(jrodniitvo • npravai IJublJana, Kopitarjeva I. Telefon »-«—U M. Mesečna naročnina It Ur, aa ln»> lematro «11 Ur. - Ce«. rmA. LJnt>-Ijaua 10.650 ta aaročnlno ln 10.RN u Inserata. Ukljnčne saatopetv* M oglase U Italije lo tnoiomatvai
OPI 8. A. Milana. Rokopisov a« Tratama,
Kampfe von gesteigerter Heftigkeit im Raum von Antwerpen und Briissel
Feindliche Uebersetzversuche iiber die Maas zerschlagen - Alle leindiichen Angriiie im adriatisehen Kiislenabschnitt zum Erliegen gebracht - Abschuss von 74 sovvjetischen Panzern zwischen Bug und Narew - Harte Angriiis-
und Abvvehrkampfe in Siidost-Sicbenburgen DNB. Aus dem Fiihrerhauptquarlier, 5. September. Das Obcrkommando der Wehrmacht gibt bekannts
In Nordfrankreich behaupten sich unsere Truppen hartn3ckig gegen starke feindliche Angriffsgruppen, die gestern tiefere Einbriiche erzielen konn-Icn. Die Kampie haben sich in den Raum von Antwerpen und B r ii s s e 1 verlagert und nehmen standig an Heftigkeit zu.
London lag in der vergangenen Nacht wieder unter dem Feuer der V. 1.
Schwere Fernkampfgeschiitze der Kriegsmarine besckossed erneut s ii d -e n g 1 i s c h e Hafenstadte und Baracken-lager sowie feindliche Batteriestellungen mit guter Wirkung.
In den Ardennen wurden Ober-sotzvcrsuche des Gegners uber die Maas zerschlagen. Nordlich C h a r 1 e -v i 11 e iiber die Maas iibergesetzte feindliche Kraftc vvurden im Gegenangrili luriickgevvorfen.
Im Saone-Tal verlaulen unsere Bevvegungen trotz feindlichen Druckes weiter planmassig.
Um Brest wurde auch gestern er-bittert gekampft. Unsere Besatzung zer-scblug erneut alle von starker Artilleric, Panzern und Luftstreitkraften unter-sliitzten Angriffe des Gegners.
In Italien brachteo unsere Truopen in adriatisehen Kiistennbschnitt «lle Angriffe des Gegners zum Erliegen. Ortliche Einbriiche wurden im Gegen-
angriff abgeriegelt. In den letzten iunl Tagen des Grosskampfes wurden dort iiber 200 Panzer vernlchtet.
Im Siidostteil Siebenburgens dauem die harten Angrilfs- und Abwehr-kampie an. In den Waldkarpathen haben ungarisehe Truppen vvesentlichen Anteil an der erfolgreichen Abwehr mehrerer sowjetischer Angriffe.
Im Weichselbriickenkopf nordwestiich B a r a n o w iubrten mehr-tagige eriolgreiche Angriffe trotz zahen feindlichen Widcrstandes zu einer Front-verkiirzung.
Zwischen B u g und N a r e w warlen die Sowjets weitere Verbande in die Schlacht. Die schweren feiudlichcn An-grifie vvurden unter Abschuss von 74 Panzern durch Gegenangriffe in der Tiefe unscrer Stellungen aufgefangcn.
Im E s 11 a n d wurden zwischen dem Wirzsee und D o r p a t sowjetische Kampfgrupnen die iiber den Embach iibergesetzt waren, vernichtet. Bei Dor-pat warfen unsere Truppen die Bolsche-wisten in schwercn Waldkampien nach Siidcn zuriick.
Schlachtilieger scbossen bei einem Angriffsversuch sowjetischer Torpedo-flugzeuge auf ein deutsches Geleit im Seegebiet ivestlich L i b a u 9 feindliche Flugzeuge ab.
In der vergangenen Nacht warfen ein-zelne feindliche Flugzcuga Bomben aul Karlsruhe.
Izjalovljen naval na jadralski odsek
Berlin, 5. sept. Že 8 dni divja na jadranskem obalnem odseku ogorčena bilka. Močni britanski in kanadski oddelki si poizkušajo tu z osredotočenjem vseh razpoložljivih človeških in tvar-nih sil odpreti j>ot vzdolž obale v Padsko nižino. Vsak dan se sovražnik zajeda v gorato ozemlje in napreduje za majhen košček, čeprav je boj za ojx>-rišča in za zajvorno postojanke ter sploh za vsak meter zemlje izredno drag ter ga mora plačevali 7, najtežjimi izgubami. Samo v zadnjih J. dneh >0 uničile 4cmške čete kakih 160 oklepnikov.
Naval se je pričel najprej nn kakih 40 kilometrov široki črti med Urbinom in obalo. Spričo svojih težkih izgub pa sovražnik ni mogel pritiskati na vsej tej črti. Zato je jiotognil svoje zbite oddelke 7, levega krila ter je od četrtka strnil vse svoje sile za napad na odseku ob Fogliiu, ki jc bil širok lc še kakih 20 km. A še ta klin je bil preširok, čeprav so ga podpirali ladijsko topništvo in številni bombniki. Po prekoračitvi Foglija je moral sovražnik, ki se je hotel približati kakih 10 km severno ležeči Conci svoje napade še nadalje zožiti, tako da je v nedeljo napadal z več divizijami le še na širini kakih 7 km. Toda tudi ti osredotočeni napadi niso mogli zaradi velikega junaštva nemških čet nikamor naprej, iele potem, ko je sovražnik svoje težko 'bite divizije osvežil z dovozom oja-čenj, mu je uspelo prekoračiti Conco na dveh kakih 5 km vsak sebi ležečih mestih. Pri Misanu in Clementu nadaljuje sedaj sovražnik proti strmi severni obali majhne gorske rečice, vendar mu nemški grenadirji z žilavo obrambo in energičnimi protinapadi preprečujejo poglobitev vdornega mesta.
Tako je naslal iz širokopotezno zasno-'tusa, pri ka-in kanadskih pome m
____ --j---.......- r >1 jske č_.
jeven in takoj zajezen vdor.
vanega prebijalnega poskusa, pri ka tereni so poleg britanskih in kanadskil oddelkov utrpele pomembne izgube tudi najemniško poljske čete, le kra-
Nh zapadnem odseku italijanskega liojišča so je omejil sovražnik na iz-viduičke in naskakovalne nastope. Samo severno od Florenco je močneje napadel, a so Nemci vse te njegove, sunke odbili. S protinapadi so zajeli ujetnike. Na srednjem italijanskem področju je prišlo prav tako lc do nepomembnih bojev, ker je nemško topništvo vsakokrat pravočasno 7-grabilo za napad pripravljene sovražne sile.
Berlin, 4. sekt. Na jadranskem odseku jc dosegla bitka svoj višek. Kljub temu, da «0 izgubili Angleži celo polke in več kot 200 oklepnikov, po dovozu svežih oklepniških oddelkov in motorizirane pehote skoro neprestano noč in dan napadajo. Na obalni cesti, predvsem na višinskem ozemlju severno od Saludecia, jiostajajo boji vedno silovitejši. Nekatere vasi so nemške čete tri do štirikrat ponovno zavzele, preden so jih morale prepustiti nasprotniku. Vkl«j.ub materialni nadmoči Britanci tudi 3. septembra niso dosegli nameravanega prodora. Na ne katerih mestih so sicer vdrli v glavno nemško bojno črto, vendar so bili vsled silnega nemškega obrambnega ognja zadržani in so utrpeli visoko izgube. Nemški grenadirji in oklepniški grenadirji so s protinapadi zamašili manjše vrzeli. Severno od Florence so napadli angleški oddelki nemške zalščitnice, toda bili so odbiti. Neka sovražna skupina, ki se je drznila preveč naprej, je bila odrezana in zajeta.
Berlin k finskemu vprašanju
Berlin, 4. septembra. K finskemu vprašanju piše inozemska informacijska služba med ostalim: Razvoj na Finskem se je že dalj časa predvideval. Prav tako so omembe vredni razlogi, s katerimi je utemeljil ministrski predsednik Hackzel odločitev svoje vlade. To odločitev hoče »temeljiti na ta način, da z nemškega slališča v poslednjem času ni bilo tako važno vzdržanje finskega bojišča ter da te je zmanjšalo nemško politično zanimanje za podpiranje finskega boja za svobodo. To je zelo neprimeren izgovor. Pred kratkim izvršen obisk nemškega zunanjega ministra v Helsinkih, pri katerem so bile dogovorjene med Nemčijo ia Finsko še ožje zveze kot doslej, dokazuje nasprotno. Nadalje hoče Hackzel naprtiti ta dogovor bivšemu finskemu državnemu predsedniku Rytiju ter izjavlja. da finski parlament, zlasti pa še linski narod, nikdar niso sprejeli tega dogovora. Finski parlament in finsko jasopisje pa so imeli takrat dovolj prilike, da bi lahko v skladu s svojimi demokratskimi svoboščinami kritizirali ta dogovor. Vendar so se teniu odrekli očividno v spoznanju, da je ta dogovor za finsko koristen. Tudi Hackzel je moral ugotoviti, da je bilo vsled takrat dogovorjene nemške pomoči ustavljeno finsko bojišče. Dejstvo, da je Finska danes sPloh sposobna pogajati se, je predvsem z«sluga Nemčije. Zato so toliko bolj čud-"e utemeljitve ministrskega predsednika Jackzela. V ostalem pa dokazuje ravno [inski primer, kako nevarna je pot, na katero stopajo narodi, ki se sedaj sku-Si>jo skozi zadnja vrata umakniti iz voj-Ruska taktika, ki jo podpirajo Anglo-"'neričani, gre za tem, da loči ie države Pfpdvsem od njihovega velikega zaščitna Nemčije. Rečejo jim, da bodo le ta-
krat lahko računali na milost in usmiljenje, če bodo prelomili odnošaje z Nemčijo. Čim se to zgodi, jih prično izsiljevati. Poleni ni več govora o kakih dogovorih premirja, marveč le o brezpogojni kapitulaciji. Kakor je izjavil Hackzel sam> se bodo Sovjeti šele takrat razgovarjali s Finci, ko v deželi ne bo več Nemcev. Isto je bilo rečeno Romuniji in Bolgariji. Čim pa so zapustile nemške čete deželo, so je pokazalo, da je nastopil zmagovalec na povsem drug način. To lahko stori, ker se mu ni treba več bati nemškega ščita, ki je doslej varoval malo države. Tako se z neizprosno logiko izpolnjuje tragedija malih držav. Še nikdar ni zgodovina odobravala preloma zvestobo, nasprotno, državniki, ki ga izvršijo, vodijo s tem svoje lastne narode v prepad.
.Stockholm. Kakor jo izvedel »Afton-bladet« baje iz zanesljivih virov, je pri glasovanju v parlamentu za ustavitev sovražnosti v soboto glasovalo 113 poslancev za in 43 proti politiki vlade.
Benetke. Potem ko so pred kratkim napadli komunistični demonstranti neko procesijo, je prišlo v Tarentu do spopada med komunisti in pripadniki tako zvane katoliške stranke in krščanskih demokratov.
Zagreb. Poglavnik jc imenoval za šefu generalnega štaba hrvaške vojske generala in ustaškega polkovnika To-inislava Scrtiča, za šefa štaba ustaške milice pn ustaškega polkovnika Ivana Ilerenčiča.
Tokio. Japonski poslanik v Moskvi Morishima je prispel 3. septembra na poročanje v Tokio.
OJačena silovitost bojev na področju Antwerpna in Bruslja
Sovražni poskusi za prekoračitev Meusc razbiti - Vsi sovražni napadi
na jadranskem obalnem odseku izpodleteli - Med Bugom in Narevom
sestreljenih 74 sovjetskih oklepnikov - Hudi napadalni in obrambni boji
na jugovzhodnem Sedmograškcm
vražne napade. Krajevne vdore smo s protinapadi zajezili. V zadnjih 5 dneh velikih bojev smo uničili tamkaj proko 200 oklepuikov.
V	južnem delu Se d in o g r a šk e se nadaljujejo Inidi napadalni in obrambni boji. V gozdnatih Karpatih imajo madžarske čete bistvene zaslugo za uspešno obrambo več sovjetskih napadov. V V i s 1 i n e ni predmestju severnozahod-no od Bara nova smo z večdnevnimi uspešnimi napadi kljub žilavemu sovražnemu odporu skrujšali bojno črto.
Med B u g o m in N a r o v o m so vrgli Sovjeti v hoj nove oddelke. Ob istočasni sestrelitvi 71 oklepnikov smo v globini naših postojank s protinapadi zaustavili težko sovražne napade.
V	Estoniji smo uničili med jezerom Vire in Do r pa to m sovjetsko bojno skupine, ki so bilo prekoračile Enihaeh. Pri Dorpatu so vrgle našo čete boljševike v težkih gozdnih bojih nazaj proti jugu.
Bojni letalci so sestrelili pri posku-šeneni napadu sovjetskih torpednih letal na nemško spremljavo v vodovju zahodno od Liepaje 0 sovražnih letal.
V	pretekli noči so vrgla posamezna sovražna letala bombe ua K a r I s r u h e.
Fiihrerjev glavni stan. 5. septembra. Vrhovno poveljstvo olioroženih sil javlja:
V	severni Franciji se naše čete trdovratno upirajo močnim sovražnim napadalnim skupinam, ki jim je včeraj uspelo napraviti globljo vdore. Boji so se premestili na področje A n t w e r p n a in Bruslja ter postajajo veduo bolj siloviti.
London jo bil v pretekli noči zopet pod ognjeni »V 1«.
Težki daljnostrelni topovi vojne mornarice so znova 1 dobrim uspehom ohstro. Ijevali j u ž n o - a n g 1 c š k a pristaniška mesta, vojaško barake ter sovražno baterijsko postojanke.
V	A r d e 11 i h smo razbili sovražne poskuse za prekoračitev Meuse. Sovražne sile, ki so prišle severno od C h a r 1 e -v i 11 a preko Meuse, smo s protinapadom vrgli nazaj.
_ V dolini S a o n e poteka jo naši premiki kljub sovražnemu pritisku šo nadalje po načrtu.
Za Brest so se tudi včeraj bili srditi boji. Naša posadka je razbila znova vse z močnim topništvom, oklepniki in letalskimi silami podprte suiražne napade.
V	Italiji so izjalovile noše čete na jadranskem obalnem odseku vse so-
& položaju na bojiščih
Berlin, 5. sept. K položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. M'ax Kruli:
Razvoj vojaškega položaja v severi!i Franciji iz odmikalnega pokreta na velikem jiodročju k osredotočenju in dokončni stabilizaciji, kot je bilo pričakovati, še. ni zaključen. Pritisk zavezniških hitrih oddelkov se nadaljuje še naprej v severnovzhodni smeri ter je zajel tudi že belgijsko ozemlje. Dočim visi levo nasprotnikovo krilo, ki jo moralo pustiti za seboj večji oddelek za obleganje Le Havra, še zapadno od Arrasa, so oklepniške zagozde mešanih ameriško-angle-ških oddelkov dosegle že mestni rob Bruslja ter stoje v južni Belgiji na področju Ardenov v boju 7. nemškimi za-ščitnicami. Tudi sunek proli Lotaringiji 60 je bil nekoliko zakasnil. Vsi premiki, tako na nemški kot na nasprotni strani, streme k razjasnitvi, ki jo bomo videli verjetno že v nekaj dneh.
Ločeni od tega ogromnega bojišča se vrše obrambni boji junaških fiosadk v oporiščih ob atlantski obali. V prvi vrsti moramo navesti trdnjavo Brest, ki jo nasprotnik divje naskakuje. Njen odpor pa postaja vsak dan bolj žilav.
Izven velikega bojnega področja se je razvil v južni Franciji sijajen nastop, 19. nemške armade i< lu^no-u-aJicojKe^.
področja, ki so je, ]>olom ko je srečno rešila vsa prevozna, prometna in prehranjevalna vprašanja, prebila ter se sedaj skuša priključiti veliki obrambni fronti. Dejstvo, da so brilansko-ameriški oddelki naleteli na vsem francoskem področju na majhen nemški odpor, jim je sicer povečalo brzino njihovega napredovanja ter jim na številnih mestih omogočilo pomembne pridobitve ozemlja. Pri tem pa ne smemo spregledali, da še vedno niso dosegli izhodiščnih postojank, ki so jih imeli Francozi in Angleži pred 10. majem 1910.
V srednji Italiji se jc prav tako razvil nemški odinikalui premik, ki stoji jiopolnoma pod nadzorstvom nemškega vodstva. Tudi na jadranskem obalnem odseku 6e nasprotniku ni posrečil tako zaželen p robo j. Severno od Arna bodo trčili pritiskajoči sovražni oddelki še na mnogo težko premagljivih naravnih ovir.
Na vzhodnem bojišču so važni samo boji med Bugom in Narevom, ki so zopet oživeli. Vsi ostali nastopi imajo zgolj krajevni pomen. Položaj jo v glavnem nespremenjen, kar velja tudi za področje južnih in vzhodnih Karpatov, kjer so položaj vedno 1k>1 j utrjuje. Sovjetom je doslej le na enem sainem mestu uspelo vdreti na madžarsko ozemlje, vendar so tudi tu protiukrepi v teku.
E^osko¥ski ukor Angloaanerikancesn
Stockholm, 4. sept. Uradni sovjetski časopis »Pravda« je dal vladam v Londonu in Washingtonu oster ukor zaradi n jihovega stališča k bojem v Varšavi. To je razvidno iz nekega članka londonskega lista »Doily Telegraphac, ki obžaluje obnašanje »Pravde«, ki smatra razpravljanje o sovjetski pomoči v orožju 7.a Varšavo, kot »vmešavanje Velike Britanije in Združenih držav v zadeve, ki sc tičejo Sovjetske zveze in Poljske«. »Daily Telegraph« je mnenja, da so interesne sfere »najslabša podlaga za trajen mir«.
To govoričenje angleškega časopisa ne bo motilo sovjetske vlade, da bo tudi nadalje po lastnih načrtih postopala v vseh evropskih vprašanjih, posebno še, ker sta Churchill in Roosevelt sama prepustila Sovjetom v Teheranu prosto roko v vseh evropskih vprašanjih, s tem ko sta priznala Ev-rojio kot Stalinovo interesno sfero.
Kar se tiče brezupnega boja var-
šavskih upornikov, odklanja Sovjetska zveza nadalje vsako odgovornost ter trdi, da nosijo vso odgovornost begunski Poljaki v Londonu. To potrjuje tudi neko poročilo švedskega lista »Afton Tidningen« iz Moskve, ki prinaša odlomke iz članka nekega moskovskega časopisa, ki jc navedel vrsto poljskih izjav, ki so bile objavljene v inozemskih, posebno v ameriških časopisih in iz katerih je razvidno, da so dali londonski Poljaki ukaz za upor v Varšavi, ne da bi prej stopili v zvezo s sovjetsko vojsko za skupen nastop.
Stockholm. V odločilnih britanskih krogih so mnenja, da jo ves »Philipp-sov hrup« zgolj agitatorična spremiju-va sistematičnega sunka Združenih držav v Indijo. Združene države si ž c dolgo prizadevajo, da bi izrinilo Anglijo iz njenega monopolnega položaja v Indiji.
Im lettischen Kampfraum. — Uber die Triimnier einer Briicko werdcn lciclito
Infanteriegeschufze gebracht. Z letonskega bojišča. — Preko porušenega mostu vozijo lahko pehotno topništvo.
PK Aufn. Kricssber. VVeber
Ošima pri Fiihrerju
Fiihrerjev glavni stan, 5. sept. Fiihrer jc sprejel včeraj cesarskega japonskega poslanika Ošimo, s katerim se jc dalj čosa razgovarjal o perečih vprašanjih skupnega bojevanja obeh narodov.
Razgovora pri Fiihrerju se je udeležil tudi zunanji minister von Rib-bentrop, ki jo imel s poslanikom Ošimo že prej prisrčen duljši razgovor.
»V 1« leti naprej
Stockholm, 3. sept. Kot javlja londonska poročevalska služba, so napadli Nemci po kratkem odmoru v torek tik pred jutrom južno Anglijo in londonsko področje znova z i/strelki >V 1«. Nustule so izgube in škoda.
Japonski protest proli ameriškemu barbarstvu
Tokio. Govornik japonskega inftn--macijskcga urada Iguclii jc sporočil v ponedeljek, da je poslala japonska vlada 22. avgusta ameriški vladi preko španskega veleposlaništva v Wa-shingtonu protest glede takozvnne lo-bun1 jske zadeve. Kakor jo izjavil Iguclii nadalje, so izročili istočasno sličiio noto tudi Vatikanu preko japonskega poslanika pri sv. Stolici ter glavnemu stanu Rdečega križa v Ženevi preko japonskega poslaništva v Bernu.
Čudne razmere v »osvobojeni« Franciji
Stockholm, 5. septembra. Razmere za angloumeriškim bojiščem v Franciji (Kistojajo vodno bolj čudne in zmešano lo vidimo vkljub strogi cenzuri NteviliHh zavezniških poročil. Nek ameriški dopisnik jo izjavil to dni, da spada med glavno naloge, ki jih mora res-ih general Kiinig. do Caulleov in-jaški guverner Pariza, razorožitev mo-kijev. losamezno boljševiško navdahnjene makijevske tolpo se naj.-ner-gičneje upirajo tako razorožitvi, kot razpustitvi ali enostavni prevedbi v redno vojsko. Motele bi »meti odločujočo besedo pri politični ureditvi francoske bodočnosti ter nastopajo v po««-meznih mestih in okrajih zelo silovito proh domov vračnjočih se političnim emigrantom, ki jim očitajo, »da sc ni-o ni<: naučili in ničesar pozabili«. K tr-mu je treba prišteti še nasprotstva med mak,ji samimi, ker so se k njim zatekli številni kriminalni elementi.
/. razočaran jem in ogorčenjem so Ugotovili ameriški dopisniki tudi, <j.i m 11 ikjer opaziti nikake voljo p,, oh-novi, pač pa da ustanavljajo vse povsod vojna sodišča iu revoluoijske tribuna e, katerih Žrtve postajajo številni popolnoma nedolžni ljudje. De Ganil* nikakor ne more obvladati vseh teli težav.
Saboterji slovaške svobode
Bratislava, 5. septembra. Slovaški propagandni šef poslanik Gaspar jo govoril o dogodkih zadnjih dni ter jc z brezobzirno trdoto obračunal s salio-erji slovaške svobode, katerih cilj je bila jHinovnn podreditev Slovaško pod židovsko in tujo nadoblast. Tem ljudem 111 bilo za dobrobit slovaškega nurodo.
Pri svoji nameri, da bi vrgli slovaški narod v službi boljševizma v bedo in revščino, so r«išli saboterji pomočnike " ™pd častniškim zborom. Toda i/-so sc vračunali, tako jc zaklju-cil lido Gaspari svoj govor. Oni bodo padli, slovaška država pa bo izšla iz te, krL/e ojačena v svoji enotnosti in moči.
Napetost v Bukarešti
Stockholm. Razpoloženje v Bukarešti je zelo moreče, ker ljudje ne vedo, ali naj smatrajo Sovjete kot okupacijske čete uli Kot nove zaveznike, javlja »Associated Press« v listu »Mor-gen Tidningen« iz romunskega glavnega mesta. V Bukarešti je proglasil ruski poveljnik obsedno stanje ter prepovedal posest orožja, ne da bi so poprej o tem dogovoril z romunskimi oblastmi. S tem so, tuko javlja »AsSo-ciated Press«, Sovjeti razorožili vse Romune. Romuni pa si želi jo, da bi bilo hitro podpisano premirje, ki bi naj uradno potrdilo, da je Romunija »zaveznica« Londona. Kakor vso kaže, ne ve niti ruski poveljnik niti romunska vlada, kakšen jc njihov položaj, preden bo podpisano premirje. Zato vlada v Bukarešti, kakor posebno poudarja »Associated Press«, velika napetost.
Boji na finskem bojišču ustavljeni
Helsinki, 4. sept. Tu so objavili danes naslednje vojuško poročilo o položaju:
Na Karclijski ožini je napadel nek majhen sovražni oddelek našo postojanko 0I1 železniškem mostu pri Sor-valiju. Na ostalih odsekih motilni ogenj težkega orožja. Na nekaterih drugih odsekih našega vzhodnega bojišča so bili razpršeni ali pregnani sovražnikovi oddelki. Sovražno letalstvo je bombardiralo prednje črto in našo zaledje. Naši lovci so sestrelili en «0-vražnikov bombnik. V skladu s sklenjenim dogovorom so bile ustavljene sovražnosti na bojiščih 4. septembra ob 8. uri.
Berlin. Radio Sofia jo javil neko sporočilo iz Londona, po katerem pod-črtavajo tu sovjetski značaj nove bolgarske vlade. Nadalje so v Londonu mnenja, dn bi bili podpisali pogoje remirja. četudi jih nova vlada ne i odobrila.
C:
K bojem med Bugom in Narevom
Berlin, 5. septembra. Meti Bugom im Narevom so se znova z veliko silovitostjo razvneli hudi boji. Na tem starem bojišču, na katerem so se šele nedavno nekako zaključili širokopotesrno zasnovani prebija,Ini poskusi, so pričeli boljševiki po izredno siloviti topniški pripravi in z močno podporo oklepnikov ter bojnih letal /nova napadati. Vkljub nekaterim globljim vdorom, ki ••o jih Nemci takoj zajezili, jim zaželeni prodor zopet ni uspel. Nemški protinapadi so nato izzvali ogorčene boje, v katerih so izgubili boljševiki v nedeljo 35 oklepnikov.
Tudi na odseku, ki leži Hk severovzhodno od Varšave, je nadaljeval sovražnik s svojimi napadi, čeprav so bili mnogo manj močni ter jih je nemško topništvo razbilo že v izhodiščnih postojankah. Celotno področje med močvirji ob Bobru in Nurevu in pa med Vi-slo pri Varšavi je j>ostalo znova žarišče l>ojev, ker so hoteli boljševiki vkljub vsem porazom in izgubam še vedno doseči kak prestižni uspeh, ki bi jih spravil na v/.hodno-pruska tla ali pa jim odprl vrata v Varšavo. Vsa ta njihova upanja pa so se razbila ob bojnem duhu nemških grenadirjev in oklepnikih strelcev. Nakopičenje sovjetskih čet na tem odseku boljševikom ni dovolilo, da bi napadli še na ostalih mestih srednjega in severnega v/.hodnega bojišča. Na severnem odseku so izvršili sicer nekaj krajevnih sunkov, tako zlasti jugovzhodno od Dorpata, kjer so nemške čete medtem v smeri proti jugu prekoračile Embach, nadalje med Valkom in jezerom Vire, seve-rozapaifno od Modohna, južno od Dvi-nc, jugozapadno od Bauska in severo-
zapadno od Jclgave. Tudi te napade je nemško topništvo razbilo deloma že v zbirališčih in izhodiščih, ali pa so jih vrgli nazaj nemški grenadirji. Med Valkom in jezerom Vire so napadli boljševiki v temi. Imeli pa so izredno visoke izgube. Nemško letalstvo je pri tem /. dobrim uspehom obstreljevalo predvsem topniške postojanke.
Zapadno od Dorpata so očistili trije estonski bataljoni močvirje severno od Umbacha. Sovražnik je skušal na tem odseku podpreti svoje strelske oddelke z dovozom težkega orožja, ki pa je zašlo v uničujoči ogenj nemškega obrambnega topništva. Le del sovražnih oklepniških skupin se je bil vrnil zopet preko Em-bacha nazaj. V 4 dneh so izgubili boljševiki 37 oklepnikov, med njimi 12 izredno težkih, 64 tonskih voz. Nadalje so imeli okrog 3000 mrtvih in mnogo ranjenih in ujetih.
Ob velikem Vislinem loku je izvedel sovražnik le na vdornem področju pri Baranovu protinapade proti nemškim četam, ki prodirajo korakoma po minira-nem, zamreženem in s protioklepniškio^i zapornicami zavarovanem gozdnatem ozemlju.
Na južnem odseku se je položaj »nat-no utrdil. V gozdnatih Karpatih je vladalo na številnih mestih nemško izvid-niško in naskakovalno delovanje v svrho razjasnitve sovražnih namer. V vzhodnih Karpatih je sovražnik napadal s četami in bataljoni, a je bil povsod odbit. Nemci so s protisunki privedli ujetnike, zadali boljševikom visoke krvave izgube ter jih vrgli na nekem mestu dalje nazaj. Tudi v južnih Karpatih so z lastnim napadom vrgli nazaj neko sovražnikovo skupino. Boljševiški ogledniški sunki so so izjalovili.
Lokomotiva in vagončki
K bojem v Romuniji
Berlin. 4. sept. Na romunskem ozemlju so boljševiki sedaj z močnimi silami na široki bojni črti zasedli severno obrežje Donave. Njihove namere v posameznem še niso povsem jasne. Možno je, da nameravajo z vsemi temi oddelki prodirati proti zapadu v smeri proti železnim vratom. Gotovi znaki pa kažejo na to, da bodo nekaj teh sil obdržali na tem področju, da bi na to v skladu z moskovskimi političnimi namerami prodrle proti bolgarsko-turški meji. To bo verjetno odvisno od nadaljnjega političnega razvoja na Balkanu, kjer se Britanci sedaj močno trudijo, da bi znova utrdili in zgradili svoje šibke postojanke. Medtem se načrtno nadaljuje boljše-vizacija Romunije. Kako malo eo boljševiki pripravljeni smatrati Romunijo za zaveznike, ni razvidno le iz tega, da odvažajo v Sovjetsko zvezo razorožene romunske vojake z njihovimi častniki vred,
marveč, da so pričeli deportirati tudi civilno prebivalstvo predvsem iz Transni-slrije in iz področij zapadno od Pruta. V kraju Cracoane so po razorožitvi drugega bataljona 8. romunskega obmejnega polka pobili razen 18 vojakov vse moštvo. Otetale romunske čete, ki so so podvrgle boljševikom, so poslali včeraj brez podpore težkega orožja v borbo proti dvem prelazom v južnih Karpatih, kjer so bili razbiti v ognju hitrega orožja že pred nemškimi postojankami ob teh prelazih. Z nezmanjšano silovitostjo se nadaljujejo boji za prelaz Ditoz ter za prehode preko Karpatov severnozapadno od tod, predvsem v dolini Bistrice. S pomembnimi izgubami za Sovjete so bili odbiti številni boljševiški poskusi, da bi s svojimi oddelki v moči bataljona vdrli v nemške postojanke ob prelazih. V ostalem karpatskem predgorju tudi nadalje ni prišlo do večjih bojev.
Kršitev švicarske nevtralnosti
Ženeva. Zopet so preletela zavezniška letala švicarsko ozemlje in s tem ■prekršila njeno nevtralnost. S švicarske strani pripominjajo k temu uradno: V včerajšnjih večernih urah so med 18.10 in 18.22 ter med 21 in 22.56 preletela švicarsko severnozapadno mejo v skupinah ali posamezno tuja letala neznane narodnosti. Nadalje so preletela neznana letala švicarsko mejo tudi v noči na današnji ponedeljek med 0.52 in 0.58 ter med 0.59 in 1.04 in to v smeri Steinsiickingen Basel. Nadalje so na današnji pnoedeljek preletela tuja letala švicarsko mejo na področju Ženeve. Med temi letali sta --e nahajali dve britanski in eno ameriško izvidniško letalo. Nad temi področji in v okoliških območjih je bil dan znak alarma.
Portugalski glas o Finski
Lizbona, 5. sept. Pri izročitvi Finske Sovjetski zvezi s pristankom An-gloamerikancev, piše časopis »Voz«, ;;re za najbolj kričečo nepravičnost, ki se je kdaj koli zgodila. Toda Anglija in Amerika si zaradi tega ne bosta razbijali glave. Tako se dogaja s Finci isto, kot s prebivalci Baltskih držav. Zapustili so jih ter bodo na nje pozabili. Videli bomo, kako se bo razvijala politika v istem smislu kot v Baltskih državah.
Na podlagi angleških časopisnih poročil opozarja portugalski list, da ni zagotovitev finskega ministrskega predsednika, da Sovjetska zveza ne zahteva nikake brezpogojne kapitulacije, nič drugega kot besedičenje, s katerim hi rad osladil grenko pilulo. Toda v resnici je položaj tak, da so se morali Finci podrediti in bodo morali I)rez ugovora sprejeti pogoje, ki jih bo diktirala Moskva.
Ob koncu navaja »Voze Churchil-love besede, ki jih je ta izrekel leta 1941., ko Sovjetska zveza še ni bila t ljubi zaveznike Angloamerikancev. C iiurchill je takrat dejal: »Ako bi morala ugasniti luč svobode, ki tako jasno sveti nad severnim ledom, potem bi morali to smatrati pač za znak po-vratka v najbolj črne čase, v katerih so izginili vsi sledovi 2000 letnega človeškega napredka.<
Norveški glasovi k dogodkom na Finskem
O.slo, 4. sept. Tukajšnji časopisi izčrpno zavzemajo stališče k dogodkom na Finskem: »Aftonposten« piše, da ne po-menja prelom finskih odnošajev do Nemčije nikakega presenečenja. Časopis ]>odčrtava, da je vsled finskega obnašanja nastala nevarnost za ves sever. Vojaško pomoč, ki jo je nudila Nemčija Finski, je sprejela Nemčija na sebe, ker še nikdar ni zapustila svojega zaveznika. Če pa mislijo Finci sedaj, da ne potrebujejo več te pomoči, potem bodo kmalu dobili nov dokaz za staro izkušnjo, da se ne morejo odtegniti boju z boljševizmom, ne da bi slavil} na kocko narodni obstoj. Na kor.cu obsoja }Aftonposten« obnašanje Anglije napram Finski ter
ugotavlja, da poudarja uradna finska izjava pritisk, ki sta ga izvajali Anglija in Združene države na Finsko, s čemer je ponovno potrjeno, da je zahodnim silam povsem vseeno, kakšna usoda bo doletela male narode. »Morgenpostein« pripominja, da je med tem ko je bila Nemčija napram Finski vodno jasna in nedvomljiva, izdala Anglija ne le Evropo, marveč tudi Finsko. »Fritt Folk« piše, da je predložil boljševizem sedaj svoj račun in Anglija ga mora povsod plačevati, tako v Italiji, Franciji, na Balkanu in sedaj tudi na Finskem. Časopis poudarja tovariško in odkrito obnašanje Nemčije do Finske. Nemčija se je bila tudi zoperstavila Molotovim zahtevam do Finske, ki jih je ta predložil v Berlinu. Zaključno pripominja »Fritt Folk«, da se mora tudi Norveška čuvati, da Anglija tudi nje ne bi nekoč prodala.
Finski begunci na Švedskem
Stockholm. 4. sept. Kakor javlja agencija TT prihajajo na Švedsko nadaljnji finski begunci. Samo preko begunske karantenie Umea (severna Švedska) je prispelo na Švedsko preko 2000 finskih beguncev. V nedeljo je prispelo v Umeo na čolnih kljub slabemu "omisiu 30 finskih beguncev.
Kratka poročila
Berlin, 5. sept. V bitki za zapadne dohode v Padsko nižino je ležalo težišče britanskih napadov dne 4. septembra v obalni nižini. Na ozkem področju so tamkaj napadali zavezniki z globoko razporejenimi silami in 120 oklepniki. Vkljub tej tvarni premoči in vkljub neprestanemu navalu do pozne noči jim je uspel le krajeven vdor, pri katerem so morali plačati dobesedno vsak kvadratni meter zemlje z izredno visokimi žrtvami. Se-vernovzhodno od Morciana so Nemci ta vdor s protinapadom zaustavili. Ob obalni cesti je nemško topništvo razbilo britanske napade še preden so dospeli do glavne nemške bojne črte.
Berlin. Lovska jata št. 52 pod poveljstvom nosilca hrastovih listov podpolkovnika Horabaka je dosegla svoj 10.000. odstrel od pričetka vojne. Ta lovska jata se je z zglednim napadalnim duhom odlikovala v neštevilnih zračnih bojih na zapadu, na Balkanu, Kreti in vzhodu ter je lahko s ponosom javila, da je prva nemška lovska jata, ki je dosegla 10.000 zračnih zmag.
Stockholm. Kakor javlja tukajšnji dopisnik lista »Basler Nachrichten« izgleda, da tako zvani poljski »osvobodilni odbore ne bo sprejel predloge ministrskega predseduika poljske begunske vlade v Londonu Mikolajczyka. Ta »osvobodilni« odbor zaseda sedaj v Lublinu. To je prvi vtis, ki ga je vzbudil odmev iz Moskve in Lublina v tukajšnjih poljskih krogih. S sovjetske strani pa poudarjajo, da ne leži odločitev pri sovjetski vladi, marveč pri lublinskih Poljakih.
Kupujte knjige SI. knjižnice
Neštetokrat slišimo, kako ee znajo stari komunisti čuvati, da ne bi kaj preveč žrtvovali, čeprav je njihovo geslo ržrtve morajo biti«. Partijca so vedno v ozadju; njihova naloga je, da ženejo naprej v pogubo sanjaške kaline, ki naj le prelivajo kri za iuternacionalo... Saj kalinov na svetu ne bo nikoli zmanjkalo... Drugače je, z njimi, starimi izkušenimi partijci! Oni so morajo ohraniti, kajti gorje »delovnemu ljudstvu«, če bi izgubili svoje »požrtvovalne« voditelje!
Pa ne le sedaj, ko divja na Slovenskem komunistična revolucija, tudi pred leti, ko je bil še mir, eo »e znali pravi partijci varovati, pa četudi je zaradi tega moralo trpeti nič koliko zapeljancev.
L. 1938. je izdal Albin Breznik svoje spomine iz političnih zaporov v Sreroski Mitrovici, kjer je preživel 6 let robije, na katero je bil obsojen zaradi komunistične agitacije, pa se mu je v treh letih zagnusil komunizem, ko je do dna spoznal zločinsko sebičnost zastopnikov ko-minterne. Svojo knjigo je imenoval »V plamenih rdečega pekla«. Zapori so se namreč zaradi norosti emisarja komin-terne, ki je bil tudi v njih zaprt, spremenili v pravi pekel.
Ta zastopnik kominterne je neprenehoma zahteval od sojetnikov, naj prirejajo demonstracijo, gladovne 6tavke in druge norosti, pa se je sam znal vedno pravočasno umakniti, da ga niso zadele najhujše posledice. Že takoj ko je bil prijet, je v preiskavi izdal celo vrsto 6vojih sodelavcev, ker jc mislil, da se bo tako rešil zapora. Pričakoval je celo to, in za-siiševalni organ ga je pustil v njegovi veri, da bo za svojo >odkritosrčnost« in »skesanost« dobil celo potni list in vozovnico za Ameriko, kjer se bo lahko 6pet uspešno boril »za blagor delovnega ljudstva«, pa s tem ni bilo nič, ker zakon je zaikon...
Pa tudi potem, ko je bil mož — pisatelj mu je nadel imel Janez Kurnik — zaprt skupaj s tistimi, ki jih je on izdal, ni izgubil samozavesti emisarja kominterne, ampak je zahteval tudi od njih popolno pokorščino pri vseh stavkah in drugih norostih, ki si jih je izmislil. Saj je hil komunist, ki je pil učenost pri viru — v moskovski šoli za komunistično agitacijo!
Kljub temu se je nekoč drznil obrniti na Kurnika nek kaznjenec komunist, ki zastopniku kominterne nikakor ni mogel odpustiti njegove zgovornosLi za časa preiskovalnega zapora in zaradi tega tudi ni bil voljan slediti njegovim norim zapovedim. Takole mu je očital izdajalstvo: »Tovariš, kako si mogel biti tako nepošten in spraviti toliko ljudi v nesrečo?«
Janez je najprej zardel in nad drznim vprašanjem obmolknil. V zadregi ei je dal opraviti okoli nosa, čeprav ga ni nič srbel.
»Čudno vprašanje, dragi tovariš,« je nato odvrnil e hinavskim glasom »Mislim, da hi lahko imel več razumevanja za težavno nalogo voditeljev delovnega ljudstva. Velike funkcije, velika odgovornost Napakam se tudi mi funkcionarji ne moremo izogniti, naše gibanje je podobno vlaku, ki hiti proti svojemu cilju — revoluciji. Ce pade voditelj — lokomotiva — kaj hočejo vozovi sami? Vozov-mase ni težko nadomestiti, dobre lokomotive pa so redke. V korist delovnega ljudstva je, da ne izgubi »voditelja«, ki ima dolžnost, da se ohrani. Človek ne sme misltiti samo nase, ampak: tudi na druge...«
»Ti se izvijaš vprašanju I S tem, da si spravil v nesrečo ljudi, ki so bili tvoji tovariši, pač nisi koristil delovnemu ljudstvu. Ti ljudje bi koristili proletariatu na svobodi, ne pa v ječi; to moraš priznati I« »Tvoji pomisleki izdajajo čustveno navlako, ki ee je še nisi iznebil, kljub temu, da se prištevaš »avantgardi« proletariata. Pravi revolucionar ne pozna nobenih predsodkov in gre preko vsega, če vidi v tem sredstvo za dosego svojega cilja — hotel eem reči, za dosego svetovne revolucije, ki naj prinese človeštvu odrešenje...«
»Po mojem mnenju,« ga je prekinil opozicionalec, »nima to nobene zveze z odrešenjem človeštva. To je vprašanje človekove morale in vesti, ki jo, kakor sklepam iz tvojega govorjenja, istovetiš s predsodki buržujekega porekla.«
»Vse, kar izvira iz buržujeke ideologije,« se je od zadržanega srda razvnel Janez, »je zame predsodek. Poznam samo razredno moralo in vest. Mi pripadamo delavskemu razredu in naša morala je delavska. Dovoljuje vse, kar koristi proletariatu. Zdi se mi, tovariš, da ti še mno go manjka do prave razredne zavesti, zato je nesmiselno razgovarjati se 8 teboj. Pravi proletarci govore drugače...«
»Drugače, kakor ti,« mu je posegel v besedo opozicionalec, »ki si se iz .razredne zavesti' spuščal v razgovore s policijskimi komisarji... samo, da ti ne pripadaš delavskemu, ampak lopov&kemu razredu I«
Razgovor s Kurnikom se je kmalu raznese! med komunisti zaporniki, ki jim je bila Kurnikova brezobzirnost in podlost le prevelika, da bi ga še priznavali za člana komunizma, o katerem so tedaj še vedno mislili, da res pripravlja odpravo vseh krivic in uvedbo boljšega reda. Odslej niso nazivali Kurnika drugače kot »lokomotivo«. Tovariša, katerega je lokomotiva spravila v ječo, eo klicali: »Tonček, revolucionarni vagooček!« Med zaporniki je bilo tudi nekaj komunistov železničarjev, ki so o Janezu — lokomotivi — govorili s strokovnimi izrazi. Ce ee je kdo z lokomotivo sprehajal po sobi, eo dejali: »Lokomotiva ,foršiba* in spravlja vagone na .štokglajz'.« Železniške lokomotive ee delijo v razne serije. Tako eo tudi zaprti železničarji dejali o Kur-niku: »Naša lokomotiva je bolj majhne vrete. Spada na ozkotirno progo razrednega boja.« Pa so se močno zmotili...
Vse blazno delo Kurnikovo, ki je ptj. ne6lo jetnikom neznosno življenje zaraiji vednih disciplinskih kazni, je komuni, stična partija Jugoslavije v celoti odobri, la. V ječo ie vtihotapila celo okrožni^ v kateri je bilo napisano med drugim:
»Kdor ne bi hotel biti član omenjc-ne zajednice (kaznilniške komunistične organizacije, ki jo je vodil Kurnik — del ko-munietov ga namreč ni poslušal, torej bil v opoziciji) in ne sodelovati pri vseh njenih akcijah (gladovnih stavkah itd), ne bo mogel po prestani kazni več delo! vati pri delavskem gibanju. Bo torej veljal za izključenega iz partije in tudi ne bo mogel več nositi naiiva komunist (p0 potrebi bo likvidiran, bi dostavili, če bi bili odkritosrčni.) Politika kaznilniške komune (Kurnika) popolnoma ustreza idejnim smernicam razrednega osvobodil-nega boja naše partije in kominterne.
Z revolucionarnim tovariškim p ozrl t a-vom	•
politični tajnik CKKPJ (centralnega k»-miteta komunistične partije Jugoslavije).<
In take revolucionarne »lokomotive< vodijo še danes komunistično gibanje «a »osvoboditev delovnega ljudstva«. Iz gole ljubezni do delovnega ljudstva morajo biti te lokomotive tudi vedno v ozadju, kajti »človek ne 6me vedno misliti samo nase, ampak tudi na druge«, kot je lepo dejai Kurnik.
Ubogi revolucionarni vagončki: neko munista v OF, prisilni mobiliziranci ii novinci, vi se pa le prekucujte s tira, k pelje v obljubljeni raji Saj vagončkov ni koli ne zmanjka, pa četudi bi jih, glavno je, da pride na cilj »lokomotiva« I
»Naš bog so rop, požig, umor...«
Včeraj smo priobčili pod naslovom | »Kako je v sončnih Brdih?« delni prepis pisma, ki ga je poslal »Štab Briško-beneškega odreda« štabu II. bataljona. Iz priobčenega odlomka je lepo razvidno, kako komunistično poveljstvo naroča svojim podrejenim »tovarišem«, naj ljudstvu lažejo in ga zapeljujejo. Po tem uvodnem navodilu pismo nadaljuje: »V najkrajšem času se bo oglasil eden član našega štaba, verjetno jaz sami Zato je potrebno, da v tem času Vi izvršite sledeče predpriprave: dane politične direktivo od tovariša Mirota temeljito preštudirajte in prenesite na samo moitvo, utrdite politični in vojaški kader v vojaškem in političnem oziru; mobilizirajte vse sposobne za vojsko; samo s tem na Vašem sektorju, da mobilizacijo vršite v Benečiji s prepričanjem in potrebo vstopa v naše vrste. Ne pozabite pa vršiti mobilizacije v Breginjskem Kotu. V Bre-ginjskem Kolu vršite mobilizacijo na sledeči način: zberite vse spiske vseh vojnih obveznikov, poberite v vasi, v katero boste šli, vse najboljše, zdrave, krepke fante in može. V logarju takšne no-vomobilizirance podučite in prepričajte o potrebi današnjega boja, o situaciji in skupnega sodelovanja v NOV. V slučaju dezerterstva dezerterju izvršite rekvizi-eijo čimprej in to zaplembo njegovega deleža pri hiši, kateri ran knt dediču pripada. Vsak takšen slučaj dobro obrazložite in utemeljite pri moštvu in civilnem prebivalstvu... Smrt fašizmu — Svoboda narodu.
Politkomisar Černugoli France Zorko
Načelnik štaba: Remškar Tine.
Tedaj 1 Zamolčite ljudem, da ste rdeči komunisti, lažite jim, da se borite za kralja Petra in spravite jih z nasiljem in grožnjami k tolovajski vojski! To so nauki, ki jih daje komanda 6vojim komunističnim hlapcem. Ali ni v nebo vpijoč zločin, da na tak podel način izrabljajo nezavedne in nepoučene beneške Slovence?
Kako je v sončnih Brdih?
V izpopolnilo našega članka z dne 5. avgusta priobčujemo še naslednje pismo, ki je bilo zaplenjeno v šlabu 0. korpusa.
Štab briško-beneškega odreda.
Položaj, 19. 7. 1944.
Štabu IX. korp. NOV in POJ.
Odsek za kadre. — Položaj.
Na vaš dopis z dne 17. 7. 44 K 1503 Vam odgovarjam sledeče: Po hajki nas
Gospodarstvo
Rajfajznovke na Štajerskem. Iz poslovnega poročila Zveze rajfajznovk na Štajerskem je posneti, da je znašalo število članic konec leta 1943 690, do konca maja 1944 pa je naraslo na 707. Racionalizacija v kreditnem poslovanju je bila privedena h koncu. Hranilne vloge so narasle v primeri z letom 1942 na starem ozemlju za 44.7, na Spodnjem Štajerskem za 76.9%. S tem je povprečje zvišanja na Štajerskem veliko višje kot v ostali Nemčiji. Posojila so se zmanjšala za 20%, krediti v tekočem računu pa so ostali v glavnem neizpremenjeni. Polovica članic je izvedla zvišanje poslovnega deleža na 50 mark. Blagovne zadruge so imele boljše poslovanje, pa tudi mlekarske. Kletar-ske zadruge so se razvijale zadovoljivo. Te zadruge dosegajo za 20% višjo ceno kot je krajevno običajna cena.
Ugodno finančno stanje Portugalske. Nekdaj se je portugalska država odlikovala po svojih stalnih deficitih državnega proračuna. Pod vodstvom dr. Salazarja pa so je položaj temeljito izpremenil. Portugalska je stopila v vojno s polnimi državnimi blagajnami, ker jo vse presežke rezervirala za slabe čase. Presežek je znašal 1. 1909 1.2 milijarde eekudov, pa se Je do konca 1941 zmanjšal na pol milijarde. Nato pa je vlada uvedla davek na vojne dobičke in si je zopet napolnila blagajne, kljub temu, da sta bili pretekli dve leti zelo slabi. Do konca leta 1943 so blagajniške rezerve države narasle na 650 milij. eskudov, čeprav je bilo za 1 milijardo več izdatkov kot in hilo preračunano.
Enotni računi v Nemčiji. Državni minister za oborožitev in vojno proizvod-
njo Speer je predpisal uvedbo enotnih računov. Novi enotni računi pomenijo za izdajatelja kot za prejemnika računa znatno poenostavljenje in prihranke pri delu. Sedaj je glava računov pri državi poenotena in mora račun vsebovati nekatere, gotove podatke po formularju Din 4.991. Vsak prejemnik računa se mora zadovoljiti z računom, če je izstavljen na tem formularju in ne sme zahtevati več podatkov.
Nepismeni in živilske karte. V Braziliji nameravajo zaradi vedno bolj naraščajočega pomanjkanja uvesti karie za meso. Vendar pa bo to zelo težko izvesti, ker je večina prebivalstva v glavnem mestu nepismena.
Nemški uvoz na Hrvatsko. Hrvatsko ministrstvo za obrt, industrijo in trgovino je odredilo, da se morajo vsi računi za uvoženo nemško blago glede cene in kakovosti blaga prekontrolirati. To kontrolo izvršuje trgovinska zbornica v Zagrebu s svojimi ekspoziturami v Osijeku, Sarajevu, Splitu in Dubrovniku odnosno zbornica v Banjaluki.
Igla — škarje. Ker so sedaj v Nemčiji krojaška dela omejena večinoma na popravila starih oblek, se je pojavila vedno bolj potreba, predvsem izrezali stare šive in razparati blago, kar Je povzročalo veliko dela. Sedaj pa jo bila patentirana nova iznajdba: igla — škarje, kar je prav za prav igla, ki Je na koncu pri-ostrena kot škarje in s tem reže stare šive. Konica se vbada v šive, nato pa ostro rezilo konice prereže šive. Držalo pa je seveda topo. S tem se lahko odpi rajo stari šivi.
je ostalo prav malo. Morali smo begunce zopet, mobilizirati. Sedaj pri pomanjkanju kadra moramo tudi te mobilizirati za funkcionarje. Upoštevati morate razmere in razpoloženje Bricev po novembrski hajki, pa se ne boste čudili, da so ostali doma.
Referent za kadre: Remškar Tine.
Podel komunistični zločin
V noči od 27. na 28. avgust je zločinska roka nastavila peklenski stroj poveljniku domobranske posadke v Kanal'; Teodorju Šuligoju pod njegovo posteljo in mu tako končalo mlado življenje. Po zločinskem naklepu v Tolminu — podel atentat na slovenskega borca v Kanalu. Tako se bore s strahopetnimi badoljevci povezani izdajalski komunisti. Vsa os' njihovega umazanega boja je naperjena v prvi vrsti proti zavednim slovenskim fan-i tom, ki se žrtvujejo, da bi v Primorju zmagala naša narodna stvar.
Da bo nal narod vedel...
Da bo naš narod na Goriškem vedel, kdo je njegov krvnik, Objavljamo se-znam sodnikov IX. korpusa, ki »operira«, t. j. mori in pleni na Goriškem. Seznam je bil zaplenjen ob ofenzivi.
Puc Boris, predsednik višjega sodi-šča, poročnik, vstopil v NOV. 10. septembra 1943;
Dougan Danilo, šef sodnega odreka, poročnik, vstopil v NOV 9. septembra 1943;
Svetek Leo, sodni inštruktor, podporočnik, vstopil v NOV 10. sept.. 1943;
Kolenc Črtomir, sodni inštruktor, podporočnik, vstopil v NOV 10. septembra 1043;
Gašperič Milan, šef administracije, vodnik, vstopil v NOV 10. sei> tembra 1943;
Kobe Boris, državni tožilec.
To so imena samih ljubljanskih pro-menadnih levov, ki za naše kmete, posebno pa za Goričane, niso imeli nikoli drugega kot zaničevanje. Kakor je m-m™*1? Priložen® ^bele, so vstopili t WV šele ob zlomu Italije, ko je vsa ljub-lanska krokarija mislila, da bo po nekaj dneh zmagoslavno prišla k polnim koritom. Toda zelo so se zmotili pri svojih računih. Ker so jim postala tla na Dolenjskem prevroča, so prišli izvrševat svoj krvniški posel na Goriško.
Iz Gorice
Smrt zavednega borca. Kot žrtev zahrbtnega atentata je v noči od 26. na
avgust padel v Kanalu poveljnik ta-mošnje posadke slovenskih narodnih stražarjev Teodor Šuligoj. Doma s Slapa ob Idriji je kot zaveden narodnjak ze ob začetku spregledal OF in spoznal v njej rdeče internacionalce. Zato je bil trn v peti strupenim vaškim terencem, Ze v oktobru so ga domači komunisti obsodili na smrt. Na morišče ga je peljala 10 ljudi močna komunistična patrola toda posrečilo se mu je uiti. Kot eden prvih se je oprijel domobranske ideje in se odzval klicu domovine. Bil je vzgled vsej četi. Pred očmi je imel samo en cilj: kako pomagati ubogi domovini in jo rešiti strašnega rdečega terorja. Naj počiva v božjem miru! Ohranili mu bomo časten spomini
Slovesno umeščen. V soboto 26. avgusta je bil v goriški stolnici slovesno umeščen novi slovenski kanonik msgr. Alojzij Novak, dekan v Crničah, o čigar imenovanju smo svoječasno že poročali. Novi stolni kanonik zavzema med slovensko duhovščino odlično, vodilno vlogo. Iskreno želimo, da bi mogel na novem, odgovornosti polnem mestu dolgo uspešno delovati za blagor našega ljudstva.
Učiteljski tečaj v Gorici. V septembru se bo vršil v Gorici tečaj slovenščine za učitelje, ki so dovršili italijansko učiteljišče. Tečaj bo trajal približno en mesec. Na koncu bodo državnopriznani i«' piti, dopolnilna matura, ki bodo kandidatom dali pravico poučevati na sli?«'*' skih ljudskih šolah.
Llubljana Borovnici
Na željo gosp. prezidenta dir. generala Rupnika bo v nedeljo, 10. septembra, pod okriljem Socialne pomoči s sodelovanjem Slovenskega Rdečega križa in Škofijske dobrodelne pisarne po vsem mesta v Ljubljani nabiralna akcija denarnih prispevkov v korist po letalskih napadih močno prizadetemu prebivalstvu v Borovnici.
Nabiralna akcija bo pod geslom: Ljubljana-Borovnici.
Ljubljančani, odzovite se klicu in prošnji Socialne pomoči ter priskočite na pomoč svojim sobratom v stiski in nesreči!
NOVI GROBOVI
■f s. Kornelija Roškar. V torek ob 6 tmtraj je umrla v Vincentinumu Marijina sestra Kornelija Ana Roška r. Rojena je bila 24. junija 1888 v Cogentincih v Slovenskih goricah. Požrtvovalno je stregla mnogim bolnikom po domovih. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 7. septembra ob dveh popoldne. Na mrtvaškem odru leži v Zavetišču sv. Jožefa.
+ Ančka Biijak. Danes so položili k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu v splošni bolnišnici umrlo gdč. Ančko Bizjak iz Višnje gore. Plemenita pokojnica je bila rojena v Colu na Kra-etu. Kot petnajstletno dekle je vstopila v službo pri pok. župniku Texterju. Zvesto mu je služila do njegove smrti skozi 35 let. Bila je tiha, delavna, globoko verna in nikdar ni odrekla potrebnemu svoje nesebične pomoči. Vsi, ki so bili deležni njene vdane dobrote, bodo molili za njeno blago dušo.
+ Marija Kink. V Ljubljani je umrla gospa Marija Kink. Blago pokojniro bodo spremili na zadnji poti v sredo, 6. t. m. ob Štirih popoldne z Zal, kapele sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu.
Naj rajnim sveti večna lu? in naj r mira počivajo! Njihovim preostalim naše ifkreno sožalje!	,
Rdeči križ poroča
Note zu vojne ujetnike. Vojni ujetniki v Nemčiji prosijo, naj bi jim RK postal note naše narodna in umetne glasbo (vokalno, orkestralno in klavirske). Zaradi tega se obračamo do lastnikov odvisnih not a prošnjo, naj bi jih podarili nam za vojne ujetnike. Prevzemamo jih v glavni pisarni. Mar rijin trg 5, med uradnimi urami-
Pozivi. V poizvedovalnem oddelkn, Marijin trg 5, naj so zglaso pri referentu III nastopno osebo ali njih svojoi: Zan Vera, Honigmann Kristina (učiteljica), Pakiž Jože in Frano (Lipovšca), Berdon Milan, An-tončič Anton (nadzornik žel. sUadiSč v Črnomlju), Zvan Davorin.
Zahvale. RK so naklonili: neimenovan lir 500 za paket vojnemu ujetniku; neimenovan lir 100 mesto zdravniškega honorarja; nradniStvo Kmetske posojilnice lir 300 za vojno ujetnike mesto cvetja na grob g. Julija Deu. Prisrčna hvala I
Zgodovinske probleme Azije in Evrope in vdori mongolskih hord na Zapad, v veličastni podobi razgrne pred nami MIHAEL PRAVDIN v »voji
oblirni knjigi: D2IHGIS-KAN
IN NJEGOVA DEDIŠČINA
(Izlta v zbirki »N»Sa knjigo«). — Umetniško opremljena s podobsmi in zemljevidi 160 lir.
LJUDSKA KNJIGARNA V UUBL.TAHI
Pred Skotijo 5.	Miklošičev« f.
Ne moremo upati, da bi zgradili nov svet, ne da bi poedinci postali boljšL (Madatnfi Curie.)
Koledar
Sreda, I. klmovca: Zaharija, prerok; Do-nacijan, škof in mučeneo; Petronij, škof. Četrtek, 7. klinovca: Marko Križovčan, mučeneo; Melhljor, Grodecki, m učenec.
Kino Matica Nedolžna greinlca« ob 16 in 19.
Kino Union »Frledemann Bach« ob 17 ln 10.15
Kino Sloga
»Lahko dekle« ob IS in 19.
Lekarniška služba Nočno ilolbi imajo lekarn«!
mr. Lenstek, Resljeva ceata 1; mr. Ba-hovoc, Kongresni trg 12; mr. Komotar, ViS — Tržaška cesta.
Šolske vesti
Obvestila Prevoda
Dodatne živilske nakaznice za težke delavce za mesec september bo mestni proskr-hovalni urad začel deliti po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v sredo 6. t. m. Številko 1 do 100, v četrtek 7. t. m. številke 101 do 200. v petek 8, t m. Številko 201 do 300, v soboto 9. t. m. številko 801 do 400, v ponedeljek lt. t. m. številko 401 do 500, v torek 13. t m. številko 501 do «00, v sredo IS. t. m. številke 601 do 700. v četrtek | 14. t. m. Številke 701 do 800, v petek 15. t. m. Številko 801 do 900, v eoboto 16. t. m. številke 901 do 1000, v ponedeljek 18 L m. številko 1001 do 1100, v torek 19. septembra pa Številko 1101 do 1300. Mestni preskrbovalni urad opozarja podjetja ln delavce, da morajo pri prevzemu dodatnih živilskih nakaznic predložiti za delavce, rojene ▼ letih 1914 -do 1926, glave osnovnih živilskih nakaznic. Podjetjem oziroma delavcem, ki glav osnovnih živilskih nakaznio ne bi predložili. nrad ne bo Izdal dodatnih živilskih nakaznio.
Zadnje sredstvo - ženske
Vedno bolj je razvidno, da si komunisti veliko več uspeha obetajo od »razkroja« domobrancev, kakor pa od svoje >vojske<. Vsa, svoja sredslva »mobilizirajo« za uspeh nove taktike. Po svojem starem načelu »Vsak poskus revolucije je obsojen na neuspeh, če pri njem ne sodelujejo ženske« so komunisti k »raz-krojevan.ju« domobranstva vpregli tudi ženske. Neuspelemu razkrojevanju komunističnih vohunov so sedaj priskočile na pomoč rdeče ženske! Pravijo, da tja, kjer hudič odpove, žensko pošlje...
Komunistična »Protifašistična ženska zveza« ee je obrnila na ženski del OF z letiffiOm, ▼ katoiem priporoča naslednje: j,
1.	»Način dela pri razkroju domobranstva naj bo isti kot pri odpravljanju skrivašlva: z letaki, parolnimi lističi, napisi, predvsem pa z ustno propagando, samo da posvetimo temu več pažnje.«
2.	»Pristopite k vsem domobrancem z ustnimi razgovori ali s pismi. Začnite sistematično razkrajati v Dostojankah domobrance.«
Gotovo so komunisti prepričani, da bo to zadnje najučinkovitejše sredstvo — ženske — uspelo. Toda ali so ti tolovaji že pozabili, da smo mi isto njihovo taktiko z ženskami žo pri bado-glievcih opazovali?
Druga točka komunističnih navodil pomeni z drugimi besedami: zapeljujte domobrance, ponujajte se jim, samo da jih boste mogle »razkrojiti«.
Žene in dekleta, ki 6te sprejele ta navodila, ali vas ni sram, kako vas gozdni tolovaji izrabljajo in žrtvujejo rdeči revoluciji?
Slovenski domobranec pa na ta navodila odgovarja:
Na tisto komunistično žensko, ki 6e je pred leti javno vlačila z badoglievci, se domobranec še ne ozre ne! Naj nas po cestah še tako priliznjeno ogleduje, nam še na misel ne pride, z njo govoriti.
Slovenski domobranci smo pravo zadeli, ko smo v roke vzeli puške. Ne bomo jih odložili prej, dokler ne bodo komunisti iz naših vasi in gozdov izginili.
»flMololiia ihiplM MfiresinO prlmoHt*
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za I. september:
7 Poročila t nemSčini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes: 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemSčini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčini in slovenščini, napoved sporeda — 12.45 Prenos osrednjega nemškega sporeda — 14 Poročila v nemSčini — 14.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Lahka glasba — 17 Poročila v nemščini in eloveničlnl — 17.15 Otroško nro vodi Slavica Vencajz — 17.4S Za Tazvedrilo — 18.30 V srcu droben napov zvo-nI — 19 Slovensko napove poje tercet so-stor Dobrškovih — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Razgledi — 20 Poročila v nem ščini — 20.15 IV. Dvofakovo sinfonijo v g-duru op. 88 izvaja dunajski sinfonični orkester pod vodstvom Jonela Porloa — 21 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Pi gana ura — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Prenos osrednjega nemSkega sporeda: Prijetni spomini — »3 Prenos nemškega osrednjega sporeda.
»Mi ne bomo odgovarjali maršalu Titu...«
Tako je dejal med drugim tajnik Glavnega odbora DPA g. Jan Maks na protikomunističnem predavanju ljubljanskih služkinj. Predavanje se je vršilo preteklo nedeljo 27. avgusta t. 1. ob 17 v dvorani Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti. Dvorano so docela napolnile ljubljanske služkinje. Kar prijetno je človeku pri srcu, ko vidi zbrana dekleta iz najrazličnejših krajev slovenske zemlje.
Prvi je govoril g. Trškan Vinko in obdelal predavanje z naslovom »Komunizem in vera!«
Mi vsi vemo, koliko naših najdražjih Slovencev je pobitih zato, ker so bili zavedni Slovenci Večina ljudi ni vedela, kaj je komunizem. Mnogo smo slišali o dogodkih iz Španije, pa smo reklj, saj ni tako hudo. Dogodke v Španiji nam je lažniva agitacija slikala v lepši luči, resnica pa je ostala
le resnica. Naši komunisti so že takrat hodili v Španijo na generalno preizkušnjo in se vadili, kako bodo morili svoj narod. Pri nas pa so gotovi zaslepljenci govorili, da smo veren narod, da se kaj takega ne more zgoditi. Danes pa vidimo, da se je pri nas leti v Španiji. Kakor v Španiji so se do pičice godilo vse to, kar se je pred tudi pri nas požigale cerkve, šole, domovi in cele vasi in se morili lastni bratje. Vzrok vsemu temu je komunizem, ki ne priznava vere, ne Boga in ne cerkve.
Govornik je svoje predavanje podprl z mnogimi dokazil — Ogorčena in krvava borba našega naroda z brezbožnim komunizmom je zanesljivo znamenje, da je slovenski narod zdrav, ker je veren. To je pa tudi dokaz, da naš narod umreti noče in umrl ne bo! ne bol
Predavatelj je žel od služkinj vse stransko priznanje.
Takoj nato je govoril tajnik Glav. nega odbora DPA g. Jan Maks. V kratkih besedah jc orisal sedanji položaj in posebno naglasil, kako veliko skrb imajo OF-arji, kaj bo z našimi domobranci in z našim protiko-munističnim delom. »Mi za svoje delo ne bomo odgovarjali ne Stalinu ne židovskim mogotcem, ne kriminalcu Titu in ne gnili ljubljanski OF-ariji, temveč samo našemu in edino slovenskemu narodu!«
Ne bo nas sram dajati odgovorov za svoje delo, pač pa si bomo šteli v čast in ponos, da smo tudi mi poma gali pri graditvi lepše bodočnosti slo venskega naroda.
Vse služkinje so govor g. tajnika sprejele z zadovoljstvom, s svojo ude. ležbo na predavanju pa so znova iz pričale, da so eno z vsem ostalim slo venskim ljudstvom v borbi proti zlo činskemu komunizmu.
Na II. državni mešani meSčanakl ioll
v Ljubljani — Zg. Šiška bodo popravni Izpiti dne U. septombra 1944 ob 7.30. — Za-vršni Izpili v jesenakoin roku bodo v dneh 12.. 13., H„ 15. in 16. aeptombra t. 1. — Vpisovanje bo dno 2., 3. in 4. oktobra t L. od 7.30 do 11 dopoldne v konferenčni sobi v III. nadstropju. Podrobnosti bodo razvidne uit oglasni deski. Pričetok pouka bo dno 12. oktobra t 1.
Razporod izpitov na IV. molki realni gimnaziji. Ravnateljstvo obvešča, du so bodo izpiti v jesenskem roku vršili po tein-lo razporedu: — Sprejemni lzpltt bodo 11. sept. s pričetkom ob 8. url. Pro&nje se bodo spre- i jemale do 9. septembra dopoidne. — Po- | pravni, razredni, privatni ter dopolnilni Izpiti bodo od 15. septembra daljo po razporedu, ki bo objavljen na razgtasnl aeskl poleg ravnateljovo pisarno nn portl urSu-llnskega samostana. Prlvatisti naj predlo-že prošnje opremljene z dokumenti najkasneje do 9. septembra. — Nižji In vtšjl tečajni Izpit (celotni in popravni) prično 25. septembra ob 8. uri. — Ravnateljstvo.
Na III. moSkl gimnaziji v Ljubljani (Bežigrad) bo sprejemni izpit za I. razred v ponedeljek, 11. septembra ob 8 v poslopju uršuiinako inoščanske šole v Nunski ulici. Prijave,, kolkovano s 6 lirami, sprejema ravnateijatvo v pisarni za Bežigradom do sobote, 9. septembra opoldne. Pritožiti jo rojstni list in »pričevalo o dovršenem 4. raz. redu ljudske šolo. — Razredni izpiti se bodo pričeli v ponodeljok, 11. septembra, popravni Izpiti v petek, 15. septembra ln privatni izpiti 18. soptombra. Pričclok izpitov ob 8. url. Vsi izpiti bodo v poslopju urSit-linske meSAansko Solo v Nunski uliol. V veži iste Solo so razglašeni tudi natančni razporedi vsoh izpitov. — Vpisovanjo za novo šolsko leto bo 1. do 6. oktobra po razporedu, ki ho pravočasno objavljen. — Ravnateljstvo.
Ravnateljstvo I. žensko realne gimnazije ▼ LJubljani sporoča, da se bodo vršili Jesenski izpiti na zavodu, in aleor: sprejemni Izpili za I. razred 11. do 12. septembra. Razredni, razrodni popravni, višji in nižji tečajni izpiti, dopolnilni ln privatni Izpiti od 18. do SO. septembra po razporedu, objavljenem na nazginsni deski v Llchten-turnovem zavoda, — Vplaovnnjo nčenk za šolsko leto 1944-45 bo od 2. do 6. oktobra po razporodu. ki bo pravočasno nabit na rnz-glasni deski. Ravnateljstvo opozarja, da so nobena učenka 110 bo mogla vpisati brez potrebnih listin, kot so davčna potrdila, zadnjo šolsko spričevalo, prepis invalidskega potrdila ui nčenko-hčorko Invalidov in potrdila župnih uradov o rojstvu 5—6 in 7 ali več otrok, kjer pride to v poStev. Učon-ke starSov s 7 ali več otroki no potrebujojo davčnoga potrdila. — Višja Šolska oblnat jo tndi za Sol. 1. 1944-45 dovolila I. klas. razred. V U razred naj se vpišejo lo deklloe, ki se lahko učijo jezikov in imajo primerno vesolje do latinščine (in grSčine). — Ravnateljstvo.
Pregled in ocenitev zasebnih gozdov
Komisija mestnega županstva za pregled in ocenitev zasebnih gozdov bo spet nadaljevala s pregledi in ocenitvijo še ostalih gozdnih parcel k. o. Zg. Šiška, ki 6e nahajajo na Brdu. Gospodarje gozdov vabimo, naj so udeleže tega komisijskega ogleda. Sestanek komisije bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 8. uri pri opekarni na Brdu.
Rokodelski oder
8. septembra nb 5 popoldne »Desetnik
&ho&ni novica
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobolnost v četrtek, 7. septembra ob pol sodmlh s av. mašo z blagoslovom za žive ln rajno člane v nršnlin-ski corkvi. Udeleženci pobožnoati dobe la dan popolni odpustek.
Stolna kongregaelja za akademske Izobražence Ima sestanek v četrtek, dne 7. t. m. ob 6.
Za pok. Golouhoni Leopoldom, domobranskim častnikom pripravnikom, bodo v četrtek, 7. t. m. prt vseh oltarjih v corkvi M. Pom. na Rakovniku ob 7 zjutraj sv. mašo za pokoj njegove dušo. Tovariši in prijatelji vabljonl!
Dane« v sredo ob pol 8 bo v eerkvi Sv. Družino v Mostah sv, maša *a pokojnim domobrancem Ludvikom Keržičom. Prijatelji In znanol vabljeni!
Letna skupščina »Sadjarskega In vrtnarskega društva v Ljubljani« bo v potok, dne 8. septembra t 1. ob pol 10 dopoldne v sa Ionu gostilne Mrak na Rimski oostl St. 4.
Podpornemu društvn za gluhonemo ml»-dlno v Ljnbljanl je poklonilo uradniitvo mestnega domovinskega urada znesek lir 220 v počastitev spomina pok. g. Ivana Bra-toka. Darovaloom so društvo najtoplejo zahvaljuje.
Ubožna, bolna mati testih otrok, prosi prav lepo za »turo obleko svojim petim do-kllcnin ln sobi. Darove sprejema upra^s »Slovoncnt oziroma pove naslov.
Za dljake-lnje srednjih ln strokovnih tnl prično nov ono- ali dvomesečni strojepisni tečaj 5., 6. ln 7. septembra. — Vpisovanje dnovno. Pouk dopoldno, popoldne ali ivečor po želji. — Praktično znanjo, vsakomur koristno. — Informacije, prospekti: Trgovsko utlllSčo »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
in sirotica« (Pepelka).
KMALU BO IZŠLA DRUGA KNJIGA VELIKE TRILOGIJE
Handel - Mazzetti:
»ŠTEFANA«
V tem delu je orisan razplet romantične ljubezni plemiča Handla in preproste Štefane, ki se je posvetila Bogu. Kdor je prebral prvi del, gotovo že težko čaka na nadaljevanje, ker je zgodba napeta
od prve do zadnje strani. Kdor še nima prve knjige, naj si jo tako kupi, da bo imel delo v celoti. Trilogija bo v kras vsaki knjižnici.
UMETNOSTNA RAZSTAVA MIRKO KUJAČ1Č ♦ SPLOH HOS ~ PREHOD HEBOTIČHIflll ♦
llčlte se atrojeplsjal Novi eno-, dvo. la trimesečni tečaji pričenjajo 5., 6. ln 7. »op tembrn. — Lahka desetprstna metoda. Uč-ninn zmerna. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji ohiskovaleov. — Vpisovanjo dnevno. — Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodočo v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Informacije, prospekti: Trgovsko učlllšča »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
Dane« ho na Soli Glasbene Matice dodelitev k posameznim strokovnim učnim mo-čom ln določitev umika. Zato naj pridejo gojenci, ki so se vpisali za klavir oh 15, gojenol za violino ob 16, gojenci ostalih predmetov Pa ob pol 17. v Ilubadovo pevsko dvorano kjer bodo zvedeli dodelitev, nakar so bo v posameznih ličnih aobah takoj določil urnik za rodni pouk, ki se ho začel v četrtok, dne 7. t. m, Vpisovanje jo možno med uradnimi urami v pisarni Glasbeno Matice tudi Se nadalje.
Desetnik In Mrotlca ali Pepelka jo naslov mladinski igri ki jo priredi Rokodelski oder na praznik 8. septembra. StarSi, pripeljite svojo malo.
Podrti kril. V gozdu blizu vasico Lnlo Je nad 200 let krnljovalo božje znamenje, ki ga Jo ljudstvo postavilo v tahvalo Bogn. ker ga je reSil atraSne kuge. Nad 200 lot je kraljeval ta križ, »kužni križ«, kakor ga je ljudstvo same Imenovalo. Pa so se naSlI ii-rodki, ki oo Izšli lz tega slner tako poštenega 1n bogaboječega ljudstva, mladi zločinci, ki oo to božjo in narodno svetinjo podrli ln oskrunili. Kaj je bilo ozadja tega podlega dejanja ln kakšne so bite posledico, bomo Imeli priliko videti na praznik v potek. dno 8. t. m. ob 18 v frančiškanski dvorani,, kjer bo uprizoril Delavski prosvetni krožek Rosovo igro pod gornjim naslovom.
Tramvaj je začel voziti
V torek zjutraj niso mnogi mogli verjeti, da je začel tramvaj spet voziti. Ko so začuli nekateri njim zelo znano zvo-njenje tramvaja, niso mogli verjeti, da se je tramvaj spet pojavil na ljubljanskih progah. Po 4 dneh temeljitega počitka je tramvaj v torek zjutraj začel na vsoh progah voziti v veliko veselje mnogim ljudem, ki zjutraj hodijo v službe. Tramvaj je vozil do 9, nato je počival, popoldne je spet prevažal potnike in zvečer.
KULTURNI OBZORNIK
Obisk pri profesorju dr. Milanu Vidmarju
pisatelju nove tehnične knjige.
Te dni je izšla v založbi knjigarne Kleinmayer & Bamberg velika knjiga univ. prof. dr. teh. ing. Milana Vidmarja pod naslovom »Transformation und Energieiibertragung«, ki budi zanimanje pri lajikih že po svoji ogromnosti (knjiga ima 918 strani in 348 slik ter stane 780 liri), pri strokovnjakih pa bo gotovo deležna svetovnega priznanja. Ker se ne morem spuščati niti v najnavadnejše naznanilo notranje vsebine knjige, slutim pa važnost publikacije za našo, kakor tujo elektrotehnično znanost ter je tudi verjetno, da še tako kmalu ne bomo mogli prinesti strokovne kritike v našem listu, sem 6e napotil h gospodu avtorju samemu s prošnjo, naj mi bia govoli nekaj 6am razodeti o namenu in glavnem smislu svoje razprave, kajti na ta način naše bravce najlaže informiramo o izidu in pomenu tako važne tehnične knjige.
Našel sem g. predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti v njegovi delovni sobi v njegovi vili pod Rožnikom takoj tik Kolmannovega gradu. Drevesa z grajskega vrta mu delajo senco pri delu v prvem nadstropju, kjer ob pisalni mizi spravlja v znanstvene odnose rezultate svojega laboratorija na
tehnični fakulteti. Sediva, ob majhni mizici, v katero je intarzirana šahovnica, ki prišleca takoj opozori, da ni na obisku samo pri znanstveniku, temveč tudi svetovnem šahovskem mojstru.
»Še vedno šahirate, gospod predsednik?«
»Vsak torek se nekoliko vedriva ob šahu z mojstrom Vasjem Pircem, da ne pozabiva.«
Preden prideva do stvari same. ki me je napotila k njemu, govoriva še o njegovih filozofskih knjigah, ki jih je izdal pisatelj nekaj let pred vojno in katerih ena je izšla tudi v nemškem prevodu ozir. predelavi.
»Zadnjič so me v knjižicah dali na indeks, pa prav res ne vem, zakaj. V tisti knjigi razlagam samo svoj pogled naravoslovca na svet .in dokazujem, da v tem svetu ni vzročnosti, temveč da je glavno slučaj. Odkod pa ta slučajnost in kdo s temi slučaji regira, tega vprašanja se nisem dotaknil, ker to stoji izven mojega območja naravoslovja ter posega v izrazito območje teologije. Mislim celo. da bi s tem napravil lahko teologiji uslugo, kajti: močnejši je Bog, ki vlada s slučajnostmi, kakor pa z naravnimi zakonitostmi. Tako mi je priznal tudi visoki cerkveni dostojanstvenik, s katerim sva govorila o tej stvari. Pa to samo tako mimogrede.«
In tako sva prišla na novo knjigo. In
gospod profesor mi ie pravil — kar je omenil tudi v uvodu h knjigi —, da je s pisanjem te knjige hotel premagati vojni čas in njega morečo grozo.
»2e nad trideset let se ukvarjam s teorijo in prakso graditve transformatorjev in napisal sem o tem že nad petdeset člankov ter celo šest knjig, zdaj pa sem prišel na nov problem, ki sem si ga stavil takoj ob začetku te vojne ter ga 6kušam rešili v tej svoji knjigi. Doslej sem gledal in raziskaval transformator od znotraj, zanimal me je problem njegove gradnje na dogma lično danih osnovah, sedaj se ga kritično pogledal od zunaj, to je: ali so te osnove, na katerih sem doslej gradil transformatorje, res tako dogmatično nespremenljive in potrebne, ali pa so v kakšnem razmerju od dejstva izven njega? Tako sem stopil na drugo področje ter z njega pogleda na svojo specialno polje. Elektrotehnika je namreč tako razvita iu tako obširna veda, da se je delila sedaj že na svoje specialnosti. Tu sem pa sklenil rešiti problematiko dveh takih specialnih strok, namreč: 1. gradnja transformatorjev in 2. prenašanje energije na dolge razdalje. Tako sem torej načel višji problemski kompleks, raz-iskavajoč skupno problematiko dveb, že specializiranih strok- ki se 6ir,er razhajate, pa sem ju skušal zopet združiti.
Problem prenašanja elektrike na velike razdalje je postal v zadnjih časih zelo aktualen in bo po voini še vse bolj pereč. Gotovo je, da bo državno gospodarstvo terjalo po .vojni velika električ-
na podjetja, morda eno samo za vso j državo, kajti s tem bo elektrika postala ] 1. cenejša, 2. uporabnejša in 3. no več žrtev egoističnega koristoljubja. Že s pokojnim dr. Natlačenom 6va govorila o enem samem takem podjetju v Sloveniji. Zdaj pa vemo za načrte električnih vodov iz Skandinavije v Nemčijo, iz Alp v južno Italijo, iz Kujbiševa v Moskvo itd. In ta prenos na veliko razdalje je bilo treba enkrat teoretično utemeljiti, izračunati vse možnosti, prenesti v sklad s transformatorjem in njega notranjim ustrojem itd. Zadnje čase so so ustanovili posebni instituti za podobna študijska raziskavanja (Berlin 1941 in drugod). Jaz sem jih vodil na našem institutu in prišel do rezultatov, katere podajam sedaj v obliki izgrajenega sistema kot prvi v svetovni elektrotehnični literaturi v tej knjigi, ki je zato izšla v svetovnem jeziku. S tem sem že podal problematiko knjigo ter podčrtal njen pomen v tehnični književnosti.«
»Gospod profesor, v kakšni zvezi je ta nemška knjiga s slovensko knjigo, ki ste jo pred kratkim izdali pri Slovenski akademiji znanosli in umetnosti?«
»Ko sem pisal to nemško knjigo, sem prišel na problem, ki bi ga bilo treba podrobneje' raziskati, da bi prišel do za knjigo uporabnih rezultatov. In tako sem obdelal posebej edotični problem, ki sem ga izdal pri naši Akademiji pod naslovom: »Veletranslormatorski problemi.« Takšna je zveza med tema knjigama, ki vs>ka zase rešujeta svojo problematiko.«
»Ali ni morda za slovensko podjetje založba takšne knjige riskirana?«
»V mojem primeru mislim, da ne. Kakor vem, je celo že vsa razprodana. Razprodana teoretično seveda, to se pravi: naročilnico iz vsega sveta so tu, kako pa so bo razposlala tja in kako ho prišla založba do denarja, je pa seveda drugo vprašanje. Zdaj so prišla naročila iz vsega dosegljivega sveta: iz Nemčije. Finske, skandinavskih držav, Romunije, Madžarske, Bolgarije, Španije itd. Tako bo lo malo knjig ostalo za naše kraje, zlasti še, ko se bo svet odprl še bolj na stežaj. Jaz zase sem vesel, da se mi je posrečilo premagati težo vojsko 6 pisanjem tega dela ter da sem ga pripeljal do objave. Zdaj si bom dal malo počitka tu v hladu Rožnika, dokler zopet no primem za pero, saj veste: en rešen problem vzbudi sto drugih ...«
Še sva govorila z gosp. predsednikom, sedeč nasproti okna proti Rožniku, njegovega »Pogleda v svet«, pa ne več o knjigi, o kateri sem se zadovoljil s temi podatki. Vem, da nisem podal niti 6ence njene vsebine- niti malo metode znanstvenega postopanja v njej, ne rezultatov, temveč šlo mi je le za to, da naši bralci dobe vsaj glavni pojem o knjigi, ki jo prišla le dni v Ljubljani na trg, to se pravi: na svetovni knjižni trg. O tej knjigi predsednika Slovenske akademije znanosti bomo ob priliki še prinesli strokovno naznanilo, zdaj samo opozarjamo nanjo. G. profesorju pa se iepo "hvaijujem za oznako svojng* delm	td
Kaj je novega pri naših sosedih?
Z Gorenjskega
Koroška dekleta se udejstvujejo za vojne namene. V okviru vsesplošne vojne so že v aprilu začeli pripravljati \?e potrebno zaposlitev 12—18 letnih deklet na Koroškem. Deklice so si lahko same izbrale vrsto podjetja, veliko se jih je priglasilo v tovarne, druge v gospodinjstva, v razne kuhinje in podobno. Dekleta so se povsod odločno izkazala in bila v veliko pomoč starejšemu osebju povsod pri delu.
Razni tečaji in šole za obrtniški naraščaj. Na Koroškem so v času te vojne odprli že 18 učilnic za razne obrtniške poklice in mirno tega še 14 učnih tečajev, ki jih je obiskovalo 2700 gojencev in gojenk. Splošno je bilo v vojni vseli tečajev 300 in se je na njih več ko '»000 fantov in deklet iz-Ntžbalo za razne obrti.
Celovška elektrarna je odprla učni tečaj za eleklričurje. Vsesplošna vojna zahteva, da se za clekiricarje izučijo predvsem mlade moči in zato je omenjena elektrarna odprla tak tečaj. Do-linar, župni upravitelj za mladino, je nI) tej priliki pozdravil mlade elek-lričarje in jim razložil pomen dolžnosti. ki jih mora mladi naraščaj izpolniti v električni stroki.
Otrok se je ponesrečil. Mihael Pašnik, 5 letni posestnikov sin, je tako nesrečno padel, du si je zlomil nogo iu se zdravi v bolnišnici v Klagenfurtu.
.S Spodnje Štajerskega
Odlikovanja. Crenadir Anton Te-t >kovič iz kraj. skupine Bori, ptujski okraj, je bil odlikovan z železnim kri-/<'in 2. stopnje. — Iz krajevne skupine Slaptinci, okraj St. Jurij ob Stavnici, •■ia bila z železnim križcem 2. stopnje odlikovana višji desetnik Fromm Ka-icl in desetnik Franc Kraksner, a nad-ilcselnika Friderik Kraksner in Karel Kraksner sta prejela vojni zaslužni križec 2. stopnje z meči. — Iz krajevni' skupine Tezno pri Mariboru je bil desetnik Jožef Zver odlikovan z železnim križcem 2. stopnje. Desetnik Jožef Dobej iz kraj. skupine Sv. Križ pri Mariboru pa je prejel železni križec 2. stopnje.
Novi službeni vodja državnega komisarja v Mariboru. — Gauleiter in <ližavni namestnik dr. tlberreither je v Mariboru razrešil njegove službe do-m danjega državnega komisarja višjega skupinskega SS vodjo in policijskega generala Ulrika Greifelta in imenoval na njegovo mesto višjega iližavnegu svetnika llerbcrta Leon-liardta.
Pogreb v Biaslovčah. Te dni so tu pokopali Franca Kiirblerja, ki je še nedavno obhajal 50 letnico svojega de-jit In 75 letnico svojega rojstva. Krajevni skupinski vodja Russmanith mu je govoril na grobu, spominjajoč se njegovega zaslužnega udejstvovanja za družino, dom in domovino.
Kako je prav za prav z letošnjo ^ insko letino? Poročila, da je letošnje dolgotrajno deževje združeno s številnimi neurji in uimumi zelo kvarno \ plivalo nu razvoj vinske trte in groz-tija posebej, odgovarja resnici. V času (•d konca maja, skozi ves mesec junij in še v juliju se je vrstilo deževje z nevihtami in nalivi tako, da je bilo skoraj nemogoče pri sedanjem pomanjkanju delavskih moči pravočasno ^kropiti vinsko trto proti peronospori, ki v mokrotnili tleh še posebno močno nastopa. Tudi škropiva in sicer dobrega ni bilo dovolj in ob pravem ča-sii na razpolago. V krajih, kjer prevladuje ilovica, je peronospora močneje nastopila nego tam, kjer je kam-nili ali peščeni teren. Zaradi tega pravijo poročila, da je baš v Ljutomerskih in Slovenskih goricah peronosno-la uničila do 70% trtnega nastavka. V kamnitih in peščenih legah, kakor so Pekre, podpohorski vinogradi, deloma Haloze in konjiški okoliš, pa je škoda od peronospore manjša. Pač pa sc je zelo razširil letos črv kiseljak, ki uniči mnogo grozdja že v prvem razvoju. Ob koncu julija in avgusta pa se je neprimerno močno razširil šo oidij (grozdna plesnoba). Kar bo ostalo, bo pa dobro.
Tudi ženske so odlikovane. Višjo sestro Trudo Wachet, sestro Alojzijo Rozman (Rossmann) in sestro Amalijo Kossi (Kosi) jc Gauleiter osebno odlikoval za njih požrtvovalnost o priliki letalskega napada na Maribor in jim podelil zaslužili vojni križec 2. stopnje z meči.
Pet in dvajset let zveste službe. Višji rudarski ravnatelj združenih rudnikov v Celju, inž, L. Loffler, je te dni obhajal 25 letnico svojega udej-stvovauja.
Razstava v Ornio/u. Številne štajerske gospodinje kuhajo za ranjene neiu-ke vojake. V skupnem delu pripravljajo mezgo in jo izročajo bolnišnicam. Zenstvo iz Ormoža je priredilo tozadevno razstavo, kjer je razstavljeno 102 kg mezge in 102 kg dušenega sadja, delo 50 žensk v 562 urah.
Celična zborovanja v Celju in Velenju. V celjskem mestnem območju je bilo več celičnih zborovanj. Govorniki so obravnavali krajevne naloge iu njih vplivanje na prebivalstvo in vojno delovanje. Tudi v Velenju je bilo tako zborovanje, ki je bilo dobro obiskano, v celjskem okraju pa se zborovanja še nadaljujejo.
Zaradi dopusta se trgovine nc smejo zapreti. Po naredbi državnega pooblaščenca za totalno vojno uporabo z dne 2-1. avgusta 1944 so ukinjene vse odredbe, ki so uradno dojiuščale, da se trgovine zaradi kakega dopusta smejo zapreti. Vsi trgovski uslužbenci iz trgovskih podjetij, ki so bila doslej zaradi dopustov z.apr.ta, se morajo takoj javiti pri svojih gospodarjih, da nastopijo službo.
Huda nesreča starčka. 82 letni Ila-stcc iz Dobrotne vasi v občini Prihovi v mariborskem okraju se je z mlatil-niui strojem pel j ul na polje, a se je spotoma zadel avto obenj in mu povzročil težke notranje poškodbe in rane na glavi. Ponesrečenca so z vozom Rdečega križa prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Spodnještajerski braniliovec korporal Štefan Jaut iz krajevne skupine Maribor 111 je bil odlikovan z železnim križcem 2. razreda.
Tvornicn Doctor in drug v Mariboru je ustavila svoj obrat, ker je pač bilo v Mariboru zadnja leta ustanovljenih preveč tekstilnih podjetij. Delavce so prevzele druge tovarne. Ravnatelj Fišer se zdravi v Egiptu. Obolel je težko na pljučih. Poročil se jc s komteso Pijo iz Fale.
Ptnj in okolica v znamenju totalne vojne. Okrožni vodja in deželni svetnik Bauer sta razen vodij krajevnih skupin in okrožnih voditeljev povabila na splošno vojno dolžnost vse tozadevne moške in jim razjasnila nujnost položaja, ko je treba napeti in izčrpati vse sile v vojne namene.
Velik kamnolom so odkrili v mariborski okolici. V ožji mariborski okolici je malo kamna, pač pa mnogo ilovice in lajiorja. Pravijo, da so zaradi tega tudi ljudje bolj mehkegu značaja. Kamen za mariborske in okoliške stavbe so morali že od nekdaj dova-žati s Pohorja ali Kozjaka. Nedavno pa so odkrili v ozadju hriba »Wolf-zetl« na severozapadni strani Maribora na župnijskem posestvu velike skale trdega kamna, ki bo prav prišel za stavbe in ceste.
Odlikovanje. Marlin Fckonja iz krajevne skupine Sv. Anion v Slov. goricah je bil odlikovan z zaslužnim križcem 2. 6iopnje.
Umrl je dr. Dobaj, odvetniški kandidat iz Maribora. Pokojnik je bil rodom iz Svečine, kjer je bil njegov oče mesar in trgovec. Oče je bil znan kot značajen kmečki domoljub in velik šaljivec, sin pa jc bil v prejšnji svetovni vojni pri neki železniški nesreči močno poškodovan na glavi.
12 IIrvaške
Spremembe v hrvaški vladi. »Deutsche Adria Zeitung« poroča, da je bilo v Zagrebu uradno sporočeno, da je Poglavnik dr. Pavelič izvršil večjo spremembo v sestavi hrvaške vlade. Po tem sporočilu je Poglavnik razrešil nadaljnjega opravljanja poslov dosedanjega notranjega ministra dr. Lor-
koviea, vojnega ministra Ante Vokiča, glavnega ravnatelja za javno varnost in red dr. Milutina Jurčiča in policijskega ravnatelja v Zagrebu dr. Josipa Vragoviča. Istočasno so bili imenovani za notranjega ministra ustaški polkovnik dr. Frkovič, za vojnega ministra viceadmiral Steinfel, za prometnega ministra dosedanji državni svetnik dr. Jožef Duinandžič, za glavnega ravnatelja za javno varnost in red dosedanji veliki župan ustaški polkovnik Erik Lisak ter za policijskega ravnatelja v Zagrebu ustaški major Ivan Kirin. Istočasno je bil razrešen opravljanja svoje službe general čanič kot poveljnik hrvaške vojske. To službo bo v bodoče vršil sam minister za vojsko in mornarico viceadmiral Steinfel.
*
Is Srbije
Srbska nacionalna delovna služba. O
njej poroča v srbski prilogi nemškega gospodarskega lista »Siidost-Echo« vodja te družbe Mil. Marčelič. V članku navaja, da je Srbija predvsem poljedelska država. To dejstvo pomeni, da je zanjo ureditev rečnih strug, zgraditev potrebnih nasipov, prekopov in nabava potrebnih strojnih naprav za odvajanje talne vode, zelo važna. Srbija ima še danes približno 107.000 hektarjev ozemlja, k,i je deloma zamočvirjeno, deloma pa izpostavljeno vsakoletnim poplavam, ter zato ne prihaja v poštev za obdelovanje. Takega ozemlja je približno 70.000 hektarjev v dolini Velike Morave in 36.0(X) v Mačvi. Ko se bo to področje izsušilo, se bo 6rbski žitni pridelek letno dvignil najmanj za 8700 vagonov.
Rešitev tega vprašanja je prevzela srbska nacionalna delovna služba skoro kot svojo častno dolžnost in obvezo. Na la način je postala nacionalna delovna služba pionir nove politike, t. j. politike dela. Etični cilj, ki ga pri tem zasleduje sedanje srbsko vodstvo pa obstoja tudi v tem, da mladino uvaja v pravilno razumevanje in pojmovanje vzvišenih in plemenitih ciljev, ki jih ima delo za fkupnost. Zato mora vsak mlad Srb stopili v to šolo ter jo absolvirati za obnovo svoje domovine. Vsak se mora zavedati, da je resnično ud naroda »er da mora zanj delati in živeli. V poldrugem letu je absolvirnlo to šolo več kot 22.000 mladine. Poročilo za leto 1942 navaja, da je bilo v tem času opravljenih nič manj kot 4,451.072 delovnih ur. V naslednjem letu se je število delovnih ur zvišalo celo na 6,353.300 ur. S svojim dosedanjim delom je srbska nacionalna delovna služba mnogo doprinesla, da se srbsko narodno gospodarstvo tako lepo popravlja ter pripravlja za svojo vlogo v jx>vojnem času. Zato so sedanji srbski vodilni krogi prepričani, da tudi v bodoče ne bo mogla nobena šola bolje zagrabiti mlad ine kot nacionalna delovna služba ter jo prepojiti z etosom dela in lako iz nje napravili res dobre in poštene državljane.
ttL KINO »UNION* nn
Odlomki U livljenja nadebudnega, toda nesrečnega sina velikega mojstra nesmrtne muzike J. 8. Backa
»Frledemaitn Bach«
Gustav Grindgens, Camilla Horn. Wolf Liebeneiner. Leny Marenbach.
PREDSTAVE ob 17 in 19.1J!
,EL KINO »SLOGA* 044
\Villy Fritach in Frledl Otepa v zabavni komediji
»Lahko dekle«
Sodeluje Rene Deltgen. Panl Kemp ln drugi odlični umetniki.
PREDSTAVE ob li in 191
KINO »MATICA*
Velezabavna kmečki bnrka s JOEM STOECKELOM v glavni vlogi
»Nedolžna ^resnica«
PREDSTAVE ob It in 191
GUNNAR GUNN ARSS0N:
NA BREGU ŽIVLJENJA
Roman
Zaprosil je Boga, na j mu odpusti ta greh, da doslej ni zadostno cenil njegovih milosti ali da jih ni dostojno -.prejemal. Nato se je zahvalil Bogu /a veliko milost, ki jo je dodelil njemu, nevrednemu grešniku, ko je njegovo življenje obogatil z dobroto in še /a potrpijenje, ki mu ga je izkazal, ko ga te milosti že zdavnaj ni oropal, čeprav je bil tako nehvaležen in mu je manjkalo vere in zaupanja. In slednjič je v navalu nenadno porajajoče se bojazni molil, da bi mu Bog v svoji neskončni ljubezni še nadalje ohranil srečo, da bi držal, isto roko miline in brezmejne ljubezni nad njim ko doslej. Zakaj od te srečne ure dalje je sklenil, da bo položil v njegovo očetovsko roko vse svoje življenje, vso svojo srečo, sleherno gubo svojega srca in duše, kakor se spodobi pravemu kristjanu. V vsem je hotel zaupati Njemu — Njemu, ki je vsemogočen, vseveden, najdobrotljivpjši vladar neba in zemlje — da bo nato iz vsega srca, kot še nikoli, mogel reči: »Tvoja
volja naj se zgodi. Tvoja, Tvoja volja. Amen.«
Ko je odmolil, je dvignil glavo in globoko zajel sapo. Svojo dušo jc osvobodil bremena, bremena, ki ga je ibilo doslej, kot je zdaj čutil, skoraj j>otla-čilo v brezno greha, dvoma in nevere.
Sinje nebo, čisti fjord i:n sončna pokrajina — vse se je združilo v njegovi notranjosti, ki je bila še enkrat bolj sprejemljiva na podlagi dosežene varnosti, združilo se je v visoko pesem duše, v himno blaženosti, ki se mu je dozdevala kot odsev večnega veselja v nebesih.
Ko je pristal na bregu, je lahkotno skočil iz čolna in ga je z enim samim sunkom tako visoko potegnil v pesek, ko da bi se bila povečala tudi n jegova telesna moč hkrati /. duševno. Brž je skozi škrge povezal ribe, prijel hčerko z eno roko, z drugo je nesel ribe, in se je, vedro brbljajoč in smejoč, bližal župniku.
čim je odprl kuhinjska vrata, je koj opazil, da je bila njegova žena sama. Zmagoslavno je dvignil sveženj
rib pred njo:
»Petnajst!« je razposajeno vzkliknil in nenadoma je bilo nekaj deškega v njegovi visoki, mršavi postavi, nekaj, kar se je sicer skrivalo pod neomajno častiti jivost jo in v precej okorni resnosti, ki mu je bila lastna v vsakdanjem življenju.
Njegovo ženo Helgo je mnogo bolj presenetila njegova spremenjena zunanjost ko bogati plen, ki ga je še zmeraj z iztegnjeno roko držal pred njo. Videl je njeno presenečenje, vendar v tem nastrojenju ni pazil na to, da je bilo presenečenje večje, kot je bilo treba zaradi riib. Ni vedel, da še je v njenih prsih nenadoma nekaj za-ihtelo, da je, ko je začutila, da se ji oči polnijo s solzami, hotela to skriti s smehljajem, rekoč:
»To je bil pa velik blagoslov božji!« Župnik se je dal premotiti in. ko se je mahoma povrnil v svojo notranjost, je raztreseno položil plen na kuhinjsko mizo. Potem jo je pogledal — krotko resne oči so jo objele ko božanje. Precej odsotno, ko da bi govoril bolj sebi ko njej, je dejal:
»Res je, Ilelga, Bog mi je bil danes dober.«
Ona je slala in ga gledala. A pri teli besedah je postal njen pogled bolj tiozoren in hipoma je opazila, da je bila sprememba, ki se je izvršila z njim, mnogo večja, kot jc bila v Jiipu mislila.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Mcdmašne muhe in praprot
»Nadležen in siten je kot med-inašne muhe,« pravijo na kmetih stari ljudje o človeku, ki okrog prodaja svojo sitnost. Letos so sedaj med mašami postale muhe v hudi vročini šilu nadležne. Mnogi iščejo sredstva, da bi se teh muli na kak način iznebili. Zlasti v kuhinjah so muhe močno nezaželene. Druga leta so se gospodinje muh uliranile z muholovkaini. Teh letos n< nikjer naprodaj. Nekateri pravijo, da jo sveža praprot dobro sredstvo za preganjanje muh. Praprotin duh baje odganja muhe iz kuhinje in iz sob. Dalje pravijo, da je praprot dobra tudi proti drugemu mrčesu.
Tatovom krompirja stopajo na prslc
Po njivah v mestu in bližnji okolici se neprenehoma množe tatvine krompirja na njivah. Brezvestni ljudje, ki ne razlikujejo med svojo in tujo lastnino, ki dvignejo silen vik in krik, ko jim kdo izmakne najmanjšo malenkost, a potuhnjeno zde, ko kradejo na debelo krompir po njivah, 60 sedaj pod strožjo kontrolo nočnih čuvajev. Kontrola je dobro organizirana. Policijska kronika je že zaznamovala dve aretaciji zaradi tatvine krompirja.
V torek, na dan sv. Janeza Obglavljenega, so zasačili na neki njivi 41 letnega delavca Florijana Z., ki je bil brez posla, a se je ukvarjal s tatvinami krompirja. Rad jq robkal po njivah. Ponoči okoli ene, ko je bilo vse mirno in tiho, ga je zasačil čuvaj na njivi, ko je nakopal že do 100 kg krompirja. Bil je aretiran in izročen sodišču. Aretirana je bjla dalje 32 letna lahkoživka Ana G., ki je prav lako kradla krompir na njivi. Tudi njo so odvedli v sodne zapore, da prejme primerno kazen na sodišču.
Realne eksekucije in dražbe
Vsakovrstne rubežni, tako mobiliarne, kakor tudi realne, so sedaj redke. Prve rubežni so skoraj povsem izostali, druge se pojavljajo v zemljiški knjigi. Ta je v avgustu zaznamovala 6 predlogov za uvedbo realne eksekucije, s katero so bile na 6 nepremičninah prisilnim potom vknjižene razne terjatve v skupnem znesku 52.949 lir, lani avgusta je bilo 12 predlogov za skupni znesek 126.186 lir. Letos avgusta zemljiška knjiga ni zaznamovala nobene nove dražbe nepremičnin.
Talvina elektromotorja
Posestniku na Brezovici Franu Urban-čiču je bil pred 10 dnevi ukraden 18.000 lir vreden elektromotor. Tat je motor naložil na ročni voziček in ga odpeljal. Tatu so kmalu izsledili. Policija je zaradi tatvine elektromotorja aretirala 34 letnega Jožeta L., doma iz okolice Tomišlja. Izročen je bil sodišču.
Ponaredil je osebno izkaznico
Policija je prijela in odvedla v sodne zapore 17.1etnega Jožeta Z., rodom iz občine Veliki Gaber na Dolenjskem. Po mestu se je izdajal pod napačnim imenom Ponaredil je tudi osebno izkaznico na lažno ime. Izkaznico je ukradel svojemu znancu.
Nepremičninski trg t avgustu
Kako se je razvijal nepremičninski trg v avgustu? Razni seznami kažejo, da je bilo povpraševanje po nepremičninah živahno, mnogo večje kot pa ponudbe. Naprodaj so bile razne nepremičnine v vrednosti okoli 10,000.000 lir, toda mnogo je bilo interesentov, ki bi radi do 25,000.000 lir investirali v ne-
Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
MARIJA KINK
Pogreb drage pokojnire bo v sredo, dne 6. t. m. ob 4. uri pop. z Žal, kapele sv. Jakoba k sv. Križu.
Ljubljana, 4. septembra 1944.
ŽALUJOČI OSTALI.
premičnine. V nekaterih predelih mesta 60 sc cene nepremičninam zelo dvignile, Zemljiška knjiga okrajnega t.odišča ljubljanskega je v avgustu zaznamovala do 19 prenosov lastninske pravce na osnovi kupnih pogodb Prodane nepremičnine predstavljajo kupno vrednest 1,632.953 lir. Razen tega je bilo zaznamovanih 6 starejših kupnih pogodb iz leta 1940. i„ 1941. v vrednosti do 22.717 Din. S temi kupnimi pogodbami so bile prodane mi-le zemljiške parcele v okolici.
Ukradena kolesa
Ne mine dan brez tatvine koles. Prej dnevi je policijska kronika zaznamovala 4 tatvine skoraj novih koles. Samo dne 12. t. tn. so bila ukradena na raznih krajih 3 kolesa. Na škodo Salezijanskega zavoda je bilo na Rakovniku ukradeno 12.000 lir vredno, črnopleskano kolo »Miele« s tov. št. 531.589. Josipu Zupančiču je bilo na Gospoevetski cesti št. 8 ukradeno 16.000 lir vredno, sivople6kano kolo »Adler«. Angeli Majcenovi na Ižanski cesti št. 3 je bilo iziuaknjeno žensko, črnopleskano, 10.000 lir vredno kolo »Puchc. Miklavžu Jakilu je bilo 13. t. m. v Gledailiški ulici odpeljano 15.0C0 lir
vredno kolo »Diamant«.
* • •
Tri nove tatvine koles. Apoloniji Po-gačarjevi je bilo na Vodnikovem trgu ukradeno 6000 lir vredno žensko kolo »Torpedo« s tov. štev. 06.624. — V Kolodvorski ulici je bilo Leopoldu Petelinu ukradeno črno pleskano moško kolo »Prior« s tov. štev. 533.140. Kolo je vredno 8000 lir. — V Beljaški ulici je bilo ukradeno Karlu Grudnu kolo »Standard* vredno 6000 lir. Kolo nosi tov. številko 78.802.
MALI OGLASI
(Službe I
Joto« B
Gospod. POMOČNICA pridna ln poltena za vsa gospodinjska dela «o »prejme takoj. — Hrana in plača dobra. Naslov v upravi »SI.« pod št. 7757.	(b
SLUŽKINJO vajeno samostojne kn-he in gospodinjskih poslov išče res dobra hiša, samo 2 odraslih oseb. Plača in hrana dobra. Pogoj poštena, mirna, nridna. Dekleta so bila v tej službi le po več let. Pojasnila v trgovini žužek. Tavčarjeva 11._(b
| Poizvedbe |
IZGUBH.A SEM 2 krušni karti. 2 krompirjevi, , 1 tobažno na ime Krnnje, Okiškega št. IS. Za nagrado naj obdrži 2 krušni karti in I krompirjevo. — Vrniti nn naslov: Trgovina Medved, Zaloška cesta._
I Kupimo M
POZORI Knpnlem vreče In «N tekstilo« odpadke let plačam po najvišji ce. ni. GREBENC Alojzij. Gallusovo nabrežje 39, Ljubljana._(k
| Kolesa
ŠPORTNO KOLO štraparno kolo in dve. damski kolesi - prodamo. Kolesa so prvovrstnih znamk, ohranjena kot nova. Trgovina >Og1ed«, Mestni trg 3. Vhod skozi vežo.
|_Stroji_|
ČRPALKA
električna za hišni vodovod, ugodno naprodaj. Pojasnila pri »ELHOMA«, Sv. Petra cesta 5.
1 Pohištvo j
KUHINJSKE MIZE
in Štokrle dobite po ugodni ceni v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo.
| Živali 71
PRAŠIČKE
6 tednov stare prodam. — Dobe se v Jaršah žt. 2, občina Jezica, (j
I Prodamo"!
t RJUH
in 2 blazini s perjem, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. Nn. slov pove uprava Slo. venra št. 7891.
BLAGO
za par moških srajc, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7599. (1
PEGE IN LISAJ vam zanesljivo od-•(rani >ALBA< krema DROCERIJA KANC, Židovska ulica |. (j
CEV
gumijasta, nekaj ko-madov_ po 10 metrov in več. ugodna proda. »ELHOMA«. St. Petra cesta 5.	(I
I« m RJAVE KONTENINB protf.im. Naslov v u|jfavi »Slo-venca« pod1 ii 1.	(I
JEDILNI KIS
si lanko sami pripravite. 7. navodilom v drogeriji KANC, Ži-dovska I.	(|
EKSCENTER STISKALNICO
25 tonsko, tovarniško novo. ugodno proda: R. Raznožnik, uvoz industrijskih in oitfalili strojev — Ljubljana. Pražakova 8/1. (I
MRČES IN GOLAZEN uši. itenire. bolhe, ftčnrke, molje, miši. podtrane, voluharje in bramorje zanesljivo
Eokončate • »tropom, i (ra dobite » drope-rijl KANC. Židovska 1.
MOŠKO STARO OBLEKO dobro blago io ene dobro ohranjene moške nizke čevlje št. 42 prodam. Krakovski nasip 26, priti., levo. (I
POSTELJO » skoraj novo žimnico in garnituro posteljnine čisio _ novo ter nočno omarico prodam. Na-slov v upravi >Slov.< pod št. 7895.	(1
I jRazRO "|
STENICE vam uničimo s plinom, stanovanje takoj uporabno. Naslov pustite v zaprti kuverti v upravi »Slovenca« pod »Diskretno« 7888 (r
Srce ji je začelo utripati — tako nemirno, tesnobno, vkovano. In neko čudovito vroče, blaženo upanje je pre-šjnilo njeno telo z opojnostjo, ki je bila tako velika, da se ji je skora j dozdevalo, da je pregrešna. Povesila je oči.
SeTa S t url a se ni zganil.
Čez čas ga je spet pogledala. Stal je sredi kuhinje, ves pogiobljen, oddaljen z odsotnim pogledom vase, ki sc jc ko mraz ulegel na njeno srce. A ko je bolj natančno opazovala njegov obraz, se je spet porajalo upanje, saj ni bilo nič več tu tiste trpke, trde jk>-teze, ki je v desetih od enajstih let zakona kazila njegovo tako ljubljeno obličje in, ki je menila, da je nc bo mogla nikoli več odstraniti.
Da je n e bi ta ganjenost premagala, se je brž obrnila od njega proč in hitro vzela ribo v roke in ji odločila glavo od trupa.
Zaradi njenih kretenj se je predramil iz. svoje raztresenosti. Ko jo je videl, kako je vsa v delu, je le dejal:
»Hclga, kasneje čez dan bi se rad nekaj [»govoril s teboj!«
Celo njegov glas je bil spremenjen. Vseboval jo nekaj zastrto krotkega, nekaj ti hotnega, nekaj kot pojemali je sape, nekaj, kar jo je spominjalo tistih časov...
Odšel je iz kuhinje. Komaj je zaprl kuhinjska vrata za selvoj, pa sc. je se-sedla na stol in se začela jokati, in ia
nv
jok, ki je bil močan in tako dolgo zaprt, je stresal njeno krepko telo ko v groznici. Bil pa je tudi jok, ki je bil hkrati tako čudovito osrečujoč in lajšajoč. Čutila je, da ne bo mogla biti vesela prej, preden se ne bo izjokala, preden ne bo izjokala iz sebe vse osamelosti in vseh bojev teli desetih let ... Saj zdaj ni nobenega dvoma več, videla je v njegovem obrazu, slišala iz njegovega glasu... Življenje, da, da, izgovoriti mora to besedo, pa čeprav nemara ne bi bilo prav! Življenje se je povrnilo! Le še Boga mora prositi, naj ji odpusti ta greh, če jc to greh, da je tako mislila in govorila — in nato se mu bo zahvalila, zahvalila iz dna svojega srca, zakaj, saj je bil Bog tudi z njo. danes tako dober.
Drugo poglavje
Mestece je bilo tako opoldansko samotno s svojimi malimi lesenimi hišami, ki so ko slučajno stale raztresene med čermi. Edine hiše, o katerih se jc dozdevalo, da so zgrajene malo bolj s pametjo, so bila s smolnato lepenko pokrita skladišča danske trgovske družbe O. Scheving in sinovi. Ta skladišča so se raztezala po največjemu delu obale pred mestom. Visoka, rumena, dvonadstropna stanovanjska hiša je stala v sredi, nasproti trdnemu pristaniškemu mostu z malim, vislicam podobnim žerjavom na skrajnem koncu mostišča.
Filc »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiakarnoj Jožo Kramarič — Her&mgeben izdajatelj: ini, jožo Sodj« — Schriftleiter, uredniki Janko Hafner.