ISSN 1310*2943 Klimatske razmer» v juniju Rekordno Število vročih dni in najvišja Junijska temperatura doslej Meteorološka postaja Velenje V Velenju je meteorološka postaja že od leta 1895 Onesnaženost zraka Ozona več kot dovolj VSEBINA 1. METEOROLOGIJA.....................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v juniju 2002 .................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v juniju 2002.................................................................................................... 17 1.3. Meteorološka postaja Velenje....................................................................................................23 1.4. UV indeks in vročina v juniju 2002........................................................................................... 25 2. AGROMETEOROLOGIJA.......................................................................................................28 3. HIDROLOGIJA..........................................................................................................................32 3.1. Pretoki rek..................................................................................................................................32 3.2. Temperature rek in jezer.............................................................................................................36 3.3. Višine in temperature morja.......................................................................................................38 3.4. Podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih v juniju 2002 ........................................................ 42 4. ONESNAŽENOST ZRAKA.......................................................................................................44 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH.................52 6. POTRESI.....................................................................................................................................56 6.1. Potresi v Sloveniji - junij 2002.................................................................................................. 56 6.2. Svetovni potresi - junij 2002...................................................................................................... 58 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM.........................................................60 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: Odgovorni urednik: Člani: Oblikovanje in tehnično urejanje: ANDREJA CERCEK-HOCEVAR TANJA CEGNAR TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR RENATO BERTALANIČ Fotografija z naslovne strani: Avtomatska mobilna ekološko-meteorološka postaja ANAS meri vse pomembnejše snovi, ki onesnažujejo zrak, in meteorološke parametre, ki vplivajo na transport, disperzijo in kemične procese med različnimi onesnažili. Ker je bila junija v Novi Gorici koncentracija ozona visoka, je bila merilna postaja postavljena tudi pri bolnišnici v Izoli; tako bomo zbrali več podatkov o fotokemičnem smogu na Primorskem. (foto: Peter Pavli) Cover photo: Automatic mobile ANAS eco-meteorological station for measuring atmospheric pollutants and meteorological data responsible for transport, dispersion, and chemical reactions of primary pollutants. Due to extremely high ozone concentration in June in Nova Gorica, this mobile station was set at the hospital site in Izola to get more data of photochemical smog in Primorska region. (Photo: Peter Pavli) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v juniju 2002 1.1. Climate in June 2002 Tanja Cegnar Junij je prvi poletni mesec, letos nam je prinesel prvi vročinski val in tudi nekaj hudih neurij. Ponekod je bil letošnji junij najtopeljši od sredine minulega stoletja, ponekod je bila izmerjena doslej najvišja junijska temperatura ali pa zabeleženo največje število vročih dni doslej. V začetku meseca je bila temperatura nad dolgoletnim povprečjem, med 6. in 10. junijem se je občasno spustila tudi nekoliko pod dolgoletno povprečje, a odklon od dolgoletnega povprečja ni bil velik, le 7. junij je bil v zahodni polovici države za dobri 2 °C hladnejši kot v povprečju. S 13. junijem se je začel junijski vročinski val, ki je trajal vse do 24. junija, 25. junija pa je temperatura povsod po državi zdrsnila nekoliko pod dolgoletno povprečje, okoli povprečja ali nekoliko pod njim je temperatura ostala vse do konca meseca. Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. 10 10 • -4 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 4 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 >o i > o Q O § J M Q O NOVO MESTO lllll. 1.......JI ■ 1 I" rT 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 MURSKA SOBOTA I .III I .1 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka junija 2002 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, June 2002 Najhladnejša zračna gmota se je v višjih plasteh ozračja nad našimi kraji zadrževala predzadnji dan v juniju, takrat so izmerili na Kredarici najnižjo temperaturo zraka v letošnjem juniju, bilo je -3.6 °C. Po nižinah je bila najnižja junijska temperatura izmerjena 3. ali 11. junija, v spodnji Vipavski dolini je bilo najhladnejše prvo junijsko jutro, na Krasu pa se je živo srebro spustilo najnižje 7. junija. V Ljubljani, na Krasu, ob obali in v Vipavski dolini se živo srebro ni spustilo pod 10 °C, v krajih z nadmorsko višino do 500 m je bila temperatura ves meseca nad 5 °C. Najvišja junijska temperatura zraka je bila dosežena 22., 23. ali 24. junija. V nekaterih krajih je bila izmerjena tudi najvišja junijska temperatura od sredine minulega stoletja, na primer v Ljubljani s 34.9 °C, na Kredarici s 16.7 °C, v Ratečah z 31.7 °C, Mariboru s 35.4 °C, Biljah s 35.4 °C, v Novem mestu pa je bila izenačena doslej najvišja izmerjena temperatura. V Prekmurju in ob obali se živo srebro ni dvignilo rekordno visoko. V Ratečah, Murski Soboti in Mariboru je bila letošnja junijska temperatura najvišja od sredine minulega stoletja. Povprečna junijska temperatura zraka v Ljubljani je bila 21.1 °C, kar je za 3.3 °C nad dolgoletnim povprečjem in največ od sredine minulega stoletja. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 14.9 °C, kar je 2.5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Junijska jutra so bila najtoplejša leta 1998 s 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15.1 °C, najhladnejša pa leta 1962 z 10.3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 26.6 °C, kar je za 3.0 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja dalje so bili junijski popoldnevi najtoplejši leta 2000 s 27.1 °C, najhladnejši pa leta 1975 z 21.8 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar vpliva tudi na lokalne temperaturne razmere. H 20 H16 S 1 12 LJUBLJANA BEŽIGRAD m 8 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 10 O 8 ^ 6 < 6 4 2 N M -2 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 Slika 1.1.2. Povprečna junijska najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in June and the corresponding means of the period 1961-1990 V visokogorju je bilo odstopanje od dolgoletnega povprečja večje kot v nižinskem svetu. Na Kredarici je bila povprečna junijska temperatura zraka 6.8 °C, kar je za 3.6 °C nad dolgoletnim povprečjem, odkar spremljamo temperaturo zraka na Kredarici junij še nikoli ni bil tako topel. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna junijska najnižja dnevna in povprečna junijska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najhladnejši junij 1974 s povprečno mesečno temperaturo 1.5 °C, če izvzamemo letošnji junij, je bil doslej najtoplejši junij 2000 s 6.5 °C. 24 22 18 g 16 a 14 o J 12 °1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3. Junijsko število vročih (levo) in toplih (desno) dni ter povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with maximum daily temperature above 30°C (left) and number of days with maximum daily temperature above 25 °C (right) in June and the corresponding means of the period 1961-1990 Vroči so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 30 °C. Vročinski val je prinesel niz vročih dni, ki je v večjem delu države trajal od 14. do 24. junija. Marsikje je bilo število vročih junijskih dni rekordno, na primer v Ljubljani (slika 1.1.3. levo), kjer jih je bilo 11, tudi v Ratečah še nikoli ni bilo junija 3 vročih dni. V Biljah je bilo 10 vročih dni, prav toliko v Murski Soboti, kjer so tako izenačili doslej najvišje število vročih dni. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo zraka vsaj 25 °C. V juniju je bilo ob obali 23 vročih dni, v Vipavski dolini 24, v nižinskem svetu Štajerske in v Prekmurju je bilo 17 toplih dni, v Ljubljani (1.1.3. desno), Črnomlju in na Krasu je bilo 19 topih dni. 28 24 0 10 20 8 6 M 10 4 8 6 2 4 2 0 Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, ki so predvsem zanimivi za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3; v preglednici 1.1.4. smo temperaturo, padavine in sončno obsevanje po tretjinah meseca primerjali z dolgoletnim povprečjem. Na sliki 1.1.4. je prikazan potek najvišje, povprečne in najnižje dnevne temperature zraka na Kredarici, letališču v Portorožu, v Biljah, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Za vse nižinske postaje, razen za Maribor, je podan tudi potek najnižje dnevne temperature zraka na višini 5 cm. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Junija je razlika v povprečni mesečni temperaturi zraka iz leta v leto statistično najmanjša med vsemi meseci. Povprečna junijska temperatura zraka je bila povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem, odklon od dolgoletnega povprečja je bil statistično pomemben. Najmanj je temperatura odstopala na obali, a tudi tam je bilo za skoraj 2 °C topleje kot v referenčnem obdobju. Največji temperaturni odklon je bil v Julijcih in Zgornjesavski dolini ter Mariboru, kjer je bil letošnji junij za 3.6 °C toplejši kot v referenčnem obdobju. Na sliki 1.1.5. je odklon junijske temperature zraka od dolgoletnega povprečja prikazan shematsko. o ¡D 15 H W W H 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O W 15 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O W 15 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O W 15 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 13 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O W 15 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN O H W 15 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 13 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 1.1.4. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) junija 2002 Figure 1.1.4. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), June 2002 30 25 20 10 5 0 40 35 30 25 20 M 15 2h 10 5 0 9 9 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 3.0 °c 2.0 °c 1.0 °c Slika 1.1.5. Odklon povprečne temperature zraka junija 2002 od povprečja 1961-1990 Figure 1.1.5. Mean air temperature anomaly, June 2002 125 % 100 % H 75 % ^ 50 % Slika 1.1.7. Višina padavin junija 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.7. Precipitation amount in June 2002 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Slika 1.1.6. Prikaz porazdelitve padavin junija 2002 Figure 1.1.6. Precipitation amount, June 2002 tf ^ I 220 mm 205 mm 190 mm 175 mm 160 mm 145 mm 130 mm 115 mm 100 mm 85 mm 70 mm 55 mm 40 mm 110% Slika 1.1.8. Trajanje sončnega obsevanja junija 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Bright sunshine duration in June 2002 compared with 1961-1990 normals Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.6. je prikazana junijska višina padavin; največ dežja je bilo v Posočju, Kamniško-Savinjskih Alpah, na Blokah, Mali gori in v Kočevskem rogu. Kot običajno je najmanj dežja padlo v Prekmurju. Na sliki 1.1.7. je shematsko prikazan odklon junijskih padavin od dolgoletnega povprečja. Največji relativni presežek je bil na obali, manj kot tri četrtine dolgoletnega povprečja je padlo v Beli krajini, Zgornjesavski dolini in večjem delu Štajerske ter na Koroškem. Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce 50 povprečje 1961-90 100 150 200 250 I I junij 2002 Slika 1.1.9. Mesečne višine padavin v mm junija 2002 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Monthly precipitation amount in June 2002 and the 1961-1990 normals Če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin (preglednica 1.1.1.), je bilo padavinskih dni največ v Julijcih, na Kredarici jih je bilo 11, v Beli krajini in v Prekmurju po 10, samo 6 so jih zabeležili v Slovenj Gradcu. 25 20 £ Q O J > w H 15 - 10 - 5 - 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 350 Slika 1.1.10. Junijsko število padavinskih dni. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.10. Number of days in June with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 1.1.11. Junijska višina padavin in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.11. Precipitation in June and the mean value of the period 1961-1990 £ > < Q £ < S > 300 250 200 150 100 -- 50 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Junija je v Ljubljani padlo 176 mm (slika 1.1.11.), kar je 13 % več od povprečja obdobja 1961-1990. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani najmanj padavin junija 1977, le 38 mm, največ pa junija 1985, ko je padlo 328 mm. 0 0 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.12. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 KREDARICA 1 3 5 7 9 Pr 11 ................0 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 100 90 80 's 70 S 60 S 50 > < 40 iS 30 20 10 0 BILJE -PPi-rrrrrri-i-rri-rPi-i-P 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 100 -90 -80 - 'S 70 - S ^ 60 - S 50 - > < 40 - £ 30 -20 -10 - 0 LJUBLJANA I........I..... 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I. > M m o o N >o N o 100 90 80 70 60 -50 -40 -30 -20 -10 -0 CELJE I . 13 5 7 ll 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 100 90 80 70 60 -50 -40 -30 -20 -10 -0 - , NOVO MESTO 13 5 7 -(-PP|-(-r-(-|-P(-(-|-(-|-(-| 9 11 13 15 17 19 21 23 DAN 10 w 16 100 90 14 80 12 H 70 10 > w J= 60 m w 8 m o > 50 u N A 30 o m 20 2 10 0 0 MARIBOR 1 3 5 7 9 -XnPp^rr Jr ll 8 m 8 O o 6 N >o 4 § m 2 0 10 > m m o o 6 >§ 4 § 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 100 J 90 - 80 - S 70 - S 60 - w 50 - > A 40 - D A 30 - 20 - 10 - 0 MURSKA SOBOTA I. I. 1 3 5 7 9 I- 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 100 90 80 'S 70 - S ^ 60 - 3 50 - > < 40 - Q 30 -20 -10 -0 - , < PORTOROŽ Pl-Pri-ri-r-i-Pr-i-i-i-r-i-r-Ppi- 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 10 ^ 10 w m 8 S 8 O O 6 >§ 4 § Slika 1.1.12. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) junija 2002 (Opomba: 24-umo padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.12. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, June 2002 4 2 0 25 27 29 2 0 16 16 14 14 12 2 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika radarja na Lisci ob 15.30 Slika radarja na Lisci ob 17.00 Slika radarja na Lisci ob 18.00 Slika radarja na Lisci ob 19.00 Takole je nevihtne oblake 24. junija 2002 videl meteorološki radar na Lisci. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod po državi je bilo sončnega obsevanja več kot v dolgoletnem povprečju. Na obali je bilo dolgoletno povprečje preseženo za skoraj 20 %, na Krasu, Notranjskem in v Julijcih je sijalo od 20 do 30 % več ur kot v dolgoletnem povprečju, pretežni del Štajerske pa je imel od 40 do 50 % več ur sončnega vremena kot v povprečju obdobja 1961-1990. 350 -i 300 - 250 - td n 200 - j m 150 - H 100 - 50 - 0 LJUBLJANA Slika 1.1.13. Junijsko število ur sončnega obsevanja in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.13. Bright sunshine duration in hours in June and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani je bilo junija 298 ur sončnega vremena, kar je 35 % več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.13.). Doslej najbolj sončen je bil junij 2000 s 320 urami sončnega vremena, najbolj siv pa junij 1975 s komaj 150 urami neposrednega sončnega obsevanja. 10 Q O J £ m 0 20 Q O m 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.14. Junijsko število jasnih dni in povprečje obdobja Slika 1.1.15. Junijsko število oblačnih dni in povprečje 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Number of clear days in June and the mean Figure 1.1.15. Number of cloudy days in June and the mean value of the period 1961-1990 value of the period 1961-1990 Jasnih dni, to je dni s povprečno oblačnostjo pod 2 desetini, je bilo največ na Krasu, le malo manj, in sicer po 14, so jih zabeležili ob obali in v Biljah. Na Kredarici je bil le en jasen dan. V Ljubljani (slika 1.1.14.) je bilo z 8 dnevi izenačeno dosedanje največje število jasnih dni iz izjemno sončnega junija 2000. Od sredine minulega stoletja je bilo 8 junijev brez enega samega jasnega dneva. Oblačnih dni, to je dni s povprečno oblačnostjo nad 8 desetin, je bilo po nižinah precej manj kot oblačnih dni, le v gorah, kjer poleti radi nastajajo kopasti oblaki, je bilo oblačnih dni precej več od jasnih, na Kredarici so jih zabeležili 12. V Ljubljani je bilo 6 oblačnih dni; to je bil že peti junij zapored, ko je bilo oblačnih dni manj kot v dolgoletnem povprečju (slika 1.1.15.). Več kot podatki o jasnih in oblačnih dnevih nam povedo podatki o povprečni oblačnosti, ta je v gorah opazno presegala oblačnost po nižinah. Na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali 6.3 desetine neba. V nižinskem svetu so oblaki povsod v povprečju prekrivali manj kot polovico neba, v Ljubljani je bila povprečna oblačnost 4.6 desetin, v Beli krajini 3.3 desetine, ob obali 3.4 desetine, v Biljah 3.5 desetin. 8 15 6 4 5 2 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - junij 2002 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - June 2002 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT VE P PP Lesce 515 19.0 2.8 24.7 13.1 32.0 24 8.3 3 0 13 0 279 4.8 7 8 91 66 7 7 0 0 0 0 15.0 Kredarica 2514 6.8 3.6 9.7 4.3 16.7 23 -3.6 29 4 0 387 209 127 6.3 12 1 142 66 11 7 17 11 50 1 9 755.4 7.5 Rateče-Planica 864 17.4 3.6 23.8 10.5 31.7 23 2.8 11 0 12 8 257 133 4.7 5 7 115 77 7 5 2 0 0 2 918.9 13.2 Bilje pri N. Gorici 55 22.0 2.8 28.2 15.6 35.4 22 11.4 1 0 24 0 287 134 3.5 4 14 125 89 8 5 0 0 0 2 1012.6 17.9 Slap pri Vipavi 137 20.7 2.3 28.3 14.5 35.0 22 10.0 11 0 24 0 4.3 6 13 152 100 7 2 0 0 0 7 15.9 Letališče Portorož 2 22.0 1.9 27.6 16.0 34.0 22 11.0 30 0 23 0 321 119 3.4 5 14 138 150 8 5 0 0 0 5 1015.2 18.5 Godnje 295 20.7 3.1 26.7 15.3 34.0 22 11.5 7 0 19 0 3.2 6 16 125 93 8 1 1 0 0 0 14.7 Postojna 533 18.3 2.9 24.4 11.9 32.0 23 7.0 11 0 13 0 262 124 4.2 7 11 110 75 9 4 3 0 0 5 14.3 Kočevje 468 18.0 2.0 25.9 11.1 33.5 23 6.4 3 0 14 0 4.0 4 10 95 65 7 5 3 0 0 2 13.8 Ljubljana 299 21.1 3.3 26.6 14.9 34.9 23 10.2 11 0 19 0 298 135 4.6 6 8 176 113 8 6 1 0 0 4 982.1 16.2 Bizeljsko 170 20.4 2.6 28.1 14.1 35.2 24 8.6 3 0 23 0 3.8 4 12 66 55 9 2 0 0 0 5 16.1 Novo mesto 220 20.5 3.0 26.3 13.9 34.0 24 8.4 3 0 16 0 307 138 4.0 5 9 143 112 8 8 2 0 0 3 989.9 16.4 Črnomelj 196 20.9 2.8 27.0 13.5 35.0 24 7.5 3 0 19 0 3.3 3 12 75 65 10 7 0 0 0 0 17.5 Celje 240 20.5 3.0 26.6 13.3 34.0 23 6.3 3 0 17 0 301 148 4.7 5 6 102 75 9 9 1 0 0 3 988.4 16.5 Maribor 275 21.5 3.6 27.2 15.2 35.4 23 8.9 3 0 17 0 299 140 4.5 5 5 81 68 7 5 0 0 0 9 983.5 17.4 Slovenj Gradec 452 19.2 3.2 25.5 11.6 33.3 23 5.0 3 0 14 0 283 136 4.9 5 5 99 70 6 3 1 0 0 5 14.8 Murska Sobota 184 20.6 3.0 26.9 13.7 34.1 23 7.0 3 0 17 0 308 137 4.2 5 12 85 87 10 5 0 0 0 3 994.7 16.4 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo >25 oC SD - število dni s padavinami >1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (oC) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (oC) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (oC) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (oC) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (oC) SO - število oblačnih dni VE - število dni z vetrom >6Bf DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (oC) RR - višina padavin (mm) PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo <0 oC RP - višina padavin v % od povprečja Op.: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 oC in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 oC (TSi <12 oC). TD = Ž(20 - TSt) če je TSi < 12 oC 6Bfje 6. stopnja jakosti vetra po Beaufourtovi skali (ustrezna hitrost je od 10.8 do 13.8 m/s ali 39 do 49 km/h). 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - junij 2002 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - June 2002 POSTAJA I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 19.1 23.7 26.1 14.4 12.3 13.1 10.4 23.4 29.5 32.6 16.4 12.6 14.7 10.6 23.4 29.5 34.0 17.1 11.0 15.2 10.7 Bilje 18.7 23.7 26.8 14.1 11.4 13.7 10.4 23.8 30.8 34.3 15.6 12.3 14.2 11.3 23.4 30.0 35.4 17.0 12.3 14.3 11.0 Slap pri Vipavi 17.5 23.5 27.0 12.4 10.5 12.0 9.5 22.4 31.0 34.5 15.3 10.0 13.9 9.5 22.2 30.2 35.0 15.9 12.5 15.0 12.0 Postojna 15.1 19.5 23.2 10.9 7.2 9.0 4.8 20.3 27.7 30.3 12.4 7.0 10.1 5.2 19.4 26.1 32.0 12.4 8.5 10.7 7.3 Kočevje 15.6 21.7 24.9 10.4 6.4 9.4 5.1 19.7 28.9 32.8 11.4 7.5 10.3 6.6 18.7 27.1 33.5 11.7 7.1 10.7 6.1 Rateče 14.2 19.9 23.2 9.1 5.9 6.0 1.6 20.0 27.2 30.3 11.6 2.8 7.8 -2.2 17.8 24.2 31.7 10.9 5.4 7.0 1.3 Lesce 16.0 20.8 24.0 11.4 8.3 10.9 7.5 21.4 28.0 30.3 14.3 10.5 13.3 7.7 19.5 25.4 32.0 13.6 8.5 12.4 8.3 Slovenj Gradec 16.4 21.5 25.3 10.3 5.0 5.7 -1.5 21.5 28.4 31.4 12.2 6.8 7.3 -1.0 19.8 26.6 33.3 12.4 7.4 8.2 3.0 Brnik 16.4 21.6 25.6 11.1 7.1 21.6 28.7 31.3 13.0 6.8 19.5 25.9 33.1 13.3 8.8 Ljubljana 18.0 22.3 26.2 13.3 11.0 10.7 7.1 23.7 30.0 32.2 15.9 10.2 12.7 6.2 21.6 27.4 34.9 15.6 11.3 13.2 8.2 Sevno 15.7 20.4 24.4 12.3 10.2 10.2 5.9 22.2 27.7 30.0 17.6 13.2 0.0 0.0 20.2 25.9 33.4 15.9 10.5 13.6 10.5 Novo mesto 17.6 22.3 26.3 12.4 8.4 10.8 6.0 22.9 29.3 32.3 14.6 10.0 12.5 7.5 21.0 27.4 34.0 14.6 10.3 12.5 6.7 Črnomelj 17.7 23.0 26.7 12.9 7.5 11.7 6.5 23.2 29.8 32.7 13.6 9.0 12.6 9.0 21.9 28.2 35.0 14.0 9.5 13.4 9.0 Bizeljsko 17.6 24.1 27.6 12.7 8.6 11.9 8.0 22.4 30.8 33.2 14.8 9.6 14.0 9.2 21.1 29.5 35.2 14.9 10.6 14.3 10.0 Celje 17.6 22.8 26.3 11.8 6.3 10.1 4.4 22.8 29.3 32.0 13.9 9.5 11.5 6.0 21.0 27.7 34.0 14.2 9.0 13.1 7.4 Starše 18.3 23.7 27.6 12.5 7.1 11.0 5.7 23.4 30.3 33.6 14.6 10.0 13.0 8.2 21.5 28.0 35.4 14.9 10.6 13.4 9.0 Maribor 18.2 23.1 26.8 13.4 8.9 24.1 30.1 33.1 16.3 11.9 22.1 28.3 35.4 16.0 10.9 Jeruzalem 17.5 21.9 25.0 13.1 10.0 12.1 9.0 23.3 28.3 31.0 17.4 11.5 15.4 9.0 21.6 27.2 34.0 16.5 11.0 15.3 10.0 Murska Sobota 17.9 22.9 25.9 12.4 7.0 10.9 5.4 22.5 29.5 32.1 14.1 9.5 12.4 7.9 21.3 28.3 34.1 14.5 10.1 12.9 8.3 Veliki Dolenci 17.4 21.9 25.5 12.8 9.4 10.5 5.6 23.0 29.0 31.2 15.6 11.6 12.3 8.0 21.4 27.1 34.0 15.7 11.5 12.7 7.5 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - junij 2002 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - June 2002 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2002 Portorož 72.8 5 1.7 1 63.2 3 137.7 9 458 Bilje 63.6 4 1.8 2 59.3 4 124.7 10 439 Slap pri Vipavi 109.8 5 1.2 2 40.6 4 151.6 11 553 Postojna 41.1 4 18.0 2 50.9 4 110.0 10 584 Kočevje 47.9 4 24.7 2 22.1 2 94.7 8 523 Rateče 18.4 3 36.3 1 59.8 5 114.5 9 451 Lesce 30.3 5 4.6 1 55.8 4 90.7 10 406 Slovenj Gradec 28.1 3 12.7 2 58.4 4 99.2 9 397 Brnik 32.2 4 43.5 2 76.4 4 152.1 10 485 Ljubljana 46.7 5 23.7 1 105.2 4 175.6 10 529 Sevno 39.6 4 32.2 2 95.1 4 166.9 10 511 Novo mesto 46.2 5 11.0 2 85.6 4 142.8 11 628 Črnomelj 29.8 6 5.3 2 40.1 3 75.2 11 555 Bizeljsko 21.5 4 6.0 2 38.9 3 66.4 9 377 Celje 39.6 4 6.8 2 55.3 4 101.7 10 431 Starše 18.4 3 11.8 2 54.3 3 84.5 8 342 Maribor 17.8 4 9.9 3 53.5 3 81.2 10 326 Jeruzalem 33.6 4 8.3 2 37.6 3 79.5 9 357 Murska Sobota 21.5 3 24.3 3 39.4 4 85.2 10 317 Veliki Dolenci 14.9 4 4.8 2 30.3 3 50.0 9 221 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. junija 2002 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2002 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2002 - total precipitation from the beginning of this year (mm) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana M 47 % 3.2 % N 09 m/s 8.5 % NNW 1.0 m,s NNE 0.5 m/s 2.7 % NW 1.3 m/s 11.5 % SW 2.1 m/s 9.1 % SSW 1.8 m/s 12.1 % NE 1.1 m/s SE 7 8 % SE 1.6 m/s 5.8 % S 1.2 m/s 3.9 % SSE 1.4 m/s 5.9 % NNW 1.5 m/s Maribor 4.4 % N 1.6 m/s NNE 1.9 m/s NW11764m'/s ME 3 9 % NE 1.7 m/s 8.2 % WNW 1.6 m/s 20 % W 1.2 m/s 0.7 % WSW 0.9 m/s 12 % SW 1.4 m/s CMC 31 % ENE 1.6 m/s ESE 30 % ESE 1.5 m/s 5.9 % SE 1.8 m/s 3.4 % SSW 1.8 m/s 18.0 % S 3.2 m/s ccc 150 % SSE 2.6 m/s Lisca 3.5 % n 3.4 m/s nnw 3 nne 3.1 %/s 1.2 % nw 2.6 m/s wnw 2.9 m/s _ 3.3 % W 26 % E 1.4 m/s W 41 m/s wsw 4.5 %,s 8.2 % sw 3.7 m/s ne 3.1 m/s CMC 6.3 % ene 2.1 m/s ESE 51 % ESE 1.3 m/s 101 % se 1.3 m/s ssw 81 % ssw 3.7 m/s 12.0 % s 2.3 m/s sse 146 % sse 1.7 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje 0.7 % NNW 1.0 %,s 1.2 % NNE 1.0 m/s 1.9 % NW 0.9 m/s MC 50 % NE 1.6 m/s nw 1:? %,s MC 21 % NE 1.1 m/s 4.9 % WNW 1.1 %/s CMC 79 % ENE 18 m/s ,«, 84 % W 1.1 m/s 9.1 % WSW 0.9 m/s 4.4 % E 1.5 m/; ESE 26 % ESE 1.4 m/s SE 51 % SE 1.5 m/s WSW 2.0 %,s 5.1 % SSW 2.4 m/s ESE 251 % ESE 19 m/s 3.0 % S 1.9 m/s SSE 29 % SSE 1.8 m/s Slika 1.1.16. Vetrovne rože, junij 2002 Figure 1 . 1 . 1 6 . Wind roses, June 2002 13 7.4 % ENE 1.2 m/s 1.4 % W 1.3 m/s 8.6 % E 1.4 m/ e 4.1 % WSW 18 %/s rcE 76 % ESE 1.6 m/s 0.8 % N 0.9 m/s M 11 % N 1.1 m/s 0.8 % N 3.3 m/s NNW 0.Ü %,s NNE 1.5 %,s 5.5 % NNW 31 %,s 1.5 % NNE 2.8 m/s 8.4 % NW 3.4 %,s MC 19 % NE 3.7 m/s 5.3 % ENE 1.5 m/s 8.4 % WNW 29 m,s 3.5 % ENE 3.3 m/s 24.5 % E 1.9 m/s 2.5 % W 2.3 m/s 1.5 % E 3.3 m/s 4.8 % WSW 29 m,s 20.5 % SE 2.9 m/s 45 % SE 1.4 m/s 2.9 % SSW 2.9 m/s 5.8 % SSE 4.2 m/s 12.3 % SSW 1.5 m/s 106 % SSE 2.0 m/s 1.2 % S 2.4 m/s 14.1 % S 1.4 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veter jakosti vsaj 6 Beaufortov je na Kredarici pihal 9 dni, 6. junija je najmočnejši sunek vetra dosegel 31.9 m/s. Na letališču v Portorožu je močan veter pihal 5 dni (najmočnejši sunek vetra je 6. junija dosegel 18.4 m/s), v Biljah je močan veter pihal 2 dni, sunek je 25. junija dosegel 18.2 m/s, v Ljubljani so zabeležili 4 dni z močnim vetrom (sunek vetra je bil 24. junija 17.5 m/s). Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.16.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval vzhodjugovzhodni veter, saj je pihal v 25.7 % vseh terminov, severovzhodniku je pripadlo nepomembno malo terminov, jugovzhodniku pa 20.5 %. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom jima je pripadalo 49.6 % vseh terminov. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, le malo manj je bilo jugovzhodnika. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, junij 2002 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, June 2002 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 0.5 3.8 2.0 2.2 179 6 270 145 87 146 122 119 Bilje 0.8 4.7 2.7 2.8 122 4 147 88 78 184 135 133 Slap pri Vipavi 0.5 4.2 2.3 2.3 194 2 90 101 Postojna 1.0 5.2 2.5 2.9 70 35 135 75 68 180 125 124 Kočevje 0.7 4.0 1.3 2.0 94 48 52 65 Rateče 1.7 6.4 2.6 3.6 36 74 122 77 94 186 116 131 Lesce 1.4 5.8 2.6 3.3 68 11 132 71 Slovenj Gradec 1.5 5.7 2.6 3.2 61 27 120 70 90 185 129 135 Brnik 1.1 5.3 1.7 2.7 58 81 180 100 Ljubljana 1.4 6.1 2.3 3.3 84 42 243 113 86 189 130 135 Sevno 0.7 6.3 2.6 3.2 76 67 225 117 Novo mesto 1.2 5.6 2.2 3.0 110 23 231 112 84 192 138 138 Črnomelj 0.6 5.3 2.6 2.8 71 11 113 61 Bizeljsko 0.8 4.8 2.2 2.6 63 13 92 55 Celje 1.2 5.4 2.3 3.0 86 15 122 74 101 199 144 148 Starše 1.6 5.8 2.5 3.3 51 31 152 77 Maribor 1.4 6.4 3.1 3.6 44 26 133 68 Jeruzalem 0.8 5.8 2.8 3.1 102 23 103 75 Murska Sobota 1.2 5.0 2.5 3.0 75 67 120 87 99 173 137 136 Veliki Dolenci 1.0 5.9 3.0 3.3 53 13 93 52 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Vse tretjine junija so bile nadpovprečno tople, odklon od dolgoletnega povprečja je bil najmanjši na Primorskem. največji je bil odklon v drugi tretjini meseca, najbližje povprečnim razmeram pa je bila temperatura v prvi tretjini meseca. V prvi tretjini meseca je bilo skoraj povsod sončnega vremena manj od dolgoletnega povprečja, druga tretjina je bila izjemno sončna, sončnega vremena pa je bilo več od povprečja tudi v zadnji tretjini meseca. Padavine so bile prek meseca razporejene neenakomerno, tudi med pokrajinami so bile razlike velike. Prva tretjina junija je bila nadpovprečno namočena le na Primorskem, v Novem mestu in Jeruzalemu. V drugi tretjini mesca je bilo padavin precej manj od dolgoletnega povprečja, zadnja tretjina pa je bila skoraj povsod obilno namočena. Ker glavnino padavin junija prinesejo plohe in nevihte, so lahko tudi na razmeroma majhnih razdaljah razlike velike. Na sliki 1.1.17. je junijska največja debelina snežne odeje na Kredarici. Letos je bila snežna odeja v juniju precej bolj skromna kot na primer lani, ko smo beležili rekordno debelino snega. 1. junija letos je bila snežna odeja debela 50 cm. Od leta 1955 je bila junija snežna odeja tanjša kot letos le v letih 1958 (13 cm), 1964 (41 cm), 1966 (31 cm). 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 500 Ž Sliki 1.1.17. Maksimalna višina snežne odeje v juniju Figure 1.1.17. Maximum snow cover depth in June 1955 19 1990 1995 2000 Na sliki 1.1.18. je predstavljeno število dni z nevihto na Kredarici, v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Z izjemo Prekmurja je bilo neviht povsod manj kot v dolgoletnem povprečju. Največ dni z nevihto, in sicer 9, so zabeležili v Celju. 10 20 18 16 14 ...... 12 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 10 - 14 8 -------- 6 - 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Q O J £ m 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slike 1.1.18. Junijsko število dni z nevihto in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.18. Number of days with thunderstorm in June and the mean value of the period 1961-1990 12 Slika 1.1.19. Junijsko število dni z meglo in povprečje obdobja 1961— 1990 Figure 1.1.19. Number of foggy days in June and the mean value of the period 1961-1990 4 - 2 Kredarico so junija vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 17 dneh. Po nižinah se junija megla pojavlja, če padavinskemu dnevu sledi jasna in mirna noč. V Ljubljani so zabeležili 1 dan z meglo. Število dni z meglo po letu 1951 v Ljubljani je prikazano na sliki 1.1.19., dolgoletno povprečje je bilo zadnjič preseženo junija leta 1981, od sredine minulega stoletja so štirje juniji minili brez megle. 12 10 4 0 0 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.1.20. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare junija 2002 Figure 1.1.20. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in June 2002 Na sliki 1.1.20 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Po razmeroma visokem zračnem pritisku v začetku meseca, se je pritisk spustil na 968.9 mb 6. junija, kar je bila najnižja povprečna dnevna vrednost v letošnjem juniju. V obdobju vročinskega vala je bil zračni pritisk razmeroma visok, najvišje se je povzpel 25. junija, ko je dosegel 990.3 mb. Na sliki 1.1.20. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. Najmanj vlage je bilo v zraku 11. junija, ko je bil delni pritisk vodne pare le 10.9 mb, največ vlage pa je zrak vseboval med vročinskim valom, največ 22. junija, ko je bil delni parni pritisk 21.3 mb. SUMMARY Mean air temperature in June was well above the 1961-1990 normals, the anomaly (between 1.9 and 3.6 °C) was statistically significant. In many regions the highest temperature in June was recorded, mean monthly temperature on many measuring sites was the highest in the last fifty years. Precipitation was distributed unevenly in time and space, as it is usually the case in summer. Above the normals was precipitation on the coast, while less than 3/4 of the normals fell in Bela krajina, Zgornjesavska valley, most of Štajerska and Koroška. Especially dry was the second third of June, most ofprecipitation fell during the last ten days. Sunshine duration exceeded the 1961-1990 normals, in the first third of June sunshine was slightly bellow the normals, the second third of the month was exceptional sunny, also during the last third of June sunshine duration exceeded the normals. Abbreviations in the Table 1.1.1.: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v juniju 2002 1.2. Weather development in June 2002 Janez Markošek _l.junij_ Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, zvečer krajevne nevihte, razmeroma toplo Nad srednjo in deloma zahodno Evropo ter osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bilo severovzhodno od nas manjše jedro hladnega in vlažnega zraka (slika 1.2.1a., b. in c.). Ozračje je bilo labilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Zvečer so se pojavljale krajevne nevihte, močna nevihta je bila v okolici Krškega. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 26 °C. _2.- 3. ^ junij_ Pretežno jasno, predvsem v severozahodni Sloveniji občasno zmerno do pretežno oblačno Nad severno in srednjo Evropo ter osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je drugi dan na širšem območju Alp oslabelo. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma topel zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem v severozahodni Sloveniji pa je bilo občasno zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 27 °C. _4. j junij_ Spremenljivo oblačno, popoldne krajevne plohe in nevihte Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je od jugozahoda pritekal topel in vlažen zrak. V višjih plasteh ozračja pa je pihal severozahodni veter. Vreme je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 26 °C. _5.- 10. j junij_ Pretežno oblačno s pogostimi padavinami, tudi plohami in nevihtami, hladneje Naši kraji so bili pod vplivom območja nizkega zračnega pritiska, ki je bilo nad večjim delom Evrope. Zadnji dan obdobja se je iznad jugozahodne Evrope proti Alpam začelo širiti območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bila nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem obsežna dolina z enim ali občasno več samostojnimi jedri hladnega in vlažnega zraka (slika 1.2.2a., b. in c.). Prvi in drugi dan so bile le ponekod manjše padavine, drugi dan tudi krajevne plohe in nevihte. Ob morju je pihal jugo. Več padavin je bilo v noči na 7. junij in nato čez dan. Rahle padavine so se pojavljale tudi v noči na 8. junij. Podnevi pa se je ponekod, predvsem v severovzhodni Sloveniji, za krajši čas pokazalo tudi sonce. Pihal je jugozahodni veter. 9. junija je bilo oblačno, občasno je rahlo deževalo. Zadnji dan obdobja pa je bilo na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno, Še so se pojavljale krajevne padavine in posamezne nevihte. V celotnem obdobju je padlo od 25 do 60 mm dežja, lokalno v zahodni Sloveniji ob močnejših nalivih tudi več. Hladneje je bilo kot v začetku meseca, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 17 do 24 °C. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo _11.- 13. junij_ Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, topleje Nad jugozahodno Evropo, Alpami in zahodnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, le drugi in tretji dan občasno ponekod zmerno oblačno. 13. junija je zapihal jugozahodni do južni veter. Vsak dan je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 26 do 30 °C. Prvi dan pa je bilo jutro sveže, saj so bile po jasni noči najnižje jutranje temperature od 3 do 12 °C. _14.- 16. junij_ Pretežno jasno in vroče, popoldne in zvečer iz dneva v dan pogostejše krajevne nevihte Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah se je bil nad Alpami sprva greben, drugi in tretji dan pa je v višjih plasteh ozračja ob zahodnih vetrovih začel pritekati hladnejši zrak, zato se je ozračje labiliziralo (slika 1.2.3a., b. in c.). Pretežno jasno je bilo. Prvi dan je bila v popoldanskem času le nevihta na meji z Avstrijo in v Mariboru in okolici. Drugi dan je bilo v severni Sloveniji že več neviht, v okolici Murske Sobote je padala toča. Zadnji dan obdobja pa so se popoldne in zvečer v večjem delu države pojavljale krajevne nevihte. Proti večeru je predvsem ponekod na Notranjskem padala tudi toča. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 33 °C. _17.- 20. junij_ Pretežno jasno in vroče Nad zahodno in srednjo Evropo ter Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah pa greben z zelo toplim zrakom (slika 1.2.4a., b. in c.). Pretežno jasno je bilo, prvi dan dopoldne in drugi dan čez dan je bilo občasno ponekod zmerno oblačno. Vroče je bilo, najvišje temperature pa so bile od 28 do 34 °C. _21. junij_ Pretežno jasno in vroče, popoldne zmerno oblačno in v zvečer v severozahodni Sloveniji nevihte Prek srednje Evrope se je proti vzhodu pomikala hladna fronta, ki je oplazila tudi naše kraje. V višinah je od severa do Alp segla dolina s hladnim zrakom. Večji del dneva je bilo pretežno jasno in vroče, popoldne in zvečer je bilo na nebu več oblačnosti in predvsem v severozahodni Sloveniji so bile tudi krajevne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 33 °C. 22.- 23. junij Pretežno jasno, vroče Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s šibkimi jugozahodnimi vetrovi pritekal zelo topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan je bilo predvsem v hribovitem svetu občasno zmerno oblačno. Zelo vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 30 do 35 °C. _24.- 25. junij_ Prehod hladne fronte - pooblačitve, nevihte, nalivi, osvežitev Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, plitvo ciklonsko območje pa je nastalo tudi nad Alpami in severnim Sredozemljem. Hladna fronta se je počasi pomikala prek Alp in tudi naših krajev (slika 1.2.5a., b. in c.). Višinska dolina je od severa segla do Jadrana. 24. junija je bilo sprva pretežno jasno, sredi dneva so prve nevihte že zajele severne kraje in se do večera razširile nad vso 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slovenijo. Lokalno so bili tudi močnejši nalivi z močnim vetrom. Osvežilo se je, pred ohladitvijo pa so bile najvišje dnevne temperature še od 27 do 35 °C. Drugi dan je bilo na Primorskem delno jasno, pihala je burja, ki je bila najmočnejša v Vipavski dolini. Drugod je bilo sprva še oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, čez dan se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile le od 17 do 24°C, ob morju okoli 26 °C. V severovzhodni Sloveniji je padlo okoli 10, drugod od 20 do 70 mm dežja. 26.- 27. junij Pretežno jasno Nad zahodno in srednjo Evropo ter severnim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je drugi dan nad srednjo Evropo oslabelo. Hladna fronta se je od zahoda bližala Alpam. V višinah je s sevezahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29 °C. _28. junij_ Prehod hladne fronte - pooblačitve, padavine, nevihte, nalivi, ohladitev, v visokogorju sneg Nad severno in srednjo Evropo ter severnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slika 1.2.6a., b., in c.). V nižjih plasteh ozračja pa je popoldne zapihal hladnejši severovzhodnik. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme s pogostimi padavinami, predvsem plohami in nevihtami. Lokalno so bili tudi močnejši nalivi. Ohladilo se je, zvečer in v noči na 29. junij je v visokogorju snežilo. Na Primorskem je zapihala burja. Padlo je od 20 do 65 mm padavin. Najbolj se je pred prehodom hladne fronte ogrelo v Beli krajini, kjer so izmerili 29 °C. _29.- 30. junij_ Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno, šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo se je spet okrepilo območje visokega zračnega pritiska. Z zahodnimi višinskimi vetrovi je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Prvi dan so bile v Prekmuiju krajevne plohe. Na Primorskem je pihala šibka burja. Prvi dan je bilo razmeroma sveže, drugi dan pa malo topleje z najvišjimi dnevnimi temperaturami od 21 do 27 °C. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.1a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1.6.2002 ob 14. uri Figure 1.2.1a. Mean sea level pressure on June, 1st 2002 at 12 GMT Slika 1.2.2a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7.6.2002 ob 14. uri Figure 1.2.2a. Mean sea level pressure on June, 7th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.2b. Satelitska slika 7. 6. 2002 ob 16. uri Figure 1.2.2b. Satelite image on June, 7th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.1c. Topografija 500 mb ploskve 1. 6. 2002 ob 14. uri Figure 1.2.1c. 500 mb topography on June, 1st 2002 at 12 GMT Slika 1.2.4c. Topografija 500 mb ploskve 19. 6. 2002 ob 14. uri Figure 1.2.4c. 500 mb topography on June, 19th 2002 at 12 GMT 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14. uri Figure 1.2.3a. Mean sea level pressure on June, 16th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.4a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19.6.2002 ob 14. uri Figure 1.2.4a. Mean sea level pressure on June, 19th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.3b. Satelitska slika 16. 6. 2002 ob 16. uri Figure 1.2.3b. Satelite image on June, 16th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.4b. Satelitska slika 19. 6. 2002 ob 16. uri Figure 1.2.4b. Satelite image on June, 19th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.3c. Topografija 500 mb ploskve 16. 6. 2002 ob 14. uri Figure 1.2.3c. 500 mb topography on June, 16th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.4c. Topografija 500 mb ploskve 19. 6. 2002 ob 14. uri Figure 1.2.4c. 500 mb topography on June, 19th 2002 at 12 GMT 21 Slika 1.2.5a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24.6.2002 ob 14. uri Figure 1.2.5a. Mean sea level pressure on June, 24th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.6a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28.6.2002 ob 14. uri Figure 1.2.6a. Mean sea level pressure on June, 28th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.5b. Satelitska slika 24. 6. 2002 ob 16. uri Figure 1.2.5b. Satelite image on June, 24th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.6b. Satelitska slika 28. 6. 2002 ob 16. uri Figure 1.2.6b. Satelite image on June, 28th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.5c. Topografija 500 mb ploskve 24. 6. 2002 ob 14. uri Figure 1.2.5c. 500 mb topography on June, 24th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.6c. Topografija 500 mb ploskve 28. 6. 2002 ob 14. uri Figure 1.2.6c. 500 mb topography on June, 28th 2002 at 12 GMT 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.3. Meteorološka postaja Velenje 1.3. Meteorological station Velenje Mateja Nadbath Agencija RS za okolje ima v Velenju klimatološko meteorološko postajo. Velenje je peto največje mesto v Sloveniji; leži v kotlini, ki se imenuje po njem in je del severovzhodnega predalpskega sveta Slovenije. V Velenjski kotlini je za opis padavinskih razmer še ena meteorološka postaja v Belih Vodah; za opis vseh podnebnih razmer v Velenjski kotlini pa je meteorološka postaja v Velenju edina te vrste. Najbližje sosednje klimatološke postaje so v Celju, Šmartnem pri Slovenj Gradcu in Slovenskih Konjicah. Slika 1.4.1. Geografska lega meteorološke postaje v Velenju (vir: Atlas Slovenije) Figure 1.4.1. Geographical position of meteorological station in Velenje (from: Atlas Slovenije) Meteorološka postaja v Velenju je na nadmorski višini 410 m, v naselju s strnjenimi hišami, na južnem pobočju hriba. Vsi meteorološki instrumenti so postavljeni na opazovalčevem vrtu, meteorološka hišica je od opazovalčeve hiše oddaljena 15 m proti jugu, v okolici meteorološke hišice so sadna drevesa. Na postaji merijo temperaturo zraka 2 m nad tlemi, vlago zraka, smer in hitrost vetra, višino padavin in snežne odeje ter opazujejo stanje tal, oblačnost in meteorološke pojave. Slika 1.4.2. Opazovalni prostor meteorološke postaje v Velenju, 22. 5. 2002 (foto: P. Stele) Figure 1.4.2. Observing place of meteorological station in Velenje, 22nd of May 2002 (photo: P.Stele) Z meteorološkimi meritvami in opazovanji so začeli julija 1895; v času Avstro-ogrske monarhije in med drugo svetovno vojno se je Velenje imenovalo Wollan. Sprva so merili le višino padavin in opazovali meteorološke pojave. Od januarja 1947 je v Velenju klimatološka meteorološka postaja z meritvami vseh glavnih meteoroloških spremenljivk. Z meteorološkimi opazovanji in meritvami je leta 1895 začel Janez Goll, naslednji so bili Fran Cizej, Skubic, Valentin Brence, Josip Armič, Jožef in Rudolf Obu, Dominik in Jožef Kasesnik ter Edmund Kmecl. Od 1964 so meteorološki opazovalci člani družine Novak, Ivan, Ivanka in Jože. Z vsakim novim opazovalcem se je spremenila tudi lokacija meteorološke postaje. Od maja 1964 je meteorološka postaja na isti lokaciji. Slika 1.4.3. Opazovalec Jože Novak, 22. 5. 2002 (foto: P. Stele) Figure 1.4.3. Observer Jože Novak, 22n Stele) of May 2002 (photo: P. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V tem obdobju, od ustanovitve do danes so v Velenju meteorološke meritve in opazovanja štirikrat prekinili, prvič novembra 1897. Ponovno so začeli z meritvami in opazovanji marca 1898. Drugič so za 8 let prekinili z meritvami decembra 1898. Avgusta 1922 je bila tretja prekinitev, vendar le za slabo leto. Od oktobra 1944 do januarja 1947 v Velenju ni bilo meteoroloških meritev in opazovanj, po tej zadnji prekinitvi pa potekajo neprekinjeno. 12 10 O 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 191 234 234 659 53 141 184 184 509 53 91 134 134 359 53 2156 1333 694 Bilje 187 238 234 659 82 137 188 184 509 82 87 138 134 359 82 2087 1293 673 Slap pri Vipavi 175 224 222 621 70 125 174 172 471 70 75 124 122 321 70 2039 1220 604 Postojna 151 203 194 549 87 101 153 144 399 87 51 103 94 249 86 1589 855 377 Kočevje 156 197 187 540 60 106 147 137 390 60 56 97 87 240 58 1562 867 404 Rateče 142 200 178 521 108 92 150 128 371 108 42 100 78 221 101 1242 656 304 Lesce 160 214 195 569 83 110 164 145 419 83 60 114 95 269 82 1533 865 423 Slovenj Gradec 164 215 198 577 98 114 165 148 427 98 64 115 98 277 97 1578 904 459 Brnik 164 216 195 576 81 114 166 145 426 81 64 116 95 276 81 1570 908 452 Ljubljana 180 237 216 633 98 130 187 166 483 98 80 137 116 333 98 1937 1168 620 Sevno 157 222 202 581 96 107 172 152 431 96 57 122 102 281 94 1750 1012 490 Novo mesto 176 229 210 614 90 126 179 160 464 90 76 129 110 314 90 1905 1139 591 Črnomelj 177 232 219 628 79 127 182 169 478 79 77 132 119 328 79 1998 1227 645 Bizeljsko 176 224 211 611 78 126 174 161 461 78 76 124 111 311 78 1937 1157 613 Celje 176 228 210 614 89 126 178 160 464 89 76 128 110 314 88 1850 1095 571 Starše 183 234 215 632 99 133 184 165 482 99 83 134 115 332 98 1937 1169 629 Maribor 182 241 221 645 109 132 191 171 495 109 82 141 121 345 109 1976 1201 646 Maribor-letališče 178 231 213 622 86 128 181 163 472 86 78 131 113 322 86 1875 1122 596 Jeruzalem 175 233 216 623 93 125 183 166 473 93 75 133 116 323 93 1967 1200 621 Murska Sobota 179 225 213 617 88 129 175 163 467 88 79 125 113 317 88 1872 1125 604 Veliki Dolenci 174 230 214 618 99 124 180 164 468 99 74 130 114 318 98 1898 1141 591 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Vsote efektivnih temperatur so bile na vseh opazovalnih mestih nadpovprečne (preglednica 2.4.). Najnižje odstopanje od poprečnih vrednosti je bilo na postaji Portorož, le 53 °C, na vseh ostalih postajah pa je bil odklon od poprečja med 60 in 100 °C. V Ratečah in v Mariboru je bil odklon celo 108 oziroma 109 °C. Zaradi visokih temperatur je bilo, zlasti med 13. 6. in 24. 6. izhlapevanje s talnih površin povečano (preglednica 2.2.). Na večini meteoroloških postaj se je gibala dnevna poraba vode iz tal in rastlin -evapotranspiracija med 5.2 mm in 6 mm, v celem mesecu pa med 125 in 152 mm. Količina padavin junija je zadoščala za pokrivanje porabljene vode pri večini kmetijskih rastlin (razen pri vrtninah). Primanjkljaj vode za rastline je bil minimalen, ponekod je bilo dežja celo preveč. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C I(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 -soil temperature at 2 cm depth C) Tz5 -soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max -maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max - maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min -minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min -minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. -sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 oC -sums of effective air temperatures above 0 oC ("C) Tf>5oC -sums of effective air temperatures above 5 oC (C) Tef>10 oC -sums of effective air temperatures above 10 oC (C) Vm -declines of monthly values from the averages f C) I.,II.,III. -decade M -month * -missing value ! -extreme decline SUMMARY Weather conditions in June, mainly high air temperatures, caused faster flowering of some grape sorts which lasted from 4 to 10 days. This year the ripening of winter cereals was earlier than the long term average. Harvest of winter barley mostly finished in whole Slovenia before the end of June.Good weather conditions provoked the intensive enlargement of vegetative mass and the beginning of teaselling in the last decade of June. Hay making which begun in May continued during June and finished before the end of June. Flowering of lime trees during the first summer month was detected in most parts of the country. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek 3.1. Discharges of Slovenian rivers Igor Strojan Po večmesečnem sušnem obdobju je bil tudi junij hidrološko suh mesec. Po koritih slovenskih rek je v povprečju preteklo le 52 odstotkov običajne količine vode (slika 3.1.1.). Značilni mesečni pretoki so bili podobni najmanjšim vrednostim iz primerjalnega obdobja. Časovno spreminjanje pretokov V prvih dneh so se pretoki le malo spreminjali. Sedmega in osmega junija so padavine v večjem delu države povečale pretoke, vendar so bile visokovodne konice povsod nižje kot so navadno v tem obdobju. V naslednjih dneh so se pretoki zmanjševali. Zmanjševanje pretokov so občasno prekinjale lokalne padavine. Ponekod so se pretoki občutneje povečali predzadnji dan v mesecu (slika 3.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Pretoki so bili največji v dveh obdobjih od sedmega do osmega junija ter 29. junija (preglednica 3.1.1.). Visokovodne konice so bile v večini primerov med najmanjšimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Srednji pretoki v juniju rek so bili najmanjši v severovzhodni Sloveniji. Med najmanjšimi srednjimi mesečnimi pretoki je bil pretok Save v Radovljici (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Najmanjši pretoki so bili večinoma podpovprečni. Nekoliko večji kot navadno so bili najmanjši pretoki v zahodni Sloveniji. Pretoki so bili najmanjši od 21. do 24. junija (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). SUMMARY June was hydrologically dry month. The mean discharges were on average 48 percent lower than usual. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki junija 2002 in povprečnimi srednjimi junijskimi pretoki v obdobju 1961 - 1990 na slovenskih rekah. Figure 3.1.1. Ratio of the June 2002 mean discharges of Slovenian rivers compared to June mean discharges of the 1961 - 1990 period. 90 80 70 5; 60 "e ^ 50 g 40 ^ 30 20 10 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN -GORNJA RADGONA —RAKOVEC -VELIKO SIRJE K150 O 1 1 k 1 j \ 1 / V i\ --- - -j v/i i V, i i r/\ — — --- -- -- Al E 30 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA —PODBOČJE I 140 120 ,-. 100 -§ 80 KI TO 60 E R P 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE -PODROTEJA Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek v juniju 2002. Figure 3.1.2. The June 2002 daily mean discharges of Slovenian rivers. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - - CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I 50 50 0 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6,0 > 5,0 O P 4,0 H H J' ¿P f J" ^ f f V □ Qvk jun 2002 Djun 1961 - 1990 v 5,0 > 4,0 O O W 3,0 R b RJ2,0 h N 1,0 0,0 nI ID jD M JI JD i JU i C? 4? / / o^ # f Jr ^ J ./ # * v? •v □ Qsr jun 2002 □ jun 1961 - 1990 / 4,0 g 3,0 O H H A * f / # / '-- * J? v v9 •v ' / / / N .9 # ^ □ Qnp jun 2002 □ jun 1961 - 1990 Jr / -T Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki v juniju 2002 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961 -1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961 - 1990. Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in June 2002 in comparison with characteristic discharges in the period 1961 - 1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961 - 1990 period. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo REKA/RIVER POSTAJA/ Qvk nQvk sQvk vQvk STATION Junij 2002 Junij 1961-1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 252 8 138 468 1145 DRAVA# BORL+FORMIN * 718 7 482 1017 1761 DRAVINJA VIDEM * 10,3 29 9,1 46,6 138 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 83,4 29 24,9 315 797 SOTLA RAKOVEC * 5,5 8 2,0 42,9 154 SAVA RADOVLJICA * 42,7 8 44,3 153 300 SAVA MEDNO 96,0 7 79,3 312 617 SAVA HRASTNIK 183 29 123 519 913 SAVA ČATEŽ * 274 8 224 874 1631 SORA SUHA 38,1 29 9,4 106 300 KRKA PODBOČJE 34,8 8 28,7 144 280 KOLPA RADENCI 128 8 20 202 432 LJUBLJANICA MOSTE 92,3 17 37,7 169 296 SOČA SOLKAN 271 8 96,2 429 1007 VIPAVA DOLENJE 42,4 8 3,9 57,3 151 IDRIJCA PODROTEJA 23,4 8 2,5 58,4 285 REKA C. MLIN * nip nip 2,8 39,9 110 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 143 119 241 552 DRAVA# BORL+FORMIN * 362 296 528 838 DRAVINJA VIDEM * 2,6 2,74 9,9 31,9 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 19,5 14,3 48,3 114 SOTLA RAKOVEC * 1,9 1,4 8,1 37,4 SAVA RADOVLJICA * 20,2 27,8 61,6 102 SAVA MEDNO 53,8 50,4 106 186 SAVA HRASTNIK 92,6 82,2 193 327 SAVA ČATEŽ * 130 148 295 494 SORA SUHA 10,7 5,9 18,9 42,1 KRKA PODBOČJE 24,1 16,2 48,6 106 KOLPA RADENCI 23,6 11,9 36,8 74,5 LJUBLJANICA MOSTE 29,9 17,5 50,8 86,9 SOČA SOLKAN 57,1 45,8 111 197 VIPAVA DOLENJE 8,1 3 10,24 23,3 IDRIJCA PODROTEJA 5,4 1,8 7,3 14,9 REKA C. MLIN * nip 1,1 5,4 16 Qn nQnp sQnp vQnp MURA G. RADGONA 110 23 101 169 431 DRAVA# BORL+FORMIN * 299 2 204 372 643 DRAVINJA VIDEM * 0,7 21 2,05 4,1 8,7 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 11,2 23 10,5 19,6 38,7 SOTLA RAKOVEC * 0,6 24 1 1,98 5,7 SAVA RADOVLJICA * 11,6 24 14,4 35 63,6 SAVA MEDNO 28,1 21 35,1 63,8 111 SAVA HRASTNIK 55,1 24 51,4 108 177 SAVA ČATEŽ * 69,0 24 89,5 166 255 SORA SUHA 5,3 24 4,5 7,5 13,8 KRKA PODBOČJE 16,9 16 11,7 21,8 38,9 KOLPA RADENCI 9,4 28 8,5 12,7 21,3 LJUBLJANICA MOSTE 16,7 24 9,2 21,8 38,9 SOČA SOLKAN 12,7 29 29,1 59,8 102 VIPAVA DOLENJE 3,8 5 2 3,1 5 IDRIJCA PODROTEJA 2,8 5 1,5 2,4 3,5 REKA C. MLIN * nip nip 0,48 1,5 2,6 Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki v juniju 2002 in značilni pretoki v obdobju 1961 - 1990. Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in June 2002 and characteristic discharges in the 1961 - 1990 period. Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki (junij 2002) ob 7:00 * discharges in June 2002 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 nip ni podatka nip no data 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.2. Temperature rek in jezer 3.2. Temperatures of Slovenian rivers and lakes Igor Strojan Junija so bile temperature voda med najvišjimi v dolgoletnem obdobju. Povprečna mesečna temperatura na rekah je bila 15,0 °C, na obeh jezerih pa 19,7°C. Izmed rek je bila v povprečju najtoplejša Krka v Podbočju 19,7 °C, izmed obeh jezer pa Blejsko jezero 21,4 °C. _Spreminjanje temperatur rek in jezer v juniju_ V prvi dekadi junija se vode niso veliko ogrele. V naslednjih dneh so se temperature dokaj hitro zviševale . Temperatura Krke v Podbočju se je v dneh od 11. do 19. junija zvišala od 15,6°C do 23,1°C. V zadnjih dneh junija so se vode nekoliko ohladile (slika 3.2.1). _Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem_ Najnižje temperature rek in jezer so bile občutno višje kot navadno. Najbolj hladna reka je bila Kamniška Bistrica v Kamniku 8,0 °C 1. junija, najbolj hladno jezero pa Bohinjsko13,6 °C 9. junija. Vode so bile najbolj hladne prvi dan v juniju in po prvi ohladitvi od 9. do 11. junija (preglednica 3.2.1.). Srednje mesečne temperature rek so bile 1,6 °C, jezeri pa 2,7°C toplejši kot navadno (preglednica 3.2.1.). Tudi najvišje temperature rek in obeh jezer so bile izredno visoke. V povprečju so bile najvišje temperature rek 2,2°C, jezeri pa 4,2°C višje kot navadno. Izredno visoka je bila najvišja temperatura Bohinjskega jezera 23,2 °C 23. junija. Vode so bile najtoplejše od 23. do 25. junija (preglednica 3.2.1.). Slika 3.2.1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer junija 2002. Figure 3.2.1. The June 2002 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.2.1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer junija 2002 in značilne temperature v večletnem obdobju. Table 3.2.1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in June 2002 and characteristic temperatures in the long term period. TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Junij 2002 Junij obdobje/period Tn p nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 13,2 11 8 11,3 14,2 SAVA ŠENTJAKOB 13,3 10 7,8 10,4 15,1 K. BISTRICA KAMNIK 8,0 1 7,4 8,45 10,2 LJUBLJANICA MOSTE 12,5 10 11,4 12,7 15,3 KRKA PODBOČJE 15,5 1 11,2 12,4 14 SOČA SOLKAN 10,0 9 9,9 11,1 13,2 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 16,7 10,8 13,5 16,1 SAVA ŠENTJAKOB 15,7 11,3 12,6 15,8 K. BISTRICA KAMNIK 9,1 8,97 10,1 12 LJUBLJANICA MOSTE 15,0 14 15,4 18,1 KRKA PODBOČJE 19,7 15,2 15,9 16,4 SOČA SOLKAN 13,9 12,1 13 15 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 21,6 23 13,9 16,3 20 SAVA ŠENTJAKOB 18,5 24 13,4 14,7 17,3 K. BISTRICA KAMNIK 11,4 25 11,2 12,5 14,4 LJUBLJANICA MOSTE 17,3 24 15,6 17,3 19,7 KRKA PODBOČJE 23,6 24 17 19,9 21,4 SOČA SOLKAN 16,8 24 13,8 15,2 16,9 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Junij 2002 Junij obdobje/ period Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 18,4 11 14,8 16,7 19 BOHINJSKO J. SVETI DUH 13,6 9 9,9 11,5 14,7 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 21,4 17,7 18,8 20,5 BOHINJSKO J. SVETI DUH 18,1 12,3 14 16,8 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 24,2 21 20 21,5 23,6 BOHINJSKO J. SVETI DUH 23,2 23 14,7 17,4 18,8 Legenda: Explanations: Tnp nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature nTnp najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnp srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnp najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyearar period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m. SUMMARY The water temperatures of Slovenian rivers and lakes were in June similar to the highest values of the long-term period. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.3. Višine in temperature morja 3.3. Sea levels and temperatures Mojca Robič Višina morja je bila nekoliko nadpovprečna z izstopajočim viškom 6. junija. Temperature morja so bile izjemne. Najvišja mesečna temperatura je daleč presegala najvišjo v obdobju 1980-89. Višine morja v juniju Časovni potek sprememb višine morja. Morje je bilo v prvi polovici meseca višje od napovedanega, odstopanje je bilo največje šestega v mesecu. Druga polovica meseca je bila nekoliko podpovprečna (slika 3.3.1 in 3.3.2.). Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja 320 cm je bila zabeležena 6. junija ob 20:20 uri, najnižja 130 cm pa 26. junija ob 3:26 uri (slika 3.3.4.). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 216.5 cm, to je centimeter in pol višje od srednje obdobne vrednosti za obdobje 1960-90. Najvišja mesečna gladina morja 320 cm je enaka najvišji gladini v obdobju in 20 cm višje od točke, kjer se začne izredno spremljanje gladine v Sektorju za hidrologijo na Agenciji republike Slovenije za okolje. Najnižja mesečna gladina v juniju pa je nekoliko nižja od srednje obdobne vrednosti. Razlika med najvišjo in najnižjo gladino je bila izredno velika (preglednica 3.3.1.). Preglednica 3.3.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja junija 2002 in v dolgoletnem obdobju. Table 3.3.1. Characteristical sea levels of June 2002 and in the long term period. Mareografska postaja/Tide gauge: Koper jun.02 jun 1960 - 1990 min 1 sr 1 max cm cm 1 cm | cm SMV 216.5 206 1 215 I 224 NVVV 320 260 282 320 NNNV 130 105 1 137 1 154 A 190 155 1 145 | 166 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in a month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti/ The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month. A amplitude / the amplitude NVVV NNNV 40 30 20 10 E . S -10 --- --- 1 1 A 1 1 / V 1 / \ / '\ 1 / V /l i I ^ VN — S ' v s ' / w' M /s 1 1 ki— —1—1 v \ s/ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 30 -10 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 3.3.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v juniju 2002 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti. Fig. 3.3.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in June 2002. "Odkloni višin morja "Odkloni zračnih pritiskov 10 0 0 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 -250 200 1= e 150 m .e ■;> 100 -50 0 -50 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Hmer Ha -Hres Slika 3.3.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja junija 2002. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm. Fig. 3.3.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in June 2002. i i i T 360 270 180 > 90 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Vv dP Vs Slika 3.3.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juniju 2002. Fig. 3.3.3. Wind velocity Vv and direction Vs, air pressure deviations dP in June 2002. - 240 S 180 Š 120 i 60 -60 -Vv dP -Vs Hmer -Ha -Hres Slika 3.3.4. Najvišja gladina (320 cm) morja v juniju je bila dosežena 6.6.2002 zvečer ob značilni vremenski situaciji. Nizek zračni pritisk pod 1000 mb in močan jugo, ki je pihala že drugi dan, je narivala vodo proti obali. Fig. 3.3.4. The highest sea level in June was measured on 6 th of June at night. Meteorological situation was typical, including low air pressure (under 1000 mb) and strong southern wind. 0 5 6 7 8 9 10 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v avgustu 2002 0:43 14:49 4:24 15:55 8:12 17:04 7:54 18:03 , 2 9 3=30 31 m v y V 6:34 23:13 6:36 0:19 9:06 1:00 11:42 :15 18:57 8:42 19:46 9:12 20:28 9:46 21:07 10:22 21:43 10:58 22:18 11:36 22:52 5 fi Ü 9 1 a A ÜS 7 n "5 Ki Ki 1:34 13:03 2:07 13:55 2:42 14:37 3:16 15:16 3:51 15:55 4:25 16:37 4:57 17:19 12:15 23:24 12:49 0:01 13:28 0:57 14:13 15:15 8:19 16:43 8:19 18:07 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 V> -80 Pr aH 15 12 I z W t 5:27 18:04 5:54 19:00 6:16 20:15 6:25 22:18 0:06 10:33 0:58 13:04 8:36 19:13 8:55 20:00 9:19 20:34 9:42 21:03 10:09 21:27 10:33 21:52 11:00 22:16 80 1:37 13:58 2:10 14:30 2:40 15:00 3:07 15:25 3:34 15:51 3:58 16:18 4:19 16:46 11:22 22:40 11:45 23:10 12:07 23:42 12:25 0:28 12:43 3:39 12:58 27 «§1S i ii /\ i v/ u 4:37 17:18 4:57 17:51 5:13 18:31 5:28 19:24 5:39 21:19 5:10 23:27 Slika 3.3.5. Predvideno astronomsko plimovanje morja v avgustu 2002 glede na srednje obdobne višine morja. Figure 3.3.5. Prognostic sea levels in August 2002. 0 1 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v juniju Časovni potek sprememb temperature morja. Temperatura morja se je v juniju intenzivno spreminjala. Morje je bilo mnogo toplejše kot navadno. Že v prvem tednu je bila temperatura morja visoka za ta letni čas, vendar se ni mnogo spreminjala. Osmega junija pa je temperatura pričela hitro naraščati. Do 23. junija se je morje ogrelo na izjemnih 29.7°C. Pod vplivom vremenskih razmer (močna burja in ohladitev ozračja) se je morje v dveh dneh ohladilo za kar 10°C. Kasneje se je morje postopno ogrevalo in ob koncu meseca doseglo temperaturo, ki jo je imelo v začetku meseca (slika 3.3.6.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Najnižja mesečna temperatura je bila podobna najvišji obdobni vrednosti, srednja in najvišja pa sta najvišje obdobne vrednosti daleč presegli (preglednica 3.3.2.). Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.3.6. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v juniju 2002. Figure 3.3.6. Mean daily air temperature, sea temperature and sun insolation in June 2002 TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper Junij Junij 2002 1980-89 Min Sr Max oC oC oC oC Tmin 19.8 16.0 17.7 19.5 Tsr 24.8 20.2 20.9 22.0 Tmax 29.7 22.6 23.6 24.6 Preglednica 3.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juniju 2002 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980 - 1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.3.2. Temperatures in June 2002 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 1980 - 1989 ^MIN TSR TMAX) SUMMARY The sea levels in June were higher comparing to long term period, with maximum of 320 cm on 6th of June. The sea temperature was higher than usual in this time of the year. The temperature changed intensively, and decreased even for 10 oC in only two days. The highest monthly temperature was extremely high, 29,7oC, much warmer than maximum of the long term period. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v juniju 2002 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in June 2002 Zlatko Mikulič V juniju se je nadaljevala hidrološka suša v aluvialnih vodonosnikih severovzhodne Slovenije. Na območju Prekmurja in Dravskega polja so bile kritične razmere, tako kot v prejšnjih mesecih, v Prekmurju so se junija razmere celo še nekoliko poslabšale. Zaloge podzemne vode so se zmanjšale tudi v aluvialnih vodonosnikih Krško-Brežiške kotline in Celjske kotline. Neznatno povečanje zalog je bilo zabeleženo v nekaterih predelih Ljubljanske kotline in Vipavsko-Soške doline. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje ko so vodne zaloge na strnenjem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V juniju so bila to še vedno območja vodonosnikov na severovzhodu države: Apaško polje, Dravsko polje, Ptujsko polje, Mursko polje in Prekmursko polje. Tudi zaloge Kranjskega in Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. V vseh preostalih vodonosnikih po državi so bile vodne zaloge pod letnim povprečjem. Količine padavin na območju vodonosnikov v juniju niso veliko odstopale od dolgoletnih povprečij. Na vodonosnikih v osrednjem delu države je padlo okoli ene desetine več od običajnih padavin, medtem ko so na vseh preostalih vodnosnikih padavine bile pod povprečjem. Največji izpad, okoli ene tretjine, je bil na goriškem območju. Praktično ves dež je padel v štirih kratkotrajnih padavinskih dogodkih. Intenziteta padavin je bila največja sredi in na koncu zadnje dekade meseca, ko je ponekod padlo tudi več kot 60 mm. Zaradi nevihtnega značaja padavinskih dogodkov se nalivi večinoma niso odražali na izboljšanju hidrološkega stanja podzemnih voda. V juniju je bila izguba vode zaradi evapotranspiracije tako velika, da je izničila vpliv padavin. Evapotranspiracija je bila nadpovprečno velika, saj so bile temperature zraka nenavadno visoke za ta mesec. Gladine podzemnih voda so bile ustaljene na Dravskem polju in Sorškem polju. V preostalih vodonosnikih so se gladine pretežno zniževale, vendar so bila znižanja zelo majhna, povečini manj kot deset centimetrov, in le redko do dvajset centimetrov. Največja znižanja so bila v delih vodonosnikov Celjske kotline, z lokalno zabeleženim največjim majskim znižanjem -65 cm v vasi Breg. Zvišanja gladin, povečini do deset centimetrov, so bila beležena na Mirensko-Vrtojbenskem polju, Kranjskem polju in v dolini Kamniške Bistrice. Pri Orehovljah na Mirensko-Vrtojbenskem polju je bilo zabeleženo največje zvišanje gladin +22 cm. Ker je na tem območju v juniju bil primanjkljaj padavin, zvišanje gladin pripisujemo infiltraciji iz reke Soče. Celomesečni odtoki so bili večinoma večji od dotokov, zato so se v večini vodonosnikov zaloge podzemne vode zmanjšale. Povečale so se le v nekaterih predelih Ljubljanske kotline in Mirensko-Vrtojbenskega polja, kjer so dotoki prevladovali nad odtoki. Stanje vodnih zalog na začetku dveh najbolj toplih mesecev v letu je izrazito neugodno. V kolikor v kratkem ne bo padlo izjemno veliko dežja, se bo že sedaj huda poletna suša podzemnih voda samo še stopnjevala. V poletnih mesecih izgube vode z evapotranspiracijo običajno presegajo količino padavin. Tudi narava poletnih padavinskih pojavov, v obliki kratkotrajnih nalivov velike intezitete, je neugodna za bogatenje zalog podzemne vode. SUMMARY Drought in June continued in north-eastern part of the country. It was especially severe in Prekmurje region and at Dravsko polje. Groundwater reserves at the beginning of summer are very low. Only exceptionally high precipitation in the nearest future could possibly prevent drought deterioration of the incoming summer period. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin Hs... povprečna letna gladina Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level maxima) (multiannual mean GW level) (average of the annual GW level minima) Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu juniju 2002 v največjih slovenskih aluvijalnih vodonosnikih. Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in June 2002. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženost zraka z SO2 v mesecu juniju je bila nepričakovano visoka in nad dovoljeno mejo v mestih v Zasavju ter, kot ponavadi, na merilnih mestih v Šoštanju in v Krškem, ki sta pod neposrednim vplivom TEŠ oziroma tovarne celuloze. Kot običajno so bili z SO2 nad dovoljeno mejo onesnaženi tudi nekateri drugi kraji, ki so pod vplivom emisij iz TEŠ ter kraji okrog TET. Koncentracije ozona so bile le malo višje kot v maju. Povsod so presegle 8-urno, marsikje pa tudi urno mejno vrednost, izrazit porast pa je opazen v Novi Gorici, kjer so bile izmerjene najvišje urne vrednosti. Onesnaženost z dušikovimi oksidi in prašnimi delci je bila pod dovoljeno mejo. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS V2 ure Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ V2 ure TÜV Bayern Sava EIS TET '/2 ure Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje '/2 ure Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor '/2 ure Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana '/2 ure ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško '/2 ure ARSO DIM - SO2 24 ur ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško DIM - SO2 Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Redna mreža 24-urnih meritev SO2 in dima Podatki sistema ANAS so iz nove merilne mreže in so prikazani le, če jih je več kot 85% veljavnih. Merilne mreže: ANAS, EIS TES, EIS TET, MO Maribor _OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško_ Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1 in 4.2 ter v preglednici 4.1. Med večjimi kraji sta bili, tako kot vedno, nad dovoljeno mejo onesnaženi merilni mesti v Krškem in Šoštanju, ter tokrat tudi mesta v Zasavju (Trbovlje, Hrastnik, Zagorje). V Krškem, ki je ob mirnih in jasnih nočeh zaradi lokalne cirkulacije zraka pod direktnim vplivom tovarne celuloze, in v Šoštanju, ki pride ob jugozahodnem vetru pod vpliv emisije iz nizkih dimnikov TEŠ, je bila ob takih vremenskih situacijah prekoračena celo kritična urna vrednost (1404 oziroma v Šoštanju pa tudi mejna dnevna vrednost (233^g/m3). 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Zasavju so bile najvišje koncentracije izmerjene v Hrastniku (maksimalna urna 976 in dnevna 135^g/m3). Zaradi okvare na merilnikih v Trbovljah in Hrastniku, ko je bil velik izpad podatkov, je slika razmer v teh mestih nepopolna. Na vplivnem območju TEŠ je bila onesnaženost zraka z SO2 nad dovoljenimi mejami še na drugih višje ležečih lokacijah. Tudi na višje ležečih merilnih mestih, na katere vpliva emisija termoelektrarne Trbovlje, je bila onesnaženost zraka z SO2 v glavnem nad dovoljenimi mejami. Koncentracije so bile tudi v mesecu juniju najvišje v Ravenski vasi. Najvišja dnevna vrednost 352^g/m3 in urna 2093^g/m3 sta bili izmerjeni ob šibkem vzhodnem vetru 2. in 17. junija. Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejnimi vrednostmi. Najvišje urne, dnevne in mesečne koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih. Ozon Junija so koncentracije ozona povsod presegle dovoljeno 8-urno, ponekod pa tudi urno mejo. Najvišjo povprečno mesečno in dnevno vrednost so dosegle na Krvavcu, kjer je bila tudi največkrat presežena 8-urna mejna vrednost, najvišje urne koncentracije z najbolj pogosto preseženo urno mejno vrednostjo pa so bile izmerjene v Novi Gorici v epizodi od 14. do 16. junija, ko je bilo tudi sicer povsod največ ozona. Lebdeči in inhalabilni delci Onesnaženje s skupnimi lebdečimi in inhalabilnimi dovoljene meje. delci je bilo podobno kot v maju in ni nikjer preseglo Mreža 24-urnih meritev dima in indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini Podatki za dim 24-urne mreže so prikazani v preglednici 4.6. Koncentracije dima so bile junija podobne kot maja in so bile povsod pod dovoljeno mejo. Vrednosti 24-urnega indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini so bile pod mejo detekcije merilne metode, zato rezulatov ne podajamo. Z uporabljeno reflektometrično metodo merimo inhalabilne delce velikosti PMi0 črne barve, delcev svetlih barv pa s to metodo ne izmerimo. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah: % pod odstotek upoštevanih podatkov štev. število izmerjenih koncentracij Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 maks maksimalna urna oz. 24-urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 min najnižja urna oz. 24-urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 >MIV število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo >KIV število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo urne vrednosti 24-urne vrednosti 8-urne vrednosti MIV KIV MIV KIV MIV SO2 350 700 125 250 NO2 300 600 150 300 O3 150 300 65 130 110 lebdeči delci 300 600 175 350 inhalabilni delci 200 400 125 250 dim 125 250 podr mob * področje: U - urbano, N - neurbano mobilna postaja manj kot 85% veljavnih meritev; informativni podatek Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za junij 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in June 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV LJUBLJANA Bež. 93 6 125 0 0 28 0 0 MARIBOR 97 6 27 0 0 11 0 0 CELJE 97 7 197 0 0 27 0 0 ANAS TRBOVLJE* 74 416 2 0 72 0 0 HRASTNIK* 74 976 6 2 135 1 0 ZAGORJE 98 16 405 1 0 76 0 0 MURSKA S. Rakičan* 78 3 16 0 0 6 0 0 NOVA GORICA 88 3 34 0 0 8 0 0 SKUPAJ ANAS 8 405 1 0 76 0 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE 97 3 248 0 0 10 0 0 EIS CELJE EIS CELJE 99 2 75 0 0 8 0 0 EIS KRŠKO KRŠKO 97 46 1404 11 1 111 0 0 ŠOŠTANJ 97 44 1314 19 9 233 2 0 TOPOLŠICA 100 13 433 1 0 30 0 0 VELIKI VRH 100 28 1250 10 4 146 1 0 EIS TEŠ ZAVODNJE 100 16 391 2 0 54 0 0 VELENJE 100 6 303 0 0 22 0 0 GRAŠKA GORA 98 10 947 2 1 87 0 0 PESJE 100 5 128 0 0 15 0 0 ŠKALE - Mob 97 8 221 0 0 27 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 16 1314 34 14 233 3 0 KOVK 99 4 98 0 0 21 0 0 EIS TET DOBOVEC 90 34 1340 17 5 164 1 0 KUM 85 28 531 4 0 122 0 0 RAVENSKA VAS 94 97 2093 41 15 352 8 1 SKUPAJ EIS TET 41 2093 62 20 352 9 1 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za junij 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in June 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV ANAS LJUBLJANA Bež. U 93 21 67 0 0 32 0 0 MARIBOR U 86 32 68 0 0 50 0 0 CELJE U 97 16 72 0 0 29 0 0 TRBOVLJE* U 53 MURSKA S. Rakičan N 97 11 77 0 0 20 0 0 NOVA GORICA U 95 25 83 0 0 36 0 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 93 2 27 0 0 6 0 0 EIS CELJE EIS CELJE U 92 23 61 0 0 34 0 0 EIS TES ZAVODNJE N 100 16 92 0 0 30 0 0 SKALE - Mob N 97 4 63 0 0 15 0 0 EIS TET KOVK N 96 4 49 0 0 9 0 0 Preglednica 4.3. Koncentracije O3 za junij 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of O3 in June 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24 & 8 - urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MIV >KIV maks (24 ur) >MIV (8 ur) ANAS KRVAVEC N 100 114 172 31 0 143 71 ISKRBA * N 68 LJUBLJANA Bež. U 88 75 192 23 0 119 25 MARIBOR U 97 61 135 0 0 85 5 CELJE U 97 74 143 0 0 98 26 TRBOVLJE U 87 57 146 0 0 81 2 HRASTNIK U 97 63 147 0 0 81 16 ZAGORJE U 95 52 141 0 0 71 3 NOVA GORICA U 97 78 219 58 0 128 35 MURSKA S. Rakičan N 97 71 166 3 0 94 28 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 96 96 201 29 0 144 22 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje N 85 105 149 0 0 134 42 EIS TEŠ ZAVODNJE N 100 90 142 0 0 119 12 VELENJE U 100 87 178 30 0 108 29 EIS TET KOVK N 99 88 156 3 0 116 16 Preglednica 4.4. Koncentracije skupnih lebdečih delcev za junij 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of total suspended particles in June 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 91 26 97 0 0 42 0 0 EIS TES PES JE N 99 25 158 0 0 46 0 0 SKALE - Mob N 97 22 113 0 0 40 0 0 EIS TET PRAPRETNO N 94 26 96 0 0 39 0 0 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za junij 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in June 2002, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MIV >KIV Maks >MIV >KIV ANAS LJUBLJANA Bež. 98 29 100 0 0 56 0 0 CELJE 98 29 104 0 0 58 0 0 MARIBOR 98 36 124 0 0 63 0 0 TRBOVLJE * 80 ZAGORJE 99 32 104 0 0 52 0 0 MURSKA S.- Rakičan 98 26 137 0 0 48 0 0 NOVA GORICA 96 29 180 0 0 60 0 0 MO MARIBOR MO MARIBOR 100 27 66 0 0 50 0 0 EIS CELJE EIS CELJE * 81 30 93 0 0 45 0 0 Preglednica 4.6. Koncentracije dima v ^g/m3 za junij 2002, izračunane na podlagi 24-urnih meritev klasične mreže Table 4.6. Concentrations of smoke in ^g/m3 in June 2002, calculated from 24-hour values measured by Classical Network merilna mreža: DIM-SO2 štev Cp maks min >MIV >KIV postaja CELJE - TEHARJE 28 7 14 2 0 0 ČRNA 30 2 5 1 0 0 ČRNOMELJ * 15 8 25 3 0 0 DOMŽALE 26 13 20 4 0 0 IDRIJA 29 6 10 3 0 0 ILIRSKA BISTRICA 30 4 8 1 0 0 JESENICE 30 5 11 1 0 0 KAMNIK 30 6 11 2 0 0 KANAL * 13 22 35 12 0 0 KIDRIČEVO 29 5 12 2 0 0 KOPER 30 7 14 2 0 0 KRŠKO 28 6 11 3 0 0 KRANJ 27 10 18 5 0 0 LAŠKO 30 7 15 2 0 0 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 29 8 21 2 0 0 MARIBOR - CENTER 30 10 14 5 0 0 MEŽICA 30 4 6 2 0 0 MURSKA SOBOTA 30 6 11 2 0 0 NOVO MESTO 27 5 9 2 0 0 PTUJ 26 13 21 5 0 0 RAVNE - ČEČOVJE 28 5 8 2 0 0 RIMSKE TOPLICE 30 3 8 1 0 0 SLOVENJ GRADEC 30 4 8 2 0 0 ŠENTJUR PRI CELJU* 22 10 14 4 0 0 ŠKOFJA LOKA 30 5 8 2 0 0 ŠOŠTANJ II 30 5 9 4 0 0 VRHNIKA 29 10 21 1 0 0 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje* Hrastnik* Zagorje Murska S.Rakican* Nova Gorica Vnajnarje EIS Celje Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas 20 40 60 80 ^g/m3 100 120 140 Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 v juniju 2002 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.1. Average monthly concentration of SO2 in June 2002 (* for information only; less than 85% of valid data) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 ■ Ljubljana Bež. ■ Maribor .Celje Zagorje ■ Šoštanj - Murska S.Rakican - Krško . Nova Gorica Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m3) v juniju 2002 (MIV- mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in June 2002 (MIV- 24-hour limit value) EiS TEŠ EIS TET 0 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Velenje EIS Celje Murska S.Rakican Vnajnarje Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Zavodnje Skale mob. Kovk 0 20 40 60 ^gm3 80 100 120 □ O3 BNO2 Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije NO2 in ozona v juniju 2002 Figure 4.3. Average monthly concentration of NO2 and Ozone in June 2002 Vnajnarje Pesje Skale mob. Prapretno 0 10 20 Mg/m3 30 40 50 Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije skupnih lebdečih delcev v juniju 2002 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.4. Average monthly concentration of total suspended particles in June 2002 (* for information only; less than 85% of valid data) Celje EIS Celje* Maribor MO Maribor Trbovlje * Zagorje Murska S.Rakican Nova Gorica Ljubljana Bež. 0 10 20 30 40 ^g/m3 50 60 70 Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije inhalabilnih delcev v juniju 2002 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.5. Average monthly concentration of PM10 in June 2002 (* for information only; less than 85% of valid data) 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev (|g/m3) v juniju 2002 (MIV- mejna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in June 2002 (MIV- 24-hour limit value) SUMMARY SO2 pollution in June was unexpectedly high and above limit values in cities of Zasavje and, as usually, at Šoštanj and Krško site due to direct influence of Trbovlje Power Plant and Krško Paper Mill. As a rule, concentration was higher than limit values also in some other places influenced by emission from Šoštanj Power Plant, and around Trbovlje Power Plant. Ozone exceeded 8-hour limit value in all places and hourly limit value in some places with highest hourly concentrations in Nova Gorica. Pollution with nitrogen oxide and suspended particles remained below limit values. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AT AUTOMATIC STATIONS Lidija Honzak Preko avtomatskih merilnih postaj spremljamo kakovost Save v Mednem in Hrastniku, kakovost Savinje v Velikem Širju ter kakovost Malenščice v Malnih. Vse štiri merilne postaje so opremljene z merilniki za neprekinjeno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. V Mednem, kjer Sava infiltrira v podtalnico in tako neposredno vpliva na njeno kakovost, je merilna postaja dodatno opremljena tudi z merilnikom za merjenje skupnega organskega ogljika (TOC). V Malnih, kjer je zajem pitne vode za širše postojnsko območje, spremljamo poleg temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika, tudi motnost. Zaradi okvare merilnika, v juniju nimamo podatkov za vsebnost kisika v Savinji v Velikem Širju in za motnost Malenščice v Malnih. Meritve TOC v Mednem so bile nekaj dni v mesecu prekinjene. Rezultati ostalih meritev so prikazani na slikah 5.1. do 5.8. Merilne postaje na Savi in Savinji so opremljene tudi z avtomatskimi vzorčevalniki. V laboratoriju analiziramo povprečne tedenske vzorce, ki jih dobimo z združitvijo povprečnih dnevnih vzorcev. V njih izmerimo pH, električno prevodnost, določimo vsebnost dušikovih spojin in fosfatov ter kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Slednja nam da informacijo o prisotnosti organskih snovi v vodi. Po podatkih rednega monitoringa sta Sava v Mednem in v Hrastniku ter Savinja v Velikem Širju uvrščeni v drugi do tretji kakovostni razred. Vsebnosti posameznih parametrov v povprečnem tedenskem vzorcu, ki presegajo drugi do tretji kakovostni razred so v preglednici 5.1. napisane s krepkim tiskom. Preglednica 5.1. Vrednosti pH, električne prevodnosti, vsebnosti amonija, nitrita, nitrata, o-fosfata, skupnih fosfatov in kemijske potrebe po kisiku v povprečnih tedenskih vzorcih v juniju 2002 Table 5.1. pH, conductivity, content of ammonium, nitrite, nitrate, o-phosphate, total phosphate and chemical oxygen demand in the average weekly samples in June 2002_ Postaja Datum pH El.prev. NH4 NO2 NO3 o-PO4 tot-PO4 KPK (Mn) KPK (Cr) od do ^S/cm mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l (mgÜ2/l) (mgÜ2/l) Medno 31.6.02 7.6.02 8,1 287 0,03 0,014 5,76 0,052 0,073 1,5 4 Medno 7.6.02 14.6.02 8,1 271 0,02 0,016 5,48 0,049 0,076 1,5 4 Medno 14.6.02 21.6.02 7,9 286 0,04 0,024 6,01 0,054 0,062 1,8 4 Medno 21.6.02 28.6.02 7,9 285 0,02 0,024 5,97 0,047 0,071 1,5 3 Hrastnik 31.6.02 7.6.02 8,0 345 0,17 0,305 7,50 0,297 0,356 2,5 17 Hrastnik 7.6.02 14.6.02 8,1 329 0,04 0,130 7,83 0,251 0,306 4,6 14 Hrastnik 14.6.02 21.6.02 8,0 341 <0.02 0,024 8,75 0,319 0,350 2,2 8 Hrastnik 21.6.02 28.6.02 8,2 341 0,03 0,095 8,08 0,323 0,367 2,8 12 V. Sirje 31.6.02 7.6.02 8,0 388 0,05 0,156 4,34 0,270 0,316 1,8 9 V. Sirje 7.6.02 14.6.02 7,8 348 <0.02 0,052 5,09 0,287 0,306 3,0 10 V. Sirje 14.6.02 21.6.02 7,8 409 0,03 0,120 2,39 0,290 0,338 4,3 13 V. Sirje 21.6.02 28.6.02 7,9 412 0,03 0,068 2,00 0,353 0,392 2,4 12 Legenda: El.prev. električna prevodnost (20 oC) NH4, NO2, NO3 amonij, nitrit, nitrat o-PO4, tot- PO4 ortofosfat, skupni fosfati KPK (Mn) kemijska potreba po kisiku s KMnO4 KPK (Cr) kemijska potreba po kisiku s K2Cr2O7 Explanation: El.prev. conductivity (20 oC) NH4, NO2, NO3 ammonium, nitrite, nitrate o-PO4, tot- PO4 orthophosphate, total phosphate KPK (Mn) chemical oxygen demand (KMnO4) KPK (Cr) chemical oxygen demand (K2Cr2O7) 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring 13,0 12,0 - 10,0 ,0 7,0 180 170 160 150 140 la ^ 130 jsta os d 120 > 110 100 90 80 VOVOVOVOVOVOVOVOVOVOVOVOVOVOVOVOVO (Nen-^r^^or-^co^o (N m -^r vo ^o ^o ^o ^o •—^ 110 100 90 80 električna prevodnost " ~ 'vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v juniju 2002 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in June 2002 8,0 -| 7,5 - 7,0 6,5 6,0 5,5 5,0 D ¡r 4,5 C 4,0 O H 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 A * K : \ • * . ,•-* -r 180 170 160 150 140 ? o 130 'f o -o 120 > 110 100 90 160 666666666666666666666666666666 00 ^ o 00 ^ o 00 ^ o vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti TOC in vodostaja na postaji Sava Medno v juniju 2002 Figure 5.3. Average daily values of TOC and level at station Sava Medno in June 2002 11.0 9.0 TOC 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring O" 1 9,5 9,0 8,5 8,0 7,5 7,0 6,5 6,0 5,5 5,0 330 310 290 270 250 e 230 -8 o > 210 190 170 150 666666666666666666666666666666 (N m ^ 'O r- 22222222 pH ■kisik 1 •vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v juniju 2002 Figure 5.4. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Hrastnik in June 2002 330 310 290 270 im 250 230 -§ o > 210 -- 190 170 150 <———i-—i-———i-—'<——^r^r^r^c^c^c^r^c^c^c^m ■el.prev. ■vodostaj I Slika 5.5 Figure 5. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v juniju2002 5. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in June 2002 15,0 14,0 13,0 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 7,0 6,0 — _^t pH ■ 'vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v juniju 2002 Figure 5.6. Average daily values of pH and level at station Savinja Veliko Širje in June 2002 10.0 280 260 220 200 180 160 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -- 200 g ^c^on^i/S^r^oocSo^c^on^i/S^r^oocSo^c^on^i/S^br^oocSo ■električna prevodnost ■ ■vodostaj Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v juniju 2002 Figure 5.7. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Veliko Širje in June 2002 10,0 9,5 -9,0 8,5 8,0 7,5 7,0 6,5 6,0 14,0 13,5 13,0 12,5 O OS S 12,0 re I 11,5 H 11,0 10,5 10,0 \o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o\o ^Hr-n^vS^t-^oocKo^Hr^^vS^t-^oocKo^HHr-n^tvS^t-^oocKo >—i'—i'—i'—i'—i'—i'—i'—i'—i'—iNMNMNNMNMNn p^H ^~kisik ^~temperatura Slika 5.8. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in temperature na postaji Malenščica Malni v juniju 2002 Figure 5.8. Average daily values of pH, dissolved oxygen and temperature at station Malenščica Malni in June 2002 V juniju so bile nekoliko zvišane vsebnosti dušikovih spojin in težje razgradljivih organskih spojin v povprečnih tedenskih vzorcih Save v Hrastniku in Savinje v Velikem Širju. Vrednosti parametrov, ki smo jih na avtomatskih postajah v Mednem, v Hrastniku, v Širju in v Malnih merili neprekinjeno, so bile znotraj intervala pričakovanih vrednosti. Spremembe vrednosti parametrov v glavnem sledijo spremembam hidrološkega stanja. SUMMARY The automatic station measurements from Sava Medno, Sava Hrastnik, Savinja Veliko Širje and Malenščica Malni do not show important deviations from the expected results. 280 260 240 220 The nitrogen compounds and the content of heavily decomposable organic matter were slightly increased in Sava Hrastnik and Savinja VelikoSirje average weekly samples. Values which exceed 2nd - 3rd water quality class, are shown in table 5.1 in bold type. The on-line measurements mainly followed the changes in hydrological situation. The results are shown on figures 5.1-5.8. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji —junij 2002 6.1. Earthquakes in Slovenia - June 2002 Ina Cecic, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so junija 2002 zapisali več kot 260 lokalnih potresov, od tega je za 106 bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so se zgodili v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Da bi določili, kje je bilo žarišče potresa, potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, je nujno imeti zapise najmanj štirih. V preglednici smo podali 53 potresov, za katere smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo (in je le-ta bila večja ali enaka 1,0). Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, da bi dobili poletni čas pa mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici so preliminarne vrednosti maksimalnih doseženih intenzitet v Sloveniji označene z zvezdico. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juniju 2002 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. *TQ D' 45" o Or 3d' ■ 0 AV9TRIJA V / ^ — J t: ■ J # ^fv ■ s \ t - y -C ^ * i J . £ % h i r --j V K. km JA, • VS-X - - 0 50 i L - - rt A % ? 0 -*-r-- -j ii'301 l.i' cht u-ifr h-ucr it m1 te1 qol irar Mogli tudi O MLV 1 * • oO( ): 1 ■1 D i 10^5 2D J O hTP Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - junij 2002 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in June 2002 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najmočnejši lokalni dogodek v juniju in obenem v letu 2002 je bil v nedeljo, 2. junija ob 13. uri 37 minut UTC (oziroma 15. uri 37 minut po lokalnem času). Njegovo žarišče je bilo v okolici Zagorja pri Pivki, lokalna magnituda pa 3,8. Glavni potres so čutili prebivalci južne in osrednje Slovenije. Po terenskem ogledu epicentralnega območja smo ugotovili, da potres ni povzročil gmotne škode. Prebivalci so čutili še en predpotres ter en popotres. Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - junij 2002 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - June 2002 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2002 6 1 10 59 46,476 15,658 0 1,1 Hotinja vas 2002 6 1 18 22 46,653 15,069 13 2,7 IV* Kozji vrh - Muta 2002 6 1 21 8 46,057 14,092 22 1,2 Ziri 2002 6 2 13 19 45,641 14,237 10 2,5 IV* Zagorje - Bač 2002 6 2 13 37 45,643 14,238 10 3,8 V* Zagorje - Bač 2002 6 2 13 40 45,612 14,241 9 2,0 Knežak 2002 6 2 13 41 45,610 14,236 8 2,3 Knežak 2002 6 2 13 42 45,652 14,236 7 2,8 IV* Zagorje - Bač 2002 6 2 13 53 45,633 14,248 11 1,1 Knežak 2002 6 2 14 5 45,713 14,193 12 1,2 Petelinje 2002 6 2 23 8 45,625 14,228 11 1,3 Knežak 2002 6 3 9 11 46,344 15,759 0 1,0 Stogovci 2002 6 5 8 7 45,590 14,218 4 1,4 Sembije 2002 6 5 11 11 45,536 13,908 7 1,1 Crnotiče 2002 6 5 15 11 46,681 15,192 1 2,2 Haderniggkg., Avstrija 2002 6 5 20 10 45,212 14,805 7 1,5 Gorski Kotar, Hrvaška 2002 6 6 10 3 45,942 14,240 6 1,0 Logatec 2002 6 6 14 53 46,124 15,605 12 1,2 Golobinjek 2002 6 7 6 22 45,533 14,331 4 1,4 Kuteževo 2002 6 7 12 38 46,323 14,113 13 1,2 Jelovica 2002 6 7 12 45 46,211 16,069 7 1,4 Lepoglava, Hrvaška 2002 6 8 4 56 45,701 15,826 1 1,2 Horvati, Hrvaška 2002 6 8 5 36 45,549 15,132 7 1,5 Dobliče 2002 6 10 9 58 46,424 15,426 9 1,3 Pohorje 2002 6 10 10 14 46,390 15,070 7 1,2 Ravne 2002 6 10 11 37 45,538 13,892 8 1,0 Crnotiče 2002 6 10 12 15 45,882 14,657 52 1,1 Velike Lipljene 2002 6 10 13 41 45,303 15,354 0 1,9 Potok, Hrvaška 2002 6 10 15 14 46,677 15,176 6 3,0 Haderniggkg., Avstrija 2002 6 10 18 16 45,462 15,373 0 1,6 Preloka 2002 6 11 10 42 45,201 15,293 7 1,4 Ogulin, Hrvaška 2002 6 11 12 2 46,278 14,196 7 1,1 Dražgoše 2002 6 11 14 16 45,344 15,263 4 2,5 Vitkovac, Hrvaška 2002 6 11 15 26 45,320 15,245 1 1,6 Vitkovac, Hrvaška 2002 6 11 19 59 46,402 15,083 6 1,1 čutili* Soštanj 2002 6 12 0 41 46,163 13,366 14 1,1 Faedis, Italija 2002 6 12 14 13 45,569 13,855 13 1,0 Crnotiče 2002 6 12 21 10 45,931 13,855 22 1,0 Caven 2002 6 13 8 59 46,229 16,117 2 1,4 Bedenec, Hrvaška 2002 6 14 8 53 46,194 15,426 0 2,1 Sentjur pri Celju 2002 6 15 3 6 45,368 15,392 0 1,4 Generalski Stol, Hrvaška 2002 6 17 14 1 45,394 15,205 6 1,0 Osojnik, Hrvaška 2002 6 19 12 20 45,544 13,884 8 1,0 Crnotiče 2002 6 19 17 13 45,643 15,361 1 1,0 Metlika 2002 6 25 15 17 45,650 14,277 11 1,7 Jurišče 2002 6 25 15 32 45,935 14,640 0 1,0 Grosuplje 2002 6 25 18 5 45,647 14,261 11 1,4 Jurišče 2002 6 26 11 13 46,235 13,699 7 1,6 Krn 2002 6 26 18 2 46,155 15,769 14 1,2 Pregrada, Hrvaška 2002 6 26 21 13 46,129 13,380 0 1,4 Campeglio, Italija 2002 6 27 13 1 45,542 13,883 15 1,1 Crnotiče 2002 6 28 11 27 46,196 14,042 15 1,4 Spodnja Sorica 2002 6 28 11 51 46,674 15,214 2 2,8 Radelj 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6.2. Svetovni potresi —junij 2002 6.2. World earthquakes - June 2002 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - junij 2002 Table 6.2.1. Earthquakes - June 2002 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 6.6. 22:35:43,8 35,65 N 26,22 E 5,1 93 Kreta, Grčija 13.6. 01:27:18,4 47,776 S 99,561 E 5,4 6,6 6,6 10 jugovzhodni indijski greben 14.6. 02:42:47,2 36,195 N 139,854 E 4,9 52 vzhodni Honšu, Japonska 17.6. 21:26:23,1 12,581 S 166,349 E 6,0 6,6 6,7 33 otočje Santa Cruz 18.6. 13:56:22,4 30,754 S 70,964 W 6,0 6,6 6,7 53 meja Čile Argentina 20.6. 05:40:42,3 25,853 N 88,900 E 4,7 33 meja Indija Bangladeš V potresu je bilo ranjenih 50 ljudi v Rangpurju in 5 v Thakurgaonu. 22.6. 02:58:20,8 35,616 N 49,050 E 6,2 6,4 6,5 10 zahodni Iran V potresu je na področju Biun Zahra - Avaj umrlo vsaj 227 ljudi, najmanj 1600 pa je bilo ranjenih. 24.6. 01:20:35,6 35,767 N 9,870 E 5,0 4,7 10 Tunizija 27.6. 05:50:33,4 7,013 S 103,855 E 6,2 6,5 6,6 10 severozahodna Sumatra, Indonezija 28.6. 17:19:30,3 43,747 N 130,702 E 6,8 7,3 566 meja vzhodna Rusija severovzhodna Kitajska 30.6. 21:29:36,7 22,007 S 179,139 E 5,4 6,5 620 otočje Fidži V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juniju 2002. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - junij 2002 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - June 2002 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 7. MEASUREMENTS OFPOLLENCONCENTRATION Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V nadpovprečno toplem in sončnem juniju smo v zraku zasledili cvetni prah trav, pravega kostanja, zelene jelše, bora, kaline, lipe, oljke, trpotca, bezga, koprivovk, amaratovk, metlikovk, cipresovk, tisovk in trte. Prvi štirje junijski dnevi so bili po večini sončni, jutra so bila sveža, popoldnevi pa topli. 4. junija je zapihal jugozahodni veter in popolne so bile ponekod nevihte. Med 5. in 9. junijem je bilo precej oblačno, ohladilo se je, občasno so bile padavine. V tem obdobju je bila obremenjenost zraka s cvetnim prahom zelo nizka, taka je ostala do 10. junija, ko se je vreme izboljšalo v Primoiju, drugod pa je še bilo precej oblačno. Med 11. in 13. junijem je bilo sončno in iz dneva v dan topleje, koncentracija cvetnega prahu v zraku se je zvišala. 13. junija je spet zapihal jugozahodni veter. Nato se je začel vročinski val, ki so ga sprva spremljale popoldanske nevihte, med 17. in 20. junijem pa je bilo vroče in suho. Tudi 21. junij je bil sprva vroč in sončen, pozno popoldne in zvečer so nastajale nevihte, ki pa na povprečno dnevno koncentracijo cvetnega prahu v zraku niso bistveno vplivale. 22. in 23. junij sta bila vroča in sončna, koncentracija cvetnega prahu je bila spet visoka, podatkov o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Kopru 22. junija nimamo, kar je razvidno tudi na slikah. 24. junij je bil večinoma še sončen in vroč, pozno popoldne in zvečer so bile padavine in nevihte, ohladilo se je, naslednji dan je na Primorskem pihala burja, čez dan se je postopoma zjasnilo. Sledila sta dva sončna in topla dneva, 28. junija je prevladovalo oblačno vreme s pogostimi padavinami, severovzhodnik je prinesel ohladitev, koncentracija cvetnega prahu se je povsod znižala. Zadnja dva junijska dneva sta bila dokaj sončna, v Primorju je pihala šibka burja, v Kopru se je koncentracija cvetnega prahu nekoliko znižala, drugod pa opazno zvišala. 800 600 --■ 400 --■ 200 --■ 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 7.1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku junija 2002 Figure 7.1. Average daily concentration of airborne pollen, June 2002 19 21 23 25 27 29 Na sliki 7.1. je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku v Ljubljani, Mariboru in Kopru junija 2002, meritve so potekale tudi v Hrašah in Žalcu. Cvetni prah trav, ki se je začel pojavljati v zraku že v aprilu, je v juniju v zraku še vedno v takih količinah, da vpliva na zdravje ljudi. Koncentracija je bila prve tri dni visoka, nato se je znižala (slika 7.2.). V Kopru je bilo občutno manj cvetnega prahu kot na ostalih postajah, koncentracija ni presegla 20 zrn /m3 zraka. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7.2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav junija 2002 Figure 7.2. Average daily concentration of Grass (Poaceae) pollen, June 2002 Čeprav je pravi kostanj tudi žužkocvetna rastlina, je v zraku ob cvetenju tega cvetnega prahu veliko (slika 7.3.). Majhna gladka zrna se obdržijo v zraku dalj časa in prepotujejo z vetrom tudi velike razdalje, podobno tudi cvetni prah zelene jelše (slika 7.4.), ki raste v hribih na gozdni meji, veter odnese v dolino. Ta zrna smo opazili prav na vseh merilnih postajah, tudi v Kopru. Količina cvetnega prahu v zraku je bila majhna in zdravju neškodljiva, večja koncentracija pa je bila v hribih in planinci morajo računati nanjo. 700 § N O J > w H Koper | | Ljubljana | I Maribor PRAVI KOSTANJ 600 500 400 300 200 100 Slika 7.3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja junija 2002 Figure 7.3. Average daily concentration of Chestnut (Castanea) pollen, June 2002 § N O J > w H 35 30 --■ 25 --■ 20 --■ 15 -- 10 -- 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu zelene jelše junija 2002 Figure 7.4. Average daily concentration of Green Alder (Alnus) pollen, June 2002 0 5 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Junija je bilo v zraku največ cvetnega prahu koprivovk in pravega kostanja. Cvetni prah koprivovk (slika 7.5.) je bil v zraku ves mesec, občutno se je začela koncentracija tega cvetnega prahu povečevati v drugi polovici meseca. V Kopru je bil poleg koprive iz rodu koprivovk v zraku še cvetni prah krišine, ki je znana alergogena vrsta v Sredozemlju. S £ N O J £ w H 160 140 120 100 80 60 40 20 -- 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 7.5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovke junija 2002 Figure 7.5. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, June 2002 21 23 25 27 29 V Kopru je bil v zraku cvetni prah oljke (slika 7.6.). Posamezna zrna je veter prinesel tudi v celinski del Slovenije. Cvetela je tudi kalina, sorodni rod oljkinemu. Cvetnega prahu je bilo v zraku malo, čeprav raste skoraj na vsakem vrtu. 70 60 3 50 S £ Pi 40 N O J £ 30 W H 20 10 0 Koper | | Ljubljana I I Maribor OLJKA ■Ep 1 p p P^p p —p p i—i—p —i—i—i—p—i—i—F 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 7.6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke junija 2002 Figure 7.6. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, June 2002 19 21 23 25 27 29 Čeprav v juniju povsod diši po lipi, je cvetnega prahu v zraku zelo malo (slika 7.7.). Rastlino oprašujejo žuželke. Cvetni prah slabo leti in se hitro posede iz zraka. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 7.8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca junija 2002 Figure 7.8. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, June 2002 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora junija 2002 Figure 7.9. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, June 2002 Cvetni prah bezga (slika 7.10.) je bil v zraku prisoten v prvi tretjini junija, nato pa smo občasno opazili le še kakšno posamezno zrno. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY The pollen measurement has been performed on five sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper, in Hrase, the upper part of larger Ljubljana's basin, in Zalec near Celje and in Maribor. 64