111. številka. (v Trsta, t torek zjutraj dne 15. septembra 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" Uhaja po trikrat na tedon t tastih iz-dan jih oh torkih, četrtkih in robotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 8. uri zjutraj, večerno pa ob 7. nn većnr. — Obojno izdanje atane : zk MflnmflBeB . t, 1.—, izven Avatrije (. 1.50 zn tri mesec. . „ 3.— , , ,4,50 ea pol leta . . „ 6.— , , , y__ u vse leto . . „ . . Naročnino Je plačejMl naprej na Mroik« krez priložene n^tjfnine to uprava no Poaataifoe Števili!-*-«« dobivajo v pro-dajalnicah tohak(Kp~2r*6H po 3 mh. izven Tra% po 4 ovč. EDINOST t'. \ & Oglasi se raftane po tarifu t petitu; la naslove z debelimi irkami "" plačajo (prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. \Ponlana. osmrtnice in javno zahvale, domači oglasi itd.se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poftiljajo \uredniitvo ulica Caserma št. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker neftartovana te n* ■prej3mnjo. Rokopisi se a« vračajo. Naročnino, reklamacije i*,oglase epre-jema upt avniitro ulica Molino pu-colo hfit. 3, H. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklam« cije ao proste poštnine. 61 ,y edtmoiU J« SI«' ANDREJ MARIJA po^ milosti božji in sv. apostolskega Sedeža škof tržaško-koperski preljubim vernikom združenih teh škofij pozdrav, mir in blagoslov v Gospodu 1 Previdnost božja, katera vodi in vlada ves svet, poklicala me je po svojih svetih in nerazumljivih sodbah pred dvema letoma brez vsake moje zasluge in proti mojemu pričakovanju do Škofovske časti ter odločila mojemu delovanju škofijo Krško. Ker pa je potem presvetli in prečastiti gospod Janez Nepomuk Glavina, Skof tržaško-koperski, vsled neprestanega slabega zdravja sklenil, da po 131et-nem svojem apostoljskem in modrem vladanju odloži težko breme škofovske službe; hotel je dobrotljivi Bog po visokem odloku Njegovega Veličanstva, našega premilostljivega Cesarja in Kralja Frančiška Josipa I, potrjenem od Njegove Svetosti papeža Leona XIII. v zboru kardinalov dnč 25. junija t. 1. dvigniti me s stolice Krške ter premestiti na stolico tržaško-kopersko. V letih sem že, pa vendar kakor pokoren sin udajam se i tej volji božji ponavljaje s Samuelom : „Glej Gospod, tukaj semu. Pri tem pa me muči misel, kako da jaz, tako siromašen, zasedem slavni stolici dveh prastarih Cerkva, na kojih so sedeli možje pobožni in sveti, učeni in polni apostolskega duha. Javno priznavam, da jaz daleč zaostajam za temi slavnimi možmi, Tolaži me pa pri tem nekoliko misel, da vsemogočni Bog po sveti svoji volji čestokrat izbira slabotne in neznatne ter jih dviga do velikih časti. Kakor tak predstavljam se vam tudi jaz, bogat samo na letih in poln dobre PODUSTEK. Metuljček. (ZvrSetek.) Jelica, ki je molčala ves čas, pogledala je pri zadnjih besedah neverno v svoj vis-4-vis. .„To ni mogoče, ni mogoče!«" je govorila kakor v sanjah s tresočima ustnama... „„Konrad ne zna lagati! To ni in ni mogoče. — Debe-luška pa je hitela v kuhinjo k — sestričini... Odbila je ena ura... V kuhinji hotela .P ri d » ni ci* je že dokaj časa slonelo starikovo dekle bujnega stasa. Lepo glavo je nagnila nazaj ter zrla otožno pred-se. Zdaj pa zdaj se je prikazala svitla solza med dolgimi svilnatimi trepalnicami. „Kako sem ga ljubila, ah, kako vroče, brezpogojno ljubila! ,.. A on ? Varal me je 1.. Grdo je lagal !■ .. . Nov potok solza se jej je ulil po rožnatem licu, tako, da niti zapazila ni pri vratih stoječega — Vesela. •Pavlina, ljubljena, jedina moja Pavlinka, kaj ti je, čemu jočeš ?• Hotela je zbežati, a bilo je prepozno. Že je Btal Vesel pri njej ter pritiskal nje ročico strastno k svojim ustnam. „Zakaj me pehaš od sebe, dušica ? ... Moj Bog, kaj ti je ? — Govori, srce zlato !. .. Ne puščaj me v tejv strašni negotovosti !M je prosil Konrad z otožnim glasom ter zrl s slabo prikrito radovednostjo na razjarjeno dekle. .„Lažnjivec!.. . Tam notri .. .*• je jokala volje. — Tolaži me nadalje tudi misel, da prihajam v Škofijo, v kateri sem se rodil, kjer imam součencev, tovarišev v duhovniškem stanu in prijateljev, kjer sem skozi 40 let delal v vinogradu Gospodovem. — Tolaži me slednjič misel, da prihajam v mesto Trst, kjer sem izvrSeval večjidel svojega duhovniškega poklica, kjer je pobožno ljudstvo brez mojih zaslug uvaževalo moje duhovniško delovanje. V mestu Trstu opazil sem bil toliko veselje, ko sem bil posvečen v škofa v starodavni cerkvi sv. Ju sta, kjer se nahaja ono svetišče žalostne Matere bo^je, katere podoba se bo kmalu z izvanredno svečanostjo in na radost pobožnega ljudstva kronala s krono, kakor je dozvolil slavni kapitelj Vatikanski. Kedar dandanes koja oseba nastopi javno svojo službo, vpraSa se splošno: Kdo je ta človek? koje barve je on? kaj in kako on misli? Tako bi utegnil kdo vpraSati tudi o meni: Kaj neki misli ta človek in pod katero zastavo hoče se bojevati? Na taka vpra* šanja odgovarjam s tem svojim pastirskim liBtom: Jaz sem katoliški Skof, moje misli in moja zastava je križ Jezusov, kakor lepo poje sv. Cerkev na tiho soboto: „Zastave Kralja se vijb, skrivnost Križa sveti se". Moje mišljenje je vravnano po sv. evangeliju in po naukih sv. Cerkve. Jezus Kristus, božji OdreSenik, večni Sin večnega Očeta, priSedši zavoljo nas in zavoljo našega odrešenja iz nebes ter prolivSi svojo dragoceno Kri za nas, je hotel, da se njegovo kraljestvo milosti in z veličanja razširi po vsem svetu ter da traja do konca sveta. V to svrho odbral si je On 12 apostolov, nesrečna Pavlina med solzami. Dalje ni mogla govoriti. „Ah, mislil sem si! Ona tam notri je torej vzrok tvoje obupnosti; oh, kako jo sovražim! — Srce moje, prisegam ti, da te ljubim, jedino 1 e tebe ljubim. Oni sem včasih malo dvoril in sedaj si ta najivka menda domišljuje, da jo v resnici ljubim . .. Dušica, nikar se mi ne hudnj! Pametna si, in ves, da nam možkim ugajajo vsa lepa dekleta, vsaka ima za nas kaj mičnega na sebi, a ljubiti, zares z dušo in telesom ljubiti zamoremo 1 e j e d n o ... Ali mi moreš ugovarjati, zlatka? ... Onemu otroku pokažem takoj, da so bile moje laskavosti le pusta šala; občutil nisem pri tem nič, prav nič!... Ali mi veruješ, angelj moj?« Potegnil jej je roke raz obraz ter jej zrl dolgo, dolgo v lepe, žarke, še od obilih solz vlažne oči. ..Pojdi, pusti me sedaj!*" je spregovorila slednjič. „Prej ne, da mi odpustiš! Ne, ne, prej ne pojdem od tod !• Pokleknil je pred qjo ter jej z nova strastno poljubljal nje delavno ročico. .„Pojdi, pojdi! . .. Nekdo prihaja!"' je dejala prestrašena . . . Sunila ga je lahno od sebe ter stopila na hodnik............ V sobi pa je še vedno sedela Novakovka s svojo hčerko. Otožno je zrla Jelica pred-se. Kri jej je zalila obraz, a takoj je zopet smrtno poble-dela, ko je vstopil Vesel. .Jelica, duša moja! vse vem1', je govoril tiho. .Slutil sem, da pride radi te šale med nama zvestih tovarišev in prič svojega božjega nauka in svojih čudežev. Te apostole je poslal po vsem svetu, kakor je bil i On poslan od Očeta, rekoč: „Kakor je Oče mene poslal, tako pošiljam tudi jaz vas". „Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite in učite vse narode .. . učeči jih, da izvršujejo vse, kar sem vam jaz zapovedal. Jaz sem z vami do konca sveU" Apostoli, napolnjeni s svetim Duhom, pokorni zapovedi božji, Sli so po vsem svetu, kakor je pisano: „Oni pa so Sli in učili povsod" in „po vseh deželah je dospel njihov glas in do konca sveti njihove besede". Pooblaščeni od božjega Učitelja, postavljali in posvečevali so po glavnih mestih, koder so oznanovali sv. evangelij, Škofe, katerim so izročevali skrb za nove kristijane. V najnovejši svoji okrožnici z dnč 29. junija t. 1., v kateri razpravlja o jedinosti Cerkve, razlaga to veliki papež Leon XIII. po svojem načinu tako-le: „Bilo je tedaj določeno po Previdnosti božji, da učeča oblast, ustanovljena po Jezusu Kristusu, ne prestane s smrtjo apostolov, ampak da ostane na večne čase. Apostoli so posvečevali Škofe ter niso samo imenoma določevali one, kateri naj bi jih nasle-dovali v oznanovanju besede božje, marveč so nalagali tem svojim naslednikom, da naj tudi oni sami pozneje izbirajo Bposobne može, kateri bi isto tako izvrSevali službovanja. „Sin moj, piše sv. Pavel Timoteju, utrjuj se v milosti, katera je v Jezusu Kristusu, in kar si slišal od mene po mnogih pričah to izročuj vernim možem, ki bodo sposobni tudi druge učiti." Kakor je bil torej Jezus poslan od do grdega prepira, a nikdar ne more priti do ločitve ... To bi bilo prestrašno, to bi bila za-me smrt; li čuješ: — smrt! . . . Ali ti nisem dal že nešteto dokazov, da ljubim le tebe? — Milostiva, prisegam vam pri vsem, kar mi je sveto, da je vaša hčerka moja zvezda, moje vse na sveti... Ti najivni ljudje mislijo takoj, da mi obesijo to starikavo punico, ker sem bil parkrat nekoliko preljubeznjiv! Oh, ti filistri!......... Minulo je zopet nekaj ur. Celo gospa Novakovka se je utolažila slednjič. O slovesu je Konradu zadovoljna podala roko; Jelica pa je le še plakala, ker se je morala ločiti od ljubljenega zaročenca. „Golobica moja, nikar ne plakaj! Saj se kmalu zopet vidiva in sicer za dalje časa", je šepetal Vesel ter poljubil slednjič objokani Jeličini obrazek...........•...... Domov prišedfii je Vesel sedel k pisalni mizi ter napisal sledeči biljet: Nad vse ljubljena Ivanka! Jutri popoldan se pripeljem k Tebi; dokazati Ti hočem z nova, kako žarko Te ljubim. Samo Tvoj zvesti Konrad. Ko je zapečatil pisemce in je naslovil na ime učiteljice v sosednji vasi Mirni, snel je klobuk s klina ter korakal počasi proti hčtelu „Pri danici', poluglasno pev&je znano pesmico: „Devičice, noričice, Ki fantom vse vrjamete; Vam bele grade ob&tt\jo, Pa črne koče nimajo". Minka K—va. Boga in apostoli od Jezusa, tako so tudi škofje in vsi nasledniki apostolov poslani od apostolov«. Tako je namestil sv. Pavel Timoteja škofa v Efezu, Tita škofa na Kreti; sv. Peter poslal je sv. Mohorja škofa v sosedni nam Oglej. Zato izjavlja tudi sv. Tridentinski cerkveni zbor v svoji 23. seji, da med vsemi cerkvenimi redovi pripadajo škofje kot nasledniki apostolov na poseben način cerkveni hierarhiji (pred-Btojništvu) ter da so (kakor pravi sv. Pavel) od sv. Duha postavljeni, da vladajo Cerkev božjo. Škofje so nasledniki apostolov v toliko, ker ima vsak škof isti škofovski znak kakor apostoli, znak, katerega nimajo prosti duhovniki. Vsled tega znaka smejo samo oni posvečevati duhovnike, deliti sv. Birmo ter opravljati še druga posebna sveta opravila. Gledč na ta znak bili so apostoli enaki sv. Petru, tako so tudi škofje v tem enaki sv. Očetu papežu; niso pa enaki glede zakonodavne oblasti, v kateri so škofje mnogo nižji in podredjeni sv. Očetu. Tolika, glejte, je škofovska čast, in sv. Ignacij mučenec piše o njej kristijanom v Efezu tako-le: „Kedar družinski oče ali katerikoli gospodar pošlje koga, da vlada njegovo hišo, velja ga sprejeti na isti način, kakor gospodarja samega. Isto tako velja, da se i škofa spoštuje in čisla kakor Jezusa samega". In v svojem pismu Trulancem: „Ako poslušate škofa kakor Jezusa Kristusa, tedaj vi ne živite več kakor navadni ljudje, ampak živite po Jezusu Kristusu. Pravo je, kakor vi delate, da ničesa ne počnete brez škofa". To vzvišeno in sveto čast škofovsko nazivlje sv. Cerkev z raznimi in zeld značilnimi imeni. Že beseda škof znači „nadzornik* ali „Čuvaj". Škofe imenujejo višje duhovnike; tako n. pr. jih imenuje škof posvečevatelj, ko pri posvečevanju moli: „Dodeli, o Gospod, milost temu služabniku svojemu, katerega si ti izbral za službo višjega duhovnika". In po pravici imenuje se višji duhovnik, ker škofovsko dostojanstvo je najvišji red v Cerkvi božji. Imenujejo škofa tudi angelja., ker prihaja kot angelj mirti; nazivi jejo ga slednjič pastirja, ker mora on posebno pasti čedo Kristosovo. (Dalje pride.) Kaj z izdajalci domovine ? (Po knjigi župnika Jemeriića „Bog i Hrvatska") (Zvršetek.) Okolo nas in med nami je ljudij, naših bratov in naših sester, ki so naši in ki pripadajo k nam, ali se dele od nas in našega naroda in se često cel6 bore proti nam: kaj s takimi ? vprašati mi je zopet. 4. V prvo glejmo, da jim mi sami ne damo prilike in povoda k temu. — Odpravimo izmed naroda vse ono, kar jih deli od nas, a storimo vse, kar bi jih utegnilo potegniti k nam ter združiti z nami. Prizadevajmo si, da povzdignemo narod svoj na ono stopinjo dovršenosti in časti, na koji stoje drugi prosvitljeni narodi. Narodna samozavest, pro-sveta, ponos iu slava so kakor magnet, ki vse vleče k sebi. Prizadevajmo si, da širimo med narodom kolikor le možno dobrih svojstev in kreposti, kakoršne so n. pr. zdravi razum in plemenitost srca, pobožnost iu nravstvenost, hrabrost in ponos, telesna in duševna čistost, na kar nas opominja tudi samo sv. pismo. Na drugi strani pa trebimo iz naroda povode grehov in brezbožnost, vsako surovost in divjaštvo. Dokler je narod brezbožen, surov in divji, nikoli ne bode prave koristi od njega. Med našim narodom vlada še vedno — kakor smo že povdarjali na mnogih mestih — neka suženjska pokornost, potlačenost, strašljivost iu plezavost pred drugimi, osobito pred ljudmi viših stanov. Tako p o d 1 o s t je rodila in razširila med našim narodom žalostna struja težke usode in nadlog, ki se že stoletja vlači med nami. Vzbu-jajmo torej med našim narodom, med našimi brati iu sestrami, plemeniteje poznavanje človeškega dostojanstva in časti, ljubezen do razumne svobode in samostalnosti, in ono dragoceno srčnost, ki sene b oji nikogar na svetu razun Boga i greha! Tako delajmo in na ta način privlečemo k sebi mnogokoje potlačeno srce in iz pojedinčev si lahko ustvarimo velikodušen slovenski narod. Po nekod v našem narodu se je dgnezdilo grdo pijančevanje, sosebno žganja . . . Tudi to ne služi narodu v čast. Kje je razborit in pameten človek, ki bi se hotel družiti s pijanci in razuz-danci ? Mnogi slovenski stariši se ne brigajo za modro vzgojo in pouk svojih otrok. Puščajo jih, da rasejo v neznanju in divjaštvu, ali pa jim že v mladosti ucepljajo v srce koprnenje za tujim in zaničevanje svojega lastnega. Ne zabite: med nepoštene m vetrnjaške ljudi nikdo ne zahaja rad. Vsakdo se obrača od njih in nikdo se noče družiti z bedaki, suroveži, sužnji in sličnimi ljudmi. Ali če tudi bi bilo vse navedeno res v našem narodu, vendar bi vse to še ni najmanje ne opravičilo, niti bi zmanjšalo greli onih Uskokov, izdajic in neprijateljev; kajti isti kraj vsega tega ne bi smeli zapuščati svojega naroda, ampak nasprotno: dvigati bi ga morali iz mrtvila, da ustane in vzcvete v novo, samostalno in samozavestno življenje. Kristus sam nam je zapustil lep izgled. On ni prešel k slavnim in umetniškim Grkom, niti k silnim in polovici sveta gospodujočim Rimljanom, ampak ostal je v krilu svojega izraelskega, neprosvitljenega m tlačenega naroda. Če je bil prav majhen Njegov narod, vendar seje ponašal ž njim. Mnogi Slovencev naj bi si res zapomnili besede: gorje človeku, po kojem prihaja pohujšanje. Čuvajmo se, da ne bodemo dajali nikomur povoda, da bi se pohujševal nad nami. Vsikdar glejmo na to, da si pridobimo dober glas tudi pri večih narodih, da bodo naša slovenska društva in naši zavodi spoštovani tudi od tujcev. Ne poni-žujmo svojega naroda z grehi in malenkostmi, ampak d vi gaj mo ga v modrosti in kreposti. Vsi delajmo, brez razlike starosti, spola in stanu, skupnimi silami za narodno omiko in srečo, tako, da ae ne bodemo le sami ponašali se svojim narodom, ampak da nas bodo spoštovali tudi drugi. Taki so sveti, ki jih daje vzorni pisatelj svojemu narodu ter izreka željo, da bi skoro došli časi, ko ne bode trebalo več pisati in govoriti o takih nevšečnostih. Srečni vi zanamci — tako vsklika -- ki se vam ne bode treba sramovati svojega naroda, ampak ki se boste mogli ponašati z vsem narodom in s pojedinim človekom. Povpraševali se boste: ali so res mogli biti kedaj med nami taki odpadniki ? In ne boste mogli razumeti teh naših toieb. Mi vam iz srca želimo te sreče in se že sedaj radujemo z vami. Ne čudite se pa, da smo mi tako malo storili na različnih poljih; kajti vedeti morate, da nam je Previdnost božja odmerila drugo nalogo: da namreč od znotraj budimo narod iz spanja, od zunaj pa ga branimo nevarnosti. Verujte nam, da nas je stalo mnogo skrbi in brige, da smo obvarovali ladijco slovenskega naroda v burji sedanjih časov, da se ni potopila v valovih krivice, in da se ni pogubila za vedno. A mi se nadejamo za trdno, da Oni, ki gospoduje narodom, potolaži tudi to burjo, ter da privede našo slovensko ladij? do popolne sreče, nezavisnosti, samostalnosti in svobode... Bodita z nama: Bog in Slovenija! Politiike vesti. V TRSTU, dne 14. septembra 1896. Shod kmetovalcev, sklican po stranki krščanskih socijalistov, se je vršil miuolo nedeljo na Dunaju in se ga je udeležilo 4000 oseb. Shod je otvoril poslanec Steiner, a pozdravil ga je tudi namestnik grof Kielmansegg, zatrdivši, da bode vlada podpirala težnje kmetovalcev. Predlagane resolucije so se vsprejele soglasno. Podžupan dr. Lueger, je govoril o obnovljenju pogodbe z Ogersko in o carinarski in trgovinski pogodbi z Ogersko. Tudi minister poljedelstva, grof Ledebur, je dopo-poslal na shod svojo pozdravno brzojavko z zatrdilom, da bode delal za zboljšanje stanja kmečkega stauu. Shod se je zaključil „živio*-klicem na Njeg. Veličanstvo. Krečansko vprašanje. Za sedaj je vendar rešeno menda, kajti iz Aten javljajo, dasejeraz- šel revolucijonarni odbor v Vamosu (na Kreti) in da je isti to prijavil ljudstvu s posebno okrožnico. Zajedno javljajo, da se je na Kreti razglasil ferm&n sultanov, ob.sezajoči koncesije, privoljene Krečanoa. Vendar pa poročila niso prav gotova, da se povrne mir! Iz Aten poročajo namreč, da odno-šaji javne varnosti niso še najbolji, ker se še vedno tu pa tam dogajajo krvavi čini. No, vendar izražajo ta poročila nado, da se povrne mir sedaj, po razglašenju sultanovega fermana. Vse prav ; da bi le turška vlada spolnila vse to, kar je razglasila v onem fermann. Zaroka italijanskega kraljeviča. Zatrjajo od verodostojne strani, da obred prestopa h katoliški veri princese Jelene se bode vršil v Kotoru istega dne, ko ista odpotuje v Italijo. Obrede izvrši nadškof Milinovič. Princesi Milena in Ana ter princ Mirko so na poti na Reko. Vozijo se na avstrijski jahti „Fantasie", ko jo je dal naš cesar na razpolaganje obitelji kneza črnogorskega. Veselje na zaroki skalilo se je po vesti, došli iz Benetk, da je namreč tam na smrt bolna princesa Olga, hči pokojnega kneza Danila. Na Ce-tinje se vrše javne molitve za zdravje princese. Princ neapeljski se povrne na Cetinje btye med 20. in 22. t. m. Različne vesti. Židje, ne dotikajte te katoliške Cerkve! Z vsemi možnimi sredstvi pritiskali so tržaški „liberalci" na prevzv. škofa, da bi odložil cerkveno slavnost, ki je določena na dan 20. septembra povodom kronjanja kipa Žalostne Matere Božje v stolni cerkvi pri sv. Justu. O vzroku temu stremljenju smo govorili že dovolj, torej ni treba, da bi tu omenjali še jedenkrat vseh protiavstrij-s k i h namenov, ki se skrivajo za tem cencanjem po .javnem miru in reduM. Toda vsa binavščina to pot našim „liheralnim" Židom ni koristila, kajti prevzvišeni škof. msgr. Š t e r k se ni udal hinavcem, ki so prosili, rotili in se slednjič cel6 grozili, ampak je odredil, da se ima ta cerkvena slavnost vršiti v stolni cerkvi pri sv. Justu po že prej določenem programu, zaklical je torej: Židje, ne dotikajte se katoliške cerkve! Program omenjeni cerkveni slovesnosti slove: V s r e d o d n 6 16. t. m.: ob uri popr kratek uvodni govor. Kip Matere Bo^e se prenese v slovesni procesiji od oltarja Matere Božje na veliki oltar. Med procesijo bodo peli aMagnificat*. Po dovršenem obredu bodo zvonovi stolne cerkve zvonili pol ure. V četrtek, d n 6 17., v petek 18. in v soboto 19. Ob 6. uri zjutraj maša s petjem; ob 10. uri slovesna sv. maša. Ob 6. uri pop. rožni venec, propoved in blagoslov, v soboto (19.) se bode po litauijah pelo „Ave Maria Stella" (Vse omenjene tri dni bodo zvonili zvonovi stolne cerkve ob 8. uri, o poludne in o solčnem zahodu po # ure, dnč 19. pa bodo zvonili od 6l/2 do 7. ure zvonovi vseh cerkva tržaških.) V nedeljo, d n 6 20. t. m.: Ob 4. uri zjutraj se odpre stolna cerkev; ob 5. uri prične darovanje sv. maš. Ob 7. uri sv. maša s petjem in izloženjem Najsvetejšega. Ob 9. u r i slavnostno kronanje kipa, aTedeumtt in zatem pon-tifikalna maša. — Ob 3. uri pop. Rožni venec, večernice in propoved, potem procesija a kipom Matere Božje. Od 21. do 26. t. m.: Ob 6. uri sv. maša s petjem, ob 10. velika maša, ob 5. uri pop. Rožni venec, večernice, propoved in blagoslov. Slednjič v n e d e 1 j o d n č 27. t. m.: ob 6. uri sv. maša s petjem, ob 10. velika maša, ob 4 pop. Rožni venec, večernice, blagoslov in Tedeum. Zatem se kip Matere Božje prenese v procesiji od velikega oltarja na obični svoj oltar. Grof Badeni v Istri. Iz Dekani nam poročajo: Tudi mi smo pozdravili njegovo ekscelenco grofa Badenija, da dokažemo visokemu gostu in vsemu 1 svetu, da tu v Istri biva krepak in zaveden slovenski rod. Pričakovali smo njegovo ekscelenco na rižanskem mostu. Vsprejem je bil sijajen. Zbralo se nas je nad 350. s tremi slovenskimi zastavami in z godbo. Na čelu so nam bili občinski odborniki, gg. nadučitelja Kuret in Bitenc, ter odbor čitalnice. Grof Badeni seje pripeljal do rižanskega mosta točno ob 8. uri 20 min. Ko se je približal voz, je godba zasvirala cesarsko birano, a ljudstvo je klicalo gromoviti „živio". Zgodilo se je, čemur se nismo nadejali : visoki gospod je zaukazal, da naj se voz ustavi. Njeg. ekscelenca je stopil iz voza. Na to se je postavil pred-enj g. nadučitelj Kuret ter je tako-le spregovoril jasnim in čistim glasom : »Ekscelenca! V ime prostrane občine dekanske vas pozdravljamo iskreno in kličemo Vasi eks-celenci iz dna duše: Bodite nam dobro došli v naši predragi, a t o ž n i, s 1 o v a n s k i Istri! V Vas, kakor prvega svetovalca krone, stavljamo svoje nade, da pripomoiete do zboljšanja našega narodno-gospodarskega položaja. Iz dna srca kličem Vam torej: Živio, živio, živio!" Med govorom je stopil na stran govornika preblagorodni gospod okrajni glavar koperski, ki je prevel njegovi eks-celenci besede govornikove na nemški jezik. Gosp. ministerski predsednik je bil vidno prijetno izne-nadjen na tem pozdravu ter je jel govornika iz-praševati smehljajočim licem: Vi ste? — „Nadučitelj v Dekanih*. — Kakšna je šola v Dekanih? — „Šola je slovenska in dvorazredna, ekscelenca*. — Koliko otrok imate ? — .Ekscelenca, 230." — Pa smo dva razreda ?! —• , Da, ekscelenca !• — Kakšno je poslopje? — .Poslopjeje precejšnje, da-si bi si želeli boljšega, ekscelenca.* — Kdo pa bo ti gospodje ? - „Tu je gosp. občinski svetnik Grižon, drugi pa so občinski odborniki, ostali pa posestniki." — Kje pa je g. župan? — .Ekscelenca, gospod nadžupan je v Poreču, kamor je bil poklican brzojavno.« — Zatem je vskliknil gosp. grof: Zahvaljujem se Vam, z Bogom! Priklonivši se in vojaškim pozdravom sel je njegova ekscelenca zopet na voz. Godba je zasvi-rala cesarsko himno in zopet so zaorili živio-klici! V našo veliko radost se je visoki gost ozrl še parkrat in nas pozdravljal z roko. Ljudstvo je bilo vzradoščeno, videče, kako ljupeznjiv in prijazen je prvi naš minister. Dolgo smo stali še na mostu ter vsklikali gromoviti „živio«, dokler nam ni izginil voz izpred očij, Veselo razgovarjajoči se in ob sviranju godbe vračali smo se v vas, veseli, da smo izvršili svojo narodno dolžnost, kolikor je bilo le mogoče v taki naglici. Iz Doline pa nam pišejo v popolnjenje že prijavljenega dopisa: Naše ljudstvo se je jelo zbirati v Žavljah že ob 7. uri zjutraj. Iz Milj ni bilo tu nikogar. Na slavoloku, ki smo ga priredili čez noč, je bil napis: „Na zdar!« Ministerskemu predsedniku naproti sta se pripeljala iz Kopra okr. glavar in asesor Gambini. A pomenljivo in značilno je, da sta ta dva gospoda hitro zdrsnila mimo čakajoče množice, ter čakala par streljajev pred nami. Ko se je pripeljal grof Badeni, poseli so v vozove. V prvem sta se vozila okrajni glarar in Gambini, v drugem min. predsednik grof Badeni in namestnik Rinaldini, v tretjem pa župan tržaški in višji poštni ravnatelj Pokorny. V diru so se peljali naprej, ne da bi se zmenili za naše ljudstvo. Ljudstvo je bilo užaljeno, ker je sodilo, da je bil na tem kriv — prvi voz. Torej ob meji, na vratih Istre, ob ustopu v pokrajino se ni ustavil prvi voz, pač se je lepo stavil — a ravuo to je posebno značilno — pri orehu, kjer je poleg naših ljudij pričakovalo kakih 40 miljskih Lahov. Ko se je ustavil prvi voz, ustavili so se seveda tudi drugi. Tu je gosp. glavar najprvo predstavil miljskega Vallona, ki je grofa Badenija pozdravil v italijanščini. Na željo grofa Badenija je moral Vallon v nemščini nadaljevati svoj govor, karjeMilovce jako jeiilo. Torej deželnega poslanca Kompareta je g. glavar predstavil še le za Vallonom. Mi menimo, da ni bilo prav tako. O vsprejemu je bil navzoč tudi gosp. župnik Notar iz Plavij z večimi svojimi župljani. Iz P a z i n a doznajemo, da se je zbralo na tisoče ljudi iz vse okolice, ko je minole nedelje popoludne dospel tja gospod grof Badem. V njegovem spremstvu sta bila tudi poslanec Spinčid. in dr. Stanger. Kakor veleznačilno bodi povdarjeno, da je v Pazinu cel6 .Mattinov" poročevalec — ki je sicer trdovratno gluh za take klice — cul živio-klice. Po tem sodimo, da je moralo naše ljudstvo nastopiti prav impozantno. Tudi na postajah med Pazinom in Herpeljami je bilo zbranega našega ljudstva, ki je pozdravljalo ministerskega predsednika. Dospevši v Divačo je zatrdil njegova ekscelenca, da ostavlja Primorsko z najboljimi ntisi. Iz Pazina pričakujemo seveda podrobnejšega oročila. A čujte, primite se za glavo in strmite: poročevalec našega .Mattina" je čul v Divači same živi o-klice, ko se je odpeljal grof Badeni. No, to je res senzacijonalen dogodek. Ali je to morda posledica elementarno silo pojavivših se resničnih odnošajev?! Kdo bi hotel ugibati o tem? Zabeležiti pa treba to vsakako. Sedaj bi pa vendar radi vedeli — resnico. O vsprejemu grofa Badenija na tržaškem kolodvoru je čula naša .Triester Zeitung« same eviva-klice; .Mattino" je čul le vsklikanje, in ni razločil nikakih eviva-in-živio-klicev; .Piccolo« je prav dobro razločil kacih „petdeset Slovencev«, ki so kričali .živio«; slednjič zatrjajo pametni in pošteni ljudje, da je bilo čuti malone same živio-klice ! Kje je resnica ? Sedaj pa bi res radi vedeli, ali je bilo kaj Slovencev na kolodvoru ali jih ni bilo ? t Vprašanje je zamotano tem bolj, ker niti oba oficijozna glasila ni9ta jednacega menenja! Italijanska demonetraci|a na 20. septembra. Tukajšnje .liberalno" trobilo »liberalnih" krivonosih gospodarjev tržaških je razglasilo, da se je osnoval v Trstn poseben odbor iz členov od stopi všega odbora .Associazione Progresista" in nekaterih občinskih svetovalcev, v ta namen, da se dnč 20 septembra na dan zgodovinske obletnice osvoboditve Kima in končala posvetne vlade papežev, priredi ljudski sliod v kojem gledališču tržaškem. Na tem shodu bodeta menda govorila dva znana govornika iz našega mestnega svčta. Tako trobilo „II Piccolo«. Radi verujemo, da izvestni gospddi vzkiplje srce za „XX settem-bre"; toda najjednostavnije sredstvo za dostojno praznovanje tega .narodnega praznika« bilo bi po našem meneju to, da dotični gospodje odpotujejo dnč 20. septembra — v Italijo. Tam jih ne bode nihče nadlegoval zaradi proslavljanja .XX. set-tembre". Tu v Trstu se pa tudi ne bodemo jokali, ako se dotični gospodje ne vrnejo več, in Če so prav „consiglieri municipali*. Imenovanje na policiji. Policijski komisar Atilij D o 1 z a n i, dodeljen policijskemu oddelku v Miljah, je dobil službo višega policijskega komisara na Reki. Italijansko vseučilišče v — Inomoetu Včerajšnji .Mattino" je objavil senzačno vest, da je vprašanje o laškem vseučilišči stopilo v nov stadij. V naučnem ministerstvu da zaresno študirajo to vprašaje in minister Gautsch da je pri volji vstreči tej želji Italijanov, toda ne v Trstu, ampak v — Inomostu. Odgovornost na tej vesti ^prepuščamo seveda tovarišu „Mattinu". Ne da bi bili zavidni Italijanom na tej pridobitvi, vendar pa ne moremo prikriti svojega začujenja, da se visokemu nauč-nemu ministerstvu bolj mudi z manje potrebnimi in dragimi vseučilišči, nego pa z bolj potrebnimi in manje dragimi ljudskimi šolami. Saj pametui ljudje pričenjajo zidati hiše -- pri tleh. Tako bi morala tudi naša država najprvo skrbeti za to, da zadovolji vsem narodnostim na polju ljudskega šolstva in potem še le naj bi svobodno gradila vseučiliiča, kjer se pokaže potreba za to. Ali pa upliva morda okolnost, da so Italijani tisti, ki zahtevajo vseučilišče, dočim so le siromašni tržaški Slovenci oni, ki Se nimajo slovenskih ljudskih šol ?! Ne, pravna država, država XIX. stoletja, ne bi smela poznati takih razlik. Zato pa se obračamo vnovič - kolikokrat že ?! — do g. ministra Gautscha, naj reši razna šolska vprašanja lepo po naravnem redu! Za one, ki eo v črni vojski. Mestni magistrat poživlja vse v tržaški občini bivajoče črnovojnike, da se naslednje dni in v naslednjem redu osebno prijavijo knmisiji, ki bode uradovala od 9. ure predp. do 2 pop. v bivši policijski vojašnici (Via Madonna del Mare). I. Oni, ki so pristojni v Trst: duč 9. oktobra početnice A—D, dnč 10. okt. E—H, dnč 11. J—M, dnš 12. N—R, dnč 13. S in Š in 14. T--Ž. II. Oni, ki so pristojni v druge občine: Dnč 15. oktobra početnice A—D, dnč 16. E—H, duč 17. I—M, dna 18. N—R, dnČ 19. S in Š in dnč 20. T—Ž. — Oni v Trst pristojni črnovojniki, ki bili zaprečeni priti omenjene dni, imajo se prijaviti dnč 21. in 22.; oni iz drugih občin pa 23. in 24. Vpisovanje gojencev pri .Tržaškem Sokolu" se bode vršilo dne 17., 18. in 19. t. m. v društveni telovadnici (na vogalu ulice Amalla in Farneto) od 5. do 6. ure popol. Dne 20., t. j. v nedeljo pa od 11. ure predp. do 1. pop. Slovenske stariše opozarjamo, da se letos odpre nov tečaj za otroke, stare od 5 do 7 let. S tem bode torej vstreženo od mnogih stranij izraženi želji. Telovadba je, to znamo vsi, koristna razvoju telesa in zatorej priporočamo slovenskim stališem, da pošljejo svoje otroke v kolikor možno velikem številu k „Sokolu" na telovadbo. Vaje za otroke pričnč dne 2. t m. Zajedno poživljamo prvi ženski oddelek, da začne zahajati k vajam v četrtek, to je 17. t. m. od 77» do 97. ure zvečer. — Za gojence, ki so že telovadili, prične pouk dne 16. t. m. in se bode vršil vsako sredo in soboto od 4. do 6. ure popoludne. Razvrstitev vseli telovadbenih ur prijavimo pravočasno. Iz Tomaja nam pišejo: Že zopet mi je poročati o dogodku, veselem za našo občino. V ne- Ideljo dne 6. septembra nas je počastilo svojim obiskom rojansko pevsko društvo .Zarja«. Izletniki so dospeli ob 4. uri popoludne. Pričakovala t sta jih župan in vaški načelnik ter mnogo ljudstva. Po kratkem pozdravu in odzdravu smo se podali v lepo prirejene prostore gostilne Škrleve. Po kratkem odmoru začela se je jako animirana zabava petjem, deklamacijama in gledališko igro. Ljudstva se je bilo nabralo ogromno. Petje je bilo divno in naši Tomajci so se zopet lahko uverili, koliko premoreta resna volja in veselje do delovanja. Tudi deklamaciji sti napravili lep utis na občinstvo, igra pa je še posebno zadovoljila. Igrali so rojanski diletantje. Potem je sledila cela vrsta lepih govorov. V prvi vrsti treba omenjati govora prečastitega gosp. dekana, ki je prelepimi besedami pozdravil izletnike, potem opetovanih govorov predsednika društva .Zarja«, gosp. Josipa Katalana, načelnika, gosp. Černeta itd. itd. Ta dan nam ostane v neizbrisnem spominu; dolgo se bodemo še spominjali milih zvokov lepe slovenske pesmi in pa utiša, ki so ga napravili lepi govori. Hvala, vam, dragi Rojančani, da ste se svojim obiskom utrdili temelj novi dobi, dobi živalme-jega gibanja v naši občini. Niste se ustrašili ni poti ni stroškov, da ste prišli vzbujat tudi nas, vi, ki ae svojo pesmijo vihtite najizdatneje orožje proti navalu italianissimov. Hvala posebno še gosp. predsedniku Kata-lanu in gosp. pevovodji; hvala vsem, ki soizleteli v Tomaj! Vam pa, dragi rojaki tomajski, še jedno besedico. Pregovor pravi, da brez dela ni jela. To velja tudi za nas: delati moramo, ako hočemo imeti vspehov. Potrudimo se tudi mi, ne plašimo se dela, da bodemo kedaj mogli reči samozavestno: delali smo, pa ne zastonj! Iz Sežane nam pišejo: V Danah je bil dne 6. t. m. požar. Naši gasilci so ravno imeli vaje, ko je zvon naznanil ogenj v bližnji vasi. Služč svoji nalogi, podali so se na lice mesta bliskovo hitrostjo ter rešili pepelu, kolikor je bilo mogoče. Po> žrtvovalnost, vodstvo in disciplina je bila izborna, zato je želo gasilno društvo občo pohvalo in priznanje. lavno klanje bikov. Na Španjskem prištevajo kakor znano, .dirke bikov" narodnim slavnostim. Toda zares surovih čutil mora biti ljudstvo, ki velikim navdušenjem in veseljem gleda Uko javno mesarenje živalij in — ljudij! Evo tu jeden vzgled! Dnč 8. t. m- bila je v Bajonu „dirka bikov". Na tej .dirki" so zaklali šest bikov, a 5 konjem so so biki razparali trebuhe. Dve osebi, kojih opravilo je dražiti bike, bili ste ranjeni. A uprav tragičen je bil zvršetek .dirke«. Zadnji, že zaklani bik je rohnel v svoji krvi na tleh. Občinstvo je jelo odhajati iz arene. Bik, žrtva človeške krutosti, dvig-nol je v tem trenotku zadnjikrat mogočno svojo glavo. Jeden rog se je zadel mimoidočega dečka v trebuh. Par minut pozneje je deček umrl. — In take stvari imenujo Španjci koncem XIX. veka „ljudske veselice"! Zgodnja In huda zima. Iz Pariza poročajo: Vsako poletje prebije na južnem Francozkera ua stotine in stotine ptičev Flamingov. Ti originalni gostje iz daljnjega Juga ostanejo na Francozkem običajno do konca septembra meseca. Letos pa so se vrnili v Afriko tri tedne prej. Iz tega sklepajo ljudje, da letos zima prične zgodaj in da bode nenavadno kruta. Pomorsko zdravišče tržaško so zatvorili mi- nolo nedeljo. Andrej Škerl, oni morilec, ki je ušel iz vojaške bolnišnice, skril se je tako dobro, da oblasti doslej niso našle najmanjšega sledu o njem. Patrulje ga iščejo po dnevu in po noči križem sveta. Oblasti sodijo, da je begun skrit v kakšnem brlogu, kamor mu koja dobra duša prinaša hrano. Mnogo dinamita ukradenega. Iz Budimpešte poročajo : Na postaji Greben podonavskega bro-darenja so zasledili, da je zmanjkalo 16 zabojev dinamita, vsak zaboj po 25 kgr. — O tatovih ni sledu. Kolera v Egiptu. „Bureau Reuter« javlja dne 12. t. m. iz Kaira: Poročilo o koleri poslednje tri dni kažejo, da epidemija stalno pada v spodnjem Egiptu. V Kairu je padla bolezen poslednji teden za 30 odstotkov, v zgornjem Egiptu pa je kolera izumrla skoro povsem. Krutosti nemških kulturonoscev v Afriki. »Kolnische Ztg." piše, da so ji dobro znane krutosti, ki jih počenjajo častniki v Kongo-državi. Isti list, opisuje nekega častnika, ki je dal 1308 voja-kom-domačinom za kazen odrezati desno roko 1 In ta zver nahaja se še med nemškimi častniki ? O nemška kultura, nemška koltura t Kaj si morejo misliti nesrečni divjaki o nas, o Evropi I Koledar. Danes (15.): Povzdignenje sv. Križa. — Jutri (15.): sv. Nikomed, muč. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 5. uri 42 min., zatoni ob 6. uri 11 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 18.5 stop. ob 2 pop. 23 stop. C. Loterijske številko, izžrebane dnč 12. t. m.: Trst Line 83, 44, 79 66, 72, 20, 27, 88, 41. 3. Portretne karikature. (Ia mape slikarske diletantke.) (Dalje) V. V ljubljanskem .Narodnem domu" mi je bila predstavljena vedno mlada dama, o kateri sem v prvem trenotku dvomila, je-li rojena Slovenka. Slovenščino je govorila nekam afektirano, mešala jo z italijanščino ter rabila v vsakem stavku tržaški — .mš.*... Bila je drobna, suhljata, skoro majhna, brez oblik, špičaste brade, upadlih, ozkih lic, ostrega nosu, kratkovidnih očij z velikim na-nosnikom... Oblečena je bila ukusno, elegantno, moderno. Kretala se je samozavestno, a nervozno. Govorila je glasno, skoro preglasno. Videlo se ji je na prvi hip, da je dama spoznala že mnogo sveta, da je mnogo čitala in mnogo doživela. V vsem pa je kazala neko utrujenost, katero je seveda skušala prikriti z dekliško živahnostjo. Dama mi je bila simpatična takoj, dasi ne vem, zakaj si mi je — smilila. Zdela se mi je nezadovoljna, nesrečna. Ne vem zakaj. Še bolj pa me je zanimala, ko sem zvedela, da je predstavljena mi dama naša prva ženska novelistinja, gospica Marica... VI. Da sem kiparica, naprosila bi ga, da mi „sedi" za model ,T u g o m e r a". Velik — širo-kopleč — zbočenih prs — malo trebušen — močnih nog in rok — lepe rjave brade — širokega, zdravo rdečega obraza — orjaškega tilnika: tak je „on!" — Odkar se je oženil, odkar ima skrbno in nič manj lepo soprogo, pa kopo lepih, krepkih otrok, nosi se vedno izbrano elegautno in moderno. Nu, ne pristoja mu, zakaj iz vsakega rokava, iz vsake hlačnice mu gleda navzlic rmenim cipelim, navzlic svileni srajci, navzlic pariško ukrojenemu „Geh-rocku" vendar le — slovenski Pojjanec... Rad se šali; a njegovi dovtipi so navzlic vsej duhovitosti navadno — osorni... Tudi govori rad in veliko, pa dobro. Isto tako je in pije. Včasih je tudi pisal rad in veliko, pa dobro; odkar pa je postal .sportsmann", odkar ne strelja in ne goni le po „Lj. Zvonu", v ,81. Narodu" in v — dež. zboru, prepustil je pisateljevanje mlajši generaciji... Govori se, da je hotel zbrati svoje spise ter jih pokloniti svojemu narodu v najcenejši „ljudski izdaji" ali pa jih podariti „Slovenski Matici" ; drugi pa zopet govore, da jih je prodal Bambergu. Prvo bi bilo lepo, a drugo menda še lepše za — dr. Iv. Tavčarja... (Pride še.) Zahvala. Podpisana se zahvaljujeta najprisrčnejše vsem mnogoštevilnim udeležencem na pogrebu ljubega soproga odnosno brata Osfiara J?oIIcy-a. Posebno zahvalo izrekata eč. duhovščini, si. županstvu, čast. gg. c. kr. uradnikom, pevcem .Slovanskega pevskega društva" iz Trsta in sežanskim za prekrasno petje, gasilcem sežanskim in vsem blagim osebam, katere so se udeležile pogreba iz ljubezni do pokojnega ter mu na ta način skazale poslednjo čast, nama pa svoje sočutje. Trst, 12. septembra 1896. Marija udova Polley, soproga. N^Jnovejie vesti« Trsi 14. (Italijanska kultura v Istri.) Iz ravnokar doslih poročil smo doznali, da so Italijani v Pulji pred očmi grofa Badenija in cea. na- Sestnika Rinaldinija napadali naše poslance, vižgali so in kričali: .Fora i ščavi, farabutti Mascalzoni, nemici deli' I s tria', ko so se naši poslanci peljali do okrajnega glavarstva in ko so se vračali od tam. Vračajoče jih je sam namestnik spremil do pred vrat, a tildi to ni pomagalo. Povodom odhoda grofa Badenija so dejanski napadli poslanca Mandića pred kolodvorom puljskim. Metali so sadje in so zbili omenjenemu gospodu klobuk z glave in naočnike z nosa. Se hujše je bilo v Poreču in Višnjann. V poslednjem mestu je več naših deloma lahko, deloma smrtno ranjenih. Przemiel 13. Velike vaje v trdnjavi so se morale pretrgati radi dežja. Cesar se je udeležil tihe maše. Na to je vladar vsprejemal deputacije. Deželni maršal je izustil patrijotišk govor. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo vladarja. i.v«tovlnuiK« br*ujttvhe. in veatl Sorttijnjeits. PSonioH jftnon 7*01— 7'03 PS>mi)< n »a spomlad 1896 7*28 do 7 30— Oves za jesen 5-29— 5-30 R>. 7u jesen 6*14 —6*16 Koruza z* sept.-okt. 3*70—3*75 P hi i.m, nov* od T* kil. f 6*90-6-95 od 7H Mio. 7.-7.05.. u i 80 kil. t. 7*06—7'1U od 81. kil ' 7*15 7-25 , od X2 kh. lor. .--!n,v„m„ 5*20--7-70 I "-- Pšcnica : Dobre ponudbe, živahno povpraševanje. Prodaja 70.000 mt. st., stalno, 5 nč. dražjo. Rž 5 nvč., oves 10 nč. dražje. Ječmen mimo. Vrotno lopo. a. Nerafinirani al«ilkor tor. 11*95, oktober-december 12-20 mlačno. Praga. Contrlfugal itov>, jio.uuvljne v Trst «t carino vred odpošiljate* preoej 1, 35'— 85*25 Coneassc 36*50—36'75 Četvorni 87*50—38. V glavah sodih 39*25-39*50 H.ivru. Kava 8 (tli ton *o<>.| avenij za september 61'— zb januvar 57*75. Hamburg. Santos good average /» september 49*50 /.a december 47*50. za marc 1897. f. 47*50._ DunajakaboviR 14. aeptembrn l.<*i>e. predvčeraj danes Državni dolg v papirju .... 101.70 101.60 „ „ v »rebru ... 101*70 10160 Avstrijska renta v zlatu . . . 123.55 123 30 „ t kronah . . . 101.35 101.25 Kreditne akcijo....... 873.50 867 «5 London 10 Lat.......119.60 119 60 Napoleoni........9.53'/, 0.53«/, -0 mark . . ... ll.73 11.73 1W italj. lir ... 41.40 4430 Tvitte oene (Cene ae razumejo na debelo In a carino vred.) Domaći pridelki. Fižol: Oflna Koks...........100 K Mandoloni..................„ svetlorudeči................„ temnorudeči . .............„ kanarček..........n bohinjski . ...............„ beli veliki.......... a mali ..............„ zeleni, dolgi................„ n okrogli................„ mešani hrvatski............„ „ štajerski............„ Kailo fino štajersko ..............» Ječmen št. 10....................„ n 9........... „ 8........... Zelje kranjsko.......... 100 Kepa * .......... „ Krompir, ........ * Froao kranjsko......♦ . . . „ ^eča, kranjska......«... „ peh ogerski.......... „ Kaat ............ 0<1 for. 13.50 do for. 14.— 10.50 10J5 65.'- 70*'— 8.75 9.- 9.75 12.- 11.50 11.75 K. 5.50 6.- 2.10 2.25 8.- 8.25 63- 64.— 48.— 50.- Anton Pollejr, brat. Kava Moeoa........ Cejlon Plant. fina . . . . Perl...... Java Malang..... Portoricco ...... Ouatemala...... San Domingo ..... Mnlabar Plant ..... „ native..... Laguajra Plant .... „ native .... Santos fini ...... „ srednje fini . . . „ srednji ..... „ ordinar ..... Rio oprani ...... n najfiniji...... „ srodnji...... Slfdkor Coiitrifugal T. vrste . Concaas6 ...... ▼ glavah ...... razkosani ..... Alt italijanski fini..... „ srednji .... Japan fini AAA..... n srednji..... Rnugoon extrn...... I....... I I....... Petrolej luski r Hodih. . . . v zabojih od 29 kil. Olje italijansko najfineji . . . a srednjefino . . bombažno, amorik. . . . dalmatinsko ...... Limoni M«sinBki ..... Pomaranča „ ..... Uanduljni Dalmatinski t. . i i ari . . j Pinjoli .......... Božiči Dalmatinski novi . . . Pulješki....... - okve Pulješko ..... „ Grške v vencih, S .'tanlnel ....... ViinperliJ novi....... Olbobe j......... Polenovke srednje velikosti . „ velike . ... . male ...... velikih sodih . . . zaboj 100 K. 165.- 166.- J72.- 173 - 182- 184.- 147.- 149.- 163.— 164.- 146.— 147.- 156 — 157— 122— 124*— 119— 121.— 112.- 114.- 106.— 108.- 12".— 128!- 110.— 114.— 35.50 35.75 37.— 37.25 38.50 39.— 38.— 38.50 20.25 20.50 19.50 19.75 16.50 16.75 15.75 16,— 12.25 12.50 10.50 10.75 9.50 9.75 2»,- __,_ 6.15 —. — 65.- 56. — 51,— 52- 28.50 29.- 31.- 32.— 5.5» 5 75 57— 58^— 87.— 89.— 7*— 7.25 4.75 5,— 9.75 lo!— 38.~ 44,— 24.— 25.- 47'— 48*— — —— Prijava. „Csarda alla Posta", via Molin piccolo štev. 1, toči najbolje znano seno-zeško marčno pivo, istrska, dalmatinska in bela vina. Izborna nemška in ital. kuhinja. Točna postrežba. Za obilno udeležbo as priporoča Ivan Outjahr, IZLOŽBA POHIŠTVA Trst in Dunaj. (DoOjpiirc, Via Torrente št. 32, /. mtr., vStric gledališča Armonia. Ima zalogo poh štva za delavce, uradnike, zure.s dobro blago, neverojetno nizko cene. Postelje od gld. 13 do 14, omarje gld. 14.50, ponoćne omarice, fine, po 6 in 8; chifoniers, na jedna vrata, fini, gld. 18. Umivalniki gld. 12*, svete podobo in slike krajev, jako fino delo, po gld. 2.— ; ogledala, Htoli, slama, lesorje, indijsko trsje. Bogat izbor pohištva in tapetarij za gosposka stanovanja; spalnice, sobe za obed, za vsprejemanje, kabineti, po najniii ceni. Za Istro in Dalmacijo se ne računa ambnlaia. Lastnik konsorcij lista .Edinost-. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.