Politični ogled. Avstrijske dežele. Da dobimo letos že v poletnih mesecih volitve drž. poslancev, to je sedaj blizo že gotovo in traja torej sedanjennu drž. zboru doba delovanja kje tje do meseca junija. Razven drž. proračuna ne reši se več po takem večjih predlogov v tem zboru, vse pride torej na to, da bodo nove volitve srečne. — V dcž zboru na Dunaji je prišel na novo predlog, naj se vpelje ,,ženitbenska oglasnica", v razpravo, toda kakor druge krati, tako tudi tokrat brez uspeha. Iz tega pač izpoznamo, da je težko odpraviti postavo, tudi tako, ki velja že pri vseh za nesrečno: tako pa stoji s postavo glede na prosto ženitev. — Kakov je znano, je v G-radci mestni zastop ves v rokah nemških liberalcev in meša se torej rad v cerkvene reči in tudi pravico do pokopališč si svoji, češ, da se ne sme poslej več nihče po kopati, kakor le na mestnem, novem pokopališči. To pa je bilo že c. kr. namestniji prevei- ter je zato zavrnila mestne očete, češ: tako daleč pa še pač ne seže vaša pravica! — Naši nemški konservativci imajo po novem letu na večih krajih občne zbore svojih političnih društev in pravi se, da se vdeležuje teh zborov tudi veliko gg. učiteljev. To seveda ni liberalcem po volji. — Ni dvoma, da bodo na Koroškem pri sedanjem ljiidskem štetji veliko Slovencev požrli, vendar pa se kaže, da je že precej veliko število zavednih slovenski kmetov, ki se ne dajo vgnati v nemške mreže. — Grrof Blagay je v Ljubljani neki odpovedal vsem, ki so v njegovih hišah na stanji, le-to, če so se vpisali za Slovence. Blag pač torej ni ta Blagay! — Kranjska c. kr. kmetijska družba se lehko ponaša s številom svojih udov, lani jih je štela že čez 1500. — V Grorici se raztegne domači prepir še v to leto ter izhajate dve ,,Soči", lista, ki imata oba skupaj more biti toliko ,,plačnikov", kolikor jih je treba za en list, da shaja pošteno. Oj uesrečne nesloge, potem pa še tisto javkanje o izgubah! — V Trstu se je župan dr. Bazzoni odpovedal svoji oasti in zato pride najbrž jud dr. Luzzato do te casti! — Slov. poslanec, g. $. Nabergoj je obhajal svojo 251etnico, odkar poslančuje pri slov. okoličanih. To je največja pohvala za-nj: zaupanje, ki ga uživa pri svojih volilcih. — Hrvaški drž. poslanci so, kakor je to navada, iz Zagreba brzojavno čestitali o novem letu predsedniku ogerskega drž. zbora in le-ta se jim je zahvalil v hrv. jeziku. To je bilo dobro od njega, toda madjarskim listom se je hudo s tem zameril. — Isti listi se jezijo na grofa Szaparya, da ni zabranil judom v Požunu, ko so Nj. veličanstvo nagovorili v nemškem jeziku. Smešna jeza, blagi grof jo bode še že prebolel. Vunanje države. Med temi, ki so sv. oeetu v Rimu eestitali za novo leto, bil je tudi ruski car ter je rekel, da upa v tem letu se do cela izporazumeti s sv. očetom v zadovah katol. cerkve. — Minister Crispi širi vest, da italijanska vlada ni kriva, ako ne zaupa francoski republiki, kajti le ta dela Italiji vedno škodo, najbolj v afriških naselbinah. No, toliko že le ne bode škode, da ji je treba se pritoževati. — Volitve v senat so po vsej Franciji bile take. da jih je sedanja vlada lehko vesela. Se ve7 da take volitve obrata lehko vlada sebi na korist, ker ima moč in torej tudi volilce v svojih rokah. — V Belgiji misli konservativna vlada resno na to, da raztegne voliluo pravico ter jo neki dob6 vsi, ki znajo brati, dasi ne plačujejo davka. Nam pa se ne zdi, da privoli vlada v tako postavo. — Nesrečni Parnell, kedaj vodja irskih poslancev v anglijskem drž. zboru, sedaj vendar le odstopi ter izgine s politicnega površja. Mož ne zasluži pomilovanja. — Knez Bismarck še upa vedno, da pride iz nova do krmila široke Nemeije iu njegovi pristaši tudi delajo na to, vendar pa bode težko kedaj še taka sila za-nj, da premaga mržnjo, ki jo ima cesar Viljem do njega. — Ker še vedno Avstrija ni skienila trgovinske pogodbe s svojo sosedo, nežno Rumunijo, pri zadeva si Rusi j a veliko za to, da dobijo njeni trgovci kupčijo v Rumuniji v svoje roke. na vsak način trpi naše cesarstvo pri tem škodo. — Iz Bolgarije pride sedaj fedko kako poročilo in to je dobro znamenje za-njo in kaže, da si pridobiva princ Koburški vedno bolj srca ljudi in to je podlaga reda — Iz S r b i j e se poroč-a. da misli kraljica izseliti se na Rusko Nam se ne vidi, da je to verjetno, kajti katera mati bode sama rada zapustila sinu iu to brez nade, da ga še vidi kedaj ? — V Macedoniji, ki je pod tursko vlado, ropajo, da je groza, po kršč. vasib. cele čete muselmanov in turska vlada jih ne more ali pa noče vgnati. TJbogi kristijanje ! — Tudi v G-rškem kraljestvu poznajo v drž. proračunu primankljaj ali deficit, letos ga bode nekaj čez dva miljona. Vsled tega so nekateri posianci liudo napadli ministerstvo, toda brez uspeha. — Dobro se godi nemški naselbini v Zanzibaru, v vshodni Afriki, vsaj kakor so poroča v nemških listih. — Kardinal Lavigerie je priporočal polskega popotnika Sienkiewicza nrisijonarjem v Sahari, to pa v jako laskavih besedah za Poljake. — Republiko v Br azilij i je v novem časa pripoznala tudi nemška država in torej ne bode dolgo, da stori isto tudi naša Avstrija. — Indijanci v severni Ameriki se še niso udali vojakom združenih držav. Skoda, da se ne dajo podučiti. Upor je za-nje pač brez upanja na zmago.