Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU je zemljevid Evrope v merilu 1: 8.425.000 pripravil v dveh različicah: prva je izšla kot samostojna publikacija, enaka ameriškemu posodobljenemu izvirniku iz leta 2004, druga, obogatena s podatki o članicah Evropske zveze, pa je izšla kot priloga revije National geographic junior.
Zemljevid s klasično, že nekoliko zastarelo kartografijo National Geographic Society odlikuje dosledno upoštevanje slovenskega standarda SIST ISO 3166 pri zapisu imen držav v slovenskem jeziku ter sledenje priporočilom glede pisanja tujih in domačih zemljepisnih imen, ki jih je zapisala Organizacija združenih narodov v kar 167 resolucijah o zemljepisnih imenih.
Drago Perko
Julij Titl:
Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem
Koper 2004: Samozaložba, 136 strani, 3 preglednice, 31 dokumentarnih fotografij, 10 kartogramov in 2 risbi, ISBN 961-236-836-8
J L U I J T J T L KELTI IN SLOVENCI
Po številnih temeljnih študijah in razpravah, ki jih je dr. Julij Titl namenil osvetlitvi mnogostranske podobe in številnih aktualnih gospodarsko-geografskih in socialnih problemov našega podeželja, še zlasti v predelih Slovenske Istre, pa je njegovo najnovejše delo namenjeno poskusom osvetlitve nekaterih historično-geografskih pojavov. Preučevanje živih in tvornih ostankov preteklosti v današnji kulturni pokrajini je namreč zahtevno interdisciplinarno raziskovanje. Neizpodbitno je namreč spoznanje, da so v podobi vsakega posameznega območja ali pokrajine z vsemi njunimi geografsko-socialnimi sestavinami odtisnjeni številni ostanki iz preteklosti kot materialne in duhovne ostaline nekdanjih naseljencev. Sleherno ljudstvo, pa najsibo stalno ali samo občasno naseljeno, je zapustilo v pokrajini svojevrstne sledi, ki so razvidno ali manj razpoznavno vtisnjene in vgrajene v mnoge sestavine današnje kulturne pokrajine.
Že od nekdaj je bila Slovenija na izjemnem križpotju, kjer se že od pradavnine naprej stikajo in prepletajo pomembne daljnovodne poti, ki so povezovale ljudstva z različnih gospodarskih, socialnih, civilizacijskih in kulturnih območij. Tudi v naših pokrajinah so se ohranili najrazličnejši ostanki ljudstev iz davnih in preteklih obdobij. Poznavanje teh materialnih in duhovnih (kulturnih) dobrin in njihovih razvojnih nastavkov v našem prostoru je potrebno in koristno za celostno razumevanje in tolmačenje številnih osrednjih smeri v razvoju kulturne pokrajine. Najraznovrstnejše civilizacijske pridobitve in njihove uveljavitve v vsakdanjem življenju predstavljajo namreč sintezo obstoječega domačega stanja in številnih zunanjih vplivov. Kajti v pokrajini, ki je vseskozi dinamična in mnogopomenska prostorska kategorija, so plastično zarisani prenekateri odtenki vsakdanjega življenja in dela vseh slojev prebivalstva. Izluščiti pokrajinske sledi in odtise, ki so jih posamezna ljudstva in njihovi socialni sloji zapustili v današnji podobi pokrajine, pa je eno izmed temeljnih vprašanj, ki mu namenja historična geografija z antropologijo in etnologijo posebno raziskovalno skrb.
Vsebina Titlove knjige je razdeljena v dva dela. V prvem delu, Obdobje zgodovinskih Keltov (strani 7-62), ki je sestavljen iz devetih poglavij, so pregledno predstavljene temeljne značilnosti keltske gospodarske, družbene in socialne ureditve. Vse to omogoča, da se moremo poglobljeno zazreti v oblike, načine, kvalitete in organiziranost njihovega življenja, obenem pa nam nakazujejo kvalitetno keltsko materialno in duhovno dediščino, ki je bila sprejeta v mnoge oblike današnjega življenjskega utripa. V prvem poglavju je orisana keltska družba z vidika njihove socialno-družbene ureditve in prehrane. Podane so glavne antropološke karakteristike Keltov pa vsakdanja vloga Keltinje v njihovi skupnosti. Nadalje nas avtor seznanja z njihovo zemljiško posestjo, ki je bila last celotnega plemena s poglavarjem na čelu, kakor tudi z njihovo državno ureditvijo.
V	drugem poglavju so prikazana naselja, ki so bila v kriznih časih postavljena na vzpetinah kot utrjena gradišča; večinoma so propadla v času rimske prevlade in v obdobju preseljevanja ljudstev v 5. stoletju n. št. Osvetljeno je kmetijstvo s posameznimi vejami gojenja kulturnih rastlin (pira, ječmen, pšenica, stročnice, lan...). Prikazu obrti in trgovine z denarništvom, ki so bili na zavidljivi stopnji razvitosti, je namenjeno četrto poglavje. V naslednjem je prikazana keltska tehnika s posebnim pogledom na nova orodja (umetno kovaštvo, udarno orožje, kaljenje jekla, izum žrmelj za mletje žit___). Nadalje so predstavljene glavne
značilnosti keltske umetnosti in kulture, prikazana pa sta tudi njihov koledar in najrazličnejša praznovanja, ki so bila obredno povezana z njihovim življenjem in letnimi časi; slednji so temeljili na luninem koledarju. Posebno poglavje obravnava keltsko religijo, ki je temeljila na mnogoboštvu, čaščenju svetih živali (zmaj, bik, merjasec, jelen), svetega drevesa in bele omele ter kultu človeške glave. Posredniki med bogovi in ljudstvom so bili druidi, med njimi in ljudstvom pa svečeniki ovati.
Drugi del razprave prikazuje Kelte na slovenskem etničnem ozemlju (strani 63-116). Pisec je posebno skrb namenil mnogim keltskim materialnim in duhovnim ostalinam, ki so danes spontano vraščene v naš kulturni in gospodarski prostor. Sele s spoznavanjem in členitvijo posameznih kultur ljudstev, ki so nekdaj živela na našem narodnostnem ozemlju, lahko ugotavljamo prepletenost njihovih kultur s številnimi žlahtnimi prvinami, ki so neposredno vraščene v podobo naše kulturne pokrajine. Neponovljiva barvitost pokrajine je nasledek ne samo svojevrstnih naravnih svojstev, ampak tudi rezultat svojstvenih kulturnih dobrin, ki so jih posamezna ljudstva prinašala in vgrajevala v vse antropogene pokrajinske sestavine. To je v bistvu osrednja misel, ki jo skuša avtor študije s prenekaterimi premišljenimi izsledki posredovati oziroma sporočiti širši javnosti.
Prvo poglavje drugega dela knjige je namenjeno podrobnejšemu orisu keltskega ozemlja na Slovenskem, oziroma Noriškega kraljestva, pa razmerjem in odnosom med Rimom in Norikom, ko je postal rimska provinca. Prikazan je sedež Noriškega kraljestva na Magdalenski gori na Koroškem, pa tudi Cele-ia, ki je bila drugo najpomembnejše mesto ob nekdanji jantarski poti. Pregledno so našteta vsa naša območja s keltsko obljudenostjo izven Norika; med njimi je zelo pomembna mokronoška skupnost, ki je dokumentirana z bogatim arheološkim najdiščem na območju Kapiteljskih njiv v Novem mestu.
V	drugem poglavju, Od Norika do Karantanije, je osvetljen propad Keltov na območju celinske Evrope. Edino prebivalstvo Noriškega kraljestva je ves čas obstoja Rima ohranilo svoje ozemlje, jezik in kulturo.
Na ozemlju Notranjega Norika je nastala od 7. do 11. stoletja nova politična tvorba Karantanija, ki je imela središče na Gosposvetskem polju, in sicer na Magdalenski gori oziroma na Krnskem gradu. Med drugimi argumenti, ki dokazujejo povezanost Keltov in Karantancev, je ustoličevanje koroških vojvod, ki pa ima svoj pradavni izvor pri noriških Keltih.
V tretjem poglavju so predstavljeni keltski običaji, navade in praznovanja pri Slovencih. Tudi na tem področju se je ohranila bogata keltska dediščina pri nas, ki je spričo novih primesi dobila nove razsežnosti. Izvor in njihove korenine so v keltski kulturi kot na primer: sežiganje badnjaka, praznovanje prvega maja in prvega novembra, kresovanje, pustna šema košute z gonjačem, postavljanje in krašenje mlajev in podobno. Dragocen spomenik davne kulture je tudi krkavški menhir nad dolino Dragonje v Slovenski Istri.
Četrto poglavje, Razširjenost keltskih imen v Sloveniji, je dragocen in avtorjev izviren prispevek k poznavanju keltske kulture pri nas. Poglavje je razčlenjeno na štiri vsebinsko zaokrožena podpoglavja. V prvem so navedena keltska imena iz antike, v drugem so prikazani keltski priimki na območju našega današnjega državnega ozemlja. Tretji razdelek četrtega poglavja je namenjen keltskim geografskim imenom, medtem ko so v četrtem razdelku primerjalno zapisane nekatere keltske besede z ustreznimi (identičnimi) slovenskimi soznačnicami.
Vsebinskemu delu študije sledijo krajše sklepne ugotovitve, pregled uporabljene tuje in domače strokovne literature, seznam dokumentarnih slik in kartogramov ter povzetek v slovenščini in angleščini. Izid knjige je podprlo tedanje Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije.
Obravnavana problematika nam skuša osvetliti vlogo in pomen keltske gospodarske in kulturne dediščine na naših tleh. Knjiga z vso obravnavano tematiko in problematiko ponuja domala vsem temeljnim nacionalnim znanstvenim vedam pobudo za tehten in poglobljen razmislek o keltskih prvinah v naši kulturni stvarnosti. Vsekakor pa bo historična geografija, ki je pri nas šele v povojih, našla v Titlovi knjigi vzpodbude in napotke pri iskanju neizbrisnih sledi, ki so jih zapustila prenekatera ljudstva (naseljenci) v podobi naše kulturne pokrajine.
Milan Natek
Simon Lenar~i~:
Popravopis: Kaj je narobe in kaj manjka v novem Slovenskem pravopisu?
Ljubljana, 2004: Simon Lenarčič, 470 strani, ISBN 961-236-743-4
Neprizanesljiva kritika najnovejše, s slovarskim delom obogatene izdaje Slovenskega pravopisa iz leta 2001 je zajetna knjiga malega formata, ki jo je avtor ob skrbni analizi navedb v Pravilih in Slovarju tako rekoč izpljuval na papir. Je zanimivo, zvečine z grenko ironijo, sem in tja celo z obešenjaškim humorjem napisano branje, ki opozarja na napačne in vprašljive besede ter opise, pomanjkljivosti in (sistemske) napake v novih pravopisnih pravilih, pereče pravopisne težave v leksikografiji, nekatere napake in pomanjkljivosti v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in nekatere napake v predhodnem pravopisu, razlaga, zakaj je kaj narobe ali slabše in zakaj je kaj prav ali bolje, ugotovitve utemeljuje s številnimi zgledi in primerjavami, primerja nekatera stara in nova pravopisna pravila in pravopisno prakso v slovenskih leksikonih ter ob tem predlaga številne boljše pravopisne rešitve in pravila, ki v Slovenskem pravopisu še niso razdelana.
Tematika je razdeljena na štiri glavna poglavja: Morje čeri v slovenskem pravopisnem morju, Čeri v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Aktualna pravopisna problematika ter Časopisi in reklame -valilnice napak. Za geografa posebno zanimiva so naslednja podpoglavja (izbor je narejen skladno s problematiko zemljepisnega imenoslovja ne glede na hierarhijo vsebin): Napake v zapisu iztočnic in podiztočnic, Pravopisno mrcvarjenje Sauda in njegove Arabije, Zastarela in zastarevajoča imena, opisi in pojmi, Podomačitve enkrat tako, drugič drugače, tretjič sploh ne, S pravopisom v roki na pot v otočja, v otoke in v ozemlja, Vsiljevanje neuveljavljenih in tujih različic poimenovanj, Spregledana lastna imena, Hokuspokus s prebivalskimi imeni, Pomanjkljivi kvalifikatorji in viroza J, Razlike med zgledi v Pravilih