primorski dnevnik ?,■* “•"»« V Trstu I345. njegov ^ pePA26TI2ANSK' 5i. ^ pr'Gofenji Trebu-1944 dni8' 8eptembra 'isWr« L™*18 1945 » S°Si|a* *« ti " ^ka. Bil je edini Nllu'^lisr,ski DNEV-aaainjeni Evropi. 2fsarr^r“ Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 176 (11.592) Trst, petek, 29. julija PP 559 2 (4 linije) gio 1 - 85723 Pripeka je v zadnjih dneh presegla vise rekorde Neznosna vročina nikakor ne pojenja Mrtvi in ranjeni pri gašenju požarov Dolge železne kače /na avtocestah Marsikje primanjkuje vode - Na r‘ejn (1rimlwiSt',ce’ ki se hladijo v e edini ra» , vodnjakov je verjetno Ba po'ef j Vesol}iv aspekt tega vročena itiiznh' -e vesth ki se nabirajo reč «-«• Našega uredništva so nam-1° *w“t,čne’ žalostne, včasih ce-beležin dnCnf' V dimu so včeraj za-kord J/ st°Pinj — zgodovinski re k° bi &;o' V Pr°9i 38. In ta-&vrop0 S naštevali dalje, za vso vetu ’ °“ Sredozemlja tja proti se- - Kmetje zaskrbljeni za pridelek posodo letala za gašenje požarov *m: č saj vek ne ve, komu naj verjame, Sočne m ^ ^an Pojavijo take in dru-daj Sg ^lereološke napovedi. Do se-ki so n~ zc,l uresničile samo tiste, če. Vsi “Vovedovale, da bo še mo afesničii uParru), da bi se vendarle dited e onc> ki napovedujejo ohla- la pTav i i. nebo v Iafco vsi zremo z očmi v znanten da bi se še tako ne- ^ujoč spremenil v osve- neijfoo dež. Kaj dež, še nad *evaii 01 se ne pretirano prito- nefcai oas dopustov; danes se no dornjliv0 Italijanov odpravlja l’0Tn,i ()u j Kako mučno in kako ne- Pomanjkanje vode na Goriškem GORICA — V več krajih na Goriškem manjka voda. Zaradi prevelikih porab so se prebivalci krajev v višjih legah in v mestu v višjih nadstropjih stolpnic znašli na lepem brez vode. Ta priteka po kapljicah. Tako mestno goriško podjetje kot konzorcij za vzhodnofurlanski vodovod so opozorili prebivalstvo naj štedi z vodo, da jo bodo lahko dobili vsi u-porabniki a zaman. Že pred nekaj dnevi smo poročali, da so bili večkrat brez vode prebivalci Vrha, predvsem zaradi okvar na črpalkah v Petov-ljah. Voda manjka že več dni tudi v Števerjanu, kjer imajo prav v tem času v teku dela za ojačen je njihovega vodovodnega o-mrežja. 9‘h žele,^nes avtocestah, v dol-Pefco. nin kačah pod sončno pri Danes izvolitev deželnega odbora Deželni svet bo danes izvolil Co-mellija ponovno za predsednika deželnega odbora, istočasno bo izvolil sedem demokristjanskih odbornikov in sedem odbornikov iz mst laiko-socialistov. Po krajšem premoru bo predsednik Comelli prečital programsko izjavo, ki bo v bistvu sporazum šestih večinskih strank o programu dežele. V torek in sredo bo razprava, ki se bo zaključila z glasovanjem. Pri tem pa se seveda zastavlja vrsta vprašanj in predvsem vsebine obveze nove deželne vlade do Slovencev v Italiji in to v dveh sme reh: predvsem glede akcije dežele za dosego globalnega zaščitnega zakona, v nič manjši meri pa izvajanje konkretnih obvez na osnovi že obstoječih pristojnosti dežele in še zlasti glede prostorskega načrtovanja, gospodarskega razvoja Slovencev in njih gospodarskih organizacij in končno glede kulturnih dejavnosti slovenske manjšine. V teh dneh se je razvila dokaj o-stra polemika, saj je od 14 odbornikov velika večina Furlanov; samo po eden pa iz Trsta in Gorice. Delno je to rezultat tržaške «prebrisa-nosti», saj smo izvolili kar pel svetovalcev (štiri Lista za Trst in ene ga MSI), ki v deželnem svetu praktično ne «štejejo», ne kot močna o-pozicija, ki ima realno oblast ne kot svetovalce vladne večine. Izolacija se očitno ne izplača. samo rastline, državi, tu- fcon’ >cra^1, primanjkuje vode. ■>- VOZClTi C)nt>n-i lri en nn . °» V 1 4 Se 00 aanes «Pre Jilijon rflfi^iščarske kraje najmanj ®ili. pQ uzm s prav toliko avtomo-Peice In ’ec kol mesecu dni hude pri-®°bju „■ zadnjem neznosnem ob-"a hladi, °d?. končno poiskali mesto l’eda, če ’ lako vsaj upajo. Se-Kinpf SS k° meme spremenilo. ^Bo -n-e Shajajo na dopust. Z neb° in Tl? zaskrbljenostjo zrejo v 3°’ bo /„?•i° na dež. Sicer, pravi-sP'-oh ^ . ,n° zelo slaba, če je bo Tuie (j. '■ ' o velja za vse, od ko-ZeC^ke trte. ijjj? ne trpij„ sam dl v naših’ ;5aj marsikje v h k'. lcra"' n!2nan°c!Čno P°žari. Ogenj, ki so ga ^eraj .Podtaknili na Sardiniji je "et dramatične posledice. Pa jg ile izgubilo življenje in 15 ^ne v o ranjenih, ko so gasili pla 5a sardinskega kra ogr,'1 !>ausania. ki so ga pla ,uPine 20 *: Nenadoma se je okrog .biij 0nrFas^cev žn prostovoljcev bilo „ .en* obroč in za peterico ? Postni P°m°ei. Pustošenje ognja iardin,„ 0 dramatično: povsod na JUzne"?, fžfMji’ v drugih deže ,?PTat: „ ‘jalije, tudi pri nas, pa ,ntatir„nek:oliko manjši meri. Tako >*> TniJJ\ ie dalija, oziroma Uria, 2o lK,er za civilno zaščito For-druge države EGS naj 8a*enjP daliji posebna letala za Je Požarov. Milka Planinc o konkretnem izvajanju stabilizacije BEOGRAD — Predsednica ZIS Jugoslavije Milka Planinc je včeraj spregovorila na skupni seji zveznega zboia in zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ o dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije. O-menila je široko podporo, ki jo je program prejel na številnih zborovanjih po vsej državi, poudarila pa je, da je treba to podporo preizkusiti v praktičnem uresničevanju sprejetih nalog in nujnih odrekanj na vseh ravneh. Naglasila je tudi, da je treba delo pri reševanju tekočih problemov u sklajevati z vsetni organi v federaciji in z družbeno akcijo v državi. Vsi gospodarski subjekti pa morajo biti podvrženi objektivnim gospodarskim zakonitostim, pogojem domačega in zunanjega tržišča. Opozorila je na možne odpore v kadrih in delovnih organizacijah. ki se ne marajo odreči dosedanjemu položaju ter na potrebo poenostavljanja in obenem zaostrovanja nadzorstva nad gospodarskimi pobudami. NA 2. STRANI Craxi danes pri Pertiniju RIM — Poverjeni predsednik vlade Bettino Craxi je kazal sinoči, ob zaključku druge faze dvostranskih pogovorov s petimi strankami, ki naj bi sestavljale novo koalicijo. zadovoljstvo in optimizem. Zaključil je namreč, z dolgimi srečanji s socialdemokrati, liberalci in svojimi socialisti, razgovore o vladnem programu, pri čemer je izjavil, da je mogel ugotoviti «široko soglasje» o vseh najpomembnejših vprašanjih in zbrati mnogo «koristnih dopolnil in predlogov» k svojim programskim smernicam. Dodal je, da bo zato lahko odšel danes k predsedniku republike Pertiniju na Kvirinal, da mu «izrazi zaupanje, da bo kmalu zaključil poskus oblikovanja nove vlade, in sicer pozitivno®. Nato je potrdil, da se bodo jutri zbrale delegacije vseh petih strank na sklepne razgovore, katerih se bodo udeležil; tajniki in načelniki parlamentarnih skupin KD, PSI, PSDI, PRI in PLI, za kar je dobre volje pristavil, da bodo potrebovali večjo dvorano, po možnosti s klimatiziranim zrakom. Na tem kolegialnem srečanju bodo morali opraviti kljub vsemu nelahko delo usklajevanja različnih stališč glede programskih obvez bodoče vlade, zlasti kar zadeva instrumente za njihovo uresničevanje, kjer obstajajo še nekatera nesoglasja. Porazdeliti bodo morali tudi ministrstva, kar ni bilo nikoli lahko delo in bržkone ne bo niti sedaj. Hkrati bodo morali razrešiti tudi nekatera politična trenja in osebne zamere, ki še vedno kalijo odnose med socialističnim tajnikom ter Spadolinijem in demokristjani in so prišla spet do izraza tudi včeraj. NA 2. STRANI ^ Šri Lanki pokoli Pripadn ikov ma njšine !^njih — Najmanj 88 oseb je izgubilo življenje v iT^dov • Y etničnih spopadih v Šri Lanki. Do prvih H j dosoli'10 prfs'° v ponedeljek, ko je izgubilo življenje no-Jpstične u ^'f^dnikov manjšinskega naroda Tamil, hin-Ulsdčno , ere’ V državi je namreč večina prebivalstva bu Č>o °r°' T?t>0ru. 'v-,^a'jfljih pokolov pa je prišlo v zadnjih dneh v JJJiil, k: ceraj je policija ubila 17 pripadnikov manjšine f>bnoL, 'So okušali zbežati iz zapora v Colombu. Nekaj h?fl'0 od ,*e zH°dil° v mestecu Jafna kakih 400 km se h^išu^, ,p omba, kjer je policija ubila tri pripadnike ™*otn ](() ani'I Do poiskusov bega iz zaporov je prišlo si Vla(inN°Jetniki 'zvwieli za ponedeljkove pokole, f0 včej.'- S|asnik je sinoči izjavil, da so v~“ Stil, o,,'1 ubile sedem gverilcev, pripadnikov : t,. baje h- m. vn' železniški postaji v Colombu. ® iv *.Večin količino nrnfri« O nnrpdih je sinoči izjavil, da so varnostne manjšine Pri njih O neredih poročajo |k šlavna aržav* je v veljavi policijska ura in vojska stra Na Relieija je večkrat uporabila solzilne k že)ij() letališču v Colombu pa je prava gneča turistov, r*jUPeej zapustiti državo. Včeraj v letalskem bilo ovir in so vzletela vsa letala. iz večjo količino orožja. V v' ,'V|lnih drugih krajev Šri državi nb;;r Neuvrščeni za Nikaragvo PANAMA — Sestanek najvišjih predstavnikov držav skupine «Contadora» (Panama, Mehika, Kolumbija in Venezuela) z zunanjimi ministri El Salvadorja, Nika ragve, Gvatemale in Hondurasa so odložili srečanje (verjetno za 24 ur), ker sta predsednika Paname in Kolumbija (De la Espriella in Betancour) šla na «tur nejo» v El Salvador, Honduras, Mehiko in Venezuelo, da bi zbrala čimveč podatkov, ki so nujni za uspešen potek konference. Richard Stone, posebni odposlanec predsednika Reagana v Srednji Ameriki, se je že srečal s predsednikoma Paname in Kolumbije ter je tudi izjavil, da so možna pogajanja s salvadorskimi gverilci. Napetost v Srednji Ameriki pa še vedno raste. Ni karagva, ki je neposredno ogrožena zaradi pritiska ZDA, je zahtevala nujno sklicanje biroja koordinacijskega odbora neuvrščenih. Ta se je sestal v okviru OZN ter ob navzočnosti kakih 70 članov potrdil svojo pod poro nikaragujskem ljudstvu in njegovi vladi. Biro se je zavzel tudi za prekinitev vojaških manevrov ZDA (in Hondurasa) na mejah Nikarague in bližini meje njenih teritorialnih voda. NA 3. STRANI «Vin Moiido 83» za ljubitelje žlahtne kapljice Zadnje dni avgusta in prve septembra bo naša dežela prizorišče velike turistične manifestacije «Vin Mondo 83», ki naj po zamisli pri rediteljev po eni strani turistično o-vrednoti «najlepši vinograd v ltaliji» (namreč deželo Furlanijo - Julijsko krajino), po drugi pa naj prispeva k uveljavitvi nekakšne minske kulture» z objavo študijev, prirejanjem raz prav in postavitvijo razstav. Manifestacija bo zajela tudi vrsto glasbenih in gledaliških prireditev, ki bodo v raznih središčih dežele, medlem ko bodo pravi center «Vin Monda» goriška Brda, ki so nedvomno «pre-stolnica» vina v naši deželi. NA 4. STRANI Potresna dejavnost v Sredozemlju V zadnjih dneh se na področju Sredozemlja veča potresna dejavnost. Sunkov je bilo več v Italiji, v Jugoslaviji in v Grčiji, pa tudi drugod, vendar na srečo brez hujših posledic. Včeraj ponoči se je zemlja tresla v Kampaniji, na območju, ki ga je potres prizadel 23. novembra 1980. Potresni sunek so včeraj zabeležili tudi v Jugoslaviji. Ob 14.52 se je zemlja tresla v severni Dalmaciji, na območju Knina. Epicenter je bil 56 km severovzhodno od Šibenika. Potres je bil šeste stopnje Merka-lijeve oziroma 3,7 stopnje Rihterjeve lestvice ter ni povzročil večje škode. «Zapona» tfa skupine manjše od 20 poslancev RIM — Predsedniški urad poslanske zbornice je včeraj sprejel sklep, da ne bodo mogle skupine poslancev, ki štejejo manj kot 20 članov nastopa ti samostojno, se pravi, da se ne bodo mogle konstituirati v skupine. Za «zaporo» je glasovalo 8 članov pred sedniškega urada, proti pa 6. «Zapo-ro» so podprli demokristjani, komunisti, socialdemokrati in republikanci, proti pa so bili socialisti, misovci, liberalci in neodvisna levica. Po tem sklepu ne bodo mogli nastopati kot samostojna skupina demopro-letarci, radikalci, liberalci in PDUP. Omeniti je še, da se je predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti zdržala. Ta sklep bo brez dvoma sprožil hude polemike, kar se pravzaprav že dogaja. Liberalci so nezadovoljni, ker so del petčlanske koalicije, ki namerava vladati v Italiji. Vrstijo se tudi napadi na republikance, ker so vrsto let bili deležni olajšave za skupino z manj kot 20 poslanci. Nekateri upajo, da bo odbor za pravilnik ponovno preveril vprašanje. Dolar nezadržno kvišku: 1.555 lir RIM — Rotacije dolarja še vedno naraščajo in ameriška valuta beleži vsak dan nov rekord. Na italijanskih borzah je dolar včeraj dosegel 1555 lir ter je bila njegova kotacija za tri lire višja kakor dan poprej. Tudi ta nov rekord razlagajo opazovalci s pričakovanjem, da se bodo obrestne mere na ameriškem tržišču v kratkem ponovno povišale. Podobno kot v Italiji, je valuta ZDA pridobila tudi na drugih zahodnih tržiščih. V Frankfurtu je njena kotacija dosegla 2,6363 marke, čeprav je Bundesbank izdala kot protiukrep 27 milijonov dolarjev. Novi skok dolarja ni bistveno vpli val na kotači je zlata, ki se že dalj časa sukajo na višini med 425 in 426,5 dolarja za unčo. V Londonu je kotacija žlahtne kovine včeraj znašala 425,50, v Zuerichu pa 426,15 dolarja za unčo. Kar zadeva gibanja posameznih valut v okviru Evropskega monetarnega sistema, so včeraj nastale le malenkostne spremembe ter je lira rahlo nazadovala v odnosu do nemške marke in angleškega funta. V ComisM nočejo cvroizstrelkov COMISO — V sicilskem mestu Comi-so je v teku referendum, ki ga je organiziralo italijansko »gibanje za mir*. Včeraj so objavili prve rezultate tega referenduma, ki so naravnost presenetljivi. Doslej so anketirali 983 prebivalcev in od teh je 945 proti namestitvi jedrskih izstrelkov v Comisu in kjerkoli druge na italijanskem o-zemlju. Samo 17 anketiranih se je izreklo za evroizstrelke 18 pa jih ni dalo nobenega odgovora. Anketna pola je osebovala še eno vprašanje in sicer, če bi moralo o namestitvi raket odločati italijansko ljudstvo z referendumom. 900 anketirancev se je izreklo za referendum, 50 jih je bilo proti, 25 pa jih ni dalo odgovora. Anketo so izvedli tako, da so predstavniki «gibanja za mir* v dveh mestnih četrti hodili od hiše do hiše. Z njo nameravajo nadaljevati, tako, da se bo o izstrelkih izreklo vse prebivalstvo. □ RIM — Poslanec Toni Negri je zahteval potni list. Prošnjo je vložil v zadevnem uradu poslanske zbornice. ZKJ preverja stanje na Kbsovj BEOGRAD — CK ZKJ bo v okviru analiziranja uresničevanja lastnih sklepov na eni od prihodnjih sej proučil, kako in v kolikšni meri je v praksi zaživela platforma ZKJ na Kosovu. Predsedstvo CK ZKJ je že sprejelo dokument o tem. To gradivo na približno 40 straneh zelo podrobno govori o uspehih pri politični stabilizaciji razmer na Kosovu, še bolj pa o slabostih in napakah, ki naj bodo nauk za nadaljnjo še odločnejšo akcijo vseh socialističnih subjektivnih sil, predvsem ZKJ. Splošna ocena je, da se je od spreje tja platforme novembra 1981 položaj na Kosovu bistveno spremenil. »Komunisti in delovni ljudje vseh narodov in narodnosti so dosegli velike zmage nad silami protirevolucije, pozicij albanskega iredentizma in nacionalizma in postavili jasne programe ter obveznosti nadaljnje vsestranske aktivnosti v razvoju Kosova na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju,* je rečeno v analizi, (dd) Pred odločilnim skupnim srečanjem petih strank Spadolini izrazil De Miti nezadovoljstvo nad «generičnostjo» Craxijevega programa Zasedanje vodstva KPI RIM — Craxi se bo odpravil danes zjutraj na Kvirinal, po vsej verjetnosti zato, da umakne rezervo. Ko je včeraj zaključil vrsto dvostranskih srečanj o programu, (na vrsti so bili socialdemokrati in liberalci), se zdi, da je preskočil največjo oviro. Nasled nja runda je sedaj jutrišnja kolegial-na seja med petimi strankami, ki sestavljajo vladno koalicijo, ki naj bi sestavila dokončni program, zlasti glede določnih številk za postavljene smotre in naj bi odločala o porazdelitvi ministrstev. V političnih krogih se čedalje vztrajneje širi glas, da bodo število ministrstev povišali na 30, tako da hi po eni strani spoštovali načelo «enakega dostojanstva* med KD in laičnimi strankami, po drugi strani pa zadovoljili KD, ki hoče več ministrov v zameno za izgubo predsedstva vlade. Trenutno se zdi precej gotova kandidatura, o kateri se je v teh dneh največ govorilo: Andreotti naj bi prevzel prestižno mesto zunanjega ministra. Toda KD hoče ohraniti tudi druga pomembna ministrstva, kot notranje (Piccoli ali Scalfaro), zakladno (Emilio Colombo), in osvojiti obrambo,' ki je bila doslej domena PSI, oziroma Lagoria. Mimo teh problemov, ki gotovo niso lahki, je čedalje opaznejši aktivizem Spadolini ja. Republikanci kažejo nezadovoljstvo nad ravnanjem državne televizije, ki v torek ni dala mesta njihovemu tajniku, medtem ko je po- veličevala vlogo Craxija in De Mite. Glasilo PRI zato dolži televizijo «hlap-čevstva», ker prikazuje državljanom reševanje vladne krize kot domeno KD in PSI. Zakaj potem ne sestavita vlade sama?», se sprašuje glasilo PRI. Popoldne sta se sestala Spadolini in De Mita, ki sta si uradno izmenjala mnenja «v prijateljskem vzdušju*. V resnici pa je tajnik PRI očital De Miti, da bi ga rad izkoristil za pomočnika ali za metalca polen Craxiju. Popustljivost KD glede generičnega Craxijevega programa sili PRI v veliko zadrego, je dejal Spadolini, in če se bo nadaljevalo po tej poti bo sicer PRI vstopil v vlado, toda z drugorazredno delegacijo (brez Spadolinija in Visentinija), v najboljšem primeru z Battaglio in Mammijem. Morda je sad tega pritiska republikancev uvodnik glasila KD, ki je poln pasti za Craxija. Galloni piše, da je njegov program dober, ker ustreza stališčem KD. Toda poudarja, da je treba «še poglabljati gospodarsko politiko, zlasti glede instrumentov za uresničevanje zastavljenih ciljev*, in da je zato bolje «podaljšati pogajanja za kakšen dan», rajši ko sklepati neresen sporazum, ker bi ne bil dovolj preverjen. In zaključuje s ponovnim sklicevanjem na zahtevo po razpustu zavezništev med PSI in KPI v krajevnih upravah. R. G. _jetno V Rimu je včeraj zasedalo tudi vodstvo KPI. O sklepih zasedanja bodo ve izdali poročilo šele danes. Na sliki Berlinguer in Macaluso (Telef°w Milka Planinc o stabilizaciji v skupščini SFFJ Nujno je zmanjševati skupno porabo BEOGRAD — V uvodnem govoru na skupni seji zveznega zbora in zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ ob proučevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije je predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc poudarila, da gre za celovit program, ki zahteva globoke spremembe na vseh področjih družbenega življenja. Enotna in načelna podpora dolgoročnemu programu, ki so jo dali na številnih zborovanjih te dni po vsej državi, bo zdaj tudi dolgoročno na preizkusu, posebej kadar se uresničevanje programa vpleta v pridobljene, vendar materialno nedopustne, pozicije. Šele v praktičnem uresničevanju, je dejala Milka Planinc, se bo pokazalo kolikšna je resnična pripravljenost za izvajanje zadanih nalog in za nujna odrekanja. Že v tem in prihodnjem letu moramo poiskati odgovore na vsa pomemna vprašanja, kar ne pomeni, da lahko rešimo vse probleme takoj, temveč le, da s tem ne smemo odlašati. ZIS bo takoj, še posebej po septembru, organiziral potrebna strokovna in družbena delovna telesa za konkretno in praktično izdelavo vseh dolgoročnih strateških razvojnih in sistemskih problemov. Posebno pomembno je, je dejala Milka Planinc, da delo pri reševanju tekočih problemov in vprašanj dolgoročne strategije razvoja vskladimo z vsemi organi in organizacijami v federaciji in s celotno družbeno akcijo v državi. Ko je govorila o nujnosti sprememb nosilcev odločanja in sredstev za finansiranje razširjene reprodukcije, je Milka Planinc dejala, da morajo s celotnimi ukrepi sistema in gospodarske politike zagotoviti pot do položaja, v katerem so gospodarski subjekti neposredno podvrženi delovanju objektivnih gospodarskih zakonitosti, pogojem zunanjega in domačega tržišča. Milka Planinc je opozorila tudi na odpore ne samo pri kadrih, ki se niso pripravljeni odreči dosedanjemu položaju, temveč tudi pri številnih delovnih organizacijah, posebej tistih, za katere skrbi država. Odpraviti moramo položaj, je nadaljevala, v katerem je za vsako, tudi najmanjšo potezo, potrebno na stotine pečatov in jamstev. Razlikovati moramo, kaj je normalno poslovanje, kaj pa neodgovornost, hazarderstvo ali kriminal, je dejala in dodala, da je namen nedavno sprejetih zakonov in predpisov zavarovati se pred neodgovornimi poslovnimi potezami, ki utegnejo državo pripeljati v težak položaj v odnosu do tujine. biti To ni nikakršen začasen ukrep, marveč m°rtiegt sestavni del že decentraliziranega samoupr3 ^ sistema in kot takšnega ga moramo še nad31' popolnjevati in dograjevati. ,ra. Ko je govorila o krepitvi nadzorne funkcij ,a rodne banke Jugoslavije, je Milka Planinc je da to omogoča, da predpise, ki jih sprejem J posebej ukrepe ZIS in organov uprave. , napr3' časnost' normalnejše. Nerazumljivi zastoji, P00351, komplikacije, ki jih imajo od začetka leta v 0 opo izkoriščanjem zlasti blagovnih posojil, resno zarja jo na ta problem. iu # Milka Planinc je govorila še o načrtovanj jj javnosti pri odpravljanju notranje nelikvidn ^ predvideva tudi postopek reprogramiranju neporavnanih obveznosti, konverzijo dela ^tarčnih posojil iz primarne emisije ali njihovo ^ jj. panje gospodarstvu v korist trajnih obratni štev in druge ustrezne ukrepe. Vendar to nl je da bi spodbudili proizvodnjo — nujno je z vati skupno porabo, pa naj si bo to še tolik0 in težko. To pa lahko dosežemo, če delavci lju družbeno določenih in dogovorjenih ru^'Siev, 5 določajo obseg in namen družbenih sreds katerimi upravljajo, je še dejala, (dd) Arafat za neodvisnost palestinske revolucije BEOGRAD — Predsednik izvršnega komiteja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat se je včeraj v Beogradu pogovarjal s predsednikom Zvezne konference SZDLJ Jovanom Dejanovičem in članom predsedstva CK ZKJ Dobrivojem Vidičem. Prav tako se je pogovarjal z novinarji radia Beograd in se zahvalil narodom Jugoslavije in vodstvu države za podporo in pomoč. «Soočeni smo z novimi poskusi likvidacije PLO. Z žalostjo ugotavljam, da nam tokrat težave povzročajo tudi nekatere arabske dežele, vendar u-pam, da bo s posredovanjem mogoče prebroditi nesporazume med nami in našimi brati v Siriji in Libiji,* je poudaril v izjavi Arafat. Arafat je tudi omenil, da se le na prvi pogled zdi, da gre za notranja nesoglasja v PLO. Do takšnih nesoglasij je po njegovih besedah zares prišlo, vendar pa so nekatere arabske dežele to uporabile kot izgovor za svojo intervencijo in vmešavanje. Predsednik PLO je med drugim dejal, da so med znanimi dogodki pred sedmimi leti podobno vlogo imeli isti lju dje, kot jo imajo danes. «Nekateri poskušajo PLO preprečiti, da bi sama sprejemala neodvisne odločitve, kar pa ne moremo sprejeti,* je rekel Arafat in dodal, da si ne more zamišljati revolucije, ki ne bi imela temeljev v lastnih odločitvah. (dd) Velika železarna «Falk» podpisala delovno pogodbo MILAN — Predstavniki sindikata kovinarjev iz Lombardije in družbe «Lombardske železarne in jeklarne Falck* so preteklo noč podpisali sporazum o novi delovni pogodbi za delavstvo družbe, ki- šteje v svojih o-smih obratih okrog 11 tisoč zaposlenih ljudi. Kakor je dejal eden izmed sindikalistov, ki so podpisali sporazum, deželni tajnik FLM Girola, se besedilo dogovora v vseh glavnih točkah ujema s »predlogom*, ki ga je minister za delo Scotti sredi junija izročil FLM in Federmeccanici. Družba Falck se je tudi obvezala, da bo preklicala sodne prijave na račun delavcev, ki so med dolgim sindikalnim sporom zasedli vhode v t°'va*ratice’ S tem se je fronta.Federmec pa ki jo vodi Fiat, začela naj si predsednik družbe Albert0 jpp še tako prizadeva prikazati sporazuma le kot nujen ukrep jekJar nutku, ko bremenijo italijan.sk0 stvo tudi «navodila» Evropske radarske skupnosti. FLM je sev ^ p»' dovoljna z doseženim uspehom glaša, da je sporazum z ledolomilec, ki bo odprl P°l ^.pop11 tovrstnim sporazumom mim° stljive linije Federmeccanice- ^,\e Včerajšnja sindikalni! krom jgjgf ži še podpis nove pogodbe 7-3 atih-ce, zaposlene v kemijskih 00 ^ 0 • Minister Fortuna na Sard im j1 tarov gozda, marsikje pa so našli jasne dloka®0^ bil ogenj večkrat podtaknjen. Tokrat ni L ževati pastirjev in sicer iz dveh razlogov: jjfr.fL daleč od krajev, kjer pasejo svoje črede in 0 r vinorejci so imeli daljše obdobje suše, tako ogenj v sedanjem trenutku sploh ne koristi. Minister Fortuna je tudi pozval vse avtom^^r ki vozijo po sardinskih cestah, naj ne mečejo g ni h ogorkov skozi okna, saj utegnejo povzročiti rišča požarov. Fortuna je včeraj pred sC,svJbcf "L oblastmi v Cagliariju preletel s helikopterjem s0 V otoka. Povsod je opaziti žarišča požarov, kf j ljudje le s težavo kos. CAGLIARI — Minister za civilno zaščito Loris For tuna se je včeraj v Cagliariju udeležil izrednega zasedanja, katerega namen je bil proučiti ukrepe, ki so nujni za preprečitev širjenja požarov in odpravo njihovih posledic. Na zasedanju so zahtevali, naj se za Sardinijo prizna stanje naravne katastrofe, naj se za hteva [»moč francoskih protipožarnih sil, podvojitev vojaškega in civilnega osebja, ki se borj z ognjem in ta kojšnjo odpravo kratkih stikov v povezavi med posegi na kopnem in iz zraka. Skratka najbolj učinkovit ukrep bi bil posebni zakon, ki bi določil kompetence in potrebne ukrepe. Doslej je bilo na Sardiniji uničeno kakih 40.000 hek Medtem ko se v Cisjordanifi napetost stopnjuje Izraelske oblasti še niso odkrile krivcev atentata na študente —. Izr®elske oblasti na-hebrnnib- S Piskavo o atentatu na ljenie ti? un*verzi, kjer so izgubili živ-40 na jPalestinski študentje, kakih oi. “O ranienih Preiskava Ho- m dala dar „ -.z obtožuje židovske . ter pravi, da so izraelske ranjenih. Preiskava do-unr »m • ^okretnih rezultatov, ven-do, na: Izraelski tisk opozarja vla ValrdhJ^ 6 ne vrr>ešava v delo preisko- Csrr- eksh. Haaret: Vlasti ietefnter p.r-------------- 1 kavarn' P™3*110 obsodile atentat, tajesrnr • ** so namenjene predvsem zgolj r,«i?vnemu mnenju in imajo V i&gandni značaj. mestih D °nu ln v drugih cisjordanskih naPet0 > i ^tsk«3* nadalje očita članicam ^aktiroVeze (NATO), da smatra-K Nitv„ 0 za že rešeno vprašanje vNi Evt. arner'ških izstrelkov v Za-JNta ?v°Pl’ ter dodaja, da bo So-tLia PfevzpH v*tem Primeru primo-h, ePe. v- kltre m učinkovite pro-ničemer pa list ne omenja Npromio sP°razumu N **sa. ki fe stoni na podlagi h «g0?Ho; ** Je stopil v ospredje tie S°vietsk‘h**1 sprehodom» ameriških .VC Pogajalcev v okolici Že-šle3 Se f,,t Atlantska zveza opu-v^hin„ , o Postavitvi izstrelkov n? izstrelu* ln zmanjšala na 75 šte-bi sm,;?,v.*cruise», v zameno pa zveza skrčila z 250 Sovjeta na 75 število svojih že postavljenih izstrelkov «SS 20». Predsednik posebne posvetovalne skupine NATO, Američan Richard Burt, ki spremlja pogajanja o evro izstrelkih v Ženevi, pa je včeraj pri letel v Bonn, kjer se je sestal s predstavniki zahodnonemškega ministrstva za zunanje zadeva in za o-brambo. Po pisanju tiskovne agen cije DPA so ZDA mnenja, da bo v okviru zaključne faze ženevskih pogajanj, ki se bo začela 6. septembra, še dovolj manevrskega prostora, čeprav je Sovjetska zveza zavrnila a-meriški predlog o določitvi postopnega in vzporednega naraščanja števila atomskih glav do maksimalne višine 450 enot, in zahtevala, naj k jedrskemu arzenalu NATO prištejejo tudi 162 francoskih in angleških izstrelkov. □ LIZBONA — Po vesteh angolske tiskovne agencie ANGOP, ki so jih prestregli v Lizboni, je pod nekim vlakam v angolski pokrajini Moxico eksplodirala mina. Petdeset ljudi je umrlo, nad dvesto pa jih je ranjenih. Mino naj bi bili po pisanju ANGOP podstavili južnoafriški agenti. Margaret Thatcher privatizira LONDON — Skrajnoliberistična ob sedenost iželezne dame» presega že vse predvidljive meje. Angleška premierka Margaret Thatcher si je vtepla v glavo, da mora zrušiti vse javno gospodarstvo v Veliki Britaniji, ki so ga bili laburisti ustvarjali, hkrati s asocialno državo» in učinkovitimi javnimi storitvami, prek nacionalizacij v več desetletjih, in stopa po svoji poti trmasto in nepopustljivo ter Celo spravlja s poti neusmiljeno ne dovolj pokorne ministre. Razprodala je tako zasebnim ka pitalistom dober del angleške težke in lahke industrije, odločila je celo predati zasebnikom donosno državno petrolejsko družbo, zdaj si je pa še izmislila, da mora privatizirati tudi javne prevozne službe, kar je izzvalo presenečenje tudi v krogih, ki so ji drugače naklonjeni. Včeraj je namreč konservativna vlada objavila «belo knjigo», v ka- teri napoveduje, da namerava pre vzeti nadzorstvo nad londonsko podzemsko železnico, ki jo sedaj upravlja uprava «velikega» Londona, oziroma občine, ki ima razsežnosti regije. V ta namen naj bi ustanovili družbo, ki bi vključevala tako podzemsko železnico kot avtobusne pre voze, z nalogo, da preproda vse skupaj več zasebnim podjetnikom. Zato bo konservativna vlada predložila novembra poslanski zbornici ustrezen zakonski osnutek, da bi lahko načrt izvedli prihodnje poletje. Thatcherjevi pa po vsem videzu niti to ni še dovolj. Omenjena rbela knjiga» namreč nakazuje tudi možnost, da bi razprodali zasebnemu kapitalu tudi londonsko krožno železnico, ki se je poslužujejo predvsem de lavci in uradniki, ki se vozijo iz bolj oddaljenih predmestij v službo v London in nazaj. Konservativni vladi pa sploh ne ugaja londonska občina, ki jo upravljajo levi laburisti, in bi jo rada razpustila, skupaj z upravami večjih občin v državi. Pri tem je očiten namen Thatcherjeve, da se znebi nadležnih demokratičnih zastopstev, hkrati bi pa rada njihove pristojnosti porazdelila med posamezne «distrikte», v bistvu podobčine ali rajonske uprave, ki bi jih bilo laže pokoriti in nadzirati. Atentatorji iz Lizbone znani LIZBONA — Armenska revolucionarna vojska (ARA), ki si je že prevzela odgovornost nad atentatom na turško ambasado v glavnem mestu Portugalske, je včeraj dostavila agenciji AFP v Parizu pismo s slikami petih atentatorjev, katerih zoglenela trupla so agenti našli v notranjosti poškodovane stavbe. Slike je spremljalo kratko poročilo, v katerem Armenska revolucionarna vojska potrjuje organizacijo napada in poziva Armence, naj si dobro vtisnejo v spomin obličja petih bojevnikov. Portugalske oblasti pa so medtem ugotovile istovetnost petih članov «kamandosa». Gre za skupino mladih (od 19 do 21 let) privržencev ARA, ki so v preteklih dneh ločeno pripotovali z libanonskimi potnimi listi na Portugalsko. Hotelske sobe v bližnjem turističnem naselju Estoril so bile najete Po teleksu iz Bejruta. Za napad na ambasado je skupina najela tri avtomobile vrste ford escort. m ^aita^^imi vestmi, ki prihajajo Ftitbah*1- vse ueč novic o [pi tlDQh voc c/nc mruiL, u » ■ Po?n Pripadnikov neke verske 6j|^izern”^ Pod imenom •r.bahah. ker je 'As le ie dosegla svetovno CfOa ln krepko presegla meje n,,. nLa' iz katerega izvira. HuM,noniteli ie hil Perzijec & v r,,Jln Ali Nuri, ki se je se £neranu leta 1817. V tem bo* ,P°d navidezno družbeno C "ersk10*- r,azvijalo zelo razgi bit Kot nhaia 12 ro Nbal?'"6 Bližnjega vzhoda so Ljedilo ij.a0nani reformatorji sko 'kil'1 islamlPadniki manjšin in v o Cr »elih!, I® Perzijski narod ena \ -avitvi. 7?anišina. ki teži po tj . tudi sv°ie narodne samosti i j s|,,Je ta n« Veri!kem področju. Za-rJ^1 perzijskim ljud (iid 1 ranči, najbolj zako iS^kern,, ern‘ osnovna »opozicija* \"ieri se nauku Mama. še Vedno »e °d vsega začetka isla ue ?truje e okro£ 300 — stitven, f značdnosti te prve razla e laze, obenem pa sta jim raz- jasnili položaj, ki je nastal po znani razsodbi ustavnega sodišča. Danes ni mogoče vedeti, po kakšnem ključu se bodo v bodoče določale odškodnine: se bodo oblikovale po agrarni ali tržni vrednosti? To za prizadete ne more biti vseeno, a to hkrati pogojuje tudi sam postopek o ugotavljuanju stanja parcel. Primer: doslej so obdelan vinograd plačali ne glede na število trt, toda na podlagi tržne vrednosti bi preveritev stanja' morala biti mnogo bolj temeljita, upoštevati bi morala količino nasajenih trt, koliko vina se bo iz njih dalo iztisniti itd. Skratka, tržna vrednost bi morala ustrezati strogim gospodarskim kriterijem. Vzemimo Sinoči sestanek med podjetjem Plače Moulin in razlaščenci Ces, redstavniki podjetja Plače Moulin, ki ima v zakupu gradnjo avto-speli’ S° s'n°či povabili na sestanek 40 lastnikov parcel, po katerih bo 'tiškoO avtoccst,li odsek Nabrežina - Križ, da bi se z njimi domenili o ^/"titi za razlaščeno zemljo. Navzoči so bili tudi zastopniki Kmečke in , ’ Konzorcija razlaščencev «Naša zemlja«, KGS, devinsko - nabrežinske z6to)iške občine ter SKGZ. ktrieč'l'a zveza in Konzorcij «Naša zemlja«, sta ponovila zahtevo, naj stotk Je spoštuje sprejete obveze in prizadetim izplača na račun 80 od-rjj ^^adškodnine. Predstavniki podjetja so pojasnili, da to s pričo znane lati Us*avnega sodišča ni mogoče, da pa so pripravljeni takoj porav-Prirt • °dstotkov odškodnine. KZ in NZ sta si sporazumno z razlaščenci "tala pravico, da zadevo podrobneje proučita. gozd: eno vrednost ima, če je nepose-kan, drugo pa, če je posekan. Prav tako ne more biti vseeno, če je na parceli denimo, topla greda ali kakšna druga naprava, ali pa ni na njej ničesar takšnega. Da ne bi pozneje prišlo do sitnosti, bi lastnikom kazalo svoja zemljišča lepo pofotografirati in si tako za vsak primer pripraviti dokazno gradivo. Tudi sicer je nujno, da je lastnik zemljišča ob cenitvi navzoč, saj bo le tako preprečil napake pri preverjanju in učinkoviteje branil svoj interes; v lastnikovi odsotnosti sta cenilcu dovolj dve priči, da opravi svoje delo, toda, ali bo cenitev stoodstotno verodostojna? Na sestanku je bila obravnavana tudi juridična plat problema. Točneje je govor bil o tem, kakšna jamstva bodo imeli lastniki, ki jim avgusta preverijo stanje zemljišč, glede od škodnine. Na podlagi zakonskih določil, ki jih je ustavno sodišče razveljavilo, oziroma na osnovi februarja in marca podpisanih sporazumnih pogodb («accordo bonario«), bi razlaščenci morali prejeti najpozneje 30 dni po sporazumni pogodbi 80 odstotkov od škodnine, kot jo je določal razveljavljeni zakon — znesek bi vsekakor pomenil nekakšen predujem v pričakovanju novega zakona. Tisti, ki so podpisali sporazumno pogodbo, niso prejeli še niti lire. Kaj pa tedaj oni, ki so bili na sestanku v Soščevi hiši, ki torej še ničesar niso podpisali? Jamstev nimajo prav nobenih. Prav zato je s proseškega sestanka izzvenela odločna zahteva po gotovi garanciji. da se prizadetim v sprejemljivem roku izplača vsaj takšna akontacija kakršna pritiče tistim, ki so sporazumno pogodbo že podpisali. Brez najtrdnejšega jamstva tem smislu, so dejali med vročo razpravo zemljiški lastniki, ne bo prav nobenega ugotavljanja o stanju naših parcel! Ljudje so torej upravičeno zaskrbljeni in ogorčeni. Predstavniki Kmečke zveze in Konzorcija razlaščencev Naša zemlja so jim zagotovili, da bodo še naprej enako odločno kot so sedaj branili njihove pravice. Prav zaradi tega pa je potrebno, da razlaščenci o-hranijo dosedanjo enotnost in ne gre- do na limanice tistim, ki bi morebiti to enotnost radi razbili. Pa še eno vprašanje se postavlja: je odlok o nujnostni začasni zasedbi parcele, ki avtomatično steče ob preveritvi zemljiškega stanja, sploh še veljaven, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo zakon o razlastitvah? In: Plače Moulin je menilo, da lastnikov ne more plačati, češ da je po razsodbi ustavnega sodišča nastala zakonodajna vrzel. To ni res. V veljavi je zakon štev 2359 iz leta 1865, ki o-dreja, da je za razlaščeno zemljo treba plačati odškodnino na podlagi njene tržne vrednosti, (dg) Narkoman «samoizdajal» zdravniške recepte tian j-^acchetti je 23 letni narko-večjih v vsakodnevni potrebi po tia, n- S°tah denarja za nakup hero-Preživj- v ro^.ne zaposlitve. Kako se ^Zakoni*-' večinoma se bavi s pro rr,Uri*. Posli, kot so razpeče-aiTU'' Prekupčevanje z ukra-Ištvir, Predmeti, še najraje pa s Prej ato °i čudno, da slej ali Po nad^av roko P°lic'je" ki ga stal- Polici^. '^acc'hettiju so prejšnje dni s° siujji] ^Sledali stanovanje, ker ^VanjjL1’. da je avtor tatvin po sta-PosbK ln gostilnah, do katerih je v zadnjih časih prišlo v k bil ,JOrn številu. Kazalo je, da c^tti n-11?11 neutemeljen, kajti Sac-Ulici* oP10' na domu v Stari istr-tilia knii-- nki posebnega. Izjema je (■ Uj0 Ifzita z zdravniškimi recepti. je 5® Je začela preiskava, ki PiliCjja a Sacchettija hudo končala: jSžila fa. io Prijavila sodstvu in “ščitiah latvane v obremenilnih oko->tov J Ponarejanja zdravniških re-!° tW,(V b^bliki. ki mu tako zvesto Pr .. eto sledi. ^ da nima opereta nikjer P hi, , . uspeha, kot ga ima v in i° Vol" s? lahko tudi samo naše o. s lak,11* z. operetnim festivalom sSe Pr(.(i tZVc’!!lln občinstvom, da so eJeUii,*, e razprodane še preden /a kaki sploh začne. in k t Sn° Publiko gre? V glav DptLlrzaška gospoda, lista, ki j^unentno abonirana na vse Predstave in ki sledi tudi vsem operetnim predstavam ne samo z ušesi poznavalca dobre glasbe in v glavnem tudi dobrega petja in igre, temveč tudi s srcem in spomini na tiste «lepe stare čase», ko se je vse življenje odvijalo v tempu valčka. Ta gospoda zaseda seveda boljše prostore v parterju, na balkonu in v ložah. Na galeriji in na stojišču so vsi ostali, ki si še lahko izborijo kak sedež, ali vsaj stojišče, da prisluh nejo vedno lepim in prijetnim ope retnim melodijam. Seveda takoj ločiš tistega gledalca, ki ima sedež v parterju od onega, ki se stiska tam nekje na vrhu na stojišču. Gospe v parterju so v dolgih, večernih oblekah, z večernimi pri českami, močno naličene in tudi na kila ne manjka. Ostali gledalci so oblečeni preprosto. Zanima jih predstava in ne razkazovanje toalet. No, tudi glede oblačil je treba povedati, da se je v zadnjem času marsikaj spremenilo. Včasih je bilo nedopustno, da bi se kdo drznil priti v gledališče Verdi, če ni bil v večerni obleki, ali smokingu. Danes se le še starejše dame in gospodje držijo teh pravil, vsi ostali v glavnem ne. In tako si lahko radovednež o gleduje v pavzi vsa mogoča oblačila dekolteji od večernih oblek, ki se jim de ta» že močno poznajo, pa do bolj modernih oblek, številnih dekoltejev (v glavnem na najbolj neprimernih osebkih), mlada generacija tržaške gospode pa si privošči kar minikrila, kavbojke, kasuals oblačila in drugo. Še ves avgust bodo potekale pred stave in vedno bodo razprodane. Pra vijo, da si jih hodijo pogledat celo iz Vidma, Benetk, Tržiča in še av sirijske Koroške. Ni kaj reči, Trst je prav rojen za opereto. Škoda, da traja lepo in pri jetm> razpoloženje, ob gledanju lah kih in zabavnih zgodb in ob poslu šanju lepe in prijetne glasbe le dve, tri ure. Potem se človek povrne v resničnost, ki ni ne rožnata, niti za bavna in ki nima skorajda nikoli ta ko srečnega konca, kot ga ima opereta. N. L. ŠD Vesna prireja od jutri do ponedeljka na prireditvenem prostoru v Križu (med pokrajinsko cesto in državno cesto št. 202) vaški praznik. Vse tri večere bo ples, jutri in v nedeljo z ansamblom Lojzeta Furlana, v ponedeljek pa z ansamblom Pomlad iz Ricmanj. Delovali bodo do bro založeni kioski s pristno domačo kapljico. Čiščenje predora . Med nočne delavce gre vsekakor prišteti moškega, ki čisti predor SandrinelH. Zrak ni najboljši, prednost poklica je le v tem, da ti ni treba delati pod soncem v teh dnevih pasje vročine Poletni sprehod po tržaških knjigarnah Nezahtevno čtivo za pod sončnik gre te dni najbolje v prodajo Dobro napisana, toda lažje vsebine — takšna je bistvena značilnost knjige, ki gre v letošnjem poletju najbolje v prodajo. Po tržaških knjigarnah so nam namreč povedali, da so za počitniško branje prodali največ takih knjig, ki se jih rds. Točili bomo domače vino. SKD Tabor - Prosvetni dom od jutri, 30. t.m., bo društveni bar odprt vsak dan od 17. ure dalje. Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da v mesecih julij in avgust posluje vsak dan od 8. ure do 12.30, v sredah in četrtkih tudi od 16. do 19. ure. Uradi bodo popolnoma zaprti od 8. do 15. avgusta. KD J. Rapotec organizira šagro v Prebenegu jutri, 30. in 31. julija ter 1. avgusta. Vabljeni! Slovenska kulturno-gospodarska zveza obvešča, da v mesecih julij in avgust posluje za stranke od 8.30 do 12.30. PD Kolonkovec priredi jutri 30. in 31. julija ob prazniku zavetnice sv. Marije Magdalene vaški praznik in razstavo starega kovaškega, kleparskega in čevljarskega obrtniškega o rodja. Slovenski raziskovalni inštitut SLO-Ki sporoča, da bodo uradi zaprti od 1. do 15. avgusta. Včeraj-danes Danes, PETEK, 29. julija MARTA Sonce vzide ob 5.44 in zatone 20.38 — Dolžina dneva 14.54 „ na vzide ob 23.04 in zatone ob Jutri, SOBOTA, 30. julija KRILAN ka 29,1 Vreme včeraj: temperatura zr“ stopinje, zračni tlak 1017,4 mo-^j ljen, brezvetrje, vlaga 69-oos ^ nebo jasno, morje mirno, tempera morja 28,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Steve Ruggier°W gio Di Patria, Michela Schiavon. sto Miloš, Fabrizio Biagi, y1 Livieri, Renzo Geromella, Rita noccaro. . ^ UMRLI SO: 25-letni Bernardin scuolo, 79-letni Carlo Godelli, Caterina Mastilica por. Tenze, ^ Amalia Trager vd. Peres, 75-le seppe Pellegrin, 36-letni GiuscPP^j scotto, 74-letni Ervino Salateo, ^ Marcella Dapisin vd. Tozzi, ^ Luigi Parma. 81-letni Vittorio ^ din, 73-letni Libero Hvastja, . j-jr-Rosa Marini vd. Gropazzi, 45-ie lo Kobald, 82-letna Elena detta da Nobile vd. Oštir, 73-letni ^ Serschen. 59-letni Giovanru 64-letni Emesto Bevilacqua. ^ Domenica Spongia por. Tromb • na Caterina Carlon vd. Bellos LEKARNE V OKOLICI ^ Bol junec: tel. 228-124, Bazo^^: 226-165. Opčine: tel. 211-OOL tel. 225-596, Nabrežina: tel. Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA S Nočna služba od 21. do 8. ,fl ji, 732-627, predpraznična od ure in praznična od 8. do DNEVNA SLUŽBA LEKA# (od 8.30 do 20.30) $ Trg Oberdan 2, Ul. T. VeC^t Zorutti 19, Ul. Bonomea . Milje (Lungomare Venezia • (od 8.30 do 13.00 in od 16.0« ^ Trg Cavana 1, Trg Giotti (5 čiška) 1. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 frez«^ PRODAM voz primeren za f# traktor, nosilnost 1,5 tone-rati 229433. J . n„ paS HIŠO v najem ali na prodaj ^ i) ali v okolici išče petdf ^ ^ konski par. Telefonirati * ESTETIKA MILENA - Na» «30 * — tel. 200-181. Umik: 12.30 in od 15.30 do 19-3U' tah zaprto. stai$1 PRODAM fiat 500 v dobrem > ^ z revizijo. Telefonirati na sko št. 213661. ... 1et, 'T MOŠKI išče žensko srednja 1 obveznosti, za prijateljstvo tualno skupno življenje- ‘yc, L ponudbe na Primorski dn ^ P dei Montecchi 6, pod šifro veznosti*. ...na ™ OSMICO je odprl Milko Cd»c seku št. 386. v okf, MALA psička se je zgubila, gv p dolgo dlako, vidi le na i Najditelj naj telefonira n p. PRODAM hišo na KontoveD .eW dobrem stanju. 80 kv. ,„ Rjj, ‘ '*A1 I«/- UŠ«) rati na št. 22(1601 od „ t') OSMICO ie odprl Ivan brežini št. 8. ■tTJl=UMfili vseh tujih vojjji 28. 7. 1983 Ameriški dolar Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona Norveška krona Švedska krona Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt Sterling Irski Sterling Nemška marka Avstrijski šiling Portugalski escudo Pezeta Jen Avstralski dolar Drahma Debeli dinar Mali dinar i.€ \£, C !$• € $- t * K ‘P f , tR'£SJa BANCA Dl CREDITO 0> TRŽAŠKA KREDITNA DNEVNIK — 29. julija 1981; kultura - programi rtv □ 7 PRIMORSKI Festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju Rdeči Boogie> Karpa Godine med žvižgi in ploskanjem Tretja slovenski film v -me« k^_.7ja zlato areno je bil delo rdr^e kaj ti je deklica*, ditie, i'ls^a Karpa Ačimoviča Go P0!aaa 3 ,'^rn zamejska publika že v Goriff3^ ^ predstavljen tudi lil. Ul u TV.,.*,. :» x j t'ik o . *n. v Trstu in je naš dnev se bodft že obširno poročal. Bralci 'e vrtiir>rrior^a vprašali, kako to, da živelj ji? v.Polju filmi, ki so že do % v >j°aaer° in običajno predvaja Tutcdja ~®dvaranah. Da ne bo infor-% poj 0 ^tivalu izkrivljena, mora testivabj ra' da 30 ludi na sporedu irud baru, ki zajemajo enoletni ce», t0 l^^anskih filmskih delav-blrrjj jvi6’ ^ se v Pulju prikazujejo V -U skozi celo leto. ^ečj u ,Se k slovenskemu filmu Pini Le ta govori o sku- PttverjpnJ j glasbenikov, ki jim je gajo ,^dolžnost, da glasbeno dvi-'[ojneirj*??,0 ljudstva v težkem po 'f&ij kj^ebju. Filmu je občinstvo v f6 je rvrii° zaPloskalo, ploskanju pa 7 se i dri|žil tudi val žvižganja, zgodilo obema prejšnjima 'dei ?_j, ^a filmoma. V začasni lest-j.. ?aSrad° publike (občinstvo ati ob izhodu iz Arene li- stek s svojo preferenco), je «Rdeči boogde» na spodnjem delu, medtem ko je kritika v oceni filma deljena. Saša Schrott nam je na primer iz javil, da je film zelo dober, vendar ga moti ponavljajoči se obseg filma in nefunkcionalna filmska montaža. Od drugih virov pa smo izvedeli, da se «Boogie» poteguje za zlato areno in da bo morda povabljen na beneški festival (doslej je že sodeloval na londonskem festivalu), skupno z najbolj priljubljenim delom le tošnjega Pulja, filmom Franka Bale, tiča «Balkan express». Karpa Godine letos v Pulju ni bilo, srečali pa smo dramaturga njegovega filma, Igorja Koršiča, ki nam je povedal, da pripravljajo z Godino in scenaristom Brankom Šomnom zaključek «Trilo gije o umetniku* (prvi Karpov celo večerni film «Splav meduze* govori o srbskih pesnikih v tridesetih letih). Novi film bo postavljen v časovni presledek med letnicama 1960 in 1970 in če bo vse steklo najboljše, bo film pripravljen že za prihodnji festival. Omenili smo odziv publike na slovenski film: občutek imamo, da gledalci ne razumejo slovenska dela in zato tudi tako odločno 'reagirajo. Že res, da Arena ni najbolj primeren kraj za pravilno dojemanje filma, saj je bolj prilika za srečanje in prijetno kramljanje. V tem vzdušju zato izstopajo komedije in komercialni filmi, kot na primer včerajšnji hrvaški film «Medeni mesec* režiserja Nikole Babiča, ki pikantno (če že ne pornografsko) prikazuje življenje zagrebške elitne družbe. Ekipo filma je publika nagradila z radodarnim ploskanjem, kar pa še ne pomeni, da so taki in podobni filmi tudi dobri. I. P. azslava slikarja A. Burrija na otoku Giudecca * gondolo do informela ali abstraktni slikar Al-?a°ern p1 -1e Pripravil te dni obisko-pk v zanimivo preseneče ?ludecce I)Us‘-'eui pomorski delavnici HičajJ6 Priredil razstavo svoiih Nij del: H slik velikih di , x 2,50 m) in ogromne pa fakture. Burrijeva umet-.pktorp jUca obenem tudi možnost » .b°Poln'3 bradicionalne oglede medile Br. J° ’n sPoznajo tako še dru- ah !de,?je' Mir' ki ga moti * c°fotan ° oka 'c ropot parnikov «*,_ 1° vesel na gondolah, v notranjosti pa živahna govorica Giu decchinov, že nekoliko različna od beneške, je idilični okvir Burrijeve mu umetniškemu izzivu. Umetnostni kritik Argan pravi o Bur riju, da je to umetnik, ki vedno paz ljivo in spretno izbere kraj, čas in okolje za predstavitev svojih del. In res, Burri je — kakor bi jo do pi čicč natančno lociral — razstavo imenoval «Sesitante», to je aparat, ki slu ži predvsem mornarjem, da merijo razdaljo med zvezdami in ozborjem ter določajo tako svojo lego. Razstava bo odprta do 18. septem bra z umikom (10. 19- ure), ki je skupen skoraj vsem razstavam v Benetkah. Tri nove knjige v zbirki «Lirika» a v Pov^1 Oaslov knjižne zbirke Liri-tij^lrko ,u.j’r<: za zbirko poezije; a dorr>ače in svetovne poe-sama zunanja podoba JCh ,Calatn° 1M elcganlni P° * ' J? subt -Je Lojze Krakar, j.^at daje pečat nežne „ subtilne liričnosti. Ured-Lojze Krakar, ki za-4« 'j. da zbirka ne usahne. C° 'zpriri ■' • in ®L zvezek to na loj a da UJ,0J0' Založba Mladinska zbirki vso potrebno pod fcvSetnBt*^on (1896 1966) je znan !o >stnJ0va.let' dohodkovnega in O* Nid?Lrlbanja' ki si je aade itai.,: tat,, ^azem in ki je v umet-Jaioči v literaturi kot v upo-D zapustilo boga ni jSke 'Let,on je 7at0 pisal pro-refl„i vko’ osebno izpoveda ki, Ji zasen^. besedila, kar je Vj'l pa ■10 njegovo pesniško de- ^sniktUv •samos.voj in P0 S«Dr*Ved,! ■ Vse gradivo je iz "bftl i vil ai x ln v spremni besedi j Lorger, ki gotovo ni N h Pisca • de a sai tega franco-W, Wn ‘a Pesnika pri nas sko Iti j^jiga rn°' ^es Pa fe. da ima Predvsem namen opozo ?fc»nv Pov,U''!!tolja nadrealizma in PoXTfnih. obrisih pri*dstaviti Šeliga i,,4,10 in programsko spis slan ^ato namenjena bolj li-'i|MiBrijatRi- Uscem kot širokim vr-^ sl 'V«lk1,J'\V Poezije. 0Ve,1sk(,r. M’ n'nogo lx)lj zanimiv bralce. Ne samo žara di bližine češke modeme poezije, ka tere predstavnik je Wolker (1920-1924), temveč tudi zaradi pomena VVolkerja za socialno liriko. In to še posebno za nas, ki smo ga zelo ne sistematično prevajali, da tudi po voj ni nismo dobili dostojnega izbora, čeprav velja Wolker za klasika social ne poezije. Vsaj tako je napisal slovenski urednik Dušan Ludvik, ki je za sedanjo izdajo izbral in prevzel pesmi ter napisal izdaji tudi sprem no besedo. V njej govori o kratkem pesnikovem življenju, o njegovi poe ziji in prevajanju pri nas in drugih jugoslovanskih narodih. Dejstvo je, da smo tudi z nekaterimi novejšimi prevodi dobili slabo predstavitev Jiržija VVolkerja. Svetovno pomembne ga pesnika proletarskega življenja, krivic in upora, pa bo gotovo popra vila sedanja izdaja. Pesnik Pablo Neruda (51. zvezek Lirike) je predstavljen v izboru in prevodih pesnika Jožeta Udoviča, ki je napisal knjigi na pot tudi sprem no besedo za slovenskega prijatelja poezije. Sicer je ta južnoameriški in svetovni pesnik slovenskim bralcem bolje poznan, saj smo ga dobili v zbirki Nobelovih nagrajencev. Tako poznamo Nerudo kot pesnika boja in pesnika čustev, zanj osebno je bila intimnost višek poezije. Pregled nje gove celotne ustvarjalnosti v sprem ni besedi in soliden izbor iz njego vih zbirk pa pomeni ponovno pribil žanje Nerude slovenskim bralcem. Sl. Ku. radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA IIA tnO Prvi kanal 13.00 Želja po glasbi: W. A. Mozart 13.30 TV dnevnik 13.45 Joe il rosso - film 15.05 Mister Fantasy - glasbena od daja 15.55 Happy days 16.20 Oddaja o živalih - 3. del 17.00 19.45 Fresco fresco 17.10 Astroboy - 18. epizoda 17.30 V studiu z gosti in glasbo 18.00 Colorado - dokler bodo tekle vode - 4. in zadnja epizoda 18.30 Dober tek, in potem . . . 18.45 Disco fresk 19.00 D’Artagnan - 6. in zadnje nadaljevanje 19.30 Glej in zmagaj 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Tam tam Aktualnosti Dnevnika 1 21.25 «La donna e mobile* - fOm 22.45 Dnevnik 22.55 Firence: Bezbol, 18. evropsko prvenstvo 23.55 Dnevnik - žadnje vesti Drugi kanal 13.00 TV dnevnik - ob 13. uri 13.15 Izložba Azzurro '83 14.00 Tako je - 4. epizoda 14.30 Leto 2.000 se bliža 15.15 «La vita agra»,- film 17.00 - 18.40 Poletni tandem Risanka Zabavajmo se z . . . - TV film Čebelica Maja L’ucceIlo di fuoco 12.40 TV dnevnik - Športne vesti 18.50 Giallo, arancione, rosso . . . quasi azzurro 111.45 TV dnevnik 20.30 Storia di un italiano Film z Albertom Sordijem -prva epizoda 21.40 Dnevnik - Dossier 22.30 Dnevnik 22.40 Oblega - 2. del 23.55 Dnevnik Zadnje vesti Tretji kanal 16.00 Cervia: smučanje na vodi 17.00 Sabljanje 18.00 Avantura 18.45 Sto mest Italije: Milan 19.00 TV dnevnik 19.25 Un festival sotto i trulli 19.55 Kamera in spomin 20.05 Šolska vzgojna oddaja 20.30 Zgodbe in kronike z mednarodnega baletnega festivala 21.10 TV dnevnik 21.35 Gledališče s snemalno kamero 23.15 Concertone JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 18.15 Poročila 18.20 Festival jugoslovanskih plesnih orkestrov Radenci '83 18.50 Tarzan 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Rockfordovi dosjeji, nanizanka 21.20 Nočni kino: Kdo bo skrbel za trgovino - film Igra Jerry Lewis 22.35 TV dnevnik Koper 14.00 in 17.30 Odprta meja 18.00 Plavanje: Reka r prvenstvo Balkana 19.00 Aktualna tema 19.30 TVD stičišče 19.45 Ryan TV film 20.45 Nihče ne živi večno - film Igrata John Garfield in Geral-dine Fitzgerald 22.10 TVD danes 22.00 Zeit im Bild Čas v sliki Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Čebele in čebelji izdelki GORICA — Kopalci na Soči GORICA — Odlaganje smeti GORICA — Goriška pokrita tržnica Zagreb 15.50 Videostrani 16.00 Poletno popoldne 18.15 Otroški spored 18.45 Balkanski festival Ohrid '83 20.00 Rockfordovi dosjeji - TV nanizanka 21.00 Dober večer - zabavno glasbena oddaja 22.00 Kultura srca ZASEBNE CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 8.35 Phyllis - TV film 9.00 Aliče - TV film 9.30 Mary Tyler Moore, TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Giorno per giomo - TV roman 11.30 Rubriche 12.00 II mio amico Arnold - TV film 12.30 Help! 13.00 II pranzo e servito - nagradna igra 13.30 Sentieri - TV roman 15.30 Questo mondo e meraviglioso -film 17.00 Search - TV film 18.00 La piccola grande Neli - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 Tutti a časa TV film 19.30 Kung fu - TV film 20.25 Arabesque - TV film 21.25 Ultimo domicilio conosciuto -film 23.25 Šport Golf in jadranje 0.25 La dalia azzurra - film RETE CIUATTRO 8.30 Risanke 9.30 I superamici - risanke 10.00 Lorso e il cagnolino - risanke 10.30 Sinceramente tua - film 12.00 Operazione sottoveste - TV film 12.30 Otroci doktorja Jamisona - TV film 13.00 Professione medico - TV film 14.00 Agua viva - TV novela 14.45 Non lascerd mai mio figlio -film 16.30 Risanke 18.00 Star Blazers - risanke 18.30 Quella časa ndla prateria -TV film 19.30 ()uiney TV film 20.30 Vonto caldo - film 22.40 FBI - TV film Pianeta Terra - film ITALIA 1 8.30 Risanke 9.30 Adolescenza inquieta TV novela i.O.OO La tela dol ragno film 12 00 Get Smart - TV film 12.30 Vita da stroga TV film 13.00 Bim bum bam 14.00 Adolescenza inquieta - TV novela 14.30 E' un piacere fare affari -film POSTAJE 16.25 Bim bum bam 18.00 La grande vallata - TV film 19.00 Wonder Woman - TV film 20.00 Soldato Benjamin - TV film 20.30 I migliori anni della nostra vita - film 23.40 La leggenda dei sette vampi-ri - film 1.10 Cannon - TV film TELEPADOVA 10.00 Monjiro - TV film 11.00 Missione pericolosa - film 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.30 Ultimo indizio - TV film 15.30 Risanke 20.30 Due tigri e una carogna -film 22.00 Ultimo indizio - TV film 23.00 Monjiro - TV film 24.00 Attenti alle vedov“ - film TRIVENETA 9.30 Hanna e Barbera - TV film 10.00 Monitor 12.30 Horoskop 12.50 Polvere di stelle - TV film 14.00 Gli eroi di Hogan - TV film 14.30 Film 16.00 Filmski program 16.30 Harry O’ - TV film 17.30 Hanna e Barbera - Risanke 18.10 Honey West - TV film 19.00 Vse o motorjih 20.00 Sempre tre sempre infallibili -TV film 21.00 Film 22.30 Film 24.00 Horoskop 3.10 Agente specialc - TV film TELEFRIULI 12.45 TV dnevnik 13.00 The Beverly Hillbillies - TV film 13.30 II richiamo della foresta 18.00 The Beverly Hillbillies - TV film 18.30 Gunsmoke - TV film 19.25 TV dnevnik 20.00 Rubrika 20.40 La storia di Wanda - film 22.00 Horoskop 22.05 TV dnevnik 22.30 Minuzzolo - film 0.35 f ’ t-jour .EOUATTRO 8.30 ezava z Italio 1 19.00 1 ,odki in komentarji RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 10.00 Radijski mozaik: Trim za vsakogar. Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih «Noč do jutra*; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Na počitnice; 13.20 Zborovska glasba: slovenske umetne in ljudske pesmi; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 - 16.00 Mladinsko popoldne: od ekrana do ekrana; 15.45 Literarni listi; 16.00 Kla sični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Zimzelene .melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Kulturni dogodki. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Dnevne vesti; 6.15 , 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.32 Glasba; 8.45 Tu ristični napotki; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Pisma Lucianu; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.35 Glasbeni program; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Kultura in umetnost; 15.45 Edizione musicale Italvox; 16.00 Popevke tedna; 16.15 La Vera Romagna; 16.32 in 17.00 Glasba; 17.32 Gran prix; 18.12, 18.45 in 19.40 Ob prijetni glasbi. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav, Cestne razmere, Ekonomska priporočila, Objave; 6.45 Prometni servis. Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202, Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldan skega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci, Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Jeklotehna; 15.45 Ekonom ska priporočila; 16.00 Dogodki in od mevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik. Objave; 17.30 Pogovor o . . .; 18.00 Zaključek. V okviru oddaje Primorski dnevnik bosta ob 17. uri na sporedu reportaži: iz Barda v Benečiji: «Slikarstvo brez meja* bienale, iz Nove Gorice:,Izvršni odbor Ljubljanske banke. Ob 17.30 v oddaji «Pogovor o . . .» pa pogovor o delu Društva slabovidnih na obalno-kraškem območju. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 8.30 Jutranji glasbe- ni program; 9.00 Radio anghe noi; 11.00 Spominske pesmi; 11.34 La Cer-tosa di Parma; 11.58, 12.58, 14.58 Zeleni val; 14.28 šolska vzgojna oddaja; 15.00 Sever Jug in obratno; 16.00 Il Paginone; 17.25 Globetrotter; 18.00 Hipoteza; 16.30 Glasbena zabava; 19.25 Prijetna glasba; 19.30 Radio uno jazz; 20.00 «D bersaglio*; 22.30 Orkester v noči; 22.58 Zeleni val; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Nočni program. RADIO OPČINE 20.00 Lahko noč želi. . . (pravljica); 20.30 Klapa Rock. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 14.00, 15.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 5.50 Rekreacija ; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Dobro jutro, otroci; 7.55 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate? Mihail Glinka: I-van Susanin; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Emil Adamič: Tatarska suita; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav ljajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak, vmes: Napotki za turiste; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... poje Tržaški partizanski zbor, gost v studiu je dirigent Oskar Kjuder. Suša preti kmetijskim pridelkom Pomanjkanje vode v Števerjanu ter rekordne mere termometra Vroče je. Dosegli smo najvišje tem perature v letošnjem poletju in čeprav sd vsa želimo, da bi poletje še trajalo polna dva meseca, si vendarle želimo vsaj nekaj hladu. Včeraj je bila najvišja temperatura v Gorici 35,1 stopinje, najnižja pa 22 stopanj. To je sicer bilo nekaj manj kot dan prej, 27. julija, ko smo v Gorici zabeležili 36 stopinj. Vendar pa kar precejšnja vlaga nas še bolj nadleguje, če smo na tako vročino in vlago jezni tisti, ki smo ostali v mestu in smo na delu si lahko pjredstavljate kako so zaradi te neznosne vročine in k njej spadajoče suše jezni kmetje. Ni dežja, zaradi tega je marsikateri pridelek v nevarnosti. Vsaj nekaj vode bi bilo potrebne, da bi se zemlja odžejala in da bi pridelki bolje rasli. Z marši katerega drevesa je že odpadlo oru menelo listje, kot da bi bili že v jeseni. Edini, ki so zaradi vročine zadovoljni so sladoledarji in kavar-narji, k; predajajo žejnim ljudem kope sladoleda, hladne pijače in tudi lubenice, ki so v Gorici kar dvakrat dražje kot v Trstu, kjer je na tem področju kar precej konkurence med prodajalci. Če ljudje razumljivo iščejo hlad v gozdu ob vodah, tako ob Soči kot ob Vipavi, v bazenu ali ob morju, je z vodo, ki doteka iz pip položaj čistoi drugačen. V prejšnjih dneh smo obširneje pisali, da je v nedeljo manjkala voda na goriškem Krasu, na Vrhu, v Doberdobu, na Poljanah in v Dolu, da je pomanjkanje vode v Gorici. Danes, oziroma že nekaj dni, je na vrsti Števerjan. V tej občini imajo probleme z vodo že od pamtiveka. Najprej so imeli lastna vodovod. Ko so napravili pred leti novega so bale kapacitete cevi takšne, da niso zadoščale potrebam. Potem so se navezali na CAFO. To potom goriške-ga mestnega podjetja v Gorici. Tako so se Števerjanci rešili velikih stroškov. Ko bi bili imeli vodovod sami bi bila zanje cena vode neznansko visoka. CAFO pa ima enake cene na vsem območju kjer posluje. Vode pa je bilo v števerjanu vedno premalo. Zaradi tega so že pred leti odločili, da bodo vodovod ojačili. Dela pa potekajo prepočasi. Lani in predlanskim so gradili oz. ojačevali vodovod v nekaterih predelih vasi. Sedaj je na vrsti ščedno in glavna pot je razkopana, ^saj tu polagajo nove cevi, ki bodo omogočale večji pritok vode iz Gorice. Sicer ni tu problem, kajti vode iz Gorice priha ja v Števerjan premalo. Podobno kot v višja nadstropja stolpnic v Gori ci, kjer niso niti v sredo niti včeraj imeli vode. V Števerjanu imajo težave z vodo že več dni. V normalnih časih je voda prihajala v količini 200 litrov na sekundo. Sedaj pa prihaja baje v količini 40 litrov na minuto, kar ne zadošča niti potrebam ene družine. Še najhuje je v popoldanskih in ve čemih urah, ko tudi v Gorici pora bijo največ vode. V Števerjanu sicer upajo da bo letos zadnjič da bodo Imeli težave z vodo. Kar se Gorice same tiče pa lahko povemo, da voda manjka na gradu, v stolpnicah in še marsikje drugje. Za vse to je seveda kriva pretirana poraba s strani tistih, ki to zmorejo. Na mestnem podjetju so nam povedali, da bj morala občinska uprava kaznovati tiste, ki uporabljajo vodo v namakalne namene ali v druge take namene, ki sodijo v prepoved. Vendar nam ni znano, da bi bil kdo zaradi tega kaznovan. Ko gremo po stranskih cestah lahko vidimo kako mnogi mimo zalivajo gredice ali vinograde. Ista prepoved uporabe vode v te namene bi morala veljati na podeželju. Vendar pa se zdi, da občine le grozijo z globami. Zamejski borci in aktivih na proslavi IX. korpusa Slovesnost bo v Novi Poročali smo že, da bo letos 11. septembra v Novi Gorici svečana pro slava 40 letnice ustanovitve IX. korpusa. Praznovanje bo sovpadalo z občinskim praznikom v Novi Gorici, saj so v tem središču Severne Primorske za svoj praznik izbrali prav pomemb ni obletnici splošne ljudske vstaje slovenskega primorskega ljudstva v sep-fembru 1943 in priključitve Primorske k matični Jugoslaviji v septembru 1947. Letošnja proslava IX. korpusa bo ena najmnožičnejših in najpomemb nejših partizanskih proslav v Slove ni ji. To je čisto razumljivo, sa je bil IX. korpusa tista vojaška edinica, ki so jo sestavljali predvsem primorski ljudje, ki so se borili predvsem za osvoboditev svojih krajih izpod faši stične oblasti in za priključitev k matični domovini. Na proslavo bodo prišli torej bivši borci in aktivisti iz vseh krajev Primorske in Slovenije. Prišli bodo seveda tudi iz zamejstva. Od slavnostnega dne nas loči le malo več kot mesec dni. Zaradi tega opozarja Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Goriškem vse bivše borce, aktiviste, vse ki so kakorkoli sodelovali in pomagali v narodnoosvobodilnem boju, da pridejo ta dan na proslavo v Novo Gorico. Ta bo v dopoldanskih urah na velikem trav- Goriei 11. septeml»r® niku pred stavbo občinske v Novi Gorici. Da ne bodo šli ljudje na P ^ neorganizirano in posamič L ^ Združenje aktivistov, da se jjjj ci in aktivisti javijo na sed t ^ v Ulici Malta 2 (tel. 84®wj2 .*[ poldanskih urah, od 10- 00. gdi kasneje do 20. avgusta. Vs ^ $ nekdanje partizanske v°!s^lnett f la zborno mesto na slavn°s ‘ štoru. Za udeležence bo P , tudi za parkirišče nedailec K ditvenega prostora. Poskr ^ tudi za prehrano, da se ne . loviti in čakati v dolgih v Povedano je tud, da se nje aktivistov pričelo ® ^ Kod rici ob 10. uri, odhod na ^ jj. s' prostor bo pol ure kasneje, bo slavnostna proslava. j^jji Borci in aktivisti naj se* ( na že omenjenem uradu S*1 ,, rici, pojasnila pa dobijo tu ških odbornikih OF in sekcij. |{t# čimveč ljudi na proslav0 ustanovitve IX. korpusa! DEŽURNA LEKARNA V Baldini, Korzo Verdi 57, DEŽURNA LEKARNA V Alla salute. Ul. Cosulicn. Predstavništvo Gorice omejeno Goričan Mario Brancati v novem deželnem odboru Goričan Mario Brancati je v novi deželni vladi odbornik za turizem in šport. Brancati pripada krščanskode-mokratski stranki in je bil na nedavnih volitvah izvoljen kot prvi na listi KD, dobil je namreč največ preferenčnih glasov. Brancati je bil svetovalec že v prejšnjem deželnem svetu. Še prej je bil svetovalec in odbornik v goriškem občinskem svetu. Pripada struji forzanovistov. Njegov strankarski kolega Bruno Longo, iz Tržiča, je bil izvoljen za načelnika demokristjanske svetovalske skupine v deželnem svetu. Longo je morotejec, bil je v deželni svet izvoljen prvič. Prej je bil svetovalec v goriškem pokrajinskem svetu in do začetka letošnjega leta pokrajinski tajnik KD za Goriško. Goriška bo v tej mandatni dobi i mela v deželnem svetu enega odbornika. V Gorici stvar komentirajo tako, da je bila teža Goriške v deželni vla di v prvih mandatnih dobah bolj vid na. V prvi mandatni dobi so bili v od boru Tripani, Cocianni in Devetag, prav tako v drugi mandatni 'dobi. Potem so se vrste pričele krčiti in že v prejšnji mandatni dobi je v odbo ru ostal le Tripani. Vendar ni imel več pomembnega odborništva za finance, marveč drugorazredno odbor-ništvo za krajevne uprave. Sicer pa se v Gorici tolažimo z dej- stvom, da ni Trst na boljšem, saj ima samo enega odbornika. Največ mest, vrh vsega najpomembnejših, so si porazdelili Videmčani in Pordenon-ci. Teža dežele je šla v Furlanijo. Taborniki RMV so se vrnili Taborniki Rodu modrega vala so v sredo zvečer s prihodom na novogo riško železniško postajo uspešno za ključili letošnji tabor v Završnici nad Žirovnico. O taborjenju smo se pogo vorili z nekaterimi udeleženci goriške čete. Pogovore bomo objavili čez nekaj dni. Praznik v Doberdobu V okviru praznika, ki ga na ob činskem prireditvenem prostoru v Doberdobu priredi ŠZ Mladost bo danes na sociredu tekmovanje v bri-školi. Sicer bo v Doberdobu živahno vse dni praznika, ki bo trajal do ponedeljka, saj je na sporedu veliko tekmovanj za mlade in tudi starejše. V ponedeljek bo velika tombola z visokimi denarnimi nagradami. Vsie dni bo ples. Ob ponedeljkovem požaru na Krasu Paziti moramo, da ne uničimo dragocenega gozdnega bogastva Ni moč ugotoviti, kolikšna je bila škoda požara, ki je v ponedeljek popoldne zajel vso traso med Tržičem in Medjo vasjo, in zaradi katerega je bilo uničenega veliko z bori pokritega gozda. Največ škode so imeli na območju blizu Medje vasi, vendar je škoda precejšnja tudi na tržiškem območju. Pred vojno je bil na tem griču ob sežen gozd. Tudi ta del Krasa so pogozdili že v avstrijskih časih, s pogozdovanjem so nadaljevali med voj nama. Med vojno, ko ni bilo drv za kurjavo, so prebivalci Tržiča pooprol noma posekali vse drevje na griču nad mestom in tudi v drugih bližnjih krajih. Podoba gričev okrog Tržiča je bila takoj po vojni gola. S pogozdovanjem so pričeli po tej vojni. Dolgo let so tu delali brezposelni, v okrivu tako imenovanih delovišč za brezposelne. To delo je potekalo na dveh območjih na goriškem Krasu, na gričih nad Tižičem in na planoti nad F olja nom - Zagrajem. V tem delu so bili zaposleni tudi številni takrat brezposelni iz slovenskih kraških vasi. Ko so možje dobili zaposlitev v tržiških tovarnah so delo nadaljevale ženske. Spomnimo se, da smo enkrat eno celo stran Primorskega dnevnika posvetili slovenskim ženam iz Doberdoba, Poljan in Dola, ki so delale na pogozdo-valnem območju na Krasu. Ponedeljkov požar kot tudi drugi, do katerih je prišlo v prejšnjih letih, pa marsikaj tega dela, težkega dela, uniči. Istočasno je to velika škoda za vse gozdno gospodarstvo našega Kra koncev tudi z® ^ l je do požarlieZ-oa ;n , o kemiji Matije Ver-r® Up| sr,vr.J na morskega narodnega heroja Janka Premrla. Vojku in narodnoosvobodil nemu boju v kraju in njegovih podružničnih zaselkih je posvečen pre težni del vsebine brošure. Pripoved je zelo strnjena, grajena predvsem na ustnih virih, zato so se vanjo prikradle tudi napake. Neambicioznost izdajatelja potrjujejo tudi pomanjkljivo opravljeni lektorski po šegi, odpravili bi nedoslednosti za četniškega pisanja. Pričujoča kriti ka ni zlonamerna pač pa želi opozoriti bodoče izdajatelje krajevnih pu blikacij, da bi se svoje naloge lotili vestno in s spoznanjem, da je vred no v priložnostno krajevno izdajo strniti kar največ gradiva o nekem kraju v preteklosti in današnjosti. Kje naj bo sdcer tako znanje ohra njeno, če ne v izdaji, ki lahko služi več generacijam bralcev in po znavalcev. Še danes moremo biti — po stoletih — hvaležni učiteljem po stojnskega okraja, ki so nam ohranili celo vrsto vaških kronik (med temi je tudi šembiska). Danes po sto letih ugotavljamo vsestranski napre dek človeške družbe, toda zdi se, da se naša obravnava krajevne zgodovine ni posodobila, niti vsebinsko niti metodološko. Ta spoznanja je vtisnilo listanje po brošuri «Pcdna nos v miru in vdharjih» izdane ob odkritju lepega spomenika, ki ga je zasnoval, izdelal in v isti brošuri tudi obrazložil akademski kipar Mar ko Pogačnik. b.m. vedno sopiha po Goriški dodge Andreja Abuje r • r tv * nam!?! trgovec Andrej Abuja je vsem zelo znana osebnost. Že dolga ^ Gorico in okoliške vasi oskrbuje z likerji, ki jih tudi sam Si. j,' ^v°j posel pa vrši s tovornjakom, ki je med «vrstniki* res edin-a ga je decembra leta 1946 in je verjetno najstarejši tovornjak saj ima registrsko tablico GO 4636, pomislite! '. arngpi-^ki tovornjak znamke dodge ga je kupil med tistimi, ki jih r^o^nih i vojska uporabljala v drugi svetovni vojni. Točnega števila y<%Sn»>kilo,™rov Abuja ne pozna, saj se mu je števec ustavil že ^jtiih]' Verjetno jih ne bo prav malo, saj je goriški trgovec v prvih ■ tak ^ P°'e8 vsakodnevnega poslovanja redno vozil tudi izletnike. 1*^*1 ari,0 < saj • n°benih hujših sitnosti. Tudi z nadomestnimi deli gre kot po ,. Ob v paškem skladišču v Vidmu tega na pretek. Jakovca našega pogovora nam je Andrej Abuja ponudil kozarec j "i ga sam proizvaja in nazdravili smo seveda na dolga leta a°dgeu . Obisk v osmicah na Goriškem Lojzko Paškulin je na Pilošču ponujal vino in domačo salamo Tudi v Štandrežu, kot v drugih kra jih Goriške, so nekateri kmetje letos povabili na svoj borjač ljubitelje žlahtne vinske kapljice, da bi jim ponudili doma pridelano vino, kak košček domače salame pa še kaj drugega za pod zob. Osmice so imeli letos v Štandrežu Rudi Mar vin, Emil Mučič in Stanko Marušič. Za njimi je v svoji domačiji na Pilošču odprl osmico še Lojzko Paškulin, ki jo je imel odprto najdlje, cela dva tedna. Na njegovem borjaču pod velikim kostanjem so se vsako popoldne in zvečer zbirali domači ljubitelji vin ske kapljice, pa še iz mesta in iz drugih krajev so tja prihajali ljudje, da je bilo težko parkirati vozilo v neposredni bližini. Lojzko pravi, da so gostje prihajali že navsezgodaj in to smo ugotovili tudi ko smo se tja napotili v predpoldanskem času z beležnico v rokah, da bi kaj napisali o tej osmici, prav tako kot smo letos podobne osmice opisali že v Podgori, na Oslavju in v Doberdobu. Nepoučenim se bo zdelo čudno kako hitro se razširi vest, da je v tem ali drugem kraju odprta osmica. Lojzko Paškulin se je temu prav začudil, saj je osmico letos imel prvič. Prodajal je pinot, malvazijo ter merlot, ki ga dobi od vinogradov, ki so za njegovo hišo na Pilošču. Po poklicu je Lojzko Paškulin pravzaprav delavec. S kmetijstvom pa se ukvarja že precej let, saj je hišo na Pilošču v kateri sedaj živi, kupil pred pri bližno dvajsetimi leti. Hišo je z leti popravil, nekaj je še prizidal. Kupil je tudi nekaj zemlje, vsadil precej trt, ki so mu kmalu obrodile. V prejšnjih letih je vino dobro prodajal. Letos ga je imel nekaj več, pa tudi s prodajo je bilo bolj težko kot prej ker je bila lanska letina zelo obilna. Tako se je tudi Lojzko odločil, kot drugi kmetje, da odpre osmico. Imel je srečo, ker je bilo njegovo vino do bro, ljudje so bili z njim in s postrežbo zadovoljni. Kako ne bi bili, saj so Lojzko z ženo Danico, ki je za to priliko vze la letni dopust v bolnišnici, pa še s hčerko Iviano in zetom Neviom pa še s sinom Robertom in njegovo za- Na Paškulinovem dvorišču je fotograf Romano ujel v aparat skupino domačinov, ki so si tešili žejo ročenko Alenko, ki je marsikak večer prišla nalašč v Štandrež iz Bazovice, hitro postregli vsakomur, ki je prišel na njihovo dvorišče ter se vsedel za mizo in si zaželel četrtinko belega ali rdečega, pa še domačo salamo, panceto ali še kaj drugega za pod zob. Treba je namreč vedeti, da je za salamo poskrbel sam Lojzko, ki se s klanjem prašičev ukvarja že od mladih nog. Povedal nam je, da je s tem začel že s štirinajstim letom, ko ga je k temu uvedel domači mesar Dolfo. Posel se je Lojzkotu tako dopadel, da je potem s sovaščanom Savom Hobanom leto za letom hodil na domačije Štandrežcev in klal prašiče ter se izkazal kot odličen izdelovalec salam in drugih svinjskih dobrot. Dva tedna truda polnega dela v o-smici so ga precej utrudila. Lojzko pa je zadovoljen, ker je prodal vse kar je imel za prodati. Povedal nam je, da se bo v kratkem zaposlil v neki mesnici, da si bo vsaj še nekaj let plačeval prispevke zato, da bo dobil vsaj dostojno pokojnino. Kako bo z morebitno osmico drugo leto seveda ne ve, saj ne ve kak bo pridelek in če bo imel prihodnje leto čas, da se bo dva tedna ukvarjal s klienti. Seveda bi upali, da bo tako, da ga bomo spet obiskali in se z njim nekoliko pogovorili. Ko sva kramljala mi je Lojzko Paškulin tudi obujal spomine na svoje udejstvovanje na kulturnem področju, že celih 35 let je član domačega kulturnega društva Oton Župančič, bil je nekajkrat tudi odbornik, dve leti celo predsednik društva. Ni imel v društvu samo odborniških funkcij, marveč je tudi drugače deloval. Igral je v petdesetih letih, tudi v raznih igrah, ki jih je postavljalo na oder štendre-ško društvo, in sicer v Miklovi Zali, v Veroniki Deseniški, v Rokovnjačih. Lepe spomine ima Lojzko Paškulin na svoja mlada leta in na svoje udejstvovanje v kulturnem društvu. Seveda pa je treba misliti tudi in predvsem na življenjsko problematiko in zato si je vedno prizadeval zaslužiti kjerkoli kar se je dalo. Tako z raznimi deli kot s klanjem prašičev- in tudi z osmico. V tem zadnjem primeru je imel še srečo, da se je tudi lahko pogovarjal s prijatelji, ki jih najbrž prej ni videl dolge mesece. MARKO VVALTRITSCH Pri Konjci v Jami j ah imajo refošk Do pred kratkim je v Jamljah imel osmico Jožef Quinzi, pri Konjci po domače. Ko je imel še polne roke dela smo mu nekaj časa ukradli za naslednji pogovor. «Koliko časa pravzaprav že gojite trte?» «To je za mene sorazmeroma mlad konjiček, saj sem se s tem začel u-kvarjati šele pred štirinajstimi leti ko sem šel v pokoj. Takrat sem od cerkve iz Sel na Krasu kupil ob jugoslovansko - italijanski meji kos zemlje, da bi uresničil svojo zamisel. Najprej sem zemljišče ogradil (drugače bd mi vse grozdje pojedle srne), zgradil sem majhen hram in vsadil trte. Kaj me je gnalo da sem to sploh storil, bj se morda kdo vprašal. Verjetno to, da sem bil vedno vajen delati (po poklicu sem bil zidar) in sem se nekako «zbal» mirovanja, ki naj bi sovpadalo s penzijo.» »Vendar to pomeni tudi hud napor?» «Pri šestdesetih letih se to še da, takrat sem bil še «mlad». Sedaj pa ni več tako in resno nameravam nekaj trt izruti. S trtami je namreč veliko dela, dejansko maram skoraj vse narediti sam in to je kar naporno. Sicer mi je zaradi tega hudo, vendar ne bo šlo drugače. s> «Kako pa je vaše vino šlo v promet? » «Seveda je tudi Jameljcem, kot vsem Kraševcem, všeč pristna doma- ča kapljica. Belo vino je bilo letos res odlično, zato sem ga v skoraj rekordnem času tudi prodal. Črnega, ki je mešanica merlota in refoška pa sem imel nekaj več, zato ga je še nekaj v zalogi.» «Vsi kmetje, ki smo jih do sedaj o-biskali so nam povedali, da je bila zadnja letina dobra, kaj pa vi predvidevate za letošnjo?» «Mislim, seveda če ne bo toče ali hude suše, da bo letos pridelek še bolj obilen kot lani.» «Krasno, dragi Jožef, nasvidenje do prihodnjega poletja . . .» FABIO GERGOLET F Sedmak 3. govorili, oziroma namenoma napačno obvestili oblast o možnih ogrožanjih javnega reda. Javnega reda in miru pa vsekakor niso ogrožale ustanovitve fašijev v naših krajih, s katerimi se je pričelo že prejšnje leto. Fašij v Kojskem, ki je bil v novembru 1922, kmalu po ustanovitvi, razpuščen zaradi nediscipline članov, so ponovno ustanovili 15. januarja 1923. leta. V imenu deželne federacije je ustanovitvi prisostvoval in sestanku predsedoval Valentino Numin. Izvolili so tudi nov direk-C6 torij krajevnega fašija v katerem so bili: Amelio ^t)ref Podrobneje spremljamo obnašanje goriške Poggipollini, Carlo Grammatica, Gioachino Dugo, <1 eKture po tem sestanku, lahko izluščimo ka- Giovanni Sfiligoj, Benedikt Marinič, Karel Vuga, Andrej Mavrič, Flavij Četrtič in Alojz Černigoj. Politični tajnik je ponovno postal Poggipollini, administrativni pa Grammatica. V primerjavi s prvim di-rektorijem je možno ugotoviti, da s0 izpadli Mario Falcetti, Giuseppe Tisatto, Janez Vidic in Anton Hribar. *šizem na Goriškem v letu 1923 Proti;*ti »različni slovanski centri«, ki vodici Pijansko propagando. 4. marca 1923 bi se i °SveteStat' v Ajdovščini ustanovni občni zbor |°vitev P6®?' društva«. Za sestanek sam in za ustali dr*,, društva ie nrinravlialni odbor moral prido- doV(^' ustva je pripravljalni odbor moral prido-> Aj0 ,en)e goriške podprefekture. V odgovor > ‘ll0 10 gui i»Ke puujji eitmtui c. v uuguvui ^ °db° dopis sledeče vsebine: «Naznanilo a ,aVni°ra glede ustanovitve društva se z ozirom n kon •rec* ne more vzeti na znanje dokler ne VS1 *ne predpriprave zadevajoče potrditve pra-^ie n tega se odbor poziva, da odloži zboro-^Povedano za 4. marca in da preneha z ^ih v .®J°vanjem v izogibanju posledic, predvo-tin n.Clenu 26 zakona z dne 15. 11, 1867 številka D®*ede na rok predviden po členu 7 istega f. N® ^ °dpis: Podprefekt.« 2a °remo absolutno trditi, da gre v tem pri-■ 6^ ,naPotke s sestanka v Vidmu, ker je mož-.,r,1či| .s° različni »krajevni faktorji«, od katerih qAla u 0 bilo tudi velikokrat odvisno, ali se bodo g°dna potrdila podprefekture, negativno od- Oblasti tudi niso motili krajevni veljaki kot je npr. bil dr. Armando D’Ottone, organizator fašizma v Brdih, ki je grozil bogoslovcu Božidarju Mlekužu s fašističnimi metodami, če ne bo oblast primemo ukrepala, ker je 20. decembra 1922 priobčil v Goriški straži dopis, v katerem je fašiste z Do-brovega zmerjal s prodanci in izdajalci. D’Ottone je, po lastni izjavi, bil ponosen, da je politični tajnik fašija, «ki je v svoji celoti sestavljen iz Slovencev.« V začetku leta 1923 je bila zgornja Vipavska dolina še brez uradno ustanovljenega fašija, čeprav so se v časopisju že pojavljale novice o copatarjih, organizatorjih Slovenske vladne stranke ipd. Izjema je morda bila Ajdovščina s Šturjami. Po poročilih v «Goriški straži« so imeli fašisti «svoje gnezdo« v Šturijah. Svoje slavno delovanje so začeli v vasi Ustje pri Ajdovščini, kjer so od nekega gostilničarja zahtevali denar za državno obrambo. Čeprav jim je gostilničar dal 10 lir, le da se jih reši, so fašisti zahtevali še enkrat več in mu zatrdili, da bo varen pred pretepi in izgredi. Vso to črno druščino je vodil neki Vacca, za katerega je »Goriška straža« zapisala, da bodo Vipavci «kravi jasli malo višje postavili, pa bo mir.« Očitno je možakar imel domotožje po krajih, kjer so znane take «zaščitne družbe«. Okolica mesta Gorice, ki bi morala biti pod najhujšim udarcem organizatorjev fašizma, je imela organizacijske težave. »Problem« fašija je bil v Šempetru, kjer sta bila Josip Galleusig in Josip Sokol. Po njunem mnenju je bil ta problem tako hud, da sta onadva odstopila v občinskem svetu, kjer sta bila edina fašista. Poudariti je treba, da je bil Galleusig takoj po vojni vladni komisar v Šempetru, Sokol pa je postal odgovorni urednik lista «Nova doba.« Izgovor, da občinske stvari niso v redu, je bil vsekakor pretveza. Kaj sta hotela, se je kmalu pokazalo. Galleusig je npr. zopet postal občinski komisar. Če so v Šempetru bile »organizacijske težave«, pa so Bilje slavile 21. januarja 1923, ko je bil tam posvečen fašistični prapor — gagliardetto. V raznih govorih, ki so jih imeli domačin - predsednik direk-torija Rudolf Saunig, ki je bil tudi lastnik opekarne v Biljah, kumica Luisita Vinci in Italo Heiland, je bilo največ hvale na račun Italije, njene veličine in podobnih besed. PRI Na «Trofeji Marjan» Svetovno sabljaško prvenstvo na Dunaju Splitski Hajduk pregazil beograjskega Partizana Hajduk — Partizan 3:0 (2:0) STRELCI: Pešič v 24. min., Sliško-vič v 32. min. (11-metrovka), Vulič v 72. min. HAJDUK: Pudar, Cukrov, Miljuš, Čelič, Čop, Rožič, Zlatko Vujovič, Sli-škovič, Zoran Vujovič, Bursač (v 69. min. Vulič), Pešič. PARTIZAN: Zavad (v 46. min. Stojič), Radovič (v 46. min. Varga), Bro-jevič (v 37. min. Mašič), Dimitrijevič (v 48. min. Radulovič), Ješič, Radano-vič, Smajič, Živkovič, Mance, Martino-vič, Prekazi. Deseta, jubilejna «Trofeja Marjam letos ostane v Splitu. V finalu za prvo mesto je Hajduk povsem nadigral letošnjega jugoslovanskega državnega prvaka Partizana in pokazal, da je pred prvenstvenimi boji že odlično pripravljen. Zlasti je še zadovoljil Blaž Sliškovič, ki je bil tudi proglašen za najboljšega igralca na turnirju, medtem ko je bil Pešič najuspešnejši strelec. Crvena zvezda — Dinamo 4:0 (1:0) STRELCI: B. Djurovski v 38. min., Šestič v 58. min., Milojevič v 74. min., Randovič v 85. min. CRVENA ZVEZDA: Ivkovič, P. Djurovski, Stojanovič, Bankovič, Šugar, Elsner (v 75. min. Bandovič), Šestič, Savič (v 53. min. Krivokapič), M. Dju rovski, Janjanin (v 62. min. Milojevič), Mrkela (v 58 min. Blagojevič). DINAMO ZAGREB: Marič, B. Bošnjak. Rumora, Hadžič, Z. Cvetkovič, Bogdan, Deverič, Čerin (v 60. min. Maričič), Kranjčar (v 80. min. Arnau-tovič), Mlinarič (v 80. min. Kmčevič), B. Cvetkovič. V srečanju za tretje mesto sta si bili Crvena zvezda in zagrebški Dinamo v prvem polčasu precej enakovredna, v nadaljevanju pa so Beograjčani popolnoma prevzeli vajeti igre v svoje roke. Blaževičevo moštvo je pokazalo, da je še daleč od prave forme in da ga čaka še veliko dela. Italijani pred novim uspehom Novo kolajno lahko osvojijo tudi v sablji ekipno DUNAJ — Z zmago proti Romuniji z 9:7 se je Italija uvrstila v polfinale ekipnega sabljaškega turnirja, s čimer si je tudi prvič praktično že zagotovila «pokal narodov*. V prvih dveh kolih, ki sta bili na vrsti v jutranjih urah, je italijanska ekipa brez posebnega naprezanja odpravila Kanado (9:1) in Zahodno Nemčijo (9:2). Nekoliko se je zataknilo proti Romunom. «Azzurri» so že vodili s 7:3 in je kazalo, da imajo zmago v žepu. Nekoliko so popustili, kar so nasprotniki takoj izkoristili in se približali na 7:6 in nato na 8:7, ko pa je Dino Meglio hladnokrvno spravil rezultat na varno. V italijanskem taboru vlada precejšnje zadovoljstvo zlasti zaradi solidnega nastopa veterana, 37 letnega Michela Maffeia, zmagovalca zlatega odličja leta 1971 na Dunaju. Maffei se vrača v odlično formo, saj se je začel pripravljati za olimpijske igre v Los Angelesu. V današnjem polfinalu se bodo Italijani pomerili s sovjetskimi sabljači, v drugem polfinalu pa bosta Madžar- ska in Bolgarija. Sovjetska zveza je včeraj z 9:0 premagala Jugoslavijo in Švedsko, z 9:7 Madžarsko in z 9:1 Francijo, Madžarska pa z 9:1 švedsko in z 9:0 Jugoslavijo ter z 9:6 Poljsko, Bolgarija pa je z 9:1 premagal3 j ko Britanijo, z 9:2 Romunijo u* . > Zahodno Nemčijo. Jugoslavija. ^ tudi proti Švedski zgubila z 9:ir . padla že v kvalifikacijah. oani'“‘" Angelo Mazzoni (med srečanjem proti dobitniku zlate kolajne I5orrtna>''‘ ■m ZRN) je Italiji priboril bronasto odličje v sablji (^le «Azzurra» tretja NEWPORT — Italijanska jadrnica «Azzurra» je sinoči dosegla nov u-speh in pristala na tretjem mestu lestvice. Premagala je angleško jadrnico «Victory» za 11 sekund. «Az-zurra» je regato začela slabo, saj je takoj po startu zaostala za Angleži, nato pa je nadoknadila izgubljeno in prejadrala v vodstvo vse do cilja. Ta zmaga je za italijansko jadrnico zelo pomembna, saj je, kot rečeno na tretjem mestu lestvice kljub temu, da ima regato manj kot njeni neposredni tekmeci. Včeraj je tudi «Kanada 2» premagala «Francijo 3», vendar so Francozi vložili priziv. Če bo žirija priziv sprejela, bo «Azzur-ra» celo druga na lestvici, za še nepremagano «Avstralijo 2», s katero se bodo Italijani spopadli danes. Italija privlačuje Ko se mu izteče pogodba z Barcelono, bi tudi Maradona rad igral v Italiji • 1 Kratke vesti O Kratke vese I jJ Z NAMIZNI TENIS — Na 26. namiznoteniškem prvenstvu EvropeJe zveza zmagala tako med mladinci kot med mladinkami, bronasto odu F , osvojili Jugoslovani. . 4 VRSTNI RED: (mladinci): 1. SZ, 2. Švedska, 3. Jugoslavija, ' džarska, 5. Anglija; (mladinke): 1. SZ, 2, Anglija, 3. Madžarska, 4.J' 5. ČSSR, 9. Italija, 11. Jugoslavija; (pionirji): 1. švedska, 2. ČSSK, 4. Francija, 5. Anglija, 6. Jugoslavija, 12. Italija; (pionirke): 1- wa 2. SZ, 3. Romunija, 4. ČSSR, 5. ZRN, 7. Jugoslavija, 14. Italija. Z NOGOMET — Prizivna komisija italijanske nogometne zveze J f proučila priziv Cagliarija glede srečanja med Genoo in Interjem- ^atral’ da bo priziv Cagliarija zavrnjen. Razsodbo bodo sicer sporočili da1* (gjjr vendar je težko verjeti, da bi znova začeli s preiskavo o zadevi, °. prvotno menili, da ne obstaja nikakršen dokaz o krivdi obeh ekip. Že včeraj pa je Corrado Di Biase arhiviral vprašanje v zvezi * praw nim sodnikom Giaffredo, ki je obtoževal nepravilnosti druge sodnike da so nanj izvajali pritiske. uatcf!01? Z BOKS — Emesto Ros je novi italijanski prvak v superveltcr ^ Srečanje proti Zappaterri se je končalo v sedmem krogu, ko so da Zappaterra ne more nadaljevati dvoboja zaradi rane nad levim oce Poletni turnir na Ped MOŠKA ODBOJKA (SKUPINA B) Naš prapor — PD Vipava 0:2 (5:15, 8:15) * * * Naš prapor — PD Danica 0:2 (8:15, 10:15) * * * PD Danica — PD Vipava 1:2 (16:14, 3:15, 10:15) Tekma je odločala o finalu. Kljub soparni vročini smo gledali zanimivo, včasih tudi živčno srečanje. Prvi obtoženec je bil kot vedno sodnik, ki je sicer nekoliko popustljiv, vsekakor nepristranski. Prevladali so domačini, predvsem zato, ker so imeli popolnejšo ekipo. * » • MALI NOGOMET PD Vipava — Šmartno 3:4 ŽENSKA ODBOJKA Sovodnje - Kras Dol-Poljane 2:3 (15:9, 15:3, 4:15, 8:15, 13:15) KRAS: Perše, Devetak, Ferletič, R., N. in M. Lavrenčič, Devetta, Moro. SOVODNJE: Vižintin, Cotič, Primožič, Cijan, K. in B. Luvisutti, Zavadlav. MALI NOGOMET Šmartno — PD Danica 3:2 DANAŠNJI SPORED ob 19.30 — (ženski finale): KRAS (Dol Poljane) - zmagovalec srečanja PD VIPAVA PD DANICA ob 21.00 — (moški finale): PD VIPAVA O. ŽUPANČIČ ob 18.00 — nogomet: PD VIPAVA - PD DANICA ob 19.00 — MIREN - ŠMARTNO Danes bodo na igrišču v «Ronkah» zadnji dve tekmi nogometnega turnirja. Organizatorji so se odločili za italijanski sistem tekmovanja. Današnja tekma med Mirnom in Šmartnom pa je pravi finale, saj bo zmagovalec te tekme tudi prvi na končni lestvici. Pred mladinskim SP v košarki V Gorid skupne priprave mladih plavih in azzurrov Jugoslovanska in italijanska ju-niorski košarkarski reprezentanci se te dni mudita v Gorici na skupnih pripravah za svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo avgusta v Palma de Majorca (Španija). Vodstvi obeh reprezentanc sta se namreč domenili, da bodo imeli v Gorici 10-dnevne priprave, ki jih bodo popestrili z medsebojnim; srečanji v raznih krajih dežele. Tako so prejšnji večer o-be ekipi nastopili na srečanju v Čer-vinjanu. V tej tekmi so se bolje izkazali Jugoslovani. Rajačičevi varovanci so namreč premagali Italijane (vodi jih Sandro Gamba) z 87:79. Srečanje je potrdilo, da so mladi jugoslovanski košarkarji telesno bolje pripravljeni in boljši tudi v osebni tehniki, kar daje jugoslovanskemu vodstvu precej upanja za svetovno prvenstvo v Španiji. Med «plavimi» sta se najbolje izkazala Perasovič in Kujetiča-nin. Sicer bodo v naslednjih dneh odigrali še tri prijateljska srečanja. Bispz dvoma velja obema reprezentancama nameniti veliko pozornost, saj gre za bodočnost jugoslovanske in italijanske košarke. Lahko se zgodi, da iz teh vrst bodo zrasli novi Kičanoviči, Dalipagiči, Meneghini, Rive in drugi, ki so ponesli jugoslovansko in italijansko košarko na najvišja mesta, (pr) Občni zbor FC Primorje I - sinoči1^ FC Primorje, d? Na Proseku je bil občni zbor FC Primoi j^, - »■ so podali obračun društva so pouau uuraoun , j]j vanja v minuli sezoni, P^^Ljir^ * nji odbor, v katerega so „aiy ,, kaj novih članov in izvolili ni odbor. O občnem zboru 0° ne je še poročali. Z KANU — Na Finskem se,f k/jjl S začelo svetovno prvenstvo 40OC \ in kajaku. V polfinale yr-Mo, * so se že uvrstili Italijani V1 gcajpa dragona, Scarpa in Uberti-je uvrstil tudi v finale KI j mcdn arft Bost^gJ f;1 Z TENIS — V finalu teniškega turnirja v gentinec Jose Luis Clerc premagal Areričana Ariasa- ^ — Američan oflft Z BOKS — Američan pl je obdržal naslov svetovnem V siinorlahki kategoriji* * Ak^ superlahki kategoriji- r‘^’ izzivalca, Japonca Hideka*" k.o. v 7. krogu. ‘ 0 s s 'Ml »C, M, Mil Pri Sireni končali drugi jadralni tečaj v razredu «optimist» V nedeljo se je pred sedežem tržaškega pomorskega kluba Sirena v Bar-kovljah zaključil drugi jadralni tečaj razreda »optimist*. Tečaja se je udeležilo 13 otrok in se je odvijal cel teden od 8. do 14. ure. Pred pričetkom ja dralnih veščin in praktičnih vaj so u-deleženci na tečaju vsak dan kar celo uro pridno telovadili in tekali po bar-kovljanskih uličicah pod vodstvom vaditelja Pavla Godniča. Tečaj, ki ga je vodil vaditelj Inko Starec, se je zaključil s sklepno regato. Po regati je od bor izročil novokadetom diplome o u spešno opravljenem tečaju razreda «optimist». V teku je tudi tretji jadralni tečaj, vedno v razredu «optimist», v katerega se je vpisalo 14 otrok. Z ATLETIKA — Z znamko 8,33 v daljino je sovjetski atlet Sergej Rodin zabeležil najboljši rezultat na prese-lekciji v Leningradu za svetovno at letsko prvenstvo v Helsinkih. V krogih tržaških navijačev vlada veliko zanimanje za jutrišnjo prijateljsko tekmo med Triestino in Zarjo. To je prvi letošnji nastop tržaškega moštva, ki bo letos igralo v drugoligaškem prvenstvu. Kot zna no, je Triestina začela s pripravami pred 10 dnevi in je ves ta čas trenirala v Bazovici, kjer bo ostala do 13. avgusta. Kljub vročini so igralci zelo trdo trenirali, saj je jasno, da je potek prvenstva veliko odvisen tudi od temeljite začetne priprave. Za jutrišnjo tekmo (ob 18. uri) je trener Buffoni napovedal, da bodo stopili na igrišče vsi igralci članskega moštva, ki so se udeležili priprav. Posebne pozornosti pa bodo seveda deležni igralci, ki so letos okrepili tržaško enajsterico in bodo torej imeli prvo priložnost, da pokažejo česa so zmožni. Tudi gostitelj, domača Zarja, se je za to tekmo dobro pripravila. Za Zarjane ima letošnja tekma, ki je sicer že tradicionalna, nekak praznični značaj glede na to, da kot znano praznuje letos društvo šestdesetletnico ustanovitve. Igralci so že opravili nekaj treningov, da bi ne stopili na igrišče popolnoma nepripravljeni. Barve bazoviške Zarje bodo za to priložnost branili tudi člani drugih amaterskih društev: Marko Kralj, Edvin Kralj in Fines-s; (Primorec); Škabar (Kras); Can-dotti in Pipan (Vesna); Gabrielli, Rismondo in Grgič (Gaja); Zulich in Bon (Campanelle) ter Ražem (Zau-le). Požrtvovalni člani bazovskega društva so za to priložnost precej uredili prostor okoli igrišča, kjer se bodo zbrali gledalci, ki bi morali biti zelo številni glede na zanimanje, ki vlada za to tekmo. Glede na pasjo vročino, ki je občutna v teh dneh bo deloval ob igrišču kiosk, ki bo nudil razgretim in žejnim gledalcem prepotrebne osvežujoče pijače. Tudi kar zadeva cen za ogled srečanja je društvo skušalo priti navijačem naproti. Odločili so se za enotno vstopnino 3500 lir, za ženske in otroke pa samo 2000 lir. I. Pavletič Obračun športne (Jejavnosti v Beneški Sloveniji Kljub težavam nekaj spodbudnih uspehov nam Cendouam, kateri je o minuli sezoni povedal naslednje: «če ocenjujemo minulo sezono lahko podčrtamo, da so bili storjeni določeni pozitivni koraki, čeprav se vsi skupaj zavedamo, da bi se dalo doseči več, oziroma, da nismo dosegli vseh ciljev. Za prihodnje nas torej čaka še mnogo trdega in požrtvovalnega dela, posebno organizacijskega značaja. 'Važno pa je, da smo nekatere programske točke konkretno izpeljali in pri tem tudi nakazali dolgoročne smemice.» «Tu predvsem mislim,» je nadaljeval Germana Cendou, «na sodelovanje s športniki iz Tolmina, na razne povezave s Slovenci z Goriškega in Tržaškega (pri tem omenim le nogometno prijateljsko srečanje med delavci podjetja Beneco in Primorskega dnevnika), ter na razne športne pobude v sami Benečiji (pohodi itd.) in ne nazadnje na prvi namiznoteniški turnir, ki se je vršil na Matajurju. Vse to je morda skromna paleta izvedenega, toda je vsekakor prvi in pozitiven korak. S tem pa nikakor ne smemo biti še zadovoljni . . . Pozitivno je tudi dejstvo, da se problematika naše telesne kulture obrav- nava v naši krovni športni organi zaciji ZSŠDI, oziroma, da se nada ljuje uresničevanje, smernic, ki so bile postavljene pred tremi leti. Pozitivna pa je tudi vključitev v to razpravo Odbora za telesno kulturo pri SKGZ. Posebno poglavje pa je poročanje o telesni kulturi v Beneški Sloveniji, oziroma med Slovenci v videmski pokrajini s strani našega zamejskega tiska: tu mislim na Primorski dnevnik, Novi Matajur in Dom, kar je pravzaprav novost, obenem pa obogatitev, ki se nam bo obrestovala. Po dosedanjih ocenah lahko že trdimo, da je to poročanje pripomoglo k uveljavitvi mnenja, da je med našimi slovenskimi društvi in organizacijami v Benečiji nujno potrebno pričeti tudi s športno dejavnostjo. Naj v zaključku dodam, da je potrebno na tej osnovi nadaljevati, čaka pa nas še veliko dela . . . Najvažnejše pa je, da bomo znali vse to zanimanje za telesno kulturo v Benečiji na primeren način povezati, konkretno izpeljati v posameznih akcijah, obenem pa to dejavnost spodbujati in negovati, kot vse ostale naše manjšinske dejavnosti.* * fV1,!!anaJe M nami- torej j® I r/'?v- Tudi med Slovenci v Jr*ralina si telesna kultu-a ut*ra pot, posebno pa < Jfe vaj*, °ria Je bila za to pod 1 Ji Dni ■iriejn!'k za prve skrom-I LSoTdne korake. Zatorej je k za3* °k sP*°šnih športnih o- >ia’ sezono 1982/83 «acenimo» l. «511 na®1 v Beneški Sloveniji. SSi»D smo se povezali s vid t0rialnega odbora ZS e^sko pokrajino, Germa- Kolesarskega maratona Franja, ki ga je ob dnevu vstaje slovenskega naroda priredil ljubljanski kolesarski klub Rog, sta se udeležila tudi zamejca Zdravko Skupek in Milan Škabar. Maraton so poimenovali po bolnici Franji, partizanskemu zatočišču med vojno ranjenih partizanov. Maratona, ki je eden najbolj množičnih v Jugoslaviji, se je udeležilo kar 1425 kolesarjev, ki so morali prevoziti 152 km dolgo pot. Startali so v Tacnu ter kolesarili v skupini skozi Ljubljano in Vrhniko do Drenovega griča, kjer je bil uradni začetek dirke. Vsak po svojih zmogljivostih so nato obiskali še Idrijo, Cerkno, Kla-dje, Škofjo Loko in Vodice do cilja v Tacnu. Stones se spet uveljavlja Sloviti ameriški skakalec v višino Dwight Stones, ki je bil dalj časa svetovni rekorder, je na nekem mitingu v ZDA zmagal z 226 cm Pester športni spored na prazniku SZ Mladost Danes se bo začel športni praznik, ki ga organizira ŠZ Mladost iz Doberdoba. Na sporedu so prve tekme turnirja v mininogometu, na katerem bodo nastopile ekipe iz raznih vasi doberdobske občine, pa tudi ekipi iz Prvačine in Sel na Krasu iz Slovenije. Ekipe bodo razdeljene v dve kategoriji in sicer v kategoriji naraščajnikov (do 14. leta starosti) in članov (od 15. leta dalje). Jutri pa se bo ob 16.30 začel troboj v lahki atletiki, ki je namenjen otrokom od 8. do 14. leta starosti. Otroci bodo tekmovali v metu krogle, skoku v višino in v teku na 60 metrov. Tudi troboj je razdeljen na skupine, in sicer: osnovnošolci, srednješolci - dečki in srednješolci - deklice. Prosto vpisovanje se bo začelo pol ure pred začetkom tekmovanj. Organizatorji pričakujejo številčno udeležbo otrok iz vseh vasi na Goriškem. V nedeljo bo na vrsti pohod na 7-in 14-kilometrski progi. Udeleženci pohoda bodo lahko spoznali vse najzanimivejše točke doberdobskega Krasa. Nazadnje objavljamo še celoten spored tekem turnirja v mininogometu: DANES, 29. julija 1983 Jamlje - Dol (naraščajniki) 17.30 Doberdob - Prvačina (odrasli) 18.30 Dol Poljane - Sela na Krasu 19.30 JUTRI, 30. julija 1983 18.30 polfinale 1. skupine (odrasli) 19.30 polfinale 2. skupine (odrasli) NEDELJA, 31. julija 1983 16.30 Doberdob - Dol (naraščajniki) 17.30 Jamlje - Poljane (naraščajniki) 18.30 FINALE ZA 3. MESTO (odrasli) 19.30 FINALE ZA 1. MESTO (odrasli) PONEDELJEK, 1. avgusta 1983 17.30 Doberdob - Jamlje (naraščaj.) 18.30 Dol - Poljane (narašča.im'--'' Z. F. POPRAVEK Pod včerajšnjo sliko ob 60 letnici ustanovitve ŠZ Zarja smo pomotoma napisali, da so prvo uradno tekmo odigrali leta 1926 proti Sv. Ivanu. Kot je pravilno zapisano v krajšem zgodovinskem pregledu društva so zarjani prvo tekmo odigrali proti e-kipi Mladinskega društva Obzor od Sv. Jakoba. 5*r j6 rav tako, kakor živijo ljudje po samotnih S0 razse)ane P° planoti. Vedela je, da hoj ■ P°drasti, grmovja in cvetlic drugačno, " 11 kak16’. ,nePrestano napenja, da pride do sve- ^ivljenje visokih hoj in smrek v sončni Lokar 7. '^jokane blazine * it iara ie bila kakor omamljena od šumeče-okoli sebe. Vedela je, da gozd živi, % 1 bnH — ‘jcnjc viauivin iiv7j m oimciv v K . oblaki. Vedela je tudi, da je duša bu-kV ta _jcOa kakor duša hoje in tise in da jih j(!°ta0, ,Usa_ žene, da se drevesa družijo ali žive ij)1* drg a žive v šir ali v višino. Spominjala se PfebSn*Ce' Drugače so pogledale v luč kali, ko °0le zemljo, ene in druge, drugače so se k vi vijem0 kile zunaj, ene in druge. i(i 'Hjg ,)e Pa je bilo vsem eno. Iz tal in iz luči iev3raie rano in moč za raščo, cvele so, se plodile V6, boj ^Se pa so se> prel kakor so pomrle, bo-i *vale za prostor na zemlji, prostor v zra-Se i “°*evale so se, kakor se ona bojuje, in \ ye Popolnoma blizu srebrnemu šumotanju ,ii je . e,a je, da je del vesoljnega gibanja, in 5egm,2e . Vebko laže. V, a sp a *e roki na obe strani, kakor da se ho-rtii ^ora dotakniti tega, kar jo h S okje ?'^Vesti vesoljne povezanosti. In dotaknila lijjko 0L 61 a vej silnih hoj na desno in na levo \ hojamala' Stala je tako med apnenčevimi skladje* *n se pomirila. Zdelo se ji je, da gre 'kisli 'vl)enia, ki jo obdaja, skozi njo, in ob y^*j n 6 'e čutila na varnem. V Pasti ?e J1 pa zgodi? Iz kroga vendarle ne je ' |n ta vest, pričujočnosti te brezdanje T.,!»rila- Trpljenje? Da, tudi trpljenje je. Po-1% p,,1 Tudi sramotenje. Pa tudi luč. Pa tudi SNti]»Vezanost- Pa tudi trdnost v tej povezavi, jv^o , ,ie veji na desni, na levi, da sta se VhWlb*li. Zibali sta se, kakor da ji pritrju H^aiirjp ,e skočila izmed apnenčevih skladov lah-vr' na’ kakor takrat, ko sta z Urbančetom jjja, 2 ® s črno puhlico v čavenski rebri, da po t ?epiata sprijeno prst v drevesnici. ko „ °ž*vela, zdaj pa je tudi to prišlo do jSgj Pje ()u vsa hiša trese in odmeva po klancu soSedmare in posteljnjaka, kakor je pripove-, Nh, hiš,’ • k° I« * '1 mimo. Bližala se je čez me-I V Vč j Ia Pomislila, da zdaj Betko drži po vseh s. Ni kak° steguje Betka roko, da bi se je KNlJ Pa. ni blizu. ra« e- je *e.,bitro. Kakor da je bila samo minuto \]jk. in Pri)®la deklico za roko. Toda zdaj jo je Clr>a t-(lKila. drugače kakor pred mesecem dni. ka je bila potna. Potne srage je imel se obdaja, m1 otrok tudi po čelu in zrl je v mater boječe, vprašujoče. «Kje si bila tako dolgo?« Mati je vprašanje čisto razločno razumela in je otroku z očmi tudi odgovorila: «Daleč, otrok moj, tako daleč, kakor ti tega ne moreš razumeti, pa čeprav je bilo samo v Trnovskem gozdu. Toda nisem šla zastonj. Tudi zaradi tebe sem šla in zaradi sebe, zaradi naju obeh. In glej, obema nama bo pomagano, pa čeprav bova morali najti vso moč le v samih sebi. Da, prav vso moč. Zakaj nikjer drugje je ni kakor v naju. A našli jo bova, zase sem jo našla in tudi zate jo bom, to vem. Ker, glej, brez moči ne gre, brez moči ne vzdigneš, ne preneseš bremena. In tudi zate jo bom našla v sami sebi, to vem.» Otroka je zibalo enakomerno, kakor da je lutka. Roke in noge so poskakovale enakomerno, in ker je Barbara zlo igro že poznala, je pogledala na uro. «Kako dolgo?« Vedela je približno, kako dolgo, in prav ko je pogledala na uro, je tudi opazila, da so sunki nekoliko slabejši, zategnjeni. Pričelo je pojemati. «Vidiš,» je rekla sama sebi in strmo gledala v otroka, «moja misel je segla vate, tudi ona je pomagala. Zakaj ona je na pohodu, vem, da prihaja, in prav nanjo se zanesem.« Potem je spet legla, da se umiri. A zbudila se je sredi noči in koj opazila, da je mokra. Lice je bilo mokro, blazina je bila mokra čez in čez. Oči so bile zasolzene. Ali je v snu jokala? Da, v snu se je solzila in zdaj so blazine mokre. Ali je to mo- goče? Mogoče je tudi v snu jokati, če gre bolečina za tabo kakor stekel pes in te ne izpusti iz oči. Tako se plazi bolečina za človekom, tudi v snu ga ne izpusti in potem so blazine objokane. Toda to niso bile tiste solze kakor v onem večeru v baraki sredi gozda, ko je dihala strašna ju-govina iz nizkih oblakov, ki so se jemali in podili od morja in se dotikali vrhov tis in smrek. Ni ji bilo obstanka, na živcih, na možganih je ležalo kakor svinčena plošča in bala se je. Bala se je polmraka ves dan, bala se je pritiska na živce in včasih ji je prišlo, da ne more dihati. Da, strašno je, ko leže momik na gozdove in šumi v polmraku. Takrat je bilo, da bi umrla. A kakor hitro je sever razgnal oblake, ki so bili polni strupa, je vedela. «Kvišku, kvišku! Ven!« In takrat se je vzdignila še pred tankim zorom na vrh, na Poldanovec in pričakala sončnega vzhoda. In videla je to veliko čudo, kako se je krvava brezdanja obla izmotavala iz gostih megel, jih raztrgala in se vzdignila kvišku. In takrat je vedela, da mora tudi ona razgnati oblake kakor sever, oblake nad gozdovi in raztrgati megle, da se izmota rdeče žareča obla. Vedela je vse to, ker je videla na lastne oči in ker ji je prav razločno govorilo. A razločno ji je prišepetavalo tudi, ko je sestopila in je ves neizmerni gozd naokoli zašumel srebrno. Tudi on je govoril čisto in takrat je vedela, da je v njej sami vstala svetlo goreča obla in da je prav v njej raztrgala megle. Zato so zdaj njene solze drugačne, kakor so bile tiste v baraki v gozdu. Tiste solze so bile iz premaganega telesa, iz živcev, ki je legel svinec nanje; te solze iz sna sredi noči pa so iz bolečine, ko beži pred zapuščenostjo in ponižanjem, ko išče v sebi moči zase in otroka, ki je bolan. Iztisnjene so iz moči, ki samo sebe išče in samo sebe tudi najde, saj — tu je, tu živi, tu stoji resnično pokonci. In ko je zvedela po enem mesecu za trdno, da se mož več ne povrne, da je šel na Hrvaško z ono drugo, zavistno, samogoltno psico Velimiro, je vedela, da mora stati pokonci zaradi sebe in zaradi bolne Betke. In — ali naj ne teko solze, ko pribira moči. Naj. Iz boja so in iz moči, ko ji živo še odmevajo v ušesih njene lastne besede, ki so jo tudi prebudile iz sna-. «Jaz pa vem, da ima samo mene rad, samo mene, samo mene! Tudi če je šel z drugo, tudi če ga je druga odpeljala « A sosed tega ne ve, ko gre zjutraj po klancu mimo in vidi razmočene blazine in ponjave na oknu na soncu, ko se sušijo. On pomisli samo, kako se je hišica tresla, ko je škripal posteljak in omara in je otroka metalo kakor pod elektriko. On ne ve, da so blazine vlažne od boja in moči, ki je v boju potrebna in se v boju razodeva. In nihče tega ne vidi in ne ve. KONEC Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 m viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in 2.900 lir za mm višine v širini 1 stol si 550 lir beseda. Ob praznikih: pov 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalj Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske k čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, dežel v Italiji pri SPI. ul (šir. 1 st. talni oglasi Mali ogla-20%. IVA »o formatu ne se naro-vseh drugih primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 meggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L. -A ZTT in tiska Trst nat«**? »Bin*«'* Tudi v Avstriji zapleti z dioksinom DUNAJ — Tudi v Avstriji škandal z dioksinom. Kemično industrijo «Chemie Linz» dolžijo, da je dala «na čmo» prepeljati v belgijsko pristani šče Antvverpen večjo količino industrijskih odpadkov, prepojenih z dioksinom, ki bi jih morali uničiti na odprtem morju. Predstavnik tovarne Friedrich Nisslmueller trdi, da je bilo na listinah, ki so spremljale tovor, jasno označeno, da gre za industrijske odpadke, vsebujoče dioksin v razmerju 10 na milijon delov. Po nekaterih belgijskih vesteh pa je tovor vseboval dioksin v tekočem sta n ju, in to v razmerju 10 miligramov na kg. Načelnik železniškega okoliša v Linzu Alfred Hoch pa je s svoje strani izjavil, da je industrija «Chemie Linz* pravilno prijavila odpremo dioksina iz Linza v Antwerpen. Na spremnih listinah, je še dejal, je bila vsebina tovora pravilno navedena. Na železniških vagonih pa ni bilo nobenega opozorilnega napisa, ker norme o mednarodnem železniškem prometu takih napisov ne predvidevajo oziroma ne predpisujejo. Tovor je potoval čez avstrijsko - češk slovaško mejo pri Summerauu, nakar je nadaljeval pot do Ščenina na Poljskem, kjer so ga vkrcali na ladjo, name njeno v Antwerpen. Po 1 ochovem mnenju naj bi potem tovor '.ničili na Atlantiku, kar naj bi opravili na ladji, opremljeni nalašč za taka dela, Duhovnik «j*rodajaI» delovna mesta RIM — Brezposelnost je danes eden poglavitnih problemov ne samo v Italiji, temveč v vsem svetu. Ljudje iščejo kakršnokoli delo in to je prišlo kot nalašč dvojici nepridipravov, seveda v Rimu, ki sta revežem obljubljala delovno mesto v zameno za vsote, ki so nihale od 8 do 10 milijonov lir. Quirino Di Cristofaro, 65 letni duhovnik in Claudio Boni njegov 54 letni pajdaš sta potem ko sta dobila denar ponavadi izročila naivnim «klientom» ponarejen od lok o sprejemu v službo v razne državne in poldržavne ustanove. Njun podel posel je prekinila policija. Vprašanje, ki mi samo narodnostno Bruselj tudi flamska prestolnica? BRUSELJ — Na nedavni proslavi flamskega nacionalnega praznika je predsednik vlade flamske skupnosti Gaston Gen predlagal, da Bruselj proglasijo za — flam sko prestolnico, kar predstavlja novo etapo v borbi v zvezi z belgijsko metropolo, ki traja med Flamci in Valonci že tako dolgo, kolikor je dolga zgodovina Belgije. Gen je ob tej priložnosti dejal Valoncem, da se nimajo kaj jeziti, ker bi se s formalno proglasitvijo Bruslja za flam sko prestolnico samo «materializiralo to, kar že obstaja.* Kajti, kot je obrazložil, Bruselj stoji na flamski zemlji, kar je jasno razvidno tudi iz kulturnega razvoja mesta. Že leta 1973 je bil z ustavno reformo flamski jezik izena čen z valonskim, a sedaj živi v Bruslju 200 tisoč Flamcev in sodi torej prestolnica Belgije med največja flam ska mesta. Vse to ni novo, grožnja Flamcev pa predstavlja novo fazo pritiska, češ da oni nočejo več sedanjega stanja v Bruslju, ki je nekako «zamrznjeno» da bi ne prišlo do narodnostnega spreminjanja. Tako predstavlja frankofonsko prebivalstvo 80 odstotkov vseh prebivalcev Bruslja, ki ima seveda večino v mestu. Ker je država razdeljena na tri dele flamskega, valonskega in Bruselj, ki je narodnostno mešan, obstaja dejansko razmerje dva proti ena v korist Valoncev, kar Valoncem omogoča, da politično vodijo državo. Flamci pa že grozijo, da v primeru, da Bruselj ne bo proglašen za flamsko prestolnico, izberejo drugo mesto, kar bi pomenilo, da umaknejo svoje funkcionarje, svoje ustanove in predvsem svoj kapital iz Bruslja. To bi bil hud udarec, tudi zato, ker je Bruselj dejansko brez industrije in živi kot birokratsko upravno središče na ramenih industrijskih obratov, ki so raztreseni po državi in v predmestjih Bruslja. Bruselj tako dejansko živi z vladnimi dotacijami. Mesto počasi izumira in število prebivalstva upada. Flamci in Valonci so ljubosumni vsak na svoje premoženje in v glavno mesto nočejo vlagati več, predvsem iz medsebojnega nezaupanja. In tako se dogaja, da v Belgiji postaja Bruselj, ki ga imamo vsi za veliko prestol nico evropskega pomena, iz dneva v dan bolj periferno mesto, ki ga Belgijci vidijo predvsem kot drag privesek, ki državi sploh ne koristi. Bogat plen Del orožja, ki ga je ameriška policija zaplenila tolpi prek samo za majhen del plena, saj jc tolpa trgovala tudi s tanki, in helikopterji Nepojasnjena tragedija SAN FRANCISCO — Policija še ni {»jasnila vzrokov tragedije, ki se je odigrala včeraj v San Franciscu, kjer je priletni možakar prišel v bolnišnico in se pritožil, da ga boli v prsih. Ko mu je zdravnik ponudil kozarec vode, je mož povlekel iz žepa samokres in zdravnika ubil, lažje ranil pa bolničarja, ki je bal priso ten. Zatem je odšel v tovarno, kjer je bil več let zaposlen in še tam ubil uslužbenca, nakar je orožje o-bmil proti sebi in se hudo ranil. Do mnevajo, da gre za neuravnovešenca. Na sliki (telefoto AP); hudo ranjenega neuravnovešenca peljejo v bolnišnico. Vročina ugodnejša za živO^ Zima nevarna za tropske vv$‘( RIM — Ali živali, posebno divje, trpijo vročino kot mi ljudje? Morda celo bolj. vsaj na videz, toda pravi odgovor nam ga nudi opazovanje 1600 prebivalcev (več kot 300 vrst) zoolo 'skega vrta v Ri.u. Nekatere živali se najrajši valjajo po «luži» majhnih bazenov, ki so na lašč zgrajeni za njih, drugi pa pre magujejo vročino s popolnim mirovanjem in tišino. To velja posebno za opice in za velike mačke. Druge živali pa, ki jim je dovoljeno spre bajanje • ob odprtih vratih (pozimi so za časa nočnega počitka zaprte v svojih kletkah ali ograjah) se spre bajajo. To se dogaja v času, ko huda vročina žene Rimljane na beg iz mesta. Živali z dolgo in gosto dlako ka žejo na svoji koži velike lise. To ni nič nevarnega, saj ne gre za bole zni. Živali se skušajo le znebiti od večnih dlak, da bi jim koža bolje dihala. Zdi pa se, da naraščanje temperature ne nagaja preveč živalim: jedo, se gibljejo,- se igrajo, kričijo in vreščijo posebno v zgodnjih jutra njih urah in popoldne, proti večeru. Živali, ki najbolj trpijo vročino, preživijo največ časa v velikih kadeh, ki so jih nalašč pripravili zanje. Sem spadajo beli medvedi, nosorogi in po vodni konji. Drugi pa izkoriščajo ob časno hladne prhe, ki jih nalašč pri pravijo čuvaji. Navsezadnje pa so se živali, ki pri bajajo iz podnebij, ki so hladnejša od naših, že vsaj nekoliko privadile na naše in tudi njihov organizem je že prilagojen novim razmeram. Neka tere so namreč že dolgo časa v ujet ništvu, ali pa so celo rojene tu. Zanimivo pa je, da nikoli ne po kličejo veterinarja na pomoč zaradi sončarice. V glavnem mora nuditi svo jo pomoč pri dneh pričakujejo, bra Chapmanove vrste. Zaradi letnega časa SOyl' menili tudi prehrano. v " Z»1 C dneh živali jedo manj