P©*fn?hi pralna v Mariborski Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 264 Maribor, torek 19. novembra 1929 »MUTR/V« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrov« cesta it. 13 Oglaal po tarifu Oglaee »prejema tudi ogtaenl oddelek Jutra- v Ljubljani, Preiernova ulica M. 4 V Pulju kjer je pred tedni fašistično sodišče za zaščito italijanske države obsodilo mladega hrvatskega idealista Vla-dimira Gortana na smrt in kjer je fašistična milica s streli v hrbet izvršila smrtno obsodbo nad jugosloven-skim »iredentistom«, v istem Pulju so v nedeljo, 10. t. m. imeli fašistični študenti iz Julijske Krajine in Dalmacije izrazi to iredentistično-protijugosloven ski kongres, ki mu italijansko časopisje pripisuje »velik politični pomen«. Dasi je bil kongres stvarno velika in bučna demonstracija proti Jugoslaviji, so mu prisostvovali najvišji civilni in vojaški italijanski funkcijo-narji in nekateri so celo imeli govore. Po raznih iredentističnih govorih, polnih žolča in zlobe, se je vršila razprava o novih akcijah za končno asimilacijo slovanskega prebivalstva v Julijski Krajini in za osvobojen je Dalmacije. V svrho popolne asimilacije Julijske Krajine je zlasti politični tajnik Uglji predlagal razne konkretne p^Hlo^e, ki so jih udeleženci kongresa še izpolnili, in izdelan je bil podroben načrt, »zelo važen načrt«, kakor ga imenuje italijanski tisk, za akcijo v Julijski Krajini. V Trstu naj bi se otvorilo novo vseučilišče, ki je potrebno kot izhodna točka za ekspanzijo na Balkan in Orijent. To vseučilišče bi imelo enako nalogo, kakor ono v Bariju: Prodiranje italijanskega duha na Balkan. Ustanovil bi se naj nadalje fašistični list v hrvatskem jeziku. Skle-jnlo se je. ustanoviti oboroženo legi-|° visokošolcev, ki bo »čuvala me-lo«. to je z brezplačnimi vožnjami kro |*a po vsej Julijski Krajini in vršila azenske ekspedicije« v slovenske asi- kratko: vohunila proti Slovencem in Hrvatom in jih dala zapirati n streljati. Par slovenskih svečeniki’ so še v Julijski Krajini, naj bi Pil? f?« Po^ stalno strogo kontrolo iasisticnih visokošolcev. sprejel dalje sledeči Tnnl« ni’ ‘^stični visokošolci iz w! l- ^ '*e in Dalmacije na svn w IH'k1 ^U*JU potrjujejo pri- cav0« x k da bodo zma- S in ? potrebno — umrli za Tat ,r ]anske Dalmacije.« ticu° t°x• C!xS°mx pc]ro^i' fašističnega Jska fašistični študenti pred neštetimi zastopniki državne oblasti »svečano afirmirali svoj iredentizem« V smislu so poslali tudi brzojavne Pozdrave Mussoliniju in Turatiiu J^ončno so sklenili, da se bo prihodke leto kongres na posebno demonstrativen način vršil na Rapallski dan v Zadru. »dalmatinska akcija se v Italiji ne-‘^nirano nadolluje tudi sicer. Letoš- v- - Proslava obletnice fašističnega pa oaa na Rim, je imela po vsej Ttalij ^Perijalističnl, Izzivalni ton. v Julij Ski V lu,,ai|wn* izzivalni ion. v .muj-n,'1\rajini s protijugoslovenskimi de-Racijami In manifestacijami za la Donawitz, Leoben ob 14.30 na igrišču Železničarja. — SK Svoboda se poziva, da dvigne dopis pri Sport-Rogliču. Kratka ali dolga krila hiš'in že smo tudi mimo mestne periferi- bolezni vsled prenosa raznih bolezenskih je Objame nas tih, enoličen in priprost kali po nečistem perilu), seljaški svet, kakršnega je Bog dal. Ni Tipična za ta kraj je narodna noša, po tu nobenega'prehoda med mestom in sebno ona žensk (ženske imajo formira-deželo* Ali ni Zagrebu do te okolice, ali ne svoje lase, odnosno kite tako, da ta pa je okolica preveč »vzvišena« nad Za- koj veš, katera je samskega, katera orno grebom. V tem razmišljevanju in opazo- ženega stanu). vanju smo dosegli Kulmerjeve Šestine. Kulturni nivo ljudstva je srednji, moge Izstopila sva z ženo in dalje je šlo peš po Pa bi biti višji z ozirom na bližino mestu, mehki, ilovnati cesti. čeprav z druge strani in prezreti tudi šte- Vas’ Šestine sva zapustila hitro; dro- vilnih neugodnih vplivov, ki jih veleme-ban dež se je pričel spuščati in morala sto izžareva. — Naše vasi prekašajo po sva se podvizati. Ustavila pa sva se na svojem pevskem in glasbenem udejstvo-Šestinskem mirogoju. — Vrste grobov z vanju; saj tam menda ni vasi, kier nebi enakimi lesenimi križi, vmes le redki z imeli svojega pevskega in taniburaškega boljšimi nagrobnimi spomeniki (tako dr. zbora. Ante Starčevica, Davida Starčevima, da- čudno se mi zdi, da je pri ondotnih lje obiteljska grobnica grofov Kulmerje- ljudeh verski in konfesionalni čut tako vih itd.) Toda — oni, ki spe tu večni malo razvit. Njih dušni pastir v Šestinah, sen, so si sedaj enaki; kaj je njim mate- naš r°iak »z Posavja, preč. g. Novoselec, rija, čemu boljši ali slabši spomeniki! — v tem oziru gotovo nima lahkih nalog. Veličastvenost miru vlada tu, morda mo- Na Sljemenu, nedaleč od Mikuličev je ti popolno tišino le skupina smrek s pri- Brestovac, znani sanatorij za težko tu-tajenim, jedva slišnim šumenjem otožnih berkulozne. Uprava sanatorija ima last-žalostink, katerih refren pa ti udarja ja- 110 kmetijsko gospodarstvo na 16 oralov sno na uho: »Človek, spomni se minlji- velikem posestvu, kjer redi okoli 140 vosti, kar je od tega sveta!« svinj, 10 krav in 6—8 konj. Posestvo je Z mešanimi občutki sva nadaljevala bil Poklonil Suzorju grof Kulmer. Pot. Ah, tista hoja takrat; po polževo | s Obzaključkuje kratko o ondotnih pla-sva lezla naprej in deževalo je brez pre- ' ’ Stanka. Končno — \ V> ure sva hodila evo cilja: Graščina Mikuliči, v selu istega imena, precej visoko pod Sljemenom. delstvom, to je oni posestniki, ki se poleg poljedelstva bavijo tudi s kakšno industrijo, trgovino ali obrtjo, ali samo s temi posli, potem hišni posestniki, ki so državni ali privatni uslužbenci, penzijo-nisti, nadalje duhovniki in veleposestni- sti nežnega spola. Tretji in najšibkejši razlog pa je odpor proti novotariji. V splošnem pa so letošnje modne kaprice izzvale najrazličnejši odmev. Neki zakonski mož pravi: proti toaletnim željam svoje soproge se prav toliko ki, to je posestniki zemljišč, kteri skupni iahko branim in borim, kakor proti gro-katasterski zemljiški dohodek preseza mu in bijSk«, zlasti, ako računani, da bo 50.000 Din. Prijavo vloži in podpiše posestnik, podpišejo jo pa tudi vsi soposestniki in vsi najemniki. Najemniki jo podpišejo še le takrat, ko je v vseh stolpcih izpolnjena, ker razun posestnikov tudi najemni- v novem oblačilu prijetnejša in ljubkejša. — Neki tovarnar je izjavil, da bi se morala dolga krila postavno zabraniti in pristašinje nove mode javno ožigosati. — Mnogi predlagajo organizacijo nezadovoljnežev, ki bi naj imela kontrolo in ki jamčijo za resničnost napovedanih po- vpliv pri uvajanju novih modnih za-datkov in se najemnik, ki potrdi neistini- dev, da si Pariz ne bo izmišljal mode, ki te navedbe, kaznuje po členu 138 zakona o neposrednih davkih s kaznijo 50—500 Din. V zmislu člena 34 zakona se mora napovedati letna kosmata najemnina ob i ne odgovarja dulm časa. — Neki polkovnik meni: »Ni izključeno, da bo Pariz no-|vo svetovno vojno izgubil!« — kar je značilno za splošno razpoloženje, ki je skoro povsod polno nezadovoljstva. — času, ko se razglasi poziv za predložitev Ženske zopet trdijo, da bi se proti mod davčnih prijav, toraj je za prijavo merodajna 12kratna najemnina za november 1929, ker je bil poziv v novembru razglašen. Pod kosmato (bruto) najemnino se razume: 1.) Najemnina v gotovini: 2.) vrednosti vseh radi najema pogojenih dajatev v denarju, uslug in obvez, ki jih najemnik daje ali dolguje hišnemu lastniku; 3.) dajatve v naravi, (hrana, vzdr nemu diktatu lahko marsikaj ukrenilo, toda moški so baje vsemu krivi, ker hočejo, da so njih žene prve oblečene po najnovejši modi. Nova moda tudi očesu ne prija radi dolgih cofov kril, ki vise izpod plaščev. — So pa seveda tudi pristaši, ki zagovarjajo novo modo, češ, da se ženske zopet vračajo k ženstvu, ker dolga krila dovoljujejo zaoblitev oblik ženskega te- čah in cenah: plača graščinskih hlapcev' !plaČa! a!i.posodii 23 Preuredilcv a« P« glavarjev družine: 160 Din mesečno;stan ^ in kurivo brezplačno, za deputat veliki I vrt. Delazmožni člani hlapčeve družine Drugič sem pristal na tej prelepi točki, Prejemajo navadno dnino. Dnine (ker je drugič me je sprejela z mojo ženo go- z ozirom na bližino mesta pomanjkanje Poljubna hiša odličnega prijatelja in to- delavcev!) so silno visoke in znašajo 20 VariŠa iz šolskih let, g. Fr. Semkeija, ki do 35 Din na dan ob hrani. ie tu upravitelj grajščine, odnosno desna Scljaška vina so se prodajala v dccern-J°ka grajščakova. Bogato sva bila od- bru 1928 po Din 4.5 do 5.5 liter, mleko škodovana za naporno, neprijetno pot tje | P° Din 3.50, sadje po Din 8 do 10, suha gori. Škoda le, da ie bil najin čas tako kratko odmerjen! Kaj hočemo; čas je naš gospodar in nama ni koncediral takrat niti pol ure. namečka. Mikulička graščina meri 503 orale skupne površine. Od te je 463 oralov listna tega gozda, drugo so vinogradi, travniki in njive. Graščina je v lepem gradiču, ki je postavljen z drugimi poslopji vred na malem, eksponiranem platoju s prekrasnim razgledom na Zagreb ter na njega bližnjo in daljnjo okolico daleč v Posa vino, Graščina ima 35—401etne trtne nasade. drva po Din 550 do 600 za štirijaški hvat. Kakor se na eni strani pridelki razmeroma dobro vnovčujejo, tako so tla drugi strani pridelovalni stroški visoki: zato je gospodarski uspeh često problematičen, ali ga pa ni. zevanje itd.); 4.) svote, ki jih je najemnik lesa, ki je doslej mnogo trpelo radi pretirane vitkosti. Tako pravijo pristasi Rubensove obilnosti. Neka priletnejša go- pravilo hiše oziroma stanovanja, če radi tega plača sorazmerno manjšo najemnino; 5.) istotako tudi mesto lastnika plačani davki, zavarovalne premije itd. — Vrednosti obvez iz točke 2. in 3. ima se izračunati v denarju in znesek vpisati v prijavo. Hišni lastniki, ki svojo zgradbo ali del te zgradbe sami uporabljajo oziroma brezplačno prepustijo drugim v uporabo, morajo prijaviti kot bruto najemnino ono svoto, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje ali obratovalnico v mesecu novembru 1929. (Seveda tudi 12 kratno). Na isti način se mora prijaviti bruto najemnina tudi od zgradb, oziroma delov zgradb, ki dne 20. novembra 1929 oziro- Umor u spanju Koncem preteklega tedna je neki urad Inik v berlinski okolici ponoči ustrelil 41- letno vdovo hišnega posestnika, Heleno I Gross, s katero je živel v skupnem go- So še "dobro' ohranjeni — dokaT da so v I spodinjstvu. Proti uradniku pa je bila na veščih rokah strokovnjaka. Vinograde podlagl preiskave kljub temu vložena sa- Knojljo kombinirano v normalnem tumu- mo ovadba radi neprevidnega ravnanja. su. Vinski pridelek 1928 je imel povpre- Izkaza,° se ie namrcč> da Je v sanjah do čno 16 do 18® sladkorja (na kmetih Pdo ninevaI' da so sta,i pred posteli° «ospe 14°). ~ Gross vlomilci. V dremavici je nato zgra- Graščinska vinska klet, pod gradičem biI za samokres >» Pr‘eel streljati na do-kna prostora za 1200 hi vina. O pokušnji zdevne vlomilce> Pfi če>1,ar Pa ie llstrclil v*n. zanimivi kakor zabavni, bi mogel Grossovo, ki je spala poleg njega v podpisati mnogo, a ne spada sem. — Klet |stebi- “* hna bogat, lep inventar; par orjaških Vincih sodov okoli 85 lil vsebine vsiljuje | Pristopajte k stavbni zadrugi »Rlbnl •notrilcu rešpekt tudi »in feuchtfroehli- Iška koča« kot zadružni člani! Deleži Stimmung«. Din 10(1, pristopnina Din 20. Pojasnila ®dai še nekaj narodnogospodarskih daje zadruga »Ribniške koče« r. z. z o. 1,1 drugih refleksov I li. v Mariboru. spa pa zatrjuje, da si ženska ohrani zdravje in odpornost v starejši dobi le s primerno zalogo tolšč in da je vitkost iz zdravstvenih razlogov nepriporočljiva. Nekateri pa so se zgražali nad modo kratkih kril iz razlogov dostojnosti, kajti čestokrat'se pripeti, da mladenke izzivalno prekrižajo noge in vzbujajo pozornost ter s pretirano kratkostjo kril kom-primitirajo res idealno nošnjo, ki jo skuša v novem modnem razdobju zamenjati dostojno dolgo krilo. Sužnje mode in krojačev so torej pred težavno odločitvijo in se bodo bržčas razdelile v dva tabora: v dame luksuza in ženske dela in praktičnih poklicev. ma ob času davčne prijave niso bile dane Večina žensk pa je mnenja, da se bo no- 'vo stremljenje panske mode uveljavilo le čez zimo, dočim bodo daljši dnevi to- v najem. ža zgradbe, ki so dane v najem z vrtom ali zemljiščem v izmeri preko 500 m\ ima se posebej vpisati najemnina, ki se plača za zgradbo in posebej ona najemnina, ki se plača za vrt ali zemljišče. Istotako se mora v prijavi posebej navesti najemnina za pohištvo, orodje, pravice združene z zgradbo itd. n. pr. konce- ple pomladi zopet obudili k življenju modo ugodnih kratkih kril. Torej, ko sc vrnejo lastavice... Pokuarjena mladina ...... Budimpeštanski policiji se je posrečilo sije, posebno pa še v mestu Maribor go- j izslediti mlado tatinsko tolpo, katere čla-staščina, vodarina, kanalske pristojbine ni so obstojali izključno iz dijaških kio-— v Krčevini pa vodarina in sicer za Igov. Med njimi so tudi trije gimnazijci, vsako stranko posebej. Ce odškodnina za ki so hoteli potovati v Marseille, da se vrt ali zemljišče v iznosu preko 500 m’1 vpišejo v francosko tujsko legijo. V do-oziroma odškodnina za pohištvo, orodie sega svojega namena so kradli motorna in druge pravice ni posebej dogovorjena kolesa in izvršili celo vrsto vlomnih tat-in določena, je treba v stolpec »Opom- vin, pri čemur so odnesli razno blago in ba« vpisati v kakem razmerju je določe- precej denarja. Tatinska tolpa je imela na najemnina za zgradbo oziroma stano- svoj sedež v kleti neke prazne nove bivanje napram najemnini za vrt. zemlji- še. Ker so člani tolpe večinoma 16 šče, pohištvo itd. iti kolika je površina let stari, so bili izročeni mladinskemu so- vrta ali zemljišč«. ‘3«ču Strm 1. WFn«fFS!tY VrcrRIVTT TiTffS ■v ivranoorn, one 19. ai, *19?9. Miha«! Zevaco Beneška ljubimca Zgodovinski raman iz starih Benetk 250 »To, kar hočejo po navadi vsi ljudje, ki razrešijo eno vlado, da zasedejo njeno mesto: časti, dostojanstev, visokih služb, ki dajejo lepe dohodke — *o je treba omeniti še posebej.« »In Altieri?« »On hoče postati to, kar ste vi, visokost!« Dož je ostal dolgo časa zamišljen. »Kako in kdaj ste zasledili vse to?« »Kdaj? Pavno sinoči, visokost, ker vam danes prinašam svoi raport. Kako? Z domnevanji in s skle panjem po raznih znakih, ki so me napeljali nazadnje do tega. da sem neopažen prisostvoval zborovanju zarotnikov.« »Kje to?« »Na krovu admiralske ladiie.« »Krasno! Izvrstno' Ah, jim bomo že pomagali! In kateri dan so določili?« »Dan 1. februarja, visokost'« »To je dan, ki mi ga je Altieri priporočil, češ, da je najprikladnejši....« »Nekaj dni nam še preostaja, da izjalovimo to podlo zaroto častihlepnih in dobičkaželjnih duš. Visokost, ker me odlikujete z dovoljenjem, da smem govoriti odkrito — jaz na vašem mestu bi napravil stvar takole: dne 1. februarja zjutraj bi poslal lokostrelsko in arkebuzirsko kompanijo na admiralsko ladijo, ki je določena za slavnostni namen. Dve drugi ladiji, ki jih izberem jaz in ki bosta zasedeni z meni vdanimi ljudmi, priploveta v pripravnem tre notku k admiralski ladiji. z grožnjo, da jo potopita. Vi. visokost, pa poidite obdani od svojih gard in he-lebardirjev do Uda, kjer se vkrcate. Toda na nabrežju dam jaz prijeti Altieri ja in zarotnike, ki bodo krog vas. Brez čet se ne bodo mogli upirati, in vam se bo treba samo vrniti v svojo palačo, da skličete Desetorico in postavite krivce brez odlašanja pred sodbo. Dotlej pa je treba naistrožjega molčanja z naše strani in največje brezskrbnosti za zarotnike. Tak je moj načrt.« »Sprejet je,« je rekel dož. Džennaro se je vzravnal. »In visokost.« je dejal, »kadar se vrnete v do-ževsko palačo in bodo stali obtoženci nred Desetorico. kdo bo čital obtožnico? Kdo bo ugotovil krivdo?« »Veliki inkvizitor: to je njegov posel.« »Saj nimate velikega inkvizitorja.« »Tisti dan ga bomo imeli. Džennaro. Prvo, kar storim, ko se vrnem v palačo, a Šele, ko se vrnem vanjo, bo to, da imenujem Dandolovega naslednika. Mislim, da mi ni treba povHariati, koga.« Džennaro se je globoko naklonil. »Idite zdaj,« je rekel dož z mirnim glasom. »Idite. vsako uro, ponoči in podnevi, vam je vstop pri meni prost s parolo: M o s t V z d i h 1 j a j e v, ki jo boste oddali mojemu komornemu slugi. Izpopolnjujte svoje podatke, dovršite svojo listo, izvedite natančno o vsaki skupini zarotnikov, katero mesto ji je izbrano in kakšna uloga pripade vsakemu posamezniku, in pridite mi od časa do časa poročati; ne zamudite nobenega trenotka. Idite, Džennaro . . . mislite na to, da imate v rokah moj in svoj lastni blagor.« In ko je Džennaro že odhajal: »Se eno besedo . . . Prej ste mi rekli, da se mora Roland Kandiano po vašem mnenju vrniti v Benetke?« »Tako mislim, visokost,« je dejal Džennaro; izpreletel ga je hipen strah. »Ali mislite, da se vrne pred 1. februarjem?« Policijski načelnik je navidezno pomislil. »Ali ve nemara več, nego hoče povedati?« je vprašal sam pri sebi. »No? Zakaj ne odgovorite?« »Primerjal sem razne verjetnosti, visokost. Odkrito rečeno, ne verjamem, da bi se mož vrnil pred 12. ali 15. februarjem.« S to besedo je Džennaro odšel, misleč si: »Prestrezi ta udarec, če moreš! Ah, ti se obotavljaš dovoliti, česar te prosim, ko sem ti vendar ponujal življenje! ... Roland Kandiano se ne bo bo-tal za ceno! . . . Sploh pa, karkoli se zgodi odslej, moja reč je jasna, kakor beli dan ... in vaš načrt je bil dober, bodoči gospod veliki inkvizitor.« Tako je mrmral sam pri sebi, ko je stopal po veliki častni dvorani, polni natricijev in oficirjev, med katerimi je v neki skupini spoznal Altierija. Džennaro ie radovedno obstal. Večina oseb, ki so bile tu in čakale, da se poklonijo dežu, se je nahajala v listi, ki jo je on pravkar narekoval, Foskari pa zapisoval z lastno roko. Dož se je po Džennarovem odhodu zrušil ves potrt v svoj naslonjač. Roke na kolenih, obrvi namršene, oči žareče, obličje spačeno — tako ga je bilo videti, kakor da gleda v duhu strašne prizore. In kdo bi bil stal v njegovi bližini, bi ga bil slišal mrmrati: »Kaj je vsa ta zarota spričo maščevanja, ki ga snuje Kandiano? ... Kje je zdaj ta človek? . .. Kaj počenja? . . . Džennaro pravi, da se vrne . . . Kakšen je udarec, ki mi ga hoče zadati? ... Kako me misli ugonobiti? . . .« Po teh besedah si je lahko predstaviti grozo, s katero je Roland Kandiano navdajal Foskarija. Vstal je vkljub temu, napravil veder obraz, nadel si celo krinko smehljaja in potrkal, da prikliče komprnega lakaja. Ukazal je odpreti vrata svojega kabineta nastežaj; z naglim posegom se je prepričal, ali je verižnata srajca pod njegovim jopičem na pravem mestu in ali tiči bodalo priročno v svoji nožnici; nato je stopil v veliko sobano. Videl je Altierija. Videl je poglavarje zarotnikov, ki so se mu približali z vsemi znaki spoštovanja. Za trenotek so mu vzblisnile oči; že je pogledal stotnika garde, hoteč mu dati povelje za aretacijo. Toda pogled na Džennara, ki je stal v kotu in nepremično strmel vanj, mu je vrnil običajno hladnokrvnost. Obraz se mu je razjasnil. In s smehljajem je začel sprejemati vnete poklone. »Visokost,« je dejal Altieri. »dan poroke doža z Adrijo se bliža. Vse podrobnosti ceremonije so določene, izvzemši eno: neznano nam je še, na katero ladijo pojde vaša visokost . ..« »Na admiralsko vendar ... ali ni bilo doslej vedno tako?« Altieri se je naklonil z nekakim zmagoslavnim usmevsvn. »Zdaj, bi dejal, lahko odidem,« je menil Džennaro sam pri sebi in je res odšel, maneč si roke. »Kar se tiče te ceremonije,« je povzel dož, »bi želel, dragi moj Altieri, da ostanete neprestano v moji bližini; ne bojim se sicer nikake nevarnosti s strani ljudstva, a rad bi vam izkaza! čast . . . Kakor tudi vam vsem, gospodje; zanašam se trdno, da boste okrog mene ...« Z mirnim smehljajem na obrazu, se je vrnil dož v svoje prostore, korakaie brezčutno in neustrašno med dvojno vrsto klanjajočih zarotnikov . . . XXII. Aretinova špekulacija. Naši bralci naj se vrnejo zdaj v tisto tragično noč ko se je Bianka umorila v Aretinovi palači, in je Bembo ušel iz Benetk, da se reši z begom v Rim, Roland fn Skalabrino pa sta se spustila za njim. Spominjajo se nedvomno, da je par ur pred temi dogodki tudi Imperija ostavila mesto lagun, in še niso pozabili, da je pred odhodom naročila intendantu svoje palače, naj proda vso njeno lastnino izvzemši veliko sliko v zlatem okvirju, visečo v skrivnostni sobici, ki smo jo videli v začetku te povesti ... (Nadaljevanje sledi). MALI OGLASI Lepo, tnebllrano sobo oddam s 1. decembrom s separatnim vhodom pri glavnem kolodvoru, solidni osebi. Zrinjski trg 6 II. 2978 Meblovano sobo oddam s 1. decembrom eventuelno s hrano enemu ali dvema gospodoma. Franko-panova ulica 17, pritličje. 2976 Iščemo, najraje upokojenca za izvršbo pisarniških del za kratek čas. Tovarna Mirim, Maribor. 2969 Pogrešani veliki nož za rezanje zelja. V petek, 15. t. m. mi je zmanjkala moja velika priprava za rezanje zelja (Kraut schneidehobel). Ker je ta zame velike vrednosti, prosim vsakogar, ki ve za njo, da mi jo proti nagradi vrne (sporoči). Zeljerezec Pišec, Srossmayerje-va ulica 26. 2973 Kontorlstinja, popolnoma samostojna korespondenti-nja, dobra računarica in knjigovodkinja se sprejme pri železarni v Dravski dolini. — Ponudbe na ravnateljstvo Mariborske tiskarne d. d., Maribor. 2959 # Poredni Bobi Kdo se ga ne spominja, ko je bril svoje hudomušnosti vsaki dan v »Jutru«. Sedaj so izšle te prigode v lični knjižici, ki bo v veselje mladini, a tudi odrasli jo bodo z veseljem vzeli v roke in se Bobi-ju od srca smejali. Miklavž In Boiič*k bosta mladino gotovo najbolj osraCIla s knjižico s 108 slikami Knjižico dobite v UPRAVI »JUTRA« in »VEČERNIKA« Aleksandrova cesta 13. Cena knjižici je Din 12.—. Po pošti Jin 14.—. Znesek je vposlati v uasvej. Lepo opremljeno zračno sobo oddam dvema boljšima osebama. Vrazova ulica 6, pritličje. 2977 Učenko sprejme Vilma Ambrožič, šivilja za dame. Grajska ulica 2. 2970 Žive ribe Ščuko, karpl, llnjakl, fo-gail, Sili raznih vallkosti v delikatesni trgovini H. SupančK Gosposka ulica 38 Podpisana se zahvaljujem podpornemu n* društvu „ Ljudska samopomoč’ Mariboru, za točno izplačilo pripadajoče podpore po smrti mojega soproga g. Josipa Kraševec« in priporočam to človekoljubno društvo vsakomur v takojšnji pristop. Maribor, dne 18. novembra 1929. 2979 Klementine KraSovec Zahvala Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Franfa SelinšeRa izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, pevskemu društvu pekov za v srce segajoče žalostinke, vsem darovatel em krasnih vencev ic šopkov, ter sploh vsem, ki so v tako velikem številu spremili blagega pokojnika na zadnji poti. 2975 MARIBOR, dne 18. novembra 1929. Globoko žalujoči ostali TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA IN VOLNENIH PLETENIN ‘2665 ZATO, PRI NAJ VEČJI IZBIRI, IZREDNO NIZKE CENE. 30S. KARNIČNIK MARIBOR, GLAVNI TRG 11 SPECI3ALNA ZALOGA SAMOVEZNIC tzdaia Konzorcij .Jotra. v Ljnbllanl: predatavalk Izdajatelja la uredaik: T r . a Br o z o « 1 S v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna dTITti^i«*"1''* Stanko Delala y Maribor?