Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, sa inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Čekovni račnn*. Ljubljana številk* 10.650 in 10.349 u inserate. Telefoni aredništva in aprave: 40-01. 4(W)2, 4(M»3. 4tWW. 404)5 — izhaja vsak dan ajntra] razen ponedeljka in dneva do nraznikn Uprava: Kopitarjeva nlica številka fc Obnova Francije Naloga vpostavitve francoskega gospoda r-stva zu časa premirja z Nemčijo in Italijo, kur pomeni, da gre za začasne uredbe, je veliko težja, kakor je bila ugotovitev smernic, po katerih naj se zgrudi novu francoska ustava. Zakaj glavno in neobhodno je, da se ustvarijo razmere, da bo Francija zmožna življenja v najbolj elementarnem pomenu besede, ker je razdejanje, ki ga je povzročila vojska, v resnici veliko. Lahko rečemo, da je Nemčija po verseilleskem miru, ki ji je naložil zelo hude pogoje, izšla iz svojega takratnega položaja primeroma lažje, nego se bo mogla Francija izkopati iz podobnega stanja po porazu svojih armad na severu, letošnje spomladi oziroma zgodnjega poletja. To tembolj, ker ne vemo, kakšen bo mir, ki bo šele končnovcljavno določil njen položaj v novi Evropi. Le v enem oziru so, kakor poudarja »Oeuvre«, razmere ugodnej še, kakor so bile pred 20 leti v Nemčiji, da ni v poraženi Francijo boljševizma ali sploh kakšne revolucionarne tendence, ampak da so vsi sloji ljudstva pripravljeni sodelovati pri preporodu Francije na miren način. Borbe političnih strank so prenehale, kakor bi jih odrezal, in zato je pozitivno delo lažje in ima požrtvovalnost vseh najboljše torišče za svoje udejstvovanje. Vlad no delo sivolasega maršala Petaina, ki uživa neomajno zaupanje vsega naroda, pa njegovih obeh glavnih sodelavcev Lavala in Marqueta, je zapleteno po tem, ker se najtežja vprašanja novogradnje Francije ne morejo rešiti drugače, kakor v sporazumu z Nemčijo, s katero se ta vprašanja rešujejo v komisiji za premirje, ki zaseda v \Viesbadenu in v kateri načeljuje francoski delegaciji taktni in spretni general Huntzinger. To sodelovanje pa ni tako enostavno, ne samo zaradi tega, ker so odnošaji med Francijo in Nemčijo označeni v prvi vrsti po tem, da sta to še vedno dve sovražni deželi, ker premirje pomeni samo premor, ampak tudi zategadelj, ker Francija ni več enota, ker sta dve tretjini dežele zasedeni od nemške armade in nemških zasedbenih oblasti. Kolonije so sicer še vse francoske, nimajo pa zaradi čudnega stanja, ki vlada danes med Francijo in Anglijo, potrebne zveze z materno deželo in imajo takorekoč istotako zelo omejen akcijski radij ter jih same tarejo skrbi, kaj bo v bodočnosti. Kar se mateme dežele tiče, je nemogoče rešiti nekatera važna gospodarska vprašanja neodvisno od nemške okupacijske oblasti in njenih interesov v zasedenem delu dežele, v katerem je osredotočena skoro vsa francoska industrija. Vemo pa, da je ta panoga narodne delavnosti danes v položaju, da mora proizvajati tudi za Nemčijo, v kolikor je to potrebno za naloge nemške armade, ki, kakor vemo, še niso končane in je severna Francija naravnost glavna naskako-valna deska za nameravani naj>ad na Anglijo. Med zasedenim in nezasedenim delom Francije pa je zveza, ki jo danes prav za prav ni, nujno potrebna. Nezasedena Francija, ki je po pretežni večini poljedelsko območje, potrebuje industrijskih izdelkov, pa tudi živeža, oziroma živine in predvsem delovnih moči, da bo mogoče spet obdelati širne pokrajine, ki so trpele zaradi mobilizacije. Brez zveze z zasedenim delom Francije je ta vprašanja skoraj nemogoče rešiti. Vrhutega se danes v nezasedenem delu Francije nahaja najmanj II milijonov beguncev s severa, ki pomenijo ogromno obremenitev in jih je treba spraviti nazaj v zasedeno domačijo, kjer jim tudi mora biti zagotovljen obstanek. K temu pa pride še to, da je Francija že v mirnem času morala uvažati živeža za 8 milijard frankov, kar je danes po večjem delu seveda onemogočeno. Krivo je nravstveno propadanje, zaradi katerega so ljudje čedalje bolj izgubljali veselje za obdelovanje zemlje, ker se jim je hotelo lažjega in donosnejšega življenja, oziroma dela v velikem mestu. Tako vidimo, kako kruto se maščujejo napake režimov, ki so sami podirali osnove zdravega narodovega življenja. Trenutno je najvažnejše vprašanje francoskih vojnih ujetnikov iz domovine in iz kolonij, ki so v nemških ujetniških taborih. To pomeni delovno moč, ki šteje najmanj tri milijone delovnih rok. Tn baš to vprašanje bo najtežje rešiti, ker stoji Nemčija čisto naravno na stališču, da premirje ne pomeni konca vojske in seveda ni interesirana na tem. da bi Franciji vrnila ljudi, ki predstavljajo tudi vojno silo, preden ne bo izid vojne na evropskem kontinentu popolnoma gotov. Vendar pa sedanja francoska vlada, ki lo talno izpolnjuje pogoje premirja in meni, da je na ta način in po sami prirodi stvari v korist Nemčiji, upa, da bo Nemčija vsaj deloma izpolnila to njeno željo, od katera je v veliki meri odvisno, v koliko bo mogoče preskrbeti, da ne bo zmanjkalo nujno potrebnega živeža. Pri tem pride v poštev, da se je treba ozirati tudi na Italijo, ki zavzema nasproti novi Franciji očividno isto stališče, kakor ga je zavzemala proti stari, s katero je prišlo do tako hudega in nepomirljivega spora zaradi zahtev Italije na Sredozemskem morju in v severni AfrikL Rešiti se pa vsi ti problemi morajo v sporazumu z nemško oblastjo, ker drugače vse druge naredbe in akcije Petainove vlade pri vprašanju obnove dežele pomenijo le toliko, kolikor kaplja v morje. Pri tem obnovitvenem ali vpostavitvenem delu je velikega pomena tudi vprašanje po- firave in novogradnje uničenih ali hudo obrab-jenih železniških prog in vozovnega materiala, kakor tudi vpostavitev vsega cestnega omrežja, da ne govorimo o drugih zgradbah in o nujni V Berlinu Fn Rimu pravijo: ffUgoden trenotek za začetek preurejevanja jugovzhoda ifi Romunski ministri odidejo iz Solnograda na obisk v Rim — V Italiji in v Nemčiji ugodno cenijo prijateljsko zadržanje Jugoslavije — Turčija mobilizirala tri letnike Nemci še ne napovedujejo končnih sklepov Berlin, 25. julija, b. Transcontinental: Na me-rodajnih mestih poudarjajo, da se od razgovorov nem. državnikov s predstavniki Romunije in Bolgarije ne morejo pričakovati neposredni in končni sklepi. V vsakem primeru bodo razgovori v Nemčiji korak naprej za ureditev razmer v jugovzhodni Evropi in nemški tisk tem vprašanjem posveča veliko pozornost. Nemško časopisje zatrjuje, da je Nemčiji mnogo ležeče na tem, da se razmere na jugovzhodu Evrope ustalijo in uredijo v duhu miru. Pričakovati je, da bodo odločitve zadovoljile vse države tega področja. Namen takšne rešitve se vidi tudi v tem, da hoče Nemčija pred odločilnimi sklepi zaslišati predstavnike posameznih držav jugovzhodne Evrope, ki so na tem neposredno zainteresirane. Romunska delegacija bo prispela v Nemčijo v petek zjutraj. Razgovori se bodo vodili še istega dne in se bo lahko romunska delegacija takoj zopet vrnila. V Italiji naglašajo složni nastop osišča Rim-Berlin v Rim, 25. jul. AA. Štefani: Nekateri tuji listi se naprej na vse načine ugibajo glede bližnjih konferenc v Salzburgu in Rimu. Tako pravijo med drugim listi, da je po prejšnjih izjavah reševanje podonavsko-balkanskih vprašanj odloženo za bolj ugoden čas, kar pa so tolmačili tako, kakor da bo ugoden čas nastopil šele po zaključeni vojni na zahodu. Sedaj pa utegne do te rešitve priti v kratkem. Po navedbah listov, naj bi bilo to spet dokaz, da so se italijansko-nemške politične smernice glede teh držav spremenile. V italijanskih pristojnih političnih krogih poudarjajo, da ga ni nobenega razloga, ki bi opravičeval taka tolmačenja. Kajti v bolj ali manj pooblaščenih izjavah je bilo zmerom poudarjeno, da bo vprašanje evropskega vzhoda prišlo v temeljito razpravo ob ugodnem trenutku in da bo rešeno z miroljubnimi sredstvi. V teh krogih pripominjajo, da bi ravno bližnji razgovori med predstavniki držav osi ter predstavniki Romunije in Bolgarije mogli biti znak, da je nastopil ugoden trenutek za začetek proučevanja teh vprašanj. Namen, da bi prišlo do rešitve z miroljubnimi sredstvi, dokazuje že samo dejstvo, da se sploh prirejajo ti sestanki in da so vsi, ki na teh sestankih sodelujejo, prežeti dobre volje, kar je splošno znano. Čeprav so vprašanja zapletena in težka, pa je vendar mogoče na podlagi vsega predvideti ne samo miroljubno, temveč tudi koristno rešitev za vse podonavske in balkanske narode, ako ostanejo brez vpliva nizkotne spletke Anglije pri zainteresiranih državah evropskega jugovzhoda. Načelo, ki je bilo določeno v Miinchenu pri zadnjem sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem in katero se nanaša na miroljubno rešitev podonavskih in balkanskih vprašanj, bi se imelo v celoti ustvariti v bližnji bodočnosti. Naj bo kakor koli, v italijanskih pristojnih političnih krogih poudarjajo, da Rim in Berlin nimata namena dovoliti, da bi se sedanji konflikt razširil na podonavje in na balkanski odsek. Sili osi sta se tudi dozdaj trudili, da bi dosegli ta cilj. Tudi za bodoče bosta storili vse, kar je v njuni moči, da bi odstranili vojne tegobe od evropskega jugovzhoda in to posebno v korist narodov iz tega odseka. Izfava romunskih ministrov pred odhodom Bukarešta, 25. julija. AA. Rador: Predsednik vlade Gigurtu je izjavil, da je zelo zadovoljen, da bo stopil v neposreden stik z velikimi šefi držav osišča Rim-Berlin. Prepričan je, da bodo ti sestanki koristni za vse tri države. Predstavnikom italijanskega tiska je Gigurtu izjavil, da tudi tokrat potrjuje, da je romunski narod smatral vedno Italijo za mater in domovino ponosnega in plemenitega romanskega plemena. Gigurtu je nazadnje dejal, da je 6rečen. da se bo lahko 6estal z Mussolinijem in da je bila to njegova stara želja. Mussolini da je pobornik napredka na vseh poljih in stvarnik italijanskega imperija. Zunanji minister Manuilescn je s svoje strani izjavil, da je sedanje potovanje predsednika vlade in njegov obisk k voditeljem dveh velikih narodov osišča Rim-Berlin v 6tvari začetek in to popolnoma naraven začetek delovanja romunske veda francoska vlada podvreči v Parizu pogojem, ki nujno izvirajo iz tega, da je Pariz ?„.°_nnm prestolnica, s katere upravlja nemška rt vlade na polju zunanje politike. Gigurtu in on bosta imela priliko, da ob izviru izvesta stališče na-cionain e socialistične in fašistične vlade o problemih, ki se tičejo novega reda v jugovzhdni Evropi, ki se sedaj gradi, istotako pa bosta s svoje strani obrazložila ideološko in politično stališče romunske vlade. Manuilescu je nadalje dejal, da on z veliko zadovoljnostjo kot minister za zunanje zadeve nadaljuje stike s fašistično Italijo, ki nikoli niso prenehali in to že od prihoda fašizma na oblast. Posebno zadovoljen je, da bo ponovno lahko videl Mussolinija in njegovega briljantnega sotrudnika grofa Ciana in to ravno v teh za Italijo slavnih dneh. Predsednika vlade Gigurta in zunanjega ministra Manuilesca, ki sta se s posebnim vlakom odpeljala ponoči v Salzburg, so spremili na postajo in pozdravili diplomatični predstavniki držav osi in člani romunske vlade. Pred odhodom v Nemčijo sta bila ministrski predsednik in zunanji minister sprejeta v avdijenco pri kralju Karlu. Rim, 25. julija. AA. DNB: S poučene strani se izve, da še niso določene podrobnosti o programu bivanja predsednika romunske vlade ter romunskega zunanjega ministra v Rimu. Računajo pa, da bosta državniki ostala dva ali tri dni v italijanski prestolnic! Odhod Bolgarov v Nemčijo Sofija, 25. julija, m. Danes so uradno objavili, da bosta predsednik vlade dr. Filov in zunanji minister dr. Popov odpotovala jutri dopoldne ob pol 12 s posebnim letalom na Dunaj, odkoder bosta nadaljevala pot z vlakom v Solnograd. V njunem spremstvu bodo glavni tajnik zunanjega ministrstva Serafimov, glavni tajnik zunanjega ministrstva Dimitrije Šišmanov, -prvi tajnik dr. Kireta Sišmanov in drugi tajnik Svetoslav Palan. Bolgarski poučeni krogi so danes izjavljali, da se vprašanje Dobrudže ne bo rešilo v nekaj dneh. Isti krogi tudi pravijo, da bosta bolgarska in romunska vlada v kratkem tudi podrobno pretresali vsa zemljepisna, narodnostna ozemeljska in druga vprašanja, ki so v zvezi z južno Dobrudžo, katero zahteva Bolgarija od Romunije. Šele nato 6e bo lahko govorilo o priključitvi južne Dobrudže k Bolgariji. Ugibanja o načrtih -Slovaška bi se priključila k Madžarski? Rim, 25. jul. m. V zvezi z bližnjimi razgovori med romunskimi, bolgarskimi in slovaškimi državniki in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom sklepa današnje časopisje, da Nemčija želi vsa vprašanja, ki so bila zdaj postavljena na dnevni red, rešiti. V časnikarskih krogih so se omenjale danes tudi gotove kombinacije, po katerih naj bi se med Madžarsko in Romunijo dosegel komprosi. Ni izključeno, da bo Madžarska dobila še en del sedanje Slovaške, prav tako pa ne izključujejo možnosti združitve teh dveh držav y okviru Madžarske. Slovaška bi v tem primeru v Madžarski uživala popolno avtonomijo. Tako bi se po zatrjevanju teh krogov zadovoljilo eno od načel nove Evrope, da se namreč napravijo večje državne zajednice. Na drugi strani bi pa ta kompromis, ki bi bil ugoden za Romunijo, pomenil, da bi morala Bukarešta odstopiti del Dobrudže Bolgariji. V časnikarskih krogih so opazili zanimanje sil osišča za Bolgarijo, ki bi se avtomatično vključila v interesno območje osiščnih držav. Prav tako poročajo italijanski časopisi o dopisu iz Berlina, v katerem se omenjajo interesna območja v balkanskem in podonavskem področju. Italijansko časopisje citira »Deutsche Allgemeine Zeitung«, po katerem je takoj za današnjo evolucijo na balkansko-podonavskem področju na prvem mestu vprašanje razmeiitve med Sovjetsko Rusijo in Italijo. Interesna območja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo so v sektorjih, ki se ti dve državi neposredno direktno dotikata, bila po vseh znakih sodeč, že prej obeležena, toda balkansko-podonavski odsek je pri tej razmejitvi ostal še nerešen. Danes, ko se je sklenilo premirje s Francito in imata Italija in Nemčija proste roke, se ti dve državi lahko popolnoma posvetita jugovzhodnemu evropskemu prostoru. Italijanski tisk o vtisu v Jugoslaviji Rim, 25. jul. b. »Stampa della Sera« poroča iz Belgrada, da je poziv, ki ga je poslala Nemčija bolgarskim in romunskim predstavnikom, naj obiščejo Nemčijo, izzvalo v Jugoslaviji največje zanimanje. V Jugoslaviji so prepričani, d« se bo Nemčija trudila, da na miren način uredi vsa vprašanja med Romunijo in Bolgarijo glede Dobrudže, prav tako pa tudi vsa nerešena vprašanja za Romunijo in Madžarsko. V Jugoslaviji so mirno ureditev vseh perečih vprašanj v tem delu Evrope potom posredovanja Nemčije prisrčno pozdravili in merodajni krogi izjavljajo, da je to obenem najboljše jamstvo za ohranitev miru na Balkanu. Budimpešta, 25. jul. b. Tukajšnji politični krogi poudarjajo, da je Jugoslavija v dobrih odno-šajih z Nemčijo in Italijo. Ako bi od balkanskih držav tudi Turčija hotela zboljšati svoje zveze z osiščem Rim—Berlin, ki ustvarjajo novo Evropo, to madžarske kroge ne bi iznenadilo. Turčija mobilizira tri letnike Carigrad, 25. julija, b. »Transcontinental«. Včeraj so bili pozvani pod orožje letniki 1911, 1912 in 1913. Čeprav so predsednik vlade Ismet Ineni in razni drugi ministri še na dopustu ,smatrajo poziv teh letnikov pod orožje kot merilo, da hoče država še dalje ostati v strogi pripravljenosti, pa »aj se zgodi kar hoče. Poučeni krogi trdijo, da se v Tra-kijo neprestano pošiljajo nove okrepitve in da šteje armada v evropskem delu Turčije najmanj 20 divizij. Obisk romunskih in bolgarskih državnikov v Nemčiji je povzročil v Turčiji veliko zanimanje in govorijo o tem, da niso izključeni negativni odmevi glede teh obiskov v sami Turčiji. Nemško-turška trgovinska pogodba Ankara, 25. julija, t. Anatolska agencija. Danes je bilo med Turčijo in Nemčijo podpisana trgovinska pogodba, ki dovoljuje izmenjavo blaga do vrednosti 21 milijonov turških lir (650 milijonov din). Od nemške strani je pogodbo podpisal poslanik dr. Kroll. Veleposlanik von Papen, ki je imel namen podpisati pogodbo, je bil nenadno poklican v Berlin na poročanje in je odpotoval iz Carigrada ze snoči dne 24. julija. Na turških merodajnih mestih izjavljajo, da je ta pogodba z Nemčijo popolnoma v skladu s pogodbami, ki jih ima Turčija z Anglijo. Vatikan poizveduje za vsebino mirovnih pogojev potrebi, da se poživi zasebna industrija za izdelavo poljedelskega orodja in drugih potrebščin. Skoraj popolnoma primanjkuje tudi bencina, medtem ko je nujno treba, da se vpostavi avtobusni promet. Pokazalo pa je se tudi, da vlada iz Vichyja ne more voditi obnovitvenega dela Francije in da je zadnji čas, da se preseli v Pariz, ki je zaseden od Nemcev. To vprašanje se bo te dni gotovo ugodno rešilo, čeprav se bo morala se- M * -..........v... Rim.it ii|iicivija zasedbena oblast zasedeni del Francije, ki je' obenem danes za Nemčijo in njeno armado rezervoar za vojsko potrebnih produkcijskih sil. .Skrb za Alzacijo in Lotaringijo, za kateri je vlada imenovala v pravosodnem ministru Alibertu generalnega tajnika, pa misli, kakor je videti, Nemčija Franciji odvzeti, ker nemške oblasti tamkaj upravljajo deželi tako. kakor sta bili razdeljeni in upravljani pod nemškim režimom pred minulo svetovno vojno. V Pariz se bo seveda moralo preseliti tudi zunanje ministrstvo. ki ga danes kot eeneradui tajjiik vodi bivši francoski poslanik pri Vatikanu Kari Roux, ki ga štejejo med najbolj sposobne glave francoske diplomacije Bern, 25. jul. t. Dopisnik »Journal de Genčve« javlja iz Rima, da tamkaj dobro poučeni krogi mislijo, da Anglija še ni izrekla zadnje besede v odgovor na Hitlerjevo mirovno ponudbo. Pravijo, da je treba čakati nekaj dni, morda bo Hitlerjev govor med ljudstvom vzbudil ali sprožil kakšna gibanja, ki bodo angleški vladi dovolila, da na-tihem napravi kakšen diplomatični korak s pomočjo posredovanja kakšne tretje države. Veliko pozornost je vzbudilo, da je papež Pij sprejel v zasebno avdienco Attolica, veleposlanika Italije. Poučene osebe trdijo, da je bil razgovor izredno dolg. Nekateri celo zatrjujejo, da je sveti oče vprašal veleposlanika, ki jc do nedavnega še zastopal Italijo v Berlinu in ima najboljše zveze z vsemi vodilnimi osebnostmi Nemčije, kakšni bi mogli biti mirovni pogoji Nemčije, odnosno, kakšni so pogoji, ki bi jih Hitler smatral kot zadostni temelj za začetek pogajanj. Ker je časnikar Gayda v »Voce d'Italia< odkritosrčno zapisal, da se čudijo, kako malo razumevanja ima predsednik Združenih držav Roosevelt za potrebo 130 milijonov Nemcev in Italija- tlOV tipl/ifari cL.!«.-.., .*» J- 11.11!. i ... -.-., ---------- oKi^j.oj«, ua iidiijti tcu, ua naj bi »Roosevelt ne povečal zategnjenosti v mednarod- nem življenju v trenutku, ko obstoja vsaj majhno upanje, da bo mogoče delati za mir«, kot se je izrazil Gayda v omenjenem članku. Iz obeh dogodkov hočejo nekateri sklepati, da bi morda Vatikan ali pa Roosevelt, ali pa oba hkrati le hotela posredovati, da pride do stikov med obema nasprotujočima se taboroma, preden ne bo prepozno in bosta državi osišča Rim-Berlin smatrali, da je nadaljno čakanje brez vsake koristi in da je treba angleškemu imperiju napraviti konec z orožjem v roki. Rim, 25. julija, b. United Press: Tekom včerajšnjega dne so semkaj prispela poročila, da je apostolski nuncij v Londonu msgr. VVilliam Godfrey prišel v Rim, kjer je imel razgovore z državnim tajnikom Sv. stolice. Informacije, ki prihajajo z merodajnega mesta, napovedujejo, da bo Vatikan se enkrat napel vse sile v glavnih mestih nevtralnih držav v Evropi, a morda tudi v Ameriki, da doseže mirno ureditev sporov. Zagrebška vremenska napoved: Nespremenljivo. K Zemunskn vremenska napoved: Delno bo oblačno na severni, pretežno vedro nn nn iu/ni polovici. Lahni nalivi in krajevne' nevihte so možne tu pa tam Konferenca na Havani HSS in viadine reforme Zagrebški »Obzor« objavlja na uvodnem mestu članek, v katerem odgovarja na razne očitke nekaterih listov, ki da zlonamerno ali zaradi nevednosti očitajo HSS, da je »ovira, da vlada ne more izpeljati napovedanih reform«. List pravi, da je resnica drugačna. l)r. Maček sam da je zadnje čase dal več izjav, med njimi eno ludi dopisniku nemškega poročevalskega urada v Belgradu, kjer da je izrecno podčrtal potrebo reform. Potem takem HSS ne samo da ne ovira izvedbo reform, marveč naglasa njihovo potrebo v sedanjem času.« Nato piše list dalje, da je »druga stvar, kakšne naj bodo najavljene reforme in kakšen bo njihov obseg.« Vladne skupine da do sedaj še niso objavile svojega uradnega stališča do teh reform in jo »verjetno, da jih šele proučavajoc HSS samo »upravičeno zahteva, da spremembe, ki bodo izvedene, ne oslabijo denarni, politični, socialni in kulturni položaj hrvatskega naroda', in da naj bo »izvedba preureditve države takšna, da se bo končnoveljavno dosegla enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev«. List nato zatrjuje, da so ovira za izvedbo reform razni hegenioni-slični krogi, isti, ki so zakrivili, da je Jugoslavija tako dolgo čakala na sporazum s Hrvati, ki da je bil podpisan komaj 4 dni pred izbruhom nemsko-poljskih sovražnosti, samo, da hočejo sedaj spremeniti taktiko. To da je nevarna igra, pravi list. Po njegovem mnenju reforme ne smejo biti ne centralističnega, ne unitaristienega značaja, kajti »stvarnost odnošajev in interesov Srbov, Hrvatov in Slovencev v tej državi zahteva, da se reforme izvedejo v skladu s strukturo države in da se tako uničijo vse hegemonistične težnje, ki nekako samo v zasedi čakajo priložnosti, da se spet pojavijo«. To da je stališče Hrvatske seljačke stranke do reform, piše »Obzor«. Požrtvovalnost jugoslovanskih Nemcev Belgrajska »Ravnopravnost« piše: Senator Grassl je kot predsednik nemškega šolskega sklada, s pomočjo katerega se izdržujejo nemške zasebne šob v Jugoslaviji, nedavno začel zbirko za ta fond. Naslovil je poseben poziv na Nemce v Jugoslaviji, naj prispevajo s »temeljnimi kamni«. Tu se je pokazalo, kakšen smisel imajo. Nemci za takšne pobude. Do konca junija je bilo namreč položenih 2026 »temeljnih kamnov« po 500 din vsak. kar pomeni, da je zbirka že prešla vsoto 1 milij. din. švabsko-nemško kulturno društvo je prispevalo s 100 temeljnimi kamni ali 50.000 din. List pristavlja: Tudi mi si moramo Nemce vzeti za zgled, kajti mi prepogosto iu preveč računamo le na državo! Hišne preiskave pri framasonih V včerajšnji drugi izdaji smo objavili poročilo agencije »Avala«, da so na osnovi številnih prijav z raznih strani o delovanju framasonskih organizacij uradniki belgrajske policijske uprave napravili v prostorih belgrajske »Velike lože fra-liiasonov« kakor tudi pri posameznih osebah, o katerih mislijo, da so v zvezi s to organizacijo, hišne preiskave. Preiskava se nadaljuje. Kaj čaka framasone v Zagrebu »Zagrebački list« objavlja k protifrnmason-skemu gibanju, ki se je začelo v Jugoslaviji, naslednje misli: »V Zagrebu delujejo lože, ki so članice Velike lože »Jugoslavija«. Nedavno pa je vstala neka nova, navidezno »divja loža«, v katero bi takoj vstopili vsi »bratje«, kakor hitro bi bila Velika loža razpuščena. Poleg tega so v Zagrebu tudi še »zakotne delavnice«, ki rade sprejemajo »brate«. Poleg tega pa se po Zagrebu še vedno širi masonska prosveta. Kako dolgo bo to še šlo, ne vemo, toda dolgo več ne bo šlo, o tem so prepričani vsi, ki opazujejo razvoj v Evropi. Vprašanje je samo. kaj se bo zgodilo z rnasoui, ki si bodo svoj obraz pokrili s krinkami... Zagrebški list o pogovorih po zagrebških ulicah »Zagrebački list« piše pod naslovom »Naša nesreča«, da se je neki sotrudnik lista po 11 zvečer vračal s kina domov po ulici in poslušal, kaj so ljudje okrog njega govorili. Kaj je opazil? Pivo lo, da je šel mimo nekaj desetin ljudi skozi več ulic in da pri leni ni slišal nobene hrvatske besede. Vsaka druga beseda je bila »Ueld». Padale so visoke številke, slišale so se besede »frank«, »dolar«, toda vedno v zvezi z besedami kot »verstecken« (skriti), »švereati« in podobno. Na koncu svojega nočnega sprehoda je ta sotrudnik lista vendar srečal dva človeka, ki sta govorila hrvatski. In kaj sta povedala: Kupiš za 1 dinar 75 par kislega mleka in za 1 dinar kruha, pa lahko ves dan zdržiš, kakor da bi bil sit...« Časnikar svojih raziskovanj po Zagrebu ni več nadaljeval. »Samouprava« postavlja Slovence in Hrvate za zgled Belgrajska »Samouprava« objavlja članek pod naslovom »Vzemimo si za vzor Hrvate in Slovence«, kjer govori o političnem življenju v Srbiji ter na koncu pravi: »Svoje zaključke bomo spravili v tri skupine: 1. Srbi so danes enakopravni s Hrvati in Slovenci. O kakšni nadrejenosti ali podrejenosti ne more biti več govora. 2. Srbi so v gospodarskem pogledu slabejši kakor Hrvati in Slovenci, in je njihova dolžnost, da postanejo bolj pridni in bolj varčni ter si vzamejo za vzor svoje brale v skupni državi. 3. Na žalost so Srbi v kulturnem pogledu še na skromni stopnji in je zato potrebno, da zberejo vse svoje sile za delo za napredek kulturnega položaja ljudskih množic, predvsem pa podeželja. Dvajset let srbskega jalovega politiziranja niso v ničemer zmanjšali te nedostatke, marveč so nas samo napravili slepe, tako da smo v neki moralni slepoti začeli pozabljati na mnoge, mnoge dolžnosti do lastnega ljudstva. Svečeniki so postali vedno bolj podobni gVnv-nemu junaku iz knjige prole Tadija Kostiča »Na tujem poslu«, srbski učitelji so stvorili svoj posebni levičarski tip. Prav tako profesorji, pisatelji in književniki. Zato so vsi izgubili pristni stik z ljudstvom, da ne govorimo o tem, na kakšen na čin so ga skušali dobiti ali — bona lide — ohraniti.« Varaždin dobi rudarsko šolo Hrvatski listi poročajo, da jp bil sprejet sklep, da se v Varaždinu zgradi rudarska šola. Varaž-dinska občina bo za lo dala zemljišče, zgradho samo pa bo plačala banska oblast. Poslopje bo stalo 4 milij. din. Poleg rudarske šole bo posebna zgradba, kjer bo rudarska delavnica za praktični pouk. Washington, 25. jul. AA. Havas: Politični krogi poudarjajo, da se nučrt za medameriški mandat nad evropskimi posestvi v Ameriki, o čemer zduj razpravljajo v Havani, ne nanaša na francosko ozemlje. Tam namreč sploh ne dvomijo v neodvisnost in suverenost francoske vlade navzlic temu, da je del države zaseden. Vedenje Bele hiše do fruncoske vlade je dobilo razlago v izjavi Bullitta, ki je po razgovoru s predsednikom Rooseveltoni jusno povedal, da v francoskem položaju ni ničesar, kar bi ga oviralo, da bi se vrnil na svoje mesto veleposlanika Združenih držav v Franciji. Berlin, 25. julija, b. »Diplomatische poli-tisehe korrespondenz« kritizira stališče raznih ameriških držav na havanski konferenci in izjavlja, da je zelo anačilno, da nekateri predstavniki te konference med sel>oj tekmujejo, tla bi ustvarili alarmantno ozračje, čeprav ni nobenega povoda za novice o ogrožanju za-padne polprogle. Ti predstavniki ne predvidevajo, du se delajo poskusi, da konferenca zavzame stališče do nove Evrope in da lahko povzročijo blokado lastnih držav. Na eni strani sc ustanavlja odbor z ohranitev miru. na drugi strani pa se hočejo ustvarili sovraštvo in nesporazumi. Z Bleda Bled, 25. julija, Danes dopoldne je prišel iz Belgrada na Bled bivši minister dr. Milorad Djordjevič. Nastanil 6e je v hotelu »Toplice« in bo ostal nekaj dni na Bledu. Dalje je prispel na Bled svetnik zunanjega ministrstva dr. Pandurovič. Vodil bo pisarno zunanjega ministrstva, ki bo tudi letos kakor prejšnja leta, poslovala na Bledu. Danes dopoldne 6e je pripeljal na Bled minister pri predsedstvu vlade Mihajlo Konstantinovič v spremstvu svojega šefa kabineta. Zvečer je prišel v hotel »Toplice«, kjer se jc dalje časa razgovarjal s kraljevim namestnikom dr. Perovičem, nocoj pa se je vrnil v Belgrad, kjer bo jutri seja vlade. Plačevanje posebnih prispevkov k uslužbenskem davku Belgrad, 25. julija. AA. Finančni minister je predpisal izmenjave in dopolnitve k navodilom za izvajanje odredb § 19 finančnega zakona za leto 1939-40 glede posebnega prispevka od 12. maja 1939. Po teh dopolnitvah in izpremembah bodo tiste osebe, ki plačujejo uslužbenski davek z marki-cami, plačevale tudi posebni prispevek s posebnimi markicami. Istočasno z uslužbenskiin davkom so dolžni delodajalci oziroma njihovi zastopniki v la namen nalepiti v davčno knjižico zaposlene osebe ter s svojim žigom in lastnoročnim podpisom uničiti znanikice posebnega prispevka za sklad narodne obrambe, tako da te znanikice ne bo mogoče več uporabiti. Znanikice za posebni prispevek v sklad narodne obrambe bodo tiskane v vrednosti po 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10 din. Zunanjost znanikice bo pri vsaki izdaji objavljena. Znanikice za posebni prispevek v sklad narodne obrambe bodo prodajale davčne uprave in prodajalci tobaka in taksnih znamk, drugi pa nihče. Pri izdajanju znamkic prodajalcem na drobno se priznava istočasno tudi provizija 4% od dohodka teh znamkic. Davčne znanikice se bodo začele uporabljati tistega dne, ki ga bo naknadno določil finančni minister z ukazom, ki bo uredil tudi uradno poslovanje z znamkicami. Tečaj za učitelje plavanja Belgrad, 25. julija. AA. Za propagando in po-soeševanje plavalnega športa bo minister za ljudsko telesno vzgojo priredil v času od 25. do 29. avgusta letos tečaja za izobrazbo učiteljev plavalnega športa. V ta tečaj bo sprejetih 25 učencev prvenstveno iz tistih krajev, kjer obstoje ugodni pogoji za ustanovitev in razvoj plavalnih športov in združenj. Kandidati za tečaj mofajo izpolniti sledeče pogoje: 1. biti morajo državljani kr. Jugoslavije, 2. ne smejo biti mlajši od 18 in ne starejši od 28 let, 3. morali so se dosedaj baviti s plavalnim športnim m da so se s tem usposobili, da obvladajo več naoino (stilov) plavanja. Predpisano taksirano (z 10 din) prožnjo za sprejem je treba poslati s priporočilom krajevnega združenja za telesno vzgojo (sckolsico društvo) ali kako športno združenje oziroma v krajih, kjer tega društva ni, s priporočilom od strani državne ali samoupravne oblasti, ministrstvu za telesno vzgojo ljudstva do 8. avgusta letos. V prošnji je treba navesti poleg osebnih podatkov tudi podatke o morebitnem dosedanjem športnem delu, o osebnih plavalnih sposobnih ter o načrtu za bodoče delovanje za propagando plavalnega športa v kraju svojega bivališča. Stroške za organizacijo tečaja ter za prehrano, stanovanje in potovanje udeležencev bo prevzelo ministrstvo za telesno vzgojo. V tečaj sprejeti kandidati bodo pismeno poklicani. Novice iz banovine Hrvatske »Seijački dam« proti hujskačem Zagreb, 25. julija, b. Današnji »Saljački dom« poroča o proslavi rojstnega dne dr. Mačka in obsoja delovanje nekaterih hrvaških gosoodov, ki so v zadnjem času skušali z nepodpisanimi letaki vnesti zmedo za složne vrste hrvatskega kmetske-ga ljudstva. Oni so skušali navzočim tujim časni- 8karjem v kuvertah dostaviti takšne letake ravno v trenutku, ko so se ti predstavniki mogli na lastne oči prepričati o velikem navdušenju za proslavo rojstnega dno voditelja Hrvatov. Večje obsodbe ti hujskači pač niso mogli doživeti. Neurja v Podravini Zagreb, 25. julija, b. Snoči je divjala strahovita nevihta v nekaterih delih Hrvatske, zlasti v Podravini. Najbolj so bila prizadeta mesta Bjelo-var, Čakovec in Vaiaždin z okolicami, kjer je nevihta napravila ogromno škodo. Nevihta je celo ovirala železniški promet in so vlaki prihajali z velikimi zamudami. Ulice v posameznih mestih zlasli v Čakovcu so bile pod vodo. Vihar je napravil ogromno škodo na telefonskih vodih in je med drugim pretrgal tudi telefonsko zvezo Čakovec—Maribor in Čakovec—Murska Sobota. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo takšnega neurja Številne ceste so porušene, škoda na poljih pa je neprecenljiva. Sokoli ponujajo sodelovanje v banovini Hrvatski »Hrvatska atraža« piše, »da Jugosokoli še vedno ne razumejo, da so preživeli ostanek proti-hrvatskih režimov na Hrvatskem, kajti v Sokol-skem glasniku se pritožujejo, da ne puste Sokolov po ustanovitvi banovine Hrvatske pri miru, da sta jim dr. Maček in dr. šubašič odvzela vsako denarno in moralno podporo, da se je začelo preganjanje sokolslva in poškodovanje sokolskega imetja ter da so Sokoli pripravljeni, ako se postopanje z njimi spremeni, vestno sodelovati v banovini Hrvatski tako, da bo In banovina imela v njih bolj tvorne sodelavce, kakor pa so tisti, ki jih preganjajo.« Zagreb, 25. julija, b. Za rektorja glasbene akademije je bil izvoljen prof. Franjo D u g a n. Odlikovanje Belgrad, 25. julija, m. Za zasluge pri do-vršitvi Žal so bili odlikovani: arh. Jože Plečnik z Jugoslovansko krono 2. stopnje, prof, Karel Dermastia z redom sv. Save 3. stoi>njc, Avg. Benko z Jugoslovansko krono 4. stopnje, ravnatelj Stanko Sušnik z redom sv. Save 4. stop. lielgrad, 25. julija, m. Odlikovani so z redom sv. Save 111. stopnje: inž. Milan Lenarčič z Vrhnike, Rudolf Janežič, slolndi kanonik iz Maribora: z Jugosiov. krono 4. stopnje dr. Jakob Aleksič, ravnatelj bogoslovja v Mariboru, Franc Hrastelj, ravnatelj v Mariboru; z redom sv. Save 4. stopnje Josip Vider, upravitelj ljudske šole v Ljubljani; z redom sv. Save 5. stopnje Janez Mencinger, Jakob Rozman, Martin Cesar, posestnik iz Boh. Srednje vasi, Vladimir Uršič iz Maribora, Anton Prelesnik iz Poljčan pri Mariboru. Osebne novice Belgrad, 25. julija, m. S kraljevim ukazom so postavljeni za strokovnega učitelja na drž. srednjetehnični šoli v Ljubljani Josip Mitrič, za prof. na drž. srednjetehnični šoli v Ljubljani Josep Dobič, Riko Tavčar: za profesorja na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju dr. Niko Berus. Z odlokom gradbenega ministra je riajiredoval inž Ciril Juvan: za tehničnega višjega svetnika 4-2 je napredoval inž. Josip Bedenik. Z odlokom notranjega ministra je bil postavljen za nadzornika upravnega oddelka banske uprave v Ljubljani dr. Josip Hubad. Za okrajnega podnačelnika v Mariboru je napredoval v 5. skup. Josip Modrijan. Za glavnega arhivarja v radovljiškem okraju je v 7. sknp. postavljen Pavel Lavrih. Za glavnega arhivarja 7. skup. bunske uprave v Ljubljani je postavljen Franc Veber in Edvin Pleničar v 8. skup. Belgrad, 25. julija, m. S kraljevim ukazom je postavljen za pomočnika ravnateljstva pošte, brzojava in telefona v Ljubljani v 3. skup. 3. stop. dr. Franc Janžekovič, dosedanji višji svetnik poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Belgrad, 25. jul. m. Z odlokom prosvetnega ministra so postavljeni naslednji diplomirani filozofi: Muser Ema za uradniško pripravnico 8. skup. na meščanski šoli v Črnomlju, Pire Helena za uradniško pripravnico 8. skup. na mešč. šolo na Viču, Oskar Frankič za suplenta real. gimn. v Novem mestu, Baraga Srečko, bivši prof. 8. skup. na Jesenicah. Belgrad, 25. julija, m. Napredovali so na srednjih šolah v Sloveniji: v 4. Skup. 1. stopnje: Šilih Gustav, Cankar Tomaž v Mariboru, lavte Valentin v Celju ; v 4. skup. 2. stop.: Zabnar Albin, Anica Cernej, Ciril Bernot, dr. Zgeč Franjo v Ljubljani, Babšek Joško v Ptuju; v 5. skup.: dr. Kolarič Rudolf, Vodnik Dora v Ljubljani, dr. Stupan Helena, Gorup Alfonz v Mariboru. v 6. skup.: Šturm Ruža, Repovš Ivan, Ljubljana, Pahor Karel, Maribor; v 7. skup.: Bajuk Božidar, Binter Bogdan, Capuder Franc, Gspan Alfonz, Škur Adela, Jeseno-vec Franc, Golar Miriam, Kuret Nikolaj, Logar Janez, Medveš Josip, Mašič Rudolf, Pire Jožica, Podpac Josipina, Pfajfer Vida, Ravnikar Silva, Tavčar Marija v Ljubljani, Bunc Stanislav, Dobro-volc Franc, Lapuh Stanko, Petkovšek Viktor, Rudolf Branko, Tominc Mara, Onič Franc, Onič Slava iz Maribora, Kern Eleonora, Krešič Marija, Stern Josip, Celje. Ingolič Anton, Jarc Janko, Kos Jože, Pavlinič Arnold, Podgornik Ljudmila v Ptuju. Novak Viljem, Nedič Anton, Sterle Marjan, Kranj, Merhar Borislav, Veselko Franc, Novo mesto, Justin Riko, Šiška Janko, Pretnar Zora, Še-gula Lojze, Murska Sobota. V 8. sk. so postavljeni dosedanji suplenti: Mi helič Stane, Lovše Zivko, Kožuh Karel, Maribor Hromek Ivan, Šejanec Stanko, Murska Sobota, Bernik Alojz, Kragujevac, Gaspari Vlado, Cetinje, Ipavec Viljem, Prijedor, Bufon Zmagoslav, Bjelina Belgrajske novice Belgrad, 25. jul. m. Belgrajska mestna občina je izdelala pravilnik, po katerem se morajo med drugim vse lesne trgovine in trgovine z drvmi in premogom do 1. novembra tega leta izseliti iz sre dišča mesta v določeno predmestje. Belgrad, 25. jul. AA. Zaradi raznih poročil, ki $e širijo o postavitvi trgovinskih delegatov ravna teljstva za zunanjo trgovino v tujini, sporoča rav- Čigava bo Palestina Rim, 25. julija, t. United Press: Italijanski listi zadnje čase mnogo pišejo o Palestini. Padle so tudi že besede, da bi po razpadu angleškega imperija Palestina prišla pod upravo Italije na isti način, kot je na primer Albanija. — »Tribuna« objavlja v tej zvezi že načrt, kako naj bi se v tej deželi organizirala uprava. Judje bi se ne smeli več priseljevatl. Tudi tisti, ki so se tamkaj naselili, bi morali oditi. Za Jude jc treba najti druge rešitve. Naseliti jih je treba tamkaj, kjer so redko naseljena ozemlja. Palestina pa spada v območje italijanskega imperija. Amerika še nadalje priznava vse tri baltske države Washington, 25, julija, b. Državni departement je odpovedal odpoklic vojnih atašejev iz Litve, Estonske in Lotiške. V istem poročilu pa j« bilo poudarjeno, da osebje poslaništva ostane na svojih mestih še nadalje in da se bodo diplomatski predstavniki teh držav v Washingtonu še nadalje smatrali kot predstavniki baltskih držav. Francija se hoče znebiti framasonov Vichy, 25. julija. Tukaj izhajajoči francoski listi jozivajo vlado maršala Petaina, da očisti vso državno upravo kakor tudi banke in tisk ter šolstvo iramasonskih elementov. Ker je vlada že izdala postavo, da so uradniki do 31. oktobra tega leta na razpoloženju in je vlada sklenila, da jih veliko odpusti in sicer take, kj so uganjali korupcijo, ima vlada zdaj tudi možnost, da pomeče iz službe vse člane in pristaše ter prijatelje iramasonskih lož. To se mora zgoditi nemudoma in ni dvoma da bo vlada to tudi storila. Ženeva, 25. julija. AA. Po vesteh iz Vichyja poroča »Journal«, da je bilo število v hitrici rio-vopečenih naturaliziranih Francozov zelo veliko. List zahteva poleg kazni za krivce številnih nesreč Francije najstrožjo kontrolo nad naturaliziranimi Francozi. Na kraju pravi list, da je prišel sedaj čas obračuna. Ženeva, 25. julija. AA. Po vesteh iz Vichyja še ni odločeno pred katero sodišče bodo postavljeni krivci vojne oziroma francoskega poraza. Vofha na Kitaiskem Čungking, 25. julija. AA. DNB: Glede včerajšnjega bombardiranja Čungkinga poročajo s kitajske strani, da so kitajska lovska letala zbila od 36 japonskih bombnikov 20 letal. Dobra žetev v Italiji Rim, 25. julija. AA. Štefani: Poljedelsko^ ministrstvo je izdalo sporočilo, da bo letošnja žetev navzlic slabemu vremenu dala okrog 73 milijonov metrskih stotov. Manjši prinos žetve v primeri s prejšnjim letom je treba pripisati škodi, katero je naredilo slabo vreme v severnem delu države, medtem ko je v južni Italiji žetev bogatejša. Poljedelsko ministrstvo izjavlja dalje, da bo zlasti pridelek koruze večji. Sporočilo tudi pravi, da Je žetev zaključena in da so že nakupičene zaloge vefi milijonov meterskih stotov žita v skladiščih, ki so jih posebej v ta namen zgradili. Štirje brezmesni dnevi v Italiji Beflin, 25. julija, ti DNB. Po odredbi italijanske vlade bo od avgusta naprej tudi torek brezmesni dan v Italiji. Do sedaj so bili v Italiji brezmesni dnevi že sreda, četrtek in petek. Izšli so tudi novi predpisi glede uporabe kruha v javnih gostinskih obratih. Dve železniški nesreči v Italiji Milan, 25. julija. AA. DNB: V severni Italiji sta bili na dveh krajih železniški nesreči. Na železniški postaji Castel d'Arne sta trčila tovorni in potniški vlak, pri čemer so našle smrt tri osebe. Na železniški jx>staji Treviso je lokomotiva zavo-zila v kompozicijo potniškega vlaka. Ena oseba je bila ubita, 47 pa jih je bilo teže ranjenih. Drobne novice Tokio, 25. jul. AA. DNB. Jon* »ri Simbun izve, da bo za namestnika zunanjega ministra imenovan prejšnji poslanik v Rimu Siratori. Newyork, 25. julija, b. »Associated Press« poroča iz Tallina, da je bil dosedanji vrhovni poveljnik Estonske aretiran in poslan v Moskvo. nateljstvo za zunanjo trgovino, da sta bila v zadnjih šestih mesecih postavljena v celem le dva delegata, in sicer Mitrovič Miroslav in Franjo Gaži v Moskvi Vse ostale vesti, ki so se razširile v zadnjem času. pa niso resnične. Belgrad, 25. jul. m. V nedeljo, 28. t. m., bo kongres jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev za vso državo. Kongresa se bodo udeležili tudi zastopniki bolgarskih železničarjev. Belgrad, 25. jul. m. Po dvodnevnem bivanju v Nišu in Niški banji se je vrnil v Belgrad predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, Belgrad, 25. jul. m. Pričeli so z graditvijo velikega jugoslovanskega paviljona na belgrajskem velesejmu. Poslopje bo veljalo 5 milijonov in bo dograjeno še letos. Nemško uradno poročilo o prisilnih ukrepih na Nizozemskem Haag, 25. julija. A A. DNB: V zvezi z repre-salljam), katere so uvedle nemške oblasti zaradi ravnanja z nemškimi državljani v holandskih kolonijah, je bilo danes tukaj objavljeno sledeče uradno sporočijo: Takoj po 10. maju so pričele prihajati v Berlin iz holandskih kolonij vesti o interniranju Nemcev in o drugih ukrepih proti njim, kakor tudi o nelepem ravnanju holandskih oblasti z Nemci. Koncentracijska taborišča, kamor so poslali može, žene in otroke, brez ozira na starost, 'se nahajajo v nezdravih krajih. Sedaj so v Berlin prispele podrobnosti, iz katerih se izve, da so bili nemški državljani, katere so 10. maja internirali v Ilolandski Indiji, prepeljani v vagonih tretjega razreda, s katerimi se ponavadi vozijo domačini, v pristanišča, odkoder so jih s tovorno ladjo poslali na otok Omrust v zalivu Batavije. Tam so jih dali v karantensko postajo, ki Je sicer določena za muslimanske romarje iz Mekke. Prve dni so morali ležati na vlažnih betonskih tleh, šele po petih ali šestih dneh so dobili slatn-njače. Barake niso nikakor podobne stanovanjem. Povsod je bil samo po en vodnjak za 50 do 100 ranči. Internirane,i so morali nositi celo okove. Nemške oblasti so se od začetka trudile, da bi izposlovale za internirane nemške državljane lepše ravnanje ali pa so celo hotele doseči, da bi bili izpuščeni. Holandske oblasti pa niso odgovarjale na brzojavke in radiogrotne, ki so bili v tej zadevi poslani. Toda holandske oblasti v kolonijah bi morale v današnjem času radia vedeti, da je vodja rajha dal svobodo vsem holandskiin vojnim ujetnikom in da je ukazal, da je treba s Holandci najlepše ravnati. Iz tega jasno sledi, da so holandske oblasti zavestno ravnale z imenovanimi interniranci slabo. Zaradi tega so nemške oblasti v Holandiji morale začeti z represalijami. V zadnjih dneh je bilo aretiranih več sto holandskih žena iz kolonij, mož in žena, ki so se mudili v Holandiji na dopustu. Vse te so poslali v koncentracijsko taborišče v Nemčiji. Za njimi bodo oblasti poslale tudi druge osebe. S temi in-terniranci bodo oblasti ravnale enako, kakor ravnajo holandske kolonialne oblasti z nemškimi državljani, vse dotlej, dokler ne bodo nemški državljani v Ilolandski Indiji dobili svojo svobodo in jjolno pravico, da nemoteno nadaljujejo s svo- ljudi. Hrana je bila slaba in nezadostna. Stražili jim dosedanjim delom. Vse je torej odvisno od so jih domačini, ki so slabo ravnali z interni- • nadaljnjega stališča holand. kolouijainih ubiaaii. Trgovinska pogajanja Med Slovaško in Jugoslavijo vinskonodnas|.u,r|l^ V. Be^rad P?seb"° tr8°" I »"»motorji, telefonske naprave, transformatorji, ^ f'°Vutk0 vlade' da za"le [''ižiderji, mlinske naprave, avtomobili, v skupni pogajanja za sklenitev, trgovinske jiogodbe i/v»™i v™ri,„^i: cs .„;i;i i---- ' 1 med obema državama. To nam nudi priložnost, da na podlagi podatkov iz merodajnih „ ,---------- ._ ...erodnjnih virov obvestimo našo javnost o gosjiodarskili prilikah na Slovaškem in o možnostih gospodarske izmenjave med Slovaško in Jugoslavijo, Jugoslovansko-slovaški trgovinski odnošaji, ki so v majhnem obsegu tudi do sedaj obstojali, so se oslaujali na izmenjavo diplomaticnih not med obema vladama v poletju lanskega leta. Toda z ozirom na to, da ima Slovaška velike izvozne zmoznosti, a tudi trg, ki je zmožen precejšnjih nakupov, se je kmalu izkazalo, da trgovinska izmenjava ni zadostna. Gospodarska sestava obeh držav zahteva medsebojni blagovni promet v mnogo večjem obsegu. Do konca februarja 1940 je ta promet dosegel 41 milijonov kron (01 milij. din). Na izvoz iz Jugoslavije na Slovaško odpade okroglo 20 milij. kron (80 milij. din), na izvoz iz Slovaške v Jugoslavijo pa 2i milij. kron. Glavni vzrok, da ni prišlo do večje izmenjave blaga je treba iskati v dejstvu, da se temu vprašanju ni posvetila zadostna pozornost v okviru prave trgovinske pogodbe. Oglejmo si gospodarsko sliko slovaške države. Po uradnih podatkih je celokujmi uvoz in izvoz Slovaške v dobi od 1. decembra 1930 do 1. ma ca 1940 znašal 125 milij. kron, kar dokazuje sposobnost slovaškega gospodarstva, da se prilagodi tudi najtežjim gospodarskim okolnostim. Slovaška ima blizu 3 milijone prebivalcev, ki prebivajo na prostoru s površino 37.500 kvadratnih kilometrov. Na kmetijstvo odpade več kakor polovica prebivalstva, namreč 57%, na industrijo 19%, na trgovino pa 8%. Večina slovaškega na-roda_ se torej bavi s. poljedelstvom, ker Slovaška izvaža največ ječmena, ki gre po vsem svetu, in sladkorne pese, katere letno izvaža 700 vagonov. Tudi lesna industrija igra veliko vlogo, saj je pri skupni proizvodnji 5 milijonov kubičnih metrov prodala v inozemstvo za pol milijarde kron lesa, za 300 milijonov kron pa celuloze in papirja. Slovaška industrija, ki ima velike izvozne zmožnosti, se deli v več skupin. Važnost je treba pripisati v prvi vrsti kemijski industriji, ki proizvaja umetno smolo in naravne barve tiskarske jiotrebe. Važna je lesna industrija, ki izvaža predvsem pohištvo in furnirje, medtem ko konfekcijska industrija izvaža blago za obleke in pleteno robo. Visoke so izvozne številke za čevlje (9 .milij. kron), za papir (4 milij. kron), steklo (5 milij. kron), razna železarska roba, kot stroji, elek- Verska vzgoja Ob priliki govora angleškega zunanjega ministra Halifnxa, ki je dejal, da se Anglija bori za ohranitev krščanskih načel na svetu, opozarja švicarski »Basler Volks-blatt« na članek, ki ga je objavil vodilni angleški list »Times« maja meseca tega leta in ki ga je v celoti prinesel tudi »Osserva-tore Romano«. Ta članek je zelo značilen 111 prinašamo tu samo njegove glavne misli in ugotovitve, pripominjamo pa, da se obrača na protestantovsko prebivalstvo , ki je v Angliji v pretežni večini. »Times« ugotavlja torej, da najmanj 60 odstotkov angleške mladine raste ali v popolnoma brezbožnem ali versko brezbrižnem vzdušju in po veliki večini nima pojma niti o najbolj osnovnih resnicah krščanske vere in življenja. Po nekaterih državnih šolali je verski pouk izvrsten, v drugih šolah ga pa sploh ni, ker se je postavila sodobna angleška država na stališče, da ta pouk zanima samo Cerkev, ki naj ga deli v lastnem delokrogu. Razumljivo je, da pouk v cerkvah in zasebnih šolah, ki so številne, ne more zadostno nadomestiti pomanjkanje takega pouka v javnih šolah in to iz mnogo razlogov, med katerimi ni najmanjši ta, da sodobna protestantovska Cerkev le v najinan j- izvozni vrednosti 65 milij. kron. Na nakup sirovin iz tujine so navezane številne industrije, kot na primer 6 tovarn za volnene izdelke, 4 tovarne za bombažne izdelke, 4 tovarne za vrvi. 4 farinerije so navezane na uvoz surove nafte, 8 velikih tovarn za usnje pa na uvoz kož. »Godišnjak kralj. Jugoslavije« navaja v rubriki trgovskih odnošajev s siovaško naslednje številke: V letu 1939 je Jugoslavija izvozila na Slovaško: 197.000 kg suhih sliv (842.000 din), 246.000 kilogramov listnatega tobaka (0,984.000 din), 5000 kosov svežega svinjskega mesa (70.000 din), 13 milijonov kilogramov pirita (2,600.000 din), za 55.000 din strojev. Jugoslavija je uvažala iz Slovaške v letu 1939 : 285.000 kg ječmena (669.000 din), 64.809 kg kroma (210.000 din), 772.000 kg papirja (1.8 milij. din), železniških tračnic za 35 tisoč dinarjev. Skupni izvoz iz Jugoslavije na Slovaško je dosegel v 1. 1939 vsoto 31,619.000 din, skupni izvoz iz Slovaške 4,966.000 din. Dobiček Jugoslavije znaša torej 26 milij. din. Jugoslavija lahko pošilja Slovaški vse ono blago, ki ga Slovaška v glavnem uvaža, to je v glavnem surovine za zgoraj navedene industrije in blago, ki je predmet vsakdanje potrošnje. Potrebe slovaške industrije rastejo od dneva do dneva. Isto velja za jugoslovansko industrijo. Zato je dolžnost bratskih držav, da se medsebojno podpirajo in storiti vse, kar moreta obe državi storiti, da se izkoristi v polnem obsegu gospodarska zmožnost obeh. Trgovinska pogajanja, ki so se sedaj začela med obema državama, imajo namen, da to dosežejo, kajti na evropskem prostoru so se pojavile velike praznine, ki jim jugoslovansko in slovaško gospodarstvo lahko prideta na pomoč, ako bosta drug drugega podpirali. Prepričani smo, da se bodo pogajanja uspešno razvijala in tudi uspešno končala in da bo končni uspeh teh razgovorov trgovinska pogodba, ki bo medsebojne odnošaje obeh dižav ustalila in jim podprla možnosti nadaljnjih razvojev. Na vsak način pa bosta morali tudi_ obe Narodni banki sprejeti sklepe, ki bodo olajševali medsebojno gospodarsko sodelovanje obeh slovanskih držav. V slovaški delegaciji, ki je prišla v Belgrad na trgovinska pogajanja, se nahajajo naslednji člani: Dr. inž. Peter Zatko, narodni poslanec, nadalje svetnik zunanjega ministrstva inž. Jan 0 r s z a g h , načelnik odbora ministrstva za kmetijstvo dr. Aleksander Viskočil, načelnik v istem ministrstvu dr. Štefan C a č k o, svetnik finančnega ministrstva dr. Imrih I) i s k a n t i n y. Sodeloval bo še uradnik slovaškega poslaništva v Belgradu Gabriel D a n i h a 1. Jugoslovansko trgovinsko delegacijo pa bo vodil načelnik zunan. ministrstva dr. Lazarevič. Na dnevnem redu pogajanj bodo naslednje tri točke: L sklenitev trgovinske pogodbe za veterinarstvo; 2. sklenitsv trgovinskega sporazuma glede kontingentov, in 3. sklenitev dogovora v plačilnem poslovanju. Belgrad, 25. jul. m. Davi je dopotovala v Belgrad slovaška trgovinska delegacija, ki jo vodi dr. Peter Zatko, narodni poslanec. Delegacija je imela nocoj prvi sestanek z zastopniki naše trgovinske delegacije zaradi trgovinskih pogodb med obema državama. Na bojiščih vedno bolj obsežni boji letalstva Italijanka poročila Italijansko vojno poročilo Nekje v Italiji, 25. julija. AA. Štefani: Službeno sporočilo št. 46 italijanske oborožene sile se glasi: Italijanska letala so uspešno bombardirala j>o-morsko oporišče v Aleksandriji in v Haili, kjer so bila zadeta skladišča petroleja in povzročeni požari. Nad Malto je bil zadet britanski štiri-motorni bombnik. V Severni Afriki pa so bila zbita nad (iardio tri britanska letala. Eno italijansko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. V Vzhodni Afriki je bilo zbito eno sovražno letalo nad Masauo. Neka italijanska podmornica se ni vrnila v svoje oporišče. Napad na Rim Rim, 25. julija. AA. DNB: O priliki napada, ki je bil izvršen v toku minule noči na Rim, sta bila ubita dva meščana, štirje pa so bili laže ranjeni. Rim, 25. julija. AA. Štefani: »Popoln d i Roinac ugotavlja, da je na italijansko prestolnico bil napad nekoliko ur po Churchillovem govoru, v katerem je angleški predsednik vlade med drugim dejal, da ne izključuje napada na Rim in da prav tako niso izključeni najiadi na mesta Severne Italije. List smatra, da želi Velika Britanija uvesti vojno v zraku do skrajnosti in brez obzirov. Ne želimo, pravi list, delati takih napadov, toda ako Angleži mislijo začeti s tako vojno, bamo na udarce odgovorili z udarci. Drugi napad na Hajfo Haifa, 25. julija. AA. Reuter: Uradno poročajo, da je o priliki napada sovražnih letal na Haifo bil ubitih 46, ranjenih 88 oseb. Napada se je udeležilo 10 sovražnih letal. Malta, 25. julija. AA. Reuler: Danes sta bila izvedena dva napada na Malto. Vrženih je bilo več bomb, ki niso povzročile večje škode. Človeških žrtev ni bilo. v jugovzhodni Angliji in na škotskem. Pri teh napadih je bil uničen angleški konvoj skupaj s 17.000 tonami. Razen tega so bile poškodovane tri druge tovorne ladje. Izvedeni so bili številni napadi na letalske tovarne in industrijske naprave, zlasti [>a pri Gratu in Glasgo\vu. Pri napadu na angleške konvoje je prišlo večkrat do hudih letalskih spopadov, pri katerih je bilo 6 sovražnih letal zbitih. Preteklo noč so sovražna letala letela nad severno Nemčijo in so povzročila le majhno škodo. Skupne izgube sovražnega letalstva znašajo 10 letal, od katerih jih je bilo 6 zbitih v borbah, 4 pa na tleh. Pet naših letal se ni vrnilo. Poveljnik nemške podmornice opisuje potopitev sovražne ladje Berlin, 25. julija. AA. DNB: Poveljnik neke nemške podmornice, kapitan Suchart, ki je z uspehom izvršil več akcij, jioroča o potopitvi neke 10.000-tonske ladje. V svojem poročilu pravi: Atlantski ocean je postal naš. Pogosto minejo dnevi, preden podmornica zagleda kako ladjo. Tudi mi smo tako zastonj gledali \^eč dni, dokler nismo nekega popoldneva nazadnje zagledali veliko ladjo, ki plove v smeri proti Angliji. Pod morjem smo pluli v smeri proti ladji. 2000 m pred njo smo se popolnoma potopili. j'o eni minuti smo oddali strel kot opomin. Ladja je imela ,„ i V000 ton ter Je kot nevtralna ladja vozila pše-v',;La I1";0 iz A i resa v Angiijo. Ladja se je ta- veiiKa | koj ustavila. Posadka je bila popolnoma zmešana ter je poskakala v vodo. Kapetan ladje pa je dobil od mene navodila za točno smer do najbližje obale. Dobri zadetki so napravili na ladji več lukenj v spodnjem delu, tako da se je polagoma potapljala. Mi nismo prenehali streljati. Nenadoma se je pojavila okoli 2000 m od nas druga podmornica, ki se je dvignila na površino. Nastalo je veliko navdušenje, ko smo opazili, da je tudi to naša podmornica. Tako je posadka potopljene ladje lahko videla dve nemški podmornici naenkrat. Italijanski admiral o angleškem brodovju Rim, 25. jul. b. V današnjem tisku objavlja italijanski admiral B e r n o 11 i članek, v katerem opisuje, kako je razdeljeno angleško brodovje v Sredozemskem morju Bernotti pravi, da je zelo Smrt junaškega poveljnika potopljene italijanske križarke Rim, 25. julija. Poveljnik italijanske križarke I značilno Ha «n Analoii * 7 " rr r. " >~ »Bartolomeo Colleonk, fregatni kapitan Humbert X '™,',-! e Angleži svo,e močnejše pomorske Novaro, ki je bil po na h rab rej še.n boju v katerem c pUStlh V Sredozemskem mor,u, medtem ko na je njegova ladja "bila zadela i^poBjena" smr o- enoTTdmirir^rnTtt1 or^vi °dm°Čnih nosno ran en, je umrl na krovu angleške sanitetske tu^t A<>miral Bernotti pravi, da )e na Sredozem- ladje v pristanišču Aleksandriji Truplo so poko- "T" 7 Uzklh bol"'h, °klopnic, dve nosilki pali z vojaškimi častmi na pokopalifču brM.e I L^Ii-.TJ!^"6?1 "»"ju pa ie sam0 5 velikih boj- mornarice v Aleksandriji. Pogrebu so prisostvovali angleški mornariški častniki z oddelkom mornarice 200 mož, ki so oddali častno salvo. Nemška poročila Nemško vojno poročilo Berlin, 25. julija. A A. DNB: O priliki napada na angleško obalo je naš hitri torpedni čoln potopil eno sovražno oboroženo trgovsko ladjo z 18.000 tonami. Nemška letala so navzlic slabemu vremenu napadala trgovske ladje ob vzhodni angleški obali; dalje pa tudi industrijske naprave Vojno bodo odločila letala Amerika ugodila angleški želji, da dobi po 3000 letal mesečno Ameriški finančni minister o ogromnem naročilu Anglije Washington, 25. julija, t. Transcontinental Press: Finančni minister Združenih držav Severne Amerike Morgenthau je danes izjavil, da so Združene države Angliji obljubile, da ji bodo z vsemi močmi šle na roko, da bo mogla kupovati po 3000 letal mesečno, dodatno k dosedanjim velikanskim naročilom, ki so bila že ši meri zajema gotove sloje prebivalstva, h frP'i?i®taj Morge"thau je deja1' ,da bo za »° P°" i. „, n ■ trebno, da se v ta namen zgrade nove tovarne, katerim pa ne smemo šteti samo delavskega I Anglija je obljubila, da bo njihovo opremo sama stanu, ampak tudi meseanskega, ne izvzem- B plačala. Tako vojno, kakor tudi mornariško miši velikega dela visoke buržuazijc. »Times« I !Vs!rstv?. sta brez nadaljnega privolila v to obse nntem nrllnenn nlori-šča, ki jih je sovražnik osvojil. Angleško letalstvo je od 10. maja pa do 11. julija izvedlo nič manj na ko 400 zelo obsežnih operacij nad Nemčijo in irod bi | kraji, ki jih je Nemčija zasedla. Letala so na- išča in zbiranje čet ter je Nemčija zasedla. , , , vv,0"*" ~~ —' .Ja t., i .....j., j... za zelo razr vala moralo angleškega ljudstva še padala tovarne in pristanišč, pred napadom. Nemčija, tretjič. lahko tudi vo- letališča v državah, ki jih jc di vojno proti Angliji za enkrat v manjšem obsegu, med tem pa uredi Evroj)o po s\ojili načrtih, nakar bi — spomladi — z ogromno silo navalila na Anglijo. Vse to je mogoče. Z vsemi temi možnostmi računajo v Anglijo. V Londonu tudi mnogo ugibljejo o ureditvi bodoče Evrope in Potopitev francoske prevozne ladje „-,,-. , . London, 25. jul. t. Reuter. V sjiodnjem domu gibljejo o ure. je prvi lord admiralitete Aleksander objavil, da o načrtih, ki jih je snoči okrog 9 neki nemški motorni čoln tor- ska. in končno še okrnjeni angleški imperij, ako bi se Anglija pravočasno zavedla, kaj ji je v korist in sprejela nemško roko. Po Londonu se tu pa tam širijo tud; govorice — piše švicarski časnikar — o morebitni ofenzivi Anglije, češ, da so nekateri mi- nistri izjavili, da Anglija ne bo vedno ostala v obrambi, marveč b" predla l- mm-i-i -jenii času. \endar pa te govorice niti pri Angležih samih ne vzbujajo mnogo verjetnosti Gajp&daMtvo Delavska zbornica za zaščito delavskih interesov Stalno naraščanje draginje tudi v letu 1010 — indeks Narodne banke za cene na malo v Ljubljani za mesec junij 1940 izkazuje v primeri z januarjem 1940 povečanje za 8.2%, v primeri s septembrom 1939 pa celo za 32.2% — je imelo za posledico večje število mezdnih gibanj ne samo v industrijskih, marveč tudi v večjih obrtnih obratih. Delavska zbornica je sodelovala pri vseh sklicanih poravnalnih razpravah ter je bila večina mezdnih gibanj rešena mirnim potom. Zvišanje mezd odnosno draginjske doklade na račun draginje so tekom zadnjih treh mesecev priznala sledeča podjetja: Kranjska industrijska družba, Jesenice; Central European Mineš, I.td., Mežica; gradbena, tesarska in tiskarniška podjetja v dravski banovini; Tvornica za dušik, Ruše; Apnenik d. z o. z., Celje; Cinkarna d. d., Celje; Jugotanin d. d., Sevnica; Metalno akcionarsko društvo, Celje; Kaolin d. d., Črna; Peta d. z o. z., Radeče; Meščanska korphoracija, Kamnik; Standard d. z o. z., Kranj; kamnolom in apnenica A. ISirolla, Kresnice; Združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode; Združene tvornice stekla Hrastnik in Sv. Križ; Keramična industrija, Libojc; Pivovarna Union v Ljubljani; Tovarna lepenke, 1'revaljo; Kemična tovarna, Hrastnik; Jugoslov. tekst, tvornice Mau-tner, Sv. Pavel; Lesna industrija inž. Rudež, Ribnica; Valjčni mlin J Vindiš, Maribor; soboslikar-ska in pleskarska podjetja v Mariboru; Zugmayer in Gruber, Slovenska Bistrica; pekovska podjetja v Mariboru; rudnik Pečovnik pri Celju. Posebno moramo podžrtati dejstvo, da so začela večja podjetja priznavati družinske doklade za ženo in otroke (KID, Jesenice, svinčeni rudnik Central European Mineš, Mežica, Standard, Kranj, Tvornica za duših, Ruše, Apnenik, Celje, Pivovarna Union v Ljubljani, mestna občina Celje za delavce), kar moramo staviti za zgled vsej ostali industriji. Dalje so posamezna podjetja pristala na avtomatsko regulacijo mezd odnosno dravinjskih doklad v primeru nadaljnjega povečanja draginje (svičenik rudnik Mežica, tiskarska podjetja, i Kil), Jesenice, Meščanska korporacija Kamnik, I Naša zunanja trgovina po državah Iz objavljenih podatkov o naši zunanji trgovini je razvidno, da smo v prvi polovici letos izvažali največ v naslednje države (vse v milij. din, v oklepajih za lansko prvo polovico); Nemčija 1.245.1 (649.8), Italija 539.4 (240.8), Francija 522.3 (53.7), protektorat 392.2 (304.8), Madžarska 218.3 (154.1), Anglija 157.1 (189.) in Švica 102.9 (48.1). Naš uvoz pa je prihaial največ iz naslednjih držav. Nemčija 1.409.9 (1.114.5), Italija 438.7 (297.0), Francija 20.0 (68.0), protektorat 140.9 (171.3), Madžarska 99.9 (92.5), Anglija 104.0 (152.1) in Švica 39.3 (38.3). Naša trgovinska bilanca je bila naslednja: Nemčija letos pasivna za 164.8 (lani za 464.7), Italija + 100.7 (—56.2), Francija + 502.3 (—9.3), protektorat + 251.) (+ 133 1), Madžarska +118.4 (+61.6), Anglija + 53.1 (+ 37.2) in Švica +63.6 (+9.8). Stanje Narodne banke Za 22. julij izkazuje Narodna banka tele najvažnejše postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 15 julija): Aktiva: zlato v blagajnah 2.051.) (+ 0.96), zlato v inozemstvu 231.1, skupna podlaga 2.282.6 (+ 0.96), devize izven podlage 424.2 (+ 9.7). kovani denar 329.45 (—9.1), posojila: menična 1.700.36 (—24.3), lombardna 179.2 (— 1.44), skupno 1.879.6 (—25.8), vrednostni papirji 402 7 (— 18.9), eskont bonov drž. obrambe 4.036.0 (+ 67.0), razna aktiva 2.006.36 (-53.4). Pasiva: bankovci v obtoku 12.003.47 (—86.45), drž. terjatve 96.7 (+ 10.4), žirovni računi 1.240.7 (—20.1), razni računi 759.57 (+ 61.5), skupno obveznosti po vidu 2.096.4 (+ 51.8), razna pasiva 358.1 (+6.0). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 14.099.84 (—34.64), skupna podlaga po stvarni vrednosti 3.652.1 (+ 1.54), zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3.282.4 (+ 1.54) milij. din, skupno kritje 25.90 v prejšnjem izkazu 25.82) %, od tega samo z zlatom v blagajnah po stvarni vrednosti 23.27 (23.21) %. Izkaz kaže nadaljne povečanje zadolžitve države, dočim 60 se posojila zasebnemu gospodarstvu zmanjšala. Banka ie odprodala tudi del svojih vrednostnih papirjev. Zlasti so se nadalje zmanjšala razna aktiva. Med pasivi se ie znatno zmanjšal obtok bankovcev, dočim so državne naložbe narasle, zmanjšale pa so se žirovne naložbe pri banki. Tvornica za dušik, Ruše itd.), kar bo za bodoče omejilo število mezdnih gibanj. Pri posredovanjih je Delavska zbornica ugotovila, da je največja ovira za hitro rešitev mezdnih gibanj pomanjkanje priznanega indeksa, po katerem naj bi se ugotavljalo draginjske spremembe. Zaradi tega je predlagala kr. banski upravi, da skliče konferenco delodajalcev in Delavske zbornice, na kateri naj bi so sestavil realen indeks za ugotavljanje draginjskih sprememb na podlagi gibanja cen v večjih mestih in industrijskih reviriih. Izmed važnejših akcij, ki jih vodi Delavska zbornica, moramo omeniti še sledeče: Za mizarsko stroko v dravski banovini je določen rok za sklenitev kolektivne pogodbe do 20. avgusta 1940. Če ne pride do sporazuma, bo kr. banska uprava predpisala mezde (tarifno lestvico) za mizarsko stroko. Za rudarje državnih rudnikov je izdelala načrt kolektivne pogodbe ter se bodo 5. avgusta t. 1. vršila tozadevna pogajanja. Akcija za zboljšanje položaja rudarskih staro-upokojencev ter za priznanje draginjskih doklad novoupokojencem, kakor tudi za spremembo pravil Bratovske skladnice posveča vso pažnjo. Dala je iniciativo za ureditev delovnega časa poklicnih šoferjev, dalje za ureditev položaja strežniškega osebja v umobolnicah (za kar bo po poročilih iz Belgrada načrt v kratkem izdelan), za zavarovanje gozdnega in poljedelskega delavstva ter za ureditev službenih odnošajev delastva, zaposlenega pri delih v režiji ministrstva vojske in za izvajanje določb delovnega prava obrtnega zakona tudi pri delih, ki jih vrši država v lastni režiji. Prav posebno pažnjo pa posveča Delavska zbornica vprašanju decentralizacije Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in zahteva delitev tega urada na samostojno nosilce delavskega zavarovanja za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, ker bodo le tako zaščiteni interesi zavarovanega članstva. Stanje naših kiiringov Po podatkih naše Narodne banke je bilo stanje naših klirie.gov dne 22. julija naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 15. julija): Aktivni kliringi: Nemčija 3.813.763 (— 599.067) mark, prote«torat 13.636 031 (— 443 127) kron, Turčija 6.122.333 (+ 178.575) din, Francija 2.369.007 (+ 213.180) fr. frankov, francoske kolonije 2.573.064 (940.130) fr. frankov, Bolgarija 2.634.433 (+ 84.957) din in Španija 2.934.960 pezet. Zasivni kliringi: Italija 59.778.971 (+ 4.26.273) din, Madžarska 16.053.272 (—1.571.749) din, Slovaška 14 261.776 (+ 5.040.656) kron, Romunija 7.305.858 (— 64.962) din, Belgija 1.333.411 belg in Poljska 18.896.014 din. Naše terjatve v Nemčiji «0, s« najboljzmanjšale, nadalje pa tudi naše terjatve'1'v protektoratu, dočim so se povečale terjatve v Franciji in kolonijah. Med pasivnimi kliringi je najbolj narastel naš dolg Slovaški, potem tudi Italiji, dočim 6e je dolg Madžarski zmanjšal. Dovoljena zvišanja cen Kr. banska uprava je odobrila tvrdki Premogovnik Keramična industrija d. d., Petrovfe, da sme prodajati premog: kosovec po 315, kockovec po 300, orhoveec po 235, zdrob po 145 din za tono. — Tvrdki Josip Verlič v Ljubljani, da sme prodajati surovo kavo »Santos Extraprima« pri prodaji na debelo po 70 din kilogram. Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici Kongregacija šolskih sester III. reda sv. Frančiška Asiškega v Mariboru je prodala več parccl v k. o. Zgornja Šiška in sicer: Angelu Battelinu, stavbeniku v Ljubljani VII Aljaževa cesta št. 35 3 parcele v izmeri 13.478 m= za 739.120 din ter Josipu Jeretini, knjigovodji Mestne hranilnice ljubljanske, Miklošičeva cesta št. 13 dele 3 parcel v izmeri 1807 m2 za 72.280 din. Parcele so spadale pod vlož. štev. 709 k. o. Zgornja Šiška. Florijančič Izidor, posestnik Poljane št. 4 pri Št. Vidu nad Ljubljano je prodal Uršulinskemu samostanu v Ljubljani, Kongresni trg št. 8 parceli št. 343 in 344 k. o. Št. Vid v skupni izmeri 6.772 m'- za 203.160 din. Štrukelj Katarina, posestnica v Št. Vidu nad Ljubljano št. 43 je prodala Jugoslovanskemu uršu- linskemu provincialatu v Ljubljani parcelo št. 892-2 k. o. Vižntarje v izmeri 3000 ms za 90.000 din. Bohinc Filip, posestnik in gostilničar v Svetju pri Medvodah je prodal Josipu Čemažarju, lastniku litografskega podjetja v Ljubljani, Oroharjeva ulica št. 23 2 parceli št. 295-1 v izmeri 8959 tns, štev. 295-2 k. o. Medvode v izmeri 16.909 m* za 250.000 din. Zupna nadarbina ljubljanskega škofijskega pa-tronata pri D. M. v Polju je prodala Turni Stanislavi, zasebnici v D. M. v Polju parcelo vlož. štev. 273-1 k. o. Slape v izmeri 2831 m' in solast-ninsko pravico do polovice pare. št. 273-5 iste k. o. v izmeri 103 ms za 90.000 din. Setnikar Marija, posestnica v Dravljah št. 19 je prodala Pavli Planinškovi, posestnici v Ljubljani, Beethovenova ulica št. 14 parcelo št. 219-1 k. o. Dravlje v izmeri 1115 m-' in parcelo št. 219-2 v izmeri 119 m' ter parcelo št. 202-2 v izmeri 485 in! za 50.000 din. Šifrer Alojzij, Poljane št. 55 in Genovefa Smole, Poljane št. 55 sta prodala dr. Franu Jeretu, profesorju v Št. Vidu nad Ljubljano nepremičnino vi. št. 711 k. o. Št. Vid (hiša št. 55 v Poljanah z vrtom) za 135.000 din. Jama Janez, posestnik v Podgori št. 33, je prodal tvrdki Paik A Božič, livarni kovin v Poljanah parcelo št. 562-1 k. o. Št. Vid v izmeri 2261 m= za 76.874 din. Porenta Fran, posestnik in mestni uslužbenec v Ljubljani, Cesta v Zeleni log št. 11 je prodal lakobu Levcu, jjoštneniu zvaničniku v pok. Ljubljana, Olinška ulica št. 3 nepremičnino vi. št. 2273 k. o. Trnovsko predmestje (vrt in hiša št. 11 v Zelenem logu) za 46.000 din. * Dopolnitev uredbe o zagotovitvi drž. obambe z rudarskimi in topilniškimi proizvodi. Dodan je nov odstavek čl. 4, ki se glasi takole: Minister za gozdove in rudnike more v primeru potrebe pri vsakem rudarskem, topilniškem in sličnem podjetju, ki interesira drž. obrambo, postaviti komisijo 3 članov z i6tim številom namestnikov, ki bo imela za nalogo brigati se o povečanju proizvodnje podjetja kakor tudi podvzemati vse potrebne ukrepe za zavarovanje varnosti in neoviranega dela podjetja. Uprava podjetja kakor tudi V6e osebje in delavstvo morajo izvrševati naloge, ki jih bo izdajala komisija zaradi izvršitve poverjene ji naloge. Navodila za plačevanje prispevka za narodno obrambo. Finančni minister je izdal navodila za plačevanje posebnega prispevka za narodno obrambo za osebe, ki plačujejo uslužbenski davek z markicaini. Te osebe morajo prispevek plačevati istočasno z davkem. Poslodajalci morajo uničiti markicc za sklad narodne obrambe. Te markice bodo izdane v edinosti 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 15 in 20 din. Te markice bodo prodajale davčne uprave in vsi prodajalci monopolskih predmetov. Malo-prodajalcem je priznana provizija v znesku 4% v breme dohodkov teh markic. Ta način plačevanja bo finančni minister še podrobneje popisal ter odredil, kdaj se začne izvajati. Kaj bo z Narodno banko. Pod naslovom »Za elatizacijo Narodne banke« prinaša Hrvatski dnevnik z dne 25. julija tole politično notico iz Belgrada: Poleg tega, da se je v javnosti dvignil alarm zaradi vprašanja etatizacije Narodne banke, se opaža stvarna potreba, da se Narodna banka podržavi, ker je to zahteva našega narodnega gospodarstva, pa tudi ttpjftjfe zahteva časa in da-Inasnjega gledanja na važne finančne in gospodarske probleme iz področja teh dveh panog družbenega življenja. Naj se posamezniki protivijo izvedbi te misli kolikor hočejo, ona bo realizirana po naših zanesljivih informacijah ne zato, ker bi to bilo v interesu posameznikov, ampak ker je to v interesu vseh ljudskih slojev v Jugoslaviji. Naredha o hmelju razširjena na Hrvatsko. Hrvatski ban je podpisal naredbo, s katero se razširja veljavnost uredbe o hmelju tudi na področje banovine Hrvatske. Poleg tega bo še ban predpisal pravilnik o obveznem članstvu pri hmeljarskem društvu. Iz trgovinskega registra. Vpisana je bila Intra, družba z oni, zavezo za proizvajanjem razpečevanje gradbenih potrebščin, Pobrež.je pri Mariboru, glavnica 50 000 din. Poslovodje: Deutsch Celesting in Dujc Slavo. — Pri Gostil-ničarski pivovarni je bil izbrisan član uprave Kramar Josip, vpisan pa Zupan Julij, za pro-kurista je bil imenovan Vilhar Franjo. — Pri Tovarni verig v Lescah pri Bledu je bil izbrisan član upravnega odbora Krofta llanuš, vpisan pa Praprotnik Avgust. — Naša Sloga, prodaja cerkvenih jjotrebščin — Ercigoj Oton v Ljubljani je odprla podružnico v Zagrebu. — Pri tvrdki Tehnik Josip Bnnjai se izbriše dosedanji lastnik Josip Banjai, vpiše pa novi lastnik Bizjak Franc. — Pri Združenih opekarnah je bil namesto umrlega Stevana Karamate vpisan za člana uprave dr. Radivovič Miloslav, član uprave Jadranskopodonavske banke. — Union družba, tovarna kemično tehničnih proizvodov, družba z oin. zavezo v Mariboru, je odprla podružnici v Zagrebu in Belgradu. Borze Dne 25. julija. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka I4.70--I4.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 2,977.660 din, na belgrajski borzi 625 000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 380 tisoč dinarjev. Ljubljana — uradni tečaji London 1 funt...... 171.03— 174.23 Newyork 100 dolarjev .... 4425 00—4485— Ženeva 100 frankov..... 1007.62-1017.62 Ljubljana — zasebni kliring London 1 funt.......211.52— 214.72 Newyork 100 dolarjev..... 5480.005520— Ženeva 100 frankov .....' 1245.15—1255.15 Ljubljana — svobodno tržišče Berlin 1 marka........14.70-14.90 Zagreb — zasebni kliring Solun 100 drahem........37 denar Belgrad — zasebni kliring Solun 100 drahem........36 denar Sofija 100 din........ 89.20—90.80 Curih. Belgrad 10, Pariz 9.97. bankovci 5.25, London 17.30, bankovci 12.99. Newyork 440, bankovci 454, Milan 22.20. Madrid 40, Berlin 176 (register marke 51.50, trgovske marke 19), Buenos Aires 98.50. Vrednostni papirji Vojna Skoda: v Ljubljani 437—443 v Zagrebu 438—442 v Belgradu 438—440 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 97 do 98, agrarji 50—52, voj. šk. pr. 437—443, begi. obv. 77—78, dalm. agr. 71—72, 8% Bler. pos. 98 do 100, 7% Bler. pos. 93—94, 7% pos. Drž. hip. banke 100—102, 7% stab. pos. 94—96 — Delnice: Narodna banka 7800—8000, Trboveljska 300—305. Kranjska inddbstrijska družba 148 den. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96 denar, agrarji 49.75 denar, vojna škoda promptna 438—442. begluške obveznice 78.50 denar. dalm. agrarji 70 denar, 8% Blerovo posojilo 96.50 denar, 1% Blerovo posojilo 92.50 denar. — Priv. agrarna banka 192 blago. Trboveljska 300 do 303 (300), Gutmann 55 blago, Osj. sladk. tov. 245 blago, Osj. livarna 165 denar, Isis 32 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98 blago (97) agrarji 51—52.50 (52), vojna škoda promptna 438—440 (440, 438). begluške obveznice 77—78 (77), dalm. agrarji 69.75—70.50 (70), 4% severni agrarji 51.50 denar, 6% šumske obveznice 69.50—70, 8% Blerovo posojilo 98 do 100.50, 7% Blerovo r>osojilo 93—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. 7% stab. posojilo (93). — Delnice: Priv. agrarna banka 191—193 (192 drobni komadi). Zitnl trg Novi Sad. Vse nesprem. Promet majhen. Cene živine In kmetijskih pridelkov Živinski sejem v Kranju dne 22. julija 1940. Dogou: 54 volov, 16 krav, 9 telet, 4 junice, 1 bik, 20 ovca, 24 koz in 98 prašičev. Prodanih je bilo 33 volov, 12 krav 9 telet, 2 junici. 1 bik, 2 kozi in 61 prašičev. Cene naslednje: voli I. vrste 9.25, II. vrste 8.50, III. vrste 7 din; telice I. vrste 9.25, II. vrste 8.50, III. vrste 7 din; krave I. vrste 7.75, II. vrste 6.75, III. vrste 5 din; teleta I. vrste 9 din, II. vrste 8; prašiči špeharji 12—13, pršutarji 10—12 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste, prednji del, 16 din. zadnji 16 din, goveje meso II. vrste prednji 16, zadnji 16, goveje meso III. vrste prednji 16, zadnji 16 din; svin.jinn 20—24, 6lanina 26—28, svinjska mast 22 do 24 din. čisti med 24—26, neoprana volna 38, oprana volna 45. goveje surove kože 16 din. telečje surove kože 22 din, svinjske surove kože 10 din za 1 kg. — Pšenica 350. ječmen 250, rž. 250, oves 250, koruza 235, fižol 500—700. krompir 200, lucerna 100, seno 100, seno 100 slama 75, jabolka III. vrste 8—12, hruške II. vrste 12, III. vrste 7—12, pšenična moka 450—500. koruzna moka 325. ajdova moka 400—700 din za 100 kg. — Trda drva 125—135 din za kub. m, jajca komad 1 din,, mleko 2.25—2.50 din za liter, surovo maslo 38—44 din za 1 kg. Skozi pivovarno ob vročem dnevu Gostilničarji iz kamniškega okraja so si ogledali pivovarno »Union« Poletna vročina in pivo sta skoraj neraz-družljiva pojma; čeprav je Slovenija vinska dežela, je vendar tudi pivovarniška tradicija pri nas bogata in konzuin piva je precej velik vsaj poleti. Pozimi se sicer poraba piva nri nas zelo tmanjša (ne kakor na Češkem in v Nemčiji, kjer znajo to pijačo ceniti tudi pozimi kakor zasluži), a zdi se, da se zadnja leta pivo uveljavlja čedalje bolj tudi v hladnejših mesecih. — Vsekakor je pa pivovarništvo pri nas že dolgo zelo pomembna stroka živilske industrije in prav je, da vsaj od časa do časa opozorimo na to ali ono našo pivovarno ter seznanimo javnost z njenim obratovanjem. Ob vročem r>oletnein dnevu je ogled jivovarne še zanimivejši. — Zato se je tudi jbralo včeraj pri ogledu pivovarne »Union« v Ljubljani okrog 100 gostilničarjev članov Zdru-tenja gostinskih podjetij kamniškega okrožja s svojim predsednikom Cerarjem na čelu. — Vodje Dosameznih oddelkov so iim ljubeznivo razkazali /se oddelke pivovarne Union. V tej veliki pivovarni lahko zasledujemo nastanek piva od ječmenovega zrna ter vso njegovo pot do kleti in točilnice; pivovarna ima vse jddelke ter si tudi slad pripravlja sama. Če vemo da njena kapaciteta znaša ca. 200.000 hI, pač lahko presodimo kako velik obrat je to. — Razumljivo je. da kapaciteta tako velikega obrata ne more biti povsem Izrabljena, ker ie kon-zum piva pri nas še vedno mnogo premajnen. Pivovarna pa ima zato vedno lahko dovolj ule- žanega piva v svojih kleteh tako, da more odjemalcem vselej ustreči z dobrim in zdravim blagom. Pivo mora namreč ležati v kleteh najmanj i? mesece. Unionska pivovarna more imeti v kleteh do 50.0000 hI piva. Ekskurzisti, ki pridejo prvič v tako velik obrat, so zelo presenečeni nad njegovo obsežnostjo, mehanizacijo in organizacijo. Že sladarna sama na sebi je tovarna zase, čeprav je funkcionalno povezana z drugimi pivovarniškimi obrati. Obratuje navadno čez zimo, od oktobra do februarja) to je čas sladarn, ko predelujejo ječmen nove žetve. Unionska pivovarna lahko izdela na leto 300 vagonov slada. Ječmen dobiva iz Srema, Banata in Češke. Ječmen najprej namakajo v velikih kovinskih kadeh, nakar pride v takoimeno-vano kalilnico, velike bobne, ki jih je 20 in ki držo po tri četrt vagona ječmena. V bobnih ječmen vzklije, nakar ga spravijo v zgornjo sušilnice. kjer je razgrnjen na jjosebnih mrežastih tleh, ki prepuščajo topli zrak. Ječmen se mora počasi, postopno sušiti, da se razvije v njem dober slad, zato ga tudi sušijo v dveh sušilnicah. V drugi sušilnici se slad končno razvije ter je pripravljen za kuhanje piva. Iz sladarne drži cev v varilnico in tja potiska slad stisnjen zrak. To je torej neke vrsto jmevmatična pošta. Varilnim je torej kuhinja piva ali nekakšna alkimistlčna kuhinja, kjer izdelujejo »tekoče zlato«. Kuhanje piva je pa tudi v resnici umetnost, ki je še celo nekaj več kakor zgolj gastronomija. Prostor se deli v dva dela; ozadje je vzvišeno. Tam vidimo dve veliki kadi — imenujejo jih ponve —. pokriti in kupolasti. ki le delno štrlita iz tal. Tudi v sprednjem delu sta dve podobni ponvi. Imenujmo jih po vrsti njihove uporabe: drozgalna kad. drozgalna ponev precejevalna kad in pivinska ponev. V droz-galno kad pride slad najprej, kjer ga prirede za kuhanje v drozgalnl ponvi. Od tod se pretaka v precejevalno kad. Končno steče tekočina v pivin- sko ponev, kjer ji primešajo hmelja. Za eno kuho ali »varko« potrebujejo okrog 4500 kg slada. Hmelja pa potrebujejo 60 kg. Na dan lahko skuhajo tri »varke«, lako da znaša dnevna produkcija približno 650 hektolitrov. Ta tekočina še ni pivo, temveč pivina, ki potem teče v vrelne kadi, kjer se dodaja pivski kvas. Pri tem procesu se spremeni 65—70% sladkorja po vrenju v alkohol. Preden pa tekočina steče v vrelne kadi, se mora ohladiti, odnosno prezračiti do določene toplote v hladilniku. V velikih, plitvih pločevinastih posodah se tekočina hladi nekaj ur. nakar odteče v vrelne kadi v nižje prostore v vrelnico, kjer je že precej hladno. Velike pivovarne imajo velike varilnice. Tako ima jiivovarna Union 10 velikih kadi po 310 hI, 6 po 240 hI, 10 po 80 hI, 5 po 200 hI, 7 po 100 hI itd. Šele ko tekočina prevre v vrelnih kadeh, jo smemo imenovati pivo, vendar proces vretja še vedno ni končan, zato mora pivo zoreli v kleteh 3 mesece. Ekskurzisti se najbolj čudijo ogromnim kletem in sodom, odnosno tankom. Pivo leži v lesenih sodih, betonskih kadeh, ki drže do 600 hI. kovinsko-emajliranih tankih, ki drže po 330 do 420 hI, v lesenih posodah, ki drže posamezne 25 do 100 hI, vse skupaj pa okrog 50.000 lil. To bi bila že prava poplava, če bi se toliko pijače razlilo hkrati. Zdaj. jioletne mesece, se je »razlije« okrog 10.000 hI na mesec. Predno je pivo zrelo za konzum, traja celotni proces od ječmena do piva najmanj 6 mesecev. Iz tega vidika se morajo ocenjevati težave industrije piva. Brez mehaniziranega obrata v točilnici (kjer natakajo pivo v sode) in v stekleničnici (kjer ga točijo v steklenice), bi ne bilo tako lahko spraviti toliko piva v promet. Tako pa teče pivo tako-rekoč po tekočem traku iz kleti v točilnico, kjer polnilni stroji (avtomati) polnijo posode tako hitro, da pivovarna lahko vrže na trg v enem samem dnevu okrog 1000 hI piva. Dosegla je pa že rekord 1200 hI, V stekleničnici so zaposlene ženske, v točilnici pa moški. — Ekskurzisti opazijo, kako skrbno preizkušajo posodo, predno jo uporabijo. V stekleničnici se steklenice čistijo v automatskih Mapravah in posebno izvežbane delavke preizkusijo sleherno steklenico, če ni morda v nji ostal vonj po petroleju ali kakšiii drugi tekočini. V točilnici pa sodar pazljivo pregleduje sode, čeprav so bili prej že preizkušeni v takozvani smolami. V smolami umije umivalni stroj po 240 sodčkov na uro. Umiti sodčki romajo po tekočem traku k drugemu stroju, ki jih znotraj ostnoli ter desinficira. Osmo-ljene stroje preizkusijo v vodi, če drže; potapljajo jih napolnjene z zrakom ter hermetično zaprte. To so glavni obrati pivovarne. Duša vsega obrata je pa strojnica s kurilnico ter električno centralo. Pri sedanjem konzumu ta centrala, ki bi lahko napajala z električno energijo manjše mesto, producira na mesec okrog 60.000 kilovatnik ur toka. Imajo tri parne kotle različne kapacitete. Parni stroji proizvajajo po 550, 250 in 180 Ks energije. Centrala ima 4 generatorje. Omeniti je treba, da ima pivovarna tudi kompletno hladilno napravo. K obratu spada še cela vrsta delavnic, sodarska, mizarska, mehanična itd. Razumljivo je, da ima pivovarna precej velik vozovni park s 10 tovornimi avtomobili in številnimi drugimi vozovi. Važno je tudi, da ima pivovarna tudi svoj vodovod ter da uporablja mehko in trdo vodo. Po vodovodu priteka izpod šišenskega hriba mehka voda, ki jo uporabljajo za kuhanje piva. Razen tega imajo še dva vodnjaka s trdo vodo; eden je vedno v rezervi za hlajenje, kondenzatorje, čiščenje in vse druge namene. Ko si ogledaš vse to, kar smo le bežno našteli, začneš gledati na pivo kot produkt posebne umetnosti, ki se je razvila v stoletjih do sedanje tehnične izpopolnitve ter racionalizacije, tako, da se človek lahko ponaša, da je ustvaril pivo ter začel konkurirati naravi, ki nam daje vino... Ljubljanski tramvaj in Žale D . , . . Ljubljana, 25. julija. rn blagoslovitvi Žal je bilo zelo mnogo občudovanja in hvale, menda najbolj so se pa Ljubljančani razveselili županove ugotovitve, da vsa krasota Zal ne pomeni niti najmanjše obremenitve davkoplačevalcev, čeprav Žale veljajo nad 4 mili-jone dinarjev. Ljubljanski gospodarji kar verjeti niso mogli da mestni občini ni bilo treba in tudi ne bo treba prav nič doplačati k stroškom za Zate, ker bo vse izdatke za Žale nosil .Mestni pogrebni zavod kot samostojno podjetje mestne občine ljubljanske. Ljubljančanov torej Žale nič ne veljajo, ker se bodo plačale same. Med zadovoljnimi davkoplačevalci je bilo pa le malo takih, ki bi se bili spomnili, da bodo Žale plačale ne samo sebe, temveč bodo prav izdatno pomagale tudi električni cestni železnici Zaradi Žal se je namreč promet na svetokriž-ki progi zelo povečal in ta že doslej aktivna proga je postala prav pomemben vir dohodkov za v celoti pasivno električno cestno železnico. Dolenjska stran Ljubljane in prebivalstvo ob šentviški progi bi moralo posebno ceniti Zale, saj jim Žale pomagajo, da se lahko s tramvajem vozijo v Ljubljano in da zato cene parcelam ob šentviški pro gi rastejo. Zveza tramvaja in Žal ter razmerje med Žalami in tramvajem sta pa zanimiva še z druge strani, saj nam prav nazorno pričata, kaj pomeni . načrtno dobro gospodarstvo Ko je sedanja mestna uprava pričela misliti, kako bi uresničila že zastarele in zarjavele sklepe prejšnjih mestnih uprav glede prepotrebnih novih mrtvašnic in ko je imela v lokah načrte mojstra Plečnika za Žale, je najprej potegnila tramvajsko progo do Sv. Križa in 5. oktobra 1938 zvezala pokopališče in mesto z električno cestno železnico. Nova tramvajska proga je sicer veljala poltretji milijon dinarjev, vendar je bila pa svetokrižka proga takoj aktivna ter se naglo sama plačuje. Promet na njej je tako živahen, da je zlasti zaradi nje zrasel promet na vsej električni železnici za 15%. Ni nam treba govoriti, kako zelo je bilo prebivalstvu ustreženo s svttokrižkim tramvajem, zato pa moramo podčrtati, da je njenih uspehov najbolj vesela uprava cestne železnice ter njena lastnica — mestna občina ljubljanska. Ko smo odprli Žale, se je pa promet na sveto-križki progi tako pomnožil, da popoldne navadno vozijo tramvaji že na vsakih 6 minut in je pri vsakem pogrebu na razpolago toliko vozov, da pogrebcem ni več treba a čakanjem gubiti časa. Kadar se bodo pa ljudje še bolj navadili Žal, bo cestna železnica gotovo takoj vpeljala redni promet s 6 minutnimi presledki. In še več! Načrtno gospodarstvo je tudi omogočilo, da bo že letos tramvajska proga od železniškega prelaza v Mostah podaljšana do samostana karmeličank. Tudi če na Žalah ni ravno pogrebov, je tam vedno dosti ljudi, ki hodijo kropit, prav mnogo pa tudi takih, ki prihajajo Žale občudovat, saj so vsak dan lepše in popolnejše. Žale so torej že danes velika privlačnost Ljubljane in med najbolj priljubljenimi sprehodi Ljubljančanov. In menda ni nikogar med obiskovalci Žal, ki bi jih ne hvalil ter ne izrekel želje, da bi se čimprej povečale tja čez Šimenčevo vrtnarijo". Pri pogrebih se pa vedno spet čuje splošna želja, naj bi se pogrebi razvijali skozi izhod Žal ob gospodarskem poslopju ter dalje po čim najlepše urejenem prostoru med Žalami in pokopališčem v pokopališko kapelo. Tako torej vidimo, kako je tramvaj pomagal Žalam k uresničenju in kako sedaj Žale pomagajo tramvaju ter množe njegove dohodke, da s tem tramvaj in Žale vzajemno lajšata bremena davkoplačevalcem in sploh ljubljanskim občanom. To vzajemno dopolnjevanje dveh mestnih podjetij je tisti plod ^načrtnega dobrega gospodarstva, ki ga danes vidijo že vsi občani in ki mestno upravo bodri k še nadaljnjemu doslednemu izvajanju do skrajnosti premišljenega načrtnega gospodarstva. Razmerje tramvaj^— Žale — tramvaj je »ajočitnejši dokaz, da je načrtno dobro gospodarjenje pravo jamstvo za zdravi napredek našega mesta! Plodove vzajemnosti tramvaja in Žal pa poleg mestne občine že občutijo tudi lastniki sosednjih zemljišč, saj so hišice pričele tudi na tej strani Ljubljane rasti kakor gobe po dežju. Nekateri se sicer še boje vonjav iz tovarne za klej, toda tudi tu so mestni uradi napravili red in s strogimi odredbami očistili zrak. Z nakupom zemljišča Obnove je pa občina dobila tudi prostor za regulacijo Šmartinske ceste in za njer.o ureditev. Ker smo že opisali koristi tramvaja in njegove zveze z Žalami, moramo tudi pogledati, kako je pri Mestnem pogrebnem zavodu, ki je Žale zidal in jih bo moral tudi plačati. Kak or tramvaj je tudi pogrebni zavod še pred kratkim za občino in njene linance pomenil prav bridko poglavje. To mestno podjetje je bilo zares vedno čemeren in kisel bolnik Skoraj čudežno je ozdravel in sedaj se tam na sončnih Žalah podjetno razvija in dela nove načrte kakor njegov predsednik, član mestnega sveta g. Stanko Sušnik. S predsednikom upravnega odbora Mestnega pogrebnega zavoda ni mogoče govoriti v Vzajemni zavarovalnici, kjer ima kot ravnatelj oddelka za elementarne nezgode dela čez glavo in se zato vsakdo čudi, kako se je mogel žrtvovati še za pogrebni zavod ter ga postaviti spet na noge. Predsednika upravnega odbora Mestnega pogrebnega zavoda g. Sušnika smo pa popoldne našli na Žalah prav dobro razpoloženega in smo ga zato po svoji novinarski dolžnosti takoj navrtali ali — kak or se učeno reče — intervjuvali. Ker je bil pa predsednik Sušnik posebno dobre volje in od sile tajinstven, smo vrtali še globlje, da smo prišli do prav razveseljivih namigavanj in novic. Že po veselem in zadovoljnem predsednikovem obrazu sodimo, da mu je uspelo premakniti z mrtve točke vprašanje razširitve Žal in njih dokončne dopolnitve v najpopolnejše preddvorje božje njive. »Res sem našel dosti uvidevnosti pri sosedu Žal in upam, da bomo Ljubljančane kmalu presenetili s povečanimi Žalami in z potrebnimi novimi poslopji na njih. Uvidevnost drugih sosedov in čut za pieteto nam bosta pa gotovo pomagala uresničiti tudi vse druge načrte, da bodo odpravljene vse motnje pri pogrebih ter bo dostojno urejen ves prostor med Jaršensko cesto in cesto Med hmeljniki ter pokopališčem. Kar se pa podrobnosti tiče, bodo vse kapelice v kratkem dobile prekrasne lestence, ki jih doslej pasarski mojstri niso mogli izdelati zaradi pomanjkanja iz inozemstva uvoženega materiala. Tudi vodnjak pred kapelo sv. Nikolaja bo v kratkem poživljal svojo okolico, a mislimo že tudi na nove uniforme uslužbencev pogrebnega zavoda ter pripravljamo tudi še druge praktične in presenetljivo lepe spremembe, ki bodo povečale dostojanstvo pogrebov.« Tako nam je torej predsednik Sušnik obljubil marsikaj lepega, zato smo ga morali vprašati tudi, Skoraj malo nevoljen je predsednik Sušnik odgovoril: »Gotovo mislite, da je pri pogrebnem zavodu še vedno vse pri starem. Poslopje pogrebnega zavoda na Ambroževem trgu nam je seveda še veliko breme, saj je bilo treba tedanji upravi za nakup in adaptacije najeti posojilo nekaj čez 2,125 000 din. Ker ni bilo denarja, je ta dolg narasel na blizu 2,600.000 din, da bomo morali anuiteto po 127.500 dinarjev plačevati vsako leto tja do 1. 1954. Morali smo torej pričeti varčevati na vseh koncih in krajih. Prej je bilo v pogrebnem zavodu 7 uradnikov, sedaj pa zelo povečano delo v redu opravljajo 3 uradniki in res delajo večkrat tudi po 12 ur na dan in še več, če zahteva potreba. Tako smo osebno režijo zavoda, ki je 1. 1935-36 znašala nad 331.000 din. znižali na dobrih 140.000 din. Ko smo pogrebni zavod prevzeli, je bil mestni občini samo na priznavalninah dolžan blizu 477.000 din. Sploh pa takrat ni bil nikdar aktiven, čeprav je bil promet večji in so bili znatno večji tudi dohodki. Ce bi bili prej dobro gospodarili, bi bil lahko imel po 500.000 do 1,000.000 dn čistega dobička, dobili smo pa same dolgove in povrhu še za 459.000 din neporavnanih računov in raznih neizterljivih zaostankov, ki smo jih večji del morali odpisati, čeprav je bilo med njimi celo nekaj takih računov, ki je bil denar zanje deponiran na sodišču. Sedaj dubi-oznih terjatev sploh nimamo več. Prej so naročali drage krste v Subot ici, sedaj nam pa lepše mnogo ceneje izdelujejo domači obrtniki. S slabim gospodarjenjem je pogrebni zavod prišel tako daleč, da je prejšnja uprava morala skleniti, da se pogrebi ne smejo poceniti polnih 20 let. Če bi bile prejšnje uprave bolje gospodarile, bi bili pogrebi sedaj za 30% cenejši, nam je pa vendar uspelo, da so pogrebi z Žal oenejši za 10%.« kako bo s plačevanjem vseh teh krasot Kako je pa s poslopjem na Ambroževem trgu? »Dolg na hiši smo od 2,600.000 znižali že na 2,351.500 din in redno plačujemo anuitete. V poslopju imamo na stanovanju 17 strank in vojaški urad. Stanovanja so gotovo najcenejša, saj stranke plačujejo mesečne najemnine od 97 do 180 din, a največ strank plačuje po 114 din na mescc. Za 3 stanovanja dobivamo na mesec po 227.50 din in za najlepše stanovanje z dvema sobama in pritik-Iinami pa samo 250 din. Zaradi najemnin nam pač nikdo ne more očitati nesocialnosti! Stanovalci ostanejo še v poslopju, pač se pa v dosedanje prostore pogrebnega zavoda preseli najbrž ves mestni socialni urad iz Mestnega doma. Socialni urad bo imel dovolj prostora in bo zato mogoče v Mestnem domu izprazniti še kak prostor. V Mestnem domu bo ostal samo še mestni fizikat in pa seveda predvsem tudi mestni gasilci ker je bil zanje zidan. Stanje pogrebnega zavoda 1 bo izboljšano tudi s to najemnino. Zelo olajšano bo pa stanje pogrebnega zavoda tudi s prodajo barake in zemljišča na Meksiki Narodnemu inva-lidsk emu fondu v Belgradu, ki tamkaj zida težko pričakovani Invalidski dom.« Ko smo zvedeli za usodo poslopja pogrebnega zavoda na Ambroževem trgu in trhle barake ob Jegličevi cesti, se nam je skrb za plačevanje Žal že precej ohladila, vendar smo pa prijaznega predsednika še vprašali: Kako je torej s plačevanjem Žal ? »Za Žale smo pri SUZOR-ju dobili 2 milijona din posojila s b% obrestmi in amortizacijo 265.00) dinarjev. Redno smo vse plačevali in saldo tega dolga je 1. julija znašal natanko 1,521.961.48 din. Se predno so bile Žale blagoslovljene, smo torej lahko plačali že skoraj pol milijona dolga. Vendar ima pa Mestni pogrebni zavod sedaj tudi še rezerve in vsako leto smemo računati na prebitek, da bomo brez zadrege plačali dolg. Seveda smo plačali tudi za zemljišče nad 254.000 din in prepričan sem. da se pogajanja s sosedom Šimencem ne bodo razbila ob dvomu v naš kredit Ker pa bodo Žale veljale nad 4 milijone din, smo tudi pri Mestni delavski zavarovalnici najeli zanje 1,500.000 din posojila. Ker še niso predloženi vsi računi ,. Žale, to posojilo še ni izrabljeno, a ostanek bomo plačali iz lastne rezerve, da davkoplačevalci z Žalami ne bodo prav nič obremenjeni. Nasprotno, saj imajo sedaj z Žal za 10% cenejše pogrebe in vse mogoče prednosti, prav tako smo pa tudi za duhovščino kupili lep avtomobil in ji olajšali prevoz. Kakor je vsa naša javnost zadovoljna z Žalami, tako smo bili tudi mi popolnoma potolaženi z odgovori predsednika pogrebnega zavoda gosp. Sušnika, vendar nas |e pa njegov na hladne račune, na premišljene načrte in na dobro gospodarjenje postavljeni optimizem upravičil še k vprašanju: S čim bodo najprej izpopolnjene Žale? »Če bo šlo vse po sreči, z razširitvijo Žal na vrtnarijo soseda Šimenca, z zidanjem kapelice sv. Družine in kapele za umrle vojake, z ureditvijo cvetličarne na Žalah in z ureditvijo prostora med Žalami in pokopališčem, da bo »Zadnja pot« z Žal šla po prelepem vrtu na pokopališče. Najprej bomo seveda poskrbeli za opremo in olepšanje dosedanjih kapelic in velike molilnice. Naposled naj Vam tudi_ to izdam, da so Žale občudovali že gostje iz Sofije in izrazili željo, naj tudi bolgarska prestolnica dobi po načelih Žal urejeni Vseh svetih vrt.« Prijaznemu predsedniku pogrebnega zavoda g. Sušniku smo se lepo zahvalili za tako razveseljive novice ter zadovoljni spet sedli v tramvaj in pre-mišljevali, koliko lepih zgradb in koristnih naprav bi bila mestna občina ljubljanska že lahko napravila, če bi bile tudi prejšnje uprave tako dobro gospodarile po vsestransko pretresenem načrtu. Vzajemnost tramvaja in Žal je res neovrgljiv dokument uspehov dobrega načrtnega gospodarstvi in nesebičnega dela sedanje mestne uprave za koristi vseh občanov. Tabor slov. katoliških dijakinj v Kamniku Slovenska dijaška zveza je tudi letos priredila svoje tradicionalno zborovanje. Armada 230 zavednih katoliških dijakinj se je zbrala v Kamniku, da bi v teh težkih časih jasno in odločno izpovedala svojo zvestobo Bogu, narodu in državi. Prve zborovalke, ki so hotele na taboru pokazati tudi svoje športne zmožnosti, 60 se pripeljale v Kamnik že v petek, 19. t. m. zvečer. Že zgodaj zjutraj smo naslednji dan videli na šport, igrišču, sestavljenem iz treh pododdelkov naše simpatične šj>ortnice pri jutranjem treningu. V ledeno mrzli Nevljici pa 6i videl naše junaške plavalke. Po končanih tekmah, katerih rezultate smo že objavili, smo se podale v zborovalne dvorane, jih okrasile in pripravile vse potrebno za prihod ostalih udeleženk tabora. Z zastavo na čelu smo čaksle na večerni vlak, 6 katerim so se pripeljale naše tovariške. Ves vlak je tonil v morju zastav in ži- Kralj boter viničarskemu otroku Sv. Miklavž pri Ormožu, 24 julija. Lepa prastara fara Sv. Miklavž pri Ormožu, ki objema glavni del vinorodnih Jeruzamelskih goric — zato pa izpolnjujejo tudi pretežni odstotek fa-ranov revni viničarji — je v nedeljo, dne 21. julija doživela srečen dan. Veliko odličnih gostov je že sprejela, saj je prevzv. lavantinski vladika dr. Ivan J. Tomažič, ki se rad povrača na dom njen sin, a kraljevega zastopnika le še ni imela časti sprejeti. Minulo nedeljo pa je prvič dočakala ta dan. Zdravi viničarski družini Matija Jerebica v Ilovcih 34 se je rodil deveti sin, kateremu je blagovolil kumovati Nj. Vel. kralj Peter II., ki je v ta namen preteklo nedeljo poslal k nam svojega zastopnika v osebi gosp. art. polk. Petra I. Kilerja iz Maribora. Naša fara se je na ta dan dosa Ana žič-kar obha ja danes 80-letnico svojega rojstva. Dolgo vrsto let že vodi svojo priznano gostilno v zadovoljstvo vseh gostov, Kljub visoki starosti je naša slnv-ljenka še vedno čila, zdrava in vesela ter se s smehom nu ustih pogovarja s svojimi gosti o dobrih starih časih. To je pravi ti|> slovenske /ene. Vedno je rada priskočila na pomoč, vsakomur, ki je je bil potreben in še danes se ravna po svojem lepem geslu: odprte roke, od|>rto srce. S pokojnim možem sta živela v vzornem zakonu, toda le prekmalu ga ji je ugrabila smrt. Po njegovi smrti je sama prevzela gostilniški obrat in ga vodi zelo uspešno še danes. Svojim otrokom je bila najboljta mati in vzgojiteljica. Njen sin Anton ima v Ljubljani ugledno gostilno »Pri Jerici« (nekdaj pri Perlesu) v Prešernovi ulici. Vzorni krščanski ženi in zavedni Slovenki prav iskreno čestitamo k visokemu življenjskemu jubileju in ji želimo še dolgo vrsto srečnih, zadovoljnih in zdravih let. Avtomobilisti, v nedeljo vsi v Planino I V idiličnem obmejnem kraju, v Planini pri Rakeku, bodo letos avtomobilisiti in inotociklisli praznovali svojega patrouu sv. Krištofa v nedeljo, dne 28. t. ni. V drugih deželah imajo uvloniobilisti iu motuciklisti romarske kraje, kamor se vsako leto jioda ua tisoče avtoniobilistov in motor,iklihtov, da proslavijo svojega zaščitnika. Ker pri nas takih romarskih krajev ni, kamor I »i se avtomohilisli in motuciklisti vozili jiočnstit sv. Krištofa, si je Slovenski avtomobilski klub zamislil združili to proslavo /. družabnim izletom ter prirejati tako izlete: vedno na drugem kraju, da tako seznani avtoiiio-biliste in motocikliste z lepotami naše ožje domovine. Letošnja izbera je padla na Planino pri Rakeku iz razloga, ker bo tam istega dne slovesna blagoslovitev in otvoritev nove obmejne carinske zgradbe, za katere graditev se je Slovenski avtomobilski klub boril dolgo vrsto let. Vsak avtoniobilist odhaja v Planino po volji, ker bi skii|)eii odhod z ozirom na to, da se bodo proslave udeležili avtomobilisti in motoiiklisti iz vse Slovenije, ne bil priporoči j i v. Sestanek je v Planini ob 10 dopoldne pred novim carinskim poslopjem, kjer bo cerkveno opravilo blagoslovitve motornih vozil, nakar bo sledila svečana otvoritev in blagoslovitev nove carinske hiše. Po mali zu-kuski se odpeljejo izletniki v Novo vas, da si trnu ogledajo pojete brezmotornih lelal. V gostilni Le narčič Stanko v Novi vasi bo pripravljena zgodnja večerja za udeležence, ki bodo isto naročili najpozneje do petka 20. t. m. dopoldne v tajništvu Avtokluba, telefon št. 41-93. Odhod iz Nove vasi po lastili volji. Osebne novice — Iz vojaške službe. Upokojen je na svojo prošnjo pehotni brigadni general Mihajlo Golubovič in preveden v rezervo ter obenem odlikovan z redom Belega orla 3. stopnje. Prevedena sta rezervni pehotni poročnik Emil Šmit v letalstvo in rezervni letalsfd podporočnik Anton Rojk v pehoto. Upokojen je duhovnik 4-2 N;ko Fantela. Za uradnika 8. pol skup. gradbenega inženirja je postavljen uradniški piipravnik 8. pol. skup. Gorazd Berce. Za uradnico 10. pol. skup. je postavljena diplomirana bolničarka Amalija Vrhovšek. Izpit za aktivnega poročnika vojne ladje 2. razreda je napravil poročnik fregate Maksimilijan Kocjančič. T^odMtvoi opiihcu LJUBLJANA PASAŽA nebotičnika — Banovinska pomoč za oškodovance po toči. Še nobeno leto niso ujme tako razsajale kakor letos in na mnogih krajih je toča napravila toliko škode, da je kmečko prebivalstvo ostalo brez upanja, da bi moglo letos še kaj pridelati. Temu prebivalstvu bo treba nujno priskočiti na pomoč in prvo podporo je banska uprava nakazala kot prvo pomoč oškodovancem po toči v okraju Celje 85.CC0 din, v okraju Konjice pa 45.000 din Te podpore so bile že odposlane na okrajna načelstva, ki bodo denar razdelila med najboli potrebne kmetovalce. Podpore so namenjene za nakup semenja, umetnih gnojil, škropil in drugih kmetijskih potrebščin. V imenu prizadetega prebivalstva prisrčna zahvala. občine v Sloveniji, ki bi prezrla naš apel in pričakujemo še nadaljn|a nakazila ozirema zagotovila. Zgoraj navedenim občinam se iskreno zahvaljujemo v nadi, da bodo one, ki so prispevale le nizke zneske, poskrbele z'a to, da s prihodnjim proračunom nakažejo viš|e prispevke — Protituberku-lozna zveza v Ljubljani. — Razpisi. Vojno ministrstvo sprejme 15 zdravnikov in 5 lekarnarjev v aktivno vojaško službo zaradi izpopolnitve sanitetne stroke z aktivnimi sanitetnimi in lekarniškim častniki. Prošnje je treba vložiti najpozneje do 31. marca 1941. — Za vojaško državne gojence za študiranje medicine in farmacije se sprejme 40 slušateljev medicine in 5 slušateljev farmacije. V internatu vojaških gojencev medicin-cev v Belgradu bodo imeli brezplačno stanovanie in hrano in druge ugodnosti. Prošnje morajo interesenti vložiti najpozneje do 15. avgusta 1910. — Vojno ministrstvo sprejme 15 inženirskih podčastnikov-radiotelegrafistov nn enoleten tečaj. Po končanem tečaju bodo poslali nižji vojnotehnični uradniki 4. razreda inženirsko-tehnične stroke v radio-telegraf-ski panogi. Prošnje je treba vložiti do 10. avgusta 1910. — Topniško- tehnični oddelek vojnega ministrstva sprejme gotovo število avtomehanikov. Proš-nie je treba vložiti čimprej. — Vojaška glasbena šola v Vršcu sprejema gojence. Prošnje je treba vložiti do 10. oktobra 1940. — Bolničarska podčastniška šola v Nišu sprejme gotovo število gojencev. Prošnjo je treba vložiti najpozneje do 15. seotembra 1940. — Podrobnosti zvedo interesenti iz »Službenega vojnega lista« št. 27 z dne 20. julija 1910, ki ga dobe na vnogled na vojnih okrožjih oziroma na vseh orožniških postajah. p.o dh&avi trmEi ai^i u^u tLLiui[ziixuj rnui^ijiiiTiainiirrinrEtij iumHnii u^innai uijTUfrniiuirK mauUin tni * Nov rektor zagrebške akademije za glasbo 'n gledališko umetnost. Te dni je bil na zagrebški akademiji za glasbo in gledališko umetnost izvoljen za rektorja znani orglarski umetnik in skladatelj profesor Franjo Dugan, za prorektorja pa skladatelj baletnih del Franjo Lhotka, ki je bil dcslej rektor akademije. Izvolitev mora potrditi hrvaški ban, niprofesor.vnc-otroci.BlZ * Zagrebški botauični vrt zaprt sredi poletja. Te dni so bili Zagrebčani neugodno presenečen«. To neugodno presenečnje jim je priredila uprava botaničnega vrta s tem, da so pred dvema dnevoma obiskovalci vrta našli na vratih tablico z napiasom »Zaprto«. Uprava botaničnega vrta je izjavila, da je vrt zaprt zato, ker ni sredstev za plače delav-cem-vrtnarjem, niit toliko sredstev ni, da bi se vzdrževale steze in pota po botaničnem vrtu. Zaradi tega je popolnoma ustavljeno urejevanje botaničnega vrla in so ga zato za občinstvo zaprli. * Nove maksimalne cene za kruh v Zagrebu. Hrvatski ban dr. Šubašič je odredil, da veljajo do nadaljnjega na področju mesta Zagreba sledeče ceni: kruha: Beli kruh (teža 750 gr) 4 dinarje, polbeli kruh (teža 900 gr) 4 dinarje, črni kruh (teža 1050 gr) 4 dinarje. Nove cene so stopile v veljavo 24. julija. * V Zagrebu bodo zgradili moderno avtobusno postajo. Na zemljišču za zgradbo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev nameravajo zgraditi moderno avtobusno postajo- Ta prostor je po mnenju rnerodajnih čin.teljev najpripravnejši, ker leži v središču mesta poleg železniške postaje. Zgradba bi bila pritlična z vsemi prostori za čakalnice in pisarne. Veljala bi okrog 800.000 dinarjev. Ta avtobusna postaja bi biLa odhodna postaja za vse avtobuse, ki opravljajo promet v Eagrebu ali s posameznimi mesti banovine Hrvatske razun mestnih avtobusov, ki boc'o obdržali še naprej dosedanje postaje v po-sameznih mestnih ulicah. * 20 milijonov dinarjev za šolska poslopja v Dubrovniku. Dr. Miše Kulin, kurator zapuščine Ra-čič je dubrevniški občini sporočil, da je imenoval odbor, ki bo opravi! vse naloge v zvezi z zapuščino. V odbor je imenoval tri ugledne dubrovnifke osebnosti. Temu odboru je dr. Kolin takoj dal na razpolago 20 milijonov d;narjev. Iz tega denarja se bodo zgradila poslopja za ljudske šole, meščansko šolo, navtično šolo in trgovsko akademijo. Nadalje bodo porabili dva milijona dinarjev za popravilo dubrov-niškega vodovoda. * Zagreb je v preteklem tednu pojedel nad četrt milijona kilogramov sadja in povrtnine. Na za- Ljubljana, 26 iuliia Radio Ljubljana Petek, 26. julija: 7 Jutranji |K)zdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan veuček veselih zvokov (plošče) — 12 Iz naših krajev in gajev (plošče) — 12.30 Poročilu in objave — n Nupovedi — 13.02 šrumel štirje fantje — 14 Poročilu — 14.10 Turistični pregled Tujsko-prometne zveze — 19 Napovedi in poročiia — 19,20 Nuc. ura: Agrarna reforinu na Hrvatskem (dr. Nikola Lalič, Zgb) — 19.40 Objave — 20 Za planince — 20.10 Gospodinjska posvetoval-nicu (ga. Helena Kelhur) — 20.30 Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove, pri klavirju prof. M. I.ipovšek — 21.15 Siinf. glasbene slike (plošče) 22 Napovedi in poročila — 22.13 Koncert na lutnji (Stanko 1'rck). Drugi programi Petek, 26. julija: Belgrad: 20.20 Zabavni koncert. — Zagreb: 20.30 Cesar Franckove skladbe. — Bratislava: 21 Orkestr. koncert. — Praga-Brno: 21.25 Mozartova koncertna simfonija, — Sofija: 19.50 Massenetov »Werther«. — Beromiinster: 20.10 Vojaška godba — 20.50 Jodlerji. — Budimpešta: 20.10 Havdnove skladbe. — Stockholm-Horby: 20.35 Kabaret. — Trst-Milan: 22.10 Melodije. — Rim-Bari: 20.30 Simf. koncert. — Kodanj: 20.10 Večerni koncert. — Sottens: 21.50 Planquet-tejeve skladbe. Belgrajskn kratkovalovna postaja: Yua, Yub (49.18 111): 19.40 Poročilu v slovenščini — Yii!>, Yug (16.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.1H) Oddaja za Severno Ameriko. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Poizvedovanja Moška ura je bila najdena 21. julija v kopališču Štern pri Savi. Dobi se pri vratarju na porti frančiškanskega samostana v Ljubljani. LE Zadn|ikrai i Revolucionarna epopeja iz burne francoske zgodovine. - Ob IG., 19. in 21. uri PLES NA VULKANU (11. i irratci: 01'HTAV (lllf DOEN8, SYBILLE SCHMITZ iu TKU LINC1KN KINO UNION telefon 23.31 Samo še danes napeta kriminalna drama ameriških tajnih detektivov. Genftlemait vlomilec KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16,19 in 21 V I — Rezervnim častnikom sporočamo, da se bodo izdajale železniške legitimacije iz tehničnih razlogov le enkrat mesečno. Prijave se bo zbiralo do 5. vsakega meseca nakar se bo naročilo skupno izvršilo. Opozarjamo radi tega vse tovariše, da ne čakajo z naročilom železniške legitimacije do poslednjega dne, ko jo rabijo. — Uprava pododbora Združen|a rezervnih oficirjev v Ljubljani. — Pošta Bogomolje na otoku Hvaru prejema pogosto pošiljke za Selca na otoku Braču in Selca pošta Starigrad, nasprotno pa pošiljke za Selca pošta Bogomolje šele jireko pošt Selca, Dalmacija (na otoku Braču) in Starigrad. Opozarjajo se pošiljatelji takih pošiljk, da v dostavi teh pošiljk na njih napišejo točne naslove: Selca, pošta Bogomolje, Selca, pošta Stari grad, Selca na otoku Braču ali Selca Dalmacija, Selce, Hrvatsko pri-morje, Selce nad Skofjo Loko. — Bolečine pika čebel, komarjev itd. Vam odvzame Tschamba Fii. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. — Pri neredni stnlici, napetosti črev zaradi zapeke prav odlično odvaja naravna »Prnnz-Jnsctova« grenka voda zaostanke prebave, nakopičene v črevili. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Joselovn« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Kug. po min. soc. pol. In n. zrtr. S br. 15.485. 25. V. — V dopolnitev že objavljenega poročila o prispevkih občin v »Sklad za zdravljenje jetlčnih bolnikov« v višini din 1250.— obveščamo javnost, da so prispevale v ta sklad v zadnjem času še te-le občine: Grosuplje din 1500, Dovje - Mojstrana din 100. Teharje din 100, Križe na Gor. din 50, St Jurij pri Grosupljem din 600, Maribor din 1000, Radovljica din 400. Blagovica din 50, Št. Vid pri Grobelnem din 100, Zagorie ob Savi din 100 in Ljubljana din 2000. — Doslej torei skupno din 7250. — Od nekaterih občin imamo zagotovila, da bodo v prihodnjem občinskem proračunu za ta sklad predvidele primerne vsote. Nadejamo se, da ne bo grebškem trgu so se zadnji čas podražila jajca za 10 do 25 par pri komadu, vendar samo za debela jajca. Vsaki dan je na trgu več raznovrstne povrtnine. Pretekli teden so pripeljali na zagrebški trg štajerski krompir po 3 dinarje kilogram. Sadja letos ni veliko. Kar ga pride na trg, je slabše kakor lani, zato pa mnogo dražje. Iz Dalmacije so pripeljali prvo grozdje po 16 dinarjev kilogram, iz Sente pa prve dinjc po 8 dinarjev kilogram. Sadja in povrtnine je bilo v tržnico na debelo pripeljanih pretekli teden nad četrt milijona kilogramov in vse to je Zagreb zavžil. Samo paprike je bilo nad 100.000 kilogramov. _ * Bitka med cigani. V eni preteklih noči je lirišlo v novosad^fti. okolici do krvavega obračunavanja med dvema skupinama ciganov. Zakaj jo prav za prav nastal boj, se ne ve Cigani so streljali in se klali z noži in drugim orožjem. Ko se je pojavila policija, so se razbežali na vse strani na vozovih. S seboj so tudi od|>eljali 12-letnega dečka, ki je bil najhuje ranjen. Od doslej prijetih ciganov se je moglo zvedeti, da jih je veliko hudo ranjenih, pa se niso podali v bolnišnico. Omenjenega dečka so cigani s|)otoma izročili v bolnišnico, nato pa bežali naprej. Deček je umrl, ne da bi se prej zavedel in doslej še' niso mogli ugotoviti njegove identitete. Policija in orožništvo zasledujeta pobegle cigane in iščeta ranjence.' * Skrivnosten zločin v vasi. V eni preteklih noči je bil v svoji hiši v vasi Djurdjicu pri Belo-varju uinorjsu ugledni posestnik Josip Štafanac. Po sledovih so ugotovili, da je zločin izvršila oseba, ki so ji bile domače razmere dobro znane. Zločinec je v kuhinji snel obe krili okna in so splazil v kuhinjo, kjer jc spal Štefanac, kateremu je zadal s sekiro smrtni udarec. Okrog ene ponoči je Šlefančeva žena, ki je spala v sosednji sobi, šla na dvorišče in slišala, knko njen mož lirope. .Sla je v kuhinjo in videla, da ima mož vso glavo krvivo. Takoj je poklicala sosede, ki •so o zločinu obvestili orožnike. Motiv zločina ni znan, tudi ni zločinec zapustil nobenih sledov. * Dva zločincu ušla veialom. Okrutna zločinca Andrija Zivko In Andrija Jakopin, ki sla dogovorno zadavila Terezijo Bedekovič, priležnico Živka, nakar je Živko sežgal truplo v peči in dobil za to 1000 din od Jukujuna, Terezijinega brata, ki hi rod podedoval sestrino posestvo, sta bila pred okrožnim sodiščem v Kjelovarju dne 23. aprila letos obsojena na smrt na vešaiih. Sedaj pa je stol sedmorice v Zagrebu spremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo. Oba zločinca sta vsa zadovoljna pokušala sodbo, ki ju je rešila smrtne kazni in upata, da bosta svoj čas še prišla na svobodo * Novo podružnico Državne hipotekarne banke bodo ustanovili v Lsekovcu, važnem središču tekstilne industrije. Podružnica bo začela poslovati že 1. avgusta. Kino Kodeljevo te/. 41-64 a DANES In JUTRI ob 20-30 uri, velefilm v naravnih barvah KARIJERA FREDERICH MARCH — JANET GAYNOR OBTOŽENA DOLORES DEL RIO v filmu iz življenja v pariških varijelejih * Junaška smrt matere. Te dni se je dogodila na cesti Peč-Andrijevica huda avtomobilska nesreča. Z različnim blagom natovorjeni tovorni avtomobil se |e zaradi od dežia zmehčane ceste prevrnil in se kotalil v 20 metrov globoko brazdo. Šofer je povabil več oseb na avtomobil, med njimi tudi Rozo Raičkovič, ki je s svojimi tremi malimi otroki sedela na vrhu tovora. Ko je začel avtomobil padati in se je bližal brezdnu, so potniki poskakali z avtomobila, da si rešijo življenje. Roza Raičkovič pa je najprej rešila svoje otroke, ko je pa hotela še 6amo skočiti z avtomobila, je bilo že prepozno. Avtomobil jo je pokopal pod seboj in obležala je mrtva, medtem ko so njeni otroci odnesli le lažje poškodbe, za kar 6e imajo zahvaliti svoji materi, ki je iskreno ljubezen do svojih otrok plačala »svojim življenjem. Anekdota Ko je bil angleški general Horsford še poveljnik strelskega polka, je prišel k njemu vojak in ga prosil, da mu da dovoljenje za ženitev. Vojak je dejal, da je bil dvakrat odlikovan in da si je prihranil pet funtov. General Horsford pa ni imel rad ože-njenih vojakov «Pridi čez leto dni spet,« reče vojaku, «če boš še vedno pri volji, da se oženiš, 6e boš lahko svobodno oženil,« Točno čez leto dni je vojak ponovil svojo prošnjo. »Ti se torej še vedno misliš ženiti?« ga vpraša general. Vojak odgovori, da še vedno. »Ker torej na vsak način hočeš, se pa oženi,« je dal Horsford svoje dovoljenje. »Nikoli ne bi verjel, da more biti vojak tako dolgo zvest. Tu imaš funt šterlingov kot poročno darilo.« Vojak je zadovoljen spravil denar v žep in dejal: »NajponižnejSe se zahvaljujem, gospod polkovnik. Ampak to pot je druga nevesta.« Na policiji: • Zavore delujejo izborno, karoserija je mojstrsko delo, motor ima najmodernejše hladilo in razvija hitrost 120 km na uro . .,« • Povejte mi, ali mi hočete avtomobil prodati ali hočete naznaniti tata?« p LJUBLJANA Nova delavnica brivskega združenja Včeraj ob 11 dopoldne je Združenje brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani slovesno odprlo v Šelenbtirgovi ulici št. 6. v prvem nadstropju moderno opremljeno in vzorno urejeno delavnico Združenja. K prisrčni otvoritvi je prišel tudi zastopnik g. bana dr. Marka Natlačena, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo dr. Trstenjak, zbornico za TOI je zastopal g. Traven Janko, ljubljanskega župana je zastopal višji svetnik dr. Ar-nošt Brilej. K slovesnosti so prihiteli častni člani Združenja, dalje celotni odbor ter predsednik dam-skega kluba g. Podkrajšek Metod, zastopnica članstva ga. Erna Fettich in zastopnik pomočniške organizacije g. Tavčar Polde. Zastopnike in številne tovariše je v lepo opremljenem lokalu [»ozdravil predsednik Združenja g. Aleksander Gjud, ki je poudaril, da je Združenje 1. 1937 praznovalo svojo 50 letnico. Združenje je eno izmed najstarejših obrtniških ustanov Slovenije ter ima danes 285 članov. Zanimivo je, da je do 1. 1924 Združenje imelo 125 članov, od katerih so v Ljubljani samo trije imeli tudi posla z damskim frizerstvom. V naslednjih letih pa je moda s spremembo smeri dala izreden jsoudarek damskemu frizerstvu, tako da je sjx)četka primanjkovalo sposobnih moči. Dotok vajencev in vajenk se je stalno večal in je danes ri mojstrih v službi 100 vajencev in 230 vajenk. omočnikov je precej več, namreč 290, pomočnit pa 200. Ker se je večina mladega naraščaja učila pri starih mojstrih, ki še niso uvedli damskega frizerstva, se to pozna tudi pri strokovnem znanju sedanjega naraščaja. Zato si je sedanja uprava, ki je 1. 1939 prevzela posle, zastavila za nalogo, da bo svojemu naraščaju, ki se na obrtno nadaljevalni šoli izobrazuje teoretično, omogočila v zadnjem učnem letu praktično strokovno izobrazbo na strokovnih tečajih. Za te tečaje pa je bilo treba urediti zadružno delavnico, ki je sedaj sodobno urejena. Oprema celotne delavnice je veljala 33.000 dinarjev in so Združenju priskočila s fiodporami na pomoč tudi oblastva. V delavnici bodo odslej tudi pomočniški in mojstrski izpiti. Posebne pohvale pa je vredno dejstvo, da so se vsi izpitni komisarji zavezali darovati svoj izpitni honorar v kritje stroškov novega lokala. To tudi dokazuje, da je Združenje na pravi poti, ko se ne plaši žrtev za napredek in procvit slovenskega obrtništva. Zastopnik g. bana, načelnik dr. Trstenjak je za tem čestital Združenju k lepi pridobitvi in želel, naj bi se v njej izobraževal brivski naraščaj v vseh najmodernejših pridobitvah te stroke. Za tem je izročil delavnico svojemu namenu. Združenju so čestitali za tem še predsednik damskega kluba g. Podkrajšek Metod, zastopnica članstva ga. Erna Fettich in zastopnik pomočniške organizacije g. Tavčar. Za tem so si gostje ogledali lepi lokal, ki je urejen poleg pisarne Združenja. V glavni dvorani je ob dolgi steni šest stolov pred velikimi brušenimi ogledali, na mizicah pred njimi pa so vse najmodernejše priprave, povsod je napeljana elektrika in plin. V piosebni celici poleg glavne dvorane sta še dve mizi, namenjeni posebej za umivanje in sušenje las, za kar sta bili nabavljeni tudi najmodernejši holandski hladilni napravi. Na razpolago je tudi aparat za trajno kodranje najmodernejše konstrukcije, tako da bo mladi naraščaj lahko praktično preizkušal najmodernejše pridobitve stroke. Oprema lokala samega je lično izfieljana po navodilih, ki jih je dal iz ]>rijaznosti g. inž. E. Navinšek. Združenje je s to delavnico [pokazalo izreden napredek in voljo izobraziti svoj naraščaj, za kar mu gre vse priznanje, posebno pa agilnemu odboru in njegovemu predsedniku. * 1 Člane JRZ za 11. kraj. organizacijo pozivamo, da se udeleže pogreba umrlega člana in odbornika te organizacije g. Lovrenca Polaka. Pogreb bo danes t. j. 26. t. m. ob pol šestih popoldne z Zal, kapela Sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. 1 Uprava Hubadove župe poživlja včlanjene ljubljanske mešane in moške zbore k pevski vaji danes, v petek, 26. t. m. ob 20 v telovadnici realne gimnazije v Vegovi ulici. Udeležba mora biti sto' odstotna. 1 Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bo-kalcah v Jakopičevem paviljonu je zbudila tako zanimanje in je tako dobro obiskana, da je podaljšana do nedelje zvečer. Vstopnine ni. 1 Izlet SPD: Za izlet na Triglav v času od L do 4. avgusta t. 1. sprejema pisarna SPD v Ljubljani Aleksandrova c. 4-1 prijave do vključno sobote dne 27. t. m., ker mora pravočasno sporočiti oskrbnikom glede prenočišč in prehrane. Kdor želi v prijetni družbi posetiti Triglavsko pogorje, naj se takoj prijavi v društveni pisarni SPD. 1 V nedeljo s «Putnikom« neznanokam. 1 Prve bosanske slive na trgu. Včeraj so se pojavile na trgu jirve bosanske slive, prav lepe in okusne. Bile so j>o 12 din kg. Uvoženih je bilo le nekaj sto kilogramov. Za enkrat si bosanske slive privoščijo lahko le petičniki. Lepe hruške po 14. do 16 din kg. Letina za hruške je bila v Sloveniji prav slaba in bo njih izvoz minimalen, kakor naj>ovedujejo strokovnjaki v sadjarstvu. 1 Pasji dnevi in rekord v zemljiški knjigi. V stari pratiki vidimo, da se pričenjajo s sv. Jakobom pasji dnevi, ki trajajo tja do sv. Jerneja, to je dober mesec. Tem dnevom pravimo tudi doba kislih kumar, ker navadno lokalni reporter ne inore prinašati niknkih večjih senzacij in pretresljivih dogodivščin. Na sodišču vlada sedaj prav idiličen mir. Po hodnikih ni kakor druge dneve običajnega velikega drve-nja, tekanja in žuborenjn. Vse je mirno. Redki so pravdarji, ki se sedaj zatekajo na sodišče. Redki so tudi odvetniki, ki se pojavljajo po dvoranah in na hodnikih. Vse nekam ždi. Čeprav je na videz mir na sodniji, je pa po pisarnah mnogo dela in j>osla. Zemljiška knjiga, ki jo sicer tudi stranke ne oblegajo tako kakor navadno, pa je prav nu prvi dan pasjih dni dosegla velik rekord v takozvanem zemljiškoknjižnem prometu Včeraj so v zemljiški knjigi zaznamovali kar 12 novih kupnih j>ogodb! In za kakšno kupno vrednost? Milijonske vsote so bile zapisane v kupnih jvigodbuh. Kuj>čije so šle v milijone in celotna kupna vrednost vseh prodanih nepremičnin znaša kur 5,000.000 »lin. Redke pa so sedaj vknjižbe zastavne pravice za raznu jx>sojila in menične kredite. Včeraj je bilo vknjiženo neko j>osojilo za 500.000 din. Prav redki pa so sedaj izbrisi posojil. Prvi pasji dan je bil zelo vroč in soparen. Včeraj zjutraj in več ur do|x>ldne je bilo močno oblačno, pojioldne pa je pritisnila taka vročina, da je živo srebro v termometru naglo skočilo šo za več stopinj na 30 stopinj C. Na prostem ob hudi prijjeki je termometer celo kazal 38 stopinj C. 1 Dr. Rodoschegg ne ordinira do konca avgusta. 1 Novi seznami davčnih osnov ljubljanskih davčnih zavezancev 6-0 od danes 25. julija dalje razgrnjeni na magistratu, in sicer za mesarje, pekarne, sedlarje, torbarje, ščetarje, tapetnike, pleskarje, kleparje, kotlarje, vodovodne inštalaterje, ključavničarje, kovače, mehanike, dimnikarje, šivilje, krojače, privatne učitelje in tudi za umetnike. Ti seznami bodo razgrnjeni do vključno 1. avgusta na mestnem poglavarstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na Mestnem trgu. Seznami za zdravnike, Prihodni leden bodo zaceli delati na cesti Maribor - Fram Maribor, 25. jul. Predvčerajšnjim in včeraj zvečer sta se mudila v M'arilx>ru načelnik gradbenega oddelka banske uprave inž. Rueh in šef odseka za državne ceste inž Pire. Oba sta si skujiaj z načelnikom gradbenega razdelka banske uprave v Mariboru inž. Vanckom ogledala na terenu cesto Maribor—Fram. Ob tej priliki smo zvedeli, da so sedaj končane vse pretljiriprave za pričetek del na omenjeni cesti. Banska uprava je i/.jx)slovala pri gradbenem ministrstvu, da je mogoče določiti namestnike za člane režijskega odbora, ki se nahajajo sedaj na orožni vaji ter je eneira teh že imenovala. Je to inž. Roti iz Celja. Pri mariborskem tehničnem razdelku se je že organizirala pisarna režijskega odbora. V najkrajšem času l>o bonska uprava nakazala tudi kredit za pričetek del, tako da bodo lahko prihodu ji te<1en zopet zapeli kramjii in lopate. Predvsem se bo moralo sedaj zakoličiti staro stanje ceste ter še odkupiti na nekaterih mestih jiotreben svet za izravnavo trase in preložitev ovinkov. Že lansko leto je odkujx>vala posebna komisija vzdolž ceste jiotreben svet od lastnikov, vendar pa takrat nekateri jx>sest-niki — četudi so bili vabljeni — niso prišli k razpravi, z drugimi pa se komisija zaradi pretiranih cen ni mogla pogoditi. Zdi se. da se Ihi modernizirala cesta z asfaltno jK»vršino. Kredit za novo cesto je namreč fiksno določen ter ga ni mogoče izpreini-njati. Je pa tako omejen, da bo zadostoval pač za asfaltno obdelavo jx>vršine, ne pa za betonsko. Pri tehničnem razdelku so se oglasili tudi zastopniki tvrdke Shell ter so izjavili, da je asfalta dovolj na razpolago — seveda romunskega.^ ker mehiškega zaradi blokade ni mogoče več uvažati. Potrebno pa bo za ta del ceste okroir 50 vagonov asfalta. Vidi se, da ministrstvo za zgradbe zelo forsira pričetek del na tej cesti, če so se sedanje priprave tako dolgo zavlečevale, ni krivda na ministrstvu in pri banski upravi, temveč so to povzročile splošne razmere, v katerih živimo in ki so lani in letos prevrgle že veliko lepih načrtov. ♦ m Na Gorel pri Sv. Petru pri Mariboru, kjer sta pokopana novomašnikov stric, pokojni šein-petrski župnik Anton Tkavc ter pred leti smrtno ponesrečeni oče, bo v nedeljo, dne 28. t. 111. ponavljal novo sv. mašo g. Albin Tkavc iz Laporja. Pridigar bo stari znanec Šempetrčanov urednik Januš Goleč iz Maribora. Slovesnega sprejema pred župniščem ob 9 se udeleže vsa naša društva, nakar v sprevodu, ob zvokih fanfar odi-demo v romarsko cerkev na Gorco, kjer se prične slovesnost ob pol 10. m Nove ovire pri telefonskem kablu. Končno smo v Mariboru dobili namesto telefonskih pro-stovodov jKKlzemne kable, s katerimi je telefonska centrala zvezana z najvažnejšimi in najpro-metnejšimi deli mesta. Kabli so že položeni ter je že vse pripravljeno za njihovo obratovanje, toda manjkajo še nekateri deli, ki so že zdavnaj naročeni v Berlinu, niso pa še dobavljeni. Zaradi tega čaka kljub položenim kablom še cela vrsta interesentov na nove telefone, ki jih mnogi res nujno potrebuje.;©. m Smrtna kosa. V splošni bolnišnici Je umrl 67 letni delavec Kari Lešnik, v Brestemici 108 pa Franc Ferk, uradnik drž. žel. v pok., star 68 let. Naj v miru jxičivata, sorodnikom naše sožal je I 111 S Počitniškega doma Kraljice Marije na Pohorju se vrnejo otroci v torek, dne 30. julija in dospejo v Maribor z vlakom ob 9.14. Starši, pričakajte otroke na kolodvoru! 111 Pošteni najditelji. Učiteljica Terezija Alek-sič je našla na Grajskem trgu denarnico s 110.25 din vsebine, poštni inšpektor Karel Prager pa je našel v Strossmajerjevi ulici denarnico s 29 din. Obe najdbi sta bili izročeni policiji. zobozdravnike in dentiste, za notarje in odvetnike, za inženirje, arhitekte in geometre ter za brivce in čevljarje bodo pa razgrnjeni samo do vključenega 28. julija I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravue »Franz-Josef« grenčice. 1 Obljubil ji je zakon. I>ojze M., doma tam iz ljubljanske okolice proti Savi, je jk> poklicu priprost delavec, toda ima v sebi pustolovsko žilico. Je oženjen, toda ne kaže prave zakonske zvestobe. Lani na jesen se je bil v neki gostilni seznanil / natakarico Ivanko, ki je imela precej prihrankov. Lojze jo je znal tuko premamiti, da 11111 je Ivanku vse verjela in zaupala. Začel ji je jjraviti, da je premožen kmet in tr«»ovec, ki se želi preseliti z dežele v mesto. Kupil je že na Viču lef>o hišico. Ivanki je resno obljubil, da jo poroči in du bostu f>oloiu mirno živela v lastni hišici. Prišlo je tako daleč, da je lahkoverno Ivanko nekega dne pe-ljal na Vič in ji j>okazal hišico, ki naj bi jo bil kupil zu 60.000 din Ivanki se je hišica dopadla. Novembra lani pa je Ivanko naprosil za 3.200 din posojila, češ du mora plačati visoko j>re-jiisno takso, pu mu manjka diferenca 3.200 din. Ivanka je slepnrju v dobri veri odštela omenjena znesek, Lojze je pu denar zapravil. Kmalu je pa Ivanka bila zelo razočarana, ko je zvedela, da je Lojze poročen, njej pa je zatrjeval, du je še neporočen in samski. Ovadila ga je sodišču zuradi slejiarije. Pred sodnikom-jK)-edincera v dvorani št. 79 je bil včeraj Lojze obsojen zaradi prevare na 2 mescca navadnega zapora in v plačilo 180 din denarne kazni ali v šc 2 dni nadaljnega zajiora. m Licitacija za vodovod v Marenbergn. Ban-ska uprava je razpisala dobavo litoželeznih cevi in armatur za j>ovečanje vodovoda v Marenbergu. Proračun znaša 136.571 din. Licitacija bo dne 24. avgusta v Ljubljani. m Nemški poskusni balon »pristal« v Poljča-nah. Posestnik Inibro Petrinjak iz Brež v občini Poljčane je v torek, 23. t. 111. okoli poldneva našel blizu svojega doma majhen nemški balonček s papirnatim padobranom in s jx>sebnim merilnim aparatom. Tako poskusne balončke izpuščajo v Nemčiji aeronautični observatoriji v Lindenbergu. Merilni aparat ima št. 1672 in je nepoškodovan, balonček sam in padobran pa sta nekoliko poškodovana. Na aparat je bilo pritrjeno tudi pismo z navodili, kaj je z balončkom napraviti, kadar ga kdo najde, in dopisnica, s katero je observatorij obvestiti o najdbi. Balonček je bil v Nemčiji izpuščen 23. t. 111. in še istega dne je »pristale v Poljčanah. Aparat so oddali okrajnemu načel-stvu, ki ga bo dalje odpremilo. m 10.000 din vreden konj se je ubil. Ko jo hlapec pivovarne Tschcligi zapregel v pivovar-niškem skladišču v Gregorčičevi ulici konja v voz, se je žival naenkrat splašila ter je s komatom pobegnila v galopu po Gregorčičevi ulici preko Trga svobode in po Kopališki ulici. Ljudje so se prestrašeni umikali besnemu konju, ki je po Kopališki ulici pridrl tako naglo, da pri vhodu v Ulico knega Koclja ni mogel več zaviti, ampak se je 7. vso silo zaletel v zid Heričkove hiše. Priletel je ob zid s tako silo, da pa je udarec odbil daleč nazaj na cesto ter je Žival obležala z zlomljeno zadnjo nogo. Konja so potem spravili na bližnje dvorišče, kjer ga je f>ogledal živinozdravnik, ki pa je ugotovil, da mu ni pomoči, Poklican je bil potem konjski mesar, ki je konja na dvorišču zaklal ter ga odpeljal v mestno klavnico. Konj je bil prav lepa, mlada žival ter cenjen na 10.000 din. 111 Nesreče pri podiranju drevja. 26 letni posestniški sin Ivan Dobaj iz Sobra pri Sv. Križu nad Mariborom je v gozdu podiral drevje. Po nesreči je eno drevo padlo nani ter mu zlomilo obe nogi, hujše pa j^oškodovalo tudi roke in glavo. 111 Mati in hči. Orožniki so prijavili sodišču neko 30 letno Veroniko Rabič, ki je napojila do nezavesti svojo 9 letno hčerko. Obe, mati in hči, sta prišli na Pohorje ter sta se podali v turistično kočo pri Sv. Areliu. Tam je mati pila vino in žganje ter Je silila s pijačo še svojo hčerko, dokler nista bili obe popolnoma pijani ter sta zunaj koče obležali brez zavesti. 111 Sladkosnedi tatovi so s silo odprli okno na .jedilni shrambi na stanovanju uradnice Milene Roglič v Ferkovi ulici ler so ji odnesli 4 steklenice breskovega. 7 steklenic čre.šnjevega kompo-ta, 2 steklenici marmelade in pol litra likerja. 111 Avto podrl dva kolesarja. Na Kralja Petra trgu se je v sredo pripetil zamotan karambol. Neki osebni avlo je trčil najprej v krojaškega mojstra Karla Elima ter ga podrl s kolesa na tla, nato pa je zmeden šofer še zadel v kolo Ivana Arzenška ter tudi tega podrl. Zamotano situacijo je jxmiagal reševati stražnik. Slovenska Krajina Izredna novomašna slovesnost v Beltincih. V nedeljo, 28. julija bodo v beltinski župniji kar tri nove sv. maše. In še ta res izredna posebnost, da so vsi trije novomašniki iz iste vasi (četrti novo-mašnik iz iste vasi bo zapel prvo glorijo 18. avgusta) in vsi člani salezijanske družbe. V farni cerkvi bodo prvič darovali najsvetejšo daritev gospodje novomašniki: Jakob Avguštin, Geld Karel in Sraka Vinko. Vsa fara, zlasti pa še domača vas Lipovci se z vso vnemo pripravlja na ta izredni blagoslov treh novih sv. maš. Sv. maše bodo opravili vsi trije gg. novomašniki istočasno pri treh oltarjih. Pred cerkvijo jim bo 40 lipov&kih dečkov, oblečenih v ministrantska oblačila, izročilo v zbornem nastopu novomašne križe. — V soboto popoldne bo v Lipovcih slovesen sprejem novomašnikov, pri katerem sodeluje vsa vas, zlasti pa šolska mladina, ki se z neverjetnim navdušenjem pripravlja na ta velik praznik. Kočevski Slovenci so romali k Materi božji v Novi Štifti Preteklo nedeljo so kočevski Slovenci iz Kočevske reke, Osilnice ob Kolpi, Mozlja iz Kočevju. Stare Cerkve, Dolge vasi, Livolda in šc drugih kočevskhi krujev priredili izredno dobro uspelo romanje k Materi božji v Novi .Štifti. Vseh romarjev je bilo nad 400. Sv. mašo je durovul mozeljski g. župnik Mate zu blagor domovine. Cerkveni govor je ime! g. župnik škulj. Po cerkvenem opruvilu je bil pod košuto lipo prost ru/.govor, kjer so številni Ko-čevarji in drugi prijatelji slovenskih Kočevar-jev v kratkih besedah povedali nekuj lepih in dobrih misli. Romarji so poslali tudi vdanostne br.zoju\ ke Nj Vel. k rut j u Petru U., Nj. Vis. knezu-uumestniku Puvlu, g. prosvetnemu ministru predsedniku senata dr. \ntonu Korošcu, ministru zu grudbe dr. Mihi Kreku, banu dr. Nntlačenu in škofu Cregorijti Rozmanu. Navzočih je bilo tudi mnogo dijakov, ki so drtig drugemu obljubili, da lx>lo obiskovali kočevske kraje. Romarji so peli nabožne in narodne pesmi. Vsa prireditev je bila srečno zamišljena, srečno organizirana in uspešno izpeljana. Posebej je treba jvoudariti tudi veliki domoljubni (Kiinen te prireditve ki je imela namen, da prosi Marijo, kraljico Slovencev, naj obvaruje našo domovino, da naj obvaruje našo državo in njeno narodno kraljevsko hišo. Romarji so to zamisel dobro razumeli, ko so jiri Novi Štifti goreče molili in prepevali Bogu in Mariji v čast obenem pa dal: tudi vidnega i/ra/a svoji ljubezni do domovine in vseh njenih svetinj. Celjske novice c Blagoslovitev prenovljenega oltarja Sv. Ane in prenovljene prižnice v podružnični cerkvi Matere božje za Čreto pri Vranskem bo v nedeljo, 28. julija. S tem bo dovršena popolna prenovitev lepe cerkvice. Ob 10. bo v cerkvi slovesna sveta maša, nato pa blagoslovitev. c Gradnja ceste Ljubečna—Bizovica se nemoteno nadaljuje. Pri gradnji je zaposlenih lepo število domačinov, ki zaslužijo prepotreben kruh. c Kako se delavstvo bori za svoje pravice in kakšne so njegove žrtve za dosego svojih pravic, nam nazorno kaže stavka delavstva v keramični tovarni v Libojah. Stavkalo je nad 100 delavcev, uradno ugotovljeno 104 stavka pa je trajala od 8. maja do 7. julija, točno dva meseca. Število izgubljenih delovnih dni je 5928, izgubljenih delovnih ur 47.424. Dnevna izguba delavstva znaša na zaslužku torej din 3934, celokupna din 204.584. Ce računamo pridobitev delavcev po din 8 na dan, tedaj bodo morali delavci delati dobrih 7 mcsecev, da bodo dobili razliko na zvišani mezdi. Ker pa podjetje dela sedaj omejeno in izrablja komaj polovico kapacitete, izguba zaslužka ne bo krita niti v enem letu. Tako se delavstvo bori za svoje pravice. c Novi veliki živinski in kramarski sejem bo r petek, dne 2. avgusta v Vojniku. c f Druškovič Marun, 62 letni podnazornik policijskih agentov v p. je mirno v Gospodu Zaspal. Pokojni je bil podpredsednik pevskega društva Oljke. Pogreb bo v soboto ob 6. zvečer iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Naj v miru počival c Za posledicami opeklin je um<-la v celjski bolnišnici 2 letna posestnikova hčerka Marija Jaz-binšek iz Gubnega pri Pilštanju. Otrok se je polil 7. vrelo črno kavo in se hudo poparil po hrbtu. Družini naše sožalje! c Zadnja pot Rojšek Antonije. Na Polzeli so spremili k večnemu počitku žrtev smrtne nesreče Rojšek Antonijo. O nesreči listi niso poročali in smo dobili naslednje poročilo: Ko se je pokojna Rojšek Antonija vračala okrog 6. zvečer iz trgovine na Polzeli proti svojemu domu v Založe, jo je dohitela na cesti z enovprežnim vozom Germ Štefanija iz Braslovč, ki je peljala opeko v Založe, kjer zida njen oče novo hišo. Ker sta se Germova in pokojna poznali, je Rojšekova prosila, če bi lahko prisedla, v kar je Germova privolila. Nekako 200 m od križišča pa je konj zdivjal tako, da ga Germova ni mogla obvladati in je padla z voza. Konj je dirjal naprej, vsled česar je pokojna Rojšek iz strahu skočila z voza in tako nesrečno padla, da se ji je razbila lobanja in je nekaj minut nato izdihnila. Germ Štefanija si je pri padcu zlomila levo roko pod komolcem. c Društvo Mali gospodar v Celju priredi v nedeljo, 28. julija ob 9. dopoldne na dvorišču okoliške ljudske šole v Komenskega ulici tečaj za ka-punjenje. K tečaju so vabljeni vsi interesenti, ne glede na članstvo. S seboj naj prineso peteline, primerne za kapunjenje. c Nedeljski šport. V nedeljo se bosta srečala v prijateljskem tekmovanju Svoboda iz Ljubljane in SK Olimp. Moštvo ljubljanske Svobode je znano kot zelo dobro rutinirana enaistorica, ki goji lep in tehnično zelo dovršen nogomet. Po daljšem presledku bomo imeli priliko zopet videti lepo in živahno tekmo. Tekma se bo pričela točno ob pol 5 popoldne na Olimpovem igrišču v Gaberjih. Vstopnice se dobe v predprodaji po znatno znižani ceni, na kar opozarjamo športno občinstvo, da se te ugodnosti posluži. c Kaj bo s tako mladino? Občinski stražnik Stokovnik Viktor iz Nove cerkve pri Celju je pri-jil na cesti nekega 151etnega K. Albina in njegovega 121etnega brata Ladislava, rodom iz Zagorice pri Hrastniku, ki sta mu priznala nekaj tatvin, zaradi česar ju je izročil orožnikom. V Novi cerkvi sta kradla kokoši in si jih pekla. Prenočevala sta na kozolcih, kjer sta tudi pridno praznila kokošja gnezda. Pri zasliševanju sta priznala, da sta kradla tudi kopalcem ob Savinji, precej kuretine pa tudi na Brnici nad Hrastnikom in Dolom. Nekje v bližini Zagorja sta aprila ukradla nekemu kmetu 9 piščancev in jih potem prodala po hišah v Zagorju po pet dinarjev. Izvršila sta še več manjših tatvin v Zagorju. C Velik vlom v Stajngrobu pri Novi Štifti. Iz Iz Nove Štifte nam poročajo, da je bilo vlomljeno pri posestniku Strnadu Jakobu v Štajngrobu. Vlomilec je odnesel čez 3000 din gotovine in nekaj drugih malenkosti. Nenavadna rešitev otroka Neka žena iz okolice Thiiringena v Nemčiji je morala k zdravniku. Za to pot je porabila oni čas, ko je njen dvelptni sinček spal. Otrok jia se je zbudil poprej kakor navadno in ko se je mati vračala domov, ga je zagledala sodečega na oknu v drugem nadstropju Ko je otrok zagledal mater, je od veselja slegnil roke proti njej, pri tem pa izgubil ravnotežje in padel navzdol. Mati je imela toliko prisotnosti duha. da ie skočila hliže in nastavila svoj predpasnik. Otrok je padel v materin predpasnik in oslal nepoškodovau. ---T-IJ ............ . ^,1,11,^1.^11 Strahote vojskovanja na morju: Na sliki vidimo veliki angleški 20.000-ton- ski transportni paraik »O-roma«, ki se potaplja. Potopilo ga je nemško težko __.__;v.__ MARIBOR KULTURNI OBZORNIK Stanko Cajnkar: Očenaš Razlaga Gospodove molitve za naš čas. Založila Dru/.ba sv. Mohorja v Celju. Studenci žive vode 111. zvezek. V slovenskem jeziku smo dobili že več razlag, znanstvenih in pesniških, ki so se nuna-iale nu Gospodovo molitev. Zato bi utegnil nu |,r\i pogled kdo misliti, da je pričujoča knjiga Stanka Cajnkarjn povsem nepotrebna, loda že podnaslov v knjigi sami nam pove, da je pričujoča razlaga Gospodove molitve namenjena za naš čas, to se pravi, tla jc molitev sicer vsekdar potrebna, vendar je način molitve, ki izjiuja iz lazličnih potreb tega ali onega časa, tudi lahko različen. Pisatelj sum pravi, da ni hotel napisati izčrpne razprave o molitvi, marveč da je bil njegov namen skromnejši. Tako pruvi: Rad bi prav preprosto brez učene navlake razložil najnavadnejso in vendar najlepšo in najglobljo molitev, očenaš. . Želel sem moliti to Gospodovo »pesem o Bogu in našem življenju« skupaj l našimi izobraženci in preprostimi ljudmi. Zaradi tega, ker je knjiga namenjena izobražencem in preprostim ljudem, je pa seveda nastala vsa težava knjige, pisati jo tako, da bi bila razumljiva preprostim, obenem pa tudi dovolj globoka in resna za izobražence. Moramo priznati, da se je Cajnkarju oboje popolnoma posrečilo. Način obravnave v knjigi je namreč tak, kakršnega o očenašu naš slovenski izobraženec o slovenskem jeziku še ni bral, koristila bo pa knjiga tudi našemu preprostemu človeku. Na prvem mestu govori pisatelj o vprašanju, kaj je molitev. S primernimi razlagami odgovarja na to, v katekizmu tako preprosto rešeno vprašanje, z najrazličnejšimi odgovori, ki utegnejo nastati samo v globoko razinišlju-jo-Vni človeku, kakor: molitev je povzdigovanje duha k Bogu, je zaupen in vdan pogovor z Bogom, je življenje v bo/ji priču.jočnosti, je iskanje zadnjih vzrokov našega ravnanja in urejevanje najtežjih in najbolj zamotanih doživetij našega srca; v najhujših trenutkih je molitev pritožba na oblustvo zadnje stopnje, je sveta pravica vseh ljudi; molitev je delo, jt tudi molk, je boj za čistost srca in iskrenost mišljenja, jc neprestano žrtvovanje vsega, kar smo in kar imamo. l'o razlagi vseli teh definicij. ki posegajo v vse človekovo razmišljajoče iri pisat lvula. s siiia. Dalje govori še" posebej o mistični in preroški molitvi. Tako nam pisatelj z vseh mogočih strani objasni, kaj je molitev, ki ni le prednost nekaterih redkih izbrancev. Pisatelj nasproti temu ugotavlja, da smo vsi poklicani v njen mir in v njeno preprosto, otroško vdano jasnost. Izobraženec ob svoji resnici, kmet ob svojem plugu, delavec ob plavžu, brezdomec na široki cesti, mornar na brezbrežnem morju, rudar v svojem rovu — vsi smo enako dolžni, da prav in z vso zvestobo beremo iz knjige božjega stvarstva svoje poslanstvo v svetu božjih načrtov. Tako lepih in vzvišenih besed v molitvi doslej še nismo brali v našem jeziku! Drugo poglavje je posvečeno vprašanju, kaj pravi Kristus o molitvi na splošno. V tem odstavku pisatelj ni zbral i/črpno vseh Gospodovih izjav o molitvi, niti jih ni do podrobnosti razložil iz evangeljskih poročil. Zbral je samo najznačilnejše in najbistvenejše, iste, s katerimi je Kristus pokazal apostolom pot do prave in čustveno življenje, govori pisatelj v namenu molitve, ki je češčenje, zahvala, sprava in pro- ŠPORT molitve, do očenaša. Po Kristusovih besedah naj Ih> molitev predvsem prošnja za razširjanje božjega kraljestva nu zemlji, obenem pu jiro-šnja. tla nam Bog nakloni nekoč neizmerno srečo, samega sebe, svojo naravo samo. Posebno dolgo se pisatelj zadržuje pri Gospodovih besedah, nuj molimo v njegovem imenu, to se pravi, da moramo moliti tako, kakor je molil Kristus. Moliti moramo z njegovo vdanostjo, z njegovo ljubeznijo, z njegovim razumevanjem in mišljenjem, moliti za to, ;:a kar je prosil Kristus, trpeti za to. za kar je trpel Kristus, zmagati z orožjem Kristusovim. Kristus zahteva tudi molitev za druge ljudi, kajti molitev ni samo delo osebnega posvečenja, marveč ima tudi globoko, mogoče najgloblje socialno poslanstvo. Nato prehaja pisatelj k razlagi samegu očenaša ali Gospodove molitve. Za uvod nam podaja tekst očenaša po sv. Mateju, kakor ga tudi mi v resnici molimo, nato pa tekst po sv. Luku, ki se glasi: »Oče, posvečeno l>odi tvoje ime, jiridi tvoje kraljestvo, naš vsakdanji krni. nam dajaj od dne do dne, in odpusti nam naše grehe, zakaj tudi mi odpuščamo vsakemu, kateri nam je dolžan, in ue vpelji nas v skušnjavo!« Ker se tu citirani tekst precej razlikuje od navadnega očenaša. so nekateri razlagalci sv. pisma mislili, da je Kristus učil apostole dva- „ ,..»,. , . , , v. . , v, - . krat to svojo molitev. Toda Cajnkar se pridni- ! zadnJ? iockc b,"r!10 dala!° °b«ins vo duška svojemu ž nje drugemu mnenju, ki trdi, da je sv. Matej razpoloženju, katerega Jim je vlila domača ekipa pač uredil svoj evangelj bolj po vsebini kakor pa jio strogi kronologiji in je zato združil vse, kar vsebinsko spada skupaj, čeprav je morda Kristus govoril ob kakem drugem času iu ob kaki drugi priliki. Nato sledi nekaj opomb k posameznim besedam, za tem še odstavek, da jc očenaš molitev vsega človeštva, in šele na koncu sledi jk)-drobna razlaga nagovorov in prošn ja v Gospodovi molitvi. K tej podrobni razlagi, ki je tako lepa, da jo mora brali vsak Slovenec, bi |)o-uaarili samo še to, da je v resniic vseskozi prilagodena našemu času, ki je tako zelo zapadel materializmu, da misli, da mu GosjmmIo-va molitev ui več potrebna. Ne samo, da bo iz te razlage lahko tudi moderni človek na Slovenskem spoznal potrelio in upravičenost molitve, spoznal bo še več: njeno globino in njeno vzvišenost, predvsem pa globoko duševno uteho v današnjih težkih in razrvanih časih. Tako molitev kakor knjiga se zaključujeta z besedo »amen«, tako je ali tako bodi. Pisatelj |>ravi, da je oboje prav. Kar je z božjo in našo resničnostjo enkrat za vselej v zavest položeno, to je in je tako. kakor je Bog hotel. Kar pa je šele v bodočnosti, kar še ni izpolnjeno, ali pa je samo od naše vol je odvisno, to pa naj bo vsak utrip srca, vsaka misel, vsaka žel ja in beseda, vsako, še tako majhno delo, vse mora biti »amen« naše molitve k Bogu, ; Na koncu sledi še nekaj nemške in frjncOj-ske literature, iz katere je pisatelj črpal snoi" za svojo knjigo. Zaradi lepe besede, globokih in za naš čas tako osrečujočih misli o molitvi seveda ne moremo knjige dovolj priporočiti. F. J. Visoka zmaga plavalne Ilirije ali še en pogled na ligaško tekmo med ZPK in Ilirijo Predsnočnjim smo imeli v Ljubljani na športnem kopališču Ilirije ligaško plavalno tekmo, katero lahko imenujemo svojevrsten športni dogodek za Ljubljano, saj že dolgo nismo videli tako lepe borbe, kakršno so nam nudili mladi borci, zlasti odlične plnvjčice in plavači naše Ilirije. Takšne zmage, kakršno je dosegla na tem srečanju Ilirija, doslej v našem plavalnem ligaškem tekmovanju še nihče ni dosegel. Na posamezne rezultate se ne bomo vračali, saj je naš list točno poročal o njih v včerajšnji številki. Pripominjamo samo, da je bila ilirijanska zmaga nadvse sijajna in nekateri rezultati odlični, zlasti nov jugoslovanski rekord v prostem plavanju na 100 m. ki ga je postavila odlična plavačica Ilirije Draguša Finčeva s časom 1:14,2 min. in pa s svojim odličnim slogom. Med domačini se je dalje najbolj odlikoval plavač Ple-lian, ki nam še mnogo obeta Našega najodličnej-šega plavača Cererja pa ne smemo soditi po dosedanjih rezultatih, kajti on je plaval zelo ležerno, ker je bil prepričan, da točke, ki jih potrebuje klub. ne morejo oditi. Njegov prsni slog je nekaj posebnega, prav tako nadvse odlična tehnika. Pa tudi ostali so se dobro držali in lahko pričakujemo od naših mladih plavačev in plavačic še veliko uspehov, če botlo šli po tej poti naprej: kajti že druga garnitura, ki je nastopila proti Mariborčanom, je morala navdušiti slehernega gledalca. Preko gledalcev, katerih se je nabralo nad 1500, ne smemo iti. Priznati moramo, da je od prve do že takoj pri prvem spopadu, in ki se je potem Svjetski mir na novim socialnim temeljima, Zagreb 1940. Klub ABC, društvo prosvetnih delavcev za reševanje kulturnih problemov, je pred kratkim izdalo v Zagrebu brošuro pod gornjim naslovom in je v nji priobčilo izjavo izdajateljev, nato pa v ponatisu dr. Dinka Tomašiča članek iz Pravde pod naslovom Seljački pokret u Hrvatsko) i ideja 6vet-sltog mira, ter istega pisca članek iz hrvatskega dnevnika Sociološka misao Antuna Radiča. Vsi tri stvari v brošuri izhajajo iz osnovne misli, da mali hrvatski narod prinaša svetu novo in rešilno idejo svetovnega miru na novih socialnih temeljih. Po hrvatskem publicistu Rudolfu Hercegu zastopa brošura mnenje, da se problemi, ki 60 nastali s svetovno vojno 1914—1918 in ki so se raz/ijali še pozneje, nikakor ne morejo reševati posamič, marveč vsi skupaj, in to za ves svet istočasno in za vse po istih načelih, ali to takšnih, ki se bistveno razlikujejo od dosedanjih načel v političnem, ekonomskem in kulturnem življenju. Herceg ugotavlja, da je prav zaradi tega, ker se svet ni ravnal po gornjih načelih, moralo priti do ponovne svetovne vojne; a če bi jih tudi po sedanji vojni ne upoštevali, bo čez deset let lahko ponovno prišlo do še strašnejšega spopada, ki bi se utegnil razviti v svetovno revolucijo. Zato se Herceg in izdajatelji brošuse zavzemajo za eno samo državo na svetu, a v nji bi bili posamezni narodi kot kulturne individualnosti popolnoma svobodni; torej predvideva za politično življenje nekaj podobnega kar se je zgodilo za versko življenje po westfalskem miru 1648. To in tako državo pa bi bilo mogoče po mnenju Hrvatov ustvariti samo tedaj, ko bo prenehala vlada manjšine in posameznikov ter bo nastopila vlada kmečkih množic. In ta velika svetovna država ne bo reševala socialnih, nacionalnih, političnih in gospodarskih problemov niti lokalno niti regionalno niti parical-no, marveč v vsej njihovi skupnosti in istočasno za ves svet. Pot do te velike svetovne države je dvojna pot sile in pot človečanstva ter njegove kulture. Brošura se v smislu kmečke kulture izreka za drugo. Preko srečne svetovne države upajo Hrvatje tudi v srečno in svobodno Hrvatsko. — Pripomnili bi, da obsega brošura predvsem teoretična razglabljanja o teh problemih, d? pa se danes ta dan, čeprav na napačnih temeljih, že prikazujejo uresničitve tiste teorije, ki jo zagovarja pričujoča brošura. Bog daj, da bi iz sedanjih sporov, ki naj bi bili le predhodnega značaja, čimprej prišli do blagostanja vsega človeštva na tej ah oni podlagi! F*. J. A. Freudenrelch, Kazalište za narod. K reformi hrvatskog narodnog kazališta Zagreb 1940. Priču-ioča brošura vsebuje študijo o reformi hrvatskega narodnega gledališča, ki je po mnenju pisatelja v krizi; to se pravi, da ni pravo hrvatsko narodno gledališče, ker več visi na tujih gledaliških komadih in se je potemtakem narodu preveč odtujilo. Zato pisec postavlja problem, kako narodno gledališče napraviti pri Hrvatih v resnici narodno, tako Gledališče, v katerem bodo igralci v prvih vrstah narodnih kulturnih teženj. Pisec torej želi, da bi gledališče bilo narodno sam6 po imenu, marveč tudi po duhu. Trije so, ki naj predvsem pomorejo reformi hrvaškega gledališča: pesnik, igralec in narod sam. Središče novega hrvaškega gledališča naj bi ostala mesta Zagreb, Osijek in Split. Za dobre -.arsdns igre je treba razpisati visoke književne nagrade. Repertoar narodnega gledališča je treba čimbolj poslovaniti in pohrvatiti. Poleg dramskih avtorjev morajo pri tej reformi sodelovati tudi likovni umetniki, scenografi, arhitekti in slikarji, vsi v narodnem duhu. Za tiskarje dobrih narodnih dram />a naj tudi banovina Hrvatska da potrebno finančno pomoč. Če se bo vse to zgodilo, potem pričakuje pisec, da bo čez dve, tri leta hrvatsko narodno gledališče že povsem služilo svojemu namenu in bo iz treh, zgoraj naštetih mest, lahko tudi širilo svojo kulturo po vsej Hrvatski. Kazalo bi u-tanoviti poleg narodnega gledališča samega tudi potovanje gledališke družbe po vzorcu italijanskih družb, —t Namenoma smo nekoliko podrobneje omenili načrt, ki ga imajo Hrvati o reformi svojega narodnega gledališča, da bi se tudi Slovenci pri teh naporih bratskega naroda marsikaj naučili. Tudi pri nas je bila zlasti v pretekli sezoni vse premalo poudarjena zveza narodnega gledališča z našim narodom samim. Saj so po veliki večini v Drami prevladovala tuja dela. Vendar bi pa k načrtni reformi hrvaškega narodnega gledališča s svoje strani bratom Hrvatom dali nasvet, naj v svojih težnjah po reformi svojega gledališča iščejo osnov za izboljšanje razmer bolj v hrvaškem narodu samem, hočemo reči: predvsem v ljudskem igranju, a manj v samih visoko umetniških delih posameznih avtorjev. Gotovo bo narodno gledališče, tako slovensko kakor hrvaško, želo največje uspehe, če bo združilo prizadevanje ljudskega odra s pravimi umetniško kulturnimi pridobitvami in vrednotami. , F. J. Ragnhild Hveger se je revanžirala Za svoj poraz, ki ga je doživela Ragnhild Hveger pred kratkim od 15-letne Grete Joergensen, 6e je revanžirala prvakinja v plavanju pri nekem plavalnem mitingu v Kopenhagnu. 100 m hrbtno je preplavala v ča6u 1:18,3 din ter z lahkoto premagala Greto Joergensen (1:19,1) ter Inge Soerensen. Svoboda (Ljubljana) : Olimp V nedeljo 28. julija se bosta srečala v prijateljskem tekmovanju Svoboda iz Ljubljane in Olimp. Moštvo ljubljanske Svobode je znano kot zelo dobro rutinirana enajstorica, ki goji lep in tehnično zelo dovršen nogomet. Po daljšem presledku bomo imeli zopet priliko videli lepo in živahno tekmo. Tekma bo točno ob pol 17 na igrišču v Gaberju. Vstopnice v predprodaji se dobe po znatno znižani ceni, na kar opozarjamo p. n. športno občinstvo, da se te ugodnosti posluži. V Zagrebu se ne igra več hazena Lepa in zdrava ženska igra hazena, ki je imela v prejšnjih letih ravno v Zagrebu največ pristašev in najboljšo družino, je popolnoma zaspala. Stare igralke, ki so se proslavile vse do ženske olimpijade v Londonu, so zapustile zelena polja in niso več aktivne. Mlajša dekleta 6e pa niso mogla navdušiti za to igro, ker ni bilo kluba, ki bi zainteresiral naša dekleta za šport in lepo igro. Do pred kratkim je imel edini Hašk hazena-družino, a tudi ta več ne deluje. Minuli sta že dve leti, ko v Zagrebu nismo videli niti ene hazena tekme. Ni igralk, ni inicija-torja, ki bi poživil smisel za hazena šport. Ostala jc samo zveza ženskh športov kot spomin na hazeno, ki 6e sedaj briga in dela samo za napredek ženske lahke atletike. Tako tarnajo zagrebški športniki v »Jutarnjem listu«; njihovim besedam nimamo nič dodejati. Samo pripominjamo, da prav vse velja v isti meri za naše slovenske razmere v hazena športu. Kolesarske dirke »Zarje« LKP s tem obvešča vse klube, da priredi v nedeljo, dne 28. julija, agilno kolesarsko društvo »Zarja« Zg. Kašelj, medklubsko kolesarsko dirko, in sicer za A-skupino na progi Zadvor—Besnica— Trebeljevo, za B-skupino pa na progi Zadvor—Besnica. Udeležbo na tej prireditvi vsem klubom in njihovim članom LKP toplo priporoča. Istočasno sklicujemo redno sejo za torek, dne 6. avgusta ob 20 v kavarni »Vospernik«, Stari trg štev. 34. Švicarski telovadni in športni znak Po vzorcu ostalih držav je tudi Švica sklenila upeljati za svoje športnike in telovadce telovadni in športni znak, da bi se tudi v njihovi deželi zanimanje za telesno vzgojo dvignilo in razširilo. V Jugoslaviji ima zaenkrat upeljan za i svoje člane telovadni in športni znak samo ZFO, i o čemer smo svoječasno že poročali in smo tudi objavili glavne pogoje, katere mora izpolniti vsak kandidat, ki hoče doseči omenjeno odlikovanje. Tudi o športnih znakih drugih držav je naš list stopnjevalo do konca, ko je doseglo svoj višek pri \vaterpolo tekmi, v kateri so domači nepričakovano visoko porazili zagrebške goste. Prav vsi gledalci so bili izredno zadovoljni s predsnočnjo tekmo, ki je bila najboljša reklama za bodoče tekme, ki bodo prav gotovo še bolj obiskane. K temu, da je prireditev tako izborno izpadla, pa je brez dvoma zelo pripomogla odlična organizacija tekem, ki je bila v vsakem pogledu na višku. Tako obširen program, ki se je začel odvijati točno ob napovedani uri (ob devetih zvečer) po določenem načrtu in z naglico, katere pri naših športnih prireditvah nismo vajeni. Zato smo bili tem prijetneje presenečeni neglede na velike uspehe domačega ligaša. V tem pogledu moramo, prireditelju SK Iliriji le čestitati in želimo, d? obdrži tudi bodoče plavalne prireditve na tej višini, ker bo s tem izredno mnogo koristila celokupnemu plavalnemu športu. Zagrebško moštvo se je kljub veliki premoči domačih borilo z veliko požrtvovalnostjo in voljo. So sicer še mladi športniki, a so pokazali vse one vrline, ki dičijo pravega športnika. Ko bodo imeli za seboj več težjih tekem in ko si pridobijo vso potrebno rutino, bodo postali nevarni tekmeci. Zaradi tega uspeha, ki ga je dosegla Ilirija na tej ligaški tekmi, bo imel menda marsikateri zagrebški športni filozof težko glavo, ker je delal račune brez krčmarja. Menda jih tudi taki porazi, kakršen je bil predsnočnji, ne bodo izučili. Naj že bo, kakor hoče; mi bomo delali na športnih igriščih, odnosno bazenih, oni pa lahko še naprej filozofirajo za zeleno mizo. Tole je ostalo od mogočnega angleškega bombnika znamke »Bristol Blenheim«, ki ga je sestrelilo nemško protiletalsko topništvo. svoječasno že poročal; sedaj pa si oglejmo še pogoje Švicarjev. Švicarski telovadci in športniki, ki se bodo potegovali za omenjeni znak, bodo morali tekmovati v vajah, ki so porazdeljene v pet skupin. In tudi športniki so po svoji starosti porazdeljeni v pet skupin, in sicer: od 18—20, 20—32, 32—40, 40—50 ter nad 50 let. Pri švicarskih pogojih za dosego telovadnega in športnega znaka opazimo to značilnost, da ni treba vsem starostnim skupinam doseči iste uspehe kakor je drugod običaj, temveč so zahteve za isto panogo tem manjše, čim večja je starost. Dalje je značilno v pogojih to, da niso vaje opredeljene po skupinah, pri katerih se zahteva hitrost, dalje moč itd., temveč imajo teke na kratke proge skupaj, skoke skupaj, v tretji skupini so na primer vsi meti, v četrti so specialne oanoge kakor plavanje, smučanje, orodna telovadba, jahanje, veslanje, kolesarjenje in streljanje, v zadnji skupini pa se zahteva vztrajnost. Pravila za omenjeni švicarski znak stopijo v veljavo s 1. januarjem 1941 in bo prihodnje leto prav gotovo mnogo Švicarjev, ki si ga bodo priborili. Motoklub »Ilirija«, sekcija Novo mesto razpisuje II. medklubske gorske hitrostne dirke na »Gorjance« pri Novem mestu, 15. avgusta 1&40. Proga: 12 km 700 m, start v Gotni vasi pri Novem mestu, cilj: sedlo na Gorjancih. Start stoječ, za kat. do 125 ccm v skupinah po 3 tekmovalce, za ostale v intervalih po 2 minuti. — Začetek ob 14. — Pravico starta imajo vsi člani klubov, verifi-ranih v MSKJ. Razpored: I. Turni motorji: Kat. 2/3/4 do 125 ccm, kat. 6/A do 250 ccm. Kat. B do 350 ccm, kat. C/D/E nad 350 ccm. II. Športni motorji: Kat. A do 250 ccm, kat. B do 250 ccm. Kat. C/D/E nad 350 ccm. III. B/F/G: Motorji s prikolicami. Prijave se sprejemajo do 1. avgusta t. 1. — Prijavnina za vozilo 10 din. Pozneje prispele prijave se v dirkalnem katalogu ne morejo objavili. Prijave sprejema MK Ilirija, Ljubljana, Mikloše-čeva 15, telefon interurban 20-06, in Motosekcija »Ilirije« Novo mesto. Darila: Prvi najboljši čas vsake kategorije častna nagrada, drugi in tretji plakete. Posebna častna nagrada za najboljši čas dneva. Posebna častna nagrada za najboljši čas (dneva) vozača Motosekcije Novo mesto, posebna častna nagrada za najboljši čas vozača MK Ilirije. Dirka bo ob vsakem vremenu. Kolesarsko drž. prvenstvo bo 18. avgusta Kolesarska dirka za prvenstvo države v A. kategoriji bo v nedeljo 18. avgusta t. 1. na progi Ljubljana—Zagreb. Dolžina proge 150 km. Tekmovati sinejo dirkači A kategorije, ki posedujejo licenco za leto 1940, ki jo je izdala BZKJ. Neveri-ficirani dirkači in funkcionarji ne bodo smeli na tej dirki sodelovati, odnosno vršiti kako funkcijo. Podrobnejša navodila so bila poslana preko narodnih zvez vsem podzvezam in onim klubom, ki so verificirali svoje člane. Vesti Športnih zvez, klubov in društev Razpis tekmovanja v plavanju, skokih in water-polu za prvenstvo Slovenije v letu 1940 bo upravni odbor Slovenske plavalne zveze razposlal vsem v Zvezi včlanjenim klubom do dne 20. t. m. Klubi, ki bi razpisa ne prejeli, naj ga urgirajo na naslov: dr. Bouislav Skaberne, Ljubljana, Igriška ul. 4. Izpiti za plavalne sodnike. (Službeno iz sekcije zbora plavalnih sodnikov.) Na teritoriju Slovenske plavalne zveze se bodo vršili izpiti za plavalne sodnike letos v mesecu avgustu. V Mariboru ob priliki tekmovanja za prvenstvo Slovenije 10. in 11. avgusta, za Ljubljano pa se bo datum določil kasneje. Vsi kandidati morajo predložiti predpisano prijavo in »izjavo« do vključno 27. julija na naslov: Božo Kramaršič, Ljubljana, Kopališče Ilirija. Prijavi mora biti brezpogojno priložena izpitna taksa 50 din (petdeset). Pozneje došle prijave se v nobenem primeru ne bodo upoštevale. ZFO Članom častne čete ZFO Pozivamo vse člane častne čete, da se zbero v petek, dne 26. julija ob 8 zvečer v dvorani »Akademskega doma« na Miklošičevi cesti 5. Pokažite s točnostjo svojo disciplino! — Akcijski odbor ZFO. Lepa slovesnost na Ushovnici Leningrad je po tej statistiki pred Moskvo, ki pa z novimi predmestji dosega že blizu štiri milijone prebivalcev. Pogrešanega sina videl ¥ filmu Neki solnograški meščan je te dni pri obisku kinematografa doživel prijetno presenečenje. V zvočnem tedniku, ki je kaz.al med drugim tudi slike iz nekega francoskega ujetniškega taborišča, je nenadoma zagledal svojega sina, o katerem je bilo sporočeno, rla ga že delj časa pogrešajo. Lahko si predstavljamo očetovo veselje, ko je na filmskem platnu našel potrdilo, da sin še živi. še bolj pa jp bil vesel, ko je nekaj dni zatem dobil od sina samega pismo, da je že na poti domov. Z zgodovinske sej« nemškega državnega zbora dne 19. fnllfa, m kateri {e nemški vodja Adoli Hitler zadnjikrat ponudil Angliji mir. Slika nam kaže pogled ▼ sejno dvorano med Hiiierjevim govorom. „Palača podnebja" v Newyorku Amerika še vedno ljubosumno čuva svojo pred-pravico, da nam od časa do časa postreče s kakšno senzacijo, ki si je v Evropi ne moremo privoščiti. Zdaj poročajo iz Newyorka, da je neka skupina zdravnikov in gradbenih inženirjev sklenila zgraditi v Newyorku »palačo podnebja«. V tej palači bo vsakdo lahko našel podnebje, ki mu najbolj >irija in najbolj koristi njegovemu zdravju. Za en dolar si bo lahko privoščil višinsko sonce, blage morske vetriče, suho podnebje Egipta, oster planinski zrak itd. Poleg tega bodo v palači posebni vrelci, iz. katerih bo tekla mineralna voda vseh najbolj znanih zdravilišč na svetu. Graditelji palače so prepričani, da jim bo (a posel dobro uspel, ker bodo lahko od velemestnega življenja utrujenim ljudem nudili za mal denar možnost, da se odpočijejo po poljubnim podnebjem in da se obenem tudi poslužijo zdravilnih mineralnih vod, ki bodo na razpolaeo v tei »nalači podnebja«. Boh. Bistrica, 24. julija. »Nad to, kar zdaj blagoslavljamo, dvigni svojo mogočno desnico...«, je iz novozgrajene kajjelice na Uskovnici zadonela škofova beseda in rahli vetrič jo je skozi srca mnogoštevilnih planšaric, plansarjev in letoviščarjev odnesel v vse stanove, daleč tja čez širno planino. Tisti dan, t. j. nedelja 21. t. m., je bil za Uskovnico praznik, kakršnega ta planina v vsej svoji zgodovini še ni doživela. Sončni dan je privabil planšarje tudi z oddaljenih planin. Ko e stopil prevzvišeni g. škof dr. Rožman na mejo planine, so ga zajeli mnogoštevilni ljudje prav iz vseh krajev Bohinja in ko je s takim velikim spremstvom ter obdarjen s krasnim šopkom planinskih rož prišel pred malo, s skodlami obito kapelo, so ga sprejela druga mnogoštevilna srca Bohinjcev, veseleč se, da bo zdaj tudi njim dano, a e?.s.,e. Bo£a na svoji planini. Kapelica, ki stoji v bližini razpotja med planinama Praprotnico in Konjščico, je sicer kaj skromna po svoji leseni zgradbi in velikosti (v notranjosti meri 4X4 m) pa je vendarle dobro spričevalo Bohinjcem zgornje doline, ker so jo iz svoje volje in s svojim delom postavili. Prevzvišeni gospod škof je opravil najprej obred blagoslovitve kapelice, nato je v klenem govoru pokazal na dva velika darova, ki smo ju prejeli Slovenci, na lepoto naše zemlje in na lepoto naše pesmi ter opomnil vse, da je treba tako živeti, da nam to dvojno bogastvo ne bo morda kdaj odvzeto. S krasnim in razmeroma dolgim obredom je potem podelil blagoslov vsej planini, ki ga je tudi grčasta bohinjska duša z veliko radostjo sprejela. Po končanem blago-slovitvenem obredu se je začela prva sveta maša na tej planini in tedaj je v lepi ubranosti zado- Ti-le dve vrsti lovskih letal se r zadnjih zračnih spopadih nad Rokavskim prelivom mnogokrat omenjata: na levi nemško lovsko letalo »Messerschmitt Me 109«, na desni pa novo angleško lovsko letalo znamke »Defiant«. nela pesem obeh cerkvenih združenih zborov iz Boh. Bistrice in Boh. Srednje vasi, ki sta disciplinirano sledila mojstrski taktirki g. profesorja J. Ravnika. Pesem je lepa v cerkvi, toda v naravi — na planini je več kot samo lepa, tam je kakor lepotni dih, ki veje iz zemlje, se staplja z nebom in se razgublja v obzorja, je kakor harmonizirani trepet zraka, ki prešinja dušo kot božja milost. Letošnje izredno muhasto vreme tudi temu dnevu ni prizaneslo, komaj je bila slovesnost končana, že so se od Triglava prignali težki oblaki, ki so domačine prisilili, da so hiteli spravljat seno. Nezaželjeni dež se je kmalu unesel in ko je zopet toplo posijalo sonce, je po Uskovnici še v mraku donela vesela pesem in vrisk. Ali je angleška mornarica še gospodarica sveta? V tem usodepolnem trenutku, ko sta se Nemčija in Velika Britanija pripravili za poslednji odločilni spopad, razpravljajo mornariški strokovnjaki raznih držav o vprašanju, ali se angleška vojna mornarica še lahko smatra za absolutnega gospodarja morij ali pa ne zasluži več tega ponosnega naslova, ki ga je tako dolgo nosila. Za britansko admiraliteto je bilo seveda velikansko razočaranje, ko se ie morala iznenada odpovedati pomoči obsežne francoske vojne mornarice, ki ji je devet mesecev uspešno pomagala v vseh pomorskih akcijah. Med velikimi evropskimi vojnimi mornaricami je angleška edina, ki od leta 1927 ni zgradila nobenih bojnih enot večjega obsega, kakor so bile francoske linijske ladje »Dunkerque«, »Strassbourg« in »Richelieu«. Italija je po tem letu zgradila dve 35.000 tonski bojni ladji tipa »Littorio«, Nemčija pa dve 26.000 tonski tipa »Scharnhorst«, v Angliji pa sta bili leta 1927 spuščeni v morje dve linijski ladji tipa »Nelson«, potem pa nič več. Zdaj grade Angleži samo eno veliko bojno ladjo »King e° Anglež V6?ni mo^arfčTmJfžr bTff "V Sedanji vojni razdeljena na dve bojišči, sredozemsko in na bojišče okrog angleških otokov. V Sredozemskem morju ji stoji nasproti močna italijanska pomorska sila, ki je že ponovno dokazala, da se je nikakor ne sme podcenjevati. Italija razpolaga poleg že omenjenih linijskih ladij tipa »Littorio« še z naslednjimi večjimi enotami: z dvema izvrstno prenovljenima oklopnima križarkama tipa »Duilio«, s sedmimi 10.000 tonskimi križarkami, s tucatom lažjih križark, med katerimi so najhitrejše pomorske enote na svetu, z večjim številom torpednih rušilcev, bojnih motornih čolnov in z več kakor 100 podmornicami. Vse to skupaj predstavlja veliko pomorsko silo, ki ima poleg vsega še to prednost, da so njena oporišča dovolj blizu in pa da so v bližini tudi letališča, tako da je omogočeno uspešno sodelovanje mornarice in letalstva. Interesi Anglije v Sredozemskem morju pa so tako pomembni, da ima Anglija tam doli že ves čas vojne precejšnje oddelke svoje vojne mornarice, ki pa jih je morala še pomnožiti, odkar je tudi Italija stopila v vojno. Angleško vojno brodovje razvija v Sredozemskem morju živahno aktivnost. Zdi pa se, da glavne italijanske pomorske sile sploh še niso posegle nikjer v boj, zlasti še ni bilo videti, da bi Italijani poslali v boj obe veliki oklopnici »Littorio«, ki ju najbrže hranijo v rezervi za odločilne dni. Pač pa sta že posegli v boj obe veliki oklopni križarki »Duilio«, prav tako večje število rušilcev, f>odmornic in drugih manjših enot. — Proti tej moderni, silno gibčni italijanski vojni mornarici lahko postavijo Angleži nasproti oni oddelek brodovja, ki je napadel francoske bojne ladje v Mers-el-Kebirju, to so: največja bojna ladja na svetu »Hood«, moderna oklopna križarka »Warspits«, oklopnica tipa »Re-solution«, večje število rušilcev in podmornic ter brodovie, ki ima svoje oporišče v Aleksandriji. Vse velike angleške enote so oborožene s topovi kalibra 381 mm, katerih strahoten učinek se je pokazal pri Mers-el-Kebirju, ko sta dva strela z britanske oklopnice zadostovala, da je »Bretagne« zletela v zrak. Angleške oklopnice in oklopne križarke, ki so izvrstno oborožene in imajo dobro izvežbano posadko, predstavljajo veliko udarno silo, ki utegne postati zelo nevarna obema italijanskima oklopnima križarkama tipa »Duilio«, na drugi strani pa bi igrala podrejeno vlogo napram modernim oklop-nicama tipa »Littorio«, ki sta opremljeni prav tako z izredno močnim topništvom ter z najsodobnejšimi napravami. Ti dve oklopnici imata vsaka po 9 topov kalibra 381 mm in razvijata hitrost, ki precej prekaša brzino angleških ladij. Težke oklopnice in križarke angleške sredozemske flote bi torej utegnile tvegati odločilni spopad s težkimi enotami italijanske mornarice. Pač pa bi utegnile postati za angleško mornarico v Sredozemskem morju stvar bolj pereče spričo velike številčne nadmočnosti in izvrstne borbene sposobnosti lažjih fiomorskih enot italijanskega brodovja in zlasti zaradi velikega števila italijanskih podmornic. Ce bi mogla britanska admiraliteta vreči vse svoje razpoložljive sile v Sredozemsko morje, potem bi bila slika seveda drugačna. Toda istočasno ima britanska admiraliteta pred s^>oj izredno težavno nalogo, ščititi obalo britanskih otokov. Kako naj preostala angleška mornarica organizira uspešno varstvo v Severnem morju, v Ro-kavskem prelivu in v Atlantskemu Oceanu, ne glede na bližnjo nevarnost izkrcanja nemških čet na otoku? S tem, da je Nemčija zasedla vso evropsko zapadno obalo od Severnega rtiča pa do Biarritza, je ta naloga silno otežkočena. Za te naloge razpolaga Anglija z obema »Nelsonoma«, ki sta oborožena s topovi kalibra 406 milimetrov. Ti topovi streljajo 32 km daleč in gladko prebijejo oklop debeline 305 mm. Oba »Nelsona« pa imata jekleni oklep debeline 256 mm. Poleg obeh »Nelsonov« imajo Angleži v svojem »Home-F1eetu* na razpolago še pet moderniziranih oklopnic in dve veliki bojni križarki. Vse te enote imajo veliko sposobnost manevriranja, saj imajo hitrost 29 vozlov. Obenem s številnimi manjšimi enotami predstavljajo te križarke in oklopnice ogromno strelno moč ki bi se z lahkoto spoprijela z močnim bro-dovjem. Toda slabost »Home-Fleeta« je v tem, da ne more biti povsod tam, kjer bi bil potreben! Pri vseh teh razmotrivanjih s pomočjo številk pa ne smemo izgubiti z vida, da je zgolj računska ccnitev moči dveh nasprotnikov nezadostna. Zlasti ne, ako bi hoteli stavljati prognoze, kako bo potekel poskus izkrcanja nemških čet na angleškem otoku in kako bo potekla pomorska bitka, ki se bo gotovo pred tem razvila. V tej bitki bo namreč morda še večjo vlogo kakor pomorske sile imelo letalstvo. Sploh pa vprašanje številčne premoči ni edino odločilno. V poštev pridejo še izkušnje, izvežbanost in sposobnost vodstva, kako zna uporabiti borbena sredstva, ki so mu na razpolago, z drugimi besedami strategija in taktika. Nemški pionirji se odlikujejo po izrednih sposobnostih. Kjerkoli se lotijo dela, ga opravijo z veliko točnostjo in zanesljivostjo. V veliki meri se imaj'o Nemci tudi njim zahvaliti za velike uspehe na za-padni fronti. Na naši sliki vidimo porušen železniški most čez neko reko, poleg katerega so nemški pionirji v izredno kratkem času zgra«lili nov zasilen most, preko katerega že voziio vlaki. Kaj je s francosko armado v Tuniziji — sprašuje Italijan, list Rim, 25. jul. t. »V o c e d' 11 a 1 i a« obajvlja dopis s tunizijske meje, ki ima namen javnost opozoriti na to, da se v francoski Tuniziji in v Alžiriji dogodki ne razvijajo tako, kakor je bilo pred videno v premirju, sklenjenem med Italijo in Francijo. Dopisnik lista je napravil zanimiva opazovanja. Ugotovil je namreč, da Francozi tamkaj smatrajo, da je Tunizija in Alžirija nekaj čisto od materinske zemlje in njene usode ločenega, da tc dežele z materinsko zemljo nimajo več nič opraviti. Opazil je, da je vojaška oblast še nadalje v polni neodvisnosti, ko da bi bil to neke vrste dominion, ne pa odvisna kolonija. V Tuniziji glasno poudarjajo, da »je vojaika moč Tunizije še nedotaknjena in da je nikdo ne more poraziti«. Spet drugi zatrjujejo: »Nikdo te dežele ne more dobiti brez vojne.« Tudi francoske civilne oblasti v Tuniziji se obnašajo v tem smislu in da prihajajo celo od francoske vlade v Vichyju navodila v isti smeri. Francozom niti v glavo ne pade, piše dopisnik »Voce d' Italia«, da bi svojo armado v Tuniziji razorožili. List se sprašuje, kam to meri in kako je takšen položaj v skladu z besedilom premirja ?. Govori angleških ministrov London, 25. jul. t. Reuter: Na seji spodnjega doma je informacijski minister Dufl Cooper izjavil, da angleški letalci mečejo letake nad zasedenim francoskim ozemljem. V teh letakih se prebivalstvo obvešča o dnevnih vojaških in političnih dogodkih. Tudi besedilo premirja je bilo na ta način sporočeno zasedeni Franciji. Minister za dominione MacDonald je ob priliki nekega kosila imel govor, v katerem je dejal, da bi on, če bi imel možnost izbrati tisti trenutek, ko bi bil najraje pri življenju, izbral dan fred napadom na Anglijo in dobo med napadom, rpeli bomo morda kratko časa, morda dalje časa, toda na koncu koncev bomo potopili sovražne ladje, raztrgali njihova letala. Angleški dominioni so zastopniki tiste moči, ki bo prinesla svobodo. Prvi lord admiralitete Aleksander je na zborovanju čezmorske lige dejal, da lev ne gre vedno ven, da brani svoje mladiče, marveč da pogostokrat mladiči pribeže k levu na dom, da jih brani. Navzlic vsem grožnjam, ki nam prihajajo, vemo, da smemo mirno gledati v bodočnost. Pol mili|ona prebivalcev Posaarja se vrača domov Za časa vojne na zapadu so Nemci morali izpraznili precej mest in vasi v Posaarju, ki je predstavljalo neposredno zaledje bojišča. Okrog pol milijona ljudi je moralo zapustiti svoje domove in so jih namestili začasno po drugih krajih Nemčije. Zdaj se ti ljudje vračajo na svoje domove, kjer se bodo spet lahko posvetili svojemu delu. Deset največjih mest na svetu Še zmerom nosi London na svetu ponosen naziv največjega mesta, čeprav so že davno napovedali, da ga bo prekosil Ne\vyork. Tabela desetih največjih mest na svetu je takšnale: London Newyork Pariz Berlin Chicago Buenos Aires Leningrad Osaka Moskva Tokio 8,202.000 6,930.000 4,900.000 4,243.000 3,M80.000 2.655.000 2.500.000 2,455.000 2,300.000 2,000.000 Nadomestilo za jodovo tinkturo Jod ni samo drago zdravilo, nego je v mnogih ozirih tudi precej nevaren za človeški organizem Med drugim so v zadnjem času dognali, da jodova tinktura iahko pospeši pojav bolezni Basedow. — Zaradi tega si klinike in laboratoriji že dalj časa prizadevajo, da bi našli nadomestilo za jodovo tinkturo, ki naj bi imelo prav tak uničujoč učinek na bakterije kakor jod. Nemška zdravnika dr. Kiister iz Frankfurta in dr. Miinch iz Wiirzburga poročata v reviji »Medizinische Welt«, da je že ustvarjen nadomestek za jodovo tinkturo, ki so mu dali naziv >Jodoniuc — brez joda«. Je to petod-stotna glicerin-alkobolna raztopina. Mnogi poskusi na kliniki so pokazali popolno neškodljivost novega sredstva za kožo in sluznico. Novo sredstvo pa ima tudi nekatere prednosti pred jodovo tinkturo. Učinkuje namreč nekoliko omamljajoče, če ga prenesemo na sluznico. Njegova rahla roza vijolična barva ne škoduje preglednosti pri operacijah. — Dalje novo sredstvo ne za maže perila in slednjič ne povzroča, kakor pogosto jod, preobčutljivosti na koži in sluznici. Mati oglasi Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra 1940. Šola ima dva oddelka: Letno in zimsko šolo. Letna šola traia eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, se vrši II. tečaj zimske šole. Letos se torej sprejemajo učenci samo v celoletno šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrlio. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na domači kmetiji. Lastnoročno spisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolekom za din 10.— je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra t. 1. Prošnji je priložiti: 1. Krstni list. 2. Domovnico. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Spričevalo o naravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz Kake šole. 5. Izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za din 4.—), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja (šolnino). Zavezati se morajo tudi, da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta, če bi sin ali varovanec brez opravičenega razloga predčasno zapustil zavod. 6. Tisti, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo (podporo) iz javnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo (banovinski kolek za din 4.—) staršev ali varuha, da bo njih sin odnosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem sličaju pa, da povrnejo sprejeto podporo iz javnih sredstev zavodu. 7. Uradno potrdilo občine: t. Koliko je posestvo veliko (v ha). 2. Kolikšen je predpis direktnih davkov. 3. Število družine, posebej koliko je še nepreskrbljenih otrok ter event. druge družinske razmere. 4. Koliko redijo konj, goveje živine, prašičev. Starost najmanj 10 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Ilkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od din 350 do din 100 po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in plačuje mesečno v naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti pod 6) navedeno obvezno izjavo in pod 7) navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višine letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. ALI STE 2E PLAČALI NAROČNINO? V malih ojrlaalb valja tlaka beseda 1 din: (enltovanjukl •Klani > din Debelo tUkane naslovne besede se ratnaajo dvojno. NaJmanJSt snesek sa mat) oirlaa U din. . Mali •rlasl se plačujejo takoj pri aaro«lla. > Prt orlaslh Otroški kotiček reklamneca snaftaja se raAuna enokolonska. 1 mm visoka Dstltna »rutica po I din. • Za pismene odgovora sled« nallb adaso* treba orlloilu snamko. C< ¥ t • v v • Službe ucejo H Absolvent gozdarske šolo, verziran v vseh panogah gozdarstva ln lesne industrije, Išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 10877, Službodobe Sprejmem takoj dva prvovrstna sobosli-karska pomočnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10933. Manufakturistka mlajša moč, oglina, vešča tudi Specerlje, želi namestitve v Ljubljani. Nastop takoj! Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10603. (a Kuharico Absolventka trgovskega učillšča tn meščanske šole z odliko, močne ln zdrave postave, prosi za primerno službo. Nastop lahko takoj. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Triglav« 10446. msm 17 letna deklica poštenih kmečkih staršev, bi se prav rada izučila v trgovini mešanega blaga. Romšak Marica, Gozd, p. Stahovica, Kamnik. Trgovsko vajenko sprejme takoj manufak-turna ln specerijska trgovina Avgust Gottvvein, Ormož. Hrana in stanovanje v hiši. prvovrstno, za boljšo restavracijo, sprejmem takoj. Plača dobra. Stara do 30 let. Ponudbe s sliko v upravo »Slovenca« pod »Restavracija« 10872. Za vilo na deželi v bližini Ljubljane, sprejmem za hišnika zakonski par, ki se razume na nego vrta. Upokojenci Imajo prednost. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Velik vrt« St. 10913. Proda odn. zamenja se za primeren objekt v Ljubljani moderna, komfortno zidana vila z velikim vrtom pod Šmarno goro. Ponudbe na pisarno dr. A. Smoleta, Ljubljana, Dalmatinova 6. Posestvo vinograd, gozd, sadovnjak, dobra zemlja, zelo ugodno naprodaj, Bovše 14.s p. Vojnik Oglas licitacije Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel v svojih prostorih v Mihanovičevi ul. 3 dne 10. avg. 1940 ob 11 prvo javno ofertalno licitacijo za izdelavovseh del pri instalaciji centralne kurjave, za pripravo tople vode in za sanitarno opremo uradove zgradbe Okrožnega urada za zav. delavcev v Banji Luki. Podlage za sestavljanje ponudb se lahko dobe dnevno pri tehničnem odseku Osr. urada za zav. del. v Zagrebu, Mihanovičeva ul. B Zagreb, 18. julija 1940 Osrednji urad za zavarovanje delavcev Št. 39014-40 Vsemogočni je poklical k Sebi našega dobrega očeta, brata, tasta in starega očeta, gospoda Martina Drugoviča podnadzornika policijskih agentov v pokoja Pogreb bo v soboto, 27. t. m. ob 18. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Sveta maša zadušnica bo v ponedeljek 29. t. m. ob 7 zjutraj v farni cerkvi v Celju. Celje, Brežice, Sv. Jurij ob juž. žel., dne 25. julija 1940. Žalujoči sin Norbert z rodbino in ostalo sorodstvo. ZAČARANI GOZD (255) Ubogi mali Peterčekl Še vedno je nosil tisto oblekco, v kateri ga je čarovnica odnesla iz njegove posteljice v palači. Dolgo so tavali po neskončnih hodnikih in sobanah. Peterček se je v svoji svileni oblekci že nekoliko pre-hladil in začel drgetati, Rokce je stisnil v žep. (256) Ančka pa je bila ves čas v strahu, da se ne bi čarovnica zbudila. Kaj potem? 2e so bili pri zadnjih vratih. Previdno sta po-moleli dve glavici izza njih. Kaj bosta zagledali?, i 50 U UUMO KESKVEINO 00UtWI PRI IGN.VOK UUBU»*A.T»VtAMt>»» ' Vsakovrstno pohištvo dobavlja še vedno po starih cenah v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka »OPRAVA« Celovška cesta 60. Sprejemajo se naroČila. koks, drva nudi I. Pogačnik LJubljana, Bohoričeva 8 telefon 20-50 PostraZba brezhibna Stanotanja ODDAJO: Stanovanje dveh sob, s kabinetom kopalnico in pritiklinami se odda v Čopovi ulici III. nadstropje. Prošnje je poslati v Delavsko zbornico, Ljubljana Lipski jesenski sejem 1940 od 25. do 29. avgusta 60 % popusta na nemSkih železnicah, znatni popusti v drugih državah. Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s. Za Ljubljano: Ing. G. Tonnies, Tyrševa 33. Tel. 27-62 Za Maribor: Jos. Bezjak, Gosposka ul. 25. Tel. 20-97 V naši podružnici na Miklošičevi cesti icat, »Dom®-inserate in lahko plačate naročnino sa »Slaven« ljuba« in' »Bogoljuba«! naročate dobite razne Informacije. — Poslovne ure «4 pol 6 tjutraj do pol 1 pop. tn od 2 do 6 pop« Telefonska Številka 30-30 + Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je umrla nadvse ljubljena mama in stara mama, gospa Ivana Modic roj. Lavrič posestnica in gostilničarka Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v soboto, dne 27. julija 1940 ob 9 dopoldne, izpred hiše žalosti Fara i na farno pokopališče. Fara, Nova vas, dne 2b. julija 1940. Žalujoči ostali Pavel Keller: 17 Muzikantje Wiesbaden, 10. avg. Torej, gospod zapisnikar, sedaj imate zopet enkrat vi besedo. Pokažite pa najprej ljubeznivo vrata zaljubljencu in modroslovcu in pišite tako. kot se za dnevnik spodobi. Kratko hočete opraviti? Aj. aj, gospod zapisnikar, razumem, z obema gospodoma pred vrati se nočete spreti. Torej, prosim I Dan slovesa od mojih zvestih, dobrih tovarišev je prišel. Zopet je prinesel pismonoša v krčmo, kjer smo prenočevali, pismo za »gospo-ga godca lloberta Mlinarja«. In zopet je bilo v zvezi z neko teto. Vidite, tudi tete so za kakšno rabo na svetu V tem pismu je bilo napisano — in kako napisano, — da jc teta 'lina v Berlinu obolela za vodenico in, — o Bog, bilo je gin-Ijivo — nobenega človeka na svetu nima, da bi se zavzel zanjo; samo jaz, edini otrok njene sestre, pridem v poštev. Kaj čuda. če je hrepenela po meni. Kar pa je bilo najganliivejšc: posedovala je hranilno knjižico s 511 kronami in 50 vinarji, in eno z 72 kronami. Potem je imela pohištvo in še nekaj malenkosti. Kmalu naj bi prišel k njej; ker edina njena želja je. da ji jaz, edini otrok n jene sestre, zatisneni oči. »Kaj je tu storiti?« sem ginjen rekel Krausu, »saj vendar nisem barbar, in kakor rečeno, sem edini otrok njene sestre.« »Da, da. hm, hm.« pravi Kraus, »je ze res. ampak, Čermak je mrtev, jaz moram — radi palfjce — skoro vedno dirigirati, in ti naj bi postal bolniški strežnik. Hm. hm. kako dolgo — ne zameri mladič — bi pa z vodenico v najslabšem slučaju lahko trajalo?« Zmignil sem z rameni. »No, en četrt leta, tudi dalje —.« »Nerodna stvar,« de na to »Orel«, »saj ne mislim na hranilne knjižice in pohištvo, četudi je včasih prav lepo, imeti bogate sorodnike, ampak krščanska dolžnost je. Torej, pojdi mladič. l'udi mi pridemo za teboj v Berlin in te poiščemo.« Na nekom križpotju smo se ločili. Mislim, da smo jokali. Tovariši so zavili desno, jaz levo. Na hribčku sem obstal in gledal za njimi, ko so korakali po cesti. Nastavil sem trobento na usta in zatrobil pesem, ki smo jo dostikrat igrali. »Zl>ogom predragi, grenkd je slovo.« Slišali so moj poslovilni spev in se odzvali: »Življenje urejeno zares je slabo: med rožami skrito je trnje bodeče, naj še tako se upira srce hrepeneče, slednjič le treba je vzeti slovo,« Naslonil sem se na obcestno drevo in brid-jokal. V bližnjem mestu me je pričakoval prijatelj slikar. Je bilo to svidenje, Čudom se jc čudil moji zunanjosti. Šele, ko sem se preoblekel v obleko, ki mi jo je prinesel, se je pomiril. »Sedaj si zopet stari,« je rekel. »Bog ne daj.« sem odgovoril odkritosrčno. Moj prijatelj se je peljal v drugo smer kot az. Povedal mi je, da se moja mati nahaja v /iesbadnu, da so pr: njej dve ali tri tete in me oskrbel z denarjem. Ko sem slišal o svojih tetah, mi je postalo skoro slabo. Najraje bi se bil obrnil in odhitel za svojimi tovariši. Vendar sem se opogumil in si prisegel, da si bom to »vrsto« držal v primerni oddaljenosti. ko ja/ Wi Stopil sem v voz prvega razreda. Spočetka mi mehke blazine kai ni niso prijale; skoro sem hotel presesti v tretji razred, pa sem si dopovedal, da se bo pač treba udatd v neizogibno in sem obsedel. Da bi si preganjal čas, sem vzel v roke dnevnik in vpisoval beležke o godčev-skem potovanju. Ravno sem dospel do poglavja »ljubezen«, ko vidim — v tem trenutku sem verjel vsem pravljicam, čarom, čarovnijam itd. — vidim torej na postaji, kjer smo ravno obstali, prihajati proti vlaku — njo. In prišla je z materjo v moj voz. Razen nas treh ni bilo nikogar v njem. Mislil sem v tem trenutku, da mi bo srce zastalo. Bila je resnično vila iz začaranega vrta. In ona — me zagleda, se prestraši, zardi, rebledi, zardi, prebledi, in se prične tresti, ta-;o, da jo mati s strahom vpraša: »Otrok, kaj i je?« Da, v resnici je resnično, kar čitamo v ravljicah — pripovedke naših babic ne lažejo, jubka vila me ljubi — ljubila je mene, godca, — prosjaka, in ta godec sem bil jaz. Najčudovitejše pa je bilo — peljali sta se v Wiesbaden. Sedaj pa res ne morem dalje pisate; moram k njej, nemogoče mi je tu sedeti. Ves sem zmešan. _ Da, seveda. Sprejem doma moram še opisati. Mamica je pretakala solze veselja, ko sem bil zopet pri njej. Moral sem ji pripovedovati; pri tem se je smejala, jokala in z glavo majala. In tete! Nebesa, kako zloben fante sem! Strahotno sem jih nalagal. O Indijancih sem jim pravil, o ognjeniku Popokatepetlu, o morskih somih in kačah — klopotačah, — zdravljenje jim kar ne prija od same groze. Tn zraven sem surov, neverjetno surov; gotovo jih bom pregnal. In sobo seni si uredil — sijajno! Trdo slam-njačo, istotako blazino in odejo, navadne stole, nobene zofe, pisalno mizo v — svilenem prtiču — mojo troliento! A sedaj — kdor mi to zameri, ni kristjan — sedaj moram k njej. 20. avgusta. Divno, milosti polno godčevsko potovanje, kdo bi bil pričakoval takega daru od tebe? Ona je moja, moja, moja! Vse, prav vse sem ji povedal. In ona je jokala, v očeh pa ji je zasijal očarljiv lesk — ljubka vila je melikosrčen človeški otrok. Priznala mi je, da se je njeno srce prestrašilo ubogega tujega muzikanta, vendar se ji je v prvih urah vselila ljubezen do njega in najhladnejši razum je ni mogel več pregnati. Veliko je trpela. ln sedaj prav kot v pravljici, sem odčaran kraljevič in spadam k njej. In ona je moja! Bog, kako si vendar dober z nami, ubogimi ljudmi! Berlin, 17. oktobra. Zopet enkrat te moram prijeti v roke, ljubi godčevski dnevnik, Najprej ti moram nekaj prav važnega zaupati: Že pet tednov sem s Krimhildo zaročen. Da ni srečnejšega človeka na svetu od mene, je razumljivo. In premisli, moj dnevniček, že pred adventom bo poroka. Torej mi ne boš zameril, da si moral tako dolgo ležati v predalu. Ampak, končno se niti ne veseliš, misliš, da spadaš samo k potujočemu godcu, in te nič ne zanima, ako se bogat gospod zaroči z bogato damo in sc z njo poroči. No, ti bom pa povedal nekaj, kar te bo zanimalo. In kako je pisal! Lepopisa ne morem podati, pravopis pa lahko. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: inž, Jože Snrfia Urednik: Viktor O"*'* Najnovejša poročila Uničili je treba vpliv framasonsfva pri nas" ti Belgrad, 25. jul. m. Ravnatelj »Vremena« dr. Danilo Gregorič nadaljuje v jutrišnji številki »Vremena« borbo »roti framasonom. V daljšem uvodniku opozarja na škodljive akcije masonov zadnjih dvajset let v naši državi ter lia škodljivi vpliv, ki so ga imeli tako v zunanji kakor tudi v notranji, prosvetni in gospodarski politiki. Dr, Gregorič obenem opo-! zarja, da je tudi jugoslovanska inanoserija. kakor iMivsod drugod, prejemala navodilu iz tujine. V zvezi s tem omenja jiredvsem akcijo francoske masonerije, ki je pripravila Francijo do sedanji katastorfe, in pravi: »Bili so posamezni ljudje tudi v Franciji, ki so vedeli, kam vodi Kolo družabne kompozicije, katere nosilci so bili masoni. Dokler je bil čas, se njihovi glasovi niso slišali. Velika trgovina, vsa v mus-iuskih rokah, velika politika, vsa j>od vplivom masonov! Zast"iipijevuli so javno mnenje in z valovi podtikanj in klevet preprečili, da iii se zavedlo in zbudilo šc ob pravem času in se rešilo na nova pota. Francoski masoni so doživeli svojo katastrofo žal šele tedaj, ko so vrgli v katastrofo tudi francosko ljudstvo. Jugoslavija ne želi doživeti katastrofe. Zato stopa na nova pota, v nove smeri. Zato se pa mora. preden ne bo prepozno, uničiti vpliv masonerije v nnšem javnem življenju. Lože se mora zapreti. Delavnost masonov so mora pobijati povsod in na vsakem mestu in z vsemi jreditvi.« Velik nemški letalski napad nad Kanalom London, 25. julija, t. Reuter: Danes se je razvila nad Rakovskim prelivom ogorčena letalska bitka, v kateri je nastopilo nad sto nemških in angleških bojnih letal. Ta sj»opad dokazuje, da dobiva medsebojni vojni obračun meni Anglijo in Nemčijo vedno bolj srdit i/raz. Letalski spopad nad Kanalom je trajal del j časa in pogled na nebo je bil nadvse zanimiv zaradi velikega števila letal, ki so preletavala nebeški svod. Ob jugovzhodni angleški obali so stopile takoj v dejstvo številne jirotiletalske baterije, ki so obstreljevale letala ves čas spopada, medtem ko so nemški bombniki zmetali veliko število bomb na obalo. 30 nemških strmoglavcev, katere pa je spremljalo skoraj jirav toliko nemških bojnih letal, je namreč iznenada napadlo angleško spremljavo (konvoj), ki je tedaj plula jxi Ro-kavskem prelivu. Angleška lovska letala so takoj vzletela s svojih vzletišč nasproti nemškim letalom in so v kratkem spopadu zbila dva nemška bombnika, ki sta se vsa v plamenih zrušila v morje. Nemški strmoglavci so ponovili napad na spremljavo trikrat. Današnji dan je prinesel doslpj največji letalski spopad nad Kanaiom in na 1 jitžno-vzhodno angleško obalo. Opoldne je okrog 80 nemških letal napadlo ladje ob obrežju in južnovzhodno angleško obalo. Nemški bombniki so pri tem vrgli tudi veliko število bomb na obal in na zaledje. Protiletalsko topništvo in angleška bojna letala so zavrnila nemška letala, tako da je bombardiranje na suhem povzročilo le majhno škodo, dočim od ladij ni bila nobena zadeta. Največja bitka pa se je razvila pozneje, ko je 50 nemških strmoglavcev napadlo spremljavo, v kateri je plulo nad 20 manjših tovornih ladij. Verjetno je, da je bilo pri tem napadu v spopadu z angleškimi lojnimi letali sestreljenih dvoje nemških bombnikov. Prvi znak za napad nemških bombnikov je dalo angleško protiletalsko topništvo, ki je začelo s hudim zapornim ognjem. Bo mimiki so namreč leteli v veliki višini naravnost s francoske obale čez Kanal. Fskadrila za eskadrilo angleških bojnih letal je vzletela in je hitela na-padajočim letalom nasproti. Medtem ko so se angleška liojna letala sjiopadla z nemškimi bojnimi letali, so se spustili strmoglavci v globino in so v širokih krogih obletavali spremljavo ter jo obmetavali z bombami. Obaine straže, ki so zasledovale ta napad, so mogle ugotovili, da nemške bombe ladij niso zadele in da so padale le v morje. V prvem valu nemških letal, ki so napadala, je bilo 27 letal strmoglavcev, prav toliko strmoglavcev je bilo v drugem valu nemških letal, ki so v kratkem presledku priletela za nrviini. Protiletalsko topništvo je obdalo napadajoča letala z ven-cem eksplodirajočih granat. Vodnja nemškega zračnega brodovja je s svojim letalom dokazal izredno drznost in se opuščal navpčino nad angleške ladje tako globoko, da se je zdelo, da se bo zadel v jambor in je iz največje bližine metal bombe. Nemški strmogl ivci so se takoj jm) napadu umkanili in v širokem krogu spet ponovili najiad. Medtem je postal topniški ogenj protiletalskih baterij še hujši, nakar so angleška liojna letala napadla nemške strmoglavec. Nemški strmoglavci so nato izkoristili oblake za umik, sledila pa so jim angleška letala in je bilo iz oblakov slišati rcglnnje strojnic. Kmalu nato so opazovalci videli, kako padata dve nemšk" letali v plamenih v morje. Cez uro so nemška letala ponovno napadla spremljavo, vendar se je ta napad hitro končal. Kaj jc Lilo s konvojem, pa poročilo ne pove. Letalski boji nad Libijo Kairo, 25. julija, t. Reuter: Letalsko poveljstvo sporoča, da so angleška letala najira-vila napad nu Dernio v Libiji. Napad eo izvršili bombniki znamke Blenheim. iNa letališču blizu Dernije so angleški bombniki opazili nad 50 italijanskih bombnkiov in bojnih letal in jih obstili z bombami. Napad je napravil znatno škodo. Angleške bombnike je spremljalo 5 lovskih letal znamke »Gladiator«. Ta skupina angleških letal je na poletu na*.aj srečala v zraku 7 italijanskih lovcev in sestrelila 5 od teh, tako da so padli v morje. Vsa angleška letala so se vrnila nepoškodovana na svoje oporišče. Velika škoda v Haifi - - Kairo, 25 julija. AA. Reuter: Današnje uradno poročilo britanskega vojnega poveljstva pravi, da je bilo v včerajšnjem napadu na Haifo med civilnim prebivalstvom 100 žrtev. Sporočilo poudarja naslednje: Včeraj zjutraj ob zori so italijanska letala izvedla napad na Haifo. Nekaj tisoč posod s petrolejem in oljem za mažo je bilo zažganih, požar pa je bil okoli poldneva omejen. Med civilnim prebivalstvom je bilo 100 žrtev, med vojaštvom pa niti ena. Na ostalih bojiščih 6e ni zgodilo nič posebnega. Po poročilu iz Jeruzalema so bili pri napadu, ki ga je danes izvedlo 10 sovražnih letal, ubiti štirje ljudje. K soinograški konferenci Rim, 25. julija, m. Rimska javnost in politični krogi v italijanski prestolnici posvečajo vs eveč.jo pozornost veliki diplomatski akciji, v kateri bodo sodelovale poleg Nemčije in Itaili.je še Bolgarija, Romunija in Slovaška. Italijanska politična javnost razpravlja o tem, da bodo romunski državniki iz Solnograda odpotovali v Rim, kjer bodo imeli sestanek z Mussolinijem in Cianom. O vsebini teh razgovorov nc objavljajo časopisi ničesar. Za zelo važno okolnost smatrajo diplomati izjavo, ki je bila sjioročena danes z nierodujnega mesta, da ni treba pričakovati iV.vedbe sklepov, ki bodo sjirejeti na omenjenih konferencah, že takoj po končanih konferencah, temveč da se bodo ti sklepi izvedli postopno. Ista izjava namreč ne pravi, da se bodo rsa vprašanja Podonavja in Balkana takoj rešila, temveč ]x>-udarja, da se bo s to konferenco napravil važen korak do nove, definifivne rešitve. Romunski državniki v Budimpešti Budimpešta, 25. julija, m. Predsednik romunske vlade Gigurtu in zunanji minister Manuilescu sta danes popoldne ob 3 prispela v Budimpešto na poti v Solnograd. Nemški poslanik v Budimpešti je imel daljši razgovor s tajnikom romunskega propagandnega ministra Moldaoovom. Budimpeštanski nemški poslanik se je dalj časa zadržal v prijateljskem razgovoru z romunskima državnikoma ter z nemškim poslanikom v Bukarešti. Von Papen v Sofiji Sofija, 25, julija, m. Danes popoldne je prispel z orient ekspresom iz Carigrada nemški veleposlanik v. Papen. Z avtomobilom nemškega poslaništva se je odpeljal na letališče, odkoder je a posebnim letalom odpotoval v Nemčijo. Sovjetsko trgov, predstavništvo na pati v Jugoslavijo Sofija, 25. julija, m. Dane6 so dopotovali z letalom v Sofijo člani sovjetskega trgovinskega predstavništva v Belgradu, in sicer trgovinski predstavnik ZSSR Vorobev in njegov pomočnik Minajčev. Z njrma so dopotovali tudi štirje uradniki sovjetskega trgovinskega predstavništva. Iz Moskve je pispel tudi Mihajlo Jeli6avčič, uradnik jugoslovanskega poslaništva v Moskvi, ki opravlja kurirsko 6lužbo. Vprašanje Aalandskih otokov Moskva, 25. julija. A A. DNB: V diplomatskih krogih pravijo, da je finski poslanik Paasikivi imel zadnje čase s sovjetsko vlado pogajanja o režimu na Aalandskih otokih. V zvezi s tem je finska vlada dala sovjetski vladi zagotovilo, da Aalandskih otokov ne bo odstopila nobeni tretji državi, oziroma, da ti otoki ne bodo postali odvisni od kake tretje države. Razen tega je Finska, kakor trdijo, dala sovjetski zvezi pravico, da se po svojih pooblaščencih vsak čas lahko na kraju samem prepriča o vojaškem položaju Aalandskih otokov. I1UBL9ANA Kočevski Slovenci so romali k Materi božji v Novi Štifti Preteklo nedeljo so kočevski Slovenci iz Kočevske reke, Osilnice ob Kolpi, »Mozlja iz Kočevja, Stare Cerkve, Dolge vasi, Livolda in še drugih kočevskhi krajev priredili izredno dobro uspelo romanje k Materi božji v Novi Štifti. Vseli romarjev je bilo nad 400. Sv. mašo je daroval mozeljski g. župnik Mate za blagor domovine. Cerkveni govor je imel g. župnik Škulj. Po cerkvenem opravilu je bil jkhI košato lipo prost razgovor, kjer so številni Ko-čevarji in drugi prijatelji slovenskih Kočevar-jev v krutkih besedah povedali nekaj lepih in dobrih misli. Romarji so poslali tudi vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu-nainestniku Pavlu, g. prosvetnemu ministru predsedniku senata dr. Antonu Korošcu, ministru za gradbe dr. Mihi Kreku, banu dr. Natlačenu in škofu Gregoriju Rozmanu. Navzočih je bilo tudi mnogo dijakov, ki so drug drugemu obljubili, da bodo obiskovali kočevske kraje. Romarji so peli nabožne in narodne pesmi. Vsa prireditev je bila srečno zamišljena, srečno organizirana in uspešno izpeljana. Posebej je treba poudariti tudi veliki domoljubni potnen te prireditve ki je imela namen, da jirosi Marijo, kraljico Slovencev, naj obvaruje našo domovino, da naj obvaruje našo državo in njeno narodno kraljevsko hišo. Romarji so to zamisel dobro razumeli, ko so pri Novi Štifti goreče molili in prepevali Bogu in Mariji v čast obenem na dal! tudi vidnega izraza svoji ljubezni do domovine in vseh njenih svetinj. Nova delavnica brivskega združenja Včeraj ob 11 dopoldne ie Združenje brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani slovesno odprlo v Selenburgovi ulici št. 6. v prvem nadstropju moderno opremljeno in vzorno urejeno dclavnico Združenja. K prisrčni otvoritvi je prišel tudi zastopnik g. bana dr. Marka Natlačena, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo dr. Trstenjak, zbornico za TOI je zastopal g. Traven Janko, ljubljanskega župana je zastopal višji svetnik dr. Ar-nošt Brilej. K slovesnosti so prihiteli častni člani Združenja, dalje celotni odbor ter predsednik dam-skega kluba g. Podkrajšek Metod, zastopnica članstva ga. Lrna Fettich in zastopnik pomočniške organizacije g. Tavčar Polde. Zastopnike in številne tovariše je v lepo opremljenem lokalu pozdravil predsednik Združenja g. Aleksander Gjud, ki je poudaril, da je Združenje 1. 1937 praznovalo svojo 50 letnico. Združenje je eno izmed najstarejših obrtniških ustanov Slovenije ter ima danes 2S5 članov. Zanimivo je, da je do 1. 1924 Združenje imelo 125 članov, od katerih so v Ljubljani samo trije imeli tudi posla z damskim frizerstvom. V naslednjih letih pa je moda s spremembo smeri dala izreden poudarek damskemu frizerstvu, tako da je spočetka primanjkovalo sposobnih moči. Dotok vajencev in vajenk se je stalno večal in je danes pri mojstrih v službi 100 vajencev in 230 vajenk. Pomočnikov je precej več, namreč 290, poinočni« pa 200. Ker se je večina mladega naraščaja učila pri starih mojstrih, ki še niso uvedli dainskega frizerstva, se to pozna tudi pri strokovnem znanju sedanjega naraščaja. Zato si je sedanja uprava, ki je 1. 1939 prevzela posle, zastavila za nalogo, da bo svojemu naraščaju, ki se na obrtno nadaljevalni šoli izobrazuje teoretično, omogočila v zadnjem učnem letu praktično strokovno izobrazbo na strokovnih tečajih. Za te tečaje pa je bilo treba urediti zadružno delavnico, ki je sedaj sodobno urejena. Oprema celotne delavnice je veljala 33.000 dinarjev in so Združenju priskočila s podporami na pomoč tudi oblastva. V delavnici bodo odslej tudi pomočniški in mojstrski izpiti. Posebne pohvale pa je vredno dejstvo, da so se vsi izpitni komisarji zavezali darovati svoj izpitni honorar v kritje stroškov novega lokala. To tudi dokazuje, da je Združenje na pravi poti, ko se ne plaši žrtev za napredek in procvit slovenskega obrtništva. Zastopnik g. bana, načelnik dr. Trstenjak je za tem čestital Združenju k lepi pridobitvi in želel, naj bi se v njej izobraževal brivski naraščaj v vseh najmodernejših pridobitvah te stroke. Za tem je izročil delavnico svojemu namenu. Združenju so čestitali za tem še predsednik damskega kluba g. Podkrajšek Metod, zastopnica članstva ga. Erna Fettich in zastopnik pomočniške organizacije g. Tavčar. Za tem so si gostje ogledali lepi lokal, ki je urejen poleg pisarne Združenja. V glavni dvorani je ob dolgi steni šest stolov pred velikimi brušenimi ogledali, na mizicah pred njimi pa so vse najmodernejše priprave, povsod je napeljana elektrika in plin. V posebni celici poleg glavne dvorane sta še dve mizi, namenjeni posebej za umivanje in sušenje las, za kar sta bili nabavljeni tudi najmodernejši holandski hladilni napravi. Na razpolago je tudi aparat za trajno kodranje najmodernejše konstrukcije, tako da bo mladi naraščaj lahko pfaktično preizkušal najmodernejše pridobitye stroke. Oprema lokala samega je lično izpeljana po navodilih, ki jih je dal iz prijaznosti g. inž. E. Navinšek. Združenje je s to delavnico pokazalo izreden napredek in voljo izobraziti svoj naraščaj, za kar mu gre vse priznanje, posebno pa agilnemu odboru in njegovemu predsedniku. * 1 CIane JRZ za 11. kraj. organizacijo pozivamo, da se udeleže pogreba umrlega člana in odbornika te organizacije g. Lovrenca Polaka. Pogreb bo danes t. j. 26. t. tn. ob pol šestih popoldne z Žal, kapela Sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. 1 Uprava Hubadove župe poživlja včlanjene ljubljanske mešane in moške zbore k pevski vaji danes, v petek, 26. t m. ob 20 v telovadnici realne gimnazije v Vegovi ulici. Udeležba mora biti sto' odstotna. 1 Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah v Jakopičevem paviljonu je zbudila tako zanimanje in je tako dobro obiskana, da je podaljšana do nedelje zvečer Vstopnine ni. 1 Izlet SPD: Za izlet na Triglav v času od 1. do 4. avgusta t. 1. sprejema pisarna SPD v Ljubljani Aleksandrova c. 4-1 prijave do vključno sobote dne 27. t. m., ker mora pravočasno spo- ročiti oskrbnikom glede prenočišč in prehrane. Kdor želi v prijetni družbi posetiti Triglavsko poj^orje, naj se takoj prijavi v društveni pisarni 1 V nedeljo s «Putnikom« neznanokam. 1 Prve bosanske slive na trgu. Včeraj so so pojavile na trgu prve bosanske slive, prav lepe in okusne. Bile so po 12 din kg. Uvoženih je bilo le nekaj sto kilogramov. Za enkrat si bosanske slive privoščijo lahko le petičniki. Lejio hruške po 14 do 16 din kg. Letina za hruške je bila v Sloveniji j>ru\ slaba in bo njih izvoz minimalen, kakor napovedujejo strokovnjaki v sadjarstvu. 1 Pasji dnevi in rekord v zemljiški knjigi. V start prutiki vidimo, da se pričenjajo s sv. Jakobom pasji dnevi, ki trajajo tja do sv, Jerneju, to je dober mesec. 'Jetn dnevom pravimo tudi doba kislih kumar, ker nu\udno lokalni reporter ne more prinašati nikakih večjih senzacij in pretresljivih dogodivščin. Na sodišču vlada sedaj prav idiličen mir. Po hodnikih ni kakor druge dneve običajnega velikega drve-nja, tekanja in žuborenju. Vse je mirno. Redki so pravdarji, ki sc sedaj zatekajo na sodišče. Redki so tudi odvetniki, ki se |x>juvljajo po dvorunah in na hodnikih. Vse nekam zdi. Čeprav je na videz mir na sodniji, je pa po pisarnah mnogo delu in posla. Zemljiška knjiga, ki jo sicer tudi stranke ne oblegajo tako kakor navadno, pa je prav na prvi dan pasjih dni dosegla velik rekord v takozvanem zemljiškoknjižnem prometu Včeraj so v zemljiški knjigi zaznamovali kar 12 novih kupnih pogodb! In za kakšno kupno vrednost? Milijonske vsote so bile zapisane v kupnih fiogorlbuli. Kupčije so šle v milijone in celotna kupna vrednost vseh prodanih nepremičnin znaša kur 5,000.000 din. Redke pa so sedaj vknjižbe zastavne pravice za razna posojila in menične kredite. Včeraj jo bilo vknjižcuo neko jiosojilo za 500.(HM) din. Prav redki pa so sedaj izbrisi posojil. Prvi pasji dan je bil zelo vroč in soparen. Včeraj zjutraj in več ur dopoldne je bilo močno oblačno, popoldne pa je pritisnila laka vročina, da je živo srebro v termometru naglo skočilo še za več stopinj na 50 stopinj C. Na prostem ob hudi pripeki jc termometer celo kazal 58 stopinj C. 1 Dr. Rodoschegg ne ordinira do konca avgusta. 1 Novi seznami davčnih osnov ljubljanskih davčnih zavezancev eo od danes 25 julija dalje razgrnjeni na magistratu, in sicer za mesarje, pekatia sedlarje, torbarje, ščetarje, tapetnike, pleskarje, kleparje, kotlarje, vodovodne inštalaterje, ključavničarje, kovače, mehanike, dimnikarje, šivilje, krojače, privatne učitelje in tudi za umetnike. Ti seznami bodo razgrnjeni do vključno 1. avgusta na mestnem poglavarstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na Mestnem trgu. Seznami za zdravnike, zobozdravnike in dentiste, za notarje in odvetnike, za inženirje, arhitekte in geometre ter za brivce in čevljarje bodo pa razgrnjeni samo do vključenega 28. julija. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. 1 Obljubil ji je zakon. Lojze M., doma tam iz ljubljan-ke okolice proti Savi, je po poklicu priprost delavec, toda ima v sebi pustolovsko žilico. Je oženjen, toda ne kaže prave zakon- ske zvestobe. Lani na jesen se je bil v neki Ivanko, ■ Ljze je pa denar zapravil. Kmalu je pa Ivunka bila zelo razočarana, ko je zve- dela, da je Lojze poročen, njej pa je zatrjeval, da je še nejooročen in samski. Ovadila ga je sodišču zaradi sleparije. Pred sodnikom-jKi-edineem v dvorani št. 79 je bil včeraj Lojze obsojen zaradi prevare na 2 meseca navadnega zajiora in v plačilo 1S0 din denarne kazni ali v še 2 dni nadaljnega zapora. Nenavadna rešitev otroka Neka žena iz okolice ThUringena v Nemčiji je morala k zdravniku Za to pot je porabila oni čas, ko je njen dveletni sinček spal. Otrok pa se je zbudil poprej kakor navadno in ko se je mati vračala domov, ga je zagledala sedečega na oknu v drugem nadstropju Ko je otrok zagledal mater, je od veselja stegnil roke proti njej, pri tem pa izgubil ravnotežje iu padel navzdol. Mati je imela Prihodni teden bodo začeli delati na cesti Maribor - Fram Predvčerajšnjim in včeraj zvečer sta se mudila v Mariboru načelnik gradbenega oddelka banske uprave inž. Rtieh in šef odseka za državne ceste inž Pire. Oba sta si skupaj z načelnikom gradbenega razdelka banske ujira-ve v Mariboru inž. Vanekom ogledala na terenu cesto Maribor—Fram. Ob tej priliki smo zvedeli, da so sedaj končane vse predpriprave za pričetek del na omenjeni cesti. Banska uprava je izfHislovala pri gradbenem ministrstvu, da je mogoče določiti namestnike za člane režijskega odbora, ki se nahajajo sedaj na orožni vaji ter je enega teh že imenovala. Je to inž. Roti iz Celja. Pri mariborskem tehničnem razdelku se je že organizirala pisarna režijskega odbora. V najkrajšem času bo banska uprava nakazala tudi kredit za pričetek del, tako da bodo lahko prihodnji teden zopet zapeli krampi in lopate. Predvsem se bo moralo sedaj zakoličiti staro stanje ceste ter še odkupiti na nekaterih mestih potreben svet za izravnavo trase in preložitev ovinkov. Že lansko leto je odkupovala posebna komisija vzdolž ceste potreben svet od lastnikov, vendar pa takrat nekateri posestniki — Četudi so bili vabljeni — niso prišli k razpravi, z drugimi pa se komisija zaradi pretiranih cen ni mogla pogoditi. Zdi se. da se bo modernizirala cesta z asfaltno površino. Kredit za novo ccsto je namreč fik«no določen ter ga ni mogoče lzpremi-njati. Je pa tako omejen, dn bo zadostoval pač za asfaltno obdelavo jiovršinc, ne pa za betonsko. Pri tehničnem razdelku so sc oglasili tudi zastopniki tvrdke Shell ter so izjavili, da je asfalta dovolj na razpolago — seveda roinunske- toliko prisotnosti duha. da je skočila bliže in nastavila svoj predpasnik Otrok je padel v materin predpasnik in osiai nepoškodovan. ga, ker mehiškega zaradi blokade ni mogoče več uvažati. Potrebno pa bo za ta del ceste okrog 50 vagonov asfalta. Vidi se, da ministrstvo za zgradbe zelo forsira pričetek del na tej cesti. Če so se sedanje priprave tako dolgo zavlečevale, ni krivda na ministrstvu in pri banski upravi, temveč so to povzročile splošne razmere, v katerih živimo in ki so lani in Jetos prevrgle že veliko lepih načrtov. m Nemški poskusni halon »pristal« v Poljfa-nah. Posestnik lmbro Petrinjak iz Brež v občini Poljčane je v torek, 23. t. m. okoli poldneva našel blizu svojega doma majhen nemški balonček s papirnatim padobranom in s posebnim merilnim aparatom. Tako poskusne balončke izpuščajo v Nemčiji aeronautični observatoriji v Lindonbergu. Merilni aparat ima št. 1G72 in je nepoškodovan, balonček sam iu padobran pa sla nekoliko poškodovana. Na aparat je bilo pritrjeno tudi pismo z navodili, kaj je z balončkom napraviti, kadar ga kdo najde, in dopisnica, s kntero je observatorij obvestiti o najdbi. Balonček je bil v Nemčiji izpuščen 23. t. m. in še istega dne je »pristal« v Poljčanah. Aparat so oddali okrajnemu načelstvu, ki ga bo dalje odpremilo. Slovenska Krajina Izredna novomašna slovesnost v Beltincih. V nedeljo, 28. julija bodo v beltinski župniji kar tri nove sv. mase. In še ta res izredna posebnost, da so vsi trije novomašniki iz iste vasi (četrti novomašnik iz iste vasi bo zapel prvo glorijo 18. avgusta) in vsi člani salezijanske družbe. V farni cerkvi bodo prvič darovali najsvetejšo daritev gospodje novomašniki: Jakob Avguštin, Oeld Karel in Sraka Vinko. Vsa fara, zlasti pa še domača vas Lipovci se z vso vnemo pripravlja na ta izredni blagoslov treh novih sv. maš. Sv. maše bodo opravili vsi trije gg. novomašniki istočasno pri treh oltarjih. Pred cerkvijo jim bo 40 lipovskih dečkov, oblečenih v ministrantska oblačila, izročilo v zbornem nastopu novomašne križe. — V soboto popoldne bo v Lipovcih slovesen sprejem novomaš-nikov, pri katerem sodeluje vsa vas, zlasti pa šolska mladina, ki se z neverjetnim navdušenjem ori-pravlja na ta velik praznik. KULTURNI OBZORNIK Stanko Cajnkar: Očenas Razlaga Gospodove molitve za naš čas. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. Studenci ži-\e vode Ul. zvezek. V slovenskem jc/.iku smo dobili že več razlag, znanstvenih in pesniških, ki so se nanašale na Gospodovo molitev. Zato l>i utegnil na pni pogled kdo misliti, da je pričujoča knjiga Stanka Cajnkarja povsom nepotrebna. Toda že podnaslov v knjigi sami nam jMive, da je pričujoča razlaga Gospodove molitve na..ienjena za naš čas, to se pravi, da je molitev sicer vsekdar IKitrebna, vendar je način molitve, ki izhaja iz lazlienih potreb tega ali onega časa, tudi lahko različen. l'isatelj sam pravi, da ni hotel napisati izčrpne razprave o molitvi, marveč da je bil njegov namen skromnejši. Tako pravi: »Rad bi prav preprosto, brez učene navlake razložil nnjnavadnejšo in vendar najlepšo in najglobljo molitev, očenaš... Želel sem moliti to Gospodovo »pesem o Bogu in našem življenju« skupaj z našimi izobraženci in preprostimi ljudmi. Zaradi tega, ker je knjiga namenjena izobražencem in preprostim ljudem, je pa seveda nastala vsa težava knjige, pisati jo tako, da bi bila razumljiva preprostim, obenem pa tudi dovolj globoka in resna za izobražence. Moramo priznati, da se je Cajnkarju olx>je |X>-polnoma posrečilo. Način obravnave v knjigi je namreč tak, kakršnega o očena.šu naš slovenski izobraženec o slovenskem jeziku še ni bral, koristila bo pa knjiga tudi našemu preprostemu človeku. Na prvem mestu govori pisatelj o vprašanju, kaj je molitev. S primernimi razlagami odgovarja na to, v katekizmu tako preprosto rešeno vprašanje, z najrazličnejšimi odgovori, ki utegnejo nastati samo v globoko razmišlju-jo-Vnu človeku, kakor: molitev je povzdigovanje duha k Bogu, je zaupen in vdan pogovor z Bogom, je življenje v božji pričujočnosti, je iskanje zadnjih vzrokov našega ravnanja in urejevanje najtežjih in najbolj zamotanih doživetij našega srca; v najhujših trenutkih je molitev pritožba ne oblastvo zadnje stopnje, je sveta pravica vseh ljudi; molitev je delo, Jt. tudi molk, je boj za čistost srca in iskrenost mišljenja, je neprestano žrtvovanje vsega, kar smo in kar imamo, Po razlagi vseh teli definicij, ki posegajo v vse človekovo razmišljujoče in čustveno življenje, govori pisatelj v namenu molitve, ki je češčenje, zahvala, sprava in prošnja. Dalje govori še jiosebej o mistični in preroški molitvi. Tako nam pisatelj z vseli mogočih strani objasni, kaj je molitev, ki ni le prednost nekaterih redkih izbrancev. Pisatelj nasproti temu ugotavlja, da smo vsi poklicani v njen mir in v njeno preprosto, otroško vdano jasnost. Izobraženec ob svoji resnici, kmet ob svojem plugu, delavec ob plavžu, brezdomec na široki cesti, mornar na brezbrežnetn morju, rudar v svojem rovu — vsi snto enako dolžni, da prav in z vso zvestobo beremo iz knjige božjega stvarstva svoje poslanstvo v svetu božjih načrtov. Tako lepih in vzvišenih besed v molitvi doslej še nismo brali v našem jeziku! Drugo poglavje je posvečeno vprašanju, kaj pravi Kristus o molitvi na splošno. V tem odstavku pisatelj ni zbral izčrpno vseh Gospo-dovih izjav o molitvi, niti jih ni ilo podrobnosti razložil iz evangeljskih poročil. Zbral je samo najznačilnejše in najbistvenejše, iste, s katerimi je Kristus pokazal apostolom pot do prave molitve, do očenaša. Po Kristusovih besedah naj lx> molitev predvsem prošnja za razširjanje božjega kraljestva na zemlji, obenem pa prošnja, da nam Bog nakloni nekoč neizmerno srečo, samega sebe, svojo naravo samo. Posebno dolgo se pisatelj zadržuje pri Gospodovih besedah, naj molimo v njegovem imenu, to se pravi, da moramo moliti tako, kakor je molil Kristus. Moliti moramo z njegovo vdanostjo, z njegovo ljubeznijo, z njegovim razumevanjem in mišljenjem, moliti za to, za kar je prosil Kristus, trpeti za to, za kar je trpel Kristus, zmagati z orožjem Kristusovim. Kristus zahteva tudi molitev za druge ljudi, kajti molitev ni samo delo osebnega posvečenja, marveč ima tudi glolx>ko, mogoče najgloblje socialno poslanstvo. Nato prehaja pisatelj k razlagi samega očenaša ali Gospodove molitve. Za uvod nam podaja tekst očenaša po sv. Mateju, kakor ga tudi mi v resnici molimo, nato pa tekst po sv. Luku, ki se glasi: »Oče, posvečeno bodi tvoje ime, pridi tvoje kraljestvo, naš vsakdanji kruL nam dajaj od dne do dne, in odpusti nam naše grehe, zakaj tudi mi odpuščamo vsakemu, kateri nam je dolžan, in ne vpelji nas v skušnjavo!« Ker se tu citirani tekst precej razlikuje od navadnega očenaša. so nekateri razlagalci sv. pisma mislili, da je Kristus učil apostole dvakrat to svojo molitev. Toda Cajnkar se pridružuje drugemu mnen ju, ki trdi, da je sv. Matej pač uredil svoj evangelj bolj jx> vsebini kakor pa po strogi kronologiji in je zato združil vse, kar vsebinsko spada skupaj, čeprav je morda Kristus govoril ob kakem drugem času in ob kaki drugi priliki. Nato sledi nekaj opomb k posameznim besedam, za tem še odstavek, da je,očenas molitev vsega človeštva, in šele na koncu sledi podrobna razlaga nagovorov in prošnja v Gosim-dovi molitvi. K tej podrobni razlagi, ki je tako lena, da jo mora bratd vsak Slovenec, bi jx>-uilarili samo še to, da je v resniic vseskozi prilagodena našemu času, ki je tako zelo zapadel materializmu, da misli, da mu Gospodo-va molitev ni več potrebna. Ne samo, da bo iz te razlage lahko tudi moderni človek na Slovenskem spoznal fKitrebo in upravičenost molitve, spoznal bo še več: njeno globino in njeno vzvišenost, predvsem pa globoko duševno uteho v današnjih težkih in razrvanih časih. Tako molitev kakor knjiga se zaključujeta z besedo »amen«, tako je ali tako bodi. Pisatelj pravi, da je oboje prav. Kar je z božjo in našo resničnostjo enkrat za vselej v zavest položeno, to je in je tako, kakor je Bog hotel. Kar pa je šele v bodočnosti, kar še ni izpolnjeno, ali pa je samo od naše volje odvisno, to pa naj bo vsak utrip srca, vsaka misel, vsaka želja in beseda, vsako, še tako majhno delo, vse mora biti »amen« naše molitve k Bogu. Na koncu sledi še nekaj nemške in francoske literature, iz katere je pisatelj črpal snov za svojo knjigo. Zaradi lepe besede, globokifi in za naš čas tako osrečil jočih misli o molitvi seveda ne moremo knjige dovolj priporočiti. F. J. S 1» O « T Visoka zmaga plavalne Ilirije ali Se en pogled na ligaško tekmo med ZPK in Ilirijo Predsnočnjim smo imeli v Ljubljani na športnem kopališču Ilirije ligaško plavalno tekmo, katero lahko imenujemo svojevrsten športni dogodek za Ljubljano, saj že dolgo nismo videli tako lepe borbe, kakršno so nam nudili mladi borci, zlasti odlične jilavačice in plavači naše Ilirije. Takšne zmage, kakršno je dosegla na tem srečanju Ilirija, doslej v našem plavalnem ligaškent tekmovanju še nihče ni dosegel. Na posamezne rezultate se ne bomo vračali, saj je naš list točno poročal o njih v včerajšnji številki. Pripominjamo samo, da je bila ilirijanska zmaga nadvse sijajna in nekateri rezultati odlični, zlasti nov jugoslovanski rekord v prostem plavanju na 100 m, ki ga je postavila odlična plavačica Ilirije Draguša Finčeva s časom 1:14,2 min. in pa s 3vojim odličnim slogom. Med domačini se je dalje najbolj odlikoval plavač Ple-han, ki nam še mnogo obeta. Našega najodličnej-šega plavača Cererja pa ne smemo soditi po dosedanjih rezultatih, kajti on je plaval zelo ležerno, ker je bil prepričan, da točke, ki jih potrebuje klub, ne morejo oditi. Njegov prsni slog je nekaj posebnega, prav tako nadvse odlična tehnika. Pa tudi ostali so se dobro držali in lahko pričakujemo od naših mladih plavačev in plavačic še veliko uspehov, če bodo šli po tej poti naprej: kajti že druga garnitura, ki je nastopila proti Mariborčanom, je morala navdušiti slehernega gledalca. Preko gledalcev, katerih se je nabralo nad 1500, ne smemo iti. Priznati moramo, da je od prve do zadnje točke burno dajalo občinstvo duška svojemu razpoloženju, katerega jim je vlila domača ekipa že takoj pri prvem spopadu, in ki se je potem Svjetski mir na novim socialnim (emeljiraa, Zagreb 1940. Klub ABC, društvo prosvetnih delavcev za reševanje kulturnih problemov, je pred kratkim izdalo v Zagrebu brošuro pod gornjim naslovom in ie v nji priobčilo izjavo izdajateljev, nato pa v ponatisu dr. Dinka Tomašiča članek iz Pravde pod naslovom Seljački pokret u Hrvatskoj i ideja 6vet-skog mira, ter istega pisca članek iz hrvatskega dnevnika Sociološka misao Antuna Radiča. Vsi tri stvari v brošuri izhajajo iz osnovne misli, da mali hrvatski narod prinaša svetu novo in rešilno idejo svetovnega miru na novih socialnih temeljih. Po hrvatskem publicistu Rudoliu Hercegu zastopa brošura mnenje, da se problemi, ki so nastali s svetovno vojno 1914—1918 in ki so se raz zijali še pozneje, nikakor ne morejo reševati posamič, marveč vsi skupaj, in to za ves svet istočasno in za vse po istih načelih, ali to takšnih, ki se bistveno razlikujejo od dosedanjih načel v političnem, ekonomskem in kulturnem življenju. Herceg ugotavlja, da je prav zaradi tega, ker se svet ni ravnal po gornjih načelih, moralo priti do ponovne svetovne vojne; a če bi jih tudi po sedanji vojni ne upoštevali, bo čez deset let lahko ponovno prišlo do še strašnejšega spopada, ki bi se utegnil razviti v svetovno revolucijo. Zato se Herceg in izdajatelji brošure zavzemajo za eno samo državo na svetu, a v nji bi bili posamezni narodi kot kulturne individualnosti popolnoma svobodni; torej predvideva za politično življenje nekaj podobnega kar se je zgodilo za versko življenje po westfalskem miru 1648. To in tako državo pa bi bilo mogoče po mnenju Hrvatov ustvariti samo tedaj, ko bo prenehala vlada manjšine in posameznikov ter bo nastopila vlada kmečkih množic. In ta velika svetovna država ne bo reževala socialnih, nacionalnih, političnih in gospodarskih problemov niti lokalno niti regionalno niti parical-no, marveč v vsej njihovi skupnosti in istočasno za ves svet. Pot do te velike svetovne države je dvojna pot sile in pot človečanstva ter njegove kulture. Brošura se v smislu kmečke kulture izreka za drugo. Preko srečne svetovne države upajo Hrvatje tudi v srečno in svobodno Hrvatsko. — Pripomnili bi, da obsega brošura predvsem teoretična razglabljanja o teh problemih, d? pa se danes ta dan, čeprav na napačnih temeljih, že prikazujejo uresničitve tiste teorije, ki jo zagovarja pričujoča brošura. Bog daj, da bi iz sedanjih sporov, ki naj bi bili le predhodnega značaja, čimprej prišli do blagostanja vsega človeštva na tej ali oni podlagil F.. J. A. Freudenreich, KazaliSte za narod. K reformi hrvatskog narodnog kazališta Zagreb 1940. Priču-loča brošura vsebuje študijo o reformi hrvatskega narodnega gledališča, ki je po mnenju pisatelja v krizi; to se pravi, da ni pravo hrvatsko narodno gledališče, ker več visi na tujih gledaliških komadih in se je potemtakem narodu preveč odtujilo. Zato pisec postavlja problem, kako narodno gledališče napraviti pri Hrvatih v resnici narodno, tako gledališče, v katerem bodo igralci v prvih vrstah narodnih kulturnih teženj. Pisec torej želi, da bi gledališče bilo narodno sam6 po imenu, marveč tudi po duhn. Trije so, ki naj predvsem pomorejo reformi hrvaškega gledališča: pesnik, igralec in narod sam. Središče novega hrvaškega gledališča naj bi ostala mesta Zagreb, Osijek in Split. Za dobre -.orodne igre je treba razpisati visoke književna nagrade. Repertoar narodnega gledališča je "treba čimbolj poslovaniti in pohrvatiti. Poleg dramskih avtorjev morajo pri tej reiormi sodelovati tudi likovni umetniki, scenograli, arhitekti in slikarji, vsi v narodnem duhu. Za tiskarje dobrih narodnih dram pa naj tudi banovina Hrvatska da potrebno linanč-no pomoč. Če se bo vse to zgodilo, potem pričakuje pisec, da bo čez dve, tri leta hrvatsko narodno gledališče že povsem služilo svojemu namenu in bo iz treh, zgoraj naštetih mest, lahko tudi širilo svojo kulturo po vsej Hrvatski. Kazalo bi u-tanoviti poleg narodnega gledališča samega tudi potovanje gledališke družbe po vzorcu italijanskih družb. —' Namenoma smo nekoliko podrobneje omenili načrt, ki ga imajo Hrvati o reformi svojega narodnega gledališča, da bi se tudi Slovenci pri teh naporih bratskega naroda marsikaj naučili. Tudi pri nas je bila zlasti v pretekli sezoni vse premalo poudarjena zveza narodnega gledališča z našim narodom samim. Saj so po veliki večini v Drami prevladovala tuja dela. Vendar bi pa k načrtni reformi hrvaškega narodnega gledališča s svoje strani bratom Hrvatom dali nasvet, naj v svojih težnjah po reformi svojega gledališča iščejo osnov za izboljšanje razmer bolj v hrvaškem narodu samem, hočemo reči: predvsem v ljudskem igranju, a manj v samih visoko umetniških delih posameznih avtorjev. Gotovo bo narodno gledališče, tako slovensko kakor hrvaško, želo največje uspehe, če bo združilo prizadevanje ljudskega odra s pravimi umetniško kulturnimi pridobitvami in vrednotami. F. J. Ragnhild Hveger se je revanžirala Za svoj poraz, ki ga je doživela Ragnhild Hve-ger pred kratkim od 15-letne Grete Joergensen, 6e je revanžirala prvakinja v plavanju pri nekem plavalnem mitingu v Kopenhagnu. 100 m hrbtno je preplavala v času 1:18,3 din ter z lahkoto premagala Greto Joergensen (1:19,1) ter Inge Soerensen. Svoboda (Ljubljana) : Olimp V nedeljo 28. julija se bosta srečala v prijateljskem tekmovanju Svoboda iz Ljubljane in Olimp. Moštvo ljubljanske Svobode je znano kot zelo dobro rutinirana enajstorica, ki goji lep in tehnično zelo dovršen nogomet. Po daljšem presledku bomo imeli zopet priliko videti lepo in živahno tekmo. Tekma bo točno ob pol 17 na igrišču v Gaberju. Vstopnice v predprodaji se dobe po znatno znižani ceni, na kar opozarjamo p. n. športno občinstvo, da se te ugodnosti posluži. V Zagreba se ne igra več hazena Lepa in zdrava ženska igra hazena, ki je imela v prejšnjih letih ravno t Zagrebu največ pristašev in najboljšo družino, je popolnoma zaspala. Stare igralke, ki so se proslavile vse do ženske olimpijade v Londonu, so zapustile zelena polja in niso več aktivne. Mlajša dekleta 6e pa niso mogla navdušiti za to igro, ker ni bilo kluba, ki bi zainteresiral naša dekleta za šport in lepo igro. Do pred kratkim je imel edini Hašk hazena-družino, a tudi ta več ne deluje. Minuli sta že dve leti, ko v Zagrebu nismo videli niti ene hazena tekme. Ni igralk, nj inicija-torja, ki bi poživil smisel za hazena šport. Ostala je samo zveza ženskh športov kot spomin na hazeno, ki se sedaj briga in dela samo za napredek ženske lahke atletike. Tako tarnajo eagreb&i športniki ▼ »Jutarnjem listu«; njihovim besedam nimamo nič dodejati. Samo pripominjamo, da prav vse velja v isti meri za naše slovenske razmere v hazena športu. Kolesarske dirke »Zarje« LKP s tem obvešča vse klube, da priredi v nedeljo, dne 28. julija, agilno kolesarsko društvo »Zarja« Zg. Kašelj, medklubsko kolesarsko dirko, in sicer za A-skupino na progi Zadvor—Besnica— Trebeljevo, za B-skupino pa na progi Zadvor—Besnica. Udeležbo na tej prireditvi vsem klubom in njihovim članom LKP toplo priporoča. Istočasno sklicujemo redno sejo za torek, dne 6. avgusta ob 20 v kavarni »Vospernik«, Stari trg štev. 34. švicarski telovadni in športni znak Po vzorcu ostalih držav je tudi Švica sklenila upeljati za svoje športnike in telovadce telovadni in športni znak, da bi se tudi v njihovi deželi zanimanje za telesno vzgojo dvignilo in razširilo. V Jugoslaviji ima zaenkrat upeljan za svoje člane telovadni in športni znak samo ZFO, o čemer smo svoječasno že poročali in smo tudi objavili glavne pogoje, katere mora izpolniti vsak kandidat, ki hoče doseči omenjeno odlikovanje. Tudi o športnih zuakih drugih držav je naš list stopnjevalo do konca, ko je doseglo svoj vlSek pri waterpolo tekmi, v kateri so domači nepričakovano visoko porazili zagrebške goste. Prav vsi gledalci so bili izredno zadovoljni s predsnočnjo tekmo, ki je bila najboljša reklama za bodoče tekme, ki bodo prav gotovo še bolj obiskane. K temu, da je prireditev tako izborno izpadla, pa je brez dvoma zelo pripomogla , ^ odlična organizacija tekem, " ......* ki je bila v vsakem pogledu na višku. Tako obSiren program, ki se je začel odvijati točno ob napovedani uri (ob devetih zvečer) po določenem načrtu in z naglico, katere pri naših športnih prireditvah nismo vajent. Zato smo bili tem prijetneje presenečeni neglede na velike uspehe domačega ligaša. V tem pogledu moramo prireditelju SK Iliriji le čestitati in želimo, d» obdrži tudi bodoče plavalne prireditve na tej višini, ker bo s tem izredno mnogo koristila celokupnemu plavalnemu športu. Zagrebško moštvo se je kljub veliki premo® domačih borilo z veliko požrtvovalnostjo in voljo. So sicer še mladi športniki, a so pokazali vse one vrline, ki dičijo pravega športnika. Ko bodo imeli za seboj več težjih tekem in ko si pridobijo vso potrebno rutino, bodo postali nevarni tekmeci. Zaradi tega uspeha, ki ga je dosegla Ilirija na tej ligaški tekmi, bo imel menda marsikateri zagrebški športni filozof težko glavo, ker je delal račune brez krčmarja. Menda jih tudi taki porazi, kakršen je bil predsnočnji, ne bodo izučili. Naj že bo. kakor hoče; mi bomo delali na športnih igriščih, odnosno bazenih, oni pa lahko še naprej filozotirajo za zeleno mizo. Tole je ostalo od mogočnega angleškega bombnika znamka »Bristol Blenheim«, ki ga je sestrelilo nemško protiletalsko topništvo, svoječasno že poročal; sedaj pa si oglejmo Se pogoje Švicarjev. Švicarski telovadci in športniki, ki se bodo potegovali za omenjeni znak, bodo morali tekmovati v vajah, ki so porazdeljene v pet skupin. In tudi športniki so po svoji starosti porazdeljeni v pet skupin, in sicer: od 18—20, 20-32, 32—40, 40—50 ter nad 50 let. Pri švicarskih pogojih za dosego telovadnega in športnega znaka opazimo to značilnost, da ni treba vsem starostnim skupinam doseči iste uspehe kakor je drugod običaj, temveč so zahteve za isto panogo tem manjše, čim večja je starost. Dalje je značilno v pogojih to, da niso vaje opredeljene po skupinah, pri katerih se zahteva hitrost, dalje moč itd., temveč imajo teke na kratke proge skupaj, skoke skupaj, v tretji skupini so na primer vsi meti, v četrti so specialne panoge kakor plavanje, smučanje, orodna telovadba, jahanje, veslanje, kolesarjenje in streljanje, v zadnji skupini pa se zahteva vztrajnost. Pravila za omenjeni iviearski mak stopijo v veljavo s 1. januarjem 1941 in bo prihodnje leto prav gotovo mnogo Švicarjev, ki si ga bodo priborili. Motoklub »Ilirija«, sekcija Novo mesto razpisuje II. medklubske gorske hitrostne dirke na »Gorjance« pri Novem mestu, 15. avgusta 1940. Proga: 12 km 700 m, start v Gotni vasi pri Novem mestu, cilj: sedlo na Gorjancih. Start stoječ, za kat. do 125 ccm v skupinah po 3 tekmovalce, za ostale v intervalih po 2 minuti. — Začetek ob 14. — Pravico starta imajo vsi člani klubov, verifi-ranih v MSKJ. Razpored: I. Turni motorji: Kat. 2/3/4 do 125 ccm, kat. 6/A do 250 ccm. Kat. B do 350 ccm, kat. C/D/E nad 350 ccm. U. Športni motorji: Kat. A do 250 ccm, kat. B do 250 ccm. Kat. C/D/E nad 350 ccm. III. B/F/G: Motorji s prikolicami. Prijave se sprejemajo do 1. avgusta t. L — Prijavnina za vozilo 10 din. Pozneje prispele prijave se v dirkalnem katalogu ne morejo objaviti. Prijave sprejema MK Ilirija, Ljubljana, Mikloše-čeva 15, telefon interurban 20-66, in Motosekcija »Ilirije« Novo mesto. Darila: Prvi najboljši čas vsake kategorije častna nagrada, drugi in tretji plakete. Posebna častna nagrada za najboljši (as dneva. Posebna častna nagrada za najboljši čas (dneva) vozača Motosekcije Novo mesto, posebna častna nagrada za najboljši čas vozača MK Ilirije. Dirka bo ob vsakem vremenu. Kolesarsko drž. prvenstvo bo 18. avgusta Kolesarska dirka za prvenstvo države v A. kategoriji bo v nedeljo 18. avgusta t. 1. na progi Ljubljana—Zagreb. Dolžina proge 150 km. Tekmovati smejo dirkači A kategorije, ki posedujejo licenco za leto 1940, ki jo je izdala BZKJ. Neveri-ficirani dirkači in funkcionarji ne bodo smeli na tej dirki sodelovati, odnosno vršiti kako funkcijo. Podrobnejša navodila so bila poslana preko narodnih zvez vsem podzvezam in onim klubom, ki so verificirali svoje člane. Vesti Športnih zvez, klubov in društev Razpis tekmovanja v plavanju, skokih In water-polu za prvenstvo Slovenije v letu 1940 bo upravni odbor Slovenske plavalne zveze razposlal vsem v Zvezi včlanjenim klubom do dne 20. t. m. Klubi, ki bi razpisa ne prejeli, naj ga urgirajo na naslov: dr. Bonislav Skaberne, Ljubljana, Igriška ul. 4. Izpiti za plavalne sodnike. (Službeno jz sek-eije zbora plavalnih sodnikov.) Na teritoriju Slovenske plavalne zveze se bodo vršili izpiti za plavalne sodnike letos v mesecu avgustu. V Mariboru ob priliki tekmovanja za prvenstvo Slovenije 10. in 11. avgusta, za Ljubljano pa se bo datum določil kasneje. Vsi kandidati morajo predložiti predpisano prijavo in »izjavo« do vključno 27. julija na naslov: Božo Kramaršič, Ljubljana, Kopališče Ilirija. Prijavi mora biti brezpogojno priložena izpitna taksa 50 din (petdeset). Pozneje došle prijave se v nobenem primeru ne bodo upoštevale. ZFO Članom častne čete ZFO Pozivamo vse člane častne čete, da se zbero v petek, dne 26. julija ob 8 zvečer v dvorani »Akademskega doma« na Miklošičevi cesti 5. Pokažite s točnostjo svojo disciplino! — Akcijski odbor ZFO.