Poitnina platana ▼ gotovini. DoSto WMl -t90i; IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. ^ r„r. Cona posamezni Številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST .K- Časopis za trgovino, industrijo in obrt Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Diu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.053. LETO XIII. Telelon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dno 19. julija 1930. Telcion št. 2552. ŠTEV. 83. Dr. Boris Zajec, Beograd: Pol leta »Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine«. Kakor znano, je bil z zakonom od 30. novembra 1929. leta osnovan pri Ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu »Zavod za pospeševanje zunanje trgovine«. Naloga Zavoda je, da služi interesom naše celokupne nacijonalne produkcije. Glavni cilj te gospodarske ustanove je propaganda v inozemstvu, iskanje novih tržišč, vobče skrb za plasiranje naših proizvodov v inozemstvu. V to svrho bo tesno sodeloval z našimi zbornicami, strokovno-gospodarskimi organizacijami in tako koristno služil razvoju naše produkcijske moči in razvoju naše zunanje trgovine. že iz nalog, ki si jih je nadel, je razvidno, kako potrebno je bilo osnovanje Zavoda; kratki čas 6 in pol meseca obstoja in delovanja te ustanove nam pa dokazuje, da je organiziran na taki osnovi, ki bo v polni meri odgovarjala potrebam naše gospodarske ekspanzije. V zavodu se je pričelo z delom 1. januarja t. 1., naravno v početku s čisto organizacijo svojega delovnega aparata, da bi mogel zavod opravljati vse funkcije, katere so predvidene v zakonu o osnovanju. V to svrho sta bila najprej formirana uprava in se-kretarijat, ki sta opravljala vse tekoče posle, dobavljala potrebni delovni materijal in zbirala potrebne podatke za razširjenje dela. Iz uprave in sekretarijata so se počasi razvijali sledeči odseki: informativno-komer-cijalni, statistični, tarifno-prevozni, izložbeni, vinarski in publicistični. V kratkem se bosta osnovala še tarifno-carinski in specijelni propagandni odsek. Delo zavoda se bo torej delilo na osem odsekov. Razume se, da je vse delo zavoda v tesni zvezi z delovanjem »Oddelka za zunanjo trgovino in trgovinsko politiko Ministrstva za trgovino in industrijo«. Delovanje zavoda se je vršilo do sedaj v dveh smereh. Prva je bila obveščen je naših izvoznikov in pri-vrednikov o položaju na poedinih inozemskih tržiščih in dajanju informacij o konkretnih možnostih plasiranja naše eksportne robe. Delovanje v drugem pravcu je bila živahna propaganda v inozemstvu, katere cilj je čim intenzivnejši izvoz naših produktov. Zavod spravlja torej v stike naše producente in industrijalce z inozemskimi uvozniki neposredno ali pa preko gospodarskih ustanov in tiska; nadalje daje inozemstvu obvestila o našem tržišču. Poleg tega oi-ganizira svoj informativni aparat in materija], da bi razpolagal z materijalom, ki je potreben našim in inozenskim interesentom ter tako imel v rokah vse elemente, ki so potrebni za razširjenje naših poslovnih zvez z inozemstvom. Zavod izdaja svoj posebni časopis »Glasnik», s pomočjo katerega daje našemu gospodarstvu obvestila o situaciji na raznih inozemskih tržiščih, ter smernice za izboljšanje naše produkcije in podatke o gibanju naše trgovine v zvezi s svetovno. V svrho obveščanja inozemstva o naši državi namerava zavod izdajati periodično publikacije v vseh modernih jezikih. Do sedaj je objavil brošuro »Jugoslavijo« v francoskem, nem- škem, angleškem, italijanskem, češkem in poljskem jeziku. Publicistični odsek zavoda daje razna, za naše gospodarstvo važna obvestila vsak dan potom tiska v javnost. V inozemstvu organizira zavod svojo poročevalsko službo ter je že pričel z imenovanjem svojih zastopnikov. Do sedaj ima svoje predstavnike v Berlinu, Newyorku, Barceloni, Bernu, Baselu in Buenos-Airesu. Posebni pravilnik je že potrjen od Mini-nistrstva trgovine in industrije. Naloga teh dopisnikov je, da poročajo zavodu o vsakem pojavu gospodarskega življenja in o vsakem važnem dogodku na njihovem tržišču, ki bi interesiral naše izvoznike, ter mu pošiljajo svoja poročila, oz. referate. Minister trgovine in industrije je v seji Ministrskega sveta z dne 7. aprila t. 1. izposloval kredit 50 milijonov dinarjev v svrho organizacije izvoza naših produktov. Nato je bilo na inicijativo zavoda ustanovljeno s kapitalom 30 milijonov Din »Privilegirano fikcijonarno društvo za izvoz«, ki je pričelo poslovati 10. junija t. 1. Delo do tega društva je v tesni zvezi z zavodom, kajti ves informativni materijal o položaju na inozemskih tržiščih dobiva izključno od informacijskih sekcij zavoda. Naloga tega društva je, da z direktnimi zvezami z inozemstvom omogoči prodajo našega žita po najboljši svetovni ceni. Društvo je že v tem kratkem času dokazalo, da je bilo nujno potrebno. Takoj ob začetku svojega poslovanja je plasiralo v inozemstvu 2000 vagonov žita, posebno koruze, po zelo ugodni ceni. V početku t. m. se je pri društvu, zopet na pobudo zavoda, ustanovil poseben vinarski odsek z nalogo plasiranja našega vina v inozemstvu. Na . pobudo zavoda se ustanavlja pod njegovim okriljem državni »Trgovinski muzej«, prvi v naši državi. »Pravilnik« in »Izložbeni red« muzeja je ministrstvo že odobrilo. Organizacija muzeja je v rokah zavoda, že prihajajo od vseh strani države vzorci in tudi zgradba je že pripravljena, tako da bo otvoritev našega prvega »Trgovinskega muzeja« previdevno v mesecu septembru t. 1. V zvezi s »Kolom Srbskih sestara« v Beogradu je organiziral zavod za časa vsesokolskega zleta »Izložbo narodnega veziva in tkanin«, ki se je zaključila z velikim uspehom. V zvezi s to izložbo je zavod izdal tudi svojo brošuro: »Za unapredjivanje naše kučne industrije.« Iz navedenega je razvidno, da je zavod v zelo kratkem času 6 in pol meseca izvršil veliko dela, ki že nosi sadove. Iz vsega pa sledi, da bo »Zavod za pospeševanje zunanje trgovine« kos svoji veliki nalogi in da bo igral zelo važno ulogo v jugoslovanskemu narodnemu gospodarstvu. ZASEBNO PODJETNIŠTVO LN FINANCIRANJE ŽELEZNIŠKIH GRADB. Generalni direktor državnih železnic Markovič je izjavil zastopnikom časopisja, da se mora dosedanja praksa v financiranju novih železniških gradb temeljilo spremeniti. Država ne more iz tekočih budžetnih sredstev zbrati velikih vsot, ki so potrebne za izgradbo železniškega omrežja. Ker so pri domačih denarnih zavodih nakopičena ogromna denarna sredstva, ki jih je nemogoče spraviti v obtok, bi se v bodočnosti železniške zgradbe v Jugoslaviji vršile tako, da bi se porabil pri denarnih zavodih naloženi denar. Poboji za zgradbo železniških prog bi se spremenili na ta način, da bi moral podjetnik z zgradbo proge vred izvesti tudi financiranje. Država bi po prevzetju proge odplačala naloženo glavnico v 20 letih. Tako bi se omogočila hitrejša izgradba železniškega omrežja in domači kapital bi sodeloval plodovito, sigurno in rentabilno. Za državo je koristno, da se glavnica takorekoč sama odplačuje. Za inozemski kapital bi v slučaju njegove udeležbe bili pogoji razmerno poostreni, da se zagotovi domači glavnici prednost; a inozemskega kapitala ne kaže odklanjati. 425 MILIJONOV POSOJIL PRIVILEGIRANE AGRARNE BANKE. Do 30. junija t. 1. je dovolila Privilegirana Agrarna banka sledeča posojila: 265‘9 mil. Din dolgoročnih hipotekarnih kreditov, 146-8 mil. Din zadružnih kreditov za zadrugarje, 3-05 mil. Din meničnih kreditov, 4-8 mil. Din zadružnih kreditov za zadruge, 4-25 mil. Din kreditov za vodne zadruge, skupaj ca. 425 milijonov dinarjev. Zadružna posojila j v znesku 115‘5 mil. Din je prevzela po-I leg tega bivša Direkcija za poljedelski ; kredit. »ČRNOMORSKI LLOVDs ANTANTE. MALE Na zborovanju Male antante v Štrb-skem plesu je češkoslovaški poslanec Jan Pekarek na obširen način utemeljil predlog, ki živahno zanima zlasti češkoslovaško javnost. Gre za otvoritev ladijske proge po Donavi, ki bi kot nadaljevanje posameznih že obstoječih prog v državah Male antante združila te države brez tujega sodelovanja iu brez udeležbe velesil z deželami Orienta. V ta namen naj ustanovijo države Male antante — Jugoslavija, Češkoslovaška in Ruinunija — družbo, ki bi se imenovala »Črnomorski Lloyd«. Pekarek pričakuje poznejšega priključka tudi drugih držav Srednje Evrope in tudi pristopitve Turčije. Štrbske Plešo je države Male antante tako približalo kot jih niso prej neštete konference, in je upati, da je tudi ideja »Črnomorskega Lloyda« padla na rodovitna tla. Službeni list kraljevske banske upravo z dne 18. julija 1980 objavlja sledeče zakone itd.: Zakon o nakupu in prodaji obveznic državnih posojil kraljevine Jugoslavije in srečk Srbskega Rdečega križa na obroke. Zakon o prevozu monopo-lovanih predmetov skozi Jugoslavijo. — Uredba o javnem nadzorstvu nad predmeti za oboo uporabo. Pravilnik o pristojbinah za kontrolo zdravil biološkega izvora. Pravilnik o pristojbinah za dovolitve proizvajanja bioloških proizvodov. Izprmembe in dopolnitve v pravilniku o zobozdravnikih in zoboitebnikih. Iz-prememba in dopolnitev v navodilih o pristojnosti za .posle resora ministrstva ža trgovino in industrijo z dnem 4. decembra 1929, I. br. 36.413/0. Naredba o dopoilnitvi II. dela nevarnostne tabele. Razne objave iz »Službenih novin«. Jugoslovanski lesni trg. it. P. piše v zagrebškem »Morgen-blatk-u: Tudi v teku zadnjih dveh mesecev se položaj na jugoslovanskem lesnem tirgu ni mogel enotno zboljšati. Trajna gospodarska kriza je skupaj z raznimi drugimi okolnostmi močno vplivala na zunanjo trgovino Italije; previsok uvoza se je leta 1928 napram letu 1924 potrojil in ameriška carinska novela ga ne bo zmanjšala. Kot posledico eksportnega padca v italijanski zunanji trgovini vidimo padanje narodnega blagostanja v Italiji, in to se v našem gospodarstvu in prav posebno še na lesnem trgu zelo občutno pozna. Gospodarski položaj držav se dobro zrcali v njih sprejemni zmožnosti za, les oziroma v njih lesnem konzumu. Poleg nekoliko znižanih cen leži tu notri vzrok za padajoči ek sp ort lesa, ki je zgubil v prvih petih mesecih tekočega leta na vrednosti nič manj kot 4£> .milijonov din. Poleg tega se pričenja javljati tudi konkurenca; ne le ruska, ki ni tako huda in ki se zmeraj na novo omenja, zlasti od strani italijanskih kupcev v svrho pritiska na cene, temveč posebno rumunska. Rurnu-nija je namreč iz svojih glavnih prodajnih okrajev iz Turčije in iz Levante, deloma izrinjena od Rusije in je preložila zato svoje eksportno delovanje v sredozemske dežele, kjer nam bo postala, če bo eiksport dobro organizirala, nevaren konkurent. Zanimanje za trg mehkega lesa je zmeraj bolj padalo; la trg je bil v zadnjih mesecih nespremenjeno miren. Kupčija v deskah se je vršila le počasti in pri pičlih cenah. Nekoliko več zanimanja je bilo za tramove in stavbni les (v špecijalnih dimenzijah), kjer so se mogle ob znižanju cen izvršiti manjše kupčije. Nasprotno je pa stopil trg trdega lesa bolj v ospredje, in je bil tu zlasti hrast, ki je bil v središču povpraševanja. Dobavni razpisi jugoslovanskih in italijanskih železnic so povzročili živahno trgovino s pragovi in tudi dober promet v raznih siortimentih za gradbo vagonov, tako da so se mogle cene v splošnem utrditi. Tudi bukva, oireh in posebej še bosanski oreh so se mogli v posamnih slučajih prodati v večjih partijah. Na žalost se trgovina s Španijo vsled tamošnjih valuta,ričnih težkoč ni mogla v zadnjem časti razviti v onem obsegu, kot bi bilo želeti. Obratno so se pa, stiki z Grčijo v preteklem letu dobro razvili in je zelo verjetno, da bo po uveJjav-lejnju nove tarife (15. maja) za prevoz blaga in žive živine v Grčijo postal tudi naš les na lamošnjem trgu, zlasti v Solunu, zopet konkurence zmožen. Pravta-ko bo pred kratkim izvedena nova ureditev pogodb z jugoslovanskima plovbni-ma družbama JugoIloyda in Oceania gotovo ugodno vplivala na prodajo lesa v deželah ob Sredozemskem morju. V bližnjem času nimamo pričakovati velikega poživijenja na lesnem trgu, kajti tudi ta trg ima svojo mrtvo sezijo. Šele jesen bo mogla prodaja zopet poživiti; na eni strani se dviga potreba po zabojih za razpošiljanje produktov (sadje itd.), na drugi strani more vsled prodajo leline kmečko prebivalstvo kriti tudi svojo morebitno lesno potrebo ali pa posebno podpirati lesni konsum z nakupom industrijskih izdelkov. Naša izvozna trgovina in stabilizacija dinarja Šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomičič priobčuje v beograjskem »Trgovinskem glasniku« članek z gornjim naslovom. Izvaja med drugim to-le: Še pred dvema letoma ali tremi leti jih je bilo mnogo, ki so zastopali stališče, da je mogoče izvesti slabilizacijo na dosti večji višini kot jo predstavlja sedanji tečaj dinarja, do-čim so zahtevali drugi nižji stabilizacijski tečaj, zlasti eksporterji. Naš dinar je medtem že pet let faktično stabilen. To je najmočnejši argument za to, da se izvede stabilizacija na sedanji višini, kajti tako se sankcionira faktični položaj. Tehnika naše valutne reforme same bi bila prav preprosta. Bankovci Narodne banke, ki so danes v obtoku, bi ostali. Določilo bi se edino le razmerje med vrednostjo današnjega dinarja in neko določeno množino zlata. Preje so nakovali iz 1 kg zlata 3300 dinarskih frankov (v Avstriji 3280 zlatih kron po 328 kosov po 10 kron ali 164 kosov po 20 kron). Ker odgovarja danes 11 dinarjev vrednosti predvojnega dinarja, bi odgovarjalo okoli 36.000 dinarjev vrednosti 1 kg zlata; to se pravi, da bo zakonito določeno, da odgovarja 1 dinar vrednosti tolikih in tolikih gramskih delcev zlata. Torej: 1 dinar = ca. llseooo kg zlata ali ca. ‘/a« grama zlata. Jasno je, da v začetku zlatega denar- f Josip Rus. V Prevojah je v četrtek 17. t .m. preminul tainošnji velezaslužni in splošno znani gosp. Josip Rus. Bil jo vzoren gospodar, ki je mnogo žrtvoval za obči blagor. Bil je mnogo let vzoren in požrtvovalen načelnik trgovsko-obrt-ne zadruge, ustanovitelj posojilnice in drugih občekomtnih ustanov. Zato »o ga vsi visoko cenili in spoštovali. Pokojnika ohranimo v častnem spominu. Velespoštovani obitelji pa naše iskreno sožalje. INDUSTRIJSKA POSOJILA IN DRŽAVNO JAMSTVO. Na mednarodni konferenci za industrijska posojila, ki se je pred kratkim vršila v Budimpešti, je bila zastopana tudi Jugoslavija. Gre za industrijska posojila manjših držav. Pri posvetovanjih se je opozarjalo, da so bila pred vojsko dovoljena taka posojila po 4 do 5 odstotkov, če je država jamčila. V zvezi s tem so govorili tudi o industrijskih obligacijah. Jugoslovanski zastopniki bodo o poteku konference podali svoje poročilo. * * * V. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO 0 STANJU HMELJSKIH NASADOV. Žalec v Savinjski dolini, dne 15. julija 1930. Od našega zadnjega poročila se je stanje hmeljskih nasadov nekoliko izboljšalo, iker so izdatne padavine rastlino, iki jo z bog suše že nekoliko trpela, zopet osvežile. Nasadi so v razvoju zelo različni. Poleg normalno razvitih je mnogo filabejših, z vitkimi rastlinami, redkimi panogami in pičlim nastavkom, ki v primeru z lanskim za veliko zaostaja. Povprečni donos 1 ha bo torej mnogo manjši od lanskega. Rastlina je popolnoma zdrava. Mrčesa in peronospore do-sedaj ni. — Društveno vodstvo. * * * SKUPNA TOBAČNA FRONTA GRČIJE, BOLGARIJE IN TURČIJE. 2e nekaj časa sem se vrši med Grčijo, Bolgarijo in Turčijo sondiranje, da bi se omogočilo skupno postopanje teh treh držav v trgovini s tobakom. Hkrati se vršijo pogajanja med organizacijami tobačnih producentov. Preddela so dokazala, da so v vseh treh državah vlade in zasebni interesenti pripravljeni za skupno delo. Med Grčijo, Bolgarijo in Turčijo obstoječa konkurenca je imela ta učinek, da so cene tobaka zelo padle, in šele to je interesente zdramilo. V Atenah pričakujejo te dni bolgarskega poljedelskega ministra, ki se bo pogajal z Grčijo. — Seveda bi bila ta enotna fronta naperjena hočeš nočeš proti drugim tobak pridelujočim državam, torej tudi proti Jugoslaviji, in jo bo treba resno upoštevati. ja ne bo v obtoku. Tega tudi v drugih državah s popolnoma urejenimi vrednotnimi razmerami ni, in to tudi ni prav nič potrebno. Tudi ni potrebno, da bi se Narodna banka obvezala k zamenjavi svojih bankovcev za zlato. Tega tudi Švica nima, in vendar si nihče ne bo upal trditi, da Švica nima stabilno urejene valute. Popolnoma bo zadostovalo, če se Narodna banka obveže, da bo obdržala tečaj dinarja v razmerju do drugih urejenih valut stabilen; in če bo dala Narodna banka gospodarstvu potrebne devize po zakonito določenem tečaju, potem tudi ni potrebno, da se v notranjem prometu nahajajo zlati novci. Če je n. pr. Narodna banka obvezana, da daje dolarje po tečaju 56-80 Din in če tej obveznosti odgovarja, tedaj gospodarstvo ne potrebuje nobenega zlata, in inozemstvo tudi ne, če ve, da je relacija med dinarjem in dolarjem določena z 1:56-80. Namen teh izvajanj je poudarek, da izvozna trgovina nikakor ne more želeti, naj sc izvrši stabilizacija na nižji tečajni višini, češ, da ji to bolj konve-nira. Izvozna trgovina dobro ve, kakšne posledice bi mogla imeti taka stabilizacija, ki ne bi računila s faktičnim današnjim položajem, in zato izvozna trgovina popolnoma odobrava program sedanje vlade, ki hoče na najbolj pravilen način, to se pravi na podlagi današnjega tečaja, izvesti za naš nadaljnji razvoj tako važno stabilizacijo dinarja. VRSTE DENARJA PRI POŠTNIM IZPLAČILIH. Iz okrožnice Dravske direkcije pošle in ielegrafa v Ljubljani z dne 23. VI 1930 posnemamo: Poštna hranilnica v Beogradu je poslala ministrstvu za gradbe pod številko 4886/30 od 16. junija t. 1. pismo s sledečo vsebino: »Več idustrijskih podjetij, katerih sedež je v manjših krajih, a izplačujejo svoje delavstvo po poštni hranilnici oziroma preko poštnega urada v tistem kraju, se pritožuje, da se jim skoro vsi zneski čekovnih nakaznic izplačujejo v bankovcih po 1000 dinarjev. Ker so to majhna mesta, ne morejo izmenjati denarja v manjše bankovce in drobiž, pa je zaradi tega izplačevanje delavstva zelo^otežkočeno in skoro onemogočeno. Da bi se to v bodoče preprečilo, smo svetovati tem podjetjem, naj se sporazumejo z dotičnimi poštami, kako bi pošte naročale manjši denar, pripraven za izplačila.« Ministrstvo zahteva z odlokom P. T. štev. 36.669 od 19. junija t. 1., da morajo biti pošte vedno založene z manjšimi bankovci in s kovanim drobižem, dočim naj tisočake odvajajo. Direkcija pripominja k temu odloku, da se zdi, kakor bi se pošte ne zmenile za ponovne stroge odredbe v tem pogledu. Ni sicer ugotovljeno, ali se dogajajo te nepravilnosti tudi v področju naše direkcije in v katerih krajih, vendar opozarjamo vse pošte na odredbi štev. 8045/IIb od 21. marca 1924 (Okr. XI/108 1924) in štev. 43.164/11 od 28. decembra 1924 (Okrožnice XLlV/406 — 1924). Direkcija je ugotovila, da založne pošte še vedno pošiljajo mnogo tisočakov v zalogih pristojnim poštam ter da pošte še vedno izplačujejo strankam tisočake namesto stotakov, dese-takov in kovanega drobiža. V tem pogledu se zlasti mnogo greši pri mesečnih izplačilih za razne oblasti, urade in podjetja. Velike zneske izplačuje izdajna pošta v samih tisočakih in stotakih, ne pomisli pa, da je to ne samo prepovedano, ampak da se s tem tudi delajo težkoče izplačujočemu organu, ki mora na pošti prejeti znesek razdeliti med celo vrsto upravičencev. Manjše pošte navadno niso krive, ker dobe tak debel denar od svojih nepravilno poslujočih založnih pošt, večje pošte pa delajo to menda iz komodnosti in nepremišljenosti. Pozivamo vse pošte še enkrat, da izplačujejo manjše zneske (do 1000 Din) v samih desetakih in kovanem drobižu, srednje zneske (do 10.000 Din) deloma v stotakih, in šele visoke zneske (nad 10.000 Din) deloma v tisočakih. Pošte naj naznanijo direkciji založne pošte, ki ji pošiljajo v zalogih bankovce samo visoke vrednosti.« Anton Kristan. V Ljubljani je včeraj preminul minister n. r. g. Anton Kristan. S pokojnikom leže v grob eden najbolj markantnih naših javnih delavcev. Umrl je sredi med najbolj intenzivnim delom in stvar jan jem. Doma iz Viča pri Ljubljani je dočakal komaj 49. leto starosti. Dovršil je pet razredov realke v Ljubljani in dva letnika višje trgovske šole v Pragi, že leta 1899 ga najdemo v Gorici kot tajnika ondotnega trgovskega in obrtniškega društva, a 1903 že kot ravnatelja Občnega konsumnega društva v Idriji, kjer je bil do 1908, a od tedaj do 1. 1921 je bil pokojni Kristan glavni direktor konsumnega društva za Slovenijo v Ljubljani. Anton Kristan je bil vodnik delavskega zadružnega gibanja v Sloveniji. Ustanovil je poleg Konsumnega društva za Slovenijo še razna druga manjša konsumna društva, nekaj delavskih hranilnic in posojilnic, kakor ono za Tržič in okolico, Maribor in okolico, za mežiško dolino i. dr. Tudi je pokojnik sam urejeval časopis »Naprej« v Idriji in Ljubljani od leta 1903 do 1912, ter izdal več brošur, prevodov i. dr. še do zadnjega je urejeval znastveni mesečnik »Pod lipo« v Ljubljani. Od prevrata do avgusta 1919 je bil pokojnik član Narodne vlade kot poverjenik za socijalno politiko in narodno gospodarstvo, od avgusta 1919 pa do februarja 1920 minister za šume in rudnike. Do leta 1921 je bil narodni poslanec soc. demokratske stranke, v kateri je deloval od leta 1899 neprestano skoro ves čas kot vodilni činitelj. Ko je bil 1921 postavljen kot minister za šume in rudnike na razpoloženje, je bil obenem imenovan za gen. direktorja državne domene Be-lje, kjer je bil do februarja 1923. Globoko pasivno podjetje se je pod njegovim spretnim vodstvom kmalu opomoglo in je bilo, ko je Kristan odložil vodstvo, že urejeno in visoko aktivno. Zadružni banki je bil pokojni Kristan do svoje smrti predsednik. Predsednik je bil tudi do zadnjega Zveze gospodarskih zadrug in Splošnega kreditnega društva v Ljubljani. Pokojnik je bil tudi izredno aktiven član uprave Ljubljansk. velikega sejma, član upravnega sveta Ljubljanske borze za blago in vrednote in delaven činitelj v raznih drugih gospodarskih organizacijah in ustanovah. Zato je z njegovo smrtjo nastala v vrstah aktivnih javnih delavcev občutna vrzelj, ki jo bo le težko izpolniti. Vzornega moža in smotrenega gospodarja ohranimo v najboljšem in častnem spominu. UČINKI REPARACIJSKEGA POSOJILA Dr. Reisch, predsednik Avstrijske Narodne banke, je priobčil v berlinskem »Nord und Siid« dolg odstavek o repa-racijskem posojilu in njega učinkih na evropsko gospodarsko življenje. Zaključuje takole: »Kot končni zaključek reparacijskega posojila bo nastopila sprememba dosedanjih visečih dolgov v državah, ki so opravičene do reparacij, v dolgoročne državne dolgove, zajamčene v reparacijskih plačilih Nemčije. To bo dovedlo do razbremenitve denarnega trga in do zopetnega razvoja naložnega Irga, kar se more oceniti kot važen korak na poti do konsolidacije vsega gospodarskega položaja.« Reparacijsko posojilo se deli v dva prav različna dela: na eni slrani 200 mil. dol. za komercializacijo nezaščitenih reparacijskih plačil, na drugi strani 100 mil. dol. za investicije pri nemških železnicah in pri nemški pošti. ♦ * * ito wetu Obtok bankovcev v Jugoslaviji je znašel po zadnjem izkazu. Narodne banke 5296 milijonov Din, kovinsko kritje 327 milijonov. Predor pod Beogradom, ki je v načrtu v dolžini 1-5 km in kojega izgradbo bi eventualno prepustili inozemskemu podjetništvu, naj bi vezal novo pančevsko progo z beograjskim kolodvorom. Za avgust nameravana konferenca jugoslovanskih opekarn v Zagrebu je preložena na nedoločen čas in se bo vršila šele tedaj, ko bo industrijska centrala v Beogradu zbrala potrebni material. Veliko tovarno svile v Jugoslaviji hočejo skupaj z jugoslovanskimi interesenti 'zgraditi tovarnarji svile iz Lyona. Zastopniki lyonskih tovarn bodo obiskali Beograd v s vrh o tozadevnih pogajanj fn tudi okraje, kjer se goji sviloprejka. O standardiziranju agrarnih produktov je razpravljala beograjska TOI, zlasti glede skladanja (ovojnine itd.) in sortiranja. Zbornica ima poseben oddelek, ki stalni preučuje ta vprašanja in ki se more izkazati že s praktičnimi uspehi. K o n kurz nad beograskim veletrgovcem Dobrivoje Petkovičem je preklican. Upnikov je 100. Poravnava je ‘SOodstotna v dveh obrokih, plačljivih v teku 12 me-sesev. Zalilev je ca 3 mil. Din. Podjetja za izdelovanje trdili kamnov za cestni tlak bodo imela 23. t. m. v Beogradu prvo svoje zborovanje. Razpravljali bodo o normaliziranju materialu (sortiment in obdelava) ter o ustanovitvi državne zveze te važne gospodarske panoge. V Jugoslaviji hoče graditi elektrarno 'švicarska električna d. d. Oliten-Aarburg, ki je pred kratkimi zvišala svojo delniško glavnico od 15 na 35 milijonov švicarskih frankov. Kotiranje Godstotnih obligacij za likvidacijo odškodnin za begluk-ška posestva v Bosni in Hercegovini je bilo A. 't. m. vpeljano na borzi v Zagrebu. Obligacije -so bile izdane v skupnem znesku 159 mil. Din, se glasijo na prinašalca in se obrestujejo* s 6 odstotki na leto. Midland Bank, največja angleška in evropska in lani tudi še največja svetovna banka, razdeljuje interimno dividendo 18%, kot lani. Svilenih kokonov na Ogrskem bo letos 720.000 kg; lani jih je bilo 550.000; prirastek je torej 30%. Nemško - poljski dogovor o izvozu rži bodo podaljšali za eno leto do 30. junija 1931. Izvoz iz Avstrije v Rusijo je znašal 1. 1928. 42 imil. šilingov, lani 61 milijonov, letos v prvem četrtletju 13 milijonov, je torej letos relativno manjši kot lani. Ceno bakra je mednarodni kartel zopet znižal in sicer na 11-80 cents. Ameriški jekleni trust je imel v juniju za 3,968.000 ton naročil; v maju jih je bilo za 4,059.000 in v lanskem juniju za 4,257.000. Mednarodna konferenca volne se bo vršila od 9. do 1)1. sept. v Luttichu (Liege) v Belgiji. Program konference je zelo obsežen. Gibanje za zaščitno carino na Angleškem raste; na nadaljni konfernci bankirjev, ki je govorila o tem vprašanju, je podpisalo imanifest za zaščitno carino zopet več jako uglednih finančnikov. Trgovino z devizami v Španiji bo nadzoroval v bodoče poseben bančni odbor, ki ga bo imenovala vlada. Elektrifikacija železnic v Češkoslovaški bo izvedena zaenkrat le v prav skromni izmeri, ker manjka za popolno njeno izvedbo potrebnih sredstev; ko bodo le-ta zagotovljena, se bo elektrifikacija izvedla. Število brezposelnih v Nemčiji je bilo na koncu prvega letošnjega polletja za 900.000 oseb večje kot ob istem času lani in je doseglo 1,833.000 oseb. Prebivalcev v Newyorku so našteli 6,958.792. To je napram letu 1920. za 1,378.74)4 oseb več. Konferenca o uzansah v trgovini s konopljo se ho vršila v kratkem v Beogradu. Tudi Bolgarija se je pričela zanimati za tujski promet; pri trgovskem ministrstvu so ©tvorili urad za turistiko, ki daje pojasnila vsem državnim in zasebnim interesentom. Trajen vir dohodkov nudi prodaja Maribor, Cankarjeva 26 MAGGI18*"1 izdelkov za juhe, Iz prakse upravnega sodišča v Celju. Judikati finančno-pravnega referata upravnega sodišča. (Zbral referent finančno - pravnega senata g. dr. Ludvik Brence, sodnik upravnega sodišča v Celju.) (Nadaljevanje.) 95. Pogoj za pričetek pritožbenega roka. (Odst. VIII., prip. 12., k tar. post. 12.) Ako se stranka o odmeri takse ni obvestila na formalno pravilen način (plačilni nalog, taksni list, rešenje itd.), ne more pričeti teči 15dnevni pritožbeni rok. (F 56/29.) 96. Pogoji za zavezanost družb 0-4% namesto 0*2% (lopol. prenosni taksi. (Tar. post. 12., pripombe 12., točka 2., odstavek2.) Za zavezanost višji 0-4% taksi sicer ni potrebno, da mora biti nakupovanje in preprodajanje nepremičnin glavni ali eden glavnih poslov pristojb. zavezanca, nego zadostuje, dii se vrši kot pomožno ali postransko poslovanje.. Pač pa ‘je treba, da se društva faktično bavijo z nakupovanjem in preprodajanjem in ni dovolj, tla statuti takšno poslovanje le dopuščajo. Nadalje je potrebno, da se vrši to poslovanje trajno, odnosno opeto-vano v takih presledkih, ki izključujejo pojem slučajnosti, in tako, da se morajo smatrati dobički iz teh poslov čeravno ne za reden, vendar za stalen vir dohodkov. (F 37/29.) 97. Uazmerje med Uikso po tar. post. 81., t. 3b, in dopolnilno prenosno takso. (Tar. post. 81., t. 3b, in III. odd., prip. 12. k tarifni post. 12.) Plačilo takse po tarifni postavki 81., točke 3b, ne oprošča zavezanosti dopolnilni prenosni taksi, nego zamore stranka analogno določilu III., odd: prip. 12. k tarifni postavki 12. zahtevati s prošnjo po čl. 22. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah povračilo neutemeljeno, odnosno preveč pobrane redne prenosne takse po tarifni postavki 81., točke 3b. — (F143/29.) 98. Prenosnet akse. (Pripomba 4. k tarifni postavki 81.) Določilo pripombe 4. k tarifni postavki 81. se nanaša zgolj na prave prenosne takse od pravnih poslov, ne pa na pripombo 12. k tarifni postavki 12., t. j. na dopolnilno prenosno takso, ki je samo v formalnem (nominalnem) oziru pre-nosnina, dejansko pa premoženjski davek, ker se pobira od posesti, ne pa od prenosa premoženja. (F 143/29.) 99. Razlika med redno prenosnino in dopolnilno prenosno takso. (Pripomba 12. k tar. post. 12.) Dopolnilna prenosna taksa ima z redno prenosnino skupno kvečjemu le odmemo osnovo, razlikuje se pa glede predmeta in razloga zavazanosti. Razlog zavezanosti je pri dopolnilni taksi dejstvo, da je imovina last od fizične osebe različnega subjekta in radi tega odtegnjena običajnemu prometu, vsled česar se predpostavlja fiktivni prenos, da se zamore skonstruirati prenosna taksa. Ta okolnost nadomešča tudi predmet, ki je pri redni prenosnim pravni posei kot naslov za imovinski prenos, pri dopolnilni prenosni taksi pa posest premoženja, tako da jo je smatrati za premoženjski davek. Zveza med obema taksama pa je v tem, da je dopolnilna taksa pri nekih imovinah nadomestek redne prenosnine, da jo zakon uvrsti v t. p. 12. in označuje izrečno kot prenosno takso. (F 143/29.) 5bvstauc>dnii XIV. Zagrebški zbor. Splošni mednarodni semenj vzorcev .s priključnimi spe-cijalnimi sejmi za stavbarstvo, hotelirstvo, tekstilno in usnjarsko industrijo i. dr. Semenj se vrši od 13. do 22 septembra 1930. Po železnicah, domačih :j. v inozemstvu, so že dovoljeni za posetnike te prireditve običajni popusti. X. Mednarodni semenj v Lwowu se vrši od 2. do 16. septembra 1930. Informacije daje: Targi Wscliodnie, Lwow, Jagiellonska 1. fiiitidk\DOt)Dt:iH’t',iiiu Zastopnik za razpečevanje španskih pridelkov so išče. Tvrdka Ribera y Cia, Ingerieros, Madrid, Olozaga 2—30 išče tvrdko, ki bi prevzela zastopstvo ali prodajo v komisiji blago španskega izvora. Xjjtjrtgttoha horid Patentirane aparate za kopalne peči s tušem. Poljska tvrdka iti ek la« Polskie Zaklady Cerameiozne u Warszava. No\vy Swiat 02, želi predati zastopstvo za Jugoslavijo za razpečavanje patentiranih aparatov za kopalne peči s tušem. Pisati je tvrdki neposredno ali Gen. konzulatu Poljske v Zagrebu. Rudniško podjetje grofov Hencel pl. Donnersmark - lieuthen v Prevaljah -Lešah je 15. t. im. prešlo v last Ilirske rudarske družbe z o. z. v Prevaljah. Poslovodjem družbe je imenovan g. Ivan Flaschberger, rudniški ravnatelj v Pre- Fuzijska pogajanja v ameriški bakreni industriji. Calumet and Arizona Mining Co poroča, da proučuje njen upravni svet možnost fuzije s Phelps Dodge Corp. Obe družbi štejeta med naj večje svetovne producente bakra. Phelps Dodge producira na leto na 200 milijonov funtov 'bakra, od katere množine je prevzelo v zadnjem času inozemstvo eno tretjino. Produkcijska kapaciteta družbe Calumet and Arizona je naznanjena s 175 milijoni funtov letno. V slučaju fuzije bi imela nova družba skoraj ipolovioo tako veliko produkcijsko kapaciteto kot jo ima koncern Anaconda. Te6aj 18. julija ta30. i-'«-. preslani* Dh> D). S3SVIZB: AnuUvrdHiu 1 h. f■> .AOLB? pisalni stroji in pletilni stroji ,DUi$8ED‘t Znižane ccnc, najlepše opreme edino le pri JOSIP„ PETEMNCU L^ubljuna, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. TeleL št. 2913, Veletrgovina Trgovci! Naročajte in širite Trgovski list prlporofa raznovrstno žganja, moko in deželno pri« delite • Raznovrstno rudninsko vodo kastna pražarha za kavo in mlin za diša« ve z eiektr. obratom Specerilsko blago Ceniki na razpolago 1 TRG.-IND. D. D. LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552 so px*iporoča za naročila vseh trgovskili in uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, štatuto, tabele, letake i. t d. Knjigoveška dela iz-' i vršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA USTANOVLJENA 1900 Delniika glavnica: Din 50,000.000*— Skupne rezerve cca. Din 10,000.000*- CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, MetkoviC, Novlsad, Novomesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, SlovenJgracSec, Split, Šibenik, Zagreb Se priporoma za vse bančne posle USTANOVLJENA 1900 Brzojavni naslov: BANKA Brzojavni naslov podružn.: Ljubljanska banka Telefonske Številke: 2861, 2413, 2S02, 2503 IJrpja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana. Perutnina: piščanec majhen 25—30, večji 35—40, kokoš 30—45, raca 20—30, gos 40—50, puran 40—50, domač zajec majhen 5—20, večji 25—40 Din. Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka 2—3, smetane 12—14, 1 kg surovega masla 36, čajnega masla 40, masla kuhanega 36—40, ementalskega sina 80, polementalskega 40, trapistnega 18—30, grajskega 32, tilsitskega 32, parmezana 75, sirčka 7—8, eno jajce 0*80—1 Din. Pijače: 1 liter vina novega 12—20, starega 16—24, piva 9, 1 steklenica piva 5*50, 1 sodček piva 25 litrov) 150, 1 liter žganja 40—48, ruma 54—56, sadjevca 4—5, 1 steklenica pokalice 1*50—2*50 dinarjev. Kruh: lfcg belega kruha 5, črnega 4*20, ena žemlja 050 Din. Sadje: 1 kg črešenj 6—8, sliv posušenih 10—14, marelic 12—16, ena ilimona 0-50—1, oranža 1—3, 1 kg rožičev 8—40, smokev 10, dateljnov 44—48, mandeljnov 48—64, orehov 10—12, orehov luščenih 44—48, rozin 16—24, maka 16 dinarjev. Špecerijsko blago: 1 kg kave I. vrste 60—00, II. vrste 42—62, pražene I. vrste 60—-90, II. vrste 48—72, čaja 100 do 200, soli 2-75—2-80, popra celega 60 do 90, mletega 64—90, cimeta 60—00, paprike 40—70, testenin 8—11, marmelade 20—34, pekmez 16, medu 14—20, sladkorja v prahu 13*50—15, kristalnega 12—13*50, v kockah 13’50—14, kvas 32 —50, škroba pšeničnega 16—20, riževega 18—24, iriža 16, 1 liter kisove kisline 45—50, kisa navadnega 1*50—4, vinskega kisa 3*50—8, olja olivnega 17 do 28, bučnega 15—16, špirita denat. 12 do 14, 1 kg mila 14—18, sode 1*80—2, ječmenove kave 10—15, cikorije 13—24 dinarjev. Žitu: 100 kg pšenice 225—300, rži 170, ječmena 125—135, ovsa 200—210, koruze 165—175, prosa 190—195, ajde 140 do 150, lizola 225—325, graha 1200, leče 1300—1700 Din. Mlcvski izdelki: 1 kg pšenične moke OOg Din 3*90 do 4*50, 0 Din 3*90 do 4*50 j 1 3*85—4, štev. 2 3*70—4, štev. 4 3*40 do i 3’65, štev. 5 3*10—3*25, štev. 6 2*40—3, štev. 7 1*50—12*50, ržene moke 1. vrste 3*10—3*50, II. vrste 2*90—3*50, prosene kaše 3*50—5, ječmenčka 3*75—14, otrobov 1*15—1*95, koruzne moke 1*70 do 2*25, koruznega zdroba 2’50—4, pšenične moke 4*25—5, ajdove moke št. 1 5*10 do 7, štev. 2 4*50—-6, kaše 7—750 Din. Krma: 100 kg sladkega sena, kislega sena in otave po 70'—80, ovsene slame, pšenične slame, ržene slame po 40—50 dinarjev. '* Zelenjava: 1 komad solate zgodnje 1 do 1*50, glavnate 1—1*50, endivije 1 do 1*50, 1 kupček radiča 1, 1 glava zelja zgodnjega 1—5, ohrovta 2—4, 1 komad karfijole 1—5, 1 kupček špinače 10, 1 kg paradižnikov 10, zelene paprike 12 do 14, ena kumarca 1—6, za uk i sevanje LJUBLJANSKI VELESEJEM javlja turobno vest, da je včeraj preminul gospod Union Kristan minister n. r., predsednik raznih gospo« darskih zadrug itd. Blagopokojni je bil član našega načelstva. Neumorni gospodarski strokovnjak zapušča neizpolnjdvo vrzel. Ljubili in spoštovali smo odličnega moža nezlomljive volje. Slava njegovemu spominu. V Ljubljani, dne 18. julija 1930. Predsedstvo. 0*30, ena buča jedilna 2—5, 1 kupček ; vrtnega 0*50, 1 pesa rdeča 0*25, graha v stročju 1, luščenega 6—8, fižola v stročju 1, kifelčairja 1, šopek peteršilja 0’25, peteršilja zelenega 1—2, zelenjave za kuho 0*25, 1 kg čebule 2—4, česna 12—16, 1 kom. pora 0*25, korenja 1 kom. kolerabe 0*50—1, 1 kg krompirja ; zgod. 2—2*50, hrena 10, zelja kislega 4 dinarje. Kurivo: kubični meter trdih drv 150 do 160, mehkih drv 90—110, 100 kg premoga trboveljskega 38—41, velenjskega 24—28, 1 kg oglja 2, koksa 0*75 do 1, 1 liter petroleja 7, bencina 8—8*25, 1 kg barbida 7—8, sveč 16—35 Din. Upravni in nadzorstveni svet ter ravnateljstvo Zadružne banke v Ljubljani naznanja tužno vest, da je velezaslužni in neumorni, delavni ustanovitelj in predsednik, gospod minister na r., predsednik Zveze gospodarskih zadrug, itd. itd. v četrtek, dne 17. t. m. ob 20. uri preminul. Nenadomestljivega pokojnika spremimo k večnemu počitku v nedeljo, dne 20. julija 1930 ob 3. uri popoldne iz palače Delavske zbornice, Miklošičeva cesta, na evangeljsko pokopališče. Ohranimo mu trajno hvaležnost in časten spomin.