujejo kot zelo težke. Ne smemo misliti, da bodo ustavljeni sovražni , napadi i na Siciliji i na Vzhodu. Nasprotno kaše jo posebno vedno se ponavljajoči mnoštveni napadi pri Orlu in nova zbiranja čet na Siciliji, da sovražnik hoče izveeti svojo ofenzivo. Toda potem, ko je mpral^ spoznati, da ne more prinesti masiranje vojnega materiala na določeni točki presenetljfvega uspeha, je Izločena po sovražniku tako zelo zaželena faza premikal-ne vojne te dvojne ofenzive. Razočaranje o tem se že jasno čuti v sovražnih državah. Velik obrambni uspeh Indi na Siciliji Sov]eti na fronti pri Orlu i^rvavo odbiti Sovražni glasovi o položaju na Siciliji Berlin, 6. avgusta. Oster odpor nemških in itajijanskih čet na Siciliji se povdarja tudi v časopisnih glasovih v Londonu. Povdarja se, da so se mogli priboriti uspehi na Siciliji samo s težkimi žrtvami. Angleška agenciji »Exchange« potrjuje, da v gorati pokrajini, v kateri se bore angleško-ameriške čete, pogosto zadostuje mala četa odločnih mož sovražnika, da ustavi prodiranje. Reuter ugotavlja, da se preko cele fronte lahko spozna, da Nemci vztrajajo in se hudo bore. Nemški padalci branijo n. pr. okolico Catanije in jih označujejo kot »najbolj žilave fante«, s katerimi so se sploh kdaj spopadli. Angleški poročevalni urad prl-.merja duh teh nemških padalcev z onim, s katerim so bili prežeti padalci, ki so se izkrcali nekoč na Kreti. Obcrkonunando der Wehrmacht Je dne 4. avgiieta objavilo: - V bitki ob Шши so izjalovili odredi pehote in oklopnjakov vojake ia Watten-ff pod vodstvom Generalfeldmarschalla pl. Mansteina in Generala der Infanterie Hol-lidta z vzorno podporo po Generalu der Flieger Desslochu vodenih odredov zračnega orožja ponovne prodorne poskuse močnih sovražnih sil in so porazil« > unosnim protinapadom severno od KujbiSeva vdrle-ga sovražnika. Do 2. avgusta je bilo privedenih v teh bojih 17.895 ujetnikov, uplenili aH uničili pa smo 730 oklopnjakov, 703 topove in 398 metalcev granat kot tudi Številna druga orožja in obsežen vojni material. Zgube sovražnika na mrtvih znaiajo mnogokratno število ujetnikov. Na fronti ob Doncu in v prostoru Bjel-goroda je poskušal predreti sovražnik fronto z več pehotnimi divizijami in odredi oklopnjakov ob močni letalski podpori. Medtem ko je bil prodorni poskus ob Doncu prestrežen in so bili Sovjeti ш takojšnjim protinapadom vrženi nazaj, niso že zaključeni hudi boji pri Bjelgorodu. Na fronti pri Orlu nadaljujejo boljleviki svoje hude napade в težiščem jugozapadno od mesta. Bili so ob uničenju mnogih oklopnjakov povsod krvavo zavrnjeni. Močni Soljeli zqubili v 2 dneh 22? lelal Vsi sovjetski napadi odbiti - Hudi obrambni boji na Siciliji Oberkommando der Wehrmacht je dne 3. avgusta objavilo; Ob kubanskem mostišču je bilo krvavo odbitih več napadov Sovjetov. Lastni napad severno od KujbiSeva je bil uspešno nadaljevan. Na fronti ob Doncu le je zrušilo več s slabejšimi silami izvedenih sovražnih napadov. Na srednjem frontnem odseku, predvsem južno od Orla, je nadaljeval sovražnik s svojimi prodornimi poskusi z uporabo no-vihInAčnlh pehotnih, oklopnjaških In letalskih sil. Naše junaško se braneče čete so odbile vse sovražne napade in so zavzele, podpirane po letalskem orožju, začasno zgubljeno ozemlje s protinapadom zopet nazaj. Zopet je bilo uničeno veliko število sovjetskih oklopnjakov. Tudi južno od Ladoškega jezera so začeli Sovjeti zopet napadati po hudi topniški pripravi z močno podporo letalcev. Bili so ■ težkimi z gubami odbiti v hudih bojih od moža do mioža in deloma z nasprotnim sunkom. Na vzhodni fronti so zgubili Sovjeti 1. in 2. avgusta v zračnih bojih in po obrambi protiletalskega topništva 227 letal. Na Siciliji so bile naše čete, posebno na srednjem odseku fronte, v hudih obrambnih bojih. Z zelo visokimi krvavimi zgubami in znatnim izpadom materiala so se zrušili napadi, deloma v bojih od moža do moža. Sovražna skupina, ki je začasno vdrla v neko višinsko postojanko, je bila s proti-sunkom vržena nazaj. Tudi na južnem odseku fronte ве je zopet znatno povečalo bojno delovanje. Hitra nemška bojna letala bo posegla v boje na tleh in bombardirala zbiranja oklopnjakov in tovornih avtomobilov sovražnika v prostoru pri Nicosiji, Sovražnik je zgubil včeraj v sredozemskem prostoru 21 letal. Po posameznih dnevnih sUnklh sovražnih letalskih sil v zasedena zapadna ozemlja in na norveško obalo so bombardirali Angleži preteklo noč ponovnb mestno ozemlje Hamburga in daljnjb okolico. Zopet so nastale zgube med prebivalstvom in žnatha razdejanja. Po dosedaj doilih poročilih je bilo pri teh napadih sestreljenih 27 sovražnih", letal. Pri napadu angleških torpednih in bombnih letalcev na nemški konvoj so sestrelila zaščitna vozila in krovno protiletalsko topništvo trgovskih ladij deset letal. Nadaljnja štiri sovražna letala so uničile enote vojne mornarice nad zapadnoevropskim obalnim ozemljem. Dne 2. avgusta javljeni sovražni zračni napad na romunsko petrolejsko ozemlje se skaže vedno bolj kot hud neuspeh. Zgube sovražnika so se dosedaj povišale na 52 naštetih sestrelov. 15 sovražnih bombnikov je zasilno pristalo po inozemskih poročilih na nevtralnem ozemlju. S tem se ni vrnilo samo po naših ugotovitvah nad polovico vzd^ivšega se odreda. Resnična zguba ameriškega odreda bombnikov bo pa še daleko višja. odredi zračnega orožja so posegli skupno z ogrskimi bojnimi letalci v boje vojske in so noč in dan Wmbardirall železniške cilje kot tudi raztovarjanja v ozadju sovražnika. Tudi južno od Ladoškega jezera so se mrušlli sovražni napadi s podporo oklopnjakov in bojnih letalcev pred našimi postojankami. Leteči odredi in protiletalsko topništvo zračnega orožja so uničili včeraj na vzhodni fronti veliko število sovjetskih oklopnjakov in so sesrelili 118 sovražnih letal. V obeh zadnjih dnevih je bilo uničenih na vzhodni fronti 261 oklopnjakov samo po enotah vojske ia Waffan-ff. • V morskem ozemlju Murmansk* so potopila hitra nemška bojna letala dve sovražni obalni prevozni ladji in en sovjetski brzi čoln. Na Siciliji so dosegle nemške in italijanske čete ponovno v večdnevnih hudih bojih proti mnogokrat močnejšemu nasprotniku in pri najtežavnejšem ozemlju in vremenskih razmerah velik obrambni uspeh. Severnoameriške divizije so poskušale vedno znova predreti srednji odsek fronte. Vsi napadi so se pa Izjalovili z najtežjimi zgubami ljudi In materiala. V času od 10. do 31. julija je bilo uničenih po naših na kopnem se borečih četah 309 angleško-severnoameriških oklopnjakov. Leteči odredi, protiletalsko topništvo zračnega orožja in odredi vojske so sestrelili v istem razdobju v sredozemskem prostoru 199 letal, od teh 132 samo nad Sicilijo. Pri dnevnih sunkih slabejšlh sovražnih letalskih odredov v zasedena zapadna ozemlja je bilo zbitih devet letal. Zaščitne bojne sile vojne mornarice so potopile v večumih bojih severno od Ter-schelinga brez lastnih zgub tri angleške brze čolne in so poškodovale enega nadaljnjega tako težko, da je treba računati z njegpvo zgubo. Nadaljnji peti brzi čoln je bil zažgan. _ rrIdnScna premi $l|ania Angiclev • Ilailli (Nadaljevanje s l. strani.) je izjavil v nedeljo, da je v zavezniških državah nastala лека umevna nepotrpežlji-vost. Badoglio da je imel svojo šanso, da pa je pokazal popolno nerazumevanje za zahteve zaveznikov. Konservativni londonski »Observer* vprvič napada italijansko kraljevsko hišo, kar so v nevtralnih krogih zelo opazili. Neka švedska informacija iz Londona, ki je bila objavljena v listu »Stockholmer Socialdemokraten« vsebuje zanimivo opozorilo, da sta sovpadla poostreni ton Angležev in Amerikancev proti Badogliu In Savojski hiši in nenadni in sko-ro pogrešani nastop Moskve na italijanski areni. To je namigavanje na to, da se vmešavajo Sovjeti v politične načrte plutokra-cij s pozivom na svojo zavezniško pogodbo z Anglijo in so v Londonu sporočili, kakor od tam sporočajo, »gotove dopolnilne predloge« k artgleško-amerlškl nameri. Prompt-no nastoplvši anglo-ameriški izpadi proti Badogliu in kralju, so po listu »Stockholmer Socialdemokraten«, v zvezi z novo misijo Majskega v Moskvi. Г Ша) Jupotikkl zunanji minister Slgemlteu se je v Bredo dalj бава razgovarjal z nemikim vele-poalanlkom dr. Stahmerjem In Italljanaklm velopoelanikom Indellijem o sedanjem vojnem položaju v Evropi- Italijanske bojne #11* so т 2asu od 20. do vključno 31. julija sestrelile ali poškodovale skupno 56 sovražnih letal. Od teh uspehov je bilo doseženih 37 nad domaČim ozemljem in 19 v prostoru Sredozemskega morjai. »Strahovito obrambo lovcev« proti bombnikom USA pri njihovem poskusu, da napadejo romunsko petrolejsko ozemlje, priznavajo v londonskih poročilih Sploh, tako Izjavljajo, naletijo na enak odpor atigloamerlSka letala, kjerkoli se pokažejo v Evropi podnevi aH ponoči, »povsod, ki ga nudijo cele skupine nemških lovskih letala ; Marini Misnnerheim je odlikoval z dnevnim ^veljem z dne I- avg4istai pet posebno zo/-služnlh frontnih vojakov s podelitvijo Ritter-kreuBa de# Manaerheim-Kreuzea. Kot poročajo ftpanskl doplsnild Iz Algeol-rasa, eo lUSaU v gibraltarekem zalivu v sredo med 4- in 6 uro tri močne eksplozije, s katerimi so baje poAkodwane tri ladje, med temi ena petrolejska ladja. Vzrok eksplozije do sedaj Se nI znan. Celokupni fiport Portugalske Je s đekreitom vlade postavljen pod državno naAeorstvo, ki ga Izvaja glavno ravnateljstvo za telesno vzgojo in Sport. Vsa športna društva morajo imeti posebno dovoljenje. Po poročilu nekega Španskega dopisnika Iz Algecirasa je priplula v soboto v pristanišče Gibraltarja nosilka letal tipa »Illustrious«, katera je imela na desnem boku in na ladijskem nosu hude poškodbe. Kot objavljajo, je imela iz Sredozemskega morja prlSedSa ladja številne ranjence In mrtvece na krovu. Svojčas ob Švedski zapadnl obali potopljeno In kasneje dvignjeno Švedsko podmornico »Ulven«, so v nedeljo privedli v pristanišče GOteborga. Potopljeno podmornico bodo v doku natančno preiskali, pri čemer upajo, da bodo ugotovili tudi vzrok nesreče- 6vcdsl{a trgo\'»ka mornarica mora zaznamovati novo težko zgubo. Skoraj 1 IS 000 brt petrplejska ladja »Pegasus« se Je potopila pred južno afriško obalo. Vzroka potopitve še niso ugotovili. Po zadnjih poročilih je sporočila čungkinSko- kitajska vlada, da Je bil poverjen maršal CangkajSek z uradom poslujočega državnega predsednika. Cangkajšek prevzame v ponedeljek mesto umrlega predsednika Sin-Sena, kateri je bil že dalj časa bolan. Severnoameriška letala so preletela turško ozemlje- Kot poročajo, so trije bombniki v bližini Izmira zasilno pristali, očivldno potem, ko Je turSko protlletaieko topništvo »topna v akcijo. Severnoameriški iidje se zavzemajo za to, da se da na prosto Libija za naseljevanje Židov, kot poroča »Daily Sketch« dne 3- avg-u-sta- Kakor v Palestini se protivljo tudi tu domači Arabci taki nameri in zahtevsjo, da se Jim Izročita Ubija In Cirenajka po poteku mandatne periode v svobodno samoupravo. Na vladni seji je poročal argentinski notranji minister o že izdanih ukrepih zoper komunizem- Sklenjeno je bilo, da se strogo nadzirajo vsi levoeketremlstičnl elementi- Boj se bo energično nadaljeval, dokler ne bo odstranjeno zlo, ki grozi, da razruši temelje človeškfc družbe. • Pred nekaj dnevi po nemških letalih poškodovani in v reko Tejo privlečeni angleški par-nik »Empire Brutus« z'8000 brt ne bo mogel dalj časa zapustiti llzbonskega pristanišča, ker so njegove poškodbe le prehude. I штвкиијт miira tiBfiiiHnStiwm. ? Ka*llrJ<>nJe bojnega pol'e velike materialne bitke oa Vzhoda do fronte ob Miusu- (Kartendlenet Zaader-M ) BlAenlaub mit SAwerteni za Majorla Lenta FUhrerhauptquart-ier, 8. avgusta. Fiihrer Je podelil Majorju Helmutu Lento. Ornppenkommanđeurjn v nekem od« delku nosnih lovcev, das Eichenlaub mit Schwertem zum Ritterkreuz dem Eisernrn Kreuzes in mu poslal sledeče pismo: Z ozirom na VaSe vedno Izkazano Ju* naStvo Vam podeljujem kot 32. vojaku nemške oborožene sile das Eichenlaub mit Schwertem zum Ritterkreuz dea Elaemen Kreuze«. podp. Adolf Hitler.« Ankara: Komentar odveč Ankam, 6. avgusta. »Zdi se, da se čustva v Turčiji ne razvijajo tako, kot zboljšanje položaja zavezancev. Te dni se prikazuje v turškem časopisju stališče nevtralnosti, ki je za nas (namreč protiosovinske alle) Ir veliko manj razveseljiv, ko v dneh, ko smo bili poraženi? Tukajšnja (londonska) čustva ozke povezanosti se bolj ali manj oma-jujfjQ I inot ČA M X trenutku, ka м jo pričakovalo v turški nevtralnosti obrat v našo korist, v Ankari kaže pretirano vztrajanje na čelu striktne nevtralnosti.« Anglija je smatrala za pravilno, da pokaže s temi besedami preko >Timesa< svoje nezadovoljstvo e turško politiko nevtralnosti na naslov Ankare. V turškem glavnem mestu so hladno in odklonilno sprejeli ta pomembni politični kratek stik živcev. Opustili so, da bi to angleško razodetje o pravem stališču Londona do turške nevtralnosti posebej ocenili, temveč so naznanili javnosti samo ta pozdrav iz Anglije z lapi-darno ugotovitvijo: »Takšen je nazor londonskega čuopisa »Times« — vsak komentar je odveč.« Obubožanje sovjetskega prebivalstva Ankara, 6. avgusta. Iz KujbiSeva vrnivši se potnik poroča o katastrofalnem obubo-žanju prebivalstva tega mesta, iz česar se da sklepati Se na veliko slabše razmere v drugih krajih Sovjetske zveze, ker je bil Kujbišev z ozirom na tam se nahajajoče diplomate prednostno oskrbovan. Prebivalstvo mesta, tako poroča potnik, se preživlja skoraj izključno s slabim kruhom in vodo. Drugih živil se ne more dobiti. Tudi yojaki MTjetak« armade^ kfttcrl M do pomladi še razmeroma dobro oblečeni, na-pravljajo sedaj mnogokrat izrazito razcapan vtis. Večina jih je bosih. V okolici mesta se nahajajo posebna poveljstva, da po-love vse osebe, ki bi hotele samovoljno zapustiti svoje delovno mesto. Razmere v Kujbiševu so najbrže eden izmed vzrokov, ki so Stalina privedli do tega, da je poklical diplomatski zbor zopet nazaj v Moskvo. Očividno upa, da bo diplomatom tam lažje kot dosedaj onemogočil, da si napravijo sliko o razmerah v sovjetskem raju. Velikansko povišanje dolgov USA Lizbona, 6. avgusta. Po poročilih iz Was-hingtona se da izračunati, da bo izkazoval državni proračun USA za računsko leto 1944 velikanski primanjkljaj 68.000 milijonov dolarjev. Celokupni izdatki za vojskovanje znašajo po dobljenih cenitvah 106.000 milijonov dolarjev. Tem izdatkom stoje dosedaj nasproti čisti dohodki v iznosu samo 38.000 milijonov dolarjev. Narodni dolg USA bo do 30. junija 1944 znašal preko 300.000 milijonov dolarjev. Ta primanjkljaj se bo zmanjšal samo, če dovoli kongres nove obsežne davke. Roosevelt je ravnokar naznanil nove davke za kritje vojnih izdatkov in pri tem poudaril, da predvideva proračun vojnih izdatkov za računsko leto 1944 100.000 milijonov dolarjev. Dr. БгаП Heltl«n (im Wehrdltnit). — Heupt- Samstag, 7. Angiist 1948. KARAWANKEN BOTE Selte S. — Nr. 62. Angriff der Јарапег аи1 Rendova Лт Mlifwodi 1Z3 Sowfefpanxer iind 161 Flugzeuge obgeschossen Fclndstlmmen zur lage aul Sizilion Tokio, 6. August. Das kaiserlichc Haupt-quartier meldet am Dienstag einen ertolgreichen Angrift von Einhclten der japanischen Marine-luttwafte aut Rendova. Bei einem dremialigen Angrift aut den Haten selbst und aut militin-*ctie Antigen in der Umgebung wurden ver-»enkt: ein grofier Transporter, vier mittlere und sechs kleine Transporter; ferner wurden ein Zcrstorcr, sechs Landungsboote, ein Kreuzer und ein Landungsboot bescliadigt und neun feindliclie Flugzeuge abgescliossen. Ein Torpedo-hoottiatcn und eine Ladeanlage aut dor tnsel Bau innerhaib des Hafens wurden durcti Bomben ti) Brand gesetzt, Aucti von einer unge-nannten Basis im Sudpazitik wird ein Zusam-nienstofi mit Feindkriiften gemeldet. In der N'ahe von Kulambangra traf in der Naclit rum Montag cin japanischer Zerstorer aut drei teind-liche U-Boote, von denen er eines durcti ge-lungene Rammung versenkte. Verstarkung der japanisdien Luftwaffe osch. Bern, 6, August. (Eigenbcriclit). Der militarisctie Spreclier- der Tscliungkingregierung wies vor dem in Tscliungking weilenden Kor-respondenten der englisclicn und amerikani-sclien Presse auf die Tatsache tiin, da(5 die japanisclie Luftwaffe in Zcntralcliina standig verstarkt werde. Man miisse von jetzt an damit rectinen, daB die japanisclien Flugzcugverbiinde zu immer neuen 2^rstorungsaktionen gegen die USA-Flugpliitze in Tscliungking-Cliina aus-holten, um vor allem den Ausbau von Ftugbasen zu verViindern. Der Spreclier der Tsctiungking-Regierung wies vor atlem aucti auf die Sctiwie-rigkeiten tiin, die der amerikanischen Luftwafte in Tscliungking-Cliina durcti das Fetilen von Er-satzteilen, Werkstatten usw. entstehen. Vor mehreren Woctien tiatte die Japanisclie Luftwaffe bekanntlich mehrere Aktionen gegen die Flugplatze "in der Provinz Kwangsi, spcziell aut Kweiling, unternommen, die selbst in dem Tscliungking-Kommuniquž als umfangreich be-zeichnet wurden. ! Reden zur Sdiweizer Neutralitat osch. Bern, 6. August, (Eigenberlclit.) Die Schwelx hat am Sonntfig In gemaBigter Sttmmung ihren nstionftlen Feierteg begangen. In den offiziellen Reden wurde auf den ellgemeinen Ernst der Lege und den unerschiitterlichcn Willen der Schweiz. die Neu- . tralitat nech alien Seiten h In zu verteldigen, htn-sewtesen. Bunđesprasident Celio wies In einer Rund-funkansprache darauf htn. daB die Schweiz inmittcn einer Festung lebe. In einer andern Rede erklarte Celio. niemand diirfe etch lllusionen liingebcn. Man miisse auf Uebcrraschungen gefafit sein, um thoen entgegentreten zu konnen. In der Schwelz konne an den politlschen Prinztpten. die die Grundlage der Eidgenosscnlichaft darstellten, nicbts geandert wcrden, dagegen werde eich auf sozialem Gebiet vicl andem. Der I.eiter des Schweizcr Militardepartements Bundesrat Kobelt erklarte in einer Rede in St. Gallcn: ..Beide kriegfiihrenden Partelen wlssen. daB die Schweiz wedcr durch scbmelchelhafte Angebote noch durch Drohungen oder Aosiibung von Gewalt von ihrem Versprechen der unbedingtcn Neutralitat ab-gebracht werden kann. Der Krieg 1st noch nicht zu Ende. wie die neuesten Ereignisse In Italien zeigen, und mit Cberraschungen aller Art muB man rechnen." In eInem Tagesbefehl des Oberbefehlshabers der Schweizcr Armee Generals Giusan heiBt es: „Seit vier Jahren haben wir unsere Mittcl und Mbglich-keitcn zur Verteidlgung stcts vermchrt.. Das l.and wurde befestlgt, die Bcwaffnung verstarkt, die Aus-bildung den Forderungen des mode men Krieges an-Sepafit. Volksdeutsdie Rumaniens zur Waffen-ff Wien, 6. August. Ein herzliches 'Willkommcn bereitete die Wiener Waffen-f^ rund 600 neucn Freiwilligen volksdeutscher Hefkunft aus Ru-manicn, die als letzter Transport am Montag morgen in Wien cintrafen. Ober 40,000 Frei-■willige stellten die tapferen Volksdeutschcn Rumaniens, bereit und gewillt, ihr deutsches Vaterland, die engere Siebenburger und Banater Heimat, und dariiber Iiinaus Europa und die f abendlandische Kultur gegen den Ansturm der anglo-amerlkanlsdien Plutokratie und das bol-schcwistische Ungehcuer zu verteldigen. Gescheiterte Gegenangrifie am Mius Planm^nige Frontverkiirzung im Orelbogen - Harte Kampfe auf Sizilien - Zwel Handelssdiiffe und ein Zerstiirer im Hafen von Palermo versenkt Aus dem FDhrcrhauptquirtier, 5. August, Das Obcrkommando der Wchrmacht gibt bekannt: Die Sowjcts bcgannen gestcni am Miut mit »tar-ken Infantcrickrarten und xaiilrcichen Panzem gcjcn die neugcwonncnen deulsdien Stcllungen nordlidi Kuibyscliewo hcflige Gegenangriffe, die jcdocli unter hoiicn fcindliclien Verluste/i restlos scheiteiten. Audi am mittlcren Donez biicbcn Angrlffe der Sowjcts er-folglos, Im Raum von Bjelgorod dauern die schweren und wechscivoilen Abwehrkampfe wciterhin an. . Im Orelbogen wurde im Zugi der FrontTcrkiirzung die seit langerer Zeit vorgesehene Raumung der Stadt Orel in der Nadit vom 4 zum 5. August Tom Feinde ungestort durchgefulirt. Samtlidie Vorrate wurden planmafiig zuriickgefiihrt, die kricgswichtigen Aniagen restlos zerstort. Siidlich des Ladogasees bracken Starke Angriffe der Sowjcts vor unseren Linien zusammcn. Am gestrigcn Tage wurden an der Ostfront 123 Panzer abgesdiossen. Kampf-, Sturzkampf- und Schlachtgeschwader der Luftwaffe fuhrten an den Brcnnpunkten der Abwehrschlacht, vor allem im Raum Bjelgorod und Orel, schwere Sclilagc gegen den Feind, In Luftkiimpfen wurden gestcrn 161 So-wjctflugzcugc abgcschossen, sieben eigene Flugzcuge kehrtcn niclit zuriick. Bei den in den letzten Wochen Im rOckwartigen Gebiet der Ostfront durchgtfuhrten Kiimpfen gegen sowjetische Banden bcwahrtcn sich besonders unga-rische Truppen, die in selb.standljen Untcrnehmun-gen oder isusammen mil Verbiindcn des Heeres und der Waffen-ff eingeset^t wordcn sind. In Sizilien versuditcn nordamerikanische Truppen audi gestem den mittleren Frontabsdinitt zu durdi-brcdten. Nach harten, mit groBer Erbitterung ge-fuiirten Kiimpfen bradicn alie Angriffe unter emp-findlidien Verlusten fiir den Feind zusammcn. Ein starker Verband sdtwerer dcutscher Kampf-flugzcuge griff den stark belegten Hitfcn Palermo an. Neben zahlreichen schweren Bombentrcffern in den Hafenanlagen wurden zwei Handclsschiffe mit zusammcn 13.000 Brt und ein Zerstorer versenkt, ein Icichtcr Kreuzer, drei Zerstorer und adit Fracht-schiffe besdiadigt. 23 feindlidie Flugzeuge wurden Ober Sizilien und dem italienisdien KQstengebiet abgcschossen. In der vcrgangenen Nacht drangcn cinigc feindlidie Storflugieuge in das westliche Rcichsgebiet ein. Bei vereinzelten Bombenabwurfen entstand unbedeu-tender Sdiaden. • Sichcrungsstrcitkriifte der Kricgsmarine und Ma-rineflak sdiosscn iiber dem westcuropaischen Kiisten-gebiet zchn feindlidie Flugzcuge ab. DeuMche Schnellboote versenkten vor der eng-lisdicn OstkBste in der vcrgangenen Nadit cin bri-tischei Mincnsudiboot, Wallace erwartet grofien Wiitschaftskampi in USA Fin dlisterer Prophet und Kronzeuge fiir die „Herriidiiieiten" des Rooseveitredites hw. Stockholm, 6. August. (Eigcnbericht.) Der USA-Vizepriisident Wallace 1st .seit deni Krach mit dem Handelsministcr Jones und der argerlichen Zu-rechtweisung, zu der eich Roosevelt gegenUber Pr&8ident Johnson, der auf Grund seiner Stellung als Vizepr&sldent unter den durch die Wahl bestimmten Pr&sidenten Lincoln nach desaen Ermordung kraft Gesetzea sum PrRsidenten geworden ist, hat sich ■trafbare Pfliehtverletzungen zuschulden konunen lassen. Er hat nach Kapltulatlon der Rebellenheere nlcht sofort den KongreB elDbei-ufen. Er hat dtn verdienten Kriegs-minister Stanton seines Amtes enthoben, Weil dieser angeblich die SUdetaaten zu hart angefaBt habe Kemer hat er versucht zu verbludern, daB der SctmtsbeschluB vom a. Mttrz 1867, der bestimmte- daB alle auf militttrlsche Angelegenheiten bezUgliche Anordnungen des Pr&sidenten und des Mill-tttrdepartementa durch Vermlttlung des Generalchefs der Armee verBfferitlicht werden mUssen, zur Auaftlhrung gelangte. Ebeneo hat er auch die AusfUhrung des am selben Tage erlassenen Gesetzes Uber die Regelung mit den Rebelienstaaten zu ver-hindern gesucht. Diese Punkte der Anklage mind vol! bewlesen. Da die Untersuchung vorzeltig abgebrbchen werden muBte, ist es nlcht mehr gelTingen festzustellen, inwie-weit die Anklage, daB President Johnson sich habe bestechen lassen und Wahlbeein-flussungen gegen Entg^lt betrieben habe, auf Wahrheit beruht. Doch genUgen die bisher bewiesenen Verfehlungen nach der Vorfassung zur Amtsenthebung. Der Senat wlrd hiermlt aufgerufen, am 16. Mai 1868 darllber abzustimmen^ ob Pr&sldent Johnson seines Amtes enthoben werden soil-« Wcltcn fiir und gegen die Absetzung Die VerOffentllchung dieser AnklagesChrlft entfachte wahre StUnne In den Verelnigten Staaten. Nur Johnson kUmmerte sich nlcht um diese Anklage, er fUhrte seine Geechiifte als Prftsident weiter, als w&re nichia geschehen. Seine Feincle knirechten mit den Z&hnen vor Wut, aber sie konnten nichts tun, denn der Senat muSte abstimmen und erst von der Abstlmmung hing daa GeeclUck Johnson« ab. Die Freunde des Pr&sidenten fUrchteten mit Recht einen Sturz- Mehr oder minder waren sie alle an den Korruptlonen beteUigt und hatten fiir sich ein Straifverfahren zu erwar-ten, falls Johnson abgesetzt wurd«. Immer nSher rilckte der Tag der AbsUm-mung und immer mehr erhltzten sich die Ge-mUter des amerikanisohen Volkes- Und wie immer bel solchen Gelegenhelten in US-Ame-rika, wurden Wetten aufgelegt. Einige hatten eog^ar die Frechheit, sich bel Johnson melden zu lassen, um ihn nach den Wettchancen fUr und wider ihn zu befragen. Sie alle aber wurden nicht vorgclassen, nur ein Unentweg-ter erwischte Johnson, als er seine Wohnung betreten wpllte, und bot ihm die HSlfte seines Wettgewlnnes an, wenn er ihm die Ausslcht der Wetten verraten wUrde- »Wetten sie. fUr mich«, lachte Johnson zynlmch und Uefl den Mana steben. Wie sehr die Sffentllche Meinung auf elne Kerechte Abetlmmung rechnete, gtag aus den wcttatiindee horvor- 60 Pnozent aller Wett-lustigen hatten gegen den Pr&sidenten ge-wettet, 40 Prozent hatten daraufgesetzt, daS die Abstimmung fUr Johnson gUnstig ver-laufen wUrde- Dfas Korruption siegt mit einer Stimme Am 16. Mai stlmmte der Senat ab- 35 Stim-men waren fUr die Amtsenthebung, 19 da-gegen- Da zwel Drittel Mehrheit zur Ver-urteliung erforderllch war, bileb Johneon im Amte; elne Stimme batte zur Verurteilung gefehlt. >Umaonet babe Ich ja acblleQUch nicht die Posten vergeben«, steilte. Johnson nach der Abstimmung feet- »Ich wuBte, daB 19 fUr mich stlmmen wUrden und ich somlt im Amt .blei-ben muB. jm t^brigen babe Ich selbst auf meinen Sieg gesetzt und dabel elne erkleck-llche Summe verdient«. Johnson konnte seine Amtsperiode zu Knde fUhren. Schlieflllch ist ja Amerika das Land der unbegrenaten MCgUchkeiten, daa selbst einen PrKsidenten, dessen Schlebungen erwie-sen slnd, weiterregieren l&Bt, nur — well eine Stimme zur Verurteilung fehlt, obglelch die Mehrheit fUr Amtsenthebung plKdlert hatte- 1875 Ist er dann vergessen gestorben. Fortsetzung folgt. Der schloue Peter / Banenschwank m Hons RolMit SchrOtei . Peter PrS-chtig ist In seinem langen Leben noch nicht weit Uber PfUchten des Arbeits-tages und den Wlllen seiner Frau ћЈпагш ge-kommen, denn erstens let er besohelden von NatUr aus und ssweltens von jenem .vertriig-lichen GemUt, das unbekUmmert die anderen sich vordrangen und aufblasen l&Bt. • Einmal aber hat er seine Bedttchtlgkelt und seta be-scheidenes L&cheln beiseitelegen mUssen. Dae vyar damaU, ale die Verlautbarung kam, daS Infoige der guten Kartoffelernte jeder, der Uber geelgnete Lagerraume verfUge, sich helm Erzeuger selbst eindacken solle. Da hat »elne Frau gesagt: »Peter Pr&chtig, fahr aufs Land hinaus und sieh zu, daB du GlUck hast bel den (Bauem! 3 Mark 50 koeten die Kartoffeln, Drelmarksiebxig, das darfst du ausgeben, aber nlcht mehr, hSrst du?« Und ob Peter Pr&chUg gehOrt hat... >Drel-markfUnfzlg und Dreimarksiebzig« sagt er einmal ums andere und handelt im Gelste so be-sessen mlt diesen Kahlen, daB er zuletzt nlcht mehr we! S: soil er 3 Mark 70 oder darf er auch 3 Mark 50. Das elne welB er aber schon Im voraus; er wlrd seiner Hedwlg zelgen, wie er die Bauem Uberreden und fUr einen Spott-prels kaufen kann Er lAchelt wleder ... stolz und Uberlegen... pr&chtlg! -Erstes Angebot Im Dorfe: 8 Zentner Kartoffeln? Gut! Der Zentner 4 Mark. »4 Mark?« r— »Nun ja!« Peter Pr&chtlg lacht... 4 Mark? Neln! Zweltes Angebot: 3 Zentner Kartoffeln. Gut! 4 Mark. »4 Mark?« — »Nun j&!< Peter Prftch-tig lacht... 4 Mark? Neln! Drittes Angebot; 3,Zentner Kartoffeln? Gut! Zentner 4 Mark. »4 Mark?« — »Nun ja! Der Bauer 1st auf dem Wege'zur Sch&nke. Ea wlrd lustig werden Im Kruge, er freut sich gewifl schon darauf, und als VorschuS auf die kurzwellige Unterhaltung IftSt er dem stumm nebenher Schreitenden einen Brosamen davon ab; »Gut also, 3 Mark 90 der Zentner!« Peter Prftchter wacht auf. Wer verdient das Lob, die Schahke oder er?« »Ausdauer«, denkt er »Ausdauer, mein Lieber!« Deshalb setzt er sich mit an den runden Tisch, wo die Bauern belm Hpnntagsmorgenr'Choppen eltzen, und wartet. 3 Mark 90... 3 МаГк 90? Neln, đas let zu vlel. »3 Mark 80«, schiagt er versuchs-welse vor, шп den Kura, noch einmal ins Sin-ken ani bringen. »3 Mark 80? Kommt, trlnkt erst einmal!« O, Peter Prftchtlg kann trlnken- Und wenn er es doich auf 3 Mark 80 schafft... Herr Gott, let das nlcht pr&chtlg! Und die Hedwlg kann Ihm nicht drelnreden, well sle nicht dabel let. »Prost, Bauer!« ;— »Proat!« Nach einem langen Sdiluck wagt cr'a: >3 RM 70, ja?« O, er hat nichts gesagt, nur »Herr Wirt, elne Runde!« — Slehst du Peter Prftchtlg, daa beruhlgt die beluatigtcn Gemll-ter. Warte noch ein Weilchen... trlnkt erst noch einmal! Dafi man um 10 Pfennig pro Zentner eine Stunde warten kann? Elne heiT-liche Stunde! Was nur die Leute gegen das Warten haben, 3 Mark 70, das ist ein Be-griff... dahlnter steht die Haus- und Ehe-frau. Pr&chtlg, das will was helBen! Aber fiir Peter Pr&chtlg helflt eg gar nichts, da er's errelcht. Nun soli sle Ihn erst einmal kennen-lemen, seine Hedwig. Jetzt erwacht sein an-deres Ich in ihm. 3 Mark 60! Nein? Trinkerr wlr auf das Wohl dor Bauern! Herr Wirt, bltte! Pause — Trlnken — herrllcher Suff! 3 Mark 60! Ja? Na also! Und wenn ich sage: 3 Mark 50! Und wir feiern drauf...? Herr Wirt! — 3 Mark 50... Vlellelcht hllttfe Peter Pr&chtlg die drel Zentner noch vSllig umsonst gekriegt, aber erstens war es mittlerweile Zel t geworden, zu Mlttagessen zu gehen, die Bauern standen echon vom Tlsch auf, und zweitens brachte der Wirt die Rechnung ■.. aber nicht fUr die Kartoffeln! So blieb es bel 3 Mark 50 fiir den ■ Zentner und bel 17 Mark 87 fUrs Abwarten. Peter Pr&chtig war groBzUglg: er legte 18 Mark auf den Tlsch. Vollbeladen zog er mlt dem Handwagen in die Stadt ein .. Er glng zwar schon wleder ein wenlg be-d&chtig und unter bescheidenem L&cheln... aber ein guteg Geschaft hatte er doch go-macht! 3 Mark 50 der Zentner •.. wer rechnete das Warten? ... CUmu SCHAT2KA8TLE1N Von Mut und Tapferkeit »Mut ist mehr wert als die Macht dee Sehwertes, treffen Tapfere sich. KUhnen Mann sah den Kampf ich gewinuen mlt stumpfer Stahlklingc.« »Waa tot gut, fragt Ihr? Tapfer seIn ist gut!« Friedrlch Nietzsche (1844—1900) »Dm let nlcht der Tapferete, der sich nie gefUrchtet hat, sondern der die Furcht Uber- wundem hat ж Alter Spmch- * »Wer aber vor Fnrcht zittert, der 1st pin Knecht, und wer aus FnrcHt etwae tut, ein nledrlgce Tier- Es slnd \iek Laster schiind-llch zu nrnnen, doch das SchUnditchste von allem 1st ein knechtlscher Sinn Gott wohnt nur In die stolzen Heraen, und fUr den nledrl-gen Sinn 1st der Himmel zu hoch-« Ernst Moritz Arndt (116^—1860) »W«r die Fnrcht besiegt, kann nlcht beeiegt werden-c Oorch Fock (1880—IBIS) »Je mehr der Stahl geglutet, Je beeeer ist dae Schwert; Je mehr dae Herz g:eblutet, je grdBer let eeln Wert« Peter Rosegger (1848—1918) »Out verloren — etwas verloren Ehre verloren — \icl verloren! Mut verloren — allee verloren!« Johann Wolfgang von Goethe (1449—1883) * »Wenn sie zn dlr eprechemt Biegen Oder brechen! Bufc: Brechen eh' als Biegen! Gib «cht, SO wiret du siegen.« Felix Dahn (1834^1912) »Wer vor (lem Tod erschrickt, wlrd nuicli vergeben, wer ihm Ins Auge bllrkt, dor wlrd bestehea!« Haas SchwBirz- * »Kelner gewinnt, der nlcht den voUen Ein-■atz auf den Tlsch wlrft « Conrad Ferdinand Meyer (183ft—1898) * »Mlt Ihrem hellgen Wetterschlage, mlt Vnerblttlichkelt vollbrlngt die Not an einem groSen Tage, wan kaum Jahrhunderten gellngtc Friedrlch Holderlin (1770—1848) Leben ist Kampf. Wir haben uns dem Kampf verschrieben. £s gilt unsere Haltiuig, deren Pfeller Klarlielt, Mut uiid Lelstung slnd, dem gesamten Voike vorzuleben- Dies let FUhrer- tum: Vwlei»en in Haltung und Lelstung. * Darauf kommt ee am: Heldentiun let nlcht Angeiegenhelt der Worte, Heldentum let Tat, let Leben, let Haltung. Goldner Ahien reicher Segen ..J In wogenden Feldem fliistern die Halme, rkunen die Ahren, rclft die kostlichste Gabe der Mutter Erde der brotspendenden Ernte entgegen. Unserc wichtigste heimische Getreldeart ist der Koggen, er ist unser taglich Brot schlechthln. Zu Jacobus (25. Jull) soli er schnlttrelf seln. Zwt-schen Aussaat und Ernte aber lagen viele Tage, an denen der Bauer sich um die Feldfrucht sorgte. Von der Ernte hfingt nlcht nur sein Sdiick-sftl, sondern das. des ganzen Landes ab, Kein Wunder, dal5 alter Volksbrauch und Volksglaube sich in reichem MaBe gerade an die Relfezeit und Ernte des Komes ^nUpfen. Sdion In der Neu|ahrsnacht streute man Stroh und Heu ins Zimmer und glaubte, daS dann Feld und Wiesen gut gedeihen. Man warf Getreide-kdrner gegen die Dedte und fragte: „Wlrd das Kom wadiscn?" Je mehr KBrner hiingen blieben, desto ergiebiger wurde die Ernte. Der im Volks-glauben so bedtutsame 1. Mai spielte auch fUr die Roggenernte eine besondere Rolie. An diesem Tage soil die Saat so hoch st«hen, daB sich elne Krlhe darln verbergen kann. Vor dem Hagel-schlag, dem gef&hrllchen Feind der Saaten, soilten die Johannisfeuer bewahrcn. Aber noch andere Gefahren drohen den heran-wachsenden Halmen. Aus vlelen Oberlleferungen geht hervor, dafi der Landmann in alter Zeit an daa Wlrken gelsterhafter Wesen glaubte. Einer der gefilrchteten KorndSmonen war die „BHwitz", den man als klelnen Mann kit langem Rock und dreleckigem Hlltdien beschrieb. In dunklen Nttchtcn schllch er um die Mitternachtsstunde aul die Felder. Hier zog er seinen rechten Schuh au* und band elne scharfe Sldiel an di% groBe Zehe Kreus und quar idirltt er so durch das Getreide und mlhtc lann tarnale Gassen hindurdi. Heute wiie man, das dl«M Gtiiea In den Getreide-feldem, vor allem In waldrelchen Gegenden, von Hirschen und Rehen herriihren, die In frUhei Morgenstunde hier g east haben. Ein andercr Korndamon, der vor allem in BaYero. ia Mitteldeutschland, Schlesien, West-ftte md aiftnt, Itt d«t Bute oder Butzekerl. Er fafite die Kinder, die sich ins Korn wagten, und steckte sie in einen groBen Sack. Weit verbreitet ist auch die Sage vom Kornmann, der mit schwarzem dretzipi'iigen Hut und einem gewaltigen Kriickstab im Getreidefeld sitzt und die Kinder durch die LOfte entfiihrt. Das Kornwclbchen oder die Kornmuhme, in ganz Deutschland bekannt als Schutzgeist der Ge-trcidefeider, treibt biumen.suchende Kinder, die das Korn zertreten, zuruck; „LaB stehn die BlumenI Geh' nicht ins Kornl Die Roggenmuhme Zieht um da vorni Bald duckt sie nieder, Bald guckt sie wleder, Sle wlrd die Kinder fangen, Die nach den Blumen langen." Andere Korngeister' waren die Bilmesschnitter und Bockkerl, das Tittenwief, das die Kinder an ihren elsernen BrUsten totdriickte, der Kornjude, der SeelenverkEtufer und der Vietzbuhr. In Thii-rlngen sagte man belm Anblick wogender Ge-tteidefelder, daB darln der Teufel seine GroB-mutter peitsche. Die Emtezeit ist die schwerste, aber auch freudvoilste Zeit des Landmanns. Im Mittelalter ISuteten zu Beginn der Ernte alle Glocken, Die Manner s ' liidkfćn die Sensen mlt Blumen und farblgcn Bandcrn, und die Schnlttcrlnnen be-kamen voj der Bauerin neue Schiirzen und Miedcr geschenkt. Zahlreiche Krntebrauctie dilrften in ihren Grundziigen aus einer Zeit etammen, da unsere Vorfahren . noch zu den Asen beteten Die ersten Halme soilten von einem unschuldi gen Klnde geschnltten werden, denn nur dam brachte die Gotte.sgabe reichen Segen. Haufig warf man die erste Garbe der Roggenmuhme hin um sie giinstlg zu stlmmen. Wenn beim Binden der Garben die Halme krachten, so sagte man, ■Ind dif Gedanken bel der Llebstan. Gaht der MSher zum Mlttagessen nach Hause, so mu6 er vorher seine Sense scharfen, sonst reltet In seiner Abwesentieit der Teufel darauf. Elne grpBe Rolle spielte im Volksglauben die letzte Garbe. Vielfach lieB man sie als Opfer fiir die Cotter auf dem Felde liegen. In Mecklenburg und am Harz traten die Schnitter mit ent-bldBtem Haupt vor diese Opfergabe und sprachen; „Wode, wode, du jodcr, Hole dinem Rosse nun voder, Hole en Disteln und Dorn, Tom andern Jahr beter Korn." Weit verbreitet war der Glaube, daS die Im Korn hausenden Damonen belm MShen Immer welter zurUckweichen und sich schlieSlich In den Die Menschen wachsen / DaB wir unsere Ahnen an LeibesgrCfle be-trSchtUch Uberragen, 1st heute elne allgcmeln gel&uflge Tataache. Der Fortschrltt imaerer Hygiene, die Erkenntnlsae uneerer Nahrungs-mlttelcbemle und nlcht zuletzt die Sonne und die frische Luft, die wlr ungehindert in unsere Klnderzlmmer lassen, haben dazu bel-getragen, daS die Menechen grOBer und krftf-tlger wurden. Jeder kennt die Geschlchte von den auf una Uberkommenen RltterrUstungen der alten Haudegen, die heute hOchstene noch einem Mann von Mlttelmafi passen wUrden. Die Recken Hlldebrand und Hadubrand, Ro-:and der Riese und Hagen von Tronje waren .nithln wahrschelnllch vlel klelner von Statur, .lis unsere Orofivftter geglaubt haben. Wenlger bekannt ale dies aber lat die Tat-ohe, dafi sich auch der Kopfumfang des enechengfeschlechtee In nechwelsbarer Zu-' lahme befindet- Jeder HuthS.ndler kann dar-;ber Auskunft geben, jeder fi,ltere HuthtLndler jedentalls, der vor zwanzlg, drelQlg Jahren mlt dem HUteasmessen und HUteverkaufen be-gann. Wfthrend er n&mllch damairn vor al№n letzten Halmen ver%rgen halten. Die letzten Halme blelben deshalb heute noch vielfach ate hen, um dem Felde nicht die Kraft zu nehmen. Erst nach beendeter Ernte werden sie mit Blumen und Gras oder bunten Bandern zu einer Garbe gebunden und mlt dem letzten Fuder feierllch eingefahren. Im Hannoverschen gehOrten friiher die letzten Halme der Frau Holle, in Thiiringen lieC man sie fiir das Kornweibchen stehen, damlt sie nicht aus der Scheuer frIBt. In Westfalen glaubte man, daB die Korndamone den Winter Uber Im Hause spuken, wenn die letzte Garbe nlcht auf dem Adter verfault. Heute windet man aus den letzten Halmen gerne den Erntekranz, den man, wie es Schiller so stimmungsvoll schildert, mlt dcm letzten Fuder Im Triumph einf&hrt. Chrlstel Konlg. Goethes HutDummer heute nichts AbsondetUches mehi die starken Hutnummem Uber 68 nur schwer an den Mann brachte, mUBte er sich heute nach K&ufem der achwachen Weiten vergeb-llch umsehen — wenn nlcht gerade Krleg ware- Ja, in den letzten Frledensjahren bll-deten die klelnerea HUte sogar oftmals regel-rechte LadenhUter- Was das helflt? DaQ Him und Sch&del un-serer Generation gewachaen slnd, und zwar Uber das Normalmafl vergangener Zeiten l&ngst Wnausgewachsen slnd DaB sie weiter wachsen und sich der DurchschnlttskopfgrOBe der berUhmten Deutschen nahern, jawohl, den Hutnummern Blsmarcka, Goethos und Richard Wagners. Den mttchtlgsten Schttdel dieser GroBen erreichte der Altreichskanzler mlt 62 cm, und ihm folgteo dlcht auf dem Fufie Goethe, Wagner, Schopenhauer, Johann und Gustav Freytag. Und wena die Bntwiolb-lung weiter anh<, werden unsere Klndes-klnder dereinst die HutgroBen Blsmarcka und Ooethee ale nlcht# AibMUiderllchee mehr bft-traoMMk, Fobotp. 7. nvgitsta 1043. KARAWAN'RENBOTE Жп n — Sfcv. f.2. Aus dem Hraise Kralnburg Kralnburg (Imenovanje.) Pred kratkim je sklicala KrelsfrauenecbafteleiteHn v Kralnburgru apel, katerega ao ae udeležile njene sodelavke^ In na katerem je v navzočno-ett Ortsgruppenlelterja slovesno uvedla novo OrtsfrauenschaftsfUhrerIn v njen novi urad. Kralnburg. (Otvoritev doma za otroke in dojenčke v Kralnburgu-Wart.) Na gozdnatem, sončnem pobočju gmarjetne gore v Kralnburgu-Wartu, na čudovito zračnem položaju, bo NS-Volkswohl-fahit ustanovila najmodernejše urejen dom za otroke In dojenčke. V Istem poslopju je predvidena nastanitev otročkih vrtcev NSV za sprejem 70 otrok Skrbstveno delo NS-Volks-wohlfahrt bo izvršila s tem zopet sredi najtežjih bojnih časov velikansko obnovno delo, bo napravila tam različne naprave za oskrbovanje družin in bo skrbela z velikopoteznimi ukrepi za zdravstveno stanje dojenčkov In otrok, da zraste ta mladi rod v največji negi lu, god najboljšim nadzorstvom. Kralnburg. Standesatnt Kralnburg sporoča: V mesecu Juliju 1943 je bilo zabeleženih ai rojstev In 7 smrtnih primerov- — Zakonsko zvezo so ekleniU; Mate Sprajc in Maria Ker-steln iz KrainbuTg-Wart, Adam Guggenblchler lil Maria Drarler Iz St- Veit a d. Sawe, Josef Perko In Johanna Pawetz Ix Seoitechno ozir. Gallenfels, Johana Pipan in Maria Markun 1* St, Georgen, Gustev- Kook in Angela Valentin iz Salzburg (Pionleritaeeme) ozir. Zwischen-wfissern (vojna poroka), Bartholom&us Ja^etz 3n Maria Jenko iz Oberpirnltech b. St. Veit, ilatthftuf SchuAerschltz in Aloisia Bertonzel i7, Mautschitech ozir. Laaik a. d Zaler, Franz Roamann" in Maria Skopetz iz Krainburg-Wart, Franz Doliner In Paula Nowak iz St. Mfrtln, Ahton Liogor in Johanna Jamnik iz £t Anna u. d- LiOibl ozir Laak a- d Zaier, Franz Kautechitsch In Angela Jelout-schan iz Sairach, Franz FiUpltsch in Theresia Skul iz Klagenfurt ozir. Habern (vojna poroka), Bar-tholomšlue Skaria in Anna Wode iz Krain-burga oeir. Luettai, Primus Johann Lampret In Maria Reser iz Krainburg ozir. Steln, Franz Woltschitsch In Martina Schlroimlk iz Kralnburg, Josef Pototschnig in Franzleka Troat Iz Laak, Franz Hoiker in Aloisia Be mik ii Laaik, Joeef Wieel&k in Leopoldtna Hringer iz Kralnburga. Kralnburg. (Zaključek tečajev z a negovanje dojenčkov.) Pred nekaj dnevi je zaključila sestra Hlldegard MUl-1 e r v Krainburgu tečaj za negovanje dojenčkov, katerega Je vodila. V času od 7. 6- do 2S. 7. 1843 so ae tedeneko enkrat setle ude-Icžooke .tečaja v Solakem prostoru okrožne hiše, da dobe tam nasvete, praktična navodila In pouk v vseh vpraSanjiih za negovanje dojenčkov- Sestra Hiklegard Je prav posebno poučevala negovanje, pravilno prehrano in smo-terno oblačenje dojenčka, Je podala dragocena navodila In temeljita pojasnila o lahkih otročkih boleznih in njihovem domačem zdravljenju. Kralnburg (Tečaj ca domače ilva-nje končan.) V okviru materinske službe se je vršil prvič v času od 11. &■ 1M3 do 27. 7. 1943 obratni tečaj za domače šivanje v Krainburgu, v katerem ae Je kakih dvajset udeleženk z navdušenjem naučilo, kako se napravi »iz starega zopet novo«. Tedensko enkrat 80 se seSle v neki tovarni, kjer Jim Je dala voditeljica tečaja Pgn. K r ti m e r, ва vsako gospodinjo prav sedaj v vojnem času tako zelo dragocena praktična navodila za domače Stvanje. Nemen, da ae prihranijo pike, so prav kmalu razumele vse udeleženke, in a posnemanja vredno vnemo so pregledale dIZaf e tfospodovefte novice AvstralN BO v zadnjem času prevzeli za nego svojih ovc star postopek Grkov. Trgovci z ovčjo volno so vidoM, da premalo zaelužijo s svojim striženjem, kajti vedno mnogo volno odpade, ali pa je bilo manjvredne, ker Je bila volna umazana. Da odpravijo to slabo stran, se je odločilo nekaj trgovcev z ovčjo votao,^ da svoje ovce oblečejo, da se dragoceni kožuhi ne zamažejo. Res je danes oblečena čreda kakih 100 000 ovc. Po zadnjih vesteh so se ti poskusi dobro obnesli, ker se na ta način dobi dobra in lepa volna. 0ipi.m..0pfik., C. KRONFUSS Klagenfurf, Bahnhofsfra4e t S bit out weilcrc* leden VormiMo# paHhlpssea t Rolf Lenaar: 19 SfitemijetuUec, ki m шшн HUMORlBTieKM KOMAN čudi se sicer, da se Anita naenkrat skrbi za Schwabeja, vendar še ne najde v tem nič tragičnega. Vendar opazuje oba v vzvratnem ogledalu. Ne iz ljubosumnosti, ne, nikakor ne — zgolj iz zanimanja. Anita zaplete Schwabeja v razgovor in ee mu pri tem večkrat smehlja. Werner se sicer nekoliko jezi, da ee ona toliko časa zabava s Schwabejem. Ko je sedela spredaj pri njem, skoraj ničesar ni govorila. Potolaži se, preudarjajoS, da ima človek najprej smisel za pokrajino in naravo ter pri tem pobožno molči, ko je pa tega nasičen, pa se pač zabava. No, dobro, naj ee torej zabavata. Toda kmalu potem je zopet nevoljen. Niti enkrat Anita id pogledala v vzvratno zrcalo, dasi je morala videti, da jo išče. Njegova 'nevolja se razodeva v tem, da vozi ie deset kilometrov hitreje. To pa ugaja Schwabeju. On ljubi brzine. Zato Bi je tudi kupil v Wingendorfu že rabljen dirkalni stroj. Naenhrat prime Anita Schwabejevo roko in zasledi na njej pečatni pretan. Werner vidi to seveda, ne more pa od razgovora ničesar razumeti. To ga zopet močno jezi. »Vi ste mož dobrega okusa«, reče Anita. »Pri prstanih molki le redkokdaj zadenejo »Ta poklon moram ria žalost zavrniti«, odgovori Schwabe. »Prstan mi je bil podarjen.« »Nemara od kakšne dame?« »Ne. Ali pa da. Ni izključeno.« Schwabe je ves zmeden pri tem. »Torej vendar«, se mu Anita gladko zasmeje v oči. »Samo priznati tega nočete.« Ne, on tega ne ve natančno. Samo domneva. Anitina radovednost je zdaj v najvišji meri zbujena. »Od kakšnega dekleta v Wingendorfu ?« »Da.« »Nemara od pastorjeve hčerkice?« Schwabe vidi, da ona ne odneha s sVojo inkvizicijo in da bo moral pokazati barvo. Torej ji pripoveduje o svoji domnevi, da mu je prstan mogoče podarila hčerkica gra-ščaka pl. Weddela. On Weddelove večkrat obišče, in ona ga vedno pro^i, naj Se večkrat pride: to pa nikakor ni mogoče, če noče biti vsiljiv. Bržkone je prstan od nje. O njej že lahko misli kaj takega. Prstan je bil poslan po pošti s štiriperesnim detelj-nim listom in z rdečim papirnatim srcem. »Romantično«, reče Anita. »Torej osvojitev plemkinje«, pristavi občudujoče. Schwabe odvrne, da plemiški naslovi n"' njem niso čisto nič v Čislih. »Veliko denarja tudi ne?« »Ne«, reče Schwabe.. Čez malo časa ga ona čisto skr.vtij ^ gleda od strani in zdi se ji, da je zelo sim ■ n. Opoldne se ustavijo v nekem mestecu v Oberfranknu. V prvovrstnem hotelu dobijo izbo; 10 kosilo, .n Worner otlredi eno uro f Ko se nameravajo peljati naprej, misli Werner seveda, da bo Anita vstopila sedaj k njemu, toda ona vstopi zopet zadaj k Schwabeju. To presega meje njegove potrpežljivosti. »Ali ne bi hotela zopet biti z menoj v družbi, Anita ?« Schwabe doume natančno nevoljo v teh besedah, čeprav se je Werner trudil, da bi zvenele nedolžno. Toda Anita meni brezskrbno: »Werner, ti vendar voziš. In moraš vendar paziti na cesto.« Tu reši Schwabe situacijo, izstopi, odpre vratca pri volanu in reče Wemerju: »Zamena«, se usede h krmilu, vključi umetniško prestave, in voz se poslovi od mesteca in oddrdra. »Kje si se pa tega naučil?« mu zakliče Werner in se čudi. In Schwabe" mu zakliče v vzvratno zrcalo: »Učitelj zna vse! Malenkost!« Tako se je začelo zaročno potovanje. * . Schwabe se čudi nenavadnemu zaročnemu razmerju med obema. V nočnem Rothenburgu, kjer so se vsi trije sprehajali po mestecu, se je Anita kratko in malo prijela pri Schwabeju za podpazduho. Pri Wenierju sicer tudi; pa '^endar... In ko se je nepričakovano spotaknila ob hrapavem srednjeveškem tlaku, se ni oklenila Wornerja, ampak Schwabeja. To je lahko bil slučaj. Ko se je Anita drugo jutro proti deveti uri pojavila, da * obem* ek;ut>no Bajtfjtujo kavo, je dala najprej Schwabeju. fokđ, ki jo je poljubil, kakor je bil hauBeM.' To je zopet lahko bil slufiaj, ker je Schwabe stal bliže od nje kot Werner. Pa vendar... Pred Ingolstadtom so imeli motnjo pri vozilu. Ker se Schwabe tti veliko razumel na popravila, je moral škodo popraviti Werner. Ko je to postalo Aniti predolgočasno, je pozvala Schwabeja, naj se med tem ž njd sprehaja po poljih. To je bilo Schwabeju zelo mučno. Bil ja Wemerju dolžan, da odkloni Anitino po« nudbo. Hvala bogu Werner ni ničesar opazil o vsem tem dogodku. Ležal je med tem pod vozom in tolkel s kladivom. In v Wienu je bilo, ko ga je naravnost pozvala, naj jo poljubi. Rekla mu tega sicer ni, toda on ve, da je to hotela. Plesal je ž njo, in godba je bila zek) prikupljiva. Nenadno so bili prekinjeni ritmi plesa, ia godba je začela igrati wienerski valček. Valčke je Werner plesal pomanjkljivo. Z vso gotovostjo je nastavljal korake čisto napačno in seveda potem ni mogel naprej. To je Anito zabavalo in v gneči se ga je čif, sto trdno oklenila,, in to ga je še bolj zbegalo. Povrh je luč postajala zdaj zelena, nato rumena, rdeča, modra in nazadnje je po« polnoma pošla. Svirali so le Se visoki glasovi gosli. Anita j* obstala in rekla tako blizu, da je skoraj občutil njena usta: »Zdaj se vsi poljubljajo.« (Dalj# gdhodmjič.^ * stran в. — Itev. 62. KARAWAXKEN BCTE Sobota, 1. avgusta 1948. St^ortni пошоссудјлл Prvenstvo KSmtna v lahki atletiki V nedeljo je bilo izvedeno v Klagenfurtu Ob iteriJnI udeležbi atletov iz (Gorenjske in Kamt-na. letošnje prvenstvo Gaua- Doseženi so bili nekatert zelo dobri rezultati. Odlično se je iiržal atlet Kllnar, ki je dosegel tri prva mesta, pa tudi Offner iz Feldkirchna in Klagenfurter Jilger, ki sta dosegla vsak po dve prvi mesti, itejeta med elito lahkoatletov. Rezultati: Tek 100 m: 1. Kraschl (St. Veit GlO 11,8: 2. Karff (Klgft.) 11,8. Tek 400 m; 1. KUnar (ABllng) 51,8; 2. Pfietćr (Viilach) 57;4. Tek 800 m: 1. Jfiger (KAC) 2:01,2; 2. Knifitz (ABling) 2:08,8. Tek 1500 m: 1. Jftger (KACI 4:23,8; 2. Brutschan (Stein) 4:29.8. Tek 5000 m: 1. Brutschan (Stein) ie:3i2,2; 2. Kwras (Splttal) 17:35,2. Kopje: 1. Sqhmautzer (Klgft) 50,21 m; 2. Pratschek (ABliner) 47,80 m Krogla: 1. Kllnar (ABling) 13,13 m; 2. Karff 10,82 m. Disk: 1. Kllnar (ABUng) 37,52 m: 2. Offner (Feldk ) 34,68 m. ViKna: 1. Offner (Feldk.) 1,55 m; 2. Neu-gebaaer (Krainburg) 1,55 m. Daljava: 1. Offner, (Feldk.) 6,49 m; 2. Neugebauer (Kr.) 6,22 m. 3X1000 m: DTB-Spittal (Hate, Daber-aik, Kwas) 9:08,5. Težak poraz ABlinga т CilHju 8:1 ABUnžko I. nogometno moštvo je gostovalo v nedeljo v Oilllju, kjer je nastopilo v prijateljski tekmi proti domačemu motšvu SG Cilli-Domači so imeli odlično moštvo in posebno napadalni trio je bil Izredno razpoložen, AR-linSko moštvo pa je popolnoma odpovedalo in je imelo do odmora že pet golov v svoji mreži. Tudi obramba ABlinga je imela zelo slab dan, napad pa kakor vedno tudi tokrat ni dosU pokazal. Častni gol za ABling je proti konou igre zabil Kurasch. Preko 1000 gledalcev je vneto navijalo za domače moštvo. Športni drobiž Villaško nogometno moštvo je imelo preteklo nedeljo v gosteh moštvo iz Steiermarka, in sicer RSL Marburg. VSV je gladko zmagal 8 7:1. KAC Rapid je nastopil preteklo soboto proti drugemu zastopniku iz Steiermarka, Postsport ж Marburg. Klagenfurterji so zmagali s 6:0. ■ Drugi klagenfurterski klub, Luftwaffe, je "nastopil proti moštvu iz Steiermarka, in sicer proti moštvu »Alpine« iz Fohnsdorfa. Gostje so bili v polčasu v vodstvu s 3:1, proti koncu pa so letalci izenačili na 3:3. Kfimtnerski HJ-Handbalisti so bili v Kla-genfurtu premagani od Badena (Karlsruhe) z 11:7. nGorenjska po|e In igra"* Velika prireditev NS-Geineiflsđiaft„Rraft durdi Freude"" v Domsdiale Zadnjo nedeljo se je vršila v Domschaloh pod geslom »Gorenjska poje in igra« velika prireditev NS-Gemeinschaft »Kraft durch Freude«. Gostilna Turna je bila zasedena do za^ijega kotička V svojem pozdravnem nagovoru je opozoril Kreisobmann DAF številne goate na to, da je taka prireditev — pri kateri »o končno sodelovali izključno samo Gorenjci. — skmo možna, ker nemška oborožena sila ščiti domovino pred grozotami vojne in se vojskuje, daleč v sovražni deželi. V pestrem redu so izvajali pevski zbori obratov Universale, Zorn, Okerschler in Titan zelo bogat spored, godba SA Iz Domscha- ' le; pa je prispevala k veselemu razpoloženju # koračnicami in veselimi komadi. Posebno je treba omeniti petje HJ-Singschar Domschale. In Instrumentalno znanje učencev godbene šola Samija- Meščanski učitelj in SA-MusikfUh-rer Riedl sta si stekla mnogo zaslug za izvedbo te prireditve- Vsem sodelujočim so se burno zahvalili za lepe melodije Kato je razdelil Kreislelter Pil z nagrade, katere so al pridobili učenci meščanske šole DpoMchale z izrednimi uspehi v risanju- Razdeljene so bile štiri državne in šestnajst pokrajinskih nagrad. 3o Bveiu v Elsidorfu pri Oacherslebnu (Bode) je odvzel Ortebauemfiihrer nekemu kmetu dva jutra eveta, ker jih ni dobro obdeloval- Njivo <0 prodali na javni. dražbi- V Bente Oooalveaa je črnka porodila dvojčka, od katerih je bil eden črn, drug pa bel, kot poročajo Iz Porto Allegra- Več zdravnikov jer odpotovalo po nalogu zdravniške zveze iz Porto -AJlegra v tisto vas, da preiščejo ta nenavadni pojav. Celeznilkl progi, ki pelje ob Komskem Jezeru vzdolž bergamekih Sprednjih Alp, je napravila italijanska železnica novovrstno zavarovanje proge- To zavarovanje je za to, da avtomatično sproži znake za »stoj«, če je zaprta proga po zemeljskih usadih ali plazovih ka- mil SUMI - DVA SVETA menja- Z znaki »stoj« je zaprt vsakokrat del proge, po katerem nI moči voziti radi zemeljskega usada- To je prva takšna naprava v Evropi- Po poročilu Keuterja je zgubilo angleško letalstvo pri svojem vznemirjevalnem napadu v noči na torek 32 letal- V Južni Turčiji blizu Morsina, je bilo napravljeno pred kratkim pomembno odkritje- V nekem hribu, ki obstoji iz nič manj kot šest različnih časovnih dob, so našli ostanke utrjenega mesta, ki je bilo zelo velikopotezno zgrajeno In je imelo veliko močno obzidje- To podzemno mesto je najbrže leta 3600. pred Kristovim rojstvom upepelll požar- Pri previdnem izkopavanju so odkrili del naprav, ki so deloma upepeljene po požaru, deloma razdejane, v splošnem pa so bile še dobro ohra-njene- Kot poročajo iz Tangpra^ je odposlala ameriška Morganova banka zastopnike v Maroko, ki imajo nalogo, da dobe v židovsko-amerlške roke večja industrijska podjetja, prometne družbe, posebno železnice- • V Hoiiyvoodu so sedaj napravili film, v katerem se vidita osma angleška armada in nemSko-ltalijanakl afriški zbor v medsebojnem boju. Maršala Rommla predstavlja Erich pl-Strohheim- Film, ki so ga vrteli v stepah Arizone, je nenavadno naiven, kot poroča ce-16 »Daily Herald«: Tako prikazuje na primer Rommla kot raziskovalca Egipta leta 1937- V neki egiptovski piramidi, kjer že vnaprej skrbeč napravlja shrambe za bencin in oskrbo za vojno, ki naj bi jo sprožila NemCija- 2ldoveko čaeopisje v Palestini z zadoščenjem beleži, da postajajo odnošaji med boljševizmom In židovstvom vedno ožji in opozarja na to. da ponatisuje celo sovjetska informacijska služba poročila Iz židovske korespondence- Neic Švicarski kmet se je te dni odpravljal, da požanje šest arov veliko njivo, posejano s pšenico Ves osupnjen je ugotovil, da je bilo vse klasje spodaj odrezano in povečini ležalo prazno na tleh- Takoj je obvestil policijo- Pre- Skrb za mater in otroka stoji na čelu vsega dela nacionalsocialistične drŽave. Zlasti NS-Volkswohlfahrt Si uspešno prizadeva, ščititi nosilce in hranilce našega naroda in jim dati vso oskrbo. Na Gorenjskem znajo ravno matere ceniti oskrbovalno delo NSV v posvetovalnicah za matere v otroških vrtcih in otroških zavetiščih, in mnoge izmed njih se jim že v velikih ozirih dolžne hvalo: Obsežna zakonodaja zavaruje zaščito mater in mladostnih; to poglavje je pri nas že rešeno, plutokratske In boljševiške države pa ga ali sploh niso rešile* ali ne zadostno. V lesenjačah životarijo v obljubljeni deželi. Sovjetski zvezi, matere s svojimi otroci, v nezdravih stanovanjskih luknjah, to pa ni morda posledica vojne po razdejanju stanovanjskih hiš, ampak je tam normalna oblika človeškega stanovanja. Nam je pa važno, da so matere i in otroci v zdravih stanovanjih in da pridejo z odpošiljanjem otrok le ti in po drugih potih matere do svetlobe, sonca in svežega zraka. Navzlic vsem težavam, ki jih povzroča vojna, se Se danes vsako leto pošiljajo milijoni otrok iz mest na kmete. In ta akcija se bo še v veliko večji meri uresničila po zmagi nad tistimi silami, ki nam hočejo vsiliti svoje srednjeveško socialno pojmovanje. V prizadevanjih, ohraniti zdravje in življenje naših mater in otrok, se ne bomo utrudili nikdar ne dane# ne kdaj v bodočnosti. iskava pa je nedvomno dokazala, da so miši ukradle žito, kajti preiskovalni uradniki go na krajor ■sam'em lahko opazovali, kako so splezale miši na bilke, jih pregrizle pod klasjem in nato žrle na tleh žito- Nek vaški mizar bavarskega podeželskega okraja Aichbacha je napravil krsto. Na prevozu v sosednjo vas se je naenkrat ulila ploha-Da bi so zavaroval proti dežju, je zlezel v krsto in pokril nad seboj pokrov tako, da je prihajalo le malo zraka- Kmalu je bilo po dežju-Mizar je nekoliko dvignil pokrov, da pogleda kako je z vremenom. Tedaj udari v bližino strela. Pod nekim drevesom je stal moški. Ko je ta videl v svetlobi strele krsto, kako se odkriva pokrov, ga je radi tega spreletela groza in je mislil, da se lahko reši samo, če beži. Mizar je hotel strahopetcu dopovedati, da ni bil v krsti kak duh, temveč človek iz mesa in krvi In je tekel za njim. Prvi pa Je radi strahu tako tekel, da Je mofal mizar opustiti zasledovanje. Obrnil se Je, Je pograbil krsto, iel a njo domov in Je pripovedoval tam dogodivščino pobega pred krsto. Ugotovili' so, da ae je njegov lastni hlapec tako zelo bal »lastne hiše mrtveca«. Po poročilu Unite«! Ргема iz Honolula Ji bila razdeljena med vse amerISke pomorščake in letalce mala brošura z naslovom: »Ne bojte.se morskih psov In domačinov«- Domači naziv brošure je »Svetovalec brodolomnim«. V nJem. so označeni domačini Tihega Oceana kot miroljubni, morski psi, pa razen morskega tigra, kot nedolžne živili- Dr. F. J. L«kM Aoaechneiden! Aafbewahren! n)tulSLeh melh&disek and prakUsek 198. STUNDE Wichtige WSrter in gebtaachlichen Satzverbindungen 1. Wie kann sich ein Liimmel anders als liimoielhaft benehmen? 2. Dies* Lumpensammler waren Lumpen, denn 8ie verkauften ihre Lumpen viel Ш teuer. 3. An seinem Geburtstag lieB er sich nicht lumpen and zahlte einige Run-den. 4. hatte eine LungenentzUndung und lag mit 40" Fiebcr im Bett. 5. Der Fuchs roch Lunte und ergriff die Flucht. e. Ich kann diese feine Schrift nicht lesen, bitte brlngeii Sie mir eine Lupc! 7. Haben Sie Lust, mit mir einen Spazier-gang zu machen? Bitte, sehr gerne, wohin gehen wir? 8. Im Schrebergarten^ der sehr nett her- ' gerichtet war, stand auch ein kleincs LusthauN. 9. Igh glaybe, daR Sie den wenigsten Griind haben, sich Uber mich lustig zu machen. 10. Heute wird im Theater ein Lustspiel eines bekannten deutschen Lustspiel-dlchters uraufgefUhrt. 11. Als ich ihm dies erzahlte, machte er groBe Aiigen. 12. Es let hochste Zeit, machen wir uns an die Arbeit! 13. Ich hoffe, Sie werden sich nichts dar- ; aus mache^, wenn wir erst morgen ab- reises. 14. Als der Dieb horte, dalJ man ihm auf der Spur war, machte er sich auf und davon. 15. Deutschland isf die grolJte Macht der Welt. 16. Gesucht wird ein kaufmannischcr An-gestellter, der der deutschen Sprache in Wort und Schrift miichtig ist. 17. Als er diese beleidigenden , Worte sprach, war er seiner Sinne nicht machtig. 18. Es wird notwendig sein, daU der Vater ein Machtwort spricht, damit die Kinder folgen. 19. Dieses Fleisch kann man nicht mehr essen, es ist schon voller Maden. 20. Vorlibergehend wurde die Mobcl in das Magazin eines Kaufmannes gestellt. 21. Ich habc heute den ganzen Tag Schmerzen in der Magengcgend. 22. Der Waggon mit Alteisen wurde mit-tels eines grolieri Elektromagneten ausgcladen. 23. Die Magnetnadel des Kompasaes war abgcbrochen. 24. Die Miiher und die Maherinnen m^hten mit Sicheln und mit der Miihmaschine das Getreide. 25. Das Getreide wird in der Miihle vom MUller gemahlen. 26. Diese Mahlzclt hat mir ausgezeichnet geschmeckt. 27. Wenn Sie diesen Mahnbrief nicht post-wendend beahtwbrten, werde ich Sie klagen. 28. Aus Mais wird Poleiitamehl gemacht. 29. Was ist Ihr Vater? Mein Vater ist Makler an der Pro(}uktenborse. 30. Ich komme heute zum ersten Mai iji diese Stadt. ■ Wiederholungsaufgabe Ubersetzen Sie ins Slowenische; 1. Ich habe es eilig. 2. Wohin 1 auf en Sie so schnell? 3. Wir werden fiir eine Woche aufs Land fahren. 4. Ich wUnsche Ihncn einen guten Ur-laub! 5. Passen Sie auf, dali Sie nichts ver-gessen! 6. Sie haben ganz recht. 7. Das interessiert mich nicht! 8. Kommen Sie um 3 Uhr zu mir! 9. Das Wandern ist ein schoner und ge-sunder Sport. 10. Wie viel Grad zeigt das Thermometer? 11. Sind Sie warm genug angezogen? 12. Ich werde Ihren Rat befolgen. 13. Der Schutzmaiin regelt den Verkehr. 14. Der Arzt hat mir gegen meine Krank-heit Tropfen und Pillen gegeben. 15. Ich habe mich verspatet und ich hatte beinahe.den Žug versaumt. Wdrter Liimmel (m) — cepec, teslo, teleban, ne-okretnež liimmelhaft — neokreten, neotesan liimmelhaft sich benehmen — neotesano se vesti Lump (w) — lopov, malopridnež, capin Lumpen (w) (nur Mehrzahl!) — cape, cunje Lumpensammler (m) — cunjar, capar Lungenentziindung (w) — pljučnica Lupe (w) — povečevalno steklo Lusthaus (s) — hladnica, senčnica, utica Lustspiel (s) — vesela igra. Lustšpieldichter (m) — pesnik veselih igetf Macht (w) — moč, sila Made (w) — črvič Maher (m) — kosec Maherin (w) — žanjica mahen — kositi, žeti Magazin (s) — magacin, skladišče Magen (m) —- želodec Magnet (m) — magnet Magnetnadel (w) — magnetnica, sevemi-ca, magnetna igla mahlen, ich mahlte, ich habe gemablen.—• nileti Mahlzeit (w) — gostija, obed Mahnbrief (m) — (pismeni) opomin Mais (m) —turščica, koruza Makler (m) — mešetar, sensal Redewendungen sich nicht lumpen lassen — ne se dati osramotiti Lunte riechen — nevarnost vohati Lust haben — veseliti koga, mikati koga, hoteti sich iiber jemanden lustig machen — no?« čevati se s kom ' groBe Augen machen — debelo Cpo) gledati sich an die Arbeit machen — dela se lotiti sich nichts daraus machen —nič ne maratf sich auf und davon machen — vzdvigniti se in oditi, pobrati šila i^ kopita einer Sprache machtig sein — jezik znati, razumeti seiner Sinne nicht machtig »»in _ svojih počutkov ne imeti v oblasti ein Machtwort sprechen — izreči odločno (krepko) besedo zum ersten Mal — prvič * Sobota, 7. avgttfttn, 1943. KT-RAWANKEX bote stran 1. — itev. 62, AMTUCHE BEKANNTMACHKNGEN Der BUrgermekter der Stadt KnUnborg Аг-: 01015. Bctrint: KlHđerbeihUf«. KundmaAung IMe Anmelđvmgen aum Bezu^ von Klnderbelhllfe waren spatestene am 30. Jund 1»43 h*i den Flnanzamtern der liesetzten Geblete Kilrntena und Kralns abzi^obcn, wenn Klnderbelhllfe ab 1. JUnner 1943 gezahlt werden solite. Mit RUcksicht auf die tJbergangszelt wurde die Anmeldefrlst bis zum 3 0. Sept. 1943 verlSngert. Wer die Anmeldunp auf Kinderbeihilfe noch bis zum 30 September 1943 beim Flnaazamt ©Inrelcht, erha.lt Klnderbelhllfe ab 1. J&nner 1943. KUnftig wlrd daim aber Klnderbelhllfe rUck-wlrkcnd frUhestens fUr den ersten Mono t des Kalendervlertel-' dahres gewfthrt, das dem Zeitpunkt der Anmeldung voraus-gegaiagen lat. EJntscheddeud let an elch der Zeitpunkt, mi dem die An-Jneldung bel dem Flnanzamt (nlcht bel der Gemelnd«) elageht. Ich Wtte daher die Anrneldimgen unbedlngt epšlteeten« elnlge Tage ror dem 30. September bel mir elnzubrlngen, damit. die Frfst.80. September noch gewUhrt wlrd und Nach-teUe Termleden. Weltere AuskUnfte erteilt melne Abtellung, Zlmmer Nr. 7 A«f meltie erste Bekanntmachung, aus der hervorgeht, wclche Unterlagen zu erbrlngee slnd, vorwelse ich nochmals. Kralnburg, den 29. ЈиИ 1943. Zad«^«: Pripomoe za otroke. .i Obvestilo Prijave za prejemanje pripomoči za otroke je bilo najpozneje do 30. junija 1943 vložiti pri finančnih uradih zasedenega ozemlja Karhtoa In Kranjske, če naj bi ee te pripomoči izplačevale od 1. јациагЈа 1943 naprej. Z ozlrom na prehednl-čaji je bil rok za prijave podaljšan do 30. septembra 1M3. Kdor poda prijavo za otroško prlpomoč fle do 30. septembra 1943 pri finančnem ura<]u, se mu bo ta izplačevala od 1. Januarja 1943 dalje. V prihodnje ee pa bo dovoljevala otroSka prlpomoč z učinkom za nazaj, najpoprej s prvim mcSecem koledarskega četrtletja, ki je pfeSlo po času predložitve prijave. Odločilen Je torej čae, ko doepe prijava k finančnemu uradu (ne na občino). Prosim torej, da se prijave na vsak način najpozneje nekaj dnd pred 30 septembrom vlože pri meni, da se rok 30 septembra Se dovoli In da se prosilec izogne Skodl. Nadaljnja pojasnila daje moj oddelek v sobi St. 7. Opogarjam jia moj prvi razglas. Iz katerega je razvidno, katere prjloge Je trp^a predložiti. Kt alnburg, dne 29. Julija 1948. Elnleltnng des Verlahrens zor Todeserkiarung Nr. t No 24/43-8- Anton Preechern (PreSem), ehellcher Sota des Anton und Theresla Preschem, geb Dnuchnik, geborcn am 20- Mal 18S2 In Doslowltsch, Keuschler, zuletzt In Asp Nr. 4, Krela "Radmannedorf, Oberkraln, wohnhaft, ist am 3. November 1914'zum 27. LIR nach Laibach clngerllckt. Am 15 - Dezember -1914. wurde er In Galizien von Russen ge-faageagenommen! Seine Frhu Elisabeth Preschem erhieltrvon ihm aae: def •' Oefangcnachaft die letzte Nachrlcht im De-хепЛег 1919. ■ De htemach anzunehmen 1st, dafl die geeetzliche Ver-niutttng dee Todea^lm Slnne des S 3/1 dos Gesetzea vom 4. Jell 1939 RGBl. I, Sel te 1186, elngetreten 1st, wird auf daa Anauchen eelner Frau Elisabeth Preschem daa Verfahren zur Todeserklttnmg eingeleltet und die Aufforderuog erlaseen, dent" Ć€,riqhte Nachrichten Uber den Verschollenen zu geben. Antpn Preschem wird aufgefordert, vor dem gefertigten Gerfchte zu erscheinen, oder auf eine andere Weise von elch Nachrlcht zu geben. ifpch dem 22 JUnner 1944 wird das Gericht auf neuer-Kche? Ansuchen Uber die Todeserklarung entscheiden. Radmannsdorf, 22. Juli. 1943. Uvedba po&topan)a za proglasitev mrtvim I. No 24/43-8. Anton Preschem (PreSem), zakonski sin Anfona in Terezije Preschem, roj. Druechnik, rojen dne 20. maja 1882 v Doslowltsch, kočar, nazadnje bivajoč v А.чри št- 4, Kreis Radmannsdorf, Oberkrain, je dne 3. novembra 1914 odSei k vojakom k 27. LIR v Ljubljano. Dne 15. decembra 1914 BO ga v Galldjl ujeli Rusi. Njegova žena Elisabeth Preschem je dobila od njega iz ujetništva poslednjo Vest decembra 1919. Ker je potemtakem smatrati, da je nastopila zakonita domneva smrti v smislu 5 3/1 zakona z dne 4. Julija 1939. drž. zak. I, str. 1186, se uvaja na proSnjo njegove žene Eli-eabethe Preschem postopanje za proglasitev mrtvim In se Izdaja poziv, da se. sporoče godiSču vesti o pogrešanem. Anton Preschem se poziva, da ae zglaai pri podpisanem BodlSCu ali na kak drug način da vest o sebi. Po 22. januarju 1944 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Radmannsdorf, 22. Julija 1943. Der Chef der Zhilverwaltung In Леп beeetzten Gelileten Kiimtens und Kralns. Der BevollmHchtlgto fUr Rechtewesen Radmannsdorf. Amtsgerlcht Radmannsdorf. Dr. Rudolf Komposch. Ausgahe der TroftenfrUđite (Sultaninen) • tfnter Hlnwela auf melno Bekarmtgabe, »Sonderzutellung von TrockenfrUchten. (Sultaninen)«, vom 3. Juini 1043 telle Ich anacfaUeOend folgendce mlt; Die Sultaninen sind bci den Klejnverteilern Ingelangt und erfplgt. nunmehr die Ausgabe von je 126 g an die Veraor-gTingrsberechtlgten. DW Verdorgungabercchtlgen haben die Sultaninen, bel den#a die Vorbestellung erfolgte, unter Vonvele dee Alt dem Firmeniitempel veraehenen Stamraabschnittea der ro»a hzw. bladen 'Nilhniilttelkarten der 50 Zuteilungaperlode zu be-Ziehen. Die Abgabe der Ware шиВ vom Kleinverteller auf der RUokaelte dee Stanunabsclinittea beschelnigt werden, damlt eln Doppelbezug vermleden wird. Die Helme und Qemednecbaftslager haben glelchfalla bel den -Kletovertellern die Bultanlnen zur bezdehen, bel denen vor-bettellt'wurde. Belnj Bezfug der Ware lat die rait dem Flrmen-atempel versehene Zweltachrlft der Bezugschelne B abzugeben. K1 a g e n f u r t, den 3 Auguat 1943. Landeaernilhrungaaint Kiirnten- Besltzer vpn Zentralhelzungs-und Warmwasseranlagen, Aditung Die HauptabtelVung fUr Leletung^ertUchtlgung, Berufa-erzlchung und BetrlebsfUhrung der DeutacSien Arbeltafront hat slch aeit Beglnn dem Kriegea und im £XiTvemehmen mlt der Relchaverelnlgung filr Kohle Im groBen Umfange dafUr elngeeetzt, Elnrlchtungen ш achaffen und HaBnahmen sru breffen, um elnen tparaamen Verbrauch dea kriegamichtlgm Rohstoffea »Kohle« zu arrelchen. Ea rauB daher durch geeigtiete MaBnahmen daflUr gaeorgt werden, dafl mit den zugeteiltea Brennetoffmengen der frBBt- mOgliche Wftrmeeffekt erzlelt wlrd, was nur durch cine each-und fachgemftBe Behandhiog und Bedlenung der Helzun^-anlagen erfolgen kann. Zu dleaem Zwecke warden daher Im Herbat d. J. wleder In alien Krelaen unaerea Gauee L>ehrgeineln*diiaftea >Не1ве rich tig« durchgefUhrt. Geplant alnd folgeodt ArtcB. von Lehrgemelaecbaftan: Gtufe I: fUr Helsar, derail Heteungaanlagen elnam Bream-atoffverbrauch voa mehr ale 800 Zcntn*r Im Jahr aufweteen. Dieae Lehrgemelnschaft dauert 15 Stunden = 5 Abemdc xu je 3 Stunden. TeJlnehmergebtlhr: 8 RM. Stufe П: fUr Helzer, deren Helzvmgaanlagen etneo Brena-atoffverbrauch von unter 300 Zentner Im Jahr aufwelaen. Dleae Lehrgemelnachaft wlrd an zwei Abendem au Jc 3 Stunden durchgefUhrt TellnehmergebUhr: 3 RM- Ee Uegt Im elgeaatea Intereeae der Bealtser von Zentntl-helsungaaolagen, daA ele Ihr Bedlenungapersomal su den Lehr-gemeinachaften entaenden, munal elne entaprechende An« ordnung del ReichekohleBkomnUmaara beateht Sirenenprobe Im Iralnbarg Am Samstag, den 7. Augiat 1943, flndet um 10 Me 11 Uhr die Eh-probung der QroBmlarmyer&te (Luftechutzalrenen) startt. Beim Probebetrieb wlrd daa flir die »Entwamuny« vor-geeehene Signal gegebea. IMeeee Imt eln- gleliChblelbender Ton von. elner Minuten Dauer. Helm Ertttnen dieae« Signala elnd keinerlel liuftschutssmaBnahmen ш treffen. Solehe alnd nur d ami zu treffen, wenn das fUr >Fllegeralarm« vorgeaehene Signal ertOnt- Daa Signal fUr >FU«geralarm« 1st eln Heultoo von elner Minute Dauer (an- und abechweilender Ton). Das EntwaraunsMlgnal wlrd gegebeneofsiUs bei elnzelnen Slrenen nach elnlgen Stunden wiedcrholt werden. Die Wlederholunga-probe flndet In Hlnkunft jeden Fret tag um 13 Uhr statt. Preizkušnja siren ¥ Kralnburgu V soboto, dne 7. avgueta 194$, ae vrM od 10. do 11. ure preizkušnja naprave м velik »alarm« (sirene za obrambo Iz zraka). Pri tej preizkušnji ee bo dal predvideni aignal aa »prlčaikovanje« (kakor bi bilo v reanld). Ta je enako trajajoči zvok za čas ene minute. Ko zadonl ta signal, nI storiti nlkaklh ukrepov proti cferambl ]% zraka- Take ukrepe je storiti le tedaj, če se Izda za letalski alarm pi-edvideni znak. Signal za letalokl alarm je tuleči glas za Cu ene minute (naraščajoči In padajo« glas). Svarilni signal se bo v danem primeru pri poedinlh sirenah po nekoliko urah obnovil. Ponovna poskušnja se vr*l v prihodnje vsak petek ob 13. uri. Der BBrgemelAter der Stadt Kralnbarg al# ttrtUcher Luftschiitzleiter Alimetalle Alteisen Papierabfiille Hadern aJler Ari Alte MasdiSnen niw. tJbernahmcstelle von leeren Zement-Papiersacken fUr Oberkrain — Ausgabe von Bestatigungen zum Umtausdi von Blcirohren nnd Kupfer fiir Elektro-Gerate ALTMETALLH ANDEL £. Witfmann Krainburg, Oberkrain Valvasorplatz 4 —Telefon 1-41 Wlrhanlciilaalcnd en« naohwelsllchtm Prtvat-eattl ent erbaltent Unifor* men leilweder Art M* nt el. WetterlcrBeen. Blusen, Uosen, Dniformkapnen. Pelsmilntel. Pelerttck«. Petzwe«ten. Leder-a. PUzmtlefel moderne SchaB-waffen. Kontrollohren «amt ZubebBr FanrrSder. lelcbte Motorrftder. Rlldottdentsrher Warhdtenat, Klaifenfurt. РвНтлгасћвП-Conrad Plat* Nr. в. Rtif 10-30. KAUFHAUS HERBH KLAGENFURT HILFT PUNKTE SPAREN durdi Reparahir ven SfrOmpUn ufiil Trlkotwlsche Sorialvenicberangfkatte fiir die bwetzten Geblete Kiirntens und Knins _ _In Krainburg_ бНепШАе Zablungsaalforderung Bie zum 8. August 1943 eind die bis einechlieQUch Ende Juli 1943 fallig gewordenen Beitrage zu zahlen. Wena die Zahlung durch mehr al# 7 Tage verzBgert wlrd, wird ein Saumniezuschlag von 2 v. H. der riic^tandigen BeitrSge erhoben, Arbeitgebern, deren versicherungspfUchtige Aeschaftigte in Lohnstufen oder Mitgliederklassen eingereiht sind und denen die Kasse eine Beitragerechnung Ubersendet, wird bis zum Erhalt der Beitragsrech-nung Zahlungsaufschub gewahrt. Arbeitgeber (mit Ausnahme) der landwirtschaftlichen), die bieher noch keine Beitragerechnung fUr Mai bis JUiit 19f43 erhalten haben, mlissen bel der Kasse Auskunft ilber ihre Zahlungsverpflichtung einholen. Nicht frist-gerecht eingezahlte BeitrSge unterliegen der zwangsweisen Einbringung. K r a 1 n b u r g, am 7. August 1943. Der Leiter: gez.: Anton T r o p p e r, Venvaltungsdirektor. # FRANZ (^Ј^:0-[%ОЈЈ^ INH. DE. FRIEDEICH CROBATH KRilNBURG Ж OBERKRillV EiBiiMi - ihii JahRgasse Ueyr. 1883 Fernnil \'r. 211 ^Ха^кшиШ. bi JfLojui^aktuz lOdidit/MlftikcdiM. 1Клифк11м. ujkL Mtxiuiazluil GrofiHanđel in Manufaktur wieder in vollem Umfange tatig, empfiehlt sidi als bekannteste und alteste Firma des Landet * Manufaktura! Prodaja na debelo zopet odprta in redno posluje. Priporoča se kot najbolj znana in najstarejša tvrdka Gorenjske. Keparatarbetrieb IBr Herremtisđie Poprivlla moSkega perila L Dar Transportorbalter wlrd t'đi an ditsem Nagil di* Hand airf-raiOen. Soldi* Verlctzungan lassen tidi verhulen. Auf сЛ« un-vtrmeldl?ehen Arbeltstdiraminan und kleinen Wund«n obar glaidt eio Wundpfloitar ouflagam. Trnunia Plas t Cart Itonk, Varboiidpflmtai khi* Bonn/Rh. . MEDOPHARM Arznelmilt«! sind treue Heifer Ihrar G*$undh#ltl Medopharm-Arrn»ImIftel sind nur In Apothtken. •rhdiflldi. MEDOPHARM fhbrmoietitlsche Ргврого!« Ges»lljchaR ffl.b.H. MOnćhtnS 5EIT 35 JAHREN ШМРНШШМ DtJUUCHMIDaU W I b N Atuockae« det Sfiflge •• wlawi mil •tkhfm PmgW — glHch ла<А ikm Rnleree eihsHt Hie Schnittfihiglkeit, Д — В+гу. 62. KAR A \Т A У 'r f: \ BOTE Sobota, 7. avgusta i P' O®l^SI £icht§piele Allgemeine filmi reuhantl 0.in.b.H.-žweigstell> Veldes AssUng ' 6. vin. um 19 Uhr 7. Vin. uni 16 und 19 Uhr 8. VIII. um 14,30, 17 und 19 Uhr 9. Vin. um 19 Uhr Wen die Gotter lieben Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelaesen! 10. Vin. um 19 Uhr 11. Vin. um 19 Uhr 12. Vin um 19 Uhr Der siebente Jung« FUr Jugendllche nicht zugelasien! Domschale 7. Vm. um 19.30 Uhr 8. Vni. um 17 und 19,30 Uhr LieKesgeschichten Ftlr Jugendllche nicht zugelassen! 11. vm. um 19.30 Uhr Das Fraulein von Barnhelm Ftlr Jugendllche nicht zugelassen! Krainhurg 6. Vni. um 19 Uhr 7. VIII. um 16,30 und 19 Uhr ■ 8. VIII." um 16,30 und 19 Uhr 9. Vin. um 19 Uhr Frasquita FUr Jugendllche nkht zugelassen! 10. Vm. um 19 Uhr Л 11. vm. um 16,30 und Iff Uhr 12. Vin. um 19 Uhr Hoffmanns Erzilhiungen FUr Jugendllche zugelassen! Laah 7. Vin. um 19.15 Uhr 8. vm. 16.30 und 1915 Uhr 9. Vin. um 1915 ХЛ1Г Das groBe Spiel F#r Jugendllche zugelassen! 10. vm. um 1915 Uhr 11. Vm. um 19.15 Uhr 12. vm. um 1915 Uhr Der Favorit der Kaiserin FUr Jugendllche zugelassen! LHtai 7. vm. um 19 Uhr 8. Vin. um 15 30 und 19 Uhr Der Postillion im Hochzeitsrock FUr Jugendllche zugelassen! ■ 11. vm. um 19 Uhr 12. vm. -um 19 Uhr Sehwarzfahrt ins Gliick FUr Jugendllche nicht zugelassen! Miess 7. VIII um 20 Шг 8. VIII. um 16 und 20 Uhr Hochzeit auf B&renhof FUr Jugendllche nicht žugelusen! Tfeumarktt 6 vm. um 19 Uhr 7. Vin. um 19 Uhr 8. Vni. uln 14, 16 30 und 19 Uhr 9. vm. ШП 19 Uhr Meine Frau Theresa FUr Jugendllche nicht zugelassen! 11. VIII. ШП 19 Uhr 12. Vin. um 19 Uhr Lauter Liigen FUr Jugendllche nicht zugelassen! Rađmannsđorf 7. Vni. um 19.15 Uhr 8. vm. um 16 und 19.15 Uhr Front-Theater FUr Jugendllche zugelassen! 11. Vni. um 19.15 Uhr 12. vm. um 19.15 Uhr Die letzte Runde FUr Jugendllche nicht zugelassen! Schwarzenhach 7. vm. um 20 Uhr 8. Vni. um 16 und 20 Uhr Der Postillion im Hochzeitsrock FUr Jugendllche zugelassen! stein 7. Vin. ura 18 und 20 30 Uhr 8. vm. um 15 30, 18 und 20 30 Uhr 9. vm. um 20 30 Uhr Eva FUr Jugendllche zugelassen! 11. vm. um 20 Uhr 12. vm. um 20 Uhr Es flUstert die Liebe Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugelassen.' St. Veit 7. vm um 20 Uhr 8. vm. um 14, 17 und 20 итгг Die Landstreiclier FUr Jugendllche nicht zugelassen! Velđes e. vin. um 19.15 Uhr 7. Vin. ura 16.45 und 1915 Uhr 8. vm um 14.30, 16 45 und 19 15 Uhr 9. vm. um 19.15 Uhr Eva FUr Jugendllche zugelassen! 10. vm um 1915 Uhr 11. vm. um 19.15 Uhr 12. Vin um 1915 Uhr Es flilsfert die Liebe Jugendllche unter 14 JaJiren nicht zugelaesen! Wocheiner Tal 7. vm. um 13 30 und 19 Uhr 8. vm. ura 15.30 Uhr Die heimliche Grafin Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugelasser Za Jedem Film die Deutsche VVochenechau! TBl I П SCHUHFABRIK I ImlU NEUMARKTL.OBERKRAIN DRAHTANSCHRIFT: TRIO NEUMARKTL / FERNSPRECHER NR. 20 jirztlidier Sonntagsdienst Kraiiiliurg: Sonntag:, den 8- August 1943: Dr- Vimcnz Werbiiak, Krain-burg, ReiterduichlaU Nr. 2. Telefon Nr. 130. Službo dobi jvodja (kinja) kalkulator(ica) Bilančni knjigo- I5jc «e za nakup: nekaj vagiinov tiiHUNO i.dtisi ii.a.ii.o«Teifi iiii We^kuide\^rd(i>€fudM und d«r Bub ifudioren wll' odtr srch i«)bsfUnd<9 mndif, dm: Mndl h«ir«fel und •!п«м #Ig*n#n H«u>h«H grun> del, komml eln Tr*H«r tn der Rtichi-loMmf«# s«hr gvlegcnl STAATLIC^E LOTTCRIE-CINNAMHE PROKOPP WIIN Vi/I«, MAtlAHlLFERSTIASSE 3» lesflltsi I «М V, IH • V, tM Hlapca za vsa'j-a srednji obrat domača dela |;g га takoj išče. sprcimem. Na-, Ponudbe na K. slov pn K. Bote Bote Kla?enfurt KMinburg, pod pod It. 4472-1. Krojaškega va' jenca takoj sprejmem. Oskrba po dogovoru. Osebno predstaviti pri Sdiorn Anton Sdineidermei-ster und Kap- penmadier, Krainhurg, An Weiher 18. 839-1 smrekovega, )el kovega, borove ga lesa, lU, ^4 in m m, У do П cm, pararelno ah konično, iz žage Шет steklarja Z ali delavca za kakovostnih di- "'""Kh- '"'.k. lavnico. Vstop«°P"'' takoj. Cenjene P°»"dbe na Hans 2enitv8 dopise na Turn- schek, Glas-handlung, Л6-lin«. 4472-1 Pridno prodajalko, zmozno nemščine sprejme takoj Deut-sches Kaufliaus v NeumarktI. 4172-1 ITraninget, Holz groKbandel, Kla gentun, Volker-markter StriKe, ftahnubersetzung l()S3-7 Meniant Kateri gospodična ali vdbTi do 50 lot star» bi bila pripravljena stopiti kot gospodinja k o-brtniku z dobro eksistenco 56 let, ki je prezgodaj zgubil ženo. V sporazumu takojšnja ženitev. Le resne ponudbe П* K. B. Krainhurg pod „Zadovolj-nost" 866-21. hiatnermcistd Josef Hatiasih Erzcugt /ec/e Art O/en und Sjjarkerde Mannsburg Oberkrain Vajcnca za cementne izdelke in umetni kamen takoj sprejmem, zdravega in močnega z ; . VSO oskrbo v hi- X,' % Službe išče Pcrfcktna nata- ši. Anton Mo- horitsch, Ze-mentwarenerzcu-gung Althof Ш, Laak-Z. 607-1 Starejša ženska, vajena kmetskih del in kuhanja, 55 nemško in slovensko, želi namestitve v boljši restavraciji, ali gostilni. Ponudbe na K. B. Krainhurg pod „Vestna in zmožna" 82(3-2 dobi takoj služ- lo letna deklica i bo pri 4 član-|ski družini na I malem posestvu [blizu Krainbur-ga. Plača zelo vciiika. Nislov pri K. B. Krainhurg pod „Nujno rabim" 867-1. bi se rada izu- Pisalni stroj zamenjam za mo- 30. ško ali žensko kolo. Dopise na l/Ruhlieno julija zvečer sem VI K D r- L Krainburgu J moško ko- pod „8J2-10". |io znamke ,Ju- Zamenjam do-l",'°''"' ,P''. bro ohranjeno " u"*?- ' »,»* W Vi« 4 aiijvil v; L v ♦ ročno slamorez-l? f®'"'; nico 1-2 eolsko ko'0 firme, za dobro ohra- P.'"®"'" njeno moško ali žensko kolo. — Schakel Helena, Wart 266 bei Krainburg. 843-15 Kravo s teletom ... . . prodam ali io čila v kamenjam za le- meianim bla- | gom. Dopise na' K. B. Krainburg pod „Izobražena 842-2". Prodam I Mizarskega po-I močnika takoj sprejmem. Oskrba v hiši. Jo- hann Ersar, Tisdilermeister, Ober Fernig 17, Post Zirklach. 863-1 ■^aiecfibewohrteii "ZZowZs- РгорогаГ( LfTogescreme'feMfrei • ub«rf*ftel) onwenden Nvr wenn unbtdingt ndtig •tparsom auftragen* to reiehf die heute selfener gewordene Dos« long* Zoit ' Durrii Hi* Riid- j^oh* /^r«r ш |Лг Fariimeatiiitjt u irH aurH hier KohUnUau f/mr U'eg ttrtperrL ^WALTER KOIBE & CO., STEHIN J Industrijsko podjetje na Go- renjskem i&če ztL svoj poljedelski postranski obrat sposobnega vrtnarja. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo čimprejšnjega nastopa službe poslati na K. B. Kla-genfurt pod št. 4472-1. Blagajne, varne pred ognjem in vlomom, omare za spise in knjige: Hans Wernig Klagenfurt Hei-dricnstrafie B2. 8393-6 Knpim Kupim voz v dobrem stanju — težek od itMI do 180 kg — ali dam zanj drva. Lorenz Lauter, Salilog 16, Eisne-rn. 840-7 Kupim dobro o-hranjen gepeljc Ponudbe s ceno na Gartner Jakob, Goliza p Selzach. 847-7 OPOZORILO BOLNIŠNICE OALLENFELS Vsled raznih okolnosti je upravlteljstvo bolnišnice Gallen-fela prlmorano izdati naslednje opozorilo: Vsak donos živil In alkoholnih pijač bolnikom Gaukrankenhaus-a Gallenfels je prepovedan, če se pri obiskovalcih aH pa pri bolnikih izsledi prlneSena jedila ali alkoholne pijače, se bodo ista zaplenila v korist splošnega dobrega. Dpravlteljetvo. tošnie žrebe. Naslov pri K. B. Krainburg. 8бб-1б Novo tritonsko celuloid harmoniko nadite-naj ga vrne, ker mora škodo trpeti uslužbenec. Kolesa ne more nadomestiti. Primerna nagrada! Oddati prosim pri Morth & Ro55, Kohlenhandel, Krainburg. 861-22 Moško žepno uro „Ornega" г zlato verižico Honerjevo sem zgubil na „Sibila Brand" s j cesti od Ko-kovčkom zame- kritz-e po Gal- njam za dobro ohranjeno klavirsko harmoniko od 30 basov naprej ali pa za dobro ali novo moško kolo. Razlika se po dogovoru izravna. S. V. Oberfernie; 57 -pri Zirkl*cWc —1 852Лб Dopisi /K Stil Ober 40 Jahren das Wahr> lelchan fCr unsere w'stenschaft-lich erprobten und in aller Welt prokfk* bewdhrten Preparate CMneselffatorik Aktl«ii|«Mll((liaft Hamimrfl Gospodično z modrim karirastim krilom, belo bluzo, ter temno modro jopo, ki se . je vozila z vlakom proti Stein z mamo, dne '<^8. julija ob 8 uri in je izstopila v Domschalah, ter nadaljevala pot proti Lazam, naproša sopotnik, ki je imel priliko izmenjati pri autobusu par besed, za njen cenjeni naslov. — lenfelserstriGe skozi Krainburg do kolodvora. Najditelj, ki uro vrne, dobi lepo nagrado. Oddati ri K. B. Krain-urg. 8o4r22 V torek popoldne sem zgubila V ihn(mb«rr^u 9