PRIMORSKI DNEVNIK ____________ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI . Štev. 147 (1835) "Diplomatsfta borba za Jadran 1314-1924' je naslov obširnega znanstvenega dela dr. Milana Marjanoviča, znanega jugoslovanskega političnega zgodovinarja in publicista, ki bo izšlo V kratkem v izdaji «Jadranskega inštituta)) v Zagrebu. Avtor nam je za naš dnevnik odstopil iz svojega rokopisa lh staršev za skrb, ki jim je v*j la posvečena v domovih. . l®r so otroci bivali in uživali , aiboljJ0 nego, ki jim 3o je bi-možno nuditi. Jugoslovanska da je prejela tudi z uradne rani priznanje. 1 Toda p0 drugi strani so grški roci, ki so se umikali pred te- j^rjem, dobili zaklonišče na mgarskem, CSR. na Madžarom, v Poljski in Romuniji, Jer pa sedaj nimajo možnosti, a bi se vrnili. Te države so stari kominfonnovskl pra-■1 ignorirale odtok general n«, apščine OZN, da se morajo Otroci vrniti staršem ali pa najbllžjim sorodnikom. Te države so otroke zadržale v razmerah, ki jih ni mogoče kontrolirati, a njihovi starši so ostali v zaskrbljenosti. Zaradi tega je sedaj Jugoslavija, ki je poleg drugih odgovorila tudi te.t mednarodni obvezi, napadena, a z njo vred vse mednarodne ustanove ih njihove ugledne osebnosti, s katerimi na tem polju sodeluje. O sami obliki napada ni vredno mnogo govoriti. Ta oblika predstavlja samo nov dodatek Žp znani logiki kominformovske propagande. Ta logika gre za tern. da lastno nerpošl. vanje opravičenih odlokov QZN prikrije s kričanjem, da Jugoslavija pošilja grške otroke njihovim staršem - v koncentracijska taborišča. Med jugoslovanskimi izseljenci v Ameriki kakor tudi v domovini je imela Pr^fter! , mev vest, da je Hrvatska ska zajednica, t. j. organizacija ameriških državljanov jugoslovanskega porekla, zbrisana z liste subverzivnih protiamerl-ških organizacij. Ta odlok vrhovnega ameriškega sodišča je bil sprejet, ko je bilo dokazano, da je bila omenjena organizacija všteta med subverzivne protiameriške organizacije na podlagi obtožb ustaških beguncev, ki so izkoristili razne zveze pred komitejem za pobijanje protiameriške delavnosti in to organizacijo klevetale. Ta odlok je bil sedaj dejansko sprejet formalno, ker je Hrvatska bratska zajednica nedavno nastopila kot uradni zastopnik Jugoslovanov v Ameriki. Opolnomočeni minister FLRg v Chileju Lazar Lilič je odpotoval danes na svoje novo službeno mesto. V Jugoslavijo bodo kmalu prispele zadnje količine nic'S;a, jajc in mleka v prahu, ki jih je dala vlada ZDA Jugoslaviji na razpolago po organizaciji CARE. Od celotne količine masla od 5.000 ton so prepeljali ali pa je že na poti več kot 4.200 ton, od 6.000 ton jajc v prahu pa 5.500 ton in od 12.000 ton mleka v prahu več' kot 11.000 ton. Razdelitev pomoči se je začela v marcu in bo trajala do konca avgusta. V Jugoslavijo bo kmalu dospelo 5 jugoslovanskih parni- kov z okrog 40.000 tonami raznega blaga od pomoči iz ZDA. R. R. Nov dnevni lisi »Dnevnik« v Ljubljani Kot poroča «Ljudska pravica«, bo 1. julija zacei izhar-jati v Ljubljani nov dnevni informativni časopis ((Dnevnik«. «Ljudska pravica« bo postala tednik z že tradicionalno prilogo ((Vprašanja naših dni«. Za naslov novega lista je uredništvo razpisalo anketo; večina je predlagala, naj se list imenuje »Dnevnik«. List bo izhajal popoldne in bo predvsem informativnega značaja. »Slovenski poročevalec« pa bo izhajal odslej vsak dan zjutraj. Novemu slovenskemu »Dnevniku« želimo mnogo uspehov. SAN FRANCISCO, 22. — Končala se je stavka radio-telegrafi-stov na ladjah. konferenco štirih danes bližja j kot pred dvema dnevoma, ker je bila onemogočena sovjetska namera, da z zavlačevanjem razgovorov med namestniki od-godi sestanek zunanjih ministrov na čas, ki bi bil zanjo ugodnejši. O odprtih vratih je govoril danes tudi Davies. Dejal je: »O tem smo govorili zelo jasno. Vsekakor je Rusijaodgovornaza to, da se je konferenca namestnikov razbila. Vendar bi bilo mogoče prirediti konferenco, na kateri bi diskutirali, proučevali in sklepali o položaju v Evropi. Zahod, čeprav nerad, je bil prisiljen spoznati, da ZSSR še ni pripravljena spremeniti svojo politiko in storiti konkretne korake, da bi pogajanja napredovala in da bi se mednarodni položaj izboljšal«. Iz Londona poročajo, da je dal podobno izjavo tudi predstavnik Foreign Officea, ki je poudaril, da je va-_ bilo Sovjetski zvezi, naj pošlje' v Washington predstavnika za konferenco zunanjih ministrov, še vedno veljavno. Moskva mora zdaj, je nadaljeval predstavnik, po običajni diplomatski poti sporočiti, ali je pripravljena sprejeti ponudbo. V Londonu opozarjajo tudi na precedens konference namestnikov za avstrijsko mirovno pogodbo, ki se je z večjimi ir« manjšimi presledki sestajala štiri leta — s posledico, da je avstrijska pogodba danes še prav tako daleč kot pred štirimi leti, ker je Moskva našla vedno nove pretveze, da se zavleče konferenca, ki se 'je zadnji dve leti sestajala saj mo še zaradi forme. V Witehallu pa menijo, da je ZSSR, ki je lana v. novembru predlagala sklicanje četyorne konference, izgubila medtem vse zanimanje Za konferenco, ker se je izvrševanje načrtov za oborožitev Zahodne Nemčije zavleklo. Diplomatski krogi se zdaj vprašujejo, ali ne bi Zahodu kazalo zdaj z izkušnjami, ki si jih je nabral med’ pariško konferenco, ponovno načeti vprašanja nemške oborožitve. Nekateri znaki bi kazali, da se to že izvršuje. Londonski «Times» piše, da le bil namen zadnje sovjetske note, povzročiti polom pariške konference, pri čemer hi ZSSR ostala v ugodnejšem položaju, vsaj s propagandističnega stališča, ker je predlagala «kompen-zacijo«; diskusija atlantskega pakta za diskusijo sovjetskih pogodb. Times končuje, da glavna napetost med Zahodom in Kremljem danes ni v Evropi, temveč je posledica pomoči, ki jo daje Moskva Kitajski in Severni Koreji za vojno proti I četam OZN na Koreji. «News Cljionicle« pa pravi, da ie pariške konferenca pokazala, dte so Rusi mnogo bolj spret, ni v propagandističnem, manevriranju" kot zahodne države, in izraža upanje, da se bo Anglija iz tega kaj naučila. Sovjetskih komentarjev — ra. zen Gromikove tiskovne konference — zaenkrat še rii. Radio Moskva je javil samo golo vest, da se je pariška konferenca končala, medtem ko je Tass da- novitvi prave nemške vojske, kot je to že razložila v Pleve-uavem načrtu, in se zavzema za. taktične Jkupine («Comtat Tram«), ki bi štele 5 do 6 tisoč mož in ki hi bile vključene v evropske divizije. Enote, ki itai sestavljale1 te brigade, bi bile pod: poveljstvom nemških častnikov, ki pa n,e bi imeli čina generala. Ta sistem je podoben onemu, ki ga imajo nekatere enote OZN na Koreji, kjer nes komentiral še položaj pred i -'ta na primer v sestavu dru- včerajšnjim razidom. Na svoji tiskovni konferenci je Gromiko 'obtožil zahodne velesile. da rvr>ijo »popolno odgovornost« 3a neuspeh pariških razgovorov. «Tri velesile — je rekel Gromiko med tiskovno konferenco na sovjetskem veleposlaništvu — nočejo iskati izboljšanje odnosov z ZSR, temveč hočejo ohraniti napetost tudi v bodoče, za svoje napadalne namene«. Vendar je dejal, da razid namestnikov «ne bo ne poslabžai ne izboljšal odnosov med štirimi velesilami«. ZSSR pa se bo borila za. mir «z razkrinkovanjem -spletk ameriških, angleških in francoskih imperialistov«. Gromiko je na konferenci prebral pripravljeno izjavo, podobno kot na včerajšnji zadnji seji namestnikov, ko je po kratkem odmoru od rjekod prinesel 30 strani .dolgo izjavo, ki je Po vsej priliki že bila pripravljena- za primer razida konference v Rožnati palači. WASHINGTON. 22. — Svet zunanjih ministrov dležel atlantskega pakta bo verjetno moral v kratkem razpravljati 0 nemški oborožitvi.^ Glede- tega vprašanja obstajata predvsem dve- nasprotujoči si tezi: nemška in francoska. Ameriški visoki komisar v Nemčiji Mac Cloy, ki se trenutno mudi v Washingtoniu, bo o tam vprašanju razpravljal z Achesonom. Diplomatski krogi pravijo, da ZDA podpirajo nemško stališče-, nekatere evropske države pa se nagibajo k francoskemu. zaradi tega menijo, da sporazum med ait-la-nitdkimi zavezniki o nemški oborožitvi ne bo tako lahka stvar in da predvsem: oborožitve nit- bo mogoče izvesti v kratkem času. Po vesteh, ki jih imajo za zanesljive, sta ofoe nasprotujoči Si tezi sledeči; 1. Bonn in Washington želita ustanovitev nemške vojske, ki bi štela deset di» dvana jst dlivizij. odi teh tri oklepne. Te divizije bi bile okrepljene s taktičnim letalstvom, ki bi razpolagalo s 600 letali. 2. Francija nasprotuje usta- ge ameriške divizije tudi francoski in grški bataljon. zvezi z Mac Cloyjevim potovanjem v . Washimgton poudarjajo v francoskih krogih. da se francosko stališče glede nemškfj oborožitve ni spremenilo. V istih krogih pravijo. da je Mac Cioy nesel s seboj v Washingiton poročilo zavezniške visoke komisije o razgovorih v Bonnu z nemškimi vojaškimi strokovnjaki. To poročilo, ki ne vsebuje nobenega priporočila, upošteva nemške .predloge. O Mac CLoy-jeivem poročilu bo y kratkem razpravljala stalna komisija namestnikov atlantskega pakta v Londonu. V ponedeljek bo Truman govoril ob obletnici korejske vojne WASHINGTON, 22. — Pričakujejo, da bo predsednik Truman v ponedeljek 25. junija podal izjavo ob obletnici korejske vojne, ki se je začela 24. junija 1950. Za 25. jurjij ima predsednik v načrtu govor v mestu Tulahoma v državi Tennessee. Menijo, da bo potrdil željo, da se spor omeii. iravii i vtfnnSlfl mm BERLIN, 22. — Centralni komite vzhodnonemške enotne socialistične stranke je v resoluciji, ki je bila danes objavljena, naštel celo vrsto ukrepov, ki bi jih bilo treba nujno izvesti, da Se popravijo posledice napak, ki ogrožajo gospodarstvo sovjetske cone. Resolucija zahteva proučevanje vseh ukrepov, ki so potrebni, da bi Vzhodna Nemčija sama proizvajala izdelke, ki jih je doslej uvažala z Zahoda, «da bi čimprej prenehala odvisnost ljudskega gospodarstva odi uvoza z Zahoda«. Resolucija zahteva nadalje, naj se konča malomarnost v izvrševanju investicijskega načrta in zahteva obsežno varčevanje v potrošnji. Končno poziva resolucija vse člane stranke, naj pomagajo pri preprečevanju sabotaž. PARIZ, 22. — General De Gaulle je iz-javil danes popoldne na dobro obiskani tiskovni konferenci, da je RPF pripravljen prevzeti odgovornost za vlado, toda s svojim programom. Pripravljen bi bil «sprejeti pomoč vseh, ki bi hoteli pomagati pri uresničevanju tega programa«, nikoli pa ne bi pristal na to, da bi ((pomagal, drugim pri vlada-nju. Kratko povedano, De Gaul. le hoče predsedstvo vlade (in potem vladati, kakor se mu zdi), ali pa nič. V parlamentarnih pogojih, kot so izšli iz volitev, pomqni to, da bo De. Gaulle ostal y , opoziciji in da bodo morali oni v sredinskih strankah, ki so do. slej morda upali na njegovo podporo, to misel za lep čas pustiti ob strani. Vprašanje, ki se po tem postavlja, je, ali bodo štiri povezane stranke — radikali, socialisti, ljudski republikanci in zmerni desničarji — znali najti skupno pot in sestaviti trdno in učinkovito vlado, De Gaulle je napovedal, da tega na koncu le ne bodo mogli ;n da je njegovo gibanje poklicano, da jih nasledi. Štiri stranke pa upajo, da se ta napoved ne bo uresničila. Gotovo pa je, da bo potrebno še precej pogajanj, predno bo prišlo do sporazuma. Odkar je Queuille, ki je doslej igral vlogo posredovalca, sklenil, da je potreben počitka in da ne 'bo prevzel predsedstva vlade, se vrste ugibanja o tem, kdo bo bodoči predsednik francoskega ministrskega sveta. Na hodnikih burbonske palače se naštevajo številna imena. Nekateri pravijo, da je Rene Mayer prav v osi, okoli katere se mora vrteti vladna koalicija, drugi spet menijo, da bi bil najboljši Queuillov naslednik Rene Pleven, tretji pa imenujejo Mauricea Petsehea. Vendar bo mogoče reči kaj točnejšega o sestavi vlade verjetno šele čez deset dni, ko se bo začel kongres SFIO. Že zdaj je gotovo, da se bo'socialistični kongres razdelil med one, ki zagovarjajo sodelovanje v vladi in katerih glavni predstavnik je Jules Moeh, in med oni-, mi. ki nasprotujejo sodelovanju z desnico. Menijo, da bo ta zadnja struja dokaj močna, vendar pa pravijo politični opazovalci, da bodo današnje De Gaullove izjave okrepile med socialisti one, ki se zavzemajo za sodelovanje v vladi. Brez sodelovanja socialistov bi se morala vladna koalicija verjetno nasloniti na degoliste in De Gaulle je danes dovolj jasno povedal,, kaj to pomeni. Nevarnost, da se De Gaullove ambicije spremenijo v resnico, utegne v V Italiji so stavkali državni iislnžbenci pripravlja sindikalni zakon, ki bi omejil pravice ±e - Državni proračun pred zbornico in senatom Vlada do stav RIM, 22. — Danes so v vsej Italiji stavkali državni uradniki. Stavko so organizirale vse sindikalne organizacije ne glede na politično barvo. Glede udeležbe v stavki se je že začela med- vlado in sindikati «bit-ka številk«. Po poročilu predsedstva vlade je bila udeležba V stavki na ministrstvih nizka, in je šla od 49.4 odst. na prometnem ministrstvu', do kolektivne enourne zamud9,na zunanjem ministrstvu. Nizka udeležba je bila razumljivo tudi na notranjem ministrstvu, kjer je dosegla komaj 0.4 odist., zato pa je povprečno stavkalo mnogo več uslužbencev V raznih vladnih uradiih izven ministrstev, na osrednjem statističnem uradu recimo 71 odst. Vlada trdi, da je bila udeležba v stavki nižja kot 8. maja. Vsekakor ugotavljajo, da se je dela vzdržala velika večina slabše plačanih uradnikov, medtem ko go višje kategorije prišle na delo. Poštna služba sploh ni delala, pismonoše niso raznašali pošte, interurbane telefonske zveze, ki so v vladni režiji, niso delovale, vlaki pa so imeli enourne zamude. Med stavko so glavni predstavniki vlade in sindikatov — Pella, Eastore in Di Vittorio — še enkrat poudarjali svoje stališče, tako da se zdi, da je rešitev spora še daleč. Pella je zabrenkal na moralne strune; dejal je, da je njegova glavna dolžnost braniti varčevalce, kajti štednja je «žrtev najrevnejših slojev«. V novinarskih krogih je naletel Pella na razumevanje. Krivda nj y ministru, pravijo, temveč v italijanskem gospodarskem sistemu. Marsikdo res ne zavida italijanskemu finančnemu ministru, na katerega od vseh strani pritiskajo težka vprašanja: slabo plačani državni ira poldržayni uradniki, skrajno bedno življenje upokojencev, vprašanje brezposelnih, mizerni položaj prebivalcev i-talijanskega juga, itd. Pri vsem tem znaša deficit v novem proračunu 370 milijard' lir, davčni «Distensione» CLN-ovskemu šovinističnemu tisku je torej tudi tokrat temeljito spodletelo: najprej so (tUltime Nctizte» pisale, da je imel koprski župnik dovoljenje v roki, drugi dan pa si «Giornale di Triesten in «Mes-saggero Veneton tega že nista več upale napisati in so «Ul-time» bile Prisiljene molčati. No, najbolj pa je njihovo laž razgalilo lastnoročno pismo samega koprskega župnika, ki smo ga objavili včeraj v našem dnevniku. Toda «Ultime» ne samo, da nihajo toliko po. klicnega novinarskega pošte, nja, da bi svojo prvotno vest popravile in priznale, da koprski župnik ni imel v roki dovoljenja, temveč kvečjemu komaj prijavo za procesijo v trenutku,konajbi se procesija že začela, temveč so uredniki pri tem popoldnevnem alarmantnem razpihovalcu protislovenskega sovraštva padli tako globoko v svoji preračunani igri na sentimentalna čustva tistih, ki naj bi jim še verjeli, ko pisarijo o speklus Skozi sito in rešeto v coni B, da namigujejo, kakor je VUJA koprskega župni, ka s terorjem nagnala, da je napisal vrste, ki smo jih včeraj objavili— 90 uradno po- ročilo oblasti popolnoma zamolčale, pa ni treba posebej poudarjati. Resnično lahko trdimo, da Pra-y gotovo ni na svetu ogabne jšega tiska kot je italijanski šovinistični tisk sploh a v Trstu še posebej. Ko smo včeraj čitali v «Giormie di Trieste« o «sinehljajih tujim, turistom)) in o «proletarskih pozdravih automobilfrm, ki obljubljajo dolarje» ter o ((sabotaži procesije*, se nam je tudi tokrat kakor vedno zdelo zares nevredno človečanskega odnosa med, ljudskimi bitji, da bi napisali karkoli o smehljajih recimo trume vsemogočih «dceronov» in podobnih tu-ristomkih profesicnistov v Italiji. Vendar pa je potrebno pripomniti, da bi rimoka-toliška glasila v Trstu vsaj včasih lahko napisala nekaj o dejstvih, ki jih tako kričeče ;prikriva z lažmi o stanju v coni B in Jugoslaviji. Takšno dejstvo jje n. pr., da se je rimska vlada šele letos spomnila na gradnja stanovanj ra tiste svoje državljane, ki so leta 1908 in 1915 zaradi potresa ostali brez strehe nad glavo in že 43 let stanujejo i) barakah v Kalabriji, v Siciliji, v Abrucih ter drugod. Drugo dejstvo, o katerem CLN-ovski tisk molči je n. pr. da v pokrajini Puglie komaj vsakih 100 ljudi kupi eno obleko na leto in da si posamezni prebivalec iste pokrajine, kjer živi okrog 3 milijonov ljudi, ne more kupiti letno več kot 1 kg sladkorja, čeprav pridela to prebivalstvo vsako leto eno tretjino vsega oljčnega olja v Italiji in eno sedmino vsega vina in ima torej vse pogoje, da ne bi moralo živeti v takšnih bednih razmerah, v kakršnih živi prav po zaslugi cu-njastih imperialistov, katerih glasnik je tudi tržaški CLN-ovski tisk. Lahko bi naštevali še dalje. Toda že to je dovolj, da vsak Čitatelj lahko vidi, kaj tržaški italijanski šovinisti razumejo pod besedo «distensione». Nepotrebni odgovor Dr. Avgust Sfiligoj odgovarja v včerajšnji «Demokraciji» tov. Viljemu Nanutu v članku pod naslovom ((Resnica q nameravani votivni po- vezavi)) Ko že omenja ((Primorski dnevnik», za katerega pratvi, da je napisal polbvico več kot Pa je Nanut v soo-jiem govoru povedal, pripominjamo, da je res ravno narobe; naš dnevnik je — zaradi pomanjkanja prostora — napisal komaj polovico od tega. km je tov. Nanut povedal. O vsej ostali vsebini Sfiligo-jetoe «resnice» pa lahko rečemo, dd nismo izvedeli prav ničesar bistveno novega. Zato smo mnenja, da bi njegov aodgovor g. Narmitus lahko izostal in da bi «Demokraci-ja» rajši izkoristila svoj prostor za n. pr. razne strokovne nasvete tistim svojim volivcem, katerim n. pr. iz — milo rečeno — nekorektnih pobud ni hotela povedati, da je Sikst Hrovatin v Krminu bil sporazumno s Sfiligojem postavljen za kandidata, temveč je to povedala šele sedaj, ko so volitve že zdavnaj minile, kar pa je seveda ne moti. da si njegove volivce lasti zase. Toda o tem Sfiligoj rajši mol-či. vijak pa je privit do skrajnosti. Sindikalisti pa so zastopali drugačno stališče. Pastare je dejal, da bi zvišanje plač državnim uradnikom' pomenilo isto kot investicija: povečalo bi kupno moč. Medtem pa se vlada (ki je baje pripravljena zvišati svojo ponudbo za povišek plače od 3 na 5 odst.) peča s sindikalnim zakonom, s katerim namerava omejiti stavkovni val. Vladni teoretiki se sklicujejo na ustavo, ki da omenja pravico stavke, ne pa svobodo stavke. Vsako pravico, nadaljujejo vladni krogi, pa mora urejevati zakon. S tem v zvezi menijo, da državni uslužbenci ne bi smeli imeti pravice do stavke, ker da je njihovo delavno razmerje »enostransko«. V nadomestilo za pravico državnih uslužbencev do stavke meni vlada ustanoviti nekako stalno komisijo, ki jo bi sestavljali predstavniki države, parlamenta in uslužbencev. Kar se tiče’ javnih služb, pa naj bi bila pravica do stavke omejena tako, da bi javne službe delovale med morebitno stavko vsaj s polovično zmogljivostjo. Parlament je danes razpravljal o državnem proračunu, in sicer o proračunu zunanjega ministrstva in ministrstva «za italijansko Afriko« in z njim povezanega monopola za banane. O proračunu je razpravljal tudi senat. Minister Segnf je poročal o stanju italijanskega poljedelstva; dotaknil se je tudi agrarne reforme. Admiral Camey, ki je bil ne. davno imenovan za poveljnika južnega sektorja atlantskega pakta, je danes odpotoval iz Rima v London. Kitajsko - češkoslovaški trgovinski sporazum MOSKVA, 22. — Agencija Tass javlja iz Pekinga o podpisu kitajsko-češkoslovaške trgovinske pogodbe. CSR bo pošiljala na Kitajsko industrijske naprave, Kitajska pa razno blago. Vrednost izmenjave bo štirikrat večja kot po pogodbi iz leta 1950, precejšnji meri vplivati na socialistične odločitve. V tem položaju se zdi najverjetneje, da feo noya vlada sestavljena iz predstavnikov štirih strank tn da bo precej po. dobna sedanji Queuillovi. Socialistični kongres jn sestanki raznih političnih strank v teh dneh bodo kmalu prinesli več jasnosti. Stavka angleških rudarjev LONDON, 22. — Stavka rudarjev v Gallesu se je prenesla še na 23 drugih rudnikov. Vzrok stavke je novi načrt or-ganizacije. vodstva v državnih rudnikih, po katerem bi prekinili z delom v rudnikih, kjer se kopanje premoga ne izplača, rudarje pa preselili v druge, bolje opremljene rudnike. Sindikati so se izrekli proti stavki. Kot znano so v Angliji prepovedane stavke, ki niso v naprej dovoljene. 0 Cern je razpravljal Truman z generali WASHIN GTON,. 22. — Senatna preiskovalna komisija je po končanem zasliševanju generala Barra sklenila, da se bo sestala šele v ponedeljek, ko bo prišel na vrsto general Odon-nell. General Barr je danes nastopil proti možnosti, da bi poskušali invazijp kitajskega kopna s Cangkajškovimi četami, kot je predlagal Mac Arthur. Izrazil pa se je za blokado kitajske obale, toda samo y primeru, če bi se za to odločili Združeni nafodi. V uradnih krogih še vedno nočejo_ izdati podrobnosti o včerajšnjem sestanku med predsednikom Trumanom in načelniki glavnega stana. V dobro obveščenih krogih pa pravijo, da so razpravljali o sledečih vprašanjih: 1. Poročilo generala Bradleya o njegovem potovanju v Evropo; 2. Poročilo generala Marshalla o vtisih, ki jih je nabral med potovanjem na Japonsko in na Korejo; 3. Podaljšanje roka vojaške službe in znižanje starosti za vojaško obveznost, kar so nedavno določili; 4. Petrolejski spor v Iranu; 5. Finančne posledice evropske oborožitve za notranjo politiko ZDA. Pravijo, da so načelniki glavnega stana^ nastopili za čim širšo oborožitev Evrope, vključno Nemčijo. Zaradi kore j ke vojne bo potrebno zvišati vojaške izdatke. V iranskem sporu so ZDA podprle angleško stališče zaradi velike strateške važnosti perzijskih petrolejskih vrelcev. Predsednik Truman je danes ob polaganju temeljnega kamna za državni sanatorij v kraju Bethesba, v državi Maryland, poudaril, da je ameriški sistem bolniškega zavarovanja nepopoln in da je treba zato ustvariti širši sistem, kot je že večkrat predlagal. Omenil je, da 75 milijonov Amerikancev ne uživa nobenega bolniškega zavarovanja, in nastopil proti vsem, ki W upirajo razširjenju socialnega skrbstva. Poslanska zbornica je danes z 233 glasovi proti 160 odobrila zakonski načrt, ki predvideva za 7200 milijonov dolarjev dodatnih davkov za finančno leto 1951—1952. Japonska pogodba že v avgustu? WASHINGTON. 22- — Običajno dobro obveščeni ameriški diplomatski krogi menijo, da bi japonska mirovna pogodba u-tegnila biti podpisana že v avgustu, brez sodelovanja ZSSR in Cangkajškove kitajske vlade. Čeprav se niso znani rezultati potovanja Johna Fosterja Dullesa na Japonsko in potovanja njegovega namestnika Al-lisona v Indijo in na Filipine, pravijo, da je trenutno največja težava v velikih filipinskih re-paracijskih zahtevah. Indija, ki je spočetka nasprotovala, se je medtem izjavila za sprejem načrt# mirovne pogodbe po sporazumu, ki je bil dosežen med Dullesom in Morrisonom. Kratke vesti ESSEN, 22. — Christian Fette, novi predsednik zveze sindikatov Zahodne Nemčije je dejal, da če bi bil pred izbiro, naj odobri ali odbije Schumanov načrt, bi ga odobril kljub njegovim pomanjklji. vostim. KOPENHAGEN, 22. — Trygve Lie je potrdil vest, po kateri ga je ameriška delegacija pri OZN zaprosila, naj izda poziv na države članice, ki še niso poslale svojih čet na Korejo, PARIZ, 22. — Delegacija francoskih novinarjev bo odšla na obisk v Zahodno Nemčijo. GENOVA. 22, — Ameriška križarka «Worcester» in torpedni lovec «Fitch» sta se zasidrala v Genovi. PARIZ, 22. — Madžarška vlada je protestirala v Parizu zaradi aretacije in izgona predstavnika madžarske trgovske družbe «Li-gnimpex» Josefa Fute. LONDON, 22. — Indeks življenjskih stroškov v Angliji r« |e dvignil 22. maja na 124 (junij 1947 - 100). 17. aprila je znašal indeks 121. Predvsem so se povišale cene živil, PRIMORSKI DNEVNIK — a — 23. junija 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Sobota 23. junija Eberhard, Višeslav Sonce vzide ob 4.16, zatone ob 19 58. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 23.07, zatone ob 8.45. Jutri nedelja 24. junija Janez Krst., Janislav OTVORITEV VELESEJMA važen dogodek v tržaškem gospodarskem življenju Danes ob 17.30 uri bo uradna otvoritev tržaškega velesejma. Otvoritvi bo prisostvoval poveljnik angloameriških čet na Tržaškem ozemlju general Winterton, predstavniki civilnih oblasti in predstavnik] inozemskih trgovinskih in političnih zastopstev v Trstu ter posebni delegati iz držav, ki bodo na letošnjem velesejmu razstavljali. Za občinstvo bodo velesejem odpeli v nedeljo dopoldne. Razstavni prostori tržaškega velesejma so se letos povečali za skero 50 odst. sorazmerno z letom 1950. Zglajeni so bili novi paviljoni kot n. pr. paviljon razstav, avtomobilov, motociklov in jadrnic, palača narodov in manjši drugi objekti. Vsega skupaj so se razstavni prostori povečali za 5.000 kvadratnih metrov. Za letošnji velesejem vlada veliko zanimanje med državami bližnjega tržaškega zaledja, ki so se tudi polnoštevilno odzvale pozivu ustanove tržaškega velesejma in bodo razstavljale v paviljonu narodov svoje karakteristične predmete' ko-mercielnega značaja. Poleg teh držav, ki so direktno zainteresirane na tržaškem tržišču in predvsem na tržaškem pristanišču, se zanimajo za tržaški ve-ltsejem tudi vse liste države v svetu, ki imajo kateri koli stik s tržaškim pristaniščem tako, da bodo zastopane najbolj oddaljene dežele sveta. ' Uradno bo zastopanih šest držav in sicer: Avstrija, Jugoslavija, Italija, Francija, Grčija in Zapadna Nemčija. Poluradno pa bosla zastopani Češkoslovaška in Madžarska. Belgija, Kuba, Danska, Kanada, Japonska, Marok, Velika Britanija, Nizozemska, Mehika, Portugalska, Švedska, Španija, Švica, Turčija, ZDA in celo republika San Marino bodo zastopane po privatnih trgovskih podjetjih tako, da bo na tržaškem, velesejmu zastopana vsa industrija in trgovina iz najrazličnejših krajev sveta. Poleg tega je bil pripravljen tudi poseben paviljon ECA. Jugoslavija bo letos zasedla 400 kv. metrov prostora v palači narodov. Jugoslovanski paviljon, ki so ga uredili jugoslovanski umetniki, bo predstavljal vse, kar danes Jugoslavijo zanima za jzvoz na tržaško tržišče in na svetovna tržičča skozi Trst. Letošnja jugoslovanska udeležba bo v glavnem komer-cielnega značaja, kar Jiam potrjujejo izdelki, razsta“jeni v paviljonu, in sicer: les in lesni izdelki vseh vrst, nekateri ar-tJkli prehrambene industrije, kože usnje in usnjenj izdelki, rude, folklorni izdelki itd. Največ od tujih držav bo razstavljala Italija, ki bo zastopana po vseh panogah njene industrije in celo karakteristične obrti in raznih italijanskih pokrajin. Seveda bedo polnoštevilno zastopana tržaška podjetja in tovarne, kakor tudi tržaška obrt. Jutri pričakujejo prihod v Trst tudi predsednika zagrebškega velesejma dr. Žnidaršiča. Ravno tako bodo prišli predstavniki Avstrije, Grčije, Francije, Italije in Zapadne Nemčije. Za Italijo bo prišel v Trst minister pošte in telegrafa Spa-taro, ki Se bo udeležil tudi uradne otvoritve. V okviru tržaškega velesejma je tržaška trgovinska zbornica organizirala vrsto kongresov in konferenc mednarodnega trgovinskega značaja, ki bodo brez dvoma mnogo pripomogli k spoznavanju tržaških zmožnosti v mednarodnem, trgovanju in V nedeljo 24. t. m. ob 17. uri bo v Skednju otroška igra »POMLAD PRIHAJA« Igro 1* napisala Sabina Piščanec in jo bodo igrali otroci iz Rojana. STARSI! prihitite s svojimi otroki. k spoznavanju s strani inozemskih predstavnikov zmogljivosti tržezkega pristanišča in splošnega tržaškega gospodarstva v; okviru mednarodnega sodelovanja. Najvažnejši bo kongres strokovnjakov lesne industrije in predstavnikov lesne trgovine, katerega se bodo udeležili tildi jugoslovanski delegati. Trst je v zadnjih letih postal važno lesno pristanišče Za Jugoslavijo in Avstrijo in bo ta kongres brez dvoma pripomogel k še večjemu sodelovanju Trsta v. lesni trgovini teh dveh zalednih držav. Trgovinska zbornica je sporočila, da so bili odobreni kontingenti vsem državam, in vsem tujim predstavnikom, ki razstavljajo na tržaškem velesejmu za sklepanje takojšnjih kupčij v znesku okrog ene in pol milijarde lir. Ker se pričakuje veliko število obiskovalcev velesejma iz Italije in drugih tujih držav, je tržaška turistična ustanova organizirala v okviru velesejma razne kulturne predstave in turistične izlete v okolic; Trsta in v Tržaškemu zalivu: Velesejem bo odprt do 8. julija. Množični sestanek Ljudske fronte za prvi okraj Snoči je bil v Ul. Ruggero Manila prvi množični sestanek Slovansko - italijanske ljudske fronte I- okraja. Politično poročilo je imel tov- Bortolo Petro-nio, organizacijsko pa dr. Dekleva. Tov. Petronio je poudaril, da je to prvi sestanek Ljudske fronte za volilno kampan-jo. Volitve v Trstu bodo ponovno i-mele političen značaj in zato je v našem interesu, da bodo čim bolj demokratične. Tov. Petro, nio je nato orisal program raznih strank od neofašistov pa vse do kominformovoev, ki bi hoteli z volitvami dokazati, da tržaško ljudstvo teži po priključitvi k Italiji. Mi vodimo realno politiko in računamo z dejanskim položajem v svetu in pri nas. Odločno smo proti temu, da bi Trst prišel pod Italijo; še več, borili se bomo odločno za to, da se pretrgajo vsi tisti sporazumi političnega in ekonomskega značaja, k; vključujejo sedaj Trst v Italijo. Po političnem in organizacijskim poročilu so izvolili volilni odbor Ljudske fronte za I. okraj. IZPRED SODIŠČA Obsodba domnevnega vohuna Pred tednom smo poročali o I Josipu Radojeviču, ki je pred zavezniškim sodiščem zatrjeval, da je hodil preko meje v Jugoslavijo s tajnimi naročili in da je zato imel pri sebi samokres, zaradi katerega ga je spravila policija pred sodnike. Na včerajšnji razpravi v tem pogledu ni prišlo do razčiščenja, ker so bile, sodeč po zagovornikovih namigih, nekatere priče zaslišane za zaprtimi vrati. Javnost je zvedela le to, da je Radojevič opravljal nekakšno kurirsko službo in pripomogel nekaterim osebam do pobega iz Jugoslavije. Predsednik sodišča major Grabb je skrčil obtožnico le na ono točko, ki očita Radojeviču neupravičeno posest orožja in ga obsodil na dva meseca zapora. Mučne posledice odredbe bivšega stanovanjskega urada Oseminšestdesetletni Heleni Vouk iz Ul. Crosada 12 je stanovanjski urad 14. aprila lani vsilil kot podnajemnika Gio-vannija Olivo, čeprav Voukova s tem ni bila zadovoljna. In tako se je zgodilo, da je nekega dne spravila vse njegove stvari na hodnik in po lastni odločbi vselila v Olivovo sobo zakonca Marijo in Marijana Mauri. Ko se je Olivo vrnil domov in našel svoje stvari na hodniku, se kajpada ni mogel navdušiti r.ad gospodinjinim ukrepom ir.' je zadevo prijavil policiji. Obtožba na račun Voukove in obeh Maurijev se še zaostrila, ko se je zvedelo, da so obtoženci s silo vlomili v Olivovo sobo in pri tem celo odtrgali ključavnico. Helena Voukova je bila obsojena na leto dni zapora. Marijan Mauri pa na osem mesecev, medtem ko je bila Marija Maurijeva oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Predsednik Zulmin, tožilec Grubissi, zapisnikar Neri. Zagovornik Franco Presti. S pločnika pod kolesa Včeraj okoli 9.30 so mimoidoči v Ul. Gulli prisostovali nesreči, ki se je k sreči končala brez hujših posledic za 32-let-nega Marija Zaccarijo iz Chia-dina št. 10, ki je po lastni krivdi prišel pod kolesa vojaškega avtomobila znamke «Dodge», katerega je vozil neki angleški vojak. Zaccaria je ne da bi preje pogledal na desno in levo po cesti, stopil s prečnika in se nenadoma znašel pred avtomobilom Kljub skoku, da bi se rešil nevarnosti, je zaradi .sunka z blatnikom odletel na tla. Z rešilnim avtom so ga ta-.koj odpeljali v bolnico, kjer so ga zaradi lažje rane na zatilni-ku in na čelu, zaradi poškodbe na trtničmh vretencih in končno zaradi lažjega živčnega pretresa sprejel na II. kirurški oddelek, kjer bo v 15 dneh zopet popolnoma okreval. Nočna tatvina v gostilni in lobakarni Žrtev tatvine je postal včeraj ponočj 44-letni Giuseppe Ferlu-ge iz Ul. delEEremo št. 259, ki je utrpel približno 75.000 lir škode. Okoli 6.30 je prišel pred lastno gostilno in prodajalno tobaka v Ul. dei Marchesetti in čim je hotel odpreti vrata je opazil, da so bila ponoči s silo odprta. Notranjim vratom pa so manjkala stekla, katera so zlikovci razbili, da bi laže prišli v notranjost. Ker se je tatovom najbrž mudilo, so pobrali kar jim je prišlo pod roko, in sicer približno 16 kg raznovrstnih cigaret in tobaka, 3 stekle, nice jajčnega konjaka in pol kilograma težko salamo. Okra-dencu ni preostalo drugega, kot da je stvar prijavil policiji v upanju, da bodo tatove ujeli in kaznovali. PRED NASTOPOM UClTELJlSCNIKOV V AVDITORIJU Bodoči vzgojitelji naše mladine pri učenju in prosvetnem delu SLAVA PADLIMA BORCEMA! Silvano in Vilmo sem našla med kupom knjig. Seveda, maturantki sta pa sta zdaj pred završnim izpitom malo zaskrbljeni, pa vendar pogumni. «Saj se že- dolgo časa pripravljava za maturo, vsp snov vseh letnikov sva že predelali, pa vendar se nama zdi.* da se morava še temeljito učiti, da bova kaj prida znali«, Sta dejali dekleti. 16. junija so zaključili s P07 ukom in zdaj od jutra do noči presedita med knjigami. «Razen seveda ono malo časa, ki ga porabiva za vaje«, je dodala Silvana. «Nastopita tudi vedve?« «Da, jutri bova tudi medve nastopili v Avditoriju«, pravi Vilma in pripoveduje, kako so v tretjem tromesečju začeli z resnimi vajami. V zboru bodo nastopili vsi učiteljiščniki, dekleta in fantje, 100 jih bo. Kako lepo število mladih vzgojiteljev se nam obeta! 100 mladih grl bo pod vodstvom profesorja petja Mirka Fileja pelo narodne in umetne pesmi. ((.Najraje pojemo «Pomladno», ki jo je uglasbil prof. Filej,« pravi Vilma, ki je ena najboljših pevk na učiteljišču. »Rajalne vaje nas pa uči prof. Krasulja Suhadolnik«, pripoveduje Silvana. Vaje so prav lepe in pestre, prav tako so lepe tudi one, ki jih izvajajo fantje na napev «Po jezeru«. Ko bodo fantje telovadili, boj zbor deklet pel. To bo nekaj | novega ir.' prepričani smo, da j bo ljudem ta točka ugajala. | ((Dijaki in dijakinje tretjega j letnika se bodo postavili z Nu- j šičevo igro ((Analfabet«. Pravi- j jo, da se na vajah kar dobro j počutijo in upajo, da bodo tudi j na odru brez treme. Prof. Va- j Tudi jaz komaj čakam, da dobim svoj razred«. «Saj smo že tudi vložili prošnje za službo in ko bova v svojem poklicu, upam, da si bomo znali pridobiti z dobro besedo naklonjenost otrok in tako vzgojili v slovenskih šolah naše najmlajše v delovne in zavedne ljudi«, je dodala Vilma in pogledala proti knjigam. Pustila sem ju v njunem učenju z željo, da bi se r.juni načrti uresničili, ne le njuni, temveč vseh naših 11 maturantov, ki bodo letos končali učiteljišče. Da bi stopili na to življenjsko pot, ki so si jo zbrali, temeljito pripravljeni ir.' da bi pri vzgajanju naših najmlajšib dosegli res najboljše uspehe! 30. iiii ta vplačilo povišanega deleča za Delavske zadruge. Ali si ta delež že vplačal ? Sindikalne beležke Uspeta protestna stavka državnih uslužbencev. — Pleskarji in dekoraterji nadalju-jo stavko. — V stavkovnem gibanju tudi uslužbenci italijanskega tobačnega podjetja. Včerajšnja protestna stavka državnih uslužbencev, katere so se udeležili tudi uslužbenci IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Neumestna šala Pri kopanju se nekateri privoščijo pač neslane šale, ki se včasih ne končajo s smehom temveč z jokom ali pa celo v bolnici, kakor se je včeraj zgodilo 11-letnemu Lucianu Leni iz Milj. Otroka, ki se je,igral ob morju v Miljah, sta dva tovariša prijela za noge in r-oke in po raznih zamahih treščila v vodo. Vse bt se seveda končalo s smehom, da se ni med padcem v vodo mladi Lena nekoliko poškodoval desni de! prsnega koša. Ker ga je ponoči napadla huda vročina, - so ga odpeljali v bolnico, kjer bo moral 10 dni ostati na II. kirurškem oddelku. Nezgoda dečka Neprevidni Lino Ciacchi iz Sv. Križa je včeraj med igro postal žrtev nesreče, ki ga bo mesec ali dva priklenila na posteljo. Lino se je igral z obročem In se podil po cesti. Nenadoma je smuknil, mimo stoječega avtobusa in se znašel sredi ceste, po kateri je v tistem trenutku zavozil tudi neki ameriški vojak za volanom vojaškega avtomobila. Vojak je hotel sicer zavreti, toda prevelika bližina otroka mu tega ni dovolila in je tako podrl svojo žrtev na tla. lerija Glavič se trudi z njimi. _ __ Z recitacijami, klavirjem in | javnih ustanov ter upravno o-violino pa bodo nastopili dijaki j sebje INAM (bolniške blagaj-nižjih letnikov«, mi pripovedu-i ne), je potekla v popolnem re-jeta dekleti in še povesta, da j du; udeležili so, se je vsi ^aln' bodo najboljši dijaki na prire ditvi nagrajeni. Prireditev bo brez dvoma lep zaključek šolskega leta. Dijakom in dijakinjam želimo, da bi najbolje uspeli, saj prav v j bodoče učitelje polagamo naj-j _____ več nade: izbrali so si pleme- i cl^.Za! gn-?avnih uslužbencev nit poklic - vzgojo naših raj- j so se prav tako udeležili tudi mlajših xn upamo, da bodo tud t , uslijžben(,. lNAy)EL, katerega v svojem poklicu dosegali 5n bili v£eraj ves dan uspeh za uspehom. leresirani uslužbenci, z izjemo uslužbencev carinarnice ter inšpektorata za motonzacijo, ki so se ne glede na stavko javili na svojih delovnih mestih. Njih zadržanje v tej stavki, je vzbudilo pri vseh ostalih uslužben- Rojen je bil 7. VII. 1922 v Padričah. Po poklicu je bil trgovski pomočnik. Stopil je p partizane, tebruarja 1944 ter padel 23. VI. 1944 v borbi proti Nemcem , pri Kobaridu kot bore c Gregorčičeve brigade. Milinim Klima wmm Rojen je bil v Trstu 2. III. 1924. Leta 1943 je stopil v partizane, kjer je bil kurir I. proleterske brigade. Padel je v Bosni 23. VI. 1944. PDT «Saj se že kar veselim ob misli, da bom kmalu stopila v življenje«, pravi Silvana. ((Zavedam se, da bo MČetek težak, vendar upam, ka*«ir tudi moje tovarišice, da bomo z marljivostjo in vztrajnostjo dosegle uspeh med otroki«. «Tako lep občutek sem imela, ko sem bila prvič pred klopmi«, se spominja Vilma. «Otroci II. razreda v šoli Do-nadoni so me tako verno gledali ir.' poslušali, ko smo se učili poštevanko števila 5», «Tudi jaz sem trikrat nastopila in komaj čakam, da bom imela svoj razred«, pripoveduje Silvana. ((Nastop sem imela prav tako v II. razredu pri Sv. Jakobu. Vse učne pripomočke sem si preskrbela. Razlagala sem jim mere. Imeli smo pravo trgovino. Merili smo mleko in tako so se otroci igraje naučili vseh mer. V tej kratki uri smo si z otroki postali prijatelji. Sprejem pri komandantu VUJA okrajnemu sodišču kazensko Koper, d'ne 22. junija. Urad za informacije VUJA javlja: Danes ob 11.30 je komandant Vojne uprave JA jugoslovanske cone STO polkovnik Miloš Stamatovič siprejel švicarskega konzula v Trstu gospoda Alibertinija in tajnika konzulata in se z njima zaidr žal v razgovoru eno uro. Otvoritev razstave gluhoneme mladine v Portorožu Zavod za gluhonemo mladino v Portorožu vabi javnost r.a svojo prvo razstavo ki jo priredi v lastnih šolskih prostorih v dneh od 24 do 30, junija Razstava bo odprta dnevno od 8. do 18. ure. Opozarjamo na to razstavo, ki bo prikazala vso skrb ljudske oblasti in vodstva zavoda za našo defektno mladino. Naj ne bo nikogar, ki ne bi raz-staafc obiskal Coslovanie met. ind. Sele z Jesenic v amarjali in Kopru V nedeljo 24. junija ob 21. uri bo v Šmarjah gostovanje metalurške industrijHkt šole 2 Jesenic z A. Linhartovo komedijo v petih dejanjih ((Matič:k ile ženi«. Režira Srečko Tič, sodeluje orkester, pevski zbor in folklorna skupina šole. V ponedeljek 25. junija bo ab isti uri gostovala v Kopru z istim programom. Sodna kronika Ponovno st mora zagovarjati pred ljudskim sodiščem v Kopru bivši nočni stražar pri sadnem podjetju «FRUCTUS» in pozneje pri «Radiofoniji» Blaž Zlatič, ki je bil pred meseci obsojen pred okrajnim ljudskim sodiščem zaradi tatvine in zlorabe službene dolžnosti. Obtoženi se je zoper izrečeno sodbo pritožil na okrožno sodišče, čeprav je vse tatvine, ki jih je izvršil pri «FRUCTUSU» in «Radiofooiji» priznal. Navajal je, da k sodba preostra in d;a ni v skladu z zakoni. Okrožno sodišče je pregledalo sodbo in ugotovilo nekatere pomamkljivoeti pri zadevo, o njej ponovno razpravlja. Izid razprave betno objavili, ko bo zaključeno pregledovanje. * * * Egonu Klobučarju iz Semedele sita iti la ukradena dva col-na. Pred dnevi je na cesti srečal Nikolaja Mayerja, kateri ga je vprašal, kako je s čolni, da so mu jih zopet ukradli. Klobučar je Mayerju srdito odvrnil; «Pavej bratu, naj pride jutri k meni v Koper, da ga dam takoj zapreti. On mi je namrač ukradel prvi kakor tudi drugi četa«. Nikolajev brat se je čutil zaradi tega globoko užaljenega. Predaj je zadevo sodišču in predlagal, nai Klobučarja primerno kaznuje zaradi žaljenja časti. Pasji dnevi in vročina Vedno bolj pritiska vročina. Skoro. da ne pusti več dihati. Vse siir v morje, da »e tam vsaj malo osveži. Kot kaže, bo poletje, ki je nastopilo pred-včeranjim. res — poletje. Ce smo ge skozi vso zimo pritoževali nad deževjem, ki ga je bilo kar preveč in je kazalo, da ne bo več prenehalo, te sedaj pritožujemo nad vročino. Seveda zato, ker je prišla tako nenadoma. Saj pomladi skon ni bilo. Prešli smo iz vlažnega zimskega vremena kar rua P°-1-tuo vročino. Res jc to, da človek ni nikoli zadovoljen. Ce le malo bolj pogreje, da mu sili pot na čelo, se že pritožuje. če pa nasprotno ni nekaj dni sonca, pa se že najdejo taki, ki pripisujejo krivdo — pomanjkanju pobožnosti. Zmerno sodbo v obeh primerih pa imajo tisti, ki vedo, da je oboje prav. Njim ni do prerekanja o krivdi tega ali onega, vedo, d® je prav če je v teni času sonce, da bo žitno zrnje debelo da st bo seno lepo posušilo, da bodo, grozdi lahko debelili, da bosta koruza in krompir lep« rasla itd. Seveda tudi ti pričakujejo malo dtžja, ki bi osvežil zemljo in ohladil zraik. Nekaj dni sem je tudi za to že ndkai znakov. U-paijmo, da bo prišel kot zadnjič o pravem času, pa bc> za vse prav in dobro. Cene na zelenjadnem trgu v Kopru in Piranu Prinašamo v naslednjem cene sadja in zelenjave, ki so bile v Kopru dne 21. junija. Pripominjamo k temu, da ne bo pomot, da se prve cene nanašajo na zadružni sektor, druge pa na privatni. Grah v stročju 20 din kg, češnje 22-26 din kg. solata 20-24 din kg, radič 20 din kg, krompir 18-25 din kg. česen 20 din kg, vrtne jagode 65-150 din kg, špinača 20 din kg, bučke 2o’ diin kg, hruške 26 din kg, ribez 25 din kg, nešplje 14-15 din kg, fižol v stročju 50-66 din kig. kumare 25-26 din kg, zelje v glavah 32 din kg, paradižnik 55-60 din kig, jajčevec 160 din kg. V Piranu pa so bile cene sledeče in kot v Kopru veljajo prve za zadružni sektor, druge pa za privatnike; Češnje 20-30 din kg, solata 40 din kg; radič 48 din kg, krompir 15-24 din kg, vrtne jagode 100 din kg. čebula 28-32 din kg. bučke, 18-24 din kg, bledle, 15-24 din kg, hruške 24-40 din kg, nešplje 20-24 din kg, fižol v stročju 45-50 din kg. kumare 25-36 din kg, zelje v glavah 40 din kg, paradižniki 45-60 din kg, sladka repica 44-48 din kg'. Ribe so bile v Piranu: raza 140 din kg, morski pajki (grain-zi) pa po 50 din kg. Ze prvi začetki zadružnih trgovin — v Piranu jc začela delati šele v nedeljo, kažejo, da bodo lahko vplivale na postopno znižanj- cen na trgu. Nedvomno, da bodo imeli od te zdrave konkurence koristi potrošniki. V Kopru se bo lahko šele prav razvilo to tekmovanje, ko bodo začele s prodajo svojih pridelkov kmečko delovne zadruge. Zamišljeno je. da bodo tu prodajale potrošnikom zadruge, iz Ankarana. Bertokov, Pobegov-Cezar jev, Babičev, Marezig, Šmarij, Vanganela in Kampel-Salare. Nudile bodo potrošnikov vse svoje pridelke. Izbira bo lahko zadovolila nabavljalce v ka kovosti in raznovrstnosti. Naravno. da bo začetna faza posebno vi zadruge zahtevala dobrih ifioči in sposobnosti. Surovi podnajemnik 25 do 30 dni se bo morala zdraviti zaradi zlomljene desne roke in zvitega zapestja leve roke na ortopedskem oddelku 78-letna Marija Grassi por. Sas-so iz Milj, Ul. Monte Albano št. 11. Zenica je izjavila, da jo je v njenem stanovanju med prepirom v zvezi s stanovanjem pahnil na tla njen podnajemnik Antonio Cassavano. Žalostna smrt starčka Izdihnil je z obrazom v mlaki Skupina ljudi, ki je včeraj šla čez travnik V S.M.M. Spodnji, je obstala Pred na tleh ležečim človekom, ki ni dajal več znakov življenja. Obveščena policija je takoj prišla na mesto in našla 76-letnega Giuseppeja Turca iz Sv. M.M. Sp. št. 190 ležečega na trebuhu in z obrazom v mlaki vode. Na telesu ni bilo videti znakov nasilja. predvidevajo torej, da je Turcu med hojo po travniku postalo slabo, ter ga je najbrž napadla omotica in je padel. Voda mu je torej preprečila dihanje in mož je zaradi zadušitve umrl. Na ysak način izključuje jo možnost samomora. uradi so bili včeraj zaprti. Zaradi stavke državnih usluz. j bencev ter uslužbencev usta-' nov je bila včeraj tudi odpovedana" občinska seja, ki bo tako šele prihodnji torek. Stavka dekoraterjev in pleskarjev traja že sedmi dan in nič ne kaže. da bi se že v krat. kem lahko zaključila. Dekoraterji in pleskarji, ki so stopili v splošno stavko že preteklo nedeljo, so sklenili, da jo bodo nadaljujevali, dokler delodajalci ne bodo sprejeli njih upravičenih zahtev. Tudi uslužbenci italijanskega tobačnega podjetja so (Zaostrili svojo borbo ter so sklenili, da stopijo tudi v protestno stavko, če bi bil odgovor merodajnih krogov iz Rima negativen. Pred dnevi je bila na sedežu v Ul. Zonta skupščina vseh usluž. bencev tega podjetja, na kateri so sklenili, da odbijejo predloge iz Rima ter da nadaljujejo z borbo Planinsko društvo priredi 1. julija t. 1. izlet v Benečijo (Ivanac), 7 in 8. julija t. 1. pa izlet s kolesi preko Dutovlj na Trstelj. Odhod iz Trsta bo 7. julija zvečer, prenočišče' v koči na Trstelju. Izlet je samo za člane PDT, Vpisovanje od 19. do 20. ure na sedežu ZDTV (UCEF) Ul. Machiavelli 13. Občni zbor Dijaške Matice V nedeljo 24. t, m. ob 9. uri bo občni zbor Dijaške Matice v Dijaškem domu v Ul. Buonarroti 31 z običajnim- dnevnim redom. Vsi člani vabljeni. j Danes se »ključi vpisovanje j v počitniške kolonije v Sloveniji j Starši — ste se spomnili, da j je danes zadnji dan, ko lahko ; še vpišete svoje 0troke v počit-I niške kolonije v Sloveniji? I Kdor tega še ni storil, "je ifeč j za letos zamudil priliko, da j pošlje svojega otroka na počit-j nice v Slovenijo, kajti vpisovanje bo danes dokončno zaključeno, z njim vred bodo pa v kratkem zaključeni tudi zdravniški pregledi. Pogled v spiske za počitniške kolonije iz zadnjih dni nam jasno kaže. da je bilo le malo takih staršev, ki ne bi bili izkoristili prilike, da lahko pošljejo svojega otroka v Slovenijo, kjer bo preživel prekrasne počitnice pod skrbnim nadzorstvom, na zvežem zraku ter ob dobri in tečni hrani. Izlet Zveze partizanov v Predmejo «Zveza partizanov STO priredi množični izlet dne 21.-22. julija 1951. v Predmejo (pod Otelco). Izleta se lahko udlekžijo vsi člani Zveze, bivši partizani in aktivisti, njhovi svojci in simpatizerji. Vpisovanje se začne 20, junija t. 1. na sedežu Glavnega odbora Zveze partizanov STO v Trstu Ul. R. Manna štev 29-111. vsak dan od 16. do i9. ure in na vseh sedežih sekcij Zveze, po okrajih in vaseh vključno do 10. julija t. 1. Cena prevoza, prenočišča in prehrane (večerja, zajtrk in kosilo) skupno 1.300 lir na o-sebo. (Prenočišče bo na senikih in pod šotori). Odihod iz Trsta z glavne postaje bo dne 21. julija t. 1. ob 12.30. uri. Za izletnike okrajev Nabrežina in Opčin-s bo vstop v Nabrežini, oziroma na Opčinah. Povratek v Trst ob 23. uri dne 22. julija t. 1. Podzveza partizanov II. okraja obvešča vse svoje člane in simpatizerje. da bo dne 21. in 22 julija množični partizanski izlet v Pred. mejo (Otlica). Vpisovanje se vrši v sledečih krajih: Za sektor Sv. Alojz, Sv. Ivan, center mesta Skoljet, in VOM vsak torek, sredo, četrtek, petek, in soboto na stadionu «Prvi maj« od 19. do 21. ure. Za sektorje Sv. Just in Sv. Vid v Ul sv Vida št. 17, vsak četrtek in petek od 18. do 20. ure. Za sektorje Lonjer - Katinara, vsak dan pri tov. Cok Zofki. Za III. okraj se sprejemajo vpisovanja v gostilni «La Speranza« (Ciril) v Ul. S. Marco 21 vsak dan popoldne in zvečer. Vpisovanje se zaključi 20. julija. SOLSKE PRIREDITVE Slovenska nižja industrijska strokovna šola v Rojanu, Ul. Montorsino 8-III. priredi ob za-kliučku šolskega leta razstavo risb in ročnih izdelkov ter prva dva dni tudi manjšo kulinarično razstavo. Otvoritev razstave bo danes ob 11. uri in bo odprta do vključno 29. junija t. 1. vsak dan od 9. do 13 .in od 16. do 19. ure. 4: * * Slovenska osnovna šola v Skednju zaključi tekoče šolsko leto s pestrim Sporedom danes 23. junija t. 1. ob 20.30 uri v kinodvorani v Skednju. Šolska mladina bo izvajala med drugim tudi otroško igrico v treh dejanjih: ((UPORNIKI)) Starši in prijatelji našega naraščaja . vljudno vabljeni. * * * Devinčane in okoličane opozarjamo na prireditev slovenske osnovne šole v Devinu, ki bo danes 23. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v šolskem poslopju. Šolski otroci bodo predvajali igro: ((SIROTA JERICA)) SLOVENSKO NARODNO OLEDALIŠČE za Tržaško uzcmEjB DANES 23. t. ra. ob 21. uri gostovanje na OPČINAH (na prostoru bodečega Kui-turnega doma) z Molierovo komedijo 'ItlAMlStlEltll MUH' Prodaja vstopnic: Na Opčinah v pekarni Cok in na sedežu Prosvetnega krožka: na Colu v trgovini Guštin; v Velikem Repnu v spodnji gostilni. S to predstavo nudi SNG tudi prebivalcem sosednih vasi, kjer ni primernih dvoran, možnost, da si ogledajo predstave letošnje sezone. V TOREK 26. t. m. ob 20.30 uri v AVDITORIJU v Trstu (Via del Teatro Romano) Mciierova komedija 'MIŠIM HM' Vstopnice' se dobijo vsak dan od 8. do 13. ter od m do 18. pri «Adria-Express)> Via Fabio Severo 5-b. Pridite vsi! GORIŠKEGA SEJA OBČINSKEGA SVETA ODDinshi suetoualci so prisiljeni sprejeli predloge oftčinsnega oiora Kaj res ne gre brez ministrov? Kljub temu, da slovi Trst po vsem svetu kot mesto dobrih delavcev in graditeljev, se zdi, da je zadnje čase ta sloves začel pojemati. Pridno znajo ti delavci graditi stavbe, stroje in prekoceanske ladje, a za nekatera dela pa oblasti le kličejo tuje ((strokovnjake«, ki se sicer na delo kot tako nič ne razumejo, a morajo le iz posebnih (za Trst zelo dvomljivo koristnih razlogov) biti zraven. Vsekakor pa je čudno, da ne zna noben Tržačan postaviti prvega kamna za palačo ali prvega kosa železa za preko-mornik. Nekoč so to znali a kaže, da bo sedaj bolje opravil delo italijanski minister Spata-ro, ki bo danes, razen obiskov, imel na sporedu ob 17,30 tudi položitev prvega kamna za dve hiši pri Sv. Alojziju ter ob 18,30 otvoritev tržaškega velesejma. Verjetno mu bodo za to Tržačani zelo hvaležni, ker bi najbrž brez ministrovega ohiska ne bilo mogoče začeti zidati hiše. V četrtek zvečer ie, bila seja ; občinskega sveta. Pričela se ..je , ob 21.10 db sklepčnem številu svetovalcev in velikem številu poslušalcev. Med njimi so bili zlasti uslužbenci občinske u-prave, ki so vedeli, da bo na dnevnem redu razprava o dokladi Scelba občinskim uslužbencem in so zaradi tega prihiteli na grad, da bi na lastna ušesa slišali, ka; so občinski možje s tem v zvezi ukrenili. Občinski odbor je P° proučitvi doklade Scelba na sejah posebne komisije, katero so sestavljali predstavniki posameznih skupin, stavil na glasovanje formulacijo, ki je bila sprejeta na sejah komisije. Ta formulacija se glasi tako: poročenim ali neporočenim uslužbencem, ki preživljajo poleg sebe še kakšno drugo osebo, gre 30 odstotkov na osnovno plačo, neporočenim ali vdovam uslužbenkam. ki ne vzdržuj ejo nobene osebe, 20 odstotkov, uslužbencem z zaposleno ženo 15 od stot. kov; vdovam ali samskim uslužbenkam, ki skrbijo še za kakšno osebo 30 odstotkov na osnovno plačo, vdovam ali samskim, ki nikogar ne vzdržujejo 15 od. stotkov, uslužbenkam z zaposlenim možem 15 odstotkov. Ta doklada trenutno ne zadeva občinskih delavcev, kajti njih veže z občinsko upravo sporazum, ki je podoben sporazumu državnih delavcev. Kljub točni definiciji komisije. iz katere je jasno razvidno, komu pritiče doklada in v kakšni višini, pa sta se svetovalca Birsa in Biziak uprla predlogu in zahtevala njegovo spremembo. Enako ie postopal tudi svetovalec Del Rin' čeprav je njegov kolega Crocetti na sejah komisije odobraval njeno delo in pristal ob zaključku redakcije na formulacijo, ki je bila predložena na seji občinskega sveta. Mnenja smo, da pri njegovem nasprotovanju ni imela odločilne vloge skrb za delavce ali morda skrb za ob- činske uslužbence, kolikor ga je k njegovim dejanjem vzpod-bodlo veliko število poslušalcev, katere je skušal s svojim nastopom prepričati, da se edi-no on MSI svetovalec, resnično bori za koristi prebivalstva. Svetovalec DFS, tovariš Paulin je pri glasovanju dejal, da se strinja s predlogom komisije in bo zaradi tega glasoval za omenjeni predlog. Pri glasovanju je bil predlog dejansko sprejet z veliko večino glasov. V nadaljevanju seje je občinski svet sprejel posojilo v znesku 30 milijonov lir za gradnjo hiš občinskih uslužbencev ter 62 milijonov lir za dovrši-tev drugega dela načrta pri gradnji industrijske šole. Posebno točko je tvorilo preimenovanje goriških ulic in trgov, Svetovalec Paulin je vztrajal pri starem, in sicer, naj go-riški Korzo ohrani staro ime, tp je Korzo Roosevelt. Proti njemu Da je nastopil nepomirljivi Beltrame, ki ie očital tovarišu, Paulinu, da zaradi tega zagovarja to spremembo, ker se Jugoslavija «brati z Ameriko« itd. Ko bi imel Beltrame malo boljši spomin, tedaj bi se prav gotovo spomnil, da svetovalci DFS ne zastopajo tega stališča morda nekaj mesecev, ampak so ga formulirali čim so tukajšnje oblasti spremenile Korzo Roosevelt v Korzo Jtalia. Drugo, kar smo ugotovili na včerajšnji seji, pa je dejstvo, da so pred komisijo za preimenovanje goriških ulic poklicali svetovalca iz Ločnika Furlana, da je lahko stavil predloge v svoji vasi, medtem ko našega svetovalca tovariša Makuca niso pozvali, da bi dal predloge glede Standreža. In tretje: ker je kazalo, da predlog komisije za preimenovanje ulic, ki je bil predložen s strani občinskega odbora, ne bp j sprejet, ker so mu nekateri svetovalci nasprotovali, tedaj je I prejšnji goriški župan odvetnik Stecchina dejal odvetniku Cu-lotu. da MORA BITI PREDLOG SPREJET, KER GA JE ZE ODOBRILA PREFEKTURA IN POKRAJINA. Tovariš Paulin je kot občinski svetovalec slišal te besede in takoj posegel v razgovor. Zagovarjal je stališče, da je občinski svet v svojem odločanju popolnoma samostojen, da lahko sprejme predlog, ali pa ga odbije, ne pa da mora enostavno potrditi predloge odbora, ki jih je predčasno sprejela prefektura in pokrajina. Ce naj v praksi velja tako poslovanje, tedaj ni vredno, da bi občinski svetovalci izgubljali čas na sejah občinskega sveta, če je pa že pred .sejo sklenjeno.da MO RAJO VSE ENOSTAVNO ODOBRITI. V ponedeljek 25. junija 1951 nastopijo ob 20.30 v Avditoriju v Trstu, Ulica Teatro Romano 2, otroci slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu. Predvajali bodo igro s petjem v štirih dejanjih: «JANKO IN METKA)) Vabimo vse starše in otroke k tej lepi prireditvi, ki bo pokazala uspeh dela slovenske šolske mladine. Vstopnice, oziroma vabila dobite v predprodaji pri Sv. Ivanu trgovina Smid, trgovina Bachi in tobakarna Prosenc. V mestu pri «Adria-Expres», v Rojanu v trgovini Gec, na Opčinah v trgovini Podobnik. Predavanje univ. profesorja dr. Ivana Tomšiča Društvo »Pravnik« v Trstu vabi svoje člane in prijatelje na P> davanje, ki bo danes 23. J(Jb'I ob 21. uri v dvorani SNG v Un sv. Vida št. 17. - Predaval bo univ. prof. dr. Tomšič o temi: Meddržavnopravu položaj Svobodnega Tržaškega £ zemlja po mirovni pogodbi z > lijo iz leta 1947. . Se posebej so vabljeni akadem ki in drugi dijaki. Predpisi za krelanje in parkiranje volil v coni velesejma Od 24. t. m. do 8. julija 1951 b°-do v veljavi naslednji predpisi-Od 8.30 do 22,30 ure bodo zapr^ za promet sledeče ulice: Ul K setti od Ul. Revoltella do UL LjJ mano, drevored Ippodromo 00 Jj' • Rossetti do Ul. Settefontane, o•• Settefontane od Ul. P. P. Vers rio do Ul. Rossetti. . v Prepovedano je parkiranj*: drevoredu Ippodromo, Ul. Gum no in Ul. Revoltella v tistih ®T lih, ki mejijo s prostorom vel"EL ma ter na obeh straneh Ul. setti od Ul. delFEremo do UL voltella. , Parkiranje vozil: prostor na velesejmu: samo za oblasti. Ul. La nvarmora: za avtomobile in torje v dveh vrstah z dostopom iz Ul. del le Milizie. Ulica RoSser ti: za vozila v eni vrsti od kriz-šča del le Milizie do Ul. Lamarrrw ra v smeri vožnje. d Za avtobuse: na prostoru Pr*-dirkališčem Montebello ter Ulice Rossetti, Lamarmora in K voltella v smeri vožnje. Rezervirano za vozila razstav ljalcev: Ul. Settefontane z dosur pom iz drevoreda Ippodromo. Za taksije, bo parkiranje P°, ogrado vojaških vozil v kolon proti kotu drevoreda Ippodromo- Slovenski otroški vrtec v Rocolu pri Lovcu ima zaključno šolsko prireditev danes 23. t. m. ob 17. uri v Rocolu v dvorani pri Lovcu. Vljudno vabljeni starši in prijatelji šolske mladine. Akademija sjovenskega Današnji številki smo pril°' žili poštne položnice in prosimo one naše naročnike, ki niso še poravnali naročnine, da »o store po možnosti pred 1. J11' lijem 1951. Uprava lista DAROVI IN PRISPEVKI Tomažič Ema daruje za Dijaško Matico 10-000 lir. Jutri zaključna šolska prireditev Slovenska srednješolska mladina vabi tudi letos starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri 34. t. m. ob 20. uri na dvorišču šolskega doma v Ul. Croce. Spored je naslednji: 1. Vodopivčeva spevoigra «Denar in srce«. 2. Razne pevske točke. 3. Rajanje v narodnih nošah. Obvezna oddaja žita Pred dnevi se je na prefekturi sestal pokrajinski odbor za določitev obvezne oddaje žita. Naša pokrajina bo morala letos prispevati v obvezno oddajo žita 15 tisoč stotov pšenice, ki jo bodo plačevali po približno 7000 lir za stot. V najkrajšem bodo določili količino, ki jo bo morala oddati vsaka posamezna občina. V nedeljo 24. t. m. ob 18. url priredi slovensko učiteljišče akademijo v Avditoriju s sledečim sporedom: 1. Zupančič Otdn: Naša beseda, recitira Marinka Theuerschub (ll.b razred). 2. Beličič Vinko: Pomladanska, ugiasbil Mirko Fi-lej, poje mešani zbor. 3. P. Kri-zostom: Pastirica Jerica, uglasbil Mirko Filej, poje mešani zbor. 4. L. M. Škerjanc: Nokturno v seks-tah, Fred. Burgmueller: Balada, klavir igra Cefarin Mara (UL razred). 5. J. Foersler: Plesna pesem, klavir igra Vrabec Neva (II.b razred). 6. Gradnik Alojz: Devin, recitira Žerjal Imelda <1. razred), 7. K. Sancin: Gavota, E. Jenkison: Pie« vil, violino igra Majcen Sergej (II.a razred). 8. Gor čez iza-ro, proste vaje fantov na napev narodne pesmi. 9. Narodna: Kazen uglasbil E. Adamič, poje mešani zbor 10. Narodna: Kje so tiste stezice? priredil Mirko Filej, poje mešani zbor. 11. Narodna: Srce je žalostno, priredil Mirko Filej, poje mešani zbor. Razdelitev nagrad najboljšim učencem. 12. J. Paderewsky: Menuet, klavir igra Mezgec Lavra <1. razred). 13. F. S. Vilhar: Ukazi, J. Pavčič: Dedek samonog, poje Vernier Marijan (Il.a razred), 14. S Portkye-wicz: Valček, F. Schubert: Koračnica, klavir igrata Theuerschuh Marinka in Vrabec Neva (ll.b razred). 15. Rajalne vaje deklet. 16. Br. Nušič: Analfabet, enodejanka, igrajo dijakinje in dijaki II. razreda. 17. Narodna: Dekle na vrtu, priredil Mirko Filej, poje mešani zbor. 18. Goriška: Na plan, uglasbil H. Volarič poje mešani zbor. Vabimo vse prijatelje naše mladine, da se polnoštevilno udeleže nadvse zanimive in lepe prireditve. Sporede, ki veljajo kot vstopnice, dobite na tajništvu u-čiteljtšča. _________1 V GRLJ A NU VSAK VEČER PLES OB OBALI. Odhod iz Trsta z avtobusom iz Ul. Carducci ob 20. uri. Odhod iz Grljatia ob 24. uri. Umetno oplojevanje živine Pristojne oblasti so dovolile štandrežkim kmetovalcem, da smejo za dobo enega meseca svojo živino umetno oploditi na domu, in sicer, dokler ne bodo uredili primerne oploje-valne postaje. Za podrobnejša pojasnila v tej zvezi se lahko zainteresirani kmetovalci obrnejo na odbor zveze neposrednih obdelovalcev zemlje v VAJE V OSTREM STRELJANJU Na strelišču za puške v Bazovici: od 24. do 30. junija, dnevno od 6. do 18, ure. Na začasnem strelišču v Repentabru: od 25. do 28. junija, dnevno od 6. do 18. ure. Na openskem strelišču za pištole: od 25. do 30. junija dnevno od 6. do 18. ure. Na pomorskem strelišču v Sesljanu: od 25. do 30. junija, dnevno od 7 do 18. ure. Tečaj za infiltracijo v Malem Repno: 28. in 29. junija, dnevno od 13, do 22. ure. Na strelišču za možnarje v Malem Repnu: 29. in 'UOTEl HELIDS' PORTOROŽ Senčnat vrt. Vsak dan, razen ponedeljka, ples 19. do 21. ure. Igra odličen plesni in za" bavni orkester s pevcenn. Hladne pijače in mrzi* kuhinja. Vljudno vabljeni 1 ADEX-IZLETI 7.-8. JULIJA 1951 DVODNEVNI IZLET v: Kanal uri Soči Sv. Lucija Tolmin Uoiiarid Bovec ENODNEVNI IZLET 8. JULIJA 1951 V: Štanjel na Hra^ Lokavec Čenovan iIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH!IIIIH|,,|HI Vpisovanje še danes P£, ((Adria-Express», Ul. Severo 5-b t tel. 29- PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 23. junija 1951 mmmmm AVSTRIJA HOČE REDNE PLOVBNE PROGE Kot smo že poročali so bili v teh dnen na obisku kot gostje Tržaške trgovske zbornice pred-itavniki tarifnega urada z Dunaja. Gostje so odpotovali nazaj v Avstrijo. V Trstu so si ogledali vse pristaniške in železniške naprave in imeli mnogo sestankov s tržaškimi gospo. •Varstveniki. Ta obisk je bil zelo važen, iot poudarjajo tržaški špediterji in to tako zaradi vprašanj, o katerih so razpravljali kot zaradi tega, da so si lahko Avstrijci ogledali'pristaniške in druge naprave. V glavnem so bili Avstrijci zadovoljni s pristaniškimi napravami in so dalj tudi več tovrstnih izjav. Na sestankih med tržaškimi tehniki in avstrijskimi tarifnimi strokovnjaki so razpravljali o različnih važnih problemih, ki se tičejo morskih uslug in povečanja tranzitnega pro-tneta. Avstrijce zelo «bole» »troski pri nakladanju ir.' razkladanju in pri vsem ostalem Poslovanju, ki jih opravljajo v nadurah. Saj ni tako daleč, ko Se avstrijski tisk poudarjal, da V Trstu delajo menda samo potoči m ob praznikih. To vprašanje so rešili na ta način, da bo del teh odvečnih stroškov Plačevala prevozna družba, del Pa špediter. Avstrijci so podali zelo važno Izjavo, ki se nanaša na potrebo, da Avstrija ustanavlja sistem Ugodnih železniških tarif za tranzit blaga in drugih krajev. Na ta način bodo zaslužile več tako avstrijske železnice in dani bodo pogoji za ugodnejši razvoj tranzitnega prometa Preko tržaškega pristanišča. Osnovno vprašanje, ki slabi tranzitni promet tako Avstrije kot tudi drugih zalednih držav, je po mnenju Avstrijcev, pomanjkanje ladjevja in predvsem rednih linijskih prog. Vsem je še v zelo slabem spominu lanski december, ko so morali zaradi pomanjkanja ladjevja in ker se je v pristanišču nabralo ogromno lesa, u-»taviti za en teden vsak dovoz lesa v tržaško pristanišče. To avstrijsko mnenje se popolnoma strinja z našo že tolikokrat Ponovljeno zahtevo o vrnitvi Vseh ladij tržaškega Lloyda v Trst in o potrebi okrepitve tr-Zaške mornarice. «Astra» v svojem poročilu zelo slabo zagovarja politiko pomorskih družb, ki so v ogromni večini v rokah r|mske vlade in ki jih upravlja po lastnih interesih in po Jastivih koristih. Izgovor, ki ga prinaša «Astra» nanaša v bistvu na razliko taed uvozom in izvozom in na tako nastali prazni ladijski prostor. Primerjava z italijanskimi Pristanišči nam govori, da je ta izgovor iz trte izvit. Genova, največje italijansko pristanišče ima na pr. odnos med prihodi in odhodi 6,7:1, to se pravi, da na skoraj 7 ladij, ki priplujejo polno naložene, lahko odpluje komaj ena polna naložena ladja. Tudi v ostalih italijanskih pristaniščih Bi ta od-tos mnogo boljši. Poglejmo sa-*to nekaj največjih: La Spezia odnos 3:1, Livorno 4:1, močno Se približuje tržaškemu odno-su Napoli z 2:1 in Bari 2,2:1. frav katastrofalni odnos pa ima J° Benetke, kjer pride na 11 toloženih ladij komaj ena pol-»o naložena pri odhodu. BUICK TOVORNI AVTOMOBIL Tovarna avtomobilov Moris v ^ksfordu (Anglija) je izdelala P°vi model lahkega avtomobi- • Sprednji del tega avtomobi-13 se v ničemer ne razlikuje od Pdjmodernejšega osebnega av. °mobila. Na zadnjem delu ša-,lJe pa je močno pritrjena lič- V Trstu je 1913 leta bil ta odnos 2:1. Takrat so pripeljali 2.314 ton in odpeljali 1.136 ton blaga. Pod italijanskim gospodarstvom se je tudi odnos med prihodi in odhodi poslabšal in je dosegel 2,5 proti 1. Po končani vojni se vedno bolj izboljšuje odnos prihodov in odhodov, tako da je lani že skoraj (posegel 1913 leto in znaša 2,1 proti 1. Kot vidimo ima Trst mnogo boljše pogoje kot vsa ona pristanišča, ki bi v Italiji prišla v poštev za konkurenco z njim. Vendar so italijanska pristanišča bolje opremljena tako z ladijskimi programi kot tudi z ladjami proste proge. Prav V zagovarjanju «Astre» se vidi)® nameni italijanskih pomorskih krogov, ki v zadnjem času celo javno pričenjajo govoriti o potrebi adogovo-, rov» med Trstom in- Benetkami in o potrebi novega tarifnega sporazuma med Avstrijo in Be-netkami, ki bi z novo tarifno politiko približal Benetke avstrijskemu tržišču in s koncentracijo ladjevja in rednih ladijskih prog v Benetkah odvzel Trstu še to kar danes ima. DANES BO OTVORITEV TRŽAŠKEGA VELESEJMA Popoldne ob 17.30 uri danes bo svečane uradna otvoritev letošnjega tržaškega mednarodnega velesejma. Sele jutri — v nedeljo — pa bo velesejem odprt za vse občinstvo. FRANCE MAROLT, MOJSTER SLOVENSKE NARODNE PESMI JE UMRL, A NJEGOV DUH ŽIVI! Akademski pevski zbor na Koroškem Triumfalen uspeh v Celovcu - Kmalu bomo slišali slavne pevce tudi v Trstu Po uSlovenskem vestni-nikun povzemamo opis gostovanja APZ na Koroškem. Nestrpno pričakovanje je vladalo zadnje dni pred preteklo nedeljo po vsej deželi, od Celovca do zadnje slovenske vasi. Za Koroško se jo pripravljal velik in slovesen dan: v slavnostni dvorani delavske zbornice in v St. Jakobu v Rožu bodo nastopili reprezentanti slovenske pesmi, da zapojejo tudi na naših tleh v spomin svojemu velikemu mojstru. Govorica o slovesu Akademskega pevskega zbora, ki je odmevala nekdaj po vsej Evropi in celo po južnem kontinentu, Afriki, je zopet oživela, šla je od ust do ust in našla pot do slehernega srca, ki ljubi in spoštuje našo pesem in občuti njeno blagodejno moč. V pisarnah, kavarnah in gostilnah, na vajah in posetih pevskih zborov v Celovcu in drugod si je utirala ta govorica pot med ljudi. Povsod je zbujala radost, veselje in pričakovanje'; le redko je naletela na gluha ušesa, ki so jo v zakrknjenem molku požrla. NA RAZSTAVI GOJENCEV POMORSKEGA TEHNIKUMA V PIRANU to zaprta karoserija za pol to- tovora. Šasija je izdelana iz oglatih "tolenih nosilcev. Motor je šti-®fcllir.'drski. Cilindrski blok in tornji dei karterja sta vlita v toem kosu. Menjalnik ima štiri hitrosti — II. III. in IV. Ročica Jtonjalnika je nameščena na tohiilu. Avtomobil ima tudi jtocinski rezervoar za 60 litrov tobcina. ODLIČNI USPEH MLADIH SLOVENSKIH POMORŠČAKOV (igfiomm %awoj u hfiatliem čabu* Oglejte bi umimim 'lazbtauo! Te besede velikega pesnika «Kaj morju upat smemo, mornarji dobro vemo ...» so me spremljale v nedeljo skozi ves dan potem, ko sem obiskal razstavo gojencev Pomorskega tehnikuma v Piranu, ki So jo priredili v gornjih prostorih zavoda. Razstava sama je v štirih sobah v *elo pregledni in okusno pripravljeni razporeditvi. Vhodi so okrašeni z zelenjem, na hodniku pa so pod stropom izvešene signalne zastavice vseh držav. V prvi sobi so razstavljeni navigacijski inštrumenti, na katere' so dijaki sami in njihovi učitelji zelo ponosni. Prav je to. Ne samo oni, vsi Slovenci moramo biti danes ponosni, da imamo svoj Pomorski tehni-kum, ki nam Vzgaja ir.' usposablja kader 'naših pomorščakov, kapitanov in mornarjev, ki bodo ponesli daleč v svet ime naroda, ki je bil krvavo zatiran toliko stoletij. Ne le po slučaju, temveč s polno zavestjo ljudi, ki se zavedajo svo je svobode in svoje vloge, ki jo bodo od sedaj naprej imeli kot enakopraven narod v svetu in na tisti zemlji, ki so jo tudi oni sami pomagali osvoboditi, so zapisali na steni sobe, kjer razstavljajo izdelke, ki so jih izdelali v strojni delavnici: «Ne bo nas več tujčin teptal, ne tla gospodoval, naš jezik, naše pra-1 je nameščen pod mizo. Maketa zavzema skoro vso sobo in vzbu ja pri obiskovalcih veliko pozornost in zanimanje. Po stenah sobe to grafikoni, ki prikazujejo zaposlitev absolventov. Iz šolskega leta 1948 do 1949 se je vo!» Prva soba, kot že rečeno ima razne navigacijske inštrumente kot razne sekstante za merjenje višine, katere mora vsak dijak natančno poznati. Dalje so razstavljeni patentni trikotniki, goniometer, ki služi smerjanje, sferna krogla, s pomočjo katere se dijaki učijo določanja kraja po ozvezdjih. Obiskovalec vidi tu še libelni sekstant, ki služi za merjenje ponoči, patentni log za merjenje hitrosti in še polno drugih fizikalnih in meteoroloških inštrumentov. Na grafikonih je nadalje prikazano, kako so od leta do leta izpopolnjevali in pomnoževali potrebne inštrumente. Fizikalni kabinet so povečali od začetnih 100 odst. do 350 odst. Navtični kabinet je imel leta 1947/48 30.000 din vrednosti, danes ima za 1,600.000 din vrednosti. V drugi sobi je velika maketa pristanišč, ki približno predstavljajo reško, tržaško in koprsko pristanišče z nekaterimi otoki in ladjami, ki plujejo po morju. Po vseh pristaniščih so svetilniki in enak0 na ladjah, katere lahko razsvetlijo s po- čil nas krvavo. Naš rod bo tu I močjo električnega gumba, ki j do 1949 se je 7 absolventov iz za | plovber.ega odseka vkrcalo na dolgo plovbo, 3 iz ladijskega odseka pa*so odšli, na ladijsko fakulteto v Zagreb. Od letnika 1949-50 SO Se piovbeniki vkrcal; 7 na Jugolinijo in 1 na Jadransko svobodno plovbo. Iz strojnega odseka istega letnika jih je 7 na Jugolir.iji, 2 na Jadransko svobodni. 1 v ladjedelnici «Tretji maj« na Reki. Vsi absolventi plovbenega in strojnega odseka letnika 1950-51 bodo vkrcani na Jugoliniji. Vseh absolventov tega letnika je skupno 16. Absolventov enoletne pomorske šole je 25 iz plovbenega odseka in 14 iz strojnega odseka. Bili so vkrcani na raznih plov-benih enotah na enoletni praksi in so dosegli lepe uspehe. Bili So to najmlajši absolventi enoletne pomorske šole, ki so dosegli prvi dve mesti pri ocenjevanju enoletne pomorske prakse od strani «Geditmor» Generalna direkcija trgovinske mornarice na Reki. Absolventi pomorske šole let. nika 1950-51 se bodo vkrcali iz plovbenega odseka 11 na Jugo- Na razstavi gojencev Pomorskega tehnikuma v Piranu strojev, na mizah ob stenah pa zvezki gojencev z nalogami učne snovi. Eden izmed-.dijakov mi je dejal: »Učimo se zato, da bomo nekaj znali in to pokazali svetu.« Zadnja soba je namenjena raznim modelom ladij, parnikov in motornih čolnov. Sredi sobe je krasen model šolske ladje «Jadran», s katero so bili dijaki leta 1949 na enomesečni plov' bi. Dalje je tu model parnika «Reka», modeli raznih motornih čolr.Ov in Po stenah fotografije iz življenja dijakov. Ob steni je tudi 22 modelov šolske, ga sloopa. ()p. A., katere so izdelali gojenci I. letnika pomorske šole. Zelo radi razkažejo dijaki tudi svoje delavnice, strojno, mehanično, kovaško in druge ter razlagajo ustroj in delovanje strojev, s tako gotovostjo, da se moraš čuditi: Glej jih, kako zr.ajo, saj so že skoro mojstri. Ob tem moram takoj pristaviti, da mi je moj spremljevalec tovariš Leben dejal: «Tu moraš res pokazati, da si se resno učil, sicer ne moreš pričakovati dobrega reda.« Vzgojitelji so tovariški z dijaki, toda v učenju zahtevajo, kar največ požrtvovalne resnosti. To pa ne v besedah, temveč morajo dijaki pokazati in dokazati, da so se zares učili — ir. naučili. V veži takoj ko vstopiš, je linijo, 4 na Jadransko svobodno ; razstavljenih nekaj primerov plovbo, 5 na Jadransko linijsko plovbo ir: 1 na Agmarit. Iz stroj nega odseka pa 6 na Jugolinijo, 5 na Jadransko svobodno,7 na Jadransko linijsko in 3 na Agmarit.' V tretji sobi so razstavljeni izdelki, ki so jih dijaki strojnega odseka sami izdelali v strojni delavnici. Obiskovalec vidi vseh vrst mehaniškega orodja kot šestila, kladiva, zobata kolesa, klešče, dleta, stopinska ravnila, vijak za motorni čoln, robilni stroj in drugo. Vse j'e izdelano z največjo preciznostjo in služi za praktično uporabo. Ce povem, da morajo biti 'debelosti do stotinke mm natančno izdelane, tedaj je obiskovalcu jasno, koliko se morajo učiti, da dosežejo to stopnjo iz-vežbanosti. Po stenah so razstavljeni načrti raznih ladijskih stenčasov in grafikonov s podatki o delu na vzgojnem polju. Tako sem vzel naslednje številke: Imeli so za ideološko vzgojo 145 predavanj/ pevski zbor je imel 56 vaj in 7 nastopov, mladinsko knjižnico so povečali od začetnih 250 izvodov na 1250 izvodov, za razne časopise so prispevali 124 člankov in dopisov. Imajo tudi odsek novinarjev, ki skrbi za član ke in dopise. Delovna brigada je prispevala 6489 prostovoljnih ur. Zelo vneto gojijo tudi razne vrste športa kot odbojko, košarko, namizni tenis, nogomet in podobn.o Pri pomorskem športu so izven šolskih ur napravili 480 ur pri jadranju, 89 ur pri veslanju in 465 ur pri pomorskem delu. Na steni je razstavljena tudi prehodna zastavica, katero so dobili v traj- no last kot najboljši mladinski odbor v vsem okrožju. Vse to se nanaša na delo mladinske organizacije. Se oddaleč nisem povedal tistega, kar obiskovalec občuti, ko obišče to razstavo. Nekdaj sem v oceni del Ivana Cankarja čital med drugim tudi tele besede: Cankarja moraš občutiti, kega. bereš, pa ga boš vsega tudi razumel. Kar prilegajo se te besede tudi za to razstavo naših mladih pomorščakov. Občutiti moraš pomen, ki ga ima razstava. Prikazuje, kaj so se v kratki dobi naučili in govori, četudi ‘ molče, preko vseh razstavljenih inštrumen. tov in orodja, kaj se bodo še naučili, kako se bodo še usposobili, da ponesejo daleč po svetu po morjih celin in oceanov tudi naš glas, tudi našo besedo, tudi naše izdelke. Vabimo vse zavedne Slovence na STO, da si ogledajo to razstavo. Kakor bi se veselilo tega bližajočega se dogodka sonce samo, tako je stopilo iz skoro dol-ge tedne oblačnega neba in o-grevalo našo krajino od jutra do večera. Senožeti in travniki so težko čakali koscev in na|i kmetje so skoro obtičali v pre-obilem dčlu, ki se je navalilo nanje. Kljub temu bližnji obisk naših bratov iz Ljubljane ni bil pozabljen. Vest o njihovem prihodu je krožila tudi tu, kjer so pridne roke obračale vile in grablje in so se zagoreli obrazj potili v vročini. Le prekratek je bil čas, da bi ti prireditvi lahko zajeli še več ljudstva, kakor se ga je že itak odzvalo tako v Celovcu kakor v St. Ja-kobu v R. Končno je prišel zaželeni in težko pričakovani dan. V soboto opoldne so prispeli preko meje pri Labudu trije omnibusi, ki so prepeljali skoro 120 pevcev. Med došlimi, ki jih je sprejel na meji predsednik Slovenske prosvetne zveze, je bila tudi vdova bivšega komponista in dirigenta tega zbora, tovarišica Tončka Maroltova. Na svoji poti v Cel-ovec so se ustavili v St. Rupertu pri Velikovcu, kjer so obiskali grob in spomenik padlim partizanom in se s pesmijo oddolžili spominu njihovi junaški žrtvi. Po kosilu v Narodni šoli so krenili dalje proti Celovcu — na mesto njihovega večernega nastopa. SLOVESEN KONCERT V CELOVCU V napolnjeni dvorani delavske zbornice, kjer so se zbrali poleg drugega občinstva tudi Šef urada za zvezo FLR Jugoslavije v Celovcu, l-egacijski svetnik tov. Mitja Vošnjak in številni zastopniki javnega ih kulturnega življenja — med njimi prezideht delavske zbornice g. P. Truppe (g. deželni glavar in drugi visoki funkcionarji dežele so se zaradi službene odsotnosti oprostili) — je vladala soparna vročina. Tudi ped večernim nebom je utihnila slednja sapica, kakor bi hotela prisluhniti skorajšnjemu petju. Med občinstvom so se zbrali ljubitelji slovenske pesmi v pestri, raznoliki družbi. Poleg kmeta, ki je prišel še potem s svojih -travnikov tam nekje pri Pliberku, v Velikovcu ali Železni Kapli, je sedel meščan, ki ga je še pred nekaj urami mučila vročina za-tuhle pisarne ali pa je stal za brnečim strojem; poleg Slovenca si videl Avstrijca, ki ni razumel jezika prvega — in vendar jih je vse, ki so se znašli pod skupnim stropom, združevala nevidna vez kulture, sila naše pesmi, ki ji za razumevanje ni potrebno znanje jezika. Začetek prireditve se je nekoliko zavlekel, kajti več omni. busov iz našega podeželja ni prispelo pravočasno. Treba je bilo pričakati vse tiste, ki se niso po svoji krivdi zakasnili. Tudi njihov užitek naj bi bil popoln in neprikrajšan. Ko so se pojavili težko pričakovani pevci v svojem tradicionalnem kroju na odru, je zahrumela dvorana v navdušenju. Prireditev je otvoril predged. nik SPZ tov. dr. Franci Zwit-ter, ki je nato, ko je pozdravil goste Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane ter vdovo in sodelavko tovarišico Tončko Maroltovo — ki nas je prav tako počastila s svojim obiskom —, kakor tudi zastopnike koroškega javnega življenja in časopisja ter vse ostale poslušalce, dejal: ((Akademski pevski zbor, ki beleži v svoji zgodovini čudovite uspehe in je na svojih nekdanjih turnejah v domovini in izven nje po Evropi in v Egiptu žel najvišja priznanja, je prišel k nam, da se s svojimi zadnjimi koncerti veličastno oddolži spominu svojega dirigenta in največjega mojstra slovenske narodne pesmi, Franceta Marolta. Pesmi, ki jih bomo slišali, so narodne pesmi, ki jim j'e odkril naj višjo lepoto in najglobljo vsebino šele France Marolt. In prav te so sposobne, da tudi sosednemu narodu pokažejo in tolmačijo naše bistvo: naj bodo pesmi znanilke harmonije, dobrega razumevanja in iskrenega sosedstva prav v tem času, ko švet ne pozna harmonije- niti prepotrebnega mirnega sožitja. V tem smislu hočemo prisluškovati prekrasnim melodijam naših gostov, katerih gostovanje ima prav ta največji smisel in plemeniti cilj«. Nato je pozdravil občinstvo tudi v nemškem jeziku in izrazil syoje veselje nad tem, da so se odzvali dragi gostje iz Ljubljane povabilu Slovenske prosvetne zveze, da postanejo Po svoji pesmi posredovalci miru in mirnega sožita med obema narodoma. V svojem nemškem nagovoru je dejal med drugim: (... tako hočemo prisluškovati našim gostom, kj nam govore s predvajanjem narod-ne pesmi izviren in najbolj resničen jezik slednjega naroda, jezik narodovega srca. In ta jezik harmonije, jezik mednarodnega razumevanja in medsebojne sprave, ki so nam danes v tem nemirnem svetu nad vse potrebni«. V tem smislu je žele! občinstvu v svojih zaključnih besedah lep in globoko doživet večer. Znova je zahrumelo Po dvorani, ko je stopil na oder dirigent Akademskega pevskega zbora, komponist Rado Simo- niti. Nato pa je nastala globoka tišina. Pevski zbor je zapel v slovesnih akordih in ubrani harmoniji posmrtnico svojemu mojstru: ((Umrl je mož«. Pesem, ki jo je uglasil na besedilo Simona Gregorčiča slovenski skladatelj češkega rodu* Anton Foerster, je zadonela po dvorani kakor mogočen vihar in odmevala v globokem spoštovanju v srcih vseh. — Da, France Marolt, mojster slovenske narodne pesmi, je umr — a duh njegov živi! Živel bo v pesmih vekomaj! Tej pesmi so sledile koroške narodne, ki so izpolnile skoro polovico celotnega programa. Saj j'e pokojni France globoko ljubil našo koroško deželo, zibelko slovenske kulture, ki ji je neutrudno odkrival v pesmi in folklori njeno bjt, kakor še nihče pred njim, D0 zadnjega utrinka je prevevala sleherno teh pesmi naša slovenska koroška duša in na zboru, ki jih je pel, si vedno še občutil roko pokojnega, nedosegljivega mojstra. Ne moremo opisati ali o-cenjevati v teh kratkih vrsticah mojstrovino njegovih'skladb in izvajanj njegovih pesmi po Akademskem pevskem zboru. Moremo se l'e omejiti na skromno poročilo o njegovem obisku, ki je postal zlasti za koroške Slovence kulturni praznik. Nič manj lepe s0 bile tudi vse ostale njegove pesmi iz Gorenjske in Primorske, iz Prekmurja in Dolenjske, ki so izpovedovale, da jih je obdelovala vešča roka, prenatančen posluh in globoki ljudski čut narodnega ljubitelja in poznavalca. Vsebino in motive pesmi je razlagal in pojasnjeval med odmori napovedovalec v slovenskem in nemškem jeziku in jih tako še bolj približal zlasti nemškemu občinstvu, ki jezika pesmi ni razumelo. Vse prekratek je bil koncert, več pesmi so morali pevci ponoviti, radi pa bi jih poslušali kar neprenehoma. Nemogoče je izraziti z besedami hvaležnost za vse preobilo bogastvo, s katerim so nas obdarili naši dragi bratje iz Ljubljane. Morda lahko vidimo simbolični izraz tega splošnega spoznanja v tem, da je ob zaključku koncerta predsednik SPZ na odru molče stisnil reko dirigentu in se tako oddolži! za prejeto lepoto v imenu vseh, ki so prisostvovali prireditvi. Burnega aplavza ni hotelo biti konec. Po končani večerji v «Volks. kellerju« so se odpeljali gostje v naše vasi — Hodiše in Škofiče, Kotmaro ves in Bilčovs, SL Jakob in Kaplo na Dravi — ker-so jih sprejeli naši rojaki pod svojo streho. Akademski pevski zbor bo prispel tudi v Trst, kjer bo priredil koncert na Stadionu. A VGUST BUCIK v galeriji Dolgo smo čakali na Buciko-vo razstavo. Radovedni smo bili, kaj nam bo novega pokazal ta svetsko izkušeni in široko razgledani mož, čigar slike, zlasti portrete, simo videli že pred davnimi leti v mnogih hišah in nekaterih galerijah. In Bucik nas je s svojo razstavo resnično in veselo presenetil. Od svojega prvotnega impresionističnega gledarlja se je v teku let, tako bogatih na izkušnjah in potovanjih, precej oddaljil. Slike, ki jih gledamo na razstavi, izražajo veliko o-s&bno uravnovešenost, toploto, ki pa je nekako plemenito distancirana, predvsem pa mojstrsko obvladanje tehnik, ki jih vidimo tu, olja in monotipijo. Avgust Bucik, ki je danes že prekoračil šestdeseto leto, je prišel v prvi svetovni vojni v rusko ujetništvo, prišel tam v stike še s predstavniki odmirajoče aristokracije, šel skozi revolucijo, potoval preko Kitajske, se vrnil v domovino, živel v Italiji in Franciji, Španiji in Alžiru. Zunanje večno nemiren II. Neprestani zbori, čakanje v j®'si vrsti na pičel obrok hra-jto pogosta premetavanja kara. hijerjev po kovčkih, «male ži. !?j’ce», kakor smo nadeli ime ■hrdečim stenicam, bolham m "tol in včasi v zamašenih J®rUvetah opazovali njihovo pjpernost, skupna, n ('oddeljena, "'svili smo jim ((množična« 'tonišča, — vse to je postajalo Vsakim svobodnim dnem bolj ^vratno. Zdaj smo sicer težko toakali, toda sonce je žarko JJalo, skozi odpete srajce nam bled hojo čist zrak hladil 'Inv prsi in oči so se odpo- CIRIL ŠTER too na zelenih gričih, a ljudje - nam ob povratku v svoje Taie pomagal; kakor neboglje. "h otrokom. , “Telesno nas niso dosti zde-? *> čeprav sem nujbrže ves »n, od 'n®*13 hrane, duševno /to pa otopeli«, se je jezil Da-n ha izgubljene dni. yNa cestnem križišču pred ‘Polžami smo v skupini ljudi ^ledaH v italijanske uniforme oiečene vojake. Vprašujoče /to to spogledali, toda stopili naprej. Ze smo opazili na kapah rdeče znake, zvezde. ((Partizani bodo«, reče hitro Dari. Res so se med ljudmi sukali mladi, postavni partizani. Zaustavili smo se in sedli na lesene klopi ob mizah. V gostilni je bilo živo kot da je nedeljsko popoldne. Partizani so se izdvojili iz gruče, patrolirali po cesti ter ustavljali prišleke. Neprestano smo jih spremljali z očmi. Mnogo smo o njih in njihovih akcijah govorili v internaciji, oziraje se na vse plati, da bi nas ne slišala nepra-va ušesa. Zdaj so stali pred nami. Kratke puške so jim visele čez ramena. Z otroškim nasmeškom so pristopili k nam: «Od kod?« «Iz Gonarsa«. «ln namenjeni?« «Na Dolenjsko in Belo Krajino«. «Kdo je iz Bele Krajine?« je vprašal partizan, očividnp vod- ja patrole in si naravnal puškino kopito ob bok. «Jaz že«, je odvrnil Matic. ((Povejte mi — iz katerega kraja«. «Iz Gradaca«. «Iz Gradaca? Tam sem bil leta 1941. Se v italijanski vojski...« se je zasmejal in si ob ušesih gladil lase. Matica je nekaj časa gledal, potem pa ga je z obema rokama trdno prijel za rame: «Pa saj ste nam vi posojali slovenske knjige, nam slovenskim fantom, kar nas je bilo v italijanski vojski! Ali se me ne spominjate?« je zadnje besede že skoro užaloščen dodal. Matic je nekaj časa stal kot okamenel, nato pa samo pokimal z glavo in mu z obema rekama stresel desnico. Potem pomenjkovanja in obujanja spominov ni bilo konca ne kraja. Predno smo odšli, so nam prvi jiartizani, ki smo jih sre- čali na našem povratku, pia. žali vino, a Maticev znanec mu je potlačil v žep bankovec za sto lir. ((Nisem veroval, da ga še' kdaj srečam. Ta j'e bil med prvimi vojaki, oblečen v italijansko u-niformo, ki so «zavzeli» Belo Krajino. Bilo jih je še'več Pri--morcev. Nemalo smo se začudili, ko so peli slovenske pesmi. Dvaindvajsetega junija enain-štiridesetega leta so ves večer prepevali v gostilni. Posebno Gregorčičeve o Soči so jim bile pri srcu. Niso bili dolgo pri nas. Kmalu so jih poslali drugam«, je razlagal Matic. «Jaz sem jim pomagal s slovenskimi knjiga, mi bistriti zavest in jih posojal kar iz šolske knjižnice«, je še dodal in zamahni! z roko. Se dolgo j'e ves žareč in zadovoljen kramljal bolj sam s seboj kakor z nami in vzradoščen ugotavljal, da je njegovo prizadevanje s posojanjem knjig rodilo zaželen sad. V tem srno prišli do Vipolž. Tam s rilo srečali že več partizanov ter internirancev iz Vi-sca, ki so se že tu priključili partizanom. Med hišami so odmevale popevke partizanskih pesmi. Ro vasi so hodili križem vaščani, suhi_ interniranci ter napo! vojaško oblečeni in oboroženi partizani. Posedli smo na klopi prve gostilne. Domačini so nam prinesli kosilo. Ni bilo treba stopiti v vrsto z aluminijasto posodo, iz krožnikov se je iznad rumene juhe dvigala lahna, dišeča sopara. In kar je bilo največ vredno in česar smo ste skoro odvadili — sedeli smo spodobno za mizo. Cepfav smo izdatno jedli, nam je okusni «bric» povzročil trde noge. Zavlekli smo se proti Cerovem. Na travniku v do. linici smo polegli v senco dreves, si podložili nahrbtnike pod trudne in nekoliko omotne gla- ve ter se zazrli v jasno nebo. «Se ne bo konca«, je iznenada izdihnil iz sebe Matic. «Kaj? Vojne?« ga je takoj posmehujoče vprašal Dari. «Da, L'etos ne bo konca«, je ponovil Matic odločno. Jezno sva ga z Darijem pogledala. «Saj ni nikake oblasti več! Prehodili smo že za dva dni te zemlje — pa nič. Ni švab. ske vojske, italijanske seveda še manj. In oblasti? Jaz ne vidim nobene oblasti več«, je zatrjeval Dari. «Saj, saj! Oni, mislim Nemci, se premišljeno • zbirajo, potem bodo pa planili kot lovski psi na zverjad in gonili ljudi«. «Tvoj soimenjak je v internaciji tudi venomer ponavljal, da bo konec vojne v najboljšem primeru leta sedeminštiridese-tega«, mu je oporekal Dari ((Sedeminštiridesetega ravno ne, toda letos še n'e bo konca. In morda celo drugo leto poteče ne da bi...» «Dosti Matic!« ga je prekinil Dari. (Nadaljevanje sledi) in razviharjen uporni duh, razborit filozof, a obenem poln življenjske modnosti, je našel v sebi čudovito ravnovesje in harmoničen mir. Vsedlinč vseh teh izkušenj se zrcalijp tudi v njegovih delih, ki jih vidimo na razstavi. V osnovnem življenjskem razpoloženju pa je ostal Bucik sebi zvest. Nežna čutnost, rahli, fino niansirani barvni prehodi, v katerih srečujemo pogostoma neki rožnato meseni barvni e-lement, ki je bil za Bucika od nekdaj karakterističen. Poglejmo n. pr. njegov avtoportret (monotipija), ki izraža v finih rožnato mesenih barvnih tonih isto nežno, prefinjeno čutnost, ki jo je avtor nakazal tudi v potezi ustnic m obliki in izrazu oči: Koliko tonov in prehodov je našel za izraz zdrave čutnosti n. pr. v goloti vratu. Sploh spominjajo nekatere njegove monotipije v finih prehodih barvnih tonov v neki rožnati nežnosti, v rahli dah-njenosti na podlago na staro kitajsko slikarstvo. Bucik ji našel svoj zelo osebni izraz za upodabljanje istrske pokrajine. Pri njem ni ta pokrajina mračna, goreča, kot je n. pr. na nekaterih Lukežičevih slikah, marveč rožnato, včasih tudi melanholično nasmejana. Kako čudovite so njegove «Soline» pri Portorožu v svojih nežnih barvnih odtenkih, ali pa pokrajina z oljko v ospredju, ta pokrajina z malimi morskimi zalivi in zelenimi ali rožnatimi rtiči, ki se- nežno zajedajo v morsko gladino! Te ljubeznive hišice sredi zelenja oljk, te temne, toda ne grozljive ciprer se v ozadju. Posebej naj opozorim še na čarobno pokrajino s čolnom na sipini, z morjem, v ozadju z rtičem in s cipresami. PREJELI SMO: Novi svet. Izdaja za Društvo slovenskih književnikov. Državna založba Slovenije. Letnik VI, št. 5. Ljubljana. Novi svet. Družinski list. Letnik XIV., št. 10. Chicago. Ali pa na zeleno nabrežje s hišicami na gričku, s cipresami, z morskim zalivom na desni in rtičem, ki kot da polzi v mor-je! Med portreti nedvomno kraljuje njegov pesnik Simon Gregorčič, čigar neskončno blagi pogled skozi naočnike presune človeka v srce. Ta mož v talarju in črni pelerini, ki se opira na palico, kako živ stoji pred nami v mojstrski slikarjevi interpretaciji. Toda tudi ostali portreti kažejo izredno Bucikovp izkušenost v prikazovanju človeka in njegove psihe. Naj opozorim zlasti na očarljivi portret deklice v rožnatem krilcu s finimi vezeninami, z njeno odlično izdelano roko in ljubko naivnim nasmeškom okrog ustnic. Dalje na moško lepi portret g. S. ali na dobrodušno inteligentni pogled dr. T. Ali pa na črnola- y> sega dečka z bistrim, upornim pogledom. Bucik jč ljubezniv portretist, a obenem izredno oster opazovalec, ki ume mojstrsko izraziti na platno tč, kar vidi in občuti. Pri njem ni ne slepomišenja ne eksperimentov, Bucik ve, kaj hoče, in kar hoče, tudi zna! A za zaključek naj si vsakdo ogleda njegove tri čarobne pokrajine v olju; hiše nasproti Portoroža, ki kot da rastejo iz morja in se kopljejo v osleplju-jočih sončnih žarkih. Dalje čudovito obmorsko pokrajino s cipreso v središču pod mehkim, južnim snegom! In končno pasočega se belega konja ob cvetoči jablani! Da, Bucik nas je s svojo razstavo resnično preščnetil in o-čaral. Naj ne bo nikogar, ki bi zamudil ogledati si jo! VLADIMIR BARTOL A. Bucik: Šimom Gregorčič \/D r k 1 C Včeraj ob 19. uri je bil zračni V ll l" IV11 Pritisk 761.8, toplota 25.6 (naj- T ll Ll Tl L. višja med dnevom 27.5, naj- r.ižja 20.4), vlaga 78 odstotkov, nebo pokrito 3/10, morje mirno, vidljivost 18 km, toplota morja 19.5. — Iz Zahoda se premika proti našemu področju nizek zračni pritisk. — Zato je pričakovati danes nekaj oblačnosti, sicer pa še naprej lepo. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 23; JUNIJA 1951' :::::: Ni m i lil 1 m. i m i iiiii^i:;:::. lil!! 'lili;;:!: '!;!!!!!:il: :::: :::::: BS H : Sili j::::::::::::" :::::::: ii H jprjm H : •: i l!i :::: : : iill: :::; i! :::: : ii:: ii Današnje najvažnejše oddaje: Ju*, cona Trsta: 13.45: Melodije iz juga; 21.30: Veder sobotni večer. — Slovenija: 14.00: Igra zabavni orkester radia Ljubljane narodna glasba. — Trst II.: 12.15 cije Iz suite «Mozartiana»; 22.45: ja. — Trst I.: 14.30: Ferrarijev 23.25: Plesna glasba. RADIO ; 18.10: Hrvatska : Teme in varia-Brahms: Rapsodi-ritmičr.-i orkester; zasedanje fao Delovanje izvidnic RIM. 22. — Na zasprianiu ! nakorelskem bojišču RIM, 22. — Na zasedanju mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO) so danes diskutirali o stanju kmetijstva in prehrane. Predstavniki Jugoslavije, Avstrije, Francije in še nekaterih dežel so poudarili, da se kljub najtoč-nejšim ocenam žetva mnogokrat silno menja zaradi spremembe vremenskih pogojev. Delegati so navedli primera Jugoslavije in Indije, ki sta bili y lanskem letu izredno oškodovani zaradi suše. Jugoslovanski delegat Kraševec je predlagal, naj organizacija FAO ustanovi za take primere poseben rezervni fond, od kcder bi mogla nuditi pomoč oškodovanim deželam. Generalni direktor FAO je poudaril v svojem poročilu da razdelitev kultur nikakor ni zadovoljiva. Pričakujejo, da bo žetev v letih 1951 in 1952 dobra, vendar bo dala, kot se zdi manj žita in mnogo več bombaža. Poročilo pravi tudi, da bi po letu 1952 moglo priti do u-padanja kmetijske proizvodnje, če se bo tudi v naprej povečevala potreba po delovni sili, surovinah in industrijskih proizvodih za potrebe oborožitve- Poročilo glavnega poveljstva zavezniškega letalstva na Datj-dejanski donos j [16111 vzhodu - Davies je izročil Gromiku memorandum glede preiskave za izginulim angleškim poslanikom v Južni Koreji NEW YORK, 22. — S Koreje se je vrnil podtajnik OZN, Andre Cordier in med drugim izjavil; ((Sodelovanje med razil (nimi enotami OZN na Koreji je odlično in morala je na višku, vendar so potrebne nove enote, da bi ojači le ali nadomestil - tl; v cr tah». Ko so ga vprašali o mož- nosti novih predlogov OZN za mir, je Cordier ' poudaril, da je stališče OZN jasno jn ga ni treba znova natačno objasnje-liati. Na korejskem bojišču so da- i hodno od Janguja pa so kitaj- nes zavezniki znova poizkusili s prodiranjem iz Corvona in Kumhve. Izvidnice OZN so zaustavili kitajski oddelki južno od Piongjanga. Zavezniki so se umaknili in zahtevali podporo top rv.štv«. & •. .; .p. i . 't hvi pa poročajo, da je tam pri. šlo do krajevnih spopadov s kitajskimi oddelki. Današnje večerno poročilo osme armade javlja, da so bili na korejskem bojišču spopadi med izvidnicami. Kitajski oddelki so se zlasti branili sever-nozahodno od Jončona in severno od Hvačona. Severoza- ski oddelki prešli v protinapad ki je bil odbit. . Poročilo pete letalske skupine javlja, da so ameriška letala napadla letališča v Severni Koreji. Glavno poveljstvo zavezniškega letalstva na Daljnem vzhodu je danes objavilo poročilo o izgubah, ki jih je zadalo letalstvo Severni Koreji od pričetku sovražnosti. Po tem poročilu naj bi ob bombardiranjih našlo smrt ali bilo ranjenih 120.000 Kitajcev in Severnokorejcev. Zavezniška letala so zrušila 391 nasprotnikovih letal, uničila 25.000 vozil, 15.000 vagonov in 125.000 skladišč. Letala | do podvzela 230.000 akcij. Izgu- ! be zavezniškega letalstva zna-! šajo 857 mož in 246 letal. K \ najvažnejšim akcijam letalstva j pripisuje poročilo uničenje kemičnih tovarn v Hunghanu, železarn v Chongjinu in tovarne za aluminij in magnezij v Chin-nami. Po letalskem mostu med Japonsko in Korejo so pripeljali 176.000 ton blaga in 427.000 mož. Od pričetka sovražnosti na Koreji so vrgli 95.000 ton bomb, izstrelili 98 milijonov strelov, vrgli 8 milijonov galo-nov napalma in vrgli 420 milijonov listkov. Proces proti nadškofu Groszu VLondonu je danes izjavil namestnik angleškega zunanjega ministra, Davies, da je izročil sovjetskemu namestniku Gromiku memorandum, v katerem zahteva, nai ZSSR naredi preiskavo, da bi našli angleškega poslanika v Južni Koreji, Vi-viana Holda. Pred časom so objavili vesti, po katerih nai bi Hold. ki je ostal v Seulu ob prvi zasedbi prestolnice po Severnokorejcih, bil živ in zdrav v Piongjangu. Od takrat, pred enim letom pa ni bilo nobenih vesti o njem, kljub številnim intervencijam angleškega zunanjega ministrstva pri sovjetski vladi. Davies je dodal, da je Gromiko sprejel ta memorandum brez komentarja. Med VVashington, Vatikan in Otona Habsburškega niso posabili vplesti tudi Jugoslavijo - Hajkov proces je režiserje naučil previdnosti? BUDIMPEŠTA, 22. — V madižarski prestolnici imaijo nov proces. Obračunavajo z nasledniki Mindszsntjrja, nadškofom Groszom in 8 drugimi osebami. Poleg tega da so na madžarsko duhovščino zvrnili odgovornost za vse neuspehe Madžarske, ki jo y tem povojnem obddbju krepko molze Moskva, je zanimivo, da med Washimgtcm, Vatikan in Otona Habsburškega niso pozabili vplesti Jugoslavijo. Ta omemba pa — vsaj doslej — ni bila tako hrupno kot na zadnjem procesu proti Rajku, ko so predebele laži le preveč razkrinkale sovjetska «opravičila» za gonjo prcati Jugoslaviji. Na današnjem procesu so obtoženega Farkaša, vprašali za mnenje, kaj misli p možnosti jugoslovanskega napada. Farkaš je odgovoril, kakor so ga naučili pri zasliševanju: «Vedno smo računali na to možoost». Na vprašanje: «Ali site mislili na podporo Tita?», je Farkaš odrvoril: «Da», Za ko-minformiate to morda tudi ta «dofcaz» kaj veljal — če jutrišnji dlan nie bo prinesel kaj več. To je bilo za danes vse. Nekak initermezzo, ki naj. bi opravičil delo madžarske obveščal-ne službe, v Jugoslaviji, potrdil vse’laži, ki jih že dolge mesece ponavljata, madžarski radio in tisk o jugoslovanskih «na-padblnih)) namenih in vsa streljanja ob jugoslovansko-madžarski medi proti jugoslovanskim obmejnim stražam. Na današnji razpravi je nadškof Grosz prt znal krivdo. Zatrdil ja. da je nameraval zrušiti madžarski režim, tihotapil valoto m pomagal bežati ljudem iz Madžarske. Povedal je, d'a se je še z MindSzenty-jeirn dogovoril o direktni zvezi z ameriškim veleposlaništvom. Obtožil je soobtožena Bozika in Farkaša. d’a sta skupaj z njim sestavila listo bodoče vls-de, ki so jo poslali po posredništvu Pcmgraesa ameriškim predstavnikom v Budimpešti. Bodočo vlado bi moral voditi Stefan Friedrich, ki je bil prvi ministrski predsednik podi Hor-tyjem. Prelat je nadaljeval, da je d'ne 5. julija 1950 podpisal dokument, v katerem re je obvezal, da bo vodil zaroto. Na podlagi tega dokumenta je dobil pri veleposlaništvu kredit 270 milijonov dolarjev, ki bi predstavljal, če bi zarota uspela prvi državni proračun (A-meričani so torej zelo neprevidni in dejali bi, lahkoverni, če mislijo, da bi uspela zarota za hrbtom, sovjetskih čet v Avstriji). Mons. Grosz je priznali z-a avtentično pismo Sv. stolice, k.i ga vabi, naj nadaljuje z odporom. Zatrdil je, da mu je angleško veleposlaništvo pomudilo svojega, diplomatskega kurirja, italijansko pa posredništvo z Vatikanom. Mindszenty mu je dal na razpolago velike vsote tuje valute, mala duhovščina pa miu je odstopila del plač, ki jo dobiva cd države (Na Madžarskem go mali duhovščini pred1 dobrim mesecem precej povišali plače’ z željo, d!a bi lahko živela »človeka, dostojno življenje«). Govoril je o oboroženih skupinah .in dlejal; «Hoteli smo odpraviti ljudsko demokracijo z oboroženim uporom. Duhov-čina je dobila ukaz, da se v ta namen organizira. Za voditelja te- organizacije je bil Farkaš*. Nato so pričeli zasliševati Farkaša, kot zastopnika Sv. stolice Povedal je, da so spo'-ročili prek. Po ravnini pred vzponom Fuelat (2386 m) se je Koblet ločil od obeh zasledovalcev. Isto je napravil v drugi skupini Kubler. Na vrh Fuelata je dospel samo 1:10.0 pozneje kot Koblet. Kubler je nadaljeval z zasledovanjem, vendar ni uspel nadomestiti zamude. Vrstni red do Davosa je bil sledeč: 1. Hugo Koblet (Sv.) 8.00’30”; 2. Ferdy Kubler (Sv.) 8.01'28”: 3.« Alfredo Martini (It.) 8.07’59”; 4. Vittorio Ros- 'sello (It.) 8.09’30”; 5. Vincenzo Rossello (It.) 8.10’14”; 6. Fritz Schaer (Sv.) 8.11’01”; 7, Pa- squale Fornara (It.); Pasquini (It.) 8.11’43”; Kirchen (Luks.); 10. Reiser (Sv.) 8.12’30”. Bruno 9. Jean Walter Lestvica: 1. Ferdy Kubler 2. Hugo Koblet 3. Martini 4. Schaer 5. Vittorio Rossello 48.14’20” 48.18’35” 48.28’23” 48.37T0” 48.40T0” Spored tekem za pokal Ria RIO DE JANEIRO, 22. — Brazilska športna zveza bo v ponedeljek uradno objavila spored tekem za pokal Ria- Ce ne bo v zadnjem trenutku prišlo do sprememb, bo koledar tak: 30. junija: v Rio de Janeiro: National (Urugvay) - Austria; v San Paolo: Palmeiras (San Paolo) - Nica. L julija: v Rio de Janeiro: Vasco da Gama (Rio) - Spor-ting (Lizbona); v Sam Paolo: Juventus - Crvena zvezda. 4. julija: v Rio de Janeiro: Vasco da Gama - Austria; v San Paolo: Juventus - Nica. 5. julija: v Rio de Janeiro: Nacional - Spor ting; v San Paolo: Palmeiras - Crvena zvez. 7. julija: v Rio de Janeiro: Crvena zvezda - Nica; v San Paolo: Austria - Spoeting. 8. julija: v Rio de Janeiro: Vasco da Gama - Nacional; v S. Paolo: Palmeiras - Juventus. Penice, mož«. Filodrammatico, plamenih)). .... Alabarda. 16.00: «La malQuerid» («Zena, ki je ne smeš 1JU° p. Armendariz, C. Domingu ^ Armonia. 15.30: «Moč zla«, Pearson, J. Garfield. , Azzurro. 16.30: «Seherezada» 1. 00 Carlo, B. Donlewy. Belvedere. Zaprt. , Garibaldi. 15.00: «Rio Bravo« -h Wayne, M. 0’Hara. Ideale. 16.30: ((Pustovanje v n stariki«. Impero. 16.00 ((Dunajska dekleta Italia.F16.00: «Lepotice tekmoval’ ke» J. Crain, C. Wilde. Kino ob morju. 16.30: ((Mlada S da« Sovjetski film. te. Marconi. 16.30: <Ttt greh3>>- 20.45: »Dvojno živil* F. Severo. nje«. Rojan. 20.45: britve«. ((Ostrina br: ivn4 RADIO 19.30. JUCOSLOVAJiSKE CONE T K S TA SOBOTA 23.6.1951. Oddaja v slovenščini: Poročila ob 7.00, 13.30 —-,j 23.05 — 6.45 Jutranja » Jutranja glasba, 13.45 Melodij juga. 14.00 Igra zabavni orKes Radia Ljubljana. 14,30 Od viri« do danes. 14.35 Pojo sl°ve3A pevci. 18.00 Melodije na harrno' ki. 18.15 Skoz svet in čas. i»-Mazurke in valčki. 19.00 Igra linist Srečko Zalokar. 21.00» savanska lahka glasba. 21.30 Ve sobotni večer. 22.00 Vesele in bavne melodije, 22.45 Serenad 23.10 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 6.15-7.00 Odlomki iz opernih &£ letov. 12.40 Zabavna glasba. i->-Slovenska narodna in uxnrUe-glasba. 14.00 Igra Zabavni o" ster Radia Ljubljana. 14.40 18 Kmečki trio. 15.15 Zabavna ba. 15.30-16.00 Prenos iz ManOR' 18.00 Skladbe za hitre Prj’”‘ otroci otroci 130 120 lir lir odrasli 190 odrasli 235 lir lir otroci otroci 120 150 lir lir Vse pojasnila dobite pri upravi kopališča in pri Adria-Express Ul. F. Severo 5 b, tel. 29-243 18.10 Hrvatska narodna 18.30 Oddaja za pionirje. l9-luna, otroški suit. 20.00 Odlomki iz *n., nih operet Straussa in SuppčH* 20.50 Veseli večer. 21.30 Za PleA 22.30 Za ples in razvedrilo. 2J.J Za ples in razvedrilo, TltST II. 7.30 Jutranja glasba. U-30 ^ vsakčga nekaj. 12.00 Ljudje nazori. 12.15 Čajkovski: Tema variacije iz suite (cMozartianaj variacije iz suite u.viufca, 12.28 Andre Kostelanetz i n nJ®» IrJ orkester. 13.00 Šramel kvintet pevski duet. 13.30 Promena, koncert. 17.30 Plesna glasba. . Glas Amerike. 18,15 Beethove ^ Koncert za violino in orkester . - - - :-ilar D-duru. 19.00 Oddaja za najm* A še. 19.30 Operetni odmevi. 2U- OC. IJ.JU V^pcictlll VJVJiuv-v ». Pestra glasba. 20.45 Lahka glas“ ‘ 21.00 Koncert pevskega zt)° Tržaški zvon. 21.20 Valčki in PY kt. 21.30 Baletna glasba. 21.4» perne fantazije. 22.00 Sobotni * riete. 22.30 Melodije iz l°n“®l skega študija. 22.45 Brahms: °alU sodija za kontraalt, zbor in ?.-kester. 23.15 Gershvvin: RapsoO'1 v modrem. 23.35 Polnočna g'35^ THST I. 7.45 Jutranja glasba. 11.30 kester p. v. C. Savine. 12.00 M” ti vi latinske Amerike. 12.20 Sl3* ni solisti. 13.25 Ritmi in 14.10 Poje Pat March. 14.30 Or ster modernih ritmov p. v- ,1 Ferrarlja. 15.45 Oddaja za boW‘ ke. 16.25 Vremenska napoved * ribiče. 16.30 Napoletanske orkester p. v. A. Glannlnija. 1"- . Plesna glasba. 17.55 Mozartov glasba. 19.00 Glas Amerike. Pesmi in melodije. 20.15 B3,,-. .... kronika otvoritve' tržaškega ve?f II m...........11II lil n III Ml n I lil........11 m II lil II11) I ............................ ..............................................................„im„iiimimii i ■ 111 ■ i ■ ■ 1111111 n i ■ i • 111 ■ 'i 11111 ■ 111 ■ i ■ ■ 11111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmuiiiHUM.um|u'muni."1 — — ■— ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ,sejma. 20.33 Glasbeni 21.15 Bodo Evropejci naši Anketa v Nemčiji. 21.45 Orke«1 P. v. P. Barzlzze. 22.20 «CleSidf3 pravljica. 23.25 Plesna glasba. iiiiiiiinjlU^ m n i m n 11111 n m ii i n i n i n i iiiinii i m n v do&bč&i dočaka \fae{ka u l pod sliko nekega svetnika obešen mirtov venček s poroke. Vejice na venčku so bile še precej sveže. Dal sem tedaj mirto v jetrnice. Razume se, da je bilo veliko joka, ko sem jim jemal tisti poročni mirtov venček Ko sem odhajal, so mi zagotav. ljali, da me bo krogla ubila, kajti venček je bil blagoslovljen. Vi ste vendar jedli mojo godljo, pa ni nihče spoznal, da disi namesto po majarončku po mirti.» «V Jindrihovem Hradcu*, se je oglasil Svejk, «je bil pred leti prekajevalec Jožef Linek in ta je imel na polici dve škatlici. V eni je imel zmes vseh začimb, ki jo je dajal v jetrnice in krvavice. V drugi je imel prašek za mrčes, ker je ta prekajevalec že večkrat ugotovil, da so njegovi odjemalci že večkrat v klobasi pregrizli stenico ali ščurka. Zmerom je pravil, da ima stenica okus po grenkih mandeljnih, ščurki pa smrdijo v klobasah kakor staro sveto pismo, ki že plesni. Zato je v svoji delavnici skrbno posipal prašek zoper mrčes. Nekoč je delal krvavice to je imel pri tem nahod. Pograbi škatlico z mrčesnim praškom in ga nasuje v nadev za krvavice. Odsihdob so ljudje hodili v Hradcu po krvavice samo k Linku. Vse se je gnetlo v mesnico. On je bil tako bister, da je prišel na to, da je tega vzrok edinole mrčesni prašek. Odslej je naročal cele zabojčke tega praška, prej pa je opozoril dobavitelja, naj zapiše na zabojček: .Indijska za. čimba’. To je bila njegova Skrivnost, z njo je šel v grob. Najbolj zanimivo je bilo, da so se od vseh družin, kjer so kupovali njegove krvavice, odselili vsi ščurki to vse stenice. Odsihdob spada Jindrihov Hradec med najbolj čista mesta na Ceškem.» «Ali si že končal?* je vprašal enoletni prostovoljec Marek, ko se je menda tudi hotel vmešati v pogovor. «S tem bi bil že pri kraju*, je odgovoril Svejk, «toda poznam podoben primer v Bezkidih, vendar vam bom o tem pripovedoval, ko bomo v boju.* Enoletni prostovoljec Marek se je razgovoril: »Kuharska umetnost se najbolje pokaže v vojni, zlasti na fronti. Samo majhno primero, prosim. V mirnih časih smo brali in slišali o tako imenovanih ledenih juhah, t. j. juhah, ki se vanje daje led to ki so zelo priljubljene v severni Nemčiji, na Danskem in Švedskem. In glejte, prišla je vojna in letos pozimi so imeli v Karpatih vojaki toliko zmrzle juhe, da je še jedli niso, pa je to vendar specialiteta.* «Zmrzel golaž se dd jesti*, je dejal računski narednik Vanjek, «a ne dolgo, kvečjemu en teden. Zaradi tega je naša deveta kompanija zapustila strelske jarke.* «V mirnih časih*, je nenavadno resno dejal Svejk, «se je pri vojakih sukalo vse okrog kuhinje in okrog najrazličnejših jedi. V Budjejovicah smo imeli obrlajtnanta Zakrejsa; ta se je venomer vrtel okrog oficirske kuhinje in, če je vojak kaj zagrešil, ga je postavil habtaht in se spustil vanj: ,Ti nepridiprav, če se bo to Se enkrat ponovilo, naredim iz tvojega gobca bržolo, razteptam te, da bo iz tebe krompirjev pirž, potem pj tl dam to požreti. Torej vidiš, da se moraš poboljšati, če nočeš, da bi ljudje mislili, da sem iz tebe napravil faSira-no pečenko z zeljem.’* Nadaljnji zanimivi pogovor o uporabi jedilnika za vzgajanje vojakov pred vojno je -prekinilo veliko vpitje zgoraj, kler se Je končal slavnostni obed. . Iz zmede glasov se je najbolj slišal krik kadeta BiegleLJr «Vojak mora že v miru vedeti, kaj zahteva vojna, in v voj ne sme pozabljati, česar se je naučil na vežbališCu.* Nato je bilo slišati, kako se zadira poročnik Dub; »Prosi naj se konstatira. da sem že tretjič užaljen!* Zgoraj so se godile velike reči. , t Poročnika Duba so takoj pri vstopu sprejeli častniki velikim rjovenjem. Na vse je znamenito vplivalo židovs , žganje. Zato so klicali drug čez drugega in namigavall na jahai*^. umetnost poročnika Duba: »Brez konjušnika to ne gre!* j »Splašen konj!* — »Kako dolgo ste bili, tovariš, med coWb > na zapadu?* — «Umetnik jahač!* a Stotnik Sagner je brž vrgel ostanek prekletega žganja v9 j, in užaljeni poročnik Dub je sedel za mizo. Primaknil je s"a razbit stol k nadporočniku Lukasu, ki ga je sprejel s prijazd besedami: «Vse smo že snedli, tovariš.* ir«* Žalostna postava kadeta Bleglerja je bila nekako pr0iil f 4. 1 s_4. Tit v>; C, čeprav se je kadet Biegler natanko po predpisu javljal mize, stotniku Sagnerju službeno, drugim častnikom pa da je vedno ponavljal, dasl so ga vsi videli in poznali: Biegler Je dospel v štab bataljona.* Biegler je vzel poln kozarec, sedel docela ponižno k č je ter čakal na primeren trenutek znanje iz učbenikov. da bi mogel pokazati Poročnik Dub, ki mu Je žganje lezlo v glavo, je trk9!. *rJtf prstom po mizi ter se kar na lepem obrnil stotniku Sagd® ^ «Z okrajnim glavarjem sva zmerom rekla: .Patrio«1 v0 zvestoba do dolžnosti, ovladanje samega sebe, to je tisto PjSk8 orožje v vojni.’ Na to mislim zlasti danes, ko bo naša v v doglednem času prekoračila meje.* KONEC 94-638 — PoStm predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA • 1 stolpca: trgovski 60. finančno- "unravni 100 osmrtnice 90 lir. za t-UKJ: za vsak mm širine i sioipca vse vraie ui^asov eolO din. 7n Od2 urednik STANISLAV RENKO. Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelltco ML, Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlstl 301a-I, Tel 70 ut ir-& MONTSTCHl št 6 III nad. — Telefon štev. 93-808 in 94-638. — Poštni preda) 502. - UPKA UREDNIŠTVO: ULICA MON16.CCH1Š . . Tel 73.38 Cene ogiasov: Za vsak mm višine v širini »t. 20. - Telefonska St. 73-38 OGLASI.,o«.«-*«, Za FLRJ. Za vsak mm sirlr)ff‘j stolpca za vse vrste oglasov po NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 din- ^ Poštni tekoči račun za STO - ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tlS R&f. i v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. ^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki