8554 AA 60100200 0 S R E D N J A K N JI 'i NIC A PR.murfSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ _ „ .. Abb. postale 1 gruppo (jClia 5UU lir Leto XXXIX. Št 94 (11.510) TRST, petek, 22. aprila 1983 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DANES POMEMBNO ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA SOCIALISTIČNE STRANKE Craxi želi polilične volitve 26. junija Demokristjani se temu predlogu upirajo V PSI obstaja široko soglasje o nujnosti vladne krize - Piccoli: samo čudež nas lahko reši pred volitvami Socialdemokrati in liberalci volitvam nasprotujejo - Pannella napada socialiste - Fanfani pri Pertiniju RIM — Socialistični tajnik Bettino Craxi bo danes v poročilu ob začetku zasedanja centralnega komiteja PSI predlagal združitev predčasnih političnih volitev z junijskimi upravnimi volitvami. Te govorice so se razširile sinoči, po tem ko je Craxi ves dan nadaljeval s srečanji in posvetovanji, s katerimi se je pripravljal na današnje zasedanje. Ni izključeno, da se bo zasedanje centralnega komiteja končalo že danes, nobenega dvoma pa ni, da bo najvišji strankin organ osvojil Craxijeve predloge. To namreč izhaja iz izjav skoraj vseh socialističnih Predstavnikov v zadnjih dneh. Ven- dar socialisti še vedno premišlja jejo, kako bi se umaknili iz vlade •n prekinili sedanjo zakonodajno dobo, ne d' bi vsa odgovornost padla na njihovo stranko. Tako je zelo verjetno, da se zasedanje ne bo končalo z odpoklicem socialistične delegacije iz vlade ampak s sklepam dokumentom, ki bo vseboval osnovno ugotovitev, da se je življenjska doba sedanje vlade iztekla. Pd socialistih so, kot že rečeno stališča dokaj enotna, saj se za vladno krizo tokrat ogreva tudi opozicijska Lombardijeva in Signorileje-va struja. Drugačnega mnenja so demokristjani. Včeraj so se ves dan širile govorice o srečanju med Craxijem in De Mito, vendar domokristjanski tajnik tega nikakor ni hotel potrditi. Sicer pa so pri demokristjanih v bistvu enotni, da nočejo junijskih političnih volitev, čeprav se zavedajo, da se z umikom socialistov iz vlade začenja kriza, ki je verjetno ne bo mogoče rešiti drugače kot s predčasnimi volitvami. To je potrdil tudi strankin predsednik Piccoli, ki je dejal, da bi le čudež lahko preprečil vladno krizo in da kriza v sedanjem, stanju pomeni razpust parla- 1,11,1,m,„„1,1,mimifiitii, mn nmnnimiitiiiiiiii mm litim iinitiui u iomumiiiiiii NA POBUDO VSEDRŽAVNE SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL-CISL-UIL Po vsej Italiji uspel dan sindikalnih bojev Luciano Lama v Turinu: politične sile, ki so v vod-stvu države naj prevzamejo svoje odgovornosti RIM — Včeraj se je po vsej Italiji odvijala vrsta manifestacij v okviru stavk, ki jih je enotna sindikalna federacija CGIL - CISL -VIL napovedala, da bi pospešila Preokret v pogajanjih za obnovitev delovnih pogbdb glavnih kategorij v industriji. -Gre za štiri milijone ® pol delavcev na različnih sektorjih, ki se jih neposredno tiče obnova delovnih pogodb. Stavke so se odvijale v različnih časovnih razmahih in so tudi trajale različno, pač glede na krajevne specifičnosti, glede na katere so krajevna sindikalna vodstva različ-110 sklepala. Vsekakor je stavka zadevala več *ot milijon kovinarjev privatnega sektorja in podjetij z državno souoe-ležbo (slednji se po podpisu delovne Pogodbe niso udeležili stavke), mili-J°o delavcev tekstilnega sektorja. Približno poldrugi milijon gradbincev, 450 tisoč delavcev prehrambnega sektorja in še pol milijona z raz-ličnih področij (steklarstvo, plinska 'odustrija, javna čistoča, papirni in Srafično - izdajatejski sektor. Najvažnejše maifestacije so se ®j|vijale v Turinu. Rimu, Genovi in r ireneah. Nasplošno so ob koncu oneva sindikalne organizacije oceni-e dan stavkovnega gibanja kot *elo uspešnega, ker da je bila Udeležba delavcev po vseh krajih I-rslije zadovoljiva, razen morda v samem Turinu, ki ga glede tega že ?ekaj časa sindikati opredeljujejo 1101 anomalen pojav. Nasplošno ugotavljajo sindikalne organizacije, da je mogoče oceni-11 udeležbo delavcev pri stavkah ' Vseh deželah na okoli osemdeset , devetdeset odstotkov, z nekateri-. konicami do 100 odst. v nekaterih suidikalno močno organiziranih kra-Ph na industrijskem severu. V Turinu je nekaj tisočim delav-, spregovoril generalni tajnik i • '“LIL Luciano Lama. Poudaril je J l važnost piemontske industrije v italijanski industrijski strukturi sploh in pri tem dejal, da ni rešitve v italijanskem gospodarstvu ne da bi se upoštevala, piemontska gospodarska situacija, ki je za vso državo nevralgična točka. Vendar si morajo odgovornost za rešitev in predloge jasno prevzeti tudi politične sile, ki so v vodstvu države. Sindikat se v tern pogledu odločno zoperstavlja vsakršni inerciji. Lama je še Se jal, kako ravno pravkar podpisani sporazum o delovni pogodbi kovinarjev javnega sektorja dokazuje, da je sporazume mogoče sklepati, ne da bi prišlo do pievelikih izgub časa in denarja, pa še zaostrovanja družbenih konfliktov, ki ne koristijo nikomur. Vendar ima nepopustljivost Confindustrie v tem trenutku o-čitno političen značaj in kaže na željo industrijcev, da bi se politična os v državi premaknila na desno, pri čemer naj bi se pogajalna moč sindikata bistveno okrnila. menta. Kar pa zadeva volitve demokristjani vztrajajo pri stališču, da jih nočejo. To poudarja danes Gallo-ni v uvodniku, ki ga objavlja II Popolo, in v katerem je jasno povedano, da gre za vprašanje, če obstaja politična volja za nadaljevanje z izvajanjem dogovorjenega vladnega programa in če kdo s tem programom ne soglaša naj pač pove tudi razloge. Senator Granelli pa je izjavil, da lahko do politične krize pride samo preko glasovanja v parlamentu, kar pomeni, da hoče KD pridobiti na času. S temi stališči stranke relativne večine soglašajo tudi predstavniki notranje opozicije. Zunanji minister Colombo je tako v nekem intervjuju izjavil, da je treba napeti vse sile, da se ohrani sodelovanje med demokristjani, socialisti in laičnimi strankami, tudi zato. ker ta večina nima nobene alternative. Do-nat Catin pa obžaluje, da je prišlo do spora med demokristjani in socialisti in s tem spušča vodo na svoj mlin, češ da se je sam vedno zavzemal za dobre odnose s socialisti, vendar pa tudi on poudarja nasprotovanje predčasnim volitvam. Za nameček pa je treba še povedati, da so demokristjnski poslanci začeli zbirati podpise pod peticijo proti razpustu parlamenta. Skratka, krščanska demokracija sicer ni enotna o tem, kakšni naj bodo v bodoče odnosi s socialisti, povsem trdno pa je uverjena, da moia za vsako ceno preprečiti predčasne volitve. Vprašanje zase je, če je la uverjenost KD resnična ali namišljena. Kajti, v trenutku, ko ni izgledov za drugačne rešitve, je zelo lahko, pa tudi skrajno propagandistično trditi, da je treba preprečiti razpust parlamenta, kajti ta trditev omogoča vzračanje izključno odgovornosti za predčasne volitve na socialistično stranko. Sicer pa so proti pfedčapnim volitvam tudi socialdem^kiati, kar je Longo včeraj osebno povedal De Miti. Longo jenamreč dejal, da nasprotuje krizi, če ni že v naprej določeno, kakšna večina se bo na-to osnovala. Podobno je tudi stališče nove vladne krize, pravi držam u-dar v majhnem merilu. O perspektivi sedanje vlade, pa tudi o splošnih političnih perspektivah se je ministrski predsednik Fanfani včeraj dolgo pogovarjal s predsednikom republike Pertinijem. Ni znano, kaj sta govorila, kajti ne e den ne drugi ni hotel o tem dati nobene izjave, nedvomno pa sta se Fanfani in Pertini že dogovorila o postopku in o rokih odstopa Fanfani-jeve vlade, če bodo socialisti danes res sprožili vladno krizo. lok, po katerem bo cena bencina vrste super na sedanji ravni, kar pomeni, da bo liter tega bencina še naprej stal tisoč 165 lir. Sklep gre pripisati dejstvu, da so nekateri člani ministrskega sveta predlagali defiskalizacijo podražitve nafte, ki izhaja iz sedanjega tečaja lira - dolar,- Po omenjenem predlogu bodo sedaj črpali iz fonda, ki je nastal ob prejšnjih pocenitvah nafte, ki pa so bile podvržene fiskalizaciji. Predlog in poznejši sklep ministrskega sveta je v skladu z gospodarsko politiko zakladnega in finančnega ministra, da ne bi še povečala sedanjega davčnega pritiska. BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji določil platformo za skorajšnji obisk predsednice jugoslovanske vlade Milke Planinc Evropski gospodarski skupnosti, Belgiji in Luksemburgu, (dd) Kras? Upoštevati predvsem človeka! Ob sodelovanju strokovnjakov bo v repenski telovadnici danes dopoldne simpozij na temo: »Tržaški Kras: narava in človek«. V istih prostorih bo v popoldanskih urah okrogla miza upraviteljev krajevnih uprav. Zamisel o tej pobudi, kakor tudi o razstavi na isto temo, ki so jo sinoči odprli v Kraškem muzeju, je nastala ob ugotovitvi, da so doslej vse tovrstne pobude usmerile svojo pozornost samo na nekatere, sicer izredno zanimive aspekte Cena bencina nespremenjena RIM — Nevarnost, da bi se bencin super podražil za 20 lir na liter je mimo. Ministrski svet je na včerajšnji seji sprejel zakonski od- iitniiititiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiitftniiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiitmamtiiiiimiHHiiiiiiniHiitmnitinrtiiiittiiiiitiimmiiiiiiH Krasa, medtem ko pa ni nihče poskusil globalno prikazati te naravne dobrine, na'kateri živi že stoletja slovenski človek, ki je s svojim znojem ščitil in bogatil Kras ter mu dal tisto podobo, ki jo vsi poznamo. Namen simpozija je torej vzpodbujati raziskovalce in upravitelje, ki pri ukrepanju ne smejo upoštevati samo enega aspekta, ampak morajo zaobjeti okolje v celoti, katerega glavni sestavni del je prav človek. SEZNAM ŽRTEV IZ DNEVA V DAN DALJŠI Bejrutski atentat še bolj zapleta dolgo in krvavo libanonsko krizo Izpod ruševin potegnili že 49 trupel - Libanonski zunanji minister opozarja, da brez umika tujih čet v državi ne bo miru liberalne stranke, ki se prav tako Lili življenje trije agenti in funkcio-boji volitev in se zavzema za okrepi-jnar ta'nf obveščevalne službe CIA, tev sodelovanja s socialisti, demo- Robert Clajton Anes, načelnik analitičnega urada za Bližnji vzhod in južno Azijo. Vse kaže, da se bo končno število mrtvih povzpelo vsaj na šestdeset. BEJRUT — Po podatkih libanonske policije so izpod ruševin ameriške ambasade v Bejrutu doslej izkopali 49 trupel, medtem ko se iskanje in odstranjevanje ruševin nadaljuje v bojazni, da je še precej trupel y prostorih pritličnega bufeta, ki ga je eksplozija povsem razdejala. Med trupli, ki so jih identifie', je, 14 ameriških državljanov, Egipčan in 17 Libanoncev. Mnogo oseb še pogrešajo, njihovega števila pa ni mogoče ugotoviti, saj je bilo v uradih ameriške ambasade mnogo ljudi, ki so prišli po dovoljenja za vstop v ZDA. V \Vashingtonu so tudi potrdili, da so v atentatu izgu- kristjani in socialdemokrati. Sicer pa bodo liberalci odločali na zasedanju vodstva, ki so ga sklicali za soboto, ko bo torej že znano stališče socialistov. Ob koncu pa je treba še povedati, da je radikalni vo ditelj Panella včeraj ostro napadel socialiste in izrazil odločno nasprotovanje predčasnim volitvam. Dejal je, da je način, kako prihaja do te Tragedija ameriške ambasade pa seveda močno odmeva tudi na politični ravni. Libanonski zunanji minister Salem je obtožil Izrael, da izrablja tragedijo za novo odlašanje umika svojih čet in da je po- ZAGOTOVILO DELEGACIJI ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ Mitterrand bo obiskal Jugoslavijo Vrsta prireditev v dolinski občini ob 40. obletnici padca fašizma V gledališču France Prešeren v Boljuncu se bo jutri ob 20.30 pričel niz prireditev v počasti-lov 40. obletnice zloma fašistične diktature, ki jili prireja dolinska občina s sodelovanjem Vseh občanov. Jutrišnji večer bo posvečen italijanski narudno-sbii skupnosti v Jugoslaviji, v nedeljo pa bo otvoritev družbenega centra Anton Ukmar - Mino pri Dom ju, med katero bo dolinski župan simbolično in slovesno izročil ključe pred stavnikom KD Fran Venturini, športnega društva Domio in Akciji VZPl . ANPI. Osrednja svečanost v počastitev dneva osvoboditve pa bo v Ponedeljek, 25. aprila, ob 10. Ur> pri občinskem spomeniku Padlim za svobodo, z zbornim jnestom pred županstvom. Partizanski praznik, ki ga prirejajo krajevne sekcije VZPI - ANPI, se im nato nadaljeval ves dan v novem družbenem centru pri Domju. in vojaško napetem ozračju Libanona. tem takem rešitev lahko tik pred durmi, ali pa »zelo, zelo daleč«, pač glede na namere in dobro voljo židovske države. Pri tein pa je Salem znova opozoril, da v Libanonu ne bo miru, dokler ga ne bodo zapustile vse tuje okupacijske sile: »Kako je mogoče pričakovati mir v Libanonu, dokler v njem gospodari kakih deset armad in oboroženih skupin, povezanih s tujci?« Libanonske oblasti se glede atentata na ameriško diplomatsko predstavništvo strinjajo z ambasadorjem, da gre izključiti domnevo, po kateri naj bi bil tarča podlih storilcev Reaganov odposlanec Philip Habib, ki se je sinoči vrnil iz Jeruzalema v Bejrut, da bi se srečal s predsednikom Džemajelom. Glede odgovornosti za atentat so mnenja seveda precej deljena, vsekakor pa ni še nobenih uradnih rezultatov preiskave. Libanonska policija je menda priprla pet oseb, ki pa jih je označila za priče in ne za storilce. Libanonski zunanji minister je v tej zvezi dejal, da ne obtožujejo nikogar in da so odločeni zadevi priti do dna, saj je to, kar se dogaja v Libanonu, že neznosno: »Jasno naj bo. da Libanon ne more biti odgovoren za svojo varnost vse dotlej, dokler bodo v njem gospodarili tuji vojaki.« David Kinke, šef izraelske dele gacije na pogajanjih z Libanonom je izjavil, da atentat »dokazuje, da so teroristi v Libanonu še zelo nevarni, kot je to Izrael vedno trdil.« Minister Salem mu je brž odgovoril. da se podobne tragedije dogajajo tudi v Izraelu in da območja, ki jih v Libanonu zaseda izraelska vojska, gotovo niso varnejša od o-stalih delov dežele. Libanonske in mednarodne mirovne sile so v teh dneh močno poostrile nadzor nad tujimi diplomatskimi predstavništvi v Bejrutu, saj se je bati, da je bil tokratni atentat le začotek vrste novih terorističnih dejanj v vseskozi politično ZDA izgnala dva sovjetska diplomata WASHtNGTON — ZDA so pod obtožbo vohunstva izgnale iz države dva sovjetska diplomata. Gre za pomočnika vojaškega odposlanca pri sovjetskem veleposlaništvu v Wa-shingtonu, Jevgenija Barmjanceva in člana stalne sovjetske misije pri OZN v New Yorku, Aleksandra Mi-kejeva. Ameriške oblasti so ju označile za »nezaželeni osebi«, ker sta se ukvarjala s posli, ki «niso v skladu z njunim diplomatskim statusom«. Druge podrobnosti niso znane. razen tega, da so ju zasačili »pri delu«. MEDTEM KO SE V NIKARAGVI NADALJUJEJO SPOPADI V Panami iščejo dogovor za mir v Srednji Ameriki Prihodnji teden bo predsednik Reagan skušal kongres prepričati v pravilnost svojih izbir v tem delu sveta CrUDAD DE PANAMA — Z izmenjavo medsebojnih obtožb Hondurasa in Nikaragve se je prtdsinoč-njim začel sestanek zunanjih ministrov devetih latinskoameriških držav. ki skušajo na pobudo skupine »Contadoi a« preprečiti neposredni vojaški spopad med Hondurasom in Nikaragvo. Sestanek poteka za zaprtimi vrati, a kljub temu se je izvedelo, da so med udeleženci razhajanja že pri vprašanju več ali ijtfoštranskih pogajanj. Vsekakor pa je to prvi konkretnejši m!rovni poskus, da bi v tem delu sveta omilili napetost in dosegli načelni sporazum o preprečevanju medsebojnih sovražnosti. Kot običajno so mnenja v uspeh sedanje mirovne pobude deljena, z optimizmom navdaja le ugotovitev, da se Reaganova administracija nahaja v precejšnji zagati pred svojim kongresom O težavah Reaganove administracije zgovorno dokazuje napoved Bele hiše, da bo predsednik Reagan •IMIIIIIinvcaiflMIMIIIIIIIimilimilllllllinillllllllllllMllUlUIIIUIIIIIIIIIIHinmilllltlHIUIIHIIIIIIIIHiUMIIIIIM TISKOVNA KONFERENCA V BEOGRADU Zaskrbljenost nad potekom madridske konference V Jugoslaviji priprave na gradnjo železnice Titograd - Skadar prihodnji teden spregovoril o vprašanjih Srednje Amerike pred obema vejama kongresa na skupnem zasedanju. Za ameriške razmere je to neobičajna procedura, saj se to navadno dogaja le ob vsakoletnem govoru o položaju v državi. Bržkone hoče piedsednik Reagan s svojim govorniškim vplivom preprečati kongres, da so njegove izbire v Srednji Ameriki pravilne. Reaganova administracija je torej zašla v težave tako glede Salvadorja, kjer proameriško vojaško hun* BEOGRAD — Uradni tiskovni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Svetislav Vujovič je včeraj obvestil domače in tuje novinarje, da se bo francoski zunanji minister Claude Cheysson danes krajši čas zadržal v Beogradu in se sešel z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Lazarjem Mojsovom. Vprašanje novinarjev se je nanašalo tudi na vsebino pisma, ki so ga evropske nevtralne in neuvrščene države izročile zunanjim ministrstvom za voditelje držav ali vlad v zvezi z madridsko konferenco. Vujovič je povedal, da je poziv plod spoznanj in bojazni, da je madridski sestanek prišel na tisto točko, na kateri nadaljevanje in žavrače- PAR1Z — Francoski predsednik Francois Mitterrand je včeraj v e-lizejski palači sprejel predsednika skupščine SFRJ Raifa Dizdareviča. V pogovora sta obravnavala nekatere mednarodne teme ter ocenila politične in gospodarske razmere v svetu. Raif Dizdarevič je francoskega predsednika seznanil z glavnimi rezultati nedavne konference neuvrščenih držav v New Delhiju in pou dariJ, da so se izvirna načela gibanja še bolj uveljavila in da je prevladala zavest, da je mogoče samo v dialogu z vsemi iskati rešitve za nakopičene politične Li gospodarske probleme v svetu. Govorila sta tudi o povabilu francoskemu predsedniku naj obiščj Jugoslavijo. Rekel je, da je vabilo sprejel 7. zadovoljstvom in da z velikim zanimanjem pričakuje pogovore , z najvišjimi jugoslovanskimi voditelji. Izrazil je upanje, da bo Jugoslavijo obiskal še letošnjo jesen. (dd) Na sliki (telefoto AP) srečanje Dizdareviča s Mltterrandom. Strupeni sodi z dioksinom noj bi bili v ZRN BONN — Ali so končno našli kraj. kjer naj bi zakopali oziroma uničili 41 sodov s strupenimi ostanki dioksina iz Sevesa? Ali se bo končno najnovejša »kriminalka« raznio-tala? Najbrž je včerajšnja vest, da so morebiti našli mesto, kjer naj bi bil zloglasen dioksin, kar silila v taka razmišljanja, čeprav je tak optimizem vsekakor pretiran. Dejstvo je, da je nemško sodstvo zaprlo skladišče nevarnih industrijskih ostankov v Munchehagnu v bližini mesta Nienburg (Spodnje Saško). .Ukrep so sprejeli zato, ker so se širili glasovi, da je dioksin zakopan prav tam. Takoj za tem pa je seveda prišel demanti odgovornih pri skladišču, ki pripominjajo, da so zadnji tovori iz tujine dospeli kar šest me. secev od tega in še to iz Nizozemske. Skratka, izključiti je treba možnost, da bi šlo za predmete, ki naj bi bili okuženi z dioksinom. Glasnik skladišča je tudi izjavil, da so pre vzeli vse ukrepe, ki bi omogočili natančno preiskavo v skladišču samem. Ta preiskava bo na sporedu že danes, ko bodo začeli odkopavati vse sode z nevarnimi industrijskimi ostanki. Sodnik VVilhelm Kuhnholt, ki ima vso zadevo v rokah, je izjavil, da bo odkopavanje dolgotrajno in zelo drago in ob tem pridal: »Ne morem izključiti možnosti, da se sodi z dioksinom ne bi nahajali prav v tem skladišču, čeprav tega ne verjamem.« Skratka. vsak najmanjši indic je treba preveriti, kajti »zadeva 41 sodov« se že odeva v groteskne barve. Ob zgorajšnji kolikor toliko nepričakovani novici pa cvetejo še drage hipoteze o tem, kam naj bi skrivnostno izginil strupeni dioksin. Tako ugibanje posreduje tudi francoski dnevnik »Liberation«, ki pravi, da naj bi šel tovor 41 sodov preko Antwerpna, kjer naj bi ga naložili na ladjo »Matthias H«, ki je opremljena s posebnim upepeljevalnikom za uničevanje industrijskih ostankov. Neobičajna plovba ladje od 14. septembra 1982 (dneva po »prihodu« dioksina v Francijo) do 27. septembra istega leta naj bi podkrepila te hipo- teze. Vendar je ob vsem tem malo. verjetno, da bi ravnatelj francoskega podjetja, ki je natovorilo dioksin v Sevesu, Bernard Parin-gaux tvegal tako riskantno operacijo. Vse torej kaže, ugotavlja dnevnik, da se 41 sodov nahaja v ZRN. V Parizu se medtem nadaljujejo zasliševanja, da bi končno ugotovili kakšna usoda je doletela strupeni tovor. Preiskovalni sodnik Vanhasbrouck je zaslišal tudi italijanskega senatorja Luigija Noč ja in dva funkcionarja švicarske dražbe »Hoffman Laroche«. O čem so se »pogovarjali« ni dano vedeti. Jasno pa je. da omenjena švicarska družba preživlja težke trenutke. Italijanska zveza za varstvo okolja, ki deluje v sklopu ARCI, je priredila pravi bojkot proti družbi »Hoffman - Laroche«. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Rimu je predstavnik zveze pozval vse, naj ne kupujejo farmacevtskih izdelkov švicarske družbe, s čimer bi prisilili odgovorne, da odkrijejo mesto, kamor so odnesli 41 sodov s strupenimi ostanki dioksina. vanje pogajanj ne ustvarja več možnosti za skupni dogovor. Novinarji so prosili za komentar o pisanju nekaterih turških časnikov o domnevni vpletenosti državljana republike Ciper v atentat na turškega veleposlaništva v SFRJ Balkarja, oziroma o uporabi ciprskega ozemlja za to teroristično akcijo. Vujovič je ponovil, da je celoten primer v pristojnosti pravosodnih organov, in kolikor je njemu znano, jugoslovanski preiskovalni organi nimajo nikakršnih informacij o domnevni vpletenosti ciprskih državljanov v atentat na veleposlanika Balkarja. Eno od vprašanj se je nanašalo na začetek del na jugoslovanskem odseku proge Titograd - Skadar. V zvezi s tem je Vujovič rekel, da Jugoslavija izvaja nujne priprave za čimprejšnji začetek graditve železniške proge od Titograda do ju-goslovansko-albanske meje. Do delne zakasnitve je prišlo izključno V Kopru predstavitev Ribičičeve knjige KOPER — Danes dopoldne bodo v mali dvorani gledališča v Kopru (Verdijeva 3) predstavili javnosti novo knjigo predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, tržaškega rojaka Mitje Ribičiča. »Glasna pre-mišljanja«, tako je naslov knjigi. prinašajo izbor pomembnejših člankov, govorov in drugih prispevkov, ki jih je Ribičič imel v svojem dolgoletnem u-dejstvovanju kot eden izmed vodilnih družbenopolitičnih delavcev v SR Sloveniji in Jugoslaviji nasploh. Gre torej za izjemen dogodek, ob katerem je treba vsekakor opozoriti na zelo pomembno dejstvo, da je knjiga »Glasna premišljanja« izšla pri našem Založništvu tržaškega tiska. Vsekakor bomo o knjigi sami kot o vzgibih, ki so privedli do njenega izida, zvedeli kaj več na današnji tiskovni konferenci, ki se bo pričela v Kopra ob 11. uri. to pretresajo razprtije, opozicija in uporniki pa so iz dneva v dan u-spešnejši, kot tudi glede hondura-ško - nikaragovske krize. Strah pred vietnamizaeijo tega območja narekuje vashirigtonski administraciji izredno previdnost. Vsi upi v uspešnost napada protisandinističiiih kon-trarevotucionarjev so se kot kaže izjalovili. Pentagon pa sedaj še bolj odkrito kot v preteklosti govori, da je Nikaragva le »dolga^ roka sovjetskega ekspanzionizma«.' Nič čudnega, torej da so zagnali ogromen hrup, ker so v Braziliji odkrili orožje na libijskih letalih namenjenih v Nikaragvo. Prav tako navajajo. zaradi jugoslovanskih gospodarskih | da se je pred obalami ZDA poveča-*■-*— -- —-------J; —' la .dejavnost sovjetskih vohunskih težav in ne zaradi političnih razlogov, kot to želi predstaviti albanski tisk, je povedal Vujovič, (dd) Comelli v Bruslju BRUSELJ — Predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Antonio Comelli je včeraj obiskal komisijo EGS v Bruslju, kjer se je zahvalil za pomoč, ki jo je evropska skupnost nudila deželi FJ -K po katastrofalnem potresu leta 1976. Kot trenutni predsedujoči v skupnosti »Alpe - Jadran« je Comelli včeraj srečal tudi odgovorne za sredozemska, finančna in prometna vprašanja, s katerimi se je pogovarjal predvsem o posegih za izboljšanje prometnih infrastruktur Trsta s severno Evropo. ladij in podmornic. Medtem pa prihajajo z nikaragovsko - honduraškega obmejnega območja vesti o srditih spopadih s kontrarevolucionarji, ki se sedaj po trditvah Manague znašajo nad civilnim prebivalstvom. V poskusu, da bi sandinistom sovražno indijansko pleme pridobili za svojo kontrarevolucijo, so zverinsko pomorili skupino Indijancev Miskitos in skušali naprtiti krivdo na sandiniste. To pa jim ni uspelo, saj je enemu od Indijancev uspelo zbežati. NEW CONCORD - Guverner •-meriške zvezne države Ohio in prvi ameriški kozmonavt, ki je obkrožil Zemljo, demokrat John Glenn, je Včeraj uradno oznanil svojo kandidaturo za prihodnje predsedniške vo litve v ZDA. MOŽNOST JE PREDSEDNIK DR. ANZELLOTTI PREDOCIL DOMAČINOM •- .. Bodo Center za znanstvene raziskave še razširili v smeri proti Bazovici? Razširitev naj bi pogojevala nova lokacija sinhrotrono Predsednik upravnega sveta Konzorcija Centra za znanstvene in tehnološke raziskave dr. Anzellotti se je v preteklih dneh sestal s predstavniki koordinacijskega odbora vasi vzhodnega Krasa, ki so jih prizadele razlastitve za izgradnjo centra. Na srečanju jih je seznanil s potekom del na območju centra, pre-dočil pa jim je tudi možnost spremembe načrta za izgradnjo sinhro-trona, ki bi moral postati ključna pobuda v okviru Centra. Prvotni načrt bi morali spreme- Zaskrbljujoča vest Vest o možni razširitvi Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, ki jo je pvedočil domačinom predsednik upravnega sveta Konzorcija za center, dr. Anzellotti, je nadvse zaskrbljujoča. Iz več razlogov. Kljub temu, da ni bilo o tem še nič odločenega, še nič sklenjenega, postavlja razširitev centra ponovno v ospredje nam že preveč znano vprašanje razlaščanj. Razlastitev zemlje pomeni nujen, skrajen poseg oblasti na teritoriju; narekuje ga izrednost določenega stanja. S . sistematičnim zaseganjem slovenske zemlje, kakršnim smo bili priča v zadnjih letih, se je ta izrednost sprevrgla v redno odtuje-vanjeteritorija naši narodnostni skupnosti. Prav zaradi tega se sprašujemo, ali je razširitev centra, gradnja smhrotrona izven sedanjih okvirov področja pri Padričah, nujno potrebna. Ali ni mogoče najti prostor za sinhtrotron na do sedanjih 160 hektarjih centra? Dr. Anzellotti je opozoril, da se center, tudi ob gradnji objekta izven sedanjih meja, v bistvu ne bi razširil, saj bi »odstopil* enako površino, kakršno bi zasegel za sin-hrotron. Ta računica povsem drži, a le kar se tiče kvantitete zemljišč, ne pa kvalitete. Za morebitno razlastitev področja od trbiške ceste proti Bazovici, za travnike, pašnike. bi dobili kraško gmajno, ki so jo leta in leta orali vojaški tanki. Razlika ni majhna. Nadalje nas skrbi, kako se bodo pristojne oblasti lotile tega vprašanja. O načrtu za izgradnjo sin-hrotrona, o novi lokaciji objekta bosta odločali komisiji izvedencev pri deželi in občini. Upati je, da se ne bosta zaustavili pri ocenjevanju optIWIIIIIUHHWIWII»IUlHIHHMHHI»IHIlHHIH»HIHIIIIIIIIHmM» PRIPRAVE NA CELODNEVNO SPLOŠNO STHVK0 V četrtek množična protestna manifestacija na Trgu Oberdan Včeraj 4-urna stavka v obratu Telettra ■ Danes na skupščini delavstvo bivše «Calze Bloch» venskega fotografa in fotoreporterja Edija Šelhausa. Enotna sindikalna zveza je začela s pripravami za štiriindvajseturno splošno stavko vseh kategorij delavcev in nameščencev tržaške pokra jine in vsega tržaškega prebivalstva, ki bo kakor znano prihodnji četrtek, 28. aprila. Sindikalisti se v teh dneh udeležujejo številnih delavskih shodov v posameznih obratih, kjer se _______ izoblikujejo smernice, po katerih se j območje Škedenj - Čaibola. V okviru bo razvil napovedani dan delavske I g točke dnevnega reda bo svet o- ga boja. Glavna manifestacija bo • • ..•-< .-----—~ sindikalni shod na Oberdankovem Ob današnji seji rajonskega sveta Poziv Škefonjccm Danes, 22. aprila, se bo v Skednju ob 20. uri sestal rajonski svet za trgu. kamor bosta prispela dva ve lika delavska sprevoda, oba z od hodom oh 9.30 s Trga Unita oziro ma s šentjakobskega trga. Včerajšnja sindikalna kronika be leži štiriumo stavko osebja tovarne Telettra v žaveljski industrijski coni. Stavka je bila vsedržavnega značaja in je zajela zasebne obrate, katerih delavci še nimajo nove delovne pogodbe in ki niso prekinili dela med zadnjimi stavkovnimi gibanji. Na našem področju se je v takšnem položaju znašla le tovarna Telettra. katere delavci so s prekinitvijo dela poudarili tu 'i svoj protest proti rovarjenju Confindustrie, ki skuša fzigrati tristranski spora zum med industrijci, vlado in sindikati, ki je bil dosežen 22. janua rja letošnjega leta. Včeraj so se predstavniki delav cev bivše tovarne nogavic Calza Bloch ponovno sestali z ravnateljem deželnega odborništva a industrUo dr. Pastorinijem. Razpravljali o usodi obrata v trenutku, ko je odpadla možnost, da bi tovarno prevzela družba ININCO. Kakor strlo že za beležili na tem mestu, je trenutno gktualna le možnost, da bi ob finančni pomoči dežele ponovno pogna li barvarnico. za katero pa se v okviru deželnega načrta za razvoj tekstilne industrije zavzema tudi soriška pokrajina. Tudi iz tega vidika bo to vprašanie torej težko rešljivo, kajti tudi na Goriškom se gospo-d»-ska kri-a š* vedno zaostruje. P-parioti rie'avci boHo o usodi obrata razprav'iali na sindikalnen shodu, ki bo danes dopoldne v prostorih sindikata CISL. Danes, oh 2« •>() hrdo v openskem Prosvetnem domu odprli razstavo novinarske fotografije znanega slo- bravnaval prošnjo, ki jo je na seji, 17. marca, predložila slovenska svetovalka Bianka Furlan. V le-tej slovensko prebivalstvo, ki spada v območje tega sveta prosi. da bi v pristojne urade namestili uradnika z znanjem slovenskega jezika. Še enkrat pozivamo Slovence iz Skednja, naj se današnje seje množično udeležijo, da s svojo prisotno st jo predloženo prošnjo še bolj podprejo. Me. V. Prof. Janez Stanovnik ski kapital. Po odpravi kolonializma so se posamezne dežele — danes jim pravimo dežele v razvoju — začele osveščati in zavedati se svoje vloge v svetu ter se začele boriti za svoj lasten družbenogospodarski razvoj, in to v različnih fazah do najnovejše zahteve, postavljene pred sogovornike — razvite države, da se v svetu uresniči nova mednarodna gospodarska ureditev, v o-kviru katere bo omogočen integralni družbenoekonomski razvoj. Predavatelj je nato prešel na najnovejši razvoj gospodarskih tokov v svetu ter opozoril na sedanjo terizo, ki da ni odraz oziroma posledica le gospodarskih zakonitosti, temveč prej posledica gospodarske politike, ki jo vodijo industrijsko razvite države. Tudi izhod iz te krize je v glavnem odvisen od nove družbenogospodarske ureditve v svetu, je poudaril predavatelj, ki je nato na prošnjo prisotnih razvil še nekatera druga zanimiva vprašanja ter med drugim orisal pomen zasedanja «trilateralne komisije* v Rimu. problem zadolženosti nerazvitih dežel, japonski gospodarski »čudež* in razvoj gospodarstva v evropskih socialističnih državah po drugi svetovni vojni. Odbornik Jagodic o natečaju za ureditev silosa V zvezi z izjavo občinskih svetovalcev komunistične skupine v včerajšnji izdaji Primorskega dnevnika o natečaju za ureditev tržaškega silosa, želi odbornik za javna dela Jagodic podati sledečo izjavo: Vprašanje komunistične svetoval ske skupine v občinskem svetu je NUiiiiiiiiiimiiiiHiiiinoNiiNMdimniNNiMiiiMUNMiniimiimimfiiimMintiimiiMinHiimiiimiiimiimM HA SINOČNJI SKUPŠČINI KZE Poskus LpT, da izvotli vlogo družinskih posvetovalnic Družinske posvetovalnice se v Trstu očitno niso rodile pod dobro zvezdo. Že od njihove ustanovitve se namreč vrstijo javni protesti nji hovih upravnih organov ki opozarja jo na številna nerešena vprašanja, predvsem v zvezi z osebjem. Za ta ko stanje te pomembne družbene službe, kateri je po zakonu poverjena skrb za socio - zdravstveno varstvo matere, otroka in družine, nosijo odgovornosti v prvi vrsti pri stojni organi, ki niso nikoli pokazali velikega zanimanja, da bi delo v posvetovalnicah polnokrvno steklo. V tem okviru je poleg KD igrala v Trstu še posebno zaviralno vlogo Lista za Trst s svojimi reakcionarnimi gledanji na nove oblike reševanja družbenih pojavov, kot so splav, načrtovanje nosečnosti, itd. Zadnja poteza LpT je v tem smislu predlog, ki ga je predstavila skupščini KZE tik pred glasovanjem o osnutku za poenotenje pravilnikov vseh družinskih posvetovalnic v naši pokrajini. Slednjega so po dolgih razpravah upravnih odborov (v ka terih so tudi predstavniki LpT) e notno sprejele vse posvetovalnice. Pred sinočnjo skupščino KZE, na kateri so odločali o osnutkih, so predstavnice posvetovalnic sklicale pred občinsko palačo tiskovno kon ferenco, v kateri so ožigosale po skus LpT, da izvotli pomen in vlo go te javne storitve. list a rji na mreč v svojem predlogu določajo, da so posvetovalnice odprte otrokom le po 16. letu, dajejo privilegi ran položaj zdravnikom - oporečnikom, nadalje pa popolnoma spremi njajo načelo o družbenem vodenju posvetovalnic. bilo postavljeno pred enim mesecem, ko so bila dela ocenjevalne komisije v polnem teku in odgovor ni mogel biti drugačen, namreč, da ni mogoče o tem javno diskutirati, ker ne bi bilo korektno. Kar je prinašal tisk, je bila neuradna verzija in po neki meri fantazija, napisana z edino in popolno odgovornostjo novinarja. Drugič, zelo tvegano je trditi, da so se dela komisije vlekla na dolgo, kajti ocenjevati 5 izvršnih načrtov, kompletnih z izračuni in detajli, ni lahka stvar. In če nihče od petih konkurentov ni bil brezhiben glede na razne varnostne predpise ali na kak drug problem, je bilo vsem natančno ugotovljeno in sporočeno, kakšni so problemi in naj se za to v tem smislu načrti dopolnijo. To pa se je zgodilo pred par dnevi. Nobene pilatovske dokončne odločitve torej, ker je to iz trte izvito. Tretjič, odbornik Jagodic ne bi želel o tej stvari polemizirati," toda v omenjeni objavi komunistične skupine je imenovan osebno in zato mora izjaviti, da ni odgovoren za urad za povezavo s tiskom in da objava komunikeja, da je občinski odbor sprejel odločitev ocenjevalne komisije, ne spada v domene odborništva za javna dela. V Kraškem muzeju odprli razstavo «Tržaški Kras: narava in človek» Danes v občinski telovadnici v Repnu mednarodni seminar na isto temo Ob prisotnosti številnih in uglednih gostov, med katerimi bi omenili predsednika deželnega sveta Collija, generalnega konzula SFRJ v Trstu Mirošiča, župane okoliških vasi, predsednika KGS ter druge družbeno - politične delavce ter predstavnike kulturnega življenja, so sinoči v Kraškem muzeju v Repnu odprli razstavo na temo; »Tržaški Kras: narava in človek*. Kot je uvodoma podčrtal predsednik zadruge »Naš Kras* Egon Kraus, ki je skupno z deželnim odborništvom za javne ustanove, gozdove in razvoj goratih področij ter Kraško gorsko skupnostjo med pobudniki in prireditelji te razstave, gre za malce nenavadno razstavo, ki zajema oris našega življenja v teh krajih in sega na nova področja naše zgodovine. Predsednik Kraus se je v svojih besedah zahvalil obema ustanovama. hi sodelujeta pri tei pobudi. posebna zahvala pa je šla dr. Mari Debeljuh Poldini, ki je razstavo (odprta bo vse do junija in si jo je vsekakor vredno ogledati) tudi koordinirala. Zamisel o razstavi v zvezi z našim kraškim teritorijem se je porodila že pred par leti in to z namenom, da bi osvetlili določeno gledanje nanj; v preteklosti so se si- cer zvrstile razne razstave, debate, predavanja in druge pobude, ki so od blizu obravnavale vprašanja tega teritorija, bile pa so le delne, tematske in omejene na precej ozko paleto predlogov. Kot je podčrtala dr. Mara Debeljuh Poldini pa se je medtem poglobila zavest in povečal zahteva po večjem upoštevanju dobrine, ki jo imenujemo prostor. Ne samo naravna lepota torej, ampak naravna lepota tudi kot določen produkt, ob stvaritvi katerega človek vsekakor ni bil tuj, temveč je zrastla skupaj z njegovimi posegi. Razstava se hoče torej postaviti kot instrument za osveščanje do prostora; obiskovalcu skuša nudjti občutek za dinamiko in spremembe, ki so na tem teritoriju nastale in v tej dinamiki je moč razbrati zgodovino Krasa, ki je prireditelji niso posebej zapisali, 'H pa jo je lahko razbrati iz vsakega eksponata. V okviru te pobude .ki se odvija na temo: »Tržaški Kras: narava in človek*, se bo danes ob 9. uri v občinski telovadnici v Repnu začel simpozij. Pozdravom bodo sledili referati strokovnjakov iz F—JK in SR Slovenije. V popoldanskih u-rah, po poročilu KZ, bo na sporedu okrogla miza ob sodelovanju upraviteljev krajevnih uprav. • IIHIItItllllMIIIIIIIIIIIimtIinllllllMtItllMIMMIIIIHIIHIIIIIMMIIIIIIMIItMrilfMIMIIIIMIimilIMMIIIIIIIIIMIIIlMIIIIItlllIMmilllllllllllllllimillllllllMimlllllfllUlllllflllH PRED NOCOJŠNJIM OBČNIM ZBOROM V GLEDALIŠČU «FRANCE PREŠEREN> Kmetijski zadrugi potrebno mlado sposobno in požrtvovalno osebje V boljunškem gledališču »France Prešeren* bo danes ob 18. uri občni zbor Kmetijske zadruge. Obnovitve upravnega in nadzornega odbora tokrat ne bo na dnevnem redu, ker pride na vrsto prihodnje leto, vseeno pa bo skupščina svojevrstno zanimiva in njen izid pomemben. Zakaj? Ker bo spričo družbenih in gospodarskih pretresov, ki jim priso stvujemo zadnja leta in še zlasti v poslednjem času, planilo na površje vprašanje, kakšno vlogo naj zadruga pravzaprav odigrava. Že sama zastavitev takšnega vpra šanja je odraz odgovomostnega čuta ljudi, ki zadrugo vodijo. Od njenega nastanka do danes se je delokrog zadruge prostorsko skrčil, ker ne zaobjema več sežanskega okraja, pa tudi, ker so se kmetijske površine v naši pokrajini postopno zmanjšale in obubožale zaradi razla stitev in raznih družbenih premikov. Temu ustrezno so se omejile morda tudi tržne možnosti. Predvsem pa se je vštric z napredkom tehnologije korenito preobrazil blagovni ustroj, kar je zadrugi narekovalo sprotno prilagajanje struktur in človeških moči novostim. Zadruga je v tem smislu mnogo naredila, toda njen predsednik Alojz Markovič'se je v včerajšnjem razgovoru z nami vprašal, če je res bilo storjenega dovolj, nato pa še dodatno, do kakšne mere je Kmetijska zadruga, taka kakršna je, še aktualna nasproti naraščajočim potrebam o-djemalcev. Kakšni so torej izgledi za v bodoče? Na vprašanje bodo morali odgovoriti nocoj zborovalci, to pa predpostavlja, da bodo morali živo poseči v razpravo z nasveti in tvornimi predlogi. To obenem pomeni (in tega si Markovič z vsem dru gim vodilnim osebjem vred še posebno želi), da se bodo morali tako člani kakor odjemalci in prijatelji zadruge ter vsi, ki jim je iskreno pri srcu usoda zaslužne slovenske ustanove. polnoštevilno udeležiti občne ga zbora; to velja, kot je izrecno naglasil predsednik, tudi za pride lovalce oljk, ki se poslužujejo dolinske torkle. In še: na skupščino naj pridejo tudi oni, ki morebiti niso prejeli na dom vabila zaradi spremembe njihovega naslova ali podob ne nevšečnosti. Kmetijska zadruga je zdrava in agilna, občuti pa učinke gospodarske krize na obeh straneh meje. Zaradi jugoslovanskih stabilizacijskih ukrepov, ki so močno prizadeli njen čezmejni promet zlasti s kmetijsko mehanizacijo, pa le ni odpustila enega samega uslužbenca. Kako je z osebjem?, smo vprašali Markoviča. To je eden trenutno najbolj žgočih problemov, nam je odvrnil. »Potrebujemo svežih, vendar sposobnih, strokovno podkovanih moči, in to tudi za prevzem vodilnih mest. Nemudoma si moramo zagotoviti ustrezno število novih sodelavcev, ki bi se postopoma uvajali v dejavnost zadruge in bi jih naposled mogli redno zaposliti; vendar takih, ki bodo zadrugi prispevali poleg strokovnosti tudi in zlasti zvrhano malho požrtvovalnosti, ki je vselej bila tako značilna za naš stari kader*. Nocojšnji občni zbor bo sovpadel z enoletnim delom zavarovalne a- gencije Unipol, ki deluje v sklopu Kmetijske zadruge in jo vodi Ivo Širca. Obračun njenega dela je u-goden, vendar si mora agencija o-krepiti portfelj, le tako bo mogla slovenskim ljudem, posameznikom in podjetjem, katerim je prvenstveno namenjena, nuditi kar najučinkovitejše storitve. Prav zato pa bi morah naši operaterji agencijo množično podpreti. V obojestransko korist. Tembolj, ker v primeri s premnogimi drugimi zavarovalnicami ta agencija deluje na pristni demokratični podlagi. Na občnem zboru bodo predvajali magnetofonske posnetke s pričevanji nekaterih odbornikov in članov zadruge o njenem razvoju od leta 1946 naprej, obenem bodo s fotopo-snetki prikazali podobe s Kmečkih taborov, s prejšnjih občnih zborov in z raznih drugih, za zadrugo in njene člane pomembnih prireditev. (dg) DRINA SKOJA DVEH BEGUNCEV PRI ŠKOFIJAH Z avtom razbila zapornici in zdrvela proti Italiji Šestindvajsetletni mladenič iz NDR in 33-letna Madžarka sta zaprosila za politično zavetišče Egipčana tihotapila 350 gramov heroina Po dokaj neobičajni dogodivščini so finančni stražniki z Opčin aretirali predvčera.jšuj;m dva egiptovska državljana in jima zaplenili 350 gramov heroina «brown sugar*, v vrednosti okrog 40 milijonov lir. Vse se je začelo ob 4. uri zjutraj, ko je finančni stražnik v temi o-pazil, da sta le malo pred železniško postajo dva mladeniča skočila z vlaka, ki je prihajal iz Jugoslavije. Ni minila ura, ko so ju izsledili v središču Opčin. Bila sta ranjena, raztrgana in lačna. Misleč, da gre za tujca, ki sta ilegalno prešla mejo z Jugoslavijo v iskanju dela, so ju najprej po*»sttqv »Mor«*'napeljali v Milnico, od 'koder »o mislili z njima na kvesturo. Medtem - pa- je -njihov kolega po naključju opazil na mestu, kjer so ju zasledili, dva zavojčka s heroinom. Obvestil je kolege v bolnici, nato pa so se v dogovoru z namestnikom državnega tožilca Staffo domenili za past. Awisa so ponovno prepeljali na Opčine in ga odslovili. Čez nekaj minut je bil pri zavojčkih, v katerih pa je bil le pesek. Oba čakala sedaj v koronejskem zaporu na proces. Delavec padel s šestmetrskega odra Pri padcu s šestmetrskega zidar skega odra je imel včeraj 32-letni delavec Luigino Parolin iz Padove res veliko sreče, saj si je le zlomil roko. Do nesreče je prišlo, ko je Parolin za podjetje Cobert iz Trevisa demontiral zidarski oder v Ul. Sala Naselju Sv. Sergija. navnotežje in se nenadoma znašel šest metrov nižje. Njegovi kolegi so se zbali hujšega; kot so nato ugo-, tovili zdravniki na ortopedskem oddelku, kjer se bo Parolin zdravil 40 dni. pa je delavec utrpel le zlom roke in lažje udarce. Združenje jusarskih upravičencev Izgubil je i,z Bazovice ob izgubi svojega od- Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil ANDREJ RAŽEM Dan in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Žena Angelca, hči Darinka in sin Karel, mama Marija, brata Stojan in Silvester z družinama ter drugo sorodstvo Bazovica, Zalog, Piran, Trst-Domjo Šestindvajsetletni Karoly Selley iz NDR in 33-letna Janosne Maria Nemeth iz Madžarske sta si v ponedeljek utrla pot skozi mejni pre hod pri Škofijah z zelo tvegano in drzno akcijo: pred jugoslovanskim blokom sta z veliko hitrostjo po gnala avto, razbila zapornico in na daljevala vožnjo proti italijanskim finančnim stražnikom, ki so one melo gledali, kako je avto razbil tudi njihovo zapornico in kljub raz bitemu vetrobranu švignil mimo njih. Medtem ko sta mlada begunca še dalje bežala proti Trstu in se nato usmerila na Trbiško cesto, so ita lijanski obmejni organi sprožili a tarm in mobilizirali patruljna vo- zila finančnih stražnikov, karabi njerjev in policije, ki so uvedli cest ne zapore na vseh glavnih cestah. Po 25 minutah so ju finančni straž niki izsledili na Trbiški cesti, v vi šin; odcepa za Bane. Najprej so ju prepeljali na open sko postajo finančnih stražnikov, nato pa v Trst, kjer so ju izročili poveljniku obmejne policije dr. Vol peju. Potem ko sta zaprosila za po litično zatočišče, sta Selley in Ne methova povedala, da sta v nedeljo vstopila v Jugoslavijo skozi madžar sko mejo. Zapeljala sta se do Ko pra, kjer sta prenočila in izkoristila temo. da sta si ogledala, skozi kateri mejni prehod se jim splača zdrveti. Ob bridki izgubi dragega očeta ANDREJA RAŽMA izreka sinu Karlu Ražmu iskreno sožalje kolektiv FARCO Dne 19. t.m. nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded, brat svak in stric ALOJZ PERNARČIČ (BANDELJ EV) Pogreb bo danes. 22. t.m., ob 14.10 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Tržiču v mavhinjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo; žena Čelesta, hči Anica z možem, sin Pino z ženo, vnuki In drugo sorodstvo Mavhinje, Krmln, 22. aprila 1983 Drevi bo v tržaškem Kulturnem domu sklepni koncert abonmajske sezone Glasbene matice. Predstavila se nam bosta Simfonični orkester RTV Ljubljana in Mladinski pevski zbor GM. Večer bo vsekakor pomemben in tudi zanimiv. Orkester RTV Ljubljana je pred nedavnim imel daljšo in uspešno turnejo po ZDA. Predstavil se nam bo v Trstu, ob njem pa bo pel tudi Mladinski pevski zbor GM. kar bo vsekakor zanimiva *abi-nacija». Pa še to, na dirigentskem pultu bo mladi domači dirigent Stojan Kuret, zanj bo seveda to preizkušnja, ki jo ljubitelji prav gotovo z zanimanjem pričakujejo. Ni treba posebej napisati, da je Kuret vodja mladinskega zbora GM in da je tudi s tem zborom dokazal svojo nadarjenost in svoje znanje. Nocojšnji večer pa bo prav gotovo za vse nastopajoče in tudi za občinstvo, kljub vero 112. Ul. Baiamonti 50. (5, m- Milje (Drevored Mazzini 1). »••10 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Roma 15 in Ul. Ginnastica 44. nočna služb* lekarn Tti (od 20.30 dalje) »JARoma 15 Ul. Ginnastica 44. •°mk, (Drevored Mazzini 1). P lekarne v okolici i.B()'junec; tel. 228 124; Bazovica p‘' 226 185; Opčine: tel 211001; 2"»ek: tel 225141: Božje polie J*"nlk: tel 225 596: Nabrežina: tel w-121; Sesljan: tel. 209 197. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE primorska poje Ob 40-letnici pomembnih dogodkov NOB in ljudske revolucije na 1 Primorskem ob padcu fašizma. Govor: Boris Race, predsednik SKGZ V soboto, 23. aprila 1983, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu NASTOPAJO ZBORI: Kogoj Justin - Dolenja Trebuša; Rdeča zvezda - Salež; Danica - Vrh; Barkovlje; Dragotin Kette - Ilirska Bistrica; dekliški zbor Devin; Bazovica - Reka; Lovski oktet - Postojna; Jože Srebrnič - Deskle; Mirko Filej - Gorica; Srečko Kosovel - Ajdovščina. Predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD. Ul. sv. Frančišča 20/n. Ul. sv. Frančiška 20/11. NA SEJI OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU SKLICUJE REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki bo danes, 22. aprila 1983, ob 18. uri v dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. VABLJENI VSI ČLANI, KMETOVALCI IN PRIJATELJI! ’ KD VESNA vabi danes, 22. t.m., ob 20.30 v foyer Doma A. Sirk v Križu na odprtje razstave VLADIMIRA RAŽMA Govoril bo kritik F. Udovič. @1 GLASBENA MATICA TRST Sezona 1982-83 9. abonmajski koncert Danes, 22. aprila 1983, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Simfonični orkester radiotelevizije Ljubljana Mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta Dirigent Stojan Kuret Solista: Olga Gracelj, sopran Eva Novšak - Houška, alt Na sporedu; G. B. Pergole-si, Z. Ciglič, J. Brahms. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma GLEDALIŠČE V TRSTU _ MATJAŽ KMECL MUTASTI BRATJE Režija: Jože Babič V nedeljo, 24. aprila, ob 15. uri v Mestnem gledališču v Celovcu. PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE Pripoveduje Štefka Drolčeva Danes, 22. aprila, ob 9. uri v osnovni šoli »Primož Trubar*, ob 11. uri, v osnovni šoli »Karel Destovnik Kajuh*. Jutri, 23. aprila, ob 9. uri v osnovni šoli »Pinko To-mažič*, ob 11. uri v osnovni šoli »Alojz Gradnik* Srečanje s tržaškimi umetniki v Kosovelovi knjižnici V sredo je bil v sežanski Kosovelovi knjižnici večer z zamejskimi umetniki, na katerem so sodelovali pesnika Marij Čuk in Ace Mermo-Ija, slikar Deziderij Švara ter gledališka in filmska igralka Miranda Caharija. Številno občinstvo, med katerim je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, je najprej pozdravila ravnateljica knjižnice Lučka Čehovin, ki je predstavila posamezne umetnike in. razstavo Deziderija Švare, ki je prav tako v prostorih knjižnice. Nato je gledališka umetnica Miranda Caharija prebrala vrsto pesmi iz najnovejših zbirk Čuka in Mermolje (Suho cvetje in Z zvezdami v žepu). Po nekaj pesmi sta prebrala tudi sama avtorja, nato je sledil krajši a zanimiv pogovor z avtorji. Mer-molja je spregovoril o vprašanju u-metnosti in poezije v zamejstvu, Čuk je govoril o najmlajših ustvarjalcih in o problemih objavljanja, Deziderij Švara pa je spregovoril o svojih slikah, ki črpajo predvsem iz morja, to je iz tega, kar morje slikarju pomeni. Miranda Caharija pa je spregovorila o svoji glavni vlogi v filmu »Eva*. Vsekakor je bilo srečanje v Sežani raznoliko in tudi »prijetno*, kot je večina srečanj v Kosovelovi knjižnici, ki se je na Primorskem uveljavila kot pomembno in živahno kulturno sfedišče/ US* oristvo TABOR °*INE PROSVETNI DOM EDI ČELHAUS Razstava novinarske fotografije ob izidu knjige FOTOREPORTER Odprtje razstave danes, 22. t.m., ob -20.3»;. 'Jvodna beseda: Aljoša Žerjal, Drago Gorup bo bral odlomke iz knjige. Vabljeni! Izleti SPDT prireja v nedeljo, 24. aprila, izlet z osebnimi avtomobili na Čaven in Kucelj. Zbirališč bo na mejnem prehodu pri Fernetičih na jugoslovanski strani ob 8.30. Izlet vodi Franc Armani, pri katerem dobite tudi vse informacije (te). 415318). VZPI - ANPI Devin - Nabrežina sklicuje PREDKONGRESNI SESTANEK ki bo danes, 22. t.m., ob 20. uri v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Vabljeni Našemu delovnemu tovarišu Silvanu Pobegi ie žena Franca povila prvorojenca FEDERIKA Srečnima staršema čestita, novorojencu pa vošči vso srečo v življenju kolektiv Primorskega dnevnika Razstave Odobrili so izvršilni načrt ureditv kanalizacije na območju Rupe in Peči Izvedba del bo po sedanjih izračunih veljala 480 milijonov Ur ■ Del sredstev že zagotovljenih - Načrt iotizaeije za obrtniško cono je dokončno veljaven a Pričakovanje za Slakovo «Evo» najnovejši slovenski tiim Sovodenjski občinski svet je na zadnji seji soglasno odobril izvršilni načrt ureditve kanalizacije na območju Rupe in Peči. Gre za prvi poseg v okviru splošnega načrta, ki ga je pred poldrugim letom pripravil inž. Pessina. Dela za ureditev kanalizacije na območju omenjenih dveh naselij bodo po sedanjih izračunih veljala 480 milijonov lir, predvidoma pa jih bodo pričeli izvajati že jeseni, je v obrazložitvi načrta pojasnil odbornik za javna dela Klemše. Del sredstev za izvedbo omenjenega načrta ima občinska uprava že zagotovljenih. Dežela je namreč že lani, na podlagi okvirnega načrta, odobrila enkratni prispevek v višini 108 milijonov lir in dvajsetletni prispevek na račun obresti na 192 milijonov lir. Omenjena sredstva pa ne zadostujejo, saj je predračunska vrednost za kakih 40 odst. višja in bo torej občinska uprava morala poiskati dodatno fi-nansiraje, za kar je tudi občinski svet na torkovi seji poveril nalogo županu. Kanalizacijski omrežji v Rupi in na Peči bosta povsem ločeni, vsako s svojo prečiščevalno napravo. Tisto v Rupi bodo zgradili na bregu Vipave, v neposredni bližini državne meje, tisto na Peči pa prav tako na bregu Vipave, v spodnjem delu vasi. Na kanalizacijsko omrežje se bo priključila večina gospodinjstev. V prvem obdobju bodo izvzete le nekatere hiše, ki stojijo na samem, zelo daleč od vasi in pa nekaj hiš, ki so bile zgrajene v zelo nizkih legah. Načrt predvideva vgraditev, oziroma namestitev cevi iz gline in ne iz betona. Na torkovi seji je tekla beseda tudi o dveh drugih javnih delih: o načrtovalnem postopku za področje obrtniške cone v Rubijah ter o dopolnitvi pogodbe z upravo državnih železnic za zgraditev podvoza na Štradalti. Načrt Iotizaeije za obrtniško cono v Rubijah ima zdaj dokončno veljavo, kajti v po zakonu predvidenem roku nihče ni vložil priziva oziroma protipredlogov, kar je občinski svet sprejel na znanje. O gradnji podvoza na Štradalti, ki naj bi odpravil sedanji zavarovani železniški prebod, smo že večkrat poročali. Občinski svet je že tudi odobril izvršilni načrt kakor tudi pogodbo z upravo železnic, vendar je v zadnjem času prišlo do zastaja glede izvedbe del -samih. Glavno ravnateljstvo državnega podjetja je namreč zahtevalo od občine,-da-na poseben račun pri zavodu Cassa Depositi e prestiti položi kavcijo v višini dveh milijonov lir in da odobri dopolnilo k pogodbi. To so na zadnji seji občinskega sveta tudi storili. S tem pa dnevni red seje, ki jo je vodil župan Primožič, še ni bil izčrpan. Svetovalci so v torek ponovno razpravljali (in tudi odobrili) o obračunu poslovanja za 1. 1981 potem ko so bili vnešeni potrebni popravki, ratificirali vrsto sklepov ožjega odbora, sprejeli sklep o zaščiti interesov občine v upravnem postopku pred deželnim upravnim sodiščem zaradi nedovoljene gradnje televizijskega prenosnika na Vrhu, imenovali nove člane v komisijo za trgovino in v posebno komisijo pri zavodu IACP, odobrili izplačilo raznih stroškov ter ob koncu izglasovali rosolucijo v podporo javne zdravstvene službe, v zvezi z znanimi dogodki v tržiški splošni bolnišnici. Župan Primožič je svetovalce seznanil še z nedavnim obiskom predstavnikov občinske skupščine Škofja Loka v Sovodnjah, s potekom del za preureditev županstva in dograditev telovadnice ter s pripravami na občinski praznik. Odbornik Specogna obiskal hranilnico Novi deželni odbornik za javna dela Specogna je bil na obisku v Goriški hranilnici, kjer ga je sprejel predsednik inž. Graziato. Odbornik Specogna si je ogledal pisarne sekcije za dolgoročne stanovanjske kredite, kajti Goriška hranilnica opravlja to službo na vsem področju naše dežele, tudi v sodelovanju z drugimi kreditnimi zavodi. DREVI V KULTURNEM DOMU V glavni vlogi nastopa tržaška igralka Miranda Caharija Med predstavama srečanje z režiserjem in sodelavci Drevi s pričetkom ob 18. in 21. uri bodo v Kulturnem domu v Gorici predvajali najnovejši, komaj dokončan film slovenskega režiserja Francija Slaka »Eva*. Premiersko, oz. bolje bi rekli predpremiersko predstavo, saj bodo film v Ljubljani pričeli vrteti šele jeseni, prirejata Ki-noatelje in Piccolo Cineforum v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in ljubljansko Vibo film. Film pripoveduje zgodbo sodobne ženske Eve (nosilno vlogo igra tržaška rojakinja Miranda Caharija), ki je po poklicu arhitekt in je toliko uspešna na delovnem področju, kolikor nesrečna v iskanju čustvenih povezav. Eva živi sama z dvema otrokoma v nenehnem iskanju nečesa, česar ne najde ne v svojem poklicu ne v ljubezenskem razmerju z Mladenom. Stalno tekmuje z »moškim* svetem. Njena soudeležba pri načrtovanju neke poboljševalnice pa aiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiHinmiiiiiiiiifiiiiinmiiiiiiiiiiiimtftiiuuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiHiitiiiiiimiiiiiiimiiiiiHHiiiiiiniirniiiiiiiiiiiiiiiiiiui MANIFESTACIJA DELAVCEV V INDUSTRIJI Vprašanja goričkega gospodarstva v ospredju na včerajšnji stavki Predstavnik sindikalne zveze Luciano Pini je na Travniku govoril o obnovi delovnih pogodb in o hudi krizi industrije v naši pokrajini Več tisoč delavcev tržiške ladjedelnice, ostalih kovinarskih industrijskih obratov na Goriškem, tekstilcev, gradbincev, jestvinarjev se je včeraj dopoldne udeležilo sindikalne manifestacije po goriških u-licah. Stavka je imela vsedržavni značaj in je zaobjela delavce vseh industrijskih strok, za katere se še niso zaključila mučna pogajanja za podpis novih delovnih pogodb. Na Travniku je spregovoril teritorialni tajnik zveze CGIL - CISL -UIL Luciano Pini, ki je uvodoma ugotovil, da »jastrebi Confindustrie nočejo podpisati pogodb prav za najbolj borbene kategorije delavcev, tiste, ki so doslej pokazale največjo politično zrelost. To je znak,* je dejal, «da gre za izrazit politični napad, katerega namen je spremeniti sedanje politično ravnovesje in razredne odnose v prid gospodar- v, - - v t ?-| ,*** - C r Omenil je rekordno število brezpo selnih in delavcev v dopolnilni bla gajni,- kar mu je omogočilo, -da j« z vsedržavnih problemov prešel na krajevne. Produktivni razkroj je namreč v goriški pokrajini že tako izrazit, da smo po teži industrijske krize že podobni italijanskemu jugu, čeprav je to pravi nesmisel glede na POLICIJA PRIŠLA NA SltD TATOVOM Vrsta tatvin na Goriškem: odgovorni naj bi bili Romi Na postap aretirali 15-letnega fantiča, ki je z 12 let starim prijateljem ca na koncertu je bila dobro in nazorno zgrajena, toda želeli bi malo več občutenjske ekspresivnosti. Kanalski zbor vsekakor sodi v vrsto boljših zborov na Primorskem, tako po svoji programski usmeritvi, kakor tudi po svojih izvajalskih dosežkih in interpretativni kulturi. Naj pevci vztrajajo pri tako naravnanem delu! IVAN SILIČ hikorni obzornik V' galeriji iPianetario», Ut. Uiaz 1, je do 30. aprila na ogled razstava 10 slikarjev mlajše generacije, katerih delo se uvršča v nova umetniška prizadevanja zadnjih let: Abate, Aulo, Gasperoni, Giovanuoli, Lotilo, Martino, Pao-lini, Piffero, Vanni in Šalamun. Večina teh spada v znano skupino slikarjev mlajše generacije iz Rima. Andraž Šalamun pa je slovenski slikar, ki je diplomiral v Ljubljani leta 1975, sodeloval na raznih mednarodnih razstavah in bil prisoten med drugim na lanskem beneškem bienalu. V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja do 4. maja Jože Ciuha. Razstava je premišljen izbor treh različnih grafičnih ciklusov: od umirjenih, sugestivnih »Ikon* in «Profetov* do vznemirljivih, ironičnih in včasih celo napadalnih »Opic* zadnjega ciklusa. »čeprav je v njegovi ironiji več bolečine kot humorja, je hkrati izziv svetu, kakršen je, družbi, kakršna je postala*. .. (Zoran Kržišnik). Umetnik nas zato vabi, da razmislimo o obstoječem in si vnovič zastavimo osnovna vprašanja človeške eksistence. V galeriji «7/. Tribbio* razstavlja Mariano Černe, kipar, ki je na tržaški umetnostni sceni že od prvih povojnih let. Njegovo delo je doživelo zanimivo jezikovno preobnovo v šestdesetih letih, v času informela. Rispe, akvareli, grafike, skulpture v kamnu in v bronu, ki jih lahko vidimo na tej razstavi, so ohranile do danes presenetljivo svežino in neposrednost. V Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled fotografska razstava Andreje Peklaj. Prijetne barvne fotografije so po svojem stilnem značaju razpete med impresionističnim dojemanjem pokrajine in abstraktnim pojmovanjem okolja, »ko se predmet razkroji do nespoznavnosti in govori samo še s svojo barvno in svetlobno razsežnostjo (Cene Avguštin)*. Razstavo je organiziralo Društvo zamejskih likovnikov in Foto klub 80. V razstavišču in kulturnem centru Cappella Underground, Ul. Franca 17, je odprta do konca meseca samostojna razstava slovenskega slikarja Jožeta Slaka ■ Djolta, enega zanimivejših predstavnikov novega vala slovenskega slikarstva. V galeriji D SLU v Ljubljani, Komenskega 8, razstavlja Metka Krašovec. Njeno sedanje mesto v slovenski in jugoslovanski umetnosti je v ospredju gibanja »nove podobe*. Prejšnji teden je slikarka prejela Jakopičevo nagrado za leto 1983. Tomaž Brejc piše v katalogu med drugim: »V aktualnem ustvarjanju Metke Kra sovec se srečujemo "Z izvirnimi • in doslednimi slikarskimi problemi. s pojmovanjem slike kot izrazne in doživljajske avanture. , . s predstavno širino in neposrednostjo.* V galeriji Segno Grofico v Vid mu razstavlja do 21. apri'a primorski slikar Tomo Vran. V tradiciji nadrealizma je slikar zadnja leta vložil veliko dela v iskanju osebne poti «imaginarnega* izražanja. Na tej razstavi nam prikaže svoj grafični opus: tehnično dognani, precizni sitotiski. V Mestni galeriji v Piranu bo do 7. maja odprta pregledna razstava grafičnih del Lojzeta Spacala. Sedeminšestdeset grafičnih listov od leta 35 do 82, iz katerih je moč slediti skoraj petdesetletni umetnikovi ustvarjalni misli. Zgledno sestavljen katalog vsebuje dal.iši prispevek Mirka Juter ška. Po Piranu bo razstava prenesena najprej v Maribor, potem pa še v druga mesta Slovenije in Jugoslavije V galeriji Meduza v Kopru je bila do danes, 22. aprila na ogled razstava risb slikarja Mimma Pa-ladina, znamenitega predstavnika italijanske transavantgarde. Marcellu Mascheriniju v spomin Vodstvo vodilne tržaške umetnostne galerije *Torbandena» je poskrbelo, da bi umetniški Trst primerno počastil spomin pred nedavnim umrlega velikega tržaškega likovnega mojstra, slovitega kiparja Marcella Mascherinija, katerega ime je segalo oziroma sega daleč preko ožjih regionalnih pa tudi nacionalnih meja. K sodelovanju je pozvalo najvidnejše likovne mojstre iz vse Italije, da bi na posebni, pokojnemu Mascheriniju posvečeni razstavi sodelovali s kakim svojim delom. In odziv je bil iznad vsakega pričakovanja, saj se je odzvalo kar ducat velikih mojstrov, ducat slikarjev in kiparjev, ki spadajo v sam vrh italijanske sodobne likovne stvarnosti. Tako sta navzoča s po enim delom sloviti slikar Renato Guttuso in prav tako znan kipar. Giacomo Manzii. S štirimi olji je navzoč na razstavi naš gorički rojak Zoran Mušič, ki sicer živi v Parizu, od koder je poslala eno olje tržaška imetnica Leonor Fini. S po enim delom sta navzoča tudi znani italijanski mojster Emilio Vedova in prav tako zelo znan furlanski slikar in grafik Giuseppe Zigaina. Pozivu galerije so se nadalje odzvali še Virgilio Guidi, Francesco Messi-va, Giacomo Minguzzi, Armando Pizzinato, Bruna Saetti in Giovan-ni Vangi, ki so s sodelovanjem počastili spomin velikega mojstra, katerega so počastili v sredo zvečer s svojo navzočnostjo tudi številni tržaški ljubitelji umetnosti, k: so prihiteli na svečano odprtje razstave, lepe, bogate razstave, ki nosi naslov (»Poklonitev spominu Marcella Mascherinija*. .. n,m.......................m mnmnmmmiimm.nnnmmnm .mi.uumn n mmi.nH.um um PO NEKAJLETNEM ZATIŠJU SO SE ŽENSKE PONOVNO OGLASILE K BESEDI Posebne skupine, ki so jih ustanovili v Vidmu poudarjajo predvsem uspehe na delovnem mestu Delo kot vrednota in tema za poglobljeno razpravo na mednarodnem srečanju v Turinu Literarna nagrada «Vstajenje» Portreti Mare Kraljeve v Tolminu Kako vzbrstijo spornim ob priimku Kralj. Pred 57 leti smo v cerkvi v Volčah pri Tolminu videli umetnika Toneta Kralja, ki je poslilMval tamkajšnjo cerkev. Leta 1944 smo v Strugah na Dolenjskem gledali v tamkajšnji cerkvi slike Toneta Kralja. Te dni pa smo v Tolminu srečali umetnico Maro Kraljevo, ki je v galeriji knjižnice Cirila Kosmača razstavljala trideset portretov. Ob odprtju razstave je umetnico predstavila ravnateljica knjižnice Marta F Uljeva. Potem je o umetnici spregovorila* Maja Jermen. ki jo je pred sedemitirlvaj setimi leti — tokiat- še otroka — , portretirala Mara. .Kraljeva. Nekaj spominov je obudila tudi u-metnica sama in m kratko orisala delovanje svojega pokojnega moža Toneta Kralja med NOB na Primorskem. Povedala je tudi nekaj značilnosti v zvezi s portretiranjem otrpk. Med razstavljenimi portreti je vzbujal pozornost portret tete Francke. Ruta na glavi, zavezana pod brado, ji daje prileupen izraz preproste slovenske matere. Potem se je na stenah zvrstilo devetnajst otroških portretov, ki jih je umetnica naslikala v ob dob ju od 1941 do 1983. Obiskovalec se kar ni mogel nagledati tistih živih obrazkov in oči, ki sijejo vanj Od portretov odraslih žena naj omenimo portrete Erne Kramer. Petelinčkove mame in Cundrove mame. Vsak od teh treh porive tov 'ma nekaj značilnosti, ki obiskovalcu ostanejo v spominu Te značdnosti so preprosto povedano — naše slovenske matere, naše zemlie listi in cvetovi. P. A. — Ogarev Ko delamo obračune o ženskem delovanju v okyiru posamezne organizacije ali splošneje neke skupnosti, moramo navadno ugotoviti, da je ženski delež velik pri kon kretnera delu, veliko manjši pa pri vodstvu ah pri javnem zastopanju določene organizacije. Pravi se, da je ženska zelo spretna pri praktičn;,i opravilih, veliko manj pripravljena ali celo »primerna*, da bi pripravljala smernice delovanja. Ne da bi se tokrat spuščali v polemiko o »naravnih nagnjenjih* ljudi moškega ali ženskega spola, pač maramo pritirditi splošni ugotovitvi o uveljavljeni praksi o razdelitvi vlog med moškimi in ženskami. Nikakor pa ni »nagnjenje k delavnosti* zgolj negativna lastnost, in to značilnost, da je treba ob teoretičnem razglabljanju tudi kaj konkretnega storiti, so ženske vnesle v lastne organizacije. Pravzaprav je bila to ena izmed odlik ženskega gibanja, ki je zasledovalo konkretne cilje in slonelo na drobnem delu svojih članic. Načelna izhodišče pa so bila zastavljena bolj na zanikovanju vrednosti vladajočih vrednot, kakor pa na neki vseobsegajoči teoriji. Zato so se gesla glasila: »Nočemo, da bi bilo še vedno tako...*, ali pa »Zahtevamo spoštovanje tega in tgga zakona*, »Zahtevamo sledeče popravke na zakon o...». Pri tem ..vojem razmišljanju so ženske porušile marsikateri steber nosilnih ideologij, predvsem pa so do kazale, da nobena, v sedanji obliki in v celoti, ne vrednoti ženske kot enakopravne osebnosti. Prehoda od rušenja ideologij do izdelave celokupne teorije o druž bi, v kateri bi bila ženska res osvobojena oseba, žensko gibanje y Italiji še ni naredilo, pravzaprav tega niti ne namerava izpeljati v takšni obliki. Zaveda pa ser da so teoretična dognanja nujno potrebna pa četudi je žensko gibanje vedno bolj prosto in manj organizirano po strogih kriterijih. Tokrat se nanašamo predvsem na osebna prepričanja članic, oziro ma pristašic ženskega gibanja, ki so ob določenih vprašanjih lahko zelo daleč, Ker pa so ženske zavrgle tako klasične moške organizacije, kakor tudi svoje prejšnje oblike organiziranja, so morale opredeliti temelje novega gibanja. Pravzaprav so morale najprej še enkrat skušati odgovoriti na nujno vprašanje: v čem naj se kaže «ženski pečat* v politiki? Vprašanje se nanaša ta ko na organizirane skupine, kot tudi na posameznice, ki nastopajo v političnem dogajanju, bajti lastnih zastopnic, na primer v parlamentu ali drugih voljenih telesih, gibanje nikakor ne misli po stavljati, tudi zato na, ker nikakor ne namerava izenačiti ženskega gibanju s političnimi strankami. Odgovor na tako preprosto vpra šanje še zdaleč ni enostaven, če se skušamo izogniti retoriki. Pred vsem pa ga je treba iskati v pre tekli h izkušnjah: za takšno pot so se odločile, pa brez predhodnega domenka, številne skupine žensk po raznih italijanskih mestih. Ob poskusu ZŽ1. ki iz organizacije prehaja v gibanje, so namreč tudi druge komponente ženskega giba- nja v Italiji začele razmišljati o nujnih preobratih. Iz nekajletnega zatišja so tako ženske spet prišle na plan. Tokrat ne samo z manifestacijami, temveč s celo vrsto pomembnih dokumentov in pobud za diskusijo. O dokumentu milanskih feministk, ki je sprožil val debat, smo že pisali. Tako smo tudi že omenili, da so se v večjih italijaaskib mestih, pred nedavnim tudi v Vidmu, ustanovile posebne skupine, ki poudarjajo predvsem pomen uspeha žensk na delovnem mestu. Delo, kot vrednota in predmet za poglobljeno diskusijo, pa je tudi naslovna tema mednarodnega srečanja, ki bo v Turinu v naslednjih dneh. Naslov srečanja je zelo zanimiv, saj se glasi «Produkcija in repro dukcija* in se seveda nanaša na stalno dilemo, v katero postavljajo žensko že stoletja. Kakšna je vloga ženske, da ustvarja ali da samo poustvarja? Seveda se vprašanja lahko lotimo z več vidikov, pripominjajo v osnutku za uvodno razpravo na srečanju organizatorke: zavisi pač. če upoštevamo predvsem odnos moški ženska, po- tem je glavno vprašanje domače delo in tudi spolnost-potomstvo; če izhajamo iz odnosa ženska-kapital, potem seveda mislim< predvsem na plačano zaposlitev in tako dalje. Širok organizacijski odbor, ki ga sestavljajo č»lnice ZŽI, raznih sku pin (bivših feminističnih) in pa ženske, ki delajo v sindikalnih or-ganizaciiah je skušal zajeti vse vidike, ki so osredotočeni ni> odnos ženska-delo. Pobuda j doživela velik odziv, nad pričakovanjem organizatork, tako v Italiji kakor v drugih evropskih in severnoameriških državah. O deležu vseh delegacij bomo seveda poročali o srečanju, vendar je zelo zanimivo, da se dejansko v vseh industrijsko razvitih državah, ženske vračajo k temeljnemu vprašanju In bistvenemu pogoju za žensko enakopravnost — k samo stojnemu delu. Kot so pač ugotovile milanske feministke, poudarjamo še mi: zgolj z zaposlitvijo izven doma se ženska ne osvobodi, niti ne postane avtomatično emancipirana. če pa ne prestopi domačega praga, se odpove naj ugodnejši poti do nje. (hip) V Peterlinovi dvorani je bila pretekli ponedeljek slovesna podelitev 20. nagrade VSTAJENJE, s katero Društvo slovenskih izobražencev opozarja na ustvarjalce na literarnem in esejističnem področju v zamejstvu in zdomstvu. Njen pomen je toliko večji, ker je to edina tovrstna pobuda pri nas. Jubilejno nagrado — prva jt bila podeljena leta 1963 ko jo je dobil pesnik kraške gmajne Vinko Beličič — je dobila Zora Tavčar za zbirko spominov, črtic in pesmi VETER V LASEH, ki je lani izšla v zbirki Celjske Mohorjeve družbe. Pomen nagrade in utemeljitev letošnje izbire je podal predsednik ocenjevalne komisije prof. M. Jev-nikar, denarno nagrado, ki jo je dala na razpolago HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH pa je izročil njen predsednik inž. Milan Sosič. Slovesnost večera sta še poplemenitila članica SSG Mira Sardočeva, ki je podala nekaj od lomkov iz nagrajenega dela, ter mladi kitarist Marko Feri. V drugem delu večera pa je sle dila podelitev nagrade iz sklada Dušana Černeta, ki hoče pomeniti priznanje za zavzetost in delo na kulturnodružbenem področju med manjšinci. Osmo nagrado iz tega sklada je dobilo uredništvo slovenskih oddaj LJUDSKEGA RADIA iz Gorice, ki že pet let opravlja po tnembno nalog, v naši javnosti. S. P. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Kinematografski program 12.30 Šolska vzgoja 13.00 Hišna beležnica 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Quark . potovanja v svet znanosti 14.50 Posebni oddelek Most Wan-ted 15.40 šolska vzgoja: Življenje Živah 16.10 Risanka 16.30 Dnevnik 1 - Objektiv na... 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Neposreden prenos s tvojo anteno 17.10 Remi - risani film 17.30 Danes za jutri 18.00 Odisej 31 - risani film 18.30 Programi pristopanja 18.50 Komični film s Stanliom in Oliom 19.00 Italija zvečer - dogodki, ljudje in osebnosti 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Tam tam - Aktualnosti Dnevnika 1 21.25 Dillinger - film Režija: John Miiius 22.25 Dnevnik 22.30 Dillinger . 2. del filma 23.15 Šolska vzgoja 23.45 Dnevnik 1 - Nočne vesti Danes v parlamentu in Vre- . menske razmere Drug! kanal 12.00 Opoldanski program 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Od junaka do zgodovine 14.00 Tandem 14.20 Dedalo - 1. del 14.40 Risanka 14.50 Dedalo - 2. del 15.05 La fiera della vanitš 15.15 Kamen Marka Pola — TV film 15.40 Rebus 16.00 Po mojem... 16.10 Risanka 16.20 V studiu 16.30 Šolska vzgoja: Biti ženska, biti moški 17.00 Mork in Mindv TV film 17.30 Dnevnik 2 Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tedenska oddaja o turizmu in prostem času 18.40 Dnevnik 2 - Večerne športne vesti 18.50 Starskv in Hutch TV film Napoved vremena 19.45 Dnevnik 2 20.30. Portobello 22.00 Dnevnik 2 - Nocoj 22.10 Dnevnik 2 - Dossier 23.05 Detektiv, 'Luigl Ganna - ’T priredba 23.55 Dnevnik 2 - Nočne vesti .. , l r. p. > 11 I. 1 ■ I.V • «•<"*»' M • . Tretji kanal 10.00 Kinematografski program 17.00 Lucera: kolesarske dirke 17.30 Boccaccio & C. 18.25 L’orecehiocchio 19.00 Dnevnik 3 19.35 Ko je na obalah rastlo drevje 20.05 šolska vzgoja 20.30 Tosca opera 22.10 Dnevnik 3 22.45 Sto mest Italije JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 - 10.35 TV v šoli „ TV koledar, Ruščina, Pošt ni nabiralnik, Marin Držič, Zgodovina, Risanka. Iz na ših krajev. Risanka 14.00 Opatija: Tenis 17.25 Poročila 17.30 Čez tri gore: Oktet Hoja 17.55 Tarzan, ameriška risana se rija 18.25 Obzornik 18.40 Inovacije, ki živijo; izobra ževalna serija: Ostati na mednarodnih trgih-in pri tem ustvarjati dober dohodek in dobiček za jugoslovansko elektrostrojno industrijo ni preprosta naloga Pri tem samo lastno zna nje lahko pomaga, da delo poteka bolj učinkovito in lažje. V Železnikih je sku pina delavcev s svojimi za mislimi napravila tako učin kovjto avtomatsko proizvod no linijo, da vse naročene izdelke naredijo hitro in brez zamud, pri tem so sodelav kam z avtomatizacijo tako olajšali delo, da delovnega telesnega napora ni več. Podobno so naredili v idrijski tovarni elektromotorjev, kjer je inovativna zamisel, čeprav zelo preprosta, toliko učinkovita, da so jo delno v proizvodnjo vpeljali pri nji hovem kooperantu, danskem Dampfosu. Tako je inovacija zopet pokazala, da je last no znanje najbolj učinkovi ta naložba 19.00 Jamarji 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19 26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 J. Dieti: Bolnišnica na kon cu mesta, zaključno nada ljevanje 21.05 Zrcalo tedna 21.25 Nočni kino: Angelski obraz ameriški film 22.55 Poročila Koper 14.00 in 17.00 Odprta meja 17.30 TVD - novice 17.35 TV šola 18.00 Visoki pritisk glasbena od daja 19.00 Aktualna tema 19.30 TVD Stičišče Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Priprave na proslave ob 25. ap.rilu TRST — Jože Pirjevec o F. Giunti, fašizmu. .. REPEN — Naš Kras TRST — Poklonitev spominu M. Mascherinija VID,EM — Razstavi Vran Raza ob koncu pa še športna napoved 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Državni sovražnik film 22.00 Turistični atlas 22.15 TVD Danes 22.30’ Kdo pozna umetnost? TRST A 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00. 19.00 Poročila; 7 20 Dobro jutro po naše: 8.10 četrtkova srečanja, 3.40 Glasbena matineja'. 10.10 S ivoricertnega in opernega reiierto arja; 11.00 11 20 Oddaja za sred njo šolo:, 11.30 14.00 Poldnevni ški razgledi Beležka; 12.00 Ena bolha me grize: 13 20 Naša gru da; 14.10 Roman v nadaljevanjih Giovanni G iareschi »Don Camil lo in Peppone* 5. del; 14.30 Glas tene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 ’)d ekrana do ekrana: 16.00 Ivan frinko ob 120-letnici rojstva. 16.35 'nstrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: «Na.ša pesem 1982»; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubi je ni motivi: 18.40 Imena naših va si; 19.20 Veliki ameriški sklada telji lahke glasbe; 20.00 22.15 Glasbena matica v Trstu: od u čilnice do koncertne dvorane; 20.30 Simfonični orkester Radiotelevizi je Ljubljana in Mladinski zbor Glasbene matice v Trstu. KOPER (Slov/.msši orogram) 6.30, 13.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro in Jutranji kole dar; 6.15 Cestne razmere: 6.45 Prometni servis in Napoved programov; 7.15 Val 202; 12.40 Glas ba. predstavitev programa. Zanimivo in Glasbena šola; 13.40 Glasbene želje poslušalcev; 14.00 Prisluhnite med glasbo.... Zborovska glasba: 15.00 Dogodki in odme vi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Dinar na dinar: 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave in glasba. KOPER (ltoll|onskl program) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, H.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30. 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 8.32 Glasbeni variete; 8.45 Izletnik; 8.50 Glasba; 9.32 Lucia novi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Program o kulturi in umetnosti; 15.45 Pesem tedna • glasba; 16.32 Lahka glasba; 16.55 Turistični napotki; 17.32 Glasbena oddaja; 18.45 Glasbeni program: 19.00 Zaključek programov. RADIO 1 6.00 , 7.00 , 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 21.00, 23.00 Po ročila; 6.00 9.00 Jutranji pro gram: 9.00 Radio in jaz '83; 10.30 Pesem v času; 11.10 Mednarodna lahka glasba: Jaz Claudio; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.20 Glas- beni vveek end: 13.37 Mast^r; 14.28 Šoia in vzgoja,; 15-03 Homosapienš, 16.00 11 Paginone; 17.30 Globetrot ter; 18.00 Glasbeno zabavanje. 18.30 Lov na junaka; 19.15 Svet motorjev; 19.30 Jaz glasba; 20.00 zLa uova governante*: 20.30 Vr til jak 21.3(1 Koncert «11 canto ne) 900» nagrada Valentino Bucchi; 22 10 Black out: 22 50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski pogo RADIO 2 6.30, 7.30 8.30, 9.30, 10.00, 11.30. 12.30 13.30, 15.30. 16.30. 17.30, 18 30 19.30, 22 30 Poročila; 6.00 8.30 Jutranji programi; 8.45 »H fu Ma ia Pascal*; 9.32 Deželni progra mi; 10.00 Posebna oddaja GR2, 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Dežel ni programi, 12.48 Hit Parade glasba; 13.41 Sound Track; 14.00 Deželni programi: 15.00 Bel Ami 4. epizoda- 15.30 Oddaja o ekonomiji: 15.42 Natečaj za radijsko dramo: 16.32 Festival; 17.32 Ure glasbe; 18.32 Krog sonca; 19.50 Kulturna oddaja; 19.57 Predmet pogovora; 21.00 Večerno srečanje z melodramo: 2130 Izbrana poe zija in proza; 22 20 Parlamentar na panorama; 22.50 Radiodite 3131; 23.29 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30. 7.00. 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00. 14 00. 19.00, 21.00. 22.00. 23.00, 24 00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije: 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.25 Sprehod po tržnici; 7.46 Iz naših sporedov 8.05 Radijska šola za nižjo stop njo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 1105 Ali pozna te...? Janaček: Simfonietta; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 I? glasbene tradicije jug. narodov 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Do mače pihalne godbe; 13.00 Iz na ših krajev: 13 30 Od melodije dr melodije; 13 50 človek in zdrav je: 14.05 Natko Devčič: Istrska suita; 14.25 Naši poslušalci Česti ta jo; 15 00 Dogodki in odmevi’ 15.30 Napotki za turiste: 15.50 Ra dio danes, radio jutri; 16.00 Vrti 1 jak; 17 00 Studio ob 17.; 18 00 Po jemo in godemo; 19.35 T-ahko noč otroci: 19.45 Vsa zemlia bo » na mi zapela...; 20 00 Uganite, pa vam zaigramo...: 2105 Oddaja c moriu: 22 15 Informativna odda ja: 22 25 Iz naših sporedov: 22 30 22.30 Iz glasbene skrinje: 23 05 M terami nokturno F.rvin Fritz Pesmi Nočni program glasba nogomet V EVROPSKIH POKALIH Juventus in Hamburger upravičena finalista Uvrstitev sta si zaslužila z vrsto uspešnih nastopov Zarja s spremenljivo srečo RIM — Velika večina poznavalcev nogometnih razmer soglaša, da sta Juventus in Hamburger s svojimi zadnjimi nastopi upravičila uvrstitev v veliki finale za evropski pokal prvakov. Medtem pa, ko so Tu-Ončani v polfinalu razmeroma brez t^šav odpravili požrtvovalne, a o-čitno slabše Poljake Widzewa, so so morali Zahodni Nemci pošteno Potruditi, preden so strli odpor španske ekipe Real Sociedad. Vse je že kazalo, da bosta morali enajsteri-oi odigrati podaljške, ko je srednji napadalec Von Heesen tri minute P^ed koncem zabil odločilni zadetek. Poročevalci ugotavljajo, da je zrnata Hamburgerja povsem pravična, saj so Španci predvajali skrajno neambiciozno igro in so se pogosto za Tako v finalu POKAL PRVAKOV (25. maja v Atenah) Juventus (It.) -Hamburger (ZRN) POKAL POKALNIH PRVAKOV (11. maja v Gdteborgu) Aberdeen (Škotska) -Real Madrid (Šp.) POKAL UEFA (4. in 18. maja) Anderlecht (Bel.) -Benfica (Port.) Pirali v obrambo, čeprav jim neodločen izid vsekakor ni mogel ustre-teti, saj so v prvi tekmi igrali le Ll. Dejstvo, da so Španci izenačili v protinapadu (ki ga domačini niso znali zaustaviti) pa je še posebej spodbudno za Juventus, ki je Prav v tej igralni prvini (kot je dokazal proti Widzewu ob priliki obeh tedetkov) najbolj učinkovit. Nekoliko skromnejši (vsaj po odmevnosti) bi morali biti ostali dve bnaini tekmi. V pokalu pokalnih pr-vakov je Real Madrid nesporni fa-'mrit, saj je za Aberdeen (Škotska) te uvrstitev v finale izreden uspeh. Tudi pokal UEFA ima svojega •avorita. Belgijski Anderlecht je ?uo izmed najboljših evropskih mo-®tev sploh. Če bi nastopalo v pokate prvakov, bi se bržkone uvrstilo v finale. Drugi finalist je portugalska Ben-"!ca, ki je v četrtfinalu izločila Rote?, predvčerajšnjim pa še romun-®ko Universitateo. Benfici se je po- srečilo doseči gol v Craiovi (z Jugoslovanom Filipovičem) in to je bilo dovolj za uvrstitev v finale. Mladinci: Triestina - Maribor 0:0 V povratni prijateljski tekmi sta se mladinski postavi Triestine in Maribora po zelo enakovredni in lepi igri razšli pri neodločenem izidu 0:0. Po srečanju so se odborniki Triestine dogovorili z gosti, med katerimi je bil tudi predsednik slovenske nogometne zveze Rajko Štolfa, za utrditev prijateljskih odnosov med društvoma. Vesna boljša od Krasa V prijateljski trening tekmi je včeraj Vesna z 2:1 premagala Kras. Za Križane je bil dvakrat uspešen Starc, zadetek za Kras pa je dosegel Košuta. Enajsterici sta pokazali zelo poprečno igro. (Z. S.) Zarjo (na posnetku med srečanjem proti Primorju) čakata v letošnjem prvenstvu (v katerem se ni posebno izkazala, saj ima na . lestvici za sabo le štiri ekipe) še dva derbija, in sicer v predzadnjem kolu doma s Krasom in v zadnjem v gosteh pri Gaji V okviru osnovnošolske olimpiade V soboto turnir v igri med dvema ognjema Turnir v igri »med dvema ognjema* v okviru osnovnošolske olimpiade je v polnem teku. Pred dvema tednoma je A skupina odigrala svoje tekme in znan je že finalist in seveda tudi ostale ekipe te skupine vedo, kdaj in kako bodo tekmovanja sledila. V soboto, 23. t.m., pa bo , astopala B skupina. V Borovem športnem centru se bodo ob 14.30 zbrale tri šole in sicer »F.S. Finžgar*, »Bazoviški junaki* in «1. Grbec*. Tudi ta skupina bo igrala po sistemu vsak z vsakim in seveda zmagovalec bo imel pravico nastopa v finalnem delu, ki bo 28. maja. SPORED SOBOTNIH SREČANJ (pričetek ob 14.30) «F.S. Finžgar* - »Bazoviški junaki* «F.S. Finžgar* - »I. Grbec* •»Bazoviški junaki* - «1. Grbec* RUGBY Preklicana turneja Francije v J. Afriko PARTZ — Zaradi rasistične južnoafriške politike je francoska vlada prepovedala turnejo francoske reprezentance v tej državi. To stališče je potrdil predsednik Mitter-rand v pismu predsedniku francoske rugbyjske zveze. JADRANJE OD 23. DO 25. T.M. V PESCARI Sirenini kadeti na preselekcijah za evropsko in svetovno jadralno prvenstvo med optimisti* Sirenini kadeti bodo od 23. do 25. t.m. v Pescari, kjer se bodo udeležili preselekcije za svetovno in evropsko jadralno prvenstvo v razredu »optimist*. Arjana Bogateč, Maksi Ferfolja, Aleksander Panjek in Peter Sterni bodo v spremstvu vaditelja Romea Ferfoglie odpotovali v Pescaro že danes. Davorin Starc, ki se je na nedavni preizkušnji na Gardskem jezeru uvrstil med prvo trideseterico, pa se bo udeležil mednarodnega jadralnega srečanja, ki bo v Follonici od 13. do 15. maja, skupaj s prvimi tridesetimi uvrščenimi na regati v Pescari, čeprav z zamudo, bomo vseeno posredovali podatke o uvrstitvi Sireninjh kadetov na mednarodnem srečanju (veljavnem tudi za italijansko jadralno selekcijo) v Castellettu di Bren-zone na Gardskem jezeru, kjer so se v konkurenci 140 tekmovalcev solidno odrezali. Najboljši je bil kot omenjeno Davorin Starc, ki je s 93 točkami zasedel 26. mesto. Sledijo: 36. Arjana Bogateč (107 točk), 43. Aleksander Panjek (126), 45. Peter Sterni (129) in 63. Maksi Fer-foglia (176). Omenili bi še, da se od 20. do 26. t.m. glavni vodja Bruno Bogateč, odgovorni za regate, mudi v Li vornu na tečaju za jadralne vadite lje 1. stopnje, na katerega ga je po vabila italijanska jadralna zveza (D.A.) Tudi letos šahovska interliga prijateljstva Solkanu >ora pri- Prejšnji teden so se v sestali člani izvršnega odbora morske šahovske zveze in predstavniki šahovske zveze Furlanije - Julijske krajine in se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju šahistov ob meji. Najbolj množično tekmovanje, ki ga letos načrtujejo, bo vsekakor šesti krog šahovske interlige prijateljstva. Interliga se bo pričela 29. maja v hotelu Sabotin v Solkanu pri Novi Gorici, nadaljevanje in zaključek pa bo 29. junija v Gorici. Predstavniki obeh šahovskih zvez so se tudi dogovorili o organizaciji šahovskega četveroboja osemčlanskih ekip Nove Gorice, Pirana, Poleta iz Trsta in Celovca, ki bo 15. maja v Celovcu. Prav tako so predstavniki obeh šahovskih zvez sprejeli pobudo, da bi prihodnje leto organizirali močnejši turnir posameznikov z naslovi šahovskih mojstrov, mojstrskih kandidatov in prvokategornikov Primorske in F-JK ter tako omogočili poleg izmenjave izkušenj na črnobelih poljih tudi napredovanje mladim in perspektivnim šihostom. (sk) ODBOJKA Teodora italijanski prvak BOLOGNA — Z zmago proti Nelse-nu iz Reggio Emilie s 3:1 (12:15, 15:8, 15:9, 15:8) je Teodora iz Ra-venne osvojila italijanski ženski odbojkarski naslov. NiitiiiitimimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiitiiitiiiiimimiittitiiiiitiuiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiitiiiiiitiiMmMmiMiiiiiatiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiimiititim NAMIZNI TENIS NA MLADINSKEM DP Tudi Kras in Dom v Novari Zastopana bosta med posameznicami in v igri dvojic V Novari se je že včeraj začelo državno namiznoteniško prvenstvo za vse mladinske kategorije. Prvenstvo se bo končalo v ponedeljek. Danes je na sporedu tekmovanje deklic in pravico do nastopa med posameznicami si je zagotovilo kar 6 zastopnic Krasa in sicer: Fran-cesca Castelletti, Damijana Guštin, Ksenja Marušič, Alenka Obad, Marina Raubar in Lara Širca. Pri tako mladih tekmovalkah je vsaka napoved dokaj tvegana, vendar pa Guštinova, Marušičeva in Obadova lahko prijetno presenetijo. Lansko leto je v kategoriji deklic Kras osvojil kar tri kolajne po zaslugi Tanje Ukmar, ki pa je letos prestopila med naraščajnice. Kras do bogato zastopan tudi v igri dvojic. Vpisane so 4 ženske dvojice in sicer: Marina in Tanja Raubar, Katja Čok in Alenka Obad, Ksenja Marušič in Damjana Guštin ter Lara Širca in Valentina Berce. Ksenja Marušič pa bo skupno z igralcem tržaškega Dem Bosca Fro-glio tekmovala tudi v mešanih dvojicah. V Novari bosta nastopili tudi Domovi mladinki Sonja Lutman in Sa- bina Fabbro, ki se bosta pomerili bodisi med posameznicami- kot v igri dvojic. To je brez dvoma lep uspeh za goriški igralki, ki sta veliko napredovali v letošnji sezoni Domovki redno trenirata pod vodstvom trenerja Lukeša v upanju, da bosta dosegli najboljšo formo, kar nam je potrdila tudi Sonja, ki ie obenem dejala: »Pred tem pomembnim tekmovanjem smo povečali število treningov in odigrali tudi prijateljsko tekmo z ekipo iz Vrtojbe, tako da bi pridobili več zanesljivosti. Glede naših realnih možnosti pa moram najprej povedati, da ne poznam kvalitete nasprotnic, kljub temu pa upam, da bova s Sabino zaigrali po lastnih zmožnostih in dosegli čimveč, kar se bo dalo doseči. Poudariti pa moram, da je že prisotnost v fina’nem delu velik uspeh, ne glede na rezultate, ki jih bova lahko tukaj dosegli.* KOLESARSTVO J KOŠARKA Sales novi trener Cagive VARESEm- Riccardo Sales je novi trener košarkarskega prvoligaša Ca giva iz Vareseja. Doslej je trenila) ekipo Cidneo iz Brescie. NA DIRKI PO ŠPANIJI Nobene spremembe na vrhu lestvice MADRID — Belgijec Erič Van De-raerden je osvojil drugo etapo kolesarske dirke po Španiji, ne da bi pri tem povzročil kakršnokoli spremembo na skupni lestvici, na čelu katere je še vedno Francoz Gaigne. Včeraj je namreč glavnina prispela na cilj z enakim časom kot zmagovalec. VRSTNI RED L Van Deraerden (Bel.) 3 ure 50’10” 2. Saronni (It.) 3. Willems (Bel.) LESTVICA 1 Gaigne (Fr.) 2 Kuiper (Niz.) po 1” 3. Hinault (Fr.) 6” 4. Fernandez (šp.) 9” 5. Petito (it.) 17” Mantovani prvi v Apuliji FOGGIA — Giovanni Mantovani je \ drugi etapi kolesarske dirke po A-puliji na cilju v sprintu odpravil glavnino po 4 urah 42’25” boja. Zaradi ugodnejših odbitkov je Mantovani .obenem osvojil prvo mesto na začasni skupni lestvici. Dosedanji »leader* dirke Guido Bontempi je padel iir odstopil. .... V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NA TRŽAŠKEM Bor Radenska in Polet tokrat računata na zmago Porovci igrajo s skromnim CUS, Openci pa z nevarnim Grandi Motori - Kontovel s Scogliettom Polet — Grandi Motori Tudi tokrat imajo Openci lepe možnosti za zmago. Naši igrajo proti moštvu Grandi Motori, ki je bilo pred pričetkom prvenstva glavni favorit za končno zmago. Sedaj, ko jim je cilj spodletel, igrajo košarkarji GM mnogo manj zbrano in zagrizeno. če bodo Openci igrali dobro. se obeta izenačen boj in morda tudi prijetno presenečenje. CUS — Bor Radenska Borovci so telesno in tehnično za razred boljši od gostov. Zmaga je torej skoraj gotova, saj bi se v nasprotnem primeru znašli «plavi» v boju za obstanek v ligi. Kontovel — Scoglietto Scoglietto sodi med boljše ekipe prvenstva, povrhu pa so njegovi i-g-alci telesno boljši od Kontovel-cev, ki so ' prejšnjem kolu premagali Sabo. N’ izključeno, da bodo naši z zagrizeno igro presenetili. 1. DIVIZIJA Bor A — Basket Trieste Po porazu s solidnimi mladinci prvoligaša Bic, se borovcem spet ponuja priložnost za zmago. Gostje so namreč rekreativci in se doslej niso Danes igra za vas .... . . ............. e-::- ----'------ -- V OKVIRU PRIJATELJSKIH STIKOV Z DRUŠTVOM POL SPILAMBERTESE 1 Mladen Škrlj Čanja med predsednikom državne košarkaške zveze Vincijem in predstavniki slovenskih društev) bi bilo zelo pozitivno, če bi se večje število Slovencev vključilo v delovanje košarkaške zveze, kot sodniki, kakor tudi kot sodelavci. To bi bistveno pripomoglo k trajni uveljavitvi slovenske košarke tudi v državnem merilu. Atleti iz Spilamberta pri Modeni v nedeljo pri Boru šb. ;.. * Mladen Škrlj (letnik 1952) se je teče! ukvarjati s košarko v mladin-teh ekipah Bora. V Borovih vrstah p nastopal od leta 1967 do leta 1973. °tem ko je opustil aktivno udej-Bvovanje, je želel ostati v okolju *®Šarke kot sodnik. Najprej je so-jte na tržaškem področju, leta 1980 Je napredoval za sodnika na de-te*ni ravni. Letos je začel soditi v ligi, v prihodnji sezoni pa bo "°®1 v višji kategoriji. Trenutno je edini slovenski sodnik ? košarkaških prvenstvih. Mnenja da (kot je izhajalo tudi iz sre- Avellino - Piša X 2 Cagliari - Cesena 1 X Catanzaro - Juventus 1 X Fiorentina - Ascoli 1 Genoa - Napoli 1X2 Inter - Roma 1X2 Torino - Verona 1 Udinese - Sampdoria 1 Catania - Como X Foggia - Reggiana X Lazio - Pistoiese 1 Perugia - Milan X 2 Sambenedett. - Bari X Prejšnji teden je predsednik Vesne Angelo Bogateč zbral sedem točk. Na čelu naše lestvice ostajata Sandro Šuligoj (nogomet - Sovodnje) in Pavel Gregorič (nogomet - Co-negliano) z 11 točkami. Že pred časom je atletska sekcija Bora navezala stike z društvom Polisportiva Spilambertese iz Spilamberta pri Modeni. Prvi sadovi sodelovanja so se pokazali že lani med prvomajskimi prazniki. Tedaj se je skupina Borovih atletov, predvsem mlajših, podala na dvodnevni izlet v Spilamberto. Ogledali so si j zanimivosti Modene, druid dan na so se z gostitelji pomerili na atlet skem tekmovanju. Domenjeno je bilo, da bodo prijatelji iz Spilamberta obisk vrnili, kar se sedaj uresničuje. Skupina kakih 25 atletov in prav toliko spremljevalcev bo v nedeljo zjutraj prišla v Trst. Po sprejemu na stadionu «1: maj* bo skupno kosilo, popoldne pa ogled mesta in okolice. V ponedeljek zjutraj bo na stadionu Grezar deželno tekmovanje za dečke in kadete, kjer bodo nastopili tudi gostje. Svoj prihod pa so najavili tudi atleti iz Postojne. Po tekmovanju se bodo gostje in gostitelji zbrali še na skupnem kosilu, popoldne pa bodo gostje odšli. Mladi atleti iz Spilamberta bodo noč prespali na domovih Borovih atletov. To srečanje bo seveda priložnost za navezovanje še tesnejših sti- kov med društvoma ter za sklepanje prijateljstev med atleti samimi. Prihod gostov bo med 10. in 11. uro na stadionu «1. maj*. (C.D.) V nedeljo s pričetkom ob 10. uri Mednarodni atletski miting v Novi Gorici V Novi Gorici bo v nedeljo zanimiv mednarodni atletski miting, ki ga prirejajo novogoriške telesno-kulturne organizacije ob sodelovanju republiške in zvezne atletske zveze. Novogoriški miting pomeni pravo otvoritev atletske sezone v Jugoslaviji. Doslej so svojo udeležbo zagotovili nekateri jugoslovanski klubi (v vrstah katerih izstopata novogoriška skakalka Benedetičeva in metalec krogle Milič) in italijanski klubi (skakalec Di Giorgio). Organizatorji pričakujejo v teh dneh še od-živ Bolgarov, Nemcev, Avstrijcev, Švicarjev in drugih morebitnih po sameznikov, kar bo prav gotovo pri vabilo na tribune veliko število gle dalcev in ljubiteljev tega športa z obeh strani državne meje. Na sporedu bodo naslednje discipline: MOŠKI 100 m, 400 m, 1500 m in 5000 m, višina, daljina, met krogle, diska in kopja. ZENSKE 100 m, 4C0 m, 1500 m, višina in daljina. Miting se bo pričel ob 10. uri v špo- tnem parku v Novi Gorici, (ik) Slovansko prvenstvo za pokal maršala Tita SEŽANA — Pod pokroviteljstvom tovarne pletenin in konfekcije Sežana ter v organiz iciji šahovskega društva Sežana, bo c d danes do nedelje v hotelu Maestoso v Lipici 26. finale moških in 5. finale ženskih ekip Slovenije za pokal maršala Tita v šahu. Pričetek tekmovanja bo ob 9. uri. Redna kola bodo ša-histi igrali vsak dan od 9. do 13. ure in od 16. do 20. ure. Zmagoviti ekipi se bosta uvrstili v jugoslovanski finale, ki bo od 16. do 21. maja letos v Pulju. (S.K.) IVlučič, kdove kaj izkazali, medtem ko se «plavi» znova bližajo vrhu lestvice. MLADINCI Saba — Polet Jutri se Opencem ponuja poslednja priložnost, da dosežejo prvi par prvenstvenih točk. Kljub temu, da ima 10 točk, je Saba dokaj šibka ekipa. Poletovci pa lahko zmagajo samo, če bodo igrali boljše kot doslej. Ferroviario — Bor Za Borove mladince je Ferroviario premočan nasprotnik. Naši, ki bodo tudi tokrat okrnjeri. bodo skušali poskrbeti za čimbolj dostojen nastop. Možnosti za zmago so minimalne. KADETI Bor B — Sokol Derbi na «1. maju* bo prav gotovo zanimiv, ker je praktično brez favorita. Nabrežine! so že večkrat premagali višje uvrščene peterke, borovci pa doslej niso poskrbeli za večie «podvige», a bodo tokrat poskušali doseči poiMembnejše" zmago v prvepsfvu. Barcolan* — Bor A - Kadeti Bora" iSTpTRTTSž11hrTla~TSpft3,>1*T'" “ stopom. Barcolana sodi med slabše ekipe prvenstva, brez boljših posameznikov. Naši morajo osvojiti to”ki. Kontovel — Inter Milje Za Lisjakove varovance je jutrišnja tekma brezupna. Miljski Inter je namreč zasluženo na čelu lestvice. saj razpolaga z vrsto kvalitetnih igralcev in predvaja hitro ter učinkovito košarko. DEČKI Bor — Kontovel B «Plavi» so ta čas v dobri formi in bodo zato tudi v nedeljo najbrž zmagali. Ricreatori — Kontovel Če bodo nastopili v popolni postavi lahko računajo naši na uspeh. PROPAGANDA Ricreatori — Polet Ricreatori je zelo dobra ekipa. Naši bodo le stežka prišli do zmage. Inter 1904 — Bor Tudi v tem primeru niso naši favoriti. Domačini sicer niso nepremagljivi, a so vseeno zelo solidni. (R. M.) upirati še nepremagani Alabardi. Gostje so bili boljši zlasti v skokih pod obema košema in v protinapadu. Vseeno pa bi s požrtvoval-nejšo igro v obrambi, naši igralci lahko obdržali razliko v dostojnih merah, (pav) ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Kras — Nuova Pallavolo 3:0 (15:9, 15:4, 15:4) KRAS: Furlan, I. in R. Milič, Re bula, Simoneta in Vesnaver. V predzadnjem nastopu je Kras v Repou pospravil še eno gladko zrna go in dal priložnost mlajšim igral cem, v pričakovanju odločilnih spo padoy za napredovanje. (B.S.) NA GORIŠKEM Skupina za napredovanji Juventina — Italcantieri Tržič Jureti, Bensa, Začel se je povratni del tega prvenstva. V prvem delu so »belo-rdeči* zbrali le dve točki, vseeno pa smo zadovoljni z njihovimi nastopi, saj igrajo v tej ekipi izključno igralci rojeni v letih 1966 in 1967 (razen Igorja Jurna). čeprav so naši fantje proti ekipi, ki zaseda prvo mesto na lestvici, doživeli gladek poraz, niso odigrali podrejene vloge. (I. Plesničar) Libertas Caprlva — Naš prapor 3:2 (15:8, 11:15, 15:11, 12:15, 15:9) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sovodnje — Mariano 0:3 (7:15, 5:15, 8:15) SOVODNJE: Adriana in Antoniet-ta Petean, D in M. Pete jan. Černič. I. in C. Cotič, Zian, Vižintin. Luvi-sutti. ZAPISNIKARICA: Lo Presti - Čavdek. Proti odločno močnejši šesterki so bile So voden jke brez moči čeprav so poskušale vse, da bi Mariamr grenile pot do zmage. (M. K.) imillllltlUtllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUllIitllllllllflUllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIItnil 1 1. DIVIZIJA Bor B - Alabarda 86:137 (44:68) BOR: Tavčar 9 (1:6), Cerasari 12 (4:6), Jogan 6, Žerjal 8 (4:9), Smotlak, Volk 32 (6:6), Kovačič 6, Korošec 18. Mladi borovci, ki so stopili na i-grišče močno okrnjeni (brez mladin cev Maverja, Furlana, Devčiča in Jankoviča) se niso mogli uspešno OBVESTILA • OBVESTILA • OBVESTILA I YC Čupa organizira jutri ob 9. uri delovno akcijo na društvenem prostoru v Sesljanu ter vabi člane, da se je udeležijo. • • • ZSŠDI sporoča, da bo jutri, 23. aprila, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu nagrajevanje ob letošnjem 3. Zamejskem smučarskem prvenstvu. Vabljeni! SK Devin vabi vse svojv člane na 9. redni občni zbor, ki bo danes, 22. t.m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani osnovne šole v Devinu. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razrešnica staremu odboru, pozdravi gostov, volitve izvršnega in nadzornega odbora in razprava. Predavanje na Opčinah Danes, 22 t.m., bo ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah drugo predavanje namenjeno našim odbornišktm močem. Tema predavanja pa nosi naslov: ŠPORTNA DRUŠTVA IN SREDSTVA JAVNEGA OBVEŠČANJA. Na predavanje so vabljeni vsi odborniki, predvsem pa vsi dopis- niki radia nika. m in Primorskega dnev- Klub prijateljev Jadrana prosi vse navijače Jadrana ki so se prijavili na izlet v Fhence, da dvignejo ptograme z imeni hotelov in številko avtobusa danes na mestu vpisa. • mm Odsek za rekreacijo ŠK Kras organizira jutri, 23. t.m., prostovoljno delovno akcijo za ureditev trim steze v Saležu. Zbirališče ob 15. uri na kraju samem. Vljudno vabljeni odborniki in člani društva. KOŠARKA Tonuta ni na seznamu RIM — Med kandidati za državno reprezentanco, ki bodo od 27. aprila do 5. maja na pripravah v Bologni, ni člana tržaškega Bic Alberta Tonuta ODBOJKA TURNIR PRIJATELJSTVA (Kvalifikacije) Sloga — Breg 3:1 (15:8, 15:12, 12:15, 15:6) iiiiiiiiiiaiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiinn IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI • IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI mm “K' Konec tedna zanimivi pobudi: pohod po Nadiških dolinah ter tridnevni namiznoteniški turnir v vasici Matajur Konec tedna bosta t> Nadiških glinah stekli dve zanimivi po-°Udi, in sicer turnir namizne-9° tenisa, ki bo v vasici Ma-tejur, ter pohod, ki ga v ne-deljo organizira kulturno dru-Mbo Rečan. Poglejmo podrobneje ti dve pobudi, v kateri se lahko vključijo tudi zainteresirani z Goričkega in Trpkega. Turnir namiznega tenisa v Matajurju cV hotelu «Cividale» v vasici Ma-eter (v občini Sovodnje) bo 23., 24. 5 25- t.m., «1. namiznoteniški tur-ki ga organizirajo domači Krstniki in ljubitelji te športne Potege. Turnirja, na katerem je viden le nastop dvojic, se bo udeležilo vsega skupaj 32 parov. V glavnem bodo to mladi domačini iz okoliških vasi, poleg tega si organizatorji pričakujejo udeležbo igralcev iz bližnjega Livka in s tolminskega območja. Kot smo zvedeli pri Germanu Cendouu, enem izmed organizatorjev tekmovanja, bo konkurenca precej ostra in se torej obeta zanimiv turnir. Tekmovanja se bodo vse tri dni pričela ob 17. uri. V soboto so predvidene le prve izločilne tekme, naslednji dan pa četrtfinale in polfinale. V ponedeljek bo finale za prvo in drugo mesto, ob 20. uri pa nagrajevanje najboljših ekip ter skupni družabni večer. Turnir bo potekal po pravilih namiznoteniške zveze Vpisnina za turnir znaša 4.000 lir za dvojico, zainteresirani pa se lahko prijavijo v pisarni hotela »Cividale* v Matajurju — telefon 0432 - 72142. Trije pohodi po Nadiških dolinah Kulturno društvo Rečan iz Liješ je letos prvič vneslo v svoj program tudi tekaške prireditve. Namen društva je bil namreč, da pozdravi pri hod letošnje pomladi s tremi pohodi po Nadiških dolinah. Prvi pohod je bdi že v nedeljo, 17. t.m., in je potekal po poteh treh beneških občin (Št. Lenart, Dreka in Grmek). Udeležencev pohoda ni bilo malo, čeprav vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Drugi pohod bo v nedeljo. Udeleženci se bodo zbrali na Prievale (Canalaz) ob 7.30. Progi bosta dve: nekateri se bodo lahko podali naravnost v št. Lenart, drugi pa se bodo spustili po lepi Sovodenjski dolini. Poleg tega bodo udeleženci prejeli vsak svoj zemljevid, s katerim si bodo pomagali do cilja. Tretji pohod bo 8. maja. Proga se bo vila po poteh občine Špeter (kjer sta start in cilj) do Podbone-sca in nazaj. Bolj trenirani pa bodo lahko zavili preko Tavomjane. Organizatorji poudarjajo, da ti p