Poštnina platana v foto vi ni Posamezna Številka 3 tila GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA T R 9 O VL j n Leto lil. THBOVLJE, 16. junija 1950. Slev. 24. Delovni kolektivi trboveljskega okraja v borbi za izvršitev polletnega plana Rudarji rudnika Trbovlje v borbi za dosego polletnega plana Bitka za dosego polletnega plana. Itj se bije po naših revirjih, je zajela veNtn* večino rudarjev in brigad, ki se v medsebojnem tekmovanju k Magister, Sentur. Ovnik, Pavlin, Po tek in drugi. Ta Imena so nam svetel primer, s kakim elanom, s kako požrtvovalnostjo In predanostjo veliki stvari delajo naši heroji dela. Njihova imena so znana po vseti naših črnili revirjih in so dobila mnogo posnemal-cev. K takim uspehom, ki jih dosega Jo iiaši odlični rudarji, je pripomogla v veliki meril uprava rudnika in sindikalna organizacija, ki dajeta delavcem vse priznanje za njihovo delo In trud. San ki na rudniku Trbovlje je bilo lel06 že proglašenih 75« udarnikov. Izmed katerih so nekateri večkratni Udarniki In delajo *e za leto 1962. Proizvodnja se viša in mesečni pla Bi ae bodlo z dotokom nove delovne sile kmalu izboljšali. Ravno zaradi pomanjkanja delovne sile se morajo naši rudarji boriti s podvojeno močjo, da bi dosegli polletni plan. Razni neupravičeni izo6tankarji, tridnevni bol niki, to so tisti, ki hočejo živeti na račun našega socialnega zavarovanja, — tukaj je delo in naitaga naših aktivistov na rudnikih, da take primer.i razgaljujejo in šibajo in vodijo ostro, neizprosno in dosledno borbo za odpravo teh izostankov od dela. Plansko nalogo za prvo tromesečje je rudnik Trbovlje Izpolnil s 100,3*/*. za mesec april s 108,3*/* in v mesecu maju s 100,5*/*, medtem ko rudnika Hrastnik in Zagorje svoje planske na loge nista mogla izpolniti. Vzrok je največ pomanjkanje delovne sile in slabe odkopne prilike, s katerimi se morajo boriti posamezni obrati. Z boljšo delovno disciplino bi so stanje po miših obratih precej popravilo tn pomaga no bi. bilo upravam rudnikov ob njiliovem delu in skrbi za novo de lovno silo. Razni sindikalni pododbori so poslali prostovoljce na delo v produkcijo in ti so z našimi brigadami, ki so si zadale svoje obveze, nakopali že okrog 850 vagonov premoga do meseca junija. Nakopali so ga v jami in na dnevnem kopu rudnika Trbovlje. Ta množina je lep uspeh prostovoljnega dela in zasluži vso polivalo. Uspehi, ki jih dosegajo naši rudarji v tekmovanju za izpolnitev svoje proizvodne naloge za prvo polletje, so najboljši dokaz za njihovo neomajno voljo, da bodo plan Izpolnili ali ps še presegli. S takimi uspehi se naši rudarji lahko ponašajo. naloži po 4 do 5 vagonov, so pa dnevi, ko pride tudi do 20 vagonov. Minuli mesec so morali nekega dne razložiti 32 vagonov materiala, a so to delo vendar opravili v 8 urah. Samo na iz-praznjevanje železniških vagonov odpadejo dnevno 3 do 4 ure. Sindikalno dvorano, ki jo je pričel graditi lansko leto delovni kolektiv te Tudi podjetje »Beton« Sindikalna podružnica in uprava SGP »Beton« sta dn« 12. junija t. 1. razglasila najboljše delavce, brigade in posameznike za udarnike. Proglašenih je bilo 37 udarnikov iz Trbovelj in 12 z grudbišča Hrastnik. Med temi udarniki, ki so zgled požrtvovalnega dela in razumevanja težkoč naše države pri izgradnji naše petletke, so tudi sedem., šest- in pet-kratni udarniki: tov. Ranvič Atit, Ajkič Mu. stala, Deutsch Jože, Helinger Stefan in Geršmun Jože, poleg teh pa mnogi tri- tovame, so delavci in nameščenci naa pravili s prostovoljnim delom. Oprt»-vili so nad 10<)0 pn»stovoljnih ur. Dvorana, v kateri je prostora za 500 ljudi, je že gotova, man jka ji le še oprem«. V zgradbi je lep oder in tudi manjša dvorana za raizne sestanke, konfebe»-ce, seje itd., nadalje knjižnica, v ka»-leri je nad 1300 knjig, kt se pridno prebirajo. Pred 14 dnevi so v tovarni izvolili delavski svet, v katerem so najboljši udarniki in delmvei. S tem je b**lo uspehi v tem podjetju še iz-btrljšali. Kot glavno nalogo pa so si v kemični tovarni zadali, da rešljut vprašanje delovne site. je proglasilo udarnike gospodarstva; poleg člana OSS TrbtmčJ lje, sela gradbišča in personalnega relerenta podjetja, je pozdravil delovni kolektiv tudi direktor podjetja in mu čestital k doseženim usi«*:1msi». —t Pozval je celotni delovni koleikUv, nad posnema delo udarnikov - tierojev ia nuj si z večjo »tonlim-st jo gradi lepga življenje. , Prikazal je težke ovire, id so nastale pri graditvi našega gospodarstva t Vzhoda in Zahoda in apeliral na O«* loini kolektiv, naj prav z delom po. — — —■■ t ” o m— ...........b- - i<;’ ni Miicntiv, isafj j/iov i. ismmi |iu, in dvakratni udarniki. Povprečni pro. (teže vsem nasprotnikom, da zaupamo cent preseganja norme je 28, najboljši j 1>až, komunistični Partiji ki p*id mo- drim vodstvom tovariša Tita vod« d*H lovno ljudstvo v srečnejše življenje. so pa presegli mesečno nalogo tudi za 4o-,'fi0 in ceio za 6a*». -**'. Predsednik sindikalne podružnice je v svojem nagovoru navedel primer izkoriščanja visoke Industrijske države nad našo malo razvito državo in velik ... .. . , pomen čimprejšnje izgradnje našega i JO, ki JC n« 1*0JI nolicnih ICŽSTl Ponosni smo, da imamo Partf« Tudi;kemična tovarna v Hrastnil&u ge bije za polletni plan Osnovni problem za Izpolnitev polletnega i>roizvodnega plana v kemični tovarni v Hrastniku je vprašanje delovne sile. Druga težknča tovarne Je Uporabljanje enih in istih strojev za razne izdelke. V produkcijski plan je tovarna sprejela izdelavo raznih artiklov, niso pa upoštevali v zadostni meri, da je število strojnih naprav le premajhno. Sedaj se postavlja Se en mlin. Tako se bodo razbremenile strojne naprave, ki so sedaj preobložene. Nova komora za izdelovanje žveplene kisline že obratuje in dela uspešno. Četudi bo plan dosežen le 75-<*dstolno, smemo vendar reči, da bo spričo velikega števila proizvodov, ki •e izdelujejo na enih in istih strojnih napravah, polletni pian praktično le dosežen lOO-odstotno, Uspeh je dosegla tovarna v proizvodnji zelene galice, ki se uporablja za barvanje volne. V to svrho so vgradili nove naprave in dvignili proizvodnjo tega izdelka v primeri s planom z« liki V*. 7at čim uspešnejšo izpolnitev Plana se forsira zlasti več postopkov za železne okside, n. pr. za emajl, steklo, oplaščenje elektrovod, brušenje in poliliranje v optični in steklarski industriji. Največja oivira je pa po-hniuijkanje delovne sile. Mainjka je 25 do 30 •/*. Pri večini del 9e uporabljajo ženske, ki so se izkazale kot zelo spretne delavke. 7& izdelavo žveplenih produktov so potrebovali doniej 7 delovnih moči. Kljub dvigu proizvodnje so znižali delovno silo za 50*/•■ Preje so to delo opravljali moški, sedaj pa je pri tem delu en sam moški, oalale so pa ženske. Za naporno sušenje že-lezooksidnih barvi se sedaj prav tako kot pri drugih delih uporabljajo ženske delovne moči. Delavci so pri delu v tovarni zaščiteni z zaščitnimi oblekami, pri delih pa, kjer imajo opravka s kislinami, celo z volnenimi zaščitnimi oblekami. Zenske, ki delajo v tovarni, imajo pa otroke, vrše službo izključno samo dopoldne, prav tako se ženske ne uporabljajo za nočno delo. Uživajo vse ugodnosti, ki Jih predvideva zafam. Zakonski predpisi se izvršujejo natančno. Uprava podjetja in sindikalna organizacija sta poskrbeli, d« dobijo dodatek v hrani, t. j. toplo južino oz. malico, ki jo dobi na delovišču vsak delavec. Velike težkoče Ima tovarna ob razkladanju in nalaganju železniških vagonov, Ker primanjkuje delovne silo, se mora obratovanje čestokrat ustavljati. Povprečno se dnevno razloči in Sedmo redno zasedanje 0L0 Trbovlje V smislu 61. 60 SZLO sklicuje Okrajni izvršilni ljudski odbor Trbovlje VII. redno zasedanje 01*0 TRBOVLJE, ki se bo vršilo 17. junija ob 8. uri zjutraj v dvorani okrajnega ljudskega odbora Trbovlje s sledečim dnevnim redom: I. Uvodni del: 1. Otvoritev in pozdrav. 2. Izvolitev predsedstva zasedanja. 3. Ugotovitev sklepčnosti. II. Delovni del: 1. Citanje zapisnika VI. rednega zasedanja. 2. Gospodarsko-politični referat, ki ga poda podpredsednik OILO. 3. Poročilo IO, ki ga poda tajnik OILO. 4. Poročilo sodišča. 5. Diskusija. 6. Poročilo komisij ljudskega odbor at a) disciplinske komisije, b) verifikacijske komisije. 7. Zaprisega novoizvoljenih odbornikov. 8. Razrešitev in volitev članov IO. 9. Razrešitev in volitev disciplinskega sodišča in disciplin- skega tožilca za uslužbence. 10. Razrešitev in volitev sodnikov porotniikov, 11. Odprava nezakonitih sklepov nižjih IO. 12. Poročilo komisije za odloke: a) odločba o ustanovitvi Okrajne bolnice, b) odločba o ukinitvi uprave okrajnih proizvodnih podili. c) odločba o spojitvi okrajnega odkupnega podjetja »Mlekopromet« s podjetjem »ZivLnoodkup«. 13. Ostali predlogi in ukrepi. Udeležba je za vse člane OLO po zakonu strogo obvezna. Odborniki se morajo izkazati s poverilnicami. Okrajni ILO Trbovlje Tajništvo Elektrarna Trbovlje le dosegla zopet veliko zmago v bitki za petletni plan Ob važnosti našega petletnega piana; ki so ai ga začrtali vsi naši narodi v novi socialistični Jugoslaviji in ki zajema industrializacijo in elektrifikacijo naše države, moramo usmeriti našo pozornost in delo predvsem na stroje, ki so nam porok za izvršitev naših načrtov. Tako vrši n, pr. termoelektrarna v Trbovljah važno nalogo. Cu yi*tj in negovati mora svoje velike »troje za proizvodnjo električne energije, ki daje impulz strojem naše težke In lahke industrije, Elektrarne so sr jce, ki dajejo našim tovarnam rudnikom in industriji kri. V pripravah ža kapitalni remont, kjer se vsi stroji elektrarne in tudi najmanjši sestavni deli teh strojev raz »tavijo, pregledajo, očistijo in popravijo, če potrebno, pa tudi izmenjajo Jn izdelajo novi in ponovno pripravijo za nadaljnje obratovanje eiektrarne, ®e bil delovni kolektiv te velike elek trične cetntrale ob sprejemanju svojih obveznosti zelo razgiban: kaj, kdo in kako bo bolje in hitreje izvršit zaupano mu nalogo. 20. maja t. 'I, se Je ustavil parni ko lel, čigar zmogljivost proizvodnje pavu znaša 100 t/h. Ta ogromni kotel je bil predan v generalno popravilo — V letni remont. Skrbno sestavljene remontne briga-Bel so pričele takoj vršiti popravila z največjim elanom. Vsa popravila so se Izročila v glavnem 7 brigadam, ki so tmele ie pripravljen in natančno izdelan remontni plan. Vse glavne faze popravil: mlini, krožni donašaJci premoga obzidava kurišča, notranje in Zunaoje čiščenje kotla, čiščenje dimnih kanalov, elektro-filter, pregled in popravilo vseh elektromotorjev, me ritnih instrumentov, armatur in parnih ventijbov, vse te faze dela so se (razdelile zopet v podfaze in vsaka teh Dopeit v normirano število ur, števil, delavcev itd. Postavitev realnih delovnih norm pa ni bila. lahka naloga. lo delo terja mnogo truda, mnogo izkušenj in fla.poroy vsega tehniškega osebja. Po feelmo priznanje zasluži normfrec elektrarne tov. Kuder, ki .je pod najtež Jitmi okoliščinami neutrudno poprav ljal in postavljal realne norme. Da . pes smo lahko pbnosni. PrfcH nami so - uspehi. Dobro irripravljeni plani, re i »Ir*: norme, dobra organizacija delov hih brigad in priprava vsega potreb peKa materiala so predpogoj uspešne j ga brigadnega sistema dela. Tako lt»h j Joo z veseljem in velikim ponosom ugotavljamo, da smo velikanski re ; Inont elektrarne izvršili 9 dni pred kokom ln 12 dni prej kot lansko leto. IVelilro priznanje zaslužijo brigadirji, ki so si leto za letom pridobivali vedno . jveč izkušenj. In to ne^ samo v njiši elektrarni, marveč tudi ob remontu kotlov beograjske elektrarne, kjer sc V tekmovanju s srbskimi brigadami pod OTMtetvom tov. Vodopivca zaslužili za Slavo in priznanje zvezne vlade in tninistra za elektrogospodarstvo. — • [Veliko priznanje zasluži direktor elek | trame tov. Igor Mervič, ki je s svo jim rtizumnim vodstvom na obratnih krnlerencah reševal vsa tehnična vpra Šanja in naloge in smotrno precenil vsak predlog, predno: je izrekel odlo-! čilno besedo. V času priprav in reše yanju najtežjih problemov Je osebno »odeloval, prav tako tudi pri sestavi posameznih brigad, pozdraviti se mora njegov predlog, da pridejo mlajše 'J moči na odgovorno mesta, da si pr! ■ dobe potrebno prakso, starejši pa da ostanejo v obratu kot svetovalci in opravljajo manj. naporno delo. ker za jrhižijo pač počitek. Največje zasluge gredo brigadam . tovarišev Sotlarja, Stošickega, Zale trla, Hočevarja, Torija, Kovačiča ln Ctrarjn pod vodstvom glavnega inženirja Javornika in tov. Vodopivca. Kdo je bil boljši je težko reči. Vsi so si prizadevali, da Izvrže popravilo čim bolje in solklneje. Uspehi, ki *so te dnevno prealedovalj na samem do lovišču po posebni komisiji, so se prikazovali kolektivu na grafikonih. Prehodna zastavica je plapolala vsak drug dan nad drugo brigado. Brigadirji so se radovedno vpraševali, kdo bo danes dobil zastavico. Tako je brigada tov. Stošickega dne 31, maja z 255 odstotno izvršitvijo remonta dobila prehodno zastavico^ na drugem mestu pa je bila brigada, tov. Sotlarja, ki je dva dni kasneje opravila svoj remont, .ostale brigade pa so končale svoje delo 1—2 dni pozneje. Vso pohvalo in priznanje moramo še posebej izreči tovarišema Sotlarju in Stošickemu, k( sta pod najtežjimi okoliščinami. v slabem zraku, plazeč se po trebuhu, v sajah in pepelu v dimnih kanalih in ekonomizerjih prva izvršila svoj remont 9 dni pred rokom. Prav tako zaslužijo vso pohvalo brigadirji, ki so vlagali nadčloveške napore za predčasno izvršitev remonta, in to poleg že omenjenih tovarišev Sotlarja in Stošickega še tov. Cirar, Zaletel, Hočevar, Jazbec Kovačič in Tori. Te napore potrjujejo za 30 do 155*/« prekoračene norme. Povpreček preseganja norm znaša 144.22*/«. Delovni kolektiv je Imel pa še druge naloge. Dne 26. maja je ob 23, uri izločil iz obrata turbino, ki je po jakosti ena največjih turbin v Jugosla vlji, in jo dal v letni remont. To od govorno delo je bilo zaupano obratnemu mojstru Jazbecu in brigadi tov Hostnika. Brigada je takoj pričela z delom po natančno Izdelanem programu, Uspehi so zelo zadovoljivi. Ko so turbino odprli, So opazili pred saho novo, ogromno, nepredviden delo, ki je terjalo do izbruha konflikta z In formbirojem silno veliko časa za popravilo. Naši strokovnjaki danes ne mislijo na take težave, četudi so še ta. ko velike. Ze na prvi pogled rečejo: »To napravimo sami!« — Tako odgovarjamo danes na obrekovanja in laži rnformbirojn. Naši strokovnjaki z ve-iškimi izkušnjami v svoji elektrarni in delavnici danes več ne vprašujejo, kdo bo izvršil najtežja in precizna popravila, marveč sami ugriznejo v najtrši oreh. In to store z veseljem in ponosom. Kolektiv elektrarne pa dela še druge ogromne planske gradnje in mon taže. Za zanesljivo in nemoteno obratovanje v zimskih mesecih je zgrajen 5000-tonski bunker za premog, ki se sedaj opremlja. Za polnitev bunkerja se montira nad 409 metrska konstrukcija za transportni trak z najmodernejšim električnim pogonom. Nadalje škraperji, zapornice, tehtnice in prevozni voziček za izsipavanje premogovnega prahu. Vse konstrukcije so se izdelale v lastni delavnici. V kratkem bo dana v obrat4 nova čistilna naprava v kemično, čiščenje kotelske vode. V stari Jugoslaviji se take naprave niso izdelovale v naši državi. Danes jih napravimo v svojih delavnicah, če tudi nimamo vseh ustreznih strojev. Kljub velikim težkočam bomo popravili sami transformator za visoko na petost, ki tehta 50 ton. To popravilo je planirano na 30 dni. Toda že prve faze dela so se znižale in plan Se je prekoračil za 3 dni. Prevoz transfor matorja iz celice pod žerjav je bil planiran na 5 dni; Izvršen bo v 3 dneh. Velike zasluge pri teh delih ima- nedvomno obratovodja tov, Slapšak. Prav tako montira naš kolektiv najmodernejše stikalne naprave, cel kompleks stikalnih plošč, ki ga je izdelala domača tvrdka »Elektromontaža«, Rade Končar v Zagrebu, Čeravno vlaga ta kolektiv nadčloveške napore v delo novih gradenj, remontov in proizvodnega plana, bo opravil letos še remont drugega velikega kotla za 60/t pare na uro ter Izmenjal lopatice pri turbini II. Ta ko lektiv naj bo zgled vsem ostalim kolektivom, kako je treba izpolnjevati planske naloge za čimprejšnjo izgradnjo socializma in lepše življenje našega delovnega ljudstva. J. I- Zagorski rudarii v borbi za izpolnitev polletnega plana šiteljem delovne discipline sploh. Upra. va rudnika je razpisla denarne na. grade za najboljše brigade. Naglo se bliža konec prvega polletja tretjega leta naše petletke. Nekateri kolektivi so že Izpolnili polletni plan, drugi si prizadevajo, da bi ga čim-preje dosegli. Tudi zagorski rudarski kolektiv je med tistimi, ki nočejo za. ostajati. Poostrili so borbo za dnevno doseganje operativnega plana, ki je zaradi primanjkljaja v januarju in februarju znatno višji. Dosedgnji uspehi dokazujejo, da bo plan do konca junija dosežen, ali pa celo prekoračen. Večina rudarjev je uvidela, da je potrebno najostreje postopati proti neopravičenim isostankarjem, izkoriščevalcem socialnega zavarovanja in kr- Pred kratkim je- začela delovati na rudniku Zagorje nova lovilna naprava pri separaciji, kj daje dnevno okoli 40 ton premogovega prahu, s čimer se Je povečala-produkcija rudnika in bo znatno pripomogla k izvršitvi. pla«, na. O tej napravi poročamo v drugem članku. — Kakor vsako polletje v teku naše petletke, bodo ostali zagorski rudarji tudj letos zvesti svetli tradiciji zagorskega rudarskega kolektiva ter častno izpolnili svojo polletno nalogo. Kolektiv cementarne Trbovlje se vztrajno bori za izpolnitev polletnih planskih nalog V bitki za dosego polletnega plana je kolektiv cementarne že od početkn leta naprezal vse sile, da bo to borbo ob polletju uspešno zaključil. Ze v januarju se je pričelo z medsebojnim tekmovanjem posameznih brigad in kamnolomov za večjo produkcijo surovin, t. j. apnenca in laporja. To tekmovanje je pomembno v zimskih mesecih, ko je pridobivanje potrebnih surovin glede na vremenske neprilike otežkočeno. Pozneje se je kolektiv kosal v predčasnem Izvršenju remontu tovarne. Tudi v prvomajskem tekmovanju je kolektiv napel vse sile. S temi tekmovanju je kolektiv uspel, da je trenutno v letnem planu tako v klinkerju kot pri mletju in v odpremi celo za nekaj odstotkov preko plana. Vsi tl uspehi kolektiva so tem pomembnejši, ker so pogoji, iiod katerimi dela kolektiv, težki. Zlasti v zad- njem času, ko je razmeroma huda vročina, je delo pri pečeh naporno, saj doseže vročina do 50“ C. Težkoče je imel kolektiv predvsem v tem, ker so nastajale na strojih nepredvidene večje okvare, in bi bil uspeh lepši, če bi teh motenj ne bilo. Ravno v zadnjih dneh, ko dosega bitka za plan svoj višek, so zopet nastale poškodbe na motorjih, tako da bo moral kolektiv napeti vse sile, da bo ostal pri uspehih, ki jih je že dosegel. V tovarni so vsakodnevna posvetovanja partijskh, sindikalnih in upravnih funkcionarjev, ki pretresajo vse možnosti odstranitve nastalih ovir. S teh posvetovanj gredo sklepi in ukrepi med kolektiv, ki jih oceni in izvrši. Prepričani smo, da bo kolektivu ce mentarne uspel zmagovit zaključek polletne borbe in da se bo uvrstil med najboljše kolektive v gradbeni stroki Proglasitev udaraikou na zahodnem cib-atu Trbovlje V soboto 10. t. m. so bili au zahodnem revirju rudnika Trbovlje proglašeni udarniki. Teh herojev dela, ki so dobili ta časten naslov, je bilo 131. Novih udarnikov je bilo 30, nadalje troje 13-kratnih, šest 12-kratnih, pet li.kratnih, četvero lO-kratmh, pet 9-kratnih, enajst 8-kratnih, devet 7 kratnih, štirinajst ti-kratnih, enajst 5-kratnih, devet 4-kratnih, dvanajst 3 kratnih in dvanajst 2-kratuih udarnikov. Te junake dela je pozdravit pred. sednik sindikalne podružnice. V krat: kih besedah je poudaril velik pomen naslova udarnika v državi, ki gradi socialistično družbo. Upravnik obrata tov. inž. Sarlah Rudolf je čestital udarnikom v imenu kolektiva z željo, da bi se tem herojem dela pridružili še osla. Ji. Ob zaključku je naglasil, naj do-segajd take uspehe še nadalje, s ka-tei-imi bomo dokazali, da znamo z last. nimi silami graditj socializem za srečo nas vseh. Sledila je kratka zabava. Uspeh delovnega kolektiva v zahodnem revirju je ponoven dokaz, da trboveljski rudarji odgovarjajo fnform-birojevcem na vsa njihova obrekovanja z zvestim izpolnjevanjem planskih nalog in lepimi delovnimi uspelih Trimesečni večerni tečaj pri OSS Trbovlje Te dni se je pričel, pri OSS Trbovlje trimesečni večerni sindikalni tečaj. Ni potrebno poudarjati važnosti takega tečaja za naše sindikalne podružnice, saj si mnogi od delovnega ljudstva izvoljeni sindikalni funkcionarji niso na jasnem glede dela, ki jih čaka, niti nc vedo, kako naj ga vrše. Posledica tega je, da je sindikalna podružnica s takimi funkcionarji slaba in išče pri OSS direktive za delo, ali pa še celo ne. čeravno mrgoli . okrog njih vse polno nalog in dela. Tl funkcionarji mnogih primerih nimajo osnovnih pojmov o nalogah sindikatov. Posledica takega stanja je, da taki funkcionarji ne morejo razlagati svojim članom pomena in namena sindikalnih organizacij, niti jim nuditi potrebnih informacij itd. Prav nič čudnega ni, da se ob takem stanju čiani vprašujejo, čemu in kam naj placujej'o članarino. Kaj hočemo doseči s tem tečajemV Smoter tečaja je, da usposobi iuijk-cionarje osnovnih sindikalnih organi-1 zacij, da bodo zamogli pravilno reševati naloge, ki se stavljajo prednje. Da bodo zamogli reševati probleme, ki se dandanes porajajo v podružnicah. Ob obiskih posameznih, sipdi. kalnih podružnic'so fMkcfcftafji ©SS Trbovlje naleteli na primere, ko je bil potreben revolucionaren nfeslop proti funkcionarjem zaradi nepravilnih odnosov do raznih Ustanbv fn podjetij. Ce je n. pr- organ OSS vpračal furtk-cionarja, iz kakšnih razlogov ni zavzel v kaki zadevi proti kakemu podjetju stališča, kot bi bilo to potrebno, je dobil n. pr. odgovor: Misliš, da sem neumen, da se bom tolkel z uprdvo podjetja? Rad bi še nekaj časa dejal v podjetju.« Taka napačna pojmovanja o delu v sindikalnih organizacijah hočemo V tem tečaju odpraviti in si 'vzgojiti kader ljudi, ki bodo svoji nalogi kos. Po potrebi bodo sledili še nadaljnji tečaji. Tečaj se bo vršil dvakrat tedensko in sicer ob torkih in petkih v popoldanskih urah od 17. ure dalje. D* se doseže s tečajem čim boljši uspeta ga bodo obiskovali tovariši, ki imajo veselje do tečaja in seveda voljo do učenja. Vsak torek bodo predavanja« ob petkih pa konference, na katerih se bo preizkušalo znanje tečajnikov- PREKLIC! Ukradena mi je bila denarnica z vsemi dokumenti. Razveljavljam sledeče listine: osebno, sindikalno, planinsko' ih smučarsko izkaznico ter udarniški nakaznico na irhe: Koritnik Dominik« Loke 187, Trbovlje I. Uje so mili nedelavnosti ljudsMifi inšpekcij 7 V 17. tn 20. številki »Zasavskega Udarnika« sta bila priobčena članka 0 delu in napakah ljudske Inšpekcije v Zagorju. Ker ta dva članka nista zajemala celotnega problema, je potrebno, da se ftodrobneje analizira vloga in delo te pomembne ljudske ustanove. V času, ko so tnformblrojevske agenture z vsemi razpoložljivimi sredstvi trobtfa v svet, da je Jugoslavija prešla v imperialistični tabor na Zahodu, da pri nas ni demokracije in podobno, da bi na ta način zakrile svoje nizkotne namene, so naši narodi z neomajnim zaupanjem v naše partij, slco in državno vodstvo uspešno zaključili prvo polovico Titove petletke. V narodnoosvobodilni borbi In v težkih povojnih letih obnove porušene domovine ter v graditvi socializma V naši državi smo spoznali resnično svobodo in demokracijo, ki nam-je ne more vzeti nihče. Naše vodstvo je poznalo visoko politično in moralno zavest delovnega ljudstva Jugoslavije in , je za učvrstitev in razširitev res prave ljudske demokracije po prehodnem posvetovanju z množičnimi or-,, ganizacijami izdalo uredbo o ljudski m.šppkji-ji, da omogoči n^šim delovnim množicam čim širšo udeležbo pri drž. Upravi in kontroli. Da se ta pomembna ljudska ustanova čim bolj posploši, predvideva pravilnik o volitvah organov ljudske inšpekcije, da se volijo skupine ljudske inšpekcije po vseh osnovnih organizacijah ljudske fronte in v sindikalnih podružnicah. Zaradi tega je potrebno, da izberejo množične organizacije med svojimi člani najzaved-nejše tovariše, ki imajo čut odgovornosti do zadanih jim nalog in da nudijo skupinam ljudske inšpekcije vso moralno in politično pomoč. Vodstva teh organizacij morajo nadalje staviti vse potrebno, da se volitve skupin ljudske inšpekcije v vseh tudi v naj. manjših osnovnih organizacijah izvedejo čimprej. Oglejmo si pobliže stanje v našem okraju: , . 02 osnovnih organizacij Osvobodilne fronte je po 10 mesecih do 10. aprila t. 1. izvolilo le 32 skupin ljudske inšpekcije ali 39*/,,. 78 sindikalnih podružnic in pododborov je v Istem času izvolilo le 22 inšpekcij ali 22»/0. Iz teh podatkov vidimo, kako majhno pažnjo so polagale Osvobodilna fronta in sindikalne organizacije ljudski inšpekciji kot eni najvažnejših ustanov ljudske demokracije in kontrole. Da vidimo pobliže, kakšno ponjoč so nudile matične organizacije skupinam ljudskih inšpektorjev, poglejmo delo že izvoljenih inšpekcij. Ljudske fn_ špekcije obstoje že 10 mesecev. 32’ Inšpekcij, izvoljenih v organizacijah Osvobodilne fronte, je izvršilo skupno 55 predlogov ali 1.9 pregleda na 1 skupino. Od teh pregledov Jih je 16 vzela v obravnavo okrajna kontrolna komisija, 1 pregled pa javno tožilstvo, v 38 primerih so pa skupine ljudske inšpekcije ugotovljene napake odpravile same v sporazumu 7. upravami. Sa slabše je stanje z ljudskimi Inšpekcijami v sindikalnih organizacijah. V istem času je 22 skupin ljudske Inšpekcije izvršilo 18 pregledov ali 0.8 pregleda na 1 skupino. Od teh 18 Pregledov jih je 6 obravnavala okrajna kontrolna komisija, v 12 primerih so Pa skupine ljudske inšpekcije ugotovljene nerednosti uredile v soglasju » prizadetimi upravami, Ta razčlemba dela nam jasno kaže, da vodstva naših množičnih organizacij niso skrbela za usmerjanje dela ljudskih Inšpektorjev, niti jim niso dajale nalog, prav tako niso terjale od ljudskih inšpekcij poročil o izvršenem delu, še manj pa, da bi zahtevale od ljudskih inšpekcij, da poročajo o svojem delu na množičnih sestankih volivcem, ki so jim zaupali tako važno lunkcijo. Uredba o ljudski inšpekciji daje skijpinam te inšpekcije zelo široka Pooblastila, ki se jih pa inšpekcije nisp posluževale. Pri skupno 73 pregledih so skupine ljudskih inšpektor- jev pregledale 62 krat trgovsko mre. žo, 10 krat gostinsko mrežo, 1 krat pa ekonomijo. Niso pa inšpekcije pregledovale ozir. se zanimale o potrošniških nakaznicah, za zdravstveno iri socialno zaščito, za delitev stanovanj, za zaščito pravic državljanov, za borbo .proti birokratizmu in razsipništvu, za kršenje delovne discipline, za nepravilno tolmačenje raznih zakonov, určdb, predpisov itd. Tako delajo iz nepoučenosti, ker jih nihče v to ne usmerja, delajo nadalje tako seveda, ker zakona uredb ln raznih predpisov ne poznajo. Iz prednjega vidimo, da ni iskati osnovnega vzroka nedelavnosti ljudskih inšpekcij pri inšpekcijah samih, marčeč je osnovna napaka v tem, da Vodstvo osvobodilne fronte in sindikalne organizacije ne čutijo po. trebe po tem kontrolnem inštrumentu in zanemarjajo delo v tej prevažni ustanovi. Nadaljnja napaka je v tem, da komisija za ljudsko inšpekcijo pri ,okrajnem odboru Osvobodilne fronte ni do nove reorganizacije v preteklem mesecu ničesar storila za izvedbo volitev pri vseh osnovnih organizacijah, prav tako ni nudila nič pomoči pri ln-Jtruiranju nižjih osnovnih organizacij. Da, še več: niti sestajala se ni. Vse delo z ljudsko inšpekcijo je ta komisija prepustila profesionalcu za ljudsko inšpekcijo pri okrajnem odboru Osvobodilne fronte, ki pa sam ni kos vsem nalogam na tako širokem področju dela. Ker skupine ljudske inšpekcije niso dobile potrebne pomoči od svojih matičnih organizacij, niti se niso na množičnih zborovanjih terjala poročila o njihovem delu, so se nekatere v svojem delovanju pasivizirale, druge pa so padale iz ene skrajnosti v drugo. Na primer: Ljudska tehnika terena steklarne v Hrastniku je Izvršila pregled ekonomije te steklarne. Ugotovila je, da je upravnik brez dovoljenja uprave podjetja dva prašiča prodal ozir. enega vzel sam. Pri pregledu na kraju samem so organi okrajne kontrolne komisije ugotovili, da je uprava steklarne dovolila upravniku ekonomije, da zakolje enega prašiča za svoje potrebe. Vendar se skupina inšpekcije ni obrnila naprej na upravo podjetja, marveč je vložila prijavo na okrajno kontrolno komisijo. Drugi primer: meseca maja t. 1. je ljudska inšpekcija I. terena OP Trbovlje vložila prijavo na javno tožilstvo, da se poslovodkinja ru.dniške pošlo. valnice št. 4 v Trbovljah nc pokorava njenim nalogam. Mnenja je, da poslo-vodkinja ni delala pravilno, ker se je uprla ljudski inšpekciji, da bi jo obveščala o prihodu novih kontingentov blaga v poslovalnico, da bi na ta način skupina ljudske inšpekcije imela pregled, kakšno blago prihaja v poslovalnico in kako se deli. Ker .za to ni nikakih predpisov, ni bila poslovodkinja dolžna, da inšpekcijo obvešča o prihodih novih kontingentov. Seveda ni kršila s svojim ravnanjem obšlo-ječih predpisov. Ce ljudska Inšpekcija misli, da je bila ta njena zahteva potrebna, bi se morala seveda najprej obrniti na okrajno kontrolno komi. sijo, da Izposluje pri Izvršenem odboru okrajnega ljudskega odbora izdanje takega predpisa. V minulem mesecu je okrajni odbor OF skupno z okrajno kontrolno komisijo organiziral tečaj za grupe ljudskih inšpekcij v Zagorju, TrbdVljah, Hrastniku in Radečah. Ker ni bilo v vsnh osndvnih drganizacijaH potrebnega razumevanja za ta korak, se tečaj vrši le v Trbovljah in Hrastniku, osnovne organlzapaje OF v Zagorju in Radečah in tamošnje sindikalne organizacije pa niso poslale v ta tečaj nobenega^ ljudskega inšpektorja. Ta odnos do prevzgoje ljudskih inšpektorjev, kot smo ga ugotovili v osnovnih organizacijah v Zagorju in Radečah, da torej v teh krajih ni bilo mogoče prirediti tečajev za ljudske Inšpektorje, Škodi in onemogoča ljud. ske demokracije in je vzrok nedelovanja ljudskih inšpektorjev, ne pa kot navaja pisec članka v 20. številki »Zasavskega udarnika« »Kaj je -Vzrok: nedelovnosti ljudske inšpekcije v Za-gorju?« Saj je razvidno iz analize dela skupin ljudske inšpekcije, da sa vse na okrajno kontrolno komisijo in na javno tožilstvo vložene ugotovitve rešene. Iz tega razloga priporočamo piscu omenjenega članka, da se zarrt«-ma za udeležbo na tečaju za ljudske inšpektorje in za samo vsebino njihovega dela. Potrebno in nujno je, da delo tju* ske inšpekcije v kar največji meri populariziramo, zaradi 'tega bo uredništvo »Zasavskega udarnika« uvedlo v svojem listu posebno rubriko »Delct in ugotovitve ljudske Inšpekcije*. Svoje ugotovitve naj skupine ljudska inšpekcije redno pošiljajo na okrajna kontrolno komisijo, ta pa bo skrbela za objavljanje primerov, kjer je pot* trebna. javna kritika. Okr. kontrolna komisija Trbovlja Z novo lovilno pripravo ie rudnik Zagorje povišal dnevno produkcijo za 40 ton premoga Pri pranju premoga na rudniških separacijah odnaša pralna voda tudi pri najmodernejših napravah znatne množine premogovnega prahu, kar predstavlja pomembno izgubo na produkciji. O omejitvi te Izgube so v minulih letih mnogo razpravljali. Predlagan je bil projekt, po katerem bi se s pomočjo raznih filterjev, precejevalnih sit, mogel pridobiti iz pralne vode ves premog. Izvedba tega načrta je bila prera. čunana na 1 milijon dinarjev. — S tem načinom pridobljeni prah bi vseboval velik odstotek pepeia, kar bi v izdatni meri poslabšalo kakovost proizvoda. Zato so ta načrt opustili. O problemu so ponovno razglabljali v mesecu mar. cu t. 1. Izvedla se je izboljšava že obstoječe lovilne naprave premoga v Za. gorju. S lo izboljšavo se je pridobilo, kakor smo že svoječaano poročali, 15 ton premoga dnevno. Dokončne rešitve toga važnega vprašanja so se lotili glavni inženir rudnika, tov. ing. Malovrh Franc, tov. ing. Jenčič Franc in grad- Kclektlv steklarne Hrastnik se bori za predčasno izpolnitev pollittita iliiu Kakor srno že poročali, Je kolektiv steklarne v Hrastniku dosegel za svoje uspehe že lansko leto naslov lvgjbplj-' šega kolektiva steklarske industrije v naši državi. Ta zgledni kolektiv tudi letos presega svoje planske naloge stalno. Proizvodni plan za mesec maj je prekoračil za 4, vrednostno pa za ?'/». V bitki za produkcijo se ta kolektiv bori aa predčasno . izpolnitev polletnega plana, t. j. da ga doseže do 24. junija, kakor se je obvezal. Hrastniški steklarji so že lansko leto pričeli s tekmovanjem za višjo storilnost po načinu Alije Sirotanoviča. To tekmovanje so zajeli množično. Steklarji v Hrastniku so bili med prvimi svoje stroke v FLRJ, ki 90 znali zainteresirati vse svoje delavstvo za nov sistem dela. V letošnjem letu se je pa nov način dela in tekmovanja že ustalil in postal stalna oblika dela. Znana tekmovanja, ki so se tamkaj vršila vsako soboto, so izenačena z delovnimi uspehi drugih dni. Tako so bili uspehi v proizvodnji preje doseženi ob tekmovanjih v soboto s 150"/», danes pa dosega povprečna dnevna proizvodnjo, če se v soboto tekmuje, 104 do 105 •/». Tekmovanje in prizadevanje za višjo storilnost je dobilo v te] tovarni stalno obliko in kar je najvažnejše: 'uspehi oziroma rezultati v proizvodnji so postali last celote. — Število brigad se je znižalo. Vseh brigad je sedaj 54, ki prekoračujejo normo povprečno za 20 Število brigad se je znižalo, ker so brigade, ki so se sestavljale Iz Nemcev, odpadle, prav tako je velik odstotek delavstva na letnem oddihu. Nadaljnji uspeh so dosegli hrastniški steklarji z izboljšanjem kvalitete proizvodov in z znižanjem števila lomov. To so dosegli s postavitvijo nove hladilne peči,' s čimer sc je lom Izdelkov zmanjšal za 4 Vi. Hladilno peč so izdelali domači strokovnjaki in -je boljša kot druge. — Udarnikov je steklarna proglasila letos 030. Politično predavanje v Zaj/orjn V petek, dne 9. junija je bilo v Zagorju zanimivo politično predavanje. Oficer JA tov. Drnovšek Edi je v flaljšem referatu obravnaval temo: Razmerje sil v svetu in politika Sovjetske zveze. — Poslušalci so predavanju sledili z velikim zanimanjem. Zal, benik tov. Kariž. Naloga je bila težka; vendar so jo rešili odlično. Treba Ja bilo najti postopek lovilve premoga 12 odpadne separacijske vode, pri kale-, rem bo kvaliteta pridobljenega premo* govnega prahu ustrezala zahtevam Inn dustrije. Domača in tuja strokovna literatura ni dala v tem pogledu nobenih primernih navodil in nasvetov. Na, ši domači tehniki ao po daljšem študiju izdelali ustrezen projekt, ki je bil pred kratkim izveden. Lovilna naprava sedaj že deluje in daje dnevno povprečno 40 ton premogovnega prahu, ki je dobre kvalitete in uporabljiv za našo industrijo. Izvedba načrta Je stala 1 milijon dinarjev, vrednost vsako Ic-trf na ta način pridobljenega premoga pa znaša ca 2 milijona dinarjev. Vsa dela na tej lovilni napravi je izvršil z veliko vnemo delovni kolektiv rudnika; prt čemer se je zlasti izkazal kolektiv! 'zagorske separacijske delavnice. S to novo lovilno napravo se sedaj pridobijo tri četrtine premoga, ki ga( vsebuje pralna votla separacije. Tova-ri inž. Malovrh bo v kratkem napisal strokovni članek o lej lovilni napravi, ki je v naši državi edinstvena, Mladina prejela nove ] članske legitimacije 1 9. junija t. 1. se je Vršil v radeškf šol! prt Zidanem mostu ob 6 zvečer mladinski sestanek, na katerem je mla-r dina tega šolskega aktiva prejela nova članske izkaznice: Sekretar aktiva tov, Sotlar Franc Je začel zborovanje in poudaril važnost tega sestanka, roleta pa predal besedo referentu OK K M S, ki je v svojem govoru prikazal delo mladinske organizacije v prcd^prilakl Jugoslaviji in med okupacijo. Za njim je govoril upravitelj šole lov. Berger, ki je pohvalit mladince in mladinke za marljivo in vztrajno delo v tem šolskem letu nakar je delegat OK LMS razdelil članske izkaznice. Nato je mladina šole priredila kratek kulturni spored z deklamacijami in drugimi točkami. Po tem programu se Je raz* vila živahna prosta zabava, S. K. RAZGLAS Zahvaljujem se Tacer Mariji, da je da udeležba ni bila zadovoljiva, Manj- odstopila od tožbe, ter preklicujem vse kali so predvsem tisti, kj b; jim bila Jaka predavanja zelo potrebna, kakor tudi vsd oni, ki so dolžni, da pridejo na taka predavanja- žalitve, ki sem jih napram njej izrekli po krivici v vinjenem stanju. Sušnik Jožefa, Trbovlje 11-59, Kalto je s popisen setvenih površin v našem okraju? V CRD Trbovlie to ustanovili Eiektro-ttrolno znese V času <«1 1. do 10. junija t. 1. se Je vršil v našem okraju popis vseh •elvenih in ornih površin. Ker so krajevni ljudski odlrorj naseda okraja vo. drli doslej telo slab« evidenco o popevkah, jc hi/o nujno potrebno, da se napravi red m vzame akcija z vso reso ost jo v mke in da se za izvršitev tega važnega deJa zainteresirajo poleg okrajnih tjuoskih odborov vse ostale vaške organizacije in posamezni kmetovalci Za izvedtio te važne akcije je okrajni izvršni odbor zadolžil posamezne' aktiviste, da inštruirajo krajevne popisovalce o smislu in načinu tega popisa in ria do konca te akcije aktivno ^Hteliijejo pri r**>pisu. Spričo različnih podatkov o ornih in setvenih povrsi-. na h pri posameznih kmečkih gospodarstvih je bil sprejel sklep, da se ob popisovanju premerijo tudi vse orne površine. , Večina naših KLO je takoj prlsto. pila k delu. Zavedali so se važnosti te akcije v polni meri in so popis in merjenje izvršili do danega jam roka. Nekateri krajevni ljudski odbori so pa to. Izredno važno akcijo omalovaže- vali in podcenjevali in s tem zavlekli izvršitev popiisa. Resnici na ljubo moram povedati, da so naše množične organizacije nudile Izvršitvi te akcije vse premalo pomoči. To se vidi že iz tega, da kmetom niso pojasnjevale važnost tegti popisa in potrebo merjenja setvenih površin. Sele ko bodo premerjene vse orne površine, bo mogoče postavljati res realni setveni plan, na Osnovi tega plana pa seveda realni odkupni plan. Akoravno je bil vsem KLO postavljen rok, da morajo do 10. junija zaključiti popise in krajevne rekapitulacije popisa posevkov poslati na okrajni ljudski odbor, so to storili doslej le KLO Senožeti, Jagnjenica in KLO Turje, ki se je v zadnjem času razveseljivo popravil. Precej površno pa je izvršil popis KLO Mlinše, ki sploh ni pristopil k merjenju površin ter je popis setvenih površin izvršil ■ne osnovi izjav posameznih kmetov. Vsekakor se KLO Mlinše s kvaliteto opravljenega dela ne bo mogel približati ostalim krajevnim ljudskim odborom in b0 imel zaradi tega pri odkupih velike teikoče. Spričo potreb v trboveljskih centralnih rudarskih delavnicah, kjer se usposablja nov kader kovinarjev za novi del tovarne rudarskih strojev, se je v okviru Ljudske tehnike 8. junija t. 1. vršil v sindikalni dvorani CRD ustanovni občni zbor Eleklro-strojne zveze. Zborovanje je odprl podpredsednik Ljudske tehnike okraja Trbovlje tov. Zalaznik Janez in pozdravil navzoče. Po opravljenih uvodnih formalnostih in po izvolitvi delovnega predsedstva je tov. Lesičar Franc, -elektrotehnik, natanko in jasno obrazložil pomen in -namen Zveze, ter med drugim poudaril 'njen pomen, zlasti v CRD kot novora-stočemu podjetju. Nato je tov. Jager opozoril, kako so v okrajnem merilu že organizirane druge elektro-strojne zveze, ki že uspešno delujejo. Nadalje je bil z velikim aplavzom izvoljen odbor s predsednikom ing. Babičm Rudolfom, šefom konstrukcijskega oddelka v CRD na čelu. Ob živahni diskusiji so se na tem S zborovanju sprejeli sledeči sklepi: 1. da sc bo novoizvoljeni odbor sestal v torek 13. unija; 2. da se vse tehniško osebje, udarniki in racionalizatorji vključijo v elektro-strojno zvezo; 3. da bo ves odbor delal na področju novalorstva in rac iona lizutorstva; 4. da bo odbor do L julija uredil vse potrebno za izdajo članskih legitimacij; 6. da se do prvega kongresa ESiS dvigne članstvo od 61 na 80 članov; 6.. da se bo pričel risarski tečaj, ki ga bodo obiskovali člani zveze. Elektro-strojna zveza bo podjetju lahko mnogo koristila pri dvigu strokovnega kadra in pri Izpopolnitvi strojnih naprav, ki nišo na takem višku, kot bi morale biti; vsak kovinar Ve. da ja le z dobrimi stroji in mehanizacijo mogoče dvigniti proizvodnjo, ki jo terja od nas petletni plan, da si tako zagotovimo neodvisnost naše države in blagostanje ljudstva v Titovi Jugoslaviji Odbor bo delal pod geslom: »Cim več članov v Elektro-strojno zvezo!« Na efeoitcmiji Hote utež simo delali! Delavski $vet na Rudniku Zagone se bo reiormiral V naslednjih vrsticah želim poročati o življenju in delu na ekonomiji Hotemež, ki je vrt trboveljskih rudarjev. Naloge in napori uprave kakor delovnega kolektiva so velike, ki je, mimogrede omenjeno, po planu šte. vilčno prenizek, da bi pridelal čim več razne povrtnine, krompirja in druge zelenjave. Trudimo se, da bi v kar največji meri ustregli potrebam naših pridnih rudarjev. Ne moremo pa sami vsega, zato »mo primorani tu in tam zaprositi za pomoč od drugod. In res: v najtežjih časih nam prostovoljno priskočijo na , pomoč trboveljske žene, dekleta, pa tudi fantje in še celo možje. Veliko nas pa razbremenjujejo pri raznih težjih delih naši upokojeni rudurji, ki stanujejo tu na ekonomiji. Tudi predvnjaška in mladina obrtne lolc v Radečah nam Je že prišla po; magat. Vsem tem tovarišem se toplo zahvaljujemo in se priporočamo še na. dalje za prostovoljno pomoč. Navzlic temu smo pa še vedno v zadregi za delovno silo. Naš kolektiv je zaradi tega sklenil, da bomo zdaj, v največji sezoni dela tudi kako nedeljo ali pa delavnik po končanem poklicnem delu žrtvovali nekaj ur svojega prostega časa, da ne bi delo preveč zaostalo. Zadnje nedeljo smo ta sklep tudi res izvršili. Pred 7. uro se je zbralo 23 tovarišev in tovarišic, izmed katerih se jih nekaj odpeljalo z vozovi po suho seno-, traktor je pa odbrnel kosit; ostali so pa šli na polje postavljati fižolovke. »Ce bomo vsi pridno prijeli za delo, jih bo do 12. ure zmanjkalo, so tovariši strokovnjaško presodili velik kup fižolovk. »Dobri bomo, če jih bomo postavili do opoldne,« jc pristavil mojster Zalokar. In glej ga, šmenta! Nekaj po deseti uri kupa ni bilo več. Kaj pa zdaj? Hajd po motike — in v drevesnico, ki je tudi potrebna opletve in zrahljanja,.—r .je predlagal ntiadi Ludvik. Popoldne smo pa pri kozarcu sadjevca ob zvokih harmonike zapeli nekaj domačih. Čeravno je bila harmonika malo hreščeča, smo ne le mladina, temveč tudi mi starejši preizkusili gibčnost svojih kolen v nekoliko hitri polki. — Tako smo preživeli nekaj prav prijetnih uric. Soudeležene« OBVESTILO Stanovanjska komisija na MLO obvešča, da so uradne ure samo ob sredah in petkih od 4. do 8. ure popoldne. Mestno stanovanjska komisija Trbovlje. Dne 7. junija je imel delavski svet na rudniku Zagorje važno zasedanje. Polagal je račun o dosedanjem delu. Prišel je do zaključka, da je potrebna reforma te važne delavske ustanove. Nekaj tovarišev namreč ni štelo za po. trebno, da sodelujejo v delavskem svetu, čeravno jih je delovni kolektiv izvolil in jim zaupal tako važno funkcijo. Iz tega razloga se bodo sedaj v obratih rudnika Zagorje izbrali drugi tovariši, ki bodo imeli potrebno razumevanje za delo v tej važni ustanovi. Delavski svet tega rudnika je sprejel še druge važne sklepe. Posebno važen je sklep o izvajanju, uredbe o povračilu škode, ki jo nekateri delavci povzroče podjetju s svojimi neupravičenem! Izostanki od dela. Ta odločba se je pričela izvajati od 10. junija t. 1. dalje. Ta ukrep bo zlasti zadel »kronične« izostankarje. Delavski svet Je nadalje sklenil, da bodo morale proizvodne brigade v rudniku plačati ves jamski les, če bi ga uporabile za druga dela, kot je po svojih dimenzijah določen. Svet nadalje odloča, da se takoj pristopi k normiranju dela pri odbiranju jalovine iz premoga na jamskih deloviščih. S tem se bo izboljšala kvaliteta premoga. Na zasedanju sveta je govoril tajnik Zvezč sindikatov rudarjev Slovenija, tov. Kamnik Stane o vlogi Delavskih svetov. Imeli smo vtis, da so člani šele s tem referatom dobili potreben pojem o svojih dolžnostih. Po vseh 1 zgled ih bo delavski svet na rudniku Zagorje v prihodnje res izpuli njeval zaupane mu naloge. ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki ste ob trae gičnd smrti mojega zlatega moža Toneta Gošte z namj sočustvovali, darovali cvetje in vence, ter ga spremili na zadnji poti. Iz srca se zahvaljujem tudi obratovodstvu SRD, govorniku tov. Janezu Guni, tov. Gorjupu jn delavnici Lakonca, elektro-obratu In avto-parku, vsem darovalcem kako* tudi vsem v hiši. Žalujoča žena In hčerka Marta PREKLIC Proglašam udarniško legitimacijo štev. 34.140 za neveljavno. Poštenega najditelja prosim, da Jo vrne na na. slov: Ajkič Mustafa, SGP Beton —| Trbovlje. Ivan Kosec It ivan Keš«): Trbovlie v {asu kapitalistične dobe Socialni prerez Dolgo pa rudarji niso uživali tega položaja. Tekom let po vojni se je mednarodni položaj gospodarsko konsolidiral in politično učvrstil — odkriti nastop fašizma (nastop Orjune 1924!) kot protiutež razredno zavednemu delavstvu — borbenost delavskega razreda je bila na splošno oslabljena in že vidimo uspeli manever Trboveljske d. d., ko v letu 1926. črta priborjene draginske doklade in nabavne prispevke brez večjega odpora delav- r Zaslužek f 8 šlhtov ft 38 din 2 šilita It 38 din Odbitki: Davek Pokojninska blagajna . Bolniška blagajna Delavska zbornica Konzum: Živila Uporaba inventarja, orodja Raosvetlj, zadruga, godbo Vsota odbitkov; Cista plača Dolg siva. Od tu naprej so dohodki rudarjev stalno podali in to tako sistematično in globoko, da se je zaslužek do danes znižal za celih 60 V*. Lela 1926. je zaslužil rudar povprečno 18.000, leta 1933 pa le povprečno 7500 din. Medtem, ko je število delovnih dni padlo za tretjino, j«! padel zaslužek, več kot za polovico, kar naj pokaže »plačilni listek štiričlanskega družinskega očeta najvišje kategorij« (kopač) za polovico meseca v letu 1934: Posamezno skupaj din din 190.4; 78.-; 4.-5 288.— 2.33 59.50 39,— 283 115.25 8.73 10.80 238.48 49.54 ta Rudar štiričlanske družine, ki je v najvišji plačilni kategoriji, prejme na pol meseca čistih 49,46 din. Med odbitki j« vštetih 115,25 din za živila v Konzumu. Kako preživeti štiričlansko družino s 115,25 din na pol meseca, ali 230 din za ve« mesec je uganka, In pred to uganko stoji že nekaj let rudarjeva žena. Po »Plačilnem listu« Je prejel sa rnec ln kopoške kategorije — najvišjn mezdo — za drugo polovico julija leta 1934: Posa- Z a s) u ž e k mezno Skupaj Stanarina 20 — 8 šihtov * 38.— Din 304 — Odbitki: Davek 4,- Starostno zavarovanje 59,50 Bolniška blagajna 39,— 2,85 Delavska zbornica Orodje 0,83 Zadruga, vrtec in godbe Vr- Vsota odbitkov 108,18 Cista plača 215,82 Dolg — 324*—• V tej polovici meseca je bito osem delovnih dni, medtem ko jih je navadno v tem letu bilo le šest ali sedem. Tako je Isti samec zaslužil v polovici septembra, ko so bili štirje delovni dnevi, le 210 din, odbitkov je bilo 108 din tat je čistega prejel le 102 din. Plača ženske samice po »Plačilnem listu« za polovico meseca znaša v letu 1934: V/t delavnika po 23,75 din =» —172,16 din in 20 dim stanarine zikn ša skupno 192,19 din. Odbitki znašajo 68,08 din. Cestega prejme 130 din, Ker ne stanuje v rudniškem stanovanju mora plačati 60 din za stanovanj«!. Ostane še 70 din. Da bo položaj rudarske družine M bolj jasen, naj pokažemo kako s« preživijo. Kar se Uče prehrane človeškega lesa, je znanost do danes ugotovita končnoveljavna pravila. Kakor je veljavno n. pr. pravilo, da je potrebna gotova količina toplote, ako hočemo segreti ledeno vodo od 0 stopinj dd njenega v renta pri 100 stopinjah, tako je tudi dognano pravilo, da človeški organizem dnevno troši gotoVO količino toplote in da je potrošnja tem večja, čim več napora se zahteva od telesa. Stvarno sliči človekovo življenje neprestanemu izgorevanju toplote. To toploto, da telo obdrži stalno temperaturo in da izvaja razne vrste energije, ki jih trošimo pri vsakdanjem delu) proizvaja dobljena hrana v » šem telesu. Razne vrste hrane vsebujejo razne vrste hranilne vrednosti. Te hranilne vrednosti pri hrani ugotovimo na ta način, da izračunamo kakšno količino toplote proizvajajo, to je po kalorijah. Tako je preračunano, da proizvaja 1 kg govedine v človeškem telesu 3200 kalorij, lkg krompirja 750 kalorij, 1 kg sladkorja 4000 kalorij itd. Brigadirji Farinikove gozdne brigade so se vrnili nazaj v revirje Fančnikov« brigada je prispela 6. junija zmagovito domov. Svoj plati je dosegla v soboto 3. junija ob 10. dopoldne. Vendar je vzlic temu ostala na svojem delovišču še toliko časa, da je svoj kompleks posekala in s tem prekoračila plan za 274 m». V nedeljo 4. junija je brigada še delala na čiščenju gozda«, v ponedeljek pa na poseku suhega in polomljenega drevja. Po končanem delu je brigada uredila svoje prostore in končno pripravila na obračun svojega dela. Po končanih delih je obiskal brigado direktor LIP, član OK Kočevje ter član izvršnega OOF Kočevje, Direktor Kordež je pred zbrano brigado govoril o nalogah gozdnega gospodarstva v Kočevju in o uspehih Farčnikove brigade. Dejal je: »Vi niste svoj plati samo izvršiti, marveč ga tudj prekoračili. Iz tega je razvidno, da ste pojmovali nujnost izvršitve plana. Na drugi strani ste nam pa s svojimi organizacijskimi sposobnostmi in delom dali mnogo izkušenj, ki jih hočemo uporabljati še v nadalje prj izvrševanju našega plana«. CJam izvršnega OOF Kočevje je nato razdelil tovarišem priznanje in pohvalno pismo. V imenu brigadirjev je govoril komandant Lojze., Rekel je: »Ponosen sem, da sem komandant take brigade, kot je Farčni.kova, kajti v noši sredini si je priborilo 50 V* iron. lovcev naslov udarnika. Da ste to dosegli, je zasluga Vaše visoke politične zavesti na eni strani, na drugi pa ogromno zalaganje Vaših fizičnih moči pr] obdelavi lesa. Zaključno je dejal: Sposobnosti, ki st« si jih osvojili, odnesite domov: razširjajte jih tudj doma v borbi za višjo storilnost dela v industrij] ln po naših kmetijah« Nato pa je pristavil: »Ko Vas bo fronta zopet klicala kamor koli, se zavedajte svoje naloge in priskočile s svojimi akcijami vedno prvi, in to E enako zavestjo kot tu v kočevskih gozdovih. — Zaključne besede tovariša komandanta so vsi potrdili z obljubo, da bodo tudi prihodnje leto izvršili svojo nalogo v kočevskih gozdovih. Nato so brigadirji posedli za pri. pravljene mize in »e prav po domače »nagovarjali z zastopniki oblasti. Ko Je legal mrak, se Je čula borbena partizanska pesem, ki so jo peli brigadirji. Po dobri in okusni večerji so šli vsi k počitku. Naslednji dan, č. junija je brigadirje prebudil dežurni tovariš Stane že ob štirih zjutraj, kajti za odhod je bilo še mnogo dela: priprava zajtrka, pakiranje opreme itd. Kmalu se je slišal ropot vozov, ki so »e pomikali proti našemu taborišču. In res: takoj po prihodu voznikov je nastalo v taborišču vrvenje. Eni so nosili osebno prtljago, drugi kuhinjsko posodo itd. In že so se pomikali naloženi vozovi v dolino. Na prvem vozu je vihrala zastava druge desetine«, ki si jo je osvojila trinajstkrat. T 8. V sredo 21. junija in četrtek 22. junija ob 6 in 8 pa predvaja sovjetski film »JAN R A J N I S« PREKLIC Preklicujem veljavnost ukradene OB) legitimacije na ime Foni Camar ter industrijske nakaznice z . 52 točkami na ime Camar Ivan, Trbovlje 11/62. IZJAVA : Podpisana Izjavljam, da nisem na« prana tovarišici Lisec Bredi nikoli izrekla sramotilnih besed. Roglič Tončka, Loke, Kisovec 80, Zagorje. Cim bolj naipmno je delo, ki ga kd< opravlja, tem večjo energijo troši organizem. Tako je na pr. dognano, d; trošijo duševni delavci trgovci itd povprečno 2200 do 2400 kalorij dnevno, medtem ko težaki - rudarji, poljski delavci itd., trošijo povprečno 4000 kalorij in vsled tega potrebujejo več In močnejšo prehrano. Na osnovi tega e zagrebška Delavska zbornica postavila splošni povprečni minimum, ki ;a potrebuje posameznik za prehrano. Ce izpopolnimo ta povprečni minimum z dognanji in podatki dr. Ivaniča, potem dobimo, da znaša povprečna potreba glavne prehrane za štiričlansko družino n« mesec kakor sledi: Vrsta živil množina kg, lit., kos cene v letu 1934 za kg, lit., kos din Skirpaj din Krušna moka št. 6 28 2,50 70,— Koruzno moko 12 1,50 18,— Krompir 20 0,80 10,- <■' Fižol 0 3,25 29,— RIŽ 3 # — 24,— 1 Sladkor 414 15,-, 07,50 Govedino 10 #r~i 80,— Svinjaka mast 4 Vi lo,— 72,— Mleko 30 1,75 62,50 Jajca 45 0,50 22,50 Sveže sadje 12 a,- 24,— • Sir 3% 15,- 5«,23 Maslo % 18,— 13,- Skupaj: 555,50 kaj pa Sest, sedem ln osemčlanske družine, ki niso redke in prejemajo isto plačo, če niso v nižji, to Je pod-kopaški ali vozaški kategoriji in prejemajo 33,25 din, oziroma 28,50 na delovni dan (po letu 1934. le 32,23 din, oziroma 27,50 din). Kaj ostane za obleko in ostale potrebščine? Ali naj uporabi za to onih 49 din, ki mu jih je izplačala družba in ki zadostujejo jedva za par nogavic? Vidimo: storitev zaposlenega rudarja se Je zadnja leta podvojila, prehrana pa je padla na četrtino, profiti družbe rastejo, prejemki rudarjev pa v istem Tazmerju padajo. Delničarji zaključujejo svoje letne račune »zadovoljivo«, rudarske družine pa od gladu umirajo. Na čigav račun naj torej živi 5430 oseb, hi smo jih opisali v prejšnjih poglavjih in jim nedostaja vsakih živ-Ijensklh sredstev? Kakor smo videli, so dohodki zaposlenega rudarja samo še tolikšni, da se ga ne vodi v statistiki med brezposelnimi in ti - tu ne pridejo v poštev. Morda pa občina skrbi za nje. Poglejmo. Občinska uprava Je verna stika današnjih gospodarskih in političnih razmer Ce prištejemo h gornji tabeli še kavo, čaj, sol in druge začimbe, potem moramo računati najmanj 650 din mesečno za povprečno glavno prehrano družine. Zaposleni rudar štiričlanske družino p« ima za prehrano na razpolago le 230 din mesečno in še to samo tisti, ki je v kppuški kategoriji in zasluži 38 din na delovni (ton, pp letu 1934. le 37 din, Na področju občine leži največje pridobitno podjetje ne le v Sloveniji, temveč v celi državi, zato tembolj čudno zveni trditev, da sc občinsko gospodarstvo zvija v gmotnih krčih. Pa je le res, in kakor se zatrjuje, bo občina prisiljena ustaviti vse socialne dajatve. Pred leti Je TPD kot najmočnejM pridobitno podjetje v občini krito »7** vseh občinskih stroškov. Danes ne kri-je niti četrtine teh. Užtva izjemno stališče in so njene dajatve občini padle za več kakor dva milijona din. Občinska uprava pa potrebuje, kakor sama zatrjuje, za redne in neizogibne potrebščine 4.500.000 din, kar je povsem razumljivo, saj znašajo obresti za dolg in anuitete letno okrog milijon dinarjev, V prejšnjih letih Je sme šal družben) davek občini 3,500.000 din sedaj Je padel na en milijon. Drugi občinski dohodki, kakor trošarina itd., so padli za 60*/t. Kje na) dobi občina vire za kritje najpotrebnejših izdatkov? Breme pade na obrtnika In ir-(•ovca, kar v praksi pomeni na rudarja, ki je edini konzument. Poleg njega pa še ne okoliškega kmeta. V občini je večina (480) malih obrtnikov in trgovcev. Le nekaj jih je, ki so si v teku let napravili večje premoženje Ti maii trgovci in obrtniki predstavljajo danes tisto obubožano meščansko plast, ki se v svojem položaju le mal« ali nič ne razlikuje od rudarjev, tod* često ravno tl nikakor ne morejo r* zumeti, da jih skupni interesi družijd z rudarji. (Nadaljevanje). - ;: w isrfNi Teden matere In otroka v trboveljskem okraiu pre cžen Teden matere in otroka se v trboveljskem okraja zaradi pojavov otroške boleani ni mogel vršiti v času Od 4. do 11. junija. Sklenjeno je bilo, da se la teden preloži na čas od 25. junija diV 2. julija t. 1. Vendar delo zaradi 'tega ni zaostalo. Poživilo se Je. zlasti sle' pripravlja organizacija AFZ nd čim boljšo izvedbo Tedna matere in otroka. V pripravljanju na la To_ dčn so se v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah odprle 3 mlečne kuhinje. Organizacija žena je storila vse po. trebno,- da bo do početka tega Tedna, t. j do 25. junija v Radečah odprla v osnovnih 'organizacijah AFZ. Trboveljske žene so sklenite; da bodo te volitve izvršile v Tednu matere .in otroka in jih z.družile z raznimi pri reditvami. — Dobri izvedbi Tedna je pošvctil posebno pozornost odsek za Socialno skrbstvo prt 01.0 Trbovlje. V pripravah na Teden matere in otroka se je razširil skrbniški svet pri' okrajnem ljudskem odboru, v katerega tudi žena-delavka, k; daje v vseh področjih gospodarstva vse svoje moči za srečnejše življenje otroka, — poleg dela v produkciji pa nosi še težjo skrb, gospodinjiti družini in čuvati, negovati in vzgajati ot roke. Materi z najmlajšim je to delo prihranjeno, saj ima možnost, da odda otroka v popolno oskrbo in varstvo v deČje jasli ali pa v dom igre in dela — mali s šoloobveznim otrokom pa nosi vse breme sama in mora po vsakodnevnem napornem delu hoditi iz trgovine v trgovino, s trga v mlekar- so se pritegnili referenti zs socialno tt0, \z mesnlce k peku, povsod pa ča-»krbstVn iz vseh centrov. Priredil in kati dolge ure tv 1 vlhirl v .v, a•, iJ ‘ P''r'vz8°je, a pravjj0 navedene in še mnoge podobna la * n! ^ 1Z, Jufrl napake in da se materi z otrokom in hže ni-delavki v težkih primerih priskoči ■ z vljudnostjo na pomoč. Sele takrat bomo lahko v Trbovljah govorili o zaščiti matere in otroka. Tovani, tovarišice! Ko čitaš saS 'ist nZasav« siki Hžfassac4, pomisli tn* dl nato, ali ci že poravnal naročnico. Cepljenje proti tifusu Ker so v industrijskih središčih natega okraja posaroeznj primeri obolenj za tifusom in je nevarnost, da se v poletnih mesecih pojavi ta bolezen v večjem številu, odreja OLO Trbovlje, poverjeništvo za ljudsko zdravstvo, splošno zaščitno cepljenje proti tifusu za prebivalstvo za vse prebivalce od dopolnjenega 14. leta do dopolnjenega 50. leta starosti v navedenih KLO. V ostalih krajih bo obvezno cepljenje protj tifusu samo za zaposlene osebe pri prometu v živilskih obratih, pri vodovodu in kanalizaciji ter v obratih za osebno higieno. Opozarjamo, da morajo biti vsi pri-! zadetj cepljeni dvakrat v razmaku enega tedna. To velja tudi za one. ki •o brli cepljeni proti tifusu ie leta j 1949, ker so v teku enega leta že iz-! gubili odpornost proti tifusu. Da se vsem prebivalcem omogoči udeležba pri cepljenju, bodo zdravniške ekipe prišle na vsako cepišče dvakrat in sicer dopoldne In popoldne. Kdor bo dopoldne zadržan, se lahko cepi še popoldne. Pozivamo prebivalstvo Trbovelj, Zagorja fn Hrastnika, da našo odredbo o obveznem cepljenju proti tifusu sprejme kot ukrep za obrambo in dvig Zdravja širokih množic delovnega ljudstva ter v lastnem Interesu pride k cepljenju polnoštevilno. Proti kršilcem bomo nastopali z vso strogostjo po zakonskih predpisih. PLAN CEPLJENJA Zagorje Zagorje: prvo cepljenje od 22. junija do 24. junija 1950; drugo cepljenje od 29. junija do 1. julija 1950. Zagorje, pri cerkvi v osnovni šoli, I. ekipa 22. VI. od 7,—10. in 15—17; Zagorje, pri cerkvi v osnovni šoli, I. ekipa 29. VI. od 7—10. in 15—17; Zagorje, Dolenja vas, pri Košenina (gostilna), U. ekipa 22. VI. od 7,—10. in 15,—17. ure; Zagorje, Dolenja vas, pri Košenina (gnsvtilna), II. ekipa 29. VI. od 7.—10. in 15.—17. ure; Toplice, cepišče v gimnaziji, I. ekipa 23. VI. od 7.—10. in 15.—17. ure; Toplice, cepišče v gimnaziji, I. ekipa 30. VI. od 7.—10. in 15.—17. ure; Tf.—12. in 17.-19. ure; 3. teren, gimnazija z okolico, cepišče v gimnaziji, 19. VL, 1JI. ekipa od 7. do 9. in 15,—17. ure; 3. teren, gimnazija z okolico, cepišče v gimnaziji, 26. VI., III. ekipa od 7. do 9. in 15.—17. ure; 5. teren, Dom in vrt do Jereba za klavnico, v Fizkuiturnem domu, dne 19 VI., IH. ekipa od 9.-12 in 17.-19.; 5, teren, Dom in vrt do Jereba za klavnico, v Fizkuiturnem domu, dne 26. VI., III. ekipa od 9.—12. in 17.—19.. 6. teren. Spodnja Terezija, v sindi. kalnem domu, 19. VI., IV. kipa od 7. do 9. in 15.—17. ure; 6. teren. Spodnja Terezija, v sindi. kalnem domu, 26 VI„ IV. ekipa od 7. do 9. in 15.—17. ure; 7. teren, Zgornja Terezija, Posetje pri Rotarju, 19. VI., IV. ekipa, od 9 do 12. in 17—19. ure; 7. teren, Zgornja Terezija, Posetje pri Rotarju; 26. VI., IV. ekipa od 9. do 12. in 17.—19. ure; 9. teren, Petelinova vas pri Radeju, 20. VI., I. ekipa od 7—a in 15.—17.: 9. teren, Petelinova vas pri Radeju. 27. VI., I. ekipa od 7.-9 In 15.-17.. 11. teren. Baverjeva kolonija, v Radarski šoli (Polaj), 20. VI., I. ekipa od 9,—12. in 17.—19. ure; 11. teren. Bawerjeva kolonija, v Rudarski šoli (Polaj) 27 VI., I. ekipa od 9. do 12. in 17.—19. ure; 10. teren, za Cesto, Glažuta, pri Za-vrašku, 20. VI., II. ekipa od 7.—9. in 15.—17. ure; 10. teren, za Cesto, Glažuta, pri Za-vrašku, 27. VI., II. ekipa od 7.—9. in 151—17. ure; 12. teren, Žabja vas, v Sindikalnem domu Zapadnega obrata, 20. VI., druga ekipa od 9.—12. in 17.—19. ure; 12. teren, Žabja vas, v Sindikalnem domu Zapadnega obrata, 27. VI., dru-giy ekipa od 9,—12. in 17.—19. ure: 14. teren, Dobrna, v Sindikalnem do. mu, 20. VI., III. ekipa od 7.—9. in 15.—17. ure; 14. teren, Dobrna, v Sindikalnem do. mu, 27. .VI., III. ekipa od 7.—9. ig 15. do 17. ure: 13. teren. Tretja etaža, v Kovinarski šoli, 20. VI., III. ekipa od 9,—12 in t7 do IB. ure; 13. teren. Tretja etaža, v Kovinarski šoli, 27. VI, 111. ekipa od 9.—12 in 17.—19. ure; 15. teren, pri Sušniku, v Mladinskem 'lomu, 20. VI, IV. ekipa od 7.—9 in 15.-17. ure; 15. teren, pri Sušniku, v Mladinskem domu, 27. VI., IV. ekipa og 7,—9. in 15.—17. ure; Na postaji Trbovlje pa cepi ekipa, železničarjev, 20. VI, IV. ekipa od 9 dr 12 ure; M. Grešak: Pomen fotoamater st* a v socialistični izgradnji naše domovine V našem petletnem pianu ni začrtan te velikanski razvoj vsega našega gospodarstva, zlasti Industrializacija naše države, marveč postavlja ta plan med svoje prve naloge kulturni dvig najširših ljudskih množic ter vzgojo in usposabljanje strokovnih kadrov za vsa področja naše dejavnosti. Izvršitev te velike naloge podpira v nemali meri tudi »Ljudska tehnika«, v katero ao vključena tudi foto- in kinoamater-ska društva. Ta društva zavzemajo v razvoju ln uresničevanju našega državnega plana posebno mesto. Izredno vlogo fotografije v filmu in propagandi poznamo vsi: brez fotografije ne more obstajati danes noben znanstven institut, ne iole, kulturne ustanove, industrijska podjetja itd. Fotografija je važen faktor napredka povsod: astronomom zaznamuje pot ozvezdij, vojskovodji potek bitk, zdi vnikom slika bolezni, juristom daje slike hudodelcev, umetnikom - slikarjem kopije znamenitih slik, rokodelcem slike modelov, raziskovalcem jezikov važne napise in fotografije redkih pergamentov, pomaga Inženirjem, geologom, botanikom, zoologom itd. Spričo izredne važnosti fotografije je potrebno, da se seznanijo z njo najširše množce, do si vzgojimo čim številnejši kader, s katerim bomo pomagali rešiti tiste naloge našega plana, pri katerih Ima fotografija velik delež. Sodobni fotograf mora biti povezan z vsem dogajanjem okrog sebe. V slike naj zajema delo in napore delovnega ljudstva, na učinkovit način naj popularizira delavca-udarnika in ga s tem daje za zgled drugim. Z veseljem lahko ugotovimo, da smo ri vno v trbovel jskem okraju na področju foto- in kinoamaterstva vršili vse naloge s takim uspehom, da smo bili tri leta najboljši v državi, Sele preteklo leto smo to prvenstvo izgubili, kar pa ne pomeni, da morda manj delamo. Povsem naravno je, da nas Ljubljana in Maribor in ostala velika mesta prehite. Dejstvo, da smo ravno v naših revirjih po osvoboditvi prvi v Sloveniji ustanovil foto klube, prvi organizirali foto-razstave, posvečene padlim borcem itd., dokazuje, da imamo v naši sredi dovolj organizatorjev in strokovnega kadra, ki bo tudi v bodoče porok zn razvoj fotoamaterslva v našem okraju. Res je tudi. da smo napravili več napak, ki nas na poti napredka resno ovirajo Nujno potrebno je. da te na pake takoj odpravimo. Poglavitni pogoj za uspešno delo foto-amaterskega kluba so ustrezni prostori Vsak klub mora imeti ustrezen prostor za svoje sestanke in predavanja in imeli mora temnteo, ki le dostopna članom ob vsaki uri. Tipičen primer sl,bega delovanja kluba ie iz teh razlogov klub Trbovlje. Ureditev temnice mora ustrezati sodobnim zahtevam. Povečevalni aparat za formate normalnega kino-filma do 10 X 15 cm in kopirni aparat so osnova za resno delo. Povečevalnih aparatov pa nimajo samo naši klubi. Imajo tih tudi naši krožki. Saj je sam klub v Hrastniku razdelil sedem aparatov, ki se lahko kosajo z najboljšimi inozemskimi izdelki Vsak foto-klub, ki izpolnjuje te pogoje, lahko prične z uspešnim delom. Najvažnejše pa je pravo tovariško življenje v klubu in složno sodelovanje vseh članov. Pomanjkanje slednjega je glavni vzrok neuspehov. Iz tega razloga je nujno potrebno, da si Na postaji Trbovlje pa eepi ekipa železničarjev,' 27. VI-, IV. ekipa od 9. do 12. me? 16. teren, Klek, cepišče pri Kramarju, 21. VI., I. ekipa od J. do 9. in od 15,—17. ure; 16. feren, Klek, cepišče pri Kramarju, 28. VI., I. ekipa od 7. do 9, in od 15.—17. ure; Planinska vas, cepišče pri Hribarju, 21. VI., I. ekipa od 9,—12. in 17,—19.; Planinska vas, cepišče pri Hribarju, 28. VL, L ekipa od 9.—12. in 17.-19.; KLO Gabersko in Knezdol, cepišče na KLO Gabersko, 21. VI, H. ekipa od 7.-9. in 15.—17. ure; KLO Gabersko in Kr-ezdol. cepišče na KLO Gabersko, 28. VL, II. ekipa od 7.-9. in 15.—17. ure; KLO Čeče, cepišče v osnovni šoli Čeče. 21. VI„ II. ekipa od 10.—12. in 18.—20. ure; KLO Čeče, cepišče v osnovni šoli Čeče, 28. VI, IL ekipa od 10.—12, in 18,—20. ure; Radeče, cepišče v osnovni šoli, dne 21. VI., 1. ekipa od 7.—12. m 15.—19.; Radeče, cepišče v osnovni šoli, dne i 28. VI, I ekipa od 7,—12. in 15.—19.; Zidani most, cepišče na postaji v Zidanem mostu (za železo.), 21. VI., II. ekipa od 7—12. in 15,—19 urar Zidani most. cepišče na postaji v Zidanem mostu (za železnic.), S*. VL III. ekipa od 7.—12. in 15.—19. ure; • Delavnost šole trgovskih vajencev v Zagorju Spričo nujne potrebe našega okraja in ustreznega’štcvLa trgovskih vajencev je Okrajni ljudski odbor v Trbovljah že v šolskem letu 1948/49 potrdil ustanovitev gospodarske šole za trgovske vajence v Zagorju. Letos je obiskovalo drugi letnik te šole 18 učengev. Vsi so bili pripuščeni k zaključnemu izpitu, ki se je polagal od 6. do 9. t. m. Izpit so opravili vsi učenci in pokazal, zadovoljivo znanje. Z odličnim ruspehom so končali šolo; Gričar Ljudmila, Gričar Majda, J e retina Zora, ttegancin Robert in Žohar Vilma. Poleg svojih službenih fn šolskih dolžnosti So učenci te šole delali tudi drugod Mladinski aktiv te gospodarske šoale je eden najdelavnejštii v zagor. ski dolini. Udejstvuje se v raznih kulturnih krožkih, n. pr. » pevskem, gledališkem, folklornem in je tudi že javno nastopal ob različnih prireditvah in proslavah. Tudi za zaključno šolsko slavnost, kj bo y soboto. 17. junjla ob 8. url zvečer v fizkurturnem domu v Zagorju. se učenci.marljivo Pripravljajo. Na to slavje se vsa zagorska javnost vljudno vabi na kratko ogledamo, kakšni naj bodo sestanki v naših foto-klubih. Vodstvo kluba In člani se' morajo shajati tedensk« enkra' Ko smo se sestali, pregledamo, če smo izvršili vse zadane sl naloge oz. prevzete’ obveze. Nato napravimo plan dela za prihodnji teden, ki aa moramo seveda izvršiti. Ko je to končano, preidemo na glavni del našega večera, t. j. na kratko predavanje, ki smo ga določili že prejšnji teden Predavanje naj trata 20 do 25 minut in naj služi kot vzpodbuda za najvažnejše, t. j. za živahno diskusijo Med diskusijo pdfccre kak član med navzočimi fotografije, ki smo jih Izdelali. Slike se dajo v zaprto škatlo, v kateri se slike prenašajo, nato pa jih po diskusiji -pregledamo, krltiku.jemo in ocenjujemo. Kritika Je seveda nepristranska, saj nihče ne ve, čigava je kaka slika. Kot nadomestilo za tak pregled slik lahko kažemo 'iapozitve. ali pa pregledamo morda novoizišlo revijo »Fotografijo«, S takim načinom cela bc klub neprisiljeno vzgajal svoje člane in jih navajal k sistematičnemu delu. člani kluba pa bodo ob takem delu pridobili sčasoma vse potrebno, da postanejo strokovnjaki, ki se bodo s svojimi deli res odlikovali. Prednosti takih uspehov bodo seveda koristile Fizknlfura in Spori Letni telovadni nastop TD Trbovlje TD Trbovlje bo imelo v nedel jo 18. t. m. svoj letni telovadni nastop s sodelovanjem vseh oddelkov. Prireditev se prične ob pol 4. o ri popoldne na letnem telovadišču TD Trbovlje. ljubitelji telovadbe iskreno vabljeni! TD Trbovlje. Nesožrtvovalna igra Radarja - poraz Horac (Banja Laka) i Rudar 5*0 (2*0) Za tekmo v nedeljo H. t. m. je vladalo v Trbovljah veliko zanimanje, saj se je zbralo na igrišču okrog 2000 gledalcev. Moštvi sta se predstavili v sledeči postavi: Horac: Cindrič, Romič, Spaho, Ivaniševič, Radakovič, Jurič, Mastela, TeSaraivič, Stipič, Seširarevič. . Rudar: Novak, Traun, Butkovee, Blatnik, Kos, Černe, Sorel, Koncilija, Hudarin, Klančišar, Opresnik. Po začetnem udarcu je moštvo Rudarja prešlo takoj v napad ter že v prvih minutah ogrožalo vrata gostov, vendar zaradi netočnega streljanja in prevelikega oklevanja ni moglo izsiliti vodstva. Terenska premoč domačinov je trajala do 24. minute, ko so gostje prešli v vodstvo. Po desetih minutah so gostje povišali rezultat, za katerega nosita krivdo Butkovee In Kos, ki sta preveč podcenjevala vratarja. Podane *oge bi Novak z lahkoto lovil, tako sta ju 'pa hitrejša nasprotnika preigrala In »koristila ugodne prilike. Oba prejeta gola sta bila pop ,lnoma nepotrebna, *ta pa opogumila moštvo Borca, da je V drugem polčasu zaigralo z večjim elanom ter izsililo terensko premoč. Rudar je igral nepožrtvovalno ter dopuščal nasprotniku odvzemanje prvih j iog. Obramba Rudarja je bila počasna | ter nezanesljiva in nosi razen vratarja vso krivdo za vse tri nadaljnje gole. Največ sta se prizadevala in tudi najbolje igrala oba rezervna igralca Traun in Černe, ki sta nustopila namesto poškodovanega Dolinška in Vodiška, ter rešila Rudarja še večjega poraza. V napadu sta igrala najslabše Opresnik in Koncilija. — Pri sestavi postave naj se v prihodnje pazi, da se moštvo izpopolni s čeprav slabšimi igralci, ki imajo voljo boriti se za svoje barve, ne pa z igralci, ki so v postavi samo zaradi stare tradicije. Kian-čišar je igral preveč obrambeno ter tekal brez potrebe po vsem igrišču in ga ni bilo ob napadu na svojem mestu, na drugih krajih sta se pa znašla po dva igralca skupaj. Pri Sorlu smo opazili, da lahko dobro igra samo kot krilec. Hudarin se je pa Izgubljal in trošil svoje moči v nepotrebnih preigravanjih. Kot požrtvovalen igralec naj se zaveda, da je v napadu pet ljudi, ne pa samo eden. Tudi Blatnik, ki se je zadnje čase precej popravil, tokrat ni zadovoljil. — Igra Rudarja v prazne prostore je še vedno rakova rana moštva. Sodil je objektivno Dathjant I* Zagreba. Mladinsko prvenstvo Slovenije Rudar : Branik (Maribor) 2:0 (2:0) Za mladinsko prvenstvo Slovenije •ta se srečala na trboveljskem igrišču v nedeljo 11. t. m. moštvo Branika iz Maribora in moštvo domačega Rudar-»a. Igra jc bila zelo zanimiva. Premoč •o imeli mladinci Rudarja ter so že v 43. in 15. minuti prvega polčasa po Arnšku in Zupančiču postavili končni rezultat. Vsi igralci razen Savška in deloma tudi Laznika z zelo netočnimi odbojnimi udarci so zadovoljili ter vložili trud za dosego zmage. Napad je imel precej ugodnih prilik, ki jih pa zaradi oklevanja ni izkoristil. X nacionalizacijo industrije, prometa, kreditnega sistema, notranje in zunanje trgovine je Ljudska skupščina storita velikansko revolueio- narno det o klubu samemu, saj bosta njegovo Ime 4n ugled ob takem delu rasla. Ob tej priliki še nekaj! Čeravno je fotografija poslala tudi pri nas last najširših množic, je vendar med nami še mnogo ljudi, ki ne red**, da je pri izumu fotografije doprinesel velik delež naš človek. Slovenci prav hudo grešimo, ko govorimo o zgodovini fotografije, ker običajno prezremo našega izumitelja Janeza i*uharja. Niti tri leta za tem, ko so Francozi objavili svojo iznajdbo, je naš Puhar Izumil fotografiranje na steklene plo-4če. Fotografiral je s pomočjo žvepla, joda, živega srebra in alkohola. Puharjev izum je bil svojevrsten, a predolgo ga je skrival, in ni z njim predrt. Tega je kriva tedanja duhovščina, ki mu je prepovedala delo, češ da je •s hudičem v zvezi«. Janez Puhar ima it več drugih zanimivih iznajdb v fotografiji, ki so mu jih v tedanjem kulturnem svetu priznavali. Na londonski razstavi je bil leta 1851 za svoje fotografske izdelke odlikovan, leta 1852 pa je postal član Pariške akademije, ki mu je izročila diplomo, v kateri mu priznava njegove zasluge in ga imenuje kot iznajditelja fotografije na steklo. Da bi lahko delal še dalje na izpo-polnitvi fotografije, je Janez Puhar (»mudil svoj izum dunajski Akade- miji znanosli s prošnjo, naj mu podeli fotoaparat z objektom, ki jih je takrat ravno izdelal Voigtlaender. Na Dunaju so njegov postopek objavili, aparata pa Puharju niso dali. Edina priznanja, ki jih je naš Puhar dosegel, so bronasta kolajna iz Londona, diploma iz Pariza ter objava njegovega izuma v znanstvenem časopisju. Danes je Puhar v obširni foto-literaturi popolnoma pozabljen, kar pa ni čudno, saj ga celo doma ne poznamo. Tudi v zadnji knjižici profesorja Hlupiča ni omenjen. Edina dosedanja spomenika, ki ju Puhar le ima, sta njemu posvečen »Zbornik slovenske fotografije«, ki ga je izdal Fotoklub Ljubljana, in »Puharjev dom«, ki so ga postavili ob 100-letnici fotografije hraslniški fotoamaterji. Iz gornjega razvidimo, da srno tudi mi Slovenci mnogo doprinesli k ustvaritvi velikih zamisli. S širjenjem foto- in kinoamaterstva bomo pa prinašali duševno hrano širili umetniški čut in plemenitejšo izobrazbo vsein, ki goje in se zanimajo za fotografiji*. Ena izmed naših nalog naj bo, da napravimo lepo fotografijo dostopno najširšim ljudskim množicam. Z gojitvijo take fotografije, zlasti pa dokumentarne, bomo ohranili in zaposlili našim naslednikom vidne dokaze o našem delu in uspehih in naših plemenitih prizadevanj. Natečaj za sprejem učencev v industrijske rudarske kole Generalne direkcije za rudarstvo LRS 7a\ vzgojo novih rudarskih kadrov »prejmemo v industrijske rudarske šole v Zagorju, Velenju in Kočevju večje število učencev v starost; od 15. do 17. leja Pouk, ki traja tri leta, je teoretičen in praiktičen. Po končanem šolanju polagajo učenci zaključni i7.pit. Absolventi šole Imajo možnost do nadaljnjega študija na rudarskem delavskem tehnikumu v Trbovljah in na ru