m ^ittUBHID amp natillUTIi) lllioat permit pro, 5c6) AUTHOMZED BY the act of OOTOBP 6, 1917, 01 ipi at THK POW office or hew york, h. t.* By order of t&e Present, a, B. Bialason, P. m. OtiT Največji »lo-venski dnevnik ^T*^ TT* A ^T, A I ^ TT^^ A 1110 lar*est Slovenian Daily TZdnuenihdrtaytH ■ I ^ IV I A If I 1 I B M in the United States. VfLAu ll AliUlJA — Z2SXT- Zt Mew York wlo leto---- 7.00 [ za tnoiemitvo e^o i««»... 7.00 i ligt slovenslrih delavwr v Ameriki. " i —~ 75'000 _ telufon: 2876 cortlandt. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, n. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. telefon: 4687 cortlandt. NO. 187. — ŠTEV. 187. * NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 10, 1920. — TOREK, 10. AVGUSTA. 1920. VOLUME XTVm. — LETNIK XXVm. ZAVEZNIKI V VELIKIH SKRBEH RADI POLJSKE ZAVEZNIKI IZJAVLJAJO, DA NE BODO VPRIZORILI NOBENE VOJNE PROTI RUSIJI — VOJA&KI IZVEDENCI PA SO NOČ IN DAN ZAPOSLENI Z IZDELOVANJEM NAČ5RTOV. — ANGLEŽI NISO VEČ TAKO OPTIMISTIČNI. Hjthe, Anglija, 9 avgusta. — Ko se bosta ministrska predsednika Milierand in Llo^d tieorge dane* zopet .sestala, da nadaljujeta t> svojimi konfereiicar.ii glede rusko poljskega položaja, bosta imela pred seboj podrobno poročilo maršala Focha ter maršala Wilsona ({lede obs»ega vojaške,, mornariška in ekonomske pomoči, katero sta Francija in Anglija v slanu neposredno nuditi Poljski. Potem ko je bilo sklenjeno, da se ne bo vojevalo dejanske vojne proti Rusiji, sta »tat« oba ministrska predsednika pred zelo težavnim problemom. Znane, je, da sta pripravljena nuditi Poljski vsako možno pomoč v mejal. tega sklepa. Tako v angleških kot francoskih krogi tukaj pa se poviarja, **defenzivo" z ozirom na vse predlagane načrte t«-r *e povdarja, da hočeta Francija in Auglijn prav določno izjaviti, da ne nameravata nikakih ofenzivnih odredb proti Rusiji. Maršala Foch in Wilson, s svoijmi izvedenci, sta bila zaposlena pozno v nov s «***tavo svojega poročila. Konferenca, ki bo razpravljala o tem poročilu, m* bo vršila šele pozno danes popoldne. Francoski ministrski predsednik se namerava takoj nato vrniti v Pariz, lJoyd Cleorge pa v London. Optimizem Angležev, kal ere e bilo paziti preduo se je včeraj pričela konferenca, je pričel umikati danes razpoloženja skrajnega nemira ter se je glasilo, da je bil angleški ministrski predsednik sani zelo vznemirjen vspiieo najnovejših razvojev v rusko-polj-fckem položaju, kojeua glavni dogodek je bil, da so Rusi zavrnili angleško zahtevo za deset dnevno premirje. Llovd George in Milierand sta prepričana, da nameravajo bolj-ševiki zavzeti Varšavo ler ustanoviti na Poljskem sovjetsko vlado. Ministrska predsednika sta dobila dve poslanici iz Moskve v odgovor na prošnjo Llovd Geiyee-a za premirje. Poslala sta nadalj-no poslanico na sovjete ter priporočila tudi Poljakom, naj skušajo dobiti premrje direktni, od boljševikov. Oba sta namreč prepričana, da bodo Poljaki preje dosegli premirje, če se direktno obrnejo na sovjetsko vlado. V eni zmed poslanic se gLasi, da je bilo sklicano za prihodnjo sredo zborovanje Poljakov iu Rusov v Minsku in da je namen boljševikov uveljaviti svej lastni dogovor s Poljsko. Iz zanesljivih virov se je izvedelo, da se bo takoj zopet uveljavilo blokado proti Rusiji. Llovd George je preložil na jutri svoje obljubljeno ugotovilo ns angleško poslansko zbornico. Francozi zahtevajo ustanovitev obrambne črte pred Varšavo ali neposredno za glavnim mestom, kajti prvo-imenovana eventualnost sedaj izključena vsled hitrega napredovanja boljševikov. Milierand je tudi predlagal, naj bi se uporabilo na tej črti francoske in angleške čete iz plebiscitnega ozemlja in da naj se tudi Rumunsko in C'e h o-Slo vaško naprosi, naj odpošljeta čete. V at gleških in francoskih krogih se priznava, da je položaj, ustvarjen vsled odklon t ve premirja od strani boljševikov, primer-ati glede resno ti s položajem, v katerem so se nahajali zavezniki leta 1914. Zavrnitev angleških pogojev za premirje od straui ruske so-v jet ne vlade je prišla v roke obeh ministrskih predsednikov, ko sta nahajala pri posvetovanju na domu Sir Filipa Sasoona v Lympne, v bližini tukajšnjega kraja. To je bil velik, udarec za mirovna prizadevanja Lloyd Geory-a. Maršala Foch in Wilson sta igrala najbolj važno ulogo pri u-Aodnih posvetovanjih ter se je izvedelo iz ofleijelnih virov, da bo vo-uil maršal Foch zavezniško pomoč za Poljsko. PREFALO OBLEKE. POLJAKI &E ZDAVNAJ NISO ----PORAŽENI, PRAVI POCH. Asbury Park, N. J., 8. avgusta.j - Danes so tukaj prisodili Williamu London, Anglija, 9. avgusta. — Feltonu petdeset dolarjev kazni. Maršal Foch ie rekel uekemu čas-ker j»- igral pred svojo hišo žogo nikarskemu poročevalcu v Ilvthe v kopalni obleki. Njegova kopal da Poljska še zdavnaj ni poražena obleka je btla baje tako po- na. Na razpolago ima baje izbor-manjkljiva, da bi ne bilo uiogoče no armado in vse vojaške potreb-uiti kanarčka pokriti injo. tščiue. Premisliti dobro, komo boste vročili deaar ze postal) : v stari kroj eli pe ze vežejo lislke. Maj livimo ▼ času —fotofoaU in zlorab«, Tank aknia postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Rasni agentje in aakot-ni bankirji rastejo poraod, kakor gobe po dežju. V tek čaaik ae stavijo v denarnem prometa nepričakovane sa prek« starim iakuAenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa mali* reiskuienim sačetnikom mogoča izpolniti svoje neutemeljen« obljv be, je veliko vprašanje Nate denarna podil jatva m sadnji čas po novi sveči in na nov oaf m primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanee Ijive tcplsčujej«. Včeraj amo računali sa poiiljatve jugoslovanskih kron po ale deiih eenaht 900 krma____1,000 kron----$ 15.00 400 kron____$640 5,000 kron----$ 75.00 500 kron .... $7.75 10,000 kron .... $148.00 Vredneat denarju sedaj ni at a I na, menja aa večkrat nepričakovano; it tega razloga aara ni nogoče podati natančne ©ena vna prej Mi račonaaM p« eani istega dne, ko nam poalani denar d. Roosevelt, je dospel včeraj iz I>:ty-; ton. O., kjer je priso-tvoval noitiina« ijski cerimoniji svojega glavarja, governerja Coxa, «ta j ripravi vse potrebno za svojo lastno noti-' likacijo. ki je določen« na današnji dan. Slovesnost se bo vrs.a v( Spring wood, družinskem domu kai.uidata. Med odličnimi demokratičnimi vodittlji katere pričakujejo tukaj se nahajajo tudi mornariški tajnik Daniels, governer Smith, prejšnji zakladničar McAdoo ter prejšnji trgovinski tajnik Red-field. Celo slavje ne b<> trajalo več kot eno uro. Pričelo se bo n peva-njem narodne himne, temu bo sledil nagovor Rev. Newtonsa, nakar bo govoril Henry Moigcnthau mlajši, sin prejšnjega a"meriškega poslanika v Carigradu. Franklin Roosevelt bo imel svoj sprejemni jiovor. Marion, O., 9. avgusta. — V včeraj objavljenem ofieijelnem ugo tovilu glavnega stana republikanskega stana, senatorja Hardinga se kritizira sprejemni govor demokratičnega predsedniškega Kandidata, governerja Coxa, točko za točko. Govor kot tak se označuje kot "čudno mešanico zmot in potvar". (Približno isto verja tudi glede sprejemnega govora llardinga). Prav posebno se omenja trditve governerja glede varčnosti in v demokratični administraciji in ek-stravaganci republikanskih kongresnikov iu sicer na Temelju številk iz .kongresnih aktov. Governer Cox je v svojem govoru trdil, da ni storil republikanski kongres niti enega koraka, da bi olajšal breme vojnih davkov. Temu nasproti pa se ghisi v republikanskem odgovoru, da je demokratični kongers, ki je umrl dne 4. marca 1919, pustil številne do-\olilne predloge nerešene, nakar je republikanski kongres skušal v soglasju z dravimi prineipiji varčevanja skrčiti tozadevna dovolila, vsled česar se je prihranilo deželi skoro tisoč tniljonov dolarjev. Skupni prihranki, za katere se imamo baje zahvaliti republikanskemu kongresu, pa so znašali skoro 212 milijard. Dayton, O.. 9. avgusta. — Prihodnjega četrtka bo pričel governer Cox s svojo volilno kampanjo za predsedniško mesto, katero bo zaključil do volilnega dne. Kandidat je izjavil včeraj, da je čul iz vseh delov dežele poročila o ugodnem sprejemu njegovega gAvora, da pa se hoče sedaj obrniti na mas«, da jih seznanimi s progresivnimi idejami, za katere se zavzema demokratična .stranica. liekel je nadalje, da bo nasprotoval reakejonernemu programu kot ga zastopa klika senatorjev. DR. VORONOVU MANJKA OPIC - Chicago, III., 9. avgusta. — Danes je bila pridjana splošni listi tudi **visoka cena mladosti**. Kot znano, je dospel sem francoski zdravnik dr. Sergej Voronov, ki pravi, da je mogoče pomladiti starega človeka s tem, da se mu vcepi vrstne žleze opice. Sedaj pa pravi, da ne more začet i -z delom, ker mu manjka opic. j — Mi potrebujemo velikih opio — je rekel zdravnik. — Edino žleze iz orang-utanga, šimpanza ali gorile zamorejo pomladiti človeka. PONZI IMA VELIKO DENARJA. 'Boston, Mass.. 8. avgusta. — Novopečeni bankir Ponzi, ki si je z izrabljanjem valute napravil veliko premoženje, je rekel, da ima v neki banki nad tri miljone dolarjev vrednosti, d očim znašajo njegove obveznosti samo pol miljona. Ves ta denar je napravil v zad- rabi on romero se je vdal Mexico City, Mehika, 8. avg.— General J. Ramon Romero, bivši n.staški voditelj, se je vdal. Do-s|>el je v Villo Hermoso s G00 svojimi možtni. Provizorični * governer Vera ! Cruza Antonio Nava je odstopil na po%-elje provizoričnega predsednika de la Huerte. Baje se je pregrešil s tem, ker je priznal državno zakonodajo. Brci parnik "Pesaro" (prejšnji parnik Hamburg-Ameriške proge "Moltke**) odpluje t Genovo 1. septembra Vožnja za 3. razred stane $ 98.50 Vožnja za 2. razred stane $177.00 vštevši vojni davek, ta cena je veljavna skozi do Trsta. Kdor želi s tem brzim parnikom potovati, naj nam takoj pjie za pojasnila. i Mb tak Sakav ZAKONI IN LOČITVE V CHI-i CAGU. Chicago, III., 9. avgusta. — Če bc sAdanje naraščanje ločitev zakona napram sklenitvam novih ( zakonov v vetrovnem mestu šlo t naprej v isti meri kot dosedaj. bo leta 1920 dobilo mesto nov priimek. Xe bo namreč več imenova-i o vetrovno mesto, temveč mesto ' !< čen h zakonov. William McDer- i j mott je izjavil, da je bilo v prete- j klt-m letu sklenjenih nad 37,000 t zakonov proti pet do šest tisoč ločitev zakonov. To pomenja pove- ( čanje za 20 odstotkov od leta 1911 1 naprej. Ce bo razmerje raslo v isti i proporci ji. bo v naslednjih 30 le- j tih število ločitev doseglo število sklenjenih zakonov. | McDermott je nadalje izjavil, da je osnovno zlo v tem položaju I dejstvo, da nisp imeli zakonski i [iari otrok. V pošte v je treba tudi jemati življenje v Boardiug-hi-šah, lahkomišljenost in strast za,, uživanje, ki v veliko večji meri ) kot kak drugi faktor ogroža bo- ; dočnost Amerike. i ARETACIJA BIVŠEGA MA- i DŽARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA FRIEDKICHA. --- Budimpešta, Madžarska, 8. avgusta. — Vojaško sodišče je na-| prosilo narodno skupščino, naj [mu dovoli aretirati bivšega madžarskega ministrskega predsednika Friedricha, češ, da je bil so-udeležei pri umoru grofa Tisze. Tej prošnji najbrže ne bo ngo-jdeno, ker uživa Friedrieh kot po-jslanec imuniteto. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po >eli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki j* zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja c ve italjanski h lir po sledečih cenah: 50 lir ........ $ 330 100 lir ........$ 6.00 300 lir ........ $ 18.00 . 500 lir ........ $ 29.00 1000 lir ........$ 58.00 Vrednost denarju aedaj ni stal na, menja ae večkrat nepričako vano; iz tega razloga nam ni mo goče podati natančne cene vna prej. Mi računamo po eeni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam Je poslati najbolj pe Domestic Postal Money Ordar« it pa Hew York Bank Draft Tvrdka Fraak Itkicr, SOortlaadtflL, VawYorfc J J i PERZIJA - REPUBLIKA. ŠAH JE ODSTOPIL Odkritja glede angleško-perzijske' tajne pogodbe. — Pogodba je bi-1 la podpisana v Teheranu. Pariz, Francija, 9. avgusta. — Neki tukajšnji list je dobil iz Carigrada poročilo, da je petzijski šah odstopil ter tla je brla vsta-novljena perzijska republika. Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — (Poroča Karl H. von Wiegand.) V moje roke je dospelo besedilo t^jne pogodbe, ki je bila sklenjena. med Anglijo in Perzijo leta 1919 in sicer 9. avgusta. Podpisana je bila v Teheranu. Ko se je izvedelo, da je Anglija brez ozira na Ligo narodov sklenila tajno pogodbo, je nastalo v Washingtonu veliko ogorčenje. Ameriški poslanik v Teheranu je vložil, najbrže na zahtevo tedanjega tajnika Lansinga, pri perzijski vladi formalen protest. Dokument, o katerega pristnosti pa še ne morem jamčiti, je prišel skozi boljševiške in turške nacionalistične kroge, o katerih vem, da so v zvezi s perzijskimi revolucijorrarji, v moje roke. Vzet je bil iz teheranskih arhivov in sicer takoj po strmoglav-lj^nju ministrstva, ki je pogodbo podpisalo. TA ŽENSKA NI ZA PROHI BICIJO. Cleveland, O., 9. avgusta — Dokler so bili saloni še odprti, nisem imela nikdar vzroka pritoževati se nad svojim možem. Pil je svojo čašo piva kot dela to vsak pošten človek, a se ni nikdar napil. Odkar pa imamo^prohibicijo,' je postal moj mož pravi pijanec. \ sakih par dni se nalije z ono o-studno pijačo, katero prodajajo se daj in kadar pride pijan domov, me pretepa ter konečno vrže na cesto. Tako je izjavila Mrs. Anton Apisco pred sodnikom Beebe. — Slednji je obsodil* hudobnega Toneta na $25 globe ter 30 dni prisilne delavnice, a suspendiral kazen, ker je ubogi grešnik obljubil, da bo od sedaj naprej prepustil šnops drugim. PROMET Z OGRSKO OBNOVLJEN. Budimpešta, Ogrsko, 8. avg. — Že nekfej tednov je bila Madžarska popolnoma bojkotirana. Delavci sosednjih dežel so se branili pošiljati v Madžarsko blago in druge potrebščine. Včeraj op polnoči je bil pa konec tega bojkota. Promet s sosednjimi državami se zopet vrši.________ BOLJŠEVIKI PRODRLI SEVERNO FRONTO - Obstreljevanj« zv nan jih utrdb Varšave. — Poljaki nudijo le neznaten odpor. — Mlava njih cilj. j London, Anglija, 9. avgusta. — i Poljševiški pohod proti Varšavi j«- bil obnovljen v večjem otr-egu ter z značilnim uspehom. Na iz-točno-pruski fronti so boljše vik i prodrli skozi poljske čr;e in njih kavalerijske patrule so za-'.lie I raznic, ki leži 41 milj seve.no od glavnega poljskega mesta. Zunanji forti Varšave so izpostavljeni lioljševiškemu artilerijskemu ognju. Napredujoče ruske čete so oči-Vidno naletele le na malo odpora ter se obračajo proti severu Varšave v očividnem namenu, da na- . padejo mesto s severa, juga iu iztoka istočasno. Mlava. ki leži na železniški progi iz Varšave v Gdansk, je njih prvi cilj. Poljaki se z veliko naglico zakopujejo iztočno od tega mesta. Na jugu so bili Poljaki pogna-■ ni nazaj južno od Ost rova. V ne-|ktm brezžičnem brzojavnem spo-; ročilu iz Moskve se danes glasi, - da so boljševiki zavzeli Sokolov, ki leži štirideset milj severno oH Varšave in nadaljne manjše kra- - je južno od Brest-Litovska. Ob re- - ki Bug zaznamujejo nadaljne u-i spehe ter težke boje. Varšava, Poljska, 8. avgusta. Vsa inozemsRa poslaništva so da- - nes ponoči odpotovala od tukaj ) v Poznanj na posebnem vlaku. ) John Campbell White, tajnik in - vi, dočim jč ostalo osobje poslani-i štva obenem z vojaškimi atašeji - bodo ostali za enkrat še v Varšavi, dočim je ostalo sobje poslani- i štva odpotovalo s posebnim vla- - kom. i* Edine Amerikanke, ki so ostale v Varšavi, so članice Ameriškega i Rdečega Križa ter Y. W. C. A. or- - ganizaeije. Sovjetske sile, ki prodirajo za-pi.dno od Brest Litovska v svojem - velikem* obteževalnem gibanju, so - prodrle poljske črte ter prekora- - čile železnico, ki teče med Sokoli lov in Sjedlice. Dospele so do ne-i ke točke zapadno od Sokolova. .Poljaki so nato vprizorili protina- - pad in vrše se težki boji. V poro- - čilu se glasi, da je padlo v roke o Poljakov večje število boljševikov. Ostri boji se vrše severo-iztočno od Varšave in več vasi je več kot enkrat izmenjalo gospodarja. Kraj Rožam, ki leži nekako tri milje južno-zapadno od Strole- - kan, so zavzeli včeraj boljševiki, i- a se nahaja danes v rokah Polja- - kov. Težki boji se vr.V tudi ob e reki Bug. ic —-- ^ r i- lov na anarhiste v chi- cagu. ——_ e Chicago, 111., 9. avgusta. — Po-lieija in zastopniki justičnega u-a rada iščejo nadaljne komuniste in anarhiste, ki so baje pripadali a krogom, ki so bili v zvezi z areti- - ranim skrivnostnim anarhističnim voditeljem, Alezsandrom. Zastop- i- niki vlade izjavljajo, da je dospe-i- lo v zadnjem času semkaj vellUo i- število anarhistov iz Nemčije, Ho- i- landske in skandinavskih dežela. . sovjetni agent JE dospel r- v argentinuo. Buenos Aires, Argentina, 9. av- - gust a. — Sem je dospel agent ■- bolseviske vlade Abraham Rabi-i- novie. Tukaj vstanovi agenturo li ruskih kooperativnih družb ter fi-n lialko baltiške banke, l- Boljševiška vlada je dala Rabi-i. noviču polnomoč pogajati se z e j Argentino glede obnovitve tr^ov-i ake zveze med &usijo' in to deželo. i«tf -iS -'jg?- ' .. -A' '*! ' 'n / "GLASNARODAH IILOVINIAN DAILYf * __ OwnH Mi« PuMItM by > * A' su>vrano pububhxnq company w (a lorporitlon) FWANK lAKtm, »llllllll__LOUIS BENEOIK. .......T ] Plato of Buslnooe of t h« Corporation an* Addraaoe« of A bova Offlctorat __SS C»Kt«M> —raa*. ■•roup* Manhattan. Ntw York City. N. V._ ^ __"Mu Minil" Milji wm* dan bvnmil Md*lj In praznikov. —.....-—11 --- ■ -—- ■ » Ka «*(• »-t. valja Mat u Amarlha /a Now York u cola loto 9TM In Con ado H-M ca po> lata «.3.50 Za pot ■•«• §3 00 Za Inozemstvo xa celo leto <740 , Za vrho je treba petdeset tisoč mož. Anglija jih je dala 5000, toli- ; ko Francija, toliko >orveška in Švedska toliko. Tako se mora storiti in ne drugače. i Kaj pa pravijo v Washingtonu k temu? i Ali zdmore še kdo trditi, da Ameriki ne bo treba pošiljati vo- t jakov \ Evropo, če bi se pridružila Ligi narodov? Lloyd George je rekel, da bo povsem drugače.- Odkritosrčna beseda. Te dni se je vršil v Londonu velik banket na čast odhajajočemu i ameriškemu poslaniku Davisu. Kot že navada pri takih prilikah so i s. tudi v tem slučaju vrstili govorniki drug za drugim 0_- samo državljani, se odreka s tem vsem osebam volilno pravico, ki si smejo po mirovni pogodbi državljanstvo voliti. Ni nam treba šele dokazovati, kako krivična in tudi kako politično neutemeljena je ta določba. Tujerodno prebivalstvo naše države se po veliki večini opcijske pravice ne bo poslužilo. Ono jemlje v naši državi nase vse dolžnosti in bi moralo dobiti za to tudi vs.* pravice. Te pravice bi se mu tem lažje prizuale, ker ne more nihče trditi, da bi mogle postati pri nas sporadično naseljene tuje na&elbiue državi nevarne. Iz teh razlogov so se potegovali v parlamentu naši zastopniki zato, da ta doloeba iz zakonskega načrta odstrani. Ni še izpregovorjena zadnja beseda, — a pri prvem nastopu se našim zastopnikom, zal. ni posrečilo, da bi s svojimi predlogi prodrli. Vse meščanske stranke so bile proti našemu predlogu. A vsaj o slovenskih meščanskih strankah, pa naj si stoje že na desni ali na levi, si ne moremo misljti drugače, kaker da so glasovale za določbo, kojc ualekosežnoeti se niso zavedale. Za to goyori več stvari. Tako imamo razdeljeno v volilnem zakonu plebiscitno ozemlje na Koroškem med dva volilna okraja. Vsi prebivalci tega ozemlja pa imajo opcijsko pravico in vsled tega nimajo po besedilu zakona še šest mesecev po plebiscitu volilne pravice pa najsi bodo že Slovenci ali Nemci. Dvomimo, da je to, recimo Slovenska ljudska stranka vedoma hotela. Ako bi. potem bi bila postavila svoji agitaciji za plebiscit, koje spretnost smo imeli priliko že- večkrat občudovati, v .resnici kronn oa glavo. Čemu potem še deliti plebiscitno ozemlje v volilne okraje? Iz nadaljnjega pa bomo razvideli, da tudi slovenski demokratje niso prav vedeli, kaj so delali, ko so glasovali za zgoraj omenjeni tekst. Posebno dalekose/ne in absolutno nesprejemljive so posledice tretje vrste opcijske pravice. Odstavek 80. mirovne pogodbe z NVm-ško Avstrijo, ki o tem govori, sc- nanaša na prebivalce, ki pripadajo po plemenu in jeziku tujim naro«liirjStim. Ta označba je popolnoma nedoločna in odpira raznim volilnim mahinacijam na stežaj vrata. S takim raztegljivim paragrafom ne moremo iti v volilno borbo. Tu je treba šele avtentične interpretacije in jasne izvršilne naredbe! Z vso odločnostjo moramo protestirati proti temu, da bi se opi-rel pri tem kdo na avstrijska ljudska štetja po občevalnem jeziku kot na edino precizno merilo, ki je ua razpolairo. Mi smo povdarjali neštetokrat, da je bilo to štetje po občeval-r em jeziku, ne po narodni pripadnosti. Kaj se to pravi 1 Jaz sam se opominjam, da so mi prinesli svojčas na Dunaju popisano polo na-r.aj s pozivom, naj navedem kot občevalni jezik mesto slovenskega nemški, — češ, da ji izključeno, da bi mogli na Dunaju slovensko cbčevati. Podobne stvari so se dogajale na Spodnjem Štajerskem povsod \ veliki meri. V Šoštanju je bilo na primer razmerje med Slovenci n Nemci v eni dekadi kakor 8:1. v drugi pa narobe. Kaj se je med lem zgodilo? En tovarnar je hudo obogatel in obvladal ekonomsko jelo mesto. Vsled tega je postal tudi v občini absoluten gospodar. — kajti v Avstriji se .u volilo na podlagi davčne moči. Oprt na ta !va vira moči, je izpolnjeval kot župan rubrike obeevalui jezik bolj jo zgornjem dunajskem primeru, kot po resniei in praviei. Razlika je bila samo v tem, da meni dunajski občinski mogotci niso nič mo-.;!i, ti delavci pa so b:!«, — ker tudi nobene prave organizaeije niso meli, — tovarnarju in gospodu na milost in nemilost izročeni. Ta-;ih primerov je na stotine in tisoče. Velik del spodnještajerskega »le- : avstva — pa tudi obrtništva spada v to kategorijo. Tako so postali po avstrijski uradni >tatistiki ljudje, ki nemško niti ne znajo, na nali tujerodni element. Vsled tega naj bi izgubili sedaj volilno pra-rico! Ker je prišel prej — brez krivde prizadetih — udarec iz des-te, naj pride sedaj udarec iz leve! Pri vsem tem je še pripomniti, da jo najbaž nata«'-ne podatke o zadnjem avstrijskem ljudskem štetju cžko najti in da bodo odprte samoljubuosti vladajočih strank vrata ila stežaj Kar se tukaj go«li, je nasilje najhujše vrste, ki bo oropalo naše ielavstvo v množicah volilne pravice. Če bo slekel pred volitvami ir. Kukovee ministrsko suknjo, se utegne obrniti teža tega postopanja z vso silo proti delu spodnještajerskega obrtništva, ki ga mora-no smatrati danes v pretežni večini že za gardo jugoslovanske de-nokratske stranke. Ali si je pri vsem tem mogoče misliti, da so glasovali zastop-uki te stranke s polne zavestjo za nevarno in krivično besedilo, ki jim mora biti tudi str takarsko-politično le v škodo. 1 Ker se naui zdi vse to nemogoče, mislimo, da o tej določbi še ni »ila izrečena zadnja beseda. Vsaj proletariat v Sloveniji je še ni iz- ' ekel. Zlasti delastvo na severnih mejah Slovenije mora protestirati ■gorčeno proti temu i-.ktu nasilja in zahtevati od svojih poslancev, ia preprečijo z vsemi sredstvi krivico, ki mu grozi. ' Po našem mnenju bi se moral glasiti § 9. volinega zakona takole: Oni prebivalci Lraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev izven ' srbije in t rne gore, ki imajo po mirovnih pogodbah z Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko opcijsko pravico za svoje nacijonalne države. ,e smatrajo za državljane v smislu tega zakona le, ako izjavijo na zapisnik, da se odrekajo opcijski pravici. 1 Ako bi večina ta predlog odklonila, moramo zahtevati, da se pristavi sedanjemu teksti- vsaj dostavek/ki bo zasigural vsem držav- ' janom, ki se po "plemenu in jeziku" nikakor ne smatrajo za tuje- ! rodne, volilno pravice. Ta eventuelni dostvek bi se lahko glasil ta- . ii maj o opcijske pravice po § 80. mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo. Za tujerodne državljane v smislu § 80. b) mirovne pogodbe, ;>a se more smatrati po teh zakonu le tiste državljane, ki veljajo na 1 podlagi pri posebnem popisu podanih lastnih izjav za tujerodne". ! Jasno je, da bi tako postopanje volilne priprave silno kompli-eiralo. Enostavna je samo pravica. Tudi iz tega razloga se bo zavzel ves proletariat Slovenije za res splošno in enako volilno pravieo našega delavstva pri volitvah za konstituanto. Vse, kar čuti v tej državi pošteno, bo stalo delavstvu v tem boju ob strani. Slovenske novice. __ - t Milwaukee, Wis. Rojakinja Mary Brule, vdova, ki živi na farmi v Waukesha blizu Milwaukee, je zadobila težke poškodbe, ko jo je napadel razjarjeni bik, katerega je hotela prepoditi iz koruze. Žival jo je aabodla na rogove, da je zadobila smrtno nevarne poškodbe. Zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje. V tovarni Allis Chalmers se je zgrudil mrtev na tla Jovo Demič, star 42 let. Pogreb se je vršil iz pravoslavne cerkve na Hanover eesti. v Jugoslaviji zapušča ženo in otroke. John Kočevar je 9. decembra 1915 tožil svojo ženo Katarino za ločitev zakona. Takrat je tožl»o zgubil, ostal je pri ženi samo IS dni, nato pa jo je popihal. Sedaj ga je pa Mrs. Kočevar tožila ter je tudi zmagala. Sodišče ji je tudi priznalo oskrbo 12letnega o-troka, ki 90 nahaja v Detention Home. Slletni Prank Marovič je bil aretiran, ker je na cesti na južni strani mesca nadlegoval ženske. ■ —*— Peter Zgaga Poljska kriza! Za božjo voljo, ne podcenjujmo stvari, to je vendar evropska kriza — # e • Mir. V žitno polje je bil zašel velik kanon. Stal je kot v tla vkovan. Žito je raslo krog njega, klasje st je sklanjalo nanj, klasje, mak , irt plavice. Človeku se je zdelo, da je pokopan v tej pestri okolici. Prišli so pridni žanjci in ženl-Želi so in želi. toda cvetoče žitne stene krog kanona se ni nihče dotaknil. Za to žito jim ni bilo. Bilo jim je veliko več za srečo, da hoče poletni mir polja pozabiti morilno orodje. • * * Ker se je voznina povišala, je jisno, da bodo tudi cene narasle Toda mi imamo k sreči justieni department. In justični department je te dni slovesno izjavil, da bo preprečil zvišanje cen. Po mojem mnenjtt naj bi bili tako džoki postavno prepovedani. • ♦ • Nekdo, ki ima dosti časa, je izračunal. da je v tej deželi za P.480,000.000 drinkov žganja. Ker sem imel včeraj srečo ene-g;» izpiti, je torej sedaj v deželi še za 6.479.999.999 drinkov žsra-pja. # ♦ * Pilsudski, poljski ministrski predsednik, je izjavil, ko je bil na višku svoje slave: i — V mladosti mi je prerokovala ci bogatijo iinpreviilni "grešniki" suhe postavv sultaško blagajiio. _ Sheboygan, Wis. Pred kratkim sta se poročila v -loveiiski cerkvi Jliss Mary Siru-pek, z Mi-. Johnom I'ampa. .\» v.-sta. ki jt* ln'-.-»-ka d.»bro poznanih starišev Air. Kranka in Mrs. Mary Strupek. jc vrla cerkvena pevka. Bilo srečno! l{ojak dobil Perhne je prestal težko cperacijo ua utrgan.jn. Na liajit s»- /.«• izven nevarnosti, k»'r .ie že zapustil bolnišnico. Mr. Josip. Mekak bi tudi rad znal avtomobil voziti. Mislil je menda, da ga že zna. In vozil ga je, toda ne po e«->ti. ampak po trotoarju. NV^reče ravno ni bilo. kakor da se jc avtomobil preeej prkskodoval. V avtomobilu so nahajali lastnik avtomobila Mr Josip Ropek. Mr. .Io-ip Mekak in Mr. Mihael Proga r. V slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda je izbruhnil požar dne 29 julija zjutraj ob pol sedmi uri. Kako je o&reiij nastal, dosedaj še 1:i znano. Škoda se ceni na ti.s«»č dolarjev. ' j Mr. Frank Minlič je prodal svojo hiš<» na North 8. St. in se je preselil na South 15. St. in Maryland Ave. R*»jak John Keržič je kupil hišo na Alabama Avenue. Port Washington, Wis. 2a jetiko je preminul 13le»tni Jožko Skrubi. Jetiki j«> pri- izjavili, da so v tem okraju aretirali že veliko število prebivalcev, ki so kuhali žga-f nje. Poročajo tudi. da bo prihod-j nje zasedanje sodišča v Duluthu^ zelo zaposleno. Nadalje pa se je- /ijo suhaški agentje. da so otroci krivi, da ne morejo polomiti v©otrebnih dokazov, nakar morajo »uliti z dolgim nosom. Vi potrebujete knjigo l>r. Kern je nad deset let zbiral gradivo za angleško-slovenski besednjak. Vedel je, da Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenju angleščine. Knjiga obsega 25.000 angleških besed z izgovur-javo in slovenskimi pomeni. Če vas angleški jezik zanima iv se ga želite priučite, si jo naročite. Kupite jo za sv« ;e otrol.e. da se uče pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpola" k go celi družini. i • < A mrl cšk o-s I o venski besed n ja k naro«'-ite na sb*»leči naslov: Dr. F. J. Kern C202 St Clair Ave., Cleveland. O. Cena obsežni knjigi je 5 dolar-* jev s poštnino vred. — Istotam lah I co naročite Zorrnanove pesmi *125._____—Adv. NAZNANILO. mk z* WSkjL Syr jSftBBl^^M Ta slika predstavlja rojaka A. JUJtCETA', ki mi je odpeljal mojo ženo. Doma je (;d Vrhnike pri Ljubljani, veliko govori iij laže. Ne vrjeinite temu ptičku preveč! P ta v rad tudi razpravlja o svobodi. Pozna se lahko po boji, ker stopa kakor bi imel ježevo kožo med nogami. On jo je popihal par tneseeev vnaprej v Miehigan, kjer je v Detroit u preskrbe! stanovanje in poklical mojo že no .Marijo Sušteršič, rojeno Pristav, podo-mar« Knafelnova iz Doslovič pri Žirovnici, da mu sledi. S seboj je tudi peljala njegova dva otroka, fantka in punčko, ter postala mali drugih otrok, ker sama ni za lo, da bi jih imela. Njo f)rav dobro poznajo rojaki po Chicagu in Racine, Wis. 5 ^ Joseph Šušteršič, bivši soprog, 19 N. Newell St, Kenosha, Wis, n-io-8) ^ Kovač in portir. Kaj L« nujno »1. iti'., t e bi Italija brezpogojno sama iz sehe preklical* londonski pakt. priznala Jugoslavijo za prijateljsko državo ter t njo sklenila pošten, iskreno mišljen mir temeljem idej rimskega dogovora T / Prva posledica bi bda. da bi mogla odpustiti v prav kratkem roku domov vse vojašt\ d", kt se nahaja um premimi črti. Stroški za vojsko bi ur naenkrat zmanjšali za dobro polovico sedanjih proračunskih izdatkov, Itjlija bi se finančno tetubolj oddahnila, ker bi •e občutno zmanjšali .zdatki za vojno mornarico, pomnožili pa dohodki trgovske mornarice, ker bi se jim odprle naše meje. Zakaj, prevažale bi uvoj« blago k nam in odvažale domov prepotrebno moko, iito, žmno ui vse*i-tvari, ki jih zdaj Italija za drag aenar kupuje dfugje; valuta lir;.' je a dinarjem al pari, dočim so vse druge, v cijili dr/rUh Italija kupuje, občutno višje. Posledica bi bila, da bi li bilo dovolj hrane in za boljšo ceno. Ako bi skleuila z Jugoslavijo še posebno prijateljsko politično £o*>podaisko pogodbo, bi ji to tembolj koristilo, ker bi zmanjšala h v oje izdatke za vojsko na tisto avoto, ki bi jo potrebovala za varnost samo ene meje — proti Nemčiji v Tirolah. Ne bilo bi ji treba tako kot sedaj skrbeti za »Iratežko politično varnost od švicarskih pora vso dolgo vzhodno kr\ i črto — m podaljškom v Tripolitaniji, ki pride tembolj do veljave, če pomislimo, da mora Italija po saint-germatnski pogodbi skrbeti tudi za \arnost nove svoje posesti v Mali Aziji: To pa za tako dolgotvoren polotok, kakršen je Italija, v današnjih razmerah nikakor ni zavidljiv položaj, kar tudi za večje mojstre na upravnem .n militaričnem polju, Rimljane, ni bil. Italija je v kljub avoji ljudski moči kilno slaboten dečko očkih prsi, ki se rikdar ni mogel prav posebno kosati z robustnim Balkanom, a se tudi nikdar več ne bo brez nevarnega rizika. Zakaj, položaj Evrope se je po polomu Evrope 191r* silno piemaknil na korist — Iztoka! S tem Italija nicer računa žal pa, da vedno le s prikrito mislijo, da je nekoč rimski imperij ^*•gal tja do Ponta, kjer je ubogi Ovid preže bal med barbari v pregnanstvu. \ kljub temu, da Slovan pri mirovni konferenci nima pravzaprav nobene besede, vendar postaja tudi ententi že dokaj jasno, da vstaja v-e »ilnejša nova Rusija, ki ji države z devizo "sacro egois-mo niso več kos. In to nu .Jugoslovani predobro vemo in zato po-\ Majamo od dne do dne hladnejši do sklepov zapadnih — velesil, ki se komaj še drže pr» d grozečim socijalnim in političnim razsulom. Zavedamo se dobro, da zdaj naša valuta raste in romanska pada! Danes čutimo in vemo i gotovostjo, da se nam morajo prej ali slej odpreti vrata v svet od Trsta do Skadra. Portir, ki stoji zabarikadi-ran za vratu v Jadran, ne silno trese v nogah, ker je dobil strah pred polomom doma in naraščajočim pritiskom Balkana, s katerim se da-i e* mora on spoprijazuiti, če hoče rešiti vse, kar ima doma v Italiji še trdega Kovač je prišel pred vrata, toda se ga je ustrašila hudoba, zaprla pred njim vrata s tako silo, da so se prikazali njeni kremplji Kovač pa je šel, \z«l kladivo in zanetil kremplje...., i7a ga je hudoba prosila, naj se je*usmili.... Tako se godi dai e« poldrugo leto po 3. novembru i918 italjan-skemu portirju v Tr>tu in Reki, ko mu delavske množice revoltirajo, vojaštvo odpoveduje pokorščino, koloni nočejo delati na velepose-»tvih, zahtevajo«* zemljo za svoje družine. Stotisoči stradajo, ker ni dovolj kruha, tdotisuči nimajo dela, ker ni premoga in surovin za tvorniee. In tako živi Italija v smrtnem strahu pred lastnim ljudstvom in Jugoslavijo. V tak polo/aj jo je spravil nesrečni londonski dogovor in sveti njen egoizem! O **usoda" držav in narodov je često z bridko ironijo pisana, conte Sforza, Nitti, Salaudra, Sonino in — Gio- littif Da je bila novembra 1918 Italija na pariški konferenci segla po I atto di Roma, kako vse drugače bi se razvil red v Evropi! Tako j a -o ravno Italjani s patto di I^ondra onemogočili vse dobrine, ki bi bde nujno naglo r led de zaključeni glavni seji mirovne konferen-»e. Koliko nekoristnega časa pa je le ta potratila ravno radi neso-g'asja med Wilsouom in zasta ranimi "pravicami" patto di Londra! To pa je postalo usodno dalje za vse, ki so sodili celi svet, najbolj pa za Italijo, ki je hotela za vsako eeno preprečiti življenjapolno Jugoslavijo. m Pato di I.ondra nam je prinesel plebiscit na Koroškem, nam je odtrgal Radgono mi povzročil, da nismo dobili koridorja do Čeho-Slovaike. Preprečil j«, da še danes Evropa nima stalnih določenih meja in da se vsepovsod maje jo nastale državne tvorbe. Najvažnejša posledica pa je, da se je umaknil užaljeni Wilson v Ameriko in prepustil države njihovemu zlatem teletu z imenom svetega Egoizma Radi tega umiku mirovne konference romajo iz mesta v mesto, i nikdar ne sklenejo, kdaj bo njihovega posla konec. Med tem pa se svet razvija po logiki novih prevratnih idej proti volji onih, ki so j»ni iudirektno ponetili botri in klimi. Danes je zdrobljeno c»io dete, k ga je ententa vrgl* Rusiji v žrelo in vprašanje je samo, če pride še kilo izmed malih ni vrsto.... Rotili so ae za svobodo malih, a razkril se je glavni pogon velikih m i za - zlatim teletom V tekmi za veliko odškodnino ne inore jo o-paiiti, kako drvi njihov avto, odkar je skočil iz njega moralno cifri Wilson, naravnost v gospodarsko in socijalno pogubo. Zakaj, ne mogoče je, da bi bil volk sit in ovca cela. Ententa stoji dane* pred problemi, ki jih je sama izzvala, ker jej zapustila Wilsonov program in tdedtia razjarjenemu francoskemu tigru, ki je z italjansko mačko in angleško buldogo raztrgal ubogo Evropo tako, da je v največji nevarnosti popolnega gospodarskega, in soeijalnega poloma. Hudo je človeku, ko vidi, kje ima zlo svoj bistveni izvor in je! spoznal trenotke, ki odločajo usodo drže in narodov. Nova doba se poraja s silnimi katastrofami, kakor jih človeštvo' ne pozna mnogo. Res je, da je vsako rojstvo porošeno s solzami, a , tudi — smrt! Tudi predsedniški kandidat farmersko-delavske stranke je star časnikar. — To je r resnici poklic neomejenih možnosti • e • V Kansasu je neka žena ustrelila svojega moža, ker ni hotel dopustiti, da bi vodila jLV?omobil, v katerem sta oba sedela. Iz tega naj bi črpali zakonski možje nauk, naj v vsakem slučaju puste boljši poloviei njeno voljo, — prav posebno, če je oborožena s poštolo Pa kaj zato. Moš je bil že itak določen, da umrje, z • . ' • ' Dovtipi glede predpostavljenih so vedno dobri, a dovtipi glede njih samih v vsakem slučaju še dosti boljši. • e • Junaka v spodnji hlačah si je težko predstavljati, a brez dvoma je bil junak oni guverner.,ki je v samih pajamah na hodniku nekega hotela premagal vlomili«. — / • r#. • Stric, radi hi se igrali menežerijo. Manjka nam osla. Pojdi .^jjjJ *~ t----------- ' V ^ --- . , - —r ,.-- »-v- -—-jm POLJAKI REŽE IZ OGROŽENEGA OZEMLJA. GLAS NARODA, 10. AVG. 1920 Poraz Poljske kot velik uspeh boljševizma. •_ Poroča Frank H. Simonda. ^ ** Predvsem predstavlja polom f Poljske, razven zmage boljševikov, j tudi zmago angleške politike ter J poraz francoske. Kot sem že več- i krat izjavljal v številnih člankih,' je bilo upanje francoskega držav- • uištva zgraditi v Evropi tri slo-j vauske države, namreč Poljsko, Jugoslavijo in Čeho-šlovaško, ki : naj bi v zvezi s Francijo ohranile ravnotežje sil v Evropi v slučaju nove nemške agresije. V taki zve-j zi bi seveda Francija zavzemala [ najbolj odlično stališče in to prvikrat izza fraucosko-pruske vojne. Angleška politika pa je nasprotovala tej franeoski politiki, kajti 1 domnevala je, da bi Francija, na tak način ojačena, zopet postala svetovna sila v starem smislu bfe-sede, — namreč tekmovalka Anglije, ne le na Bližnjem iztoku, temveč tudi na evropskem konti-; uentu. Z eno besedo je bil namen; Angležev preprečiti, da bi namen Francija preveč močna vsled zmage nad Nemčijo in vsled začasnega izločenja Nemcev kot faktorja; r evropskih zadevah. Hoj glede Poljske je bil najo-strejši na konferenci v Parizu in Amerika je prišla pi; tem v ponižujoč položaj, da je služila kot dekla angleške politike. Močna Poljska je pomenjala še liadaljno odvisnost Francije od Anglije. Francija se je boirila za poljsko stvar le iz simpatije, ki je bila pristna, temveč tudi iz političnih razlogov. Kar se tiče Angležev je Lloyd George ob vseh časih in v vseh okoliščinah nasprotoval Poljski. On ni bil le proti poljski ekspanziji v pokrajine, ki so bile poljske pred razdelitvijo nea tl772, pokrajin, ki bi iz strategičnih razlogov mogoče lahko pripadale Poljski, v katerih pa je poljskii element slabo zastopan. Njegova opozicija je bila prav tako odločna z ozirom na gornjo Slezijo,' kjer je poljski element v večini. V bolje razumevanje jpočemo predočiti paralelo: Zahteve Grške v zapadni Mali Aziji, čeprav so tehtne in vredne priznanja, niso narodopisno prav ; nič močnejše kot one Poljakov v iztočni Galiciji. Tudi niso, z izjemo majhnih ozemelj, tako močne, kot so one Poljakov v gornji i šleziji. Čeprav pa so Angleži za-; vzemajo za razširjenje grške obla-) (>ti v Mali Aziji, so proti razširjenju Poljske na sličen način. Na i ta način je angleška politika v t Mali Aziji ena stvar, v Litvi in Be-fli Rusiji pa druga stvar, čeprav 'gre v obeh slučajih za isto stvar. I Na ta način je bila Poljska žrtvovana, ne raditega. ker se ni hotela prilagoditi 14. točkam, ko misliji številni Amerikanci, temveč raditega ker je bilo ugodno za Angleže, da se dotične prineipi-je strogo izvede v iztočni Evropi,' ne pa v zapadni Aziji. JJovd George je Wilsonovo doktrino z oziroma ifa Poljsko še veliko bolj odločno povdarjal kot pa Wilson sam. | Naj bo stvar taka ali taka: —J polom Poljske je prišel iu brez pretiravanja se lahko rePe. da pre-J sega ta polom celo aifgleška pri-( čakovanja. Lloyd George sfi je dejanski želel z drugimi Angleži vred omejene Poljske, a Poljske,' ki bi bila v stanu vzdržati avoje meje, posebno proti Rusom. Pri-1 hod boljševikov na meje Iztočne! Prosi je ali celo v Varšavo samo, pa ni predstavljal, dela angleške po-j Uspehi zadnjih manevrov so bili naravnost katastrofalni za angleške interese. Na ta način je pričela Rusija zopet zbirati svoje ude in povratek ruskega upliva' v baltiškhi državah, kjer je ho-' tela Angljia vladati s pomočjo svo-j je trgovine in svojega kapitala, je1 postal s tem le še vprašanje časa. i Ne rečemo prveč, če trdimo, da se bodo te dežele kmalu vrnile poti rusko kontrolo.Mesto verige mej-! nih držav, naravnih zaveznikov i zunanjega sveta ter jezov proti; nemškemu vstopu ter ruskemu prodiranju, se bodo skoro brez; dvoma vse te mejne države vrnile; pod ruski upi i v. Vse to je pravi boljševiški ma-j never. Mir je bil že sklenjen med j Leninovo državo ter Litvinci. Le-! ti in Estonci in te države so do-, bile meje, ki segajo daleč preko; narodnostnih meja. Stem, da so jim dali več kot so zahtevali, so boljševiki potolažili stare so vraž-, nike ter ugladili pot za konečno zopetno osvojenje. Vsaki teh narodov je pričakoval pomoči od zapada, od starih zavzenikov, a ker te pomoči ni dobil, stoji sedaj pred neizbežnim dejstvom, da se ne more zanašati na zapad, da ga brani proti Rusiji, boljševiški ali carLstični. Rusi so sedaj raztegnili isto politiko tudi na Poljsko, Angleška1 vlada zahteva, da sklenejo boljševiki mir s Poljsko na temelju onih omejenih meja, katere so določili Angleži v Parizu, tako omejenih i meja, da so se Poljaki lotili zadnje} usodepolne vojne. Ruski odgovor da hoče Rusija skleniti mir izključno le s Poljsko samo ter nato sledeča trditev, da hočejo dati Rusi Poljakom bolj ugodne meje kot pa njih zapadni zavezniki, je ve-i liko bolj neugodna za Poljsko kot pa so pripravljeni Rusi sami priznati. Kaj pomenja to? Pomenja pred-! vsem, da so morali priti Poljaki sedaj do »spozna n ja. da Je veliko bolj koristno priti do dogovora z boljševiki kot pa služiti zapadnim državam. To je britko, a koristno spoznanje. Kar je bilo nedosegljivo. ko je igrala Poljska svojo zgodovinsko ulogo vojaka zapa-. da, bo mogoče dosegljiva, če se bo bo Poljska obrnilai rajse proti iz-, toku kot pa proti zapadu. Medtem pa so bili Ukrajinci, ki' so se zvezali s Poljaki proti bolj-evikom. zdrobljeni s Poljaki vred. Skoro cela Ukrajina je v boljše-viških rokah. Boljše viška politika pa zopet prihaja na dan v izjavi Joffre -ja enega izmed Leninovih agentov, da se bo dalo Ukrajini polno mero avtonomije, kakorhitro bo zopet ustanovljen mir. Česar ni hotela Nemčija dati Ukrajincem, jim bosta dala Lenin in Tro-, eki. Sedaj pa pomislimo, kaj pome-nja to. Pred stoletjem in četrt je francoska revolucija, k Lse je raz-! širila na centralno Evropo, pričela z ustvarjenjem cele serije republike v deželah, k iso bile od nekdaj obljubljena dežela fran-j eoskih aspiracij. Od Holandske do Italije je bila Francija obdana od celega venca republik, v katerih w> prevladovale ideje in upliv revolucije. Malo pozneje so prišle vse te republike v okvir Francije, kjer so ostale do časa, ko se je Na poleon odpovedal prestolu. Če bi bilo mogoče pojasniti ameriški javnosti, da je bil boljševizem stanje vojne, bi bila eela re- staven način ustanovljen. Oni, ki zahtevajo mir z Rusijo, so*brez izjeme uevoljni priznati resnico, da ni nobenega jamstva in nobenega možnega zagotovila, da bodo tudi boljševiki odnehali. Lenin in Troeki moreta odnehati edinole s tem, da izdasta svoje sledilee in svojo stvar. Strmoglaviti hočeta zapadno civilizacijo (T), premagati z idejami, kjer ni orožja na razpolago, a dejanski ustanoviti na zapadu režim, katerega sta ustanovila v Rusiji. Ugodno je za oba skleniti sedaj mir, prav kot je bilo ugodno skle-\ iti z Nemčijo mir v Brest-Litov-sku. Njih ideja o miru pa ne pomen ja konec vojne proti zapadu, temveč le izpremembo orožja. Napovedati Rusiji vojno je bedasto, v kolikor ima to namen vmešavati se v ruske zadeve ter zopet ustanoviti caristični režim ali kako buržuazijsko kontrolo. Večino dosedanjih izjalovljenj je bilo pripisocati dejstvu, da so bili Rusi prepričani, da se skuša s takimi akcijami uničiti rusko re-1 volucijo. Zapadni državniki so spoznali, da je boljševizem dejanski evan-gelj vojne proti zapadu, da je mir nemogoče, ker je skušal sovražpik 1 uničiti zapadno obliko vlade ter zapadno industrijalno organizaci-I jo. Manjkalo pa jim je poguma," da bi govorili resnico in vsled tega so skušali ob istem času voje-i vati vojno ter izjavljati, da se ne ! vojskujejo. Posledica tega je bila, , da ^o se slabo vojskovali ter še manj uspešno varali. Dosti boljše bi bilo, če bi bili sklenili mir z boljševiki, — to Je, da bi opustili vse napore boriti se proti njim. Na ta način je skoro po treh letih ustanovi jen ja boljševizma v ! Rusiji položaj naslednji: — Vse takozvane domače usta je, one Kol-čaka, Denikina in Judeniča, so se izjalovile. Napor, da se zgradi zd rast ven i kordon krog Rusije, z ; unorabo baltiških držav, Poljske in Rumunske, se je izjalovil. Polj-, ski se je dovolilo iti v njen lastni , pogin in edina, resnično uspešna armada, merjena po zapadrtera standardu, je bila praktično nnt-j čena. Rusija je sedaj v premoči na vseh svojih mejah. Mejne dr-j zave so ji sedaj in od sedaj naprej j izročene na milost innem jlos? In če hoče biti sedaj velikodušna v zadevi teritorijalnih "koncesij, bo dala to. kar lahko vsaki trenutek vzame nazaj. Mesto da bi imeli celo vrsto ne-. odvisnih držav, stezajočih se od Finske do Rnmunske in v stanu združeno upirati se ruski agresiji ter s pomočjo zapadnih sil za-, držati ruske armade, imamo le celo serijo siromašnih držav, kojih vsaka posamezna ni v stanu uspe-' šno upirati se in kojih vsaka Je prepričana, da nima ničesar pričakovati od zapadnih narodov, da nima nobenega bodrila upirati se ter dosti povoda napraviti najboljšo kupčijo, ki jo more. To kupčija naj bi se oči vidno .sklenilo na temelju boljševiškega i cilja, da prodrejo vse ter se razširijo povsod. Lenin in Troeki ne fdedita direktno stopinjam njih carističnih prednikov. Ne skušata zavojevati ozemlj. temveč uničiti narode. Njih aspiracije so internacionalne, ne pa nacionalistične. Boljševiška Poljska bo imela take meje kot bo hotela in boljfe-viška Ukrajina bo lahko imela av- tcoomijo iLot M jo ko Mda. Noj ■i. ' % it* " _ ____t____ Visoki življenski stroški« Kaj jfli povzroča in kako bi u jih dalo mižati. Piše dr. Josip Goričar, fz'^ 82 Cortlandt St. Sa* ZAKLJUČEK. Najboljša garancija "za bodočnost slovanske Rusije je njena preteklost. Kljub nizki produkciji je Rusija v onem letu pred vojno ek-Jsportirala za več'kot tisoč petsto miljonov rubljev blaga. Visoki zamah ruskega poljedelstva je bil nekaj velikanskega. Najboljši dokaz za to so poljedelski stroji, ki jih je Rusija importirala od leta 1696 pa do leta 1912. Vseh strojev pa ni importirala, ampak jih je velike množine izdelovala v svojih lastnih tovarnah. Od leta 1893 do leta 1915 se je tozadevni import približno za šestkrat povečal. To je resnično velikansko polje za ameriške industrije. Da podam samo približno sliko velikanske bodočnosti, ki jo ima Rusija, bo monda zadostovalo, če navedem, da je bilo v Rusiji leta 1912, torej v letu njenega največjega eksporta obdelane samo 5.2 odst. ruske zemlje. Kakorhitro bi Rusija obdelala nekoliko več svoje zemlje, ne trdim preveč, če rečem, da bi lahko zalagala s hrano ves svet. Tretji faktor, ki vstopa v življenje Rusije. Ko njene velike kooperativne zadruge, med katerimi štejejo nekatere danes do petindvajset miljonov člrfnov. Začetkom leta 1914 je bilo na slovanskem vzhodu 4585 polje-1 deljskih zvez. Med temi jih je bilo 1254 poljedelskih kooperativnih ; zvez- v te,» je bilo nad petdeset odstotkov mlekarskih zadrue, nad | trideset odstotkov onih za splošno trgovino, nad deset odstotkov pa 1 zadružnih zvez, ki so kupovale poljedelske stroje. Dejstva govore sama zase. Ameriški trgovci in industrijalci bodo napravili dobro, če pre-vzamejo veliko -alogo rekonstrukcije slovanskih dežel. To nalogo so zadali Ameriki veliki dogodki na svetovni po-( zornici. bolj važno za sedaj je, da se hoče boljševiške metode, principi je. in ideje uveljaviti tako splošno kot mogoče. Politična faza je še vedno majhne važnosti. Napoleon lahko sledi ruski revoluciji kot je Bonaparte sledil francoski, a to je še veliko vprašanje. Dva vzroka sta, ki pojasnujeta zmago boljševizma, eno najbolj presenetljivih zmag v zgodovini človeštva. V prvi vrsti je razcepljenost zaveznikov ter angleška politika, da drži Franeijo nazaj, če tudi ni bilo treba pritem žrto-vati Poljsko. Franeozi hočejo na veliki Poljski zgraditi mogočno francosko politiko kot je obstajala neprestano od Ludovika XIII. pa do Napoleona III. Drugi vzrok pa. je spopad med Fnancozi fin Italijani, ker so Francozi podpirali Jugoslovane proti Italijanom na Reki in v Jadranu v splošnem. Nadaljnje pojasnilo pa je najti v domači politiki, katero zasledujejo različni voditelji v zavezniških deželah. Prestrašeni vsled vojne izmueenosti svojih narodov ter presenečeni vspričo insubor-dinacije armad, ko se je pričela govoriti o novi kampanji, niso hoteli informirati javnosti o resnici, da je boljševizem vojna, ki je bila dejanski že napovedana zapadnim narodom in da morajo zapadni I narodi braniti same sebe ali pa podleči. Mesto tega pa so vodili vojno na najbolj naznaten ter zaničeva-j nja. vreden način. Trošili so veli-' kanske svote ter pošiljali na skrivnem čete. katere so nato od poklicali. ko je prišla stvar na dan. V kolikor so si drznili, so delali vojno. a na način, kot bi je ne vodil noben vojak, kajti vsak vojak je' spoznal obsežnost naloge ter ne-| opročeno resnico da bi bilo treba j velikanskih armad ter tudi veli-j kanskih svot denarja. ' Konec te vojne pa je bil poraz. — poraz kot je sledil napadu na francosko revolucijo in skoro istih' vzrokov. Zavezniki so se prepirali I med seboj. Vzeli so on ezaveznike' v Rusiji in izven nje. ki bi lahko zmagali v boju. ee bi sojini dalo nekaj pomoči. Ščuvali so obmejna plemena na boj, jim dajali puške in municijo, a jih potem niso le zapustili, temveč jih celo psovali raditega, ker so se borili, kajti k temu postopanju so bili prisiljeni vsled domačega javnega razpoloženja. Sedaj pa je Rusija porazila Poljsko in nobena ovira ne stoji več na poti boljševikov. Nemčija leži odprta pred njimi in nikdo se ne more motiti Q}ede dejstva, da vladajo v Nemčiji razmere, ki nudi-! jo najfinejše polje za bol j še v i šk o delavnost. Centralna Evropa, ki pomenja zmed brezpomembnih in slabih. državic, med katerimi jih je dosti, | ki ao na robu razpada, leži ravno onstran zapadnih meja Poljske, j Francoski revoluciji se ni nudila! nobena tako ugodna prilika kot se nudi sedaj boljše vi kom v centralni Evropi. ' ^ ' "5*1* Mikavnost boljševiške invazije pa ni ▼ zapadni Aziji prav nič Maajia kot ▼ Evropi. Od Bospara do Indije, od Kavkaza do Kajire, povsod vlada zmešnjava. Države vstajajo in padajo. Plemena, prosta ali podjarmljena, so v orožju ali pa se skušajo borožiti. Angleži in Grki se bore proti Arabcem. Na Balkanu se bore Turki in Bulgari proti Grk om. Armenci v svojih gorah se bore proti Turkom in boljševikom. Se bolj važno kot zavojevalne vojne pa je bistveno dejstvo, da je v zapadni Aziji vsaka zapadua roka dvignjena proti drugi zapadni roki. Angleži in Francozi so si tam tako sovražni in tako tekmovalni med seboj kot so si bili v Ameriki pred stoletjem in pol. Italijani so na drugi strani so-ražni obema prejšnima ter na skrivnem podpirajo Turke ter jih ščuvajo n azapad na Grške, čeprav so Grki zavezniki iu agenti Angležev. Vspričo tega položaja si angleška vlada na vse načine prizadeva skleniti mir z boljševiki in ta mir zavzema bolj in bolj obliko predaje ter napor, tla se potolaži in pomiri nasprotnika. Vzrok tega je povsem očividen. Če udarijo boljševiki v Aziji,skozi Perzijo ali Armensko, bo v istem trenutku ogrožena Indija in Mezopotamija. J e ne bo prišel mir v kratkem času. bo kmalu zopet oživljena stara .ruska nevarnost v centralni Aziji j in medved, ki ln>di kot mož", se I bo zopet pojavil v pokrajinah, I kjer so poznali njegovo senco še pred prihodom Edvarda VII. ter izpremembo zunanje politike kraljice Viktorije. Celi svet je sit vojne tudi govorenja o vojni. Mase, ki so se | borile v zadnji vojni in ki se morajo boriti v vseh vojnah, niso v jhikakem razpoloženju, da bi si na-jprtile na ramena nova bremena, j Verujejo, kar hočejo verovati glede boljševikov-. Zmago boljševizma pa pozdravljajo ne toliko iz , simpatij do boljševiških doktrin, temveč radi tega, ker pomenja po-I raz njih lastnih vladarjev, s katerimi so se očividno sprli. Ker je to resnica, je sedaj popolnoma brez pomena, da bi se skušalo razburiti zapadno javnost s katerimkoli ugotovilom. kaj po-menjajo za Jijega boljševiški uspehi. Resnica pa je vidna za vse, ki hočejo videti. Po treh letih je ruska revolucija -zdrobila vse domače ust a je tako popolno kot je francoska revolucija zatrla Vendee, katero so tudi s polovičnim srcem podpirali tujci. Razlila se je preko sosednih držav, prav kot se je leta 1792 francoska revolucija raz-i lila preko Belgije, Holandske. Švice in Italije. Polom Poljske je polom vseh obmejnih držav. Nikdo si 'ne bo upal upirati se kot se je upirala Poljska, ki je poskusila svojo erečo. bila zapuščena od svojih zaveznikov ter padla. Vsako proro-kovanje vnaprej pa je bedasto, kajti dogodki, katerih bomo priča v doglednem Času, ao preoboežni, da bi se dalo sedaj razpravljati o njih. 1 ..... ■■ Iffijjgflfijjgrasa BHBH03§ Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA INK0RP0R1RANA B. JULIJA 1908 V^to/ 27. OKTOBRA 1906 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI OOBOBt PrwtMdAflt: JOHJf PZ9EJDC. 4450 Wash. St, Darn, OoUl Mpradaadnlk: JOHN FAJDIGA, Box S3, Lea4vUa. Goto. Uiavbl tajnik: FRANK SKHABEQ 4M4 Wash. SL. Dearer. Ooto. KapUalkar: ROBERT ROBLKCK, Sta. S, Peeblo, Oo?o. Olaral blagajnik: JOSIP VIDET1Č, 44». Logan St., Denver. Cola. Eeo>aia: FRANK tAITZ, 614 W. Ceataot St.. Leadvlla. Qmko. NADZORNI ODBOR: Predaji!*: JOHN GERM. 734 Moffat Ara. MIHAEL KAPSCH. 906 N. Spruce St.. Golo. Spring Caie. CSORGB PAVLAKOVICH, 4717 Grant Sfc, Denver, Gala POROTNI ODBOR: PTvdwdatk t ANTON KOCHEVAR, 1206 Berwtad Ave., Pueblo, Gola. JOHN K< K'liAN. 1203 Mshren Ave.. Pueblo, Colo. FRANK CAN J AH, 600-601 — 46 Ave., Denver. Gole. ZDRUŽEVALNI ODBOR: . pTvriwdntk: FRANK BOYTZ, BR. 2, Box 132. Pueblo, Ooie. »RANK MARTIN JAK, Box 'JS», Ely. Minn. PBTER OESHCLL, 44«4 Wash. St., Denver, Goto. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr R. S. BCRKETT, 4487 Waablngton SL, Denver. Golo. SLAD NARODA. 82 Cortlandt Street, New Torfc. R. Va» denarne nakacnlf« ln vae uradne stvari ae paBlJaJo na gL tajnika. prttoCbe aa predsednika gL nadzornega odbora, mpinw aadeve ve a« prwleednlka glavnega poročnega odbora. IMENIK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV fit. 1. — Predsednik Adolph Anilchrrk; tajnik: Johu Stareai-j nirh, 4576 Lojjran St.; blagajnik: Joim t esar. Društvo zboruje vsaki tretji ponedeljek v Domu Slo-j venskih Društev, -!4*>t> W**king- j ton St. — Vsi v Denver, <'olo. ' Št. 3. — Predsednik Anton Ko ekevar: tajnik: John Genu, 734 Moffat St.; blugajnik: John Koc rn«u. Sej*1 se a rše vsako prv o neti« I jo v tneh»fu v dvorani društva Sv. Jufc-fa. — Vsi v l*u*-blo Colo. fit 4 — Pr«>d»» tlnik: Frank Ka-Mel c; tajnik: Frank Misinash. Iiox 1-'; buauajnik; Dan li.idato-v»eh. Seje *e vri«- Vsakega 10. v: niest<-u. — V*i v Midvalie, Ftah. 61 5. — Predsednik: Frank M o. bar; tajnik: Joseph Ponikvar, 010 \V. 2nd St .; blagajnik: Frank 7.aitz. Sej»' se vri*1 vsakega 10. v tu e seen v lastni dvorani, na 527 Klin St. — Vsi v Led v iti, Colo. fit 6. — predsednik : Joseph H a pee h ; tajnik: Mik«' Knps«»h. fiOri N. Sprnee St.; blagajnik: Paul Strek. S<-je se vrSe vsakega 10 v me»eeu v Slovenskem Domu. Vsi v Colorado Spring. Colo. Št. 7. — Predsedniea : Mary Les »ar; tajnica: Mary Prijatelj, 4.774 j I^ogun St.; blagajnit-a: Frances Ha ude k. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v lueseeu ob 2. uri popoldne v Domu Slovenskih Društev. Vsi v Denver, Colo. Št. 8.: — Predsednik; Peter Medoeh; tajnik: Joe Itohorieh, 4. 4 \o. H; blagajnik: Jo«* Hohorieh. Seje ae vrie vsakega 16. V lltese-m. - V*>i v Mulberry. Kans.t št. 9.: — Predsednik: Anton Strajner; tajnik: Frank Koejan, P ros pee t II« ihgt s; blagajnik: John Logau. Seje se vrne vsakega 12. V Ilfseeu. — Vsi v Canon t »ty. Colo. Št 10__Pre»ls*sluik : Peter Go aLell; tajnik: Frank Oražeti, Box b.'J; blagajnik: Frank Mekle. — Vat v Victor, Colo. Št. 11. — Predsednik: Frank Hek; tajnik: Joe Blatnik. Hox 2.'i7; blarejtiik: John Mereek Društvo rb»*ruje vsakejja 14. v I«e*e«-ii. — Vsi v Rok vatle, Colo. ' št. 12. — Predsednik Ltldvig Mihelieh; tajnik: Anton Sever. ZAPISNIK četrte glavne aeje Zapadne Slovanske Zv exe, date It. jal 1990 v Denver, Colo. Brat predsednik otvuri sejo oh aedm uri i\wr. Prisotni bratje: John Pe- krte. Frank Skrabee, Robert Ro blek Josip Videlwh. John Gena, Mihael Kaps«-h. Bra« <»eorge Pa-vtakovieh cproati. ker je na potovanju v st a rem kraju Nato se rita rapist)ik zadnje glavne seje. Brat Germ predla tra. da ae zapisnik sprejme. Brst >krab«sr podpira. Predlo* ^prrjrt sočasno. Brat Urna predlaga, da ae pro acje bra:« Joe Lak o v teka xa bol m. da v beat tajnik bolj natanko aafŽža • ju*. ' ^MirW ran ii'ifci > . » • Box 53; blagajnik: Andrej Fijac-ko. Seja se vrše vsakeea 15. v me-s» i-ii, — Vsi v Cl^ar Creeek, Utah. Št. 13. — Predsednik: »ank Trlep; tajnik: Anton Lesjak, Bx lis; hlajrajnik: Anton Lesjak S» je ve vrne* vsakega 14. v mesecu. — Vsi v Frontenae, Kans. Št. 14. — Predsednik: Marko Petrieh; tajnik: Joseph Kopav-nik, Box 1001; blagajnik: Joe Brodnik. — Vsi v Standard\ ille, l tah. Št. 15. — Predsednik: Peter Predovieh; tajnik: Frank Panee, I«'. K .1, Box 43; blagajnik: Niek Balicli. — Vsi v Bingharn Canyon, Utah. Št. 16. — Predsednik: Louisi Lovšin; tajnica: Anna Snede«, M9 K. B. St.; blagajnik: Anton Hupar. Seje se- vrše vsako prvo ii* drugo nedeljo v mesecu. — Vsi V Pueblo, Colo. Št. 17. — Predsednik: Mike Ju-rtšieh; tajnik: Auton Mohar; bla-gi;jnik : Somas Salmo. Seje ge vr-še vsakega 14. v mesecu. — Vsi v Frideiiek, Colo. Št. 19. — Predsednik: .Tohn Ja-iiožieh; Anton Menein; bbigaj-nik: Frank Okoren. — Vsi v Denver. Colo. Št. 20. — Predsednica: Frances Miklirh ; tajnica: Frances Poni-kvar, 610 \V. 2nd St.; blagajnika : Anie Težak. — V se v Lead-v ille, Colo. Št. 21. — Predsednik: John Zaje; tajnik; Matt Polajner, Box 2-1»; blagajnik: Math Ogrinc. Se-| je se vdše vsako tretjo nedeljoo v nieveeu. — Vsi v Ely, Minn. Št. 22. — Predsednik: John Rebolj ; tajnik: Niek Brozovich, Bx 28; blagajnik: (?) Vsi v Toele, Utah. Št 23. — Predsednik: Louis Mežnar; tajnik: Frank Avpieh, 2.Vws E. 7."ith St.; blagajnik: Fr. IHije. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v ineseeu. — Vsi v Cleve-landn, O. Št. 24. — Predsednik: Frank Muhieh; tajnica Frances Sajn, Box 171; blagajnik: Fr. Jenko Vsi v Salida. Colo. Št. 25. — Predsednik: John Podbovšek; tajnik: Joe Alich. Bx 617; blagajnik: Anton Volčič. Seje »e vrše vsakega 14. v mesecu. — Vai v Wilburton, Okla. Predlog sprejt soglasno. Nato pride na vrsto prošnja brata John Rozulicha. tudi za bol. I »odporu. Brat Kapeth predlaga, da se bratu tajniku da naloga pi-sti na Mavo Bros. uvod v Roche sler, Minn, tir poizve, od kedaj pa do kedaj. da je bil brat John Roznlieh v njihovi bolnišnici, in da se potem na izprit'evalo od kra-jevnejra društva sv. Martina njegova prošnjo za Konjiško podporo odobri. To pa vsled tega. ker zgoraj omenjeni zavod nikakor ne b.poljnuje nobenih tataiških spričeval )»odpornih organizacij. B*it Skrabec podpira. Sprejeta fWffiMno. Nato se zopet prične razprav-Ijanje glede bolniike podpore br. Prieha. kateri rded poekodova noge boleha že vef let. Po lcrat-aem razmotrivanja brat Rofelek predlaga, da se da brata tajnika moč se z bratom Sarichom pogoditi za gotovo sveto kot odpravnino pod pogojem, da brtt Sarich po sprejemu pogojene svote prestane biti član društva in Zveze. Brat Germ podpira. Predlog sprejet soglasno. Prečita se pismo brata Joe A lic ha ter se na predlog brata John Germ* ovrže, to pa vsled tega, ker je pristopnina že sedaj samo $1.50 za bolniški sklad in $1.00 za v posmrtninski sklad in poleg tega tudi ker je vsak novo pristo-pli član deležen bolniške podpore tri mesece po pristopu v društvo oziroma Zvezo. Brat Kapsch podpira. Predlog sprejet soglasno. Brat tajnik poroča, da Zveza dolguje še $2800 dedičem umrlih članov, to pa vsled tega, ker se dediči še niso izjavili: John Smaj dik, $400.00; Frank Strah. $500; Anton Kralich, $350; John Ster-nad. $400; Vincenc Kolar. $400: Joe Pikelj, $350; Peter Urankar. $400.00. Pri Alien Property Custodian se uahaja za: Frank Intihar, št. 5. $400; Charles Požar. si. 5, 400; Joe Perme. št. 5, $400; Frank, Martin in Mary Ponikvar, št. 5. $204; Jop Germ. št. 5. $400 : Agnes Ponikvar, št. 5, $200; Andy Osteriuaii, št. 21, $400; John in Frank Fijacko. št.14. $318; John Videč. št. 17. $400. Skupaj $3222. Vrednostno poročilo Zveze je 92 02 odst. solventnosti in po zakonih države Colorado 2 odstotka nad solventna. Brat Roblek predlaga, da se poročilo brata tajnika vzame na znanje. Brat Kapseli podpira. Sprejeto ■soplasno. Brat Kapseh predlaga, da se poročilo brata blagajnika vzame na znanje. Brat Germ podpira. Sprejeto soglasno. Brat Roblek predlaga da se poročilo nadzornega odbora vzame ni: znanje. Brat Skrabec podpira. Sprejeto soglasno. Brat Kapsch predlaga, da se svata $4000 da na obresti. Brat Genn podpira. Sprejeto. Denar se naloži na sledeče banke; American Trust Co. $1000: Stockyards Bank. $1000; Minne-qua Bank of Pueblo, $2000. Ker so po sedanjih razmerah upravni stroški večji kot dohodki, to pa vsled vedno večje draginje. se na predlog brata Germa in podpiran od brata Robleka. razpiše posebni asesment po 10c ra vsakega člana in članico v tro-škovni sklad in to za nedoločen čas. Asesment se prične meseca avgusta. Predlog sprejet soglasno. Brat tajnik poroča, da so sledeča društva glasovala za in proti sklicanju izvaiiredne konvencije Zapadne Slovanske Zveze: Dr. Šteje članov Za Proti 4 30 15 — 5 140 4 68 6 24 — 10 9 65 10 4 11 31 5 15 13 24 2 22 15 9 9 — 16 139 8 19 22 31 29 — 25 8 — 8 Druga društva še niso poročala ter imajo čas isto storiti do 1. septembra in rezultat bo glavni tajnik objavil v glasilu. V slučaju da se dve-tretjinska večina zglasi za sklicanje izvan-ndne kouvencije, se tem potom da bratu predsedniku pravico določiti čas kedaj da se ima konvencija vršiti. Brat Roblek predlaga, da se seja zaključi* Brat Germ predpira. Predlog sprejet soglasno. Brat predsednik zaključi sejo do meseca januarja 1921. Kobert Roblek, zapisnikar. Dom za hrupneelm slmBdmje so vstan o vil i na Dunaju. Ta za-v<«d je nedvomno pfedvsem za velika me^ta velikega socijalnega ["♦mena. Vstanovljen je na iniei-jativo soeijalnih demokratov in bodo v njem za časa brezposelnosti služkinje opravljale različna socijalno-koristna dela. Tatalo v nhfflri kohat je konstruiral letalec Le Curto. S takim letalom ae je mogoče dvigniti v vifiao 2000 mirnim vte. OIiAS NARODA, 10. AVG." 1920 * Štajerski pozdrav. Pravijo, da jfr 'jsQfrne »jI frig, kadar zahaja. Že neštetokrat sem se divil tej krasoti, pa tselej tedaj, kadar je zahajalo solnce za koroške gore. Kdo bi to razumet! Morda je vzrok v tem, ker je moj dom tako blizu Koroške T Morda me je njena naravna lepota tako očarala? Oboje, in se tretji je vzrok, najvažnejši: tista bojazen, da ne bi Nemec požrl Koroške in njenih prebivalcev. Kdor je doma na meji. se temu ne bo čudil, razumel me bo in verjel, da se me je' vse-kdar polotila tiha žalost ob pogledu na koroške gore, posebno,! kadar so gorele v žarkih zahaja-! joČega solnca. In sedaj se bije boj za te lepe! gore in doline preltjpe Koroetke. Korošci, kaj ljubite bolj? Mrzli! nemški sever — ali toplo južno solute ? Jugoslavija ima idovolj toplega solnca za vse, posebno za vas, ki ste izpostavljeni ledenemu pišu z nemške strani. Korošci, na j i se ogreje vaše srce na toplih gru-i dih majke Jugoslavije! In še nekaj je, o čemur bi se rad [»ogovorit z vami. Je nekaj zelo važnega. Ali ste že videli človeka, ki ne sme domov? Vi mi boste po kratkem pomisleku ot^govorili, da ste ga že vi-leli. Koga pa ? 1 no, nekega dečka, ki je očetu ukradel desetico .prvikrat. Očeta! je ta otrokova tatvina tako raz-, >rdila in razburila, da je s šibo iz- podil dečka iz rodne hiše, češ, naj( inu nikdar več ne prikaže pred njegovo obličje. In se je deček vrnil? Vrnil, mati je posredovala, de-"*ek pa je obljubil poboljšanje.' - . * | Ste še koga drugega videli, ki ni smel domov? Smo. Neko kmečko dekle boga-1 tih starišev. ' Čudno! » Zakaj čudno ? Dekle je namreč i lj«bil* nek<*a= brhkega fanta, ki pi je bil zelo reven. Hotela ata se jK>ročki, a dekletovi stariši so to z Obranili s tem, da so svojemu lastnemu otroku odrekli doto. Ker se je dekle kljub temu poročilo, je moralo s svojem ženinom po* svetu. In se je vrnilo na svoj dom? Čez dve leti, ko je bolezen vrgla očeta na bolniško posteljo, tedaj so se sprkvili. i Torej se je vrnilo deklet Dal Zakaj se ni? * e * In ste ee koga videli, ki ni smel prestopiti praga rojstne hiše? Spominjamo se nekega v vojni ! oslepelega vojaka. O, kako rad bi 'se bil ta revež vrnil na svoj dom, .da bi ga videl vsaj enkrat. Prikrivali so mu nesnico. Ta seveda ni niogel videti svojega doma. Seveda ne, toda doma pa je le bil. to je bilo takrat, ko je prišel domov — umret. ! Sedaj poslušajte mene. Tudi jaz t poznam človeka, ki ne sme domov. Bolj je nesrečen nego so oni trije, o katerih ste mi vi pripovedovali. On je kmetski mož, oče nedorast-lih otrok, vaš rojak, doma na Go-spošvetskem polju. Nemški sodrgi se je moral umakniti lanskega leta zaradi svojega narodnega prepričanja. Sedaj tava po svetu kot begunec. Nikjer nima obstanka in ga ne najde, kajti njega vleče srce domov, k svoji družini na ,Gosposvetskem polju. Kaj bi dal, da bi smel pogledati vsaj enkrat svoji ženi v oči ter objeti otroči-iče! Ali on ne sme domov. Morda nikoli več? i Korošci, vrnite temu nesrečne-jniu beguncu, svojemu rojaku, njegov dom! Gospa Sveta vas kliče in prosi: j "Iztrgajte me iz nemških rok, rešite me sužnosti — svojo lastno Mater, ki vam je dala zibelko!" Korošci, ali slišite ta obupni ; klic * Zgrabite orožje in hajd v boj z bojnim klicem: Gospa Sveta mora biti naša — jugoslovanska! v: Čudno pleme v Novi Angliji. Najstarodavaejši ljudje v Mas- ; sf.chusetts ali mogoče v celi deže- ; I i, seveda z izjemo Indijancev, so , Jackots iz Boxboard City v bliži- i nI Taunton. To so ljudje, kojih j »lavne posebnosti obstajajo v al- ( binizmu, ki je posledica ozkega ] križanja ter njih manija do ba- ! rantanja, katera manija je doved- < la do številnih čudnih episod. i Ena teh episod je imela pred nedavnim časom za posledico, da so se pričele državne oblasti bolj natančno brigati za ta čudni rod ter bolj strogo nadzorovati njegovo življenje. I£den izmed patriarhov tega rodu je namreč zamenjal svojo ženo za konja. Ta patriarh, ki se je tako udajal svoji strasti, da mu ni ostalo nič drugega kot obleka, katero je nosil ter borna koča, v kateri je stanoval, je napravil kupčijo s svojim bratom, kateremu je izročil svojo ženo za konja, ki ni bil vreden več kot deset dolarjev. Medtem pa je odvedel brat to žensko v Taunton ter objavil ,da je pripravljen zamenjati to žensko za katerokoli drugo stvar enake vrednosti. Predno pa je prišlo do tesra, so posredovale državne oblasti. Obvestilo brata je dospelo na njih uho in zaprli so moža in ženo. Nato so oblasti poklicale pravega moža ter ga informirale, da mora vzeti nazaj svojo ženo ter vrniti konja. On je protestiral ter rekel, da je bila izmenjava vprizorjena v dobri veri in v soglasja z navadami Tijegovecra rodu, a to ni nič pomagalo. Xadaljna primera te čudne ma-nije Jackot-ov. je ona nekega elans. tega rodu, ki je bil ravnokar izpuščen z državne farme. Ta človek je prišel v groeerijo nekega Wilsona. ki se nahaja v bližini kolonije. Oproeeeni Jacob ni imel pri sebi nič drugega kot svojo o-bleko in neodoljivo željo, da napravi kupčijo. Dočim je eel Wil-aon v drugo sobo. da prinese nekaj aa enega izmed hupeev. ae je prteel J neke« pogajati z enim jib pre jenih tovarišev na farmi«. Iti je bil slučajno t prodajalni m< ko K je preornfeeemi gioeet vrnil, jc Jackot že prodal dotičnemu za $2.40 slehrui kos obleke, katero r jf imel na sebi ter stal popolnoma t nag, Adam btez figovega peresa, j sredi prodajalne. Wilson je ogor- j čen protestiral, a Jackot je ostal c popolnoma miren. Zahteval je le 1 sod, katerega mu je grocer se ve- < da takoj dal. Denar, katerega je i dobil, je tiščal med zobmi ter se ] tako napotil proti svojemu kraju, i Pleme Jackotov nima dosti sti- < ka z zunanjim svetom, raz ven ka- ; dar pride tlo kake kupčije ali ba- . rantanja katerekoli vrste. Kadar i so pojavi kak tujec v njih vasi, , izginejo vsi odrasli v svoje kabine. Otroci so malo bolj prijazni > ali vsaj radovedni in obiskovalec ima priliko opazovati njih albini-zem, — kot kreda belo kožo in lase t£r rdeče oči. Pleme Jackotov je v moralnem oziru vse prej kot visoikostoječe. Bil je nekoč čas, ko so matere in očetje, odrasli sinovi in hčere ter cela tropa majhnih otrok živeli skupaj povem mešano. Zakoni so bili nepoznana stvar in ugotov-ljenje genealogij bi bilo sploh nemogoče. Zgodovina Jackotov sega nazaj v čas pred vojno za neodvisnost, ko se je neki Francoz, po imenu Jackot, naselil v Freetown, Mass. s svojo mnogobrojno družino. Družina je imela le malo Mikov s svojimi angleškimi sosedi in vsled tega se je le malo xunajstojecih priženilo v družino Jackot. Tekom generacij so se pričeli pojavljati učinki razploje-vanja v ozkem kroga. Rdeča kri j - izgubila svojo moč in skoro vsi otroci, rojeni ▼"koloniji, so bili al-bini. V zadnjih letih je bilo opaziti dodatek nekaj sveže krvi. Dočim je bilo preje najmanj 75 o-seb čistega albino tipa, jih je sedaj kouj ducat. Najti pa je v koloniji ie nadaljne, ki nosijo ztake albinizma. ' V sedanjem času je najti tudi manj slučajev zakonov med so-Irradniki Ta je treba pripisovati v 1 gotovi meri preselitvi roda iz I Freetown aa neko mesto v Vlifi-fet LokcvHle m Tntn, ki ae je . i cvrsila pred nekaj leti, ko je ne- mož, po imenu West gate usta- I tovil Boxboard City. Westgate je ►rišel v posest kosa zemlje, kate- ega je pareeliral ter prodal lot j ►o $1.00. Na doiičnem mestu je ^ tal preje gozd, katerega pa je u-ličil požar. Iz obžganih smrek terj z desk, katere so spravili ljudje kupa j, si je postavil rod koče ter; Lleve za svoje živali. Westgate je iil izvoljen županom mesta. Od časa Jackot naprej imajo ackoti ranavuost strastno mani-o za barantanje. Celo otrokom je bstna ta strast. Kakorhitro je t ar deček dvanajst let. je že ta-;o izurjen v tem poslu da preka-a tudi najbolj prebrisanega Jeit-:i-ja v trgovini s konji. Jackot i o prav posebno ponosni ua ko-1 je, čeprav niso konji, ki se nalia- i ajo v njih posest i, vredni več kot, >et do deset dolarjev. Družino, ki c nahaja v posesti najmanj eue-j [a konja, smatrajo za resnično evuo. lavno poljubovanje na Japonskem je prepovedano Na* Japonskem je prepovedano rsako poljubovanje v javnosti in 'sled tega so prepovedano tudi tino-slike, ki kaže cmokanje za-jubljenih parov. Skoro vse lak>*i »repovedane slike pa prihajajo iz Amerike, kjer še vedno obstajajo lekatere stare postave proti po-jubovanju. Leta 1891 je neki dijak z Vale rseučilišca poljubil svojo ljubico v )eki restavraciji v Bostonu in oba ita bila obsojena na petnajst tini eče na podlagi postave, ki je bi-a uveljavljena za časa vlade Ka-*ola IL, ko so bile države Nove \nglije še angleške kolonije. Na temelju zloglasnih in prismojenih puritansko - hinavskih ?lue Laws je bilo dosti možkih ibsojenih. ker so v nedeljo javno •oljubili svoje žene, kajti obiuiša-ije je bilo soglasno z moralo onih lili, nedopustno in grdo. - \ N Gospodarske razmere v Jugoslaviji. Nedavna izdaja zagrelwke " Domovine* pravi, da se stva.ri v Ju-roslaviji ugodno razvijajo in da jugoslovanska valuta raste v inozemstvu. Nove korporaeije se Inevno ustanavljajo v Zagrebu. Belgradu, Karlovcu, Splitu in lrngje, nove tovarne se gradijo n stare se razširjajo. V samem Karlovcu se gradi 17 novih tovarn radi tamošnje nizke cene elektri-citete. Banke v mnogih mestih zvišajo svojo glavnico in ustvar jajo se bančni sindikati. Radi mnogih investicij v razna po,Ijet ja je nastala nedostanost deiuwja Zagrebške delavnice izvajajo dnevno po d\ajset popravljenih železniških vagonov in gradijo se nove prometne proge. Namerava jo zgraditi direktno progo nred Zagrebom in Bel grad oni. I Nered črev 1 | je v vročih polotnih mesecih in zgo- gf i dn;th jesenski n pn oboh, odrast .h m 8 | pri otrocih splojna prikazan. To fi I prihaja morda od nepravilne hrane. X ' pijače ali hitre irpremembe vreme- j na ali drugih vzrokov. Severa's Diarrhoea Remedy 1 (Severov Pripomoček proti driski) | ae je izkazal vedno kot zanesljivo i zdravljenj« za drisko, ielodečne kr- i Če. colico. proti poletnim neredom ! drobovja itd. Dobro in sigurno za , J oboje — odrastle in otroke. Cena B ' lOc in 2c davka. Na prodaj pri 8 | lekarjih. Kje je ANDUKJ GRl^AK? Doma je iz Bele cerkve na Dolenjskem. V Ameriki biva že nad 13 let in se je nahajal nekje v Edenborn. Pa. Prn*im cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi uaztiani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu Joseph Gričar, c o IJlas Naroda. S2 Cortland t St.. New York City. (10 11—8) KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PREBLIŽNO ODPLUJEJO IZ NEW VORKA. ARGENTINA 14 avo. — Trat NEW YORK 14 avq. — Cherbourg NIAGARA 17. avg — Havre RYNDAM 18. avQ — Boulogn* LA LORRAINE 20 ava. — Havre ROCHAMBEAU 21 avo. — Havre ST. PAUL 21 avo. — Cherboura LAFAYETTE 27 avq. — Havro ROTTERDAM 28 ava. — Boulogne PESARO 1 sept. _ Genoa LA SAVOIE 3 seot. — Havre PHILADELPHIA 4 »apt. — Cherbourfl FRANCE 8 sept. — Havre NOOROAM s ««pt. — Boulogne LA TOURAINE 14 »ept. — Havre PRES. WILSON 14 aept. — Trrt N. AMSTERDAM 14. sept — Boulogne LA LORRAINE 17. sent — Havre BELVEDERE 21. sept - Trst RYNLtAM j 22. seot — Bouloam COLUMBIA «8 seot — Tret ARGENTINA | 7 okt. — Tr.t PRES. WILSON S novembra — Trat • ——— Glede cen «a vozne nstke m vaa aruge pojasnila, obrnite ae na tvrdko FRANK 8AK8ER 82 Cortlandt St. New York LLOYD SABAUDO Prlhodn/.. odplutje is New Torka par-Jik na 2 vijaka S. S. "PESARO" 1. seotembra Izdajajo ■x' dlr-^tnl voatnl listki do vaefe clavnih meet v Joicoelavlil. Brezplačno vino potnikom 3. razreda. iCosulich črta Direktno potovanje ▼ Dubrovnik (Gr&vosa) in Trst. ARliKNTIXA......14. avgusta PRES. WILSON .. 14. septembra Potom llatkov. Izdanih aa vao k rale v Jugoslaviji In SrMfl Rukcin« turodnoetl prvega, ini-■en ln jretjes* raarete Potniki tratJaga razreda tfetolvaja brezplačno vine.. PHELPS BROTHERS & CO. Paaamnamr Department 4 W«t girmš Htm I«t ANCHOR LINE Parnik "CALABRIA" odpluje 17. avgusta v Hambuig in Gdansk. Za tretji razred ▼ Hamburg ....................... $120*®° Za tretji razred ▼ Gdansk................. ........$135.01* in |5. vojnega davka. j V vašem mestu ali bližini je lokalni agent. Cunard Line _ parmk sa dva vijaka Pannonia" ; •m* 28. AVGUSTA Ccsa aa trvtji razred: ^ ^ l mM ▼ Xapol].........................* * . . . . * . . $ 84L i »•fiftja Ma prdka Mapolja ...... ^..............$ 98. I T niai ™ detla. O ženskem vprašanju tL ft.T__ (Konec.) IV. V poslednjem • ■dd^lku sein govorila o mitroji tu dolžnostih šm-k al er«- nam«*u je postati gu-s(Mxiioja, ?'1>tof», mati. Zdaj se h<>e»-m t>zre(i na ii±>» 1<» onih vodno lunoinejših žeiisk. katerim ni I»rrviduo*t nameiiiia tovariša v ii vi jen ju in ki so torej prisiljene, boriti *e same m svoj obstanek. Iz števila te množice se p^ izključene prvuioznice, kateriii bodočnost je zajrotovljena tudi če ne m t of »i jo v zakou in ki niso prisiljene pre/a vi jati se z lastnimi rokami. Tudi kmečki iu delavski stan žttfiski ne *pada v to množico. Kme&ska iu rokodelska hči, če se ne omoži, trre služit in ako je poštena iu pridna, preskrbljena je za celo svoje življenje. Drugače m« j>a godi nepremož-li i i ii uradniškim hčeram. One so prisiljene, ali s«- oiuožiti ali pa si z duševnimi vednostmi zagotavljati obstanek. Ker se pa vsaka ouiožiti ne more, je t>-daj naravno, da se morajo tem više izobrazo-vati za kakov njim primeren stan. Takim ženskam uioralo bi človeško društvo že iz sočutja prihiteti na pomoč in /. dobrimi nasveti, vzpodbudnimi bessedarni podpirati jih v dosegi njihovega namena, kadar si s pridnostjo, učenjem iu lepim vedenjem prizadevajo pridobiti kako javno ali zasebno službo. A ne da br jih človeško društvo pri tem |»ta poštenosti, |x» kujem je dotlej hodila. Koliko je tudi žensk, ki stopijo v /.akoli ne samo brez ljubezni iu i |H*vto\ anja do soproga, temveč ee4o z zoperio^ijo do njega. To pa iz »*-slusati, kako so se rogali kakšni učiteljici, kako se je celo društvo zabavalo na nje račun, ©brekujoč jo brez umih i I jen j n in dostojnosti, kakor «la t>i /ruska, ki se j«* ravno »slega učila kakor moški njen kolega, ki ve j«* podvrgla istuu izpi lom kakor vsak učitelj, ne znala in ne umgla vestno izoplujevati ■ vojih stanovskih di»Lčuo»ti, kakor da bi ženska, ki Mama živi, ne ni">fla viniiti nravnega, vzgledne-ga življenja. Zakaj pa moški samicam in uka-/« Ijniru ženam tako preradi zabavljajo" trotovo ne zato, kakor da bi ženskam potrebne /.možnosti do znanja manjkalo, ampak iz edinega predalnika, ker je ona Ženska in ne m<*tki. Mo«kmi sta prirojeni dve glavni *lat»ottti: vlade£eljnoopoluoiaa utrjen. Vse druge du- !" ševiie lastnosti pri moških kakor ' i>ri ženskah so sad odgoje, izobrazbe iu razmer, v katerih do- r tični človek živi. Kakor pa je ženska sposobna za od gojit eljico in " učiteljico, tako bi tudi bila za drug delokrog. Saj je znano, da je poučevati iu odgoje vat i mladino ' eden najtežavnejših poslov, kate-ri je ravno ženskam najbolj pri-| Uieren. Osobito se* mi vidi, lastni prepričanosti vo- t diti otroške odgoje, Ln ako oče in t mati nista enega mnenja pri skle- l panju zakonov svojih otrok, zado- t" stuje 'N-t-tova beseda.In k-u>ka krivico trpi. Res. po- j i|iuilo.vanja vrodna ^tvar je žen-J .•"ika! Ali je upati, ua se s tekom i j časa prikrči trnjev pot, po kate- 1 •. rem morajo one beliti? — Teles-: I no trpljenje je Jenskani neizogibni ji vo, a duševno ponižanje in tla- i črti je bi ubralo Izginiti v ukih (časih, v kakoršnih živimo, ko društvo in posameznik hrepenita in trudita z« napredek, svobodo j in blagostsn je. A utrdki blago-i^anje žen. lu-erk. Sester in žensk juploh bi bil po mojetn mnenju najblaiji in najdri^gocenejši na-I pmlek. katerega bi mogel svet ^učakali. Za nem ar jen je ženskega t blagostanja se bo sicer nad člove-(ištvom ae d#lje maščevalo. GLAS XARODA.10. AVG. 192C Pripovedke. Spisal Maksim Gktridj. "Ni jih lepših pripove-dek od onih, ki jih ustvarja življenje." I. V Napol ju so zastavkali na me-j ščenci cestne železnice; ob vsej I dolžini Rivierskega nabrežja se! vleče veriga praznili voz. a na trgu Zmage je zbrana gruča voz-j nikov in sprevodnikov — vsi veseli in šunnii. kakor živo srebro, gibljivi Napolitanci. Nad ujiho-j vimi glavami, nad vrtno ograjo.' se blišči v zraku kakor meč ta-j nak žarek fontane, sovražno jih obkroža velika množica ljudi, ki morajo po opravkih na vse kouce ogroličnega mesta, in vs-i ti trgovki pomočniki, obrtniki, mali trgovci, >ivilje obkladajo stavkajoče s srditimi priimki. Cujejo se Ijute besede, zbadajoče za-stneho-J vanje in neprestano se dvigajo roke, s katerimi govore Napoli-tanei pravtako izrazito in spretno, kakor z neugnanim jezikom. Z morja pihlja lahna sapica in' orjaške palme mestnega vrta gib-[ ljejo pahljače ttnino zelenih vej, a njihova denla so čudovito podobna n kretnim nogam veli-»:an kili nov iu kak op bi bila izkh ;an. kamna. Dečki — i>ol-goii ot. na>politanskih ulic — skačvj ) l.akor vrabci, nap«»lnju-joe z» A z z\onkitni kriki in smehom. Me.-:to, podobno stari gravuri, je razkošno oblito z žarkim soln-cem in vse poje kakor orgij.*. Sinji valovi zaliva enakomerno u-darjajo ob kameniti nasip, ponavljajoč ropot in krike z odhie-va joči mi udarci, kakor da ropoče boben. Stavkajoči se mračno stiskajo drug k drugemu, skoro ne odgovarjajoč razdraženim klicem množice. plezajo na vrtno ograjo, ne-' mirno se ozirajoč čez glave ljudi j j h > ulicah, in spominjajo na četoi volkov, ki jo obkrožajo psi. Vsem' je jasno, da so ti ljudje, enolično j obločetii. krepko privezani drug k drugemu z neomajnim sklepom. I da ne odnehajo, kar množico še bolj draži; med njimi pa so tudi filozofi: mirno kadeč opominjajo-preognjevite nasprotnike sta vik a-j jočih: *'F, signore! A kako bo, ako zmanjka za makarone deei?'r V gručah po dva in po tri stoje elegantno oblečeni atrenti muniei-palne policije, jtazeč, da bi množica ne ovirala kočij. So strogo nevtralni, z enakim mirom upa-' zujejo grajane in grajajoče in se dobrodušno šalijo s temi in onimi. kadar se kretnje in kriki preveč razvnamejo. Za primer resnih spopadov stoji v ozki ulici.* vzdolž hišnih sten. oddelek karabinjer-jev s kratkimi in lahkimi puškami v rokah. To je preeej zlovešča skupina ljudi v triogelnikih, kratkih plaščih iu z rdečimi lampasi ob hlačah, ki se vidijo kakor curki krvi. Zmerjanje, zabavljanje, očitanje iu opominjevanje zdajci potihne, med tolpo za veje nekaj jio-vesra, kakor pomirjujočega, stavkajoči gledajo eemerneje ter se hkrati strnejo tesneje, a v rano-1 žici se razlegajo vzkliki: "Vojaki!" Slišati je porogljiv in zmagovit žvižg proti stavkajočim, razlegajo se pozdravni klici, a neki debeluh v lahni sivi obleki in pana-ma slamniku začne ploskati teptajoč z nogami po kamenitem tlaku. Sprevodniki in vozniki se počasi rinejo skozi množico, proti vozovom, nekateri lezejo na plo-■ščadke (prostore za stojišča zunaj voza), njih obrazi so se ae bolj pomračili in zro kot odgovor na vzklike množice še bolj strupeno, ko se prebijajo skozi ljudstvo. Vse je tišje. Ko so množico ,ljudi presekali, so jo raztrgali in razdelili njeno sovražno ma-so na kosce, na posamezne skupine in ^jo kakor napojili z nekakim novim razpoloženjem. man je šum-nim, ImjIj človeškim. Z lahkimi, plešočimi koraki se bližajo z nabrežja Santa Lucia mali sivi vojački, umerjeno drobeč z nogami in mehanično enolično mahajoč z levimi rokami. Zdi se, kakor da so iz pločevine in krhki, kakor tovarniške igračke. Vodi jih lej>, visok častnik z namršenimi obrvmi in s prezirljivo zakrivljenimi ustnami, kraj njega pa stopiea tolst človek v cilindru, ki neprenehoma nekaj pripoveduje in razsekuje zrak z ° neštetimi kretnjami. ,M Množica se je umaknila od voz, ^ vojaki se kakor sivi biseri vsrp- z' ljejo ob njih in se vstavljajo ob' ph ščadkah na katerih stoje stav- " tka joči. č |j Človek v cilindru in še nekateri p solidni ljudje, ki so ga obkolili, z j obupno krilijo z rokami in kriče: ž i "Zadnjikrat! — Ultima volta! | Slišite*!" 'n j Častnik si malomarno vije brke. 0 jsklonivši glavo, visoki zamahnivši r, ■ s cilindrom pribeži k njemu člo-I vek in mu hripavo nekaj kriči. -! Častnik ga postrani pogleda, se ' vzravna, popravi prsa — in začu- ^ jejo se gromke besede povelja. | Tedaj začno vojaki skakati na' ploščadke voz, na vsako p<» dva. n in isti čas se sipljejo raz nje voz-jiiiki in sprevodniki. .I* Množici se zdi to smešno; sl | vzdigne se mrmranje, žvižganje, 11 |krohot, ki mahoma potihne. Ljud-j i je jame jo molče, podaljšanih in d J zardelih obrazov, osuplo izbulje- Ii (iiih oči odstopati od voz in se .pre-'d (i-ivati k prvemu. L j VTideti' je bilo, kako dva koraka r, pred kolesi prvega voza leži pre-| ko tračuie gologlav. sivolas spre- k vodnik, z obrazom vojaka, leži na '„ hrbtu iu brki se mu grozno dvi- j ga jo proti nebu. Poleg njega se * vrže na zemljo mal, kakor opica * gibčen dečko, za njim pa pidago-ma drugi ljudje in še drugi... Množica zamolklo .godrnja, razlegajo se glasovi, preplašeno kli- I čoč Madono, nekateri se mračno " rogajo, ženske ječe in stokajo, a dečki, prevzeti od tega pogleda, skačejo .kakor gumijaste žoge. Človek v cilindru ki še nekateri solidni nekaj razklada, častnik ga 'jgleda in giblje z rameni, on mora k nadomestiti voznike s svojimi vo- s jaki. a nima ukaza, boriti se s'^ .stavkajočimi.- jd j Tedaj se cilinder, obkrožen od 1< |[nekaterih somišljenikov, vrže h iproti karabinjerjem: že se ti zga- > Vejo, se približujejo, se sklanja jo'j *|k ležečim na tiru. lioteč jih dvig-'g niti. j k ;| Vna,me se borba, premetavanje, ^ i kar se vsa siva. prašna množica r J gledalcev zaziblje, zakriči, zatuli, i j vsuje na tir, človek v panama1^ ^ slamniku sname svoje pokrivalo'^ .glave, ga vrže v zrak in leče prvi ' J na zemljo tik stavkajočega de-' lavca, pot repi je ga po plečih ter v mu kliče v obraz bodrilne besede. ^ Za njim začno padati na tir. 1! 'jkakor da jim je kdo izpodrezal ^ noge, veseli, šumni ljudje, katerih/' še pred dvema minutama, do te- r ga trenotka. ni bilo videti. Me- t ^ če j o se na zemljo, se drug druge- ^ ^ mu pačijo in vzklikajo proti čast- i niku, ki mahajoč z rokavicami ' pod nosom človeku s cilindrom 4 temu nekaj pripoveduje, ge na-j smeha in stresa z lepo glavo. \ A na tir še vedno padajo ljud- r 1 je. ženske odmetujejo košare in ^ zve-žnje. smeje se legajo dečki, se ^ zvijajo v klopciČ. kakor ozebli t "j pj i, preme ta joč se z boka na bok , " se valjajo v pralni nekateri spodobno oblečeni ljudje. |l Pet vojakov, stoječih na plo- ^ - jščadki prvega voza, gleda na gru-" do teles pod kolesi ter se krohota. zibajoč se na no Dunaj izumira. a Po statistikah o stanju dunaj-s Fkega prebivalstva je ugotovlje-a no, da se njegovo število teden-sko zmanjša za 100 ljudi, to je, i- da približno 100 ljudi tedensko več nmrje. kakor pa se jih rodi. e ______ a Rada bi izvedela za svojega moža >- JANEZA ŠATvT. doma iz Dole-j >- nje Straže pri Novem mestu, i i- Pred nekaj leti je bival v Du-, e rango, Colo, ('e kdo kaj ve o njem, prosfm. naj mi blagovoli^ z rporočiti, ali če on še živi, se r- proei. da piše svoji ženi Jožefi i j Dolenja Straža pri Novem i- mcjtu. Slovenija, Jugoslavia, kjl ______ (10-11—S) Kako spijo različni narodi Kar se zdi enemu narodu ne- j fbhodno potrebno za dobro spa- ( nje, smatra drugi narod za naj- j holj gotovo sredstvo, tla se od-1 ^ čene spanje. j < Evropejci i»otrebujejo v sploš-: iem za spanje mehko blazino, do- . r*im se Japonec stegne na svojo ] preprogo, postavi lesen koleo pod zglavje ter na njem mirno poziva. Za Kitajca je postelja kaj važna zadeva. Nizka je ter pogosto okrašena z umetniško izvršenimi rtzbami, a nikdar ne pade Kitajcu v glavo, tla je najti na svetu še kako bolj udobno stvar kot je večkrat skupaj zvita preproga, na kateri leži. Dočim ne morejo narodi severnih dežela spajti, razven če imajo dosti prostora, da se iztegnejo, se prebivalci tropičnih dežela pogosto zadovolje z mreže, razpeto med drevesi. Prebivalci Male llusije (in tudi Kranjske) spe radi na pečeh. Mo se zjutra napol pečeni prehude, skočijo takoj v mrzlo vodo, dt, zopet ustanove svoje telesno ravnotežje. Japonci zlezejo ponoči v vreče, k: sO napravljene iz kože severnega jelena iu tudi Indijci uporabljajo vreče, čeprav so pri slednjih zračne iu lahke. Ta po delajo zato, da se zavarujejo pred inoskiti. Priselniško gibanja in Go-sulici) proga V sedanjem času evropske re-konštrukcije se 1 juti je v velikanskih množinah selijo s te strani Atlantiškega oceana v evropske dežele, posebfio pa v one, ki so bile, prizadete vsled vojne. Ladja za ladjo polna potnikov zapušča New York. Namen teh potnikov je udeležiti se obnove Evrope v gospodarskemu in industr. oziru. Med raznimi parobrodnimi družbami je najbolj priljubljena in najbolj pripravna Cosulich črta. Ta važna parobrodna črta ki ima svoj glavni urad v Trstu, je tudi tukaj izborno zastopana po Phelps Brothers, general, agentih v New Yorku in sicer na 4 West St. Družba ima dosti velikih par-! nikov, ki plujejo med New Yor-| kom in Ihrstom. Parnik "President Wilson", ki je last kompa-i je najhitarejši in najmodernejši, kar jih opravlja službo v j Sredozemskem morju. Krasne, j prostorne in hitre ladje so tudi "Belvedere", "Argentina'*' in "Columbia". Naši ljudje ki potujejo v ined-krovu, so deležni posebne pozornosti in izborne postrežbe. Tekom vožnje, ki je jako lepa, imajo vsak mogoč komfort. Jed je iz-borna iu jo ima vsak v izobilici. Ni torej čuda, če uživa ta kompa-i'ija prvenstvo in si jo med drugimi vsak najrajše izbere. Zlato so našli poleg raznih drugih dragocenih j kovin Italjani na Lošinju. O tej j najdbi strogo molče. Rad bi izvedel za svojega strica LUKA GRB EC. Doma je iz vasi Vrbovo pri Ilirski Bistrici. Slišal sem, da se je nahajal pred dvema letoma v državi „ Maryland v naselbini Dodson. Dobil sem pismo iz stare domovine od njegovih otrok. Zatorej prosim cenjene rojake, ako bi kateri izmed vas vedel za njegov naslov, da ga mi sporoči. ker ne vem. ali je še pri življenj ti, če pa je, naj se mi sam javi ua naslov: Frank Grbcc, P. O. Box 540, Sheffield, Pa. (7-11—8) NAZNANILO. • Otvoril sem dobro urejeno resta-i vrači jo, kjer bo vsakdo dobro po-I strežen. Pri meni bodo gostom na I razpolago dobro domača jedila po 'zmerni ceni, kakor tudi čisto preV noč išče. ' Rojaki obiščite me in prepričajte se sami. Jngoalovanaki Restavrant Marko UdoviČ, lastnik *«w York, N. Y. TOXAJ BE POTREBUJE ; 70 do 80 mož za delo v gozdu, iu sicer izučene gozdarje, Žagarje in poganjače konj. P'ača je *:|.75 do 4*4.00 in hrana prosta. Deset urno delo. Kogar veseli debiti, naj takoj pride. Naslov je: Moore. Kep-ple i: Co.. Kllemore, Randolph County. \Y. Va. — I'.o^s Frank Mams. !. Rad bi izveib-l za naslov svojega brata AVGUŠTINA NOVINEC, doma iz L«»kavče pri Ajdovščini na Primorskem."tM letsi 1!H."> naprej se je- nahajal v ruskem ujetništvu in več drugih rojakov doma ravnotam. Če kdo izmed rojakov kaj ve ti njem. naj mi poroča, ali naj pa sam piše svojemu bratu: Janez Novince. 3477 Beverley Road, Cleveland. Ohio. ^7_n Si Rad bi zvedel za svojega brata JOŽEFA FORTUXA. doma iz Steharje vasi, tara št. Lovrenc na Dolenjskem. Imam mu povedati važne stvari o materi v sfareni kraju. Cenjene rojake3 prosim, če kdo ve za njegov naslov. naj ini <_in naznani, ali naj se pa sam ogljsi svojemu bratu' John Fort una. K. si. St.. Cleveland. Ohio. f 10-12—8 i | NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potu-« je po državi Wisconsin rojak iJmwmm, , GEORGE WALETIOH, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priperočame. Za naklonjenost se vam že vnaprej zahvaljujemo. TTpravništvo Glaa Naroda. Ess ms is^s issi ssa ESS Veliko zmanjšanje cen I Grozdju! Grozdju! Grozdju! Suho, importirano iz starega kraja. Najbolj^ vrsta 100 funtov $24.00 I druga vrsta 100 funtov $21.00 MOŠT, svežega grozdja 51 gal $€2.50. MOfŠT, svežega grozdja 26 gal $40. I Zdravilno vino Ferro Cliina 13 steklenic $18.00. , Naročite, dokler jj fas, ker so vse četa veljavne le za kratek ins. I Posebna cena na debelo. Denar se pošlje v pri|»oro*euMT pismu ali po I Money Orderu. S . K U C I C H Dalmatian Cal. Grapes Co. 66 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY I PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI. Take ponudbe vam ne nudi noben drugi zdravnik. ■ .^tli^B "n,J,U3 toliko zaupanja v svoj usj»ch in sposob- nost, ri vašem zdravljenju n« zahtevam niti ren-■jjnuL^ ta vnaprej. Plačajte za mojo uslugo, ko boste zdra- vi. Jaz sem najstarejši Speeijalist r 1'ittsbnrKhu, s 40 letno prakso. K meni prihajajo ljudje od blizu lu daleč, da jili bitro ozdravim, tjovori se slovensko Dr. B. F. MTJLLiN, specijalist. 411 FOURTH AVE., nadstropje. PITTSBURGH Pazite na štev. 411 četrta Ave. PENNA. MHnHMHM^n^HB Uspehi v dneh H pa vrne denar. Proizvaja bogato rdečo kri, mo. Mfeg^^l k* čne stanovitne živce, življenja polne možke Ih ženske. 'Ikv^7«! Če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se . J spomin mrači in vaše telo n?rači, če ste se že nave- ličali jemati pomirljiva in narkotii:.a sredstva. r>«tem pouku- V^g®«,^*?^ 1f*s\ iajte Kuga-Tone. in izprevideli boste, kako .itro se b«»-te \ vBuSa. Z*'' * M« čutili druKačne^a človeka! Devet desetin človeških bolezni. Vot ilM upeha vanje, anamija, revmatične bolezni. kUv<>1>T.|, nevralifija. t qWfe^a. J^K naprimer slabi tek, neprebava, vetrovi in koleanje. zat.rtjc, X 'wHl pomanjkanje enertrije. pomanjkanje živahnosti, nervoznost. n<— ffiffž epečnost, izhaja iz pomanjkanja, živčne moči, redke zvodenele krvi ['tjl ^ '^m^rmflffin in slabe krvne cirkulacija. |®/Ži 1rti ^mL Vsak ud, vsako delovanje tetesa je odvisno od živčne »ile za jvo.'a I itvljenje in delovanje. 2ivčnu moč je jtotrlavitna st%4r za želodec, • jjB^* Pa \ 5«tra, ledice, drol.. utripanje brca in krvno cirkulacijo. Nntu-Tow Ifa/jlt^LJfc, \ je najbolj uspešno zdravilo za nervotne in fizično izdelam-. Zakaj !/'laHt' VI Ker sestoji iz osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jihsf. jie predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nu;ra-Tone je bo^at na f-JKUfVLi/1-^ železu in fosforju — ter je hrr.na kr\-i in živcem. 'j'jffwl A'Wv Nusa-Tone proizvaja življenje v jetra, t^r ojačuje čreva. da 17 redno deljujejo. Oživlja ledice ter izaranja iz njih itrupene se- H>1 atavine. N»č več vetrov in kolcanja, težke t.ape in pok i --va. " -Cj Jlf jezika. Nič več bolečin In bolezni I Nura-Tone daj- čudov..i tek, vf-. Tf. I dobro prebavo, .etanoi itne *ivce ter utivo okrepčujoče »L>anji- »B, W I Nuira-Tone obogati kri, uredi krvno cirkulacijo ter jirižene žarenje zdravja na lice io jasnost v oči. Oradi močne in po-.tavne može, zdra— vejfte in krasnejie ženske. Nuga-Tone ne vstfliuje omamljivih ureditev; ue zdravil, katerih se človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček. * pokrit Je ■ sladkor jem, ujtodnt-tra okusa. uKud.n m. jemati- I'o-.kuaajte n Priporočili Ka boste vsem svojim prijateljem. NA4A POPOLNA GARANCIJA.-Cena Nu«-Tone i«, en (»l oo) dolar >. .Urkleoieo. Vsaka steklenica v«bujt devetdeset (SO) tablet, polno mesečno zdravljenje. VI lahko kupit. Ar.t i ka tel j i«« tm e seč n o zdravljenje za pet (»S.OO) dolarjev. Jemajte Nu,.-Tonc dvkjMt (SO) doL C« niste zadovoljri z uspehom, vrnite preostanek zaeno s Ikatlio in mi vam bamo takoj vrnili denar. Vidite, da ns morete izgubili mti penija. — Mi prevzamemo riziko. Nuja-Tonc je na prodaj pri vaih dobrih Ickarjih po enaki ceni In enaki rarancijL —KO NAROČATE, SA POSLUŽITE TEGA KUPONA. ____ NATIONAL LABORATORY. S. 20. S37 So. Dearborn St., ChicaEo. 111. Gospodje:—Prosim, dobite priloženo............. .za kar mi poiljiu . steklenic Nmra-Tone. Ima .................................................:.............. Cesta in 4tv. ali F. D....................................................... M«a to...............................> DrŽava................................ DOCTOR LORENZfi EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK lit f (PECUALIBT MOŠKIH SOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Mojs stroka j« zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni Jaz asm že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ke4 mam slovensko, zato vas moiem popolnoma razumeti in sporna ti va&o beleien, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko« xi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju mottdlr bolezni. Zato >,)M morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlaiajte, ampak pridit« iimpreje. \ Jas ozdravim SMtrvpliano kri. muulj« In Hm po u HUHns. V torkih, fiatrtkih In aobotati od e. ura zfutral da 1 ure zvečer. OP nadet^e* »a de a ure plpeidne. PO POSTI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE 1MB »N _ _ NASLOV. _ Dr. L0RENZ ^ pe- at«. pitoburgh, pa. Mekaiert drual zdravniki raPIJd tefmeCe. da vaa^azumeto. Jaz znam henatafc« •a Iz etarasa krala. se«* vaa takle zdrsvtm. kar w resam i—. ———_ ' _ ANŽE PITOV * u ZAVZEiTJEi BASTILE. (Nadaljevanj«.) Kuj p* bi bilo, »v bi o*l t"a>a do ca>a vendarle videl lepo devico t NV. K«kMiM p« jf bilu ia/ za ljubezen Katarine potem, ko v* b' jndo zavrnila, bi bilo za dravje Pitova \rudar zrlo dobro, n in bil natam no informiran o njenem počenja nju. — Polejr t< tra pa -o vs«*bovaili pozdovi, ki ^o --e stezali im*d Pis.se- | Icux in Hours©« tie, vm* polno /aj<-»*v. P i tov j»- skbnil ponoči hoditi tja, da položi svoje zanjke ter opaznih zjutraj / -h 1 • pa priča vsa pota, po katerih bi lahko prišla , Katarina To j*- bitu nu-pova pravita in v pot o vi meri tudi njegova ; dolžnost, kajti o«"-*- H.lloi mu jt* da! potove polnoruoči. Ko jr fia ta iita'"M premislil, j** pripravil na delo. Ko je l-ri^l vf. tr, je pobi/ 2 kak dtu-at zanjk ter le legel nato ua zemljo, ki j*> bila ie porka od solitenih poljubov. Nato pa je spal spa nje obupanepa človeka, Hliol ki J»* nastop«! ponoči, pa je prebudil. Preiskal je svoje zanjke, h ni«'* s«- ni nj« b». Pitov pa je ponavadi preiskaval zanjke le zjutraj. K» r pa mu j • bila plava težka, je sklenil vrniti se v vas ter m drupe p« dopoldne /oprt vrniti v pozd. Man ki je poteke! zaiij brez dopodkov, pa so porabili vašy«ni za to, dM so ugibali in !io\aii načrte. Sredi dneva, ko j>- Pitov sanjal v pozdu, jt* človek lahko videl, kako so ljudje puščali svoje delo ter se pogo\ arjali. Vs« te izpuhe dela je bil kriv Pitov, u ta povzročite?) nemira lii več mislil ua ljudi, tere je spravil v tako razburjenje. Ko se }«• vrnil v vnv je viifel, čeprav je bilo že deset zvečer, po-VfcOil -1 oje<"*e, -edei-e i. hodere >kup.n. Čeprav je ob tej liri ponavadi ie vse spalo — Kaj pa imajo? — se je vpraševal Pitov. Sel je v svoje stanovanje, potem ko je tepa ali onega pozdravil. Komaj pa je zapri za seboj vrala, ko je že eul trkanje nanje. Pitov ui imel ntkake svetilke, bil je prereven. Kljub temu pa je odprl vrata. Dva iiiIiuIm človeka iz Ha ram on t sta vstopila. Ah, ti nimaš nobene luei, Pitov, — je rekel eden teh. — \e, je odxioil Pitov, — in zakaj? — Da bi videl. — Ah, jaz vidim tudi ponovi. Da dokaže to. je «l«>stavil: — Dober večer, ' laude, tlober večer, Desire. — Da, to sva. - - sta odgovorila oba. — Zelo me veseli. Kaj pa hočeta od mene? — Pojdi vendar mi svetlo, — -je rekel Claude. — \'a sveilo* S.ij vendar ni lune. — Na svetiti neba. • — Torej hočeš govoriti z menojf — Da. midva h or* va pov.iriti s teboj, Anže, — je rekel Claude. — Naprej. — je rekel Pitov. Vsi trije so zapustili hišo. Sli so do prvepa knžpota v pozdu, kjer so obstali, ne da bi Pi-taov vedel, kaj hočeta onadva od njega. No?*— jr vprašal Pitov, ko je videl, da sta se ostala dva Ustavila. — Vidiš, tukaj sva, jaz in Desire Maniqurt, midva, ki bova vodila ljudi v okoKei. Vil hočeš biti z nami? — Zakaj? je vprašal Pitov — Kaj hočete storiti? — Skleniti zaroto, — mu je zašrpetal Claude v uho. — Ah, kot v Paiizu, — je rekel Pitov ter se nasmehnil. rašal Claude. — Dobro. In manever? Najmanj desetkrat sem videl generala Lafayette a manevrirati s štirideset tisoč \ojaki, — je odvrnil Pitov. Zelo dobro, je rekel Desire, ki se je naveličal molčati in ki jr hotel izustiti w«j «.no pripombo. Ali nam hcx'-ei torej povelje\ati? — je vprašal Claude. — Jaz? — j*» vzai knil Pitov jnolu presenečenja. — |>a, ti satu. —sta odvruda oba zarotnika. Pri trm sta se trdno ozrla v Pitcva. — Ah ti se poiui»l jas* — je rekel Claude. — Pomislite vendar________^ — Torej nisi dober patriot? — je vprašat Desire. — (iotovo, to sem. — Ali imaš torej strah pred kom? " ^ — - Jaz, premagale«* Bast tie in odlikovanecf — Ti si bil od like van ? — Bom, ko bodo svetine izgotovljene. Gospod Billot mi je obljubil, da bo sprejel mojo v mojem imenu. Govori, ali sprtjmeš naš predlog? — sta vprašala Claude in Desire. — Da, — je odvrnil Pitov^ v katerem se je pojavil ponos. — Torej sklenjeno, — jt^rekel Claude. —- Od jutri* naprej nam boi poveljeval. — ln kaj vam lw»m poveljeval? — Pri eksereiraoju. — In puškef 1 * V — Saj veš, kje tla ho. • — Da, pri abeju Fortier. \ 4 — Seveda, \ — Abej Fortier jt v stana odreči jib. ^______^ GLAS NARODA, 10. AVG. 1920 I Potem boš storil-kot so storili patriotje v Invalidni hiši: — vzel j h boš. — Jaz prav sam .' — Imel boš naše podpise in če bo treba tudi pomoč. _ Pitov je zmajal i. glavo. "— Al»ej Fortier je zelo trmoglav, — je rekel. — No. ti si bil njepov i.ajbolj priljubljeni učenec. Ne z,o ti mogel odbiii prošnje. j — Vidim, tla ga kaj slabo poznate, — je rekel Pitov ter vzkl kuil. — Kaj, ali misliš, da s;e bo starec upiral? f hull* i tu uiuc?, j « Iz l.ibelič poročajo: Celo vas "Srviije" je pokupil nekdaj libe-liš!;i grad. Kjer zdaj pravimo na i hotu". reklo se je nekdaj pri i Peterku. Pod Peterkoin je bila Jurijeva kmetija. Poslopje je po- 1 polnoma izginilo. Od lepe Strav- I nikove kmetije stoji še samo hlev. j Podrli so eno grajsko bajto, dve i hofovški bajti in Brančurnikovo 1 bajto. Na porab je kupil grad Ja- i boril ikovo kmetijo z Vrhovsko bajto in lepo Visočnikovo kmeti- • jo. Tudi tukaj so podrli Brezni- 1 kovo bajto. Podrli št* hiše in baj- 1 te. reda j pa ni stanovanj. Naše i ljud :vo pričakuje od agrarne re- 1 tonne, da dobi nazaj vsa ta pose- < stvu, katera je nekdaj kmet vsled • žalostnih gospodarski!* razmer ' ni -ral pr«»d»!i. Kjer je bilo nekdaj I veitlo vaških življenje, evili elek- 1 t l ična žaga. kateri streže reven in ' lačen delavce. Sploh kažejo ob- : • "/.n.t gospodarska posl« .pja. po- : sebj'o pa lepo stavljene kašte (žit- 1 ne ? hrambe)', da je kmečko go- ' s P »darslvo bilo nekdaj dosti na boljšem kakor dandanes. 4 Kresovi sv. Cirila in Metoda. I Iz Keberce poročajo: Dne 4. julija zvečer sve. Bog živi vse zavedne Slovence onkraj črte! Radovedni snu, koliko kresov so našteli to let-j Vrbljani; lani smo imeli dva, oni so videli tri. ali koliko so jih na_->:eli letos, nam ni znano, ali to pa mislimo, da je imel ondoitni zdravuik celo noč veliko posla, iver marsikateremu je prišlo slabo. Zapeli srno tudi par domačih pe~uiic in nato smo se podali h K»-anjeu, kjer nam je p. Brantner razložil pomen kresov in nam je zatrjeval, da ni več daleč tisti čas, ko jih bomo zopet zažgali na popolnoma osvobojenih tleh. Po kratki zabavi smo se razšli v trdni nadi, da, ko bomo čez leto in dan z pet praznovali ta dan ter bomo gledali tja proti Gosposvetskemu polju in tudi tam videli toliko kresov, kolikor smo jih videli letos na Karavankah. Iz Rude poročajo: Na dan sv. Cirila in Metoda sta gorela nad Rudo na najvišji točki Višnjaške gore dva velika kresa in oznanjaj la celi okolici gor do mimo Celovca, da čuvamo tik pri črti svojo dragoceno slovensko zemljo. Kmečka zveza. V nedeljo 11. julija se je vsta-novila za župnijo Guštanj podružnica Kmečke zveze. Ob napeti pozornosti zbranih kmetov, kmetic ■ n delavcev je^ pojasnjeval urednik Marko Kranjc iz Maribora temeljne pojme o ustavi, o parla-j mentu, o bolečinah kmečkega' ljudstva ter o uspehih, katere je^ priborila Kmečka zveza kmetu in dclavfu itd. Za predsednika je bil med velikim odobravanjem izvoljen kmet Beno Kotnik pd. Dubas iz Podkraja; v odboru pa so zastopani vsi kraji guštanjske žup-' nije in vsi sloji kmečkega stanu, tudi naše kmetice! Pri razgovoru, kako pomagati po toči oškodovali Ženske znajo po svoje tudi včisih kakšno pametno povedati. "Kaj le imajo ijudje toliko proti Srbom", začela se ie hudo-| vati neka kmetica v Libeličah. i-ko pa vendar nikomur niso kaj hudega storili?! Ko se je moj! brat ženil, so mu čudno odgovarjali, naj ne vzame sedanje svoje žene. Vse mogoče so si. izmislili, kakšna je. Pa vendar ni srečnejšega zakona, kakor je med njima. Tako bomo tudi mi Slovenci pri Srbih srečni. — Potem kakšno hujskanje je bilo proti Rusom! Da so divji, pijanci, da oči ujetnikom iztaknejo itd. Ko je šlo za to. da dobimo ruske ujetnike na tlelo, rekla je tam doli ova, da rajši naj ua polju vse segnije, ka-j kor da bi vzela. Rusa na delo. Ko' pa pozneje le vzela Rusa na delo,' treba je bilo pisari j. da so jih ua-1 razen spravili. Sploh ni bilo bolj-1 šili in mirnejših delavcev, kakorj bili tako razglašeni Rusi. Nič ni'drugega, kakor grda nemška. huj-Uarija! Ves vojsk in čas so Nemci yroti Srbom hujsKali in sedaj, ko gre za glasovanje, nadaljujejo svoje lažnjivo delo." Krajevna zaščita, otrok v velikov-škem sodnijskem okrajn. Vsled oblastvene odredbe "Pokrajinske državne zaščite deee in mladine v Ljubljani" se je osno-j vala za velikovški sodni okraj "Krajevna državna zaščita deee in mladine" s sedežem v Velikov-cu. Naloga te zaščite ali varstva otrok je, skrbeti za vse. kar varuje. pospešuje, boljša življenje,} zdravje, duševni in telesni napre-' dek mladine' ter podpira revne, otroke, posebno sirote ter oblast-! veno skrbi za njih zdravo hrano,, potrebno obleko in obuvalo, oskr-j bo iti vestno vzgojo ter koristen: in ploden pouk. Dolžnost te zaščite je tudi varovati mladino škodljivih vplivov ter pregrešnih in nevarnih okoliščin, da skrbi J da pride popolnoma zanemarjena, ali pokvarjena mladina v dobre družine in poboljševalnice. Velika in težka je nalaga, ki jo stav-Ija državna zaščita deee. To ve-1 liko nalogo bo mogla vršiti torej le tedaj, ako ji bodo pomagali, pri tem plemenitem delu vsi sloji j po svojih močeh. Zlasti sedaj, po končani svetovni vojni, je to nujno potrebno, ker je izginilo na bojiščih ogromno število očetov in rediteljev, ali pa so pomrli |>o bolnišnicah in ujetniških taborih. Krajevna zaščita deee za velikovški sodni okraj sestoji iz »»srednjega odbora in poverjeništev. Sedež osrednjega odbora je v Ve-likovcu. povemiki se po določijo posebej za vsak šolski okoliš. Tajništvo osrednjega odbora uraduje v ljudski .šoli v Velikovcu. Pred-' sednik dr. Poznik, sodn. predst. Pošto so dobili. Iz Rinkol porflčajo: S 15. junijem smo dobili tudi mi pošto, 0zi-| roma p«jštnega sla, kateri nam prinaša trikrat ka teden pošto iz Pliberka, in sicer vsak pojideljek,' sredo in petek. ] ^ Utonil v Savi. Fran Horvat, doma iz Prevalj. ki je z vso vnemo in vzorno marljivostjo š udiral VI. tečaj medicinske fakultete v Zagrebu, je v svojem 22. letu izgubil svoje na-dcpolno življenje dne 8. julija ob 4. uri popoldne v valovih Save pri kopanju. Pogreb se je vršil 13. junija. Ravno pred letom dni je v Zagrebu umrl tudi njegov brat Maks Horvat. i -- i I Zakaj je stopil v vojake. Vojni veteran (svojemu tovarišu)': — Ali že ves, da je Blinker zopet vstopil v armado, namenjeno v inozemstvo? * Tovariš; — Ali je jfes? Za koliko časa se je obvezal? Prvi: — Dokler bo trajala pro-hibicija. __ Želim zvodeti za rojaka IVANA ROG ALE. doma iz. Padova. fara Kara ob Kol])i na Kranjskem. Slišim, da se nahaja nekje v Peimsvlvaniji v premogo\niku. Rad bi mu sporočil nekaj, tičoč se njegove domačije v stari do-I tnovini. Zato prosim cenjene rojake, če kateri ve za njegov naslov. da mi ga naznani, ali pa če sani čita te vrstice, naj se >ain oglasi na: Joseph t "op. 5301 St. Clair Ave.. Cleveland, i Ohio. (10 14—8 > Kje se nahajata FRANK in JO-I ŽEF PLESTENJAK? Doma j sta iz Žirovskega vrha. Zanju i bi rada zvedela njuna sestra Je-ra Plestenjak, omožena Aarhar. | P. ed 13. leti sta bila v Rock Springs, Wvo. Vljudno prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njun naslov, da mi ga naznani. če ha sama bereta te vrstice, ju prosim, da se mi oglasita ua spodnji naslov, ker njima imam sporočiti več važnih reči. — Mrs. Jera Arhar. R. F. D. No. 58, R. 1, Berlin, Md. (9-11—8) ?«im»miiiimtiiiiiiiiinit»n»i»t»inttt 'MPORTIPAME BRINJEYE JA30DE . Najboljše vrste •Vreča 130 funtov $13,— i K naroČilu priložite Money Order. ( MATH. PEZDIK Box 772, City Hall Sta. New York. N. Y. rdiii:ii»»»i»i;iiifiiuinmuinMinirMift | strani vse v 24 Hffjvpl? V .»k. pilula (Ml G V V M t ■» I I |l nosi ime * ^T^Sf; * Varujte »e ponaredb Suho Grozdje lmportirano is starega kraja 22 centov funt. Bokaa 60 funtov $11.00 Posebna cene na veliko. BAU£AN IMPORTING CO 61-63 Cfcsrry Stroa« Mew York, N. Y. 'Z naročilom pošljite v naprej Dr. Koler slovenski zdravnik 638 Penn Ave. Pitlsborgb, Pa. jAflS Dr. Koler 1* naj ftareltl alovenafci JhHBL i Bdmvtilk. IIMCU JEH^V ,/T. Hal v Pltisburchu. IflM ~ t? fcj Ima 2»-l«trab ^^ftji' A prukfco v »ar« vil« nlu vaab mulklb ^-------- bol<>xnl. jjMBfc. TIr ZaatrvDljenle kr •^MBtiiW' r) Kdravl * rla •uviiem bu«. ki aa }e Ituiucl dr. orof Krll.h, i"-* 'mate mo-»re*i«-liu1e x.lr»v"e. ne £*kaj le, urldite lu las vaiu Ka bon. »•>l»»-l povrnil. llydret« ali vi«lno ktlo ocdravln. v 30. ur.. i In «lrer (.res ot»eraL'l]e. ftoleznl meb'Tja. kt Dovsrofalo bo leine v krilu ln hrl»tu In v^aath tudi pri iiuti'BiiJu vuoe. oadravtm ■ loto vo«t K». Revmallti-m. Iraanje. bol»r:a« o tekltne. srlie^l.-e. Akrnle In druae kotne Irfili-tnl. kt nastanejo filed ne'l-■te krvi. ozdravim t kratkem fa«u nI potrebno letati. I 'rudne ure: veak dan od I. ura «Ju- tra] do S ivftfr; v petkih oO S m Ju ti aj Jo t Douol lne: ob nedellah od Itiltr«1 dO Z. l