j Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka 4. JOLIET, ILLINOIS. 11 DECEviHltA 1914 LETNIK XXIY. Angleži pogreznili tri nemške vojne ladje. Križarke "Scharnhorst", "Gneisenau" in "Leipzig" potopljene v bitki z britanskim brodovjem v Južnem Atlantiku. Križarki "Dresden" in "Nuernberg" zasledovani. Veselje v Londonu. Novi spopadi med zavezniki in Nemci v Belgiji in na Francoskem. Na Ruskem Poljskem se pripravljajo na novo veliko bitko. cup oil London. 9. dec. — Nemške križarkc Scharnhorst", "Gneisenau" in "Leip-bile pogreznjene v bitki z britanskim brodovjem pod podadmiralom s'r Frederick Sturdee pri Falkland- s m Otočju v Južnem Atlantiku vče-raj. Dve nemški ladji s premogom sla ujeti, a križarki "Dresden" in Nuernberg" sta zasledovani. Največje navdušenje je zavladalo v -ondonu nad zmago, in splošno mne-"Je je, da bosta tudi križarki "Dres-a("c Ruse, prodirajoče severno čez m^°"^adomsk. in jih prisilile k u- zupadni Galiciji se vrše važne zn 1 3 no,K" izitl "i bil dosedaj na-njen V nedeljo smo na tem boji-<*u ujeli 1500 Rusov. od ^arP;'tih se boji nadaljujejo, in in '."katerih postojank je sovražnik laze"'' mo^ne bojne oddelke čez pre- __^p'an> čez Rim, 6. dec. (Zakesnelo.) i„ flf°eila, prejeta od avstrijske meje pr^v,jena ,iane, v iistl, "Secolo", SalMj0- ('a je izjava prvega ministra .^»lxlre V italijanskem parlamentu v ** takoj vzbudila jek v avstrijskih °Jaskili kr0gih. sij ■ ?etc'c zvečer, pravi poročevavec, vse?e!«"«ke proge odkladale čete ob av^J '.ta,ijanski meji in tudi v Pnlju. Ii.r,Jsl<' v°j"'i luki na istrskem polu- Precenjetio je, da je 200,00) iz Niša. Avstrijski odgovor na to je, da "zasedba Belgrada zahteva novo razvrstitev naših čet". Pariz, 7. dec. — Brzojavka iz Niša llavasovi agenturi poroča, da so Srbi Padani na obeh krilih, niso mogli po-začeli krepko ofenzivo. Srbske čete,' s,ati svež'h čet- da ojačijo svoje sredi-pravi brzojavka, so zasledovale so-1 šče in odbijejo nemško zagozdo, ter so vražnikovo desno krilo v petek prav,1"1' P»S''jeni k umiku, do reke Kolubare in tam so Avstrijci I Brez ,dvoma bo se mnoS° vec bojL-opustili štiri svojih baterij. 1 vanJa- Predno bo vojskovanje v tem j okrožju dokončano. Lodz je bil pridobljen samo po bojevanju "na nož" v predmestjih, in ccla ruska linija, o.I O °t0k„. Czenstochowa zdaj Kaiserberg. London, 7. dec. — Brzojavka Rpu-texjevi agenturi iz Petrograda pravi: " 'Bourse Gazette' ceni nemške izgube v tega meseca vojskovanju okrog Lodza na 100,000 mož. ali eno petino njihove bojne moči. "Nemci so prekrstili Czenstoc.howo v Kaiserberg." (Torej ponemčevanje že med vojno — kaj bo šele po vojni, če Nemci zmagajo!) Nemško poročilo o bojih za Lodz. Berlin, 7. dec. — Nemško uradno sever« do juga, je jedaj izravnana in se bode borila za Vsako ped zemlje napadniki. Turčija poroča zmage. Carigrad, 7. deč. — Danes izdano uradno naznanilo pravi: "Blizu Adjare smo pridobili novih uspehov nad Rusi ter zaplenili topov in streliva. "Ruski napadi vzhodno od jezera j Van (Kurdistan) so bili neuspešn Naše čete, prodirajoče od Revanduza. naznanilo, izdano v Berlinu danes po-J so zavzele Sojubulak. važno rusko opi-poludne, pravi, da so bile nemške če- . rališče v pokrajini Azerbajan." te na severnem Poljskem Mspešne \ Avstrijci podijo Ruse. dolgotrajnem bojevanju okrog Lodza. nunajf 9. dec. (Cez Amsterdam m kjer so porazile močne ruske bojne LoIulon. 1:11 zj. — Generalni štab je oddelke, nameščene severozapadno in ,|;in^s naznanil' jugozapadno od tega mesta. Nazna- '..Boji v zapadni Galiciji postajajo "'lo se glasi: srditejši. "Na severnem Poljskem smo pri- j "Avstrijske čete, ki >o šle iz zapadne dobili važnih uspehov v dolgotrajnem smeri k napadu, so pregnale sovraž bojevanju okrog Lodza. kjer smo po-1 nika iz njegovih postojank v bližini razili močne ruske čete, nameščene se-j Debezycev in Wieliczke. Ujeli smo d a i s* -f j t>L copyright, 1814, by American lJreas AuioclaUoii. II. ENIH DRŽAV KRIŽARKA "TENNESSEE" IN KAPITAN. ČIGAR ČOLN V T.TTlfT SMIRNA Kakor JE BIL OBSTRELJEN V LUKI SMIRNA. "•j. ^akor smo poročali, so pred kratkim iz turških trdnjavic pri Smirni streljali na kapitahov parni čoln križarke tt Cn"cssce". Združenih Držav vlada je takoj storila vse potrebno, da poizve podrobnosti dogodka od vtlike por-j/ ^abclogram je bil poslan poslaniku Morgenthau v Carigradu z naročilom, da zahteva uradno pojasnilo od tur-nj vlade. Kapitan Decker križarkc "Tennessee" je poročal dogodek le na kratko. Turška vlada je pote 4 'tvar v popolno zadovoljstvo vlade Združenih Držav. . * ( potem porav- 5.0šj0 Rusov, med njimi 27 častnikov. "Zopeten ruski napad jugozapadno od Petrikowa so Nemci odbili. "V Karpatih se ni pripetilo nič znamenitega." Nemški cesar zbolel. Berlin, 8. dec. — Uradno je bilo danes popoludne naznanjeno, da je cesar Viljem obolel. Vladar boluje za mrzlično vnetico sapnika in je moral za danes nameravani povrat na bojišče odložiti za nekaj dni. Vkljub svojemu obolenju pa se zanima za poročila o dogodkih na bojnih toriščih, kakor iiavSoiio.. London, 10. dec. — Cesar Viljem je resnr zbolel za pljučnico. Rusi izgnani iz Ogrskega. Budimpešta, čez London, 8. dec. — Generalni štab je naznanil, da so bile ruske čete, ki so vpadle čez Karpate na Ogrsko, pognane nazaj. V naznanilu je rečeno: Sovražnik, ki je prodrl v komitata Saros in Zemno, se nahaja povsod na umiku. Na raznih točkah so naše čete že dospele na gališko ozemlje. Na ogrski zemlji so samo še dva ali trije kraji zasedeni po sovražniku." Nemci ujeli 100,000 Rusov. London, 8. dec. — Poročevavec 'Central Newsa" brzojavlja iz Amsterdama, da je bilo v Berlinu uradno naznanjeno, da so Nemci v bitki pri Loclzu ujeli nad 100,000 Rusov. Ko je dospela v Berlin vest o nemški zmagi pri Lodzu, tako-pristavlja poročevavec, je zavladalo tam brezkončno veselje. Navdušenje, ki je obšlo vse prebivavce, je bilo izredno. Vse zasebne hiše, kakor tudi javne stavbe so bile skoro zagrnjene z nem-šimi in avstrijskimi zastavami. Nemci izgubili 100,000 mož. Petrograd, 8. dec. — "Bourse Gazette" ceni nemške izgube v bitki pri Lodžu na 100,000 mož in pristavlja, da je bila nemška izguba na častnikih posebno velika. V ognjeni liniji da »je preostalo samo še nekaj polkovnikov in par generalov: ti da so jo končno, ko at, jiin postala tla pod nogami pre-. rojp. udkurili v avtomobilih. Kf-;vn ■-.•■Hiški častnik v lazaretu v iiie!-' lofci da je izdal, da so številni tufsk ča (liiki prideljeni nemški armadi na poljskem. Pomanjkljaj last nih častnikov da je napotil Nemčijo, obrniti se na Turčijo s prošnjo za pomoč. Niš poroča zmago. Niš, Srbija, 8. dec. — Srbi so priborili dne S. dec. sijajno zmago nad Avstrijci; uradno naznanjajo o tem uspehu sledeče: "Sovražnika -o naše čete pritiskale takem številu, da se je pobral v divjem begu. Porazili smo ga hudo in ujeli 1.810 vojakov, med njimi 6 častnikov. Zaplenili smo dve havbici, 0 topov, streliva in provianta." Bitka na Poljskem se nadaljuje. London. 8. dec. — Velika bitka za posest Poljskega se nadaljuje. Fronta se razteza na daljo 300 milj in zmaga vsaj na delu isle je pripadla Nemcem, dočim Rusi pritiskajo nad Krakov na jugu. Da je Lodz v\ nemški posesti, je videti brezdvomno, in rusko uradno naznanilo, pravkar izdano, očividno pripravlja javno mnenje na novico, govoreč o težavah pri obrani mesta, vsled česar da se mora ruska fronta preurediti. Nemci ojačili Krakov. Petrograd, 8. dec. — "Bourse Gazette" poroča danes iz zanesljivega vira. da je bila obrana Krakova, gali-ške trdnjave, ki jo zdaj napadajo Rusi, ojačena po prihodu nemških čet. "Nemški načrt, rabiti samo nemške čete v severnem vojskovanju ob reki Vistuli in poslati vse Avstrijce branit Krakov, ie bil izpremenjen. Potreba pomožnih čet je napotila Nemce, da so pozvali Avstrijce iz Krakova v Lodz. Zatorej sta obe armadi spet pomešani." Nemška poročila pretirana. London, 9. dec. — Lodz na Ruskem Poljskem je v nemških rokah, kakor priznava Petrograd, ki pa tudi zatrjuje, da je nemško poročilo o ujetju tisočerih Rusov bedasto in neosno-vano. V poluradnem naznanilu se zagotavlja, da Rusi niso izgubili niti enega vojaka, ko so zapustili Lodz. "Ruske čete so se umeknile iz Lodza okoli ^polnoči dne 6. dec., dočim so ostali Tfemci petnajst ur na mestu pred praznimi okopi," pravi naznanilo. "Naskok na okope jih je stal več nego 10,000 vojakov in niso se drznili iti naprej. Šele ob 3. uri pop. dne 6. dec. so Nemci šli naprej in spoznali, da ni sovražnika v okopih. Potem so šli v mesto. "Pri zameni postojank okrog Lodza nismo izgubili niti enega vojaka." Da Nemci nameravajo podirati proti Varšavi od Lodza, je razvidno iz vseh poročil. Toda Rusi so v dobro utrjenih postojankah, in pričakovati je najsrditejše bitke. Konec premogarske stavke v Coloradu. Premogarji so odpovedali svojo dolgo stavko, ker ni bilo upanja na zmago. NESREČA V RUDNIKU V PA. Predsednik Wilson prečital letno poslanico v kongresu. ki so bili v nji, so padli v vodo in brozgo na dnu preduha. Rešitev voznika smatrajo za skoro čudežno. Washington, • D. C., 8. dec. — Kongres se je zbral danes točno ob 12. uri k. svojemu rednemu zasedanju. Galerije, kakor tudi spodnji prostori so bili" natlačeno polni, kajti z velikim zanimanjem se je pričakovalo prečitanjc predsednkiove letne poslanice po predsedniku samem. Predsednik je govoril počasi in razločno, vendar je bil njegov glas nekoliko zamolkel. Prekinjen je bil, ko je prečital mesto: "uspešni nadaljnji razvoj naše trgovinske mornarice smo zadržavali in ji prizadeli hud udarec". Glasno ploskanje }e sledilo tej izjavi. Ko je pokazal na sijajne čine upravnega zakonodajstva, je pristavil, da je vladni program glede zakonodajstva za ureditev kupčijskih transakcij dovršen in se ima pričeti izvajati. Glasno ploskanje je odobrilo tudi točko v poslanici, ki govori o ustanovitvi vladne brodarstvene proge v Južno Ameriko in Osrednjo Ameriko. Predsednik se je formalno ;zjavil proti prizadevam za takojšnjo pomno-žitev in okrepitev armade in mornarice Združenih Držav. Zagovarjal je načrt, po katerem naj bi se vsi državljani primerno vežbali v rabi orožja za slučaj kake potrebe v obrano dežele. Eksplozija v rudniku. Scranton, Pa., 9. dec. — Trinajst rudarjev je bilo usmrčenih v Diamond-rudniku Delaware, Lackawanna .t VV^stern-družbe tukaj danes, ko je zaboj dinamita, ki so ga spuščali v rudnik, eksplodiral in razdejal vozilo, tako da so žrtve strmoglavile na dno preduha. Edini mož, ki se je rešil, je Martin Belinski, voznik. Konec stavke v Coloradu. Denver, Colo., 9. dec. — Premogar-ska stavka v Coloradu je bila snoči odpovedana, tako da bo odpoved zado-bila veljavo jutri. Odpoved stavke je sklenila konvencija 15. distrikta zveze "United Mine Workers of America" in sicer enoglasno. J. K. Welborn, predsednik Colorado Fuel & Iron-družbe, je, doznavši o dokončanju premogarske stavke v Coloradu, rekel: "O posledicah tega ni mnogo povedati. Le škoda, da je položaj busi-nessa zdaj tako slab, da bo trajalo dolgo časa,-predno bodo premogarji spet zaposleni." Washington, D. C., 9. dec. — Tajnik Garrison, obveščen o dokončanju premogarske stavke v Coloradu, je rekel, da bodo zavezne čete zdaj umaknjene. Milica vladala z železno roko. Denver, Colo.. 7. dec. — Ustavna poroštva je generaladjutant Chase kot glavar coloradske milice odpravil; rudarje je oropavala milica; ta organizacija je bila nabrana iz "lopovov" (scoundrels), in preiskovalno pravico je izvrševala milica, dočim so bila civilna sodišča odprta —: tako je izpričal profesor James 11. Brewster od colo-radskega vseučilišča, zagovornik za "United .Mine Workers", danes pred zavezno komisijo v preiskavo obrtnih razmer. Prof. Brewster je bil načelnik odbora državne delavske zveze, ki je preiskava! stavko v decembru 1912, po naročilu guvernerja E. M. Ammonsa. Častnik bil baje "sirovež". Izjavil je, da je bil poročnik K. E. (Monty) Linderfelt, ki je oskrboval strojno puško v bitki pri Ludlowu, "sirovež, nesposoben za občevanje s komerkoli," in da je zaradi njegove -i-rovosti odbor zahteval dne 20. jan. 1914, naj ga odstavijo. "Ako bi bil odstavljen tedaj," ie profesor izjavil, "ne bi nikdar prišlo Vzpenjača je razletela v kose in vsi. do bitke pri Ludlowu." Z zapadnega bojišča. London, 8. dec. — Združene francoske. belgijske in britanske čete so začele napadati v zapadni Klandriji. Sedaj >o dejansko v posesti vzhodnega brega Yserskega vodotoka in na Francoskem, zlasti blizu La Bassee, kjer imajo Nemci močno postojanko, začenjajo zavezniki >treljati s težkimi topovi, da m izonegavijo pot proti vzhodu. Prav tako delajo ob celi fronti. Francosko uradno naznanilo govori o "premoči naše ofenzive" in o "znatni pro-spešnosti francoskega topništva nad nemškim". Nemška grožnja nabrežnim lukam je zaustavljena in videti odstranjena v s;, j za toliko časa. dokler Nemci ne pridobe odločilne zmage na vzhodnem bojišču. Glad v Albaniji in Palestini. Washington, D. C., 7. dec. — Skrajno pomanjkanje živeža med ljudstvom v Albaniji in Palestini je naznanil poslanik Morgrenthau državnemu department danes. V teh deželah, pravi naznanilo, gla-duje več nego 300,000 ljudi in 30,000 jih je že umrlo za lakoto. G. Morgenthauvovo brzojavko so takoj odposlali družbi Rdečega križ*, ki je nocoj izdala oklic za javne prispevke v svrho olajšbe. Pullman Co. upapolna. Chicago. 111., 8. dec.—E. R. Slagle, prodajni poslovodjalPullman-kompani-je, zagotavlja, da se business razvija v pravi smeri. Včeraj je sklenil največjo pogodbo tega leta in tako dodal kakih $1,500,000 svojim prodajnim računom za I. 1914. "Vse je videti upapolno," je rekel g. Slagle, ko je podpisa! končne pogodbe z Northern Pacific Railroad-druibo za dvaindevetdeset potniških vozov. "Naročil imamo zdaj toliko, da bo dela dovolj za vse zimske mesece." Najmlajši vojak star 10 let. Petrograd, 7. dec. — Najmlajši vojak, ki se bojuje v vojni, je Georg j Ivanovič Sidorov, star 10 let, ki nosi uniformo desetnika (korporala) v 80. vzhodnosibirskem pešpolku ruske vojske. Pobrali so ga bili kot najden-čka pred vrati v taborišče 80. vzhodno-sibirskega pešpolka in sprejeli kot pol-kovnega sinčka. , Umor zaradi vojne. ■ So. Chicago. 111.. 7. dec. — Prepir zaradi evropske vojne je povzroči! u-mor Nikole Rakiča. rodom Srba. ki je bil ustreljen v oohoto. zvečer, ko je šel po stopiiicah v svoje stanovanji'. 9398 Krieter ave.. So. Chicago, kakor' je danes dognala preiskava po mrliških oglednikih. Porota je izročila Antona Javnika, "Austriana" (Slovenca), 9463 Kwing ave., ki se je odrekel zaslišbi, veliki poroti pod obtožbo 'i-mora brez poroštva. t Ko je bil Srb mrtev, so poklicali kar dva pogrebnika. prvi je bi! Hrvat in drugi Poljak. Tadva *ta se trgala za nesrečno žrtev, da bi se bila skoro spopadla. Blagajnik S. H. Z. aretiran. "The Chicago Daily Tribune" prinaša sledečo brzojavko: Calumet, Mich., 8. dec. — Mihael Sunič, blagajnik Slovensko-1i rvatske Zveze, je bil aretiran tukaj danes pod obtožbo poneverbe $2,936 zvezinega denarja. Obtožbo je podal Josip A. Cop, predsednik S. H. Zveze, katera ima veliko članstvo v Michiganu. Minnesota Wisconsinu in drugod. Sodna zaslišba bo dne 15. decembra. Sunič je položil poroštvo $3,000. Sv. oče se trudi za premirje. Rim, 7. dec. — Papež Benedikt XV. se trudi za dosego sporazuma med voj skujočima se strankama, po katerem bi se omogočilo premirje med božičnimi prazniki. Pravijo pa, da ima njegova svetost malo upanja na uspeh svojih prizadev. Led zapeljal dečke v smrt. Calumet, Mich., 7. dec. —,Trije delčki iz Hancocka, ki so bili pogrešani izza včerajšnjega jutra, so utonili v jezeru Portage (lake), ko so se igrali na ledu. Jolietske novice. — V glavnem uradu K. S. K. J. je izza ponedeljka uslužben kot pomožni uradnik g. Steve Vertin ml., ki je bil dosedaj zaposlen pri Gerlach-Barklow Calendar Co. G. Vertin ml. je rojen ameriški Slovenec ter vrl in vesten fant od fare. — Sneg je spet pobelil Joliet v sredo zvečer- in mrzleje postaja. —Rev. J. Pollak iz Greenwooda, Wis., nam poroča, da je bil njegov polubrat Fran Globočnik ranjen, ujet in odpeljan v jetništvo v Sibirijo, v Novo-Nikolajevsk. AMKK1KAW1KI SLOVBNBC. 11. DECEMBRA 1914. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 9. dec. — Božični prazniki se hitro bližajo. Za nami je že praznik Marijinega Spočetja, ki je bil včeraj slovesno obhajan tudi v vseh jo-lietskih katoliških cerkvah ob mnogo-brojni udeležbi, in pred nami so najlepši prazniki celega leta, ki pa letos ne bodo tako veseli, kakor navadno, -kajti v slabih časih živimo. Vendar smo vsaj toliko srečni, da nam ni treba na bojnem polju umirati. Žalosten Božič pa bodo letos imeli naši res nesrečni rojaki v stari domovini, ki so it peti mesec pod šibo strašne vojne. Spominjajte se ljubih a nesrečnih svojcev z božičnimi darili v denarju, ki jim prav pride, če tudi malo kesno, in povrnejo vam z ljubeznijo in hvaležnostjo! — Društvo sv. Družine bo imelo »vojo sejo prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m., v šolski dvorani in'sicer ob 7. uri zvečer. Vabljeni so na to sejo vsi, ki žele pristopiti v društvo. Pristopijo pa v to društvo lahko moški in ženske v starosti od 16. do 55. leta. Pristopnina znaša dosedaj samo $1.00 (reci: en dolar). Na sporedu prihodnje seje bo med drugim sestavljanje društvenih pravil. Pridite, poslušajte ia pristopite! — Rev. Patrick Kelley, ki je bil nekaj mesecev pomožni duhovnik pri na-•i cerkvi sv. Jožefa, je zadnjo nedeljo odpotoval v Chicago, kjer je zdaj stalne nameščen kot pomožni duhovnik pri neki irski cerkvi. — Prvi sneg. V noči od 7. na 8. t m. smo dobili prvi sneg. Zapadel je par palcev visoko, a se je tekom dneva raztajal, ker na srečo še ni mraza. • — Odškodninska razprava. Pred državnim obrtnim odborom (State Industrial Board) se je včeraj popoludnc pričela druga razprava v slučaju pokojnega rojaka George Rogine. Oskrbnik pokojnikove zapuščine, g. Jos. Za-lar, poskuša dobiti od American Steel Jfc Wire-druzfce odškodnino po zakonu ivanem "Workman's Compensation Act". Pokojni George Rogina je namreč umrl dne 23. julija t. 1. med delom v službi omenjene družbe. Zaposlen je bil kot "line drawer" in se je vsled silne vročine zgrudit onesveščen. Kakor čujemo, se bo ta odškodninska razprava v kratkem zaključila za prizadeto stranko ugodno. — Nagla smrt. John C. T.ang, klerk zapuščinskega sodišča za okraj Will zadnjih osem let, se je zgrudil mrtev v svojem stanovanju, 400 Mississippi avenue, v ponedeljek zvečer malo pred polnočjo, ko sc je spravljal k počitku, ne da bi bil na videz kaj bolan. Ko se je slačil, se je zvrnil na svojo posteljo in je v hipu podlegel srčni kapi. Star je bil 70 let. — Turški dijak v Jolietu. Tukajšnjo "high school" pohaja zdaj tudi neki mlad Turek, ki je pred kratkim dospel iz Carigrada^ter govori angleški in francoski. — Rockdale napreduje. Prehod ali pot (subway) pod tiri Rock Island-železnice na Midland avenue nameravajo napraviti v bližnjem Rockdalu. Za ta načrt je cela "velika vas" navdušena, kajti novi prehod bi pomenil velik korak naprej v razvoju vsestransko napredujočega Rockdala .— Gradnja nove katojiške cerkve, ki jo zidajo roekdalski I.itvani, je vsled slabega vremena zaustavljena. — Rockdalska tovarna American Steel & Wire-druž-be in American Refractories-družbe spet "rona" s polno paro, kakor čuje-rao. V ponedeljek je spet začelo delati nad 100 zaposlencev, ki so bili brez dela dva ali tri mesece. In superintendent Ingraham prvoimenovane družbe je zelo optimističen glede bodočnosti. "Ne bo dolgo," je rekel, "pa bo zaposlenih več delavcev, nego v mnogih prejšnjih letih." To smo posneli iz "The Joliet News". Iz drugega, zanesljivega vira pa nam poročajo, da se delavske razmere v Rockdalu še miso nič zboljšale. Kdo ima prav? Cleveland, O. — Kdor je dosedaj še dvomil, da je Clev. Amcr. v resnici protikatoliška, in zato ne pravi časopis za katoliško družino, ta se je lahko prepričal po št. 96, v kateri se ta ubogi listič zaletava z vso surovostjo in sovraštvom odpadnika v sv. Cerkev, v papeža, škofe in duhovnike. Seveda, kakor po navadi, ker izdajatelji tega umazanega lističa nimajo poguma, da bi se podpisali; ali če se tudi ne, da bi dali to surovo brozgo vun kot njih lastni product, postavijo spodaj kake črke, kot n. pr. "B. L." Toda, to nima nič v sebi. Kar kateri list piše, dokler piše samo eno stran, jc odgovoren za to in kaže s tem, da je to mnenje njegovih izdajateljev. Torej C. A. se je z vso silo zaletela ob^Skalo, na kateri stoji sv. Cerkev. Posledice tega čina, seveda, ne morejo uiti druzeg.i kakor pogubne za sv. Cerkev. A, ljubi Zveličar, Ti si postavil svojo Cerkev na Skalo, utrdil si jo proti kru'tim poganskim in krivover-skim kraljem in cesarjem in oblastnikom, utrdil si jo proti sili peklenskih vrat, tako da se je malone dva tisoč let Satan z vso svojo druhaljo zaman zSfetaval vanjo; utrdil si jo proti vsem viharjem, notranjim in zunanjim, a — oprosti, da se drznem — pozabil si, ali pa nisi mislil na "Clevelandsko Ameri- i ko". Julijan Odpadnik je poginil, va-; ljajoč se v svoji lastni krvi in med groznim bogokletstvom izdihnil svojo , črno dušo, zato, ker ni mogel prema-1 gati svoje neveste, sv. Cerkve. A pri-i šel je drugi "B. L." ali "L. B." ali pa "L. P.", vsejedno, prišel "B. L." odpadnik, in glej, boj se, ljubi Zveličar, da ne podkoplje skale, da se Cerkev ne poruši. Če Te eden "Odpadnik" ni mogel premagati, morebiti Te bode zmagal ta, drugi Odpadnik. C. A. pripisuje Cerkvi in njenim o-blastvom vzrok sedajne vojne. Če bi ne bila C. A. in njeni pisatelji tako skrajno surovi, če bi ne bili tako pogansko zagrizeni in polni predsodkov proti sv. Cerkvi in njenemu vodstvu, če bi ne bile te uboge, propale in duševne reve taki skrajni ignoranti, morali bi vedeti, da se je vojna začela naravnost proti vsemu poiskusu sv. Očeta, pripraviti vse oblasti k mirnemu sporazumu. Da je potem, ko je bila vojska vseeno napovedana, eden ali drugi škof, najsibodi Avstrijec ali pa Francoz, dal v vojsko odhajajočim vojakom blagoslov,, to nima s Cerkvijo kot tako nič opraviti in s tem nikakor ni rečeno, da je Cerkev vojsko o-pravičila. Ravno nasprotno pa je bila vojska, ki je povzročila prerano smrt sv. Očeta Pija X. Če se v eni družini otroci sprejo, vsak izmed njih upa in misli, da ima prav. Vsak želi, da bode on zmagovit. A ko je oče zaslišal vse, bode morebiti kaznoval vse, ker so bili morebiti vsak nekaj krivi; če pa je eden sam zakrivil prepir, pa bode tega kaz-1 noval. Kdo je v resnici kriv tega pre- ] pira med otroci Evrope, ne ve ne C. i A., ne kedo drugi za gotovo. Eni dol-žijo Anglijo, drugi Nemčijo, C. A. & Co. dolžijo Avstrijo, in drugi zopet Srbijo. Nobeden pa ne ve, kedo je pred Bogom odgovoren. Če je Avstrija napovedala vojsko, morebiti je imela vzrok. Vidi se tako. Če pa je imela vzrok, potem ni ona in ne njen vladar kriv smrti žrtev vojske, ampak je kriva Srbija. Kaj bode kedo trdil, da je oče kriv smrti svojih sinov, kateri so padli v boju zoper tolovaje, ki so že dolgo časa ropali in napada'i njegov dom? Če je cesar kriv prepira in vojske, on bode dajal odgovor pred Bogom za to. A kdo ve? Kdo'more vedeti s polno gotovostjo? Nobeden I Niti C. A. pri vsej svoji prebrisanosti\ ne! Dokler pa ni podložnik gotov, da je vojska poVsem krivična, je nje - ; gova sveta dolžnost, delati in simpa-tizirati s svojo domovino in njenim oblastvom, če tudi je duhovnik ali škof. Zato pa vidimo, da se med francoski mi vojaki bojuje za svojo domovino ne menj kot 20,000 škofov, duhovnikov in redovnikov, dočim služijo avstrijski j duho/niki na o»i strani svoji domovi- i ni in se bojujejo zanjo. In tako eni blagoslavljajo eno stran, drugi drugo, Bog pa je, ki bode sodil konečno in razsodil, kakor je Njegova volja. Toda, vse to j.e, seveda, preveč za take glavice, kot so okrog C. A. Oni še nikdar niso mogli videti razlike med sv. Cerkvijo, ustanovljeno in vzdrževano nezmotljivo po Bogu Sinu vse mogočnem, in pa med dejstvi posameznih škofov in duhovnikov. Zaganja se ta ubogi duševni "Ilibek Lačni" tudi v cerkveno imetje in misli, da je zgobezdal nekaj originalnega, ko pravi, ali vsaj navaja — prebral sem v naglici in samo enkrat, ker je preveč ignoranjno in praznoslamno, da bi bral večkrat — da naj bi -.c to premoženje dalo ubogim. Toda. vedi "B. I." "P. I.." — "I.. I'." ali "X. V. Z.", da ie to že rekel Judež >koraj dva tisoč let pred teboj, ko je neka "žena" /lila Jezusu na noge dišečih mazil: "To bi se bilo lahko drago prodalo in ubogim dalo." Pravi "K. L.": "Človek lahko moli, kjer je." To je res, in -.e mora tudi zgoditi, in -e pri dobrih katoličanih tudi godi. Pri odpadnikih pa >e vrši bogokletstvo, preklinjanje, kvan tanje in obrekovanje mesto tega. Moli človek lahko povsod, toda rekel je Jezus: "Kjer sta dva ali več zbranih v mojem imenu, tam sem jaz med njimi." Zopet: "To delajte v moj spomin" i. e. kar je on storil pri zadnji večerji, namreč daroval je. Kaj se more daritev opraviti povsod, v vsakem kotu? Če je Bog zahteval tempelj v starem testamentu, ko je bila daritev samo predpodoba ''nove daritve", kaj danes ni treba cerkve? Če je molitev zbranih več vredna kot posameznika, kaj nam ni potreba kraja, hiše, kjer sc zberejo ljudje za božjo službo? In čc mi lastne hiše kinčamo, in jih delamo prijazne, pripravne itd., kaj je hiša božja, bivališče živega Boga v Najsvetejšem menj? Seveda, Vam odpadnikom so zakramenti vraža in oslarija, Cerkev vam je nepotrebna. "To bi se dalo drago prodati in ubogim dati" in to iz istega namena, kot je rekel Judež, upanje namreč, da bi tudi vam padlo kaj v mošnjo. Za sirote in uboge vam je toliko mar, kot za lanski sneg. Če ni to res, pa pokažite, kje imate eno bolnišnico, eno sirotišnico, ali kje je eden izmed vaše tolpe se posvetil popolnoma revežem, sirotam ali bolnim? Saj še svojih lastnih stari-šev ne podpirate, čeravno bi jih lahko. Če hočete, da vam tukaj razložim bolj natanko, samo recite, in zgodi se vam po vaši želji z jasnimi dokazi. Sv. Cerkev pa je vedno skrbela za sirote in uboge. Če bi ne bilo sv. Cerkve, bi še danes delali z ubožci in delavci, kakor so delali ob času njenega ustanov-ljenja. Ko človek ni bil za nobeno rabo, sesekali so ga in pometali ribam. Delavec je bil suženj, niti za človeka smatran. In če bi danes sv. Cerkev prenehala s svojim delom in vplivom, jutri ali drugi dan bi se nam, ki nismo mnenja novodobnega poganstva ali pa, ki bi se ne mogli odkupiti, nič bolje ne godilo. Sužnji mogotcev in posurovelih odpadnikov bi bili. Katoličani in sploh kristjani učeni ljubezni do bližnjega po sv. Cerkvi so skrbeli za sirote in uboge zato, ker jim je sv. Cerkev, ali bolje, ker jim Jezus po Svoji Cerkvi zapoveduje in obeta obilno, večno plačilo. Odpadniki, brezverci in bogotajci pa so stali po oglih in shodnicah ter vpili in kokotali, kakor petelin, kadar kokoš jajce znese, češ: "Lejte, kaj smo naredili." In tera društva so si kupila 5 akrov zemljišča za vporabo novega slovenskega pokopališča. To je že lepa misel za našo naselbino. Ta mesec, december, imamo volitve v raznih društvih in v cerkvi. Udeležite se sej v obilnem številu in volite uradnike take, da so sposobni za eni ali drugi urad. Ne glej, kateri ti bo kupil čašo piva ali podal ti smotko in ti boš rekel svojemu prijatelju: "Ti, tega voli, ta je 'fest' človek." Ravno tako je, ko je cerkvena volitev: pride jih pičlo število in še ti so mnogi taki, ko jim ni za noben napredek. Pozdrav čitateljem tega lista! __J. J- Poslano. Joliet, III., 9. dec. — Cenjeno uredništvo "A. S."! Ne želim koga žaliti, a vendar pa nočem trpeti, da bi kdo kar tjevendan govoril zoper eno ali drugo stvar ali osebo. Kakor znano, je bil v nedeljo na se-tako, prepričan sem, bodo krščanski jah nekaterih naših društev tudi brat ljudje po ljubezni do sirot in ubogih Paul Schnelar, predsednik K. S. K. J., storili svojo dolžnost tudi kar se tiče ki je izustil več žaljivk proti nekaterim evropejskih sirot in vdov in mate r— udom. V eni zadevi je baje povedal eno zapomni naj si C. A. — in mater, skrbeli bodo vsaj za svoje stare in onemogle matere, dočim bodo odpadniki vsak vinar, ki ga dajo ubogim v pomoč, obesili na zvon desetkrat in kokotali o njem. Pri tein pa bodo dobri katoličani, med tem ko skrbijo za sirote in uboge, brez izjeme skrbeli tudi za hišo božjo i. e. Cerkev. Toliko C. A. in njenim igloglavčnim dopisnikom. Stariši, Vi pa bodete vedeli, kaj storiti s tako cunjo, ki nazivlja po Bogu postavljeno oblastvo, naj si bode kralj, cesar ali predsednik, "stari sivec, stari norec, pohotni starec" in druge take surove nazive. S tako cunjo stran za vselej! Kaj res nič boljšega ne morete dati otrokom v roke, kot take izmečke odpadnikov? Če je temu tako, potem bodo pa tudi vaši otroci Vas enkrat s takimi ljubkimi imeni klicali^ Skrbeli bodo za vas po vzgledu odpadnikov, in ko se priplazite do njih vrat lačni in obupani, potem bo morebiti še eden ali drugi vrgel "staremu sivcu" kak ostanek, ali prenočišče. Vse to radi izobraževalnih člankov v C. A., ki so jih v svoji mladosti prebirali. Več v drugo. J. J. Oman. prav "mastno". Pravil je namreč, da se nahajajo v Jolietu nekaki krivi preroki, kakor je bil neki Mohamed. Potem je pravil neko storijo o njem, nekako na ta način: "V eni knjigi, katere vsakdo ne more dobiti, sem bral ,da je Mohamed zagovarjal svoje nauke in je rekel, da kdor mu ne veruje, naj se prepriča ob njegovi smrti, ker njegova krsta ali truga se bo v sobi do stropa dvignila v dokaz, da je vse resnično kar je on propovedoval. In ko je mrtev ležal se je krsta ali truga do stropa dvignila, ker so imeli v strop vdelan magnet, ki je železno krsto na-se potegnil." Torej so imeli magnet, po br. Schnel lerjevim računu, že takrat ko je umrl Mohamed, to je 1. 632 po Kristusu. Resnica pa je, da se za magnet še ! takrat vedelo ni, temveč so ga izumili ! več sto let po Mohamedovi smrti. Če.bi prišel Yuan-Shi-Kai, prezident ; kitajske republike in bi nam pravil take storije, bi se ne čudili, a kdo bi si ' bil mislil, da se med nami more naha-; jati tak učenjak. Po mojem mnenju je ta njegova1 storija nekak ... •' ', zato mu pri-! poročam, da ga prihodnjič prihrani za- j ^e, ker ne rabi misliti, da smo še zdaj. i ko imamo že nekateri srebrne nitke pod kapo. vsi pripravljeni verjeti take budalosti, kot smo morda bili takrat, ko smo sedeli bosonogi od 5 do 10 let •*tari, na zapečku doma ali na paši pri ognju in poslušali ter verjeli enake storije, če jih je pripovedovala stara I mamica ali kaka sivolasa pasterica. Boljše bi bil br. Schneller opravil svojo dolžnost, če bi bil doma ostal in pje^ml Jednoti stroške, ali pa če b: {J;-, članstvu razložil sledeče: i- Ki, je dal pravico onemu odbo- i rti, ki dela nova pravila za Jednoto, da jc črtal več važnih konvenčnih sklepov, med njimi — da ima ena tretjina članstva pravico zahtevati, da glavni odbor da na splošno glasovanje med društva vse važne stvari, ki bi jih ena tretjina članstva priporočala za splošno glasovanje. To bi bil moral pojasniti, ker odbor je >amoglavno črtal ta, skoro najvažnejši sklep konvencije, in j s tem odtegnil članstvu najvrednost-. nejšo pravico. Kali so >e, ker ta točka bi bila orožje v rokah članstva. Sicer pa to ni razveljavljeno, ker zapisnik je j boljše pravilo, kot pravila sama, če '. treba. Ali ima par niožiceljnov več ; pravic kot 125 delegatov, ki so to potrdili brez protipredioga — soglasno^ ! b) Ako je tako neskončno bratolju-ben. zakaj je bil na vseli konvencijah ii> drugače tako hladnokrven napram , onim, ki tiiso njegovi petolizci in izda- [ j ice? Kdor je imel kaj govoriti zoper Jolietčant, bodi>i krivo ali prav, je bil od njega podpiran, a drugim pa še besede ni pustil, kaj še da bi sc jim pustil zagovarjati ali kaj predlagati, temveč jih je tjevendan preziral, kakor da bi bili re-> prišli iz "jame razbojnikov", kot so nekateri slučajno imenovali našo : domačo lepo joliet>ko naselbino. Naj ' bi -r spomnili besed Kristusovih, ki je rekel: "Kdor zaničuje poslanca, zaničuje tudi one. ki >n ga poslali." o) Zakaj ni članstvu razjasnil vzro- : ka. da morajo nekateri poškodovani I zidali blagajno v oblake in sanjali o nekakih milijončkih, kateri so tam predstavljali kot zvezde na nebu in pravili o nekaki "lestvici", ki je bila takrat še španska vas in mnogi si jo so predstavljali za lojtre sv. Jakoba, ki so segale od tal do nebes. f) Zakaj ni razjasnil članom vzroka, da ni pustil na konvenciji, da bi se bil imenoval finančni odbor, kakor pri prejšnjih konvencijah, kateri naj bi pregledal knjige in konvenciji poročal, temveč ni hotel dati predloga na glasovanje, ki je zahteval, da se izvoli finančni odbor, mesto tega je obljubil, da bodo državni veščaki pregledali knjige in na ta način bo povzročenih mnogo nepotrebnih stroškov. No pri nas se ne gleda za 50 tisočakov gor ali dol, saj se bo razpolagalo z milijoni. Bal se je, da bi bilo dokazano, da je kriva nemarnost odbora, da hiša ne nosi dobička. Pa tudi bi bilo dokazano, da ni bilo pri hiši zgube, če se pošteno računa in pazno gospodari. Vprašalo bi se bilo zakaj je bilo toliko nepotrebnih stroškov v uradu, za premog, luč .advokate (war tax in time of pcace), ko ni bilo tožbe. g) Naj bi bil nekoliko razložil koliko stane Jednoto zdaj to, ker se on tako gostoma prevaža v Chicago, pa tudi zakaj je g. Ivan Župan (Majk Cigare) že od konvencije v Chicagi in ali je res to vse na Jednotin račun? h) Zakaj je na konvenciji poškod-ninski odbor priporočal, da so dobili nekateri večje svote kot drugi za iste vrste poškodbe? Morda jim so res bile naročene svote za odškodnino raznih strank? i) Zakaj je dr. Grahek tako hitro odšel iz konvencije in zakaj ni bil prisiljen priti nazaj, da bi oddal celo poročilo, ki bi bilo morda razvilo še dru- ge zanimivosti v glavnem odboru, ker se je baje sprejelo v Jednoto in izplačevalo poškodovanim, katerih ni on odobril. Kaj nam potreba potem vrh. zdravnika? Nadalje je bil br. Schneller silno ozlovoljen, ker je "A: S." poročal, da je gl. predsed.nik K. S. K. J. imenoval g. John Zupana, ki je znan pod imenom Majk Cigare, za urednika Glasila K. S. K. J. Žal mu je, da ste pihali "Majk Cigare", in da ni prav, da ga tako imenujete. Kdo pa je to ime: Majk Cigare njemu nadel? Ali se ni sam g. Zupan vedno podpisoval za Majka Cigareta, ko je pisal razne nadutosti po listih več let? Popolnoma pravilno je poročal "A. S.", ker drugače bi morda kateri čita-telj mislil na katerega drugega g. Johna Zupana, ker je menda več rojakov tega imena. Za zdaj je tega dovolj! Napisal sem samo za to, da ne bo kdo mislil, da smo vsi tako strahopezljivi. Omenim pa še, da je br. Schneller žel na sejah prav malo aplavza, ker vsakdo ga je spoznal kot volka v ovčji koži med čredo. Obenem je dobil par dostojnih in vendar gorkih vprašanj. Z bratskim pozdravom Član K. S. K. J. P. S. Ob priliki zopet kaj. Izpraševanje vesti. Učitelj veronauka reče v šoli, naj vsak človek zvečer, predno zaspi, izpraša vest. Šestletni Ivanek je bil zvečer v postelji nemiren. Mati ga okre-gajo in ga vprašajo, zakaj ne spi. "Da," pravi, "gospod kapelan so rekli, da moramo zvečer izpraševati vest;-jaz jo pa izprašujem že dolgo, pa mi ne odgovori ničesar." Jumpoff, Valley, Wash., 3. dec. — Cenjeni g. urednik: — Nikar se ne jezite, ako objavim novico, da smo imeli sv. misijon 4 dni. Vodil ga je slov. duhovnik. Rev. Alojzij Mlinar iz Black' Diamonda, Wash. Rev. Mlinar nam je poklada! na srce božjo besedo v pravem maternem, t. .i. slovens, cm jeziku. Verno slov. ljudstvo se.. j>* vnemo udeleževalo vsake pobožnost'. Ob 9. uri zjutraj je bila vsak dan s\. maša s slov. pridigo, popoldan ob 3. uri sv. rožni venec, pridiga in blagoslov. V nedeljo je bila prva sv. maša ob 8. uri s slov. pridigo, druga ob 10. uri z angleško pridigo, potem blagoslov in "Tcdeum". Res bi bilo nam od velike koristi ako bi imeli tukaj slov. duhovnika, pa nam dosedaj ni mogoče dobiti ga. Zahvaliti se moramo Rev. Alojziju Mlinar, da nas je rade volje prišel.obiskat, da smo slišali božjo besedo v sloven sko-mat erne m jeziku prvikrat, odkar obstoji tukajšnja slov. naselbina. Želimo in prosimo, da nas še blagovoli obiskati. Se enkrat: Hvala! Voščim in želim, vsem bralcem Am. Slovenca srečne in vesele božične praznike in ve-elo novo leto 1915. Slovenka. Leadville, Colo., 3. dec. — Slavno uredništvo A. S.! Sprejmite par skro ninih vrstic \ naš cenjeni edini katoli ški list. Vreme imamo izvenredno le po brez snega, kar je nekaj novega za ta čas. Delavske razmere -o navadno sred nje. Krez dela jih jr veliko razne na rodnosti, tako da ni svetovati nikomur ~em hoditi dela iskat. Tukaj v naši naselbini se nahaja a v stro-ogrski konzul iz Denvera, Colo., ki pobira milodare za ranjence v >tai i domovini, in njemu si> pridružili irije naši bolj odlični rojaki, ki so nabrali zares lepo -voto, a ie lepšo j čakati mesece in leta za podpo-svotico so potrošili po krčmah, zato \li ne ve', ker je sam delavec, kot ko so vsi veletrgovci. Nisem ravno j prax.ft da rcv»i d«lavci ne. morrjo pre-zoper t«, vendar sem radoveden, koli- čakati. I e poglejte poročilo ko bodo dobili od te -vole naši sloven-j poškodovanih zadnjega tedna in videli bo-te, da so bili nekateri poškodovani ze več mesecev in celo let, pa še le Kašelj in prehlad vnetje sapnika, oslovski kašelj, bolno grlo, hripavost in davica se pravilno zdravijo s pomočjo SEVERAS OALSAM FOR LUNGS "Zelo sem »adovoljen s Severo-vim Balg&mem za pljuča. Imel som hud kaSelj in dolgotrajna vnetje sapnika, toda ko sem porabil dve steklenici Severovega Balzama za pljuJa v kakih dveh tednih, je kaielj Ueinil ln moje zdravje se je sploSno iboIjSalo. Prosim objavit« te vrstice, da bodo drugi čitali o izbornosti Severovib pripravkov." John Balok, Page. N. Mei. [Severov Balzam za pljufa]. Je zelo uspešni pripravek kar potrjuje sledeče pismo, katero smo pred kratkim prejeli: Ne recite lekarnarju samo: "Dajte iai kaj zoper kaSelj". Omenit« Several Balsam tor Lungs ln n« vzemite nadomestitev. Cena SS in 60 centov. V v«eh Za rabo v zvezi pri zdravljenju kaSljev in prehladov priporočamo Severa's Cold and Grip Tablets [Severove Tablete zoper prehlad iH hripo]. Vena IS centov v lekarnah. Ali ie imate svezek Seieroraga Almanaha za 1915? Ako ne, dobite ga od vaiega lekarnarja ali od nas. W. F. Severa Co Cedar Rapids, Iowa ♦ ♦ ♦ ♦ % ♦ ♦ i ♦ ♦ t ♦ I ♦ i ♦ ♦ ♦ Vsak član prve in najstarejše podporne organizacije K. S. K. J. bi moral imeti krasen, v naravnih barvah izdelan obesek za Spomin na 201etnico Ka S. K. J« Cena s poštnino vred: 14 karatno garantirano zlato, Pozlačen ....................t'- Pri večjem naročilu popust. Zavarovano proti ponarejanju. F. Kerže Oo. 2711 S. Millard Ave., Chicago, IM. Obrnite se na mene za zastave, make, regaiije in vse druge druStv«-ne potrebščine. Ceniki zastoflj. Vse delo in blago garantirano. ski ranjenci; je lahko uganiti in lo pa radi tega, ko je konzul Nemec, sploh ne razumi našega jezika. Vprašam Vas, dotične može, ko bi se Vi enkrat zavzeli za našo velepotrebno farno katoliško šolo? Prepričan sein, da ko | bi žrtvovali toliko, kolikor ste za konzule, da imamo šolo zagotovljeno in Vi bi si zadobili častne svetinje pred Bogom in narodom. Cenjeni farani, poglejte malo okoli sebe in videli boste, kako je vzgojena naša mladina Res jih podučuje naš g. župnik vsako soboto in nedeljo, ali kaj je to, nič pri tolikih otrocih! Poglej oče in . mati, imaš dva-tri otroke, a še jih ne moreš praktično izučiti. Zato zdramite se žc vendar enkrat iz trdega spanja in začnimo to lepo, potrebno idejo izvrševati, zakaj prišla bo noč, dragi, a bo prepozno! Poglejmo malo na druge slovenske naselbine, ki so manjše kot je naša, a imajo svoje farne šole. Ali ni to hvalevredno, ko znajo otroci slovensko in angleško brati, pisati in moliti? Dostikrat se sliši: "Kaj, če zna slovensko!" Ali rečem, da slabi so taki starši, ki svoj materni jezik zametuje-jol Dalje imamo veliko društev v naši naselbini: da bi ta skupaj se vzela za to stvar, bi ne bilo to lahko? Neka- zdaj naznanjeni. Kdo je temu kriv? d) Če je tako neskončno pravičen in nepristranski zakaj je na zadnji konvenciji v Milwaukee sklicaval, ali se udeleževal tajnih, pouočnih sej, kjer se je po njegovem okusu ustanovila "napredna stranka", ki je potem sestavila "Bull Moose" tiket z njim na čelu, na katerem tiketu ni bilo niti enega kandidata iz Jolietske okolice niti iz Pittsburške okolice, dasi so Jolietčani in Pittsburžani vsaj istotoliko sposobni in so zastopali skoro polovico zastopanega članstva med tem pa sta bila na tiketu dva edina delegata iz cele države New York — Majk Cigare in Cvctkovič, ki sta bila voditelja od "Bull Moose Party". Pa vendar se še pri nas v Jolietu najde kakšna pasja-vera, ki misli da je Schneller nekak bogtc, ki ga bo odrešil. V žlici vode bi te vtopil, če se drzneš iti svojo pot in mu ne slediš. e) Zakaj ni govoril društvom kot na konvenciji temveč je tajil, da je kdaj na konvenciji rekel, da bo morala imeti Jednota, radi nekega vzroka koncem !. 1917 do $1,200,000? 2e 1. 1908 so m pittsburiki konvenciji pri banket« » S S » Si !fi * Bi £ Bi !fi w COMMERCIAL! TRUST & RANK SAVINGS O-r^niV P---HO F JOL1ETE il SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE, '* NADZORNIKI: £ Herman C. L. Stoli Jam« R. Benll«? i£ Carl OealetU t Me v "Glosu Naroda" o svojem potu v Litijo, kjer je našel mnogo Poljakov, pasebno iz Krakova, ter pravi: Vsi zeta hvalijo dobrosrčnost Slovencev, ki store vse, kar je mogoče, da bi olajšali Poljakom življenje daleč od doma. Mnogo Slovencev je brezplačno sprejelo na stanovanje Poljake, drugi jim prinašajo podpore t blagu, prva sta v izvrševanju dobrosrčnosti župan in nje gov tajnik. Obilokrat se dogodi, da izplača podpore izgnancem iz lastnega žepa, ako manjka denarja v blagajni. Nato dopisnik citira škofovo pismo na ceio duhovščino, v kateri priporoča duhovščini v prisrčnih besedah, naj po«lpira brate Poljake. Knezoškofove besede najdejo odmev v slovenski jav-»osti, tako duhovščina, kakor tudi ljudstvo hiti s pomočjo in se ne ustraši ne truda, ne žrtev. V Litiji je srečal vse polno dobrosrčnih ljudi. Organiziran je odbor, na katerega čelu je župnik Frančišek Kralj. Dopisnik je ondi Poljakom daroval sveto mašo in jim dodelil sv. zakramente, nakar je šel naprej do bratov, ki so razkropljeni po ceJi deželi. — Odlikovani slovenski junaki. Za iaredno hrabro zdarževanje pred sovražnikom na južnem bojišču je bil •diikovan s srebrno hrabrostno kolajne L vrste, rezervni poročnik v 39. t&pničarskem polku Henrik Matija ©tyienc. Odlikovanec je sin graščaka Eivard Dolenca v Orehku pri Postajni. — Po treh mesecih se je oglasil vo-17. pepšpolka 7. stotnije Edvard Žgur, o katerem so njegovi sorodniki "*»lili, da je mrtev. Nahaja se' ranjen v »uskem ujetništvu v Kavkazu. — Slovenski junak-častnik umrl. Iz S.:otnoka na Ogrskem prihaja žalostma vest, da je v ondotni bolnici umrl Poročnik 97. pešpolka g. Vladimir Ba-fcf sin spoštovanega ljubljanskega kitnega posestnika. Pokojnik je bil v vsi mislili, da je mrtev, ker se dva in pol meseca ni javil. — Na severnem bojišču je padel u-radnik "Jadranske banke" v Trstu Ciril Kraigher, rodom iz Postojne. — V seznamu izgub št. 49 se še nahajajo: Praporščak Barle Vid, 78. pp., ranjen; poročnik Bartl Rudolf, 36. pp., dom. p. ,izv Litije, ranjen. — Na severnem bojišču umrl. Kakor poročajo povsem zanesljiva zasebna poročila, je na severnem bojišču u-mrl za kolero bivši sluga pri ljubljanskem glavnem poštnem uradu Lorenc Košir, doma iz Polhovega gradca. Raj-Rajni je bil izredno dobra, blaga duša. Kdor ga je poznal, ga je imel rad. Ob prostih urah je našel vso zabavo pri čebelah in cvetkah. — Ujeti Indijci v Ljubljani. Iz Trsta poročajo graškim listom: Konzulat Združenih držav v Trstu poroča: Z izkaznico tukajšnjega policijskega ravnateljstva preskrbljen se je podal tukajšnji konzul Ralph C. Busser v spremstvu svoje žene 8. nov. dopoldne v Ljubljano, da obišče nekatere na ljubljanskem Gradu internirane vojne ujetnike. Prinesel je s seboj zimsko perilo in obleko, ki so jo v Trstu darovali Angleži in Amerikanci, a tudi Avstrijci. Deželno divizijsko poveljstvo v Ljubljani je konzulu takoj dovolilo, da je smel iti na Grad. Med ujetniki je 28 Indijcev iz Kalkutte. 9 iz Bombaya, nadalje 3 z Malte in nekaj Francozov. Konzul Busser je go-govoril z vsem ujetniki, ki so. vsi polni hvale, kako lepo da se ž njimi postopa. Ker so ujetniki večinoma mohamedan-ci, jim donašajo žive ovce, ki jih sami rituelno koljejo in po svoje v lastni kuhinji za jed pripravijo. Busser je pustil denar, da si lahko ujetniki kupijo svalčic. Zelo prijetno je bil iz-nenaden vsled ljudomilega postopanja avstrijskih oblasti. — C. kr. L državna gimnazija v Ljubljani se je preselila v poslopje c. kr. realke, kjer imajo sedaj realci dopoldanski, gimnazijci pa popoldanski pouk, vsak dan od dveh do šestih. Poslopje L državne gimnazije se porabi za bolnico. — Slovenski junak. Četovodja do- ravno pred tednom dni obhajal 601et-nico svojega poklica. — Umrli so v Ljubljani: Fran Ocvirk, vratar v vevški papirnici, 63 let. — Stanko Rančigaj, rejenec, 1 mesec. — Fran Polich, pešec 6. pešpolka honvedov. — Friderika Herbich, šivilja, 71 let. — Litija. V sredo 4. nov. je po kratki bolezni umrla gospa Mici Rebec roj. Juh, trgovka in posestnica v Litiji. Zapustila j ' : male otročiče in moža v vojni. K>.. jč sama vodila lepo upc-ljano trgovino, je katastrofa tem hujša, ker mora ostati trgovina zaprta, dokler ne pride mož z vojne, in otroči-či sirote. Dasi živimo v vojni in smo pripravljeni na vse, je ta nesreča prej tako srečne rodbine, vse močno pretresla in vsi žalujejo za pokojnico. — Kako se godi našim jetnikom na Ruskem? Graški listi poročajo: Sorodniki nekega tirolskega cesarskega lovca, k ije postal ruski jetnik, so prejeli od njega pismo, v katerem sporoča, da se mu "zelo dobro godi". Obenem pa je pristaxil, naj znamko na doličtiem pismu previdno odstranijo in shranijo, ker zna čez čas dobiti veliko vrednost. Ko so doma odstranili znamko, so brali na mestu, na katerem je bila prilepljena, pisano od is:e roke sledeče: "Nič ni res, godi se nam slabo, ne bomo dolgo vzdržali." Ako se pomisli, da je pisec spričo nevarnosti, da bi prišla njegova zvijača na dan. napisal navedene besede, potem bo bržkone upravičeno mnogokrat izraženo mnenje, da se z našimi jetniki na Ruskem vse prej kot dobro ravna in da so številna pisma, ki opisujejo pogosto, kakor se jim sijajno godi, enostavno narekovana. — Junaštvo dveli slovenskih fantov. V sedemurnem nad vse strašnem šrap-nelskim ognjem pri Biali Piaskovi sta se izredno odlikovala s svojim junaštvom desetnik Peter Dovčič in E. Re-polust, oba pri 3. gorskem topniške« je napravila Julijana Grah v Spodnji jen v petletno težko ječo. Radi raz- žaljenja Veličanstva in radi hudodelstva izdaje je trdnjavko vojno sodišče obsodilo nekdanjega sarajevskega občinskega svetnika Pesuta v petletno težko poojstreno ječo. Po prestani kazni bo izgnan. Voličini v enaki zadevi. Ona se je namreč rajše poravnala ter plačala 40 K za avstrijski Rdeči križ in stroške. — V ,-eznamu izgub št. 49 se med drugimi še nahajajo sledeči: Berk Jožef, 26. črnovojniški dom. p. 4. stot., iz Ptuja, mrtev; Sojko Mihael, 25. trenski oddelek, iz okolice Ptuja, ranjen. — Umrl je dne 30. oktobra za dobljenimi ranami v budimpeštanski bolnišnici, posestnik Anton Spes iz Nove Cerkve pri Celin. — V seznamu izgub št. 50 se nahajajo med drugimi tudi sledeči: Potočnik Ervin, 59. pp., 10. stot., iz Celja, mrtev (pokopan pri Rzyczki). — Uiarl je v bolnici v Ostuvu pri Przemyslu 17 .oktobra vojak 26. domobranskega pešpolka Josip ligo, posestnik in lesni trgovec v Falu pri Mariboru. V vojski so še trije njegovi bratje. — Vojni kurat Rajmund Bratanič piše svojemu župniku v Št. Pavlu pri Preboldu: Velečastiti gospod župnik! Lepa hvala za Vaše pisanje. Dolgo časa smo potovali po..., a pred dvanajstimi dnevi se ustavili v..., kjer se sedaj že dvanajst dni bije divja bitka, a noče in noče priti do odločitve. Veliko trpljenja in mraza imamo, a v tem burnem vojaškem življenju človek na vse to pozabi. Želja, da bi le že prišel zaželjeni konec, nas vse navdaja. Velike so množice ujetih mo-skalov, ki pripovedujejo, zlasti Poljaki, da so izgube na ruski strani neizmerno velike. Ravno ko pišem je zadela granata v zemljo, vzdignila ogromno maso zemlje in zopet je vse mirno v okolici. Bog me obvaruj nesreče! Oh, ko bi videli, kako pridni so naši vojaki in kako marljivo molijo — v rovih. V eni roki puško, v drugi pa rožni ven c. Res, tukaj so drugače še tako mrzli katoliki lepi vzgledi pobožnosti. Ni polku. Moštvu ni prišla hrana, ven- razlike med višjim in podrejenim, vsi dar jo je znal Repolust preskrbeti. Ob " " ' enem je on nahajajoč se v prvi vrsti bil tudi opazovalec strelov. Naši junaki v Črnigori. Avstrijski ' smo enaki. Prisrčne pozdrave 1 — Slovenski učitelj umira na koleri. Mariborska "Straža" poroča: Učitelj Vid Jurko iz Dola pri Hrastniku služi .junaki, ki so se na naši bojni ladji kot korporal pri 26. domobranskem W Z? ■ tr at ra",en' , mobranskega pešpolka Edvard Roš je i^r ,b ea,n,en V n0g°' a ,e kmalV bojih na jugu Srbom z veliko hra--uravel. Sel je takoj nazaj v boj, v bro&tjo . svojim oddclWom uničil od- k»te,rem je bil obstreljen. Odlikoval }e tako, da je dobit najvišje priznale in odlikovanje ter je postal adju-tM>l- Kmalu s« je — tretjič — vrnil Ba«aj v bojni grom. Sedaj je dobil strel v trebuh. Tej rani je nadarjeni, »»depolni slovenski častnik, na katere-t» je že sedaj bila ponosna domovina, Podlegel. Vojna odlikovanja. Cesar je po- ter pošilja denar na vse dele ivet« Kapital ia preostanek $300,000.0( C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedmi» ' HENRY WEBER, kašir Kadar se madite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti t MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in tmodki. Wm. Metzger Ruby and Broadway J O LI S T FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k 'ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banka. W. C. VIOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fL Joliet Nat. Bank Bldg., JoUat, Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se uri meni celo nekaj Štajercev. Dosedaj so izvedeli za sledeče: pomorščak Kramar Janez, doma iz Dobrne pri Celju, ra- njen; pomorščak Črtalič Rudolf, doma šitve. Učitelj Žagar mlajši je ranjen, je, da sem še živ, ker veliko mojih tovarišev je že pobrala bela žena. Bog se nas usmili, če ne bo kmalu kake re- »ejši 1'rtnik T'tnik pri 154. maršbataljonu, 37 let »»«■; tretji je četovodja Jožef Trtnik !>ri >7. pešpolku, 28 let star; najmlajši, j^ec Alojzij Trtnik pri 17. pešpolku, et star, je bil v boju ranjen ter ga »edaj pogrešajo. Kako je postal rakovški kovač *°pet vesel. Dobil je pismo od svoje-sina Božidarja Breceljna, vojaka Pešpolka. Poroča mi, da je ujet Kuskcm. Poročali so že časopisi g """»dna poročila, da je bil Božidar ^recelj ubit, brala se je zanj tudi že sazadušnica. Sedaj pa piše svojim da ae nahaja zdrav s prijate-Janezom Urbasom iz Zevs pri erknici v ruskem ujetništvu. Prej k stni oče kliče sedaj zopet vesel ka-£or takrat ob mobilizaciji: "Le koraj- po' k"1'?,' Pa "a nas in na lloga ne ite!" ter poroča to vest v tolaz- VSCni oniln. kateri imajo na boji- sv°jce in ne vedo zanje. bojT. J*anicni organist!. Na severnem . 'Scu so bili od šrapnelov ranjeni ti-°fganisti: Ciril Mohor iz Kranja, *nifičJ ' °n< n Predištvu se nahaja tudi prof t Mole in sicer v Barnaulu V ruskem ujetništvu sta CM Sibiriji, °skvi), stotnik Hugo Nechansky stotnik Metzler . . 't .^WUIIR I I UKU va). O stotniku Necliasskcm s delek strojnih pušk. Pri tem je bi! ranjen. Sedaj se zdravi v Ljubljani. -— Novi ranjenci. Dne ll. nov. so pripeljali v Ljubljano okolu 300 ranjencev. — Smrtna kosa. Junaške smrti na bojnem poju umrli c. kr. poročnik g. Vladimir Babič je bil 13. nov. pokopan v Szolnoku na Ogrskem. — V Ljubljani je umrla gospa Marija Ribič roj. Koprivec, vdova c. kr. sodn. sluga v Žužemberku, v starosti 78 let. — Novi siovenski socialnodemokra-ški tednik je pričel izhajati v Ljubljani. Ime mu je "Delavec". — Umrla je v deželni bolnici bivša gostilniška "pri Levu" gospa Beti Pilko. — Ranjenec umrl. Umrl je v Ljubljani ranjeni vojak Ivan Cvitkovič, doma iz Otočaca. _ Umrl je na budimpeštanski kliniki profesor Josip Berce na ranah, ki jih je dobil na severnem bojišču. — 7.0. dekana v Crničah je imenovan č. g. Alojzij Novak, doslej župnik v Breginju. _ PnV-noali so v Kranju 9. okt. u- tnricga kišnega posestnika in gostilničarja g. Rajmunda Sušnika, starega 66 let. — Samoumor. Peter Sercer iz Ravni v kočevskem okraju je žc dlje časa trpel na želodčni bolezni in je bil pred nekoliko meseci tudi operiran. Nedavno pa se mu je bolezen zopet povrnila. Ko je dne 3. nov. Sercerjeva žena odšla za kratek čas od doma, je mož izvršil samoumor. Obesil se ie v podstrešju. Sodijo, da je Sercer iz- ršil samoumor vsled neozdravljive bolezni in da se mu je omračil tudi um. — Umrla je U. nov. popoldne v deželni bolnici učiteljica gdčna. Marija Skerjanc. Zadnji čas je bila radi ner voznosti na dopustu. Gospodična si je kuhala zjutraj sama zajutrek. Pri tem je ognju prilila petrolej, nakar se jes petrolej zaž^al in jo je objel ogenj. Pokojnica je bila povsod spoštovana. — Umrli so r Ljubljani: Ana Zlatic, gostja, 81 let. — Fran Zaje, sin krojaškega pomočnika, 1 leto. - Vekoslav Puhar, postajni mojster državne zelez-nice, 43 let. — Frančiška Barle, zaseb-oica-hiralka, 81 let. — Umrla je 8. nov. na gradu Wa-gensberg sestra gospe Polanove. so proge knežjega nadgozdarja, gospa Ema Scheier, roj. Ravnikar. — Umrl je danes ponoči po daljši bolezni faktor tiskarne lg. pL Klein-mayr Sc Fed. Bamberg in mnogoletni metteur en pages lista "Leibacher Ze. tung", gospod Valentin Arselin, ki je iz Brežic ob Savi; pomorščak Bauer Ernest, doma iz Velikovca na Koroškem. Drugi so doma iz Kranjskega in Primorskega. r v ' — Slovenski domobranci — junak'\ Z hrabrostno kolajno prvega razreda so bili odlikovani naslednji slovenski domobranci (domobranski pešpolk št. 21): Narednik Jožef Dernovšek, fraj-tar Jožef Vidar, pešec Franc Povše in pešca-pijonirja Anton Praznik ter Matija Zaplotpik. V nekem nočnem boju se je Dernovšek po hudi borbi o-branil ujetništvu. Ruski, mnogo močnejši oddelek je obkolil njegovo patruljo, ki je štela samo deset mož. Sovražni častnik je že pozval Dernovška, naj se uda. Ta pa je s svojimi junaki naskočil Ruse z golim bajonetom. Rusi so zbežali, a mnogo je bilo mrtvih, ranjenih in ujetih. Pozneje se je Der-novškovi četici posrečilo, da je rešila 30 Avstrijcev, ki so že bili od Rusov ujeti. starejši se pa bori s smrtjo (obolel je na koleri). Vreme imamo žalostno kot so ailostne naše misli in otožni obrazi. Bog že daj konec naši pokori ter že skorajšnje svidenje na zelenem Štajerskem. Perilo bi rabil. Pisal sem že velikokrat domov, pa brez uspeha. Nemara, da se naša pošta izgubi na daljni poti. Kaj je novega v Mariboru? Z Dolinškom sem bil skupaj. "Ti prav lepo pozdravlja. Sedaj je postal računski podčastnik. Ležimo v zemlji kakor krti. Zato smo več ali manj bolebni. Srčen pozdrav! —Nerazumljiv napad. Gospod Winter, župan v Zrečah, je kot lesotržec širjemu svetu znana osebnost. Dne 10. nov. zvečer se je vozil iz Celja. Zunaj mesta, ne daleč od domobranske vojašnice, ga je na državni cesti napadel nepoznan vojak. Ta je z bajonetom župana sunil v hrbet, čudna luknja na gornji suknji priča, da je orodje šele med obleko izpremenilo prvotni pravec ter se zasukalo tako. da je ranilo vrat'pod levim ušesom, le dva milimetra proč od glavne žile, in ta majhna oddaljenost je napadenca obyarovala gotove smrti. Winter zgrabi za svoj revolver in s tem prestraši napadalca, da je zbežal ter nameraval preskočiti bližnji plot. Za njim idoči Winter z levico zakriva rano, a z desnico zgrabi napadalca ter ga izroči vojaški straži. Zdravnik je obvezal ranjenca. Tudi so sestavili zapisnik o v tem trenutku še neumevnem napadu. ■ Štajerski Slovenec pri Hinden-burgovi armadi. Med ranjenci, ki so od liindenburgove armade došli dne 12. nov. v Ljubljano se nahaja tudi Ivan Voc iz St. Lovrenca. Bil je pri brzojavnem oddelku. Pred vojsko je delal v tovarni v Augsburgu. — Odlikovanje. Za hrabrost pred sovražnikom na severnem bojišču je bil dne 23. oktobra v ormoški bolnici odlikovan s srebrno kolajno vrl Slo venec četovodja 87. pešpolka g. Anton Polak, c. kr. nadpaznik finančne straže v Mariboru. — Proti- obrekovalcem. Iz Zavrba pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah se poroča: Martin Čeh, viničar na Kljunovščaku, je hotel po svoji volj izrabiti vojni čas proti našemu gospodu župniku. Zato je bil dne 6. nov pri Sv. Lenartu obsojen na tri tedne zapora, poostrenega z enkratnim trdim ležiščem na teden. — Pametnejše — V obrambo duhovščine. Tudi koroška sodalitas je prejela od prevzv. graškega knezoškofijstva na tožbo zoper g. dr. Udeta zagotovilo, da obžaluje njegov članek in da bo potrebno ukrenilo, da se storjena škoda popravi. — Nema junaka. Celovški listi poročajo: Med ranjenci, ki so se vrnili v Celovec, sta tudi dva artiljerijska nad poročnika, katerih izredna usoda vzbu ja splošno sočutje. Enega so v bojnem metežu pomandrala konjska ko pita. Navidezno mrtev, zlomljenih mu je bilo tudi več reber, je obležal na bojišču, okolu njega je pa divjal najhujši boj in so gromeli topovi. Ko so ga pozneje našli, ni mogel govoriti in tudi ničesar slišal ni. Ko je zopet nekoliko okreval, je pričel delati v nek celovški vojaški pisarni. Nekemu dru gemu topničarskemu podčastniku je kos granate prebil .lice in mu odtrga! konec jezika. Upajo, da toliko okre va, da bo mogel toliko govoriti, da ga bo mogoče umevati. Kljub žalostn usodi si pa zopet oba želita na bojišče nazaj. — Nemška duhovščina na Koro škem. "Eucbarrstischer Priesterbond' na Koroškem je izpremenil svoje ime "Deutscher Priesterbund". — Na južnem bojišču je padel rez poročnik g. Jochman, lastnik mlina Ajdovščini. HRVATSKO. "-S'-?''. ! 'ž- IV f&Z-aj-.../Vr— .: v. h-""' GLAVNICA $50,000.00. Ultra, in iakorp. leta 1&»0 Slovenian Liquor Co. — i ii i ——« 1115-17-19 Chicago St JOUET, ILL. Druiba naznanja rojakom, di ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. ' «- - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul Ilirija (ireučica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino. HlffiMmHiMiirniimiinnuiiiuiiiiiiiiinuiiiiiiiiMiiiiiimill Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KROM, VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330^1» i(ka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vara« šparkaso" HRANILNICI PA TAKOJ PlSlTE, PO KATERI banki doU Vaš denar. — Usmrčenje v Tuzli. C. in kr. vojno sodišče v Tuzli je po prekem sodu obsodilo 4. novembra 1914 Miloša Vidoroviča iz Drapnice in Jovo Kovačeviča iz Krajisiča na smrt radi hudodelstva proti vojni sili države. Obsojenca so na dvorišču garnizijske-ga zapora v Tuzli še tisti dan obesili. — Ranjenci v Zagrebu. Dne 10. nov. zjutraj so pripeljali v Zagreb z južnega bojišča 550 ranjencev, med katerimi je 50 težko ranjenih. — Sarajevski občinski svetnik obso- | - STRANI OBSEGA- 4 j (J Veli i Slovenj ko-Aigleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-a"Kl«*ških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BRCZ UČITELJA Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori. Angleška pisava. Spisovanje pisem, Kako »e postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov girom Amerike dokazujejo. da ie to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.09, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen i. 1891 Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVENSK0-AM, TISKOVNA DIMA Inkorp I. 1899 » lastnem domu 10<)6 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1 50 Za Evropo za četrt leta..........$100 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natanč/io naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic American BIdg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec CERKVENI KOI UDAR. 13. dec. Nedelja 9 advent. Lucija. 14. Pondeljek Špiridijon, škof. 15. " Jernej Jernej, škof; Krist. 16. " Sreda Kvatre. Evzebij. 17. " Četrtek Lazar, šk.; Berta. 18. " Petek Kvatre. Gracijan. 19. " Sobota Kvatre. Nemezij. CERKVENI GOVOR ZA TRETJO ADVENTNO NEDELJO. Spisal škof Anton Martin Slomšek. O poželenju očij. Jurje so poslali Janeza vprašat: Kdo si ti? Mat. 11, 2. 1. Velik dar božji je človeku oko, studenec brez. števila veselja in spoznanja. Slepec je ubožec. In vendar uči sv. Janez, da poželenje očij ni od Očeta, marveč od tega sveta. Ljudje imajo oči, pa ne vidijo, vprašajo kakor Judje sv Janeza Krstnika: Kdo si '.i? Sami sebe pa ne vidijo, ne spoznajo. Zato veli Jezus: "Glej, da luč, katera je v tebi, ne bo tema. Ako je čisto tvoje oko, bo svetlo celo telo; če je pa slabo, bo temno tud itvoje telo" (Luk. . 11,33). I. Oko, siudenec veselega življenja, jc nam lahko vir večne, smrtne teme, če je hudobno, polno nesramnih po- gledov. željno posvetnega blaga, slepo za večnost. 3. Poželenje očij je torej druga ključavnica, ki nam nebeško kraljestvo zapira, če posvetno blago: 1 Samo hraniti želi, ne z blagom dobro storiti. II. Samo zavžiti hoče, ne tudi drugim podeliti. Taki lakoti je svet premajhen. in življenje prekratko, napolniti želje očij. Rog, ti Oče luči 1 odpri nam oči našega duha, naj spoznamo in poželimo, kar je prav. I. 1. Črna mati, želja očij, je dve hčeri ua sve'u porodila: prva je lakomnost, druga požrešnost. Prva želi samo grabiti, naj bo pa pravici ali krivici, ne tnisli z 'blagom dobro storiti, temveč le hraniti ga, druga zapraviti. 2. Lakomnosti sestra je grda sko-post, katera sebi in svojim potrebnega ne dovoli, iz skrbi za prihodnjost. Skopcu se mili družini pravico dati, o-troke v šolo poslati, zdravnika poklicati, -treho pokriti. Lakomnik bi o-troke prodal, če bi jih kdo kupil, on * ima dušo naprodaj. Lakomnosti druga sestra je goljufija pri vagi, meri, kupčiji. Ona živino s strupom pita, vino kvasa, svoje blago prelivali, tujo pregraja, da le več pridobi. Pa jedcu krivični krajcar deset pravičnih požre. Kakor sc pridobi, tako se razgubh ; Lakomnosti žlalita je tatvina, rop ' in morija Poželenje očij tate in mo- rilce stori, mesta in kraljestva izda, ka 'cor Judež Iškarijot svojega Gospoda "Lakomnost je korenina vsega hudega" (I. Tim. 6, 10). Lakomnik je suž-nik svojega blaga; še le po smrti u streže ljudem. 3. Lamnost je železna suknja, ka tera se sleči ne da in s starostjo raste. Več ko lakomnik ima, več poželuje; njega srce jc trdo ko kamen; milost božja ga ne omeči. Razbojnika na smrtni postelji poboljšaš, lakomnika ne. (Premisli Dizmaša in pa Judeža Iškarijota.) Lakomnik moli zlato tele, njega dejanje je malikovanje (Efež. 5, 5); on nima deleža v kraljestvu božjem. Varujte se, bratje in sestre moje da vas lakomnost v svoje zlate in srebrne spone dejala ne bo, vi kmetijo za kmetijo, polje za poljem pokupite, dokler za ubogega prostora ni. Varujte se lakomnosti vi stiskavci, ki otrokom in sorodstvu prihranjujete .namesto dobrega po svoji moči storiti. Kar vi težko pripravite, bodo vaši otroci lah ko zapravili, kleli, namestu moliti za vas. Lakomnika blago blagoslova nima. /Varujte se vsi, kateri denar pre-radi imate, grdega greha skoposti. "Kateri želijo obogateti, pridejo v skušnjavo in zadrgo hudičevo (I. Tim. 6. 9). Zveličani so ubogi v duhu; ta kih je nebeško kraljestvo" (Mat. 5, 3). II. Druga hčer poželenja mesa je po žrešnost, ki svojo setro zapravljivost ima. Ona želi le več imeti, za dobro živeti. Zgubljeni sin vidi premoženje očeta in ga poželi, da bi po svetli šel in dobre volje bil. Za denar se vse dobi, srečno in veselo lahko živi, si je mislil, pa se je močno ukanil. Kakor zgubljenega sina tudi posvetne ljudi goljufa poželenje očij: 1. Kateri po visokem stanu in posvetni časti hrepene. " Hlapec bi rad bil kmet; ta gospod, ker vidi, kako se vozijo in se jim marsikdo odkrije. Pa kaj je vsa posvetna čast in oblast? Prazna pena na vodi. Zato zažgejo novemu papežu nekoliko prediva rekoč: "Sveti oče! tako mine čast sveta". 2. Poželenje očij hoče gizdavo, oholo obleko. Dekla se nosi kakor gospa, rokodelec suknjo knezovo ima, vsaki mesec po drugi šegi, kakor pri drugih zagleda. Glejte pregrešno poželenje očij! Ono več škode kakor toča naredi. Gizdavost je dober kup, pa obleka je draga, dolge dela, ljudi slepari, poslednjič pa sama v sramoti ostane. Moli snedo lepa oblačila, črvi pa telo. O vi inladeiiiči in gizdave deklice, v irazvajeni možje in žene! vprašajte se, kdo ste? Stopite na pokopališče, vzemite lopato pa odgrnite rajliih ozko hišico, tam bote odgovor prejeli in pa zdravilo za poželenje očij. "Go-ljufna je priljudnost in prazna lepota" (Pregov. 31, 31). 3. Poželenje očij le dobre volje išče, zdaj igre, zdaj obilne pijače in jedi. Kakor rabeljni pod križem igralci cele dni in noči kvartajo. poželijo tujega blaga, ali pa kradejo sebi in svojim. ! Poželenje očij jih tie pusti, dokler za- j dnji vinar iz žepa ni. Požrešno oko je bolj lačno, kakor želodec; uživa -brez [ potrebe, pije brez žeje, zapravlja pre- j moženje in zdravje. Naša sveta vera pošteno, dobro voljo ne prepoveda. Kristus je bil na gostiji in šel tudi h grešnikom kruha jest. Tudi sv. Pavel veli: "Veselite se v Gospodu; ali vaša zmernost naj bo znana vsem ljudem". Naša sveta vera pa prepoveda zapravljivo požrešnost, grešno uživanje brez vse božje ljubezni in bližnjega, ki človeku sveta nebesa zaklene in pekel odpre, kakor pojedunu, od katerega Jezus pripoveduje (Luk. 16, 19). Poglej ta žalostni konec poželenja očij! Konec. Kaj nam je tedaj storiti? Stiskati premoženje, ni prav, zapraviti še hujše. Pošteno pripraviti, pošteno obrniti, kakor je prav. Moder kristi-jan se ne da slepiti poželenju očij, ampak razdeli svoje prihodke na troje: Prvi. del obrne za sebe in za svojo ljudi, da po svojem stanu pošteno žive. Drugi del prihrani za potrebo; in če posebne potrebe ne bo, svojim za df>-to. Tretji del pa ubogaime da, dokler je živ in se na druge ne zanaša. Miloščino, kojo damo pri zdravju, je zlata; kojo dajamo bolani, na smrtni postelji, srebrna; katero sporočimo po naši smrti, je železna; gostokrat celo kaj ne velja. "Delajte si prijatelje",1 veli Jezus, "da, kadar onemagate, vas vzamejo v večno prebivališče." Amen. 1 ki velja 'samo za utrjena mesta, tudi za odprta mesta in izlive rek ter proglašajo za blokirane kraje, pred katerimi nimajo niti ene vojne ladje, da, za blokado zapirajo cele ladje in celo' državo. Te brezprimerne zlorabe so imele same) to svrlio, da preprečijo promet med narodi in na račun kontinenta pridobe Angliji monopol v-trgovini in industriji. Napoleon je tu opisal Angleže tako, kakor so zaslužili in kakršni so še danes. Tudi danes love Angleži ladje svojih sovražnikov in'nevtralcev in za-segajo tovore. Toda kakor je konti-nalna zaprtija škodila tudi Napoleonu ■samemu, ravno tako se danes godi Angležem. Nemčija izdeluje veliko proizvodov, ki jih Angleži neobhodno potrebujejo; pa tudi rane, ki jih jih je doslej dobila angleška svetovna trgovina, so večje nego nemške. Vedno bolj prodira prepričanje, da so nemški proizvodi nepogrešljivi v svetovnem prometu in neki ameriški strokovni list piše: Reči treba, da ni nobenega drugega naroda na svetu, čegar trgovinsko zaprtje bi se gospodarsko povsodi tako težko občutilo kakor zaprtje Nem čije. Inženerji in kemiki že dolgo vemo, da so Nemci na polju znanosti in tehnike prvi. Dogodki zadnjih tednov so pa to dokazali tudi širšemu občinstvu. Z angleško kontinentalno zapftijo je močno prizadeta tudi avstrijska izvozna trgovina. In vendar imamo dovolj prilike, da se svojim nasprotnikom primerno oddolžimo. Tako bi na primer naša industrija lahko poizkusila izpodriniti Francijo in Anglijo iz Ru-munije, Bolgarije in Turčije. Čez Benetke in Rotterdam bi lahko stopili \ zvezo z Združenimi državami in Južno Ameriko. Morda bi bilo le mogoče našim eksportnim industrijam na ta način nekoliko odpomoči. Premog bi lahko izvažali v Italijo, ki je v glavnem navezana na angleški premog. Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da so sedaj glede premoga tako Angliji kakor nam postavljene gotove meje. Splošne denarne razmere. Francija le s težavo dobiva doma potrebni drobiž. Za izdane zakladne liste je dobila le 224 milijonov frankov, kar gotovo ni veliko. Angleški finančni časopis "Ecconomist" meni: "Ako bo nemško orožje doseglo sijajne uspehe, potem bo Nemčija vojno tudi financielno brez težav premagala. Drugače pa nemška bančna politika vodi v katastrofo." Na to odgovarja "Vassische Zeitung": "Nam se zdi, da1 imajo Angleži sedaj doma in v koloni-1 jali dovolj drugih skrbi, ki so jim bližje nego nemška fniančna politika." Napete denarne razmere po vsem svetu delajo tudi Zedinjenim državam velike skrbi. Evropski krediti so o-mejeni in inozemskih deviz ni lahko dobiti. Velevažno pa je, da se'vzdrži kredit ameriških korporacij in tvrdk. V to svrho se je v Ameriki o-noval denarni pool, ki bo poslal 100 »lilijo-! nov dolarjev v zlatu čez Kanado v i London, da bodo na razpolago za' ameriška plačila. Nekateri pa srna- ; trajo to akcijo samo za manever, da dobi angleška vlada nujno potrebni drobiž. i sicer jc imel pred Belgradom 50,000 pri Petrovem Varadinu 63,000 pri Ou-denardu in pri Malplaquetu 90,000 :i!ož. Švedski kralj Karel XII. je poveljeval armadam, ki so štele 8000 do 14,000 mož, le pri Pultavi je poveljeval armadi, ki je štela 26,(XX) mož. Friderik Veliki je poveljeval armadam, ki so štele 20,000 do 40.000 mož. Pri Zorn-dorfu je razpolagal s 33,000 in v nekaterih bitkah celo z več kot 50,000 možmi, na primer pri Pragi, kjer je štela njegova armada 64,000, pri Hohen-friedbergu pa 70,000 mož. Napoleon 1. je poveljeval v več bitkah armadam, ki so štele nad 100,000 mož, tako pri Smolensku 180,000, pri Lipskem 175,-000 in pri VV&gramu 160,(XX) vojakom. Pri Jeni je razpolagal le s 96.000 možmi. Največji armadi vseh časov je pove Ijeval dozdaj knez Schwarzenberg (načelnik njegovega generalnega štaba je bil junak grof Radeckv) pri Lipskem: 325,(XX) mož. Celo Oyama je imel pri Mukdenu manj vojakov, 314,-000. Bltiecher je poveljeval pri Katz-bacliu 80 tisoč, pri La Rothiereju 123 000 in Wellingtonu pri W'aterlou 80,-000 mož močni armadi. V amerikan ski državljanski vojski so štele naj močnejše armade okolu 100,000 mož. Grant je poveljeval pri Petersburg!! 120,000, Lee ob Chickahominyju 94,-000 mož močni armadi. Če izvzamemo rusko japonsko vojsko, v kateri jc Oyama enkrat samkrat poveljeval 314, (/A) možem (navadno je poveljeval armadam, ki so štele 40,(XX) do 150,000 mož), so bile največje bitke v nemško-francoski vojski. Princ Friderik Karel je poveljeval pri Mctzu nad 200,000 in Moltke pri Gravelottu 187,000, pri Sedanu 200.000 in pred Parizom 240,-000 mož močni armadi. KOLIKO ČASA BO TRAJALA VOJNA? VOJNA IN GOSPODARSTVO. Današnja kontinentalna zaprtija. Ravno 100 let je minilo, odkar je propadla ena najbolj znanih in naj-ostrejših Napoleonovih odredb, to je zaprtje kontinenta proti Angliji. Veliki cesar je s tem odredil popolno zaprtje evropske celine proti angleški trgovini in angleškim proizvodom. Anglija je pri tem igrala preganjano nedolžnost, v resnici je pa bila Napoleonova odredba le posledica in protisu-nek proti angleškemu nasilju na morju. Britska vlada sama je bila, ki je brezobzirno izkoriščala svojo premoč na morju, lovila tuje ladje in proizvode in blokirala celo obalo. V svojem odloku iz leta 1806., meseca novembra, s katerim je Napoleon I. odredil kontinentalno zaprtje, očita Angležem, da ne priznavajo splošno veljavnega mednarodnega prava, da postopajo s podaniki sovražnih držav, pred vsem z mornarji na trgovskih ladjah in potujočimi agenti in trgovci, kot s sovražniki in jih proglašajo za vjetnike; dalje da raztezajo osvajalno pravo, ki velja samo za državno lastnino, tudi na trgovske ladje in zasebno lastnino in končno da izrabljajo blokadno pravo, VELIKANSKE ARMADE IN VELIKANSKE BITKE. Poveljniki v sedanji vojski poveljujejo armadam, kakršnih svet še ni videl, kakršnih povestnica ne pozna. Po številu dozdaj ni bila najsilncjša vseh bitk bi:ka pri Lipskem, marveč bitka med Japonci in Rusi pri Muk-demi. Tam je stalo leta 1905 314,(XX) Japoncev proti 310,000 Rusom, torei (>24 tisoč vojakov. Pri Lipskem je pač stala na eni strani še silovitejša armada 325,000 mož proti 175,000 Francozom pod Napoleonom; torej 500,000 mož. Ostalih velikih bitk. tudi odločilnih, se je udeležilo manj vojakov. 1'ri Kraljevem Gradcu (1866) sc ie vojskovalo 435,000, ob šahu (1904) 145,000 Japoncev in 210.000 Rusov: pri Sedanu (1870) je stalo 200,000 Nerti-<-c\ proti 120,000 Francozom. Za svoj ča> ena najstrašnejših bitk >e je bila pri Choczimu leta 162'. Stalo je tam 50,(XX) Poljakov proti 250 tisoč Turkom, v bitki pri Jalčiju se jc pa vojskovalo 40,(XX) Rusov proti 260 tisoč Tiykom. 300,(XX) vojakov jc stalo v bitki pri Smolensku (1812), pri Draždanih (1813) in pri Gravelottu (1870). V bitki pri W'aterlou, kjtr je 1> lo končno zlomljeno Napoleonovo gospodstvo, sc jc vojskovalo 200,(M)0 mož. ravno toliko vojakov se je voj skovalo leta 1717 pred Belgradom in v amerikanski državljanski vojski pri Chickkahoniinyju (leta 1862). Na bojišču pri Vionvillu je stalo 176,(XX), v odločilni bitki .pri Jeni (1807) 150,000 in ob odločilni bitki pri Parizu (1814) 142.000 mož. V slavni bitki avgusta 1870 pri VVoerthu se je vojskovalo 123,(XX) mož. Ob Napoleonovem porazu ob Berezini (1812) je stalo 120 tisoč mož; v bitki ob Almi (1854) jc pa bilo v ognju okroglo 100,(XX) mož: Največ bitk, v katerih je prišlo v ogenj 100,(XX) mož, je bilo v XIX. stoletju, namreč 83; v XVIII. stoletju jih je bilo 43, v XVII. stoletju pa le 12. Od tridesetletne voiske sem so armade strašno narastlc. Tilly je na primer napadel Deviti s ?6(XX) možmi; pri Breitenfcldu je imel 34,000 mož; VVal-lenstcln je oblegal Stralsund s 25,(XX) možmi, ravno toliko je štela njegova armada pri I.uetzenu, pred Norimber-gotn je pa že imel 60,000, Gustav A-dolf pa le 46,000 mož. Slavni Conde je poveljeval armadam, ki so štele 10,-000 do 50,000 mož, Turenne pa armadam 10,000 do 30,(100 mož. Velikim armadam je poveljeval princ Evgcn, in V francoski akademiji moralnih in političnih znanosti se sedaj razpravlja o vplivu vojne na finančni, narodnogospodarski in etnološki položaj. Le-roy-Beaulien je izrazil mnenje, da u-tegne sedanja vojna trajati še zelo dolgo. Nasprotnikov Nemčije in Avstro-Ogrske je 321 milijonov ljudi, prebivalstva obeli zaveznikov pa samo 116 milijonov. Vsega prebivalstva je na Nemškem sicer za 65 odstotkov več nego na Francoskem, če se pa šteje lc ljudi, stare nad 20 let, prekaša nemško prebivalstvo Francoze le za 35 odstotkov. Da zamorejo mnogo manjša ljudstva vzdržati dolgotrajne vojne, so najbolj dokazali Buri, ki so s svojo vojsko 30,000 mož nad tri leta kljubovali angleški armadi 150,(XX) mož. Srbija se vojskuje zdaj s kratkimi presledki že nad dve leti in ima okoli 13 odstotkov svojegn prebivalstva pod zastavami. Yves Guyot je drugačnega mnenja, ki pravi ,da je dolgost vojn v večji meri odvisna od narodnogospodarskih nego od fiziških razlogov. Leta 1870. so skupni vojni stroški znašali okrog 12 in pol milijarde, ki jih je vse morala plačati. Francija, pri čemer si je Nemčija prihranila 5 milijard odškodnine. Če sedaj računamo, da ima Nemčija na bojiščih vedno 3 milijone ljudi, Avstrija 2, Francija 3 in Rusija 4, znašajo vojni stroški samo teh dveh velesil po 150 milijonov frankov na dan, 4 fn pol milijard na mesec, oziroma 54 milijard na leto. Ta vsota odgovarja natančno vrednosti letne produkcije teli štirih držav, od katere pa spada samo šesiinka na dohodke iz nepre--mičnin. Ti dohodki iz posestev pa se v' času vojne znižajo za tri četrtinke, ker polja ni mogoče v celem obsegu obdelovati, že zaradi pomanjkanja moških ne. Efektivna izguba vsled vojne znaša torej, če ta izpadek prištejemo," 7.75 milijard na mesec, 46.50 za pol leta in 93 milijard na leto. Na ta način bi Francija v pol lelu izgubila 15 milijard frankov, Nemčija 22. Ne glede na ostale posledice bi trebalo več kakor desetletnega dela. da ta škoda popravi. Tudi londonski "Economist" pobija nazore Leroy-Bcaulieno-ve ter prihaja do zaključka, da more vojna trajati največ 8 mesecev, ako vpoštovamo izdatke in možnost dovoza. Topovi iz zlata, ledu, kož, lesa in gline. Moderni topovi so zelo dovršeni stroji. Dandanes je že vsa evropska javnost informirana o. modernih topovih. Prav gotovo pa ni znano vsem, da so bili časi, ko so v vojni uporabili otpove iz kož, da. celo iz ledu. — Najzanimivejše in najdragocenejše to-nove ima neka indijska kneginja. Ti topovi so iz zlata. Iz teh do danes ni bil izstreljen niti en strel, čeprav je notranjščina iz najboljšega jekla. En zlat top jc stal okoli dva milijona kron. Ti topovi so posvečeni in indijsko prebivalstvo prireja procesije, da jih more videti. — List "Schuss und Waffe" poroča, da so bili topovi izgo-tovljeni že tudi iz ledu in da so baje iz teh tudi streljali. Ruska carica Ana, ki je vladala leta 1730.-1740., je dala napraviti štiri topove in dva možnarja iz ledu. Iz teh ledenih topov jc bilo izstreljenih šest strelov — in topovi :iiso popokali! Tibetjiki vojaki, ki so -e bojevali proti Angliji; so imeli topove iz kož, ki so bili v železnih obročih. Rnzen topov iz kož so rabili v Aziji baje tudi lesene topove. Tako so na primer Kitajci pred nedavnim postavili v svojih trdnjavah lesene topove, iln zmotijo svoje sovražnike. Na o-toku Malta so malteški vitezi streljali iz topov, ki so jih izvrtali iz skal. V luknje so nasipali smodnika in kose Najlepše, najtrpežnejše in najceneje MOŠKE IN DEŠKE OBLEKE- DOBITE VEDNO PRI NAS. \ < ■ l P' V i« Imatro tudi vse vrste čevljev za može in mladimo po primerni ceni. Ako rabite kaj se oglasite v t nasi prodajalni, kjer gotovo najdete kar želite, ker nikjer ne najdete tolike zaloge na izber. Poleg tega imamo tudi največjo zaloga vse vrste pohištva, pe-č;, karpetov in preprog. Naša prodajalna je dobroznana po vsi o-, kolici Jolieta, kot naj* večja te vrste, pa tudi najsolidnejša. Naša beseda je tako dobra kot gotov denar. Predno kupite, pridite k nam, da si ogledate našo veliko zalogo. THE EAGLE MATH. SIMONICH, vod N. Ch cago St. $ Joliet, Illinoi« Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank Barber Building, Joliet, 111. Glavnica $100,000.00 Jamstva IM $50,0001 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred ERVIN T. GEIST, kasir THOS. F. DONOVAN, Podpre* TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. Union Coal & Transfer O 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. l'itiiio mid I^u mi ture Movintf Northwestern Chicago tel. 4313. železa, pa streljali z njimi na sovražnika, ki se je po morju bližal skalnatemu otoku. V prvi polovici minulega stoletja so našli v indijskih puščavah Mehike topove in krogle iz .gline. Izvirali so iz XVI. stoletja, iz dobe, ko so vdrli Spanci v Mehiko. Streljali iz njih pt najbrže niso. Chi. tel. 3399. N. W. tel. 12» Louis >00 Jackeon 8t. JOLIBT, ILi gostilničar VINO, ŽOANJE IN SM0DKE Sobe v naiem in Lunch Romi. POZOR, ROJAKINJI*' Ali veste, kje je dobiti nsjbo'J »o po najnižji ceni? Gotovol V J. & A. Pasdeft F se dobijo najboljše »veže ^ jene klobase in najokusnejl' jit Vse po uainižji ceni Pridite poskusit«- naše meso Nizkr cene m dobra po»trt' naše nr«li> Ne pozabite torej obiska*1 ^ naici mesnici in groceriji n» ^ lu Broadway and Granit« 01 P! k, n d, n; d; »i "ti Chic. Phone 27M N. W. Ph°" Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. I. podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:............M. Ostronič. 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:...........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., AHegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm. Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkoviek. 720 Market St.. Waukegan, 111. M _ Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec. 1006 N. Chicago St., Joliet, 111*. Pittsburg, Pa., 7. dec.—Društvo Marije Device št. 33 K. S. K. J. je na svoji redni in fiskalni seji dne 6. decembra izvolilo sledeče uradnike za leto 1915: Peter Balkovec, predsednik; Josip Ivanušič. podpredsednik; John Filipčič, 1. tajnik; Jurij Starešinič, II. tajnik; Josip Pavlakovič, zastopnik; John Balkovec, blagajnik; Vincenc Kristan. Jure Cvibovšek in Peter Grabrijan, nadzorniki; Mihael Špišič. preds. bolniškega odseka ; Josip Šimčič, Nikolaj Kroteč, maršala; Matija Pavlakovič, Jurij Filipčič i't Jurij Ivanušič, zastavonoše; John Miketič, vratar. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J., kakor tudi voščim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. J. Filipčič,. tajnik. m » » » » a « s » M « w s w * m * JjR ZA KRATEK ČAS. S If, »SiKffiffiifiSiSfiKffiHSfiffiffiS Slična imena. IZ URADA GL. TAJNIKA K. S. K. J. POPRAVEK. V naznanilu umrlih članov in članic za mesec dec. 1914, ki so bili objavljeni v Jednotinem Glasilu štev. 2, z dne 4. dec. t. 1. se je vrinila neljuba tiskovna napaka in sicer: Umrli član John Tesnar, certf. štev. 18766, od dr. sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., ki je umrl 21. okt. 1914, je pristopil k Jednoti 8. dec. 1912. leta in ne 1914, kakor je bilo v listu objavljeno. Joliet, 111., 9. decembra 1914. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. brištrti« vesti. ............»m Joliet, 111., 6. dec. — Iz urada dru-fva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. se naznanja vsem članom, da je dru- štvo sklenilo, da se udeležimo skupne-sv. obhajila četrto adventno ncde-,J0- to bo 20. dec. Zatorej ste vsi čla-ni v|judno vabljeni, da opravite s,V. dec. zvečer, in v nedeljo •j olj pol 8. uri se-zberemo v šol- ski dv orani, da odkorakamo skupno k strani cele naše Jednote in vsemu slovenskemu narodu in tudi onkraj oceana vesele božične praznike in srečno novo leto 1915, Vam pa, g. urednik, obilo božjega blagoslova. Z bratskim pozdravom vam vsem vdani sobrat E£i<4ij Verhovc, tajnik. Chisholm, Minn., 7. dec. — Iz urada društva sv. Srca Jezusovega št. 54 K. S. K. J.: Naznanjam vsem članom tega društva, da imamo glavno sejo in volitev'dne 27. decembra dopoldan ob 10. uri v F. Hrenovi dvorani. Ker ^ — »»»U.uhuihu ^...w .. .. ............... sv- maši, in da se udeležimo skupno smo že zadnjo nedeljo si izvolili tri obhajila. °b enem se tudi naznanja, da bo Tavno on° nedeljo redna in glavna se-ja' na ka*eri se bo tudi volil novi ort-,or za leto 1915. Ker pravila zahtevajo. da s^ mora Vsaki udeležiti glavne ;eJe, zatorej pridite vsi. Ako kateri postane, ga zadene kazen po pravilih; c važni vzrok ga. opraviči. "bratski pozdrav vsem članom in ranicam K. S. K. J. Vesele božični Prazntke m srcčno novo leto 1915. Mathew Buchar, tajnik. I L J 0 f s. \J t*'1 ief i«' e Joliet, lil., 7. dec. — Naznanja se g Kom dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 K. dt r sklenjeno na seji ne 6. dec. 1914, da bo dr. imelo skup-s1)0ved dne 12 dc<; .n skupno sv 0,laJ'lo dne 13. dec. pri sv. maši ob obli' uri- _ Opozarjam čl 1 "eni številu udeleže in opravijo *vojo versko dolžnost. Nadalje naznanim, da jc bilo letno oorovanje dne 6. dec. in volitev od-°ra za ietQ 1915 , . sledeči: Predsednik Martin Težak, Podpredsednik Josip Gcrsieh, <>rv< tajnik John Lekan, j .ruKl tainik John Butala, blagajnik Peter Kožici,, zastopnik Josip Legan, nad-,orniki s.mon g Mlt'Kelc ,„ John Hrvati,,; Pid!raJ®noše A»ton Korevcc, John ro/i ,- Hrebct" J'>»>" Suhadolc; rRCdltelJ Gregor Groznik. ^oncen, tega leta želim vsem so-„ '.» sosestrani vesele skin ln SrcC'"" novo let Frank božične Z hrat- m Pozdravom John Lekan, I. tajnik. može, da nekoliko društvena pravila sestavijo, da se 1k» laglje pri glavni seji dokončalo, zatorej naj pride ja vsaki, da se pravila in odbor po vaši volji naredijo. Da se ne bo celo leto delalo pravila in volitve, naj bi se sedaj napravila pravila za dve ali tri leta, in novi odbor, da bo za vas, da ne boste rekli "skozi odbor so nakladi", kot sedaj. Dokažem vam, da imamo tri člane po dvanajst let in so vsak pot v društvenem odboru in niso še do danes dobili centa od društva, ker vsak gleda bolj k napredku nego izgubi, kot eni člani r— za tiste naj se pa napravijo pravila. In opozarjan, člane, naj poravnajo svoje prispevke do novega leta, ker po novem letu sc bo plačevalo po novi lestvici ter bo šlo bolj natanko, se ne bo članom prizanašalo kot do sedaj! Naše, kot druga minnesotska drtt štva pod okriljem K. S. K. J. lic morejo k napredku. Vzroki: Prvič, novi člani sc ne morejo že toliko časa v sprejemati v Jednoto; drugič, slabi časi. In poleg tel, vzrokov pa še kakšen odcapa od društva. Pri tem osta ne društvo v slabih finančnih razmerah. Treba jc naklada slednji mesec Naše društvo jc štelo približno enajst mesecev po 70 članov in smo plačali bolniške podpore v tem času $387.45 Pri tem vsak lahko vidi, čemu so do-kladi in kje so še drugi stroški! | Naznanjam, kakor se čuje, da po Novem letu sc bojo spet lahko spreje mali novi člani k minnesotskim dru štvom, ki spadajo pod K. S. K. J S pozdravom ter voščim vsem čla-. uom in članicam K. S. K. J. vesele božične praznike, in našemu društvu št. 54 pa boljši napredek želi vaš sobrat Martin Zallar, tajnik. Ely, Minn., 8. dec. — Cenjeni g. u-rednik: — Prosim, da priobčite ta moj dopis v predale Ara. SI., ker dolžnost me veže kot dr. uradnika naznaniti društvenikom Sam. si." kat. del. pod. dr. sv. Barbare št. 2, posebno onim, živečim izven našega mesteca, kateri izmed društvenih sobratov so, izvoljeni v odbor za leto 1915. Ti so sledeči: John Koprivec, predsednik; ' Franc Sajevic, podpredsednik; Franc Pengal, I. tajnik. Matija Vertin, II. tajnik; Franc Erčull, zastopnik; Ludvik Perušek, blagajnik; nadzorniki. John Skraba (I.), Miha Svete (II.), Jurij Hočevar (III.); bolniška obiskovalca, Maksimiljan Levstik in Jakob Kunstel; redarja, Jurij Peternel in Ignac Fink; zastavonoša, Franc Kavčič. Ker sem uverjen, da bode gotovo zanimalo ene izmed članov omenjenega društva in tudi nečlane, kako lepo napreduje društvo v vsakem oziru, zatorej podajem v kratkem poročilo za leto 1914: Pogrebniški sklad 8. dec. 1914 $4,800.83; bolniški sklad $810.40; druge društvene imovine $138.10; skup no društveno premoženje dne 8. dec. leta 1914 $5,749.33. Iz tega malega poročila je razvidno, da vkljub brezštevilnim dr., ki jih šteje njiša naselbina, vseeno naše dr. lepo napreduje. Dasi šele nekaj nad pet let staro dr., šteje vseeno 225 članov. Kakor je bilo že parkrat poročano v Am. SI., da v tu omenjeno dr. pristopi lahko vsaki Slovenec ali Hrvat, ki je izpolnil 16. leto in vsaki, ki še ni izpolnil 45. leto. Pristopnina je 2 dol., mesečna članarina $1.50, da plača skozi 180 dni po $1.00 bol. podpore, skozi 180 dni po 50c. Ako član še ne okreva v teku enega leta, se mu izplača odpravnina in sicer svota $200 in to šele, če ga zdravnik prizna, da član boleha za neozdravljivo boleznijo. Za umrlim članom pa $500 pogrebnih stroškov; »e-ve. če se ne porabi vseh $500 za pokritje pogrebnih stroškov, se ostala svota razdeli med dediče. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v stari cerkveni dvorani. V sklepu mojega dopisa se še zahvaljujem dr. sv. Barbare za izkazano mi zaupanje, ker so me ponovno enoglasno izvolili za zastopnika. Bodite u verjeni, da bom znal visoko ceniti vaše zaupanje, katero vi stavite v mojo osebo. Z sobratskim pozdravom ostajam se vedno dr. naklonjeni sobrat Franc Erčull, zastopnik dr. sv. Barbare. Dunajski profesor Štirikot, katerega dijaki niso prav nič čislali, namenil se je nekoč v Ljubljano. Ko dijaki to zvedo, sklenejo potujočega profesorja spraviti v zadrego. Zato gredo nekaj ur naprej v Ljubljano. Ko jih pri ljubljanskih mestnih vratih stražar vpraša za ime, pravijo: "Jaz sem En-kot, jaz Dvokot. in jaz Trikot." Ta čudna sličnost imen sicer stražarja nekoliko osupne, a vendar pusti vse tri v mesto. Skoro nato pride profesor. Ko na stražarjevo vprašanje odgovori, da se piše "Štirikot", raztogoti se stražar in zarohni: "Počakajte, gospod, bom vas že poštirikotil!" Na dano znamenje pridejo policaji ter odže-no profesorja v zapor" Šele če^ nekaj ur se je posrečilo profesorju, da je policiji dokazal nedolžnost. E, Wunderlich Granite Co, 804-806-808 N. HICKORY STREET JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov, Naše podružnice m: Bethania in Re»»ureo-tion Cemetery bKm Summit, Cook Co. in Naperville, 111. Chicago Phone 94» N. W. Phone 949 Učenjaška modrost. Profesor zgodovine: "Po smrti tega cesarja je visela edinost Nemčije na eni bilki — in ta bilka je bil Karol debeli." Pri vojakih. Stotnik: "Kaj stori pravi vojak, če vidi, da se sovražnik z veliko armado bliža?" Vojak: "Misli si: vrag vas vzemi —I vse vkup." Dobra tolažba. Bolnik, ki ima pokvarjen želodec, toži, da mu nobena jed ne diši. Zdravnik: "Veseli bodite, saj je sedaj tako | vse drago!" Dnevna novica. "... K sreči je bil umorjeni tujec I zjutraj svoj denar dal v hranilnico in je torej, ko je bil napaden, le življenje j izgubil." V zaporu. Tujec jetitiku: "Ali pa tudi lepo ravnajo z vami?" Jetnik: "To že; ampak silno nezaupljivi so. Nikdar nam ne dado ključa od vrat." Jqlict.iu. C*r. PIVO v STEKLENICAH. Scott and Clay Sta. Botfa T«1 .phon«. Jt JOLIBT, ILL1NM* Pred sodnikom. Sodnik: "Komaj da ste prišli iz ječe, .ste zopet ukradli celo obleko!" Tat: "Kaj sem pa hotel? Vse mi je bilo pretesno, ker sem se bil v ječi za 50 kil izredil!" » «s« si s si m « s bi t« itr« I" Str Fran^l^' 7 llcc- ~ Društvo sv. C" I' it;66K S- K. J. jc imelo tudi v ,ece,nbra 1914 glavno sejo in 1915 t V novega odbora za leto .izvoljeni so sledeči uradniki: ooH^ ' J°že{ Mi'''*; ^Predsednik, John Nahtigal; »ni tajnik, Egidij Verhovc; E021!! tajnik- F''a"c Bovec; taršič lk 111 zast"l>nik, Anton Suš- SnStni°dbor- J"žcf Smajdcn. Franc J«arsic ln Amon Snajdariič. * avonoša, Anton Hočevar; Sej!as\PranC *«*■ sten C vrsi vs«ko 1. nedeljo v mc-ob c'nina .'>crc llallu No. 2523. točno prist,. Un Popoldne. K društvu lahko k0r iT VSak od 16, leta in do 50., ka-' Se,''ij sprejema Jednota. Vstop-starosti od 16. do 20. leta en nal>rej 2°' d<> 25' ,cta $1'50' in tako D da bo - i ,. , sm° izir r ie bil° Knilega m ll da ho enkrat zopet red K «kU-n„ 1 ' voscim vsem bratom in sc- ■ ' Jih po dolari Uslx r> dobro napreduje in upam, St. Louis, Mo., 2. dec. — Iz urada društva sv. Srca Jezusovega štev. 70 K. S. K. J. Vsi člani tega društva so poklicani na sejo dne 20. dec. 1914 ob 2. uri popoldan točno. Ta seja je velikega pomena za vsakega člana, torej sc je mora tudi udeležiti, zakaj se bode z vsakim po pravilih postopalo brez vsacega izgovora. Spored seje: 1 ) Volili se bodo novi uradniki za I. 1915 2.) Prečitala ali prebrala se bode nova lestvica, da bode lahko vede vsaki član in članica .koliko bo moral plačati -I L januarja 1915 zanaprej. Ako se l.odc pa kateremu vide! previsok asesment za bodoči čas, si bode tudi lahko znižal posmrtnino v mesecu dec. 1914, da se bodo potem lahko dru itvenc knjige uredile do 1. januarja 1915. Torej vas šc enkrat opomnimo k obilni udeležbi tega letnega zboro- vanja. .. K sklepu pozdravljamo vse člane m članice našega društva in K. S. K. jci note. Živijo A. Slovenec! Joseph Simonich, predsednik. John Mihelčič, I. tajnik. Anton Bukovic, zastopnik. Novo babilonsko sporočilo o vesoljnem potopu. Profesor Hilprecht, priznan asirijo log (ra'ziskovavec asirskih starin), je odkril novo babilonsko sporočilo vesoljnem potopu. Našel je blizu Nip pura (južnovzhodno od Babilona) gli naste plošče, popisane v semitskem je ziku med časom kralja Sargona do Akkada. Hilprecht je določil, da so plošče pisane v dobi 2100 pr. Kr„ 600 let prej nego Mojzesovo sporočilo. So približno iz dobe, v kateri je živel očak Abraham. Po Hilprechtovih besedah se to sporočilo najbolj vjema se sv pismom. _ Dieta. Pri zdravljenju bolezni igra dieta mnogih slučajih važno ulogo. Dieta pomeni hrano in pijačo, kakor ju predpiše zdravnik za bolnika. Vsak zdravnik najprej gleda na to, da se izčisti drob, tako da nič ne ovira prejemanja hrane. Poskusite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino v to svrho. To zdravilo gotovo olajša zapeko, učinkuje brez bolečine ali kake druge neprijetnosti in obenem okrepča organe. Uživajte ga ob vsakem nerazpolo-ženju, čim prej, tem bolje. Zapeka ima mnogo neprijetnih posledic in nikar nc pripustite, da postane kronična. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, III. Cena $1.00. * * * Kadarkbji potrebujete linimenta za nadrgnjenje kakih bolestnih delov telesa, poskusite Triner's Liniment. Zadovoljil vas bo. Cena 50c, po pošti 60c. — Adv. Kaj se opravi pri otrokih z lažmi. Kmetica nabere velik lonec strdi. Da jo obvarovala sladkosnednega o-emletnega sinka, reče mu: "Ne jej mi iz tega lonca, v njem je hud strup; čc ga le količkaj pokusiš, boš umrl!" Nekega dne odide kmetica po poslu z doma ter naroči sinku, naj pazi tin kure, da jih ne dobi ujeda. — Sinček pazi prav skrbno, pa oj nesreče — j:> streb prileti ter mu vzame dve najlepši kuri. Da bi se ne zgodila še večja nesreča, zveže deček vse kure na vrvico, češ: "Zdaj ne morejo narazen, in če se krilata ujeda vrne, ne bo mogla odnesti nobene." Res prifrči jastreb zopet in potegne kar vse kure s seboj. To zame zopet in potegne kar vse kure s seboj. To vzame dečku vso pamet. Boje se. da bi ga mati preveč ne kazni-li zaradi te nerodnosti, sklene se ostru-piti. Gre in poišče lonec s strdjo. Me neč, da ima sam hud surtp pred seboj, poje vso strd. Ko pride kmetica domov in vidi, da m nobene kure pri hiši, vzame palico, da bi dečka našeškala. A deček se ispusti na kolena in milo prosi: "Oh, mati, preljuba mati! Nič me ne tepi-te! Saj ne bom več dolgo živel!" "Zakaj nc, ti nepridiprav ti?" — "Ker sem popil ves lonec strupa!" — Žena sedaj ne ve, ali bi se jezila ali»smijala. Iz jednega zla jc napravila z lažjo dve m « s Sfi ^ s s s s w s s s « s s Hi - --- ffi H» S K Jfi S S s K S S S S » S K Si S Si » Si Si ^Si Si Si Si Učite svojo deco slovensko • N moliti in citati iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Pišite ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois W ffiWWffitfTiSW ass* SRSi^BiSHiSHiffiSSHiSi V NAJEM Tuji grehi. Katehet: "Povej mi, ljubi otrok, ka teri so tuji grehi?" Učenka: "Nc vem, gospod katehet pa vprašajte mojega brata, ki je na tujem; morda ve." bil OBA TELEFONA 67 Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno. Kdo je naš prijatelj. Pri izkušnji vpraša katehet dečka, ali moramo tudi sovražnike ljubiti. — Ker deček ničesar ne odgovori, nastane ta-lc pogovor: Katehet: "To menda veš, kdo je naš prijatelj, kdo pa naš sovražnik?" Deček ne odgovori: Katehet: "Pazi. Ti bi se n. pr. igral ob vodi. Nekdo bi potihoma prilezel ter te od zadi sunil v vodo; kdo jc to?" Deček: "Moj sovražnik." Katehet: "Dobro! Kdo neki je torej tvoj prijatelj?" Deček (hitro): "Kdor bi me od spre-di sunil v vodo." 6 sob na Chicago St. in 4 Scott St. v zidanih poslopjih, ljeno z plinom in elektriko. sobe na Oprem-Več po- ve\: Ant. Nemanich, Joliet, III. Stari učenci. V nekem razredu so sc učile zgodbe sv. pisma v skupinah po dveh letih. Ker so začetkoma šolskega leta prihajali novi učenci v ta razred, seveda niso mogli odgovarjati vprašanjem iz prejšnjih let. Tako se zgodi, da učenec ne odgovori na neko vprašanje. Katehet ga vpraša: "Kako dolgo se žc učiš sv. pisma?" — "Od Kristusovega rojstva," odgovori dečko. — "Torej ne od stvarjenja sveta?" — "Nc, pa ta moj sosed je že tako dolgo tu." Najboljši Wilmington Premog $3.50 TONA American Coal Co. (FRED W. EGGER) J 210 N. Chicago St. JOLIET. Razvažamo hitro na vse kraje mesta. 'M_ i. Živel je v nekem mestu deček sirota po imenu Ivan. Našel je zavetje v družini, kjer so ga imeli mesto sluge pri jedi in oblačevanju. Bil je tih, nerazvajen deček in šlo bi mu popolnoma dobro, ko bi ne bilo gospodarjevega sina, ki je bil njemu enakih let. Ta gospodarjev sin ni imel rad sirote in hoteč ga jeziti, ga je tožil pri svojih roditeljih, ki so m« verjeli in kaznovali Ivana. In Ivan je pogosto šel na polje za mestom, sedel kje na kak kamen in grenko jokal radi svoje nesreče. Po večerih pa je pogosto slišal, kakor bi začel nekje zelo daleč doneti zvon njemu v tolažbo. Tedaj je Ivan nehal plakati in je pridržujoč dihanje poslušal, kako so se razlegali in zopet umirali v večernem zraku enakomerni in zategnjeni udarci daljnega kličočega zvona. Leta so šla za leti. Minulo je nekoliko let in Ivan je vzrasel iz dečka v mladeniča. Kakor preje je bil tih, zamišljen; kakor preje se je trudil ugajati ljudem, ki so mu dali zavetje. A gospodarjev sin ga je še nadalje preganjal in Ivan je sklenil, da mora iz te hiše in si poiskati prostora, kjer bi se mu boljše godilo In glej! Ko mu je bilo nekoč posebno težko pri srcu, je zopet odšel za me.->to na polje ter je zašel v grenkih svojih mislih tako daleč, da je zgubil pot. Ogledal se je okrog in videl pit sto polje z malimi gozdički, a ne žive iuie, ne ljudskih bivališč; samo pod nebom se vozijo jastrebi, zveni pesem škrjančeva in poredkoma priskače po stepi zajec. In zopet mir in tišina. fvan je šel na eno stran, vrnil se na drugo, začel ugibati po solncu, na kateri strani mora biti mesto. Kar zapazi. da stoji sredi gozdička hišica, na pragu pa sedi starec — puščavnik. Gre k njemu in ga vpraša, na kateri strani je mesto. Puščavnik ga gleda prijazno. II. Ko je poizvedel za cesto, se je hotel že vrniti, pa je le še pomislil: vprašam še starčka o zvonu- Ne ve li ta sveti človek, kaj pomeni neki ta zvon, ki n;i prihaja na uho- izza daljnih goz- Ijo, ko so zagorele na nebu zvezde ter je zaspala vsa narava, je Ivan zopet slišal, kako se je v dalji razlegal zvon, kako ga je zval in ponujal srečo. Tedaj je zadobilo srce zopet pogum in pozabil je na težave svoje pota.. . IV. Dolgo in mučno se je vlakla pot. Kar naenkrat pa vidi, kakor bi šinila spredaj zarja. Sel je še malo naprej ter se od veselja ustavil. Gozd je bil že za njim; pred njim pa ravnina, na njej pa pri bregu reke bivališče. Hotel je pohiteti tja prosit zavetja, pa ni mogel vsled utrujenosti. Prilezel je nekako do reke, legel in zaspal. Ko se zbudi, vidi, da gredo po bregu reke proti njemu neke ženske, bogato oblečene, ena lepša od druge. A pred vsemi je bila ena take krasote, da ni mogoče opisati. Lice belo, žareče oči z dolgimi trepalicami; na čelu se ji blišči zvezda, a zadaj pod kito pa se skriva mesec. Pričele so se igrati. ICrasotica ie skočila na kamen, a se ji je spolznilo in je padla v vodo. Začela je toniti, a nikdo ji ne pomaga. Zdajci je Ivan pozabil, da je utrujen in brez moči, vrgel se je v vodo ter jo je rešil. A kaj je bilo potem, ni vedel; moči so ga zapustile ter se je onesvestil. Zavedel se je še le v lepi hiši na mehki postelji. Pri njem je sedela od njega rešena krasotica. Ko je odprl oči, je veselo vskliknila: "Hvala Bogu," pravi, "nisi še umrl še se ti zamorem zahvaliti!" Potem ga vpraša: "Kdo si ti, dobri človek; odkod prihajaš in kako ti je ime?" Ivan pove ter sam vpraša: "Kdo si pa ti, krasotica?" "Jaz?" odgovori ona, "jaz sem Vasi lisa Prekrasna in lepše od mene ni na svetu. Mene prihaja vedno mnogo carjevičev in kraljevičev snubit; a jaz vsakega odslovim, ker še ni našlo moje srce pravega. A kadar najdem pravega ter mu podarim svojo ljubezen, bo tisti srečen, ker ni na svetu kraso-tice lepše od mene.. V. Ivan je šel v kopelj, se ogrel in u- dov in zakaj ga slišim samo jaz, drugi i >*>1; potem se je lepo oblekel in bil je krasen mladenič. Zopet sta se mu zahvalila Vasilisa Prekrasna in njen oče —■ star moder mož — ter. ga prosila, da ostane pri njih in se gosti. Minulo je nekoliko dni in Ivan je čutil, da se mu je porodila v srcu ljubezen in da ne more preživeti niti tre nutka, da ne bi mislil o prekrasni Va-.-ilisi. A bal se je razodeti, ker je bil ubog, ona pa bogata knezova hči. Pa opazil je, da tudi ona zdihuje po njem, a se sramuje. Tudi njen oče gleda nanj prijazno. Tedaj se je ojunačil in vse razodel očetu. Nasmehnil se je starček, po-gladil dolgo, sivo brado in rekel: "Vidiš, pozna se; tudi zdaj je tako, Začel -.e je približevati večer; utru- kakor je bilo nekdaj.. . se mi pa smejijo, kadar jim pravim o njem. Pomislil je iii vprašal^. A starček se je zamislil, klonil na prsi staro, modro glavo in dolgo mol-čai Potem se je zjasnilo njegovo o-b ličje. Pogledal je Ivana ter ga blagoslovil. "Je tak zvon," je rekel, "pa ne sliši g;, vsak. l.lagor tebi, mladenič, da ga ti slišiš! Poišči pravo pot do njega; ne zgubi se s ceste in prideš do sreče in velike radosti!" Zahvali! .-e mu je Ivan in šel svojo pot Med 'potjo je vedno mislil o sesedali irtiščavnika; veselo mu je bilo pri srcu. Sklenil je iti takoj tja, od ko.ler je prihajal do njega kličoči glas. jeni Ivan vidi, da je ča>, odpočiti se. Izbral si je prostor na bregu potok?, sede! ter giedal okrog; a povsod sama pustinja. Ni videti ne bivališča, ne ' obraz in zašepetala: pašnika, ne črede. Le gozdički, rav-1 "Ljub." nine, jarki, rečica. ' "Čudna reč," pravi starček, "popol- A pred potom, kakor bi strašil z žu ganjeni, ogromen stoleten gozd. Začelo je temneti, prikazovale so ve šivali obleke, pripravljali pijačo, po-n;i nebu zvezde. V gozdičkih so u- J krivali mize. Potem so povabili go-ru.iknile ptice. Zadremala'je zemlja, ste napravili gostijo. Sest dni so dremota je omračlla misel. Vlegel se j bili skupaj, pili, jedli, hvalili novopo-je Ivan ter hotel zaspati; kar sliši zno- ročenca ter njima voščili srečo na Potem pokliče hčer ter jo vpraša: "Ali ti je ljub ta ženin?" Sram je bilo Vasiliso; zakrila si je ' noma tako, kakor v naših časih. Začeli so se pripravljati na svatbo, vi, da doni daleč za temnimi gozdovi kličoči tajni zvon. In vabi in vleče k sebi . . S III. I >« je zaspal ter šel v jutro zopet <'* j ' Minil je že dan, ko je prišel K ili v yelik gozd. Grozno mu je bilo pri srcu. Gozd ogromen, brezkončen ideti trohe svetlob« in nikjer ni zavetja. Ustavit »c je, sedel k počitku ter se i.toel ozirati in poslušati. Tiha, zvezdnata noč se je spustila na zemljo. Zopet je objel zaspanec okolico; umolknile so ptice v gozdu, veter je utihnil. Zaspal je tudi veliki gozd, in kakor 1<< zasanjal. Tihi, jednozvočni šum je poletel po vejah, a tišine ni motil. Zdelo se je, kakor bi noč šepetala . fiulji, kakor bi ji pripovedovala nekaj tajnega. A skozi spanje in nočni molk je zopet priletel do utrujenih potnikovih mnogo let. izza mladih let skrivnostni klic večernega zvona, kako je šel na ta klic iskat sreče in kako jo je našel. "Ne razumem zdaj, ne uganem, kam, h kaki sreči me še kliče ta zvon. In zakaj mi srce. poželi tja, zakaj bi moral poleteti tja k neznani sreči ter o-staviti tebe, svojo mlado ženko? Air slišiš tudi ti ta glas, Vasilija Prekrasna?" . Ona je poslušala in je začela med Ivanovim pripovedovanjem razločevati v daljavi tihi in umerjeni glas zvona. VII. Od tega časa sta pogosto hodila v tihih večerih venkaj in vedno posluša^ la, kako je donel v daljavi zvon, ko je vse umolknilo in je zaspanec objemal zemljo. In vselej jima je postalo težavno in sladko pri srcu, ki jf zahotelo tja za daljne gozde, kjer se nebo dotika zemlje. "Veš kaj," je rekla nekoč Vasilisa Prekrasna, "vprašajva očeta o tem zvonu. Oče, moder starček, razjasni nama uganko." Šla sta k očetu in mu povedala o zvonu. "Ne razumem jaz," je pristavil Ivan, ne uganem, h kaki sreči me kliče ta zvon. Ali ni to sreča, imeti za ženo Vasiliso- Prekrasno? An vendar me nekaj vleče tja; temu klicu se ni mogoče zoperstavljati." Zamislil se je starček in dolgo molčal; potem je pogledal na zeta in spregovoril jasnim očesojn: "Je tak zvon, ki vse kliče, a v,sak noče slišati njegovega klica. Ti ga slišiš, moj zet, Ivan Sirota, in dobro ti je radi tega. Po tebi ga je začula tudi Vasilisa Prekrasna in še enkrat boljše je tebi. Pojdita torej na ta klic! Dolg in težaven je pot; mnogo žalosti in strahu je na tem potu. Bolj veselo bi bilo, zatakniti si ušesa, ne poslušati tega poziva in živeti zadovoljno; a to naj vaju ne moti. Pojdita na ta poziv, ako vama srca hrepe nita tja. A jaz ne morem za vama, ker nisem nikoli hotel slišati tega klica..." In blagoslovil ju je na dolgo pot. A onadva še nista šla takoj. Mamila ju je še uteha ljubezni in radosti bogatega in veselega življenja. Ko so minuli medeni dnevi in so se srca umirila, tedaj sta se Ivan Sirota in Vasilisa Prekrasna poslovila od očeta ter se podala na pot. VIII. E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. STENSKI PAPli* Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje\ in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander harass Chi Phone 376 gj N W 92 120 Jefferson St. JOLIET, ILL N. W. telefon SS6 Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefferson Street, nasproti Court House, Joliet, 111. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Mi hočemo tvoj ti hočeš naš les Resn Ce boš kupoval od nas, ti bo® lej postregli z najnižjimi tržni: nami. Mi imamo v zalogi vsafrost' nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij n" trdi les, lath, cederne stebra,' šinglne vsake vrste. George Lopartz & Son 401» Ohio Street - JOLIE'1 Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. STAHA GOSTILNA -- NAJBOLJŠA * POSTREŽBA. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. ZA Oscar J. Stephen i«. K Naš prostor je na Desplai®1 blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, o/ pri nas in oglej si našo zalogo! . bomo zadovoljili in ti prihrani'1 W. J. LYOP1 Nas office in Lumber Yard »' DES PLAINES IN CLINTON Prihi snienc dzors Chicago Phone 3551 Sobe 201 1» 202 Birbsr B!dg JOLIET, ILLINOIS JAV^I >rFA It S « JOS. KUHAl MESNICAiti GROCERIJA SE PRIPOROČA^ 120 Moen Ave. Rockdale, Illinois X III Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A SCHOENSTEDT&CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, III. i Kupuje in prodaja zemljišča S ! v mestu in na deželi. S Zavaruje hiše in pohištva pro- * ti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. VI. Končala še je pojedina in gostje so .-e razšli. Sel jr Ivan s svojo mlado ženo na vrt, pogledal okrog sebe ter pomislil: "Resnico mi je povedal puščavnik, da me je k sreči vabil skrivnostni in zvon. Prišel sem zdaj na pravo pot." In ljubeznjivo je pogledal na Vasiliso Prekrasno. Stala je pred njim, ne-nagledna lepota, na njej se je pa lesketala zvezda in mesec. A med tem opazi Ivan, da se je začela približevati noč. Dnevni šum je umolknil, since so se podaljšale in večerna zarja je zažarela. Ivan zasliši, kako tiho prihaja in zopet umira iz meglene daljave, izza temnih gozdov, od tam, kjer se nebo dotika zemlje v večernem mraku, kličoči in! vabeči glas zvona. Zadrlitel je in natanko poslušal. Ne- iises i .ladkini pozivom tajinstveni, ka sladka žalost ga je objela; vzdihnil daljni, vabeči glas zvona... j je, pozabil na vse: na svojo ljubezen, Ivan se je zbudil ravno v jutro, ko se 1 na svojo lepo ženo. Ves se je zamak-je aolncc prikazalo izza rumene zarje nil tja v daljavo, kamor ga je zval ter se postavil na noge. Gozd je bil zvon. še pred njim velik, poln zla oznanjajo-' "O Bog!" je pomislil, ko se je zave- » ega mraka in sumljiv. Ivana se je lotil pomislek; srce mu ji stiskal strah. Spustiti se dalje? Ali »e vrniti nazaj k navadnemu življenju, i-eraviio je dolgočasno in žalostno? A dolgo ni sklepal. Spomnil se je besed puščavnikovih, da ga čaka sreča in pogumno je stopil naprej v velik gozd. In od tega trenutka so se začele za del, "kaj je neki z menoj? H kaki sreči me zove zvon? Našel ie sem svojo srečo; druge si ne želim!" Noč je pokrila zemljo; ugasnila je zarja, zagorele so zvezde na nebu, zaspala je narava. A zvon je še vedno brnel enakomerno in vedno klical in vabil. "Kam si se zamislil, moj soprog?" Ivana težke skušnje. Dan je minil za I je vprašala Vasilisa Prekrasna. "Ali dnevom, a še vedno ni bilo videti kon-1 se ti je potožilo po čem? Ali se jeziš ca gozda, polnega groze in nevarnosti, na mene, svojo zvesto družico?" Hladil ga je veter, močil dež; veja-so "Ne," je odgovoril Ivan, "zadovoljen mu trgale telo, po noči pa so ga stra- sem z vsem ter se nimam radi ničesar siti glasovi divjih zverin. Obupoval je jeziti na tebe. A nt?kaj se mi zdi tako včasih in mislil, da je zgubil pot. A, čudno..." kakor hitro se je sj>u»tila noč na zem- In povedal ji je, kako vedno sliši že ln začela se je njuna dolga in težavna pot. Skoro se je zopet začel velik gozd, v katerem je bilo hladno in strašno in je tulila divja zverina. Močil ju je jesenski dež in hladil mrzel veter. Bodeče grmovje je trgalo njima telesa, strašile so burje, grozile s pogubo poletne nevihte; a onadva sta šla vedno v tisto stran, odkoder je prihajal kličoči tihi glas zvona. Lotil se ju je včasih dvom, prišli pomisleki in rekla sta si: "Ustaviva se, postaviva si hišo ter začniva živeti, kakor drugi... Mogo če, da ni nikakega zvona, da naju le golju fasluh.. . Veselila se bodeva svoje vzajemne ljubezni z utehami mladosti, dokler sva še mlada.. ." A ob tihih večernih mrakih je prihajal izza meglenih daljav do njih klic srci je objela neka tako sladka bolest in znova upala, da se konča nekoč veliki gozd ter prideta do zaželjene radosti. In vabila sta na cesti srečujoče druge ljudi ter jim obljubljala veselje; a malokdo ju je poslušal. Minevala so leta; a potnika sta vedno hodila in hodila, pa še vedno ni bilo konca velikemu gozdu... Pokrila se je s srebrom glava Ivana Sirote; zapuščale so ga prejšnje moči ir. Vasiliji Prekrasni je mrknila zvezda, ugasnil mesec. Začela sta spoznavati, da zveni vedno bližje in bližje zvon in vedno vese-lejše je bilo njima pri srcu. IX. Neki večer je sedel Ivan Sirota s svojo soprogo na bregu reke. Na nebu je ugašala zarja, prikazale so se že zvezde in' sen se je razprostrl na dremotno zemljo krog in krog. Ivan zasliši, kako se razlega kličoči zvok popolnoma blizu. "Draga moja," reče Ivan, "zdi se mi, da se konča najin tako dolgi pot in da je blizu zaželjeni kraj." Vzdihnila je Vasilisa. "Drug moj," je odgovorila, "prihajava h koncu velikega gozda in oba imava siti cilj. Srebro je v tvojih kodrih in gube na tvojem licn; mrknila je že moja zvezda in ugasnil mesec. Glas, ki naju vabi, ni tih in nejasen; atnpak poln in močen... Dajva ter poglejva z olajšanim srcem na pot, ki sva jo prehodila. Spomniva se njegovih težav, žalosti, bolezni iti gorja: pa tudi tega, da se nisva ustrašila grozot velikega gozda ter sva zaupala v klic daljnega zvona in sva šla naprej k njemu... Najin pot sedaj ni več dolg... Zarja ugaša in kličoči glas vabi..." Objel je ostareli Ivan svojo družico in utrujena, onemogla sta se podala na pot. Tn videla sta, kako je gozd vedno redkeji in je čedalje svetlejši, ter sta slišala, kako so se veselo in mogočno prelivali skozi valujočo svetlobo sre-hrni, kličoči zvoki--- Iz svoje skušnje. Stotnik pride pregledovat bolnike n obstane pri enem, ki ima legar (tifus): "O, o, legar ,to je nekaj hudega, t lovek na tej bolezni ali umrje ali pa znori. To vem iz svoje skušnje, — ker cm že tudi imel to bolezen." Frank Bambich urar in zlatar, 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Phone Canal 498. August Poglajen, 23(H) S. Robev Street CHICAGO, :: : ILLINOIS, Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM Gari)\ey, Wood & ij ADVOKATI. Joliet National Bank btt Oba tel. 891. JOLlEX Metropolitan Drug N. Chicago Jackson S" Slovanska leka + JOHNSONOVl "BELLADONNA" Do kak *u on£i a vetfm cjwth * REVMAT12MU SLABOSTIH » OS**, 1ROMOSTI BOLESTI v KOLKU BOLESTIH t ČLENKU NEVRALGfJL PROTTNU OTRPLOSTI M&C SLABOTNEM KRIŽU 9UHA1U1 V FLJUCNH M PKSMH ' MRAZENJU ' ŽlVCrtj' VNETJU OFWNB tf9" PREHLAJBNJU BOLESTIH t Lffljlf BOLESTIH « KBSŠ) HUDEM KA&JU mmwmmmm®W- PROPAST. c Sod, Sod, Sod, Sod, D $26.0i P; Polne L*om Msi sowsw^sfi^ai.sswsffi^si; mm m s s m s s h k m « s s m w s m m s K m w » s s s k a; m s Kadar se vam primeri propast, ne pripisujte tega svoji usodi. Poskušajt« pronajti pravi vzrok, in začudeni boste, da je to najbrž povzročila VaSa lastna nemarnost. Vselej odstranite nerede ob času in preprečite zle posledic« v bodočnosti. Ce Vam se zdi, da niste prav zdravi, posebno, če Vaš prebavni sestav prav ne deluje, in če ste presenečeni, ker Vam zdravila ne pomagajo, poskusite z domačim zdravilom, ki je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino ki vedno uspešno deluje, ter j'e zanesljivo zdravilo zoper prebavne nerede, ker najprvo popolnoma izčisti vse kotičke nepotrebne tvarine, jih okrepč«-da so zmožni spolniti svoje delo brez pomoči. TO MODERNO ZDRAVILO IMA PRIJETNO GRENAK OKU> IN DELUJE HITRO TER USPEŠNO. Rabite je kadarkoli Vam upada okus, čutite nadležnost neprebavnos" in nje posledice, imate bolečine v ledju in sploh kadar trpite na kaki nadlog1' ki jo povzroča neprebavnost. — DOBI SE V VSEH LEKARNAH. -JfffiJZS- ^Hd ELIXIR bitter-wine trinerovo NORKEVINO - ~—----- ■ Ne zaboravite Trinerjevega Lmimenta, ki j* najboljše mazilo in naj' ^K^rtd b/JOSEPH TRINtR I 733 SAst.Und Ave. I uspešnejše deluje zoper protin in nevralgične bolesti, otrpnelost miiič 1(1 CHirA^^"... ' ... . -----"" členkov, otekline in natege. • Ki w m w k w s; tfi ffi w ss h; s w kt« w ns w ss m »m w s a? sfi • ffi » Si a Si Sfi Si W w Ki S !K S Bi ffi Bi !fi Si « Si ffi K3 !fi 9> JOSEPH TRINER, __= i zde lo vatel j,--- — 1333-1339 South Ashland Ave CHICAGO, ILL- PI »lei mi- wmi Mmmmimmmm t ) * Z malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za rsalfrost' "čnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po m-m Dlt alt' SLIKE IZ VOJNE. S : £ : £ : £ : Hi 3%—tri od sto bUI El Prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebno ali pa smeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod Gorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The | Joliet I National | Bank | JOLIET, ILLINOIS | Kapital in rezervni sklad A $400,000.00. HOBT. T. KELLY, prodt. M CHAS. G. PEARCE, loUir g Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. W. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS S: J>0MaCA naravna ohiska vina Kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkortl prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rudcče vino: * ............$5.5« .......... goo 25 gal........... 1(1,50 b0d' 50 gal........... 30.0© S^Claware bdo vin°. s««1. 10 galonov, $13.00. Sod 50 galcnov, $50.00. "ri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Visa so po-V. n°roa naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Order. _ =mn===== Catawba belo vin®: Sod, 6 gal.............$7.00 Sod, 10 gal............ 11.00 Sod, 25 gal............ 24.00 Sod, 50 gal...........42.50 Sod 25 galonov, JUDSKA BANKA Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu h! Ko so Rusi zasedli Bukovino. Ko so Rusi zasedli Storozynec v Bukovim, ki leži južno vzhodno od Čr-novic na progi Hliboka—Berhometh, so izdali na rumenem papirju dne 2. septembra (20! avgusta po pravoslavnem koledarju) oklic, ki obvešča prebivalstvo v mestu in okolici, da prevzame rusko poveljstvo vso vladno o-blast v zasedenem okraju. Prebivalstvo naj dela mirno naprej, opusti naj vse spore in naj se smatra, da živi pod carsko rusko vlado. Odstranijo naj se z javnih poslopij vsi avstrijski znaki in nadomeste s carskimi ruskimi zastavami. Nadalje se ukazuje dobesedno: 4. Če se razžali ali s silo odstrani carska ruska zastava, bo župan po vojni postavi ustreljen in mesto porušeno. 5. Od 7. ure zvečer po srednjeevropskem času do 6. lire zjutraj prebivalstvo ne sme na cesto. 6. Zvečer se mora mesto razsvetliti. Prostori za okni, ki gledajo na cesto, morajo biti razsvetljeni celo noč pri nezagrnjenih oknih. Podstrešne luknje se morajo zapreti. Če niesto ne bo razsvetljeno, se mu naloži denarna kazen 10,000 rub-ljev. Če bi stanovalci take hiše ne sledili ukazu, se lastnik hiše kaznuje s 500 rublji ali z dvamesečnim zaporom. 7. Trgovine se morajo odpreti ob 6. uri zjutraj in zapreti ob 6. uri zvečer. Kdor tega ne stori, se kaznuje s 300 rublji ali z enomesečnim-zaporom. 8. Po dosedanji vladi določena cena živil ostane. Trgovci ,ki prekoračijo cene ali ki bi ne prodajali ali ki bi skrivali živila, se kaznujejo z 2000 rublji ali s trimesečnim zaporom. 9. Prodaja bodisi kakršnihkoli alkoholnih pijač ie najstrožje prepovedana. Kdor bi ne ubogal, se postavi pred vojno sodišče. 10. Če bi kdo med prebivalstvom streljal na ruske čete ali če bi kdo kakega častnika razžalil, se storilec takoj u-streli in mesto poruši. 11. Kdor raj žali kakega vojaka, se postavi pred ojno sodišče. 12. Razširjanje napač nih govoric, ki bi lahko prebivalstvo ali ruske čete razburile, je najstrožje prepovedano. Razširjevalci se kaznujejo s 3000 rublji ali s šestmesečnim zaporom. 13. Če bi se kdo našel, ki bi ustmeno, pismeno ali drugače občeval našim (ruskim) sovražnikom, se smatra dotičnik za vohuna in se takoj obesi. 14. Vse strelno orožje, kakor puške .sablje, meči, sulice, osobito razstrelilne snovi naj se izroče v 24 urah poveljstvu. Kdor tega ne stori, se postavi pred vojno sodišče. 15. Kdor zastruplja živila ali vodo i« porušuje vodovod, se postavi pred vojno sodišče in se kaznuje mesto s 1000 rublji 17. Kdor onečasti krščanske ccrkve ali žali krščansko veroizpovedanje, se kaznuje s smrtjo. 17. Vsako plenje nje ali umor se kaznuje s smrtjo. 18. Drugi nenavedeni zločini se kaznujejo po razsodnosti mestnega poveljnika. 19. Izjemne odredbe ostanejo ves čas vojske v veljavi. — Podpisal je razglas krajih smo se zelo približali strelnim jarkom sovražnikovih armad. Na nekem takem mestu je bil neki večer ranjen neki nemški častnik 200 do 300 korakov pred francoskimi strelnimi jarki. Zaman je poizkušal bežati. O-zemlje med obema črtama je neprestano obsipal sovražnikov ogenj. Častnik je ležal več dni na tleh, njegovo bolestno ječanje je bilo vedno slabej-še. Francoze je prevladalo sočuvstvo. Plezali so na vseh štirih k njemu in mu prinašali jesti in piti in sicer več dni. Nekega večera, ko sovražnik ni streljal, je častnika naprtil neki Francoz na hrbet in ga je prenesel v francoski strelski jarek. Zdaj ga zdravijo v neki francoski bolnišnici Boj se bije z vsemi sredstvi. Strelski jarki so mnogokrat tako blizu, da se čujejo na francoski strani nemški glasovi, če se položi uho na zemljo. Nedavno so izkopali nekateri francoski vojaki podzemeljsko galerijo do sovražnikovega jarka. Kopali so bivši rudarji. Konec rova so napolnili razstrelivom in ga zažgali. Razstrelili so 30 m nemškega jarka; zmedo so porabili, da so z naskokom osvojili nemško črto. Na nemškem pokopališču našel očetov grob. Ganljiv prizor se je odigral te dni v francoskem ujetniškem taboru Lechfeldu. Umrl je neki francoski u jetnik in k njegovemu pokopu so pustili tudi oddelek Francozov. Ko so Nemci se skozi pokopališče peljali nazaj, pade naenkrat eden na enostavni grobni kamen s klicem: "Cest mon pere, cest mon pere!" Pri opazova nju nagrobnih spomenikov je slučajno bral tudi ime syojega očeta, ki je bil 1 1871. tukaj kot ujetnik položen k več nemu počitku. Sinu je bilo dovoljeno ostati nekaj časa na grobu svojega očeta in svojo mater pismeno obvesti speve Virgilove Eneide je večkrat med mnogimi pričami deklamiral, in sicer od verza, katerega se mu je povedalo, naprej ali pa nazaj. Povedati deset do dvanajst tisoč verzov iz klasikov vseh narodnosti, zaporedne vladarje evropejskih dinastij in njih rodno deblo, je bilo njemu lahkota. Čudno pa je bilo pri njem to, da je znal prav slabo take partije, katere si je v spomin vbil s trudom. Glavobol. Gosp. Mihael Holubovski, Glenside, Sask., Canada, nam je pisal sledeče: Nekega dne je prišla k meni moja soseda, naprosit me, da bi ji posodil svoj N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, 111. Vljudno vabi vse rojake, Slovence i« Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOSLI» JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, Hi voz, da bi šla v mesto, kaj iskat zoper I izdeluje vsakovrstne pravoveljavne li-njeni glavobol. Dal sem ji nekaj Se- stine Jn ;zvršuJ-e vse v notarsko stroko verovih praškov zoper glavobol, kate- spadajoče zadeve za združene Držav«, re sem imel pri roki in dve uri po za-1 staro domovino Chicago tel. 1048. N. W. 770. užitju prvega praška je rekla, da ji je bolečina izginila." — Severovi praški zoper glavobol in nevralgijo (Severa's Wafers for Headache and Neuralgia) , stanejo 25 centov škatljica, v kateri je f-flffllg y WlSCOHSMU. 12 praškov. Ako Vas lekarnar ne more založiti, naročijte jih od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Ad Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj*) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsakemu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče. MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik. J. C. Adler & Co.| m. piklor, prodajalec farm, 1526 W. 21 st St. Chicago, Illinois. t »***GERHAN?*¥* £ Loan & Savings Bank; MARTIN VČESTPHAL «212 N. Bluff Strctt JOLIET, ILL.j nmmmmnmm priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111 ti, da ji more vendar enkrat zaneslji ,-o poročati o izgubljenem očetu. Zanimivosti v novi angleški vojski. Iz Londona poročajo: Vojno ministrstvo je novim polkom vobče ohranilo krajevnb lice, to je: vojaki, nabrani v eni in isti pokrajini ali v istem mestu, so ostali v novih vojaških tvorbah skupaj, kar zelo ugodno vpliva n-« duha tovarištva. Ravnotako so sestavljeni posebni bataljoni in polki iz oseb istega stanu in istih tendenc. Tako se je sestavil poseben polk iz aka-demično izobraženih mož. Polk šteje že 3000 mož, ki sedaj taborijo na dirkališču v Epsomu, ter se tam intenzivno vežbajo v vojaški vedi. Nabranih je nadaljnih 2000 akademikov, ki bodo stopili v drugi polk. Ustanovil se je tudi poseben bataljon najboljših in naj bogatejših športnikov, ki se sedaj vež bajo v parku nekega tovariša v Essexu. Vsi ti bogataši bodo tvorili infanterijo na konjih za poizvedovalno službo. Za konje in vso opremo poskrbi vsak sam. Tudi učitelji in profesorji sestavljajo poseben polk; dva bataljona sta že popolna. Spanje v bitki. Cesar Napoleon je spal, kadar in ko- kow in poročnik bočnik. V. Zenovic kot po- Prejem sv. obhajila v vojski. Iranilnica Vlade Zd. Dviav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. kot poveljnik okraja stotnik P. Diaz- likor časa je hotel. Spal je največ pet do šest ur. Če se je podal o polnoči v posteljo, se je lahko že čez tri ure zbudil, pozvonil slugi ,se oblekel in podal v pisarno, kjer je proučaval po ročila svojih ministrov in generalov V vojski ni opustil svojih navad. Pa lačni maršal Duroc je videl Napoleona spati, pred in med bitko. Cesar sam je rekel: Spati moram, če tudi bijem ne bitke. Narava zahteva svo-pravico. Vsak trenutek porabim 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. mm ° »bresti od vlog. Začnite vlogo z SI. irst National Bank PREMOŽENJE NAD $4,»00,000.00 O tem se piše: Ležali smo v strelskih jarkih. Vsi smo bili izpovedani. Kratko in dostojno se pripravimo k sv. obhajilu. Iz kolov in desk smo zbili mize, ki smo jih pogrnili z rutami I in okinčali z zelenjem. Med grome-njem topov je sprejelo na tisoče vojakov v Gospoda vojskinih trum v svoja srca da vojni kaplan ni imel dovolj hostij Nemogače mi je popisati, kako sloves Met Steal Dye Bouse >jgf«ssional Cleaners and Dyers STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488. Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAH 100« N. Chicago St. JOLIET, ILL. y uradu iTeJer do 8. ure ob nedeljah od 9-1 I Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošlil NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. J. P. KING/? nil* tAl^fnn ^ * T Aoni Oba telefon Stev. S Lesni ♦♦trgovec. Clinton in Desplainet Sts. Joliet POZOR I POZOR! Geo. Flajnik, lastnik . 13329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kali-I fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Obleke za jeseti in zimo. Prodajam tudi trdi in mehki premog. I jo , da spim, kadar in kjer morem." Spanje mu je, kakor je sa mrekel, koristilo scu Udeležba je bila tako velika, ,'ahko mirno čakal poročil svojih t- a nI a n ni imel dovoli hostl>-' častnikov in da ga ni potegnil trenu- _ ... .. i tek. Spal je globoko in nemoteno, no je učinkovalo sv. obhajilo ^ | Grof Las-Cases pripoveduje, da so la-"......... ..... hko Napoleona zbudili iz spanja kadarkoli, vstal je takoj, ne da bi se na očeh ali na glasu poznalo, da je j-pal in je jasno izdajal svoja povelja. Čisto lahko je zopet zaspal, kakor da ga m-vzbudili. TELEFON 7612. Čedne in moderne obleke za odrasle mladino se dobe pri nas, kakor tudi j delamo v popolno zadovoljstvo oblek« I 1012 N. Broadway JOLIET, ILE. 11a nas. Mirni in srčni smo bili . Strahu niti ne čutimo. Bombe aviatikov v uredništvu. ede» pčs. OJ* .osti !og>> Ko so zadnjič obiskali nemški lctal-ci Pariz, je ena izmed 20 bomb zadela tudi uredništvo rimskega lista "Gior-nale d'ltalia", ki opisuje dogodek ta-ko-le. Bilo je okolu 1. ure popoldne. Sče- slwnoznani n«i' i in! fig L l" lOVENSKIPOP Proti žeji - najbolje sredstvo. Čim več pa yijes tembolj ne ti priljubi. % tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. iELO PIYO so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. K- Scott St. Joliet, 111 6l®r°nl Chi. 2275 N. W. 480, ob neriHj»b N. W. 344 Kako so nastale "časniške race' Zakotni lističi, pa tudi svetovni' čas-poiunc. oi-c-1 is^oiijaio od časa do časa med svet getalo me je nekoliko v vratu. Ostat. navadno ime- sem moral zato 24 ur v postelji, in s,- r'ce>. Prijazna tica, cer v sobi, k, lezi ob koncu stanova-1 W r„veseljuje> ko plava po ribni- po meri. Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čev-1 Si ljev visokih in nizkih za moške, žen- ^CL^l^S ske in mladino. pr*Po'dol^'m "tosu se Mi imamo najlepše srajce, kravate, ^ kolare itd. Vse naše blago jamčimo m ter povrnemo denar, ako ni v popolno | zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izrzemši na oblekah delanih po meri. Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta. Pozor, rojaki ! nja, ki je obenem uredništvo in stano-. d M_ vanje rodbine Schisa. č.tam prve ve-|^,se boj_p^ ^ ^.P. ^ ^ ^ černe liste, ko me vrže strašen sunek ™ krivico moramo po podoben potresu »z postelje na steno £ ° ™ > in Lu. Zrak je pretresal silovit pok. Steklo praviti. , B ' .. . in šipe žvenketajo, težko pohištvo pa- ter; besedo Legende je svoj. h r . domušnosti, ce ne zlobnosti, prekrstil ~ , • , ■ . * .. I v "I ueeende"; ljudska etimologija je Takoj zaslutim, ko se zavem, kaj da v i.uegenuc , j ' • bilo. Ni dvoma, v naše prostore je « "ga napravila Lueg-Ente p w ... . .______del te besede so izpustili, ostala je sa- bila vržena bomba. » _ __ žniyka Kot Ozrem se okolu in se takoj prepri- mo se- . , / . „. cam, da je res. Lepe terase ni več. Upniška lazn.vka je raca stara okoli Kje je stala, zija zdaj luknja. Iz 100 let. Ime -je dobila vsled ' JC hia.a, j Umetnice Holandca Norb. Kornelisse- spodnjega nadstropja se vali skozi luk- smesnice « nje težak črn dim; spodaj gori. na ,ki je v nekem podlistku poročal o JIz sv„je sobe hUim'v pisarno. Vsa U racal, da je "vsaka druga raca prvo okna so razbita, vsa zrcala črepinje; raco s kostni, in Penem pozrla m je vrata leže «a tleh, pohištvo je poško- naposled zadnja, t. j dvajseta dovano. Nič ni ostalo na svojem prej-1 imela vseh 19 rac v želodcu I šnjem mestu. . V spodnje nadstropje jc padla bom- Čudovit spomin, ba v salon. Izkušam priti na teraso. Zgodovinar Jožef pi. Hormayr je Nemogoče. Sele policija me reši. Po- ;mej čudovit spomin. Ze kot otrok je žama bramba gasi. Kosce bombe so 2na) povedati pet do šest strani dol- skrbno zbrali in dognali, da je bila na- KOi rimano pesem, ako jo je bil samo bita z dinamitom. enkrat slišal. Od mladih let strastno , ui • j * vdan gledališki umetnosti, je znal na- Boi v atrolskih jarkih. — Tudi v vua" 8 , . , , - • • ' . T . . x -i. -is • oamet par dram z vsemi dolgočasnimi vojski je včasih usmiljenje. p*»»ci p« ® TUJ 1 scenami slug in zaupnikov do zadnje "Humanite" objavlja 12. t. m. spis črke. Imena 9000 portretov iz zbir Armadee-ja Dunoisa o beležkah Poin- ke očetovih bakrorezov, ki so bili po- careja in ministrov Vivianija in Mille- stavljeni v eno vrsto, je znal povedati, randa o vtisih vojske. "Na gotovik ne da bi katerega zgrešil. Tri prve Frank Juričič 1001 N. Chicago St. JOLIBT, ILL. TR0ST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, I1L ;mighael CONWAYi 106 Lougliran Bldg. ( Oau and Chicago St*. JOLIET Pcsojnie aesar na zemljilda. Insurance vseh vrat Surety Bond*. Steam Ship Agent. Both Phones 500. svetu ni bilo, oU kater« moSklm in žniisklm it.l in dol^i lusje rrsni-rud int)>oinuioa zraAt.e-)o in ne lioao ve6 iz}wi- mrtikini » 6. tMlUili krasni brki pnpolnuma. KetniAtizeui v rokah in nnKiib in križiBiih v 8 dueli }>u}>ohitmiu u/.tira -vim, kurja oCesa, bra-l»Tic«, [jolne noge iu ijzebllne s« ^o^Hilnuili.l odstranijo Ua je to rssuicjk jaiuAiui > JoOO. PlSii. [)o>-euik- kDK-re-jiit /;M!'>nT- JAKOB WAHCIC, "r. j 1092 E. 64th St. Cleveland, OImo. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Hrvatsko-Slovenski l)om. GEO. M1KAN SALUN 201 Ruby St., Joliet, M. Chicago Phone 2952. N. W. M.2. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys) Free lunch vsak dan. :: DobrodolIU Glasba po nizki ceni — M a nee & Cigo Co. Jt AMKBIAKIIl »LOTKMBC H. DECEMBRA 1914. m S m Hi IZ PISEM SLOVEN SKIH JUNAKOV. i Si itfi Slovenski vojaki — vedno junaki! Duh, ki vlada med slovenskimi vojaki, odseva iz razglednice, ki jo je sprejel včeraj deželni glavar dr. Šus-ieršič od skupine slovenskih vojakov ranjencev v rezervni bolnici v Linč-Urfalir na Gornjem Avstrijskem. Ranjeni slovenski vojaki pošiljajo kranjskemu deželnemu glavarju in njegovi soprogi svoje pozdrave. Končajo svojo pozdravico: "Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane! Ura!" To je duh, ki preveva vse prave slovenske može v tem resnem, zgodovinskem trenutku. Kaj piše z bojišča slovenski duhovnik. Društvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljeno 29. nov. 1914:::::JOLIET, ILLINOIS ODBOR: Predsednik........>......George Stonich. N. (/hicapo£t. Podpredsednik............Stephen Kukar. 1210 N. liroadwuy Tajnik?......................Josip Klepec, 10(16 N. Chicago St. Zapisnikar........Anton Nemunich, Jr.. 1000 N. ChieagoSt. Blagajnik.......................)ohn 1'etric, 209 Indiana St. Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Bluff St. NADZORNIKI: Anton Srai, .Tr...............................1109 N. Broadway Nicholas J. Vranicnar........................1215Summit St. Jos. M.Grill................................1208 N. Broadway Cenjenim udom društva sv. Družine v Jolietu ter rojakom in rojakinjam, ki žele pristopiti se tem potom naznanja, da se bo vršila druga seja tega društva prihodnjo nedeljo zvečer v šolski dvorani v drugem nadstropju, in sicer ob 7. uri zvečer. Na to sejo so vabljeni vsi udje, ker bo mnogo važnih stvari na programu za razvoj in procvit društva. Odbor za sestavo pravil bo poročal in društvo si bo naredilo pravila. Sprejemali se bodo novi udje. Kdor želi pristopiti naj pride na sejo, ker zdaj je pristop le $1.00 za vse enak. Nadejajoči se obilne udeležbe od strani udov in kandidatov za pristop, smo z bratskim pozdravom Odbor. Veliko Znižanje Cen. JERNEJ KNAUS ^ SLOVENSKA TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM. 6129 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Vojaški kurat Janko Cegnar je pisal! svoji sestn, učiteljici v Žabnici pri j Škofji Loki, pismo "(datirano 26. oktobra) s severnega bojišča, ki ga vsled zanimivosti deloma navajamo. Gospod kurat piše med drugim: Vojska! Ti bi gotovo rada videla, da ti kaj pišem z bojnega polja. Veš, kaj je bojno polje? Drugačne so bile pač moje predstave pred vojsko o bojnem polju. Polje, na katerem žanje smrt stoteren sad, — seveda smrt iz nesebične ljubezni do domovine. Imel sem priliko, da sem se peljal z vozom čez celo bojno polje. Seveda ni divjal takrat boj, a pričel se je še isti dan popoldne. Neki večer je bilo. Peljali smo se po visoki planoti, vmes ozka dolina, a na drugi strani zopet visoka planjava. In na njej je divjal boj v najhujšem tiru. To je bilo bobnenje-! Rezek žvižg granat, hitro streljanje strojnih pušk in mogočni pok topov. Požari so razsvetljevali bojno polje, bliski granat in topov. To se ne da popisati, to ostane trajen, nepozaben vtis. Na nebu pa so blestele zvezde, tako milo in tiho. Kako nasprotje! Veš ,na kaj sem se spomnil ob tem pogledu? Na sveto noč! Na ono prelepo domačo pesem :"Glej, zvezdice božje migljajo lepo..." in na eno še lepšo svetopisemsko pesem, ki so jo peli angeli v sveti noči nad betlehemskimi planjavami: "Cast Bogu nad višavami. . ." Vojska uči moliti in sili takorekoč dajati čast Bogu — Gospodu vseh voj-skinih trum. Govoril sem nekoč z nekim mladim možem. Bil je poln poguma, brez strahu. Rekel mi je, da se nič ne boji. To so bile njegove besede: "Nič se ne bojim, saj pravi sveto pismo: Bog ne mara smrti grešnika, ampak da se spokori in živi." Z velikim zaupanjem na Marijo je šel v boj. Od tistega časa ga nisem več videl, i njegove besede so napravile name globok vtis. Govoril sem tudi z nekim lahko ranjenim vojakom. Rekel mi je, da se je zaobljubil Mariji, da pojde na božjo pot, če pride domov. Želja se mu bo izpolnila, prišel bo domov, in čeprav lahko ranjen, pa vendar pogumen in vesel. Nekemu častniku-zdrav-niku se je potrl rožni venec. Vzel ga je vpričo vojakov iz žepa in prosil enega. naj mu ga popravi. Veliko vojakov nosi na čepicah svetinje Brezmadežne; ž njo gredo pogumno v boj. Vozili smo se skozi mesta in vasi. v' cerkvah sem videl ob tej priliki može, klečeče. Videlo ^e je. kako odkritosrčno, globoko in zaupno molijo. To je bila pobožnost, prošnja za pomoč pred bitko. Kako pa mi častimo Boga? Ce ni ■"marša", imamo v nedeljo skupno božjo službo; če je "marš", pa mimogrede skočim v kako cerkev in Inašujem, potem pa bajd naprej. Mašujem tudi, ako pridemo pred poldnem na kak določen kraj. Zadnjo nedeljo mho imeli -kupno službo božjo. Sneli smo vrata neke sobe4 ob pragu sem pripravil. oltar. sneta vrata smo podprli, da -o stala pokoncu. in nanje smo obe>ili podobo Matere božje "Pomočnice kristjanov"; na prostem pa mi >t ili vojaki. Ali. kako --e da prisrčno moliti pri taki sveti maši; solze so mi stopile v oči pri taki sveti maši. Vmes pa so pokali topovi v boju, k.i se ;e bojeval v bližini. V Ljubljani streljajo topovi samo ob slovesnih prilikah, a pri nas vsako nedeljo — vsak dan. 1-losiije pečem sani. Na dan vernih duš bomo imeli, če bomo še tu. kjer smo sedaj, božjo službo na grobovih padlih vojakov. Med drevjem — v lepem zatišju stoje grobovi. • V ozadju malo jezerce. Okrog in okrog pa ie venec dreves. Na vsakem grobu je smrekov venec in preprost križ. O-krasili bomo grobove, kolikor se da. in molili bmnp za one, ki počivajo v njih. Saj počivajo notri zlata »rca: mlad mož — doma ga čakajo žena in otroci, ki so živeli le od tlela očetovih rok. Naj počivajo v miru padli vojaki! Nekaj pa je v vojski, kar vzbuja začudenje'. Na eni strani vidiš boj, a primeroma ne daleč na drugi strani ženske, ki kopljejo krompir, zopet nedaleč mlado deklico, katera mirno pase svoje živinče, — ali pa hišo, okrog katere skačejo brezskrbno mali otroci. Na eni strani smrt — na drugi življenje. Spominjajte se dama v molitvah Mašili vojakov, saj so po večini dobri ljudje — družinski očetje. Spominjajte se onih junakov, ki so pustili svoje življenje v boju za svojo predrago domovino. Bog naj jo čuva v teh težkih dnevih I Njegova roka naj jo varuje pred sovražniki in po težkih dnevih boja naj zašije dar nebes: sveti mir, da bomo z veseljem zopet peli pesem svete noči: Čast Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji! Kako se godi slovenskim vojakom v Przemyslu. Iz pisma slovenskega topničarja v Przemyslu (datirano 24. oktobra) posnemamo: Mi smo na utrdbah pri velikih topovih. Gromi, da se trese zemlja, a tudi Rus nam dobro odgovarja. Večkrat naskočijo Rusi naše utrdbe, seveda vselej z velikimi izgubami. Na-skakujejo večinoma ponoči, in sicer po dvakrat ali trikrat. Topovi grome navadno noč in dan. Naše utrdbe odbijejo uspešno vsak ruski naskok. Imamo pa tudi top pri topu postavljen. Pr inaši stotniji smo sami stari kano-nirji, sami Slovenci. Vse težave prenašam težavno. Tukaj vlada tudi velika draginja. Kruha se v mestu sploh nič ne dobi. Imam pa to srečo, da grem lahko večkrat k sv. maši v cerkvi poleg naše vojašnice. Misli na domovino. Praporščak dr. Alojzij Veble piše državnemu poslancu dr. Benkoviču, pri katerem je odvetniški koncipijent: Na domovino mislim neprestano. Kamor sem prišel, povsod sem povpraševal, kje se nahaja tretji kor, kako se bijejo naši slovenski fantje. Vsi-kdar pa sem izvedel: slovenski polki (17. in 87. pešpolk itd.) so se bili junaško kakor levi. Vsled tega imajo tudi velike izgube. Veliko slovenske krvi je prelite v Galiciji. Za domovino! Morda tudi za novo poljsko "ojtzyz-cno", za "Novo Poljsko". Bog daj! Ko žari na zapadli zarja zahajajočega solnca, mislim ua doni. Iz bližine se sliši gromeuje tojiov in prasketanje pušk, moje misli pa hitijo naše lepe slovenske kraje. Kaj je novega doma? Ali se še kdaj povrnemo vsi bratje in znanci? Ko mi lega -panec na oči. mislim na dom, na znance in prijatelje, ki so že ranjeni ali celo padli. Neprestano, pri vsaki priliki mislim na domovino. Bog jo čuvaj v teh viharnih časih! "O domovina, kako te je treba ljubiti, ve samo listi, ki te ie zgubil, ki hrepeni po tebi!" Slovenski fantje pozdravljajo domovino. Vojaki 17. pešpolka so nam te dni poslali sledeče pismo: Bojno polje, 30. oktobra 1914. Po trimesečnem vojnem pohodu pozdravljamo kranjski fantje svojo rodno domovino. Sporočamo, da -ni" se v vseh dosedanjih tež kili. krvavih bojih Ijuto bojevali. Res je padlo naših fantov veliko (več ali manj lahko ranjenih) za našega pre->vitlega cesarja, za našo domovino častne smrti na bojnem polju; a tem več je padlo naših sovražnikov. Občutil je našo hrabrost in staro znano slovensko junaštvo. Upamo, da se kmalu povrnemo ler zapojemo s slovenskim narodom našo staro znano pesem: Naša vojska iz viharja prišla še brez slave ni itd. (Sledi mnogo podpisov.) ka jasno, kako vlivajo v ruski armadi vojakom pogum k naskoku. V vojski je treba imeti močne živce. "Slovenski Gospodar" je priobčil pismo č. g. Fr. Krena, vojnega kurata 105. črnovojniške brigade. Pismo se glasi: Dozdaj je bilo vreme tukaj jjribližno štirinajst dni precej ugodno, dnevi so bili nenavadno topli in solnem, toda današnji dan je meglen in mračen, vse diši zelo po snegu. Prehlajeni smo vsi tako, da komaj dihamo. Kadar imam nekoliko časa za spati, kašljam, da ni konca ne kraja. Tukaj je treba imeti jako močne živce, treba je biti trdnega zdravja ,železne narave, da je mogoče mirno prenašati strašne vojskine prizore. Eden najhujših teh prizorov je pc%led na smrtno ranjene. Kar na prostem polju režejo zdravniki cele ude od človeških teles, tu roka, tam noga itd., da ni mogoče popisati. In kakšen vtis napravi šele en pogled v bolnišnico, kjer se vijejo ranjenci smrtnih bolečinah. Mnogo je tudi takih, ki imajo kako nalezljivo bolezen. Bog daj, da bi bil skoraj konec. Vse želi miru. Srčno vse pozdravljam. Junaka pod križem. Ranjenec vojak iz Slovenskih goric piše :Tukaj naj omenim nekaj, kar sem videl v vasi N. Sredi vasi je* stal križ. Mrtva trupla vojakov'so ga obdajala in grozno je bilo gledati ta prizor. Križa se je oklepal vojak-junak, kakor bi hotel še v smrti pokazati, za kaj se je bojeval. Za njim ie sledil drugi, ki pa ni mogel več doseči svojega cilja, izdihnil je prej, roko je imel še iztegnjeno, gotovo pa je prišel sam ter mu podal roko in ga spremil tja, kjer zlasti sedanji čas toliko hrabrih junakov najde odpočitek in večni mir. Ker so časi slabi, in ker je moja trgovina prenapolnjena z zimskim blagom, sem sklenil znižati cene blagu in dati priložnost celi slovenski naselbini v Clevelandn in okolici, ceneno se obskrbeti za zimo. Znižanje cen traja ves čas do Novega leta. Pridite in prepričajte se sami. Cene so znižane v sledečih oddelkih. Ženske zgornje suknje (Overcoats). Ženske zgornje suknje v modernih barvah od finega blaga, poprej $13.00 do $14.00, sedaj $8.25 Fine črne "Bear Skin" suknje, poprej $10.00 do $12.50, sedaj............................$7.75 Fine črne žametaste suknje, poprej $17.50 do 4 $20.00, sedaj ...........................$14.00 Fine črne žametaste suknje, zidana podlaga, poprej $20,00 do $25.00, sedaj............$17.50 Fine črne žametaste suknje, židana podlaga, poprej $26.00 do $30.00, sedaj............$19.75 Fine žame.taste suknje v raznih modernih barvali, poprej $25.00. sedaj................$10.00 Otročje suknje "Bear Skin" črne, pred $2.00, sedaj......$1.30 "Bear Skin" črne, prej $2.50 in $3.50, sedaj $2.25 Od finega volnenega blaga, prej $3.50 in $4.00, sedaj ................................v- .$2.50 Od finega volnega blaga, prej $4.50 in $5.50. sedaj ...................................$3.25 Od finega volnenega blaga, prej $6.50 in $8.00, 'sedaj ...................................$5.50 Pri sodišču. Sodnik: "Že tretjič ste letos toženi, da ste v gostilni marelo ukradli. Koliko marel pa pravzaprav potrebujete?' ^ MALI OGLASI. ^ emc v s V 5 Suknje z» Dekleta X Misses' JCoats) "Bear Skin" črne, prej $5.50 in $6.50, sedaj $4.25 j "Bear Skin črne, prej $6.50 in $8.00, sedai $5.75 Od finega volnenega blaga, prej $6.00 do $7.0ft sedaj $10.00. . $6-75 Od finega volnenega blaga sedaj ........................ s $8.00 do Moški klobuki Fini mehki v vseh barvah, prej $2.50, seda.i $L'| Fini mehki v vseh barvah, prej $1.75, sedai $1-°t! Veliki izbir črnih trdih klobukov dokaj z"1'' žane cene. Moške srajce Od finega strafastega blaga, prej 75, sedaj -4'' Od finega strafastega zephira, prej Od finega belega blaga, prej $1.50, sedaj.. Priporočam tudi svojo veliko zalogo moških, ženskih in otročjih čevljev po navadni nizki ceni, velika izb'r8 moških, ženskih in otročjih spodnjih oblek, kakor tudi vsega drugega blaga spadajočega v modno trgovino. JERNEJ --TRGOVEC 6129 St. Clair Are. Cleveland, Ohio .25, * Parma« Avstr redu, 'n to| "Sa 000 { 22. p, Pot 12 Pre nega Se gl; "Pr 'iudst v'no i t! v0 svoj0 NAPRODAJ 5 SOB HIŠA V brcni stanu na 810 Irwing St. ni, če se vzame takoj. DO- W. H. KEEGAN POGREBNIH. Slovenci v La Salle in okolici: Ka ' dar potrebujete pogrebnika »e obrnit« na to tvrdko in prepričani bodite, 4» boste najbolje postrežem, ker ta zavod Slovenski topničar-v Przemyslu nam je najboljši ter mnogo cenejši kot C hi. Phone: Office 65S. R«i. 3704 Uradne ure: •—12 a. m. 1—5 and 7—S f. m. Ob nedeljah »d 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik Joliot National Bank Building 4th Floor, R**a 40S. JOLIET. :-: ILLINOIS. Joliet Citizens Brewing Co- Norih Collins St., Joliet, 111. N. W. phone «0». MIHAEL K0CHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR 'or Ohio in State St» loliet. W ♦ J^iit© "Elk: Brand" pi^ro i Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Kako so ruski častniki vodili svoje vojake v smrt. piše: "Imel sem priliko govoriti z ruskim ujetnikom. Pripovedoval je naslednje: Ko smo korakali proti Prze-myslu, so nam pravili naši častniki, da nam na poti ne morejo dati jesti, da naj le gremo v Pzremysl, kjer je mnogo jedi; tudi 'vodke' je dosti. Rekli so nam tudi, da smo določeni za varstvo trdnjave. S takimi in enakimi besedami so nas hranili tri dni, ne da bi dobili kaj za želodec. Ko pa smo dospeli do trdnjave, smo spoznali, da so na.-, varali. Seveda nismo šli radi v boj/ kajti bili smo lačni in izmučeni. A naši častniki so nam ukazali, da moramo naskakovati, sami pa so ostaii zadaj pri strojnih puškah ter nas z istimi gonili naprej. Oni, ki so se o-botavljali iti pred žrelo trdnjavskih topov, so padli zadeti od lastnih strojnih pušk. Sedaj smo na varnem; večina v okrilju smrti, a drugi v Avstriji." — Naš slovenski rojak, dolgoletni naročnik "Slovenca" nam tudi piše, da je imel že sam priliko opazovati, kak6 so ruske strojne puške gnale svoje vojake v boj. Tedaj se je čudil, zakaj pokajo strojne puške za hrbtom lastnih ljudi, a sedaj mu je na podlagi pripovedovanja ruskega jetni- drufi. ( V slučaju potrebe rešilnega vox* (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — »e dnevi in ponoči. Va« delo jamieno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS W. H. KEEGAN, Telefopa št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliot St., La Sail*, IU DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru, Brodi na S. Crkvenici, Delnicawa, Djakovu Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Velik Gorici, Virovitici, Zemunu i Sen}«. Delniška glavnica in pričuv* K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje K ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Oba telefona 405, S. Bluff St., Joliet, lih