Št. 93.
Izhaja trikrat na teden ˇ 4eatlh lzdanjth, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranjo Jz-danje opoldne, resorno izdan je pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana aH v Gorici na dom pošiljana: Vse leto*  .  .  . ^-.,48 K.&Lh^ali gld. 6;60
' *    pol leta *......" .   6 , 60 ,   ,"    ,   3-30
četrt leta.......3 , 40 ;   ,    ,    1-70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oti 9. do 12. ure. Na uaročUii brez doposlane naročnin« se ne oziramo.   >    —«-...¦     *.„
„PltlMOREC" izhaja neodvisno od «So5e»  vsak petek in stene vsa leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«So5a» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-
bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v
__Nuii8ki...tJioi;..r^_v.Tr8ta_v_tobakarni_.Lav:r.ejtt5i.5_na-
trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
v  Gorici, dne IT. avgusta 1900.
SOČA
TefcaJ XXX.
Uredništvo
se nahaja v Gospoeti ulici It. 7 v Gorici v L nadBtr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 6. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici it 9.
Dopisi »aj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuiStvu.                                                       J
Neplačanih pisem ne eprejemlje ne uredništvo ne upravništvo.                   ______
Oglasi In poslanic«
se računajo po petit-vrstah. Če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krai 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plačati ločo Gorica.
»tioriSka Tiskarna" A. Gabršček tiska in zal:
n «Sofi&» in «Primnf/io. Sn    fil«wn»<il>A ir..ilx..i„
(Večerno izdanje).
«»«"»»» iiBK»rna"" a. uaprsceK usua m zalaga razen «Soče» in »Primorca* šo .Slovansko knjižnico«,
katera izhaja mesečno v srn ter stane vseletno 1 gld, ' knjižnici* se racunijo po !
. kr. — Oglasi v »Slov. kr. petit-vrstioR.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
<Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Dr. Pajer - E. Klavžar.
Kako prideti skupaj ti dve imeni P Saj je prvi deželni glavar, drugi pa le asistentek v deželnem uradu?! — Res je! Ali vendar ticeti danes ti dve imeni neločljivo skupaj; Pajer-Ga hej sta mar-kantni osebi naše deželne politike.
Pajer in Cahej sta se že davno sreCala v deželni hiši. Pajer je v deželnem odboru že od prvega poCetka avtonomije, a Cahej je prišel kmalu za njim.—Ves ustroj naše deželne in občinske avtonomije je nastal in se razvijal pred očmi in s sodelovanjem teh dveh mož. Nič ni ušlo njiju pogledu, povsod sta imela vmes svoji roki, včasih še preveč.
V deželni hiši se je malo delalo in več — grešilo. Temu dokaz je naša avtonomna revščina na vseh krajih in koncih. Naš deželni zborček je monslrum zakonodajnega zastopa, saj se je razvil nekako le v — »Armenversorgungsinslilut", v nekak »istituto di beneficenza* po lalkeni kopitu! Kdor bo pisal kritično zgodovino našega deželnega zbora v teh 35 letih, bo imel težavno nalogo, kajto mnogo bo graje, a neštetokrat se bosta vpletali vmes imeni sijamskih dvojčkov — Pajer-Cahej.
Mnogo se je torej grešilo 1 Nikdo drugi pa ni o tem takd prepričan, kakor prav Pajer in Cahej. Ta dvojčka vesta vse! Nočemo reči, da se Pajer točno zaveda vseh svojih grehov in Klavžar svojih, to pa je gotovo, da Pajer pozna izborno Klavžarjevo preteklost, Klavžar pa Pajerjevo. In tako se imenitno popolnujeta, pa tudi drug drugega potrebujeta in sta eventuvelno drug drugemu najbolj nevarna. Zato pa drug drugega krijeta, se vzajemno podpirata, da je težko, priti jima do kože v marsikakem pogledu. — Zato je tudi Cahejevo stališče v deželni hiši tako trdno! Lahi niso prijazni nobenemu Slovencu; vsakega bi raje danes nego jutri odpravili, ali prav laški odborniki z deželnim glavarjem na čelu (prej Coronini
HUSIMJJL.
Pripovedka iz novoj&Hia 6swa.
Srbski spisal Gjuro Jakšič.
Posl. Podravski. «Dalje).
»Z Bogom, gospod!« — je dejala Ksenija, uljudno se prikloni vši hetmanu, »dolžnost me kliče! Oh, to je sladka dolžnost, zavezovati rane, katere so zasadili sovražniki človeške pravice vsemu narodu v trdo kost, gasiti plamen, ki jim suši in požira mozeg v kosteh, biti priča trpljenja, deležnik njihove bolečine, čutiti, živeti in vzdihati ž njimi. Oh, revni narod srbski! Pet stoletij je iskal neodvisnosti, prosil pomoči na zapadli in severu, toda zaman...! A sedaj po jedini bitki, polni nečuvenih žrtev, pomazan s krvjo in ranami, s slabim glasom prosi -kapljico vode, da bi mu s to mrzlo kapljico sestra Rusinja pomirila paleči ogenj. O, gospod, trde plošče ledenega morja bi morale imeti sočutje, a svet ga nima!« Modre njene oči so se svetile pri teh besedah v nenavadnem blesku. Na to je utihnila in smehljaje se pomignila dvakrat, trikrat z drobno ročico, znovič se priklonila in dodala z zvoneuim glasom : »Z Bogom, hetman U ter zginila v polumraku zapadajočega soinca. Hetman Bajbakov je zrl za njo s koprnečim pogledom, mereč z očmi njeno mično gibanje.
,xl.sZ Bogom, Ksenija!«  jo dejal zamišljeno.  Oudna   trdoglavka,  a  zopet
zdaj Pajer) so Klavžarjevi pokrovitelji. To dejstvo samo zadošča, da bi vsakdo lahko razumel, kaj hočemo reči. — Ali glavni če-stilee Klavžarjev je vendarle Pajer, ki ne dopusti, da bi se mu skrivil las na glavi. V to ima sicer povsem drugačne razloge nego n. pr. dr. V e r z e g n a s s i, ki prejema pluco deželnega odbornika edino za to, da hodi k sejam citat — Klavžarjevo referate, kakor so delali do dr. T ume tudi razni drugi gospodje, vsled česar je narastlo Klavžarju neizmerno široko polje najzanimivejšemu delovanju, katerega je polna naša mala deželica. To so bili — »zlati časi* za Gaheja t
Dr. Pajer ve dobro vse, kar se je godilo, ali gorje mu, kdor bi se upal stopiti Caheju na prste. — Dr. Turna je n. pr. tako tnespameten", da hoče biti on deželni odbornik in ne tudi zanj le — Cahej; fudi je bil tako predrzen, daje le grajal, česar bi v nobeni deželi niti za hipec ne trpeli, aH s tem je prišel ob Cahejevo zaupanje In je revež izpostavljen vsak hip, da ga asistentek obrca in razmesari v veliko veselje Pajerjevo, ob hvaležnem pritrjevanju »ljubljenca naroda8 in vse njegove klerikalne bande!
Stališče dvojčkov Pajer-Cahej jo pa Se posebno trdno od zadnjega deželnega zbora. — Pajer ju se je posrečilo imenitno delo, česar ni zmogel niti Coronini v časih,' ki so bili slovenski dvotretjinski večini veliko bolj ugodni. Dasi dež. glavar Pajer vedno glasuje in je s tem pahnil Slovence v obupen položaj, je dr. Gregorčič vendar spravil poslance v dež. zbor — pod kavdinski jarem, brez sleherne pridobitve* — »Der ehrliche Makler* je bil tu Cahej, ki je bil živa tromba Pajerjeva. Zato je pa dobil takoj nagrado letnih 800 kron, ki se bodo štele v penzijo, in sicer ob soglasnem odobrenju od obeh stranij! Naj bi jih prejemal le 20 let, je stalo njegovo mešetarenje deželo — 16.000 kron. To je bil glavni »dobiček* za Slovence, vsled katerega se je pač splačalo, da so Šli pod kavdinski jarem.
mična čarodejnica. Njej je zares všeč ta mala deželica in ta bojazljivi narod! Prezira me, veliko Rusijo, ter ne misli vriati se več k materi! Toda bomo videli U
Hetman Bajbakov ni umel vzvišenih Ksenijinih občutkov ; vsa njegova poezija je bila: veliko rusko cesarstvo, a vsa učenost: vojaška disciplina. Ksenijo je smatral za svoje rodbinsko imetje, a to vsled kaj preprostega vzroka, da se je nekdaj na Krimu boril z njenim očetom in da je njegov oče v njegovih rokah zdihnil junaško svojo dušo ter so si bili po zemljišču sosedje, a on jedini gospodar velikega imetja, Ksenija pa zakonita dediču a Aganije Ničiforovne.
Ko je Ksenija kot lahka srna skočila skozi temna vrata, ni niti opazila v široki senci velikih vrat nenavadno velikega človeka. Na glavi je imel močan turški fes, na životu pa močno suknjo iz debele tkanine, na nogah zale opanke, za pasom nož z belim držajem, a poleg njega sta tičali dve mali puški. Zagledavši Ksenijo, je dvignil desnico ter ji spoštljivo salutiral — zapazivši Bajbakova pa se je zamračil, in v očeh mu je zabliskal plamen sovraštva in preziranja. Ko bi bil Bajbakov slučajno opazil, bi bil gotovo kot elektrizovan odstopil najmanj za tri korake — tako pa, zatopljen v svoje misli, je šel dalje in tudi neznanec je zginil v nočni temi.
Vsakdo je odšel s svojimi mislimi za svojim delom: Bajbakov je mislil na veliko Rusijo in na malo Ksenijo; Ksenija je premišljevala o bednem srbskem narodu, o njegovih težko ranjenih vojakih in nemara tudi o svoji prihodnosti.
In tako se zdaj vleče deželni voz srečno dalje mimo 400-lelnice, ki je menda marsikomu zmešala glavo in vzburila po križcih hlepeče srce. Paj er-Cah ej sta junaka našega časa 1 Ona dva imata na vrvici ves deželni zbor z odborom vred. Pajerju je brat Cahej najizbornejSe orodje za — karniflanje Slovencev. Pajer ima po Caheju na razpolago Gregorčičevo »Norico*, v kateri me-sari nasprotnike alijance Pajer-Gregorčič, posebno dr. Turno in celo narodno-napredno stranko, ki je nevarna — Pajerjevemu sa-modržtvu v deželi. In Cahej res z nečuveno drznostjo vihti spretno per6, zdaj podpisan, zdaj skrit za vsakim grmom. Glavni sv. Duh »Gorice" je Cahej, pred katerim so še lani druge svarili prvaki iste stranke. — In tako sta danes odločujoča duhova v deželi — deželni glavar Dr. Luigi cavaliere de Pajer in njegov sijaniski bratec E. Klavžar-Cahej. Srefina dežela U
.   DOPISI.
V ©orloi, lO.avg. (Tutti frutti). -Predzadnjič je bila na kratko omenjena afe-rica na dan šempeterske tombole, ko je znani naš zeleni nunček molil lepo »Adamovo rebro", pa ga potem proklel,ko je videl, da njegovo zrno ne pade v rodovitno zemljo. Prav za prav sta bili »dve rebri*, eno lepše od drugega, eno mikavnejše od drugega ! Prav nič mu ne zamerim, kajti pod kožo je krvav kakor jaz! — Zamerjam mu le, da je postal kar čez noč tako goreč pospešitelj »kršanskega devištva" in snuje družbe deklet, ki obljubujejo same take lepe reči, ki se navadno ne drže, kakor se jih ni držal nikdar nadzornik teh pobožnih devic, posebno tedaj ne, ko je na Dunaju lezel po noči iz samostana oo. Salezijancev čez zidovje doli v veselo dunajsko življenje, kjer se vse vrli, vse obsipa z ljubeznijo in njenimi opojnostmi. Jaz sem namreč tako hudomušen človek, da ne verujem v resničnost njegove sedanje pobožnosti. Zato se tudi po pravici jezim   nanj,   da  je  naložil
ljudstvu rožni venec po celi vosi med 7. in 8. uro zvečer, kar sam nadzoruje. — Zdaj snuje pa še »konsumno zadrego" po bankrotiranem uzorcu! Zakaj ni ostal raje pri oo. Salezijancih pa tam vsako noč lezel čez zidovje ter »prihajal domov vei zaspan, ko mežnar odzvonil je dan?!" Bolje za nas in
—  zanj! Ali mu ne želimo dobro?!
»Plesi, plesi črni kosi" »»Kaka bom plesa),
ko sem bos!"" Tako poje o črnem kosu narodna pesem! Druga pa ima tudi »Črnega kosa« na piki; pravi namreč:
»Lepo poje — črni kos,
oj črni kosi tam v zelenem bukovju,
oj bukovju t Prišla sta pa jagra dva,
oj jagra dva, bi rada kosa streljala
oj streljala
oja!
Pa kos je bil teh Ipasov sit,
oj špaBov sit!
oj sit!
Pojta jagra se solit,
oj se solit! soliti Prrrr v bukovje l Moj kos pa ni bos, marveč obut. Plesati ga sicer Se nisem  videl, a vem pa, da lepo poje, posebno ko zabavlja proti libe*-ralčem in »Soči" v — hramu božjem.
Zdaj ne živi več »v bukovji*, a Se pred par leti se mu je ondi v zelenem bukovji imenitno godilo. Vsega je bil sit, le špasov še ne! Ker je bilo v farovžu pre-mrtvo, si je domislil nekoč, koliko lepše bi bilo, ako hi došla tje Mičica L. iz P—ga. Dekle bi seveda rado šlo, kaka čast za njo! Ali jče je bil prefrigan dedec! Ne boš je, pa je ne boS! In ni šla l — Ali »marčni kos* je začel peti drugo pesem! Trebalo je najprej pridobiti dedca, Mičica že pride rada!
—  Res vtakne nekega dne v flajdo par bu-tiijk pa hajd k trdoglavemu  očetu lepe Mi-
O čem pa je premišljeval oni tujec v rudečem fesu ? —- Kdo bi to vedel! Tiho kakor tiger v lahnih opankah je spremljal urne Ksenijine korake. Še le, ko je ona stopila v bolnišnico ženskega društva, ' je pogledal hvaležno za njo, in, kreni vši ' na Balkansko ulico, izginil v temi.
n.
Polni mesec je kukal skozi tanka steklena okna v prostorno sobano ženske bolnišnice, kjer je stalo kakih trideset postelj in v njih trideset ranjencev, drug poleg drugega, kakor dobri, drug drugemu povsem podobni bratje, ki so prišli sem počivat po velikem trudu. In zares, bili so podobni drug drugemu; črte na licu so razodevale; bolest, a lica so jim bila bleda kakor smrt. Nad glavo vsakega j€ stal iz srebra ulit kip Matere božje in nad tem srebrnim kipom črna tablica, na kateri je bilo napisano ime in priimek vojaka-prostovoljca in kje je bil ranjen... sicer pa je. tudi bilo vse v najlepšem redu. Kako naj bi drugače izvedel duhovnik ime onega, za kogar ima služiti mrtvaško mašo, in kako bi mati spoznala, da ^o uprav njenega jedinca zvečer pokopali ?
Uboga mati!
Na koncu te sobane, uprav pod svetiluico, ki je ta turoben prostor slabo razsvetljevala s svojimi žarki ter ga delala še turobnejšega, je počival na snažni beli postelji ranjenec, odlikujoč se od ostalih po svojih krasnih, moških črtah v obličju in po svoji odločnosti, ' s katero jo junaško prenašal hude bo- : lečine.  Nad .posteljo na Črni tablici je '
bilo napisano Vnk Zmijakovič, prostovoljec iz.... Ona beseda, ki je nazna-čevala, kje je bil Vuk rojen, ni bila zapisana razločno. — Zdravniki so že pregledali ranjence, naročili, kar je bilo potrebno, in kako je treba ravnati z bolnikom v slučaju, ko bi se bolezen spremenila, šepetali ter se potihoma pomenkovali med seboj, na kar so se razšli, in samo vsakdanji paznik je ostal. Pa tudi on je šel večerjat in potem, ako bo mogoče, hoče si nekoliko odpočiti po celodnevnem trudu.
Ko je vstopila Ksenija, je slekla svoj plašč in pečo ter ju obesila na ve-Šalnik; iz svoje črne torbice je vzela kakor sneg bel naprsni zastor, ovila si ga okrog vratu ter z belim trakom pripela si ga okrog svojega nežnega telesa, na kar je brez vsega šuma, lahno kakor vetrič, nežno stregla težko ranjenim na posteljah, ki so večinoma spali, ter polna bolečin in sočutja opazovala vsako gibanje njihovega trpečega telesa. A ko je kateri v spanju z bolestnim stokanjem pretrgal nemo tišino, je Ksenija od bolesti kar obledela in iz prs se ji je izvil srce trgajoč vzdihljaj: »Ubogi ranjenci! bedna srbska dežela! Toliko stoletij trajajoči boj, toliko truda, toliko nadpri-rodnih žrtev... A kje je vsaj priznanje? Kje je sočutje ostalih že davno osvobojenih narodov ? Ali je nemara usoda yseh ljudij: najpoprej tema in suženstvo, potem še le luč in svoboda ? Se le potem, po zaužitem pelinu, so pokaže blaga slast medu in sladkorja ?«
*   (Dalje pride).
čice, da bi mu omajal neusmiljeno srce; bratovščino je hotel piti ž njim I Kaka Čast! — toda slabo je naletel! Trda kmečka buča je dejala zopet: Je ne boš vohal, pa je ne bog» — In ni je, ako so moji viri dobro poučeni I — Mičica je dane3 očetu hvaležna, ker se je poročila in je danes vrla žena, če tudi se ni učila v farovžu — kuhat in drugih v zakonu potrebnih rečij!!! Kdaj je bil in ali je »marčni kos" teh »špasov sit"., Se ne vem! To pa vem, da je on — iz bukovja ven zletel ter da nam v brk poje tako pesem:
Pojte jagri se solit
oj se solit! Takih špasov ne bom sit
oj nikdar sit! Italijani so nabirali te dni pridno za »Lego nazionale". Prilika ob »lutto nazionale« je bila ugodna. Med imeni darovalcev sem čital s čudom tudi ime nekega .Italijana iz kraškega kamna". Mož je ali trgovski pomočnik ali na pol samostojen v Gorici; jaz ne vem točno, mora vedeti on. Daroval je krono za »L. n.'. Sin slovenske rodbine! Ali je r»s že pozabil, da je Slovenec ? Za danes ga ne imenujem, ker upam, da tak6 do meseca grudna se že pokesa za svoj narodni greh, kateri je storil, oziroma mu povedo doma, kar mu tiče, da ne postane — iz-dajica !
Iz Čepovana, 5. avgusta. — Cenjeni gospod urednik! V 83. štev. »Soče« sem čital v »Tutti frulti«, da prof. Berbuč ne pojde letos v Cepovan na hlad, ker so se mu baje Čepovanci zamerili: „sedaj še ne, aH čez čas pa le pojde v Cepovan, da pokaže svoje križanje". Oprostite, povem Vam, da se je pisec zgorajšnjih vrstic jako zmotil. Prof. Berbuč se je v soboto zopet pokazal v Čepovanu, torej vendar že pred »križanjem" ! Seboj je pripeljal tudi svojo desno roko, malega Klavžarja. Menim pa, kakor Vi, da prof. Berbuč ne ostane dalje tu, zadostuje mu par dnij, da si shladi ne le svojo obilno telo, ampak tudi svojo vročo domišljijo. Radovedni bodete, po kaj je prišel nas častni občan v Cepovan, ali morda za to, da bi kot zastopnik kmečkih občin izposloval Če-povancem, katerim je toča skoraj vse pridelke uničila, vladno podporo, ali da bi se kaj poganjal za cestno zvezo s tolminskim okrajem, kar je vedno obljuboval, a dosedaj, kolikor znano, še nič storil. Tudi ne išče podpisov in pooblastil pri krčmarjih, ker to je edino Klavžarjeva naloga. Kolikor vem, vsega tega nič, ampak gosp. pos.anec si je stekel ta pot veliko zaslugo z vohunstvom. Poizvedoval je pri nekem krčmarju, da-li sem podpisani res trdil nasproti krčmarjem, da je prof. Berbuč sam povišal deželno užitninsko doklado, ali da so jo deželni poslanci? Poklical je Klavžarja bliže: »Pojdi sem, da boš tudi ti slišal". Izpoved dotičnega krčmarja ni ugodila Berbuču, in Klavžar ne zasluži nič kot priča. — Omenim, da letos nismo tako srečni, kakor prejšnja leta, da bi gledali gosp. poslanca iz obličja v obličje in se ž njim razgovarjali; tako srečo vživata edino njegova vila in pa župnišče. Namesto da bi vršil svoje poslaniške dolžnosti in pomagal letos zares ubogim s.oobčanom, pride vohunit in gleda, kako bi svojega bljižnega, da celo svojega prijatelja, kateri se pa v politiki ne ujema ž njim, v past vjel. O ti presneti sum, koliko preglavice delaš nekaterim 1 Menite li, gosp. profesor, da imam tako malo takta v svoji službi, in da ne vem, da niste Vi tako vsemogočni, da bi bil; sami zvišali deželno užitninsko doklado ? Krčmarjem sem pa venderle moral povedati, da so deželne doklade zvišane od 20% na 40% in to vsled ukazov mojih predstojnikov z dne 26. in 28. julija t. 1. Torej mesto, da bi bil dež. odbcr s posebno okrožnico obvestil krčmarje in obrtnike o zvišanih dokladah, smo morali podpovzetniki in najemniki to storiti. — Ali je bila to naša dolžnost? Ali je bila, ali ne, vendar precejšna sitnost! In zraven si nakopujemo še vohune na glavo! Tako je I Povem Vam odkrito, da ram ostrmel, ko sem to izvedel od krčmarja, nikdar ne bi bi mislil, da se udaste tako nizkim poslom vohunstva! Prosim pa, gosp. profesor, ne trudite se ?. nadaljnim preiskovanjem in vohunstvom, ker bodite merjeni, da nisem tako priprost, da bi mislil in veroval, da ste tako vsemogočni, da bi bili Vi sami vpeljali 40% užitninske doklade. Če se hočete z menoj še baviti, tudi prav, tedaj izve širša javnost še mnogokaj o Vaših poslanskih nespoljiijenih obetanjih in obljubah.
Na svidenje!                     *       F*. Š.
Iz turistlSkih krogov. Krn (2246 m) je hrib z najlepšim razgledom v južnih julijskih Alpah. »Soška podružnica" »Slov. plan. društva* je zaznamovala od več stranij mnogo potov, katerih se lahko postuži hri-bolazec. Postavila je lanskega leta na vrhu tudi spominsko knjigo, v katero se vpisujejo obiskovalci tega velikana. S svojim delovanjem je opozorila tudi širje občinstvo na Krn, kar nam spričuje vedno večje število turistov, ki ga obiskujejo. Z vedno večjim obiskovanjem pa je nastala občutna potreba
—  planinske koče. To je spoznal tudi podružnični odbor.in že pred par leti skleni) zgraditi malo kočo. Po premaganih ovirah se bližamo izvršitvi tega sklepa, in sedaj je pripravljeno gradivo (stavbeni les in apno) že na licu mesta.
Za stavbeni prostor, kjer bi stala nova koča, sta nasvetovana dva prostora. Prvi v sedlu med Pohoncem in Krnom, drugi nad planino Zaslap.
Prvi prostor v sedlu bi res najbolje ugajal turistom, ki pridejo čez Sleme in skozi Lužnico ter s planin Duplje in Polje, med tem ko je- prostor nad Zaslapom oddaljen le še okoli s/4 ure. Ali ta oddaljenost pač ne pride v poštev, in od sedla do tam bi se dala napraviti s prav majhnimi troški primerna steza, ki bi bila brez nevarnosti in bi držala ves čas ob pobočji Krna med bujno planinsko floro. Velike važnosti je tudi to, da je drugi prostor oddaljen le pičlo uro od pastirskih stanov, kjer se dobi okusno mleko; nadalje je tudi razgled velika lepši in posebno prepadi nad Drežnico, katerih se iz sedla ne vidi, so res občudovanja vredni. Ob jednem je ta prostor tudi popolnoma suh, a v sedlu leži  do konca julija   in še delj časa
—  sneg! Upoštevaje te vzroke, bi se ne mogli ogrevati za prostor v sedlu, ker ne odgovarja vsem turistiškim zahtevam, kar pa je pri stavbah planinskih koč prvi pogoj.
Sicer pa naj že stoji nova »Krnska koča" tu ali tam, glavna reč je pač ta, da se zgradi, in podružnica je rešila s tem veliko nalogo. Po zgradbi koče naj poskrbi odbor še za primerno reklamo (ali bi se ne moglo poskusiti tudi z lepaki in razglednicami?). Posebno pa še, kadar omogoči dohod v našo deželo železnica — bodisi že pre-delska ali bohinjska — gotovo ne bode primanjkovalo turistov in ljubiteljev prirode, ki bodo radi in pogostoma obiskovali lepe naše hribe in Krn; tem bode ponujala nova koča pač mnogo ugodnostij. Da pride s tujci v deželo tudi denar, nam pričajo Tirolska, Švica in druge alpske dežele, in v tem oziru bode imela »Soška podružnica* s svojim delovanjem nemale zasluge!
Z Dunaja, dne 7. avgusta. — V nedeljo je prišlo sem 90 ruskih srednješolcev z ravnateljem Petrovom na čelu. Povračajo se iz Pariza, kjer so si ogledali razstavo. Njim na čast je priredil »Ruskij kružok" zabavni večer, katerega so se vdeležili tudi dunajski Rusi, Čehi, Slovenci, Hrvatje in Slovaki. Navzoč je bil tudi Kindrejevcev, ruski konzul. Večer je preminil med velikim veseljem in mnogimi napitnicami. Ravnatelji Petrov iz Kieva je rekel, da so ga tri reči najbolj ganile: 1. »sprejem v naši zlati češki Pragi". 2. »Obisk krajev, ki nas spominjajo našega vilikega učitelja Jana Husa*. 3. wVsprejem dunajskih Rusov in slovanskiu bratov". Potem je nadaljeval: Tukaj smo se prepričali, da je staroslovanska misel v »Ruskem kružoku" vtelešena in upajmo, da bodo konečno vsi Slovani v kulturelnem obziru združeni v eno družino. Naj kmalu pride čas, ko bomo mogli, kakor so vsklikali Rimljani: »Romani cives sumus*, tudi mi vsklikniti: »Slovani smo". Na to je govornik začel češki in je sklenil z na-pitnico Pragi. Njegov govor so vsi navzoči burno odobravali. Dr. Vergun je dejal, da gostje morda mislijo, da so prišli v nemško mesto, kar pa ni res. Ni treba drugega, nego pogledati firme na Ringu, da se prepričajo, da prebivajo tudi Slovani tukaj. Lahko se preračuni, da Dunaj ni tako nemško mesto, za kakoršno ga izdajajo. Govorili so nato še Dr. Fedorovič, Dern, Urban, tajnik »Društva Komenskega", ki je slikal položaj Čehov na Dunaju in sploh na Nižjem Avstrijskem ter napil v imenu Čehov blagom ruskega naroda, na kar je zadonel »Hej Slovani", katerega so vsi navzočniki peli z velikim navdušenjem.
Ta večer je fcil zopet dokaz, da Slovan še ni pozabil SI' .•; na, marveč da gojimo vsi težnjo po združei.f, po vzajemnosti.
u razne novice.
Kjihor dan. — V četrtek31 je dosegel v Gorici »lutto nazionale" svoj vrhunec. Vse, katerekoli je bilo mogoče pripraviti do tega, so razobesili črne zastave, pogrnili okna s preprogami,, ki so visele ob zidu, oblekli se v črno obleko ali pa vsaj nadeli si znak žalovanja na levo roko. Ko se je vzbudilo živ-
ljenja po mestu, si videl, kamor koli si pogledal, da tu se gre za nekako veliko žalovanje, prav kakor da bi umrl gospodar dežele, v kateri stoji Gorica. Vse svetilke po mestu so pokazale tudi žalost v svojih črno-belih naveskih. Prižgali so jih ob 8. uri in gorele so do 11. pop., torej ves tisti čas, ko se je vršil v Rimu pogreb kralja Umberta. Cerkev sv. Ignacija na Travniku je bila v notranjem delu odeta v žalost, zvunaj nad glavnim uhodom pa je stal ob črno obrobljenem vrhu napis: , A11 a b e n e d e t; a m e-moria di Umberto I. Re d*Italia sal-gano lagrime e preči". (Na blaženi spomin Umberta I., kralja Italije, se vzdi-gujejo solze in molitve). Na odru v cerkvi je ležala krona kraljeva s "sa vojski m orlom (,la gloriosa aequil«* jo imenuje »II Fr. Or.*), ob vznožju pa je bila druga krona, pokrita z »margeritami". Cerkev je bila polna, natlačena. Vsi znani italijanski prvaki z vsem svojim aparatom ter dokaj drugega občinstva raznih slojev je bilo v cerkvi. MaševaT Je don Zoratti.
Ob odru so opravljali častno stražo goriški ognjegasci, katere postavljajo vedno na sprednja mesta, kadar treba opravljati kaj »italijanskega*. Izmed važnejših udele« ležencev pri maši navajamo te-le: Deželni glavar ar. Pajer, dvorni svetnik vit. Bo« sizio, višji poštni upravitelj Augscheller, postajenačelnik Kropsch, zastopniki tukajšnjega vojaštva vseh vrst, Franc grof Coronini, več laških poslancev in še drugi.
Tudi maša ni bila kar tako navadna, kajti peli so mašo, katero je zložil mestni kapelnik Cartocci, in katero so proizvajali I. 1883. ob smrti grofa Chambordskega; sedaj so jo peli drugič.....
Ko je končala maša, se je vsulo občinstvo iz cerkve ter šlo odlagat vidno so-žalje domov. Omeniti moramo, da med mašo so bile zaprte skoro vse italijanske prodajal« niče in kavarne.
Prešel je čas »narodnega žalovanja", v katerem so Italijani v Gorici kazali žalost za kraljem Italije morda v večji meri nego da je umrl njihov pravi gospodar; pokazali so ob tej priliki svoje srce in svoja čutila, s katerimi smejo na dan, kakor in kadar hočejo. V četrtek je bil njihov dan. Za javnost so skončali žalovanje zopet »pom-pieri", ki so poslali v Rim brzojavko-so-čutnico »veleitalijansko*, katero je podpisal »capitano Favetti"!
»Ii Friuli Orientale" pravi, da Gorica v četrtek je storila svojo dolžnost. Mi jo tudi storimo, ker v prihodnjih številkah osvetlimo veleitalijansko demonstracijo tako, kakor tiče z našega stališča.
***
V žalovanju je prednjačil pred vsern Trst, ki je kazal ta dan po svoji zunanjosti kakor po govoricah, kako je »italijanski". Vse je gorelo za kralja; za Italijo, in italijanski konzul je bil gospodar položaja. Okoli italijanskega konzulata so se zbirali opetovano ItalijaJ, dajoč duška svojim čuti lom.
Po Istri je bilo od Pulja do neznatnega kraja, kjer prebivajo italianissimi, žalovanja slično kakor pri nas in drugodi po »Regione Giulia*! Kako je bilo na primer v Kopru, pripoveduje is preproste roke nam došli dopisič:
»Tudi v Kopru vihrajo črne zastave. Prisilili so celo sf.<re babe, da bi razobesile zastave ali kaki drug »lutto", toda kaj se zgodi? Razobesile so črna krila, raztrgane rute z glave, in če veter popiha, pa se vidijo vse luknje takd, da je grdo videti to sramoto po oknih. To je »luknjasti lutto". Pa celo nekatere živali nosijo »lutto*. Videl sem namreč dve mački z »luttom" okoli vratu. Če bi Umberto vedel za kaj takega, v Pantheonu bi se obrnil! Gospoda se smeja in žaluje dalje. Takrat, ko je umrla naša cesarica, pa niso bili tako nagli !*
„La gioventu*? — Lepaki s podpisom »La gioventu* so vabili goriške Italijane k maši po ranjkem kralju v četrtek. Hm, »La gioventu*! Kdo je ta »gioventu*? Kaj si ni upal nikdo staviti svojega imena pod to besedo? Ker ga ni Hlo, smemo slutiti, da tiči za to »gioventu* kdo drogi, da »gioventu* je služila le za parado, za njo pa je skrit najbrže sam municipij, ki bi bil v slučaju, da je v Gorici baš vse tako, kakor hoče, prevzel gotovo sam vodstvo cele akcije v proslavo ponesrečenega italijanskega kralja. Tako pa je težko! Municipij potrebuje vsled vednih stisk, v katerih se nahaja, neprestano dobrotljivega avstrijskega očesa, no, potem je težko nastopali samostojno tako »italijansko", kakor bi želeli nekateri gospodje. — In pa še cesar pride v kratkem v Gorico!
Zato pa je služila izboruo misel, skriti se za »Gioventu*.
Pod ospredjem italijanskih podanikov in »mladine" ter ob asistenci vlade se je izvršila torej velika demonstracija v Gorici, ali tako lepo prikrito, tako varno in vendar tako — »italijansko"! Nikdo »tam gori" se ne bo spodtikal nad to demonstracijo, ker ni videl nikdo nič takega, kar bi ne smelo biti, le mi Slovenci — ki pa vse prav vidimo — povemo vladi in njenim benjaminčkom s svojega stališča, kar jim tiče!
Dva »zanimiva" pojava .narodnega žalovanja". — V četrtek, ko je dospelo »žalovanje* do vrhunca, je bilo videti na potu na grad koncem Raštela na neki hiši nekaj oltarju podobnega, kar je bilo črno drapirano, i v sredi  pa  je   tičala  slika kralja Umberta.
Okoli je gorelo 6 sveč, in še jedna svetilčica po vrhu. Vse skupaj je napravilo vtis karikature, in nekateri ljudje so se smejali, drugi pa radovedno gledali to čudno prikazen.
Tam ob kavarni »Commercio* na koncu Ribjega trga prodaja neki Italijan buče. V četrtek se je tudi čudil žalostnega, zato pa je pokazal žalost na svojem »štantku* prav na originalen način. Pred „štantom* in okoli pri tleh je obesil neko belo, tenko, prozorno preprogo, na katere sredi je napravil velik črn križ ter preprogo na robih tudi počrnil. Pod strešico je obesil do srede »štanta« svetilko, slično cestnim svetilkam, v kateri je gorela luč, pod lučjo je postavil veliko bučo, nad strešico pa črno zastavo in dve manjši črno-žolti ob strani. Kdor je videl ta tako okrašen »štantek* (prav za prav par desek), se je moral nasmehniti, posebno pa Še, ko je čital na tablici v »štantu*: Chiuso per lutto!, ker vsakdo je ugibal, kako je sploh mogoče zatvoriti tako reč.
Poleg vse žalosti so skrbeli tudi za Salo T
Žalovanje v Furlauljl. —- Po vzgledu Gorice je žaloval za ranjkim italijanskim kraljem tudi del Furlanije, ali ne vsa. Laška poročila, da so žalovali razni kraji kakor Za-grad, Ronke, Tapoljan, Campolongo, Ajello (I), Romans itd. niso verjetna, ker le tam pa tam je bilo videti kak znak žalovanja, radi česar pa se ne more reči, da je žaloval ves kraj. V Marjanu ni bilo do zadnjih dnij niti enega znaka žalosti, slično drugodi. V Krminu so imeli italijanski podaniki mašo, župan Co-solo iz Foljana je bil šel v Trst, udeležit se ceremonij v četrtek, v Tržiču pa so opravljali kar doma svojo »patrijotiško dolžnost". V Tržiču županuje in gospodari poslanec conte Vatentinis. Tržič je bil ves žalosten, vse je bilo črno. Na hiši Jak. Lotizarja (Lončar!), ki je bila vsa odeta v žalno obleko, se je svetil na črnem temelju bel napis: »Pace al Re buonoM, na hiši dr, Laurinziga (Lavrenčič I) pa je stalo napisano: ,Ave!" V cerkvi ob odru so postavili Tržiča ni trak z napisom: »Monfalcone a Re Umberto I." — Storili so svojo »narodno dolžnost".
Kakor srno zvedeli pozneje, je bilo nekaj žalovanja tudi v Gradišču, Farri, Versi, Červinjanu itd. Nastopali so pri tem pred vsem italijanski podaniki, »ljudskega žalovanja" je bilo malo!                -
Na zunaj »lntto nazionale*, znotraj pa »pejte ga sem"! — Kljubu toliki agitaciji je bilo ostalo vendar nekaj italijanskih trgovcev tako »brezobzirnih", da niso zaprli prodajalnic v četrtek za časa maše. Neki znani italijanski trgovec na Kornu pa si j* pomagal drugače. Zaprl je prodajalnico, prižgal plin in prav pošteno tržil notri. Tako je bilo ustreženo na dve strani: njemu, ker ni nič izgubil, dasi je bil zaprl prodajalnico, pri sorojakih pa tudi ni izgubil nič na »patriotizmu". Kdor zna, pa znal
Tlpavskn železnica. — Vlogo na vlado v znanem smislu so podpisali vsi župani Vipavske doline.
Rihemberški župan Jožef Pavlica — oče obeh goriških dohtarjev — je pa podpis preklical z izjavo v »Lažnjivem Kljukcu", češ, izvedel je, da je vipavska železnica gotova in vloga nepotrebna itd. ter ima le strankarske namene....
Da oče Pavlica ne ostane pri bosedi, se nam je takoj zdelo. Res je prišel po raz-svetlenje sv. Duha v Gorico, na kar je sledila taka škandalozna izjava!
Železnica zagotovljena 1 Koliko tet že tako sleparijo, pa še ni nič l Tudi danes še ne verujemo izjavi »P. L.", ker znamenja dru| ače kažejo! — Škandalozna je tudi izjava »P. L.", da edina ovira je to, ker dežela ni še izplačala onih 200.000 K! To je — laž na jezuvitski podlagi! Ako bi bila taka ovira veljavna za resničen pričetek gradnje železnice, molčimo; ali da bi radi lega dela ne šla naprej, da se vsa proga ne odobri in ne odda gradnja na dražbo ali kakorkoli že, tega pa nihče ne bo verjel I — Vlada itak dobro ve, da je deželni prispevek gotova stvar! Sicer pa bi vlada, ako bi bila pri dobri volji, gradila železnico i brez polno vplačanih prispevkov od zasebnikov, kakor je bilo v Furlaniji, kjer so vplačevali še potem, ko je železnica že tekla. — Tu so vse drugačne ovire, in tem ;(& stopila na tilnik naša vloga! Tako vlade še nikdo ni prejel! Saj se je v tej vlogi zahteval cel6 denar nazaj z obrestmi vred, ako vlada nima resne volje; in zahtevalo se je 100.000 K zasebnikov nazaj tudi v slučaju, da pojde od Gorice do Prvačine nova državna železnica, ker za vipavski del od Prvačine do Ajdovščine je 3CND.000 kron od dežele in zasebnikov pač preveč v primeri z drugimi enakimi podjetji!
Tu se vidi. kako klerikalci podirajo vsako akcijo, naj bo še tako dobra, ako ne prihaja od njih. Treba gledati, da se pošljejo v pokoj vsi taki župani, ki se ukla-njajo klerikalcem, tem zakletim nasprotnikom vsakega napredka!
ftrcgorSId-PaJerjeva »Gorica* je list v slovenskem jeziku za interese laškega ljudstva v fej ubogi deželi! Zato je le naravno, ako opravičujejo celo Pajerjevo žaljivo ravnanje v deželnem odboru proti Slovencem. — Ko je bil imenovan dr. Mara ni v pre-gledovalno žel*-z. komisijo, je »Gorica* to opravičevala, da je bil Pajer čist, zaušnico je dobil le dr. Turna! — Zdaj zopet enak slučaj! — K našemu naznaniiu, da je dr. Turna
sicer poročevalec v davčnih rečeh, a da si je oni referat o užitninah pridržal dr. Pajer sam, piše Pajerjevo trobilo v obliki Cahejade tako-le:
»Če nt dobil dr. Turna tega referata o užitni ki v roke, ima najbrž svoj vzrok v tem, da nikdo rad ne postavi kozla za vrtnarja".
Ali- ni to leppJJŠe »Friuli Orientale" ne * bi mogel1' nesramneje udarllt^IvlfisTega*' de^~ želnega odbornika in pokaditi ~ dr. Pajerju, onemu istemu možu, ki nas Slovence tako ljubeznivo božka.... Tu' je1 dokazana prislo-vica, da:
»Kdor noče brata za brata, ima tujca za gospodarja*. —*--'    —..  ..
Gregorčiču in vsej njegovi bandi je ljubše, da gospodari dr. Pajer po svoji volji, nego da bi prišel odbornik dr. Turna do besede.... V vsakem činu dr. Tuine vidijo le — konkurenco obledeli njihovi slavi; zato so raje, da je dr. Turna potisnen bolj v stran. Se fudr gospodari Lah. - Dr. Pajer ve to dobro; morda je med njim in Gregorčičem i to po načrtu »tihega delovanja" I Potem pa se Cahej še zaganja v svojega predstojnika dr. Turno, češ: saj si v deželnem odboru, zakaj ne govoriš, zakaj ne zahtevaš..,,.!
Bohinjska železnica. — V četrtek se je vrlilo v železniškem ministerstvu posvetovanje o načrtih za tehniška pred vsem potrebna dela na bohinjski železnici, kakor jih je predložita vlada, ter o tem, kako se ima iam urediti služba. Vlada se je odločila za trdno, izvesti to progo, za katero so izgo-tovljeoa že vsa potrebna preddela. V prihodnjem zasedanju predloži zato z nova zakonski načrt o gradnji te železnice ter o potrebnih investicijah. Za sedaj je določila ekspozituri v Bohinjski Bistrici, da ima določiti smer tunela med Boh. Bistrico in Pod-brdom. Glede na druge tunele še ni bilo mogoče dati slične odredbe, ker ni — denarja, investicije zadnjič pa niso mogle biti dovoljene.
Klavžar — toži. — Mali Cahejček si upa s tožbo na dan; doslej sicer le z ovadbo, na katero je sledil lov preiskovalnega sodnika na rokopise. Ta je preiskoval v tiskarni, v uredništvu, v urednikovem in celo Ga brš če k o ve m (— zanj se gre, njega treba pod nož!! —) zasebnem stanovanju. Umeje se, da brez vspeha. O tem bo govora še drugod!
Ovadbe še nismo citati. Zdi se pa, da se je izognil vseh drugih obdolžitev naših, ter si izbral le ono, da je zlorabil svojo službo, izdajal uradne tajnosti v strankarske svrhe. Umeje se, da nastopimo dokaz res« niče. Kot priče nastopila i dr. Pajer in dr. Verzegnassi, da povesta pod prisego, kar vesta. Mi bomo seveda pozorno sledili i/.po-vedbam, na kar bo utegnit slediti v »Soči* odgovor, ki n. pr. prisili dr. Pajerja, da bo i on tožit »Sočo", in mi seveda nastopimo dokaz resnice. In tako se razvije pred očmi javnosti cela slika naše mizerije v deželni hiši, da bodo strmeli v drugih deželah, ka-košne razmere se trpe na Goriškem v deželnih uradih I Hočemo poskrbeti, da i dr. Pajerja siva leta ne dobe takega zaključka, kakor sam sniva l Kiavžarek bo bolj postranska oseba- — Kocka je padla! Avanli Savoia! Padki s senika. — Pavletič Marija, 12 letno dekle iz Št Andreža, je spala na seniku. Najbrže se je obračala po podu, vsled česar se je zgodilo, da je padla s senika ter je močno poškodovana.
Nekaj stičnega se je pripetilo 17-letni Katerini Manfreda iz občine Deskle nad Kanalom, ki je padla 3'/» ni globoko. — Obedve ponesrečenci so prenesli v tukajšnjo bolnišnico.
V Rogaške toplice na Štajerskem je dospel te dni ekscelenca c. in kr. tajni svetnik, vojni inšpektor in vrhni poveljnik baron pl. W a I d s t & 11 e n. — Toplice v Rogatcu-Statini slovijo posebno radi kislih vrelcev, kateri kot kicpčevalna pijača vspešno vplivajo na zdrave*-e se goste, katerih število vsako leto narašča.
Ostanke človeškega telesa so našli predvčerajšnjim v Tržaški ulici. Na zemljišču Fr. Ftlipiča izkopujejo zemljo za zgradbo hiše. Predvčerajšnjim so izkopali delavci na strani proti domobranski vojašnici človeško lobanjo z vsemi prav dobro ohranjenimi zobmi in jedno bedro, na drugi strani proti cesti pa druge kosti. Vse to je ležalo kakih 40 cm pod zemljo.
Krava ga je vrgla v jarek. — Na potu po Rožni dolini v sredo zgodaj v jutro je peljal kmet Anton Kolavčič kravo z vozom gnoja. Ker je bila krava navadno le v hlevu in najbrže odvajena vožnji, jo je držal ves čas na povodcu. AH kravi to ni bilo všeč, zato se je vspenjala ter hotela zagnati v Ko-lavčiča. Slednjič ga je le sunila, «n ker jo je držal* ga je vtekla s seboj kakih 50 korakov, na kar j* padel v jarek. K sreči je prihitel Kolavčičuna pomoč sosed Šišman, ki ga je potegnil iz jarka. Kolavčič je močno ranjen na glavi in na boku, Kolavčič je star 36 let ter oče 4 otrok.
Skup zraŠČent novorojeni deklici. "* Naredniku Pudla tukajšnjega pešpolka ?t. 47. je porodila te dni žena dvojčici, ki sta skupaj zraščeni od sredi prs pa do sredi trebuha. Otroka sin lopo normalno razvit«, sta izredno velika (jeden je malce manjši od drugega, kdor navddno v takih slučajih), dozdeva se, kakor d a bi bila živela že dva meseca. Glava večje punčice je nekam izredno velika za takega otroka.
Punčici sta prišli živi na svet, ali sta umrli kmalu potem, najbrže vsled težkega poroda. Porodnica se počuti dobro.
Listnica. — G. Janko Vuk. S., kr. podpolk. v Pirotu: Srčna hvala za poslani izvod »Srpskih Novin" s krasnima slikama »visokih niladencev". Da ste nam zdravi!
Razgled po svetu.
Poslanee Šuklje pred svojim volilci.
— Minolo nedeljo je gosp. drž. poslanec dvorni svetnik Fr, Šuklje polagal račun svojim volitcem v Novem mestu. Iz njegovega go-vdra posnemamo to le: »Glasno in jasno povem, da sem in ostanem zvest pristaš naprednim idejam. V grob vzamem seboj ono prepričanje, katero me je navduševalo v mladostnih letih, da je spas in bodočnost našemu narodu iskati zgolj v svobodnem napredku. In nisem se izneveril temu prograinu, ako sta me sedaj, ko mi je brada osivela, skušnja in premišljevanje pripravila do spoznanja, da si politični svodom is el ni napredek in pozitivna verska misel nikakor nista v protislovju. Lahko bi delovali v ločenih taborih, sicer vendar vsak s svoje strani za izomiko in srečo na? roda slovenskega, mesto tega pa razsaja med nami tako neizprosen boj, da rnu skoraj slič-nega ne dobimo po širokem svetu. Časopisje bi moralo blažiti ljudstvo, mesto tega ga z robato svojo pisavo, s teptanjem vsake avtoritete kuži in zastruplja. Predobro vem, da se s temi odkritimi besedami ne prikupim niti tej niti oni stranki, ali hvala Bogu, ni treba mi hliniti se, prostodušno lahko izrekam, kar mi veleva vest in narodno poštenje, in če mi vsted moje odkritosti odtegnete svoje zaupanje, drage volje Vam, pustim svoj mandat, kateri je v današnjih žalostnih odnošajih itak le breme in muka vestnemu poslancu. Greši se pri nas na Kranjskem neprestano z obeh strani. Glasilo napredne stranke se je tako zakopalo v strankarski boj, da mu bo kmalu vsak kaplan prešestnik in vsak župnik nenasilen lakomnež, »Slovenec* in njegov ljubljanski sodrug po pišeta o inteligenci, kakor da bi bil sleherni trgovec že oderuh in goljuf, in sleherni odvetnik — seveda, ako ne trobi v njih rog — Že slepar. In s tako hrano se krmi dan na dan ubogi prosti naš narod l Dogodki zadnjih let, zlasti zverinski zločin, kateremu je žrtva bil jedon najbližjih vladarjev, kur jih-pozna zgodovina, kralj italijanski, morajo nas uveriti, da nikoli še ni tako zelo Irebalo med človeštvom gojiti spoštovanja pred avtoriteto in pred zakonom. V nas pa delamo le na to, da se spoštovanje pred lo avtoriteto popolnoma zatre med narodno maso. — In vsaka stranka vidi napake le pri protivniku ter je slepa za svoje lastne zmote. Brez ovinkov povem, da se je med našo duhovščino, zlasti med mlajšo, v zadnjem času pokazala neka pretirana samoza-veslnost in čudna n< strpnost. Res je, da pri nas vstopa v duhovski stan mnogo nadarjenih mladih mož. Mnogo jih pa je tudi okornih in slabo talentiranih. Videl sem duhovnike, kateri so se kot slabouadarjeni, okorni in navadni učenci šolali pod menoj. Z največjo silo smo jih spravili skozi maturo; ko vstopijo potem v semenišče, se jednostransko pripravijo z\ svoj slan, a splošne omike, obširnega obzorja, zlasti pa politične vede si tam naravno ne morejo pridobiti. A glej čuda, komaj postane tak revež kaplan v kaki hribovski vasi, že misli, da mora apodiktično govoriti o vsaki stvari! Novodobnega življenja ne pozna, o težkih problemih narodnega gospodarstva in političnih znanosti ima k večjemu nekoliko jednostranske, slabo prebavljene teorije, in vendar obiastno obsoja in zame-tava vsakega, kateri drugače sodi o političnem in gospodarskem organizmu nego on, ter zmerja vsakega, da je brezverec.
A inteligenca in njena časnikarska glasila? Priznavam, da smo cesto nemilo zadeti po preoblastnem nastopanju tega ali onega posameznega duhovnika, čestokrat smo užaljeni po Usti nestrpni ozkosrčnosti, s katero se nt-kateri vročekrvneži spravljajo na naše slovstvo, našo omiko, novodobne naše nazore, ali tudi mi v svojem odporu prekoračamo cesto pravo mejo. Mesto da zavrnemo v svojih Časopisih pojedinega ofenzivnega duhovnika, napada se takoj ves preznameniti duhovski stan. Naravno je. da taki napadi skelč in naravno, da duhovščina v silobranu zopet vporablja vsr, sredstva, da si ohrani omajano svojo pozicijo. Zato nujno svetujem, naj se v obeh taborih orožje nekoliko omehča !•
Značilna imenovanja na Štajerskem. — Zadnji čas se je izvisilo na Štajerskem v sodnijski stroki nekaj imenovanj, ki so prav značilna, ker kažejo, da tam nameravajo še dalje prav sistematično prezirati Slovence in slovenščino.
Državni pravnik v Celju, Karol Ekl, je imenovan od pravosodnega ministra svetnikom dež. sodišča v Celju; dobil je ob jed-nem naslov in značaj višjesodnega svetnika. Pravdnikom je imenonoven dosedanji namestnik dr. Emanuel Bayer in državnega pravd-nika namestnik v Ljubnem, dr. Adolf Bosehek, je premeščen v Celje.
V Celje je premeščen tudi okrajni sodnik v Slov. Gradcu, Ferd. Sokol pl. Reno. Toliko imenovanj za slovenske pokrajine, a med vsemi ni ni jed nega Slovenca.
.Zaveza" jugosl. učit. društev je imela v sredo in četrtek svojo XII. skupščino
v Mariboru. Tjekaj je došlo nad 250 učiteljev in učiteljic iz vseh krajev Slovenije, nekaj tudi iz Istre. Zborovanje delegacije kakor glavne skupščine je javno dokumentovalo na vsej črti narodno-napredno stališče. Navzoča sta bila tudi prvaka naše stranke na Kranjskem gg. dr. Tavčar in Hribar. — Resolucije priobčimo.
Včetrtek-TBvečer- je bil na vrtu prekrasnega »Narodnega Doma" koncert, potem pa ples v dvorani. Tu se je zbralo veliko učiteljstva in drugih gostov; posebno je poveličeval vso slavnost krasen venec naših vrlih učiteljic. Primorska je bila prav odlično zastopana. — Plesna zabava je bila prav živahna in je trajala v pozno noč 1
Slovensko učiteljstvo je pokazalo ob tej priliki zopet in zopet, da se čedalje tesneje organizuje. na edino pravi podlagi: Svobodna šola, svobodno učiteljstvo! Naprej po tej poti! Naše simpatije ga spremljajo na vseh potih!     ~   ~r~
Dogodljajl pri pogrebu italijanskega kralja. — Na potu v Pantheon, kamor so položili truplo kralja, so se dogodili strašni prizori. Ko se je bil sprevod malo ustavil, se je začul grozen vik in krik med množico. Ljudje so mislili, da je vrgel kdo kako bombo med spremstvo kralja. Ljudstvo je začelo begati, kakor brez umu, pretrgalo je vojaški kordon, hitelo v stranske ulice. Črnogorski knez Nikola, kateri je mislil, da se hoče izvršiti atentat na kralja, je potegnil sabljo, to so storili tudi drugi okoli njega stoječi generali. Ko je kralj videl, da je ta strah brez povoda, je ukazal, naj se sprevod pomika dalje. Ali to ni bilo mogoče, ker so se tudi konji splašili in so jih vodeči lopničarji komaj brzdali. Ljudstvo je konečno spregledalo, da je bil strah brez povoda, ter začelo prirejati kralju ovacije. —Nekaj ljudij je bilo poteptanih, ranjenih je mnogo, posebno otrok in žensk.
Grof Lauisdorff — naslednik Mura-vfiva. — Iz Peterburga je došla brzojavka, da je imenovan grof Lamsdorff za ruskega zunanjega ministra. Lamsdorff stoji v vrsti najodličnejših diplomatov Rusije. Tekom svojega 32 letnega službovanja v zunanjem ministerstvu si je pridobil najširše obzorje v vseh vprašanjih diplomacije. Pod Gorčakovim, Giersom, Lobanovim in Muravevom se je Lamsdorff dejansko udeleževal vseh akcij ruskega zunanjega minislerstva, zato pozna izvrstno tradicije ruske zunanje politike. Grof Lamsdorff, osebno simpatičen mož, je vžival naklonjenost carja Aleksandra H in Aleksandra III in kakor se je sedaj pokazalo, ga zna tudi Nikolaj II cenili.
Obravnava proti Bresclju bo najbrže že dne 29. t, m. Trajala bo baje le en dan.
Veliko število ljudij, ki se pišejo Bresci, so prosili za premembo priimka.
Brat Brescija, ki je topničarski častnik, je na dopustu. Baje misli pustiti vojaško službo ter živeti privatno. Tudi on spremeni priimek, in sicer se be imenoval odslej po priimku svoje matere.
Angleške laži. — Neki Anglež, kateri je marljivo čttat Časopis »Westminster ga-zette", se je pritožil uredništvu lista, da isto neizmerno vara občinstvo. On je zbral marljivo vse novinske vesti, koliko da so izgubili Buri vojakov, ter prišel do ogromnega Števila 250000 oseb. Vpraša, kako se je moglo dospeti do tega števila, ko je vendar znano, da so Buri imeli samo 50000 vojakov. Kje so vzeli onih 200000, vpraša Anglež, kaki junaki morajo biti ti Buri, ko jih od 50 tisoč 200000 pade, in še sedaj Angležem toliko preglavice delajo, da ne morejo ni naprej ni nazaj!!I
Kako so skoncale volitve v MIlanu.
— Pri zadnjih dopolnilnih volitvah v mestno starašinstvo milansko nedavno je bil v jed-nem okraju voljen urednik socijalističnega lista »AvantiV Dobil je 1915 glasov, njegov konservativni protikandidat pa samo 1640. Tudi v vseh drugih okrajih so zmagali so-cijalisti in sicer z veliko večino. Ta zmaga socijalistov je tem bolj pomembna, ker stoji sedaj vsa Italija pod groznim utisom Bresci-jevega umora. Čas je morda, da italijanska vlada sprevidi, da ne sme po istem potu naprej,, katerega je sedaj hodila.
Pruska nasilstva. — Poljski list »Ruch katolicki* poroča, da hodijo pruski profesorji latinskih šol v stanovanja poljskih dijakov in pregledujejo omare, kovčege in druge reči, iščoči poljskih knjig. Posledica lega je, da je bilo nekaj dijakov odpuščenih s pruskih gimnazij. Kot pruski vladi nevarne knjige smatrajo: Zgodovino Poljske, zgodovino slovstva in tudi sloveči Sienkievlczev roman — »Quo vadiš«. Pač čudne razmere v Prusiji, našim Lahončkom bi bilo pomagano, ako bi biii na Pruskem!
Streli v gledališču. — Nedavno je v Varšavi občinstvo »Novega gledališča« pretrpelo velik strah. V neki parketni loži sta se sprla dva gospoda, in posledica je bilay da je Paskovski, višji magistralni uradnik, dal svojemu nasprotniku pl. Pirlrovskemu, uredniku nekega lista, dve močni zaušnici, na kar je urednik potegnil iz žepa samokres in ustrelil dvakrat na Paskovskega. Paskovski je nevarno ranjen, urednika pa so zaprli.
Velik vspeh čeških pevcev. -• Dne 22. julija je .bilo v Bruselju na Belgijskem mednarodno petje pevskih društev za stavo. Udeležilo se ga je tudi češko pevsko društvo »Hlahoi*  iz .Plzna in je dobilo prvo darilo:
zlato kolajno in 3000 frankov.'Ocenjevalci so se izrazili, da je petje *Hlahola* nepre* kosno. Cehi v Plznu so priredili vračajočim se pevcem sijajen sprejem.
Burska vojna. — Angleži v Pretoriji nimajo živeža. Zato mislijo 4100 ujetih Burov poslati na otok Cejrlon. Angleži so si osvojili tudi 400 konj in mnogo orožja. — Angležko posadko v Elandsriver so Buri vjeli. Ujeti Angleži so sami Avstralci, popeljejo jih najbrže na sever. General Garington, kateri je imel pomagati mestu Elandsriver, je došel prepozno in se je moral vrniti. — General Mehtuen in Kitschener sta napadla pri Vel-terstrovmu generala Deweta. Po izdatnih zgu-bah so zagnali Angleži Bure nazaj. Pretorija je v veliki nevarnosti; od vseh strani je obkoljena od majhnih burskih oddelkov. Živeža ni v mestu skoro nič, ker ustavljajo Buri vse vlake, kateri vozijo v Pretorijo.
Pred nekaj dnevi se je prikazala četa Burov prav pred mestom. Štela je kakih 500 mož in imela tudi 2 topova. Angleži se bojijo, da ne bi v mestu bivajoči Buri pomagali bratom, ako bi naskočili mesto. — General Dewet in Botha se ne mislita nikakor Se udati. Pač raste število njihovih vojakov vsak dan. Združujejo se z njimi okrog razkropljeni Buri.
Vojna na Kitajskem. — Poročali smo, . da so poslaniki velevlasti na potu iz Pekinga v Tientsin. To menda ni resnično, ker sedaj javljajo iz Šangaja, da so 4. avgusta Kitajci naskočili angležko poslaništvo in ujeli vse Evropejce. Hočejo jih sedaj izpustiti le pod tem pogojem, da zavezniki opustijo korakanje proti Pekingu. Poslanci somi nočejo zapustiti Pekinga in zahtevajo, da se jih pusti pogajati naravnost s svojimi vladami, — V Pekingu je povzročila invazija zaveznikov grozen strah. Po ulicah se bijejo Kitajci in boksarji. Krvoločni Tuan je izgubil ves pogum, katerega je kazal začetka. On sam si želi sedaj miru, da ne bi Evropejci vzeli »svetega mesta« Peking. Za obrambo Pekinga je zbrala kitajska vlada 100.000 mož okoli njega, Amerikanska vlada je naznanila Kitajski ultimat, s katerim zahteva, da se mora poslancem v Pekingu dovoliti' neposreden obrat s svojimi vladami; drugače napovedo Zjodl-njene države Kitajski vojno in pošljejo velik kontingent ameriške armade na Kitajsko,
Ameriška vlada zavrača tudi ponudbo Kitajcev, kateri hočejo spremljati poslanike v Tientsin. Pravi, da če v Pekingu* samem ne more kitajska vlada braniti poslancev, jih bo toliko manj mogla ščititi na potu iz Pekinga v Tientsin. — V bitki pri PeiUngu so bili Kitajci pobiti in izgnani iz svojih močnih utrdb. Rusi so zgubili v tej bitki 500, An* gleži 50 mož. Izgube Nemcev in Japoncev niso še znane, a morajo biti velike, posebno one Japoncev. — Pot proti Pekingu je sedaj odprta, ker se Kitajci niso na svojem begu nikjer ustavili. — Mesto Jang-tung so zavezniki tudi vzeli; Amerlkanci so v tem boju izgubili 60 mož.
V Mandžuriji prodirajo Rusi vedno naprej. Po bitki pri Blagoveščensku, v katerej so bili Kitajci pobiti, je dobil general Renen-kampf povelje, zasledovati bežeče Kitajce. Vrnil se je potem v Ajgun, ko je bil napadel -Kitajce in jim vzel dva topova in mnogo drugega orožja, vplenil je tudi 9 kitajskih zastav. Kitajci so razrušili rusko cerkev in hiše v Kalganu. — V Šangaju so se izkrcali trije angležki regimenti. Zagotovili so seveda Angleži, da ostanejo tam samo toliko časa, dokler bo trajal nemir in revolucija. Ali bo L> res? — Vrhovni poveljnik zaveznikov general Waldersee se je odpeljal danes v Be-rolin, da od tukaj odpotuje na Kitajsko. Potoval bode čez Novi-Jork in San Frančiško, tako, da dojde prej na Kitajsko kakor nemški vojaki, kateri so se že pred dvemi tedni v Genovi za tja vkrcali.
Ko so vzeli v pondeljek zavezniki mesto Peitang, so korakali proti mestu Jang-tsung. Pri Peitangu je bilo zbranih kakih 15 tisoč Kitajcev s 5 topovi. Unela se je huda bitka, katera je trajala 4 ure. Kitajci so se precej dobro branili, ali konečno so se morali umakniti in zavezniki so zasedli mesto. Zgubili so zavezniki 200 mož, Kitajci pa mnogo več. Vendar Pekinga ne bo z lahka vzeti, ker je vsa okolica Pekinga pod vodo in so tudi vse ceste razdrte. — Iz Bruselja javljajo, da je Lihungčang bolan in da je pričakovati njegovo smrt. On je jedini mož, s katerim se Evropejci lahko pogajajo. —- V pokrajini Čili so Kitajci umorili zopet 6 misjonarjev. Število vseh v ti pokrajini umorjenih misjonarjev je sedaj 13. V Mandžuriji se borijo Rusi z dobrim vspehom. Neki kozaški oddelek je ulovil 1 kitajskega generala, 4 častnike in 88 mož. Pri mestu Kajlar je bila tudi majhna praska med Rusi in Kitajci. Kitajci so bili pobiti in Rusi so uplenili mnogo živeža in važne listine, tičoče se železniških prog.
Raznotero. — Ogerski ministerski predsednik Szell je bil v četrtek pri cesarju v Ischlu v avdijenci. — Nemčija odpošlje na Kitajsko še 15.000 mož. Čas odhoda še ni določen. — Med Belgijo, Italijo, Francijo in Španijo se vrše pogajanja, da ustanovž skupno policijo proti anarhistom. — Avstrijski državni zbor bo sklican po novejših vesteh mogoče sredi septembra. — V Zagrebu so prijeli kmalu po umoru ital. kralja anarhista Civi-dina, kateri pa seje v zaporu s svojim pasom obesil. Našli pri njem niso ničesa, zaprli pa so sta, ker je odobraval umor.
Svitoe hlap za neveste gML 1050
in vi^e — M wetrov! — poStuine in carine prosto
Vzorci z obratno pošto; ravno tako ftrne,belein barvane
, ,Hennebergove svile" od 45 kr. do gld. 14*65 meter.
G. Heimefcergr, tovarnar svile
<5)      (c in kr, dvorni aaiagatelj) * Cnrlhu.______
registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje
v lastni hiši.
-----------mm—:-------
Hranilne Tloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4Vi#,ne da bi se odbjjal rentni davek.
Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6L in na vknjižbe po 5 Vi V
Uraclttje vsaki dan od U. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol razven nedelj in praznikov.
Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. Poštno-hran. račun §tv. 837.315.
Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
,T
3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča prefi. duhovSfini in slavnemu občinstvu svojo lastno udejovaliiico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrinje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.)               tiskarno Črk na perilo.               (P. d.
IDO do 300 gld. mesečno
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v viah krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod LvdVrig Oaterrelcher, VIII Deutsche gasae 8 Budapest
KIS1A VODA IAJOS
je priznano najboija in najzdraveja med vsemi vodami te vrste. Ima v sebi tnagnesije več kot vsaka druga voda: na 1000 gramov vode ima 31*61 gramov magnesije. (M;ig-nesija je pravo učinkujoče sredstvo).
Vdobiva se v vseh lekarnah in mirodilnicah. Jedino zalogo za Gorico in okolico ima Ang. Fornizzi v Gorici.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lrovsfei razstavi s prvo ceno  - srebrno svetinjo
Tovarna azornii telovadnih priprav JOS. YIMDYŠ-A,
v Prajgri na Srnino v u
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 810 se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih. in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprav« so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in nepoštni prosto.                                                                    — 3
Poprave Izvrsnje po najnižjih cenah.
Najboljše berilo   in   darilo  je vsestransko jako pohvaljena
J/zpja iRoraika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega da more sebe in druge blažiti in prav oli-kalij, ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po poŠti 10 kr. več, a i proti poštnemu povzetju pri J«-iefu ValenSien na Dunaju, 111. Bez., Hauptstrasse N.o 84. 3. Stge., H. Stk., Th. 38.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrnit: denar ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana; knjig j« nitlo i^-
»Krojaška zadruga11
vpisana zadruga  z  omejeno  zavezo v  Gr.    *ci.
Gosposka -ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za spomlad in poletni čas, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Kamgrarn, Chevlot i. dr.
Krasna izbora volnenin, perkal, Batiist, satin, *VoiIe de Lame«, ZcphL' j. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih aležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in evirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in plis v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja.
Ha želje se pošlje Mi uzorce, poštnine proste.
f*
P-
- g L S g
N   tn ja   S   « 1   ž«»pna   ura  iz  niklja  Anker-Rem.  (na  željo
posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovon«, natanjko
regulirana s li-ietnim jamstvom ter etui. t olff,'- o k lop na  verižica iz  niklja ali golilina s
privezki vred. Parizni sistem. 1 kravatna ijjla iz gohlina z vdelanimi briljanti. I par  pozlačenih zapestnih  gumbov.   Znamka  „(ia-
rantie". 1 garnitura f»u m b o v ia goldina za pre«lsrajčnike in
ovratnike; 5 komadov. t par  uhanov  iz  pristnega   srebra,  uradno
zaznamovana. 1 prstan iz goldina z eleg. kamnom. 1 pomanjšftvalno žepno zrcalo v etui.
Teh Slirnajst krasnih in drajfih predmetov z uro Anker-Rem. razpošilja za samo gld. 2'95, proti povzetju ali naprej poslanim zneskom tvrdka
Bratje Hurviz,
Eksportna hiša, Krakau, Slrariom 17 (Avstr.) Kar ne ugaja so  tekom 8 dnij sprejme nazaj
ter  denar vrne, da se kupovalec  nima  bali nikake
nevarnosti.
Bogate ilustrovane kataloge vseh dragocenost^
zastonj in franko.
Sprejemajo se preprodajalci in agenlje.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA priporoča
Via Oiardino 8
pristna bela in Črna vina iz vipavskih, furlanskih,           ~W          vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cena zmerno. Postrežba poitena.
Prave in edine želodčne kapljice,
(va^tv^nan-ua,. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavlienje, če se Jih dvakrat na -1an po jedno žlicico ^^ popije. Ckrspe po-Sr. Anton Pador. kvarjeni želodee store, da zgine v kratkem času omoiiea in životea tenosf (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da šlovek raji je.              —9
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Crisloioletti v Gorici.
Ustanovljena tvrdka lata 1886.
Ivao Drufovka v Gorici
na Travniku štev. 6.
Tovarna nadplatov Ozka ulica št 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Tovarniška zaloga usnja in podplatov
ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja za sedlarje, * knjigoveze, tapetui je itd.
lastna tovarna nadplatov (Schuhobcriheile),
jermenov Jn oprav za vole.
Glavni zalagatelj         „
voščila (biksa) družbe sv, Cirila 9 o c <» da?******,* in Metoda v Ljubljani.
Kupuje surove kože m loj po najvišjih  dnevnih cenah. Ceniki na zahtevo zastonj  in   franko.   "*W(M
Ugodna prilika.
Radi preselitve se proda v Komnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hiši, (jedna dvonadstropna, druga jed-nonadstropna). Hiši ste bogato m o b 1 i r a n i. z lepim dvoriščem, z dveini podzemeljskimi kletmi, hlevom, žgahjarhičo, vodnjakom, z razno kletarsko m gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Poleg tega še 10.437 m" velik, vzorno vrejeni vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. 3. in 4. letu starosti. Hiši ste jako pripravni za obrt, posebno pa za letovičnike, ter bi donašali z ozirom na neverjetno skromno ceno, velik letni dobiček.
Iz prijaznosti posreduje
Josip Št&ekelf v Komnu.
Mirodilnica
v Tržni ulici, poleg- kritega trga
(poslopje c. kr. okrozn. sodišča)
ima veliko zalogo  najfinejega
žvepla v kosih,
katero   prodaja   po najnižji Ceni« Ima tudi   vsakovrstnih,   najboljih pripomočkov za čiščenje vina.
Priporoča se p. n. občinstvu
Ant. Jeretič.
Nikaka skrivnost ni več
da si vsakdo sam doma napravi brez vsake priprave in težave hajfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski peli-novec, Češki liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, Ceinjevec, Alai, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzanski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali po poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr, več.
Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Pre-prodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton RukavSna
Trot — Via Belvedere štev. 23.
Izšel je ravnokar II. zvezek JJvetovne knjižnice"
MARCO VISCONTI
zgodovinski roman. Italijanski napisal  Tommaso   Orossi.
Cena s kron 2*40; po pošti 20 vin. več.
Razpošilja
..Goriška Tiskarna" A. Gahrsček v Gorici
preti povzetja ali naprej poslanim zneskom.
Na  zahtevo  pošilja
pis leposlovnih in drugih knjig" lastne zaloge zastonj in franko.