* -<-* ¦ ,~ Celje. (Fotgr. S. Magolič.) Celje in okolica. (Povestne in mestopisne črtice. — Poleg „Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja.) Upisan je v raznih knjigah, Časopisih in novinah slovenskih že marsikateri kraj slovenske zemlje: tu prijazno mesto in ličen trg, tam pisana dolina in zelena gora, pa zopet mirno jezero in bistra reka; sedaj ta, sedaj ona zanimiva okolica lepe naše domovine. In to ali v povestnem obziru, ali v prirodnem pogledu, ali bodisi v ka-koršnem koli odnošaju k boljemu nje poznavanju i na domu i po svetu. Jeden izmed najzanimivejših predelov obče naše domovine, slovenske zemlje, je gotovo Savinjska dolina in v njej posebe okolica celjska. Kakor je krasen ta kraj v pogledu prirodnem, „Cele, pod rimskoj oblastjoj glavno mesto srednjega Norika, v 14. ino i5.sto-letu pa sedež toliko premožnih jno imenitnih grofov, ni samo le za vso Štajersko, nego tudi za vse sosedne dežele imenitno mesto, kajti se je v njem mnogo godilo, kar zadene te dežele. Zato obseže tudi ,celska kronika' mnogo za domovino ino za sosedne dežele pomnenja vrednega. Menim tedaj, da ne bodo samo le Celani to kroniko radi brali, temveč da se bodo tudi drugi s njo j soznaniti hotli; zategadel jo natisniti dam." T ~ x Ignac Oroden. tako je tudi znamenit v obziru povestniškem; ter zato pač vreden, da si ga nekoliko natančneje predočimo. „ Cel je, staro slovensko mesto —kakor veli P. Hicinger v svojem ,Domačem Ko-ledaru slovenskem' za leto 1864., str. 95 — Celjsko mesto na slovenskem Stajerji stoji prav na prijetnem in priložnem svetu; lepa rodovitna ravnina ga obdaja skoraj na vsako stran, bistra Savinja urno teče ob kraji, železnica memo drži proti jugu in severju; na bližnjem griču so ostanki starega grada, nekoliko bolj oddaljen je novi grad. Tudi v mestu se da prijazno Andrej Fekonja: Celje in okolica. 337 bivati; ceste in ulice so Čedne in zložne, hiše pripravno in lepo stavljene, cerkve po redu zidane in okincane, učilnice po potrebi oskrbovane, naprave za ubožne in bolnike osnovane." In drug pisatelj naš pravi: „Starodavno, nekdaj slavno, mesto Celje leži (stoji!) pod 32" 54' vshodne dolgosti in 460 14' severne širokosti, v južno-vshodnem kotu krasne Savinjske doline, na levem bregu bistre Savinje, v katero se ondi izliva vijugasta Voglajina združena s Hudinjo. Od glavnega štajerskega mesta Gradca je Celje oddaljeno 16:5/4 milj; nad morjem je vzvišeno 234-1 56 metrov ali 741 dun. čevljev, in pokriva 166-473 hektarjev ali 289 oralov 8281 J" zemlje. Ima po zadnji ljudski štetvi od 1. [890. vkup 6264 stanovnikov, ki so po narodnosti z veČine Slovenci, vendar kakor skoro po vseh slovenskih mestih tako ponemČeni, da jih ne bi spoznal, ako bi jih ne izdajala imena. Po svojem zemljepisnem položaju ter po državnih in trgovinskih razmerah^ se sme Celje imenovati glavno mesto Malega Stajerja; kajti skoro vsi štajerski Slovenci se morajo v svojih domačih in javnih stvareh in potrebah obračati v Celje." („Slov. Gospodar" 1878, št. 14.) Celjska okolica, v širšem pomenu, leži zemljepisno po priliki med 32 }/i') in 33 1/4° vshodne dolžine, pa 46 ° in 46 if3° severne širine. Po prirodnem obrazu površine se deli ta prostor na ravni in brda. Ravnica, prostirajoca se med Letušem in Celjem, imenuje se sploh Savinjska dolina, tudi srednja Savinjska dolina, katera se proti Vojniku in Teharjem razširja v združeno Hudinjsko in Voglajinsko polje, skupno tudi Bozne zvano. Prava Savinjska dolina od Letuša do Celja je 22-5 km dolga in poprek 3-75 &m široka. Kar je doline niže Celja proti Laškemu trgu in Zidanemu mostu k jugu, računi se k dolnjim, više Letuša na zapad proti Mozirju in Lubnemu pa k gornjim Savinjskim dolinam. Vzvišine na južni strani med Vranskim, Zidanim mostom, Planino in Podčetrtkom se imenujejo skupno Celjske gore. Na zapadu so od Vranskega po krajevnih nazivih Gornjegradske, Lubenske in Solčavske ali v obče Savinjske planine. Te-le prehajajo na severnem obodu v tako-zvano Dravo-savsko pogorje, raztezajoče se proti vshodu kot Soštanjsko in Vitanjsko Pohorje prek Konjiške gore do Smarijskih hribov. Južna in za-padna stran teh vzvišin je gorata, severna in vshodna samo hribčasta. V Celjskih gorah je n. pr. Gozdnik io88-6m, Tolst 832-6»? visok. Med vodami je glavna reka Savinja, katera izvira v Solčavskih planinah, teče v glavni črti proti vshod. jugovshodu do Celja, kjer se v pravem kotu obrača na južni jugozapad ter se pri Zidanem mostu izliva v Savo. Dolga je Savi- „DOM in SVET" 1895, št. 11. nja, po ovinkih merjena, %j-ijkm (11 1/2 milj), široka od Mozirja do Celja 66-36 m in od Celja do Zidanega mosta poprek 47-4m. V Savinjo pritekajo na levem bregu Lubnica, Suha, Trnova, Libija, Paka (največji pritok), Ložnica, Podsev-šnica, Voglajina s Hudinjo, Lahomen in GraČ-nica, na desni pa Lučenski potok, Dreta, Boljska s Trnavico, Reka, Kolja, Pongraški in Libojski potok, Rečica in Breznica. Razven mesta Celja so v celjskem okrajnem glavarstvu ti-le trgi s številom ljudij: Sv. Jurij ob južni žel. 422, Vojnik 616, Žalec 657, Bra-slovČe 322, Mozirje 511, Rečica 414, Lubno 840, Gornjigrad 797, Vransko 694, Laško 798, Vitanje 390, Konjice 994. Ne daleč od Celja so toplice in zdravilna kopališča pri Dobrni, na Laškem in v Rimskih toplicah. Povestniea. Kar se dostaje povestne strani Celja') in celjske okolice, pač so resnične našega kronista besede, ki sem jih postavil na čelo temu spisu: „Celje, pod rimsko oblastjo glavno mesto osrednjega Norika — po imenu Celeja, v XIV. in XV. stoletju pa sedež toliko premožnih in imenitnih — tako zvanih — celjskih grofov, ni samo za vso Štajersko, nego tudi za vse sosedne dežele imenitno mesto, kajti se je v njem mnogo godilo, kar zadeva te dežele." Da, uprav Celje, to dandanes malo in po sebi neznatno mestece, bilo je nekdaj v povest-nici veliko in znamenito. Skromna niegova sedanjost se diČi s slavno prešlostjo. Ponosno se lahko pozivlje na svoje svetovne dogodke v *) Od kodi je ime „Celje"? „Mit diesem Namen hat es ein Bewandniss, wie mit dem Namen Lotmerg", pravi Trstenjak. Naj priobčim to, kar mi je pisal veliki naš zgodovinoznanec v zasebnih pismih (meseca sušca 1. 1878.) 1. V besedi Celje je nastal glas odprti e iz a, prim. brat = brat, kakor se v celjski okolici govori, tudi lastno ime Mlaker = Mlakar iz Mlakar. Moramo bolje misliti na a, in — kar je spomina vredno — Ptolomaeus piše: KaAsTa, a ne KeAstcc, ime tega mesta. Dokazano pa je in kritični jezikoslovci so sprejeli za resnico, da je latinski c pred sledečim e in i tje v VI. in VII. stoletje, v dobo po prihodu Longobardov v Italijo, še se glasil kot k (prim. Corssen Lat. Aussprache, 2. Aufl. I. 48). Ves čas zapadno-rimskega cesarstva je bil lat. c pred vsemi vokali jednak grškemu k. Govorilo se je torej Keleja, ali boljše označeno: Kale j a. Potemtakem bi imeli them. kal, dialekt, kal, in suffiks: eja (ita), kakor nahajamo v stslov. Eptaita (brtzeja), svrtis, die Sandbank. Glede na topično lego, katera je v starodavni dSbi bila močvirna in kalužna, značilo bi stslov. kal, TtyjX6g, lutum, blato, in Kaleja, Kaleja bi bil locus coenosus, luteus, palustris, blatni, močvirni kraj. Sedanji izvor: Celje, iz katerega je nastalo nemško: Cilli, izvira iz poznejše d6be, ko se je lat. c pred e in i kot c (nemški %) začel izgovarjati, ko se je glas k pred e in i izpremenil v c (— nemški ^), ter se je začelo govoriti: Cicero, cella namesto: Kikero, Kella. Latinščina je bila uradni jezik 22 3?8 Andrej Fekonja: Celje in okolica. starem in srednjem veku, s kakoršnimi se ne more ponašati marsikatera prestolnica ne prejšnjih ne naših dni j. Poleg takih Činov svetovnih — v dobi Rimljanov in za celjskih grofov — pa moremo zabeležiti o Celju in njegovi okolici tudi dokaj krajevnih zanimivostij zgodovinskih. Tako je za nemškega cesarstva v X. do XII. stol. bila Savinjska krajina poseben upravni oddelek s svojimi oblastniki. Pozneje je v turških bojih občutila tudi ta stran naše domovine kruto silo azijskega divjaka; in tudi v domačih borbah, v takozvanih „kmetskih puntih", ni bilo brez nasilja in krvi, kakor naposled niti v našem veku ne brez vojnih nadlog. A ne samo svetovna povestnica, tudi cerkvena zgodovina nam podaje o Celju in njegovi okolici spomina vrednih zgodeb. Že v prvi dobi krščanstva med prvotnimi stanovniki je stala tukaj v celjskem mestu Škofja stolica; a še preje je bil proslavil svoje rodišČe sv. Maksimilijan. Po zopetni pokrstitvi novodošlih Slovencev pa je bila ta stran slovenske zemlje od XII. do konca XVIII. stol. neka posebna cerkvena okra-jina, tako imenovani Savinjski arhidijakonat, okrožje za namestnike oglejskih patrijarhov z nekaterimi škofovskimi pravicami. Pa tudi pro-testantstvo ima iz svojega časa tukaj dobršen del svoje povesti. Razven Človeških dejanj in dogodb so bili naposled tudi prirodni pojavi, kakor potresi, povodni, ogenj, bolezni, glad in druge nezgode, ki so razsajale in mnogo v posledicah svojih vplivale po tem-le našem kraju. In tako hrani Celje, kot glavna in najznamenitejša točka tega predela, s svojo bližnjo in cerkve in gosposk, in tako se je ljudstvo navadilo izgovora, kakor je rabil duhovnikom in uradnikom, ker se je bil sčasoma izgubil izvirni izgovor in pomen imena. — 2. V them. kal imamo pa še drug za lego Celeje prikladen pojem, kateri znači: hrib, višino. Glagol se nam je sicer izgubil, a besedoskladje živi še v lastnih imenih. V župniji sv. Jakopa v Dolu se^ imenuje neki breg: Kal, na Kranjskem sta hriba: Črni Kal, Sivi Kal; Kale, gorat kraj v Vranski okolici, isto tako v župniji sv. Ilja pri Velenju, Kalnik, visoka gora poleg Lutbrega v Hrvaški. Litevski: kelti, dvigati se, kal-nas, hrib, iz tega naše čelo; sorodno lat. cel-su-s, ex-cel-lo, cul-men — collis, gršk. xoX-wv6g, hrib, vrh, st. saks. hol-m, hrib, grič. — Ker ljudstvo še vedno izgovarja: Celje, to je prvotna oblika bila: K al je, dialekt. Kelje —¦ K a 1 j e , in to bi pome-njalo: gorat, hribovit kraj. Sufiksa: je ne pozna latinski jezik; Rimljan je torej imenu dal latinsko obliko: Cele i a. Sicer imamo mi tudi sufiks: eia, vendar ne kaže, kakšno je ime; kraj bolje znamenjuje oblika Kal je — K al je. — V Celeji in njeni okolici so se godile mnoge izpremembe, ali kraj je gotovo ostal zmerom središče latinsko uradujoče duhovščine. V VI. stoletju, kakor omenjeno, začelo se je lat. c pred e in i izgovarjati kot slov. c = nemški \, in tako tudi: Cele j a namesto: Keleja, in iz ust duhovščine in gosposke je prešel izgovor v ljudski jezik. — Tako Trstenjak. daljnjo okolico vred, dosti srečnih in nesrečnih, veselih in žalostnih spominov iz naše usodne minulosti, ter nahajamo Slovenci uprav v celjskih zgodbah lep kos povestnice svojega naroda. Naslednje črtice nimajo torej samo zgodovinskega namena, ampak zajedno naj tudi vne-majo rojake za čim večjo ljubav domovine. Celje in okolica v dobi Rimljanov. „ Kadar popotnik v lepo Sa-vinsko dolino pride, najde starodavno Celejo. Kamor se v tem prijetnem mestu le ogleda, povsod zadene na ostanke rimskih spomenikov. V prijazni Savinski dolini še vsako leto plužno črtalo izrova nove zaklade." Davorin Trstenjak. O najstarejših prebivalcih v celjski okolici nahajamo nekaj sledov v griški in šentpavelski župniji, oziroma v krajih Bezovniku in Seščah. To so namreč starinska pokopališča ali tako zvane gomile, kakoršnih je itak mnogo znanih povsodi na slovenski zemlji. Navadno imajo, zlasti nemški učenjaki, take nasipe za keltske grobove. No drugi trde, in to z razlogi, da so te gomile slovenske, ter so prvi stanovniki v naši strani bili uprav Sloveni. Pisana povestnica nam o tem seveda ničesar ne javlja vse tje do dobe Rimljanov, s katerimi za našo domovino sploh počenja zgodovinska doba.1) Iz rimske dobe pak imamo, kakor na slovenski zemlji v obče, tako posebe tudi v lepi Savinjski dolini in njeni okolici Še dandanes obilnih zgodovinskih spominov o tedanjem latinskem življu. Osobito znamenita je glavna točka vse okolice, v jugovshodnem kotu doline stoječe mesto Celje, rekše starodavna Celeja. Res — da velim z našim Davorinom Trstenjakom — „kamor se v tem prijetnem mestu Človek le ogleda, povsod zadene na ostanke rimskih spomenikov". Pa tudi v prijazni Savinjski dolini, — in kakor rečeno, po vsej tukajšnji okolici — takorekoč „še vsako leto plužno Črtalo izrova nove zaklade (Novice 1853. 18V V naslednjem sestavku podajem torej nekoliko kulturno-historičnih črtic o Celju in okolici iz rimskih Časov, da vidimo, kako zanimiv in znamenit je ta kraj v naši domači povestnici stare dobe. Rimska Celeja. Ni dvojbe, da so temelj Celju položili že prvotni prebivalci naši — Sloveni. To kaže že J) Vid. „Dom in Svet" 1894: Ogled po stari povestnici slovenski, str. 311. Andrej Fekonja: Celje in okolica. B39 njegovo ime, ki ima z nekdaj čisto slovenskim Celovcem isto koreniko. A kedaj bi bilo Celje nastalo, tega nam povest ne pove in povedati ne more.1) Rimljani so torej, zavladavši v tem kraju — v Panoniji 1. 33. in v Noriku o. 1. 14. pr. Kr. — Celje že našli, akoprem menda še malo in ubožno mestece.''2) Prvi je omenja rimski pisatelj Plinius mai. (umrl 1. 79. po Kr.) III. 23 med noriškimi mesti po imenu Cele j a. Claudius Ptolemaeus (umrl 1. 147.) II. 14 piše KaXeia in veli, da je najskrajneje mesto v Noriku, 36 mi-liarijev od Petovija(Ptuja) oddaljeno; a Ph. Clu-verius (Vindelicia et Noricum c. V.) računi daljavo med tema mestoma na 35.000 korakov.3) Zaradi lege na meji Panonije in na razvodju velike ceste kazala se je Celeja Rimljanom dosti važen kraj. Meja med Nori kom inPanonijo je namreč bil takozvani Mons Cetius, t. j. gorovje od sedanjega Kahlenberga pri Beču (Dunaju) preko Semernika, Lanč pri Gradcu, ter preko panog Pohorja, preko BoČa, Laškega trga, Trboveljskega hribovja pa do Smarijine gore pri Ljubljani.4) Velika cesta pak, katera je iz Italije vodila skoz postaje: Akvileja, Emona, Ad Medias (Vransko) v Celejo, delila se je ter šla jedna: Čez Celejo nad Lotodos (Stranice), Ra-gindono (Cadram) v Petovij (Ptuj) itd., in druga: iz Celeje pa nad Upellae (Vitanje), Collatio (Slovenji Gradec) v Virunum (Gospa Sveta) itd.5) Rimski cesar Claudius (41—54) je torej v sredi I. veka naselil v Celje prve Latince. S tem se je mesto vse bolje povzdignilo in razširilo. Tudi je ta cesar podelil mestu rimska državljanska prava s svojimi zakoni in oblastvi. Vsled tega pa je Celeja postala „municipium" ; a po svojem zavetniku Claudiju se je ta rimska naselbina imenovala tudi „Claudia Celeja".6) Že iz tega, da je rimski cesar Celje tako odlikoval, moremo sklepati, da je bila Celeja takoj v oni dobi nekaj več, negoli navadna rimska kolonija, ali tudi le samo rimski tabor ali vojaška postaja; temveč da je Celeja že tedaj bila sloveče in imenitno mesto. Ime „munici-pium" je namreč dajalo ob času republike in v I. stoletju po Kr. dotiČnemu mestu neko posebno prvenstvo nad drugimi mesti, ki so bila le navadne rimske naselbine, „coloniae". Kakor povedano, imelo je municipium rimsko državljanstvo, a se je upravljalo po svojih samo-stalnih zakonih. Na čelu mestnega urada so bili }) Iv. Lapajne: Zgod. staj. Slovencev 13. 2) Ig. Orožen: Celska Kronika str. 6. 3) Dr. J. Hoisel: Cilli u. dess. Sannbader 4. 4) D. Trstenjak: Novice 1870. 4. 5j Novice 1856. 71. 6) Ig. Orožen: C. Kronika 7. izprva štirje možje, od katerih sta bila dva za sodstvo, „duumviri iure dicundo", in dva „aedi-les" za upravniške posle. Duumvira sta bila predsednika senatu in ljudski skupščini ter najvišja sodnika, nekako to, kar konzula v Rimu; aedila pak sta nadzorovala javna poslopja, ceste in trge ter skrbela za mir in red na trgoviščih.1) V Celju še dandanes pričata o tej davni slavi mesta dva kamenita spomenika; jeden (v zidu pri vratih prejšnje mestne bolnice sv. Elizabete poleg župne cerkve) z napisom: TI. CLAVDIVSMVNICIPII. CELEI. . . LIB. FAVOR. V. F. ŠIBI . . . IVLIAE. PVSILLAE CONIVGI. SVAE. ET. SV...; in drugi (v Gosposki ulici št. 1 2 v takozvanem Antikenthor) z napisom: M. P. O. C. BELLICIVS INGENVVS IIVIR. CL. CEL. = duumvir Claudiae Celeiae etc.a) Kaka je bila rimska Celeja o prehodu III. v IV. stoletje, opisuje nam nekoliko „ Vita S. Ma-ximiliani" blizu tako-le: Bila je bogata, jako obljudena, silna v orožju, s plemenitimi in slavnimi meščani nastanjena, s stolpi zavarovana, z marmornimi palačami okrašena, zmerom pripravna na boj, druga Troja po predstvu, žal, tudi po usodi.3) V Savinji se je našlo vec rimskih kamenov spomenikov, kar kaže, da je tam, kjer sedaj Savinja teče, nekdaj bilo mesto, in da je staro Celje bržčas stalo na obeh bregovih Savinje.4) V trdnem taboru pak je bila zmerom nameščena močna četa vojakov za posadko, od katerih sta zabeleženi na kamenitih spomenikih LEG. II. IT AL. in LEG. XXV. Vojaški oddelek je bil po vsi priliki v sedanjem graškem predmestju. Tu je namreč bilo v vrtu trgovca Jan. Stallnerja najdenih posebno mnogo vojaških spomenikov (med 1853.—1859. letom triindvajset in 1. 1863. še šest kamenov), ki so jih bili postavili sami legijonarji in ponajveč beneficijariji vse I. O. M., a poleg njega le bojnim božanstvom: Depulsori in Eponae. Ne daleč proč, blizu cerkve sv. Duha, pa so našli kip prisegajoČega vojaka, in nekaj bliže proti mestu pri graških vratih neki relijef z raznim orožjem, ščiti, golenicami, oklepi, sulicami, sekirami, trobljami itd.5) J) Sim. Rutar: Lj. Zvon IV. 341. 2) Ig. Orožen: C. K 297. 295. 3) Dr. J. Hoisel 1. c. 3. *) Ig. Orožen C. K. 291. 5) Dr. Al. Huber: Christthum in Siidostdeutschland I. 95. si. 00 * 34o Andrej Fekonja: Celje in okolica. Znamenita pa je bila Celeja za Rimljanov posebej kot glavno mesto osrednjega N6-rika in središče cesarjevega namestnika. To kaže neki v Celju najden kamenit spomenik z napisom: D. M. FL. CONSTANTINO. CLEMEN-TISS1MO ATQ. VICT. AVG. MARTI-NIANVS. V. P. PRAESES PROVINC. NORICI MEDITER. D. N. M. Q. EIVS.1) — Izza razdelitve rimske cesarjevine po Konstantinu Velikem v štiri velike prefekture na 14 (politiških) dijecez z 1 [6 provincijami, bili so v posameznih provincijah upravitelji v obče imenovani „rectores", po stopinji provincij pa tudi „consulares", „correctores" in „prae-sides". Provincij upravitelji (rectores) so bili podrejeni „vikarjem" v dijecezah, ki so pa bili namestniki predstojnikov v prefekturi „praefecti praetorio" zvanih; in področje rektorjev je bilo isto, kakor vikarjev v manjši meri. Po Činu (stopinji) so spadali konzularji, korektorji in prezidenti večjih provincij v razred kot „claris-simi", prezidenti manjših provincij pav razred kot „perfectissimi". Znak dostojanstva njihovega je bila knjiga na krasni s preprogo pokriti mizi pod cesarjevimi doprsnimi podobami. Prednjimi so hodili glasniki in uradni sluge, in knjigo s cesarjevimi poprsji so nosili pred njimi. Cesarji so v pismih rektorje kakor vikarje naslavljali: „gravitas tua" in „sinceritas tua".2) — Razven omenjenega Martiniana, kateri je postavil svojemu cesarju Konstantinu oni spomenik 1. 314., znan nam je cesarjev namestnik v Celeji še V a-lerius Clemens, 1. 253., baje rojen Celjan. kateri se je bojeval z Goti in Marko man i.3) Tudi oni sodnik Eulasius, o katerem pripoveda Vita S. Maximiliani, da je bil od cesarjev v mesto Celejo poslan, da odvrne navale divjih narodov, a je silil kristijane k malikovanju in dal istega lavreaškega škofa, rojaka celjskega, obglaviti, bil je morebiti tedaj novi osrednje-noriški upravitelj, 1. 284. ali verjetneje 303.4) Ali je pa oni M. Ul-pius Rutilianus, ki se je za Aleksandra Severa v Perziji bojeval, in mu je „praefecto suo . . . cohors Tauriscorum" postavila spomenik na Lisci pri Razboru ob Savi, tudi bil upravitelj provincije, ni gotovo; a v Celeji je baje umrl 1. 237.5) V davni Celeji je bilo za rimskega gospod-stva seveda uvedeno tudi rimsko pogansko bo-go čast je. Tempelj bojnega boga Marta je bil na glasu po vsej cesarjevini; in uprav k temu x) Orožen C. Kr. 1 r. 2) Fr. v. Ankershofen: Gesch. d. H. Karaten I. 127. 3) Orožen 10; Lapajne 13. 4) Huber I. 84 si. 6) Orožen g. templju je velel sodnik Eulasius vleči sv. Maksimilijana. Stal pa je Martov tempelj nekje v graškem predmestju, morebiti blizu graških vrat, kjer je bil najden oni relijef.1) Pri sv. Petru za Žalcem pa je bil najden spomenik, postavljen Ursu, svečeniku celjskega templja, z napisom: C. NONIAE F. VRŠI SACERDOTIS GABESIS MONTIS. . .2) O rimskem bogočastju v stari Celeji svedoČi še tudi več tukaj se nahajajočih kamenov spomenikov, kateri so posvečeni razven I. O. M. t. j. lovi Optimo Maximo = Jupitru, še tem-le bogovom in boginjam: MARTI HERCVLI VICTORIAE NOREIAE, I. O.M.EPONAE ET CELEIAESANCTAE, GEN 10 CIVITATIS ORDO ČELEN S . . ., /. O. M. CVLMINA DE IS DEABVSQVE OMNIBVS . . ., GEN 10 ANIGEMO C VL TO RES EIVS.3) In razven napisov, ki Časte božanstva, nahajajo se v Celju tudi kameneni obrazi in razni znaki iz starorimskega verstva. V steni pred „ Starinskimi vrati" in na prejšnjem Kinkovem dvorišču sta dve moški podobi z bikovimi rogovi in ušesi; na južni strani Dereanijevega skednja so moške podobe, v roki držeče kij; v stebru vrat v vojašnici je mladenič s sokolovimi peruti na plečih, v roki pa držeč solnčni bokal; na stebru dvornih vrat Tapeinerjeve hiše, „Žab-njak" imenovane, je moška podoba, naslonjena na trs z listjem in grozdjem, v roki držeča org-ljice in paličico, noge pa križem položene in iz leve pete rasto trije listki bršljana ; in na župni cerkvi na severni strani je podoba s kopjem, kladivom v obliki križa, ščitom, oklepom in okrilatimi strelikami.4) No, ker je stala naša Celeja ob pokrajinski meji in pri veliki cesti, bilo ji je to mnogokrat tudi v nadlego in nadlogo. V malone vseh vojnah in bojih, tako v domaČih nemirih in prevratih rimskih, kakor v silnem vrenju in preseljevanju raznih ptujih narodov, trpelo je mnogo mesto pa i vsa tukajšnja okolica. Tako posebno v hudem vstanku Panoncev 1. 6. do g. po Krist., pa v bojih med trocesarji Galbo, Otonom in Vitelijem 1. 69.; nadalje o navalih Markomanov in Sarmatov leta 166. in leta 260.; zopet v vojnah cesarja Konstancija s socesarjem Ma gnencijem leta 35 *•> ^ cesarja Teodozija s proticesarjem Eugenijem 1. 394. Zatem je bil *) Huber 97. 2) Novice 1853. 69. 3) Orožen: C. Kr." 286 si. 4) D. Trstenjak, Novice 1859., 12; 1856., 44. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 341 tukaj leta 408. kralj Alarik z zapadnimi Goti; 1. 452. je drl todi grozoviti Attila z divjimi Huni; 1. 475. je sem prišel vojvoda Odoaker s svojimi Heruli i. dr.; in 1. 489. kralj Teodorik z vshod-nimi Goti, — vsi na potu v Italijo ali pa iz Italije. In naposled so šli 1. 568. Longobardi s kraljem Alboinom iz Panonije v Italijo, ter so za njimi nastopili poleg divjih Avarov tudi novi Slovenci. ') Vtem divjanju je pa tudi Celeja propala. Posebno je hunski Attila bil mesto hudo oplenil in uničil mnogo spomenikov iz prešlosti. A najhujši udarec je mestu zadal herulski Odoaker, kateri je na potu v Italijo Celje vse oplenil in povse porušil. „Razdrto je zdaj ležalo staro Celje, kojega so Rimljani zavoljo lepote in velikosti imenovali ,Troja secunda'." a) Vojne Rimljanov i. dr. v celjski strani. Stara Celeja in vsa njena okolica je torej bila ob rimskih Časih torišče velikanskih prizorov. Ker je namreč — kakor omenjeno — tu po Savinjski dolini pa mimo Celja vodila velika cesta iz Italije v gornjo Panonijo in v pobrežni Norik, zato so tudi rimski cesarji in vojskovodje todi pohajali s svojimi legijami ter se tu ali med seboj pulili za prestol, ali pa branili meje proti sovražnikom. Pa tudi ptuji narodi so tukaj plenili, morili in pustošili, ko so napadali rimsko državo in prestolni Rim. Oso-bito v takozvani selitvi narodov so se drvili prav tu skozi barbarski Markomani, Kvadi, Sar-mati, pa zapadni Goti, Huni, Heruli, vshodni Goti, Longobardi, Avari, novodošli Slovenci... proti Italiji in tako rekoč vse križem sveta. In tako je bila usoda našega kraja malone ista po vseh dogodkih, vršečih se v obče v naši domovini za Rimljanov; zgodovina slovenske zemlje v rimski dobi je zopet mnogo združena s povestnico vse rimske države v osrednji in vshodni Evropi. Zatorej preglejmo na kratko nekatere važnejše stvari iz dobe Rimljanov, katere se več ali manj tičejo tudi naših pokrajin.3) Zavlada. Zemlje osvajajoči Rimljani so od sedanje slovenske dežele najpreje si bili podvrgli Istrijo že 1. 178.; zatem so zasedli Japo-dijo leta 129.; nadalje so si uklonili Karnijo 1. 115.; in naposled je Oktavijan nekaj sam in nekaj po vojskovodji Vibiju premagal Panonijo 1. 33., a po pastorkih Druzu in Tiberiju pridobil še Norik ok. 1. 13. pr. Kr. Tako je zapo- J) P. Hitzinger: Koledar 1864, 95. 2) Orožen 13. — Ignac Orožen je v knjigi: »Celjska Kronika" 1854 tudi zbral in točno priobčil tedaj mu znane: „Napise starih rimskih spomenikov, ki so izkopani bili tu v Celju ali okrog celjskega mesta in so še tukaj shranjeni." Vseh ima 50. Dosedaj je bilo najdenih kakih 66 kamenov z napisi. s) Prim. „Dom in Svet" 1894, str. 440 si. redoma prišla vsa slovenska zemlja, torej tudi celjska stran, v oblast Rimljanom ter je tudi ostala v rimski oblasti celih pet sto let. Z zmago mogočnih Rimljanov pa so zajedno zavladali, kakor povsodi, tako tudi pri nas rimski zakoni in uredbe, pa običaj in obrazovanost rimska. No, tukaj govorimo zlasti o rimskih vojnah v celjski strani. Vstanki in meteži. — Za cesarja Augusta in naslednikov JulijeviČev so se Panonci večkrat uprli svojim novim gospodarjem. Največji vsta-nek je bil v 1. 6.—9. po Kr. Ko je bil namreč cesarjev pastorek Tiberij namenil s panonskimi in ilyrskimi legijami boj na Markomane in Kvade (v Češki in Moravski^, vstali so podložniki celega Velikega Ilvrika pod vodstvom Batona in Pineta na trde Rimljane ter si pridružili tudi prebivalce celjskega okraja; ali Tiberij se hitro pomiri z Marbodom (markomanskim kraljem) pa zapodi sedaj razdvojene Panonce od Emone skoz Celejo nazaj do Boča ter jih pomiri. Po smrti Augusta 1. 14. se upro okoli Petovija, Ce-leje in Emone legije 8., 9. in 15. cesarju Tiberiju, razdražene od nekega bivšega glumaČa Per-cenija, ker jim novi vladar ni hotel dajati večje plače; a sedaj jih je ukrotil Tiberijev sin Druz mlajši. — Ko je z okrutnikom Neronom 1. 68. končal rod Julijev in so se trije rimski vojskovodje: Galba, Othon in Vitelij borili za cesarstvo, pristale so legije 3., 7., 8., 11., 13. in 14. k Othonu ter mu proti Viteliju hitele skoz Celejo na pomoč; a ko se je Othon blizu Kremone premagan sam umoril, vrnile so se iste v Panonijo. Ker je pa med tem bil izbran za cesarja T. Flav. Vespazijan, drle so panonske legije zopet skoz Celejo v Italijo, pobile Vitelija pri Kremoni ter pomogle novemu cesarju na prestol 1. 69.') Mirni časi. — V dobi FlavijeviČev in An-tonincev so imele naše pokrajine sto let mir. Povsodi so nastajali trgi in mesta ter se je oživljal promet ob velikih cestah. Rimski pisatelj Livius mai. (1. 23.—79.) imenuje Lib. III. c. 24 v Noriku te-le kraje (oppida): Virunum, Celeia, Teurnia, Aguntum, Viana, Aemonia, Claudia, Flavium Solvense. Tudi drugi kraji, n. pr. Petovium v Panoniji, so postali znameniti v tej dobi kot sadišČa in oporišča rimski kulturi, kakor tudi važne strategične točke v teh provincijah. —• Kar je pokvaril Titov brat, plašljivi nasilnik Domicijan, popravil je njegov drugi naslednik cesar Trajan (98—117), hrabro in zmagalno se vojujoč v Dakiji, ter tako zopet naredil mir v podunavskih provincijah. Trajan je tudi nadalje naselil več rimskih kolonij v naših krajih, med drugimi Petovium. (Kolonijo *) Ig. Orožen: Cel. Kronika str. 7, 8. 342 Andrej Fekonja: Celje in okolica. Emono je bil osnoval že cesar Klaudij, kakor Celejo, tudi Savarijo itd.) Razven tega je dal Trajan popraviti ceste ob Savi, Dravi, Muri; in mnogo kamenov miljnikov in drugih spomenikov, n. pr. pri Krškem, Celju, Vojniku, Konjicah pripoveduje nam o zaslugah tega cesarja za naše kraje. Tudi njegov naslednik cesar Hadrijan (117—138) je bil miren in vrl vladar. Pokrajinam je dal hrabre pa mile namestnike, tako Panoniji Marcija Turbona in Elija Vera. Potujoč po vseh rimskih provincijah, je obhodil Hadrijan tudi naše kraje in utrjeval mesta, o čemer nam svedoČi zopet več njemu na čast postavljenih spomenikov in kovanih denarjev, kakor miljnik blizu Vojnika i. dr.1) Vojne z Mark o mani i. dr. —Vse bolj napredujoča prosveta naših krajev in pa prirojena bojevitost pohlepnih barbarjev sta privabili sčasoma germanske in druge narode, da so planili čez meje rimske države ter plenili, morili in pustošili po naših pokrajinah. Tako so bili Mar-komani in Kvadi in ž njimi Sarmati že 1. 86. na severu prekoračili Dunav, pa je tedaj šel nad nje cesar Domicijan skoz Celejo, a brez uspeha. Markomani in Sarmati so pozneje 1. 166. prodrli celo v naše kraje ter začeli že prav za prav takozvano selitev narodov, razbijajoči vse tje do Akvileje. Cesar Mark Aurelij je šel pomladi 1. 167. in zopet 1. 170. sam z vojsko nad sovražnike ter jih spodil Čez Alpe nazaj za Dunav, mnogo ujetih pa naselil v opustošenih krajih ob Rabi in Muri, Dravi in Savi. Ali Markomani in drugi germanski narodi še niso mirovali; plenili, požigali in morili so zopet in zopet po naših krajih leta 254., 259. do 261. in mnogo Ijudij s seboj vlačili v sužnjost, ter so jih morali rimski cesarji večkrat pobijati. — Pa tudi od vshoda in juga so privrela k nam germanska plemena, kakor Karpi in Goti od dolnjega Du-nava in Črnega morja, ropajoč gori do Save. Na-nje so šli skoz Celejo cesarji Filip Arabljan l. 244., Lic. Galijen 1. 266., Aurelijan 1. 271., KI. Tacit 1. 276. Cesar Prob (276—282) je naposled odbil one Germane nazaj za Dunav, a je vzel mnogo germanskih vojakov v rimsko vojsko za plačo. Skrbel pa je ta cesar (ki je bil kmečki sin iz Srema), da pospeši kulturo v naših deželah, ter je zato dal posušiti močvirja ob Savi in Dravi, pa napraviti rodovitna polja in tudi nasaditi vinskih goric.2) Domači boji. — S popačenim sinom Marka Aurelija, cesarjem Komodom, je počela propadati rimska moč in oblast. Poleg germanskih in sarmatskih narodov, udarjajoČih vedno silneje preko Dunava v Alpe, upirale so se cesarjem rimske legije same, ker so jih mamili ') Orožen, C. Kr. 8; Iv. Lapajne, 1. c. 8. 3) Orožen, C. Kr. 9, 10; Lapajne, 9. vladohlepni poveljniki, in drle v medsebojne vojne. Tako so 1. 193. zopet izbrale panonske legije za cesarja Septimija Severa ter ga skoz Celejo spremile v Rim. Ta cesar je popravil z velikimi troški ceste in mostove, a v svoji telesni straži, med pretorijanci, je imel same zveste in hrabre noriške vojake. Cesar Helijogabal (218—222), okruten razuzdanec, je uvedel v rimsko državo bogočastje perzijskega Mithre, o čemer še nahajamo sledove tudi v naših krajih. Njegov naslednik, cesar Aleksander Sever (222 do 235), izvrsten vladar, je vodil panonsko-ilvrske legije v boj na Perzijane; jeden »polkovnik" v tej vojski je bil M. Ulpij Rutilijan, kateremu je četa tauriških vojakov postavila spomenik na Lisci pri Razboru ob Savi. Cesar Maksimin Tračan pa je 1. 238. vodil svoje panonske legije skoz Petovij, Celejo in Emono proti socesarju Gordijanu L, a so ga pri Akvi-leji lastni njegovi vojaki spečega umorili.') Razdelitev cesarstva. — V drugi polovici III. veka je vzkipela zmešnjava v rimski državi do vrhunca vsled sovražnih napadov raznih barbarjev. Cesar Dijoklecijan (284—305), ki je stoloval v Nikomediji, razdelil je naposled vso ogromno cesarjevino na Četvero. Naše pokrajine je vladal: Italijo od 1. 286. sovladnik „august" Maksimijan (v Mediolanu), Ilvrik pa od 1. 292. poddrug „cezar" Galerij (v Sirmiju). A meja med Italijo in Ilvrikom so bile Julske Alpe. Sedaj pa so bili za naše kraje hudi Časi. Vsi vladarji, ne samo, da so kruto preganjali kristijane, tudi drugače so ljudstvo hudo stiskali. Pripoveda se n. pr., da je Galerij dal šteti drevesa, trte in živino, da je mogel nalagati tem večje davke; in vsak hišni gospodar je baje moral svoje otroke prepustiti za sužnje vladarju, kakor je ta-le sam hotel. — Krvave domaČe vojne,_ki so nastale zatem, ko sta se Dijoklecijan in Maksimijan odpovedala vladarstvu 1. 305., končal je naposled cesar Konstantin Veliki, premagavši posebej še Licinija, zopernika svojega, ter je zopet združil vso cesarjevino (323—337)- Razdelil pa je Konstantin po primeru Dijoklecijana rimsko državo na štiri velike prefekture: Orijent, Iivrik, Italija, Okcident, s 14 politiškimi dijece-zami in 116 provincijami; ustanovil nove urade in odredil nove davke. Priznavši kristijanstvo za državno vero in vsprejemši germanske najemnike v rimsko vojsko, naredil je Konstantin v cesarstvu zopet mir in red, dasi tudi le za kratko časa. Tudi tega vladarja spomin je ohranjen v naših krajih po kamenih spomenikih, tudi posebej v Celju, kjer je postavil Konstantinu spomenik noriški upravitelj Martinijan, kakor že omenjeno.2) -* x) Orožen, C. Kr. 9, Lapajne, 17. 2) Lapajne, 12. Josip Benkovič: Slovenski koledarji in koledarniki. 343 Zopet medsebojne vojne. — V bojih, ki so jih imeli nasledniki Konstantina Vel. med seboj, Čutila je tudi naša stran vojno silo in nadlogo. Tako je že Konstantinov sin, cesar Konstancij, poslal v boju proti socesarju Mag-nenciju L 351. iz Panonije v Italijo svojo vojsko, katera se je pa pri Celeji naglo vrnila, ker je Magnencij že preje bil za Savo prodrl doli v Panonijo; a zmagan pri Mursi (Oseku), bežal je sedaj Magnencij skoz Celejo nazaj v Italijo. L. 361. pa je hitel zapovednik konjenikov Ne-vita z rimskimi legijami iz Norika skoz Celejo tje v Sirmij na pomoč Julijanu Odpadniku, ka- (Dalje.) 1866. Cerkvi in narodom mir Pošlji Bog, dobrote Vir! Gospodarski poduki. Pametnih kovačev in živinozdravnikov nam manjka po deželi. — Nova zavarovalnica kmetiškim gospodarjem. (Spisal —c.) — Kmet premalo —¦ gospoda preveč. (Spisal Lovro Pintar.) -— Pogovori pod lipo. Novi čas. („Zopet smo pod našo staro lipo, da se pogovorimo o novem času. ,Pra-tikar' in pa ,novi Čas' — oba pojta rakom žvižgat! —¦ se oglasi stari mož, ki čmernega obraza na klopi pod lipo sede puha iz pipe dim v nosnice svojim sosedom. „ Davki, ki nas spravljajo na kant, to so tista presneta pogača, ki nam j« je spekel vaš ,novi čas'; moje mlade dni tega ni bilo; zato naj vrag nabaše ta ,novi Čas'!" —¦ „ Pravo ste rekli, oče, in — resnično, katero Pratikarju ravno tako za kožo gre, kakor vam in drugim vsem, pa ravno zato sem črhnil besedo o novem času, od katerega pričakujemo, da pokoplje tistih 15 let, v katerih so nam rastli davki kakor gobe iz tal, in da se na grobu pokopanih teh let povzdigne novi veselejši Čas.") — Gospodarske skušnje. 1867. Da bi mirno vse ostalo, Da b' se pratik več prodalo. Gospodarski poduki. Koliko je sadno drevo vredno? — Kmetje, poprimite se tkavskih ščetic! — Kaj Amerikanci mislijo o koristnosti ptičkov za kmetijstvo. — Kdaj je pravi Čas les sekati, teri je bil, pobivši Alemane in Franke v Galiji, uprl se svojemu cesarju Konstanciju, vojujo-čemu tedaj v Perziji. — Pozneje je cesar Teo-dozij svojega socesarja Maksima pobil pri Pe-toviju leta 388., potem podil skoz Gelejo in Emono do Akvileje in ga tukaj obglavil; in 1. 394. je šel isti Teodozij iz Carigrada zopet skoz Celejo nad proticesarja Eugenija ter ga z njegovim zaščitnikom Arbogastom vred potolkel v Vipavski dolini; a protivnika je obglavil sam njegov vojak.1) (Dalje.) *) Orožen: Cel. Kron. 11, 12. da trden ostane in dolgo trpi. — Pogovori pod lipo. Čemu nam domači slovenski jezik? („Ve-liko se govori dandanašnji o slovenskem jeziku, in rodoljubi naši se živo poganjajo, da ta jezik zadobi tisto pravico in veljavo, kakor jo uživajo drugi jeziki, postavimo nemški, laški, ma-žarski itd. Pratika hoče tedaj svojim bralcem na kratko razložiti, kaj je to: slovenski jezik; kakšne so pravice njegove in čemu so te pravice dobre?") 1868. Vladaj mir! Svetel dnar, Proč popir! Gospodar! Gospodarski poduki. — Pogovor pod lipo. O občinskih ali soseskinih zadevah. (»Županje imajo dolžnost, da se ne prevzamejo na svojem častnem mestu, ker vsaka vlada mora le mati biti svojim, naj je vladnik ali po cesarju izvoljen ali po ljudstvu. Ta častna služba pa mora župana tudi krepcati, da strpljivo opravlja svoja včasih sitna in težka opravila . . . Kako bi se smelo zahtevati, da bi županje naši bili že prva leta mojstri v kancelijskih pisarijah? Sploh naj župan veliko več z besedo, kakor s pisarijami opravlja, da se mu že zaradi tega ne pristudi županovanje. Kar pa piše, naj piše tako kakor govori, v domači besedi, ker tako bo pravo povedal in ne bo s tujim jezikom motil druzih, sam sebe pa osramotil s smešnim jezikom", itd.) — Vremenski prerok „Pogodnik". N. pr. Predgovor. Preljubi stari in mladi ljudje! Meni je prerok „Pogodnik" ime, Zato, ker vse, kar govorim, Gotovo vselej pogodim. Slovenski koledarji in koledarniki. (V iooletni spomin prve Vodnikove in v 5oletni spomin prve Bleiweisove „Nove Pratike" spisal Josip Benkovič.) 371 Celje in okolica. (Povestne in mestopisne črtice. — Poleg „Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja.) (Dalje.) Selitev narodov. V V. in VI. stoletju so se vršili v Evropi veliki ljudski prevrati; in tedaj je bila tudi za našo domovino v obče, kakor tudi za celjsko stran, posebno huda doba. Najpreje so pridrvili v naš kraj zapadni Goti s svojim kraljem Alarikom iz Panonije I.408. ter skoz Celejo drli proti Rimu; a premagani so bežali pred hrabrim Stilikonom iz Italije nazaj ter okoli Celeje in Petovija strašno morili in plenili. Za temi so privihrali divji Huni, katerih oddelek je baje 1. 45 1. šel skozi Celejo v Galijo; a naslednje leto 452. je lomastil sam grozoviti Atila skozi Celejo, Emono, Akvilejo do Rima, ter pomirivši se z Rimljani, vrnil se zopet todi v Panonijo. V opustošenih krajih je potem nastal hud glad. Leta 473. so pridrli vshodni Goti s kraljem Vidimirom skozi Celejo dalje v Norik in Italijo. Dve leti nato pa so prihruli od severa He-ruli, Rugiji in Skyri s knezom Odoakerjem prek Alp ter deroč v Italijo oplenili in porušili tudi Celejo leta 475. Odoaker je pri Raveni zmagal cesarja Romula Augustula in zavladal sam kot „kralj Italije", in cesarski naslov v zapadno-rimski državi je nehal.') Sedaj pa je tudi naše Celje za dolgo izginilo iz povestnice. Rimske starine v celjski okolici. Razven v mestu Celju nahajamo razne rimske starine tudi v bližnji in dalnji okolici celjski; po njih moremo soditi o tamkajšnjih naselbinah davnih Rimljanov. Začnimo v savinjski dolini. V Žalcu je na župni cerkvi na severni strani zvonika kamenena podoba z lasnimi kitami; in v bližnji vasi Vrb ju na (preje Hausen-bichlerjevem, sedaj Gorjupovem) mlinu je kamen, na katerem se vidi venČan orel, smokveno listje, krilat ribokonj in školjka.-) V vasi Gornje Gruševlje v župniji svetega Petra se nahajajo sledovi rimskemu taboru; izkopali so namreč 1. 1853. opeke z napisom: LEG. II. IT AL. in druge rimske starine, obdelano kamenje, mo-zajik blizu 16 P]' velik, razbite posode, človeške l) Ig. Orožen: Cel. Kron. 12. *) D. Trstenjak: Novice 1855, 101, 70. kosti, orodje bronovo in železno, in mnogo raznih denarjev.1) V Gomilski so našli blizu župne cerkve, poleg šole in na Devpljevem zemljišču staro zidovje, iz katerega so izkopali belo-marmorne ploČe, kamenene stebre in veliko opeke z zavitimi robovi. Tako staro zidovje in v njem veliko robate opeke in ožgano kamenje so izkopali tudi 1. 1877. pri bližnji Strašneški grajščini poleg cerkvice sv. Mateja; tudi so našli tukaj obokan grob, v katerem so bile kosti kakega dvanajstletnega človeka. Poleg velike ceste pa stoji griček, navadno imenovan „prigavgah", a je očividno umetno nametan, in v njem so 1. 1884. našli 6—7 m dolg, iz belih marmornih ploč zidan grob, pa kose finega alabastra, zdrobljeno steklo in zarjavelo železo. Brez dvojbe so vse to rimski grobovi.'2) (Morebiti je isti kraj „Gomilsko" dobil ime prav po teh gomilah — grobovih.) Nadalje so v občini Letušu, v okolici Hrastje, v župniji braslovški, izkopali v vinogradu blizu gornjega Hrašana rimski kamen z napisom: . . . Albanus . . . Hespan . . . S . . R. V. F. Šibi Et Surae Vxor . . An . XXXV., kateri kamen so zatem vzidali na kovacnici pri spodnjem Hrašanu, a se je pozneje nekam izgubil.5') Na Gorenjem ob Paki so izkopali prav blizu podružne cerkve sv. Janeza Krstnika, poleg hleva krčmarja Zapušnika p. d. LeČnjaka, rimske opeke; in ne daleč od tam, na polju cerkvenika Kolenca, nahaja se tudi rimsko zidovje.4) Tudi v gornji Savinjski dolini se nahajajo rimski spomeniki in to pri trgu Rečici. Na polju niže pota od pristave na Rečico so sledovi rimske zgradbe. Nadgrobni kamen, tam izkopan, z napisom: Agilori C. Fil. XL Avita Mari F. Mar O Optim Fec. Et Šibi je vzidan v Spodnji Rečici na Hlačunovi hiši št. 12. Na zvoniku podružnice sv. Janeza nad Rečico pa sta vzidana dva, 1. 1843. tam izkopana rimska kamena z napisi; jeden je nad-grobnik, ki ga je postavil dosluženi državnik *) Ig. Orožen: Dekanat Cilli 435; Novice 1853, 15. 2) Dekanat Frasslau 58, 65; Siidsteir. Post 1884, 24. 3) Dek. Frasslau 34. Spomina vredno je, da je blizu tam, kjer je bil najden kamen, posestnik Zornik; primeri v napisu: Surae. 4) Dek. Frasslau 189, 24* 372 Andrej Fekonja: Celje in okolica. Metilius Maximinus in njegova žena Aurelia Vera, pa duumvir Metilius Aelianus, Luconius Simplicianus, Metilius Victorianus in Severa, hči Decime; drugi je obljubni kamen, katerega je I. D. M. t. j. Invicto Deo Mithrae postavil Sextus Masclinius.1) Strani od Savinjske doline, v Galiciji, se nahajata na župni cerkvi dva rimska kamena z napisi; in v obzidju tamkajšnjega pokopališča sta znotraj na s.-z.-s. strani na dveh kamenih obražena vrana in sokol. Na podružnici svetega Ožbalda v Pernovi pa je zunaj na steni zakristije rimski kamen 2 '/2 ' visok in i '/2 ' širok, vzidan s plastično podobo, ki kaže ženo s >korpičem v desnici.2) ^Dalje se je tudi v Šaleški dolini našel pri vasi Saleku 1. 1882. na žup-niški njivi pod hlevom kamen s tem-le pozno-rimskim napisom: D. M. Baeb. Speratinus Obit AL** Speratus Filius . Et Cardide Uxori.3) V sedanji novocerkovski dekaniji, t. j. ob veliki cesti rimski iz Celja skoz Vojnik pa v Stranice in v Vitanje itd., moralo je nekdaj biti mnogo rimskih ali latinščine veščih naselnikov, kakor to posvedoČujejo v tem kraju se nahajajoči rimski kameni spomeniki in druge starinske najdbe. Znani so sedaj ti-le: V Sv. Marjeti, v župniji vojniški, velikanski kamenen lev in zlati denarji od cesarja Anto-nina Pija in Marka Avrelija (1. 161.—192.). V Vojniku samem, na podružni cerkvi sv. Flori-jana je na južni strani vzidan starinski relijef-kamen, predstavljajoč medveda, ki trga psa, in pred katerim beže srne in psi. Pri bližnjem gradu Taboru je bil izkopan kos rimskega kamena in zatem po želji nadvojvode Janeza prenesen k Novi cerkvi in tam pri vhodu na cer-kvišČe shranjen leta 1809.; napis na njem o XXX. legiji. V Polž ah poleg Nove cerkve je našel arheolog Rih. Knabl (župnik pri Svetem Andreju v Gradcu) 1. 1862. nad kletnimi vrati dekanove viniČarije gornji del nadgrobnega kamena z napisom ženi — natione Dardana. V Ivnici pri veliki cesti poleg Tabora so 1. 1725., ko so delali sedanjo cesto, izkopali devet rimskih kamenov miljnikov, katerih napisov se je dalo Citati samo pet, krajše ali dalje pripovedujočih, da so jih dali postaviti cesarji". Traianus (101), Hadrianus (132), Antoninus Pius (140 ali 141), Severus in Garacalla (211) in Macrinus in Diadu-minianus (^218) z dotiČnimi naslovi in opisi. Vsi ti miljniki kažejo, da je ta kraj (Ivnica) 6000 korakov od Celeje. Spravili pa so bili vse te kamene v Beč, kjer se sedaj nahajajo v *) Dek. Oberburg 167, 185. 2) Dek. Cilli 394, 305; Letop. Mat. Slov. 1870., 25. 8) Dek. Schallthal 134. c. kr. dvorni biblijoteki. Dalje se je pri Lem-berškem gradu na vrtu 1. 1865. našel rimski nadgrobni kamen, katerega napis pa še ni prav raztolmačen. Na Vranji peči je bil najden starinski lev, kateri pod prednjo nogo drži ov-novo glavo; prenesli so ga pa k dobrnskemu gradu, kjer ga je našel profesor dr. Alb. Muchar. Na Dobrni je pri župnišču našel profesor dr. K. Tangi rimski kamen z nekaterimi črkami. V dobrnski podružnici sv. Nikolaja so 1. 1889. našli pri malem oltarju rimski nadgrobni kamen s prav umevnim napisom ter ga vzidali tam zunaj na kapeli sv. Frančiška.1) Tudi v sed. laški dekaniji je bilo po debrih in hribih že v rimski' dobi naselnikov. kakor o tem svedoČijo naslednje v tem kraju najdene in ponajveč še ohranjene starine. V Laškem trgu dve obrazni podobi iz kamena; jedna, vzidana v hiši št. 49, kaže glavo, na katere vrhu stojita dva laboda z razprostrtimi peruti in s kljuni se dotikajoča; druga na kapla-niji (pri kostenjaku ali kapeli sv. Janeza) predstavlja moža v nekaki srajci, kateri drži na vrvi, žival podobno mrjascu, poleg ukrivljenega stebla konČujočega se v solnčnico.^) Za tem dva leva iz belega marmorja, katerih jeden je bil na oglu nove bolnice, a pred dobrimi 50. leti so ga bili prenesli v Rimske Toplice; drugi pa je v župni cerkvi pri kapeli sv. Frančiška; tretji marmorni lev je ležal v dolbini nad vrati kostenjaka in je sedaj menda pri ondotni župni hiši. Gruter je našel na Laškem tudi kamen z napisom, katerega pa sedaj več ni. V župni cerkvi pa je zadaj v oltarju sv. Rož. venca vzidan kamen z napisom. V občini Rifnigozd je bil pri Francu Zdolcu p. d. Majcenu za kotlom h. št. 5. vinotoka 1. 1817. izkopan tam, kjer je sedaj hlev, kos kamena z napisom, katerega so vzidali na hišo nad kletnimi vrati, a ga je 1. 1857. veter prevrgel, da se je razbil. Na istem mestu, Gradišče imenovanem, leži baje še zakopano staro zidovje. V okolici Slatini, občini Sv. Petra in v župnjiji Sv. Ruperta je bil 1. 1893. najden rimski kamen z napisom, ki je ležal v groblji poleg ceste jeden meter globoko.3) V občini Strmec, okolici Bukovici h. št. 56 v laški župniji je vzidan na hlevu Ant. Beleja po dom. Bukovšeka obljubni kamen z napisom. Na podružni cerkvi sv. Štefana v Turjem župnije Sv. Jakopa v Dolu je vzidan zunaj v steno kamen spomenik z napisom, ki je bil najden v kupu kamenja na njivi v Ložci med sv. Štefanom in Brdcem. Pri sv. Jakopu v Dolu je na župni hiši vzidan kos obljubnega kamena *) Vse napise na teh kamenih ima točno po besedi in obliki Ig. Orožen: Das Dekanat Neukirchen. 1893. 3) Gl. D. Trstenjak: Lp. Matice Slov. 1871. 180. 3) Gl Ig. Orožen: Dek. Neukirchen 599. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 373 posvečenega Fortuni, a je bil najden v tamošnji vasi pred krčmo. Pri sv. Marjeti (pri R. Toplicah) je na neki hišici v Dinelazah vzidan kamen z napisom. V Dolu v župniji sv. Nikolaja je bil pri vrtnem zidu Mat. Gorišeka št. 6 najden kamen z napisom, ki je sedaj v Jova-neju v Gradcu. V Rimskih Toplicah so bili najdeni in so tam shranjeni: kamen z napisom: VALETVD . , zatem še vec obljubnih kamenov posvečenih nimfam, vsi z napisi. Tudi so tukaj 1. 1845. našli rimska kadunjasta mala kopališča, kar nam kaže, da so torej Rimljani tukaj imeli že toplice. V okolici Na colu župnije sv. Jedrti se baje nahaja staro zidovje in stare opeke. V Trbovljah se na župni cerkvi nahajata dva rimska kamena z napisi; in pri trboveljski podružnici sv. Katarine je vzidan rimski nadgrobni kamen. Blizu loške podružnice sv. Duha v Čelovniku je bil najden rimski nadgrobni kamen z napisom, katerega je pozneje župnik Ferd. Ripšl dal vzidati na župni hiši v Loki; in pri drugi loški podružnici sv. Jurija na polju sta vzidana dva rimska kamena z napisi, posvečena menda vodnima božanstvoma: Savus in Adsalutta. V župniji Razborju sta bila najdena dva rimska kamena z napisi; jeden, najden v gozdiču Mart. Šanteja v Hinini h. št. 12, je bil pozneje oddan v Gradec zgodovinskemu društvu; drugi je bil na Lisci v okolici Rudi, preje omenjeni, od tavriške čete svojemu polkovniku M. Ulpiju Rutilijanu postavljeni.1) — Razven tega je bilo v tem kraju najdenih tudi nekaj starih denarjev in drugih kovinskih starin. Tako je bilo menda 1.1833., ko je pri Celju v jarku med Smiklavškim hribom inBučelinco pri tamošnjem viru priplavalo izpod skale blizu 60 rimskih denarjev. Le nekaj malo je bilo teh denarjev srebrnih, vsi ostali so bili bronasti. Hartnid Dorfmann, predstojnik tukajšnjega gimnazija, in učitelj J. G. Seidl sta ravno tje naletela, ko so otroci te denarje zbirali iz vir-nega kotleca.a) Na Laškem se je našel 1. 1880. pod kapelanijo jeden srebern denar brez napisa, na prednji strani je vtisnjena moška glava z dija-demom, zadej pa konj. L. 1853. pa je bil tudi na Laškem najden srebern denar ces. Gordijana; pa v Lahomnu velik srebern denar cesarja Aleksandra Severa, v Slivnem jeden bronov denar, in v Kloštru, v občini sv. Krištofa, tudi jeden bronov denar, baje Lvsippus. V Rimskih Toplicah je bilo najdeno tudi več denarjev od Avgusta, Klavdija, Trajana, Komoda idr. V Trboveljski župniji in to v občini Retje pa je bilo 1. 1868. najdenih pod neko grobljo v zemlji za- ') Ali je bil morebiti ta Rutilijan poimenovan po okolici Rudi? 2) Ig. Orožen: Celska Kronika. kopanih 553 srebernih denarjev, od katerih so nekateri podobni onemu laškemu brez napisa. Pravijo, da so to baje keltski denarji (?). Od drugih kovinskih starin so našli v laški župniji, v občini Ojstro, pri Stiglju št. 2 bronove igle in bronov prstan, na Srebotovi njivi št. 30 pa bronov, 7" visok vrč z roČem.1) Več rimskih kamenov spomenikov pa je bilo najdenih še dalje na severu od Celja, nad Vitanjem v Hudinji in na Skomarjih, in posebno mnogo v župniji Stranicah, zatem v Konjicah, pri sv. Martinu na Pohorju idr., o katerih razpravlja Dav. Trstenjak v Novicah 1. 1859. 52! 1. 1858., 50; v Lp. Matice SI. 1. 1870. Krščanstvo. Poleg rimskega gospodstva in latinskega prebivalstva je bila v celjsko stran dospela tedaj tudi krščanska vera. Trdi se v obče, da so na slovensko zemljo prišli prvi oznanjevalci sv. evangelija iz Akvi-leje, stolice sv. Hermagora (o. 63); morebiti pa tudi iz Sirmija (Srem), stolice sv. Andronika (o.6iy) O prvih začetkih krščanstva posebej v C e-leji nam sicer ni nič znanega. Med prognanci iz Rima in v obče iz Italije, kakor tudi med vojaki italske legije II. in med uprav rimskimi kolonisti že I. in zatem II. stoletja, moglo je pač priti kaj kristijanov tudi v naš kraj. V III. stoletju pa je bilo krščanstvo v rimski Celeji že tako razširjeno, da so iz njega vstali misijonarji in mučeniki Tedaj je namreč bil okoli 1. 230. v Celeji baje od krščanskih roditeljev rojen preje omenjeni Maksimilijan, kateri je pozneje oznanjeval krščansko vero po No-riku ter zatem posvečen bil od papeža Siksta II. (1. 257 r), postal naposled (o. 1. 284.) škof v Lau-reaku (sed. Lorch v G. Avstr.). Prišedši v ro-dišče svoje, da rojake v sveti veri utrjuje, bil je nato Maksimilijan, ker ni hotel darovati maliku Martu, na povelje sodnika Evlazija obglavljen 1. 303., kakor je bilo že povedano.3) Mučeniški spis: Vita S. Maximiliani pravi, da so tedaj v Celeji na ukaz Evlazijev darovali Martu vsi pogani, a tudi mnogi, kateri so krščansko vero že bili izpovedali. Bilo je torej še dokaj kristijanov boječih omahljivcev. Povsem je bila Celeja pokristijanjena ter je bilo odpravljeno poganstvo in zlasti malikovanje v tej strani pač izza 1. 313. isl., kadar je namreč cesar Konstantin Vel. dovolil kristijanom slobodo in priznal krščansko vero za državno.4) *) Ig. Orožen: Dek. Tiiffer 6. 2) Huber O. c. I. 65 si. 3) Huber I. 106, 119 si. 4) V Savinjski dolini pripovedujejo, da je tudi sveti Martin todi označeval besedo božjo. No, kakor piše 374 Andrej Fekonja: Celje in okolica. Škofija v Cele j i. Kakor je razvidno iz mučeniškega spisa o sv. Maksimilijanu, spadala je tedaj, koncem III. in početkom IV. stoletja, Geleja in okolica, kakor menda tudi ves osrednji Norik, v cerkvenem obziru pod škofijo lau-reaško. Da v Geleji sami, ki je v tej dobi iz-vestno bila znatno mesto provincije in sedišČe deželnega upravitelja, ni bilo še tudi škofje stoike, razlog temu je menda to, ker je taka stolica bila v bližnjem panonskem Petoviju, in to bržčas že od srede' II. stoletja sem (znani so nam vendar po imenu petovijski škofi le sv. Viktorin 303, Aprijan 344 in Marko 380), ter so tako petovijski cerkveni poglavarji morali oskrbljevati tudi kristijansko občino celejsko.1) A ko so Goti 1. 380. Petovij razrušili ter je tamošnja škofija propala, bila je namesto iste postavljena stolica škofja v noriški Geleji, in to morebiti že v prvi polovici V. stoletja; zakaj pe-tovijska škofija ni bila zatem nikdar več obnovljena. Vendar ime katerega celejskega škofa iz te dobe nam ni znano. Da bi bil neki Tenax, celjski škof, 1. 381. pri koncilu v Akvileji, kakor se po nekodi trdi, za to ni gotovega dokaza. Marveč v tretji četrtinki VI. stoletja se imenuje v sicer podvrženih spisih o cerkvenem zboru na otoku Gradu blizu Akvileje za 1. 579. škof Johannes S. Eccl. Celejanae. Ta škof Joanez ce-lejski pa je baje pristajal k razkolništvu akvi-lejskega patrijarha Severa arijanca; in pripoveda se tudi, da je ok. 1. 600. pred novodošlimi, še poganskimi Slovenci ubegnil v Istro, od koder se ni več vrnil.2) In s tem se je tudi škofja stolica za zmerom izselila iz Celja. O viharni selitvi narodov, nekaj arijanskih krivovercev, nekaj trdih poganov, je bilo tečajem V. in VI. stol. krščanstvo v našem kraju malone povsem zatrto. Ohranil pak se je v Celju vsaj jeden krščanski spomenik iz V. veka, kamen vzidan v hiši peka Sima v gospodski ulici 14 z napisom: ^ /. H. S. HAEC . IACIT QVAM DEM MAXIMUSA) To je nekaj spominov in ostankov o Celju in okolici iz dobe davnih Rimljanov. Sulpicius Severus: Vita S. Martini p. 6, 12, potoval je pač Martin v sredini IV. stoletja iz Galije, kjer je bil pozneje škof v Turoniji, skoz Mediolan, Akvilejo, Petovij k rojakom svojim v Sabarijo v Panoniji, pa je tako ona povest mogla priti v naš kraj uprav po starih poročilih. (Novice 1860. 8.) *) Huber I. 267. 2) Huber I. 268, Orožen C. Kr. 14. 3) Huber 217, Orožen 293. Še dandanašnji nam torej svedoči mnogo pri raznih prilikah najdenih rimskih zidov, napisov, denarjev in drugih starin o veličini in znamenitosti nekdanje Celeje ter o latinski naselitvi in kulturi tukajšnje okrajine. Samo škoda, da vse v mestu in okolici najdene starine niso hranjene na jednem, nego na veČ krajih, in da Celje samo jih ima razmerno le jako malo. Največ spomenikov je vzidanih in razpostavljenih pri mestno-župni cerkvi sv. Danijela in nekaj v zasebnih hišah, n. pr. v preje omenjenem „ Antikenthor" in na jugo - vshodnem obzidnem stolpu idr. Mnogo kamenov z napisi pa so spravili v Beč v c. k. dvorno biblijoteko in v Gradec v Joanej; a mnogo so jih tudi razdrobili in zazidali ali drugače upotrebili, da se za nje veČ ne zna. Celjska stran za raznih gospodarjev. „Po pfemoženf Avaruv a po-drobeni vindickych Slovanuv vlade mohutnych Frankuv trati' se dejinv služebneho poddanstva v blesku hrdinskvch činuv jejich panuv ... p j šafaHk S propadom zapadno - rimskega cesarstva leta 476. je jenjala petstoletna oblast rimska v slovenskih deželah in nastopila je doba občasnega brezvladja. Iz te dobe nimamo blizu devet dolgih vekov posebej o Celju skoro nikakih poročil. V silnem kolebanju ljudskem, kakoršnega svet zatem ni videl in ga bržčas ne bo veČ videl, v tako imenovani selitvi narodov, bilo je vse v pobegu križem sveta, ljudstvo za ljudstvom, Huni, Heruli, Goti, Longobardi, Avari, Slovenci i. dr. Mnoga sela in mesta, večkrat razdejana, prevržena ali po žgana, preminila so Čisto žlica zemlje; druga, in med temi tudi naše Celje, ki je bilo tudi že preje porušeno, niso si več opomogla k prejšnji veličini in slavi. O krščanski veri tudi dolgo ni bilo ne sluha ne duha; niti se je v tej stiski našla roka, katera bi nam zabeležila kaka poročila iz one dobe o celjskem mestu, katero se je skoro izgubilo v povestnici. Zato se moramo zadovoljiti s tem, kar nam je iz povestnice v tej dobi v obče znanega o naših krajih. Saj so zopet dogodki vse slovenske zemlje veČ ali manje zadevali tudi celjsko stran. Z ozirom na občno povestnico omenjamo torej na kratko nekatere važnejše odlomke zgodovinske iz naše domovine, tičoče se posebej celjske strani. Selitve narodov. Odoaker, kraj herulski, premagavši poslednjega zapadno - rimskega cesarja Romula Josip Benkovič: Slovenski koledarji in koledarniki. 375 Augustula pri Raveni I.476, postal je vladar Italije, Norika in Panonije. Leta 486. je šel sam Odoaker skoz porušeno Celje z vojsko v Pa-nonijo na Rugove, katere je tudi njegov brat Aonolf naslednjega leta spodil od todi. No, skoro nato udarijo v te sedaj brezvladne dežele Vshodni Goti s svojim kraljem Teodo-rikom Vel., kateri je Odoakerja v treh bitvah pri Akvileji, Veroni in ob Adi 1. 490. premagal in leta 493. umoril, njegovo državo končal ter ustanovil veliko vshodno-gotsko kraljestvo, h kateremu so spadali, kakor se zdi, tudi južni deli Panonije in Norika. Po Teodorikovi smrti leta 526. so udirali v naše kraje zaporedoma Heruli, Gepidi, Bolgarji, Slovenci in Longobardi, katere poslednje je bil njihov kralj Audoin dovedel preko Dunava v Panonijo.1) Longobardi se naposled tudi polaste Norika 1. 550., in grški cesar Justinijan jim da še x) Ig. Orožen: Celjska Kronika str. 13, 14. VI. L viharnim letom 1 848. je napočila avstrijskim narodom nova doba; mogli so se prosteje gibati, ko je vsaj za nekaj Časa padel absolutizem. Cesarjev patent z dne 15. sušca je odpravil cenzuro tiskovin ter obljubil, da se objavi v kratkem nov tiskovni zakon. Časniki so se množili kakor gobe po dežju in nosili med ljudstvo nove ideje v najrazličnejši obliki. S Časnikarstvom ob jednem se je povspelo tudi koledarstvo. „Ako se ozremo po knjigotrštvu", pišejo „Novice" 1. 1855., „nahajamo poslednja leta tako obilost koledarjev, da bi smeli sedanji Čas res ,koledarski čas' imenovati. Jeden skuša druzega prekositi ali v notranji vsebini, ali v ličnosti vnanji, ali v debelosti, ali v ceni. Pa je tudi res, da koledarji starih časov niso niti senca proti današnjim, kateri so popolnoma bukve kakor druge bukve, in si jih jeden Človek po več nakupi, ker pratikarski del je le — pri-dajek. Tako se je tudi v tem svet premenil. Ni torej Čuda, da tudi Slovani ne zaostajajo v koledarstvu !), in da med temi tudi mi Slovenci J) „Novice" 1. 1852., str. 3. navajajo poleg slovenskih te-le koledarje avstrijskih Slovanov za leto 1852: Zora, spisala Razlag in Vinkovič. — Zagrebački kolendar in soštar kolendar. — Godišnjak veliki in mali kolendar, Panonijo. L. 567. zmagajo Longobardi tudi Ge-pide; a že sledeče leto 568. odidejo s svojim kraljem Alboinom v gornjo Italijo, prepustivši panonsko-noriške pokrajine svojim zaveznikom Avarom. Avari so sicer ostali bolj v svojih trdnih selišČih med Dunavom in Tiso, a vendar so divje nasilno udarjali več nego dva cela veka na vse strani, pleneč in pustošeč včasih tudi naše kraje. Na jugu pod Avari so začela sedaj v drugi polovici VI. stoletja iz ruskih step in tudi od severa izza karpatskih gor prodirati nova plemena slovenska. Ker so jih huje in huje pritiskali Avari, pomikali so se Slovenci iz Panonije dalje gori ob Savi in Dravi v Norik, kjer se je brez dvojbe še ohranilo marsikaj prvotnega slovenskega življa, pa še dalje v Istro, katero so v naslednjem istotako posedli in jo poslovenili.1) (Dalje.) J) »Dom in Svet"' 1894, 474. nočemo biti najzadnji: imamo že mald in veliko pratiko s čednimi podobami od tistega Časa, kar izhaja v Rlaznikovi tiskarni; to je naš ,illu-strirter Zvveigroschen-Kalender', ki ga nahajamo v vsaki bajtici, pa tudi marsikak gospod ga ima rad, ker je star domaČ prijatelj" itd. Ker se je časnikarstvo in pratikarstvo tako močno prikupilo, hotel je Blaznik obedve stroki združiti in izdajati koledarski časnik ali zbornik z naslovom »Slovenski Kolednik". Meseca svečana 1. 1848. je objavil njegov program v do-kladnem listu jjNovic".1) Toda koncem leta, spisal Medakovic v Novem Sadu. — Serbski kolendar v Zagrebu, — Budinski narodni kolendaf. — Kalendaf pro časa večnost, šesti tečaj, spisal Fr. Poimon v Brnu. — Koleda, drugi tečaj, izdalo moravsko narodno društvo v Brnu. — Litomeficky všeobecny, domači a hospo-dafskv kalendaf, 34. tečaj, spisal Medan. — Moravan. — Mali in ^veliki hospodafskv kalendaf, izdala kmetijska družba za Češko. — Moravsko-slezsky Domači pfitel od Mikšička v Brnu. — Novy evangelicky kalendaf od Jožefa Ružička v Pragi. — Novy kalendaf katolicky ali Poutnik iz Prachy od Stulca. — Novy Pražsky hospo-dafsky kalendaf, tečaj prvi, spisal Medan. — Slovenskv Pozornik in Vlastenskv kalendaf, sp Belopotockv. — Vlastensky kalendaf. — Vlastenskv kalendaf od Filipka. J) Vabilo se glasi: „Namenil in sklenil sem za prihodnje leto 1849. P° osnovi nemških kalendrov bukve z napisom „Slovenski Kolednik" v uredništvu gospoda Slovenski koledarji in koledarniki. (V 100letni spomin prve Vodnikove in v 5oletni spomin prve Bleivveisove „Nove Pratike" spisal Josip- Benkovič.) (Dalje.) 4-io Celje in okolica. (Povestne in mestopisne črtice. — Poleg „Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja.) (Dalje.) Zavlada Slovencev. 1 a nova naseljevanja Slovencev v današnjih pokrajinah slovenskih so se vršila nekako od leta 568. do 612. Prvikrat Slovence izrecno omenja Paulus Diaconus 1. 595. v boju z bajo-varskim vojvodo Tasilom I. kot premagance, zatem leta 596. pa zmagalce z zavezniki Avari. V naslednjih letih so morali Slovenci zajedno z gospodarji Avari pleniti po tedaj k bizant-skemu cesarstvu spadajoČih deželah v gornji Italiji in posebno v Istri, leta 600., 601., 611. in 613., kjer so se tedaj tudi nastanili tja do reke Mirne. Avari ali Obri (kakor jih imenuje ruski leto-pisec Nestor), pleme surovo, kakor nekdaj Huni, kalmuško, mučili so Slovene na razne načine in jih brez vse milosti osramljevali. Nasilnega jarma avarskega reši Slovence za nekaj časa češko-moravski vodja Samo 1. 623., kateri je pobil tudi Franke pod Dagobertom 1. 630. in združil južne Slovane s severnimi v veliko slovansko kraljevino, segajočo od Labe do blizu Adrije (r). — Ali po Samo vi smrti (med 1. 658. in 662.) razpade njegova država, in Slovenci so sicer pod svojimi vojvodami, toda razdeljeni na dve Vojvodini: na severno, pri latinskih po-vestniČarjih zvano „Carantania", tudi „Scla-vinia", to je Koroška —¦ Slovenska, v obsegu starega Norika, in na južno, imenovano „Car-niolia", to je Krajina ali Kranjska, ob gornji Savi in Soči. Panonija, t. j. sedanja Ogerska do Dunava in Hrvaška, ostala je v oblasti Avarov.') Celjska stran je torej spadala sedaj k Vojvodini karantanski-koroški. Korotanski vojvode pa Bajovarji. Prvi po imenu nam zagotovljeni vojvoda korotanski je bil Borut 1. 747. On zaprosi pri Bajovarih (Bavarcih) pomoči proti Avarom, kateri so zopet s silo udarili na Slovence. Bajovarji pod svojim vojvodo Tasilom II. res pomagajo odbiti Avare; a Slovenci so morali sedaj priznati Bajovarje za svoje zaščitnike, in Borut je dal sina Karasta in stričnika Hetumarja (Ho-timira) za talnika. Ko je Borut umrl, vladala sta v Korotanu po dovoljenju Frankov, — Bavarci so bili namreč že 1. 743. postali Frankom podložniki — omenjena Karast (Gorazd) 1. 750.—753. in zatem njegov bratranec Hetumar (Getimir) 1. 753. do 1. 769. Obadva sta bila že v Solnogradu krščena ter sta, vrnivša se domov, sedaj tudi med rojaki širila krščansko vero. Zlasti poslednji je bil jako vnet kristijan, in na njegovo prošnjo je poslal solnograški škof Virgilij korotanskim Slovencem podškofa Modesta in več duhov-nikov-misijonarjev. Za Hetumarjem je vladal njegov sin (?) Valkun (Vladuh) 1. 769.—773-, kateri je tudi s pomočjo Bavarcev postal gospodar korotanskim Slovencem, ter se je tudi s Tasilom vred posebno trudil, da Karantance čim preje pokri-stijani in sicer s silo. Tudi njemu je pošiljal škof solnograški Virgilij zaporedoma mašnike in druge duhovnike k Slovencem.1) Mnogo se jih je dalo krstiti, a še več jih je ostalo trdovratnih, ki niso hoteli dati slovo stari veri in domaČim slovanskim bogovom. Že pod Hetumarjem se je dvakrat vnel upor proti novi veri in ptujcem, ki so vreli v deželo; v tretjič so se uprli poganski Slovenci proti krščanstvu po Hetumarjevi smrti in sicer s tako silo, da je bojevanje trajalo tri leta. Katoliški duhovniki so morali zapustiti deželo, in tudi krščeni Slovenci so iskali v takih okolnostih pomoči pri Bavarcih. Vojvoda Tasilo II. je pomagal Hetu-marjevemu nasledniku Valkunu, da je uničil moč poganskih Slovencev 1. 772. in krščanstvu zagotovil bodočnost na slovenskih tleh. Razume se, da je vsled tega postal slovenski vojvoda še bolj odvisen od bavarskega vladarja.2) O teh uporih pripovedujejo sicer poznejši pisatelji, da so vstašem bili na čelu poganski svečenik Droh, pa Avrelij, Drodor in Samo, ter da so se posebno srdito bojevali slovenski plemiči okolo Celja, Slov. Gradca in Maribora; — kar pa vendar ni zgodovinsko dosti gotovo. Slovenci pod Franki in Nemci. Karol „Veliki", frankovski kralj, osvojil si je 1. 774. z Longobardijo vred popolnoma tudi Furlanijo, 1. 788. z Bavarijo vred Korotan, 1. 789. pa Krajino in Istro, in 1. 799. po osemletni vojni vso Panonijo ali Avarijo. Tako je bila s koncem VIII. stoletja vsa slovenska zemlja v oblasti Frankov. Novo pridobljene kraje je razdelil mogočni Karol na državnem zboru v Regensburgu 1. 803. na tako zvane marche — meje, krajine. Od teh x) Slovanstvo I. 170. J) Dr. Fr. Kos: „Ljublj. Zvon" II. 460. 2) Dr. Fr. Kos: „Spomenica" itd. 101. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 411 so za nas znamenite bile: „Ost-Mark, Vshodna meja", t. j. današnja Dolnja in del Gornje Avstrijske, pa „Marcha Garantania", to je večina sedanje Koroške in deli sedanje Štajerske in Kranjske, in „Marcha Vinidorum", tudi „Marcha ad Souam" t. j. ostala Kranjska in del Štajerske, tako, da je n. pr. Ptuj bil v Slovenski strani, Celje in Ljubljana pa v Koroški meji.1) Za Karolovega sina in naslednika Ludovika „Pobožnega" je bila slovenska zemlja od 1. 828. in dalje še bolj razdrobljena. Ločila se je posebej Koroška — „Garantania, Carinthia", v sedanjih mejah in ž njo še sedanji tirolski Puster-thal; dalje Gornja Korotanska krajina — „Marcha carantana superior", v sedanji gornji Štajerski poleg Mure, in Dolnja Korotanska krajina — „Marcha carantana inferior", sedanja slovenska Štajerska poleg Drave in Save; tudi še Panonija — sed. Ogerska med Dravo in Dunavom, katero so pa kmalu vzeli Madjari; zatem Slovenska krajina — „Marcha scla-vonica", sedanja dolnja Kranjska med Savo in Kolpo z Žumberkom; in Krajina — „Marcha Carnioliae", sedanja gornja Kranjska z delom notranje Kranjske do Hruške; naposled Istria — Istra s Trstom in delom notranje Kranjske do Hrušice in Snežnika, ter Furlanija z Gorico in Tolminskim vred.-) Uprava. — Nad vse dežele, katere si je Karol pridobil na jugovshodu svoje države, namreč nad Karantanijo, Vshodno marko Pa-nonijo, Furlanijo, Istro, Liburnijo in Dalmacijo, postavil je dva ,markgrofa', jednega v Vshodni marki, drugega v Furlaniji, da sta nadzirala vojvode in grofe po posameznih deželah. V severni markgrofiji ie postavil Karol za svojega namestnika najpreje Gerolda, prefekta bavarskega, ki je bil 1. 799. umorjen; za njim pa so sledili: Gotram, 1. 802. ubit, potem We-rinhar, Alberik, Gottfried in Gerold II. (L 811. do 831.) in Ratbod 1. 855. odstavljen. V južni markgrofiji pa je bil Karol postavil najpreje vojvodo Markarija 1. 776. za svojega namestnika; in za njim so nadzirali posamezne kneze in njih dežele tukaj: Erik ali Henrik iz Strass-burga, umrl 1. 799., pa Kadolaj do 1. 819., in potem Balderik, katerega je cesar Ludovik I.828. odstavil in razdelil njegove pokrajine v štiri grofije. — Reka Drava je menda mejila pokrajine, ki so spadale pod delokrog furlanskega markgrofa, od onih, ki so bile odvisne od mark-grofa v Vshodni marki. Samo kar se tiče Karan-tanije, niso vsi povestničarji jedini. Dr. Fr. Kos misli, da so koroško deželo nadzirali morebiti izprva furlanski markgrofi, zatem pa od 1. 828. 9 „Novice" 1861. (Hicinger.) *) P. Hicinger: »Novice" 1861, 9. naprej najbrže markgrofi v Vshodni marki. Od leta 862., ko je Koroško dobil Ludovikov sin Karlman, ni bila dežela odvisna niti od teh, niti od onih markgrofov.') Koroškim Slovencem je bil Karol Vel. izprva pustil njih domaČe kneze in župane. „ Kajti (tako veli dr. Fr. Kos) bil je prevelik politikar, da bi jim precej v začetku vrival ptuje frankovske gospode. Tudi se mora priznati, da so se Slovenci laglje navadili živeti pod ptujo vlado, ko so jim v prvem času njih odvisnosti zapovedovali domači knezi namesto ptujih grofov. Krščanstvo se je gotovo hitreje razširjevalo in utrjevalo med slovenskim narodom, dokler so ga vspodbujali k novi veri domači glavarji, ne pa ptuji zapovedovalci. „Mogoče je, da je leta 788., ko je koroška zemlja prišla pod oblast Karola Vel., vladal ondotnim Slovencem še vojvoda Valkun ; kajti čas njegove smrti nam ni znan. Za Valkunom je zapovedovalo pod Karolom in njegovimi nasledniki več slovenskih vojvod, kakor Ingo, či-jega pobožnost Anonvm. Salisburg. hvali in slavi, Vojmir, ki se je leta 796. bojeval z Avari, pa Pribislav, Cemika, Stoj mir in Etgar. Za temi so vladali po Karantaniji vojvode bavarskega rodu, namreč Helmvvin, Allgarij inPabo. Zadnji izmed teh se omenja že 1. 844.; 1. 86 t. pa ga je kraljev sin Karlman pregnal iz Koroške ter se sam polastil dežele." Zadnji izmed slovenskih vojvod je bil torej Etgar; za njim je prišel že ptujec Helmvvin. Kdaj.-' Dr. Kos zopet pravi: „Najbrže so Slovenci zgubili svoje domače gospode kmalu po vstaji panonskega Ljudevita (1. 819., 820.), ker so mu pomagali bojevati se s Franki. Mogoče, da se je to zgodilo leta 828. V tem letu vzel je kralj Ludovik Pobožni furlanskemu mejnemu grofu Balderiku vse dežele, ktere je imel v svoji oblasti in jih razdelil med četiri druge grofe. Verjetno je, da so ravno takrat morali občutiti tudi Slovenci po Gorotanu jezo frankovskega kralja."2) Savinjska krajina. Po razdelitvi karantanske Vojvodine je bila prišla celjska stran pod tako imenovano Savinjsko krajino (Tagus Soune, Sanngau), zvano tudi Savinjska grofija (Commitatus Souuina, Grafschaft an der Sann) in kratko Savinija (Sau-nia, Saunien). Raztegala se je ta krajina od Solčavskih vrhov in Pohorskih gor tje do Sotle in reke Mirne, pa še prek te-le v sedanjo Kranjsko. Začetkom nahajamo tukaj markgrofe, ki so bili postavljeni nad vso Karantanijo, t. j. sedanjo 1) Dr. Fr. Kos: O c. 109, 1 10. 2) Spomenica 108. 41 2 Andrej Fekonja: Koroško in Štajersko. Pod kraljem Arnulfom je bil takov markgrof Rudpert (ubit 1. 893. ali 1. 905.), in za njim menda Liutbold iz sorodstva Arnulfovega 1. 895., katerega imenujejo nekateri povestničarji tudi prvega grofa Savinjske krajine, kar pa je brez pomena, ker je bila savinjska dolina itak le del velikega Korotana. V isto leto 895. stavijo drugi nekega Walthuna (Valkuna) kot najstarejšega grofa v Savinjski dolini, kateremu „Karantancu" je podelil kralj Arnulf razven Trušenjske doline v Koroški tudi okolico pri Rihenburku, Vidmu in Krškem ob Savi. Ta Valkun je moral biti bližnji sorodnik onega Svetopolka ali Svetboha (Arnulfovega nezakonskega sina), kateremu je bil cesar Arnulf leta 898. podaril okrožje Breze (Friesach) ali Krško grofijo z glavnim gradom Seli Če (Zel-tschach) v Koroški. To sledi iz tega, ker sta po smrti Valkuna in Svetopolka prišli Krška (koroška) in Savinjska grofija v iste roke, namreč v roke Vilhelma I.]) In tako bi bil prvi pravi markgrof v Savinjski krajini uprav ta Viihelm iz rodbine grofov Seliških in Breških (Zeltschach und Friesach). Ne zna se, ali je bil sin Valkunov ali Svetopolkov. Vilhelma I. istoimenni sin se nahaja v listinah X. stol. kot grof trušenjski in savinjski ter se imenujeta njegova sina Viihelm (II) in stari Hartvik. Morebiti je temu Vilhelmu II. podaril cesar Otto II. 1. 980. posestva okoli Vitanja. Izvestno pa je naš Viihelm II. oni, kateremu je dal cesar Henrik II. v Bambergu L 1016. vilo Traskendorf (menda — Drachenburg — Kozje) in trideset kraljevih kmetij in vrh tega še vse, kar je bilo kraljevega v Vilhelmovi grofiji med Savo, Savinjo, Sotlo in Mirno; zatem pa tudi kralj Konrad II. 1025. drugih trideset kraljevih dvorov med vodami Koprivnico, Hudinjo in Voglajino pri Celju, kakor tudi med rekama (kranjsko) Krko in Savo vsa kraljeva posestva po svoji volji z vsemi gozdi, z lovom in ribištvom.2) Povsem prav torej sklepajo povestničarji, da so Valkun in njegovi nasledniki zvrševali gro-fovsko oblast v Savinjski marki. Viihelm II. je imel za ženo hčer Pilštajnskega grofa Engelberta, sorodnika cesarja Henrika II., znano H e m o , katera je od cesarja dobila za doto Vitanjsko, Bizeljsko, Podčetrško, Ander-burško in Mokronoško grajšČino. Po rani smrti moža in sinov pa je pobožna grofica - vdova odločila vsa svoja posestva 1. 1042. za samostanski ustav na Krki (koroški). In ko je bila zatem 1. 1071. utemeljena krška škofija, bila so vsa Hemina posestva pridružena tej cerkvi. Druga posestva Seličanov so pripala njihovim sorod- 1) Lapajne, 51, 52; S. Rutar: „Lj. Zvon" H. 287. 2) Orožen, C. Kr. 18 — 20, Lapajne 52 — 54. Celje in okolica. nikom, med katerimi so bili najvažneji grofi Hunenburški ali Heunburški (Obri — Vovbre nad Velikovcem) ter so podedovali razven Trušenjske grofije tudi veČino Seliških posestev ob Savinji s Celjem vred.1) Markgrof! Savinjske krajine pa so po smrti Vilhelma II. Seliško-breškega (1. 1036.?) postali, kakor nekateri mislijo, Hemini sorodniki grofi P 1 e y e n ali P 1 a y n. Ti so: Askuin grof Playn, umrl med 1. 1050.—60., njegov sin grof Stark -hand L, umrl pred 1. 1090., in tega sin najstarejši Starkhand II. kot markgrofi. Starkhand II. in njegova brata Ulrik in Verigand so solnogra-škega škofa Thiema preganjali, 1. 1095. ga ujeli in zatem pet let imeli zaprtega v ječi; na kar pa je cerkveni poglavar, oslobodivši se s pomočjo nekega prijatelja, izobčil one grofe. Okoli 1. 1123. se je markgrof Starkhand II. zaplel v vojno z mariborskim grofom Bernardom, bratom koroškega vojvode Engelberta II. iz rodbine Sponheimske. Zaradi te vojne je pa Starkhand izgubil svojo markgrofijo ter je umrl v siro-mašČini in zaničevan. Tako tudi njegov brat Werigand, a Ulrik že preje.2) Savinjsko markgrofijo, grofu Starkhandu II. Plavnskemu vzeto, dobil je sedaj grof Pilgrim Hohenwart iz rodbine Andechs, in za njim njegov sin Guntar 1. 1137. Grof Guntar je imel prepir z admontskim opatom VVolfoldom v stvari neke nune, pa je dal pobožnega opata hudobno na konja naopak privezati in okoli voditi v zasramovanje; zaradi česar je VVolfold od žalosti umrl. Skoro zatem pa je končal tudi Guntar, umrl v Regensburgu 1140.3) On je bil poslednji markgrof dolnje marke v koroški Vojvodini ali naše Savinjske krajine. Štajerska in Avstrija. Cesar Konrad III. je po smrti omenjenega grofa Hohenvvarta dolnjo koroško markgrofijo podelil Otokarju V. (VIL), grofu v Traun-gauvu (v sedanji Gornji Avstrijski), kateri je tedaj vladal v gornji karantanski marki t. j. v sedanji gornji Štajerski, ter je tako obe mark-grofiji karantanski združil v jedno, od sedaj skupaj imenovano Štajersko, vsaj 1. 1149.4) Tako je tedaj Celje pripadlo Štajerski, katero pokrajino, za cesarja Friderika I. 1180. povikšano na Vojvodino, je 1. 1192. dobil avstrijski vojvoda Leopold V., za njim pa Leopold VI. in Friderik Bojeviti, iz hiše baben-berške. Ko so izginili Babenbergovci 1. 1246; postavil je cesar Friderik II. Štajerski namestnika Otona Ebersteina (do 1. 1249.) in zatem grofa Meinharda goriško-tirolskega (do 1. 1250).5) x) *) 3) Orožen, C. Kr. 18—20, Lapajne, 52—54. 4) Orožen: C. Kron. 5) Lapajne: 72, 75, 83. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 413 Leta 1254. je Štajersko pribojeval ogerski kralj Bela IV., a jo je moral 1. 1260, prepustiti češkemu kralju Premvslu Otokarju II., svaku pokojnega vojvode Friderika II. Češki Otokar je po mnogih bojih vladal kot kralj češki, vojvoda avstrijski, Štajerski in koroški, mejni grof moravski, gospodar krajnske in slovenske krajine, Ogre in Pordenone, torej tudi malone nad vsemi deželami slovenskimi. Ali premagal ga je naposled na Moravskem polju l. 1278. habsburški grof Rudolf, novo izbrani nemški kralj.1) V naslednje so vladali nad Štajersko, torej tudi nad Celjem in okolico, vojvode Habs-buržani: Albrehti. (1.1282.—1308.), Rudolf II. in Friderik Lepi (1. 1308.—1330.), Albreht II. (1. 1330. —1358.) itd. No o teh nam itak pripoveduje občna povestnica; zato pa o njih ne-Čemo tukaj dalje govoriti. Samo omeniti je še za našo stran, da sta 1. 1286. pripadli Slovenska Bistrica in Savinjska dolina h Koroški, kjer je bil vojvoda Henrik izvoljen tudi za Češkega kralja po smrti Rudolfa III. Friderik Lepi pa si je isti pokrajini pribojeval od protivnega svojega soseda ter ji zopet pridružil Štajerski leta 1 3 11. Tudi Slovenji Gradec z okrožjem je spadal h Koroški 1. 1 173.—1251.; zatem pa oglejskemu patrijarhatu od 1. 1251. do 1360; in šele štajerski vojvoda Rudolf IV. ga je pridobil Štajerski in hiši habsburški 1. 1364.2) Razven teh glavnih gospodarjev pa so imeli obširna posestva, močne gradove in tudi veliko oblast mnogi drugi grofi in plemenitaši. Taki mogotci so bili v naši strani tako imenovani Celjski grofi, s katerimi počenja tretja in najslavnejša doba celjske zgodovine. No, preje nego li govorimo o teh, omenimo na kratko še nekaj nezgod. Mnogo je trpela slovenska zemlja od VIII. stoletja sem pa vse do konca raznih gospodarjev te-le dobe. Razven divjih Avarov so stiskali Slovence, kakor smo videli, Franki in za njimi Nemci, kateri so vzeli našim pradedom politiško slo-bodo in v velikem delu tudi jezik in narodnost. Zatem pa so udarjali tudi na našo stran tedaj *) Lapajne 72, 75, 83. 2) Lapajne: ibid. Slovenska književnost. Knjige ,,Matice Slovenske" za leto 1894. Zgodovina slovenskega slovstva. I. ^ve^ek : Od početka do francoske revolucije. Sp. dr. Karol še poganski in razbojski Madjari, katere je bil pozval kralj Arnulf (sin koroškega vojvode Karlmana, roj. nezak. v kor. Blatogradu), na pomoč proti velikomoravskemu Svatopolku 1. 890. Od teh-le piše Orožen: „899 do 902 so Madjari višekrat v naše kraje pridirjali ter so tu strašno divjali. Kamorkoli so oni došli, so cerkve in stane požigali, ženske za kite zvezali in jih s seboj gnali, možkim pa iz života srca rezali, koja so topla pogoltali. Človeško krv so si napivali; kupi mrliČev so jim bili mize in klopi. Po vseh naših deželah je bil tak strah pred temi divjaki, da so vselej pri litanijah molili, naj bi jih Bog pred besom Madjarov milostljivo obvaroval." K tolikim stiskam in nesrečam od strani ljudij so se pridružile še prirodne sile, katere so istotako nadlegovale tudi naš kraj. Take so bile: velike povodni 1. 792. in pozneje 1. 1256.; poleg teh silni potresi, posebno 1.1201. dne 4. malega travna tako močno, da se je mnogo stanov in gradov razsulo in bilo ubitih več ljudij. Nadalje kobilice 1. 873., in 1. 1306. v tolikem številu, da so solnce na milje daleč zakrivale in vse požrle, kamor so se vsedle; pri Slovenski Bistrici so nekje nekega pijanega jahača s konjem vred oglodale do kostij; ž njimi tudi divje gosi, večje nego labud, ki so imele kljun tri prste širok in dolg baje tudi pol lakta. Zatem pa lakota, v letih 821., 874., 1 261. in 1 262., zlasti pa 1. 1270., ko je od glada pomrlo toliko ljudij, da so zakopavali kupe mrtvecev v velike jame. Tudi bolezni, kakor človeški pomori.792.,883., 1 189. si. in živinska kuga 1. 1196., 1261. si. —in druge nadloge so razsajale.1) Naposled bodi iz te dobe tu še zabeleženo, da je potoval iz Akvileje skoz Celje v Rogatec itd. srednjeveški nemški pesnik Wolfram von Eschenbach, kateri tudi v svojem eposu „Par-cival" okoli 1. 1205, omenja te kraje, rekoč: Ich four von Sibilje, das mer alumb gein Zilje durch Friul uz fiir Aglai . . . Uz Zilje ich ftir d en Rohas reit, dri maentage ich da vil gestreit . . . ____________ (Dalje.) l) Orožen: C. Kr. dot. letn.; Lapajne 150 si. Glaser, profesor pri c. kr. drf. gimnaziji v Trstu. Zalomila Slovenska Matica. V Ljubljani. Tiskala „Katol. Tiskarna". i8g4. 8°. XIV -\- 220 + IV. — Kdor hoče imeti pravi pojem o slovstveni zgodovini, mora najprej vedeti, kaj je zgodovina sploh. Književnost. 438 Andrej Fekonja: Celje in okolica. velikem trudu pripravil, da je dovolil v ženitev. Iri tukaj naj povem, da se ni kesal nikoli. In ženitovanje! Takega že ni bilo dolgo v vsej Poljanski dolini. BariČ je dobil celo nekje v KoČevarjih turško godbo. Ne-le Predgrajci, nego tudi Tržani so napravili slavolok, razpeli so namreč na dveh hojkah vrv in obesili nanjo najlepše ženske robce. BariČ pa zato tudi ni varČeval z vinom. Ko se je ženitovanjski sprevod pomikal k župni cerkvi v Stari Trg, bilo je po koncu mlado in staro. Pred godbo so šli povabljeni mladeniči s svojo zastavo ter veselo skakali, plesali in ukali. Možje so pa pucali s puškami, da je bilo veselje. Vmes je veselo godla godba. Lepa je bila nevesta, posebno se ji je pristojal šapelj t. j. visoka krona iz umetnih cvetic. V Trgu pod lipami so se zavrteli v kolu in potem šli v cerkev. Zastavo so vtaknili v zdolben kamen, ki je bil v ta namen vzidan v steno župnišča, kjer je še danes. Dva oborožena mladeniča sta jo stražila. Po svetem opravilu so šli v istem redu domov. Ko je srečni ženin zagledal sramotni steber pred gradom, rekel je prebledevši ženki: „Manjica, da nisi bila ti pri tistem kamenu tam-le, midva bi ne bila danes srečen par. Res je, kar so rekli gospod Anton: Bog vse prav stori. Njegovo ime bodi češčeno!" „Na veke, amen!" odgovorila je ganjena nevesta. Bara je še toliko Časa živela, da je pestovala zlatolasega vnučka, in lahko je umrla, ker je vedela, da je srečna njena ljuba Manjica. Ljudstvo se je začelo krepko v bran postavljati hajdukom, zato roparski napadi niso bili več tako pogostni. Popolno zatrli so te strahovite roparje šele Francozje. Ko so ti odšli, začele so se zopet prikazovati roparske čete, katere je pozneje vodil neki Kralj. V petdesetih letih pa je roparstvo popolnoma ponehalo. Celje in okolica. (Povestne in mestopisne črtice. Poleg „Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja.) (Dalje.) Celjski pokneženi grofi. „Neima može biti u čitavoj dogodov-štini 14. i 1 5. stoletja nijedne vladajuce kuče, koja bi se u toli kratko vreme tolike bila domogla vlasti i tolika nabavila bogatstva, kao sto se je domože i nabavi kuča Celjskih knezah (grofah). Od prostih vlastelih gradovah Sanecka i založenoga Celja uzpeše se, pridruživši si do mala mnoge druge gradove, na prestol de facto čitave Štajerske, Kranjske i Koru-ške. Cim se udade kči jednoga vladavca ove knežke kuče za Ziška kralja ugar-skog, bude knez Celjski takodjer za bana hrvatskoga postavljen, te po tom svojom vlastju ne samo u Hrvatskoj, nego li kao ban takodjer u Ugarskoj prevagnu." Stanko Vra\. ova doba za Celje se začenja sredi XIV. stoletja. Akoprav je bilo to mesto dolgo časa zaradi toliko nesreč in izpremen skoro pozabljeno, vendar ni mogel tako primeren, mikaven in lep kraj dolgo ostati zapuščen. Slovenci, živeči ob Savinji, so pozidali na razvalinah stare Geleje novo mesto, katero naziva srednjefrankovski Nemec, kakor smo ravnokar slišali, po imenu „Zilje" v začetku XIII. veka. .X Res, da je novo osnovano Celje samo po sebi bilo sedaj majhno in tako neznatno, da je imelo celo v XV. stoletju le ime trg — oppidum, ter niti ni imelo svoje župnije, marveč je cerkveno spadalo pod Žalec bržčas vse do konca XII. veka1), vendar je Celje polagoma zopet postalo znamenito v povestnici ter je zaslovelo po svetu. Očetje njegove sedanje slave pa so takozvani celjski grofi, kateri so tu v celjskem gornjem gradu (sedaj razvalina, imenovana „Stari grad") imeli svoje sedišče. Četudi se je rod celjskih grofov ohranil samo malo nad sto let (1 341 do 1456), vendar je bil tako mogočen, da se je meril celo s kralji in cesarji, na dvorih kakor tudi v bojih. Raznovrstne zveze teh celjskih mogotcev s tedanjimi vladarji in drugimi velikaši so tako znamenite, da moramo celjske grofe prištevati najvažnejim rodbinam, katere so gospodovale Slovencem. V povesti celjskih grofov, res nahajajo ne samo Celjani in bližnji okoličani, temveč skoro vsi prebivalci v Štajerski, Koroški, Kranjski, v Hrvaški in v Ogerski, vsakateri za svoj kraj dosti zanimivega in spomina vrednega. Ker so *) Vid. Ig. Orožen: Dekanat Cilli 28, 29. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 439 si pa celjski grofi podvrgli poleg malone vse slovenske tudi mnogo hrvaške zemlje, ustanovili so takorekoč nekako jugo-slovansko državo; kakor so tudi nekateri Člani njihove rodbine sisali uprav slovensko mleko, akoprem niso morda bili baš slovenske krvi. Zato pa bodemo pač še s tem večjo spo-štljivostjo in toliko večjim zanimanjem obiskovali oni kraj, kjer so nekdaj stanovali velikaši, katerih dedovina je potlej kot del Slovenske krajine za cesarja Friderika III. (IV.) pripadla dednim zemljam avstrijskim. Z ozirom na vse to je torej vredno, da govorimo o celjskih grofih malo obširneje. A naj-preje povemo nekaj o njihovih prednikih. Gospodje saneški. Rodbinski dom celjskih grofov je bil grad „Souneck" ali „Sannek", ki je sedaj tudi razvalina, nekako uro hoda južno od Braslovč, stoječ na prijaznem solnčnem holmu. Lastniki tega grada in ž njim združenega posestva so se torej imenovali izprva: „Freie von Sounek", latinsko tudi „Liberi de Sevvenegh" . . . Saneški slobodnjaki.') Pozneje so ti vlastelini podedovali (kakor je bilo že v prejšnjem oddelku omenjeno) posestva grofov Heunburških, katera so imeli v Koroški in Štajerski, med temi tudi Celje, grad in mesto. A ko so bili saneški gospodje naposled povzdignjeni v stan grofovski, nazvali so se po glavnem imenju svojem „Grafen von Cilli" — celjski grofi. Kakšnega roda pa so bili ti slobodni gospodje saneški." Nemški povestničarji (K. Tangi idr.) jih izvajajo od savinjskih markgrofov Plaven, o katerih smo preje govorili, in to naravnost od poslednjega, grofa Starkhanda II., ki je bil odstavljen predi, i i 37. S. Rutar pa misli, da izvirajo savinjski (saneški) gospodje morda od kakega slovenskega plemiča, Češ, ker se nikjer ne omenja, da bi se bili naselili.2) Samo imena, a ne činov, znamo o prvih členih njihovih, o katerih nam sporočajo razne listine, ponajveč samostanske. Gerard ali Gebhard je bil menda prvi gospod saneški; njegovo ime se nahaja v pismih šentpavelskega samostana v labodski dolini že leta 1 120.—25. in 1141. Imel je menda brata Leopolda, kateri je podpisan v istega samostana pismu 1. 1 146. Gebhardov sin je bil Gerard ali Gebhard II. kot saneški gospod, kateri se imenuje 1. 1173. dvakrat, najpreje, ko je bil s Per-toldom, arhidijakonom savinjske doline, navzoč pri cerkvenem zboru v Gornjem gradu in zatem za svedoka v pismu, s katerim je podaril akvi-lejski patrijarh Udalrik II. več zemljišč in desetin ') Ime tega grada pišejo in tolmačijo različno. 2) L;. Zvon II. 353. studeniškim redovnicam. Kot tretji saneški gospod je Gebhard III., sin Gebharda II., za svedoka podpisan v nekem pismu v stvari Juri-kloštra pri Planini 1.1 209. Četrti je Konrad, sin Gebharda III., ki se je v Mariboru podpisal za svedoka v pismu zastran Zidanega mosta, leta 1224., ko je bil vojvoda Leopold VI. zgradil tisti most. Konrad saneški je dobil 1. 1 237. župni patronat za BraslovČe. Peti saneški gospod bi bil Rihard, ki je bil oženjen z Zofijo, hčerjo Alberta Rogaškega, pred 1. 1237. (ako ni bil morda ta Rihard posestnik grada z jednakim imenom „Sonegg" v Junski dolini v Koroškir). Sesti je imenovan Leopold L, sin Konradov, leta 1278. Ta je šel istega letaš cesarjem Rudolfom Habsburškim v boj zoper češkega kralja Otokarja, in je tedaj izročil patronstvo braslov-ške župnije gornjegradskemu samostanu. Umrl je 1. 128G. brez otrok in bil pokopan v Gornjem gradu, kjer je bilo navadno pokopališče saneških gospodov. Sedmi bi bil Gebhard von Sewn-egk, tudi Konradov sin, ki se imenuje 1. 1291., ko je menda tudi umrl, ker je bil že jako star. Osmi pa Ulrik (Gebhardov brat), imenovan 1. 1301., ko je od Otona Lichtenstein-skega kupil rogaški grad za 700 mark srebra. Leta 1309. je šel na pomoč štajerskemu vojvodi Frideriku III. Lepemu zoper upornike. Umrl je okoli 1. 1 3 16. in bil pokopan v Žicah blizu Konjic, ker ni bil dober gornjegrajskemu samostanu, bržčas zato, ker so po 1. 1250. „jus advocatiae" nad samostanom dobili ptujski in ne saneški gospodje, ker so preje večkrat to pravico zvrše-vali krivično in nasilno.1) Že pri prvih členih gospodov saneških apa-zujemo pohlep za čim večjo močjo in mogočnostjo, brez obzira na to, ali so sredstva k temu dobra ali zla. Razven grada Saneka so imeli ti vlastelini koncem XIII. stol. še mnogo drugih posestev, kakor: grajšČine Senek, Ostrovec, Lengen-berg, Gotovlje, vendar ne kot popolno lastino, nego kot feudum (dehen), nekaj od koroškega vojvode, nekaj od krškega škofa in nekaj tudi od akvilejskega patrijarha. Isto tako se kaže pri njih želja po zvezi z mogočnimi rodbinami: Ulrik se je oženil z neko Katarino, hčerjo heunbur-škega grofa Ulrika in badenske markgrofinje Neže, vdove koroškega vojvode Ulrika, in iz roda vojvod babenberških. In naposled se pojavlja pri Saneških že rano živahen um za redno gospodarstvo in buden čut za rodbino. L. 1262. so namreč Konradovi sinovi bili odloČili s posebnim zakonom, da nijeden brat brezdetnik ne sme sporočiti svojih posestev ptujcem, temveč da jih imajo dobiti v takem slučaju preostali ') Ig. Orožen, Cel. Kronika: Das Benediktinerstift Oberburg 92, Lapajne 87 si. 44° Andrej Fekonja: Celje in okolica. bratje. Ulrik je preživel vse druge ter si pridobil vsa saneška posestva in si jih še pomnožil z Rogatcem.*) Ulrika Saneskega in njegove žene Katarine Heunburške sin je bil Friderik. On je bil tudi naslednik v vrsti saneških gospodov, torej deveti, in je podedoval po svojem očetu vse rodbinske lastine.a) A ko je okoli 1. 1322. moški rod Hermana, Elizabeta, in Ulrik Pfanberški pa sta zatem 1. 1323. zastavila Celje koroškemu glavarju Konradu Auffensteinskemu; vsled česar je nato nastala velika pravda in celo krvava vojna. Mogočnega glavarja Koroškega je podpiral v 1) Dr Fr. Mayer v knjigi: „Die Sannthaler Alpen" von dr. J. Frischauf p. 224, 227 si. 2) Njegova sestra Ana, omožena z grofom Rudolfom Ot. Liechtensteinskim, dobila je le majhno doto. grofov heunburških zamrl, dobil je Friderik kot dedšČino po materi razven drugih posestev bržčas v savinjski in šaleški dolini, tudi polovico grajščine c e 1 j s k e , ki je bila tedaj last Heun-buržanov. Druga polovica Celjska z ostalimi posestvi heunburškimi pa je prišla v last Pfan-berškemu grofu Ulriku, sinu Margarete Heunburške. Vdova poslednjega heunburškega grofa njegovih zahtevah glavar kranjski in slovenske krajine Meinhard Ortenburški, Friderika saneskega pa štajerski glavar Ulrik Walseeski. In tako se je dogodilo čudno, da so se lotili orožja drug proti drugemu glavarji treh dežel, katere so pozneje za nadvojvode Karola II. 1. 1564. pro-zvali Notranjo Avstrijo. Borba je trajala osem let, a so največ trpeli meščani in kmetje. Šele v petek pred sv. Mihaljem 1. 1331. je vojvoda Ni. veličanstvo cesar Franc Jožef I. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 441 Albreht II. v Gradcu pravdo razsodil tako-le: Friderik saneški naj plati Konradu Auffenstein-skemu 250 mark srebra rešitve za Celje; Sa-neški in Auffensteinski naj v miru vkup imata stan v celjskem gradu, in ako se vname med njima še kak prepir, naj si izvolita pravičnega moža, ki jima bode prepir razsodil; Saneški naj Wiilfinga Edlingskega in svoje ostale feudnike, ki so bili njegovi nasprotniki, pusti v njihovih posestvih.1) Tako so torej Saneški dobili po dolgi borbi v last ono mesto in zlasti grad, po katerem so se kmalu zatem tudi nazivali. A razven Celja si je pridobil Friderik še druga posestva. Tako gradove: Soteski že 1.1300., je preje imel Henrik Planinski. Tudi varstvo (vogtei) gornjegrajskega samostana, katero so bili Saneški izgubili, dobil je Friderik zopet svoji rodbini 1. 1337.; istotako varstvo Jurijkloštra *• J339-2) Friderik Saneški je torej, kakor se iz tega vidi, utemeljitelj moči svoje hiše. Bil je x) in 2) Dr. Fr. Maver 1. c. 228 si. Ig. Orožen, Celjska Kronika. Kostrivniški 1. 1322. in zatem Podsredenski, vse tri kot krške fevde. Akvilejski patrijarh Bertrand mu je 1. 1334. na novo podelil one fevde, katere so imeli od Akvilejcev že Friderikovi pra-dedi, namreč desetino v Lembergu pri Novi Cerkvi, okolo Sv. Petra v Savinjski dolini, pri BraslovČah, v Mozirju in v Šaleški dolini. Krški škof Laurencij von Brunne mu je dal leta 1334. Gorico in Salek pri Velenju; in Sv. Pavelski samostan grad Forchtenek nad Šoštanjem 1. 1336. Avstrijska vojvodi Albert in Oton sta mu dala za njegovo pomoč v Češki in Ogerski namesto dolžne plače Laško, Freidenegg, Klausenstein in Radeče v zastavo 1.1336.; in 1. 1337. je dobil Še nekatere akvilejske fevde ob Mirni, katere bogat, imeniten mož; dolgove je poplačal in denar posojeval. Koroški vojvoda Henrik ga je 1. 1332. imenoval še deželnim glavarjem v Kranjski in Slovenski krajini, in avstrijski voj^ voda Oton ga je potrdil. Za ženo je imel Friderik Saneški najprej Ano, hčer saksonskega vojvode Joana, katera mu je rodila dve hčeri: Ano, v naslednje omoženo z grofom Otonom Ortenburškim, in Katarino, omoženo z grofom 442 Andrej Fekonja: Celje in okolica. Albertom goriškim in pozneje (1376) z Joanom vvaldburškim. Druga žena Friderikova pa je bila Dietmunda pl. Walsee iz rodbine švabske (f leta 1351.), in ta-le mu je rodila dva sina: Ulrika in Hermana. A ker je sam bil sin heun-burške grofice, vnuk badenske markgrofinje ter pravnuk avstrijske in štajerske vojvodice : zato pa je tudi še sebi želel grofovske krone. Wal-seejski so ga mogli vplivno podpirati; potrebna imenja si je bil itak pridobil; in njegova težnja se mu posreči.1) Celjski grofi. Friderik I. Leta 1341. v ponedeljek po beli nedelji je cesar Ludovik v Monakovu z dovoljenjem in priporočbo deželnega vojvode Albrehta II. povzdignil Fridericum liberum deSevvenegh, zaradi njegovih mnogih zaslug za vladarja in državo in zaradi obširnih njegovih posestev, v grofovski stan rimsko-nemškega cesarstva ter ga je po glavnem njegovem imenju Celju imenoval grofa celjskega. Za grb si je Friderik kot celjski grof izvolil grb svojih prednikov heunburških, namreč tri zlate zvezde v sinjem polju; in to je bil tudi grb vseh njegovih potomcev grofov celjskih.') Stanovali so tudi od sedaj vsi v gornjem celjskem gradu. Celjska grofovina je obsegala tedaj, kakor veli cesarsko pismo: „Fridericum liberum de Sevvenegh; a pago Seluck infra Hohenegg, usque ad pagum Coberch, a pago Gewbliz Razvaline ,,Starega gradu" celjskega. (Fotogr. M. Helff.) prope terminos Landsberg usque ad pagum Sa-biack prope Feistricz in Stvria, quod totum olim eratin dominio Lengenberg seu Lemberg." Torej od Saleka pod (nad!) Vojnikom tje do Gabernika (pri Poličanah), od „Gewblize" blizu Podčetrtka tje do „Žabjaka" blizu Slov. Bistrice, kar je vse nekdaj bilo v oblasti Lemberški (pri Novi Cerkvi poleg Vojnika).-) No, celjska oblast se je povečala po fevdih, katere so v naslednji *) Dr. Fr. Mayer 1. c. 228 si. Ig. Orožen, C. Kr. 2) Prepis pri c. kr. namestništvu v Gradcu. dobi podelili zopet akvilejski patrijarhi, avstrijski vojvode in nemški cesarji Frideriku in njegovim naslednikom, ter po gradovih in drugih posestvih, ki so si jih nakupili celjski grofi. Tako si je že Friderik I. k svoji grofo-vini pridobil naslednje grajščine in zemljišča: Grad Prežin pri Teharjih, najpreje tretjino istega L 1342., zatem drugi del 1. 1344. in naposled vso grajšČino 1. 1346.; zatem Pogred pri Vranskem tretji del 1. 1347.-, Vrbovec nad Mozirjem, J) Lapajne 90. Dr. Fr. L.: V znamenju miru in ljubezni. 443 tretji del, in Gornji grad 1. 1350., katere graj-šcine je vse kupil. Nadalje je od vojvode Albrehta 1. 1357. grad vipavski prevzel v zastavo za 6000 gld. in vojvodi še 1000 gld. več posodil na ta grad; vojvoda Rudolf II. pa mu je leta 1 359. zastavil grad Strochau (v gor. Staj.) za 8000 gld. Šaleški svoj grad pa je Friderik podelil Nik. Kimbergerju 1. 1353., in njegov sin Herman celjski je grad Forchtenek dal Joštu Forchteneškemu 1. 1356.1) Umrl je grof Friderik I. 9. (ali 13..') velikega srpana 1. 1359. in je bil pokopan v Celju v tedanji minoritski (sedanji nemški) cerkvi. Tako opazujemo že pri prvem celjskem grofu, kakor bomo videli pri njegovih naslednikih, vsa ona svojstva, katera smo omenili pri gospodih saneških: podjetnost, slavohlep-nost, ljubezen k rednemu gospodarstvu. Proslavila se je celjska rodbina grofovska po mnogih bojih in službah; ojačila pa najbolj po zakonskih zvezah s poljskimi in bosenskimi kralji, pozneje tudi s samim rimsko-nemškim cesarjem. Vrhunec slave so dosegli Celjani za cesarja Sigismunda, a pod njegovim vnukom kraljem Ladislavom naglo padli. Lirik L Ako je Friderik I. utrjeval moč celjskih grofov ponajveč mirno, množeč posestvo svoji hiši doma, začela sta njegova sinova širiti ime Celjanov dalje v svetu in to po vojnih činih. Zlasti Ulrik, starejši sin Friderikov, je bil pravi junak. L. 1 345. je šel z ogersko-hrvaškim kraljem Ludovikom I. v Dalmacijo pred trdni Zader, da otme to mesto beneški sili. Zatem je napadal *) Orožen, Celjska Kronika. Dojem se najrajši izogibljemo. Kadarkoli se gre samo za osebo, zdi se nam najbolje potrpeti. Vsem ljudem ne moremo ustreči, in vsi ne bodo nikdar hoteli biti naši prijatelji. Marsikateri je srečnejši, kadar se more znašati nad kom in usipati nadenj svojo jezo, kakor pa če vidi pri svojem znancu kaj dobrega, kar bi smel pohvaliti in posnemati. V listu smo objavili nedavno nekaj mislij o poslednjem potresu. Vsak čitatelj se kmalu prepriča, da je oni spis jako pohleven, ne ostro znanstven, ampak nekako premišljevanje o ljubljanskem potresu z različnih stališč. Da ne bo spis vsakomur všeč, to smo dobro vedeli. Kako močni grad Reding v Tirolski proti drznemu Engelmarju. Leta 1 348. je vojeval v Braniborski zoper lažnega Waldemarja; in naslednje leto je bil med križarji na poganske Pruse. Iz mrzlega severa je potoval zatem v vročo Italijo, spremljajoč 1. 1^55. cesarja Karola IV. celo v Rim na kronanje. Nato je pomagal zopet oger-skemu kralju v dveh bitkah, najpreje proti Benečanom pri Trevizu l. 1356. in zatem zoper Bolgarje v Podunavju pri Vidinu.1) Ulrik I. je bil tudi glavar v Kranjski in 1. 1362. navzoč pri deželnem zboru v Požunu. Z Ulrikom zajedno se v povestnici mnogokrat imenuje njegov brat Herman. Najbrže sta oba skupno upravljala obširna svoja posestva, katera sta še tudi zmerom pomnozevala. Dobila sta zaporedoma: grad VValdstein in Planinski grad po oporoki leta 1363.; vojvoda Rudolf II. jima je zastavil 1. 1363. Žalec in Vojnik; zatem sta postala vlastnika Žusemskega grada 1. 1364., dobila Ivenski in Konjiški grad 1. 1365.; nadalje Vuzenico sporočeno leta 1366., Vrbovec v zastavo leta 1367.; vojvoda Albreht pa jima je zastavil Slov. Bistrico, in vojvoda Leopold graj-ščino Tifen (v Kor.) in Laško, 1 1368. Kako mogočna sta bila Ulrik I. in Herman L, kaže tudi to, da jima je vojvoda Albreht 1. 1365. izročil krvavo sodstvo v njuni grofiji.2) Grof Ulrik I. je bil dvakrat oženjen; prvič z Adelajdo grofico Oettinško, in po njeni smrti z Adelajdo grofico Ortenburško (f 1391.), katera mu je porodila sina Vilhelma. Umrl pa je Ulrik 26. mal. srpana 1. 1368. (Dalje.) ') „Vestnik" 1874., str. 03. '¦*) Orožen, Celjska Kronika. bi bili neki glede na potres jednih mislij, če smo različnih nazorov v drugih stvareh! Nikakor pa nismo mislili, da se utegne kdo resnobnega spisa, spisanega bralcem v tolažbo, spisanega v ta namen, da se učimo in vzdra-mimo, lotiti z roganjem. No, bodi kakorkoli: to pot se ne maramo ogniti napadu, ampak na-padniku hočemo pogledati prav mirno v oči, ker se gre za stvar in ker nimamo vzroka za nemir. Marsikdo se zdi samemu sebi tako pameten, da ima vse druge ljudi za bedake. Zato presoja vse kot bedasto, kar se ne vjema ž njegovim mnenjem. Težko se povzdigne do tega, da bi tudi nasprotniku prisodil kaj uma in si V znamenju mini in ljubezni. (Spisal dr. Fr. L.) 47° Celje in okolica. (Povestne in mestopisne črtice. — Poleg „Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja.) (Dalje.) Herman I. Lesar Karol IV. ni priznaval svojega prednika Ludovika Bavarca za nemškega cesarja, in je torej, kakor se zdi, Ludovikov diplom o gro-fovski časti saneških gospodov smatral neveljavnim. Zakaj Karol je v Brnu dne 30. ki-movca 1. 1372. Hermana in Vilhelma „von San- ecke" iznova pogrofil z naslovom „Grafen von Cilli". To pogrofitev sta avstrijska vojvoda Albreht III. in Leopold Pobožni v Niirnbergu nedeljo pred Martinjem i. 1. pismeno potrdila.1) Karolov diplom označuje tedanji obseg celjske grofovine v teh-le mejah: Začenjajoč od Saneka pa na jedni strani do Gornjega grada, od todi do Šoštanja, zatem pa blizu mimo Vojnika doli do Gabernika, tam je meja Rogatca, od iste Razvaline saneškega gradu. (Fotogr. M. Helff.) meje na drugi strani zopet gori mimo Celja do Ostrovca in ravno nazaj do Saneka, na dolgo deset milj, na široko pa od „Grubljice" pri Podčetrtku do „Žabjaka" pri Slovenski Bistrici na jednem koncu štiri in na drugem tri milje.1) Razven posestev, ki jih je bil pridobil Herman I. z bratom Ulrikom L, razširil je svojo oblast tudi v Avstrijski na šestnajst štirjaških milj; z grofom Friderikom Ortenburškim pa je 1. 1376. sklenil za slučaj brezdednosti vzajemno pogodbo glede na nasledstvo. Bil je tudi kranjski deželni glavar. Leta 1372. dne 22. vinotoka je l) Vseh posestev, ki so si jih v naslednjem pridobivali celjski grofi ter kako in kdaj, ne bodemo posamezno naštevali, ker bi to bilo preobširno tukaj. Itak jih navaja Ig. Orožen, C. Kr. predsedoval v Dunajskem Novem mestu sodnikom, kateri so razsodili prepir zaradi ogerske in avstrijske meje. Sam je imel pravdo s Pfan-berškimi o nekaterih gradovih 1. 1373. Ženo si je bil Herman I. izbral iz vladajoče rodbine bosenskega kralja Štefana I. Tvrdka, hčer Katarino, katera mu je rodila dva sina, Janeza (ki se je oženil z Margareto, grofico pfanberško, in umrl 1. 1372.) in pa Hermana.^) L. 1377. je šel grof Herman I. z avstrijskim vojvodo Albrehtom III. na križarsko vojno v Prusko, kakor nekdaj njegov brat Ulrik. S starim grofom sta bila sedaj tudi njegov sin Herman mlajši in striČnik Vilhelm. Od Vratislave in *) Prim. Lapajne, 89 si. 2) Orožen, G. Kr. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 471 Toruna prispevši do Niemena, so drvili zatem po puščavi Čez jame, vode, močvirje in skozi goščave v deželo poganov, (Prusi so bili še tedaj malikovalcf). Celjani so se v teh bojih tako odlikovali, da je sam vojvoda Albreht prosil grofa Hermana I. za poviteženje (Ritterschlag), pa je nato stari grof po dovršenju obreda sijajno pogostil vojvodo in 182 vitezov.1) Herman I. je umrl na Dunaju dne 21. sušca 1. 1385.; a pokopali so ga v Celju v minoritski cerkvi, katero je bil (leta 1369., 1374.) bogato obdaril, tudi s sporočili za redovnike. Vilhelm. Predno nadaljujemo o Hermana I. naslednikih, ne smemo preskočiti v vrsti celjskih grofov Vilhelma, sina grofa Ulrika L, in to zaradi njegovih rodbinskih razmer. Prva žena Vilhelma celjskega je bila namreč Elizabeta, goriškega grofa Meinharda VII. hči (1373-), druga pak Ana, hči poljskega kralja Kazimira II. Vel. (poslednjega Piastovca). S to-le je imel Vilhelm hčer jedinico Ano, ki se je omožila s poljskim kraljem (vdovcem) Vladislavom I. Jageloncem (svečana 1. 1401., v Krakovu kronana 5. svečana 1. 1402., umrla 1. 1416.). Da je bil grof Vilhelm s stricem Hermanom st. in z bratrancem Hermanom ml. 1. 1 377. med vojaki križarji zoper Pruse, slišali smo ravnokar. L. 1392. pa se je namenil iti v Budim kralju Sigmundu napomoČ v vojni zoper Turke; a dospevši v Beč, umrl je za kužno boleznijo dne 19. kimovca i. 1. Pokopali so ga tudi v celjsko minoritsko cerkev. Herman II. Celjski grofi so postajali Čim dalje imenit-nejši in mogočnejši. Najpreje označimo Hermana II. Herman II., sin grofa Hermana I. in bo-senske kraljične Katarine, je bil izmed vseh celjskih grofov najsrečnejši, kakor meni naš pisatelj. No, mi bi rekli, da je celjski grof Herman II. pač srečo lovil, a tudi dokaj izkusil, kako je uprav sreča opoteČa. Začnimo z njegovo rodbino. Žena grofa Hermana II. je bila Ana grofica Schaumberška (Saumberg, grad nad Lincem v Gor. Avstr.), ki je pa že pred 1. 1397. umrla. Ž njo je imel tri sine: Friderika, o katerem bodemo več slišali pozneje, Hermana, ki je s konja padši umrl 1. 1426., in-Ludovika, ki je umrl že 1. 1417.; tudi tri hčere: Elizabeto, omoženo z grofom Henrikom IV. goriškim, Ano, poznejo ženo ogerskega palatina pl. Gara, in Barbaro, poznejšo kraljico in cesarico, o kateri tudi več ') „Vestnik" 1874, str. 94. zvemo v naslednjem.1) Razven teh zakonitih otrok je imel Herman II. tudi stranskega sina Hermana, kateri je bil leta 1412., ne imajoč Še trideset let, postal frizinški škof in 1. 1421. škof tridenški od papeža potrjen; a je preje, negoli se je preselil v Trident, umrl v Celju in bil pokopan v župni cerkvi sv. Danijela, kjer se še nahaja njegov spomenik v zidu poleg oltarja sv. Ane. Po časti in odlični službi je bil Herman II. deželni glavar Kranjski, kakor je razvidno že iz vojvodskih pisem 1. 1390., 1393. isl. L- 1 395-je bil s svojimi sinovi pri deželnem zboru v Križevcih, kjer so potrdili ogerskega kralja Sigis-munda tudi kraljem hrvaškim. L. 1407. je razsojal grof Herman prepire med vojvodama Leopoldom in Ernestom; in pozneje, 1. 1432., ga je vojvoda Ernest odbral za variha svojih sinov Friderika in Albrehta. Leta 1420. pak je bil celjski grof Herman II. postal celo hrvaško-sla-vonsko-dalmatinski ban ter je kot takov dobil mnogo vpliva tudi v Ogerski. — Tudi posestva je Herman II. povečal z mnogimi pridobitvami. Ogerski kralj Sigismund mu je bil leta 1398. podelil grad Varaždin z okolico ter grajšcini Vinico in Orbac v hrvaškem Zagorju. Zatem je kupil od Sigismunda 1. 1406. hrvaško Medju-murje za 48.000 gld.; a l. 1421. je dobil od kralja celo Zagorje od izvora Sotle do nje izliva v Savo. Po smrti poslednjega ortenburškega grofa Friderika (1421), ki je imel posestva v Koroški in Kranjski, podedoval je Herman vsled pogodbe od 1. 1 377. ortenburško in sternberško grofovino kot državni feudum, nad štirideset štirjaških milj zemlje z vsemi mesti, trgi, gradovi in vasmi, z ljudmi, sodstvi, desetinami in davki.2) No, bogati grof Herman II. se je pa tudi izkazal dobrotnika vere in cerkve. V Ljubljani je leta 1391. sezidal pred bolniškimi mestnimi vrati novo cerkev v Čast Marije Loretske, tam, *) Hermana II. drugi sin, Herman III., bil je dvakrat oženjen. Prva njegova žena je bila bogata Elizabeta Abens-berška, vdova grofa Ulrika Schaumberškega; druga pa Beatrika, bavarska vojvodinja. Iz prvega zakona je Herman III. zapustil hčer Margarito, ki se je omožila najpreje z grofom Hermanom montfortskim, zatem pak z Vladislavom, vojvodo tešinsko-glogavskim. (Orožen, Celj. Kronika 1426). 2) Grofiji Ortenburg in Sternberg (pri Beljaku) sta bili neposredno državni, ker Ortenburški so bili odgovorni in podložni samo cesarju in državi, v posestvih svojih pa so vladali po svoji volji; imeli so takozvana „iura regalia" t. j. vladarska prava, namreč lova, ribištva, gozdna prava in pravo kovati denar. Zanimivo je morda zvedeti, da se v listinah celjskih grofov omenjajo prvi srebrni florini, goldinarji ali zlatniki na Slovenskem, okoli leta 1370. Celjski grofi so utegnili mnogo takega denarja dobivati iz Ogerske, kjer so, poleg Florence, najpreje kovali i zlat i srebrn denar (prvo v Florenci, zato „florina, „norina . . .). P. Hicinger, „Novice" 1859, 25. 472 Andrej Eekonja: Celje in okolica. kjer je preje stala cerkev sv. Martina. Tudi v Celju je sedanjo mestno župno cerkev svetega Danijela ustanovil bržčas grof Herman II. V Pleterju nad Kostanjevico je kartuzijski samostan bogato obdaril; tako tudi samostan v Bistri blizu Vrhnike in Zajcklošter pri Konjicah. V Lepo-glavi v Hrvaški pak je utemeljil, kakor se veli, ondotni pavlinski samostan, kjer se baje še nahaja njegova slika. Se več drugih pobožnih ustanov je napravil.1) Naposled nam je omeniti še grofa Hermana II. vojen in bojev. Razven križarske vojne na Pruse, katere se je bil Herman udeležil s svojim očetom 1. i 377., nahajamo ga še v boju z neverskimi Turki. Ogerski kralj Sigismund, brat češkega kralja in nemškega cesarja Vaclava, hotel je povsem odločno stopiti na pot mogočnemu sultanu Bajezitu, kateri je s svojimi divjimi Četami vedno silneje pritiskal na zapad Evrope. Izda torej leta 1396. proglas na vse kristijanske kneze za pomoč v obči stiski; in od vseh stranij so hitele boja-željne Čete v bran. Tudi celjski grof Herman II. gre z izbranim številom junaških Slovencev na Ogersko in dalje na vshod skozi Srbijo tje v Bolgarijo na Turke. Ali tako zbrana namešana vojska je bila pri Nikopolju hudo pobita (dne 28. kimovca 1. 1396.). Komaj sta grof Herman in niirnberški naddvornik Joan rešila kralja iz nesrečne bitke, da so ubežali v ladiji po Du-navu in Črnem morju v Carigrad in se od onodi prek Dalmacije vrnili domov. Za to zvestobo je nadaril Sigismund Hermana s posestvi preje (1398) omenjenimi.2) Ne dolgo zatem je imel grof Herman II. novo priliko, da je bil kralju na službo. V Ogerski so se namreč po smrti kraljice Marije, Sigismundove žene, zopet nekateri velikaši za-rotili zoper kralja Sigismunda ter ga celo ujeli in zaprli v Višegradu; a nato je kralja dobil v roke hrvaški ban Nikolaj pl. Gara, kateri ga je spravil v svoj grad Sikloš. Herman II., celjski grof, pošlje tedaj svojega starejega sina Friderika k banu, da se ž njim mirno dogovori ob osloboditvi kralja; sam pak gre z močno vojsko na meje Ogerske, dočim sta tudi moravska markgrofa Jošt in Prokop, Sigismundova bratranca, istotako z mečem pretila Madjarjem, ako ne izpuste kralja. Tako je bil kralj Sigismund rešen začetkom kimovca leta 1401.; vendar je moral krivce pomilostiti, celjski grof Herman pak obljubiti svojo (drugo) hčer Ano za ženo mlademu Garu.3) Vdovljeni kralj Sigismund pa je nato neki prišel sam v Celje k svojemu rešitelju grofu :) Ig. Orožen: Dek. Cilli. 3) Dr. Maver 1. c. 232. 3) Orožen: Celj. Kr. Hermanu II. ter se tu zaročil z njegovo najmlajšo hčerjo Barbaro, s katero se je sedem let pozneje (1408) tudi poročil. Tako je Her-manova hči postala ogerska in hrvaška kraljica, v tem, ko je njena sorodnica Ana, hči grofa Vilhelma, bila istodobno kraljica poljska. A ko je zatem Sigismund postal 1. 1410. nemški cesar, tedaj je kitila celjsko grofovsko rodbino razven kraljevskih tudi cesarska krona. To-le je sedaj nosila lepa, a nevredna Barbara, ki je v naslednjem bila tudi Češka kraljica — Sigismund je namreč 1. 1419. postal tudi kralj češki — in pozneje še Barbarina in Sigismunda jedina hči Elizabeta, soproga avstrijskega vojvode in (od 1. 1438.) cesarja Albrehta II. ter mati kraljeviča Ladislava Posthuma. !) Celjski grof Herman II. pa je imel še tudi borbo o nasledju, in to zaradi ortenburške in sternberške grofije. V Koroški so se začeli prepirati podložniki celjskega grofa, ki je ista posestva v last dobil leta 1421., in bamberškega škofa, kateri je tudi imel tam svoja posestva; in iz teh prepirov se je kmalu vnel krvav boj. Celjski so rinili s svojo vojsko pred bamberški Wolfsberg in so to mesto obsedali; bamberški zavezniki: Eberhard kolniški, Burkhard weis-briaški in Beljačani pak so celjska posestva zgrabili ter tako Celjane odvrnili od obsede. S prizadevanjem vojvod Friderika in Albrehta je bil vendar v Dun. Novem mestu dne 13. svečana 1. 1425. sklenjen mir, vsled katerega je Bamberški dal Celjskim grad Mautenberg (v Kor.) in grad VValdstein (v Staj.), Celjski pa so Bam-berškemu izročili grada Hartneidstein in Weissen-eck v Labodski dolini.2) Mimogrede še ne smemo pozabiti, da je bil celjski grof Herman II. s sinom Hermanom 1. 1415. pri cerkvenem zboru v Kostnici, kjer sta cesar Sigismund in papež Janez XXIII. njega in njegov zarod potrdila za variha (advocatum) gornjegrajskega samostana. Grof Herman mlajši pak je tedaj zmagal avstrijsko-tirolskega Friderika IV. „ s praznim žepom" v sijajnem turnirju, ki ga je bil vojvoda priredil, da je mogel papež Janez neopazen pobegniti na avstrijska tla.3) ') Zakon cesarja Sigismunda z grofico Barbaro ni bil srečen. Kakih petnajst let po poroki je pregnal cesar nezvesto in brezversko ženo z dvora, da je nad leto dnij bivala na neki pusti blizu Velikega Varadina. Hči Elizabeta je sicer roditelja zopet pomirila; ali ko je Sigismund na smrt zbolel, rovala je Barbara zoper Albrehta habsburškega, na kar jo je cesar v Znojmu zaprl. Po Sigis-mundovi smrti 1. 1437. Barbara^iz zapora ubegne ter se napoti na Poljsko, da se zaroči — petdesetletna vdova — z mladim kraljevičem Vladislavom III. A cesar Albreht jo da ujeti ter čuvati v Melniku. Tu je zatem živela z 12000 zlatov mirovnine do svoje smrti 1. 1451. Pokopali so jo Husovci v Pragi. 5) in 3) Ig. Orožen, C. K. 474 Andrej Fekonja: Celje in okolica. Ko si je bil Herman pridobil navedena posestva, službe in Časti, tedaj se je imenoval: Celjski, ortenburški, sternberški in zagorski grof, ban Dalmacije, Hrvaške in Slavonije, upravitelj zagrebške biskupije in tast cesarja Sigismunda.') V rodu si je bila njegova rodbina tudi s poljskim kraljem, bavarskim vojvodo, goriškim grofom, bosenskim kraljem itd. Zato smemo brez pre-tiranja reči, da so celjski grofi bili tedaj naj-veljavneji prvaki v tedanjem politiškem življenju in močni, da so se merili z vsakim protivnikom, tudi z vojvodami habsburškimi. Kot sina bosenske kraljiČne Katarine odločil je bil kralj bosenski Štefan II. Tvrdko, ne imajoč sam otrok, v Bobovcu dne 2. ki-movca 1. 1427. celjskega grofa Hermana II. za svojega naslednika. Vendar te krone grof ni dobil, zakaj ni je doživel. Tako tudi Herman ni dočakal Časti in veselja, da bi bil poknežen. Cesar Sigismund ga je sicer že pozval v ta namen v Požun; ali zoper to odliko celjskih grofov se je menda že tedaj upiral vojvoda Friderik.2) In tako je grof Herman II. preje v Požunu umrl dne 13. vinotoka 1. 1434. Telo njegovo počiva v Pleterju v samostanski nekdanji cerkvi, kamor so ga bili pokopali. Friderik II. Grof Herman II. je bil sreČelovec, a njegov najstarejši sin in naslednik, Friderik II., je bil pravi klativitez. Se mlad bil se je Friderik na ukaz očetov, a verjetno proti svoji volji, oženil z Elizabeto, hčerjo hrvaškega grofa Štefana Frankopana, iz ugledne rodbine gospodarjev modruško-krških, 1. 1385. Imel je ž njo dva sina, Ulrika, poslednjega celjskega grofa, in Friderika, ki je pa mlad umrl, baje v Zajckloštru. Ob svoji ženitvi je dobil Friderik od očeta Hermana II. gradove: Stainšnek, Samobor, Mehovo, Novomesto, Kostanjevico in Krško, v katerem poslednjem je navadno bival s svojo ženo. L. 1422. umre grofica Elizabeta; našli so jo mrtvo v postelji.3) Jako dolže Friderika, da je on sam svojo ženo usmrtil; zakaj zagledal se je bil v neko dvorsko gospodično, lepo Veroniko, hčer ubožnega plemiča iz Desiniča, s katero se je tudi tri leta po Elizabetini smrti skrivaj oženil. Ali taka ženitev imenitnega grofovskega sina s prosto plemiško hčerjo ni bila po godu slavo-hlepnemu grofu Hermanu II. Friderik je tudi o tem znal, pa je zato Veroniko pred očetom skrival, sam pa je pobegnil na dvor k svaku Sigismundu v Budim. Tam ga striČnik pokojne Elizabete, Ivan krško-modruški, zaradi umora prve žene x) in 2) Ig. Orožen, C. Kr. 3) Ali v Krškem ali v Krapini? Pokopana je Elizabeta v Celju v minoritski cerkvi. izzove na dvoboj. Nista se sicer pobila; a cesar Sigismund vendar Friderika prime ter ga izroči grofu Hermanu. Razjarjeni oče zapre sedaj sina v grad Ostro-vico (blizu Vranskega) in zatem v gornji celjski grad v stolp, kateri se še sedaj — na pol razdrt — „Friderikov stolp" zove1); odvzame mu vsa posestva, a celo poruši mu grad Friedrichstein, ki si ga je bil Friderik sezidal v Kočevju. K temu se odloči vsa prava prvorojenstva podeliti svojemu drugemu sinu Hermanu III., kateri se je isti Čas baš v zadovoljnost očetovo drugič oženil z Beatriko, hčerjo Ernsta vojvode bavarskega. Ali ta (Herman III.) pade 30. malega srpana 1. 1426. pri Kamenu v Begunjah, kjer je stanoval, s konja in se ubije. Stari grof Herman je mislil, da je vse te nesreče v celjski grofovski rodbini kriva neprimerna ženitev njegovega sina Friderika s ,pro-stakinjo', pa je torej hotel dobiti Veroniko v roke. Ta se je skrivala pri kmetih in v gozdih baje pri Kočevju, nekaj Časa tudi na Vurbergu niže Maribora; pa Herman jo je zasledil ter vrgel v ostroviško ječo, kjer je dolgo medlela. Naposled jo postavi v Celju na sodbo kot čarovnico' in ,otrovnico'. Akoprem je sodniki niso spoznali krive, vendar jo je srditi tast izročil ječarju Joštu Soteskemu, kateri nesreČnico utopi 17. vinotoka 1428.2) Po nasilni smrti Veronike Desiniške je grof Herman oslobodil svojega jedino še preostalega sina Friderika ter se ž njim malo po malo zopet pomiril. Friderik je sedaj stanoval v Radovljici, a jako žaloval za svojo Veroniko, katere grob je pogosto obiskoval, kakor se pripoveduje. Da se mu sin malo razvedri, pošlje ga oče 1. 1431. v Rim. Na potu tje ujame Friderika ferarsko-veronski markgrof Nikolaj in ga zapre v ječo, iz katere ga reši svak Henrik IV., grof goriški, z veliko odkupnino. Vrnivši se domov sezida Friderik BelopeČ v gornji Kranjski. A od sedaj mu mirno življenje omrzne ter grof začne živeti jako razblodno in burno, dirjajoč od hrupa do hrupa, od boja do boja. No o njegovem vojevanju hočemo govoriti v posebnem odstavku, kjer bomo videli, kako je Friderik deloval skupno s svojim sinom grofom Ulrikom II. v bojih proti vojvodi Frideriku IV., v naslednje kot cesarju Frideriku III. Tukaj pa x) Druga pripovedka priča, da je ta stolp dobil ime po cesarju Frideriku III., kateri je sem ubegnil pred Vitovcem (o čemer poznejej. 2) Pokopali so Veroniko najpreje^v Braslovčah v tamkajšnji cerkvi. A grof Friderik je dal pozneje mrtve ostanke svoje soproge prenesti v Jurijklošter. V tukajšnji mrtvaški knjigi je baje zabeleženo: 17. okt. D, Veronica Comitissa Cilliae. (Lp. Matice Slov. 1874. 79). Soteski = von Helfenberg, od Žalca 1 */4 ure hoda na sever, je sedaj razvalina grada v župniji Gornji Ponikvi. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 475 povemo Še nekaj ob ostalem življenju celjskega grofa Friderikall., zlasti iz njegovih poslednjih let. Friderik je bil svoj od očeta Hermana II. mu porušeni grad Friedrichstein zopet pozidal ter v njem živel odveč nasladno. Nezgoda z nepozabljeno Veroniko je navdala grofa z nekako nevoljo in Čemernostjo, da je na starost bil le bolj zase, prepustivši politiške stvari sinu Ulriku. L. 1447., ali po drugih 1450., svetega leta, dasi že šestinosemdesetleten starec, šel je Friderik v sijajnem spremstvu petdesetih (ali celo petsto"') konjenikov v Rim prosit baje odpuščanja grehov, no bolj iz oholosti in gizda-vosti, nego-li iz pobožnosti in kesanja; zakaj vrnivši se domov, ostal je še nadalje stari grešnik. Namen tega romanja pa je Frideriku bil tudi, papeža Nikolaja V. osebno pregovoriti, da njegovega stranskega sina Janeza — menda iz Veronike — pozakoni; to željo mu je papež tudi izpolnil 16. grudna 1. 1447.') Ljubljana po potresu: Pogled na Stari trg z reduto. L. 1450. je začel Friderik Celje na novo ob-zidavati in utrjevati, ker se je nekdanje mestno obzidje bilo malone že razsulo in je bilo mesto obdano sedaj samo s plotom in rovom. (Ta obzida je bila zgotovljena do 1. 1473). Tudi je Friderik popravil v mestu dolgo in mlinarsko ulico (sedaj gospodsko in kolodvorsko), ki sta bili 1. 1448. pogoreli. Ono obzidje se deloma vidi še dandanes ter nam kaže, kako je bilo Celje tedaj majhno. A vendar se imenuje isto dobo Celje že mesto; od 1. 1446. je namreč stari celjski mestni pečat z gotiškim napisom: SIGILUM CIVITATS CILIE AO f 46N t. j. anno 1446. L. 145 1. na tiho nedeljo v postu je podelil grof Friderik (ki je bil sedaj nepo-srednje-državni knez2) Celju navadna prava, ka-koršna so imela druga mesta v deželi, omejil mu mestno okolico, rešil Celjane tlake, krČmarje vinarine, odpustil jim vino, katero so morali dajati na dvor; tudi svojo hišo na trgu, nekdaj lastino H. Erlauerja, jim je prepustil za svetovalnico, pridrzavši si samo jedno sobo, svoje orožišČe. Imenuje se grof v dotiČnem pismu: „Wir Fridrich von gottes gnaden graff zu Cilly, *) Lp. Matice Slov. 1. 1874. 80; Orožen, G. Kron. 2) Gl. naslednji odstavek. 476 /. Navratil: Še nekaj o besedni razporedbi glede na naš rodilnik. zu orttenburg vnd in dem Seger, Ban in Win-dischen Landen".1) Vse te pravice je Celjanom potrdil Friderikov sin grof Ulrik II. 1. 1455., ter jim še dopustil, da si sami volijo mestnega sodnika in svetovalce. Na koncu svojega življenja je ustanovil grof Friderik II. še lepo zadušbino, dominikanski samostan Noviklošter v Savinjski dolini. Okoli leta 1449. je začel zidati samostan in cerkev, 1. 145 1. je dobil dovoljenje papeža Nikolaja V., in 17. prosinca 1453. je izdal ustanovni list. V tem pismu se imenuje: „Mi Friderik po božji milosti knez in grof celjski".2) Umrl je g. rožnika 1454. v gradu Saneku, nad devetdeset let star; pokopali pa so ga v Celju v minoritski cerkvi. Friderik II. in Ulrik II. (Boj z vojvodo-c esarj em Friderikom IV. [III ]). Vrnimo se še h grofu celjskemu Frideriku II. ter pripovedujmo sedaj, kar smo preje izpustili znamenitega iz njegovega življenja in delovanja v družbi s sinom Ulrikom II. Najpreje nam je omeniti novo odliko celjskih grofov v poslednjih dveh Členih njihovih. Celjski grofi, dasiravno tako imenitni, bogati in mogočni, vendar še niso bili samostalni, nego so bili vsejednako pod oblastjo štajerskih, oziroma avstrijskih vojvod. Nedostajalo jim je še naslova: knez. Že je bil pač grof Herman II., kakor smo slišali, kneževstvu blizu; a prehitela ga je smrt. No česar ni doživel on, to sta dosegla njegov sin in vnuk dve leti pozneje. Dne 30. listop. 1436. objavi cesar Sigismund v Pragi v sijajnem zboru, *) Seger ¦== Zagorje. ,J) Ig. Orožen: Dek. Cilli 504 si. J\.do ne bi pritrdil onim dobro premišljenim besedam urednikovim, ki jih Čitaš v tem listu 1. 1891. na 42. str., da bi se morali namreč Slovenci ozirati vse bolj na skladnjo (sintakso). Dovolite, da Vam priobčim tako mrvico. Dokazal sem lani ]), da se po narodni govorici x) Prim. „Dom in Svet" 1804 (7^4—7°5)? kjer je pa treba v stavku: _da so se častiti čitatelji zadovoleli", da je celjska grofa: Friderika II., svojega svaka, in njegovega sina (J 1 r i k a II. imenoval državna kneza ter združeno celjsko, ortenburško in sternberško grofijo povišal na kn e ž i j o rimsko-nemškega cesarstva. Pokneženim grofom celjskim je podelil cesar pravo samoupravnega sodstva, dovolil jim v njihovih pokrajinah kovati denar s svojim grbom, zlato in srebro kopati, ter jim je obče dal vsa prava, kakoršna so imeli drugi knezi v cesarjevim. Tako pa so bili celjski grofi odvzeti deželskemu vladarstvu habsburškemu; postali so nezavisni, neposrednje državni gospodarji ter so se od sedaj imenovali „von Gottes Gnaden".1) S tem se je rodbina celjskih grofov vspela na vrhunec Časti in slave. Vedno rastoča moč in čast celjskih grofov pa je bila že preje začela skrbeti štajerskega vojvodo Friderika IV. Posebno pa ga je sedaj žalilo, da je cesar celjske grofe tako odtegnil njegovi oblasti, in to še celo, ko njega ni bilo zraven. Vojvoda Friderik je bil namreč uprav isti Čas v Palestini; ni torej znal, kaj se je zgodilo z njegovimi podaniki; tudi bi ne bil nikdar dovolil, da se poknežijo. Ko se je vojvoda Friderik vrnil domov, pritožil se je cesarju, da je Celjske, vazale štajerske Vojvodine, poknežil brez njegovega dovoljenja. Nato mu je cesar 3 1. velikega travna 1. 1437. odgovoril, ^a menda Celjska nista podložna vojvodi v toliko, kakor on (vojvoda) misli, da je poslal prepis njegove pritožbe Celjskima ter hoče slišati njun odgovor, a da naj tudi vojvoda v bodoče časti Celjske z vsemi naslovi, katere jima dajejo cesar in ostali knezi.2) *) Orožen C. Kron ; Dr. Maver 1. c. 237. 2) Orožen C. Kron. — „Opasujmo uma svitle meče." Fr. Cegnar. in po naših najboljših pisateljev pisavi deva slovenski rodilnik včasih med predlog in njegov — izbrisati oni „se", ki se je po nepotrebnem vtepe' — menda spotoma med Dunajem in Ljubljano. Stari glag. slovenski „zadovo/e'ti" (v. pf. brez „se") znači isto, kar novodobni „zadovoljm se". Pogl.-ianežič-Hubad 1893, str. 802 „zadovo/eti" in „Letop." 1894, 195 (1. op.); prvotna oblika je pa „dovo/e'ti", sich begniigen (belokr.), iz katere je nastala oblika „zadovo/e'ti" tako, kakor „za-dosti" iz dosti". •v Se nekaj o besedni razporedbi glede na naš rodilnik. (Spisal /. Navratil.) Gojko: Nevesta. — Vinski brat. — Andrej Fekonja: Celje in okolica. 495 A takoj zopet plane, zgrabi puško in jo trešči ob skalo, da se je razbila, in zakriČi na vse grlo : „Moja hči — Čarovnica! In jaz morilec njen!" in zdirja v gozd. Možje niso vedeli, kaj bi počeli. Jeden je šel brž v vas oznanit nesrečo, drugi so pa poskušali, ako je morda še kaj življenja v njej. Ali bila je mrtva. Umoril je ni svinec iz puške očetove, ampak padec z visoke skale na trdi skalnati rob. Ljudje so privreli iz vasi gledat zločin. Strmeli so, Čudili se in vpili. Gorje očetu, ako bi se bil pokazal takrat. Ljudstvo bi bilo planilo nanj in ga izvestno raztrgalo v srdu svojem. Niso je dolgo gledali. Na nosilih, ki so jih bili donesli, nesli so jo v dolino in v mrtvašnico na pokopališče, kjer so jo tretji dan zagrebli. Srpana ni bilo k pogrebu in nihče ni vedel, kam je izginil. Čez več dnij so ga pa privlekli drvarji iz gozda. Našli so ga bili pod starim krivim gabrom z vrvico za vratom. Tako sta umrla oče in hči. Nevesta. Z^ora spava za gorami, Glasne ptičke jo bude: „Dajj probudi se nam, zora, In nevestico poglej! Pravijo, da njeno lice Kakor tvoje žarno je; Pravijo, da so jej kodri Črni kakor mrak v nočeh; Pravijo, da so oči jej Kakor zvezdice jasne. Je-li res, kot pravijo si? Vzdrami se, poglej, povej!" Pa obsije zora zlata I gorico i polje, In obsije bele dvore In neveste okence. Pa začudi zorica se, Ker tam drugo zoro vzre; Ker še sveti žar dveh zvezdic, Žar nevestice očes; Ker pred zoro ni pobegnil, Mrak prečrnih kodrov nje. H, lej, to čudno V glavi mi šumi! Kot bučelic Roj spomladne dni Pred ulnjakom Leta tu in tam In si polni Z medom sladkim hram: Vinski brat. Tako od krčme Jaz sprehajam se V krčmo drugo, In napajam se Z vincem sladkim. V srcu je pogum: „Ne bojim se Sto sovražnih trum! Gojko. Kakor skala Proti njim stojim . . Haid nad vraga! Le krepko za njim! Stojte, stojte! Podržite me! Na, zdaj pal sem! Poberite me!" Gojko. Celje in okolica. (Povestne in mestopisne črtice. — Poleg „Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja.) (Dalje.) Med tem sta pa že Celjska vkljub vojvodi v Draubergu naredila z grofom Henrikom Goriškim pogodbo o vzajemnem nasledstvu in se tudi z grofom Frankopanom zavezala na deset let. To je vojvodo Še huje razdražilo. Trdno se je zatorej vojvoda Friderik začel protiviti takemu samolastnemu ravnanju celjskih grofov; Celjska pa sta, opirajoča se na svojo povzdigo, uprav tako odločno se branila biti nadalje vojvodi podložna. Iz dolgih medsebojnih prepirov se je vnela naposled med celjskima grofoma Friderikom in Ulrikom pa vojvodo in pozneje cesarjem Friderikom krvava večletna vojska, v kateri je trpela malone vsa zemlja slovenska.J) Bližnji povod boju z vojvodo je bil prepir med celjskim grofom Friderikom II. in krškim ') Dotičnih prepirov omenja Orožen v C. Kron. 49<5 Andrej Fekonja: Celje in okolica. škofom Janezom Schallermanom zaradi nekaterih posestev blizu Celja. Krški škof je namreč imel tu v bližini nekoliko gradov, kar pak Celjskim ni bilo po volji. Zato je poslal grof Friderik celjski svojega vojskovodjo Jana Vi-tovca (ubožnega plemiča češkega, ki je bil prav tedaj prišel s tremi konji iz Češke v Celje k grofu v službo) nad krške gradove. Vitovec te gradove naglo naskoči in vzame krškemu škofu Anderburg, Soteski grad, Gomilo in Vitanjski grad.1) Ko je vojvoda Friderik IV. slišal, kaj Celjski počenjajo, hiti krškemu škofu na pomoč. A bojeviti grof Friderik se ne ustraši ni dveh nasprotnikov ; kajti na strani mu je bil istotako junaški in še mnogo prelestnejši sin Ulrik, izkušeni vojskovodja Vitovec in malone vsi hrabri Slovenci, razven Ljubljančanov in Istranov. Vitovec udari tedaj tudi nad vojvodska posestva, vzame vojvodi z naskokom Zbelovski (pri SoČah) in PoliČanski grad, pa Srotenturn pri Kranju, Katzenstein pri Begunjah in Mokronog (kjer ujame dvornike in stotnika Nurnbacherja), in vec drugih manjših grajščin, ter zmaga pri Ložu isterskega vojskovodjo Krištofa Fladničarja. Ta je sicer pridobil zatem Lož vojvodi nazaj, a je bil v naskoku ubit. Tudi Vojniški in Soštanjski grad pa bližnji Katzenstein, ki so bili celjska imenja, porušil je Vitovec v tem boju menda zato, da ne bi jih vojvodski dobili v roke.a) V tem umre cesar Sigismund, celjske rodbine najizdatnejši podpornik, 9. grudna 1 1437. Nasledoval mu je njegov zet Albreht II., soprog sestrične grofa Friderika II., kateri pa je vladal le kratko časa (umrl 27. vinotoka 1. 1439.); a poČetkom 1. 1440. postane vojvoda Friderik IV. nemško-rimski cesar kot Friderik III. Celjska skleneta nato posredovanjem svoje sorodnice Elizabete, vdove cesarja Albrehta, v Hainburgu dne 10. velikega srpana leta 1440. premirje do 24. rožnika leta 1441., ter zatem v Celju dne 12. sušca 1. 1441. obrečeta mir imeti s cesarjem in krškim škofom; cesar Friderik pa naposled podaljša ta mir do Jurijevega 1. 1442. ¦— Vojvoda štajerski je bil sedaj Friderikov brat Albreht „ Nemirni". Meseca sušca leta 1442. sta torej vojvoda Albreht in celjski grof Ulrik II. spremila cesarja Friderika v Aachen. A skoro se vrneta v gornjo Štajersko na grad Forchtenstein, kjer sklene dne 13. vel. travna i. 1. vojvoda Albreht s celjskima grofoma Friderikom in Ulrikom zavezo zoper vse sovražnike „razven sv. katoliške cerkve, rimskega cesarstva in sv. krone ogerske". To je merilo na cesarja Friderika, katerega je *) Orožen, C. Kron. Anderburg pri sv. Juriju pod Rifnikom. Gomila — Erkerstein pri Radečah. 2) Lp. Matice Slov. 1871., 19. Albreht dolžil, da mu je baje prikratil dedšČino, Ulrik celjski pa se mu tudi ni hotel uklanjati. Vojvoda je grofoma obljubil svojo pomoč, ako bi se cesar branil, svoj prepir s Celjskima prepustiti v razsodbo izbornim knezom in bi ju hotel z mečem posiliti; grofa sta se pa zavezala vojvodi pomagati, da dobi dedšČino za svojim očetom.1) In nato se boj iznova nadaljuje v drugi polovici 1. 1442. Grof Ulrik obsede Avstriji vsekdar udano Ljubljano.2) Pridružil se mu je tudi vojvoda Albreht; in tako je narastla vojska na 16.000 mož. Vodja Ljubljančanov je bil Jurij baron Apfalterer, ki je v kratkem Času preskrbe! mesto za dolgo obsedo ter sklenil bojevati se do zadnje kaplje za Avstrijo. Ker so bili takih mislij vsi Ljubljančani, trudili so se Celjani zastonj, napadali so mesto in metali vanje debelo kamenje. VeČ tednov je tako minulo. Ulrik je videl, da bode moral še dolgo Čakati; pa v tem sklepu ga je oviralo pomanjkanje denarja, da bi mogel vojsko plačevati. Pošlje torej Četo v Celje, da mu dopelje obilno denarja za vojake. Ona popusti res z denarjem Celje; pa Avstriji udani Hartman Thurn jo zasledi, nad Žalcem prestreže in ji po kratkem boju unese vse zaklade. To je obsedo odloČilo. Ulrik in Albreht popustita Ljubljano, ter poplenivši po mestni okolici in zapalivši Apfalterjev gradič, ločita se in napotita v druge strani.3) Ulrik jo udari proti Kranju. Kakor Ljubljančani, tako so se tudi Kranjčani, ki so bili k Avstriji prišli, vseskozi izkazali zveste. Pa sedaj je planil Ulrik v mesto tako nenadoma, da še celo nič ni moglo misliti na bran; in tako si je mesto po noči pridobil. A kmalu se je videlo, koga ima Kranj rajši za gospoda. Ko se je približala le pičla truma Avstrijcev, uprli so se meščani naglo zoper Celjane in jih zapodili iz Kranja. Razgrajajoč in požigajoč po deželi pridero do Novega mesta, katero obsede Ulrik z mnogo tisoči. Pa tudi tam mu je izpodletelo; pobitih je bilo mnogo ljudij, da je moral oditi z veliko izgubo. „Tudi ta oreh", pravi Valvasor, „ni bil meČji od ljubljanskega; skrhali so sile zobe ob njem, zakaj mesto je odbilo napad tako moški, da so izgubili Celjani mnogo ljudij. ') Lp. Matice Slov. 1871., 20; Orožen, C. Kron. 2) Prim. Jan. Trdina: Zgodovina slov. naroda 59 si. 8) Zaradi zvestobe je podelil cesar Friderik III. Ljubljančanom in tudi Novomeščanom mnogo dragocenih pravic in sloboščin; med drugim pa tudi odlikovanje, da so smeli odslej pečatiti svoja pisma z rdečim voskom. Taka kneževska milost se je takrat visoko cenila. (Ivan Vrhovec 51.) Andrej Fekonja: Celje in okolica. 497 Odnesli niso s seboj nič drugega, kakor ke-sanje, da so žrtvovali za ta nepotrebni napad toliko ljudstva.1) V Koroški je Vitovec skozi in skozi zmagoval in dobival trdnjave, dokler se tudi tukaj Slovenci krepko ne oglase za Avstrijo. Sv. Vid so mislili Celjani dobiti z izdajstvom; pa izdajalec je preje prišel na dan, in izpodletel je tudi napor Vitovca, ki se je mestu približal. In tako se je tudi Sv. Vid tedaj srčno obdržal. Razven drugih krajev so Celjski bili tedaj neki udarili tudi na šentpavelski samostan in ga obropali.1) *) Ivan Vrhovec: Zgodov. Novega Mesta, 51. „DOM in SVET" 1895, št. :6. ') Trdina, Orožen. 32 t 498 Andrej Fekonja: „ Videlo se je — pripazuje J. Trdina — da je vzgled Ljubljane tudi druga mesta navdušil. Ko bi se bila ona podala, bila bi tudi druga mesta izgubljena; ker so pa Ljubljančani imeli avstrijsko misel in slovenski pogum, potegovali so se za Avstrijo tudi drugi, zlasti mestni Slovenci." Pa obe stranki sta se sčasoma boja naveličali in želeli miru, katerega so nadlegovane dežele jako potrebovale. Res se tudi cesar Friderik in grof Ulrik naglo pogodita v Dunajskem Novem mestu dne 16. vel. srpana 1. 1443. Cesar in Celjski sta obljubila, vse zopet nazaj dati, kar sta si prilastila v vojni. Cesar je celjska grofa poknežil zaradi njunih posestev v Štajerski, Koroški, Kranjski in Hrvaški; grof celjski je pa obljubil vojvodi zastran svojih štajerskih, kranjskih in koroških posestev ostati podložen. Cesar je oporočil Celjskim, ako bi Habsburški preje odmrli, nego Celjski, pazinsko grofijo, avstrijsko Istro, metliško grofijo, Mehovo, Novo-mesto, Kostanjevico, Laško, Vojnik, Žalec, Postojno in Vipavo; Celjska sta pa Habsburškim oporoČila celjsko, ortenburško in šternberško grofijo, ako bi njuni rod preje pomrl nego habsburški. Dne 21. kimovca je še cesar obljubil skrbeti, da bodo tudi izborni knezi potrdili povzdigo celjskih grofov; dne 29. kimovca je pa grof Ulrik cesarju pismeno obljubil, da njegovi nasledniki vojvode ne bodo več zvali „lieber" (dragi), temveč „gnadiger" (milostivi). Poslednjic je še cesar izvolil grofa Ulrika za svojega svetovalca.') Toliko o veČ ali manj vzajemnem delu celjskih grofov očeta Friderika II. in sina Ulrika II. Ostaje nam, da še govorimo o poslednjem nekaj posebej. Ulrik JI. sam. Friderikov jedini ostali sin, Ulrik II. iz Elizabete Frankopanke Modruške, podedoval je, kakor se zdi, in v sebi zjedinjeval slavo gro-fovske rodbine celjske, a tudi njenih poglavarjev napake. Za ženo je imel Ulrik hčer srbskega kralja Jurija Brankoviča in Irene Kantakuzene cari-grajske, Katarino, katere lepa sestra Mara je bila sultanica Amurata II. Rodila je Katarina grofu Ulriku dva sina; Hermana in Jurija, in hčer Elizabeto, ki so pa vsi pomrli že v mladih letih; — Jurij še v zibeli leta 1443., Herman leta 1452., in Elizabeta, ki je bila zaročena z mlajšim sinom ogerskega namestnika Hunyadyja, še pred poroko 1. 1455. Politiško delovanje je začel Ulrik II. kot namestnik kralja Albrehta v Češki 1. 1438. A *) Orožen, C. Kron. Celje in okolica. ker so grofa neprijatelji dolžili, da hrepeni po češki kroni, ustavil mu je Albreht potrebne novce ter ga tako prisilil domov in ga ni več pustil nazaj. L. 1449. ga je poslal cesar Friderik s 7000 konjeniki na Pongraca Skališkega, kateri je po dolnji Avstrijski plenil. Ulrik vstaša potolČe ter mu mesto Skalico, roparsko gnezdo, vzame in ga tako prisili k miru.1) Kako je grof Ulrik II. zajedno s svojim očetom grofom Friderikom II. vojeval zoper vojvodo, ozir. cesarja Friderika v Slovenski, in kako se je tedaj mogočni hiši celjski ustreglo vsaj nekoliko, o tem je bil ravnokar govor v prejšnjem odstavku. Ali „duh grofa Ulrika je bil prenepokojen, da bi bil mogel dolgo v miru živeti (kakor pripomenja zopet naš zgodovino-pisec). Začel se je sedaj v te, sedaj v te reči mešati in je kmalu Ogre, kmalu zopet Friderika IV. (III.) nadlegoval". Borba pa je bila sedaj zaradi kraljeviča Ladislava Posthuma (Posmrtnika). V Ogerski je po smrti cesarja in kralja Albrehta II. Habsburžana (1439) nastal razpor. Jedna stranka, kateri je bil na Čelu slavni po-bojevalec Turkov, grof Hunyady Janoš Korvin, ban mejne županije severinske, pozvala je na ogerski prestol poljskega kralja ^letnega Jage-lovca Vladislava III.; doČim je druga stranka priznala za svojega kralja Albrehtovega pozneje (22. svečana 1. 1440.) rojenega sina Ladislava, katerega mati je bila kraljica Elizabeta, sestriČna celjskega grofa Ulrika II.2) Za Ladislava Posmrtnika se je posebno zavzel njegov sorodnik grof Ulrik Celjski, kateri je tudi pri kronanju še ne polletnega kraljeviča držal mu nad glavo krono sv. btefana in prisegel namestu njega. Uprav tedaj se je bojeval Ulrik doma z vojvodo Friderikom IV.; a skle-nivši premirje, hiti grof vdovi Elizabeti in njenemu sinu na pomoč proti poljskemu Vladi-slavu. Ali blizu Gjura (Raaba) ga Hunyady zaleže in ujame ter pošlje Vladislavu v Budin. Kralj Vladislav sicer grofa izpusti; vendar je moral Ulrik zastaviti kralju 24 svojih ljudij in mu priseči, da pride pred njega, kadarkoli bode pozvan. Srečnejši od Ulrika pa je bil celjski vojskovodja Vitovec, kateri je pred Somboteljem poljsko vojsko razbil in ujel vodjo Banfija Pavla. Grof Ulrik se nato 1. 1441. s poljskim Vladi-slavom pomiri, priznavši ga za kralja ogerskega in obljubivši mu pokornost. Elizabeta pa se je še nadalje bojevala z nasprotnikom, zlasti, ker se je za njo in njenega sina potegnil cesar Friderik III., katerega je bil pokojni Albreht izbral svojemu bodočemu sinu za variha, dokler J) Orožen, C. Kron. 2) Vid. Letop, Matice Slovenske 1871, 20. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 499 tudi te vojne ni končal mir 1. 1442. A junaški Vitovec je vendar še štiri leta pozneje (1446) odbijal Hunvadvja od Slov. Bistrice in Ptuja, kamor je bil Janoš prek Borla prilomastil s svojimi Madjarji, hoteč se osvetiti Celjanom, kjer so tudi neke vasi požgali. Naposled pa je sklenil tudi Hunyady v navzočnosti in po prizadevanju grofa Friderika Celjskega v Radgoni 1. 1447. s cesarjem Friderikom mir na dve leti.1) Ne dolgo zatem začne grof Ulrik, kateremu je bil oče Friderik prepustil vso upravo, s samim cesarjem Friderikom III. boj za kraljeviča. Ko je namreč ogerski kralj Vladislav poljski pal v bitki s Turki pri Varni leta 1444., priznali so Ogri ali Madjarji složno Ladislava Posthuma za svojega kralja. Ali cesar Friderik vendar še zmerom ni hotel izročiti krone ogerske, niti svojega varovanca, mladega Ladislava, pustiti iz oskrbništva. Ko torej Friderik grudna 1. 1451. odide s kraljevičem v Rim na svoje kronanje, upro se dolnjeavstrijski stanovi pod nekim bavarskim grofom Ulrikom Eizingerjem, zahtevajoči Ladislava, dednika avstrijske, Češke in ogerske krone. Zarotnikom se pridruži tudi celjski grof Ulrik ob jednem s svojim očetom Friderikom, da reši svojega stričiča Ladislava iz rok njegovega zakrilnika cesarja. Vendar se jim ne posreči dobiti kraljeviča iz Rima, dasi so bili podkupili njegovega odgojitelja Nikolaja Krottendorferja. Marveč še papež Nikolaj V. je izobčil vse upornike, kateri pa se prizovejo na drugega, bolj poučenega papeža, ali pa na obči cerkveni zbor.2) Ko je cesar Friderik, vrnivši se iz Rima, prišel v Judenburg, zahtevali so posebno poslanci grofa Ulrika Celjskega drzno, da jim izroči Ladislava; a ker jih cesar ne posluša, obkolita ga Ulrik Celjski in Eizinger z 12000 vojaki v Dunajskem Novem mestu; bila bi tudi mesto gotovo pridobila in cesarja ujela, da ga ni rešil Vipavec, štajerski vitez Andrej Baum-kircher, poznejši izdajalec. Posredovanjem solno-grajskega nadškofa Sigmunda, grofa badenskega, in škofov frizinškega in regensburškega, bilo je nato v miru dne 1. kimovca 1. 1452. odločeno: Cesar Friderik prepusti Ladislava v varstvo Ulriku Celjskemu, a da mora grof s svojim varovancem ostati v gradu Bertholdsdorfu dotlej, dokler cesar na deželnem zboru ne izroči kraljeviču vladarstva v njegovih deželah. Ali Ulrik se kmalu preseli z Ladislavom v BeČ, in na očitanje zaradi nezvestobe cesarju oholo odgovori, da premagancu ne dostoji, zmagalcu ukazovati.'15) Dne ii.listopada 1. 1452. so razglasili cesarski poročniki v BeČu na deželnem zboru ') in 2) Orožen, C. Kron. 3) Podrobno o tem Orožen, C. Kron. Ladislava za češkega kralja, moravskega mark-grofa in avstrijskega vojvodo. Početkom naslednjega leta 1453. pak so tudi Madjarji v Požunu kronali istega Ladislava za ogerskega kralja. Ob tej priliki je bil imenovan Hunyady Janoš upraviteljem ogerskim, Jurij Podebrad namestnikom češkim, in Ulrik Celjski namestnikom avstrijskim. Zastonj so se trudili Ludovik Bavarski, Vilhelm Saksonski in Albert Braniborski tudi sedaj še protivnike povsem pomiriti. Grof Friderik Celjski je zahteval ogromne vsote, da izroči ogerske kronske zaklade, Ulrik pa je obre-koval in grdil cesarja ter izpodbil posredovanje štajerskega vojvode Albrehta s tem, da je Baum-kircherja pripravil na upor in ga podpiral.1) Ali sedaj zadene Ulrika maščevalna usoda. Avstrijci so se celjskega grofa skoro naveličali ; zakaj Ulrik je podložnike gulil in državne službe za novce prodajal. Grof Eizinger, ki je bil prej Ulrikov prijatelj, a se je zaradi neke ženske razprl ž njim, očrni ga pri kralju Ladislavu, da ga ta z dvora odpusti. Sramotno se odpravi grof domov v Celje meseca kimovca leta 1453., imajoč s seboj samo tri konjenike. Nadejajoč se milosti kraljeve, ide nato Ulrik z Ladislavom v Češko na kronanje, a mora se vrniti brez uspeha. Tudi pri cesarju Frideriku v Dunajskem Novem mestu ni mogel izposlo-vati ničesar. Zato se ponudi Benečanom, kateri so se uprav tedaj bojevali z milanskim vojvodo Frančiškom Sforzom; pa ni oni niso marali za njega.'2) No, z velikim bogastvom svojega očeta, ki je bil umrl bas v istem času, pridobi si grof Ulrik vendar na kraljevem dvoru nekaj prijateljev, kateri Ladislava pregovore, da grofovega tekmeca Eizingerja prežene iz Beča, a Ulrika zopet na dvor vsprejme. V največji krasoti dospe nato grof Ulrik s sto konjeniki pred Beč, kjer mu kralj sam pride pred mesto naproti ter ga svečano odvede v svoj dvor 1. 1455. Tako je bil Celjan postavljen v prejšnjo čast.3) Grof Celjski Ulrik II. je bil sedaj najimenitnejši in najmogočnejši knez rimsko-nemškega cesarstva. Imel je mnogo lastnih zemelj, bogastva pa toliko, kolikor ga nista imela ne kralj in ne cesar (kakor veli Orožen). V pismu, s katerim je potrdil Celjanom njihove pravice leta 1455., imenuje se sam: „Wir Ulrich von gottes gnaden graff zu Cilly, zu ortenburg vnd in dem Seger, Ban zu Dalmatien, zu Croatien vnd in Windischen Landen." Bil je zet srbskega vladarja Jurija Brankoviča, polujec češkega, ') J. A. Janisch: Topogr.-stat. Lexikon von Steier-mark, s. v. Cilli. 2) Orožen, G. Kron. 3) Ono leto 1455. je grof Ulrik celjski ustanovil tudi samostan v vasi Enzersdorf v Avstrijski. 32* 5oo Josip Benkovič: Slovenski koledarji in koledarniki. ogerskega in hrvaškega kralja in avstrijskega vojvode Ladislava, mesto katerega je Avstrijo vladal; bil je celo svak pokojnega turškega sultana Amu-rata II., da, celo še tudi v rodu s carigrajskimi cesarji Kantakuzenovci po ženski strani. Vendar vsa tolika moc in Čast nista mogli zadovoljiti nenasitljivega srca Ulrikovega. Želel je, da nameščuje kralja tudi v Ogerski, kakor je bil njegov namestnik v Avstrijski in v hrvaških zemljah. Ali tam je bil Ulriku na poti silni Hunyady Janoš. Da se njega iznebi, začne ga grof pri Ladislavu dolžiti, da baje Hunyady za kralja mnogo ne mara, temveč samovoljno vlada v Ogerski, pa se je bati, da ne bi kje upravitelj celo odmaknil kralju ogerskega kraljestva. Mladi, neizkušeni kralj je grofu verjel ter pozval Hunyadyja k sebi v Beč. Hunyady sicer ne prestopi avstrijske meje, a vendar se odreče upraviteljstva ogerskega in da svojega sina Matjaša za talnika. Ali oholi grof se ni s tem zadovoljil. In v istini, usoda dodeli Ulriku še to, po Čemer je toliko hlepel. Hunyady Janoš nenadno v Zemunu umre dne i k velikega srpana leta 1456. Turki, preje pobiti, zbero se zopet ter trumoma silijo proti Dunavu. Nad nje hite sedaj križarji iz vseh dežel. Tudi kralj Ladislav pride z grofom Lirikom Celjskim v Ogersko ter gre ž njim na deželni zbor v Futak. In tu se grofu želja izpolni: Madjarji izbero Ulrika Celjskega za kraljevega namestnika Ogerske. (Dalje.) Zavljenjepisje „Zore" je provzročilo, da si je Bleiweisov koledarček „ osnoval nalogo, biti Plu-tarček slovenski in se po tem posebnem namenu ločiti od vseh drugih koledarjev". „Koledarčik slovenski \a navadno l. i853. Na svitlo dal Dr. Jane\ Bleiweis. V Ljubljani. Natisnil Jo^ef Blatnik. 8°, str. 64. —¦ Koledarski del je jednak prejšnjemu letu; druga vsebina, „Koleda", pa taka-le: Želja koledarčka, zložil F. Cegnar. Valvasor, spisal Bleivveis. Zgodovina papirja je zgodovina omike človeške, spisal Bleivveis. Stari Slavjam, spisal M. Vrtovec. Obujenje od smrti, spisal J. S . .. Karkolj je zdaj zakrito, bo neki dan očito, spisal J. S . . . — Življenjepis Valvasorjev začenja stemi-le besedami: „Po obrazu poznati za domovino zaslužene može je gotovo drago vsakemu domorodcu, in želja že Ali uprav ta toliko zaželena Čast je grofu provzročila propast; z vrtoglave višine strmoglavi se Ulrik v najgloblje brezdno. Nabrana križarska vojska 44.000 mož pod vodstvom Ujlaka Nikloša priplove doli po Dunavu. Kralj Ladislav prestopi Savo ter pride s celjskim grofom vred pred Belgrad. Tam pa je čakala Ulrika smrt, — a ne slavna za križ častni i slobodo zlato, nego potajna in nenadna od nasilne usode. V Belgradu je bil poveljnik Hunvadvjev starejši sin Laslo (Ladislav). Grof Ulrik, kakor je črtil očeta Hunyadyja Janoša, tako je hotel odstraniti tudi oba njegova sina; a mu je iz-podletelo. Hunyady Laslo je spoznal Ulrikovo nakano, poklical grofa k sebi ter mu v pogovoru očital ko varstvo in izdajstvo. Beseda da besedo; Ulrik mahne z mečem, a Laslo prestreže mahljej in v roko ranjen zavpije : Ubijte Celjana! Na kar planejo Madjarji s svojimi meči ter grofa posekajo, HunyadyjiČev ujec Szi-lagvi Mihaly pa odseka mrtvecu glavo. To je bilo na dan svetega Teodorja dne 9. listopada 1. 1456. Tako je končal poslednji celjski pokneženi grof Ulrik II. Pri pokopu v minoritski cerkvi v Celju, kamor je bilo truplo ubitega kneza prepeljano, doviknil je glasnik trikrat žalobno: „Grafen von C i Hi und nimmermehr!"') (Dalje.) l) Obširneje o tem Orožen, C. Kron. mnogokrat razodeta. Namenil sem se tej želji ustreči, in jedno ali po dvoje podob slavnih Slovencev koledarčku pridevati vsako leto. Ako Bog da in prijaznost Slovencev, da koledarček doživi mnogo let, zna se tako nabrati množica dragih spomenikov, katerih ogled nas bo živo opominjal domoljubja vrlih rojakov in vnemal srca naša: biti po njih zgledu vredni sinovi drage očetnjave svoje. Ako pa nemila usoda prerano odstriže živobitje koledarčku, naj bo začetek njegov poziv drugim posledovati delo začeto." — Koledarčku je priložena slika Valvasorjeva. Tudi Jožef Godina-Verdelski je dal na svetlo „Koledarček \a leto 1853." Knjižica je jako lična in ima sliko Trsta iz 1. 1670. Koledarček slovenski \a navadno leto i854-itd. (8°, str. 64.) je prinesel sliki Fr. Miklošiča in Val. Vodnika. Prvega je opisal J. Navratil, Slovenski koledarji in koledarniki. (V 100letni spomin prve Vodnikove in v 5oletni spomin prve Blehveisove „Nove Pratike" spisal Josip Benkovič.) 533 Celje in okolica. (Povestne in mestopisne črtice. — Poleg „Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja.) (Dalje.) Grofovina celjska. JJa se vidi, koliko posestev in katera so nekdaj imeli celjski grofi, postavimo sem imenik doticnih mest, trgov in gradov, kakor nam jih podaje Orožen v svoji kroniki. Celjskih grofov last je bila: V Štajerski: Celje, Ostrovec, Pograd, Heken-berg, Sanek, Braslovče, Paka, Mozirje, Vrbovec, Rudnik, Gornji grad, Forhtenek, Katzenstein, Šoštanj, Šalek, Gorica, Soteski grad, Novi grad, Rabensberg, Lemberg, Vitanje, Konjice, Vuze-nica, Muta, Ivnica, Hohenburg, Waldstein, Pfan-berg, Murek, Fruzenau, Freistein. Rogatec, Kraljev grad, Podsreda, Planina, Žusem, Rifnik, Prežin. V Koroški: Ortenburg, Sternberg, Spital, Paternion, Gornji Drauburg, Spodnji Drauburg, Somerek, Kelerberg, Staierberg. Pregrad, Gornji Razvaline šaleškega gradu in šaleška dolina. (M. Helff.) Kamen, Spodnji Kamen, Weissenek, Hartneid-stein, Mautenberg, Breznik, Falkenstein, Greifen-burg, Treben. V Kranjski: Sviben, Krško, Radoljica, Lož, Ribnica, Kočevje, Fridrichstein, Poljane, VVeissen-fels, Kostel, Ig, Smlednik, Kropa, Polhovgradec, VValdenburg, Goricane, Ortenek, Zobelsberg, Vinica, Valenberg, Grafenwerth, Mirna, Krajinski gradič, Naklo, Goldenstein, Neuburg, Pemont. V Hrvaški: Zagreb, Samobor, SteniČnjk, Medvedgrad, Jurjevo, Koprivnica, Varaždin, Ca-kovec, Strigova, Krapina, Carvar, Trakenstein, Bistrica, Neodelec, Tirnlein, oboje Kamenice, Vrana, Kostajnica, Weker itd. V Avstrijski: Jochtenstein, Rohrau, Medling, Guntramsdorf, Lichtenstein, Maria Entzers-dorf. Nadalje se še imenujejo ta-le posestva last celjskih grofov: Vrilak, Gablonic, Plesvic, Stu-boden, Cerau, Truksen, Švarcenek, Graršen, Japra, AVursin, Lilber, Osterpelc, Steinhaus, Hogonic, TrauČ. V zastavo so bili dobili celjski grofi: Slovensko Bistrico, Laško, Žalec, Vojnik, Strahovo, Mons-berg (kor.), Radeče (Grečan), Stettenberg, Metliko, Kostanjevico, Novo mesto, Šibenek, Višnjo goro, Frankenburg, Attersee in Mithau. 534 Andrej Fekonja: Celje in okolica. Boj za grofovino. Nenadna smrt grofa Ulrika II. je razkropila celjska posestva na mnoge strani. A za bogato naslednino je bil preje se hud prepir in krvav boj, v katerem so zopet trpeli Slovenci v 1. 1457. Oglasilo se je v kratkem do štiriindvajset „snubačev" za celjsko grofovino. Najimenitnejši med njimi so bili: cesar Friderik III., češki in ogerski kralj Ladislav, vojvoda štajerski Albreht VI., tirolski grof vojvoda Sigismund, te-šinsko-glogovski vojvoda Vladislav, goriški grof Janez in modruško-krški grof. Zahtevala pak je dedino tudi Ulrikova vdova grofica Katarina. Po dednih pogodbah z 1. 1433. in 1443. je bil pravi dedič celjske, ortenburške in stern-berške grofovine cesar Friderik. Grofici Katarini pak so bili vsi njeni vazali, naddvorniki, vitezi, svetovalci itd. prisegli, da bodo celjsko grofijo izročili samo onemu, kateremu jo bo pri sodil državni zbor; a da je tudi ne bodo prepustili preje, dokler ne dobi grofica svoje vdo-vine in jutrne, naddvorniki, vitezi in ostali sluge pa svoje plače za pokojnim grofom. Vi-tovec je bil izbran za vojskovodjo grofije. Ali uprav on se začne najpreje dogovarjati s cesarjem. Friderik, ki je bil v ta namen prišel v Celje, da Vitovcu mnogo denarja, prepusti graj-ščino Sternberg pri Beljaku, ter mu podeli plemstvo in ga imenuje za sternberškega barona.') Tako pridobljeni Vitovec izroči cesarju Frideriku trdnjavo gornje-celjsko, pozneje tudi dolnji grad v mestu (sedaj je vojašnica); doČim so oskrbniki: šibeneški, ostro viški, vrbovski, forhteneški, radoljiški in saneški ostali zvesti grofici Katarini. V tem pride povelje od kralja Ladislava v soglasju z vdovo Katarino (katera je sedaj bivala v Hrvaški) do celjskih oskrbnikov, da ne smejo posestev in gradov celjskih izročiti nikomur drugemu, kakor le njegovemu kraljevemu pooblaščencu. Brez obzira na ta ukaz pak naredi cesar Friderik, da v Gradcu dne 16. svečana 1. 1457. zbrani razsodniki celjsko zapuščino prisodijo njemu, cesarju. No, Vitovec, boječ se, da ne izgubi svojih posestev v Ogerski, ako vse tako iz lahka prepusti cesarju, prestopi zopet h grofici Katarini, zbere skrivaj v svojem gradu Grebenu v Hrvaški četo vojakov ter udari dne 30. mal. travna, v Četrtek po Jurijevem, na cesarske, uprav tedaj zbrane v Celju, tako nenadno, da je cesar sam komaj utekel po podzemnem hodniku iz dolnjega na gornji grad, prepustivši v .mestu vse spremstvo, med temi kancelarja svojega, krškega škofa Ulrika III., pa Janeza in Jurija Ungnada, pečat, pisarno in dragocenosti. Vse to je prišlo v roke Vitovcu in njegovim vojakom; in ujetniki so se morali *) Orožen, C. Kron. drago odkupiti. Vitovec pa zatem obseda cesarja v gornjem Celju še oseaa dnij, a pred štajerskim vojskovodjo Ulrikom Schaumburškim se vendar naposled umakne nazaj na Hrvaško.1) Cesar Friderik tako oslobojen udari sedaj z vojsko iz Celja pa skoz Ljubljano in Kranj ravno na uporno Radoljico, katero obsede in tudi vzame. Odtodi odhiti proti Beljaku, naskoči Vitovčev Sternberg ter ga do tal poruši. Med tem pa tudi Vitovec ni držal križem rok. Pridrl je v Kranjsko, zapalil Skofjo Loko, premogel Kranj ter vzel Radoljico, katero je bil cesarjev poveljnik Kaspar Lamberg zažgal^ in popustil. Zatem se vrne Vitovec naglo na Štajersko. Med Blagovico in Trojano so ga sicer kmeti s hribov nenadoma napali in mu pobili nekoliko vojakov; a tudi on potolČe kakih štirideset kmetov ter se napoti doli v Savinjsko dolino. V tem pak so bili tudi cesarski Radoljico zopet dobili in mestno obzidje podrli.2) Ko se je Friderik mudil še v Koroški, dospe glas, da je kralj Ladislav 23. listopada 1. 1457. izdihnil mlado dušo Smrt kraljeva je pa tudi končala celjsko vojno; zakaj vdova Katarina in vodja Vitovec sedaj nista imela nikogar, na katerega bi se opirala. Prisiljena skoro pogodi se Katarina po poročnikih s cesarjem v Gradcu dne 15. grudna leta 1457.: grofica Katarina je prepustila Frideriku celjsko, ortenburško in sternberško grofovino; cesar pa je dal vdovi krški grad za stanovanje do smrti in dva tisoč funtov vinarjev letnih dohodkov. Zagorje pa in malone vsi hrvaški gradovi so pripali zopet hrvaški kroni. Tudi Vitovec se je naposled pomiril s cesarjem. Dobil je 1. 1459. Krapino, zatem 1. 1460. tirolsko mesto Lienz in grad Bruck, ki jih je bil goriškemu grofu odvzel, in še zagorsko grofijo. Tako je sedaj imel nekdanji ubogi Češki plemič velika posestva; zval se je zagorski grof, stern-berški baron, hrvaški ban in cesarski svetnik; in bil je tudi slovit cesarski vojskovodja.3) Grofica vdova Katarina pa je naposled leta 1469. prepustila cesarju Frideriku še krški grad in dohodke, ter je šla baje v samostan v Dubrovnik, zatem v Apulijo in nazadnje v Mace-donijo k sestri svoji, sultanici vdovi Mari, v Ježovo blizu Svete gore — Athos, kjer je umrla in bila pokopana v KonČi nad Strmnico.4) * * * Tako je preminula bogata in mogočna rodbina celjskih pokneženih grofov, katera se je bila kakor svetel meteor od prostih plemiČev povzdignila na najvišjo stopinjo i celo tje do pre- 1) Janisch s. v. Cilli. 2) Letop. Mat. Slov. 1871, 26. 3) Orožen, C. Kron. 4) Arkiv za poviesnicu jugoslav. III. 48. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 535 stola cesarske visosti; in zatonile so tri zlate zvezde v sinjem polju, katere so se lesketale komaj malo nad jeden vek. Celjski grofi so bili hrabri junaki, mogočni in bogati vitezi. Bojevali so se s kristijani, s Turki in s pogani; namešcevali so kralje in vladali njihove države. Imeli so silo posestev. Mest, trgov in gradov po peterih deželah gotovo nad 125 je bila njihova last; dokaj so jih imeli tudi v zastavo — kakih šestnajst — in mitnino so pobirali na mnogih krajih. V Beču je bil celjski dvor tam, kjer je sedaj takozvani Amalienhof, del cesarjevega grada, tedaj ogromna palača. Da, bili so celjski grofi sloviti; a bili so tudi siloviti. Navdajale so jih hude strasti: nenavadna pohotnost, grabežljiva lakomnost, drzo-vita prevzetnost in neomejljiva slavohlepnost. Dosti nahajamo o tem zapisanega; vidi n. pr. „Vestnik" 1874, št. 2—6 ; posebe o Frideriku II. in Ulriku II., pa o Barbari, soprogi in vdovi. No, morebiti pa i tedanji i poznejši pisatelji, kakor Aeneas Svlvius Piccolomini (pozneji papež Pius II.), Joan. baron Valvasor i. dr. sodijo o tej stvari tudi preostro. Zakaj obilne pobožne ustanove celjskih grofov — kakor bomo še zvedeli pozneje pri cerkvenih zgodbah celjskih — jasno svedočijo tudi o boljši strani njihovi. Tudi ustno poročilo hrani dokaj resničnih in menda tudi neresničnih, samo v živahni domišljiji ljudski skovanih pripovedek o grofih lupežnikih, razbojnikih, nasilnikih, otmičarjih itd., kakor povesti o Starem gradu in o hribu Vipoti, o Teharjih, o Bežigradu in drugih med domačimi prebivalci znanih krajih. Vse celjsko imetje je bilo razkosano ter je dobilo druge gospodarje. Izmed gradov nekdaj njihovih, je že marsikateri povsem izginil, da mu se skoro več ni sled ne pozna; drugim še gloda zob časa poslednje ostanke, da tudi ti naposled zibnejo v prah, med temi ista stolica, celjski „Stari grad". — V mestu Celju pa so v nemški (nekdanji minoritski) cerkvi za velikim oltarjem shranjene nekdanjih celjskih grofov — lubanje.1) Celje zopet avstrijsko. »Dasiravno je Celje še le s pomočjo celjskih grofov do večje veljave in večjih pravic prišlo, vendar po smrti teh svojih zaštitnikov ni hiralo, marveč se vedno po malem razvijalo in rastlo." Ivan Lapajne. S smrtjo celjskih pokneženih grofov je izginila paČ tudi slava in znamenitost Celja v *) Poleg Starega grada celjskega, na Campovi zidanici se nahaja v beli marmor vrezana doprsna podoba z vpisom: Catharina Gefurstete Grafin von Cilli 1437. svetovni povestnici. Mesto, združeno sedaj zopet s Štajersko, ostalo je nadalje v oblasti avstrijskih vladarjev ter je bilo več ali manje združeno z usodo svoje dežele in cele države in doživelo iste dogodke. O teh svetovnih dogodjajih nam pripoveduje obča povestnica; zato jih mi tu ne bodemo obširneje razkladali. Samo nekatere važneje stvari, našega mesta posebe se tičoČe, hočemo le na kratko omenjati iz poslednje dobe njegove: Kako je zlasti Celje ohranilo prejšnje svoje pravice in k starim dobilo še nove; pa tudi, kako je ta čas prinašal razne nadloge za mesto in njegovo okolico. Gornje Celje. StanovališČe nekdanjih celjskih grofov, gornji celjski grad, ki je bil sedaj last habsburške hiše, oskrbljevali so po smrti grofa Ulrika II. cesarski naddvorniki (burggrafi) kot najemniki. Ti so bili1): Krištof Ungnad 1461, Jurij pl. Apfalter 1463, Andrej Hohenwart 1470 do smrti 1503; zatem Jakob Landau, deželni nadstojnik (landvogt) švabski, kateremu je cesar Maksimilijan I. grad zastavil za 8000 gld., leta 1506. Leta 1516. je dobil celjski grad v oskrbljevanje Kaspar Herbst, vlastelin Ložki, svetovalec inkomornik cesarjev; 1. 1525. Ahacij Lindeški, L 1546. Janez Ungnad, baron (koroško) saneški, podpiralec jugoslovanskih protestantovskih pisateljev. Sčasoma je bil celjski grad in njega oskrbljevanje od mesta ločeno. Dne 23. grudna 1750 je prodala cesarica Marija Terezija gornji grad z vso oblastjo in vlastjo tajnemu svetovalcu in predsedniku grofu Antonu Gaisrucku v zameno grada Neukirchena na Steinfeldu v Avstrijski in za doplačo 25.000 gld. Tako je prešel celjski gornji grad v zasebno lastino, doČim je Še dolnji v mestu ostal cesarski. Grof Gaisruck je baje dal streho z gornjega grada prenesti na svoj, po načrtu cesarskega grada Schonbrunna (1754 do 1760) sezidani grad, Novo Celje blizu Žalca. In tako bi bili tedaj zapustili gornji celjski grad, kateri se je sicer podiral že 1. 1576. Po smrti grofa Antona Gaisrucka je dobil grad v last njegov brat grof Janez Kari Gaisruck 1. 1761., in za nekoliko let tega sin grof Vincenc Gaisruck. Ta se je prezadolžil, in grad je kupil 28. vinotoka 1. 1802. tamkajšnji kmet Andrej Gorišek za 35 gld. Akoprav je grad že dolgo stal brez strehe, vendar je bilo njegovo zidovje tedaj še trdno; ali novi lastnik je začel v gradu kamenje trgati, zlasti pa izbijati rezane vogelne kamene, pa je tako staro zidovje tega grada jako zrahljal. L. 1846. 1. malega travna x) J. A. Janisch: Top.-stat. Lexikon von Steicrmark s. v. Cilli. 536 Andrej Fekonja: Celje in okolica. pa je štajerski poglavar Mat. Konst. grof Wicken-burg po Janezu Lichteneggerju, oskrbniku bla-govenske grajščine, kupil od kmeta Antona Go-rišeka razvalino celjskega grada za 620 goldinarjev srebra ter jo nato prepustil štajerskim stanovom.]) Privilegije celjskega mesta. Več posebnih pravic je podelil Celjanom cesar Friderik III., n. pr.2): Ponedeljek po beli nedelji 1. 1458. jim je potrdil v Dunajskem Novem mestu ne samo ona prava, katera je bil Celjanom podelil grof Friderik II. leta 1451., temveč jim je dopustil cesar tudi sobotni tržni dan in sejma o svetem Vidu in sv. Danijelu, ter je dovolil nov sejem na dan svete Uršule mesto prejšnjega o sv. Martinu. Dne 1. vel. travna 1. 1459. je dovolil cesar Celjanom, da smejo bolnišnico sv. Duha, katera je baje stala za sv. Duha cerkvijo, prestaviti v mesto. V torek po 2. postni nedelji 1. 1461. je za-povedal Friderik v Gradcu svojemu oskrbniku gornjega celjskega grada, Krištofu Ungnadu, da naj ne trpi v celjskem področju toliko krčmarjev, kateri posebno kmetom vino za žito ponujajo, jeden lonec vina za tri lonce žita, mestnim pa in trškim gostilničarjem jemljo dobiček. V sredo po drugi postni nedelji 1. i46i.je v Gradcu potrdil cesar Celjanom pravico v odprtih vodah in potokih ribe in v okolici ptice loviti, kar jim je bil branil Ungnad. Četrtek po godu izpreobrnitve svetega Pavla 1. 1478. je Friderik v Gradcu ukazal, da vsako trgovinsko blago, katero se vozi mimo Celja, mora tu ostajati čez noč, razven žita, vina in soli; a da se mora to blago voziti po navadnih cestah, inaČe da se ima zapleniti. Nadalje, da na jedno miljo (uro) okolo Celja ne sme nikdo krČmariti. Naposled veli cesar Andreju Hohen-vvartu, oskrbniku gornjega grada, naj naroči pre-latom in plemenitašem, da morajo svoje zapuščene hiše v Celju za leto in dan pozidati, v njih stanovati in plačati od njih hišnino, kakor drugi meščani, drugače jim bodo hiše prodane. Petek po binkoštih 1. 1483. je ukazal cesar Friderik v Lincu svojemu svetovalcu in stotniku And. Hohenwartu, javno oznaniti, da se ima zapleniti ono blago, katerega ne bi vozili po starih cestah, kjer je cesarska mitnica, in da se posebno sedaj ogibljejo ceste na Zbelovo, kjer je mitnica, s Čimer se cesarki dohodki umanjšujejo, kar ne ugaja niti se ne misli dovoliti. Cesar Maksimilijan I. je potrdil v Beču dne 8. grudna 1. 1493. Celjanom njihove slobošČine in v Wormsu sredo po sv. Margareti 1. 1495. x) Orožen: Celjska Kronika. 2) Janisch 1. o, Orožen C. Kron. še posebe pravico iz 1. 1478., da mora vse blago, razven žita, vina in soli, v rrysstu prenočevati. Ponedeljek po Četrti nedelji v postu 1. 15 12. pa je Maksimilijan iznova prepovedal po stranskih cestah voziti. Cesar Ferdinand I. je v Gradcu 8. listopada 1. 1521. potrdil celjskemu mestu stare pravice, pravico o prenočevanju blaga, in v Beču dne 7. sušca 1. 1533. bolnišnico sv. Duha; ter je tudi v Beču dne 8. listopada leta 1535. dodelil Celjanom k že dovoljenemu sejmu na sv. Danijela še sejem na dan sv. Andreja. Ferdinand II, je potrdil v Beču dne 13. malega travna 1. 1639. Celjanom njihove stare slobošČine in v Beču dne 14. mal. travna 1. 1640. jim dovolil, da smejo imeti sejem tudi na sred-postno sredo, ter jim je celo dal pravico, pečatiti z rdečim voskom. Leopold L, potrdivši v Beču dne 10. prosinca 1. 1671. celjskemu mestu vse prejšnje pravice, dovolil je zopet v BeČu dne 30. prosinca 1. 1700. pri cerkvi sv. Jožefa dvojno prosto pro-šČenje („žegnanje"), in to tretjo nedeljo po veliki noči in prvo nedeljo po Danijelovem. Vse stare privilegije so Celjanom zopet potrdili: Jožef I. dne 22. vinotoka 1. 1707., ki jim je tudi ponovil njihova pisma, ki so jim bila zgorela; Karol VI. dne 18. kimovca 1. 1717.; Marija Terezija dne 14. mal. travna 1759., katera jim je potrdila mitnino od živine in vozov, pa tovornino in tehtnino; in Jožef II. dne 16. sušca 1. 1782., kateri je mestu vse stare pravice potrdil, samo zaradi tovornine in tehtnine je razsodil, da voznikom ni treba več v Celju z blagom prenočevati.1) Turški napadi. Kakor slovensko deželo v obče, tako so tudi Celje in okolico večkrat pohodili nepovabljeni gosti, divji Turki.2) Prvikrat so se prikazali Turki pri Celju 1. 1469., došli sem od Metlike. Zatem so 1. 1471. binkoštni ponedeljek pridrli zopet iz Kranjske skoz Ljubljano in Kranj v Savinjsko dolino in proti Celju. Povsodi so požigali in plenili, starce, ženske in otroke morili, moške pa gnali s seboj v sužnjost. Zopet dve leti nato, 1. 1473. dne 2. vinotoka, prišli so Turki, vračajoči se iz Koroške, v oddelku skoz Šaleško dolino z 8000 ujetih kristi-janov, katere so gnali v nepretrgani vrsti od osmih v jutru do štirih popoldne mimo Celja proti sv. Juriju pod Rifnikom. Vojaki so sicer Turke neprenehoma pobijali, a brez uspeha. Tudi jeseni leta 1476. so baje tako šli Turki x) Take in jednake privilegije pa so tedaj dobila tudi druga mesta. 2) Orožen C. Kron., Dek. Cilli, Tiiffer, Lapajne. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 537 mimo Celja in s seboj odvlekli tudi celjskega meščana Jurija Leiserja. L. 1479., meseca vel. srp., pridrli so Turki od Brežic gori mimo Celja pa do Novegakloštra. Tu so ostali tri dni; postavili v cerkev svoje konje, kip Matere Božje in podobe svetnikov sramotno razbili, odhajajoč pa oplenili samostan in pobrali vse dragocenosti, knjige in pisma, in Veliki oltar v košanski župni cerkvi. še s seboj v sužnjost tirali prijorja p. Pavla de Nova civitate, p. Jurija Marschalka de Viena in p. Kasparja Kolobina, p. Volfganga Weidtdor-ferja Bečana pa nasilno ubili. — V teh napadih je neizrekljivo trpela tudi celjska okolica. Nekako leta 1483. ali pozneje so razsajali Turki okolu Laškega ter oskrunili in poškodovali veČ cerkev v okolici; in zopet tako okoli 1. 1487., kadar so požgali Laški trg in oskrunili cerkev B. M. D. v Svetini. 538 J. Š.: Plastika v pesništvu. L. 1492. so Turki grozovito divjali po vseh naših krajih in so tudi tedaj naskočili Celje. A tu jih je Jurij Herberstein za nasipi tedaj nepremagljivega obzidja odbijal tako junaški, da so morali oditi s krvavimi glavami. In zadnjikrat so razbijali Turki okolo Celja dne 14. vinotoka 1. 1529., ko so bili odgnani od Beča. Oplenili so sedaj Dobrno in Rimske Toplice. Vilhelm Herberstein je divjake pri Celju potolkel. Valvasor pripoveduje k letu 1492. grozne reči, ki so jih počenjali Turki pod Ali-pašo po vseh slovenskih pokrajinah. Morili so kristijane na vse mogoče načine; glave njihove nabadali na sulice in okolo njih skakali; otroke butali z glavami ob plotove in^ zidovje, da so se možgani razlivali po tleh. Človeški udje so ležali na cestah in potih. Telesa mrtvecev so parali, z njihovimi črevi se prepasovali ter celo pekli in žrli človečje meso. Cesar Friderik III. je bil ieta 1489. pisal iz Innsbrucka celjskemu davkarju Vilh. Dolacherju, da on Celjanom v teh vojnih napadih odpusti 80 funtov vinarjev vsem, kateri tržujejo doma, da morejo tem bolje svoje mesto utrditi in braniti. Andreju Hohenwartu, naddvorniku celjskemu, pa je cesar Friderik tedaj ukazal, naj nabira ljudi za bran proti sovražniku; za plačo bram-bovcem pa naj razpiše v celjskem glavarstvu davek, ki ga naj pobirata on, t. j. Hohenvvart, in arhidijakon savinjske doline. Dne 16. rožnika 1. 1555. pa je bil v Celju zbor štajerskih, koroških in kranjskih poslancev, kateri so se tu posvetovali, kako bi se pomagalo v bojih s Turki; ter so za turški davek dovolili Štajerci 108.000, Korošci 40.000 in Kranjci 2 2.000 gld.1) (Dalje.) x) Vid. Lapajne 1. c. 122, 179. Plastika v pesništvu. (Spisal J. Š.) Med vsemi umetnostmi]) je glede na snov pesništvo najbogatejše. Karkoli nam predstavljajo druge umetnosti, vse to nam predstavlja, vsaj v nekem oziru, tudi pesništvo in še mnogo drugega, Česar druge umetnosti ne morejo uprizoriti. Tako bi pesniške podobe lahko imenovali pesniško slikarstvo, mero, srok (rimo) in blagoglasje godbo poezije. A Če nam pesništvo podaje prednosti drugih umetnostij le nedoločno in nejasno, presega vendar vse druge v tem, da jasno in natančno izraža svoje ideje, ki so v vsakem umotvoru oživljajoča duša. Za vsako umetnost je potrebno dvojno, to je ideja ali misel in pa Čutna snov. Da je torej poezija umetnost, potrebna ji je neobhodno Čutna snov. To čutno snov, kateri udahne pesnik oživljajočo jo idejo, podaje poeziji plastika. Umeva se pa samo po sebi, da ta plastika ni navadna plastika, ampak v onem zmislu, v katerem jo poezija posnema v svoje namene, kakor posnema tudi poprej imenovane umetnosti. In plastika v tem zmislu ni v pesništvu le postranska stvar, kakor okras ali liŠp, temveč je, kakor bomo videli, za njo bistvenega pomena. Brez plastike ni prave, popolne, dovršene pesniške umetnosti. In v istini se tudi vsak J) Za nemško „Kunst" rabijo slovenski pisatelji dve besedi, umetnost in umetelnost. Prve ne gre zametavati, ker je udomačena, druge ne, ker je v narodu. Rabimo obe, toda s tem razločkom, da nam znači umetnost »die schone Kunst", in umetelnost „die mechanische Kunst", ker zaznamljuje prva bolj umsko, druga pa bolj ročno spretnost. znamenitejši pesnik v tem oziru več ali manj odlikuje, kakor Homer, Shakespeare, Calde-ron i. d. Toda vpraša morebiti kdo radovedno, kaj ima plastika opraviti s poezijo, kako naj plastika podaje poeziji čutne snovi i O plastiki se more govoriti le v kiparstvu, ne pa v pesništvu. Lahko se torej komu prigodi, da sliši o tem ali onem pesmotvoru hvaliti, kako je plastičen, in vendar ne more na njem ničesar tipati. Čeprav dobro ve, kaj je plastična umetnost, vendar ne ve, kaj je plastika v poeziji. Na to vse odgovoriti, je namen tej-le razpravi. Pesnikom, ki si žele estetiškega pouka, bode, tako upamo, dobro došla ta razprava, tem bolj, ker je v tej obliki ni lahko kje najti; a tudi drugim čita-teljem ne bo odveč, ker jim bo pomogla s te strani prav ocenjevati izdelke poezije, jedine umetnosti, katera se tudi pri nas Slovencih lahko vsestransko goji in v kateri se lahko proslavimo, ako se naši pesniki ne bodo vedno zadovoljevali s kako „zbirko" pesmij ali balad, ampak nam ustvarili jedenkrat tudi nekaj v resnici stalnega in znamenitega. Ako je plastika v poeziji zastopana, pač ni telesna. Zakaj sredstvo, katero rabi poezija, je le beseda, ki ni telesna. Zastopana je po svojem bistvu. Zato bomo najprej premotrili bistvo plastike in potem šele preiskali, na kak način jo pesništvo rabi za svoje namene, kaj je njen dušeslovni in estetiČni pomen. Slednjič si bomo tudi še ogledali, kje in kako se ta plastika kaže 566 Celje in okolica. (Povestne in mestopisne črtice. — Poleg »Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja.) (Dalje.) Kmečki vstanki. Mnogo je trpelo Celje in posebno okolica tudi v domačih nemirih. To so bili takoime-novani „kmecki punti" — upori kmetov tla-čanov proti nasilnim grajščakom. V naši strani imamo zabeležene tri take vstanke. Najpreje 1. i 515., ko so kmetje v Kranjski in Štajerski zahtevali svojo „staro pravdo", to je, pravico; tedaj so se pridružili upornikom podložniki Laške grajščine ter so obsedali tudi Celje. A cesarski vojaki so jih pregnali, pa sta Sigmund Dietrichstein, štajerski glavar, in Jurij Herberstein potolkla vstaše pri Brežicah, in jih mnogo poobesila meseca kimovca 1. 1515.1) Drugi veliki kmečki vstanek je bil 1. 1573. zaradi robote ali tlake. Povod k uporu pa je dal kruti nasilnik grajšcak Tahy Ferenc na Su-sedu v Hrvaški, od koder se je razširilo gibanje v Štajersko in Kranjsko. Na Čelu oni „mužki puntariji" so bili: Matija Gubec,takozvani kmečki kralj, pa Andrej Pasanec in Mihael Gušetič, a glavni vodja vseh vstašev Ilija Gregorič (doma od Metlike, nekdaj v Slov. krajini za Iv.Lenkoviča vojujoČ na Turke, tedaj pa živeč v hrvaškem Brdovcu). Dne 29. prosinca 1. 1573. so prišli hrvaški zavezniki od Klanjca pri Kraljevem gradu v Štajersko, kjer so se jim pridružili Bizeljanci. Od todi je šla jedna Četa proti Pišecam in naprej proti Brežicam, katere je vzel vodja vstašev, Ilija, dne 3. svečana. Drugi oddelek je mahnil proti Vidmu in stopil pri Krškem na Kranjsko; a tam jih pobijejo in razkrope Uskoki pod baronom Joštom Thurnom dne 5. svečana. Stotnik Ilija pa je udaril od Brežic proti Rajhen-bergu in Sevnici; a zvedevši o pobitju pri Krškem, krenil je čez goro Lisco na Planino, od koder je oddelek kmetov obiskal Jurijklošter, Ilija sam pa se z ostalimi napotil na Pilštajn, tu prenočil ter drugi dan 8. svečana hitel v Kozje. A tukaj obkroži vstaše cesarska vojska. Iz Hrvaške sta namreč prišla Kaspar Alapič in grof Zrinjski s svojimi konjiki, od Celja pa stotnik Jurij Schrattenbach, kateremu se je pridružil kozjanski grajšČak Maks Rup. Ilija je bil sedaj prisiljen v boj. Pri Pilštajnu so bili vstaši dne 8. svečana popolnoma potolčeni; nekoliko stotin jih je bilo pobitih, vsi vodje so padli razven Ilije, kateri je ubežal v gore; dvainštiri-deset kmetov je bilo tudi ujetih, v Celju za- ') Orožen C. Kron., Dek. Tiiffer. kovanih, pa odvedenih v Gradec — kakor divje zveri.1) V tretje so se uprli kmetje okolo Celja, Gornjega grada, Prebolda, Studenic in Radgone 1. 1635. zaradi velikih davkov, katere so morali tedaj plačevati ob času tridesetletne vojne. Od 24. malega do 8. vel. travna istega leta so oropali, požgali in porušili mnogo grajšČin in samostanov. Oropali so Podgrad, Hekenberg, Ostrovec, Gornji grad, Vrbovec, Rudnik, Šo-štanjski grad, JJlgenberg, Forhtenek, Soteski grad, Thurn, Salek, Sirje, Senbihl, Laško graj-šČino, Planinsko grajščino, Veliko Brezo, Prager-hof, Žusemski grad, Slivniški in Ponkviški grad; porušili so Prebold, Schvvarzenstein, Jelšev grad in Golič; Saneški grad so podložniki šiloma vzeli in ga oropali; Oplotnico, Studenice, Jurji-klošter in Zajcklošter so oropali in deloma razdejali; Korpulo, Freistein in Poljkavski grad so oropali in zapalili; grajščina Hausambacher, katero so si šiloma osvojili, morala se je odkupiti. V Novemkloštru so odložniki vse razbili in so tamošnjemu vikariju p. Salvatorju Moscheniju, BenetČanu pretili, da ga ubijejo, ako jim ne izbrise tlake in ostalih davkov. Pri Sv. Juriju blizu Smarija so župnika grozovito ubili. V Zajckloštru so vzeli kelihe in pusico s presv. Rešnjim Telom, katero se je Čez tri mesece našlo nepokvarjeno. Po drugodi so pobrali kelihe, masno obleko in druge stvari ter so oskrunili cerkve. — No temu vstanku je storil konec Jurij Ludv. Schwarzenberg, kateri je s hrvaškimi in drugimi vojaki pobil vstaše dne 10. mal. srp. 1. 1635.2) Vojni pohodi. Francozi. — Koncem prošlega in poČet-kom sedanjega stoletja je čutilo Celje tudi francoske boje. *) Orožen: Dek. Drachenburg 12 si. — Vstaško četo v Hrvaški, pod Gubcem in Pasancem, so potolki naposled Alapic, Keglevič idr. pri Stubiških toplicah 14. svečana 1. 1 573. Vodji sta bila ujeta in odvedena v Zagreb, kjer so Gubca na železnem stolu „kronali" z razbeljenim železnim obročem — torej ga živega pekli, kakor so 1. 1514. mučili v Temešvaru madjarskega vstaša Docsa Jurija na ukaz Jovana Zapolya. Pasanca pa so najpreje s kolesom trli in zatem obglavili. — Ilijo Gregoriča in Gušetiča so tudi naposled ujeli, v Beču obsodili na smrt ter po dolgih mukah v Zagrebu dejali ob glavo. 2) Orožen: Cel. Kronika, Dek. Cilli 521. — A tudi Hrvati, ki so prišli krotit vstaše v Novemkloštru, napravili so mnogo škode v samostanu in pri kmetih, od 18. velikega travna do 15. rožnika tam se goste in plene. — Celjanom pa je cesar Friderik II. dal zgoraj omenjeno pravico, z rdečim voskom pečatiti, ker so cesarske vojake radi vsprejeli in jim dobro postregli. (Orožen 11. cc.) Mih. Opeka: Iz počitniškega dnevnika. 567 Dne 9. malega travna 1. 1797-, na cvetno nedeljo, so se prikazali v Celju prvikrat vojaki Bonaparteja, poznejšega francoskega cesarja Napoleona I. Prišli so bili ti Francozi iz Ljubljane; a bilo jih je tako malo, da so se zbali slovenskih kmetov, nesocih uprav tedaj oljke iz cerkve domov. Po sklenjenem miru (v Ljubnem — Leobnu dne 18. mal. travna 1. 1797.) so šle štiri brigade Francozov: Bergenova, Bernado-tova, Seruriejeva in Massenova, skozi Celje nazaj v Italijo; in 5. velikega travna so odrinili poslednji Francozi iz Celja proti Ljubljani. Škodo, katero so ucinili ti francoski vojaki v Celju in okolo mesta, cenili so do 4144 gld. 28 kr. L. 1799., v drugi polovici rožnikovi, so šle štiri Čete Rusov iz Ogerske skozi Ormož in Celje v Italijo. V Celje jih je prišlo: pod ge-neralmajorjem Kašinom 2241 mož, pod ge-neralmajorjem knezom Volkonskim 2196 mož, pod generalmajorjem Mavorovim 4030 mož in pod generalmajorjem Rechbinderjem 2554 mož. Za temi je še 15. malega srpana major baron Stachelberg dovel v Celje 205 ruskih vojakov, ki so bili na potu opešali. Naslednjega leta 1800., dne 31. prosinca, 3. in 5. svečana so prišle v Celje iz Italije nazaj tri čete Rusov, vseh vkup 649 mož, kateri so se nato napotili v Rusijo. In zopet pozneje 1. 1808., 4., 9., 14. sušca tri ruske Čete, vkup 9450 mož. Avstrijska vojska je šla v francoski vojni iz Italije skozi Celje od 24.—30. listopada 1. 1805. proti BeČu. Nadvojvoda Karol, vojskovodja te armade, je imel 26. istega meseca v Celju svoje glavno stanovanje; stanoval je tu na velikem trgu v sedanji Novakovi hiši št. 2. Istega leta 1805., mesec dnij pozneje, dne-29. grudna, je prišel v Celje francoski general Marmont s svojo armado. Marmont je zahteval tu za svoje vojake 24.000 porcij kruha, 2400 funtov riža, 1000 funtov soli, 12.000 funtov govedine, 1500 poličev vina, 1200 centov konjske krme in 30 parov šolnov. Nadalje je zahteval general od celjskega okrožja 200 konj in 70.000 gld. bojnine, h kateri je Celje moralo vložiti 3955 gld. Razven tega pa so ti Francozi napravili v Celju in okolo mesta še mnogo škode; tako so samo konji, katere so v celjski župniji šiloma vzeli, bili cenjeni do 5560 gld. — Po sklenjenem miru naslednjega leta 1806. je šlo od 1.—15. prosinca 15.157 francoskih vojakov s 3531 konjem skozi Celje nazaj v Italijo. L. 1809., 26. in 29. vel. travna in 4. rožnika, so prišli Francozi pod generalom Makdonal-dom vnovič v Celje. Komaj so ti odšli naprej, že je vodil general Marmont 18. in 19. rožnika drugo francosko armado skozi Celje. Mak-donaldovi in Marmontovi vojaki so v Celju in zlasti po vaseh okolo mesta silno plenili. Kakor kažejo magistratna pisma, znesla je storjena škoda: v Gaberjih 4676 gld. 6 kr., na Spodnji Hudinji 2106 gld. 10 kr., na Gornji Hudinji 2483 gld., na Lavi 2319 gld. 30 kr., na Lož-nici 1920 gld., na Babnem 1274 gld., v Melogu 621 gld., na Ostrožnem 517 gld., na Bregu 1095 gld. 15 kr., v Smiklavški okolici 550 gld. 48 kr., v Lisci 718 gld., za Gradom 1748 gld., v Zavodni 4052 gld. 42 kr. Celjani so morali po ukazu od dne 25. vel. srpana 1. 1809. k prisiljenemu posojilu vložiti 19.760 gld. Dne 2. listopada 1. 1809. je začela Makdo-naldova armada pohajati nazaj skozi Celje. Dne 2. grudna pa je še v Celje prišel 7. polk francoskih dragoncev, ki so se zatem 3. in 4. grudna napotili v Kranjsko. V teh vojnih pohodih je obvarovalo mnogo Celjanov svoje imetje grabežnih Francozov, po-skrivši je v južnih gorah, posebno na Vipoti idr. Spominik. Na koncu Graške ulice je na Plautzovi hiši kapelica s križem in napisom: „ Qui confidit Deo fortis est ut leo. Zur Erin-nerung an den 18. Juni i8og. Seiner Alhnacht und Gnade geweiht. v. Luszinskjr Carl." Ta Lu-szinskv je bil poročnik cesarskih huzarjev, ter je v spomin in v zahvalo, da se je istega dne srečno rešil Francozov, postavil ta-le spominik. (Dalje.) Iz počitniškega dnevnika.1) IV. V Kampaniji. Kako sirotno ljudstvo si Kampanjsko, Na rokah žulji, lice ogorelo, Kako z uboštvom ti si preskrbljeno, Oči udrte — vidna, jasna priča: Na sredi raja divne južne zemlje Kako trdo življenja dan za dnevom Kot na otoku pustem zapuščeno! Za goro v večnost tebi se izmiče. Obleke slabe, pičle daje hrane Kampanja ti, od žeje zevajoča, A z deco nago, z deco kruha lačno Obilno se ti polni nizka koča. *) Gl. „D. in Sv." VII. 1., 1! In vendar, blagor tebi, dobro ljudstvo, V siroščini bogato si brez mere: Ko tare skrb te in bolest in beda, Srce je polno ti — Boga in vere! Mih. Opeka. 596 Gojko: Predaja Roda. — Andrej Fekonja: Celje in okolica. Boginski Martin. Vendar ni se mu izpolnila želja. Nekoliko dnij prezgodaj Je izdihnil. Zvonili so mu z vsemi zvonovi, a sprevod mu Je bil iz koče na pokopališče. Tako Je odredil gospod župnik, saj ga Je tudi on zelo cenil. In bilo Je za čuda mnogo pogrebcev, — ljubili so ga. (Dalje.) Elementarne sile. 1 udi v zadnji dobi Je imelo Celje z okolico vred mnogo trpeti po raznih prirodnih nezgodah in nadlogah.1) Leta 1474., 1542., 1782. so bile priletele kobilice ter vse požrle. Za njimi so bile slabe letine, draginja in lakota, kakor leta 1474., 1479., 1570. „črno leto", 1590., 1757., 1813. do 1817. i. dr. Leta 1348. dne 25. prosinca Je bil tak silovit potres po vseh naših deželah, da so se razsula cela mesta, vasi in nad 40 gradov, da, celo gore so se prekucnile in doline zasule. a) Vid. Orožen, C. Kr. dot. letn. Mnogo let Je že od tega. Mirno leži vaško pokopališče in križec stoji pri križcu, jeden večji, drugi manjši — vendar lep spomin pokojnikom. Nu, zaman iščeš križa na prerastenem grobu siromaka Martina. Pa kaj bi tudi njemu križ, saj se ga je že dosti nanosil v svojem življenju. Ljudje so rekli, da je to bila božja kazen, ker so bili grofi in plemenitaši tako hudobni, raz-bojski in neČlovečje grozoviti. Nadalje je razsajal v naših krajih pomor (ČloveČja kuga) silno grozno v letih 1 349., tako-zvana „Črna smrt", ki je pobrala tretji del ljudij, pa zatem 1. 1449., 15 43., 1600., 1644., 1647. dvakrat ter je v celjski župniji pomrlo 400 ljudij za kugo. A posebno hudo je bilo meseca grudna 1. 1679. in prosinca 1. 1680., ko je zopet kuga pomorila mnogo ljudij v Celju in po sosednih krajih. Mesto je bilo tedaj, kakor se zdi, povse zaprto. V zahvalo, da je ponehal pomor, sezidali so Celjani cerkev sv. Jožefa na griču zunaj mesta, kakor so bili obljubili. Poleg tega so bile v Savinjski dolini velike povodni; n. pr. leta 1550. tako nagla,-.da je P r e d a j a Roda. »Hej, raduj se, Soliman mogočni! Tebi Alah je podelil zmago ; Glej, nad Rodom bel se prapor vije In od Roda dolg sprevod se vije Preko polja k tvojemu šotoru: Dolga vrsta vitezov junaških, A pred njimi najhrabrejši vitez, Njihov vodja — vitez L'Isle-Adam!" A vesel ni Soliman mogočni. Prišel je pred njega L' Isle-Adam, A upognil ni pred njim kolena, A poljubil ni mu roba plašča — Krepko hodi, govori ponosno: „Kar prihaja z mano jih k šotoru, Ne-bi tebi se nikdar udali, Niti tebi, ni junakom tvojim; A udali so se joku dece, Uklonili so se ženskim solzam, Omečile so jih starcev prošnje. Teh se smili, nam ne prizanašaj!" To mu pravi, pa si meč odpaše, Položi ga carju na koleno. SluŠa njega Soliman mogočni, Gleda njega in njegove druge Pa se čudi slavi in junaštvu; A v odgovor te besede reče: „Meč junaku vzeti je sramotno. Prosto hodi s svojimi junaki, Prosto hodi, kamor ti je drago. Jaz dam brode, Bog ti daj vetrove, Da po širnem poneso te morju, Kamor-koli vlečejo te želje. Meni Alah je podelil zmago, Vendar čuj me, kaj ti dem junaku: Da so moji ti sodrugi tvoji, Za-nje dal bi celo svoje carstvo, Kajti ž njimi spet bi je pridobil." Gojko. Celje in okolica. (Povestne in mestopisne črtice. — Poleg „Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja.) Andrej Fekonja : potopila tudi mnogo živine; 1. 1672. med vsemi največja, zaznamljena še na mestnem stolpu za starim Špitalom; 1. 1687. je podrla voda v Celju Savinjski most; zatem 1. 1770., pa nadalje mnogokrat početkom tega stoletja, posebno velika 1. 1824. in tako zaporedoma več ali manje skoro vsako leto Savinja poplavlja in oškoduje okolico. Se strašneje je v Celju divjal ogenj v pogostnih in hudih požarih. L. 1448. sta pogoreli dve ulici, kakor je bilo preje omenjeno; 1. 1502. je pogorel večji del mesta; 1. 1534. je zopet mesto pogorelo; 1. 1687. je pogorelo vse mesto razven župne cerkve; 1. 1783. je pogorelo deset hiš; 1. 1794. zopet trinajst hiš. Najhujši požar pa je bil v Celju na veliki Četrtek 1. 1798., ko se je bil užgal minoritski samostan, v katerem je tedaj bila vojaška bolnica, ter so se smodniške patrone razletele goreče po največ lesenih strehah, da je pogorelo razven trinajst z opeko kritih novih hiš (1. 1794. pogorelih) celo mesto, deloma tudi župna in minoritska cerkev, pa se je zadušila tudi jedna družina (čevljarja Mart. Sandorja, vkup šest oseb). Recimo sedaj še katero o celjskih obrazu-jočih zavodih, o državnih ustavih in raznih društvih itd.1) Učilišča v Celju. Prvo šolo v Celju so osnovali redovniki minoriti, ki so poučevali otroke v zasebnih hišah. L. 1763. je sporočil Andrej Paumgartner, tajnik pri komisiji milih uklad, 1000 gld. za celjskega učitelja, ki bo brez druge plače učil šest otrok, katere mu bodo odkazali mestni načelniki. Cesarica Marija Terezija je dne 9. rožnika leta 1777. ono jednorazredno samostansko šolo razširila na tri razrede ter jo zajedno povikšala za glavno šolo. Podarila je tudi 50 cekinov za šolsko pripravo, katerega dara je zahvalno spomenjal letopis v 3. razredu te šole: SVpeLLeCtILla aVgVstlssIMa Theresla nobls Dona Vit. Ta šola je bila tedaj v Ftihrenbergovi hiši v Gosposki ulici sedaj št. 119. Prvi ravnatelj te glavne Šole je bil minorit p. Mansuet Zanggerl, katehet je bil tedaj minorit p. Magnus Pechinger, minorit p. Edmund Haak in Benedikt Sluga pa sta bila tedaj učitelja te glavne šole. Istega leta 1777. so tudi popravljali in obnavljali staro šolsko hišo ; in dne" 9. listopada istega leta se je začela Šola že v obnovljeni učilnici na cerkvenem trgu nasproti velikim vratom mestnožupne cerkve. Leta 1821. so hišo glavne *) O letu 1848.—1849. oziroma tedanjih dogodkih v Celju, kakor o narodni straži, o volitvah v frankfurtski parlament, pa v začasni deželni in za dunajski državni zbor, o „slobodi" i. d. pripoveduje Ig. Orožen v svoji „Celjski kroniki" str. 203 isl. Celje in okolica. 597 šole pozidali večjo ter jo podaljšali tje do mestnega obzidja. Jeseni 1. 1827. se je začel v tej glavni šoli še Četrti razred in to prvi tečaj, drugo jesen pa drugi tečaj Četrtega razreda; a četrtega razreda drugi tečaj je dovolila dvorna komisija nauka šele z dopisom dne 20. listopada 1. 1830. Tedaj pa je bil s prizadevanjem ravnatelja in kateheta Sim. Rudmaša od glavne šole odločen dekliški oddelek ter je bila osnovana posebna dekliška šola z dvema razredoma. Prvi učitelj dekliške šole je bil Rupert Kapun. Na tej c. kr. glavni šoli je bila 1. 1848. ustanovljena tudi učiteljska pripravnica z jednoletnim tečajem, v kateri so poučevali učitelji iste glavne šole. In leta 1850. je bila utemeljena še c. kr. mala realka, v kateri sta poučevala dva učitelja in jeden pomožni učitelj v dveh razredih. Naslov temu uČiliŠČu se je tedaj glasil službeno: „K. k. Unterreal- und Haupt-schule und Lehrerbildungsanstalt." Ravnatelj je bil tedaj Janez Vošnjak, dr. teologije, duhovni sovetnik, nemški propovednik, zajedno učitelj na pripravnici; katehet pa Anton Vrečko, mestni kapelan, in učitelja na realki: Anton Weisser in Josip Zangger. Razven teh učnih zavodov je bila še šola po-navljalnica za rokodelske učence in od 1.1828. slovenska nedeljska šola za mladeniče in dekleta. ]) Do 1. r 868. in 1869. so veljale stare šolske postave, takozvana „Politische Schulverfassung" tudi za Štajersko. V teh letih in 1. 1870. so prišle v Štajerski in v Avstriji sploh nove državne in deželne šolske postave. Na podlagi teh se je začelo novo šolsko življenje, na jedni strani na korist narodnemu in duševnemu razvijanju štajerskih Slovencev, na drugi strani so pa hoteli vladni šolniki na podlagi teh postav in s pomočjo šol prav v obilni meri razširjati nemščino.2) V tej novi šolski dobi so pa bile v Celju odpravljene: c. kr. mala realka in učiteljska pripravnica, pa ponavljalna in nedeljska šola; a bila je ustanovljena nova meščanska šola za dečke s tremirazredi, „Landes-Biirgerschule", prejšnja glavna šola pa je postala tedaj „Volks-schule" ter je razširjena sedaj deška ljudska šola na pet razredov in d e k 1 i š k a tudi na pet. Za meščansko šolo plačuje upravne troške dežela, obe ljudski šoli pa vzdržuje mesto. Občina mestna je 1. 1872. kupila od grofa Thurna hišo poleg Savinje, takozvano „ grofij o" 3), katero je *) Orožen, C. Kron., Lapajne 244, Dioc. Schemat., Slomšek IV. 39. 2) Iv. Lapajne: Zgodov. štajerskih Slovencev 242. 3) V tej „grofiji" se je vršilo v posebni za to pripravljeni dvorani 1. 1850. in 1851. pet porotnih sodeb, kakoršne so bile v Avstriji najpreje uvedene v Celju (Orožen, C. Kr.). 59§ Andrej Fekonja: Celje in okolica. dala v njenem severnem delu popraviti in pre-narediti, ter so sedaj nameščene v onih prostorih te-le tri celjske šole: meščanska, mestno-deška in dekliška. Ravnatelj meščanske šole je Eulogius Dirmhirn, roj. v avstr. Scheerdingu. Ker se je torej nekdanja cesarska glavna šola prekrstila v nemško mestno šolo, za katero je celjska mestna občina kot njena vzdrže-valka si pridržala tudi slobodo pri imenovanju učiteljev, določevanju učnega jezika itd., zato je morala pa slovenščina, katera je imela preje v šolski sobi vendar še vsaj pohleven kotiček, sedaj popolnoma se posloviti od te učilnice, ter slovenska deca ni več slišala od učiteljev svojega materinega glasa. No, vrli celjski Slovenci v okolici so si pomogli. Po vsakovrstnih zaprekah in ovirah od raznih stranij so si osnovali in ustanovili 1. 1875. svojo lastno učilnico s precejšnjimi žrtvami. Prvo leto so pošiljali svoje otroke v zasebne hiše; a naslednje leto, 1. 1876., so kupili za 14.500 gld. Tappeinerjevo hišo blizu železnice v novi ulici, priredili jo za šolske sobe ter v njej početkom vinotoka istega leta 1876. otvorili trirazredno ljudsko šolo celjske okolice. Prvi nadučitelj v njej je bil Jakop Lopan (še sedaj), pa Seb. Kregar, učitelj, in J. Lever, poduČitelj. Sedaj je ta šola štirirazredna. No, veliko število učencev in učenk slovenskih je zahtevalo, da se šola celjske okolice ali razširi na štiri razrede, ali pa se ustanovi še posebna dekliška Šola. Taka je bila tudi dovoljena z dopisom deželnega šolskega sveta v Gradcu dne" 24. prosinca 1. 1 878., in to pod vodstvom šolskih sester iz Maribora. Sobe so začasno najeli v hiši občine celjske okolice na Grabnu št. 172, ter se je že dne 16. kimovca istega leta 1878. začela dvorazredna dekliška šola šolskih sester. Predstojnica je tedaj bila s. Nepomucena Ziggal, učiteljici pa s. Antonija BeraniČ in s. Angelina Križanič. V letu 1880. do 1881. je bila, mnogo po trudu mestnega ka-pelana Jožefa Žičkarja, postavljena nova hiša šolskih sester, h kateri je bil poklonil lavan-tinski knezoškof J. M. Stepischnegg 14.000 gld., in okoli 2000 gld. se je nabralo drugih darov. Sedaj je ta zasebna šola, s pravom javnosti, petrazredna. Razven teh učilišč je v Celju tudi c. kr. državna gimnazija. Latinske šole je bil Celjanom dovolil cesar Franc I. z dopisom štajerske vlade dne 10. kimovca 1. 1808. Prva latinska šola se je začela meseca listopada istega leta. Dobili so zatem vsako leto jedno šolo več, tako, da se je začela jeseni leta 181 2. peta šola latinska; vendar šesta šola se je na tukajšnjem gimnaziju začela šele jeseni 1. 181 g. Tako je imela celjska gimnazija šest latinskih šol ali šest razredov po- največ z latinskim učnim jezikom, in to celih trideset let. Meseca vinotoka 1. 1849. pa se je začel v Celju tudi sedmi razred, in 15. kimovca leta 1851., početkom novega šolskega leta, še osmi razred. Da postoji v Celju c. kr. velika gimnazija, o tem imajo posebnih zaslug zlasti trije možje Slovenci. Janez Pavel Ješenak (roj. v Slovenskem Gradcu), ravnatelj lavantske konzistorijalne kan-celarije, delal je na to, da so bile celjske latinske šole v obče utemeljene, kakor se v nekem životopisu imenuje: „a Francisco Imperatore Austriae An. 1808 noviter fundati Caes. Regii Gymnasii Celejensis Promotor." Nikolaj Ignacij Lipič (roj. v Ljubljani), kriminalni sodnik, je potoval po deželi in nesebično v kratkem nabral nad 150.000 gold. ter tako gmotno omogočil prvotno podlago temu zavodu. Anton Martin Slomšek (roj. na Ponikvi), lavantski knezoškof, pa je ministru nauka dokazal potrebo višjega gimnazija v Celju in je Še tudi podaril 1000 gld. srebra za šolske priprave. „Tudi Celjani so očitali, da spoznajo korist vikših šol v Celju, ter so obljubili novo hišo za te šole pozidati, zraven. pa še 1000 gld. srebra za znotranje potrebe dati." J) Gimnazijalno hišo v Celju so bili začeli staviti po dovoljenju c. kr. dvorne kancelarije od 22. svečana 1. 1811., ter jo naslednje leto 181 2. zgotovili. Za zgradbo te hiše so zlagali potrebne denarje Celjani in ostali prebivalci celjskega okrožja. Leta 1820. so gimnazijalno hišo povečali ter jo pozidali gori do kapelanije, od katere so prevzeli vrt za stavišČe. Leta [851. naposled je mestna občina o svojem trošku to poslopje povišala v nadstropje in še nekaj pri-zidala. Zato so upotrebili tudi kamenje savinjskih mestnih vrat, katera je bil postavil cesar Friderik III. (IV.), a so jih sedaj podrli. Na to še spominja kamen, vzidan na novi gimnazijalni hiši, s cesarskim orlom, med katerim so črke: F. I. A. E. L O. V. (Fridericus Imperator. Austria Erit in Orbe Vitima) in spodaj letnica 1466. Prvi učitelj latinske šole v Celju je bil Joanes Anger, ki je prišel iz Linca sem in je tu umrl 65 let star dne 24. kimovca 1. 181 3. Prvi prefekt celjske gimnazije pa je bil Tomas Rudolf Hirsch, duhovnik minoritskega reda, ki je umrl v Celju 74 let star dne 15. malega srpana leta 1829. Za njim so bili: P. Hartnid Dorfman, duhovnik benediktinec (roj. v Briksenu), prefekt do 1. 1850; P. Theodor Gassner, duhovnik benediktinec, prov. ravnatelj 1. 1850.; P. Ehrenbert Fettinger, ') Ig. Orožen, Dek. Drachenburg 529; Siidst. Post 1894. 90; Cel. Kronika str. 216. s Andrej Fekonja: Celje in okolica. 599 duhovnik benediktinec (rojen v avstr. Ebers-dorfu), ravnatelj (dol. i855.prov.) do 1. i86o(r). Nadalje Jožef Premru (roj. na Vrhpolju pri Vipavi) , ravnatelj leta 1862.— 1874.; dr. Franz Z. Svoboda (rodom Ceh?), c. kr. ravnatelj; in sedaj Peter Končnik, c. kr. šolski svetnik, ravnatelj. Oblastva in uradi. V Celju je c. kr. okrožno sodišče kot prva instancija za Mariborski okrog in to od 1. mal. srp. 1. 1850. L. 1850. so odpravili pri nas grajšČinske gosposke ter ustanovili okrajna glavarstva in sodišča. Tedaj je bila tudi v Celju uvedena nova uprava in so bila utemeljena nova oblastva. Dne 31. prosinca 1. 1850. sta jenjala celjski okrožni urad in okrajna gosposka celjskega magistrata.1) — Celjski krog je do tedaj segal gori do Vuzenice, Ribnice, Frajhama in Majšberga. Pod okrajno gosposko celjskega magistrata so pa spadale okolice- Celje, Lava, Ložnica, Medlog, Ostrožno, Lokrovec, Dobrova, Gor. Hudinja, Spod. Hudinja, Gaberje, Cret, Bu-kovžlak, Kresnike, Teharje, Slance, Lipa, Pe-čevje, Vrhi, Ovsenica, Zvoden, Zavodna, Grad, Pristava, PeČevnik, Košnica, Lisce, Miklavški hrib, Polule in Breg. Na mesto okrožnega urada in magistrata celjskega sta torej nastopila: novo okrajno glavarstvo celjsko in celjska mestnažupanija. Celjsko c. kr. okrajno glavarstvo obsega šest sodiških okrajev: Celjski, Konjiški, Smarijski, Laški, Vranski in Gornjegrajski; to je ves jugozapadni del štajerske dežele, na ozemlju 200.077-575 hektarov (33-8 Pj milj") v 83 občinah, izvzemši celjsko m e s t o , ki je samoupravno in meri 166-473 hektarov (289 oralov 828 [J0). Sodiški okraj celjski obsega 42.472-098 hektarov (bi.7-4 Q milj) in 21 občin, ki so: Celje (mesto) pa celjska okolica, PetrovČe, Žalec, Griže, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Savinjski dolini, Gotovlje, Velika Pirešica, Sv. Martin v Rožni dolini, Doberna, Nova cerkev, Frankolovo, Višnja ves, Vojnik, Škofija ves, Teharje, Sv. Lovrenc pod Prežinom, Sveti Jurij ob Južni železnici, Sv. Primož, Svetina in Kostrivnica. Župnije v celjskem okraju so: Celje, Žalec, Griže, Sv. Pavel, Sv. Peter, Gotovlje, Galicija, Gornja Ponikva, Sv. Jošt, Doberna, Sv. Martin, Nova cerkev, Frankolovo, Vojnik, Teharje in Sv. Jurij cele, deloma še Kalobje celjskega, Sv. Rupert laškega, Sv. Ilj šoštanjskega, Crešnica in Dramlje konjiškega in Sv. Vid šmarijskega okraja. *) Okrožni poglavarji celjski so znani od leta 1750.; organizovani magistrat pa se je bil začel 1. listopada 1. 1815. V cerkvenem obziru spadajo Celjani z okolico vred pod mestno župnijo Svetega Danijela, katera je bila 1. 1850. razdeljena v dve občini ali županiji: Celje in Breg. Celjska županija obsega mesto in predmestja: graško, ljubljansko in vodno; k županiji na Bregu, ali sedaj Celjska okolica imenovani, pa spadajo kraji: Gaberje, Spodnja Hudinja, Gornja Hudinja, Dobrova, Lokrovec, Ostrožno, Medlog, Babno, Ložnica, Lava, Breg, Miklavški hrib, Lisce, Košnica, Polule, Pečevnik, Pristava, Za-gradom in Sovodno. — Vsak mestni župnik je zajedno infuliran opat (od leta 1761. sem) in dekan celjske dekani je, pod katero dohajajo sedaj župnije : Sv. Danijela v Celju, Sv. Nikolaja v Žalcu, Sv. Jurija v Gotovljah, Sv. Martina na Teharjih, Sv. Pankracija v Grižah, Svetega Petra pri Savinji, Sv. Jakopa v Galiciji in Sv. Marjete pri Polzeli. Za šolstvo je v Celju mestni šolski svet in okrajni šolski svet. Pod mestnim šolskim svetom sta obe ljudski šoli: deška petrazredna in dekliška petrazredna, o katerih je bil preje govor. V celjskem šolskem okraju pa so ljudske šole te-le: Že omenjena Šola Celjske okolice štirirazredna in šola šolskih sester petrazredna; nadalje pri Sv. Juriju ob Južni železnici deška in dekliška, v Vojniku, v Žalcu in pri Sv. Pavlu pri Preb. vse štiriraz-redne; na Dobrni, pri Novi cerkvi, na Teharjih in v Petrovčah trorazredne; v Grižah, pri Svetem Petru v Savinjski dolini, v Galiciji, na Frankolovem, v Dramljah in pri Sv. Lovrencu pod Prežinom dvorazredne; v Libojah, pri Svetem Martinu v Rožni dolini, na Gornji Ponikvi, na Blagovni, na Kalobju in v Svetini jednorazredna; pri Sv. Joštu na Kozjaku ne-ustroj., in v Storeh dvorazredna privatna.1) Ostali uradi so v Celju: C. kr. okrajni rudarski urad, pa vsi drugi potrebni in v mestih navadni uradi, namreč: c. kr. davkarija, pošta, telegrafska postaja, okrajni zastop, orožniška in finančna straža, sodomerski urad. Nadalje imajo tu sedišča: okrajni zdravnik, okrajni inženir, finančni nadzornik in okrajni živinozdravnik. Zdravnikov je navadno po pet, padarja dva; advokatov po pet (pa tudi že več) in c. kr. notarja dva. Vojaška posadka obstoji sedaj od oddelka c. in kr. pehotnega polka štev. 87; razven tega je brambovski strelski bataljon št. 20. Dobrodelni zavodi so: Gizelina bolnica s postrežbo sester milo-srČnic (od 1. 1876.), ubožnica za onemogle meščane, vojaška bolnica, dve lekarni, društvo v *) J. A. Janisch s. v. Cilli, Personalstand , Schema-tismus. 6oo J. Š.: Plastika v pesništvu. podporo ubožcev, hranilnica mestne občine celjske, južno-štajerska hranilnica in posojilnica. Društva se nahajajo v Celju vsakovrstna in v obilnem številu; vendar nijedno ne kaže posebnega življenja. Za Slovence sta „Čitalnica", jedna izmed prvih (1. 1862), ki so bile pri nas ustanovljene, in pa „Celjski Sokol". V vseh drugih društvih prevladuje nemški duh; taka so na primer Casino, pevsko društvo, telovadno društvo, prostovoljna požarna bramba, c. kr. kmetijska podružnica, napredno društvo itd. Ptujci, ki prihajajo po letu v Savinjske kopeli, zabavajo se rajši po krasni okolici, nego li v tesnih prostorih raznih društev, po zimi pa jih je premalo za živo društveno življenje.1) V malem gledališču predstavljajo se včasih po zimi nemške gledališke igre; in tudi slovenska čitalnica priredi kako pozimsko zabavo. Najnovejše je „Obče-slovensko obrtno društvo v Celju". Iva besedno plastiko še natančneje razložimo in jasneje določimo, oglejmo si nekatere vrste besed in sicer samostavnik, pridevnik in glagol, ker so te s plastičnega ozira najvažnejše. ]) Pri samostavniku se ne bomo dolgo mudili. Povemo le toliko, da samostavnik je večinoma nekaka za sebe ograjena celota, kakor se izraža Gottschall, torej omejuje prostost domišljije, ter ni ugoden v plastičnem oziru. Največ plastike imajo še oni samostavniki, kateri izražajo neko delavnost, n. pr.: Bil Nala knez je slavnoznan Virazin sin imenovan . . . Duhovnih mož je bil prijatelj, In svetih pisem poznavatelj, Dišav darilnih zažigatelj.2) Ali pa: Ples vidiš v njem temotnega oblaka. (Jos. Cimperman.) Nekaj več nam je povedati o pridevniku. Glede na pridevnik je sploh važno, kakšen pridevnik pridružimo samostavniku, ker ta mora 1) Primeri o tem Gottschall, Poetik I. 198. — Tudi Aristotel, poetika c. 20. 2) Po Riickertu, „Nal und Damajanti" str. 5. Zadnji verz ima Riickert „Weihduftopferverbrenner". Trgovino in promet v Celju najbolje pospešuje železnica, in to južna železnica, katero so tukaj bili začeli delati dne 21. prosinca 1. 1845. Dne 27. malega travna leta 1846. se je pripeljal v Celje prvikrat parovoz iz Maribora in dne 2. rožnika istega leta se je začela vožnja po železnici od Gradca do Celja. Dne 3. prosinca 1. 1849. pa so vozili prvikrat s parovozom od Celja do Laškega, dne 30. malega srpana i. 1. do Zidanega mosta in 18. vel. srpana istega leta do Ljubljane; redna vožnja od Celja do Ljubljane pa se je začela dne 16. kim. 1. 1849. z veliko slovesnostjo. — Stranska proga iz Celja v Šaleško dolino do Velenja je bila dodelana leta 1891. ter se je začela vožnja tukaj dne 26. grudna istega leta. Po telegrafu občuje Celje poČenši dne 14. grudna 1. 1847. na BeČ (Dunaj), in na Ljubljano od 31. prosinca 1. 18 49.n) (Dalje.) podajati določene predstave, da označi lastnosti ali položaj dotičnega predmeta. Tako imamo celo določene predstave, ako rečemo: viharna noČ, valovito morje, zelen gaj itd. Se večji utisek napravijo taki pridevniki, kateri izražajo ob jednem neko slično podobo, n. pr. lenivi .oblaki, gluha noč, molčeča cvetka i. dr. V teh se nekako poleg izraža tudi misel pesnikova ali opazovalčeva o znaku stvari same. Posebnega pomena so taki pridevniki tedaj, ako se pesnik ne more ogniti abstraktnim besedam. V tem slučaju zveze z besedo pridevnik, ter abstraktni izraz, rekel bi, odene s čutno podobo, n. pr.: plamteča strast, mrzla beseda i. dr. Omenimo tudi lahko še sestave pridevnikov, katere dostikrat nazornost zelo pospešujejo in povečajo, n. pr.: mokrocvetoče rož'ce poezije. (Prešeren.) Tukaj slika pojasnjuje sliko. Take in jednake sestave kratko in živo označujejo svoj predmet in imajo dosti plastične vrednosti. Kar se slednjič glagola tiče, velja o njem vse to, kar smo rekli o pridevniku, še v višji meri, ker je moči z glagolom izražati tudi dejanje. Posebej nam zatorej ni treba še tega razpravljati. Le to bi opomnili, da se tudi pri l) .c?ov. Gospodar 1878. 14. x) Orožen, C. Kron. Plastika v pesništvu. (Spisal J. S.) (Konec.) Celje in okolica. (Povestne in mestopisne črtice. — Poleg „ Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja.) (Dalje.) Cerkvene zgodbe celjske. Med tem je sveta Kristusova vera tudi zgodaj prišla v Celjsko stran . . . Dalje so akvilejski učeniki na južni po-dravski strani zopet popolnoma utrdili sveto vero. Čez vse cerkve med Dravo in Savo aH v Savinjski dolini je bil postavljen lasten arhidiakon ali nadmašnik. Tudi celjske cerkve so bile iz nova pozidane. Ustanovljen miniški samostan; Saneški gospodje so k tej napravi pripomogli. Med tem je še krivovera motila um in srce mnogim Celjanom. P. Hicinger. V ideli smo v prvem oddelku tega spisa, kako je bila vera Kristusova razširjena v celjskem okraju že za rimske dobe, ter je slavna Claudia Celeia bila sedišče škofovsko; a kako da je zatem o selitvi narodov luč sv. evangelija ugasnila tudi v našem kraju. Ko so bili novi naselniki, pravi naši pra-dedi Slovenci, pokrščeni, škofja stolica ni bila več postavljena v Celju. Vendar pa je bil ta kraj od XII. do blizu XIX. stoletja znamenit v cerkvenem obziru kot središče takoimenova-nega Savinjskega arhidijakonata, posebnega dela v cerkveni pokrajini akvilejski med Savo in Dravo, ter je tako ^bilo Celje skoro do našega veka za slovenski Stajer nekako središče tudi cerkvenemu življenju. Tudi svetovnjaki, mogočni celjski grofi, o katerih smo obširneje govorili, storili so res mnogo in veliko za katoliško vero in cerkev z mnogimi in znatnimi pobožnimi ustanovami. Nadalje pa je tudi ob takozvani reformaciji v XVI. stoletju novi nauk Lutrov imel precejšno ulogo prav v celjski strani, kjer še nahajamo nekaj ostankov pro-testantstva: sorodnega mu jozefinstva. O vsem tem bomo torej govorili v naslednjem delu. Pokrstitev. Novim Slovencem, izza VI. in VII. stoletja tu bivajočim, oznanjevali so sveti evangelij od raznih stranij in na različen način. V južnem delu so namreč učili krščansko vero' posebno patrijarhi iz Akvileje po italskih duhovnikih; po severnih straneh so jo širili zlasti škofje iz Solnograda po nemških mašnikih; in na vshodu sta jo najbolj utrdila grško-slovenska svečenika sv. Ciril in Metod došla iz Carigrada.l) *) Nekaj krščanskega življa pa se je bilo ohranilo pač še iz prejšnje rimske dobe, osobito v južni strani Nimamo sicer določnih poročil, kdaj in kako da so višji škofi ali patrijarhi akvilejski delovali za razširjavo vere Kristusove med novo-došlimi Slovenci. Da so pa res delovali, sklepamo že iz tega, da je po svedoČbi povestnice izza VI. stoletja sem ne samo Istra, temveč tudi ves stari Norik in vsaj jugozapadni del Pano-nije spadal pod akvilejsko cerkev, katera svoje naloge gotovo ni zanemarjala, torej je dosledno povsodi v svoji škofiji zopet oznanjevala sveti evangelij po svojih duhovnikih. Vsaj v Lurni ali stari Tiburniji se naznanja, da je patrijarh Janez ali Kalikst v dneh papeža Zaharije in fran-kovskega kralja Pipina, t. j. okoli 1. 750. posvetil kapelo sv. Petra.1) Posebej pa si je pridobil patrijarh akvilejski sv. Pavlin II. mnogo zaslug za razširjanje krščanstva med poganskimi Slovenci — pozvavŠi frankovskega kralja Karola Velikega ok. 1. 774.; naj si z Longobardi vred podvrže tudi Slovence, da jih bode tako moči iz-preobrniti h krščanski veri. O misijah solnograških škofov in nadškofov med Slovenci v Karantaniji in Panoniji nam precej obširno poroča Anonvmus Salis-burgensis v spisu „De conversione Caranta-norum" iz 1. 871.—873. Po tem bi bil baje že utemeljitelj stolice v Solnogradu, sv. Rupert, začel izpreobračati Slovence ter bi bil (poleg neke stare celjske kronike) prišel ok. leta 698. celo do Celja in tu pozidal cerkvico škofu in muČeniku sv. Maksimilijanu na čast, — kar pa vendar ni trdno, niti verjetno.2) Marveč Nemci so seznanili Slovence s krščanstvom zatem, ko so jih bili podvrgli svoji oblasti v sredi VIII. stoletja, kakor smo že slišali. Posebno so se trudili korotansko-slovenski vojvode Karast in zlasti Hetumar pa Valkun, da so se njihovi podlož-niki pokristijanili. Zato je tudi solnograški škof sv. Virgilij dal korotanskim Slovencem posebnega škofa Modesta, kateri je stoloval bržčas v Gospi-Sveti blizu Celovca, ter je še poleg njega in za njim pošiljal v Karantanijo več misijonarjev mašnikov in drugih duhovnikov, od leta 753. do 782. Meja škofij. —¦ Virgilijev naslednik, škof Arno, od 1. 784. nadškof — prvi solnograški — obhodil je baje po želji papeža Leona III. in cesarja Karola Vel. ok. leta 798. vso slovensko slovenske zemlje, kjer so se bile obdržale še prvotne škofije poimenoma v Istri. *) P. Hicinger, Zlati vek 16. 2) Vid. „Kres« 1883, 55 si. Dr. Anton Medved: Rim, središče lepih umetnostij. 63 1 deželo ter je nastavil v Gospi-Sveti Teodorika podškofa za Karantanijo in Panonijo, torej tudi v krajih, kateri so spadali pod akvilejski patri-jarhat. Zaradi tega pa je nastal prepir med Akvi-lejo in Solnogradom o duhovni jurisdikciji ali sodni oblasti v istih pokrajinah. Patrijarh Ursus se je pozival na starodavna prava, rekoč, da ima Akvileja pravico do Karantanije že od Časov sem, predno so Longobardi zavzeli Italijo (568), nadškof Arno pa se je opiral na odločbe papežev Zaharije, Štefana III. in Pavla I. (1 741. do 767.), kateri so Karantanijo prisojali Solno-gradu. Stvar je razsodil cesar Karol Veliki na državnem zboru v Aachenu dne 14. rožnika 1. 811. tako-le: Drava bodi v bodoče meja med obema metropolijama; južne pokrajine naj oskrb-ljuje Akvileja, severne pa Solnograd; sicer naj cerkvi ob obeh bregovih reke v miru ohranita svoja posestva.1) Tako je ostalo Celje in vsa okolica pod Akvilejo tje v sredino XVIII. stoletja. Akvilejski patrijarhat. Škofija akvilejske cerkve se je v srednjih časih daleč razširjala, od Livence in Taljamenta v Benečiji do Kolpe in Sotle ob Hrvaški, od Jadranskega morja in Snežnika do Drave, skoz Furlanijo, Kranjsko, Koroško, Štajersko. Akvilejski patrijarhi so razven cerkvenih opravil v svoji in v podružnih škofijah od leta 1077. na dalje tudi deželsko oblast imeli nad Furlanijo, Istro in Krajino; mnogokrat so jih zadela papeževa in cesarjeva poslanstva.2) Akvilejski patrijarhi pa niso mogli oskrbovati izročene Cede; zatorej so jim bili v pomoč pod-družni škofi, in te so nekaj pošiljali v posameznih poročilih, nekaj so jih odločevali v svoje vesoljne namestnike. Vendar stanovitnega podškofa v kakem posebnem delu akvilejskega patrijarhata ni bilo nikjer postavljenega, kakor so -solnograški nadškofje imeli najpreje svojega podškofa pri Gospi-Sveti, pozneje pa so ustano- *) Letop. Mat. Slov. 1884, 135. a) P. Hicinger: Zlati Vek $b si. X. Leonardo da Vinci. ažena rojstvena tla velikih mož; saj oni oslavljajo svojo domovino in svoj čas v zlati knjigi svetovne zgodovine in jo okrašajo z ble- vili škofe na Krki, v Lavanti in v Sekovem. Samo patrijarh Bertold je 1. 1238. pri papežu Grego-riju IX. besedo na to obračal, naj bi se pičenska škofija v Istri prenesla ali pa nova škofija ustanovila v Gornjemgradu v gornji Savinjski dolini; papež je tudi v to privolil, in poročila dal do pi-Čenskega škofa Popona, vendar je ta reč zaostala iz neznanih vzrokov. Pozneje 1. 1438. do 1456. je pičenski škof Martin v Ljubljani pri sv. Nikolaju stal kot namestnik izvoljenega akvilejskega patrijarha Lavrencija, preje lavantskega škofa, katerega vendar papež Evgenij IV. ni hotel potrditi. Razven cerkvenih opravil, katera so vršili poddružni škofi akvilejskega patrijarha le, po samem in o posebnih časih, treba je bilo vedno paziti in gledati na posamezne cerkve in njihove pastirje. Iz prva so tako skrb patrijarhu prevzemali arhidijakoni ali veliki dijakoni, ki so bili ustanovljeni pri stolni cerkvi. Prvi akvilejski arhidijakon se po imenu nahaja Sigi-frid leta 813.; dalje se bere leta 1100. Ulrik ko-rarski predstojnik in arhidijakon; 1. 1135. je v ustanovnem pismu zatiškega samostana za patrijarha Peregrina podpisan tisti ali drugi Ulrik arhidijakon akvilejske cerkve; in še drugi ali tretji Ulrik se nahaja 1. 1 176. Dalje se berejo: 1.1191. arhidijakon Peregrin, 1. 1208. Henrik, 1. 1283. Joanez, in 1.1 295. Gilo, in še 1.1 350. arhidijakon Nikolaj. Zavoljo obilnih opravil duhovnega sodstva pa so patrijarhi začeli si jemati vesoljne vikarje ali namestnike; tak je bil 1. 1307. Albert opat sekstanskega samostana, 1. 134.2. Nikolaj zaderski nadškof, leta 1402. Konrad skaderski, 1. 1417. Bartolomej placenski, in 1. 1468. Antoni) konkordijski škof. Še dalje se je pokazala potreba, da so bili tudi po deželi arhidijakoni postavljeni za posebne krajine. Leta 1122. je patrijarh Gerard Čividalskemu korarstvu dal arhidijakonove pravice za cerkve po Furlaniji; 1. 1169.se nahaja prvi arhidijakon "VValter za Koroško; 1. 1173. prvi za Savinjsko dolino ali spodnji Štajer, namreč Bertold; in 1. 1238.se prvi imenuje Henrik kot arhidijakon za Kranjsko. (Dalje.) stečim sijajem. Vse drugo mine, utihne, za-mrje ... le njihova dela žive in dade dotičnemu kraju in Času slaven in neminljiv spomin. Tak kraj — zakaj-li ne bi tega opetovano priznali? — je rajsko lepi kos laške zemlje od Rim, središče lepih umetnostij. (Spisal dr. Anton Medved.) (Dalje.) Celje in okolica. (Povestne in mestopisne črtice. — Poleg „Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja.) (Dalje.) Savinjski arhidijakonat. 1 rvi glas o Savinjskem arhidijakonata je v neki zajcklošterski listini jz 1. 1173. Tega leta je namreč akvilejski patrijarh Ulrik II. imel pri sv. Kancijanu na Rečici kapitulski zbor, v katerem se je dognala zamena nekih posestev med Žičkim samostanom in Konjiško župnijo, pa je v istem pismu med ostalimi svedoki podpisan: „Pertoldus archidiaconus Seunie."1) „Archidiaconatus Sauniae" — Savinjski arhi-diakonat — imenoval se je ta okraj po reki Savinji, ponemčeni Sann, v starih listinah „So-vunia, Souna, Sowna, Seuna"; Savinjska dolina pa „Sounital, Sounium, Seuen-, Sewner-, Saan-thal — Sannthal". Pozneje se navadno imenuje „Archidiaconatns vallis Savinae et campi Dravi" — Arhidijakonat Savinjske doline in Dravskega polja; v poslednji Čas pa se je zval tudi „Archi-diaconatus Cilliensis" — Celjski arhidijakonat, ker je od leta 171 5. vsakokratni celjski mestni župnik bil zajedno tudi arhidijakon Preje arhi-dijakonstvo ni bilo vezano na določeno mesto, nego so arhidijakoni bivali kot župniki na raznih župnijah, n. pr. na Laškem, v Konjicah, v Bra-slovčah, v Žalcu, v Vitanju, pri Novi cerkvi, v Vuzenici, v Hočah in dr. Obseg. — Pod Savinjski arhidijakonat so spadale vse župnije v sedanji južni Štajerski med Savo in Dravo, razven slovenjegraškega okraja, ki je dohajal koroškemu, in še v kranjski, sedanji radeški okraj, ki je takrat cerkveno spadal k Laškemu. Tak obseg je bil poČetkom XIV. veka, kakor zvedamo iz popisa papeških davkov (col-lectae papales) leta 1323., kjer se omenjajo v „Archidiaconatu Seunie" ti-le samostani, župnije in cerkve: Zajcklošter, Jurjiklošter, Stu-denice, Polzela, Gornjigrad; Hoče, Laško, Konjice, Skale, Pilštanj, BraslovČe, Slivnica, Nova cerkev, Rogatec, Sv. Rupert pri Savi, Svibno, Ponikva; Goto vije, Sv. Lovrenc na mostu (r), Polskava, Salek. — Izločene so bile iz tega arhidijakonata župnije Sv. Nikolaja v Žalcu 1. 1256. in Sv. Lovrenca v Puščavi leta 1257., a „cum iure archidiaconatus", ter je bil Žalec pridejan samostanu v ZatiČini, Puščava pa samostanu v St. Pavlu. Ko je bila 1. 1461. ustanovljena škofija v Ljubljani2), bile so od Savinjskega arhi- 1) Ig. Orožen: Das Archidiakonat Saunien 3 si. 3) Ljubljansko škofijo je ustanovil rimsko - nemški cesar Friderik III. (IV.) v zahvalo, da je bil čudovito rešen iz smrtne nevarnosti v Celju. Ko je namreč Fri- dijakonata odvzete tudi župnije: Gornjigrad pa BraslovČe, Skale in Pilštanj z vsemi vikarijati, kapelanijami in cerkvami, ter pridružene novi ljubljanski škofiji, Svibno pa stolnemu kapitulu tamkaj. Tudi Sv. Rupert pri Savi t. j. Videm in Sv. Martin na Ponikvi sta bila iz arhidijakonata ločena, pa je videmska župnija prišla leta 1 374. h kostanjeviškemu samostanu in ponikviška naposled leta 1493. k zbornemu kapitulu novomeškemu. V XV. in XVI. stoletju nahajamo Savinjski arhidijakonat ali vsaj Savinjsko dolino s koroškim arhidijakonatom v Junski dolini (vallis Junonis) združen pod jednim arhidijakonom. To se je zgodilo morebiti prvikrat 1. 1473-, ko je bil Jakop Sucherer, župnik v Starem trgu pri Slovenjem gradcu, katera župnija se 1.1323. navaja v „ Archidiaconatu Carinthiae", imenovan za arhidijakona Savinjske doline. Vendar so nam do sedaj znani samo trije arhidijakoni, namreč: Valentin Fabri leta 1497.— x503-> ^n~ dreas de Monte maiore leta 1515., in Ursinus de Bertis 1. 1598.—1601., ki so imeli naslov: „Archidiaconus vallis Savinae et vallis Junonis." — Nasprotno se pa tudi dozdeva, da je v dobi od leta 1450. do začetka 17. veka bil Savinjski arhidijakonat začasno razdeljen na dva arhidijakonata, namreč a) Savinjske doline in b) Dravskega polja. Nahajamo namreč v tem času arhi-dijakone Savinjske doline in jednega arhidijakona Dravskega polja (1. 1600.—1605.); in tudi neka listina nadvojvode Karola d. v Gradcu dne g.listopada 1. 1566. govori o „pfafhait in den Erzbriesterambtern im Sanntaal vnd enhalb des AVassers Traa." x) O sredini XVIII. stoletja, za arhidijakona celjskega Jož. M. Bartholotti-ja (L 1732.— 1754.), omenjajo se v celjskem arhidijakonatu (Savinjske doline in Dravskega polja) sledeče župnije in vikarijati: Celje mestna župnija, Gotovlje župnija, Konjice nadžupnija z vikarijatoma Tinje in CreŠnjice, Slivnica pri Mariboru župnija, ^Slovenska Bistrica mestna župnija, Laporje, Creš-njevec, Gornja Polskava, Cirkovci in Sv. Martin derika obsedal celjski vojskovodja Vitovec v mestu 1. 1457., prikazal se mu je baje po noči sv. Nikolaj ter ga opomnil, naj se umakne gori v grad, kar je cesar tudi storil in se tako otel. Ustanovno pismo je izdal cesar Friderik v Gradcu dne 6. grudna 1. 1401., in papež Pij II. je škofijo ljubljansko potrdil z brevom v Piši dne 6. kimovca 1. 1462. l) Das Archidiaconat Saunien 7, 8. 664 Andrej Fekonja: Celje in okolica. na Pohorju župnije, Hoče nadžupnija z vika-rijati Žetale, Hajdina, Lembah in Ruše, Vuze-nica nadžupnija z vikarijatom Ribnica, Sv. Martin pri Slov. Gradcu, nadžupnija z vikarijati Vitanje, Sv. Vid pri Valdeku, Sv. Janez pri Sp. Dravogradu in Sv. Margareta v Kotljah, Sv. Nikolaj pri VViederdriessu župnija, Laško nadžupnija z vikarijatoma Loka in Radeče, Rajhenburg župnija, pa župnija Rogatec, Sv. Križ pri Slatini, Kostrivnica, Majšberg, Sv. Lovrenc na Dravskem polju z vikarijatom Ptujska gora, Sv. Barbara v Halozah in Zavrče.1) Vse te župnije (drugih še tedaj v tem okrožju ni bilo) so torej spadale po tem arhi-dijakonatu posredno pod Akvilejo kot nad-škofijo in patrijarhat. Škofijske premene. Papež Benedikt XIV. je bil iz raznih vzrokov zapovedal že dne 29. listopada 1. 1749., naj se ustanovi v Gorici poseben vikarijat s škofovsko oblastjo za avstrijski del akvilejske patrijarhovine. Na predlog beneških in cesarskih poslancev pa razglasi isti papež 6. malega srp. 1. 175 1., naj za večne čase jenja akvi-lejski patrijarhat, in da naj se po smrti tedanjega patrijarha Daniela Delfina za zmerom izgubi to ime in ta naslov. Namesto patrijar-hata v Akvileji pa naj se ustanovita dve samo-stalni nadškofiji, jedna v Vidmu, in druga v Gorici. Vsled tega je tedaj prišel Savinjski arhidijakonat pod nadškofijo goriško. Prvi goriški nadškof je bil Karol Mihael grof Attems, kateri je takoj vršil kanoniČno vizi-tacijo v svoji okrajini, n. pr. v Celju je bival od 1. vel. travna 1. 175 1. štirinajst dnij.2) No, cesar Jožef II. je hotel škofije v Notranji Avstriji bolje urediti in primerneje zložiti. Razodel je svojo voljo papežu Piju VI. ter je — med drugimi cerkvenimi premem-bami — prestavil nadškofijsko stolico iz Gorice v Ljubljano, kar je tudi papež potrdil dne 8. sušca leta 1787. Ljubljanski nadškof (prvi in zadnji) Mihael baron Brigido je zatem po cesarskem1 ukazu^ vse župnije prejšnje goriške nadškofije v Štajerski, Koroški, Tirolski in Hrvaški oddal škofijam do-tičnih dežel, in to: sekovski (6. listopada 1. 1788.), krški (7. listopada 1. 1788.), lavantski (8. listopada leta 1788.), briksenski (3. sveč 1.1789.) in zagrebški (17. sveč. 1.1789.). Tako je bila tedaj nekdanja akvilejska in pozneje goriška nadškofija povse razkosana.3) Od Savinjskega arhidijakonata je torej dobil vse župnije v celjskem okrožju lavantski, ostale štajerske pa sekovski škof, a Radeče so ostale *) Das Archidiakonat Saunien 7, 8. — 2) Ljubljanski Zvon IV. 540; C. Kr. 157. — 3) Zlati vek 47. ljubljanskemu. In tako je Celje, ki je bilo devetsto in štirideset let pod akvilejskim patri-jarhatom ter sedemintrideset let pod goriško nadškofijo, pripadlo sedaj (leta' 1788.) škofiji lavantski, pri kateri je i dandanašnji. Starodavni arhidijakonat „Saunia" ali savinjske doline in dravskega polja oziroma celjski arhi- Kip sv. Jakopa v hrenoviški župni cerkvi. dijakonat pa je nato, ko so osnovani bili še novi dekanati, naposled tudi razpal. Tedanji savinjski ali celjski arhidijakon Peter Anton Segher pl. Weissenhaus se je sicer 6. vel. srp. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 665 1. 1790. pritožil pri cesarju proti opustu arhi-dijakonstva, a ni nic opravil. Kip sv. Katarine muc. v hrenoviški župni cerkvi. Archidiaconus „oculus et manus episcopi" (oko in roka škofova), imel je po svoji časti in oblasti skrbeti za red v cerkvi. Zato je nadziral duhovnike v svojem okraju in o njih ponašanju naznanjal patrijarhu ali škofu, razglašal in izpolnjeval ukaze višjega pastirja, vršil cerkvene obi-skave in o njih poročal patrijarhu, oziroma Škofu, razpisaval in pobiral razne davke ter je imel vsako leto cerkveni zbor v svojem sedišČu. O zborih, ki so bili za arhidijakonov, stanujoČih v Celju, piše Marian v svoji knjigi „Geschichte der Klerisev" 1. 1784.: „Nadduhovniki v Celju imajo oblast, vsako leto v tednu pred binkoštmi imeti redno cerkven zbor, h kateremu se povabijo in za gotovo pokličejo vsi župniki in bene-ficijati (kapelani izvzeti). Pod njegovim predsedovanjem se zbero vsi navzočni duhovniki v mestnožupni cerkvi (kjer je mrtvaški oder, „castrum doloris", postavljen) ter premenjalno pevajo zadušnice za umrle Člene iz avstrijske vladarske hiše, zatem za celjske grofe, kot oboje preblage ustanovnike in dobrotnike, na kar sledi mrtvaška maša in zahvalnica. Naposled je resnoben latinski nagovor za točno zvrševanje pastirsko-službenih dolžnostij k zborni skupščini; zatem se vrnejo po redu v mestno nadduhovniško župnišČe, kjer se naznanijo novi ordinarijatski ukazi glede dušeskrbja in cerkvenega reda itd. Ostalo, kar se vrši, je povsodi jednako." *) Celjska župnija. Kakor je nekdanja slavna rimska Ce-leja bila pozneje le neznaten kraj, še celo 1. 1496. „oppidum" — trg — nazvan, tako tudi cerkev Kristusova v srednjem veku dolgo ni našla tukaj baš znamenitega mesta. Ako tudi je Celje morebiti od kdaj imelo lastnega duhovnega pastirja, in to že pred 1. 1170., kakor misli Hicinger5*), samostalna pastirska postaja vendar-le ni še bilo. Marveč Celje je po zopetni iz-preobrnitvi poganskih Slovencev spadalo iz početka k župniji žalski, in to menda do konca XII. stoletja. Žalska župnija se je namreč v prvi dobi raztegala od mej mozirske in šo-štanjske župnije pa do meje župnije Svetega Jurija pod Rifnikom, ter je obsegala del Skornskega hriba, dolnjo Paško dolino, Dobric z Goro Oljko in okolico Svetega Andreja, dolino ob levem pobrežju Savinje od iztoka Pake do Celja, zatem še sedanje župnije Galicijo, Celje in Teharje. To je *) Archd. Saunien 9. 2) Domač Koledar 1864, 97. 666 Andrej Fekonja: Celje in okolica. razvidno iz tega, ker je še dandanašnje razven za Žalec še tudi za Pako itd. pa za Teharje patron verskega zaloga gospodšcina zatiska, pod katero patronstvo so mogle priti iste župnije le kot deli stare župnije žalske. Da je pa tudi Celje v cerkvenem obziru iz prva res spadalo pod Žalec, to potrjuje i. položaj celjske župnije med župnijo žalsko in župnijo teharsko, iz nekdanje žalske izločeno, in 2. akvi-lejska listina od 16. malega travna 1. 1319., v kateri trdi patrijarh Paganus, da ni istina, da bi zatiški opat imel pravico nastavljati in od-stavljati duhovnike v celjski župniji; to se pač pravi: zatiški opat se moti, ako misli, da je celjska župnija 1. 1256. bila s svojo višjo župnijo žalsko predana zatiškemu samostanu.1) V Celju je pa bila osnovana samostalna župnija, ako ne že v XII., gotovo pa že v začetku XIII. stoletja. V neki listini benediktinskega samostana gornjegrajskega od 4. sušca 1229. leta, s katero spričuje Hartuid von Ort, da je Ulschalch Prekopski sporočil dve kmetiji pri Sv. Andreju gornjegrajskemu samostanu v zadušbino, imenuje se med pričami »Rubperus plebanus de Cilie". Morala pa je celjska župnija najpozneje leta 1256. biti izločena odsodnje oblasti župnika žalskega, ker bi inaČe pač s svojo višjo župnijo, z Žalcem, zajedno bila tega leta predana samostanu v ZatiČini. Utemeljitelj celjske župnije nam ni znan. Patron ali podelivec župnije celjske je bil okoli leta 1 300. Ulrik II. grof heunburški, mož vojvodice vdove Neže, kateri je pa patronstvo prepustil redovnicam sv. Klare v Judenburgu, kar je papež Bonifacij VII. leta 1301. potrdil. Vendar judenburške klarise podelilnega prava za celjsko župnijo niso infele dolgo, zakaj akvi-lejski patrijarh Paganus trdi v omenjeni listini dne 16. malega travna 13 19., da je župnija ali cerkev Svetega Danijela v Celju njegova „pleno iure"; torej je sedaj patrijarh v Akvileji imel tudi pravico, podeljevati celjsko duhovnijo. L. 1362., dne 2 r. mal. travna, je moral patrijarh Nikolaj v dunajskem miru prepustiti patronstvo nad celjsko faro štajerskemu vojvodi Rudolfu IV. in njegovim naslednikom. Pozneje so isto dobili celjski grofi, vendar ni znano, kdaj — morebiti tedaj, ko so bik pokneženi 1. 1436. A po zamretju celjskih pokneženih grofov leta 1456. je pripala ta pravica zopet deželnemu vladarju, ter je od tedaj patrona^t opatijske in mestne župnije sv. Danijela v Celju cesarski.5*) Ko se je Celje po dobrotljivosti svojih grofov, zlasti Friderika II. in Ulrika II., povzdignilo do dobro utrjenega in znatnega mesta v *) Das Dekanat Cilli 29, 347. 2) Dek. Cilli 29 si. svetni povestnici, tedaj je bila tudi celjska mestna župnija sčasoma vedno imenitnejša. Leta 1576. je goriški duhovnik Hijeronim Kata svetoval nadvojvodi Karolu, da utemelji tri nove škofije v svojih deželah; jedno v Gorici, drugo v Beljaku in tretjo v Celju. V Celju, veli Kata v svojem dopisu, je lepa cerkev in bogata župnija; grad nekdanjih grofov, ki se že podira, popravi se lahko za škofovo stano-vališče, dohodke pa naj škof dobiva od Zajc-kloštra in Pleterskega samostana. Za mestnega župnika Bernharda Maurisitscha pl. Maurisberga je bilo leta 1663. dostojanstvo arhidijakona ali nadduhovnika savinjske doline in dravskega polja prestavljeno v Celje, ter so od tedaj s kratkim prenehajem (1702.—1715-) bili vse do konca istega arhidijakonata (1788.) celjski župniki arhidijakoni. Leta 1761., dne 18. grudna, je papež Kle-ment XIII. opatijo Sv. Petra na Kronski gori (pri Sp. Dravbregu) od višje župnije Sv. Martina pri Slovenjem Gradcu prestavil na prošnjo celjskega župnika in arhidijakona Mart. Jožefa Sumpichlerja v Celje k mestno -župni cerkvi sv. Danijela. To odliko ima še tudi sedaj vsakokratni celjski mestni župnik in dekan; ter so tako od starodavne škofje stolice v Celju še ostali znakovi cerkvenega dostojanstva in oblasti: infula in pastorale. V letih 1785., zatem 1804., pa 1822. do 1832. in zopet od 1848. do 1857. se je sicer mnogo razpravljalo po duhovskih in deželskih kancelarijah o tem, da bi se celjsko in mariborsko okrožje združilo ter bi se lavantska škofijska stolica iz Sv. Andreja prestavila v Celje; kar se pa zopet ni zgodilo, temveč je to sto-lico dobil Maribor z dekretom iz Rima dne 20. vel. travna 1. 1857. in po dejanski preselitvi 1. kimovca 1. 1859. Leta 1787. je bila pri podružni cerkvi Svetega Jožefa poleg Celja ustanovljena posebna kuracija, kateri so bili pridejani kraji: Zavodna, Grad, Pristava, PeČevnik in šest stanov v Rifnem gozdu. K mestni župniji celjski pa je bila tedaj pridružena od galicijske župnije okolica Lopata. No, že leta 1802. je nižja župnija pri Svetem Jožefu zopet nehala ter bila vdružena v Celje in tudi Lopata vrnjena prejšnji župniji.1) Izvzemši to začasno premeno je obsegala opatijsko-mestna župnija sv. Danijela v Celju po vsej priliki od svojega početka, kakor obsega i sedaj: celjsko mesto in pa celjsko okolico, kateri posamezni kraji so bili že omenjeni v prejšnjem oddelku.2) — Ljudij šteje celjska župnija po šematizmu za 1.1895. 10.060 katoličanov. *) Dek. Cilli 31, C. Kronika. 2) Leta 1895., 1 vel. travna, bila je okolica Lopata zopet pridejana k celjski župniji. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 695 Pozneje so se celo pogodili, da pojde An-drejče poljubit tudi očeta. A stvar je bila težavna ; zakaj kolikor ga je mikala atova brada, toliko in še bolj so ga strašile njegove sršeče brke. Slednjič se je vendar udal. (Dalje.) Celjskih grofov zadušbine. V svetovni povestnici tako sloviti celjski grofi so pač tudi vredni, da se jih še posebe spominjamo tudi v cerkveni zgodovini. „Es haben die Grafe 11 Cilly manches ansehn-liches Gestifft angerichtet", rekel je že Valvasor.l) In Ig. Orožen veli o celjskih grofih kot dobrotnikih cerkve: „Grofi celjski so v Celju samem in v daljni okrajini svoje grofovine in na drugih svojih posestvih utemeljili in obdarjevali toliko cerkev, samostanov, beneficijev in drugih pobožnih ustanov, da je bila in je komaj ktera druga vladarska rodbina v Notranji Avstriji, ktera bi v tako kratkem času storila toliko in tako velikanskih stvarij za katoliško cerkev, kakor rodbina celjskih grofov." 2) Zadušbine ali pobožne ustanove, katere so celjski grofi utemeljili v samem Celju, zvedeli bomo sicer pozneje pri opisu celjskih cerkev, samostanov in nadarbin. Vendar zaradi celote naj je že tu kratko navedeno, kar so grofi celjski pozidali cerkva v Celju in po drugih krajih, pa tudi napravili beneficijev in ustanov pri raznih cerkvah in samostanih. V Celju samem je grof Herman utemeljil sedanjo mestno-župno cerkev sv. Danijela; tudi podružnico sv. Nikolaja na hribu, ali vsaj be-neficij pri njej so ustanovili celjski grofi; in Friderik I. je postavil novo kapelo v minoritskem celjskem samostanu. Nadalje so grofi celjski pozidali cerkve, oziroma bogato jih založili: Teharsko podružnico sv. Ane na Vrhih, Žalsko podružnico B. D. Matere božje v Petrovčah, svetega Ruperta podružnico D. Marije v Svetini, nekdanjo podružnico D. Marije v Zagorju pri Pilštajnu, Smarijsko podružnico sv. Barbare, kapelo pri sedanji župni cerkvi Device Marije na Ptujski gori 3), in grof Herman II. je sezidal v Ljubljani kapelo Matere Božje Loretanske v sedanji cerkvi M. D. Oznanjenja. J) Die Ehre d. Herzth. Krain IV. 360. 2) Das Dekanat Cilli 39. 3) Ig". Orožen. Radostno so se poslovili in zadovoljno vrnili domov. Sedaj pa reci kdo, da DobraČka, Pegan in Prstenik pred letom niso bili res na pol pota — seveda k sreči in od sreče. Samostane so ustanovili: Že celjskih grofov predniki, grofi heunburški, v Celju omenjeni mi-noritski samostan baje 1.1241.; zatem grof celjski Herman II. pavlinski samostan v Lepoglavi, grof Friderik II. dominikanski samostan Noviklošter in grof Ulrik II. frančiškanski samostan v En-zersdorfu, kakor smo o vsem tem že preje slišali. — Bogato obdarjevali so nadalje grofi celjski, osobito Herman L, Herman II., Friderik II. in Ulrik II. samostane: minoritski v Celju, benediktinski v Gornjemgradu, pa kartuzijanske v Zajckloštru, v Jurijemklostru, v Pletrijah in v Bistri, katerim so podelili mnogo posestev in drugih dohodkov, odpuščali jim davke, desetine in tlako, pravice njihove varovali in jih branili nasilja domačih podložnikov in ptujih neprija-teljev. Tudi minoritom v Ptuju, pavlinom v Zagrebu in samostanu v Vetrinju so bili celjski grofi dobrotniki.1) Tudi nadarbine t. j. beneficije ali kapela-nije, ki so jih ustanovili celjski grofi, so dokaj številne. Tako v Celju beneficije v kapeli Žalostne Matere božje v župni cerkvi; pri podružnicah sv. Nikolaja, sv. Duha, sv. Maksimi-ljana in sv. Andreja; tudi v gornjem celjskem gradu; zatem beneficije sv. Barbare, sv. Nikolaja, sv. Margarete, sv. Martina, presv. Trojice v mestu; pa razne pobožne ustanove pri mi-noritih celjskih od grofa Hermana I. in grofice Adelhajde. Nadalje beneficije pri M. Svetini, v Solčavi, na Ptujski gori in dr. \ Omenjajo se tudi masne in druge ustanove celjskih grofov pri cerkvah: v Braslovčah, v Gornjemgradu, v Solčavi, v Konjicah, v Poliča-nah, v Krškem gradu, na Vojskem pri Idriji i. dr. Tudi bolnico v Celju so bili ustanovili celjski grofi, in grof Herman je sporočil večno mašo pri njej.2) Celo za naraščaj in vzgojo duhovnikov so skrbeli celjski grofi, podeljujoč jim k ordinaciji potrebni takozvani mizni naslov, ter so jih tudi brez dvojbe podpirali v šolah. Tako nam svedo-Čijo akvilejski ordinacijski protokoli: „Na kva-terno soboto 8. vel. travna 1.1 391. Jan. Sevfridov *) Celjska Kronika 1334 . . . 1455. 2) Ig. Orožen: Dek. Cilli 200 si. Celje in okolica. (Povestne in mestopisne črtice. — Poleg „Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja.) 696 Andrej Fekonja: Celje in okolica. sin iz Celja nam je bil predstavljen po gospe Adelhaidi grofici celjski, vdovi blagega spomina Ulrika grofa celjskega na naslov mize njene. — 1392 dne predzadnjega susca. Janez sin bivšega Nikolaja Pruklerja iz Celja nam je bil predstavljen po svetlih gospodih Hermanu in Guilermu grofih celjskih na naslov mize njune." Istega dne sta bila mašnika posvečena še: „Martin sin Jurijev iz Celja nam predstavljen po gospe Katarini vdovi bivšega svetlega gospoda Hermana grofa na naslov mize njene." „Peter sin Janezov iz Celja nam predstavljen po gospe Katarini bivšega svetlega gospoda Hermana grofa celjskega na naslov mize njene." ') No, kakor je razpala in deloma izginila celjskih grofov velika imovina, tako tudi mnogo njihovih zadušbin dandanašnji ni več; namreč: Cerkev zagorsko so bili župljani svoj čas podrli ter pozidali novo večjo na istem mestu; pri sedanji petrovški cerkvi je menda le še samo prezbiterij od prvotne zgradbe; svetinska cerkev je 1. 1714. pogorela ter je bila pozneje obnovljena z zvonikom vred; in druge cerkve, po grofih celjskih osnovane, bile so pozneje v marsičem predrugaČene. Samostani, ki so jih bili utemeljili ali jih drugače podpirali celjski grofi, zatrti so sedaj vsi ter se rabijo ponajveč v druge namene, kolikor jih ni že razpalo z dotičnimi cerkvami in kapelami vred. Istotako so mnoge beneficije, pa masne in druge ustanove celjskih grofov povse jenjale, več njih pa je bilo pre-narejenih in prenesenih drugam. Posestva, darila in volila grofov celjskih raznim cerkvam, samostanom i. dr., bila so porazprodana največ zasebnikom; imetje cerkveno in samostansko v gotovini ali drugačnih vrednotah je mnogo bilo pridejano verskemu zalogu itd. —¦ Vendar v blagem spominu ostanejo naših sicer posvetnih knezov tudi dobra svojstva njihova. Protestantstvo v celjski strani. „Der meiste Theil fallt dem Evangelium aus Unverstand, al-lein um der Obrigkeit oder an-derer Leute willen zu . . ." A. Lang. Novi, iz Nemčije na Slovensko zatrošeni krivi nauki Martina Luthera, ki so se pri nas v obče bili v XVI. stoletju precej razširili in utrdili zlasti po gradovih in mestih, našli so si pristašev tudi v Celju in okolici, posebno po Savinjski dolini. Celjski luterani. L. 1528., torej dobrih deset let po začetku luterskega krivoverja, imenoval je tedanji av- *) Orožen, Dek. Cilli 40. strijski nadvojvoda, poznejši nemški cesar Ferdinand L, vzajemno s solnograškim nadškofom kardinalom Matejem Langom in ljubljanskim škofom zajedno sekovske škofije upraviteljem Krištofom Rauberjem, posebno komisijo, katera je preiskavala posamezne župnije glede na pravo-verstvo in odpravljala razne druge nerednosti v cerkvi. Ta komisija je zborovala v Celju 27.—30. rožnika istega leta ter tu imela za mestno župnijo celjsko in za sosedne župnije cerkvene pregledave. Iz dotičnih zapisnikov je razvidno, da v Celju že tedaj ni bilo pravega cerkvenega reda med duhovništvom, da je že tedaj posamezne duhovnike in tudi svetovnjake celjske bila okužila luterska vera, in da so nekateri plemenitaši že tedaj imeli v svojih hišah menihe uskoke za predikante. Celjski vikarij Sigmund Grabschopf je namreč tedaj povedal pred komisarji, da mu njegovi duhovniki nečejo biti pokorni. O ka-pelanu Rudbertu Furtmulnarju pravi zapisnik, da je v gradu pred komisarji govoril „vnge-schickht Predig" in bil o mnogih stvareh kažnjen ter mu je bilo zato prepovedano, jedno leto propovedati in izpovedovati. O nekem menihu minoritu se veli, da je očitno govoril zoper Mater Božjo in da je svojo novo kuto popustil pri sodniku Janezu Ratmannsdorferju. Isti sodnik priča o meščanu Joahimu Goldschmidtu, da je meso jel o prepovedanem času in ne hodi rad v cerkev; in o meščanu Mihaelu Schusterju se čita, da je Mater Božjo psoval, ter ga naj mestni sodnik zato zapre in kazni. In še več drugih pritožeb se omenja tu zaradi celjskih župljanov. Na koncu istega zapisnika, in to za Vransko, pa je še zabeležena opazka vikarija celjskega, ki je rekel, da Hans Grimi, Morfsschuester, Se-bastjan Schneider niso birmani; pada so Bern-hardin Encapellius, gornjeceljskega naddvornika kapelan, imeli zbor, a so na kraljev ukaz to opustili; Franz von Lichtenberg in Jorg True-beneckher pa da imata vsak po jednega ubeg-lega meniha." ') ' Ne dolgo zatem nahajamo v Celju slovenskega Lutra", Primoža Trubarja, kateri se po svojih službah sam imenuje: „redno poklican, predstavljen in potrjen kanonik v Ljubljani, župnik v Loki pri Radečah, v Laškem trgu in pri sv. Jerneju v Polji}, kapelan pri sv. Maksimilijanu v Celju, slovenski propoved-nik v Trstu, in po prvem progonu propovednik v Rotenburgu ob Tauberi, župnik v Kemptenu in Urachu, zatem propovednik slavnih deželnih stanov v Kranjski, in v grofiji Goriški v Rubijah, in po drugem progonu župnik v Laufenu, pa naposled v Derendingenu pri Tiibingenu". V l) Ig. Orožen: Das Dekanat Cilli 43 si. 698 Josip Benkovič: Slovenski koledarji in koledarniki. Celju je bil Trubar kapelan t. j. beneficijat pri sv. Maksimilijana cerkvi izvestno 1. 1532. in je 1. 1542. svojo „Caplanei Sand Maximilian vor der Stat Gilli" cenil in to: „Anschlag im Lanndt-puech 26 Pfd. 4 $ 5 dl. Das Stockl am ^placz meine behausung 50 Pfd. dl." Ali je pa Trubar že v Celju „mnogo govoril in deloval proti duševni toposti in vražjim veram, katerim je sicer dobrodušno slovensko ljudstvo —- kakor je on mislil, po krivdi duhovščine — bilo tolikanj udano" J) — ne more se trditi določno, ker nimamo temu gotovih dokazov. Za ženo si je vzel Trubar pač sestro Mihaela Klausa, c. dvornega lekarja, rojaka celjskega. V Loki pa je postal Trubar župnik 1. 1540. in zajedno je bil tudi vikarij na Laškem od 1. 1541. do leta 1542.2) *) Kakor piše prof. M. Valenčak v „Zoria 1877. M3- a) Ig. Orožen: Dek. Gilli 48, 211; Dek. Ttiffer 126, 449 ; Dek. Neukirchen 595. X. Dleivveisova pratika, ki je nekdaj med Slovence zahajala kot krotka svetovalka v domačih rečeh, kot vodnica na gospodarskem in obrtnem polju, postala je v novi dobi od 1. 1870. sem tudi bojevita. Med Slovenci namreč se je začel domači boj, kakoršen je bil tudi že pri drugih avstrijskih narodih, v katerem je bil dr. Bleivveis vedno v prvi vrsti one stranke, ki je zagovarjala stara načela. Vse tedanje Časnikarstvo slovensko se je razcepilo v dva tabora, v kolikor že poprej ni bilo razcepljeno. Ni Čuda, da se je tudi v pratikarstvu začel razkol, saj so „Novice" že 1. 1847. pozdravile „Pratiko" kot svojo „mo-gočno sestrico"! Že 1. 1872. je stopila pratika med Slovence z geslom: Proč hudoba, nejevera, Ki nam srečo, mir razdera! Kot komentar tem besedam starega pratikarja Potočnika je sledil prihodnje leto Bleiweisov „Pogovor pod lipo", v katerem svari med drugim tudi pred onimi, ki „skušajo po vseh kotih s priliznjeno besedo ali z grdim zasejati pogubljivo ljuliko na polje cerkve naše." Sredi tega duševnega preobrata sta umrla Potočnik in Blaznik. Strogo pratikarski del in V drugi polovici XVI. stol. je morala biti nova vera v celjski strani že jako utrjena in daleč razširjena, dakako med grajšČaki in drugo odličnejšo gospodo, a tudi že med navadnimi meščani in nekoliko med tržani. V Celju se namreč omenja neki Andreas Lan g, luterski predikant, pozneje predikant v Celovcu, kateri v svoji knjigi „Von der Seligkeit. Frankfurt. 1576" sam priznaje, da je naše ljudstvo pristopalo k ;;evangeliju" nekaj iz nerazumnosti, nekaj pa zaradi svoje luterske gosposke, posebno pa zavedeno po lažeh, katere so luterani o papežu trosili po svetu. Iz te dobe se tudi pripoveduje, da si je neka plemenita gospa nepravno prisvojila pa-tronstvo celjske mestne župnije ter je tukajšnjega katoliškega župnika ž njegove župnije pregnala; a ko se je ta župnik vrnil na svojo župnijo celjsko, da ga je ona gospa zaplela v pravdo, katero je tudi ona s pomočjo luterskih deželnih stanov dobila.1) (Dalje.) x) Prim. Orožen, Cel. Kronika 127, 128. deloma spise „ Pod lipo" je prevzel poslej Jožef Pokiukar, svak pokojnega Blaznika; poučne, gospodarske spise pa je prirejal še nadalje dr. J. Bleivveis. Doslej je Blaznik vsako leto plačeval Klein-mayru neko vsoto kot odškodnino, da tudi ta ni dajal na svetlo svoje posebne pratike. Po Blazniicovi smrti se ta vsota ni več izplačala. Zato je Kleinmavrovo založništvo jeseni 1. 1873. po nasvetu Dežmanovem v naglici priredilo povsem novo pratiko z naslovom: »Slovenska pratika za navadno leto 1874." Poslej imajo Slovenci tri pratike: iz Blaz-nikove tiskarne „Veliko" in „Malo pratiko", iz Kleinmavrove pa „Slovensko". Prvi dve sta za leto 1881. prišli na svetlo opremljeni z novimi lepimi sličicami svetnikov, katere je slikal Ze-plichal. Tudi poučni in zabavni del je bil to leto prvič ilustrovan s slikama poročencev cesarjeviča Rudolfa in princeze Štefanije. Sličice „Slovenske pratike" pa so bile jako stare in marsikatere neprimerne in skoro nedostojne. „Veliko", oziroma tudi „Malo pratiko" je po smrti dr. Bleiweisa (29. listop. 1. 1881.) urejeval jako spretno Poklukar sam do svoje pre-rane smrti 17. sušca 1891. Od tedaj sestavlja pristni pratikarski del Avg. Pucihar, upravitelj Slovenski koledarji in koledarniki. (V iooletni spomin prve Vodnikove in v 5oletni spomin prve Bleiweisove „ No ve Pratike" spisal Josip Benkovič.) (Dalje.) 718 Andrej Fekonja: Celje in okolica. „Pustiva to! Bolje storiva", uči mati, „ako visela podoba žalostne Matere božje s ,Kri- prosiva Boga, naj se naju in nas vseh usmili ter odtegne od nas nadloge, s katerimi nas obiskuje." In res ni odslej minul večer, da bi Ljudmila ne bila Šla h kapelici, kjer je še vedno stusovo krono'. Ta je zelenela še lepše kakor poprej. Kako bi tudi ne, saj jo je Ljudmila skrbno zalivala. ,„ , (Konec.) Celje in okolica. (Povestne in mestopisne črtice. —• Poleg „Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja.) (Dalje.) U nadaljnih pripravah in trudih za luterstvo v Celju in okolici nahaja se precej poročil v deželnih registraturnih protokolih, katere nam je v izpisku priobčil Ig. Orožen (Das Dekanat Cilli 1880. p. 49—-61, 538—591) in iz katerih to-le povzemamo. L. 1575. je bil pri Hansu v. Helfenbergu, grajšČaku in oskrbniku gornjega Celja, luterski predikant po imenu Georg Matscheckh (Maček), kateri je propovedoval na Starem gradu in tudi v gradu v mestu. Nadvojvoda Karol II. je sicer grajščinskemu upravitelju 19. vel. travna 1. 1 576. ukazal, da krivoverskega predikanta odstrani ; tedanji protestantizujoči deželni stanovi štajerski so začeto versko novotarijo podpirali in izkušali jo tudi ukrepiti. Že 2. svečana 1.1 575. so bili stanovi kupili ali dobili od gospe Kon-kordije pl. Himmelberg roj.pl. Neuhaus (Novo-gradske) v Celju „beneficium ss. Trinitatis" s kapelo, prosto hišo in vrtom vred (Novogradski so namreč bili istega beneficija fevdni gospodje), da nastavijo tam J. Mačka kot deželnega predikanta; a lutersko službo božjo da jim začne graški predikant David Thonner, kateri ono kapelo tudi Mačku slovesno izroči, mes. malega srp. 1. 1 576. No, Mačka, ki se je sicer sam smatral malo sposobnim za svojo službo, nadlegovali so nekateri zasebniki pri njegovih cerkvenih poslih. Deželni stanovi so se zaradi tega 1. 1577. pritožili pri vladarju, pa so bržčas dobili na to odgovor takšen, da so že naslednje leto sklenili zapustiti svojo postojanko v nad-vojvodskem Celju ter izven celjskega mesta zidati novo cerkev1). Tempel v Sarfenavi. Celjski luterani, umaknivši se iz mesta, mislili so sedaj o novi naselbi svojemu bogoslužju. Glavni voditelji tega podjetja so bili: Ludovik Ungnad, baron pl. Sonnegg (v Koroški), deželni poglavar in vicedom celjski, omenjeni Ivan pl. Helfenberg, ces. oskrbnik glavarstva in Prim. Orožen: Dek. Cilli 62, 539 si. vicedomstva, zatem Baltazar Wagen v Vrbovcu in Velenju, Jurij Schrottenpach v Ostrovici, Jurij Seifried pl. Truebenegk v Gradiču pri Sv. Ilju, pa Krištof Heritsch v MaČkovcu pri Šoštanju, Krištof pl. Prag (Pragwald) v Preboldu, Ivan Saurau in Adam pl. Schrott. Za naselbino so si izbrali najpreje Žalec. Tu kupijo dne 11. sušca 1. 1 580. od grofa Pan-kraca Schrottenpacha nekdanji Lilienbergerjev dvor za 1000 ft. vin. ter začno tam staviti novo cerkev. A ker je bil Žalec nadvojvodski trg — kakor Celje nadvojvodsko mesto, zato jim Karol gradnjo luterskega templa takoj prepove, dne 22. sušca i. 1. Vsi ugovori so bili brez uspeha. Pač pa so zahtevali novoverci poleg svojega predikanta še jednega, kateri bi z^al tudi slovenski ter skrbel za „ubogo ljudstvo". Leta 1582. pa naznanijo stanovi deželnemu knezu, da namerjajo celjski novoverci sedaj, ko jim je zabranjena cerkev v žalskem trgu, zidati drugo novo cerkev na Erazma Tumpergerja posestvu v Sarfenavi, ki je bilo zaradi zaostalih davkov vzeto za državo, in kamor so bili že preje začasno spravili tudi svojega predikanta Mačka. — Ta Sarfenav so sedanje Golče na Spodnji Ložnici blizu Žalca. — No, odgovor deželnega kneza, nadvojvode Karola, pooblaščencem dne 21. vinotoka leta 1582. je bil med ostalim ta-le: V deželnem zboru v Brucku 1. 1578. ni bila dana popolna verska sloboda, marveč je bilo le dovoljeno, da smejo gospoda in vitezi svoje augsburško veroizpovedanje vršiti v svojih cerkvah, ki so že postavljene, ne pa za to staviti novih cerkva. Zaradi tega in še iz drugih važnih razlogov torej deželni knez ne more dopustiti, da bi se nova cerkev nadalje zidala; temveč opominja in zaukazuje, naj se taka gradnja opusti. Pa, akotudi se je zidanju nove cerkve lu-terske deželni knez nadvojvoda Karol močno in odločno protivil ter na vse obilne prošnje 1. 1582.'—1 585. deželnih stanov odgovarjal ni-kavno in 1. 1585. in 1586. celo ukazal cerkveno zidovje podreti, vendar so stanovi le zidali cerkev v Sarfenavi nadalje, da: odrekli so celo vladarju pokornost, pa kupili dne 1.2. vel. srpana 1. 1587. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 7J9 Šarfenavski dvor za svojo popolno last ter vkljub vsem mnogobrojnim prepovedim nadvojvode cerkev krasno dozidali 1. 1589.1) Graditelji šarfenavskega templa se imenujejo : zidarska mojstra neki Franc Marbel in Peter Anton Pigrato, konjiški tržan, pa tesarski mojster Lorenc Koschier, celjski meščan. Nad-gledniki in voditelji gradnje so bili: predikant Maček in preje omenjeni Baltazar Wagen, Jurij Schrottenpach in Jurij Seifried pl. Truebenegk, pozneje Karol Heritsch, Karol pl. Prag, Ivan Saurau in Anton pl. Schrott. — Dva zvonova je ulil Martin Edelmann v Ljubljani 1593. Stanovski predikanti so v Sarfenavi služili: mnogoimenovani Jurij Maček, do 1. 1575. predikant pri Ivanu pl. Helfenbergu v Celju, umrl dne 28. kimovca 1. 1591. in bil s svojo hčerko v šarfenavski cerkvi pokopan ; poleg njega Janez Weidinger, kateri je 1. 1592. kupil k cerkvi šarfenavski več slovenskih knjig, a je bil odstavljen zaradi slabega ponašanja leta 1597-, Pa Iyan Pistor in Hrvat Ivan Dolianskhi, nadpredikant do 1. 1599., kateri poslednji je zatem 1. 1601. tudi propovedoval luterstvo po gradovih v Savinjski in Šaleški dolini. Nadzorniki stanovskega cerkvenstva in šolstva luterskega v celjskem okraju naposled se omenjajo: Jurij Leisser zu Prunberg in Peter Putterer zu Neuhaus do 1. 1597., Pa Putterer in Ivan pl. Methniz do 1. 1598., in zatem Jernej Horitsch in Emerih Regal do 1. 1600.'2) Prava reformacija. Že deželni knez Karol se je upiral, kakor smo videli, verskemu novotarstvu celjskih lute-ranov. Ali zaradi tedanjih turških vojen ni mogel kaj uspešno delovati za krščansko vero, razven, da je zabranil lutersko bogoslužje v mestu. Prava reformacija, to je preobraČanje od luterskega krivoverja na pravo staro vero katoliško — kar sicer navadno imenujejo proti-reformacijo — počela je kaki dve, tri leta po nadvojvodovi smrti (l. 1590.). Leta 1592., dne 9. grudna, je pisal tedanji nadvojvoda (Ferdinand) akvilejskemu patrijarhu, naj celjskega župnika posvari, ker je premlaČen za katoliško stvar; 1.1593. pa je sekovski škof Martin Prenner postavil v Celju katoliške mestne predstojnike namesto luterskih.3) Tedaj je prišel v Celje tudi patrijarh Fran-cesco Barbaro, kateri je po nalogu papeža Klementa VIII. pregledaval cerkve kot visitator v Kranjski, dolnji Štajerski in Koroški. V svojem izvestju dne 29. rožnika 1. 1594. poroča torej x) Dek. Cilli 53, 63, 543 si. 2) Orožen: Dek. Cilli 64. 3) Celjska Kronika 134. isti patrijarh o Celju, kako je tu našel in kaj je storil v cerkvenem in verskem obziru. Pravi: „Dalje potujoč (namreč iz Gornjegagrada) sem dospel v Celje, kateri kraj po mnogih starodavnih spomenikih kaže, da je bila rimska naselbina, in kjer je pred nekaterimi meseci bil mestni odbor na ukaz nadvojvode izČišČen in so bili vsi krivoverci pregnani. Pri mojem dohodu me je sprejel ves mestni odbor, obljubil pokornost in udanost sveti stolici; samo prosili so, naj bi jim bil v njihovo tolažbo dopuščen kelih, kateri jim je bil preje že dovoljen, a zatem je bilo zopet prepovedano, rabiti ga. Jaz nisem opustil, na najboljši način jim dokazati, da oni tega ne žele iz dobrega prepričanja, ker zahtevajo nekaj, kar se po razsodbi cerkve, dobre matere, dovoliti ne more; in da je dolžnost dobremu sinu, podvreči se volji in naredbi one matere, katera ne daje svojih za-povedij drugače, kakor v pravem spoznanju in vroči ljubezni. Nato sem začel natančneje poučevati in po temeljitem pouku sem jih prepričal, da k izveliČanju obhajilo pod obema podobama ni potrebno, dokazavši jim, da je cerkev od apostolskih časov sem delila obhajilo samo pod jedno podobo. Odbor mestni je izjavil, da če ostati miren, ter rekel jednodušno, da bode slušal; s tem se je zgodilo, da je vsa okrajina popustila od te zahteve, h kateri je bila namenjena, ko je videla, da se je dalo starejšinstvo po duhovni oblasti pomiriti." Tudi v minoritskem samostanu celjskem je bil tedaj velik nered in v cerkvi minoritski velika nemarnost, kakor pripoveda patrijarh v istem izvestju dalje, govoreč: „V tem mestu (Celju) sem našel konvent frančiškanov (minoritov) brez pravil in brez kake oblike samostanskega življenja, tako, da so celo cerkev kaj lične zgradbe dali razven glavne kapele v najem za shrambo raznega živeža, ter se niso sramovali, da je vsa cerkev s svetimi podobami, oltarji in nadgrobji vred bila pokrita vse vprek z blatom in nesnago. Jaz sem dal vse te stvari odpraviti, in ko sem spravil cerkev z veliko skrbjo v prejšnje stanje, karal sem brate zaradi tega ter jim za-pretil z veliko kaznijo, ako bi še kdaj zabredli v tako nerednost." a) Podobno poroča patrijarh ob isti priliki tudi še o dominikancih v bližnjem Novemkloštru, o katerih veli: „Tu sem našel brate v veliki slobodi živeče in ne mnogo brigajoČe se o božjih rečeh ter posebno zanikarne v dušeskrbju, s katerim bi mogli in imeli služiti sosednemu ljudstvu in samostanskim podložnikom . . .", pa graja med ostalim zlasti način, kako ondotni menihi zvršujejo posvetno sodstvo nad mno- *) Orožen: Dek. Cilli 58 si. 720 Andrej Fekonja: Celje in okolica. gimi podložniki v kaznih za zlocinstva.1) Tako patrijarh. — Zatem je nadvojvoda in poznejši cesar Ferdinand II. odredil pocetkom 1. 1600. posebne verskoreforniaci jske komisije v pokrajinah Štajerski, Koroški in Kranjski z nalogo, da zopet pridobe ljudstvo stari veri. Načelniki tem komisijam so bili škofi dotičnih pokrajin ali pa škofov namestnik kot odposlanec. Ti možje so imeli nalogo, da hodijo od mesta do mesta, sklicujejo meščane v župno cerkev, izprašujejo jih o njihovi veri in sprejemljejo od njih prisego, da se bodo držali novopostavljenih katoliških župnikov in le od teh prejemali svete zakramente. Kdor se je temu protivil, dobil je tri mesece na premislek, v katerem Času je mogel svoje imenje prodati in se izseliti v ptujino; od prodanega blaga pa je moral vsak izselnik pustiti desetino državi. V mestne svete so nadalje reformacijski komisarji odbirali samo katoličane; luterske temple so porušili in protestantske naselbine razdejali; knjige novoverske pa so brez izbere sežgali in uničili. Pred take komisije, zborujoče navadno po mestih, klicali so tudi iz dotičnih okolic župnike in duhovne pomočnike s cerkvenimi ključarji vred ter jih izpraševali o verskih stvareh med njihovimi žup-ljani, za katere so dobivali posebna navodila, ako je bilo potrebno. Za varnost je imela komisija s seboj krdelce nemških in slovenskih vojakov.2) In ta reformacijska komisija je tedaj končala in uničila protestantstvo, kakor v drugih krajih, tako tudi v celjski strani. O njenem delu in uspehu tukaj nam javlja Jakop Rosolenz, prost iz Stainza, kot bivši načelnik iste komisije za slovenski Stajer, v svoji knjigi: „Griindlicher Gegenbericht AufT den falschen Bericht vnnd ver-mainte Erinnerung Dauids Rungii." Gratz 1607 to-le: „ V starodavno in zaradi raznih paganskih spomenikov in starotin sloveče mesto Celje so prišli komisarji dne 21. prosinca (leta 1600. namreč), in dasi je nesrečna in nevarna kuga v njem razsajala, vendar se niso dali od reformacije odgnati niti zadržati, temveč so takoj naslednji in tretji dan imeli zborovanje, uprav tako, kakor se je v drugih mestih vršilo. Ni tudi bilo več nego pet ničvrednih in upornih oseb iz mesta izgnanih. Tudi tržani iz Žalca (kateri so bili v Celje pozvani) so tako kakor Celjani na vero prisegli, krivoverske knjige v pokončevanje oddali ter sprejeli navadno navodilo, česa se imajo za naprej varovati. 2) Dek. Cilli 513. 3) Lj. Zvon XI. 525. Cerkev v Šarfenavi, ki je bila jako lepa, draga in bogata zgradba, na dvajsetih stebrih, z marmornimi kameni četirokotniki vzvišena in na okrog razČveterjena, in iz občega žepa častnih deželnih stanov, kakor tudi drugih cerkev več, deželnega kneza ukazom vkljub pozidana, in obdana s četirivoglatim pokopališčem , zatvor-nicami in vrati, in je tudi stala, kakor pravijo, do 20 000 tolarjev, bila je pa o veselem ukanju sosednih kmetov s smodnikom razstreljena, in je zvonove gospod Martin pl.^aurau, cesarski oskrbnik v Celju, vzel in obdržal. S to cerkvijo se je mislilo pridobiti ljudstvo daleč sloveče grofovine celjske k odpadu in od papeštva spraviti v pogubno luterstvo." ]) Toliko naš izvestitelj. No, »blagoslova božjega" res ni bilo pri luterski cerkvi šarfenavski.2) Ne samo, da so mojstri in nadzorniki tako delo zavlekli, da so se celih jednajst let s tem pečali; temveč nova cerkev je bila že v treh letih po dovršenem delu tako poškodovana, da so jo morali popravljati ob velikih troških, dokler ni bila osem let pozneje do tal porušena. Zvonova njena je dobila župna cerkev sv. Jurija v Gotovljah poleg Žalca, kjer se še sedaj nahajata v zvoniku.3) Protestantstvo pa je od tedaj utihnilo v Celju in okolici za cela dva in pol veka. Nekaj jozefinizma. „Brezbožnega časa posvetni ' ' ' Slomšek II. 23j. Znane so težnje cesarja Jožefa II. (1. 1780. do 1790), kateri je hotel i državo i cerkev pre-ustrojiti v novem duhu „prosvetljenega absolutizma": katoliški duhovnik naj bi bil uradnik, ki mora v prvi vrsti biti pokoren samemu cesarju ter se tudi v cerkvenih stvareh ravnati točno po vladnih naredbah; a uradnik naj bi bil sodnik o cerkvenih stvareh, da more tako skrbništvo nad cerkvijo bolje urediti in zvrše-vati. Kakšnega duha je bil jozefinizem in kako se je javljal ta „brezbožnega Časa posvetni duh" v celjski dekaniji, o tem se morejo tu zabeležiti ti-le primeri.4) Opat in mestni župnik celjski Peter A. Seger pl. Weissenhaus je bil dne 16. malega travna *) Ig. Orožen: Dek. Cilli 65 si. 2) Iv. Lapajne 168. 8) Napis na njih — z gotskimi malimi pismeni — na manjšem: „0 rex glorie veni cum sancta pace", in na večjem: sdes herren bort bleibt in ebigkeit." (Orožen, 1. c. 413). 4) Ig. Orožen: Dek. Cilli 68 si. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 721 1. 1793. od c. kr. okrožnega urada v Celju pozvan, naj se veljavno opraviči, zakaj da je dve nedelji (7. in 14. raal. travna) izostal krščanski nauk v mestno-župni cerkvi. Kurata pri sv. Jožefu poleg Celja, Ambrozija Perkana, vzel je okrožni urad 1. 1793. v preiskavo, ker je pri Sv. Jožefu obhajal o veliki noči navadno procesijo vstajenja. Zaradi tega je bil kurat resnobno grajan in zapretilo se mu je, da izgubi beneficij (duhovnijo), ako to stori še jedenkrat. Okrožnemu uradu celjskemu se je ovadilo, da je na velikonočni ponedeljek šla procesija k minoritski cerkvi v Celju, da je v Petrovčah dne 2. mal. srpana 1. 179 1. bila slovesna služba božja, pri kateri se je sešlo mnogo ljudstva z duhovniki v procesijah, in da so se na Polzeli v 1. 1790. in 1791. obhajale procesije in križevi poti. O tem je c. kr. deželno poglavarstvo naravnalo strogo preiskavo ter so dotiČni duhovniki bili dne 3. vel. srp. 1. 1791. zaslišani v Celju v opatiji, kjer so povedali, da morajo modro v nekaterih stvareh popuščati, ker se kmetje zaradi cerkvenih in drugih novotarstev upirajo, kar je tudi škofijstvo potrdilo. Vladni odlok o tem se je glasil: Pri okolno-stih in razmerah od Škofijstva naznanjenih, v katerih se nahaja duhovščina celjskega okrožja tu in tam s svojimi po starih navadah še zmerom tako strastno hlepečimi župljani, naj ostane pri tem, kar je bilo od škofijstva v dveh okrožnicah — po tamošnjih, slabih verskih pojmih celo primerno zaukazano. V bodoče pa se pričakuje, da škofijstvo ne izda nikake take okrožnice ali pismene napotbe, kakoršne koli vsebine bi bila, za podredjene duhovnike, da je ne bi preje predložilo v pregled in odobrenje vladi (guberniju). Sicer so oni dušni pastirji, kateri so dne 2. mal. srp. 1. 1791. vodili procesije v Petrovce in tam služili slovesno službo božjo, še zmerom kaznivi ter vredni najostrejšega ukora. Zato bo škofijstvo dotiČne duhovnike v imenu vlade posvarilo, kakor so zaslužili, s pristavkom, da naj svoje župljane pouče primerno o najostrejši dolžnosti, koristi in potrebi, da naj kolikor največ mogoče izpolnjujejo od previšjega deželnega kneza izdane naredbe, katere namerjajo samo njihovo časno in večno srečo, in da naj jih s svojim vzgledom vspodbujajo. Kar se tiče župnika Polzelskega, izreklo je deželno poglavarstvo dne 23. rožnika 1. 1792. še posebej, da je njemu (župniku) prišlo povse v navado, prestopati na najvišjem mestu predpisani red za službo božjo glede na obhajane procesije, zaukazano večerno zvonjenje pred nedeljami in prazniki, moljenje križevega pota, „DOM in SVET"' 1895, št. 23. napravljanje božjega groba itd., česar ne bode tako lahko popustil, brez občutljive zavrnitve. Škofijstvo bo tega nepokornega mašnika zaradi njegovega protizakonitega ravnanja v imenu vlade najostreje posvarilo z zaukazom, da mora platiti dvanajst nemških tolarjev kazni okrožnemu uradu, in da v bodoče- prvikrat, ako kaj takega ukazu protivnega stori, naj si bo v svesti, da bo odstavljen od župnije. Tudi je pisal celjski okrožni urad dne 8. malega srpana leta 1791. škofijstvu povodom preje omenjene pobožnosti v Petrovčah: Škofijstvo se bo iz tega za trdno prepričalo, kako jako se sedaj redni cerkveni shodi zopet vrše, stranske pobožnosti uvajajo, ter se že tako k nemarnosti in lenobi nagnjeni podložniki tega okrožja s tem od dela na polju odvračajo in vspodbujajo za predrage božje poti. Papeško breve od dne 15. grudna 1. t76 1., s katerim je bilo opatstvo prestavljeno v Celje, dovolila je cesarska vlada razglasiti s temi-le besedami: „Diesem pabstlichen Indult wird, in-soweit der Innhalt den landesfiirstl. Gerecht-samen und Verordnungen nicht entgegen stehet, nach Inhalt des k. k. Hofkanzlei-Dekrets von 18. Juli dies Jahrs das Placitum Regium hiemit ertheilet. Ex consilio caes. Regii Gubernii I. A. Graz den 2. August 1787. .los. von Wiser zu Ehrenhoffen." L. 1781. je dovolil papež Pij VI. po prošnji cerkvenega predstojništva v Celju pri cerkvi Sv. Jožefa stoletni jubilej z odpustki praznovali osem dnij zaporedoma; celjski okrožni urad pa je v svojem ukazu dne 17. mal. srp. leta 1781. velel, ta jubilej praznovati samo jeden dan, dne 2. grudna istega leta. Kako so bile vsled ukaza cesarja Jožefa II. z dne 9. vel. srp. 1. 1783. tudi v Celju končane vse cerkvene bratovščine; kako so zopet po ukazu cesarja Jožefa II. 1. 1787. opustili celjski pod-družni cerkvi Sv. Nikolaja in Sv. Andreja, v kateri poslednji so zatem po dopisu celjske okrožne vlade dne 18. rožnika 1. 1798. shranjevali smodnik itd.; kako so pozneje leta 1797. po ukazu celjskega okrožnega urada prenare-dili cerkev Sv. Maksimilijana za cesarsko skladišče ; kako je bil naposled po cesarskem ukazu z dne 3. vel. srp. leta 1808. celjski minoritski samostan zatrt, itd. . . o vsem tem bomo slišali še pozneje v naslednjem'.1) 1) Spomina vredno je, da je papež Pij VI. na potu iz Rima v Beč k cesarju Jožefu 1. 1782. gredoč, prenočil v Celju. Prišel je sem dne 17. sušca; stanoval v tedanji grofa Grossa hiši, v sedanji svetovalnici, v drugem nadstropju, in baje opoldne ljudstvo blagoslovil skozi okno; drugi dan pa se je odpeljal naprej. 46 722 Andrej Fekonja: Celje in okolica. Celjske cerkve in kapele. »Slovenec si povsod, kamor pride, najrajši ogleda cerkve. V Celju je več cerkev, ktere so res vredne, da si jih vsak ogleda, ki v Celje pride." „Slov. Gosp." 1878. Opatijska in mestno-župna cerkev Sv. Danijela. Sedanjo župno cerkev celjsko je utemeljil celjski grof Herman II. (f 1.1434.). Cerkev je zgrajena v gotskem slogu; veliki kor gre sicer bolj na okroglo, ladija pa ima dve vrsti stebrov po sredi in je tako v trojno razdeljena. Srednja ladija je bila izprva mnogo višja, nego-li je sedaj; obe stranski kapeli, severno Sv. Križa in južno sv. Frančiška Ksav., bili sta pa pozneje prizidani, vendar ne ve se, kdaj.1) Notrina cerkve je prostorna in veličastna, akoravno se je v tem času marsikaj prvotnega čistega zloga popačilo. Lep je med ostalim veliki oltar, ves iz marmorja, s štirimi kipi v pravi veličini, delo nekega italijanskega mojstra; tako tudi tabernakel, ki je bil 1. 1743. narejen v Benetkah baje za 10.000 gld. Razven tega in omenjenih dveh v stranskih kapelah je še pet drugih, ]) Ig. Orožen: Dek. Cilli 76 si., C. Kr. Veliki oltar v župni cerkvi celjski. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 723 malih oltarjev. Precej dobre so tudi orgije (26 iger), katere je napravil leta 1842. celjski orgljar A. Hoerbiger, iz Tirolske, za 2000 gld. srebra. Sedanja predikalnica, izdelana v Gradcu, je od 1.185 1. Dragocena je bila še srebrna mon-strancija iz 1. 1644., ki je pa bila 1. 1872. s ciborijem vred ukradena; sedanja gotska je iz Niirnberga iz 1. 1875. in je veljala 2100 gld. Cerkvi je prizidana od severne ladije na vshod še kapela Matere Božje sedem žalostij, katero so bili postavili tudi celjski grofi, in se je izprva imenovala »kapela Treh kraljev". V prvi četrtini XVII. veka pa je dala »Bratovščina Matere Božje sedem žalostij" ono kapelo pre-narediti za »Žalostno kapelo", katero je škof Montopoli, cesarjev dvorni pridigar, blagoslovil 1. 1623., ter so jo zatem 1. 1658. bolj okrasili in tudi napravili novo grobnico. Ko je pa bila ista bratovščina 1. 1784. zatrta, bila je tudi njena kapela bolj in bolj zanemarjena. Šele leta 1842. so jo zopet priredili za službo božjo; a 1. 1863. jo je dal opat Matija Vodušek vso krasno obnoviti za 3265 gld. Zvonik je bil leta 1733. na novo pokrit ali pa višji pozidan. No, ko je 1. 1798. na veliki Četrtek pogorelo razven trinajst hiš celo mesto, pogorela je tudi župiaa cerkev z zvonikom vred in so se vsi štirje zvonovi raztopili. Vendar so napravili še isto leto i na cerkev i na zvonik novo streho; zvonove pa so dobili Celjani od samostanske cerkve v Novemkloštru tri. katere jim je prepustil cesar Franc I. 1. 1803, in velikega (3119 funtov) so si omislili 1. 1849. Uro je bil napravil domačin Prim. Okrogelnik 1. 1804. Leta 1877. je dal opat Anton Vrečko zvonik popraviti na gotski način in ga povišati od 32 m na 54m ter na novo pokriti, katero delo je stalo 9873 gld. Sedanji opat Franc Ogradi pa je še pripravil nove zvonove 1. 1891. in je naposled 1. 1893. dal vso cerkev znotraj obnoviti. Okoli te cerkve je bilo nekdaj tudi pokopališče, katero so pa 1. 1784. opustili ter napravili novo zunaj mesta, pri Sv. Maksimilijanu. Minoritska, sedaj nemška cerkev. Takozvana nemška cerkev v poštni ulici je poznana po svojem sedaj dodelanem zvoniku. Ta cerkev, posvečena v čast BI. Device Marije vnebovzete, bila je nekdaj last 00. minoritov ali manjih bratov reda sv. Frančiška, od srede XIII. pa tje v početek XIX. veka. Že 1. 1241. so bili namreč »celjski grofi", t. j. po vsej priliki njihovi predniki, grofi heunburŠki, tedanji lastniki Celja, sezidali in utemeljili tu cerkev in samostan za redovnike minorite, katerim so v naslednjem pravi grofi celjski tudi ustanovili bogate dohodke. 1) Orožen: Dek. Cilli 151 si., Cel. Kron. Cerkev minoritska je bila na novo posvečena 1. 1 310.; a 1. 1540. je s samostanom vred pogorela; in zopet tako leta 1687., ko je bilo razven župne cerkve uničeno vse mesto. Zgrajena je bila do tedaj po vsej priliki v gotskem zlogu, od česar so velika vrata bila,ostala do 1. 1858. in dveri v zakristijo pa Še do danes. Imela je dva zvonika in je bila gotovo jako lepa, ker veli omenjeni patrijarh Francesco Barbaro 1. 1594. o njej: „ la Chiesa di nobilissima struttura." Zopet so cerkev pozidali 1. 1694. in 1. 1745. obnovili in obokali ter ji dali sedanjo obliko; ali v občnem požaru 1. 1798. je zopet pogorela z velikim oltarjem vred in je tudi izgubila svoje tri zvonove. Po tem požaru pa minoriti niso več mogli cerkve popraviti; le samostan je bil 1. 1804. zopet nekoliko prirejen za stanovanje. No, dne 24. listopada 1. 1808. je ukazal cesar Franc I. z dekretom dvorne kancelarije, da ima minoritski samostan v Celju jenjati in imovina njegova udružiti se štajerskemu verskemu zalogu. Ko je bil dve leti zatem cesar Franc v Celju, prosili so meščani, da se jim minoritska pogorela cerkev prepusti za nemško službo božjo, kar jim je bilo tudi dovoljeno dne i5.sušca 1. 181 1. Cerkev, ne pa njeni tedaj za solarnico rabeči neogibno potrebni kor (prezbiterij) bila je prepuščena Celjanom s pogojem, da jo ločijo od ostalih poslopij, popravijo in ohranjajo, ne da bi pri tem kaj zahtevali od katerega javnega zaloga. In tako so Celjani svojo sedaj nemško cerkev nekoliko popravili že istega 1. 1811. in še bolje v poznejših letih. Sliko al fresco Marije vnebovzete na velikem oltarju je zvršil graški slikar Mat. Schiffer 1. 1813. za 600 gld. Ves oltar so obnovili 1. 1849., tabernakel je napravil graški kipar Mih. Rosenberger za 500 gld. k. d.; za podnožje pa so položili rimski mozajik, najden 1. 1826. Razven tega oltarja sta še dva stranska: Marije Pomočnice in Sv. Antona Puščavnika, katera sta še bržčas iz prejšnje dobe minoritske. — Samo zvonik, kateremu je knezoškof Anton Martin Slomšek blagoslovil temelj 1. 1858. in so ga 1. 1865. dognali do dvanajst sežnjev, ostal je zatem nedodelan petnajst let, dokler ga niso naposled z volilom Jozefine Geigerjeve, hčere tukajšnjega knjigarja — ob troških 15.000 gld. — vendar 1. 1880. zgotovili na 66m visoko, in ob jednem pripravili štiri nove zvonove (veliki 47 centov) za 7700 gld. pri Samassu. Cerkev sv. Maksimilijana. DomaČemu rojaku, sv. Maksimilijanu, posvečena cerkev v Graškem predmestju, je pozidana na podrtinah nekdanje zgradbe rimske.1) 1) Pobožna pripovedka trdi, da je bil sv. Maksimilijan obglavljen uprav na mestu, kjer sedaj stoji njemu 46* 724 Andrej Fekonja: Vizitacijski protokol leta 1545. imenuje to cerkev „ Capeln" , katera ima beneficij, ustanovljen od celjskih grofov. V drugi polovici XVII. stoletja so to cerkev zopet postavili ali vsaj popravili, okoli 1. 1662. Kor in ladija sta oblokana okroglo; starodavnega ni v zidavi nic, razven gotskih velikih vrat in nad njimi kame-nenega kipa. Dolga je vsa 2o-8m. O francoski vojni je 1. 1797. celjski okrožni urad zaukazal to cerkev namah izprazniti ter so nato v njej shranjevali seno za cesarsko vojsko. In tako je ostala opuščena do 1. 1832., ko je dovolila deželna vlada, da smejo isto obnoviti in zopet pripraviti za službo božjo. Najpreje so tedaj cerkev na novo pokrili, zatem postavili nov zvonik, napravili nova okna pa cerkev orne-tali in zbelili; nadalje so položili nov tlak, kupili od nemške cerkve dva zvona za 1 20 gld., pripravili tudi novo predikalnico in nov tabernakel, ter je opat Fr. Schneider tako obnovljeno cerkev blagoslovil 12. vinotoka 1. 1834. Tedaj so tudi sem prenesli sv. Maksimilijana relikvije, katere so bili že 1. 1813. dobili iz Pasove ter so jih najpreje v župni, zatem pa od 1. 1814. do 1834. imeli shranjene v nemški cerkvi. Nadalje so še 1. 1835. postavili dva mala oltarja, sv. Florijana in sv. Valentina, in 1. 1842. so spravili semkaj stare orgije iz župne cerkve. Opat Vodušek je dal cerkev 1.1862. in 1863. zopet vso obnoviti od vrha do tal ob troških 3715 gld. ter jo je knezoškof J. M. Stepischnegg 1 1. vinotoka 1. 1863. posvetil. Pokopališče tukaj pa je bilo leta 1880. opuščeno. Cerkev sv. Duha. Levo od ceste na drugem, starem pokopališču stoječa cerkev sv. Duha je rabila do 1. 1459. za dušno pastirstvo pri nekdanji bolnici, katero so bili istotam ustanovili celjski grofi.1) Ta cerkev je mala bazilika s tremi ladijami; okna so zidana pravokotno, velika vrata pa imajo rtast oblok; arkadi nosita po dva stebra. L. 1745. je bila cerkev, tedaj jako zanemarjena, zopet popravljena. Veliki oltar v koru ima lično podobo, prihod sv. Duha; ob južni strani je oltar sv. Antona Puščavnika iz 1. 1662., ob severni pa oltar sv. Katarine tudi iz 1. [662., in v sredi na severni steni še oltar sv. Janeza Nep. Vse je dal opat Vodušek obnoviti leta 1859., 1861., 1867. posvečena cerkev; tam pa, kamor je padla mučenikova glava, da je začel izvirati čudodelen studenec, ki še sedaj teče. Nad tem studencem, nekaj korakov južno od cerkve. postavili so bili svoj čas kapelico z oltarjem (ta-le je bil menda iz 16. stoletja), katero je dal opat Vodušek 1. 1869. obnoviti in povečati, ter je tudi sam v njej pokopan. — Ig. Orožen Dek. Cilli 1.5 si. x) Orožen: Dek. Cilli 111 si. .- Celje in okolica. Zvonik stoji pred cerkvijo na zapadu; v njem so trije zvonovi, mali iz leta 1564., srednji iz 1. 1658. in veliki iz 1. 1754. Tukajšnje pokopališče, katero je že od nekdaj bilo namenjeno bržčas le bolj za okolico, opustilo se je tudi 1. 1880. Kapucinska cerkev. Preko savinjskega mosta „naBregu" stoji cerkev in samostan 00. kapucinov, kamor „po stopnjah trikrat trideset se romar trudi do višine." Ta samostan je bil ustanovljen na ukaz nadvojvode Ferdinanda II., poznejšega cesarja. Temeljni kamen mu je vložil apost. nuncij in škof Joanes Bapt. meseca vinotoka leta 1609.; cerkev pa je posvetil dne 14. listopada 1. 161 5. ljubljanski knezoškof Tomaž Chron, ki je bil tedaj tudi cesarjev namestnik v Gradcu in je priskrbel pri gornjegradskem slikarju Matiju Plavcu sliko: Povišanje sv. križa zajedno s ta-bernaklom za S. R. T. Posvečena je cerkev v čast sv. Cecilije d. m1.) O nadaljnjih zgodbah te cerkve posebej pa nam ni nič znanega do najnovejše dobe. L. 1853. je napravil vojniški kipar Jan. Rangus nov veliki oltar; sliko pa je naslikal ljubljanski Miskevic za 200 gld.; obnovljena sta bila tudi mala oltarja; položen je bil (1854) nov kamenen tlak, narejene nove klopi in dr. Leta 1856. je bila na mestu dotedanje kapele Marije Loretske cerkvi na zapadni strani prizidana nova večja kapela, v katero so leta 1867. postavili tudi dva nova oltarja, sv. Frančiška As. in sv. Uršule; 1. 1861. pa je bila napravljena nova predikalnica. Naposled so 1. 1870. postavili na cerkev nov mal zvonik. L. 1858. je bila pa pri tej cerkvi osnovana bratovščina sv. Uršule d. m. Cerkev sv. Jožefa. Vshodno od mesta, kake pol ure oddaljena, dviga se na prijaznem griču jednakega imena bela, dvostolpna cerkev sv. Jožefa. Ta najnovejša celjska cerkev je nastala vsled obljube Celjanov 1. 1679. ob Času hudo razsajajoče kuge. Meščani so namreč šli bosi v procesiji na ta grič ter obljubili, da tam sezidajo cerkev v Čast svetemu Jožefu, ako jih Bog reši strašne šibe. Ko je naslednje leto pomor jenjal, začeli so Celjani takoj zidati cerkev, in ker jim je pri tem delu pomagalo devet sosednih župnij, bila je cerkev jeseni leta 1681. ali 1682. zgo-tovljena. Tega dogodka spominja še tudi nad velikimi vrati v kamen vdolbljeni kronogram: DIVVs IosephVs pesteM CILIensIbVs aVffert.2) >) Orožen: Dek. Cilli 184 si. *) Orožen: Dek. Cilli 124 si. Andrej Fekonja: Celje in okolica. Cerkev je prostorna in jako prijazna. Razdeljena je na kor, ladijo in vshode. Oltarjev ima pet: v koru veliki oltar Zaroke sv. Jožefa, ki je bil napravljen leta 1685., a leta 1861. postavljen nov; v ladiji pa: na epistolski strani oltarja sv. Roka in B. Marije D., in na evangelski strani oltarja sv. Sebastijana in (preje sv. apostolov, a sedaj) sv. Cirila in Metoda, katerega je opat Vodušek 1. 1853. blagoslovil kot bratovski oltar. Do leta 1854. je bil tudi v zakristiji oltar sv. Križa, a so ga tedaj podrli. V zvonikih, ki veličastno stojita na za-padni strani cerkve, vise štirje zvonovi, katere sta bila prvotno ulila celjska zvonarja Nikolaj Boset pa Konrad Schneider leta 1682., 1696. in 1697., 1711., sedanji veliki zvon močnega glasu pa Hiltzer 1. 1884. Da je bila sv. Jožefa cerkev 1. 1787.—1802. povišana za kuracijalno, to je bilo že preje omenjeno. Jedini kurat ali lokalni kapelan tukaj je bil Ambrož Perkan, celjski rojak. Od 1. 1852. sem pa so pri tej cerkvi misijonarji, mašniki sv. Vincencija Pavlanskega ali takozvani lazaristi, katere je tu nastanil knezo-škof A. M. Slomšek, da bi drugim duhovnikom pomagali v dušnem pastirstvu po ljudskih misi-jonih, katere res marljivo opravljajo simo tamo po škofiji. Pa tudi pri svoji cerkvi, ki je bila lazaristom redno izročena leta 1860., storili so isti že jako mnogo v popravi in ukrasbi, zlasti 1. 1860. in 1861. izdavši tedaj za vso obnovo nad 1 3.615 gld. Papež Pij IX. je leta 1854. podelil popolne odpustke k tej cerkvi na praznik sv. Jožefa in na tretjo nedeljo po Veliki noči. In posebno tedaj priroma semkaj množina vernih Slovencem ne samo iz Štajerske, temveč tudi iz Kranjske in Koroške; zakaj ljudje imajo res veliko zaupanja i do Čč. misijonarjev i do njihove cerkve. Cerkev sv. Nikolaja. Na vrhu južnega, precej visokega hriba naposled stoji cerkev sv. Nikolaja.1) Govorica je, da so pozidali to cerkev celjski grofi. Zgradba kaže gotsko obliko; v koru in v ladiji jednako sestavljeni rebrasti oblok je le malo rtast in je oprt na stebre do polovice stene; pregrada je iz tretje dobe gotske zidave. Zvonik, 17-6m do strehe visok, stoji pred cerkvijo in ima prosto šilasto streho, leta 1763. obnovljeno. Veliki oltar sv. Nikolaja škofa je od 1. 1657., nova miza je od 1. 1617.; trije mali pa so bili postavljeni: sv. Urbana 1. 1641., sv. Jurja 1656. *) Orožen: Dek. Cilli 107 si. Cerkev sv. Jožefa nad Celjem. in sv. Roka [652. L. 1663. so postavili orgije, katere so 1. 1848. popravili in povečali. Cesar Jožef II. je hotel to cerkev zatreti, ter so jo 1. 1787. po ukazu vlade zaklenili in naslednje leto jej odvzeli oba zvona za celjsko župno cerkev. Vendar na prošnjo okoličanov je zopet ostala podružnica celjske župnije, in mestna cerkev jej je morala platiti 300 gld. za nova zvona 1. 1791., 1823., h katerima so župljani kupili še tretjega velikega leta 1849. In v letih 185 1., 1864. in 1865. pa 1867. so zunaj in znotraj cerkve mnogo popravili in obnovili. Kapela sv. 'Elizabete. (Bolniška kapela.) Ko so Celjani svojo meščansko bolnico posle 1. 1459. bili prestavili od sv. Duha v mesto tje za župno cerkev, postavili so poleg tudi posebno kapelo sv. Elizabete.1) Ta kapela, ki je pa bila pozidana po vsi priliki v XVI. stoletju, imela je izprva tudi mal zvonik, a že dvakrat pogorela, 1. 1687. in 1798., ter je bila po poslednjem požaru pokrita šele 1. 1825. z opeko. Na zunanji strani v tri vogle končujočega se kora je slika sv. zavetnice, spodaj kamenena darilnica iz 1. 1726. Kapela je zgrajena gotski, je dolga i2m in široka 6m, in ima sedaj samo jeden oltar svete Elizabete; drugi, sv. Florijana oltar, so 1. 1852. podrli, pa naredili tam novo okno. Tedaj so postavili tudi pre-dikalnico in v obče kapelo popravili, v kateri namen je knezoškof Slomšek podaril 100 gld. in tri nove masne plašče. Nekaj Časa so imeli tukajšnji gimnazijci v v tej kapeli službo božjo. Kapela v Gizelini bolnici. Ko je bila v ljubljanskem predmestju pozidana nova javna bolnica (Gisela-Spital), bila je ') Orožen: Dek. Cilli 130 si. 726 Dr. Anton Medved: Rim, središče lepih umetnostij. napravljena v njej tudi domača kapelica Brezmad. Spočetja bi. Marije D. Namenjena je bila kapelica posebno za sestre milosrčnice, katere so prevzele strežbo bolnikov, ter jo je celjski opat A. Vrečko blagoslovil i. mal. travna 1. 1876. Kapela šolskih sester. To najnovejšo zasebno kapelico v dekliški šoli, katero vodijo od 1. 1878. šolske sestre, blagoslovil je z oltarjem vred na Čast B. Marije D. knezoškof J. M. Stepischnegg dne 3o..rožnika leta 1881. Sv. Andreja cerkvica (protestantska.) V Celju ima tudi „troha protestantov — šaka priseljenih Nemcev, ki se protestantom prištevajo — tudi svojo cerkvico z majhnim pokopališčem, ki spada k ljubljanski protestan-tovski fari". No nekdaj je bila tudi ta cerkev katoliška celjska podružnica.1) Svetega Andreja cerkvica, stoječa na severo-vshodni strani mesta ob Koprivniškem potoku, zgrajena je v gotskem slogu. Celjski grof Friderik II. (f 1454) je baje ustanovil takozvani beneficij sv. Andreja. L. 1584. je pisal mestni župnik Mihael Kupec deželnim stanovom zaradi rubežni te kapelanije. — Cerkev je imela tri oltarje: oltar sv. Andreja apostola v koru, pa v ladiji severno sv. Antona Pad. in južno svetega Frančiška Ksav. oltar. Na zapadni strani cerkve je stal tudi mal zvonik, v katerem sta visela dva zvona. Na ukaz cesarja Jožefa II. pa je bila tudi sv. Andreja cerkev opuščena in zaprta 1. 1787. Leta 1793. se imenuje ista last celjskega magistrata. Leta 1798. so shranjali v njej cesarski smodnik; a naslednje leto jo je magistrat prepustil Juriju Skazu, kateri jo je pozneje 1. 1814. l) Orožen: Dek. Cilli 122. prodal usnjarju V. Jeretinu in ta lajtnantu Martinu Pustu, (kateri je v nekdanji zakristiji stanoval), kateri jo je leta 1847. sporočil sinovcu Janezu Pustu. Od tega-le pa je naposled 1. 1856. nekdanjo cerkev — ki je sedaj bila mizarska delavnica — kupila protestantska občina s pripo-močjo „gustavadolfovega društa" (za 3000 gld.) ter jo dala popraviti in prirediti za svojo službo božjo. Tedanji ljubljanski pastor znani Theodor Elze je tempel svečano otvoril dne 25. sušca leta 1857. Nekdanje kapele. Nekdaj so bile v našem mestu in v obližju še te-le kapele '): Kapela sv. Mihaela. Ta je stala poleg mestno -župne cerkve pred zakristijo na nekdanjem ondotnem pokopališču in je bila brez dvojbe star kostenjak. Ko so isto pokopališče opustili, prodali so kapelo 1. 1799. in jo je zatem lastnik (irhar Jos. Siebenburger) podrl. Kapela presv. Trojice, o kateri je bilo že omenjeno, da so jo 1. 1576. dobili deželni stanovi — protestantski — ; a je bila ne dolgo zatem opuščena. Stala je ta kapela morebiti na velikem trgu v sedanji Novakovi hiši št. 2. Kapela B. Marije D. v dolnjem gradu, to je v sedanji kasarni, baje v drugem nadstropju na južni strani; a so jo 1. 1803. ali 1804. podrli, ko so kasarno prenavljali. Kapela sv. Andreja v gornjem celjskem gradu, katera se omenja 1. 1545., in je bila bržčas dotle7 dokler se ni porušil grad. Kapelavgrajsčini Ober-Lannhof zunaj Celja na severo-zapadno stran, v kateri je la-vantinski ordinarijat 1. 1789. dovolil služiti sveto mašo, kar pa se je že davno opustilo. ___________ (Konec.) l) Orožen: Dek. Cilli. Rim, središče lepih umetnostij. (Spisal dr. Anton Medved.) (Dalje.) XI. Tizian in njegovi sovrstniki. L>enetke, o divne Benetke! Kar so knezi med rodbinami, to so bile Benetke v srednjem veku med državami. Bogastvo, kras, naravna lepota, najslajše življenje, čarobne veselice, to in karkoli si je moči prijetnega izmisliti, vse je imela v obilici na svojih 376 otokih aristokratska republika". Kakor ogreva zlato solnce iz vedno modrojasnega neba to „ morsko kraljico", tako jo je tudi več, vec stoletij obsevala najmilejša zemeljska sreča. Naravno je, da se v tako srečnem mestu i umetnost bujno razcvita. In res. Benečani smejo biti ponosni na svoje umetnike, katere primerjajo le s prvimi mojstri. Čarobna, kakor mesto samo, je tudi njihova umetnost. V neštevilnih barvah se lesketa in zrcali mesto, — tu zeleni valovi, tam zlato-rmene palače; tu bele cerkve, tam ob zahodu, za gorami pa škrlatasto rdeče nebo! Kolika razlika! Ta mnogoličnost odseva tudi iz beneške umetnosti. Raznovrstna barva je njen posebni znak. Z občudovanja vredno 746 Celje in okolica. (Povestne in mestopisne črtice. — Poleg „Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja.) (Konec.) Samostani in redovi. „V Celji je L 1241. bil ustanovljen meniški samostan mino-ritov ali manjših bratov sv. Frančiška . . . Samostan kapucinski pa je bil leta 161 1. postavljen .... Ce so minoriti poprej nehali, so L 1852. pa bili misijonarji ali laza-risti pri cerkvi sv. Jožefa vstavljeni ..." Kohd_ s1qv^ ig64 Minoriti in njihov samostan. i ovedano je bilo preje, ko smo govorili o mino-ritski cerkvi, da so samostan 00. mi-ritov v Celju utemeljili „ celjski grofi", namreč njihovi predniki, grofi heunburški, kateri so se po svojem posestvu Celju včasih imenovali tudi grofi celjski, in to lahko da že 1. 1241. Da so sicer minoriti ali manjši brati reda sv. Frančiška bili v Celju že pred pravimi celjskimi grofi, to je pred letom 1 341., slišali smo tudi že preje ob posvetitvi minoritske cerkve 1. 1 3 1 o. Istotako nam je znano, da je cesarica Elizabeta, cesarja Friderika III. žena, ki je umrla 1 2. mal. srpana 1. 1 329., v svojem testamentu sporočila: „Hinz Cilli den Miinern Priedern dreti Pfunt." To o poČetku celjskih minoritov. O nadaljnji zgodovini istega samostana pa povemo to-le iz letopisa.1) Leta 1348., dne 4. malega srpana, je pooblastil akvilejski patrijarh Bernhard krškega škofa Ulrika II., da sme posvetiti v minoritskem samostanu v Celju novo kapelo Vseh svetnikov, katero je bil celjski grof Friderik I. postavil in jej ustanovil dohodke. Celjski grof Herman I. je 1. 1369. temu samostanu ustanovil za dvanajst Srednjeveški lev, vzidan celjsko hišo. *) Ig. Orožen: Celjska Kronika, Dek. Cilli 153 si. minoritov na vsako leto 26 vaganov pšenice, 26 vaganov rži, 200 vederc vina in za obleko 24 mark vinarjev, za kar so morali minoriti služiti vsak dan jedno sveto mašo in vsak kva-terni teden jedno mrtvaško peto mašo. Zatem je isti grof Herman leta 1374. sporočil deset funtov dun. vinarjev za jedno večno luč in za jedno večno mašo v kapeli Sv. Janeza in za dve večni luči v koru, pa 24 mark vinarjev dvanajstim minoritom za obleko. L. 1386., dne 17. rožnika sta kupila gvar-dijan Germig in minoritski zbor v Celju proti večnemu odkupu od celjskih grofov Hermana in Vilhelma šest in pol kmetij onkraj Save v gornjem Remišu pri Sv. Križu in 19 vederc gornice istotam za 80 mark dun. vinarjev. Z onimi 80 markami je grofica Adelhajda, celjskega grofa Ulrika vdova in grofa Viljema mati, ustanovila dve večni maši v minoritskem samostanu in večno luč v koru. Leta 1405. je ustanovil Konrad pl. Ernfels pri celjskih manjših bratih večno mašo za vsak teden. Celjski grof Friderik II. je 1. 1439-, petek po Mihaljevem, potrdil tukajšnjemu minoritskemu samostanu travnik in nekoliko njiv „pod logom" v celjski okolici, katere je kupil gvardijan Janez Gerstner. L. 1444., dne" 4. grudna pa je grof Friderik celjskim minoritom od gornice oprostil oni vinograd in pušČo zunaj Lisce, katera je bil škof Joannes, bivši njihov gvardijan, zamenjal od celjskega župnika Simona. L. 145 t., nedeljo po sv. Uršuli, je kupil gvardijan p. Jakop od duhovnika Melhijorja Wernbergerja in njegovega brata Ga-sparja desetino v Trnovem pod Laško grajšČino; in celjski grof Friderik II. je 1. 1452. minoritom to desetino oprostil. Okoli leta 1459- je dal Jost pl. Helfenberg (Soteski) celjskim minoritom — namesto nekih 1. 1357-, 1362. sporočenih,-a že jako zapuščenih kmetij — štiri druge kmetije v Drešinji vesi, od katerih naj vsako leto prejemljejo 14 mernikov pšenice, jedno marko vinarjev in 50 vederc vina; za to pa naj oni služijo vsako kvaterno sredo obletnico z vigilijami, na kvaterni četrtek pa pevajo mrtvaško mašo pri oltarju Sv. Križa in opravijo še dvanajst maš. L. 1463. sta dala Wulfing Furchtenecker štiri kmetije in Katarina pl. Reichenek šest kmetij samostanu za pokoj svojih duš. Istega 1. 1463., 30. kim. je cesar Friderik III. v Dunajskem novem mestu rešil od gornice in desetine oni vinograd na H umu (v Andrej Fekonja: Celje in okolica. 747 okolici Lisci'), ki je bil poleg vinograda Janeza Pekiincza, in katerega so minoriti kupili od Martina Schusterja. Drugi dan nato, dne i.vinot., je cesar celjskim mino-ritom na prošnjo njihovega gvardijana Lien-harda potrdil njihove privilegije. Leta 1470., dne 3. vinotoka, je cesar Friderik Jan. Aprecherju, oskrbniku v Ostrovici, naroČil dati celjskim mi-noritom 200 vederc vina, pšenice in rži pa 5 1 mernikov — vsled ustanove od 1. 1 369. L. 1472. je sporočil Janez Aprecher minoritom celjskim za vsakdanjo maso (katero je mislil ustanoviti njegov brat Friderik, župnik na Laškem, a je preje umrl) šest funtov vin. o Božiču in šest funtov vin. o Danijelovem. L. 15 17. se je Ahac pl. Lindek, lastnik rogaške grajščine, zavezal, da bo dajal trinajst funtov vinarjev mesto onih dvanajst funtov. L. 1478. je Viljem pl. Neuhaus (Novogradski) vstopil tu v minoritski red, kesajoč se, ker je bil hudo razkačen svojega otroka v steno treščil in ga ubil. L. 1493., četrtek po Martinjem, je potrdil cesar Maksimilijan I. v Gradcu privilegije minoritskega celjskega samostana. Pri cerkveni vizitaciji 1. 1528. je naznanil mestni sodnik o celjskih minoritih, kakor smo že culi, da je neki redovnik propovedoval proti katoliški veri in je tudi haljo slekel, t. j. pobegnil iz samostana. Kako je bil koncem XVI. stoletja tudi pri minoritih v Celju red v samostanu izprijen, slišali smo istotako preje, govoreč o luterstvu, kar namreč o tem poroča 1. 1594. oni že večkrat omenjeni akvilejski patrijarh Fran-cesco Barbaro, kateri je tudi zopet uredil celjske minorite. — Leta 1540. je bil samostan celjskih minoritov po ognju pokončan. In leta 1687., dne 2. mal. srpana, je v velikem požaru samostan zopet pogorel; v dolnjih hodnikih je tedaj tri dni gorelo 170 sodov moke, katera je bila pripravljena za turško vojno. Samostan in cerkev s*o popravili leta 1694. —¦ Leta 1688. je cesar Leopold L, kakor se čita v njegovem pismu Laškemu župniku Eisenhutu dne 2. listop. i. L, po smrti mašnika Martina^Spagniola izpraznjene Steber s pokopališča. štiri beneficije: Matere Božje v Svetini, Svetega Duha v Celju, Sv. Janeza na Laškem in stare bolnice Laške podelil celjskim minoritom, vendar tako, da more patron te beneficije za 18 let zopet dalje oddati. Gvardijani celjskih minoritov v oni dobi dveh vekov so nam znani: P. Laurentius okoli 1543; p. Sebastijan Leb 1546; p. Joh. Jakop Bossio 161 3; p. Sisvmius 1716. — Leta 1777. je bil P. Mansvet Zangerl (rodom Gradčan), gvardijan. L. 1795., in 1796. je bilo pet duhovnikov. L. 1798. so ob Času francoskih vojen — namestili v minoritskem samostanu v Celju bolne in ranjene vojake ter tudi shranili posebno pod streho mnogo patron, tornistrov in druge bojne priprave. Dne 5. mal. travna., na veliki četrtek ob deveti uri zjutraj, je nastal v kuhinji ogenj, kateri je pokončal ves samostan s cerkvijo vred in upepelil razven trinajst hiš celo mesto. Redovniki so nato stanovali v zasebnih hišah, dokler ni 1. 1804., dne 5. rožnika, tedaj v Celje prišedši lavantski knezoskof Leopold Maks grof Firmian naročil pogoreli samostan toliko popraviti, da bi mogli minoriti zopet v njem prebivati. L. 1807., 7. svečana, je dal samostan svoja posestva, desetine in druge stvarne dohodke v zakup F. Ks. Rathu, lastniku višnjegorskega dvora na Laškem, proti plači letnih 1850 gld. bankovcev ali 1 370 gld. 22\/4 kr. d. v. — A skoro je bilo vsega konec. Dne 24. listopada 1. 1808. je cesar Franc I. z dekretom dvorne kancelarije minoritski samostan celjski odpravil in zaukazal samostansko imovino vzeti za štajerski verski zalog ter o minoritski hiši in cerkvi, kakor tudi o samostanskih posestvih potrebno uČiniti po veljavnih propisih. Trije v samostanu še živeči redovniki: gvardijan (p. Mansvet Zangerl) in dva mašnika, pa jeden brat lajik, imajo se po mnenju provincijalovem spraviti v samostane v Ptuju in v Mariboru. Kaj se ima zgoditi z glavno šolo, pri kateri službujejo gvardijan kot ravnatelj in prvi učitelj in ona dva duhovnika kot kateheta, naj pove deželno poglavarstvo svoje mnenje. — Ostala sta v Celju dva minorita, namreč p. Mansvet Zangerl kot ravnatelj glavne šole (umrl v Ptuju 1. 18 r 5) in p. Anzelm Kožuh (rodom Mariborčan) kot katehet, ki je umrl tukaj 1. 181 3. Kakor je bilo že omenjeno, prepustil je cesar Franc 1. 18 r 1. celjskim meščanom mino-ritsko cerkev, katera po požaru 1. 1798. še ni bila popravljena, razven kora za velikim oltarjem, kjer so takrat imeli shranjeno sol. Samostan minoritski pa je 1. 1817., dne 20. rožnika, kupil Janez Steinmetz, lastnik zaloške grajščine (preje zvonar) na dražbi za 8000 gld., 748 Andrej Fekonja: Celje in okolica. pa je nato cerkveni kor podrl ter začel tam staviti hišo, katero pa je dozidal šele njegov naslednik Janez BoČinek (bivši zasebni uradnik) 1. 1832. Naposled je 1. 1864., dne 16. malega srpana, kupila celjska mestna občina bivši samostan z novo cerkvi prizidano hišo vred na tretji zvršni. dražbi za 46.000 gld. In sedaj ima v celem poslopju c. kr. okrožno sodišče svoje urade. Klarise. Poleg manjših bratov sv. Frančiška ali mi-noritov je bil v Celju nekdaj tudi isti ženski red naseljen, namreč redovnice sv. Klare ali klarise. To vemo iz preje omenjenega testamenta cesarja Friderika III. vdove, cesarice Elizabete, katera je 1. 1 329. sporočila: „Hinz Cilli (kakor zgoraj minoritom, še) den Vrauen Sant Clarenordenss zwo Pfunt." A več nam o tem ženskem samostanu v našem mestu ni nič znanega. Kapucinski samostan. Kdaj in kako je bil pozidan samostan 00. ka-pucinov v Celju, o tem smo že slišali, ko je bil govor ob isti kapucinski cerkvi.') Prve kapucine je v Celju na željo nadvojvode Ferdinanda II. naselil p. Fortunat, general kapucinskega reda v Veroni. Za oskrbo so bili celjskim kapucinom nakazani ti-le dohodki: 1. od cesarskega grada nad Celjem na teden 40 funtov govedine, zatem vsako leto dva strti-njaka vina, 150 funtov rib in iz grajšČinskega gozda šest ali sedem hrastov za drva; 2. od Zajckloštra vsaki teden za 60 kr. žemelj, potem za velikonočne, binkoštne in božične praznike vsakkrat jeden štrtinjak vina in jedno tele; 3. od Konjiške grajšČine soli, kar je treba; in 4. od celjske bolnice na teden 20 funtov mesa, in v dobrih vinskih letinah vsako leto jeden štrtinjak vina, za kar so morali kapucini služiti vsak teden jedno sveto mašo od ustanove Andreja Hohenwarta v bolniški kapeli. Od 1. 1749. pa so dobivali tukajšnji kapucini namesto onih pod 1. navedenih prirodnih pridelkov od celjskega grada v denarjih 197 gld. 40 kr. vsako leto iz državne blagajne. Iz povestnih zapiskov o celjskih kapucinih in njihovem samostanu pa to2): L. 1655., 23. m al. travna, je bil v kapucinskem samostanu v J) Škof Tomaž Chron je namreč zapisal na zadnjo stran onega pisma apost. nuncija Joana 1. i6oq. to-le: „111. Dns. Nun-tius Apostolicus a consecratione et positione f Primarii lapidis Monasterii Novi Patrum ^e=*=hs Capucinorum Cilejae gratias agit pro officio r^^*3^ humanitatis Commissariorum šibi in oc-cursum missorum ..." ' 2) Orožen, Dek. Cilli 187 si. Celju zbran provincijalni kapitul, v katerem so izvolili p. Kristoforja, rojenega v Cividalu, za provincijala kapucinskega reda; 1. 1761., dne ii.kim., pa je zopet v Celju zbrani provincijalni kapitul izvolil za provincijala p. Erarda, rodom Radgončana. Leta 1746., dne 13. vel. travna, je Rudolf Anton pl. Steiz, pozneje redovnik v Zajckloštru, v svojem, pred redovno obljubo narejenem testamentu od glavnice 800 gld., zajČkemu samostanu sporočenih, odločil za svečavo ob osmini Brezmad. Spočetja BI. Device Marije celjskim kapucinom 52 polfuntnih in šest funtnih voščenih sveč, katere jim ima Zajcklošter vsako leto oddajati; ako bi vosek sčasom veljal nad 30 gld., tedaj se kapucinom celjskim naj daje primerno toliko voščenih sveč, tako, da zajčki samostan ne bo trpel škode. — L. 1769., dne 15. sušca, je Anton Schifferl, mestni sodnik in medičar v Celju, volil v svoji oporoki 4000 gld. kapucinskemu samostanu celjskemu in odločil, da naj služijo kapucini po smrti njegove žene vsak teden šest sv. maš (veliki teden tri) v kapucinski cerkvi, zatem vsako leto po leti na teden dve sv. maši, vkupno 51, v kapeli Matere Božje sedem žalostij in v kapeli rožnega venca v mestnožupni cerkvi po 20 kr. Od preostalih obresti) pa je isti sporočil samostanu 40 gld. za njegove potrebščine, 10 gld. duhovnemu otcu samostana, 5 gld. za domače ubožce in 5 gld. mestni blagajni. Dne" 18. rožnika 1. 1785. je bil izdan zakon, ki je zaukazal odpraviti'vse za dušno pastirstvo nepotrebne samostane. Da je bilo s tem izrečeno, naj se odpravi tudi kapucinski samostan v Celju, razvidno je iz odpisa deželnega poglavarstva na nasprotni nasvet okrožnega urada in kn.-škofijskega ordinarijata od 3-listop. 1. 1785., kateri se glasi: „Nachdem aber S. k. k. Majestat die Auf-hebung dieses Kapuziner-Klosters ausdriicklich allergnadigst anbefohlen haben, als kann aus dieser allerhochsten Verordnung nicht geschritten vverden; doch aber, da die allerhochste Gesin-nung nicht dahin gehet, diese Kloster alsogleich, Lev nad vrati celjske hiše. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 749 sondern nach und nach aufzuheben, so haben E. f. G., sobald selbes zur Seelsorge daselbst nicht mehr hochst erforderlich ist, die Anzeige anher zu machen, damit ungesaumt von hier % aus die Aufhebung gehorig veranlasset werden moge." Se 1. 1810. je deželno poglavarstvo o tem razpravljalo, da bi se celjski kapucinski samostan odpravil; a je naposled to opustilo. L. 1826. je napravil tedanji gvardijan p. Fr. Ant. Humpl nove pokrite stopnice od savinjskega mosta gori k samostanu; kakor je isti (rojen v Trstu, bivši adjutant v francoski armadi, umrl v Celju 1. 1849.) v obče mnogo storil, da je bil samostan olepšan in vrt bolje obdelan. L. 1866. in 1867. so samostansko hišo deloma popravili, deloma prezidali ob troških 5248 gld. 85 kr. Misij onarji-lazaristi. Misel, da bi se v Štajerski naselili lazaristi, misijonarji duhovniki sv. Vincencija Pavlanskega, sprožil je prvi 1. 1851. Janez Klajžer, podrav-natelj duhovniškega semenišča< v Gradcu (rojen pri sv. Lovrencu v Slovenskih goricah), kateri je tedaj z dvema milosrčnima sestrama v Pariz potujoč tam se bil seznanil s kongregacijo duhovnikov misijonarjev v hiši „de St. Lazare" (od todi lazaristi). Iste misli sta se takoj oklenila tedaj še mladi grof Ferdinand Brandis v Mariboru in po njem njegov stric grof Klement Brandis v Slivnici pri Mariboru. Zaradi darežljivosti teh gospodov grofov Brandisov in ker so se nadejali podpore še od druge strani, mislili so sedaj najpreje najti hišo, pripravno za nastanitev misijonskih duhovnikov. Ko se je o tem potrkalo v Gradcu brez uspeha, vprašal je grof Klement Brandis v imenu svojega sinovca pismeno lavantskega knezoškofa Antona Martina Slomšeka ter ponudil, da prepusti duhovnikom misijonarjem svoj grad Freistein pri Polskavi. Škof Slomšek je drage volje privolil v stvar, a je mislil, da je za ustanovitev misijonske hiše mašnikom sv. Vincencija Pavi. naj-pripravnejši kraj Sv. Jožef pri Celju, ter je takoj naravnal vse, kar je bilo potrebno. Pred vsem je bilo sklenjeno, predati laza-ristom beneficijatsko hišo pri Sv. Jožefu, kateri je bil celjski opat Martin Ferd. Bartholotti vložil temeljni kamen 1. 1772. in jo je dodelal zidarski mojster Leopold Tuschinger 1. 1776.; in zatem se je mestno zastopstvo v Celju naprosilo, naj bi prepustilo prostor med Sv. Jožefa cerkvijo in tamošnjo beneficijatsko hišo, kjer bi se po-. stavila nova zgradba v zvezi z obema poslopjema, kar je celjsko mesto dovolilo dne 19. vel. srpana 1. 1852. Že 4. listop. 1.1 851. pa so šli v Pariz v novicijat v ustav lazaritski trije du- i—i I v, L wi /~\w \ i Rimski kamen na celjski župni cerkvi. hovniki sekov-ske škofije: o-m en j eni Janez Klajžer, pa Jak. Horvat, izpo-vednik milo-srčnic v Gradcu in Ant. Žohar, kapelan pri Sv. Uju v Slov. goricah; in mal. travna 1. 1852. še trije drugi mašniki (Mart. Derler, kapelan sekovske, Jožef Reš in Jožef Premož, kapelana lavantske škofije). Dne 3. rožnika 1. 1852. sta poslala Nj. veličanstvi cesar Ferdinand Dobrotljivi (pri katerem je bil grof Klement Brandis nekdaj najvišji dvorni mojster) in cesarica Marija Ana Pija donesek 4000 gld. za stavljenje misijonske hiše; in dne 23. vel. srp. i. 1. so začeli zidati dotiČno zvezno poslopje. Dne 7. kimovca 1. 1852. pa so prišli v Celje prvi misijonarji-lazaristi: p. Konrad Hirl, superijor mis. stana v Kolnu, ki je bil tukaj superijor do 15. sveč. 1. 1853., pa preje omenjeni: p. Janez Klajžer (superior tu do nagle smrti svoje dne 15. sušca 1. 1853.), Jakob Horvat (zatem superijor do smrti 1. 1891.) in Anton Žohar (ki je pa zopet izstopil). Na 16. nedeljo po Binkoštih, dne 19. kim. 1. 1852., je knezoškof A. M. Slomšek misijonarje pri Sv. Jožefu slovesno vmestil vpričo trideset duhovnikov in ob veliki množici ljudstva. Za njimi sta prišla dne 2. sveč. 1. 1853. še Derler in Premož. — Istega leta 1853., dne 28. sveč., je c. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk vzelo na znanje uvedenje kongregacije misijonskih duhovnikov pri Sv. Jožefu poleg Celja. Tako je bilo utemeljeno misijonišČe 00. laza-ristov pri sv. Jožefu. Ustanovniki in posebni dobrotniki njegovi so znani: Nj. Veličanstvi cesar Ferdinand in cesarica Marija Ana, zatem oba preje imenovana grofa Brandisa in knezoškof Slomšek. Jako marljivo sta sodelovala tudi Marko Glaser, župnik pri sv. Petru niže Maribora, in celjski meščan Gašpar Gorišek, cerkveni ključar pri sv. Jožefu. —¦ L. 1855., dne 3. prosinca, je Nj. Veličanstvo cesar Franc Jožef I. lazariste v Avstriji potrdil proti temu, da nimajo nikdar z nikakim imenom pravice do podpore iz kakega državnega zaloga. Dne 1. rožnika 1. 1860. je bilo kongregaciji lazaristov pri sv. Jožefu po redovnem pregledniku Dominiku Schlicku izročeno: 1. cerkev svetega Jožefa s tamošnjo beneficijatsko hišo, z mežnarijo in hlevom; zatem k beneficiju svetega Jožefa spadajoča zemljišča (tri njive, hišni 75° Andrej Fekonja : Celje in okolica. vrt, sadovnjak in senožet), prostor okoli cerkve in okolo cerkvenih poslopij s pravico paše za dve kravi proti tema, da do tedaj navadna cerkvena opravila pri sv. Jožefa kaj ne trpe in da bodeta na cerkev in beneficij sv. Jožefa ustanovljena uživalca, kakor tretji mestni kapelan in mestni organist, v svojih napovednih dohodkih odškodovana; 2. vse k sv. Jožefu spadajoče masne ustanove zajedno z obligacijami razven Žirovtnik-Bartholottijevih obligacij, zatem inventariji in cerkveni računi; 3. zastran onih 26 ustanovnih maš, katere ima služiti tretji mestni kapelan kot beneficijat pri svetem Jožefu, pogodilo se je tako, da opravi kapelan 26 maš na namen misijonarjev, misijonarji pa 26 ustanovnih maš beneficija pri sv. Jožefa, pri tem pa obdržuje tretji kapelan obresti 50 gld. od glavnice 1000 gld., katere je vložil knezoškof A. M. Slomšek t. grndna leta 1854. za tretjega kapelana kot nadomestilo za beneflcijske pro-storije in posestva, ki so bile prepuščene laza-ristom v uporabo; Žirovtnik-Bartholottijeve štiri obligacije se hranijo za tretjega kapelana pri mestnožupnem urada; 4. z mežnarijo dohajajo Rimski nagrobni spominik v Celju. kongregaciji tudi mežnarski dohodki, kakor: prostovoljna bernja in polovicazvonenja; 5. ako bi kongregacija to mesto zapustila, tedaj ostanejo cerkvi vse nove zgradbe na cerkvenem zemljišču, kakor novo omišljenje masne obleke in cerkvene priprave kot njena last; pač pa more kongregacija, ako bi za svojega poslovanja nabavila kake dragocenosti ali iz svojega si oprave nakupila, vzeti jih kot svojo last. O gospodarjenju s cerkvenimi dohodki ima se podati vsako leto knezoškofjemu ordinarijatu račun. L. 1867. so podedovali misijonarji mal vinograd v Zvodnem po 25. pros. i. 1. umrlem lavantskem stolnem prostu Mihaelu. Piklu, za kar morajo služiti na leto jedno sv. mašo. — Leta 1868. pa je kongregacija postavila novo hišo za romarje, staro mežnarijo od 1. 1797., in hlev podrla ter pristavila novo hišo poleg starega stana beneficijatovega. Tudi je bil napravljen na vrhu griča poleg misijonišča lep vrt.>) Sestre milosrčnice. Usmiljene sestre ali hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega so bile v Celje pozvane, kakor je že bilo omenjeno, za strežbo bolnikom v novi Gizelini bolnici ter so se tam nastanile dne 28. grudna 1. 1875. Prve semkaj došle milosrčnice so bile: Klotilda Osel, predstojnica, Hedviga Arcin, Katarina Baldin in Beata Holl.5') A kakor se je vse bolj množilo število bolnikov, tako je bilo treba tudi vse tem več strežnic, tako, da je sedaj v tem ljudomilem zavodu devet sester na službo. Šolske sestre. Že leta 1875. so se bili zastopniki občine Celjske okolice oglasili, da bi se tukaj osnovala zasebna dekliška šola pod vodstvom šolskih sester iz tretjega reda sv. Frančiška, in je njihovo dotično prošnjo odobril tudi kn.-šk. ordi-narijat in zavod šolskih sester v Mariboru. Toda tej nameri so nasprotovale državne šolske oblasti, tako, da je šele 24. prosinca leta 1878. deželni šolski svet dovolil to šolo ustanoviti. Dne 14. ki-movca leta 1878. so torej šle iz mariborskega ustava šolskih sester v Celje tri sestre učiteljice: Nepomucena Ziggal, predstojnica, Antonija Be-ranič in Bonaventura Suhač, katera poslednja je pa bila skoro poklicana nazaj ter je namesto nje prišla Angelina Križanič.3) Sedaj je v celjskem tem ustavu vseh skupaj sedem sester. — K šoli spada vrtič, prek ulice 5 metrov širok, in na severni strani vrt, okoli 600 Q" mereč. J) Ig. Orožen: Dek. Cilli 193 si. 2) Ig. Orožen: Dek. Cilli 198. 3) Ig. Orožen: Dek. Cilli 199. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 751 Meščanska bolnica. Tu bodi še nekaj omenjeno o stari meščanski bolnici celjski. Z dovoljenjem cesarja Friderika. III. so Celjani svojo staro od celjskih grofov ustanovljeno bolnico prestavili (po 1459) od sv. Duha cerkve v mesto tje za župno cerkev sv. Danijela. V velikem požaru leta 1798. je pogorela tudi ta bolnica in je bila zatem pokrita le z deskami. L. 1825. sta tedanji kapelan Sigm. JuvančiČ in trgovec Pavel Kaindelsdorfer napravila na hišo novo streho, v gornjem nadstropju pa šest sob za bolnike z nabranimi 1209 gld. 45 '/« kr. To meščansko bolnico so 1. 1836 prenaredili zaradi kolere v okrožno bolnico.1) Leta 1875. pa so Celjani to staro meščansko bolnico opustili kot tako, ter rabi ista sedaj le še kot ubožnica za onemogle siromaške celjske meščane. Beneficiji. „V celjski fari je bilo poprej 14 beneficij ..." Toliko jih namreč Ig. Orožen omenja v „Celjski Kroniki" str. 166 si.; a pozneje jih v knjigi „Das Dekanat Cilli" opisuje triindvajset. Mi tukaj navajamo iste beneficije le na kratko. 1. Beneficij Matere Božje — „Unserer lieben Frau" ¦—-v mestnožupni cerkvi celjski; t. j. v kapeli Treh Kraljev, katero so bili utemeljili l) Ig. Orožen: Cel. Kron. celjski grofi. Leta 1573. do 1598. je imel ta beneficij Tomaž Chron, poznejši ljubljanski škof. 2. Beneficij sv. Nikolaja v mestnožupni cerkvi; utemeljili so ga celjski grofi, a je sedaj utelešena mestni župniji. 3. Beneficij sv. Barbare v župni cerkvi; istotako so ga ustanovili celjski grofi, ter je sedaj tudi pridružen celjski opatiji; imel je hišo, ki je bila 1. 1806. prodana in je sedaj del Krančeve hiše št. 110 na cerkvenem trgu. 4. Beneficij Sv. Križa, s prejšnjim sv. Barbare beneficijem združen; utemeljil ga je Andrej Hoheirvvart, velitelj v celjskem gradu, f 1503. 5.Beneficij Matere Božje pod zvonikom v mestnožupni cerkvi; imel je na velikem trgu malo hišo št. iii, katero je 1. 1786. kupil trgovec Fr. del Negro. 6. Beneficij sv. Margarete v župni cerkvi; utemeljili so ga celjski grofi, vdružen je sedaj opatijsko-mestni župniji. 7. Beneficij sv. Martina v mestnožupni cerkvi; ustanovili so ga celjski grofi, kateri je sedaj vtelešen župniji v Gotovljah. 8. Beneficij sv. Janeza v župni cerkvi celjski, katerega so utemeljili celjski meščani, vdružen je sedaj celjski opatiji. 9. Beneficij sv. Uršule v mestnožupni cerkvi, z ustanovama Andr. Hohenwarta (f 1503) in Jan. Rogatškega (1 5 1 2). 10. Beneficij sv. Katarine v celjski župniji je ustanovil neki Florijan Archer. 1 1. Beneficij pre-svete Trojice utemeljili so celjski grofi, s preje omenjeno kapelo (1576), in so ga ok. 1. 1700. imeli ljubljanski jezuviti. 12. Beneficij sv. Maksimilijana ustanovili so tudi celjski grofi ; sedaj je že dolgo vdružen celjski opatiji; hišo pa sta 1806 kupila J. in T. Kranz. 13. Beneficij sve- Lobanje celjskih grofov v nemški cerkvi. (Desna je poslednjega grofa Ulrika.) 752 Andrej Fekonja: tega Andreja pred mestom je ustanovil celjski grof Friderik II.; sedaj pri župniji na Franko-lovem. 14. Beneficij sv. Duha zvunaj mesta, katerega so pozneje (1688) dobili celjski mi-noriti, zatem verski zalog in naposled 1829 ga kupil meščan Jos. Draš. 1 5. Beneficij sv. Antona v cerkvi sv. Duha, ustanovil celjski grof Herman, rešili ga 1694 Novoklošterski. 16. Beneficij sv. Nikolaja na hribu, utemeljen od celjskih grofov, pridružen je že dolgo mestni župniji. ^.Beneficij v dolnjem celjskem gradu, kot ustanova celjskega grofa Friderika 1. 1459. od Braslovč semkaj prestavljen. 18. Beneficij sv. Andreja v gornjem celjskem gradu, tudi od celjskih grofov utemeljen, pozneje last Novega Kloštra. 19. Beneficij B. D. Marije „a Latere" so ustanovili gospodje Rogaški. 20. Beneficij Marije D. Elizabeto obiskujoče ali Matere Božje pod zvonikom ustanovil je neki zlatar za celjskega organista, vdružen je že dolgo mestnožupni cerkvi. 21. Beneficij sv. Ane v mestnožupni cerkvi, od Rogatca, hišo kupil 1782 rokovičar St. Kovačič. 22. Beneficij sv. Jožefa, katerega sta 1. 1776. utemeljila Jurij Jos. Žirovtnik, beneficijat Matere B. sedem žalostij, in celjski opatMartin Ferd. Bar-tholotti. Prvi je uložil k temu 2000 gl. in drugi 1000 gl.; celjski magistrat pak je 1777 dal od občinskega zemljišča pri Sv. Jožefu 1500 r] ° za njive in vrt in 24 P)" za hlev, in tudi pašo. Ta beneficij je bil 1. 1787. premenjen v kuratni beneficij; a od 1. 1809. ni bil več nameščen, pa ga je naposled vlada 1. 183 1. vdružila tretji ka-pelaniji celjski. 23. Frevdenfeldov beneficij je ustanovil Ig. Frey pl. P>eydenfeld dr. med. in okrožni zdravnik, 1. 1780., sporoČivši k temu a) jedno 4°/,, deželno obligacijo 5650 gl., b) svoj tkim. „Kapunovgrad" (Kapaunhof, nekdaj Anger-hof) na Bregu, in c^neki vinograd, gozdič itd., katero poslednje posestvo pa je bilo 1813 zamenjano z opata F. A. Hobelnika vinogradom na Smiklavškem hribu. Ta beneficij pa je bil leta 1809. premenjen v tretjo kapelanijo in z opatijo združen. Leta 1875. je bila omenjena hiša prodana prof. Janeza Orešek-a ženi za 9000 gl.; ter je sedaj isti beneficij založen s to-le glavnico, pa s prvotno glavnico in omenjenim vinogradom. Bratovščine. Cerkvenih bratovščin je v Celju bilo nekdaj šestero.1) 1. Bratovščina Matere Božje sedem žalostij; 2. Bratovščina sv. rožnega venca; 3. Bratovščina srečne smrti; 4. Bratovščina sv. Izidorja; 5. Bratovščina presv. Rešnjega Telesa; 6. Mrtvaška bratovščina. *) Orožen, Dek. Cilli 221 si. .- Celje in okolica. Najimenitneja in najbolj sloveča je med njimi bila Bratovščina Matere Božje sedem žalostij. Ta po redovnikih servitih osnovana bratovščina je bila tukaj uvedena vsaj takoj v drugi poli XIV. stoletja, ter je bila razširjena po vsem Savinjskem arhidijakonatu med duhovniki, ple-menitaši, meščani in kmeti. Najstarejši zapisnik o njej je iz 1. 1357. Namen njen pak je bil: češcenje Matere Božje vzbujati ali novic oživljati in to posebno s premišljevanjem Marijinih žalostij; tudi se je za vsakim udom te družbe služilo po njegovi smrti toliko sv. maš, kolikor je bilo živih družbenikov. Osrednji sedež te bratovščine je bil izprva, kakor se zdi, v Konjicah; a je pozneje bil prestavljen v Celje. V drugi polovici XVI. veka je družba po verskih zmešnjavah luterskih zelo oslabela; ali je bila preustrojena in novo oživljena 1. 1594. in to največ po trudu tedanjega beneficijata — poznejega škofa — T. Chrona. Papež Klement VIII. jej je 1. 1597. podelil od pustkov. Na čelu te bratovščine je bil predstojnik, nazvan praepositus (prost), kateremu so bili pri-deljeni jeden dekan pa po dva asistenta in ku-ratorja. Ti načelniki in ostali družbeniki so imeli vsako leto v Celju v svoji kapeli Treh Kraljev, ozirom M. B. sedem žalostij svoj zbor, v katerem so volili načelnike in obravnavali ostale posle bratovske. Ta bratovščina je tudi imela več beneficijev ali kapelanij, namreč : V Celju beneficij Matere B. sedem žalostij vžupne cerkve kapeli; v Slovenski Bistrici beneficij sv. Ane; v Konjicah tri bene-ficije : sv. Jakopa že 1 369, sv. Erazma in Se-bastijana 1497 m sv- Duha 1497 ; in pod Majš-bergom beneficij M. B. Cesar Jožef II. je z ukazom 9. vel. srpana 1783 končal vse cerkvene bratovščine. Bratovščini M. B. sedem žalostij so vzeli njene beneficije za štajerski verski zalog; ostalo imetje 766 gl. pa so dali celjski ubožnici, kateri so pridejali od drugih tukajšnjih bratovščin gotovine 112 gl. No, starodavna bratovščina Matere B. sedem žalostij je vendar-le ostala kot cerkvena družba, bila po knezoškofu A. M. Slomšeku 1. 1855. °b-novljena ter i danes živi krepko in veselo. Služba božja pri podružnicah.1) Pri Sv. Jožefu. Glavni cerkveni shodi pri tej cerkvi so bili in so še: Na praznik sv. Jožefa, tretjo nedeljo po Veliki noči kot praznik cerkvenega patrona in obletnica utemeljitve cerkve, in prvo nedeljo po Danijelovem t. j. angelsko nedeljo kot praznik ]) Ig. Orožen, Dek. Cilli. Andrej Fekonja: Celje in okolica. 753 cerkvenega posvecevanja. Ob teh dnevih so prihajale semkaj procesije iz sosednih župnij in romarji iz cele južne Štajerske in okolnib pokrajin. Razven tega so se tukaj služile še svete maše: Na dan sv. Sebastijana 20. pros. ustanovljena; dne 23. pros. kot god Zaroke blažene Device Marije; v dan 1. vel. travna, god sv. Filipa in Jakopa app.; v dan 10. vel. srpana god sv. Lavrencija; v nedeljo po Veliki gospoj-nici, god sv. Joahima, peta maša in propoved; v dan 11. listop. god sv. Martina šk., kot spomin zaobljube, da pozidajo cerkev; in vdan 21. li-stopada v spomin prve tu darovane sv. maše. Pri Sv. Duhu. Kakor kaže stari zapisnik, vršila so se nekdaj v tej cerkvi ta-le duhovna opravila: Na dan sv. Antona Pušč. 17. pros. peta sv. maša; na velikonočno nedeljo popoldne procesija iz mestno-župne cerkve sem k propovedi in veČernicam Stolp iz nekdanje celjske trdnjave. (Narisal M. Jama.) ter zopet nazaj v župno cerkev; velikonočni ponedeljek, na sv. Marka dan in binkoštni torek procesije semkaj k službi božji in nazaj v župno cerkev; belo nedeljo župna služba božja; na dan sv. Izidorja 15. vel. travna propoved, peta sveta maša z blagoslovom in procesija z iniciji okolo cerkve; na dan sv. Janeza in Pavla 26.rožnika sv. maša in blagoslovljen je sveč; na praznik Vseh svetnikov popoldne propoved, libera in obhod na pokopališču; na Vseh vernih duš dan sv. maša in obhod; in na Sveto noč po pol-nočnici še tukaj sv. maša. „DOM in SVET" 1895, št. 24. Pri Sv. Maksimilijanu. V tej cerkvi so bila poleg starega zapisnika do konca minulega stoletja bogoslužna opravila ta-le : Na velikonočni torek procesija iz mestno-župne cerkve sem k propovedi in sv. maši ter zopet nazaj; četrto nedeljo po Veliki noči župna služba božja; na binkoštni torek procesija in služba božja kakor na velikonočni torek; nu god sv. Maksimilijana 12. vinotoka so nosili iz mestnožupne cerkve tam shranjene relikvije v procesiji semkaj ter po službi božji zopet nazaj 754 Andrej Fekonja: Celje in okolica. v župno cerkev; in v nedeljo zatem se je praznoval tu cerkvenega posvečevanja praznik. Pri Sv. Nikolaju. Do leta 1780. so bila v tej cerkvi ta-le duhovna opravila: Na velikonočno sredo sv. maša; na dan sv. Jurija sta prihajali sera procesiji iz Celja in s Teharij ter se je tu pevala sv. maša; na dan sv. Urbana sv. maša; v sredo po Bin- Oltar v kapelici M. B. pri sv. Jožefu. koštih sv. maša ;'na dan sv. Roka peta sv. maša; tretjo nedeljo po sv. Maksimilijanu tu gori god cerkvenega posvečevanja; na dan sv. Nikolaja peta sveta maša; in na Sv. večer po polnočnici tudi sv. maša. Pri Sv. Andreju. Sv. maše so se v tej cerkvici služile vsako leto: na dan sv. Antona Pad. 1 3 rož. in na dan sv. Andreja Ap. 30. listopada; drago nedeljo po Danije-lovem pa je bil praznik cerkvenega posvečevanja. V kapeli sv. Elizabete. V tej bolniški kapeli so bila nekdaj duhovna opravila: Na dan sv. Sebastijana peta sv. maša; na dan sv. Florijana tiha sv. maša, zatem procesija v Vojnik k sv. Florijana cerkvi; vsako kvaterno nedeljo ob osmih tiha sv. maša; na dan sv. Elizabete ob 9. peta sveta maša (se sedaj); na Sveto noč po polnočnici sv. maša; vsako kvaterno soboto in predvečer pred sv. Elizabeto in pred sv. Sebastijanom pa kompletorij (sedaj samo še pred Elizabetinjim). Župniki. Iz raznih listin so nam znani prvi župniki celjski ti-le:1) Rubperus 1 229, VVluingus 1252, Otto 1286, Henricus 1318, (Conra-dus, vrinjen 1 3 18?), Henricus 1357, Federik (:) 1377, Simon pl. Groin 1444, 1451 , Johann Herdmanns-dorfer 1468. Za temi nahajamo župne predstojnike, ki so imeli samo naslov „vikarja", kar kaže, da so v oni dobi celjsko župnijo oddajali drugim izven Celja stanujočim duhovnikom, kateri so dobivali pač župnijske dohodke, a so za tukajšnje župnije vodstvo imeli namestnike in jih plačevali. Tako se imenujejo: Georg Rosenauer 1483, Lienhard Mendech (župnik) 1487, Andreas 1496, 1497, Matthias 1500, Sigmund Grabschopf 1528 in Lukas Hammerstvl 1542. Nadalje so zopet pravi župniki: Martin Duelacher 1544, zatem opat v Runi in naposled škof v Neu-stadtu, a se odrekel; Primož Jurak, arhidijakona vikar 1550; prost Nikolaj Corret (župnik r) 1574, škof v Trstu 1575; Mihael Kupec, celjski rojak, baccal. AA. LL. et phil., prost bratovščine Matere B. sedem žalostij, mestni župnik 1584, 1597; Elias Gallenberger, mestni župnik 1600; And. Nepokoj, mestni župnik 1602, 161 3; Zahar. Menik, mestni župnik 1618, 1625; Jakob Veseli, mestni župnik 1626, 1639; Gregor Scholei, apostol, protonotar, mestni župnik 1640—165 1. Naslednji mestni župniki celjski so bili tje do pod konec minulega veka tudi arhidijakoni savinjske doline in dravskega polja : Bernhard Maurisitsch pl. Maurisberg. baccal. theol., apostol. protonotar, inful. opat, arhidijakon, prost *) Orožen, Dek. Cilli 278 si. Dr. Anton Medved: Rim, središče lepih umetnostij. 755 bratovščine M. B. sedem žalostij, mestni župnik 1655—1682. Andreas Graff, baccal. theol., apost. protonatar, abbas s. Aegidii de Simigio dioec. Vesprim., prost bratovščine M. B. sedem žalostij, arhidijakon, mestni župnik 1683 —1702. Janez Stermšek, rojen v Konjicah, s. theol. doctor, protonotar apost., inf. prost v „Maiggu" Stri-gon. dioec, prost brat. M. B. sedem žalostij, arhidijakon in akvil. gen. vikar in špirit., mestni župnik 1703 —1724. Jakop Jož. Jamnik, rojen v Rušah. s. theol. doctr., protonot. ap., arhidijakon in špirit, gen. vikar, m. župnik 1726 do 1731. Jožef Maksimilijan Bartholotti, rojen v Celju, s. theol. doct., protonot. ap., arhidijakon, prost brat M. B. sedem žalostij, mestni župnik 1732—1754- Martin Josef Sumpichler, rojen v Krieglachu v g. Staj., dr. theol., apost. protonotar, prost brat. M.B. sedem žalostij, arhidijakon, konzist. svet. goriške nadškof., prvi opat sv. Danijela in mestni župnik 1755 —1762. Martin Ferdinand Bartholotti, rojen pri Smariju, doct. theol. in phil., inf. opat, arhidijakon, gen. vikar in nadkomisar v celjskem področju, ap. protonot., svetnik goriške nadškofije, prost bratov- (Konec.) V vrsti gornjelaških umetnikov ne smemo prezreti moža, čegar ime nam je že itak dobro znano, — to je Vasari. Giorgio Vasari (1512—1574) je bil odličen stavbar. Opatijska lepa cerkev v njegovem rojstvenem mestu Arezzu je njegovo delo. Tudi v slikarstvu je dosegel lepe uspehe. Prepotoval je celo Evropo; videl je vsa večja dela umetnosti. V Rimu je živel več let. Tam se je seznanil z Michelangelom, kateri mu je bil od ondaj — in to po pravici — največji umetnik. Njega je jel tudi, kolikor mu je bilo možno, posnemati v svojih delih; od njega se je naučil zdravega, finega vkusa. To živahno občevanje z Michelangelom mu je pripomoglo do dela, katero mu je zagotovilo nesmrtnost ne le v umetnosti, temveč tudi v svetovnem slovstvu. Bolj kakor njegova slikarska in zidarska dela so ga proslavili njegovi leposlovni spisi. Vasari spada med najboljše laške prozaiste, in posebej še je ravno za umetnosti neprecenljivega pomena. Vasari je v laškem slovstvu to, kar je naš dični Slomšek v slovenskem. On je izboren življenjepisec; v tej stroki ga ne dohaja nihče. šČine M.B. sedem žalostij, mestni župnik 1762 do 1785. Peter Anton Segher pl.VVeissenhaus, rojen v Žminju v Istri, doct. theol., poslednji arhidijakon, inful. opat, dekan in mestni župnik 1786—1799, odšel v Pazin. Ostali celjski župniki pa so do danes vsi na Časti inful. opata, in to : Franc Anton Ho-belnik, rojen v Rušah, dr. teol., duh. svetnik, inf. opat, vicedirektor c. kr. gimnazija, dekan, okrajni šolski nadglednik, mestni župnik 1801 do 1828. Franc Fil. Schneider, rojen v Celju, konz. svetnik, inful. opat, dekan, okrajni šolski nadglednik, konkurzni eksaminator iz pastorale, m. župnik 1829—1845. Anton Martin Slomšek, rojen na Ponikvi, konz. svetnik, opat, okrajni šolski nadglednik in mestni župnik 1 846, zatem lavantinski knezoškof. Matija Vodušek, rojen v Dramljah, konz. svetnik, inf. opat, okrajni šolski nadglednik, dekan in mestni župnik 1847—1872. AntonVVretschko, rojen pri Planini (staj.), konz. svetnik, inf. opat, dekan in m. župnik 1873 do 1890. Franc Ogradi, rojen v Gornjem gradu, konz. svetnik, inf. opat, dekan in mestni župnik od 1 890. „Lahi, posebno pa Florentinci, so imeli posebno nadarjenost za življenjepisje. Tudi zgodovina lepih umetnostij ima svoje življenjepisce. Florencija je središče temu delovanju, katero je v Vasariju doseglo vrhunec popolnosti; niti preje, niti pozneje se ni pokazalo nič jednakega, še manj pa kaj boljšega v tem oziru ..." S temi besedami lepo označuje zvedeni Karol Frey Va-sarijev pomen na imenovanem polju. Vasari pa se v življenjepisih razločuje od vseh svojih prednikov. On neče pisati samo zgodovine, temveč on hoče poučevati. Njegov namen ni, pisati le za zabavo, ali pa proslavljati v slovstvenih sporainikih prominule, že pozabljene umetnike; ne, on hoče svoji dobi podati vzore, katere naj sovrstniki posnemajo. Kazaje na veliko preteklost laške umetnosti, želi ovirati vedno bolj prodirajoči propad . . . Njegovo slavno delo je izšlo v prvi izdaji leta 1550. z naslovom: „Vite de' piti eccellenti pittori, scultori ed architetti". (Življenjepisi naj-odliČnejših slikarjev, kiparjev in stavbarjev). Brez tega dela ne moremo umeti klasične laške umetnosti, sosebno njene zgodovine. Vasari popisuje v njem klasične umetnike z veliko, duhovito razsodnostjo. Njegove ocene so za vselej veljavne. Kako veličastno nam pred- 48* Rim, središče lepih umetnostij. (Spisal dr. Anton Medved.)