Političen list za slovenski narod
Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta j
3 fld.. za en mesee 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. t
Posamezne številke veljajo 7 kr.
1
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „KatoI. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo.
VredniStvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vaak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne.
^tev. 311.
7 Ljubljani, v petek 15. septembra 1893.
Letnik XXI.
Leon XIII. ogerskim Škotom.
Mogočna in veljavna je beseda Leonova ! Kader-koli on spregovori v kaki okrožnici, pazi ves svet, kaj bo povedal. Katoličani se radujejo, navdušujejo iu v dobrem vtrjujejo, njih nasprotniki pa strme, prisiljeni hvalijo, a ob enem zavijajo in spodkopu-jejo vpliv besedi papeževi.
Tako je tudi sedaj z okrožnico, katero je Leon XIII. razposlal ogerskim škofom. To pismo spričuje, kako papež dobro pozna cerkvene in državno razmere na Ogerskem, kjer hoče s svojim vrhovno-pa-stirskim poukom rešiti, kar je na Ogerskem rešiti še sploh mogoče.
Zopet ta okrožnica je uov sijaj, ki tako čudežno in veličastno obžarja Leona XIII. — luč ua nebu! — Okrožnica je namenjena za Ogersko, a je jednako uporabna tudi za vsak drug kraj, ker le bolj splošuo iu načelno razpravlja javne razmere in potrebe na Ogerskem, katere so pa več ali manj slične razmeram in potrebam po drugih krajih.
Verska šola, volitev vernih poslancev, dobre knjige in časopisi, krepostno delavno duhovstvo, tega želi, to naroča Leon XIII. škofom ogerskim, ta opomin velja pa tudi katoličanom po drugih krajih.
Zato priobčimo tudi v našem listu to velevažno okrožnico ter jo radi preglednosti razdelimo v posamezne odstavke.
Znamenita okrožnica slove:
Častiti bratje!
Pozdrav in apostolski blagoslov.
I. Vvod.
Stanovitno udanost iu zvestobo Ogrov do tega apostolskega Stola so vedno v veliki tneri vračali rimski papeži z očetovsko dobrohotnostjo, in tudi Mi nismo nikdar zamudili prilike kazati Vam svojo posebno ljubezen in skrb. To Naše mišljenje pokazali smo na poseben način, ko je Ogerska pred sedmimi leti slavila spomin velicega in srečnega do-
godka. Porabili smo to priložnost, da smo Vam, prečastiti bratje, poslali pismo, in v njem omenjali podedovane vere, kreposti in velikih del Ogrov, ter Vam podali svete o stvareh, katere so v blagor in srečo tamošnjemu narodu v sedanjih katoličanstvu tako sovražnih časih. Ravno iz tega povoda in iz ravno iste uamere Vam sedaj zopet pišemo. V resnici zahteva značaj Naše apostolske službe, da glede na stvari, ki tam poslednji čas vznemirjajo srca vseh, poživljamo še bolj odločno Vas iu Vašo duhovščino da je stanovitna in trdna ter vedno pripravljena času primerno poučevati in opominjati Vaši skrbi izročeno ljudstvo.
Toda v Vaši deželi so še druge stvari, ki Nam napravljajo nove skrbi. Mi imamo v mislih dan za dnevom večje nevarnosti, ki pretč veri. Te pred vsem obračajo na se Našo skrb in misli, in zahtevajo, častiti bratje, Vaš poseben trud, in Mi zaupamo, da bodete ustrezali v vsakem oziru Našim nasvetom in Našim nadejam.
Kar se tiče dolžnostij katolikov sploh, posebno pri ojstrem in zavratnem pobijanju krščanskih naprav, morajo vsi prav posebno resno in mamo premišljevati, koliko je na tem, da se ohrani vera v državi pri vseh spremenah časov in razmer, in koliko je na tem, da ohranimo popolno in trajno jednoduŠnost. Gre se namreč za največje iu najvišje vseh dober, za večno izveličanje ljudij, ter za ohra-njenje in varstvo tega, kar je za mir in pravo srečo v državljanski družbi neobhodno potrebno. Ravno tako so mislili oni odlični in najhvaležnejšega spomina vseh potomcev vredni možje, ki so kot odličen vzgled duševne kreposti povsod in v vseh časih s svetlo lučjo žareli in se skazali kot zid okrog hiše božje, pripravljeni žrtvovati ne le imenje, temveč tudi življenje za vero in cerkev.
V tem oziru ima tudi Vaša Ogerska v dolgem teku let mnoge in veličastne domače vzglede. Da je ostaFa' zvesta in stanovitna katoliški veri, katero je dobila od kralja in apostelna Štefans, to je poleg posebne milosti božje sad stanovitnosti naroda; do-
bro je spoznal: če gre za vero, da je v nevarnosti slava njegovega imena in njegova celotnost.
Čudovito je, kako velikanske in odlične prednosti je vzgojila ta duševna lastnost, s katero so Ogri v težkih časovnih razmerah kazali toliko poguma in vstrajnosti, kolikoršna je bila nevarnost. Ravno zaradi teh lastnostij odbili so zmagovito večkratne napade Tatarov in dolga in silna napadanja mohamedancev in se pokazali vredne, da so jih na vse načine podpirali najslavnejši vladarji, najbolj pa rimski papeži, kajti bojevali se niso le za Ogersko, temveč za katoliško vero in za rešitev zapada.
Ravno tako je tudi Ogerska prestala brez velike škode viharje novega časa, ki so pri sosednih narodih tako razruševali, dasitudi so se ob njo zaganjali, in je vsled njih marsikaj trpela. Ravno tako bode prestala brez škode vse nevarnosti v bodočnosti, ako bode le spoštovala vero in Če bodo vsi spoznali, kaj so njih vsakdanje dolžnosti, in jih prav natanko izpolnjevali.	(Dalje sledi.)
Bratska beseda.
Iz Hrvatske meseca septembra.
Tedaj Cela slovenska družina se je v Trstu izneverila sv. kat. cerkvi ter prestopila v pravoslavje. To novico so radostno razglasili liberalni slovenski listi, a posebno se „Slov. Narod" pohvalno izraža o tej ^rodoljubni" rodbini. Mi Hrvatje smo pa z žalostjo brali ono notico in od srca pomilujemo ono neprevidno slovensko družino. In to po vsej pravici. Zakaj mi živimo vže stoletja z razkolniki in reči moramo po britkih skušnjah, da nismo še nikdar od nobenega nasprotuika morali trpeti toliko, kakor ravno od razkolnikov. Za časa krvoločnega Turka, ko je šlo V6e proti njemu, so se razkolniki ž njim družili ter nas boreče se „za krst častni i slobodu zlatnu" sramotno izdajali temu zakletemu sovražniku imena krščanskega. To nam žalibože, jasno priča naša zgodovina iz one dobe. Ljubši je bil razkolui-
kom polumesec, kakor pa mi njih bratje po krvi in
~----- ---------
LISTEK
Guy de Maupassant.
Napisal Josip Jaklič.
»Usodo Maupassantovo obžalovali so vsi; smrti njegove pa ne bode obžaloval nihče," pisal je nedavno glasoviti kritik Brandes. In govoril je resnico. Človeku, ki je preživel intelekt svoj, ni fiziška smrt več strašna — ona mu je le rešiteljica iz trpljenja.
Kakor malokateremu novejših francoskih pisateljev bilo mu je občinstvo naklonjeno koj iz prvega početka. Boriti se mu ni bilo z nepremagljivimi ovirami in z duhomorno bedo, kot se je moral na pr. Aleksander Dumas fils, Alphonse Daudet iu pa tudi Emile Zola. Prišel je — in zmaga je bila njegova.
V tridesetem letu svojega življenja — popreje se ni pečal s slovstvom — stopil je prvokrat na literarno poprižče. Drobno naturalistiško povestico „Boule de Suif" vsprejeli so Francozi z izrednim veseljemr^Citajo jo še dandanes in ostala jim bode najbrž vedno nepozabna. Emile Zola, v čegar zbirki »Soirees de M&ian" je bila prvič objavljen«, dejal
je ob grobu Maupassant-ovem, da je slovstven biser, dovršeno delo ironije in nežnosti. Dasi s popolnim pravom zavračamo Zolin izraz „ nežnost" ter pravimo pravilneji in primerneji .čuvstvenost", priznati moramo, da je vodja naturalistiške šole govoril vendar le prav.
Maupassant je naturalist, a njegov naturalizem je različen od onega, kojega zastopa učitelj njegov Emile Zola. Ironija in satira preveva njegovo prvo delce; čuvstvenost javlja se nam na vsaki strani. Na ženski skoro ne vidi druzega, nego spol. Pri vsem tem razlikuje se njegov verizem od običnega. On ima sicer posebno nagnenje, prikazivati nam pre-širno i nedostojnosti: a to vselej z izbranimi, dostojnimi besedami, česar n. pr. Zola in drugi ne poznajo ali vsaj nočejo poznati. Čuvstvenost njegova je sicer dosti opolzka, a vendar primeroma še zdrava, vsaj dosti bolj, nego n. pr. oni bolestno - prenapeti senzuvalizem, ki preveva vzlasti najnovejšo literarno šolo na Nemškem.
Slog mu je vseskozi priprost, jasen; ravno zato pa tudi krasen in posnemanja vreden. Duševnega stanja ne slika nam kot tacega nikdar, temveč vsakokrat ga mojstersko zavije v dejanje samo.
Na „Boule de suif" sledila je dolga vrsta kratkih, preširnih, poltenih novelic, a poleg tega tudi
veliki resni romani, v kojih nam dovršeno slika srčno življenje omikanih žena. Naj navedem le nekatere, kajti kljub samo desetletnemu slovstvenemu delovanju polnijo njegova dela nad dvajset debelih zvezkov.
Prvi roman njegov je bil „La maison Tellier", od kojega se je takoj prodalo 11.000 izvodov. Za tem je spisal „Mademoiselle Fifi", s katero pa ni imel baš posebne sreče, „Une vie", dosedaj razpe-čana v 200.000 izvodih, „Au soleil", Jvette", „Pierre et Jaanne", „Sur l'Eau". Največji gmotni vspeh pa je dosegel z „Bel Ami", koji je doživel 80 izdaj, vsaka po 5000 izvodov.
Poleg proze pečal se je tudi s pesništvom. Tudi tu prevladuje čuvstvenost. Spolni nagon pre-šinja po njegovem nazoru celo vesoljstvo. — Slog mu je tudi tu krepak, jedrnat.
V zadnjih letih pa je zašel Guy de Maupassant na čisto novo pot. Njegova razposajena preširnost umakuila se je otožnosti in razvijati je pričel svoje filozofsko naziranje sveta. Postal je skrajno pesimističen. Brez ideala, brez vere, sploh brez vsake moralne zaslombe moral je iz naturalizma, oziroma materijalizma dospeti do pesimizma. Jel je preiska-vati globine človeškega srca iu zapuščati golo čuvstvenost. Slednjič nam je naslikal v „Fort comme
jeziku. Koliko se je naše krvi prelito zavoljo teh Klialtov samo za popa Mesiča iu frančiškana Ibri-šimoviča! Prvi (f 1711) se je boril v Krajini proti polumesecu, a drugi (f 1698) v Slavoniji. Vse jima je pomagalo r težkem boju, samo razkolniki so pomagali Turčinu.
In od one tužue dobe vse do danes so oni vedno naši budi verski in narodni nasprotniki. Ozrimo se samo na ona leta nazaj, od kar imamo Hedervary-ja na banskem prestolu. Kakor je znano, je ban Kuen Hedervary silno oslabil naš živelj. Iz našega sabora je potisnil vse narodnjake, razun še-storice, iz državnega zbora pa popolnoma vse. častna mesta naših junakov zasedajo sedaj karikature v Zagrebu in v Budimpešti. Vse to je pa sedajni ban dosegel tudi mnogo s pomočjo razkolnikov. Oni so mu vedno in povsodi na strani, kedar gre nas zatirati. Ni Mažar, ni žid, ni luteran ni do zdaj toliko škodoval narodu našemu kakor razkolni Srbi.
Pri vsaki priliki nas zaničujejo in zasmehujejo. Kdo se ne spominja njih surovosti, katero smo morali prenašati letos v Dubrovniku in te dni v Kninu? Tako ostudno se ni še o nas govorilo in pisalo, kakor govorijo in pišejo o nas Srbi.
Komu ni znano surovo obnašanje razkolne mladine do naše hrvatske mladeži? Mislim, da je še vsakemu v spominu žalosten dogodek na karlovški gimnaziji in letošnje postopanje Srbov na zagrebški gimnaziji. Menim, da bi bilo odveč omenjati še drugih tacih dogodkov.
In koliko nam ti škodujejo tudi v moralnem " oziru? O morali njih svečenstva se niti ne da govoriti. Ljudstvo je pa tudi tako nemoralno, da je malo upanja na poboljšanje. Kdor se hoče o tem prepričati, naj se potrudi v bivšo Krajino. In kako je tudi narod tatinski in roparski. Pred njim nisi nikjer varen. Kar le more, ti vkrade in odnese, a pop ga potem pohvali, da je momak. To mnogo vpliva tudi ua naš narod. Zato je naše ljudstvo, ki živi mej razkolniki, mnogo slabše in ni ga mogoče vblažiti.
V vsakem oziru nam tedaj razkolniki mnogo škodujejo. Oni so nači strastni nasprotniki. Njih sovraštvo do nas je tako veliko, da volijo biti konj, kakor pa naši bratje. V Dalmaciji so se pri volitvah združili z iredentovci proti Hrvatom. Menim, da je s tem vse povedano.
Žito ni mogoče, da bi se ž njimi delovalo na katerem koli polju. Prepričan sem, da bi se vsaki Hrvat raje poturčil, ko bi na to prišlo, kakor se pa razkolil.
Vsled tega žalujemo, da se najdejo tudi med Slovenci taki, ki prestopajo v razkol. Česar ne bi mi nikdar storili, to delajo Slovenci. Ostavljajo svojo sv. vero ter prehajajo k našemu krutemu sovražniku. In če vprašamo, kdo je tega kriv, moramo reči: Tega so krivi liberalni slov. časopisi.
Dan za dnevom napadajo ti listi kat. cerkev in njene vidne nositelje. Kat. cerkev se v njih slika kot sovražnica in zatiralka Slovanov, razkolna kot jedina rešiteljica slovanstva. Da pri tem bijejo zgodovini in resnici v obraz, za to se na zmenijo.
Mnogi Slovenci res vse verjamejo. Zato so vže popolnoma napojeni s smrtnim sovraštvom do vsega
katoliškega. V tem sovraštvu pa zapuščajo pravo cerkev božjo, ter se mečejo v naročje mrtvega razkola. Ni li to objokovanja vredno?
Dat S tem se pehate v časno in večno nesrečo ter se kažete nam popolnoma nasprotne. Od ene strani se nam približavate, z druge strani koketu-jete z našimi fanatičnimi nasprotniki. Nam in njim vender ne morete ob jednem služiti. S tem se stav-ljate v nasprotje tudi z našim dičnim Strossmayerom. On pomiluje v razkolu živeče Slovane in teži vedno za tem, da bi se čim preje vrnili v naročje sv. kat. cerkve, zakaj le v ti cerkvi je Slovanom zajamčena časna in večna sreča.
Sklenem: Bratje Slovenci, ako hočete biti v resnici naši prijatelji, ne tirajte Slovencev v razkol, temveč delujte na to, da se slovanski razkolniki vrnejo k nam. Le v katoliški cerkvi je Jezus Kristus; le v tej cerkvi je ona vera, katera človeka osreči, naj tudi vse drugo zgubi; le v kat. cerkvi je ona sv. vera, v kateri bode narod ohranil svoj obstanek.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. septembra.
Izjemno stanje na Češkem. Jedva se je razglasilo izjemno stanje za praške deželne sodmje okoliš, že je govor, da se razglasi tudi za okoliš plzenskega okrožnega sodišča, ako bi razmere to zahtevale. Ze začetek izjemnega stanja je pokazal, da ni naperjeno v prvi vrsti proti Mladočehom, temveč proti socijalnodemokratskemu gibanju in pa proti onim mladočeškim poskusom, da bi socijalistične delavce porabili v svoje namene. Zadnji čas so mladočeški poslanci obiskovali socijalistične shode in na njih zagotavljali, da so prijatelji socijalnih demokratov. Nekateri so pa mislili, da to delajo mladočeški vodje zaradi tega, da delavce uporabijo za kakšne izgrede. Bodi temu kakor koli, toliko je gotovo, da bi Mladočehov sedaj ne dolžili, da so krivi socialističnih izgredov, ko bi se ne bili socijalnim demokratom tolike laskali. Od tod prihaja, da vlada mej njimi in socijalnimi demokrati sedaj ne dela razločka Pomisliti je tudi, da je glasilo najradikalnejših Mladočehov »Neodvislost" tudi naravnost zagovarjalo razgrajalce pred cesarjevim rojstnim dnem, poživljalo državne poslance, da se za nje potegnejo. Ta list je zamerjal češkim vodjam, da se za te dogodke hočejo otresti odgovornosti, in tako dajal razumeti, kakor bi bili Mladočehi nahujskali delavce, potem jih pa zapustili. Vlada je ustavila vse socijalistične liste v Pragi, omenjeno »Neodvislost" in mladočeški dijaški list. Drugim mladočeškim in pro-tisemitskim listom se je naznanilo, da imajo tri ure pred izidom liste poslati v cenzuro, da ne pride noben izvod brez cenzure v javnost. Govori se, da se mislijo »Narodni Listy" preseliti v Brno, ali to bi jim le deloma pomagalo. Namestništvo bi potem prepovedalo njih razširjenje po okolišu, za kateri velja izjemno stanje, zlasti pazilo, da se ne bi razširjali po pošti. Staročeški listi naglašajo, da so vse zakrivila le mladočeška protidinastična hujskanja, da je torej mladočeška stranka odgovorna za vse rane, ki se vsečejo narodu češkemu. Katoliški »Ceh" pravi, da je izjemno stanje prvi plod, ki je z mladočeško-
la mort" in v „Notre coeur" ljubav že skoro brez vsake čuvstvenosti, zmes nežnosti in sanjarstva. Idejo prvega teh dveh del zajel je Maupassant iz sv. pisma: »Fortis est ut mors dilectio!" Gotovo, a ne po načelih veristiške šole! In Maupassant je bil po svojem mišljenju v bistvu vendar-le še vedno naturalist. ...	t
Kot takemu pa ljubav ne more biti druzega, nego način javljanja spolnega nagona; ona mu je istovetna z obožavanjem materije, s hrepenenjem po uživanju v spolnem združenju. A obožavanje materije, hrepenenje po uživanju ne more preživeti smrti; taka ljubav pač ni fort comme la mort... Ko je Maupassant pisal delo »Forte comme la mort", bil je najbrže že na poti do blaznosti.
Maupassant je šel še dalje. Čuvstvenost — katere prvoboritelj je bil nekdaj—je sedaj sovražil. Premišljal je duh človeški, postajal fantast in se polagoma bližal misticizmu. Da bi bil še dalje živel, kdo ve, je-li bi ne bil dospel do idealizma, do vere? . . .
A prehitela ga je, še predno je prišel do tega cilja, dnševna smrt.
V delih „La horla" in „Un fou" — kjer nam slika, kako se razvija počasi blaznost v človeški
duši, nahajajo se prvi sledovi bolezni Maupassan-tovi. In res, ni dolgo trajalo: pred jednim letom jel mu je polagoma giniti razum; umrl je duševno popolnoma. Tudi telesne moči jele so izginjati, dokler ga ni smrt oprostila nadaljnega, tako rekoč samo še navideznega življenja. Smrt njegova pre-senečila je svet, dasi so jo vsi pričakovali.
Kaj je bil pravi uzrok blaznosti Maupassantove, ne vemo. Morebiti prenaporno delovanje njegovo, morebiti razkošno življenje, morda skrajna njegova nervoznost; najverojetnejše pa je, da je kal duševne bolezni prinesel že seboj na svet kot dedščino po stariših.
Kot človek bil je Guy de Maupassant ljubezniv, prikupljiv, brez priliznenosti in brez častihlepja. Brez vsakoršne vere bil je materijalist in kot tak v književnosti naravno naturalist. V človeško sreč videl je kot malokdo. V tehniki napredoval je od dne do dne . . .
Dasi tudi zavračamo verske, socijalne i literarne blodnje njegove, priznati moramo ipak — ako sodimo nepristranski — da je bil Guy de Maupassant velik pisatelj v obče, brez vse dvojbe pa gotovo jeden prvih mej francoskimi slovstveniki devetnajstega veka.
revolueijonarnega dreves* padel češkemn narodu ne v naročje, temveč na glavo. Od poljskih glasov naj omenimo, da »Gazeta Narodova" odobrava izjemne naredbe, ker so se v Pragi pod soeijalističnomlado-češko firmo dogajali poulični izgredi, ki so jasno kazali značaj anarhije in je torej odtočno vladno po-stopanje popolnoma opravičeno. Nobena vlada, kateri je kaj ležeče na ohranjenju reda, ne more mirno gledati izgredov, kakeršnih so se zakrivili Mladočehi v zvezi s socijalisti. Previdnejši elementi češkega naroda bodo sami spoznali, da je bil potreben ta korak. Poljski klub bode gotovo spoznal, da je vladno postopanje opravičeno. Poljaki ne morejo nobenega podpirati, ki moti mir, ki je v interesu Galicije in države. — Vsi klubi v Pragi so vsled izjemnega stanja že morali prenehati svoje delovanje.
Preosnova šol v Galiciji. Z letošnjim letom je v Galiciji stopila v veljavo nova vredba šol. V kmetskih občinah in manjših mestih bodo jedno-do štirirazredne šole, v večjih mestih pa pet- in šestrazrednice. Poslednje bodo nekake meščanske šole, kajti na njih bodeta nastavljena tudi po dva strokovna učitelja za računstvo, risanje in prirodo-znanstvo. V mešanih okrajih se bode v šoli poučeval tudi drugi deželni jezik. Nemščina se bo učila od tretjega razreda dalje. V nemških šolah se bode pa učila poljščina, kar pa nemški listi že zmatrajo za popoljčevanje Nemcev. Seveda, če Be Slovan mora učiti nemščine, je vse v redu, ali če se pa mora Nemec učiti kakega slovanskega jezika, so pa vsi križi in težave. Tukaj se kliče takoj na pomoč član 19. osnovnih zakonov o občnih pravicah državljanov, o katerem Nemci sicer ne marajo dosti slišati. Po našem mnenju so nove šolske uredbe še precej primerne za Galicijo.
Veliki Berolin. Kakor so se na Dunaju zje-dinili predkraji z mestom, ravno tako se misli v Berolinu več krajev spojiti z mestom. Že letos se bode baje v deželnem zboru stavil dotični predlog. Dunajčanje se ne čutijo posebno srečne na velikem Dunaju, kdo ve, če bode prebivalstvo velikega Berolina srečneje.
Nemci v Rusiji. V Lodzu na Buskem Poljskem je več tovarn, katere vodijo največ nemški tehniki in delovodje. Na povelje ruske vlade morali so vsi ti Nemci prei posebno komisijo dokazati znanje ruščine. K izpitu je bilo povabljenih okrog 1000 oseb. Štiri petine jih je napravilo izpit iz ruščine, drugi so pa morali takoj pustiti svoje službe in se izseliti iz Rusije.
jBrazilija. Pred brazilijskim glavnim mestom je zdaj najbrž boj. Vodja vstašev bombarduje mestne utrdbe. V to je prisiljen, ker je zaprt v rijodejanei-rijskem zalivu. Utrdbe mu zabranjujejo izhod, na suho mu ne pusti mestna posadka.
Šolstvo.
Blagoslovljenje šolskega poslopja pri sv. Bolfenku.
Iz ormoškega okraja, 12. sept.
Na prijaznem hribu sv. Bolfenka na Kogu praznovali smo v nedeljo, dne 3. septembra, redko, a prelepo svečanost blagoslovljenja šolskega poslopja. 2e davno so bili Bolfenčanje uvideli nujno potrebo drugih šolskih prostorov, zakaj dosedanje šolsko poslopje z jedno šolsko sobo bilo je za blizu 300 otrok mnogo premajhno, — a gmotne in druge okolščine jim dolgo niso dopuščale izvesti svojega plemenitega naklepa.
No, učakali so še farani tudi tega trenotka, da zamorejo s ponosom kazati na svojo šolo, češ, tudi mi imamo poslopje, ki ustreza vsem postavnim terjatvam I
Poslopje, dasi samo prenovljeno in v nadstropje povzdignjeno, je prav okusno in prikladno napravljeno, zato so se pri običajni kolavdaciji izrekli o stavbi tudi vsi zvedenci jako pohvalno in priznalno.
Slovesnost se je pričela scerkvenimi opravili. Ob 10. uri je imel velečast. g. dekan Schwin-ger pridigo v cerkvi. Z lepimi besedami je razložil najpoprej pomen slovesnega dnč za iarane bolfenške, zatem je pojasnil dvojni namen ljudske šole, namreč : nabirati si na podlagi verskih resnic potrebnih znanostij in vednostij za poznejše življenje. Sploh pa je ves ta govor s svetega mesta živo pričal, da je velečast. gosp. dekan narodnemu šolstvu zelo naklonjen, pravemu učiteljstvu pa prijazen.
Kako primerna je bila prispodobitev učitelja z vrtnarjem, ki goji, oskrbuje ter požlahtnuje drevesca v svoji drevesnici, vestleč se, ako se lepo razvijajo
ter mu donašajo le plemeniti sad. Tudi zahtevo, zakaj in kako morajo stariši šolo in učitelja pri njegovem delu podpirati, razložil je velečast. gosp. dekan dokaj lepo.
Tu so mi hodile na misel pomenljive besede prvega našega pedagoga (vzgojitelja), ki je dejal: »Svet se po samih šolah ne poboljša, ako stariši domd pravega dn& ne položijo, gospodarji in gospodinje učiteljem ne pripomorejo. Učitelji v šoli nauke otrokom v glavo, svete kreposti v srce sadijo, polivati in pleti jih pa morajo oskrbniki domd."
Po končani pridigi daroval je slovesno sv. mašo domači župnik čast. g. Trampuš, stregla pa sta mu bolfenški domačin, sedaj kapelan v Ormožu, čast. g. Munda, in bogoslovec g. Janežič od sv. Miklavža. Pri sv. maši je pol pod vodstvom nadučitelja g03p. Vabiča mešan zbor ormoške čitalnice, ki je vzbudil že pri zadnji škofovski slavnosti v Ormožu občno pozornost.
Ko je služba božja minula, podali smo se med zvonjenjem, streljanjem in sviranjem godbe z mladino vred v novo šolsko poslopje, kjer je velečast. gosp. dekan izprosil blagoslova božjega vsemu delovanju, ki se bode vršilo v tem zavodu.
Zdaj nastopi c. kr. okrajni nadzornik g. Ranner kot zastopnik g. c. kr. glavarja, kateremu ni bilo mogoče udeležiti se slavnosti, ter v daljšem govoru pojasnjuje pomen slovesnega dneva, ki je tako veliko število odlične gospode ter toliko ljudstva iz raznih far privabil ua drugače tihi in mirni hribček sv. Bolfenka. Zahvaljeval se je krajnemu šolskemu svetu, zahvaljeval občinam ter vsem, ki so pripomogli v to, da se je preobrazila stara, postavnim zahtevam neustrezajoča šolska hiša v tako krasno šolsko poslopje.
Omenjal je nadalje dolžnostij starišev do otrok in učiteljev, polagal je na srce otrokom, kaj jim je storiti in kako ravnati, da postanejo enkrat dobri katoličani in pravi domoljubi, ki žrtvujejo za »vero, dom in cesarja" vse — življenje in kri.
Navdušen svoj govor končal je g. nadzornik s povabilom, da zakličemo največjemu dobrotniku in pokrovitelju šole, Njega Veličanstvu presvetlemu cesarju, trikratni »Zivio!".
To smo z navdušenostjo storili, otroci pa so zapeli cesarsko himno.
Omenim naj še, da se je domači nadučitelj g. Slane, — ki si je poleg voditelja stavbe, g. Zabavnika, za novo šolsko poslopje stekel tudi obilo zaslug, — zahvaljeval v posebnem govoru vsem blagim naklonjencem šole, katere je stalo zidanje gmotne ali pa druge žrtve.
Zahvala nekega učenca, ki je stopil za tem na govorniški oder, ganila je marsikaterega poslušalca do solz. — Kakšno moč ima vendar nežni glas, ki pride iz ust nedolžnega otroka! Otroci še zapojo nekoliko pesmic, in oficijelni del slovesnosti je bil končan.
Na to so bili otroci pogoščeni s kruhom, bi-drami, mesom in jabolčnikom (za vse to so poskrbeli prijatelji in prijateljice mladine), — odrasli odličnejši gostje pa so se podali v gornje poslopje, kjer je bilo v prostorni sobi pogrnjeno za »skupni obed". Nad sto oseb sede okrog bogato obloženih miz. Ko smo se nekoliko okrepčali, začele so se raznovrstne napitnice, od katerih pa zaradi pomanjkanja prostora omenjam samo tri.
Prvo je sprožil gosp. Slane premilemu našemu vladarju Francu Jožefu I., ki tako po očetovsko skrbi za svoje raznovrstne narode. Cesarsko pesem smo odpeli stoj6. Druga napitnica gosp. nadzornika Bannerja veljala je velečast. gosp. dekanu, kot pravemu podpiratelju in pospeševatelju šole, ki je to že pri večjih priložnostih, zlasti pa danes, s svojo lepo in poučljivo pridigo v cerkvi jasno dokazal. Gosp. dr. Geršak, ud okrajnega šolskega sveta v Ormožu, je v daljšem govoru napival g. Bannerju kot voditelju učiteljstva ptujskega okrajnega glavarstva, proseč ga, da bi čuval, oziraje se na šolske zakone, po učiteljih svojega področja ljudstvu dve reči, kateri taisto neizrecno ljubi: sv. katoliško vero in pa njegovo narodnost, kajti le tedaj bode vladalo mej prostim ljudstvom in učiteljstvom za šolski napredek toliko potrebno soglasje.
Slišali smo še več jedrnatih napitnic. In s tem končam. Ne morem pa tega lepše in boljše storiti, kakor da vrlim in prijaznim Bolfenčanom iz srca želim: »Daj mili Bog, da bi se vzrejala v novem šolskem poslopju, kojega zgradba Vas je stala toliko truda in požrtvovalnosti, Vaša deca vedno v dobre
in koristne ude človeške družbe, kojih se bode kedaj veselila cerkev, domovina in pa narod slovenski!" _A. K-i.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. septembra.
(Grof Hohemvartli,) naš državni poslanec, mudil se je zadnjo ddbo na svojem posestvu v Ravnem na Notranjskem, a predvčerajšnjim se je zopet povrnil na Dunaj.
(Dolenjska železnica.) Kakor kaže novi vožni red za železnico Ljubljana-Kočevje, bodo vozili vsaki dan trije vlaki iz Ljubljane v Kočevje in trije iz Kočevja v Ljubljano, in sicer: iz Ljubljane ob šesti uri 25 minut, in pride v Kočevje ob 9. uri 23 m.; iz Ljubljane ob 12. uri, v Kočevje ob 2. uri 58 m.; iz Ljubljane ob 6. uri 10 minut zvečer, v Kočevje ob 9. uri 8 minut. — Iz Kočevja v Ljubljano: ob 5. uri 12 minut, v Ljubljano ob 8. uri 10 minut; i iz Kočevja ob 10. uri 3 min., v Ljubljano ob 1. uri j 1 min., iz Kočevja ob 5. uri 47 min., v Ljubljano zvečer ob 8. uri 46 minut.
(Kanonično vmeščen) je bil danes č. gospod France Kregar na župnijo Javorje nad Skofjo Loko.
(Umrl) je, kakor smo ža včeraj na kratko poročali, v Šmartinu pod Šmarno goro velezaslužni župnik, preč. g. Ant. Namre. Rajni je bil rojen dne 7. prosinca 1812 v Starem Trgu pri Ložu; v mašnika posvečen 3. avgusta 1836. Služboval je za kapelana v Poljanah, Borovnici in Hinjah. Samostojno dušno pastirstvo je izvrševal v Gotenici in Nemški Loki na Kočevskem, v Kopanju in 29 let župnik v Šmartnem. Letos je stopil v zasluženi pokoj zaradi bolezni in starosti. Bil je izvanredno pobožen, v bolezni potrpežljiv in za čast božjo vnet duhovnik. Zložil je mnogo pobožnih pesnij, katerih je mnogo natisnjenih v »Zg. Danici". Tam in drugod je pisal tudi muogo drugih vzlasti zgodovinskih spisov. Še kot sedemdesetletni starček je zlagal latinske pesmi. Pogreb bo v soboto ob 8. uri. Blagemu, za cerkev in narod toli zaslužnemu rajnemu daj Bog večni mir!
(Ministerstvo za notranja dela) razpustilo je dunajsko nemško društvo »Germanenbund", ker je pri nekem zborovanju prekoračilo svoja pravila. Ta razpust velja tudi za vse podružnice v ostalih kronovinah, vsled tega razpade tudi ljubljanska, koje načelnik je bil odvetniški konci-pijent dr. Otto Vallentschagg.
(Deželni brambovci) završili so letošnje jesenske vaje na Notranjskem in se vrnili na svoja stalna bivališča. Včeraj v noč došla sta s teh vaj tudi bataljona št. 24. in 25., t. j. ljubljanski in novomeški, z rezervniki vred v Ljubljano. Zadnji odidejo sedaj vsak na svoj dom.
(Kontrolni shod) dopustnikov, rezervistov in nadomestnih rezervistov sa ljubljansko mesto bode: za pešce in lovce dne 12., za ostale rezervnike pa 13. okt. letos ob 9. uri dop. v šentpeterski vojašnici. Za one ki bodo ta dva dneva zamudili ali zadržani k shodu priti, odločen je 10. dan nov.; če tudi ta dan izostanejo, bodo brez ozira na kako opravičenje postavno kaznovani. — Za c. kr. 25. domobranski bataljon za Ljubljansko mesto dne 1. in za okraj ljubljanske okolice, razen sodnega okraja Vrhnika, dne 2. oktobra t. 1. v Ljubljani.
(Ogled v zadevi nasadov na ljubljanskem gradu), o katerem smo v jedni zadnjih številk omenjali, vršil se bo na licu mesta v ponedeljek dnd 18. t. m. popoldne ob tretji uri. — Pripomniti imamo danes le še to, da bi vsakako kazalo lotiti 6e resno dela v tem oziru in zlasti pretresavati vprašanje, bi li ne kazalo poskusiti nasaditi po nekaterih bolj ugodnih mestih gradu jedne ali druge vrste grmičevja in podobnih rastlik.
(Premovanje konj) je bilo dne 11. t. m. v Št. Jerneju. V razsojevalni komisiji so bili gospodje: J. Beutler, c. in kr. ritmojster; Josip Frid. Seunig, podpredsednik c. kr. kmetijske družbe, in J. Lenarčič, odposlanec konjerejakega odseka. Premije so dobili za kobile z žrebeti: Matija Venne iz Bučke 35 gld., Janez Strojin iz Ostroga 20 gld., Matija Kerin iz Podlega 15 gld., Jože Skukelj iz Zaboršta 15 gld., Martin Colarič iz Slinovca 15 gld., Janez Vrtačič iz Pristave in Nace Rangus izCadreža srebrni svetinji; za mlade breje kobile: Jože Hrovat iz Gorenje Brezovice 25 gld., Martin Repsel od Sv. Jakoba 20 gld., Fraao Gregorčič iz Rakovnika 15 gld., Janez Vertačič iz Pristave 15 gld., Frane
Tratnik iz St. Jerneja 15 gld., Jože Globevnik iz Stare vasi, Janez Hrovat iz Št. Jerneja in Franc Činkole iz Dobrovske vasi srebrne svetinje; za jedno-ali dveletne žrebice: Nace Wutscher iz Brezovice 15 gld., A. Terček-Pečar iz Kostanjevice 10 gld., Franc Borse iz Maharovca 10 gld., Franc Fabjan iz Spodnjega Gradiša 10 gld., Franc Keršin iz Dol 10 gld., Janez Strojin iz Ostroga 10 gld., Fr. Jordan iz Malence, baroninja Bors iz Pletarjev, A. Straus iz Kostanjevice in A. Barbarič iz Cadraža dobili so srebrne svetinje. — Dne 12. septembra je bilo premovanje v Trebnjem. V komisiji so bili gg. Beutler, Seunig in J. Jambs, odposlanec konje-rejskega odseka. Premije so dobili za kobile z žrebeti : Jožefa Hribar iz Vel. Gabra 35 gld., Jožef Šušteršič iz Toplic 20 gld., Julij Treo iz Male vasi 15 gld,, Anton Planiušek z Mirne 15 gld., Anton Bizjak iz Skuča 15 gld., Anton Zgur od Bele cer> kve 5 gld., Janez Ferlič iz Novega Mesta in Franc Bevc iz Loke srebrni svetinji; za mlade breje kobile: Jakob Košak iz Družinske vasi 25 gld., Jože Bus iz Mirne peči 20 gld., Simon PrisLav iz Šent Vida 15 gld., Marija Gressl iz Trebnjega in Marija Petan iz Podboršta srebrni svetinji; za žrebice: Jože Šuštaršič iz Toplic 10 gld., Vincenc Slivnik iz Št. Vida 10 gld., Jože Žagar z Brezja, Jul. Treo iz Male vasi in Alojzij Šušteršič iz Šmartna pri Litiji srebrne svetinje.
(Konjska dirka v Št. Jerneju.) Na dan pre-movanja konj je v Št. Jerneju bila konjska dirka. Darila so dobili v I. oddelku: Janez Dular iz Maharovca 100 gld., Janez Horvat, iz Št. Jerneja, 50 gld., Jožef Globevnik iz Stare vasi 25 gld.; v II. oddelku : Jožef Grahut iz Gorenje vasi 50 gld., Jožef Rus iz Mirne peči 25 gld. in Martin Rangus s Sela 12 gld. 50 kr.; v III. oddelku: A. Schmid iz Mirne 50 gld., Anton Fettich-Frankheim iz Št. Jerneja 25 gld., Anton Majzek iz Št. Jerneja 12 gld. 50 kr. in Jožef Vrtačič iz Pristavice 12 gld. 50 kr.; v IV. oddelku: Jožef Rus iz Mirne peči srebrno kaseto vredno 100 kron od samostojnega konjerejskega odseka.
(Iz Cirkna.) Že več let pri nas vedno ukrepajo, da naj se zida novo poslopje za sodnijo. In ravno ! radi tega prispel je v Cirkno dne 6. t. m. okrajni glavar grof Marenzi iz Tolmina. Kakor sem pa čul, bil je njegov nasvet, naj ostane sodnija tam, kjer je bila. Občina naj kupi samo ono hišo, ki zapira i prostor pred sodnijo. Pri tem, kolikor sem zvedel, je tudi ostalo. — 9. septembra dospel je v Cirkno, svoj rodni kraj, preč. g. dr. Fr. Se dej, vodja v Avguštineju na Dunaju. Prišel je namreč k pogrebu svojega prijatelja, preč. g. dekana Harmela, v Komen. Po žalostni zadnji uslugi, ki jo je hotel izkazati preblagemu ranjkemu, prišel je pa še obiskat svojo milo mu Cirkno. Imel je v nedeljo, na praznik sladkega imena Marijinega, ob 10. uri slovesno sveto mašo, pri kateri ga je kar presenetilo izborno petje. Da bi svoje rojake po 15 letih zopet pozdravil, prevzel je tudi sam slavnostni govor za ta dan. Ravno 15 let je, dejal je, kar sem se ta dan kot kapelan od vas poslovil. In danes po 15 letih pripeljala me je zopet naša mati Marija k vam, da praznujem njen veseli god v vaši sredi. Globoko v srca segal je jedrnati govor. Saj je pa prišel tudi od srca, iskreno ljubečega svoje rojake. Že isti večer napotil se je, spremljan od preč. g. dekana, v bližnje Še-brelje, kjer je bila potem v ponedeljek osmina po ranjkem g. Harmelu. Sešlo se je deset bližnjih in daljnih gg. duhovnikov, da bi tam, kjer je pokojni toliko dobrega storil, počastili njegov spomin. Slovesni requiem imel je preč. gosp. dr. Sedej. Da je zlasti ta dan prihajalo petje vrlim Šebreljcem iz srca, ni treba mi povdarjati. Po dokončanem svetem opravilu zbrali so se gospodje v prijaznem župnišču, kjer so se dogovorili navzoči, da pokojnemu prijatelju postavijo primeren spomenik, kojega je gotovo tudi zaslužil.
(Od hrvatske meje.) Dne 8. t. m. pridem slučajno v bližnji prijazni varoš Samobor. Nestorju-konjekrotitelju velim kreniti na dvorišče velike gostilne — samoborski »grand-botel". Baš mračilo se je. Ko stopim v razsvitljeno dvorano, vidim goste grniti k prozorom, šepetaje: »Sad idu." Ob jednem začujem godbo semkaj od glavnega trga. Tovariš pove mi, da danes bilo je v župni cerkvi »klečanje" (sc. pred Izpostavljenim), iu za sklep slavnosti gre po trgu procesija z božanstvom, t. j. s sv. Rešnjim Telesom. Vse bolje si ogledati stopim na verando. In tu, kako zanimiv pogledi Pobožnega ljudstva dolga vrsta prihaja iz stranskih ulic ter se razvija
po glavnem trga. Nemo in resnih obrazov korakajo tikOma verande ponosni tržani poleg prostih muž-karcev. Zsdej poleg mestnih gospej in gospodičin postavne kmetiške žene iu deve v slikoviti narodni noši. Slovesna tihota kraljuje, le tamo zdaljeka čuti je zvončkanje in polahua godba, ter svetlikajo se v nastalem mraku lučice, znamenje, da se bliža sve-čeništvo z Najsvetejšim. Pokleknem in gosp6da na verandi sledi mi barem toliko, da se odkrije, nekoji se nekoliko sklonijo ter z desnico nekaj sunejo proti obrazu, kakor križaje se. Malo sicer, ali ipak nekoliko katoliške zavesti. Ali nekaj druzega pa me je dirnulo kaj neprijetno. Ozrem se po glavnem trgu — vse tamotno, niti jedno okno ni razsvetljeno, kakor bi tu prebivali sami Židi in drugoverci. Sicer lepo in mnogobrojno procesijo delalo je to podobno bolj žalnemu sprevodu. Ker pa je prijaznost, uljudnost in dvorljivost naših Samoborcev sploh znana, upam, da bi se stvar dala vrediti i opozor-jenjem, morebiti bi hotelo vplivati i gradsko ua-čelništvo.
Društva.
(Gasilsko društvo.) Iz Višnje gore dne 8. septembra 1893. Dne 20. avgusta je imelo naše gasilsko društvo volitev načelništva in vodnikov posameznih oddelkov. Voljeni so: Skufca Josip, mlinar in posestnik, jednoglasno načelnikom; Bernik Ivan, klobučarski mojster, namestnikom; Vovk Fr., črevljarski mojster, tajnikom; Bartol Ivan, mestni odbornik in posestnik, blagajnikom. Vodniki so: Pajek Jožef, črevljarski mojster; Slatner Vinko, pekovski mojster, in Sevček Franjo, občinski sluga. Z imenovano volitvijo se jb naše gasilno društvo temeljito preosnovalo; zlasti v načelništvo so voljeni vrli možje. Ze več časa se je gojila misel, da se poleg stare brizgalnice omisli še jedna nova. Novoizvoljeni odbor se je takoj z vso resnobo poprijel dela, da čira preje vresniči to misel. V ta namen je sklenil prirediti v nedeljo dne 3. septembra veselico s petjem in tombolo v korist društveni blagajni za napravo gasilnega orodja. Tiskanih vabil se je izdalo nad 300. Vsa veselica se je zvršila nepričakovano povoljno. Imela bi se pričeti ob 3. uri popoludne, pa dež jo je zadržal jedno uro. Pri „ce-sarski lipi" se ]e zbralo približno kakih 400 ljudij, morda še več. „Pri lipi" je bilo razstavljenih lepo število dobitkov, vrednih do 60 gld., z večine podarjenih od raznih oseb. Po prvi tomboli je bila takoj druga. Naš moški zbor pod vodstvom gospoda Škerbinca je pa zapel nekaj lepih pesmij. S tem je bila veselica na prostem končana. Odličnejši gostje se za tem zberejo pri .Gravelnu". Načelnik pozdravi navzoče zbraue goste, zahvaljevaje se jim v krepkih besedah za pomoč, ker so prihiteli podpirat tako koristno društvo, kakor je gasilno društvo; za tem napiie presvitlemu cesarju kot podporniku društva, godba pa je zaigrala cesarsko pesem. Bilo je raznih napitnic. Čistega dohodka ima društvo od veselice nad 100 gld. Le vrlo tako naprej in kmalu bo — nova brizgaluica.
Telegrami.
Dunaj, 15. septembra. „Wiener Ztg-" objavlja imenovanje Karola Coudenhove-ja namestniškim podpredsednikom v četrtem činovnem razredu pri namestništvu v Pragi.
Trst, 14. septembra. Kakor poroča „Mattino", so 300 delavcev arzenala „Sta-bilirnento Tecnico" Triestino" opustili. Dela ni zmanjkalo, ali ni potrebnega materijala zaradi štrajka v Angliji*
Stutgart, 14. septembra. Cesar Viljem je prišel s princem Neapoljskim semkaj in bil navdušeno vsprejet.
Strassburg, 14. septembra. Po poročilu časopisov je na povelje cesarjevo poli-
cijski predsednik Feiohter prestavljen v dispozicijo.
Pariz, 15. septembra. Brazilijansko poslaništvo objavlja brzojav iz Rio de Janeira, da je bombardovanje trajalo šest ur, ne da bi bilo kaj škode napravilo.
Madrid, 15. septembra. Vsled neviht v Novi Kastiliji je strašna povodenj. Promet je ustavljen. Več ljudij je mrtvih.
Madrid, 16. septembra. V Cataloniji so znova zaprli več anarhistov. Dobili so več dinamitnih patron.
Carigrad, 14. seotembra. Predvčerajšnjim je v blaznici v Scutariju osem oseb zbolelo za kolero in štiri umrle. Odkar se je pokazala kolera, je 101 oseb zbolelo, 69 pa umrlo.
London, 14. septembra. Po došlih poročilih iz Brazilije, je največja utrdba v rio-dejaneirskem pristanišču potegnila z vstaši.
London, 14. septembra. Od 9000 romarjev iz Tunisa in drugih obsežnih pristanišč jih je 4600 umrlo na potu v Meko in iz ]\leke.
Rio de Janeiro, 14. septembra. Včeraj se je začelo bombardovanje utrdb in mesta. Vse prodajal niče so zaprte. Po mestu se širijo razne vznemirjevalne govorice.
Umrli so:
14. septembra. Ana Cirar, delavčeva hči, 29 let, Hra-deekega Vas 25, jetika. — Edvard Jenko, železniškega čuvaja sin, C mesecev, Streliške ulice 11, pneumonia.
V bolnišnici:
12. septembra. Marija Šolar, kovačeva žena, 35 let, febris puerperalis._
Tu j c i.
13. septembra.
Pri Slonu : Vetter, konzul, s hčerjo, iz Egipta. — Roekl, Weller, Preyer, Kdaigschen, trgovci; Miillein, odvetnikova soproga; Kren, z Dunaja. — Maly, Moline iz Tržiča. — Antič, in Lončarič z rodbino iz Selc. — Xiver, trgovec, iz Berolina. Neuman, trgovec, iz Gradca. — čužek, posestnik, iz Knežaka.
—	Errath iz Mokronoga. — Gruden in Zoro z Jeličenvrha
—	Toch, inžener, iz Baden-a. — \Vall z rodbino iz Solno-grada. — Fiirst, logar, iz Čabara. — Franz iz Zagreba. — Karlon s sinom iz Ljubna. — Korče iz Hotederšice. — Babas s soprogo z Višnje Gore.
Pri Juinem kolodvoru: Sehwabe in markiz Gozani iz Postojine. — Ortner iz Linca. — Tollazzi, trgovec, iz Logatca.
Pri bavarskem dvoru: Oehm, kaligraf, s soprogo, iz Gradca. — Perz s sinom iz Nemške Vasi. — Mraule s sinom od Sv. Križa. — Beneš iz Prage. — \Vuchse iz Koprivnika.
—	Menzinger, gostilničar, iz Kamnika.
Vremensko sporočilo.
a rt , O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	I Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zralenmera v mm	toplomera po Celziju			
14	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	740 7 739	4 740	2	12-2 23-6 168	sl. vzh. sl. jzap. T)	jasno n n	0 00
Razpela
vseh velikostij iz jako umetnih lesnih rezbarij priporoča za cerkve, iole, urade, bolnišnice, rodbine itd.	455 10—4
Fran Staiupfl
v Ljubljani v Tonhalle (v bivšem gledališkem poslopju).
Večjo množino tirolskega in dolenjskega
le pristno blago, — ponuja po primerno nizki ceni v posodah od čO litrov više j	_ _ ,,
* Jos. Paulin
420 7	v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici (Gorz), ulica Morelli št. 17,
■ffiK se priporoča prečast. duhovščini za na-p.avo gy oerkvenlh posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Staro reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkveno stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-26
!XXXXXXXXXXXXXXXXX
6°!0no bolgarsko državno jj hipotekarno posojilo. £
V >7 lt tli obrestijivi in povračljlvi papir ^ /iltltll za naiaganje denarja. — Vsled J*
m AinarA/ini n /^Annnnili I. »■ i >» n a tron rf Infn nAn/titln ^^
1 x
x
X
mejnarodnih denarnih kriz se vsa zlata posojila jako visoko cenijo in dosegajo najvišje kurze.
6°/0no bolgarsko državno hipotekarno pOSOjilO 50 22
daje poleg tega še nastopne prednosti. Te so:
S
Srednja temperatura 17-5°, za 3'5" nad normalom
Hipotekarno zagotovljeno je na prvo hipoteko TT v prvi vrsti na železnici Buščuk-Varna in Kaspičan-JI Sofija- Kistendil in na pristanišča Burgas in Varno. More se podražiti, ker te obligacije stoje kacih 8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakovati, da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo. Popolnoma davka in pristojbin je prosto za A
sedaj in za vso prihodnjost. Se lahko iztrži, ker se prodaja na borzah na
Dunaju, v Berolinu, Amsterdamu in Genlu.	^T
Veliko donaia, po sedanjem kurzu 6'/, odstotka, jf
Menjalna delniška družba X
S „M ERCU R« S
J Woilzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstr. 75 B. $
XXXXX*XXXXXXXXXXXX
ifr ES2SHSESHSHSČ
3 Uradne |}]in trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA |
v Ljubljani.
Zadnji mesec.
Inomostske
£L 50
srečke
ki-.
Zadnji mesec.
Glavni Mil 50 OOO M«
^^ ^^ ■	^^ ^^ (457 18-1
Srečke a 50 kr. priporoča J. C. MAYER.

p® Dunajska borza.
97 gld 60 kr.
Dn6 15. septembra.
Papirna renta 5%, 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . 4% avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini........
Nemških mark 100.......
. 97		30
. 119		50
96		70
. 983		—
. 339		—
. 125		70
9	n	66 */,
' 61	n n	72<|
Dn6 14. septembra.
Ogerska zlata renta 4%.......116	gld.	30	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	„	40	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	146	„	50	n
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	„	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....194	„	—	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke K%	98	„	80	„
Zastavna pisma „ n „ „ „ 4»/»%	—	„	—	„
Kreditne srečke, 100 gld.......195	„	75	„
St. Genois srečke. 40 gld.......67	„	25	.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	137 gld. —
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18 „ 70
Rudolfove srečke, 10 gld.......23 . 50
Salmove srečke, 40 gld........66 . —
Windischgraezove srečke, 20 gld.....65
kr.
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . '. Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Papirnih rubeljev 100......
23 152 2875 105 130
. 50 . 50
37',
Nakup ln prodaja "£X£ vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E K C U R"
IIVollzeilB št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
a^T Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih {jlavnlc.