Štev.180. POLITIČEH LIST ZA SL I NAROD. Leto XXXII. Bradnlitvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez dvoriiče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le 64 lu—12. ure dopoldne. Rakapial ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Cr«dalilr«(i telefona i ter. n. V Ljubljani, v torek, 9. avgusta 1904. Izhaja vsak dan, izvzemal nedelje in prasnike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po p trsti prejemaa: ia cele leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V up ravnil tv« prejeman: za celo leto 20- K, za pol leta 10 K, za ietrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravniitvo ie"T"ltopltarjev!!rTiŠčairT^ »•prejema naročnino, Inserute in reklamacij«. — I B b c r a 11 ie računajo enostopna petitvrsta (dolilna 72 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, a* trikrat 9 b, za več kot trikrat B b. V reklamnih noticah atane enoalopna garmondvrata M h. — Pri večkratnem objavljen|n primeren populi. UprarniSketa telefona iter. 188. Zapuščinski doneski in učiteljske plače na Kranjskem« Z obema rokama podpišem vodilno načelo dr. Susteršičevega nasveta, naj se z višek šolske potrebščine pokrije pred vsem od strani premožnejših stanov. Menda se mi je posrečil dokaz, da se ta povsem pravilni namen pri nas ne d& doseči potom doklade na osebno dohodarino. Ako tedaj letnih dohodkov pri poedinih imovitih davkoplačevavcih pritegniti ne moremo, treba se dotakniti gospodarske pod-stave vsaj takozvanih „fundiranih" dohodkov, t. j. čiste imovine. To se pa lahko zgodi na dvojen način. Ali se obdači imovina in sicer — kar posebno naglašam — izvzemši najnižje premoženjske plasti, leto za letom s posebnim imovinskim ali premoženjskim davkom, ali pa se skuša večja premoženja z davkom zadeti tedaj, kedar pridejo kot zapuščine k zapuščinski razpravi. Samo po sebi je umevno, da mora davčna mera pri davku na premoženje biti neprimerno nižja nego pri zapuščinskem davku. Istotako se razume, da morata obe davčni stroki (glej na primer Prusko) obstati tudi ena poleg druge, da le davčni nastavki niso pretirano visoki. Ako bi hoteli v pokritje zboljšanih učiteljskih plač si pomagati z enim ali drugim načinom premoženjskega obdačenja, morali bi pač opustiti misel na posebni imovinski davek. Bojim se namreč, da deželni zakon, kateri bi ga hoteli uvesti, ne bi zadobil najvišjega potrjenja. Nikakor ne radi tega, ker tak davek načeloma ne bi bil dopusten; ali meni vsaj se dozdeva, ke-darkoli pregledujem obilne številke našega razdrapanega državnega proračuna, da so skoraj vže izčrpani vsi davčni viri, ter da je le bore malo še na razpolago davčnih rezerv onemu trpinu, kateri mora gospo- dariti v dunajski palači finančnega ministrstva na cesarskem Dunaju. Ena izmed maloštevilnih davčnih rezerv, morda celo najboljša med njimi, je dandanes še od finančnega erarja nedotaknjena imovina, in torej sodim, precej lahkomiseln bi moral biti vodja avstrijske finančne politike, kateri se ne bi branil z nogami in rokami, ako bi v to davčno ograjo hotel vlomiti kak grabežljiv deželni zbor s svojimi nakladami. Proti drugemu načinu pa, proti deželnemu obdačenju zapuščin na Kranjskem, bi mogel tem manj ugovarjati, ker je isto v naši deželi itak vže z zakonom uvedeno od 1. 1875 sem. Sedanji deželni zakon o uvedbi doneskov od zapuščin k nor-malno-šolskemu zakladu na Kranjskem da-tuje z dne 6. julija 1889. Njegov finančni uspeh ni preugoden. L. 1890 vrgle so zapuščinske šolske pristojbine v kronski veljavi 29.289 K., 1. 1894 so menda dosegle svoj višek z 59 400, v zadnjem računskem skepu, odobrenem od deželnega zbora jih nahajamo izkazane za 1. 1899 s 34.207 K. Po mojem osvedočenju pa bi se po primerni preosnovi dotičnega deželnega zakona dohodki iz te deželne davščine izdatno dali pomnožiti. Ne mislim tu pač na pregloboke, korenite spremembe dotičnega zakona, dasiravno bi bila baš pri zapuščinskih pristojbinah temeljita reforma baje potrebnejša nego kjerkoli drugod v avstrijski davčni sistemi. Toda pozabiti ne smemo, da pri-stoja v tem oziru prva in glavna beseda državnemu davku in njegovemu zakono-dajstvu ter da gre v tej zadevi deželnemu zakonu le neka podredjena vloga. Navzlic temu bi' se še marsikaj dalo doseči i na tem polju, ako se vsaj odpravijo poglavitne nedostatnosti pravokrepnega deželnega zakona. In katere so to ? Zapuščinske šolske pristojbine na Kranjskem zasnovane so na progresivni podlagi, kar je vsekakor povsem umestno. V enajstih odstavkih so uvrščene čiste zapuščine po svoji visočini tako, da je n. pr. pri zapuščinah od 1000—2000 K plačati po 40 h za vsakih 200 K, dočim se pri zapuščinski vrednosti nad 200.000 K plača po 2 K od vsakih 200 K. Stopnjevanje je tedaj določeno med 0 2 in 1 % čistega zapuščinskega zneska. In tu nastane vprašanje, z a -kaj pa je zakonodavec z davčno progresijo prenehal baš pri največjih in torej za višje obda-čenje najsposobnejših zapuščinah? Onega razloga, kateri pri osebni do-hodarini naravnost izključuje neomejeno stopnjevanje, namreč neugodno učinkovanje pretirano visokih davčnih nastavkov na pravilno davčno napovedanje dotičnega cenzita, naravno odpada pri zapuščini, tedaj se sme pri izredno visokih dedščinah prav z mirno vestjo določati višjo progresijo. Dalje se dd ugovarjati, da je tarifna lestvica deželnega zakona z dne 6. julija 1888. premalo členovita. Čemu presledki od 20.000 K?! Mari ne bi bilo bolje kazalo, da se ti presledki pri posameznih stopnjah zmanjšajo na 10.000 K ter v istem razmerju zvišajo davčni nastavki? Seveda z neko omejitvijo: najnižjih zapuščinskih plasti' tudi dežela ne bi smela zadevati z večjimi bremeni. Torej n. pr. čiste zapuščine do 20.000 K vrednosti pusti se naj pri sedanji pristojbinski meri. Kar se pa dalje tiče zapuščin med 20.000—200.000 K, razpredeli jih naj novi zakon v presledkih od 10.000 K, zvišajoč pristojbinsko mero za 10 h od 200 K v vsakem presledku. Končno naj se odpravi zakonodavni nesmisel, da preneha progresija pri zapuščinah nad 200.000 K, marveč nadaljuje se naj, seveda ne „in infinitum", vsaj pa tako daleč, dokler te dopusti — finančni minister! In še drugo spremembo, katera bi vse-kako ugodno vplivala na deželne finance, oziroma normalno-šolski zaklad, živo priporočam. Predstoječi nastavki veljajo le za one dediče, katerim država po pristojbin- skem patentu z dne 9. februarja 1850., drž. zak. št. 50, odmeri zgolj 1 % drž. zapuščinske pristojbine, tedaj za starše in otroke, dede in vnuke ter za ostalega zakonskega. Vsi drugi dediči (oziroma volilojemniki) morajo prispevati k normalno-šolskemu zakladu za 50 % zvišano pristojbino. Č e m u t ql i k e skromnosti nasproti bolj daljenim sorodnikom dotičnega zapuščinarja in čemu z isto mero meriti n. p r. brata ali sestro, katera sta morda z lastnim svojim delom uspešno se prizadevala pomnožiti ostalino, in kako skrajno oddaljeno sorodstvo, katero je morebiti stoprav po uradnem ediktu kaj izvedelo o obstanku in smrti bogatega sorodnika ?! Toliko le kot pripemnjo, v katerih ozirih naj se popravi deželni zakon o zapuščinah, v to svrho da se omogoči primerno zboljšanje učiteljskih plač. V uvodnem članku nima mesta za nadrobnejšo razpravo tega samo po sebi dokaj suhoparnega predmeta. A naj se mi nikakor ne ugovarja, da bi taka sprememba le malo mogla imeti dejanskega efekta. Baš pri zapuščinskem davku odločujejo velike ostaline navzlic svoji izredni redkosti. Zakaj n. pr. je 1. 1894. zapuščinski donesek k normalno-šolskemu zakladu bil skoraj dvakrat večji nego dohodek obeh sosednih let? V računskem sklepu dotičnega leta čitati je k temu naslovu sledečo opazko deželnega računovodstva: „Ad II/5. Na zvekšavo v toliki meri vplival je donesek knez Auer-spergove zapuščine v znesku 16.689 gld." Uporabite gornje moje nasvete n. pr. na to zapuščino in — koliko ugodnejši bi bil denarni uspeh za prepotrebni šolski zaklad! In če z vso vnemo priporočam v primeri s sedanjim zakonom zvišano davčno mero za bolj oddaljene sorodnike, bodi mi dovoljeno, z rahlim prstom sprožiti vprašanje: Ali je pač a priori izključeno, da bi tudi na Kranjskem danes ali jutri baš največji in n a j i m e- LISTEK. Baronove mačke. (Prigodba iz laSkih Tirol. Priredil N. K.) (Konec.) Na vse načine je »gruntal« in »tuhtal« Janko, kako bi Bkoval kak pripraven načit »Da ta stareo presneti vse opazi. Ubiti ne morem mačk. Kaj bi rekel, ko bi samo ene zmanjkalo? Trikrat jih preSteje vsak dan. Aba, je Je res, že vem! Kamni in oni krog, to bo ie pomagalo! Babjeveren je kot sam nevemkdo. To se pa mora porabiti. Kaj bi neki bilo, ko bi mu natvezel, da hudobni duhovi rabijo večkrat pri svojih prikazovanjih mačke? Samo, kako mu to dokažem? Saj mi še govoriti ne pusti. Stoj! Ga žo imam! Kadar ga ne bo doma, botri mačke vsak dan prav pošteno naklestil, tako da bodo nazadnje vse pred menoj bežale, ako me bodo le zagledale. Toda — mik — s tem bi ravno dokazal, da tem j a z mučil njegove ljubljence. To bi pa ne bilo zdravo! — Kako bi bilo neki, ko bi jih fsak dan »vadil« b keksno rečjo, da bi mu. pokazal, da so vae njegove mačke sami hudobni du hovi, ki beže pred blagoslovljenimi stvarmi. Pa to zopet ne gre, za to bi me pa Bog kaznoval. Ali — ? V vzprejemni sobi visi na steni velik mohamedanssi molek, ali kako bi dejal, vrvica z jagodami z% molitev; naš stari ga je dobil v Carigrsdu, ko je tam okrog potoval. V tem molku so vsi božji duhovi, pravi baron, tako mu je zatrjeval neki star mehanik ali muhamedan, ne vem, kdo že, zato ga je vzel seboj in ga zelo spoštuje. Bomo pa s tem turškim molkom poskusili, sij res. Načrt je dober«. Ko je šel gospod baron kmalu potem za nekaj dni od doma, so slišali sosedje potlej vsak dan v graščini grozen krič in stok baronovih mačk, vmes se je pa slišalo, kot bi kdo tolkel in rožljal po vseh stenah sprednje sobo z verigami. Janko je porabil ugodno priliko ter vadil mačke b turškim molkom. Kmalu je izdal ves svoj denar, tako pridno jo kupoval mačkam najslajših jedil. Privabil jih je v vzprejemno sobo, po-Btavil skledo na tla, in kadar so priletele ms^ko jest, je odprl vsa okna, kakor je vselej zahteval gospod baron, potem pa mlatil po ubogih živalcah na vse pretege s turškim molkom. Seveda sq,. zbežale kmalu skozi okna in vrata na prosto. Sčasom so bile že tako navajene, da se niso doteknile najboljših jedi in bežale ven, ako so le zagledale molek. Ravno nekega krasnega pomladanskega dne je bilo. Solnce je sijalo tako jaano in svetlo, kakor bi hotelo Janku povedati, da je vse izvratno ukrenil, da se bo vso izteklo po sreči. lanko je bil dobro volje, in da bi dobil šo več poguma, ko bo treba stopiti pred gospoda barona in mu razložiti vso stvar, si je privoščil pri »belem jagnjiču« Bteklenico »boljšega«. Ko je prišel domov, je šel naravnost h gospodu, pozvonil in vstopil. »Milostni gospod baron, tužno vest vam imam naznaniti. Vae vaše mačke so obsedene«. „K*j prsuS? Kaj govoriš? Tebi se blede! Za Boga svetega, Janko, ti lažeš ! Ša nikdar me nisi nalagal, ne obrekui mojih mačk! Tako ljubke živalce!" „Pa je la resnica, kar govorim. Šele včeraj sem opazil", .Janko, pazi Be, pazi se, ako me misliš nalagati! Dokaži, le brž dokaži!" .Prosim, milostni gospod, dokažem, kadar hočete. Včeraj se mi je zdelo, da so mačke prav posebno lačne, pa sem jim dal ono Bkledo, ki bo bili še od prejšnjega dn<3 ostanki v nji. Kar videlo se jim je, kako jim je šlo v slast. Med tem sem slučajno pometal in snažil po vzprejemni sobi in snel nevede oni molek s stene, ki ste ga prinesli nekoč iz Carigrada. Kar zaslišim v salonu ropot, stopim tje pa vidim, kako so se skrivale mačke po vseh kotih. Molek som držal še v roki. Ko so pa zagledale melek, so poskakale kot blisk vse hkrati skozi okno, ki je bilo tistikrat slučajno odprto in sicer s takim ropotom in vrisčem, da sem se tresel samega strahu kot šiba na vodi". „Bomo videli. La skliči jih skup, pri-nesi jim sklede, kajti jas ne verjamem, dokler se ne prepričam na lastne oči". Janko Be je priklonil, šel v kuhinjo in kmalu prinesel polno sklado. Danes je privoščil mačkam njih jed. Uverjen je bil, da je to njih zadnje kosi!ca. Nekoliko ga je pa le skrbelo, če so mu ponesreči. vitejši zapuščinarji svet zapustili— brez lastnih otrok?! Na Kamnu, meseca avgusta 1904. Fran Šuklje. »Aljažev dom" v Vratih. Vže v soboto, 6. avgusta, so prišli s večernim vlakom nekateri turisti in letovi-ščarji. Veselje jih je bilo gledati opremljene z velikimi nahrbtniki in oborožene z dolgimi palicami. Zvečer so napravili bogo-slovei in domači pevci podoknico župniku Aljafu. D.si je v soboto nekoliko pršilo, je bilo v nedelje, 7. avguita, nebo čisto kakor ribje oko, in lepo se je videla glava sivega Triglava. Z drugim jutranjim vlakom je prišlo več kot 500 turistov"in !etoviš.3arjev, katere je pezdravil dovški žup8n. Med udeleženci so bili zastopani najrazličnejši stanovi iz vseh slovenskih pokrajin, zastopniki posameznih planinskih podružnic in zelo mnogo odličnih Čehov. Mesto Ljubljano je zastopal podlupan dr. vitez Bleivveis ; med drugimi so bili navzoči dr. Forster, ki je napravil načrt stavbe in vodil delo, dr Tominšek, Senekovič, družina Pollakov*, MajdiCeva, dr. Stempiharjeva itd. ; izmed Čehov smo opazili Chodounskega. Franta MRreša, Prahen-skega, Prusika. Navzočih je bilo tudi več slovenskih in čeških duhovnikov. Med prijaznim zelenjem se vije pot iz Mojstrane mimo PeriČnibu proti Vratom 2'/j ure hoda. Nekateri so šli peš, drugi pa so se peljali z vozovi. Sv. mašo je daroval g. Janko Miakar ob '/j 12. uri pod milim nebom ter blagoslovil novi dom. Mtd sv. mašo so popevali bcgoslovci in domači dovški pevci pod vodstvom g župnika Aljaža. Pred hišo je imel slavnostni govor predsednik »Slov. planinskega društva«, profesor Orožen, ter povdarjal, kako so se že od nekdai zanimali tujci za to prekrasno dolino. L. 1837. je prišel na večer svojega življenja v Vrata grof Hohenvvart, 1. 1836. je priSel v Vrata slavni botanik Freyer in drugo leto zopet. Pred 60 leti je pr.šil v Vrata saksonski kralj Friderik Avgust. Usedel se je na skalo ter občudoval te veličastno gore: Triglav, Cmir, Stenar, Pihovec, Suhi Plaz, Rog co, Dovški Spik, Kukovo Spico itd. Res, prekrasen ja razgled cb lepem vremenu na te naše gore! Nato so zapeli pevci: »Lipa naša domovina«. »Oj Triglav, moj dom«, »Hsj Slovani«. Banket, katerega se je udeležilo kakih 70 oseb, se je vršil v obednici Tu so se vrstile napitnine. Govorili so dr Tominšek, Caodcunski, Šilhar, Franta Mareš, Prahenaki, dr. Vilfan, dr. Rybaf, Gustin in napivali g. župniku Aljažu. G. župnik Aljaž ee je spominjal, kako so prišli 1. 1860. komaj štirje ali pet turistov vsako leto na Triglav in kako je dandanes; napil je Chudounskemu in mlademu planinskemu naraščaju. Odbor je poskrbel, da je bilo tudi za ostale goste dovolj jedila. Kuhalo se je na prostem v štirih kotlih : golaž in pečenka. Kuhale in stregle so odlične dame : Dr. To-minškova, dr. Kušarjeva, dr. Forsterjeva, Mikuževa in druge, stregli so pa tudi go spodje. Veliko pozornosti in smeha je obu dil planinski »Janez«, ki je prodajal svoje praške »šunke«. Med obedom je prišlo veliko turistov po novi Tominškovi poti s Triglava, iz Ljub Ijane pa se je pripeljalo mnoga pevcev »Glasbene Matice«. Bilo je mnogo zabave v tem prostem planinskem svetu, v tej lepi dolini. Izletniki so morali kmalu odhajati, ker se je večina z večernim vlakom vie vračala proti domu, drugi pa so prenočili v Vratih ter napravili drugi dan izlete v gore : na Triglav, čez Lukmo v Trento. Tako se je torej vršila otvoritev »Aljaževega doma« v Vratih v spomin desetlet niče »Slov. planinskega društva«. Upati smemo, da se bo polagoma povzdignilo zanimanje za naše planine in gore, da jih ne bodo občudovali in obiakavali samo tujci, temveč tudi domačini v večjem številu. Upati smemo, da utegnejo postati sčasoma Vrata, ta prekrasna naša dolina, ne samo prenočišče in zavetišče, temveč središče slo venskega planinstva. Rusko - japonska vojska. Kuropatkin se je srečno umaknil. Tokio, 8. avgusta. Japonci z občudovanjem govore o uspehu generala Kuropatkina, ki je spravil svojo armado v Ljaojan, ne da bi doživel kako katastrofo. Stal Š5e ori Kajpinu je bilo za Ruse zelo neugodno. Ganeral Kuropatkin je sicer s svojim neprestanim umikanjem in uničevanjem dragocenih zalog izgubil nekaj na svojem vgledu, toda rešil armado in vse obveze. Navidezno se je hotel general Kuro patkin postaviti Japoncem po robu pri Daši čavu, toda izgube na levem krilu in pribli žovanje takušanske armade je prisililo Kuropatkina, zapustiti brez resnega boja Inkav, Hajčen in Njučvan. Olločilna bitka se bo bila bržkone pri Ljaojanu, kjer se bo moral general Kuropatliin spustiti v boj. Okuova in Nodzuova armadi potiskata Ruse od juga, dočim zamore Kuroki na poljubno stran na pasti Ruse. Po zasedi Inkava so Japonci dosti bolje preskrbljeni z živežem in je gibanje japonskih armad mnogo proBteje. Japonci so popravili zopet železnico, katero so Rusi na Bvojem hitrem umikanju malo po škodovali. Peterburg, 8, avgusta. (Uradno.) Generalni poročnik S a h a r o v brzojavlja 7. t. m. generalnemu štabu: Do danes opoldne se na operacijski čiti mandžurske armade ni nič izpremenilo. Peterburg, 8. avgutti. Kakor po roča ruska brzojavna agentura iz Ljaojana, so se Rusi umikali radi sledečih razlogov: Oddelek generala Sisuliča se je umaknil za pustivši zadaje čete na višine pri Jonuilinu na glavne pozicije. Čete so be branile do večera ter pognale sovražnika večkrat nazaj. Zvečer je došlo poročilo, da sta prisilili dve japonski diviziji generala Kaštalinskega do umikanja ter je bilo torej Sisulifievo levo krilo brez zaščite, ni kar so se pričeli umi kati Rusi na celi črti. Japonci niso opazili, da smo se umaknili ter so cel dan streljali na od nas zapuščene pozicije, ko so bile ruske čete že v Hajčenu. Berolin, 8 avgusta. Peterburški do pisnih »Beri. Tageblatt« poroča: Tukajšnji krogi so mnenja, da pri sedanjem položaju Japonci Rusov ne morejo obkoliti in odrezati od Mukdena. Kurokijeva armada stoji južnovzhodno med Guzanrom 5 in Erdahom 30 klm. od Ljaojana, Nodzu 45, Oku pa 40 klm. od Ljaojana, kjer se bo bržkone vršila odločilna bitka, ako se ne bo Kuropatkin odloči', biti se z Japonci v mukdenski Ko so zagledale mačke skledo na tleh1 so prilezle iz vseh kotov. Toda glavna stvar je imela šele priti. Komaj je čakal baron, kaj ko iz tega. Janko stopi k steni, sname molek in stopi k skledi. Kakor bi trenil, so izgubile živali vso slast do jedi, debelo so gledale Jankota, a še bolj nesrečni molek. Kmalu bo poskakale vse skozi okna in vrata. „Rotim te, prosim te, Janko, ubij vrage, sicer ne ostanem minuto več v hiši! Nikoli bi ne bil mislil, da imam hudobca v stanovanju." Nato plane baron v svojo sobo, se trdno zaklene in zleze pod posteljo. Ta dan je bil za Jankota najlepši v celem njegovem življenju, kakor je pozneje pravil. Jezno je pri-hitel z velikim okleščkom v roki na dvorišče, pobil vse mačke, nato odprl klet, potegnil iz nje starega mačka in ga zapodil iz hiše. Tega ni hotel umoriti tako neusmiljeno, podaril mu je življenje. Potem je šel ponosno naznanit gospodu baronu, da so mačka vse mrtve. Gospod baron ni hotel, da bi minil današnji dan kar tako, slovesni dan, ko je oprostil Janko s svojim pogumom njegovo hišo »hudobnih duhov«. Pohvalil je svojega vedno zvestega služabnika Jankota i a za spomin napravil prav imenitno poje- dino. Med jedjo si je Janko mel zadovoljno roke in ae gladil po trebuhu ter prosil Boga, da bi vedno tako ostalo. Res je ostalo pri tem, da še več: gospod baron ni imel Jan kota več za svojega slugo, ampak ca svojega prijatelja in rešitelja. Oba sta spoznala, da je boljSe, ako je človek sam meso, kot da bi ga metal mačkam. Ljudje bo pač ljudje, mačke pa živali. Samega veselja je pravil Janko pozneje to zgodbico svojim najiskrenejšim prijateljem. Ti so jo povedali naprej, in kmalu je vedelo celo meBto, kako se je baronov Janko iz nebil črnih mačk. Samo gospodu baronu si ni upal nobeden nič povedati. Ko je bil nekoč gospod baron pl. R. povabljen na neko gostijo, je to povedal eden njegovih ožjih prijateljev v zabavo. Precej je vsak mislil na barona pl. R. Ta je pa vstal in rekel: »Da ni bil moj Janko tisti, ki mi je zagodel to burko, jaz bi se pošteno ujezil. O njem sem bil pa vedno prepričan, da je bistroumen dečko, in jaz sem ponosen, da me je rešil neumne Iju bežni do mačk in moje praznovernosti. Turški molek naj visi gori za spomin in moj Janko mi bo ostal najzvestejši prijatelj in moj rešitelj do smrti.« nižini. Temu nasprotuje močno vtrjevanje Ljaojana in težkoče pri umikanja tako mnogo številne armade, prevoz tako velikanskih zalog živil čez reko Tajci, katerih Rusi ni kakor ne smejo uničiti ali prepustiti Japoncem. Polkovnik Gedke poroča iz Ljaojana: Zahodni ruski oddelki so imeli 7. t. m. severno od Htjčena ljute spopade z Japonci. London, 8 avgusta. Kakor trdi »Daily Mail«, stoje Rusi na črti Aupin-Jan-cshan ter se utrjujeio nekoliko mil) zahodno od Jušulina. Deli ruske južne armade se vedno umikajo. Glavne čete ruske armade med Kurokijem in Liaojanom se navidezno pripravljajo na odločilen odpor proti nevarnemu gibanju japonskih kril. Rasna mnenja o ruskih namenih. Nekateri listi so mnenja, da stoji znatna ruska armada pri Vladivostoku. Tako bi se pojasnjevalo, kam je šo triko na bojišče doSlega ruskega vojaštva. Ta armada bi v določenem slučaju oodpirala Kuropatkinovo armado in prijela Japonce od zadaj in od Btrani. Port Artur. Čifu, 8 avgusta. Ruski begunci, ki so zapustili Port Artur 4. t. m, pripovedu jejo, da so japonste čete zavzete vtrdbe na Volčji gori ter so sedaj oddaljene le eno vrsto cd trdnjave. Tudi zatrjujejo, da je zadela neka japonska križarica ob mino ter se potopila. Ruska bojna ladja »Bajan" ima le ma;hno luknjo nad vodno črto Luknjo ji je napravila eksplozija neke mine. Japonci so zasedli Luizin zaliv ter nameravajo napasti trdnjavo od zahodne strani. Od 28. julija ni bilo nobene važnejše bitke. Rusko topništvo vedno vzremirja Japonce. London, 8. avgusta. V Tokiu tr dijo, da ni resnično d.» bi bili Japonci poraženi od 26. do 28 julija pred Port Arturjem in da dotično btesljevo poročilo ni resnično ter da so izgube neizbežna posledica zmagovitega prodiranja. List „Novi Kraj", ki izhaja v Port Artunu in od katerega je par številk prišlo v Č i 1 u (!) popisuje te dogodke, ki se pa bero kot končni japonski u s p p h. Japonska jrtilerija je pričela streljati 25. julija. V nastopni noči so spali Rusi, ki so se razprostirali v dolžini 25 kilometrov s pištami v rokah v obrambnih jarkih. Naslednji dan so Japonci nadaljevali bom bardiranje do večera na celo rusko črto. Dne 27. julija je bil najhujši boj. DcStio rusko krilo pod poveljstvom generalnega majorja Kondradjenka je moralo mnogo prestati. Ob 9 uri so Japonci pričeli z na skokom inlanterije. Ruska artilerija je streljala neprenehoma Eao uro so prodirali Japonci neprenehoma proti ognju, ki je bil tako strašen, kakor če bi sb tisoč salv združilo v eno eksplozijo. Nakrat so Japonci ustavili prodiranje. Rusi so zaklicali .Hura !", v tem trenotku pa je došlo poročilo generala ateslja, da je japonski napad na desno krilo b la maska, za katero se je skrivala japonska koncentracija zanapadnalevo rusko krilo, katere klju5 je Volčja gora. Končno so Japonci zavzeli Volčjo goro. Pariz, 8. avgusta, V Peterburgu (?) so mnenja, da pade Port Artur tekom 10 dnij (?). Pariz, 8 avgusta. Kakor poroča „Matin" iz Londona, so Japonci zadnjikrat bombard rali Port Artur 50 ur brez prenehanja. V pomorski bitki, ki se je vržila za-jedno z napadom od suhe strani, je bila močno poškodovana japonska križarica »Či-joda" ter je za boi nesposobna. London, 8. avgusta, Iz Čifu poročajo, da je 31 julija priplul iz Njučvana v Port Artur parnik „N|Učvan", ki je pripeljal v Port Artur rusko artilerijo iz Njučvana in 65.000 krogelj za topove. (Ako ie ta vest resnična, tedaj je japonska blokada jako nezadostna ) London, 8. avgusta. Iz Čifu poročajo, da bo Fort Artur gotovo padel v enem ali dveh mesecih. To je le odvisno od japonskega delovanja. To mnenje je izrekel neki odlični Rub, ki je ravnokar došel s 15 drugimi begunci. Tbu, svoje častno meščanstvo, katero mu je svoj čas poklonilo mesto. Demonstracija v Budimpešti. Socialno - demokraški delavci so v nedeljo dne 7. t. m. priredili v Budimpešti demonstrativni sprehod, pri katerem je bilo 30000 aocialnih demokratov. Shod je imel namen demonstrirati proti ogrski vladi, ka-tera hoče nastopiti proti socialni demokraciji na Ogrskem. Nemirov ni bilo. Francija in Vatikan. Iz vatikanskih krogov poroča uradni brzojav, da ob obletnici svojega kronanja papež ne bode sprejel kardinalov, ker noče imeti poliMntga govora, kateri bi še bolj poostril razmere do Francije. Turčija je že pred štirimi leti imenovala Asjin beja, kateri je bil svoiečasno turški konzul v Budimpešti, poslanikom pri Vatikanu. Francoska vlada je takrat povzročila da ni nastopil svojega mesta. Vsled razpora med Vatikanom in Francjo je pa sedaj turška vlada naročila Asaim beju, dtt naj nastopi svejo službo, za katero je bil ie pred štirimi leti določen. Italijanski po alanik pri turški vladi deluje na to, da bi Turčija ne izvedla svojega sklepa, ker bi rada sama izvrševala pokroviteljstvo itali janskih misijonov v Turčiji, a ta bi rada, da bi to izvršila vatikanska riuncičtira v Carigradu. Srbija. Pod predsedstvom srbskega kralja bo te dni ministrski avet, v katerem bc do re šeno vprašanje o kraljevem kronanju. Agitacija proti kronat j i je vedno živahnejša, ker bo na Srbskem slaba letina. Suša je popolnoma uničila turšico in češplje. V po-sameinih krajih se boje lakote. V Balgradu je že sedaj velika draginja. Z Balkana. V angleški zbornici je izjavil državni iajnik, da bode turška vlada najbrže protestirala proti zvišanju tujih orožniških častnikov. Sicer pa je mnenia, da je položaj v Makedoniji polagoma vedno boljši. »Preporec«, glasilo demokraške stranke v S.fiji piše o organizaoiji makedonske re voluciiske stranke: Notranja makedonska organizacija ima nekak svoj generalni štab, kateri vodi revolucijski boj. Vsa Makedonija je razdeljena v okrožja, katerih pred stojniki izpolnjujejo povelja generalnega štaba in vodijo postopanje svojih čet. Generalni štab ima svoj glavni stan v nepristopnih gorskih krajih, kjer urijo vstaške Čete in iimajo tudi skladišča z orožjem. V vstaški makedonski organizaciji bo ponajveč Makedonci, ki žive kot mirni kme-tiči v svojih vaseh in so obenem tajni agenti notranje organizacije, kateri gospodarijo deželi. Izdajalatvo in neizpolnitev ukazov na znanijo takoj generalnemu štabu, ki takoj izvrši sodbo. Smrtni obsodbi nikdo ne uide, prej ali slej je umorjen, naj se skrije kamorkoli. Vlada je namerata posledobno skupščini predložiti troške v odobrenje. Poročila o slabi letini so povzročila govorice, da se preloži kronanje. Ker so ministri na dopustu, ni vlada še ničesar ukrenila. Turška vlada je v zadnjem času zopet poskušala odpraviti predpravice pravoslav nega patriarhata o sodni tapuščinski pravici. Na proteste patriarhove se ni ozirala. Sinoda je sklenila še enkrat odločno prote stirati in če bode ostal protest brezuspešen, bode izjavila da je patriarhat zasledovan in zaprli bodo vse pravoslavne cerkve. Turška vlada je odklonila zahtevo Ru sije in Avstrije za zvišanje števila tujih orož niških častnikov v Makedoniji Turčija izjavlja, da ji finančno stanje ne dopušča ugoditi zahtevi. Turška policija je v Cirigradu zaprla veliko Bolgarov in Armencev in upravičuje svoj korak, ker je baje v hiši nekega Armenca našla dva zaboja bomb. Iz S.fije poročajo, da so se skoraj vsi makedonski begunci povrnili domov. Tudi 5400 beguncev z drinopoljskega vilajeta, kateri so najeli v Bolgariji polja, Be bodo, ko dozore poljski pridelki, povrnili v svojo domovino. Ker je pa 7. t. m. pretekla doba, do katerega dne naj sa begunci povrnejo v Turčijo, bode pri Turčiji bolgarska vlada posredovala, da podaljša rok za povratek v domovino. Napad na predsednika v Uruguayu. Ko se je predsednik uruguayske Ijudo-vlade peljal 6. t. m. v Montevideo, se je pod vozom unela mina. Predsednik ni bi ranjen. Trgovska pogodba z Italijo. Iz Valombrose poročajo, da so se italijanski in avstriiski pooblaščenci sporazu- meli glede pogodbe. Rizpravo so odgodili, da odobre dosedanje sklepe na Dunaju. V ta namen odpotuje nekaj avstrijskih pooblaščencev na Dunaj. Mednarodni odbor anarhistov je priredil v nedeljo v Barceloni velik shod. Govorniki so ostro napadali vero, državno avtoriteto, kapital in meščanstvo. Sklenili so v Tanger poslati anarhista Noyana, da se posveti propagandi. Angleži v Tibetu. Angleška ekspedicija je bila 3. t. m. utaborjena 13 km od Potale, v neposredni bližini zasebnih vrtov Dalaj Lame. Angleže je obiskal v spremstvu kitajskih vojakov kitajski amban, katerega je sprejel angleški poveljnik Vounghousband. Angleškim četam ni dovoljeno iti v mesto Lhasso Dalaj Lama je zapustil Lhasso, še predno so došle angleške čete. Naslednik Plehvejev. V Peterburgu so mnenja, da bode Witte najbrže imenovan ruskim ministrom za notranje zadeve. General Wahl, o katerem so menili, da postane Plehvejev naslednik, je zapustil Peterburg. Car želi, da Plehvejev naslednik zvede vse načrte svojega prednika. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. avgusta. Stoletnica, odsar se je ctsir Franc iridel naslov avstrijskega cesam, ae bo praznovala v ljubljanski stolnici 15. avgusta s slovesno službo božjo in % zahvalno pesmio. Spremembe v ljubljanski škofiji Župnija Hotederšica s« je izločila iz vrhniške dekanije in se priklepila idri aki, nasprotno se je pa iiločila župnija Vrh (Sv. Trije kralji) iz idrijske in se prikhpiia vrh niški dekaniji. Župnija Studeno, pripadajoča doslej cirkniški dekaniji, se je priklopila po-stojinski in župnija Vret.ie, deslej v pošto-jinski dekaniji, trnovski dekaniji. Nameščen je čast. g. Josip Lavtar za kapelana na Vrhniki. Učiteljske sadove. Za nadučitelje so imenovani gg.: Franc Ketev Ribnici za Banjaloko, IvanPetrovčič v Ko-privniku za Kranjsko goro, Mihael Debelak v Zagorju za Šmartno pri Litiji, Iv. Sprachmann za Čatež. — Dalje so bili imenovani za def. učitelje prov. učitelji: Franc Kuhar zaSt. Gotthard, Vin-cencij Zahrastnik v b'ški za Skofjo Loko, Adolf Haimel v Trnovem za Cerknico ; za def. učiteHce prov. učiteljice gdč.: Julija Kos v Ž dimljab, Marija H e c k i n g v Zagorju, Ana Pfeifer v Mozelju, Zofija Kalan v Gorjah za Kostanjevico. — Prestavljeni so gg.: nadučitelj Teodor Schuller iz Hotederšice na Rakek, učitelj Franc Čuk v Gorenji Logatec, učitelj JožefTschernev Drago, def učiteljioe gdč.: Marija Gantar it Čateža v Lož, Amalija Oblak iz Tre belnega v Vel ko Dolino, Frančiška B a y e r v Grahovo, Marija Vider v Boštanj. Gdč. Apolonija Dolinšek pride na šolo v starem trgu pri Poljanah. — Umirovljen je nadučitelj v Mirni peči g. Anton Požar. — Naslov profesorja je dobil gimn. učitelj g. F e 1 i c i j a n Apris-n i g v Kranju. — E lorazrednici se ustanovita vSmihelu in H r u š e v j u v postojnskem okraju; enorazrednica pri s v. Petru v Ljubljani se pa razširi v dvo-razrednico. Zasedanje deželnih zborov. „Neue Wiener Tagblatt" poroča, da bodo v tretjem tednu meseca septembra sklicani vsi dež. zbori. V prvih dneh meseca novembra bo sklican drž. zbor. Osebna vest Obolelega vseučiliš kega profesorja v Freiburgu g. dr. V. L e v c a , sina dež. šolskega nadzornika g. F r. L e v c a bodo prihodnji četrtek pripeljali v domovino. Upajme, da si v domačem zraku kmalu okrepi zdravje. Za vodovod v Slavinl je poljedelsko ministrstvo dovolilo 21.440 K državne pod« pore, to je 40% proračunjenih troškov. Za vodovod v Oodovlču je vlada te dni nakazala drugo polovico državne podpore v zneaku 3940 kron. Štrajk misarjev na Reki. Na reki so vsi mizarski pomočniki stopili v štrajk, ker gospodarji niso hoteli ugoditi zahtevam, ki so jih stavili pomočniki. — Napad Italijanov v Bohinjski Bistrici Dne 31. m. m. ob 12. uri ponoči je šlo več tolminskih delavcev po cesti v Bohinjski B strici mimo goit lie Josipa Mencingerja. Tu so opazili 9 d) 7 Italijanov, ki so nekaj skrivali v rokah. Po kratkem prepiru so se Tolminci oddaljili. Kmalu nato so prijeli Italijani streljati iz samokresov ter ranili Andreja Murnika. Tudi Ivan Pirk je našel v svoji obleki krogljo, ki ga pa ni ranila. Istočasno so nrilatele kroglje tudi v omenjeno gostilno. Orožniška patrulja, ki je si šala strola, je prihitela na pozorišče ter našla okoli ranjenega Murnika zbranih več delavca®, od Ita ijanov pa nobennfija sledu več — Smohor v ognju Iz Beljaka poročajo, da je včeraj popoludne ob 5 uri pričel goreti trg smohor v Ziljski dolini. Streha cerkve se je udrla. Tudi poštni urad je postal žrtev ognja. Pravijo, da so zažgali berači. Dodatno se nam še poroča o tem požaru : 90 hiš je v ognju. Iz Beljaka je šel na pomoč posebni vlak gasilcev. Cerkev pogor. — Veselica v prid pogorelcem v Smihelu, katero je priredilo dolenjelogaško tamburaško društvo .Sloga", se je dobro obnesla. Vidi se, da društvo napreduje. Na veselici je bilo tudi več tujcev. Domače občinstvo bi se pa lahko v večjem številu udeležilo veselice, saj je bil prebitek namenjen ubogim pogorelcem. — Ogenj v Krškem V nedeljo je bi o Krstih v zastiv^h. Po sv. m»š> ob 11. uri jo blagoslovi! mastni žuonik g. I-R inier novo orod'e grelnega druHva pred župno c^rkviio. Ndbrojna množica je bila navzoča. Na istem kraju so je včerai zvečer zbralo veliko Stavilo ljudstva. Nastal je ogenj v Koritukovi hiši. Kmalu so zgorel« 4 hiše, Koritnikova, Vavpotčeva in 2 Cesarjevi. V.demski gasilci so b li prvi na mestu nesreča. Vrlo )e pomagalo vojaštvo. V nevarnosti je bilo šolsko poslopje in sosedne hiše. K ao gasilci omeiili požar. — Umrla je v si jodnji S šlsi Ivana Tomberger roj Tome. Pogreb bo jutri, — V Spodnji Šiški stremi nekaj za vednih mož a preaitkom velike ljudske veselice pomagati družbi sv. Cirila in Metoda, ubogim šišenskim šolarjem ter prostovoljnemu gasilnemu društvu v Šiški na enake dele. Veselica S3 vrJi dne 2 8. avgusta 1904, to je na slavno-znano šišensko »Komarjavo« nedeljo na za ta dan ze'o ratširjenih vrtnih in v gostilniških pre štorih g istilne gospe Julije Povše, posestnice v Spodnji Siski, Sv. Jerneja casta št. 205. blavna druStva naj se pri določitvi veselic n« t a dan blagovolilo ozirati. — Ogenj. Sela 8. avg. Sinoči je pogorela Podhonšku št. 1, hiša z gospodarskim poslopjem do tal. Zgorelo je tudi nekaj živine. Pogorelec je bil zavarovan za malo svoto. Goreti je začelo na gospodarskem poslopji. — Utonil je v Ameriki v Steboyyanu Wis naš rojak Franc Somrak. — Pri kopanju utonila je v Krki 141etna posestniaova hči Matija Jurečič iz Mraševeera. — Nov most čez Savo pri Trbovljah bo v kratkem d )gotovlj*-n. — Utonil je dne 7. t. m. okrog 1 ure popoludne pri kopanju v Ljubljanici pri Slapih občine D. M. Polje tovarniški dela vec Jakob Pokovec. — Deželni hidrotehnik bode v kratkem pregledal vodniak v Gibrčah pri Senožečah ter preiskal vir za vodovod v Senožečah. — Konj splašll se je Tereziji Nemec iz Ihana. Ženska je skočila z voza in ae na glavi nevarno poškodovala. Umrla je v Skcfji Loki hišna pesast niča Katarina Koprivec, mati kapelana č. g. Petra Koprive a. Naše iskreno stžalje. — Otrok v ž rjavici. Nevarno poškodoval se je v Triiau enoletni Ernest Trott. Padel je pod ognjišče v žerjavico ter se po op'i glavi nevarno opekel. — V mlatilnem stroju V Hrašah pri Postojni je Mariji Delak odrezal mlatilni stroj tri nrste. — Kap je sadela dne 31. julija 471etnega posestnika Franca Jamnika iz Podreč, okraj Kranj, v hiši posestnika Su-staršiča, ko je lezel po lesenih stopnjicah v prvo nadstropje. Padel je bržkone zadet od kapi po otopnjicah ter na mestu umrl. — Slavlje prostovoljne požarne brambe v Postojni povodom 251etnlce se vrši nepreklicno dne 14. avgusta po sledečem sporedu: V predvečer mirozov z bakljado. 1. V nedeljo dne 14. avgusta budnica. 2. Ob 7. uri zjutraj sprejem z jutranjimi vlaki došlih gostov. 3. Oo pol 9. uri sv. maša za požarne brambe. 4. Po konfani maši zbirališče na glavnem trgu, potem odhod k slavnostnemu vlaku. Pozdrav p n. gostov ob slavoloku; defiliranje in odhod v trg. 5. Ogled trga. 6. Ob 11. uri zborovanje delegatov v šolskem poslopju. 7. Ob pol 1. uri slavnostni banket v hotelu »Ribnik« (kuvert K 2 80) 8. Popoldne ob pol uri zbirališče na glavnem trgu, odhod v jamo. (Vstopnina za gasilce v dru štveni obleki 50 v., za druge l K) Zvečer nmetalni ogenj. — Sodelovanje vojaške godbe pešpolka at. 87 ob jamski slavnosti in koncert tu v hotelu »Pri kroni« sta osigu-rana, Rizdelitev moštva za obed v Postojni naznanila se bode dotičnim načelnikom z izkaznicami. V ostalem je pa slavnostai odbor drage volje na razpolago, odgovarjati nemudoma na morebitna vprašanja. — Vlak je povosil v Pueblu v Ameriki Slovenca Andreja Sirola. ljubljanske novice. Ljubljanska skupina avstrijskih železniških uradnikov priredila je izlet z zabavnim vlakom na Bled. Vkljub temu, d« sta bili dve slavnosti (otvoritev koče v Vratih in pevska slavnost v Mariboru) je bila vde-ležba obila in smejo biti gospodje žel. uradniki zadovoljni, ker jim je naše občinstvo pokazalo svojo naklonjenost. Zabavni vlak odpeljal sa je iz Ljubljane ob 119 in koj pri odhodu je godba zasvirala par komadov in pozneje še na vsaki postaji, kjer so vstopali novi gostje, h Lesc so šli potem nekateri peš, drugi so so zopet vozili na Bled kier so se izletniki vstavili pri g. Paternelu. O polupetih pričel Be je cvetlični korzo, katerega je spremljala vojaška godba. Nakateri čolni so bili prav okusno okrašeni ter so potem dobili tudi tekmovalci nekaj daril. — Ob poluoam h pričel se je koncert, katerega je večinoma izpolnila vojaSka godba, kntara ie prav lepo in eksaktno igrala. — Nastopil je tudi dvakrat pod vodstvom znanega gospoda Pahorja moški zbor, kateri je prav krepko in precizno zapel štiri zbore. Pevci so bili večinoma g. želez, uradniki. Gospodu Pahorju pa čestitamo na izbornem vspehu, in veselilo bi nas večkrat slišati njegov zbor. Ravno tako je izborno izvajal Št. Viški mešan zbor šest prelepih narodnih popevk pod vodstvom gosp. Žirovnika, ter je moral na splošno zahtevanje še nekaj pesmic dodati. Ves aranžma je bil pri tako veliki udeležbi izboren in gospodje uradniki smejo biti ponosni na uspeh katerega 'so dosegli in kakor smo culi proti volji nekaterih. Veseli nas posebno, da se niso sramovali pokazati svoje narodnosti kar izpričuje slovenski program nad katerim so se izpodtikali nekateri ljubljanski po sili nemci. — Le tako naprej! Živela slov. zavednost 1 On»»iti moramo še aroganco nekaterih natakarjev v Lujuni kopeli (Lou sanbad) kateri niso hoteli na slovensko zahtevo niti za denar dati pijače in jedil. — To je pač žalostno, da se na slovenski zemlji drzne kak privandran natakar sramotiti slo ženski jezik. Pri drugem izletu priporočamo izlet prirediti na kak tak dan, da no bode drugih slavnosti ii uverjeni naj bodo, da sa bode občinstvo gotovo v mnogobrojnejšem š;evilu odzvdo prijaznemu vabilu, P. n. g spodje uradoiki, nastopite vselej tako odločno in možato in potem vas moramo spoštovati in podpirati. Tobačno delavstvo je v nedeljo imelo na Piankarjevem vrtu veselico, pri kateri je vladala prijetna zabava. Vsi prostori bo bili natlačeno polni, dokaz, koliko simpatij vzbuja društvo tobačnega delavstva med občinstvom. Na vnaelici je svirala kamniška godba. Umrla je včeraj gospa Ana Sahvvings-hakl, posest niča v Kolodvorskih ulicah, stara 53 let. Na mesečni semenj je bilo 8. t. m. prignanih 949 konj in volov, 350 krav in telet, Bkupaj 1299 glav. Kupčija je bila pri govedi kakor pri konjih dobra, ker so priUi po govejo živino Korošci, po konje pa Lahi. Davčna administracija v Ljubljani dne 11. 12. in 13. t. m. zaradi snaženja prostorov za stranke ne bo uradovala. Tatvina. Kuharici M D. na Martinovi časti je bila iz spalnice ukradena srebrna ura. Konj splašll se je včeraj Jakobu Ko-dinu iz Zalej na Rasljevi cesti. Konj je podrl neko drevesce in poškodoval neko ograjo. Kacih 50 tujih nemških učiteljev je včeraj obiskalo Ljubljano m si ogledalo Grad, javna poslopja, nekatere cerkve in druge znamenitosti. Vihar s točo smo imali danes popoldne v L'ubl|ani. Toča je bila jako debela. Razne stvari. Najnovejie od rasnih strani. Dr. Edvard Hauslick, znamenit glasbenik, je umrl v Badenu pri Dunaju. — Stavka v Bory«lavu je končana. Večina delavcev petrolejnih jam je izjavila, da gre zopet na delo. — 10 0.000 zidarjev je brez dela v Naw Jorku. Nezgoda na kolodvoru. Kakor poročajo iz Madrida, razpočila se je na lion-skem kolodvoru lokomotiva nekega ošabnega vlaka. Eien popotnik je mrtev, 20 pa poškodovanih. Večina popotnikov je bile kmečkih delavcev. Nečloveikl sin. V Szagelinu je raz delila 80 etna Jožefa Horvath svoje premoženje med sedem otrok pod pogojem, da sme živeti pri vsakem dva meseca. Ko je prišla k svojemu sinu Mihaelu, zaprl je starko v svinjak, kjer jo je imel zaprt« poldrugi mesec. Tedaj pa so obiskale neilove- Ikega brata njegove sestre ter sapazile to njegovo počt njanje. Stvar so takoj nazna nile policiji, vendar pa niso botele vsprejeti svoje matere pod strebo. Nekdaj imovita starka je morala iti v ubožnioo. Nečloveškega sina ao saprli. Poiigalca so llnCall. Iz TemeSvara poročajo : Prebivalci občine Te kes so bili telo razburjeni radi čestih požarov. Minoli teden so zapasili s yolja *e vračajoči kmetje Konstantina Szaiesa, ki je saiigal na dvorišču svojega Boseda dva snopa slame. Del kmetov je pogasil otrenj, drugi pa bo streljali za beguncem. Ko se je od več strelov zaaet zgrudil na tla, so tepli truplo toliko Basa. da je bilo vse zbito. Raditega Be ježe pričela preiskava. O koleri v Teherana se poroča, da pojeniuje. Umrljivost se je znižala od 1500 ■lučajev na dan na 800 slučajev. L* med domačini vlada velika panika, ker se livila »elo draže. Vsled bega domačinov so prenesli kolero tudi v okolico. * Ttltfonska In br^olavs« poročila. Japonsko-ruska vojska. London, 9. avgusta. Iz Ljaojana pribaja vest, da bodo Rusi spreccenili svojo bojno taktiko. V Ljaojanu je imel ruski vojni Bvet sejo, v kateri je sklenil, da se naj sedanje posicije ne zapuste, nego Be jih mora držati in braniti. Rusi hočejo držati tudi pozisije na jugu in iztoku, o katerih je bilo preje sklenjeno, naj se jih zapusti. Peterburg, 9. avgusta. (Kor. urad.) Ruska brzojavna agentura poroča is Muk dena: Boji 26. do 28. julija so se vršili v oddaljenosti najmanj 10 vrst od Port Arturja. Peterburg, 9. avgusta. V Vladivo-stcku je kapitan angleške ladje »Knight« pred ondotnim sodiščem prisegel, da ni vedel , da je blago na potopljenem parobrodu namenjeno za vojne potrebščine. Takoj po pristgi je pokazal predsednik sodišča kapitanu kopir knjgo, v kateri je s podpišem kapitanovim dokazane, da je dobro vedel, da je bila ena stvar za japonsko železnico v čemulpu. Kapitan je nato dejal, da je menil da se je knjiga potopila. Žadar, 9. agusta. Pri dopolnilni dr žavnozborski volitvi v severnih dalmatinskih mestih izbran je hrvaški kandidat dr. Du libič s 500 glasovi večine proti zadrakemu županu Lahcnu dr. Zliotu. Toulon, 9. avgusti. (Ker. ur.) Ogenj je v arzenalu povzročil dva milijona frankov škode. Saragosa, 9. avgusta. (Kor. urad.) Tu je Bplnftna stavka. Prodal ln'ce sn t »prta. Darovi. Poslani našemu uredništvo: Za p o p o r e 1 c e v Podpeči: Neimenovan 10 K, kanonik dr. A. Karlin 10 K. Hvala lepa! Kdor more, naj hiti s po mofljo I_ Meteorologlftno porodilo. Tittnm nad morjem 306-2 m, irednji iraiai tlak 736 0 ■» 8 ; 9.;zveč. | 737 2 | 23-7; sr. jvzh. | [det, obl. | q I 7. zjutr. I 738-1 I 20 ^ j brezvetr. I dež. I 0 0 3 |2.popol.| 7363| 24*6 j sr. jjvzb. | obl. Srednja včerajšnja temperatura 24 9*. norm. 19-4' Harmonij še skoro nov, dunajskega sistema, se proda po znižani ceni. Več poizvedeti je pri Len p. Gostič-u, organistu v Stari Loki, p. Skofja Loka. 1321 3—2 t 1338 1—1 Žalostnega srca naznanjamo podpisani, da je Vsemogočni našo preljubo mater Katarino Koprivec bišno posestnico staro 61 let, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi in hudi bolezni, v ponedeljek, dne 8. avgusta ob "U7. uri zvečer, poklical k sebi v boljše življenje. Pogreb nepozabne matere bo v sredo, dne 10. avgusta ob s/47. uri zjutraj. Predrago mater priporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v pobožno molitev in blag spomin. V Š k o f j i I.oki, dne 8. avg. 1904. Katarina Koprivec, Antonija Koprivec, hčeri, Peter Koprivec, kaplan, sin. Sfenografe popolnoma vešče slovenske in nemške stenografija, mr sprejme s 15. avgustom t 1. pisarna gg dr Val KrlBper ja m dr. Fr. Tcminšek a. Stroje pidc-, i urjeni v piBurniskih opravilih, imajo prednost Ponudbe na pisarno. Plača po zonož nosti in dogovoru. 1334 3—1 Za mnogobrojne dokaze sočutja ob bolezni in ob smrti predrage matere, oziroma tašče in stare matere, gospe Ane Lah-ove izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo. Posebej se pa še zahvaljujemo za Častno spremstvo drage pokojnice k večnemu počitku in za podarjene krasne vence V Ljubljani, 9. avgusta 1904. Lavoslav Vrhovo, c. kr. poštni kontrolor, naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke Lee žalostno vest o pre-ratn smrti iskreno ljublj. sina oz. brata Alfonza Vrhove gimnazijca III. razreda, ki je danes dopoldne malo pred 10. uro po dolgi mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 9 t. m., popoldne ob 6. uri iz deželne bolnice k sv. Krištofu. Dragega pokojnika priporočamo blag spomin. Ljubljana, 8. avgusta 1904. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in prerane smrti moje iskreno ljubljene, nepozabne soproge, ozir. matere, gospe Helene Prezelj roj. Vidmar kakor tudi za častno spremstvo na njenem zadnjem potu izrekam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem najtoplejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujem prečastiti duhovščini, gospodom ravnatelju Cernivcu, prof. A. Kržiču, prof. dr. Debevcu, vpok. Sol. nadzorniku Fr. Gerkmanu, učitelju Lenarčiču, gospodom kolegom za udeležbo pri pogrebu ter darovateljem prekrasnih vencev in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast predragi pokojnici. Bog plačaj vsem I Ljubljana, S avgusta 1903. Žalujoči soprog Ivaa Frezelj. UIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllll j [ Grenčica I [ || „Florian" || I| in liker || || „Florian" ;| 11 najboljša kapljica | J j 1 za želodec. m8 151 f ....................................................................m.....iimmfiiifi Vino lastnega pridelka. Podpisani ima v Brežicah, Štajersko, oddati še do 150 hektolitrov dobrega vina ■ Sromeljske gorloe, belega in rdečega za ceno od 18 do 22 kr. liter. 1304 3—2 = Kupci se vljudno vnhijo nn poskušnjo. == Poskusnja se razpošilja le v sodčkih po 57 litrov naprej. Janez Zehner. Krasna legaj zrak poln kl-slika, brez prahu. Moderna uredba, živahno družabno življenje. Nova hydro-elektr. mehan. therapeut. zdravllnloa v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava ln banj. kopeli, lnhalatorlj, pneumat. soba, parne kopeli, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdrav, gimnastika, — Preizkušena zdravllnloa za bolezni v želodcu, črevlh, na Jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, hamorrholdah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, katarom v grlu ln krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelol, podobni kot v Karlovih ln Marijinih varlh. 1310 4—i I Naznanilo ofvorifve. Dovoljujem si s tem p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi uljudno naznaniti, da sem prevzei popolno nov Kolodvorske ulice 22 hotel „ILIRIJA" in bom istega ©tvoril v sredo, dne 10. avgusta letos s koncertom m 1C.3M.-I slavne meščanske godbe pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika, ki se prične ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 30 v. V hiši sem priredil sedanjemu času povsem primerno urejeno kavarno z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema od svetovnoznane tvrdke Henrik Seifert & sinovi, Dunaj. Na razpolago so slavnemu p. n. potujočemu občinstvu lepe popolno nove urejene sobe za prenočevanje po nizkih cenah. Opirajoč se na svojo dolgoletno izkušnjo v največjih podjetjih tu- in inozemlja in zadnjih pet let kot restavrater in kavarnar se čutim usposobljenega, da ustrežem najdalekosežnejšim zahtevam cenjenih gostov. Točil bodem izborno marčno pivo iz ?druženih pivovaren Laški trg-Zalec ter svetovnoznano staro plzensko pivo iz meščanske pivovarne Pilsenetz pri Plznu, kakor tudi izborna štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček in pristna istrska vina, dalje najfinejše likerje, desertna vina, tu inozemski šampanjec itd. Svojo že dobro znano kuhinjo bom izkušal po močeh še izboljšati. Priporočujoč svojim velecenjenim gostom kar najbolje svoje novo podjetje in proseč najštevilnejšega obiska beležim z velespoštovanjem udani Fric Novak, hotelir in kavarnar hotel „llirija". g 1335 (1) Utajfttelj ta aifovarai ■»»«««< »r. l»»a*x /.»M«.