Dopisi. Iz Šoštanja. (Zmaga.) Dolgo z upom in strahom pričakovani dan novih volitev za trg Šoštanj je napočil 29. novembra. Že več kot eno leto so se nasprotniki pripravljali na to volitev, se širokoustili, da so Slovencem le milostno prepustili, da so bili do sedaj tri leta občinski gospodarji, da pa za naprej mora biti barka zopet njihova. Mislili smo, počakajmo, morda bodo dali bolj po ceni! In res, ko so do dobrega pregledali pozneje volilne listine, so se takoj prepričali, da barka ne more njihova bili, kajti prvi in tretji razred sta bila gotovo naša, drugi pa dvomljiv. Zdaj so dali cčneje in nam ponudili kompromis: 7 odbornikov bi naj mi imeli, oni pa 5. Slovenec je pravičen in včasi še prepošten, zato stno tudi tukaj bili vsi skoraj za pravičen kompromis, da se jim namreč prepustijo 4 odborniki, 5 pa nikakor. Stuhtali smo bili takoj, zakaj zahtevajo ravno 5 odbornikov, kajti to število je ravno zadostno, da bi bili pri obč. sejah obstrukcijo delali, a la Wolf in Schonerer, tako pa če so le 4, so jim peruti pristrižene. To smo jim ponudili, nekai za to, da bi bili tudi nasprotniki po dejanskih razmerah zastopani, nekaj za to, da bi se volitev vršila rnirno brez strastnih agitacij. Ponudbo našo so odklonili, boj je bil napovedan. In kakšna borba! Gotovo še ni Šoštanj takšne agitacije doživel in je ne bo morda več, pa tudi noben drug trg na Spod. Štajarskem, kakor so jo tukaj razvili naši nasprotniki. Noč in dan so bili na nogah njih agitatorji, obljubovali so volilcetn, prosili, žugali, z — denarjem podkupovali. Najbolj so trpele žene - volilke, ki so bile nam dale pooblastila. Za poštenjaka je dosti, če se enkrat odpravi iz hiše, a ti naši nasprotniki so bili kakor židovski agenti: vržeš ga pri eaih, vratih ven, pa pride zopet pri drugih. Volilke so zapirali, da bi jim bile gotove, pri drugih so skušali silotna po noči v hišo vdreti, kakor neki tukajšnji mesar in krčinar. Tudi žene so poskusile svojo srečo, kakor soproga tukajšnjega sod. uradnika in soproga Hansa Woschnagga. Ves trud in ves denar je bil zastonj. Nekatere voliike, prisiljene, da so preklicale svoja pooblastila, so jih potem zopet rade nam dale. Kolika razlika raed njihovo in naSo agitacijo! Kako mirno in dostoino jo je pri nas vodil naš izvrstni vodja, g. Ivan Vošnjak! Tu je šlo vse brez obljub, brez groženj, brez denarja, glavna pripomoe nam je bilo prepričanje, da smo Slovenci, in da tukaj ni treba nove nemške šole, ko še prejšnja dvojezična ni poplačana. (Konec prih.) S Krapja pri Ljutomeru. (Vojska zoper m i š i.) Dne 29. novembra je ves raili dan pihal močen jug, potem je začel obračati sever, in dobili smo prijeten ter že ležko pričakovan dež, skoz noč potem pa nekoliko snega. Z novim snegom se je zemlja preveč napojila. Po našem polju se namreč pod zgornjo plastio zemlje nahaja večjidel prodec. To je uzrok, da se pri nas svel hitro posuši. Imeli smo torej nekako ziimko sušo. Ali ona je za kmeta imela dve strani, d)bro in slabo. Suša nam je dobro došla, da smo brez vremenskih ovir opravljali poljska opravila, to nam pa utegne v vspomladi priti prav in koristiti, ker smo si Iahko njive sposprašili. In slaba stran obstoji v tem, da setve niso raogle prav ozeleneti in si opomoči. Suho vreme je tudi ugajalo našej nadlogi in sitnobi po njivah. Vrli >Slov. Gospodar« je po letu enkrat povedal, da nam veliko škodo delajo miši. Tem požeruhom je kmetu na škodo bilo lepo vreme v korist. Brezštevilne mi§i so po nekaterih parcelah tako gospodarile, da pleše le tu in tam zelenijo. Večinoma še so koreninice v zemlji zdrave. Toda rastline dihajo s pomočjo listov, teh pa kratko steblovje sedaj nima. Tako rastlina zastane v rasti. Le dobra zima in ugodno sprotiletje bi bilo v stanju rane zaceliti. Koder so luknje in kjer je prst vsa sprerovana, tam pač brezvspeSno išCeš zelenine in pričakuješ sad. Kako pa nadlogi priti v okom ? To je seveda vprašanje. Za oračem so hodili morilci ter s primernim orožjem oboroženi mišim prisli do živega. Pa miši tako pokončavati, to je zdalo sicer nekaj, a vendar le malo. Občinarji so se obrnili do svojega zastopnika v državnem zboru, naj nam on pomaga do zdatneišega orožja. Državni poslanec, vlč. g. dr. Gregoree. je drage volje storil potrebne stopinje in po njegovem zahvale vrednem posredovanju nam je visoko c. kr. ministerstvo kmetijsko doposlalo 200 steklenic nekega okužila. (Konec prih.) Iz kozjanskega okraja. (Pozor pred Rokom), pa ne pred svetim Rokom, temveč pred zloglasnim Rokom Drofenikom, socijalnim deraokratom ter urednikom umazanih »Slobodnih glasov«, ki se tiskajo v Ljubljani v »Narodni tiskarni«. Oni teden je hodil po kozjanskem okraiu. Živa duša ga ni poznala, ker si ni upal povedati svojega imena, pravil je le, da je agent neke angleške zavarovalnice. Radi tega je vedno najprvo govoril o zavarovanju, grdil pa »unio catholica«; potem pa poizvedoval, kakega mišljenja je kdo, in če je zapazil, da je kdo zinil kako čez duhovnike, koj sta si roke podala. Ponujal je liste socijalno-demokratiške ter zloglasno brošuro o štolnini, kjer mokrači predpisujejo dubovniku, koliko sme in ne sme računati krste, pogrebe itd. Sedaj pa že dobivajo iz Celja nekateri kalini, ki so obviseli na Rokovih limancah, po več iztisov socijalno-demokratiških časnikov in knjig. Tako je dobil neki pilštanjski krčmar kar 10 iztisov grdih brošur, ki so pa seveda vse romale zopet v Celje. V Kozjem se je zadržaval več dnij, a nikdo ga ni spoznal. Zahajal je v gostilne, sedel mirno pri čaši piva, čital kak časnik ter vlekel na ušesa, kaj se pogovarjajo pri sosedni mizi. Tu je bil celo tako predrzen, da je prišel brez dovoljenja v »Gitalnico«, prebiral časnike in ko se je zmračilo, prinesel mu je še predsednik luč v sobo, meneč, da je čitatelj kak vrl narodnjak. Obhodil je vsako župnijo, posebno rad bi se bil sprijaznil z mladimi učitelji. Še težavnega in grdega pota v Olimje se ni zbal, kjer je tudi obiskal vernega in značajnega g. učitelja. (Konec prih.) Iz ptnjskega okraja. (Cemu slov.-ne mški uradni list?) Dragi mi »SIov. Gospodar!« Ako se ne motim, leče že 26. leto, kar sem tvoj naročnik. Kot šibkega mladeniča si rae začel podučevati in me vsikdar dobro vodil tako, dasi izredil iz mene 1. gorečega katoličana, 2. zvestega Slovenca z dušo in telesom. Četirikrat sem bil volilni mož pri deželno- in državnozborskih volitvah; naposled si me posadil na slol občinskega predstojnika. Zato te prosim, kot tvoj stari prijatelj, blagovoli to-le objaviti: Ob novem letu bode začel izhajati uradni list c. kr. okrajnega glavarstva na Ptuju; ta list, nam pišejo, bode siovenski in nemški in bode stal 3 gld. na leto. Po mojih raislih bi ta list naj bil samo slovenski, ker ga menda v celem okrajnem glavarstvu nobenega obfiinskega predstojnika ni, da ne bi slovenski znal, Hst pa, ako je samo slovenski, je lahko cenejši. Zato so moje srčne želje, da blagovoliš občinska predstojništva opozoriti, naj vložijo na c. kr. okrajno glavarstvo prošnje, da dobivamo samo slovenski uradni list. Župan.