Katolišh
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za eetert letal frld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld., začetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIII.
V Ijubljani 17. kimovca 1880.
List 38.
Cerkvene himne.
Poslovenil Janez Bile. (Dalje.)
O Jezusovem spremenjenjn. I.
(Quicunque Christum quaeritis.)
Kdorkoli išče Jezusa, Povzdigne kvišku naj pogled, Dovoljeno bo gledati Tam nevenljive slave sled.
Prekrasno je, kar vidimo, Naj se ne vmakne nam nikdar — Prezdlo, večno, vzvišeno, Stareje kakor vsaka stvar.
Ta ljudstev kralj je stavljeni Ta kralj, ki vlada Judov rod; Obljubil Abrahamu ga In njega sinom je Gospod.
Preroki priče bili so, Oni tud' poterdili so, Da Oče večni nam veli, Naj uku Sina ver'jemo.
Naj, Jezus, slava ti doni, Ki malim razodevaš se; Z Očetom, z Duhom blaženim Na čase vekovečne vse. Amen.
n.
(Lux alma, Jesu.)
Luč blaga, Jezus, naših sere, Ko naše duše ti krepčaš, Temoto greha odpodiš, S sladkostjo Svojo nas navdaš.
Ak' nas obiščeš, nas zvedriš, Na desni Očetu ki sediš, Domovja sladke luči žar, Telesa čutom skrit vsikdar.
Svitloba slave Očetove, Ljubezen neizmerna Ti, Ljubezni plamen v nas prižgi Po Svoji pričujočnosti.
Naj, Jezus, slava Ti doni, Ki razodevaš malim se, Z Očetom, z Duhom blaženim Na vekovečne čase vse. Amen.
O ss. Angelih varhih.
I.
(Custodes hominum psallimus.) *)
Človeštva varihe Angele opevamo, Katere pridružil je rodu človeškemu Nebeški Oče, da zviti sovražniki V boju nas ne premagajo.
Nesrečne, v boju ki ljutem omagajo, Sovražnik, pahnjen iz raja presrečnega, Goreč zavisti, **) od neba odgnati jih Hoče, kamor jih kliče Bog.
Prileti, o Varih čuječi sem, Odverni kraju, ki Tebi izročen je, Bolezni dušne in druge nevarnosti, Ktere nas nadlegujejo.
Naj Trojstvu presvetemu slava neskončna bo, Njegovo večno Božanstvo vesoljni svet Premodro vlada; naj slava razlega se Njemu čase neskončne vse. Amen.
II.
(Aeterne reetor siderum.)
Oj večni svitlih zvezd vladir, Ki v moči svoji vsako stvar
*) Mera te pesmi je taka :
KJ j -V j -VA» J —OO J -VAJ
V slovenski poeziji nenavadna in nekako čudna je ta mera. Vendar smo jo ohranili, da bo prestava izvirniku bolj podobna.	«N« gl Prest.
**) Zavist — zavisti pomeni na Notranjskem nevošljivost.
Si vstvaril. Vse, kar stvaril kedaj,
V	modrosti vladaš Ti sedaj.
Poglej premilostno na nas, Ki v prošnjah kličemo na glas: Ko nam se novi dan žari, Naj nova luč nas razsvitli.
In angelj, nam za varha ddn,
V	pomoč in hrambo nam poslin, Naj var je nas, da nam nikdar Hudoba, greh ne bo na kvar.
Hudobni, nam sovražni zmaj, Po njem odgndn, se vmakne naj; Da v zanjke — poln zvijačnosti — Neskerbnih sere nam ne vlovi.
Od naših mej sovražnega Odganja naj protivnika, Zemljanom sprosi sveti mir, Zatare kugo naj za zmir.
Očetu slavo poj, serce! Kar Sin njegov odkupil je, Kar Duh posvetil Tolažnik, — To brani Angelj naj vodnik. Amen.
O sv. iirliangelu Gabrielu. (Tibi Christe, splendor Patris.) ♦)
Tebe Kristus, luč Očeta, Ki življenje sercem si, V pričo angelov naj sveta
Naša pesmica časti, Ktero peva družba vneta, Te navdušeno slavi.
S pesmico sicer častimo
Angele nebeške vse, Njega pa naj bolj slavimo, Ki zdravnik, voditelj je, Rafaela zdaj hvalimo, Satana ker zmagal je.
Naj po varhu tem odžene
Kristus, Kralj dobrotljivi, Vse sovražnike peklene. —
S čistim sercem kdor živi, Nai ga v raj nebeški dene Kristus kralj premilostni.
Pevajmo Očetu slavo,
Slavo pojmo mu na glas; Pevajmo tud' Sinu slavo
Z Duhom svetim večni čas. Trojedinemu naj slavo Peva vsaki izmed nas!
Amen.
(Dalje sledi.)
*) Mera različna od navadne:
—v J —v | —v j —v
t z ¿irljenja M/irriciJa Tomam*.
(Dalje.) IV.
Bivanje v Lisabonu. Potovanje po morji do Mozambik-a.
Naša vožnja iz Genove do Lisabona je terpela le dvanajst dni, navadno terpi en mesec. Ker je kralj misijonarjem zapiro milostljivo odpustil, kar smo si s postajo na Gibraltaru zaslužili, smo zdravi in krepki 31. vinotoka stopili iz barke na suho. Novinci so šli v novicijat v Arrojos, ki je vstanovljen ravno za tiste, ki so namenjeni v misijone po druzih deželah se podati. Drugi pa so prišli v lepo napravo sv. Antona v Lisabonu za toliko časa, da so vsi v odmenjene kraje v misijone odpotovali. Moja pot iz Rima do Lisabona je terpela poldrugi mesec.
Preživel sem še toliko, to je, drugo leto svoje po-skušnje na Portugalskem. Sreča moja je bila, da se ta reč ni dalje vlekla. Ne včm, kako bi b;lo drugač z mojim poklicem, kajti na Portugalskem se je vse zel6 spremenilo.
Pisavec pripoveduje nadalje, kako hude preskušnje v novinstvu so imeli taki, ki so se pripravljali na misijone med divjaki, da so se navadili na vse nezložoosti, ki so jih v misijonih čakale. Pravi namreč: Ojstrost Portugalcev bila je velika, in za nas, ki smo bili navajeni na pohlevnost in ljubezen Italijanov, toliko bolj občutljiva. Obleka bila je slaba in nečedna, jedil malo in neokusno pripravljenih. Novinci in školastiki niso dobili nič vina pri mizi, nam še le iz Italije došlim so po milosti vsakemu majhno kupico ga privošili itd.
* Razun pri mizi so morali po turško sedeti na tleh, kar je za nenavajene ljudi prava muka. Ako smo pri mizi, ali v kuhinji službe opravljali, bilo je vse ostudno in neokusno videti in prijeti. V resnici mislili smo, da smo v pravo barbarstvo prišli. To so v resnici prave in resnične poskušnje leta za tnte, ki so namenjeni za misijon v Azijo, Afriko in Ameriko, da nevercem iu divjim narodom vse svoje življenje darujejo.
Bil sem toliko srečen vse to velikodušno prestati. Po dokončanih poskušnjih letih sem 14. grudna 1. 1752 znano redovno obljubo storil; bil sem iz serca vesel in kmalo potem sem prejel štiri male rede. Malo je manjkalo, in bil bi duhoven postal, ker imel sem že primerno starost. Pa temu so se nekteri ustavljali terde z zgledi, da so že nekteri bili tako zgodaj posvečeni, pa so potem drugače si premislili in družbo Jezusovo zapustili.
Ko je to preteklo, imel sem večkrat priložnost kra-ljčvo glavno mesto Portugalske obiskovati. Kdor je pa Rim in druge veličastne mesta italijanske videl, more o tem sicer obljudenem mestu malo povedati. Niti cerkve, niti palače, s kraljevo vred, niso posebne lepote in bli-šečnosti. Mesto je tudi večje, kot Rim in Beč, in ima terdnjavo, o kteri Portugalci veliko govorijo. Hoteli so to zelo raztegnjeno mesto z zidom obdati in kakor sem videl, so delo že pričeli; ker so pa previdili, da tako delo prizadeva neizmerne stroške, so misel opustili. Stoji tedaj mesto brez obzid|a. Prav lep in pripraven je tudi zavetnik, v kterem stoji vedno velika množica bark. Ni pa tik morja, ampak na iztoku sloveče reke Tajo, ki je ondi nad uro široka in ima vodo že slano, ker pri padu in rasti morja redoma v šestih urah iz morja voda dohaja in odhaja ter se tako meša z vodo iz reke. Kadar je prazna, pa tudi kadar je polna luna, je pritok in odtok morja toliko močneji, da je za pet do šest pedi razločka. To namnoženje vode Portugalci imenujejo „živo
vodo", in prav dobro koristi barkam, ki bi pri plitvi vodi ne mogle plavati tako lahko, ali pa ce!o ne. Ker se tukaj slana voda b sladko zmeša, se dobivajo tukaj naj boljši ribe. Omenim naj samo eno pleme rib, ki se jim pravi „sabel". Kadar se spomlad bliža, jih pride velika tropa iz morja v reko. Na uekterih krajih pre-prežejo reko Tajo z velikimi močnimi mrežami tako, da morajo ribiči, ki se gori in doli vozijo, ako hočejo dalje priti, si luknjo napraviti Na ta uačin vjamejo silo veliko rib, in zarad tega ta ribji lov na dražbi oddajo, in nese kralju lep denar. Te okusne ribe so srednje velikosti, se dajo po raznih načinih pripraviti in tegnejo vselej prav okusno jed. Najboljši so pa, ako se na ražnu speko in z limonino sočnostjo polijejo.
Mesto Lisabon, skoraj najbolj obljudeno mesto, je do kraljevanja Janeza V imelo veliko pomanjkanje sladke vode Imenovani kralj pa je na svoje stroške dal s hriba Alkantarskega, do druzega, na kterem Lisabon stoji, vodotoč napraviti. Po globoki dolini, po kteri dereča reka teče, so napravili most in tako oskerbeli mesto z obilnostjo dobre vode. V resnici, to je kraljevo delo in vredno občudovanja. Da so pa kraljevi zaklad zopet napolnili, pridjali so vsakemu funtu mesa en vinar davka, in tako so zopet denar dobili.
V cerkvi samostana družbe Jezusove, v kterem novinci obljubo delajo, je altar občudovanja vreden, pa ne zarad kake umetnosti ali dragocenosti, marveč zarad veliko denarjev, ktere so za-nj izdali. Velikodušni kralj Janez V je dal ta altar iz različnih drazih kamnov v Rimu delati. Altarna podoba, ki kaže sv. Janeza Kerst-nika, je prav umetno vstrojeno mozaično delo. Kakor hvalisavni Portugalci pravijo, je ta majhni altar stal nad pol milijona krusadov, to je goldinarjev... Škoda je le, da tako drag in lep altar stoji v majhni, pa še zelč temni kapelici, ter da se umetnost in dragocenost komaj dd zapaziti in razločiti. Tudi na naši barki so pripeljali dve mozaični podobi iz Rima za Lisabon, in sicer pripravljeni za ravno to kapelico, da bodcte zaljšali stene tega svetiša.	(Dalje nasl.)
Sejmi, ¿egnanja.
Skozi leto prihajajo dnevi, ki bo dnevi zveličanja, dnevi duhovnega veselja, kdor jih vé prav obračati. Ali ravno take dneve nespremišljeni in razuzdani ljudje velikrat spreminjajo v dneve tčme in Černega mraka. Duh temóte ima potem še več oblasti čez take duše, kakor o navadnih dnevih. Zakaj? Zato, ker ljudje to, kar ima služiti v zveličanje, zlorabijo in si obračajo v pogubljenje. Celó sicer pametni in pošteni se včasi z drugo veliko derhalijo dervé v brezna pregréh in vse nesreče.
K takim dném se po več krajih smejo šteti tako imenovani sejmi, „šagre", cerkvene žegnovanja, pa tudi druge prilike, ker vsak kraj ima posebne Šege in navade, pa tudi posebne nevarnosti za dušo in telo. Taki dnevi se po človeški zlobnosti včasi spreminjajo v dneve razuzdanosti in divjačnosti; zdi se, kakor bi se naj gerši nagnjenja človeške natore združile z naj bolj zaverže-nimi peklenskimi močmi, ki vse lepo, blago in sveto v človeških sercih išejo oskruniti, okužiti in razdjati. Kdor sam kaj tacega še ni doživel, naj bo Bogu hvaležen, da mu je prikrita ostala ena naj bolj senčnih strani Človeške spačenosti.
Ali obžalovanja vredno je, da napake nahajamo povsod. Takrat se rado pokaže, kakor da bi bila razuzdanost in divjačnost o takih časih opravičena, kakor da bi ne imele takrat Božje zapovedi nobene veljave in bi se smeli enkrat v letu grehu popolnoma vdati, se zverim zenačiti in še pod nje se pogrezniti!
Tukaj mislim zlasti mladino, ker ta se o takih dnéh posebno vdaja strasti m. Kako marsikteri mladeneč, kako marsiktero dekle, ko ure tega divjega veselja minejo, nosi grozno podobo smertnega greha na svoji duši! Kako škoda za lilije nedolžnosti, ki so tukaj od umazanih parkeljnov poiergaue, ali pa venejo v kužni meseni sapi!
Kmali se sicer ob času prisiljene spovedi reče: „Imelf-a) sem slabe misli, bil sem nezmeren". Pa o tem, kar imajo te besede v sebi, koliko nečast za Božje ve-ličastvo, kolik i zasramovanje Kristusovega križa in njegove smerti, kake bolečine za občutno serce je našega ljubezni polnega Odrešenika, kteri je vse to naprej videl, to se poveršneiuu človeku še sanja ne! Kaj vendar naj dušni pastir o takih spotiklejih počne, ako se v njegovi občini nahajajo?
Ali bo molčal? Ali smé molčati? Ali smé počivati in si misliti: „Sej se nič ne dá storiti, ljudstvo ne bo tega opustilo. Sej bilo je zmirom tako!"
O to ne bi bila beseda apostoljskega duhovna, tako bi rekel najemnik, kteri pusti volka v njegovi čedi ropati in terjgati, kakor mu je drago. Pastirski mladeneč David se je bojeval z volkom in levom, da bi obvaroval čedo svojega očeta. Pa ti sovražniki so bile brezumne živali. In mi bi se ne borili zopet satana, kteri mori duše, za ktere je bila božja kri prelita?
In On, ki je Davidu moč dodelil, ali ne bo tudi nam pomagal?
Z gorečnostjo in bv. Duhom bode On ponižnega in spokornega duhovna kerstil, da mu bo mogoče opomin preroka epolniti: „Clama, ne cesses! quasi tuba exalta ^ocem tuam, et annuntia populo meo scelera eorum, et domui Jacob peccata eorum." (Js. 58.)
Boriti se moramo, zmaga je pri Bogu. Če smo se dobro vojskovali, o tem bomo sojeni; ne po tem, če je imel boj s podzemeljskimi močmi vspéh ali ne. Bog plačuje voljo in delo. Pa bojevati se — in bojevati se: to je velik razloček. Nekoliko malo graje raznese veter, in naglo skipenje strastnega ognja zgine, kakor grom v podnebju.
Kaj tedaj ? Naj pervo mirno podučenje, potem za Božjo čast goreče in božji ogenj dihajoče opominjanje, oboje iz serca, ktero je po očetovsko razžaljeno zarad tacih razžaljenj Božjih in zarad tolikih pohujšanj ljubljene občine. Ako to izhaja iz pavlovskega serca: ne more biti brez koristi in tudi ne bo. Pa to naj se ne zgodi še le zjutraj tistega nevarnega dné, kteri kakor vihar in toča marsiktero lepo cvetko dušnopastirke gorečnosti v malo urah pokonéá; takó bi se lahko več razdražilo, kakor pa kaj koristilo. Delati je treba že poprej, že od daleč, ko strasti in hudo nagnjenje še dremljejo, takrat že se morajo serca pridobivati. To pa veljá o vsih nevarnih prilikah, ki skozi leto utegneio nastopiti. Veliko molitve z zatajevanjem vred bi móglo besedno delo spremljati, in ker je združeni molitvi uslišanje zagotovljeno, si je treba zaveznikov poiskati. Pobožne deviške duše, kterih je gotovo v vsaki občini še kaj, se lahko v spovednici k taki molitvi pridobivajo. Molitev otrok tudi pomaga. (Preveč se prezira gotovi pomoček, ki ga že več lét tako blizo imamo: bratovšina Naše ljube Gospé presv. Serca. Zakaj bi ta in uni kake hude napake v duhovniji ne priporočil v molitev skor 100.000 družnikov. Prevdarite: sto tisuč prosivcev!) Ali mislite, da taka bojna molitev ne bode zdala? In ako bi Bog našo poterpežljivost pervi pot nekoliko poskusil, ali bi ne bilo upanje za drugič, za drugo priliko, za prihodnje leto? Ali ni že trud poplačan, ako j a bil en sam smertni greh odvernjen? In potem še osebno pastirstvo! Koliko premore dobra beseda do matere, do gospodarja, do gostilnika, velikrat
tudi z^dinjeno djanje 8 svetno oblastjo. Zelus domus Tuae comed.it me! (Ps. 68, 10.) — (Prim. Canisius Stim. st. 9.)
Miozje mesto i.
Prelep in silo častitljiv je nauk od Božjega mesta, ktero je vidil sv. Janez v skrivnem razodenji, ko piše: „In vidil sem sveto mesto, novi Jeruzalem, doli priti od Boga. (Razod. 21, 2.) Zgodilo se je to na otoku Patmu. Ko je bival v premišljovanji, je vidil v duhu Jeruzalem, nesrečno mesto, ktero je bilo izvoljeno za glavno mesto kraljestva Božjega Ali Jeruzalemci niso spoznali tega, kar je bilo njim v blagor. To je delalo silne dušne bolečiae preroku, kteri je ljubil svojo domovino in ji serčno želel vsih Časnih in še veliko bolj vsih duhovnih in večnih dobrot.
Naj bi si to k sercu vzeli tudi naši rodoljubi, kterih mnogi serčno ljubijo svojo domovino, pa le njeno eno, njeno časno stran, pozabijo pa na njen duhovni, njen večni blagor. Naša domovina nam je nekak Jeruzalem, in ta Jeruzalem bi bil tudi v časnem oziru sreč-niši, ako bi .»domoljubi" toliko delali za njegov duhovni, kolikor delajo in se trudijo za njegov časni blagor. O slovenski Jeruzalem! Kako srečen bi bil ti, ako bi bili modri tvoji sinovi, neomadežane tvoje hčere.
Sv. Janez se je oziral v duhu, pa tudi s telesnim očesom na časni svoj Jeruzalem, kteri — dasi tudi njemu tolikanj drag — ni bil lep: vidil pa je prerok v prikazni nov, lepši Jeruzalem doli priti, — toda tudi ta je bil podoba še lepšega — tretjega Jeruzalema. Kako to?
Z očetovsko ljubeznijo je prišel Bog grešnemu človeštvu naproti, naj pervo z mnogimi razodevanji v stari zavezi. Te razodenja pod gostim zagrinjalom krijejo namene božje in zlagoma vodijo do sv. Cerkve.
Zakladi milosti, kteri so bili v tej napravi shranjeni, so storili, da so verni, bi djal, nebesam naproti se razcvetali. Stari Jeruzalem je razdjan. Novi, od Kristusa vstauovljeni, zdaj spolnuje ta zgodovinski poklic, zveličevanje narodov... Tretje nebeško mesto pa nam v ne preveliki daljavi naproti sije.
Jeruzalem — mesto.
Jeruzalem se imenuje „mesto miru", ker po tolikih bojih bi bil imel mir prebivalce osrečevati. Imenuje se „sveto mesto", ker je med njegovim zidovjem stala skrinja zaveze. Imenuje se mesto Božje, velikega Kralja, ker je tukaj bil nioljen in češen pravi Bog, Kralj vseh kraljev. Vojskovodja Jozve je bil od Boga dobil povelje mesto za njegovo ljudstvo vzeti z orožjem. Jeruzalem je stal v prelepem kraju, na terlnem, skalnatem apne-ncm gorovju, na treh homcih. Sijonski grad se je imenovalo gornje mesto, tudi Davidovo mesto. Tukaj je oko občudovalo kraljev Davidov grad, ki je bil tudi gozdna hiša iraenov.-.n, ker bil je pri zidanju te hiše skoraj cel cedrov gozd posekan, tukaj v izsekanih grobih so počivali umerli kralji. Ko si je bil David izvolil grad Sij on za svoje prebivanje, bilo je to mesto deželino središč. Med silnim veseljem in trobentnim glasom so prenesli tje skrinjo zaveze. Ves ginjen in presunjen je bil kralj David. Kmalo so po visočinah jeli doneti glasi Davidove liarpe, predirali so doli v doline, v serca otrok lzraelovih, budili v njih vse blage in svete občutke, do plamena navdušenja jih vžigali. Kdo ne pozna Davidovih psalmov, navduševalnih, pobožnih pesem blagega kralja, ktere so zdaj hvalo Božjo naznanjevale, zdaj v globočino boječega, zagrešenega serca segaJe, klic za usmiljenje in milost izbujale, zdaj ozirale se na prihodnje čase, ko je imel Zveličar sveta hrepenenje narodov do-
polniti. Čudno; psalmi, kteri so pred tremi tisuč leti doneli v sijonskem gradu, se slišijo še zdaj po vsih katoliških cerkvah vesoljnega sveta; sv. Duh veje v njih skozi vse čase.
Na Sijonu je pa vendar manjkalo prave hiše Božje. Vojske so zaderževale Davida, da ni mogel Gospodu hiše zidati. Salomon je dokončal delo, oni čudež v sveti deželi. Zidal je svetiše na drugem holmcu, na stermi Moriii; zidal je to svetiše iz marmorja in ceder libanonskih in zlata ofirskega in iz samih dragotin.
Zunanji obraz salomonskega tempelj na, pravi Jožef Flavij, je imel vse na sebi, nad čemur duša in oko stermi. Okoli in okoli je bil z gostimi zlatimi ploščami pokrit, zablisketal se je pri pervih žarkih svetlobe in je bliščal v oči, kakor samo solnce. Prišlim ttijcem se je zdel od daleč kakor s snegom pokrit grič, zakaj koder ni bil z zlatom prevlečen, svetil se je beli marmor. Na verhuncu so šterleli zlati drogi. Nad neizrečeno velikimi na štiri vogle rezanimi kameni je svet stermel in stermi še zdaj nad ostanki tempeljnovimi. Znotraj je neprenehoma gorela žareča luč na sedmoročnem svečniku. Tam je bilo najsvetejše. V najsvetejšem je stala skrinja zaveze, v kteri je bilo nekoliko zern mane, Aronova palica in tabli, na kteri so bile zapovedi zapisane. V sedmih letih je bilo svetiše dozidano. Salomon je sklical veliko skupščino knezov in starešin k slavnemu posve-čevanju. Duhovni so nesli v slavnem sprevodu skrinjo zaveze s Sijona v tempelj na gori Morio.
Tisoče ljudi se je pridružilo temu sprevodu in so peli hvalne pesmi: „Hvalite Gospoda, ker dober je in Njegovo usmiljenje je na vekomaj" (Psalm 135, 1.) itd. V nezmerni hvaležnosti je daroval Salomon velike trume ovnov in goved in prosil milosti Gospoda nad svetiše. Zdajci švigne ogenj iz nebes in povžije darove, temen oblak obda skrinjo zaveze in veličastvo Gospodovo je napolnilo hišo. Združeni, kakor udje velike družine, so možje Izraelovi od zdaj hodili na gčro k svetišu Boga — Jehova. Iz ust božjepotnikov je donela leto za letom izraelska božjepotna pesen: „Veselim se, kadar slišim reči: Pojdimo k hiši Gospodovi!" (Psalm 121.) Zares, ljudstvo potuje k svetišu; služi Gospodu, in je srečno!
(Dalje sledi.)
Mjarretanshe ti ta »i i Je v molitvah in premišljevanjih.
(Dalje.)
Devica častitljiva — za nas Boga prosi!
(Prošnja za dobro molitev.)
Kako si ti, o Marija, častitljiva, vidim iz tega, da je sam Bog poslal te pozdravit enega izmed štirih duhov, ki stojč pred Božjim obličjem. Vidi se tudi še iz tega, da te je ta veliki poslanec pozdravil tako spoštljivo in tako rekoč s svetim strahom, da še nikdar nobena stvar ni bila od nebes tako pozdravljena in tudi ne bode, kakor ti. O Marija! misel na to me je v dušo zbodla in serce moje kervovi, in prav ima, da kervovi. Jaz se imenujem tvojega otroka, tvojega častivca; zdaj pa spoznam, da Te nisem ljubil kakor otrok, in te ne častil kakor pravi častivec. S svojimi molitvami in življenjem sem te morebiti bolj žalil, kakor pa častil.
Oh, moje molitve, moje molitve, ki sem jih tebi na Čast opravljal! Kakšne so bile in koliko veljave so imele pred teboj? Perve besede „Češenamarije", tiste prelepe molitve, je Bog sam izrekel, potem jih je izgovoril pred teboj prečisti duh arhangel Gabriel. Nekaj je dostavila sv. Elizabeta, mati največjega med svetniki,
Janeza Kerstnika. Nekaj pa na9 jih je naučila sama naša mati sv. Cerkev. O koliko svetih duš je že to molitvo goreče molilo! Jaz pa, ko jo molim, včasi še na te ne mislim. Kedar imam govoriti s kakim gospodom, dobro pred pomislim, kaj in kako bom rekel. Med pogovorom imam pri njem serce, oči in misli. Ko se pa v molitvi s teboj razgovarjam, kakor tudi pred in potlej, sem ves zaspan in raztresen.
Prosim te toraj, usmili se me, o skerbna moja Mati. Sreča moja, da imaš ti zdravila in pomoči za vse slabosti in potrebe, in pa, da si tako dobra. Kakor so učenci nekdaj tvojega Sina prosili: „Gospod uči nas moliti", tako tudi jaz Tebe prosim: Uči me moliti, Mati. Slab in neveden otrok vpiram uka željne oči v tvoj obraz, pripravljen pridno poslušati tvoje nauke, hraniti jih in se pri molitvi po njih ravnati. Nikar me ne zaverzi kot otroka, ker sirotej sem na duhu, o moja Mati!
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Ix Borovnice. (Djanje sv Detinstva.) „Danica" nam je že veliko lepega poročala o lepem ,,djanji sv. Detinstva^ in mislim, da se je tudi po naši škofiji precej razširilo.
Ker pa o tem „Danica" še ni nič poročala iz posameznih krajev, naj iz naše duhovnije kaj malega o tem povém.
Letos, mesca rožnika, se je pričelo pri nas sv. Detinstvo razširjevati, in do sedaj je nekaj čez 100 deležnikov pristopilo. Pervo opravilo sv. Detinstva smo imeli v nedeljo angeljev varhov in smo slovesno obhajali, kolikor se je dalo v začetku. Kacih 30 deležnikov in deležnic se je vdeležilo ss. odpustkov, med temi naj več deklic, ki so zeló vnete za djanje v prid reševanja poganskih otročičev. Popoldan imenovano nedeljo pa sem jih učil peti pesmice, ki so v novih bukvicah sv. Detinstva. In ker je bil ravno praznik ss. angeljev varhov, smo se toraj naj pervo učili pesmice: „Molitvica k angeljčku varhu — „Sem srečen otročiček" itd., in potem „Lepi nébes", in otroci so se koj pervi dan v mojo zadovoljnost obé naučili.
Učenje se nadaljeva, ker sem jim obljubil, da bomo prihodnji praznik sv. Detinstva pri sv. maši peli, ako se bomo naučili pesmice, ki so v omenjenih bukvicah.
Pri tej priliki naj omenim, da imamo Slovenci precej lepih društev in bratovšin, vendar po moji misli je za otroke in sploh za mladost prav posebno primerno sv. Detinstvo. Otroci radi starše ali rednike prosijo tistih soldkov, da bi se zamogli zapisati v sv. Detinstvo in navadno so potlej bolj pridni in vbogljivi kot so bili poprej. To je tedaj velik poraoček staršem za lepši izrejo otrók. Otroci imajo ob enem prelepe nauke in prijetno berilo v bukvicah v ta namen. Koliko se toraj dobrega stori domačim in ajdovskim otrokom! Hvala tudi verlim gospodom za pesmice, ki so v bukvicah sv. Detinstva, prav primerne mladini. Mladina namreč rada poje; poje v praznik, poje v delavnik, in si vedri čas in delo, kar nekteri odrašeni ne znajo, in si zlati čas obračajo v prazne marnje, v obiranje svojega bližnjega in drugo hudo.
Kdor pa ne vé, kaj in kako začeti z razširjanjem sv. Detinstva, naj se oberne do vodnika preč. g. kan. And. Zamejca ali pa do vredništva „Zg. Danice".
♦ J. K., poverjenik.
Štanga, 9. kimovca 1880. (VeČ priserČnih obhajanj ob enem. Cerkvene vravnave.) Štanga je slovita, ker raste tu dosti žlahtnega sadja, ktero se vozi v Ljubljano, in
pa ker je tu že od davnaj imenitna božja pot, kamor ljudje radi hodijo sv. ^Antona pomoči prosit v različnih potrebah. Bilo je v Štangi poprej 5 velicih shodov, n zdaj sta le dva prav imenitna, namreč o sv. Antonu Padov. in o sv. Šimnu in Judu. Vendar je že nekaj časa tudi angeljsko nedeljo po dvojno duhovno opravilo. Tako je bilo tudi letos in sicer prav slovesno.
Ta dan je več otrčk pristopilo pervič k svetemu Obhajilu v lepo ozaljšani cerkvi. Res, bil je ta dan zanje vesel in imeniten, ki ga bodo vedno v spominu ohranili, še toliko bolj, ker ta dan ste se še dve drugi slovesnosti tu obhajale.
Znani izverstni pisatelj, iskreni domoljub in naš rojak preč. g. prof. Jož. Marn so ponovili tukaj čez 25 let spomin svoje nove maše, ki so že obhajali svojo 251etnico s svojimi součenci pri sv. Jakobu ob Savi. Pridigovali so sami prazniku prav primerno. Pri sv. masi so jim stregli trije gg. župniki. Pela se je čedno latinska maša, kakor želi sv. Cerkev pri slovesni sv. maši. Pela 6e je „Glorija" vsa in „Čredo" ves, in le tA koralno. Tu je dokaz, da tudi na kmetih, še celo v hribih, se dd kaj storiti, če je resne volje dosti.
Ta dan je bila pa tudi zahvala za srečno dokončano zidarsko delo v presbiteriji. Naša cerkev se že dolgo časa od znotraj in od zunaj lepša.
Pred nekolikimi leti je dobila prav lep križev pot, kterega je namalal znani domoljub gosp. M. Tomec v et. Vidu. Lep kinč naši cerkvi ie tudi obhajilna miza iz marmorja, in tlak v presbiteriji iz kamnitih^ belih, rudečih in černih plošic. To delo je delal L Vodnik. Tudi orgije je pred tremi leti g. Malahovski prestavil, jim naredil nov meh in cn nov spremen v ped. 16', tako, da zdaj prav lepo in močno done. Oltarje in pri-žnico je nam tudi pred tremi leti premarmoriral in popravil prav čedno g. M. Ozbič.
Tako so tudi druge naprave vse lepe v cerkvi. Le ena reč je kazila cerkev. Pervi kor je bil nižji kot ladija. In ta napaka se je letos odstranila. Presbiterij je toraj lepo poviksan, ščipovnik, ki je zakrival pervi kor, primerno odrezan, in v cirkeljnu izpeljan više. — Tako se vidi zdaj cerkev nekako veliko večja in vsa drugačna; res prav lepa je, — to vsak pravi. Tudi velike nove okna so lep kinč. To delo se je bilo po premaganih opovirah začelo v rožniku — in 21. vel. serp. se je srečno dokončalo v veliko veselje vsim, ki so kaj pomagali. Tako je zdaj res vsa prenovljena in olepšana cerkev sv. Antona Čudodelnika v Štangi, kamor slovensko ljudstvo rado roma. Vse v čast Božjo in slavo sv. Antonu!
V naši „kranjski Loreti"v(SU8i), kakor je „Danica" že omenila, je bilo na mali Šmaren posebno duhovno opravilo s slovesno procesijo med petjem lavrctanskih litanij, Marijne pesmi „Magnifikat", in konec sv. maše je bila zahvalna pesem „Te Deum" — v dvestoletni spomin začetka in obstanka ondotne romarske cerkvice. Ker so ta praznik vsled združenja te cerkve s sv. Marijno hišico v Loreti ondi popolni odpustki, zato je bilo pri jutranjem farnem duhovnem opravilu prav veliko jih pri sv. Obhajilu.
Po posebni prijateljski naklonjenosti duhovnega soseda čast. g. Soriškega župnika A. J , ki so prejšnji popoldan tukaj še spovedovati pomagali, so slovesno sv. mašo 8 pridigo v naši Loreti ta dan imeli č. g. Andrej Karlin, novomašaik Starološki. Ljudstva veliko. Za dvestoletnico se je pri sv. maši pela tudi naslednja pesem:
Že celih je dvakrat sto let zdaj minilo, Odkar se Marija tu v Suši časti;
Češenje še bolj se bo zdaj ponovilo S slovesnim spominom, ki tu se verši.
Marija pa sama skazala je tod, Da mesto to nji je odločil Gospod, Kjer naj posebno vslišuje prošnji, Verni pa njeno pomoč zadobt*.
O koljko dobrot je že tukaj skazala
Marija c Lorete skoz toliko lčt, In rada na duš' in teles* pomagala,
Pa vsim tud' želela nebesa odpret'! O bodi češena za toljko dobrot, Deljenih po tebi do revnih sirot! Bodi zahvaljena mila nam Mat', Skerbi ▼ nebesa nas vse pripeljat'!
Svetile smo novo ti tu pozidali,
Zedinjeno s hišo je tvojo svet6, Da bomo tu milost še več dobivali,
Gotovši prišli ie gor k tebi v nebo. Zdaj k tebi vzdigujemo svoje sercč, O vslisi vse naše pravične željč! Prdsi, le prosi Marija za nas, Zdaj in posebno poslednji še čas!
Marija, ostani nam ljubljena Mati,
Iz doma visocega vedno nas glej, Ne pusti nas v zmote in greh zamotati, V popolnosti zmiraj nas vodi naprej. V spomin dvestoletni ti damo serce, Prav zveste ti hočemo biti ovcč. Vodi nas Mati ovčice v en hlev, Kjer je plačilo, rešilo vsih rev!
Zaliloški.
Iz Želeinikof. (Dragi gosti.) Glas o naravski lepoti naše mile domovine razširja se čezdalje bolj po širokem svetu, in vabi o poletnem Času od leta do leta več ptuj-cev in občudovalcev zlasti v naše prijetne gorenjske kraje. Kako se tu ptujci obnašajo med nami in proti našemu narodu, to presojevati ni namen teh verstic; pač pa naj bo naznanjena želja: naj bi bili vsi taki, kot sta visokorodni c. kr. avstrijski generalni konzul iz Benedk, plemeniti gospod baron Miroslav Pilat in nje-
{;ova preblaga gospa soproga, ki bivata letos že četerto eto na oddihu v naših tihih Železnikih. Kako veljaven in čislam mož je gospod baron, prepričati se smo imeli priliko med drugim tudi o slovesnem obhajanji rojstnega dneva našega presvitle^a cesarja Frančiška Jožefa. Ta dan se nam je omenjen: gospod pokazal v svoji uniformi. Na persih so se mu svetili mnogi redovi in križci, jasen dokaz, kako zelo čislajo tega plemenitega gospoda naš prerailostm cesar, kakor tudi mnogi ptuji vladarji. (Vsih odlik ima pospoa baron Pilat deset.) Naj pa se ne misli, da se nam ta gospod pogosto kaže v svoji svetični opravi. Naj bolj priljubljena tnu je priprosta ribčevska obleka, in skoraj ložej ga je najti v kaki samotni gorski grapi pri ribjem lovu, kakor pa na domu. Ali o nedeljah in praznikih ne zamudil bi sv. maše in pridige gotovo za noben denar in na nikaki način. V tovaršiji z ljudstvom je gospod silno prijazen in priljuden, in gospa baronka je poleg teh lepih lastnosti tudi tako ponižna, da se res smč imenovati podoba (personifikacija) te lepe čednosti. Je pa tudi posebno pobožna. Svete maše ne zamudi prav noben dan (boje tudi v Benedkah ne); k mizi Gospodovi priHtopiti sredi našega priprostega ljudstva se nič ne ¿na; posebno rada pa se pridružuje našim cerkvenim pevkam, in se vede proti njim prav kot sestra. Akoravno slovenščine ni zmožna, prišla je letos skoraj vsako nedeljo k veliki sv. maši na kor, in pomagala dekletam peti. Posebno pa se je odlikovala zadnjo (an-geljev varhov) nedeljo. Pela je kot ,.primadona" Rihar-jevo sprelepo mašo: „Bog, pred tvojim veličastvom";
dalje pesmi: „Lepa si Marija" in: „Ko me novi dan zbudi" — tako natančno slovenski, zraven pa tudi tako izverstno in nežno krepko, da se kaj enacega redko kdaj tudi po velicih mestih sliši. Tacih poletnih gostov bi pač prav veliko privoščili naši lepi slovenski domovini.	R. Podratitovski.
Iz Jeruzalema. (Cerkev v Betlehemu. Ondotne katoliške Šole. Ruski romarji.) Kteri so bili v farni cerkvi v Betlehemu, ki se derži lepe bazilike sv. Helene in se skozi njo pride v tisoč in tisočkrat sveto duplino, v kteri je bil Zveličar sveta od Marije Device rojen, bodo z veseljem sprejeli novico, da se je ta cerkev začela zbolj-ševati in razširjevati. Revna in ne odveč lepa farna cerkev, ktera ni le samo o velikih praznikih pretesna, ampak tudi navadnim potrebam ondotnih prebivalcev ne zadostuje, bode boje še enkrat večji kakor je zdaj, in sedanji oddelek, že nekako razpadljiv, bodo gotovo popravili.
Prečast. oče Friderik, vikar frančiškanskih varhov sv. dežele, bode vodil to važno delo. Pravijo, da je umeteljni stavbarski mojster Guillemont načert naredil. Gerki poskušajo delo zdaj s tem, zdaj z unim izgovorom ovirati, pa to jim bo zeló malo koristilo, ker častiti oče Friderik bo že vedel se jim zoperstaviti, in akoravno je to zeló neverjetno, bode vendar le pravica zmagala.
Se nikoli se niso betlehemski otroci tako dobro podučevali, kakor v zadnjih letih. Ne govorimo o pro-testantovskih šolah, ktere so se zeló pomnožile, samo, da bi katoliško vero zaterle, ampak o hvale vrednih prizadevanjih, ktere katoličani luteranom nasproti stavijo, ro nekaj so oo. Frančiškani začeli posebno skerbeti za veliko zunanjih šolarjev, kteri so njih šolo obiskovali j po drugi strani pa je ona od gosp. kanonika Belloni a vstanovljena naprava razun sirotišnice, v kteri se nahaja 75 učencev, dobila še vnanjo šolo, ktero obiskuje blizo 300 otrók.
Med gojenci so napravili nekako vojaško glasbo. Nekteri terdijo, da se je to prav dobro obneslo. Temu se ne čudimo kaj posebno, ker otroci na jutrovem imajo prav velike zmožnosti za godbo, ktera jih tudi zeló veseli. Učence sv. Družine podučuje v tem učenik v pokoju, duhoven iz reda Serca Jezusovega v Betharem u. Tudi blage sestre iz reda sv. Jožefa imajo šole za mlade betlehemske deklice.
Ruskih romarjev je bilo letos zeló veliko v Jeruzalemu; dozdaj znaša število nad tri tisoč, kteri so pa vsi revnega stanú. To, mislim, je zarad tega, ker so okolišine lanskega leta mnogim bile na potu, da niso mogli te svete božje poti opraviti. Ruski romarji ne dobé v bolnišnicah nič hrane, ampak samo prenočišče; tedaj se mora vsak, kolikor mu je moč, sam s potrebnim preskerbeti. Da bodemo resnico govorili, moramo reči, da so ruski romarji polni ginljive vere in resne pobožnosti. Moški in ženske so kaj spodbudnega obnašanja v svetiščih in drugod, kakor tudi na naj bolj oddaljenih popotvanjih. Njih vbrano in milo-resno petje je zeló različno od onih kričečih in kihajočih popevk ger-škega obreda.
Ker že o ruskih romarjih govorimo, moramo omeniti posebno njihovo pobožnost pri postaji ob oboka „Ecce Homo", pri svetišu sv. Ane, kjer častč tudi skrivnost brezmadežnega Spočetja, in sleanjič pri svetišu obiskovanja, pri sv. Ivanu v hribih.
A. J/. Ratisbon.
Cvet h$ sati zre ste molitve.
Zahvale.
Št. 1. Gospodu blizo Ljubljane, nedavno po „Dan." v molitev priporočenemu, ae je nepričakovano hitro in izdatno na bolje obernilo, ko se je pričelo k N. lj. G. v ta namen moliti, češena bodi Marija, zdravje bolnikov !	M.
Št. 2. Oseba, ki je imela hude bolečine v drobu, je zadobila zopet zdravje po več opravljenih devetdnev-nicah. Da se zadosti obljubi, očitno izrekam čast in hvalo Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca za pomoč.	A. V.
Št. 3. Deklica M. T. iz Polh. gradca je bila za vročinsko boleznijo za smert bolna in v nezavednosti; po opravljanji 9dnevnice k N. lj. G. pa se ji je jelo tako hitro boljšati, da je skoraj v enem tednu že začela hoditi, češena Marija!	A. £.
Št. 4. Čez leto in dan je 801etna žena v polho-graški fari imela neko neznansko bolezen, v kteri niso nobene zdravila pomagale; po nekaj časa opravljanih molitvah k Naši ljubi Gospej iu k sv. Jožefu pa se je jelo boljšati in je ozdravela.	A. E.
Prošnje.
V molitev goreče priporočeni: Posebno hudo bolan gospod za pomoč. — Hudoben in zdaj obupen mladeneč za rešenje. — Razuzdan in ves zgubljen mož, ločen od žene, da bi se spreobernil ter na pravo pot prišel —
E osebno priporočen. Zahv. se nazn. — Dva grozovita ogokletneža za spreobernjenje; ali če je že vse zastonj, da bi usmiljeni Bog saj peklenske žrela zaperl njima in drugim takim zverinam, da bi ljudi ne strašile in mladine ne pohujševale. Prosimo dobre duše za spravne obhajila in 9dnevnice in gg. duhovne za „memento" v ta namen. — Neko pohujšanje, da bi se odpravilo. —■ Gospodar, z bolno nogo, priporočen N. lj. G. in v pri-prošnje Pija IX za ozdravljenje. Zahv. se nazn. — Važna zadeva nekega mašnika.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec kimovec 1880.
I.	Glavni namen: Izročenje vesoljnega sveta v naj svetejše Jezusovo in Marijino Serce za splošno spreobernjenje.
II.	Posebni nameni:
20.	kimovca. Sv. Evstahij z ženo Teopisto in sinovoma Agapitom in Teop.stom, mučenci v Rimu pod cesarjem Adrijanom. Priporoč.: Duhovnija Rob rojstva B. M. D. (1675 duš). Keršanske družine za strah Božji. Šolska mladina za dar modrosti in hvaležnosti do Boga in dobrotnikov.
21.	Sv. Matej, apost. in evang., je vero oznanoval v Etijopiji, kjer je kerstil sv. Efigenijo, mučen 1. 90, počiva v Salernu. Priporoč.: Gerčarica ss. Primoža in Felicijana (521 d.). Cerkev v Afriki. Slovenski mladenči za strah Božji.
22.	Sv. Mavrieij, poveljnik tebajskega kerdela s 6000 možmi, kterih vsak deseti je bil umorjen, ker ni30 hotli malikom darovati — pod cesarjem Maksimijanom. Priporoč.: Gora M. D. Snežnice (517 d.). Pogorelci, zlasti tega leta. Duše v vicah.
23.	Sv. Tekla, devica v lepih vedah dobro pod-učena, spreobernjena od sv. Pavla, je iz ljubezni do sv. devištva odbila zakon, bila pred divje zveri veržena,
ktere pa se je niso dotaknile, in rešena še iz druzih nevarnosti — je poslednjič mirno umerla v isavriji. Priporoč.: Dekanijska duhovnija Verhnika sv. Pavla apost (4948 d.). Katoliške device in deviški. Cerkev v mali Aziji.
24.	M. D. 7 veselj, 1. 1695 postavljen praznik; 1. 1727 pa od Benedikta XIII storjen za praznik reda M. D. odkupljenja jetnikov: „B. M. D. de Mercede". Priporoč.: Polhov gradeč rojstva M. D. (3140d.). Sužnji in posli, zlasti za stanovitnost in lepo življenje. Trinogi in neusmiljeni gospodarji za spreobernjenje.
25.	Blažena Marija pomočnica (de Socos), devica, goreča strežnica pri bolnikih po hišah in bolnišnicah. Priporoč.: Presarje sv. Vida (1887 d.). Bolniki m umirajoči. Katoliški misijoni. — Op. Danes se začne devet-dnevnica k prazniku M. D. roženkranske.
26.	Devetnajsta nedelja po Bink. Evang.: Kraljeva ženitnina (Mat. 2'1). Sv. Gerard, škof in muč. Priporoč.: Horjul sv. Marjete (1546 d.). Spreobernjenje skrunivcev nedelj in praznikov z ostajanjem zunaj cerkve, pono-čevanjem, pijančevanjem itd. Cerkev na Laškem.
Male duhovne vaje.
Vse Bogu na čast! Ta dobri namen hočem saj zjutraj in zvečer ponavljati. Bog namreč, kakor pravi sv. Vincencij Pavijan, manj gleda na zunanje naših del, kakor pa na žarečo ljubezen in na čisti namen, s kterim se dela opravljajo.
Listek za raznoterosti.
II Ljubljane, v nunski cerkvi bo z dovoljenjem milostivega gospoda kneza in škofa Janeza Krizostoma namesti angeljsko nedeljo prihodnji četertek (23. kim.) zjutraj 3,46 pervo duhovno opravilo — pridiga in sveta maša pred izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom s dvema blagoslovoma — za deležnike „Djanja svetega Detinstva", ki imajo ta dan tudi priliko dobiti popolni odpustek pod navadnimi pogoji. — Vse opravilo bodo imeli visokočastiti gospod Janez Rozman, učenik keršanskega uka v ljubljanskih mestnih deških ljudskih šolah. — Popoldne ob 4 bodo pa litanije z blagoslovoma.
Za bogoslovske Šole se je treba 1. oktobra oglasiti in pred večerom istega dne vstaniti se v semenišče.
t Gospa Joana Nep. Voiel, roj. Hudo verni kova, ter-govčeva vdova, znana zarad dobrodelnosti, je 11. t. m. po dolgi bolezni umerla, dopolnivši 60. leto svojega življenja. Bog ji daj večni mir.
Cerkvena roba. Prečastiti duhovščini in sploh skerb-nim cerkvenim predstoinikom bodi naznanjeno, da usmiljene sestre v Begunjah na Gorenjskem (AVigaun) delajo lepo in po prav nizki ceni cerkveno obleko, kakor: masne plašče, pluvijale itd. Masnih plaščev raznih barv je že mnogo izdelanih. Če si kdo želi teh omisliti, morda tudi za ktero podružnico, naj si pogleda že izdelano obleko, ali v ženeki kaznilnici v Begnjah, ali pa v Ljubljani v misijonski hiši — Lichtentum — na Poljanah hiš. štev. 32. Delo je lepo; več čestitih gg. duhovnikov, ki so si te cerkvene oblačila ogledali, so se z njimi zadovoljni skazali. — Naročba na nje se zgodi naravnost do: „Predstojnice usmiljenih sester Gabrielo Lazarini v ženski kaznilnici v Begnjah. Pošta: Lesce-Radoljca na Gorenjskem.
Rešite mladino sladkarske povodnji! Prašal sem mladenča, kako da se pobi tam pred šolo, ki imajo
sejim s šolskimi bukvami, tako živinsko dêrejo in neolikano vpijejo? Rekel je, da skor bolj kot otroci se dêrejo tisti prodajači sladkarij, ki jih mladini ponujajo, in da otroci silo denara s tim zapravijo. Vsakvé, kako napačno je sploh za otroke in mladino, ako postanejo nečedni sladkosnedeži ; pa tudi koliko denara utegnejo pokrasti staršem, koliko lagati, da dobé denar za sladkarije. To pa se godi celo leto ; sladkoteržci so povsod nastavljeni, tako rekoč lové mladino obojega spola. Slavni mestni odbor je nedavno, zlasti na prigovarjanje bistrega gosp. Regal i a, rešil mesto ene velike spake in nadlege; naj ga smemo opomniti na ravno omenjeno kužljivost, ktera napaka je še bolj škodljiva, kakor je bilo „štanjkolensko" rožljanje. Naj slavni mestni odbor starše in mladino vzame v brambo ter naj blagovoli po kaki previdni poti jih rešiti teh želodečnih uši, namreč, mladini povsod in zlasti pred šolo nastavljenega sladkarstva.
Pri cecilijanskem obletnem xborn 13. t m. je bilo čez 60 deležnikov, med njimi blizo polovice duhovnov. Premilgsp. knez in škof, takrat na Dunaju, so pismeno po preč. g. kan. Urhu naznanili svoje misli. V orgljar-s^o šolo je preteklo leto hodilo 23 učencev, 10 jih je dobilo spričevalo sposobnosti. Kratke obravnave so bile spravne in pomirljive. Glavne osebe v novem odboru so prešnje.
Iz Kamnika se sliši splošna žalost in nejevolja on-dotnih verlih srenjčanov, ker možje novega šolskega kopita vse strune natezajo, da bi uzeli šole od nekdaj visoko spoštovanim oo. Frančiškanom, o kterih se je veliko dobrega slišali še poprej, ko se nikomur ni sanjalo, da bi jim kdo kdaj šole uzeti hotel. Upajmo, da na viši h mestih se bo imel ozir na vselej poterjeno učilo čč. očetov, kakor po drugi strani tudi na ne ravno zlate vspehe novokopitne šolske ère.
Kakorsno življenje, taka smert! Iz Štajarskega nam naznanja dober prijatelj naslednjo strahoto: Janez Guzej, po domače Šartl, strahoviti tolovaj, storil je konec zveččr 10. septembra 11., zadet od pet krogelj žandar-jev, in zadnjič od svoje lastne roke v serce vstreljen. Zasačili so ga v samotnem kraji, v tihem kotu med gorami Planinske (Montpreis) župnije, dve uri od sv. Jurja ob južni železnici blizo Celja. Kakor blisk razvedila se
1*e reč in od vsih krajev vrelo je ljudstvo gledat divjega tudobneža, kterega se je vse balo. Pet umorov se njemu pripisuje, tatvine pa brez števila. Čudno je, da ravno ondod je na svojem životu hudo ranjen, na kterih krajih telesa je on druge vstrelil in smertno ranil. Vse se ra-duje, da je grozovitega hudobneža konec; a duša?!
Poslednje noîice. Po predlogu Avstrije bodo poslanci Porti izročili naznanilo, vsled kterega se njih posest zagotovi musulmanom in kristjanom po oddelkih, ki se imajo odstopiti Greciji in Černogori. — Said-paša je v Carigradu izvoljen za pervega ministra. — V Čari-gradu se misli, da bodo vlade predložile, naj se Armeniji dovoli enaka samovprava, kakor jo imajo kristjani na Li-banu
Popravek. V „Poterdilu" iz Solnograda v štev. 36 „Zg. Dan." naj se bere tako-le : Prejel .... 57 gold. 24 kr., med tem 8 gl. 24 kr. za sv. Detinstvo; drugo za stradajoče v raznih deželah itd.
Molitev
za spreobernjenje zamurcev v srednji Afriki k sv. katoliški Cerkvi.
Molimo tudi še za preuboge etijopske narode srednje Afrike, kterih je deseti del vesoljnega člove-
škega naroda: da bi Bog vsegamogočni vendar že enkrat od njih sere odmaknil Kamovo preklétje, in jim podelil blagoslov, ki se edino v Jezusu Kristusu, Bogu in Gospodu našem, doseči zamore.
Oče naš, Češena Marija, Čast bodi.
Molitev.
Gospod Jezus Kristus, edini Zveličar človeškega rodu, ki že gospoduješ od morja do morja, in od reke do krajev vse zemlje: odpri milostno Najsvetejše Svoje Serce tudi preubogim dušam notranje Afrike, ki sedé še v temoti in smertni senci, — da po prošnjah Tvoje neomadežane preusmiljene Matere Marije Device, in njenega prečastitljivega ženina sv. Jožefa zapustijo malike, se pred Tebe na kolena veržejo Afrikanci ter bodo Tvoji sveti Cerkvi pridruženi. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha, Bog vekomaj. Amen.
(Pij IX papež so po zboru ss. obredov 2. vinot. 1878 podelili:
1.	Odpustek 300 dni, kolikorkrati kdo te molitve s skesanim sercem obmoli.
2.	Popolnoma odpustek, kdor jih moli vsak dan celi mesec, ako spovedan sv. Resnje Telo prejme in moli v namen sv. Očeta.)
Op. Dobro stori, kdor te priserčne molitve prepiše, jih v molitvene bukve dene in velikokrat moli.
Mßoörotni darovi.
Za Študentovsko prazno kuhinjo: Neimen. 5 gl. Za Dolenjce s točo poškodovane: Cirkniški farmani po preč. g. dek. J. Oblaku 5 gl. — Iz Šmartna pri Kr. 24 gl., nabrana milošina po č. g. župn. J. Kraševicu.
—	Soseščani Primskovski poleg Kr. po č. g. župn. BI. Vombergerji 17 gl. 50 kr.
Za pogorelce v Kamniku pri Preserji: Cirkniški farmani po preč. g. dek. J. Oblaku 5 gl.
Za pogorelce pri Mariji Snežnici na (xori pri Ribnici : Dobrotnica culo obleke. — Neimenovana 3 gl. po č. g. Rozmanu. — Ornovašo 1 gld. — Cirkniški farmani po preč. g. dekanu 5 gl. — Martin Trilar 1 gl. 30 kr. — J. K. 15 gl. — Pn. gosp. stolni dekan J. Vole 2 gl. — G. L. G. 5 gld. — Ësurienti frange panem: 5 gld. po preč. P. Tadeju — Neimenovana 50 kr.
Za cerkvico sv. Jakopa pri Suhoru : Dobrotnica 1 gl.
—	Ornovašo 1 gl.
Za zidanje cerkve v bohinski Bistrici: Marjeta Van-drovec 40 gi.
Za sv. Očeta: Cirkniški farmani 5 gld. 20 kr. — J. O. 6 d. 30 kr. *)
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu : „Usmilite se Bulgarije, Bog vam bo povernii!" 200 gl.
Za afrikanski misijon : Iz Smlednika po č. g. župniku 3 gl. — Mar. Vdovič 1 gl. po g. Rozman. Za naj potrebnimi misijone: Neimen. 50 gl. Za sv. Detinstvo: Iz Bukovšice č. gosp. župnik J. Demšar 5 gl. — Iz Borovnice po č. g. kapi. J. Regnu 8 gl. 67 kr. — Fr. Perko 2 gl. — Iz Ježice 3 gl. (Drugi dar. prih.)
*) Opom. Kupon znese 7 gld. 50 kr. in k temo je Se 1 g). 10 kr.; tedaj je 2 gl. 60 kr. več. Kam ž njima?
Pogovori s gg. dopisovalci.
G. G.: Precej prihodnjič, ker bilo je za ta pot prepozno.-SerČns hvala! — O. 6.: Prejeli in se bo vravnalo.
Odgovorni vrednik: Loka Jerao.
— Tiskarji in ealožniki: Jožef Blaiolko?! nasledniki v Ljubijam.